»Mladi za napredek Maribora 2012« 29.

srečanje

ZMAJEV RED
Raziskovalno področje: zgodovina Raziskovalna naloga

Februar, 2012 Maribor

ZMAJEV RED

Kazalo vsebine
KAZALO SLIK POVZETEK ZAHVALA UVOD 1 METODOLOGIJA DELA 2 3 4 5 6

1.1 Namen in cilji raziskovanja 1.2 Zastavljene hipoteze
2 KAJ JE ZMAJEV RED?

6 7
8 8 10

2.1 Splošno o Zmajevem redu
3 VPLIV OKOLJA NA NASTANEK ZMAJEVEGA REDA

3.1 Nemiri na Poljskem in Hrvaškem 3.2 Zarota 3.3 Sigismundov prestol 3.4 Bitka pri Rovinah 3.5 Bitka pri Nikopolju 3.6 Ponovni upori 3.7 Ideja o Zmajevem redu
4 ČLANSTVO

10 11 12 13 14 15 16
17

4.1 Imena članov 4.2 Vezi med člani 4.3 Prisege Zmajevega reda
5 SIMBOLIKA ZMAJEVEGA REDA

17 21 22
25 25 29

5.1 Zmaj in Jurijev križ
6 PRIKLJUČITEV K REDU

6.1 Celjski grofje 6.2 Ptujski gospodje 6.3 Štefan Lazarević 6.4 Vlad II. Drakul in njegova sina
7 POLITIKA ZMAJEVEGA REDA

29 30 32 35
38

7.1 Zbora v Budimu in Konstanci 7.2 Obdobje husitskih vojn (1419-1436) 7.3. Smrt kralja Sigismunda in zaton Zmajevega reda
ZAKLJUČEK VIRI IN LITERATURA: PRILOGE:

38 39 40
41 43 44

1

ZMAJEV RED

Kazalo slik
Slika 1 Sigismund Luksemburški (1368-1437), ustanovitelj Zmajevega reda (http://en.wikipedia.org/wiki/File:Pisanello_024b.jpg) Slika 2 Bitka pri NIkopolju leta 1396 (http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/c6/Nicopol_final_battle_1398.jpg) Slika 3 Grb družine Batori, ki je bila povezana z Zmajevim redom (http://www.sirbuday.hu/blog/kepek/vegyes/2010/cimer_bathory.jpg) Slika 4 Ceremonialni meč mesta York, ki ga je Sigismund prinesel Henriku V. (http://www.vampirerave.com/houses/house_page.p hp?house=fruit&page=4626) Slika 5 Ceremonialni meč (Neue Burg, Dunaj) (http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/5d/KHM_Wien_A_49__Ceremonial_sword_of_t he_Order_of_the_Dragon%2C_c._1433.jpg) Slika 6 Sveti Jurij ubiva zmaja, Paolo Uccello leta 1440. Na sliki sta razvidna glavna simbola Zmajevega reda: zmaj in Jurijev križ (na plašču). (http://www.bloomberg.com/photo/-st-george-slaying-the-dragon-/110919.html) Slika 7 Oznake Zmajevega reda (Boulton: „The knights of the crown” založba: Boydell, Woodbridge; leto: 1987; str: 354) Slika 8 Orden Zmajevega reda (http://upload.wikimedia.org/wikipedia/hu/6/65/A_S%C3%A1rk%C3%A1nyrend_jelv%C3%A9nye_%28 Berlin%2C_Kunstgewerbemuseum%29.jpg) Slika 9 Portret Oswalda von Wolkensteina (1377-1445) v univerzitetni knjižnici v Innsbrucku (http://www.taroscopes.com/forumpics/orderdrag.jpg) Slika 10 Pissanelova upodobitev cesarja Sigismunda, nekaj let pred njegovo smrt (http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/2d/ZikmundodPisanella.jpg) Slika 11 Herman II. Celjski (1385-1435) (http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/9a/Hermanpotret.jpg) Slika 12 Barbara Celjska (1392-1451), pod njo je narisan celjski grb (http://www.rc-bc.si/SLO_Barbara.htm) Slika 13 Sigismundov kip, ki stoji nad zmajem (http://www.riha-journal.org/articles/2011/galleries-2011/gallery-lavric-riha-journal-0027/sl1/image_preview) Slika 14 Nagrobnik Friderika IX. Ptujskega (http://www.gradovi.net/data/ptujgrad/PICT4487.JPG) Slika 15 Marija Zavetnica s plaščem , zgodnje 15. stoletje. Označeni: Sigismund Luksemburški (1), Barbara Celjska (2), Herman II. Celjski (3), Štefan Lazarevid (4) (http://www.tourist-track.pl/img/PtujGora.jpg) Slika 16 Despot Štefan Lazarevid (1377-1427) (http://www.pokimica.com/katalog/image_large/stefan_lazarevic_large.jpg) Slika 17 Rekonstrukcija grba Štefana Lazarevida (http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/e/e1/Grb_Lazarevic.jpg) Slika 18 Vlad II. Drakul (1393-1447 ) (http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/6/6b/Vlad_Dracul.jpg) Slika 19 Najpogostejša različica ogrlice, ki jo je dobil Vlad II. (http://www.badalijewelry.com/images5/vamp100202.jpg) Slika 20 Vlad III. Drakula (1431-1476) (http://www.badalijewelry.com/images5/vamp100202.jpg) Slika 21 Sigismund in Barbara v Konstanci (http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d8/Meister_der_Chronik_des_Konzils_von_Konstanz_001.jpg) Slika 22 Zmaj iz kamna v dvorcu Prandau Normann v Valpovu, nekoč v lastništvu Ivana Morovida (http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/95/Kameni_zmaj_u_kuli_dvorca_u_Valpovu.jpg) Slika 23 Grb Zmajevega redu (http://www.rodoslovlje.com/medieval_serbia/pictures/Dragon-Insignia.gif) Slika 24 Sigismundov grb, s Zmajevim redom (Grunenberg Konrad, 1480) (http://daten.digitale-sammlungen.de/~db/0003/bsb00035320/images/index.html?seite=42&fip=193.174.98.30) Slika 25 Zmaj iz blaga (München) (http://media.photobucket.com/image/societas%20draconistrarum%20munich/V-Empire/Vlad/ Dragon%20Order/4_39-full.jpg) 8 14 19 20 23

