You are on page 1of 15

Vrz osnova na ~len 55 stav 1 od Zakonot za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava (Sl. vesnik na RM br.

58/00 i 44/02) i ~len 24 i 26 od Zakonot za osnovno obrazovanie (Sl. vesnik na RM br. 44/95, 24/96, 34/96, 35/97, 82/99, 29/02, 40/03, 42/03, 63/04, 82/04, 55/05, 81/05, 113/05, 35/06, 70/06 i 51/07), ministerot za obrazovanie i nauka donese nastavna programa po predmetot biologija za VI oddelenie na osnovnoto osumgodi{no obrazovanie, odnosno za VII oddelenie za devetgodi{noto osnovno obrazovanie.

NASTAVNA PROGRAMA

MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO

BIOLOGIJA

Skopje, fevruari 2008

OSNOVNO OBRAZOVANIE

1. VOVED
Nastavniot predmet biologija se izu~uva vo tretiot period (VII-IX oddelenie) na devetgodi{noto osnovno obrazovanie, so cel u~enicite da gi osoznaat nau~nite zakonitosti za edinstvoto i raznovidnosta na `iviot svet vo prirodata, za gradbata, za funkciite i me|usebnite odnosi na `ivite sistemi. Isto taka, u~enicite preku ovoj nastaven predmet se vospituvaat da razvivaat traen interes i qubov kon prirodata i nejzinata za{tita. Nastavnite programi po biologija za VII, VIII i IX oddelenie pretstavuvaat programska celina na sodr`inite od op{ta biologija, a se nadovrzuvaat na nastavnite programi po zapoznavawe na prirodata, priroda, prirodni nauki i prirodni nauki i tehnika. So izu~uvaweto na biologijata, u~enicite se zdobivaat so znaewa i sposobnosti koi }e mo`at da gi primenuvaat vo svojot sekojdneven `ivot. Organizacijata i realizacijata na nastavata po biologija e orientirana kon razvojnite potrebi na u~enikot i se odviva niz slednite procesi: - pou~uvawe naso~eno kon u~eweto na u~enikot; - obezbeduvawe uslovi za samostojno u~ewe i istra`uvawe na sekoj u~enik i u~ewe preku sorabotka vo grupa; - po~ituvawe na principite na aktivnata nastava; - postojano sledewe na napreduvaweto na sekoj u~enik od strana na nastavnikot i davawe na redovni informacii za napreduvaweto; - naso~uvawe kon samoocenuvawe na sopstvenoto napreduvawe na sekoj u~enik. Nastavniot predmet biologija se realizira so 2 ~asa nedelno, odnosno so 72 ~asa godi{no i se izu~uva kako zadol`itelen.

ZABELE[KA: Soglasno dinamikata za voveduvawe na devtgodi{noto osnovno vospitanie i obrazovanie nastavnata programa za u~enicite vo VI oddelenie na osumgodi{noto osnovno u~ili{te od u~ebnata 2008/09 godina e ekvivalentna na nastavnata programa za VII oddelenie na devetgodi{noto osdnovno u~ili{te.

2. CELI ZA RAZVOJNIOT PERIOD OD VII DO IX ODDELENIE


U~enikot/u~eni~kata: - da go pro{iruva i prodlabo~uva razbiraweto na osnovnite prirodni zakonitosti za `iviot svet vo prirodata okolu sebe; - da gi obedinuva / povrzuva znaewata za procesite vo prirodata i `iviot svet, preku konkretni primeri; - da gi voo~uva sistemite, podredenosta i organizacijata na pojavite (fenomenite) od `iviot svet, preku konkretni primeri za mikroorganizmite, rastenijata, `ivotnite i ~ovekot; - da gi otkriva uslovite za opstanokot i odr`liviot razvoj na `iviot svet na Zemjata; - da gi razbira i da gi objasnuva osnovnite pri~ini i posledici za raznovidnosta na `iviot svet; - da gi poznava klu~nite biolo{ki osobini na `iviot svet: kleto~nata gradba i `ivotnite funkcii; - da gi nabrojuva i opi{uva osnovnite `ivotni formi i funkcii na `ivite organizmi, vklu~uvaj}i go i ~ovekot; - da gi otkriva i da gi primenuva faktite za istoriskata i srodstvenata povrzanost na site `ivi organizmi; - da gi voo~uva uslovite i posledicite za formiraweto, zagrozuvaweto i is~eznuvaweto na `ivotnite zaednici/vidovi; - da ja otkriva dinami~kata priroda na organizmite, procesite i fenomenite na `iviot svet (`ivotnite ciklusi); - da gi razbira faktite za promenlivosta i raznovidnosta na `iviot svet vo uslovi na promenliva `ivotna sredina; - da se osposobuva da pretstavuva podatoci i da umee da ~ita i tolkuva podatoci od tabela, grafik, {ema; - da izrabotuva, da predlaga plan za izveduvawe obid i da u~estvuva vo negovata realizacija; - da u~estvuva vo site fazi na istra`uvaweto: postavuvawe pra{awa, predviduvawe, koristewe setila, koristewe pribor, instrumenti i aparati, zapi{uvawe, obrabotuvawe, analizirawe i prezentirawe podatoci; - da u~estvuva aktivno vo rabotata na grupata i pri diskusiite; - da razviva kriti~ko mislewe i da go sprotivstavuva svoeto mislewe so misleweto na drugite.

3. CELI NA NASTAVATA VO VII ODDELENIE


U~enikot/u~eni~kata: - da go pro{iruva i prodlabo~uva razbiraweto na faktite za rastitelniot svet kako del od prirodata okolu sebe; - da gi obedinuva / povrzuva znaewata za procesite vo prirodata i `iviot svet, preku konkretni primeri za rastenijata; - da gi voo~uva podredenosta, organizacijata na grupite organizmi, sli~nostite i razlikite me|u grupite, preku konkretni primeri za mikroorganizmite i rastenijata; - da gi poznava klu~nite biolo{ki osobini na `iviot svet (vklu~uvaj}i gi mikroorganizmite i rastenijata); - da steknuva znaewa za osnovnite `ivotni formi i funkcii na rastenijata vo prirodata; - da ja otkriva ulogata na rastenijata vo sozdavaweto na uslovite za opstanokot i odr`liviot razvoj na `iviot svet na Zemjata (biolo{kata ramnote`a); - da gi otkriva i da gi primenuva faktite za srodstvenata povrzanost i uslo`nuvaweto na formite i funkciite kaj organizmite vo rastitelnoto carstvo; - da gi predviduva uslovite i posledicite za formiraweto, zagrozuvaweto i is~eznuvaweto na `ivotnite zaednici/vidovi; - da gi otkriva procesite i fenomenite (`ivotniot ciklus) na rastenijata; - da gi razbira faktite za raznovidnosta, rasprostranetosta i prisposobuvawata na rastenijata vo uslovi na promenliva `ivotna sredina; - da se zapoznava so osnovite na istra`uva~kata rabota niz osposobuvawe za timsko i samostojno nabquduvawe i rakuvawe so pribor i aparati; - da steknuva umeewa i naviki za koristewe razli~ni izvori na znaewa.

4. KONKRETNI CELI
Celi U~enikot/u~eni~kata: - da gi voo~uva i nabrojuva biolo{kite osobini kaj rastenijata; - da voo~uva sli~nosti i razliki me|u rastenijata i `ivotnite niz primeri za izbrana biolo{ka osobina; - da ja povrzuva formata i goleminata na rastitelnata kletka vo odnos na nejzinata funkcija; - da gi imenuva sostavnite delovi na rastitelnata kletka so pomo{ na grafi~ki prikaz; - da gi razbira i objasnuva funkciite na sekoja od organelite i tvorbite vo sostav na kletkata; - da ja otkriva ulogata na kleto~nata delba (vo rasteweto, zarasnuvawe na povredite, razmno`uvaweto i dr.); - da steknuva znaewa za povrzuvaweto na kletkite vo tkivo, tkivata vo organ, organite vo organizam; - da sporeduva preku primeri i da objasnuva prisposobuvawa na rastitelnata kletka kon uslovite vo sredinata. Gradba i funkcii na rastitelna kletka TEMA: GRADBA NA RASTENIJATA Sodr`ini (15 ~asa) Poimi Rastitelna kletka Kleto~en yid Kleto~na membrana Citoplazma Jadro Mitohondrii Plastidi Vakuola Kleto~na delba Rastitelno tkivo Rastitelen organ Aktivnosti i metodi Razgleduvawe na priroden materijal, sve` ili herbariziran, grafika: crte`i, grafofolii, fotografii, filmovi za razli~ni rastitelni kletki, tkiva i organi. - Mikroskopirawe na preparati od rastitelni kletki, tkiva: hloroplasti vo presek od list, hromoplasti vo morkov. - Nabquduvawe so lupa na kletki na plod od portokal i limon. - Razgleduvawe i razgovori za prisposobuvawata kaj: rastenija vo uslovi na su{a (kaktus, mle~ka); rastenija koi `iveat vo voda (vodena ~uma, akvariumski rastenija); listopadni i zimzeleni rastenija vo promenlivi uslovi vo prirodata (sezoni).