25

26 27

28 28 29 29 30 31

31 32 34 35 36 37 38 44 44 44 44

2

ZMAJEV RED

POVZETEK
Zmajev red je bil viteški red vladarjev in plemstva 15. stoletja, ki ga je ustanovil Sigismund Luksemburški, vladar Rimsko-nemškega cesarstva, z namenom zaščititi sebe in katoliško cerkev pred heretiki. Razlog za nastanek reda so bili problemi, ki so mu jih povzročali plemiči in vpadi Turkiov. Članstvo v redu so dobili le Sigismundovi prijatelji in politični zavezniki. Preden pa je nekdo postal član, je moral priseči, da bo varoval Sigismunda in sodeloval v vojnah proti heretikom. Njihov simbol je bil zmaj, ki se z repom ovija okoli svojega vratu. Biti povezan z redom je bil privilegij in priloţnost za izboljšanje političnih odnosov z ostalimi člani, ter neke vrste zavarovanje v nevarnem času. Njegovi člani so bili tudi Celjski grofje in Ptujski gospodje. Po smrti Sigismunda je red začel razpadati.

3

ZMAJEV RED

ZAHVALA
Za pomoč pri pisanju raziskovalne naloge bi se rada zahvalila mentorici, profesorici zgodovine, ki je sodelovala z nama in nama pomagala z nasveti.

4

ZMAJEV RED

UVOD
Za konec 14. in začetek 15. stoletja lahko rečemo, da je bilo to eno izmed najbolj teţavnih obdobij za Evropo. Blišču in lepoti Evrope, kjer je bila cerkev ideal, je grozil vdor kulture iz vzhoda, ki je bila v popolnem nasprotju z vsem, kar je Evropa vrednotila. Turki so začeli širiti islamsko vero, poleg tega pa se je znotraj Evrope ţe začel razvijati protestantizem. V Rimsko- nemškem cesarstvu si je Sigismund Luksemburški prizadeval k preprečitvi širjenja drugačne vere in kulture. Odločil se je ukrepati in zato je ustanovil Zmajev red. Člani so postali skoraj vsi pomembni vladarji in imenitno plemstvo 15. stoletja, zlasti v jugovzhodni Evropi. Glavni namen Zmajevega reda je bil varovanje katoliške vere pred heretiki. Predstavljal je edino upanje za Evropsko kulturo in rešitev za tiste drţave, ki so izgubile svobodo. V raziskovalni nalogi sva ugotavljala, kaj je Sigismunda vodilo k tej odločitvi. Odgovore sva našla v številnih političnih dogodkih, ki so se dogajali pred in po prihodu Turkov v Evropo. Raziskovala sva kako in zakaj so posamezniki dobili članstvo ter kakšne vezi so imeli z ostalimi člani, saj je znano, da priključitev ni bila dovoljena vsem. Danes je zelo teţko ugotoviti, kaj točno je pomenilo članstvo prav tako pa je bil izziv iskati imena članov, ker dokumentov skorajda ni. Za raziskovanje Zmajevega reda sva se odločila predvsem zato, ker je bil v zgodovini pomemben za Evropo, a se o njem malo ve. V zgodovinskih zapisih se ne omenja veliko, saj je deloval daleč od oči javnosti. Zelo naju je zanimal tudi pomen reda za slovenski prostor, saj so bili Celjski grofje in Ptujski gospodje njegovi člani.