Uslo`nuvawe na gradbata na rastitelniot organizam

Prisposobenost na rastenijata kon razli~nite uslovi na `ivotnata sredina

TEMA: KLASIFIKACIJA NA ORGANIZMITE (10 ~asa) Celi Sodr`ini Poimi Aktivnosti i metodi U~enikot/u~eni~kata: - Razgleduvawe na crte`i, foSistematika (pregled) na Grupa tografii, grafofolii i - da se osposobuva da ja otkriva najgolemite grupi `ivi organizmi filmovi za carstvata: raznovidnosta na carstvata na organizmi moneri, protisti, gabi i organizmite; rastenija. - da ja sfa}a nekleto~nata gradba i Osobini na beskleto~ni Virusi - Razgovori za primena na bakzna~eweto na virusite; formi virusi teriite (mle~no-kiselinski, - da ja razbira ulogata na bakteriite vo patogeni, razgraduva~i i dr.). prirodata; Carstvo na monerite - Demonstrirawe-mikroskopi- da go sfa}a opstanokot/funkciite na Bakterii (bakterii), na protistite rawe na nativni preparati od ednokleto~nite i pove}ekleto~nite (algi) i na gabite Algi bakteriski kletki. organizmi; Gabi - Demonstrirawe-mikroskopi- da ja sfa}a va`nosta na algite i gabite vo Carstvo na rastenijata rawe na: prirodnite zaednici; Movovi ednokleto~ni i pove}ekle- da go voo~uva postapnoto uslo`nuvawe na Paprati Bessemeni rastenija to~ni zeleni algi; gradbata i funkciite na organizmite; preparat od muvla, leben - da gi prepoznava odlikite i da gi imenuva Semeni rastenija: Semeni kvasec; tipi~nite pretstavnici od carstvata; golosemeni i rastenija voden preparat od ednostav- da ja voo~uva srodnosta pome|u skrienosemeni Golosemeni nite rastenija - mov. rastenija pripadnicite od grupite vo rastitelnoto - Rabota so lupa-nabquduvawe carstvo (filogenijata); Skrienosemeni na: rastenija - da ja sfa}a potrebata od primenata na list od paprat so sorusi; osnovnite za{itni merki protiv tipi~ni delovi od pretnaj~estite virusni i bakteriski (monokotilestavnici od razli~ni grupi zaboluvawa. doni rastenija. dikotiledoni) - Demonstrirawe na sve` i
herbariziran rastitelen materijal za site poso~eni grupi i odbrani (poznati) pretstavnici.

TEMA: GRADBA NA RASTITELNITE ORGANI I SPROVEDUVAWE NA VODA (15 ~asa) Celi Sodr`ini Poimi Aktivnosti i metodi U~enikot/u~eni~kata: - da gi prepoznava i imenuva rastitelnite tkiva i nivnite funkcii; - da gi raspoznava i razlikuva rastitelnite organi i da naveduva nivni funkcii (so pomo{ na sve` materijal i grafika); - da ja objasnuva gradbata i funkciite na rastitelnite organi: koren, steblo i list; - da ja objasnuva gradbata i funkciite na sprovodnite sadovi vo koren, steblo i list; - da go razbira procesot na vertikalnoto sproveduvawe voda od korenot do listot; - da ja razbira usoglasenosta na primaweto i oddavaweto na vodata transpiracijata; - da gi razbira i opi{uva prilagodbite za za{tita od isu{uvawe kaj rastenijata. Gradba, funkcii i prilagodbi na koren, izdanok, steblo i list Koren Korenovi vlakna Izdanok - Razgleduvawe na rastitelni organi sve`i ili herbarizirani. - Razgleduvawe: crte`i, grafofolii, fotografii i filmovi za gradba na rastitelnite organi i za sproveduvawe na vodata. - Razgleduvawe na razli~ni formi na korewa. - Rabota so lupa: razgleduvawe korenovi vlakna. - Razgleduvawe na modeli ili grafika na napre~ni preseci na stebla. - Demonstrirawe - mikroskopirawe na preparati od: presek na koren, presek na steblo; presek na list (sprovodni sadovi, palisaden sloj, mezofil, me|ukleto~ni prostori); dolen epidermis od list (stomi). - Istra`uvawe na vpivawe i sproveduvawe oboen rastvor: izgotvuvawe tabela za brzinata na iska~uvaweto na rastvorot vo izdanok od razli~ni rastenija. - Istra`uvawe na transpiracijata pri son~evo, vetrovito i obla~no vreme (ili pri do`d; zapirawe na transpiracijata). - Istra`uvawe na razli~nite prilagodbi od isu{uvawe kaj rastenijata.