5

ZMAJEV RED

1 METODOLOGIJA DELA
1.1 Namen in cilji raziskovanja
V raziskovalni nalogi ţeliva ugotoviti zakaj je Zmajev red nastal in poiskati razloge za njegovo vplivnost in cenjenost. Najino raziskovanje bo imelo poudarek na njegovem delovanju in ugotavljanju članstva. Prav tako bova raziskovala kakšni so bili interesi ustanovitelja reda Sigismunda Luksemburškega. Cilji raziskovanja: 1. Raziskati dogodke, ki so vplivali na nastanek Zmajevega reda. 2. Na podlagi zgodovinskih podatkov raziskati Zmajev red in njegove naloge. 3. Ugotoviti pogoje za pridobitev članstva. 4. Razloţiti simbole Zmajevega reda. 5. Podrobneje raziskati povezanost Celjskih grofov, Ptujskih gospodov, Štefana Lazarevića in Vlada II. Drakula z Zmajevim redom. Uporabljene metode raziskovanja: Uporabljala sva metodo analize dokumentov in slikovnega gradiva ter opravila terensko delo. Preučevala sva mednarodno literaturo v latinščini, angleščini in srbščini. S pomočjo slikovnega gradiva sva na grbih in portretih iskala različne detalje simbolov reda. Terensko delo sva opravila v cerkvi Marije Zavetnice na Ptujski gori. Obiskala sva muzej na Dunaju Neue Burg in Narodno biblioteko Srbije v Beogradu. Opredelitev problema: Zmajev red je imel pomembno vlogo v zgodovini. Deloval je v večjem delu Evrope, kar priča o njegovi moči vendar pa še ni popolnoma raziskan.

6

ZMAJEV RED

1.2 Zastavljene hipoteze
1. Zmajev red je nastal zaradi teţav s Turki. 2. Sorodstvo je imelo veliko vlogo pri pridobitvi članstva. 3. Ţensk v Zmajevem redu ni bilo. 4. Prisege Zmajevemu redu niso bile upoštevane v celoti. 5. Člani so lahko bili le katoliki. 6. Simboli Zmajevega reda so bili v skladu s krščansko ideologijo. 7. Zmajev red je konec 15. stoletja propadel, ker so člani po smrti Sigismunda začeli gledati le na lastne interese.

7

ZMAJEV RED

2 KAJ JE ZMAJEV RED?
2.1 Splošno o Zmajevem redu
Zmajev red ali tudi Societas draconistrarum je bil imeniten viteški red, ki ga je ustanovil rimsko-nemški cesar Sigismund Luksemburški (slika 1) skupaj s svojo drugo ţeno Barbaro Celjsko. Namen tega reda je bil, da se eliminirajo katoliški nasprotniki (heretiki) in hkrati zaščiti kraljevska druţina pred uporniki.1 Poleg tega obstaja teorija, da so Zmajev red dolgo nazaj ustanovili grofje Foix, ker je njihov red imel podoben simbol.2 Nekateri menijo, da je Sigismund obnovil red Svetega Jurija, ki ga je leta 1318 ustanovil Karel I, tedanji madţarski kralj. Raziskave danes kaţejo, da je Zmajev red ustanovil
Slika 2

Sigismund Luksemburški (1368-1437), ustanovitelj Zmajevega reda
(http://en.wikipedia.org/wiki/File:Pisanello_024b.jpg)

Sigismund Luksemburški in to po vzoru reda svetega Jurija.3 Predelana kopija iz leta 1707, napisana v latinščini, ki je bila objavljena v Madţarskem diplomatskem kodeksu (Codex Diplomaticus Hungariae) leta 1841, nam razkriva imena 22 članov. V kopiji piše, da je bil red ustanovljen 12. decembra 1408 (/…/ Anno Domini Millesimo Quadringentesimo octauo. Pridie Idus Decembris /…/)4.
1 2

Fejér: „Codex Diplomaticus Hungariae ecclesiaticus ac civilis” knjiga: X/4; leto: 1841, Budae; str: 684 Andrejid: „Vitezovi reda zmaja“; založba: Miroslav, Beograd; leto: 1999; str: 85 3 Rezachevichi: „From the Order of the Dragon to Dracula” št. 1; leto: 1999 (Journal of Dracula studies) (http://www.blooferland.com/drc/index.php?title=Journal_of_Dracula_Studies) 6.1.2012 4 Fejér: „Codex Diplomaticus Hungariae ecclesiaticus ac civilis” knjiga: X/4; leto: 1841, Budae; str: 693 (Pridie Idus Decembris se prevaja kot: dan pred 13. decembrom oz. 12. december, saj idus za vse mesece razen marec, maj, julij in oktober pomeni 13. dan, medtem ko za naštete pomeni 15. dan) (citat)

8

ZMAJEV RED

Nekateri menijo, da je bil red ustanovljen ţe prej, okoli leta 13875, ko je Sigismund postal madţarski kralj. Dejstvo, da je red ustanovil skupaj z Barbaro, kot piše v kopiji ustanovne listine, to teorijo ovrţe, saj se je z njo poročil bistveno kasneje. Sigismund je imel veliko koristi od Zmajevega reda. Z njim je uspel utrditi svoj, dlje časa ogroţen poloţaj in postal priljubljen med plemstvom, ki ga je dolga leta imelo za tujca.6 Z Zmajevim redom je pridobil tudi pomoč v boju proti Turkom in husitom, ki so ga močno ogroţali in vprašanje je, ali bi se brez njih bil zmoţen ubraniti.

5 6

Štekar: „Viteško odlikovanje Zmajevega reda”, Numizmatični vestnik, letnik XXVII, št. 29; leto: 2001; str: 765 Štekar: „Viteško odlikovanje Zmajevega reda”, Numizmatični vestnik, letnik XXVII, št. 29; leto: 2001; str: 766

9

ZMAJEV RED

3 VPLIV OKOLJA NA NASTANEK ZMAJEVEGA REDA
3.1 Nemiri na Poljskem in Hrvaškem
Sigismund Luksemburški se je rodil leta 1368 v Nürnbergu. Njegov oče je bil Karel IV, rimsko- nemški cesar. Ţelel je, da bi Sigismund pridobil vpliv na Madţarskem, zato ga je zelo zgodaj poslal tja, da bi se naučil jezika. Leta 1382 se je pričel njegov vzpon. Tistega leta je umrl Ludvik Anţuvinski, kralj Ogrske, Poljske in Hrvaške in za seboj pustil hčerki: Marijo in Jadvigo. Ker ni imel moškega dediča, je prestol na Ogrskem, Poljskem in Hrvaškem pripadel Mariji, ki je bila v zvezi s Sigismundom, tedaj brandenburškim markgrofom. Takoj po pogrebu umrlega kralja je tamkajšnje plemstvo okronalo Marijo. Ker je imela šele 12 let je oblast začasno prevzela njena mati, kraljica Elizabeta. 7 S takratnim stanjem se zelo močno in vplivno plemstvo v cesarstvu ni moglo sprijazniti. Marija je izgubila Poljsko krono, saj so Poljaki ţeleli kraljico, ki bo ţivela na Poljskem in ne na Ogrskem. Ker Marija tega ni mogla izpolniti, so Poljaki v Krakovu okronali njeno sestro Jadvigo, kasneje poročeno z Ladislavom II. Jageloncem, litvanskim knezom. To je pomenilo konec personalne unije Poljske z Ogrsko in Hrvaško. 8 Na Hrvaškem je plemstvo v začetku priznalo Marijino oblast, vendar je kmalu prišlo do upora, saj si za bodočo kraljevsko druţino niso ţeleli Sigismunda in Marije, temveč Karla III. iz Neaplja. Karel III. je bil Marijin sorodnik, potomec neapeljske veje Anţuvincev.9

7 8

Andrejid: „Vitezovi reda zmaja“; založba: Miroslav, Beograd; leto: 1999; str: 117 Horvat:„Povijest Hrvatske”; založba: Merkur, Zagreb; leto: 1927; str 123 9 Andrejid: „Vitezovi reda zmaja“; založba: Miroslav, Beograd; leto: 1999; str: 118