Sprovodni sadovi List Stomi Transpiracija Transpiracijata e proces na usoglaseno primawe i oddavawe voda Prilagodbi za za{tita od isu{uvaweto

Celi U~enikot/u~eni~kata:

TEMA: FOTOSINTEZA I DI[EWE KAJ RASTENIJATA (8 ~asa) Sodr`ini Poimi Aktivnosti i metodi Uslovi, mehanizam i produkti na fotosintezata Avtotrofna ishrana Fotosinteza Hlorofil - Razgleduvawe na: priroden materijal, sve` i/ili herbariziran za fotosinteza i di{eweto; - crte`i, grafofolii, fotografii; - video i TV-filmovi. - Demonstrirawe - mikroskopirawe na preparati od: presek na list (kletki so hloroplasti, me|ukleto~ni prostori i stomi); skrobni zrnca vo kompir i grav. - Demonstrirawe obid za ekstrakcija na hlorofil od list. - Izrabotuvawe eksperiment za doka`uvawe na fotosintezata. Istra`uvawe na di{eweto kaj rastenie: izgotvuvawe tabela za di{ewe so podatoci za denovi na pre`ivuvawe na rastenie (p~enica) vo razli~ni uslovi (pod stakleno yvono i dr.). - Razgovori za zna~eweto na fotosintezata za celiot `iv svet.

- da ja povrzuva gradbata na listot i drugite organi kaj rastenijata so procesite na fotosintezata i di{eweto; - da gi otkriva vleznite materii, mehanizmite i produktite na fotosintezata; - da gi sfa}a uslovite za odvivawe na fotosintezata; - da razbira deka rastenijata neprekinato razmenuvaat gasovi so sredinata di{at; - da ja objasnuva povrzanosta i sprotivnata naso~enost na procesite fotosinteza i di{ewe; - da go objasnuva ekolo{koto zna~ewe na razmenata na gasovite kaj rastenijata; - da go razbira i da go objasnuva zna~eweto na fotosintezata za site organizmi.

Di{eweto i produkti na di{eweto kaj rastenijata Di{eweto i fotosintezata se povrzani procesi so sprotivna nasoka

Di{ewe Razmena na gasovi Produkti na di{eweto

Zna~ewe na fotosintezata za `iviot svet vo biosferata

10

TEMA: OSETLIVOST NA RASTENIJATA KON USLOVITE NA SREDINATA (7 ~asa) Celi Sodr`ini Poimi Aktivnosti i metodi U~enikot/u~eni~kata: - da gi razbira i imenuva poimite drazba, izvor na drazba i reakcija na rastenieto kon drazbata; - da se osposobuva da raspoznava, razlikuva i povrzuva reakcija na eden rastitelen organ kaj rastenie kon edna drazba; - da ja objasnuva funkcijata osetlivost na razli~nite organi kon razli~ni drazbi (koren, steblo, list); Osetlivost na rastenijata kon voda, svetlina, toplina, sila na Zemjinata te`a Osetlivost Drazba Reakcija na drazba - Razgleduvawe na raznovidna grafika: crte`i, fotografii za osetlivost na rastenijata kon drazbite. - Sledewe na video i TV-filmovi. - Istra`uvawe na osetlivosta na rastenijata kon: vodata (korenot raste kon vodata); kon svetlinata (rastenieto raste kon izvorot na svetlinata - nikulec od kompir); kon toplinata (rastewe na rastenie vo uslovi na visoki i niski temperaturi). - Istra`uvawe na rastewe na koren vo nasokata na dejstvoto na silata na Zemjinata te`a, a izdanokot vo sprotivna nasoka i izrabotuvawe tabeli so podatoci od prethodnite nabquduvawa. - Izveduvawe obid so rastenie pod stakleno yvono tretirano so ~ad i so isparuvawe na alkohol. - Izveduvawe obid za rastewe na rastenie vo kisel rastvor.

- da ja voo~uva osetlivosta i reakciite na rastenijata kon zagaduvaweto na sredinata.

Osetlivost i reagirawe na rastenijata kon zagaduvaweto na sredinata

11

TEMA: RASTEWE, RAZVITOK I RAZMNO@UVAWE KAJ RASTENIJATA (12 ~asa) Celi Sodr`ini Poimi Aktivnosti i metodi U~enikot/u~eni~kata: - da gi otkriva na~inite na bespolovoto razmno`uvawe kaj rastenijata; - da gi imenuva organite i mehanizmite za polovo razmno`uvawe kaj bessemenite rastenija; - da gi raspoznava, razlikuva i ozna~uva organite kaj skrienosemeni rastenija za polovo razmno`uvawe i nivnite funkcii; - da nabrojuva i objasnuva oddelni etapi od procesite na razmno`uvaweto, niknuvaweto, razvitokot; - da go objasnuva ekonomskoto i ekolo{koto zna~ewe na razmno`uvaweto i rasejuvaweto na rastenijata; - da go razbira zna~eweto na dobivaweto na novi sorti rastenija. Bespolovo razmno`uvawe kaj rastenijata Organi za polovo razmno`uvawe kaj rastenijata (kaj bessemeni i semeni rastenija (cvet, seme, plod) Opra{uvawe, oploduvawe Niknuvawe i razvitok Bespolovo razmno`uvawe Polovo razmno`uvawe Organi za razmno`uvawe Sporangiumi Spori Jajce - kletka Polen Opra{uvawe Rasejuvawe i prilagodbi kon sredinata Dobivawe novi sorti rastenija Oploduvawe Niknuvawe Razvitok Rasejuvawe - Razgleduvawe na priroden materijal, sve` ili herbariziran na cvetovi, semki, plodovi; crte`i, fotografii. - Sledewe na video i TV-filmovi i razgovori za razmno`uvaweto na rastenijata. - Istra`uvawe na bespolovo razmno`uvawe so razli~ni delovi ili organi od rastenie. - Mikroskopirawe na preparati od spori od paprat; polen; presek na semka. - Istra`uvawe na brzinata i uslovite za niknuvawe na semka (osvetluvawe, toplina, voda, sostav na po~va). - Rabota so lupa, razgleduvawe na sporangium od paprat; razgleduvawe delovi od razli~ni cvetovi, semki (so eden i dva kotiledoni) i plodovi od razli~ni familii rastenija; voo~uvawe na razli~ni prilagodbi za rasejuvawe kaj razli~ni semki i plodovi. - Razgovori za zna~eweto na rasejuvaweto na rastenijata i za novite sorti.

12

TEMA: ULOGA NA RASTENIJATA VO RAMNOTE@ATA VO PRIRODATA (9 ~asa) Celi Sodr`ini Poimi Aktivnosti i metodi U~enikot/u~eni~kata: - da gi razbira i primenuva poimite: ramnote`a vo prirodata, odr`liv razvoj, proizveduva~i, mikroklimatski uslovi vo sredinata; - da gi objasnuva procesite vo `ivotnata sredina, vo koi neposredno u~estvuvaat rastenijata (kru`ewe na gasovite i na vodata); - da naveduva primeri so koi }e gi povrzuva rastenijata i procesite vo koi u~estvuvaat; - da go objasnuva zna~eweto na rastenijata za odr`liviot razvoj na `iviot svet (proizvodstvo na hrana, odr`uvawe na vodata, temperaturata, sostav na po~vata, popre~uvawe na erozijata); - da gi razbira pri~inite i posledicite od efektot staklena gradina; - da go razbira rizikot od isten~uvaweto na ozonskiot sloj. Uloga na zelenite rastenija vo priozvodstvo na hrana za site `ivi organizmi Uloga na zelenite rastenija vo osloboduvawe na koslorod, jaglerod dioksid i drugi materii vo `ivotnata sredina Zna~ewe na rastenijata vo ramnote`ata na mikroklimatskite uslovi vo sredinata Ramnote`a vo prirodata Odr`liv razvoj Proizveduva~i Divi rastenija Kulturni rastenija Di{ewekislorod jaglerod dioksid {e}eri Mikroklimatski uslovi Staklena gradina Ozonski sloj - Pravewe kolekcii na raznovidna grafika: crte`i, fotografii. - Sledewe na video i TV-filmovi i razgovori za ulogata na rastenijata vo ramnote`ata i odr`liviot razvoj na prirodata. - ^itawe na tekstovi i razgovori za ulogata na rastenijata vo ramnote`ata na prirodata, za isten~uvaweto na ozonskiot sloj, za efektot staklena gradina. - Istra`uvawe na odr`liviot razvoj vo lokalnata sredina: akcija za zasaduvawe rastenija; odgleduvawe na zasadite; bele`ewe i analizirawe na rezultatite od aktivnostite; izrabotuvawe informacii od istra`uvaweto i nivno prezentirawe vo u~ili{teto i vo lokalnata sredina. - Organizirawe pro{etka i razgovori za zna~eweto na rastenijata vo gradot, vo {umata, poleto, parkot, na bregot na reka, ezero i sl.