10

ZMAJEV RED

3.2 Zarota
Leta 1385 sta se Marija in Sigismund poročila, vendar je Sigismund moral pobegniti na Češko zaradi nevarnosti, ki je prihajala iz vrst plemstva.10 Istega leta je bil v Budimu Karel III. imenovan za ogrskega kralja. Marija in njena mati sta se s tem navidezno strinjali. Novi kralj je nagradil vse tiste, ki so bili na njegovi strani, zlasti Ivana Paliţno in Ivana Horvata - zelo močna hrvaška plemiča. Čeprav so bili tisti, ki so mu povzročali preglavice predvsem plemiči, (v času Marije so imeli številne privilegije) se jih ni bal, saj so privilegije kasneje izgubili. Med njimi je bil tudi Nikolaj Gorjanski, nekoč kraljičina desna roka. Skupaj z Marijo in Elizabeto je skoval zaroto proti Karlu in ga leta 1386 ubil. To je spet povzročilo konflikt in prišlo je do velikega upora, ki sta ga na Hrvaškem organizirala Paliţna in Horvat. Kraljici sta hoteli zatreti upor, vendar so ju pri tem ujeli njuni nasprotniki, ki so uničili njuno gardo in ubili Nikolaja Gorjanskega. Sigismund je imel takrat idealno priloţnost, da se končno vrne s Češke in prevzame oblast. Njegova desna roka je postal Nikolaj II. Gorjanski, čigar oče je bil ubit s strani upornikov. 11 V ujetništvu so Elizabeto zadušili, saj je bila odgovorna za smrt Karla III., Marijo pa so rešili Benečani po posredovanju Sigismunda. Čeprav se je zdelo, da so se Sigismundovi problemi zaradi Marijine rešitve skoraj rešili, ga je čakala še ena nevarnost. Bosanski kralj Tvrtko, Elizabetin bliţnji sorodnik, ki Sigismunda nikoli ni priznal kot vladarja, je po njeni smrti ţelel dele Hrvaške. Drţavljanska vojna s katero se je Sigismund soočal pa je bila Tvrtkova idealna priloţnost za pridobitev oblasti.12 Tvrtko je pomagal tudi hrvaškim upornikom, pri čemer mu je pomagal srbski knez Lazar, ki se je vključil naknadno. 13

10 11

Andrejid: „Vitezovi reda zmaja“; založba: Miroslav, Beograd; leto: 1999; str: 118 Horvat:„Povijest Hrvatske”; založba: Merkur, Zagreb; leto: 1927; str 126 12 Horvat:„Povijest Hrvatske”; založba: Merkur, Zagreb; leto: 1927; str 129-130 13 Andrejid: „Vitezovi reda zmaja“; založba: Miroslav, Beograd; leto: 1999; str: 118

11

ZMAJEV RED

3.3 Sigismundov prestol
Sigismundov poloţaj na Madţarskem in Hrvaškem ni bil stabilen, saj mu večina plemstva ni bila naklonjena, ker ni bil madţarskega porekla (najverjetneje je bil Čeh14). Zato je iskal številne načine, da bi pridobil njihovo podporo, vendar mu ni uspevalo. Tudi kasnejša smrt kralja Tvrtka in Paliţne ni pomenila da bodo upori potihnili, saj je Horvat še vedno podpiral izbiro novega kralja, zdaj Ladislava Neapeljskega (sina ubitega Karla III.). Medtem je Tvrtka nasledil Štefan Dabiša, ki je zavladal tudi na Hrvaškem in je postajal vedno bolj vpliven. Dabiša je na svojo stran pridobil številna hrvaška mesta in imel veliko podporo bana Vuka Vukčića Hrvatinića, vendar ga je turška nevarnost prisilila k premirju s Sigismundom. Sigismund je obljubil, da bo priznal Dabišo kot kralja, ki bo imel oblast v Bosni in na območjih Hrvaške, ampak ko umre, bo celotna Bosna spet pripadla Sigismundu. Večina plemstva je bila zadovoljna z dogovorom, Horvat pa ne. Sigismund ga je s svojo vojsko dokončno porazil in kmalu po tem zahteval od Dabiše, da se prestolu na Hrvaškem odreče. Dabiša pa je bil na to prisiljen pristati, čeprav je bil dogovor prvotno drugačen.15 Sigismundova velika ţelja je bila povečanje vpliva v zunanji politiki. Vendar pa so Turki, močnejši kot kadarkoli, začeli osvajati Balkanski polotok in si podrejati ozemlja oz. drţave. Sigismundu bi vazalstvo Balkanskih vladarjev predstavljalo veliko tveganje, saj bi to zmanjšalo moč Rimsko- nemškega cesarstva v primeru spopada s Turki. Spora z ostalimi balkanskimi drţavami si ni smel privoščiti, vendar tega ni dojel pravočasno. Bil je v konfliktu s srbskim knezom Lazarjem, ker je pomagal Neapeljski strani v borbi za prestol na Ogrskem, kar je povzročilo številne spopade med njima. Pred bitko na Kosovem polju leta 1389, v kateri je prišlo do največjega spopada med Srbi in Turki, je knez Lazar uspel obnoviti prijateljstvo s Sigismundom. Ampak, ko sta v bitki umrla vodji obeh strani, je Sigismund spet
14 15

Štekar: „Viteško odlikovanje Zmajevega reda”, Numizmatični vestnik, letnik XXVII, št. 29; leto: 2001; str: 766 Horvat:„Povijest Hrvatske”; založba: Merkur, Zagreb; leto: 1927; str 133 -135

12

ZMAJEV RED

napovedal vojno Srbiji in začel osvajati srbska ozemlja. Zaradi tega je Lazarjeva ţena Milica sprejela turško vazalstvo. Srbiji je vladala, dokler ni njen sin Štefan Lazarević odrastel in začel pomagati sultanu v vojaških posegih. 16