13

5. DIDAKTI^KI PREPORAKI
Vo nastavnata programa e dadeno orientaciono planirawe na nastavnite ~asovi po nastavni temi i celini. Sepak, nastavniot kadar treba samostojno da go planira ~asovniot fond za celosno i uspe{no realizirawe na postavenite celi od programata. Se prepora~uva koristewe na slednive nastavni sredstva: - u~ebnik izbran na nivo na u~ili{teto za soodvetniot predmet, odobren od strana na ministerot; - drugi izvori na u~ewe vo neposrednata okolina objekti i pojavi vo prirodata; - enciklopedii, atlasi i sl.; - Internet, obrazovni softveri; - spisanija; - audio-vizuelni sredstva.

6. OCENUVAWE NA POSTIGAWATA NA U^ENICITE


Vo tekot na nastavata redovno se sledat i se vrednuvaat postigawata na u~enicite, se pribiraat pokazateli za nivnite aktivnosti, motiviranosta za u~ewe, sorabotkata so drugite i sl. (formativno ocenuvawe). Isto taka, redovno se vr{i informirawe na sekoj u~enik, kako i na roditelite za napreduvaweto na u~enikot. Ovaa komponenta e sostaven del na planiraweto na nastavnikot za nastavata i u~eweto. Se prepora~uva da se koristat slednive na~ini za sledewe, proveruvawe i ocenuvawe na postigawata na u~enicite vo ramkite na nastavnite temi. - usno; - prakti~no (obidi, ve`bi sl.); - u~estvo vo istra`uvawe i prezentacija. U~enicite se ocenuvaat so broj~ana ocenka.

14

7. PROSTORNI USLOVI ZA REALIZACIJA NA NASTAVNATA PROGRAMA


Programata vo odnos na prostornite uslovi se temeli na Normativot za prostor, oprema i nastavni sredstva za devetgodi{noto osnovno u~ili{te donesen od strana na ministerot za obrazovanie i nauka so Re{enie br. 07-1830/1 od 28.02.2008 godina.

8. NORMATIV ZA NASTAVEN KADAR


Nastavata po biologija vo VII oddelenie mo`e ja izveduva lice koe zavr{ilo visoko obrazovanie: - na dvopredmetna grupa: biologija hemija, PMF; - na ednopredmetna grupa biologija - nastavna nasoka; - na VP[ ili PA, grupa biologija hemija (nastavnici koi ve}e realiziraat nastava vo osnovnite u~ili{ta).

9. KOMISIJA ZA PODGOTOVKA NA NASTAVNATA PROGRAMA


1. Svetlana Bra{narska, sovetnik vo BRO - Skopje, koordinator 2. d-r Lenka Cvetanovska, PMF Institut za biologija - Skopje 3. d-r Sa{o Panov, PMF Institut za biologija - Skopje 4. Elka No~eva, prof., OU ,,Bra}a Ramiz i Hamid Skopje; 5. Vesna Veljanovska - Miladinova, prof., DUFK ,,M. M. Brico - Skopje

10. RE[ENIE I DATUM NA DONESUVAWE NA NASTAVNATA PROGRAMA


Nastavnata programa po biologija za {esto oddelenie na osnovnoto osumgodi{no obrazovanie, odnosno za sedmo oddelenie na osnovnoto devetgodi{no obrazovanie ja donese Minister ________________ Sulejman Ru{iti

na den ___________________

15