3.4 Bitka pri Rovinah
Turki so postajali vse močnejši in so leta 1395 v bitki pri Rovinah (današnja Romunija) napadli vlaškega vojvodo Mirčo Starejšega, sicer Sigismundovega dobrega prijatelja. Zaradi tega, mu je na pomoč prišel s svojo vojsko, v kateri so bili tudi Ivan Morović in brata Nikola in Ivan Gorjanski (njegovi zvesti prijatelji). Borili so se proti sultanu Bajazidu in njegovim vazalom- Štefanu Lazareviću, Marku Mrnjavčeviću in Konstantinu Dragašu. 17 Medtem je ob njegovi odsotnosti v Budimu umrla noseča kraljica Marija in plemstvo je začelo razmišljati o izbiri novega kralja. Njena sestra, poljska kraljica Jadviga in njen moţ Jagelonec sta komaj čakala na ta prestol, vendar ga nista uspela zasesti, saj se je Sigismund vrnil z zmago in s tem utrdil oblast.18

16 17

Andrejid: „Vitezovi reda zmaja“; založba: Miroslav, Beograd; leto: 1999; str: 119 The Battle of Rovine (http://en.wikipedia.org/wiki/Battle_of_Rovine) 25.10.2012 18 Horvat:„Povijest Hrvatske”; založba: Merkur, Zagreb; leto: 1927; str 135 -136

13

ZMAJEV RED

3.5 Bitka pri Nikopolju
Sigismund je vedel, da bo dokončno utrdil svoj prestol le s še eno zmago nad Turki. Ker si je ţelel zmago, ki bi bila veličastna, ni bila dovolj samo njegova drţav. vojska, ampak je

potreboval tudi podporo drugih Zato je razposlal

poslance po celotni Evropi, z namenom, da bi pridobil čim več vojaške podpore, kar mu je tudi uspelo. V Evropi je vladalo navdušenje nad njegovo idejo in skoraj vse drţave so prispevale
Slika 2 Bitka pri NIkopolju leta 1396
(http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/c6/Nicopol_final_ battle_1398.jpg)

vojake. S pomočjo bratov Gorjanskih, Ivana Morovića, Hermana II. Celjskega, Štefana Lackovića in tudi Mirče Starejšega se jih je zbralo 90.000, prav tako pa mu je na pomoč priskočilo 10.000 vlahov. Tako je imel na razpolago okoli 100.000 vojakov. Kljub velikemu številu moţ pa so bili leta 1396 v bitki pri Nikopolju (slika 2) poraţeni od Turkov, ki jih je vodil Bajazid ter Srbov, pod vodstvom Štefana Lazarevića. 19 Sigismund je spoznal, da je storil veliko napako, ker ni sklenil zaveze s Štefanom, še preden je le- ta postal turški vazal. Poraz je Sigismunda popolnoma uničil in nihče ni vedel, kaj se je z njim pravzaprav zgodilo. Hrvaško plemstvo je ţe razglasilo njegovo smrt in Štefan Lacković je oklical Ladislava Neapeljskega za kralja Ogrske in Hrvaške. Kmalu

19

Horvat:„Povijest Hrvatske”; založba: Merkur, Zagreb; leto: 1927; str 136

14

ZMAJEV RED

se je izvedelo, da je Sigismund še ţiv in, da ga je rešil Herman II. Celjski.20 Sigismund, ki je imel Hermanovo podporo je iz maščevanja Lackovića ubil.21

3.6 Ponovni upori
Sigismundova dejanja so teţila k temu, da najde osebe, ki jim bo lahko zaupal in verjetno se mu je tedaj utrnila ideja o Zmajevem redu. Njegovi kandidati so bili brata Ivan in Nikolaj II. Gorjanski, Ivan Morović ter Herman II. Celjski. Ker je podeljeval posesti tujcem namesto Madţarom mu je madţarsko plemstvo to zamerilo. Vendar pa jih je Sigismund s pomočjo spretne diplomacije in podkupovanja uspel umiriti. Kljub navideznemu miru se je Sigismund bal za svoje ţivljenje, zato je svojega nečaka Albrechta IV. Habsburškega imenoval za dediča, če ne bi imel svojega potomca.22 Leta 1403 je hrvaško plemstvo spet okronalo Ladislava za kralja, vendar je Sigismund s pomočjo svojih privrţencev razbil hrvaško vojsko in razglasil občo amnestijo za vse, ki bodo prišli na njegovo stran. Kasneje se je poročil s Hermanovo hčerko Barbaro Celjsko, kar je umirilo jezno plemstvo, ki mu je zamerilo, da je po smrti kraljice Marije ţivel razuzdano ţivljenje in imel veliko ljubic. Hermana je imenoval za hrvaško- dalmatinsko- slavonskega bana. Dejstvo v korist Sigismunda je bilo tudi to, da je novi papeţ v Rimu postal Gregor XIII. Sigismund je izkoristil njegovo naklonjenost in ga prosil za dodatno pomoč pri posegih v Bosni, kjer je imel veliko nasprotnikov. Papeţ mu je leta 1408 poslal okrog 60.000 vojakov za dlje časa trajajočo vojno. V zadnji bitki pri Doboru, kjer je Sigismund zmagal in utrdil oblast v Bosni, so večino bosanskega plemstva obglavili, Tvrtka II, pa je Sigismund oprostil. Po utrditvi oblasti v Bosni, ki je nekoč bila območje skrivanja njegovih nasprotnikov, ni več bilo moţnosti za upore in Sigismund je počasi utrjeval oblast.23

20 21

Horvat:„Povijest Hrvatske”; založba: Merkur, Zagreb; leto: 1927; str 137 Andrejid: „Vitezovi reda zmaja“; založba: Miroslav, Beograd; leto: 1999; str: 120 22 Horvat:„Povijest Hrvatske”; založba: Merkur, Zagreb; leto: 1927; str 139 23 Horvat:„Povijest Hrvatske”; založba: Merkur, Zagreb; leto: 1927; str 142-145

15

ZMAJEV RED

3.7 Ideja o Zmajevem redu
Po koncu vojne v Bosni je prišlo do kratkotrajnega miru in Sigismund, ki se je bal za svoje ţivljenje, se je odločil dobro pripraviti v primeru vnovičnega vojskovanja. Zdaj je vedel komu lahko zaupa in komu ne, kdo je potencialno nevaren in s kom lahko manipulira. Ideja o Zmajevem redu je dosegla vrhunec in ustanovil ga je leta 1408. S tem je dobil varnost, kar je bil prvotni namen, vendar je kasneje red postal tudi oroţje, s katerim je hkrati kontroliral politično sceno Ogrske in Hrvaške ter tudi celotnega Rimsko-nemškega cesarstva. Ta red je kasneje dobil vpliv tudi na mednarodni ravni, zlasti v drţavah, ki so postale turški vazali, saj jim je včlanitev predstavljala kanček upanja za osvoboditev izpod Turkov.

16

ZMAJEV RED

4 ČLANSTVO
4.1 Imena članov
„/…/ V nebesih se je nahajal prestol in na prestolu je sedel Nekdo/…/ In okoli tega prestola je bilo še 24 prestolov na katerih je sedelo 24 starcev, oblečeno v bele obleke z zlatimi kronami na svojih glavah/…/”24 Imena vseh članov Zmajevega reda niso znana, saj se je po ustanovitvi zelo razširil. Kdo je sploh bil član in kdo ne, je še vedno predmet debate med zgodovinarji. Najpogostejši način za sklepanje moţnega članstva pri nekaterih osebah je simbol zmaja, ki so ga imeli bodisi v grbu ali osebnih predmetih. Ampak pri tem lahko pride do zmote, saj se je simbol zmaja uporabljal ţe prej. Dejstvo je, da je imel Zmajev red dva ranga. Prvi je bil zlati, v katerega je lahko vstopilo 24 oseb, medtem ko za drugega, srebrnega, vstopno število ni znano.25 Zlati rang je verjetno imel bibličen pomen (glej citat na začetku), tako kot samo ime redu, ki sva ga razloţila (poglavje 5). Kar se tiče ustanovne listine, le-ta ni ohranjena in nimamo primarnega vira za raziskovanje. Res je, da obstaja kopija iz leta 1707, ki se nahaja v Madţarskem diplomatskem kodeksu iz leta 1841, ampak nekoliko odstopa od originala. V tej kopiji so zapisana imena 22 oseb, ki so poleg Sigismunda in Barbare Celjske, soustanovitelji Zmajevega redu. Navedla bova citat iz Madţarskega diplomatskega kodeksa (1841) z imeni članov, ki naj bi bil enak kot v originalni listini: /…/ Nos vero Stephanus Despoth, Dominus Rasciae, item Hermannus Comes Cily et Zagoriae, Comes Fridericus, filius eiusdem, Nicolaus de Gara, Regni Hungariae Palatinus, Stiborius de Stiboricz alias Vaiuoda Transyluanus, Joannes filius Henrici de Thamassy, et Jacobus Laczk de Zantho, Vaiuodae Transyluani,
24
25

Biblija, Stari in Novi Zavjet; založba: Kršdanska sadašnjost, Zagreb; leto: 1976; str 1155 (prevod) Andrejid: „Vitezovi reda zmaja“; založba: Miroslav, Beograd; leto: 1999; str: 86

17

ZMAJEV RED

Johannes de Maroth Machouiensis, Pipo de Ozora Zewreniensis, Bani; Nicolaus de Zeech Magister Tauernicorum regalium, Comes Karolus de Corbauia, supremus Thesaurarius regius, Symon filius condam Konye Bani de Zecheen, Janitorum, Comes Johannes de Corbauia, Daoiferorum, Johannes filius Georgii de Alsaan Pinicernarum, Petrus Cheh de Lewa Agazonum Regalium magistri, Nicolaus de Chak, alias Vaiuoda Transylanus, Paulus Bysenus, alter Paulus de Peth, pridem Dalmatiae, Croatiae ac totius Sclauoniae Regnorum Bani, Michael, filius Salamonis, de Nasasd, Comes Siculorum regalium, Petrus de Peren, alias Siculorum nunc vero Maramorossiensis Comes, Emericus de eadem Peren secretaries Cancellarius regius et Joannes filius condam Domini Nicolai de Gara Palatini /…/26 Imena članov, ki so napisani v kopiji ustanovne listine (iz citata): 1. Štefan Lazaravić, raški (srbski) despot 2. Herman II. Celjski, celjski in zagorski grof 3. Friderik Celjski, Hermanov sin 4. Nikolaj II. Gorjanski (Gara), madţarski palatin 5. Šćibor Šćiborić, vojvoda Transilvanije 6. Ivan Tamaši 7. Jakob Lackovič de Zanto, vojvoda Transilvanije 8. Ivan Morović, mačvanski ban 9. Pipo od Ozora (Spano), ali tudi Filip Madţarin27, severinski ban 10. Nikolaj Seč 11. Grof Karel Krbavski 12. Simon Kanjevič, sečenski ban 13. Grof Ivan Krbavski 14. Ivan Jurjev de Alsen 15. Peter Čeh 16. Nikolaj Čak, erdeljski vojvoda
26 27

Fejér: „Codex Diplomaticus Hungariae ecclesiaticus ac civilis” knjiga: X/4; leto: 1841, Budae; str: 687 (citat) Andrejid: „Vitezovi reda zmaja“; založba: Miroslav, Beograd; leto: 1999; str: 84

18

ZMAJEV RED

17. Pavao Bisen, hrvaški ban 18. Pavao de Peč, hrvaški ban 19. Mihajlo Nadaždi, sikulski ţupan 20. Peter Peren, marmoroški ţupan 21. Emerik Peren, kraljevi sekretar 22. Ivan Gorjanski, brat palatina Nikolaja Med prvimi člani sta zapisani imeni, pomembni za slovensko zgodovino: grof Herman II. Celjski in njegov sin Friderik. Nekateri viri navajajo tudi članstvo Urliha Celjskega in Friderika IX. Ptujskega, čemur pa se bova posvetila v nadaljevanju. Viteškemu redu so pripadali še: vlaški vojvoda Vlad II. Drakul in njegova sina Vlad III. in Radu Lepi, bosanski kralj Ostoja, Hrvoje Vukčić- Hrvatinić, Pribislav Vukotić, Janoš Hunjadi, despot Vuk Grgurević Branković (v epiki znan kot Zmaj Ognjeni Vuk). Zanimivo je tudi, da se je bizantinski car Konstantin Dragaš sredi 15. stoletja imenoval Dracone (zmaj), ampak ni dokazov, da je bil član.28 Na osnovi druţinskih grbov lahko ugotovimo tudi pripadnost Zmajevem redu. Lep primer je druţina Ištvana Batorija, ki je v grbu imela zmaja (slika 3).

Slika 3 Grb družine Batori, ki je bila povezana z Zmajevim redom
(http://www.sirbuday.hu/blog/kepek/vegyes/2010/cimer_bathory.jpg)

28

Andrejid: „Vitezovi reda zmaja“; založba: Miroslav, Beograd; leto: 1999; str: 88-89

19

ZMAJEV RED

Takoj po ustanovitvi se je red začel zelo hitro širiti. Našla sva podatek, da so nosilci Zmajevega reda postali tudi: Urlih Celjski, Friderik IX. Ptujski, David Davidis, Gregor Betlehemski, Emerik in Pol Derenčin, Štefan Bartolomej in Jovan Vladislav de Fank, Blasius Gara, Peter de Geris, Emerik in Gregor Merkali, Ladislav Tamaši, Nikolaj Varda, Andraţ Čapi, Volsi Rempeht, Henrick Celkingen, Oto Majsau, Ertned Potendorf, Gregor Puhaim, Vendeni Burhard, Puhaim Albert, Bernat Lihtenštajn, Janoš Štumberger, Ekhart Lipot, Gašper Štarmberg, Vilmoš Rora, Janoš Eberštof, Konrad Vainger, Janoš Vinden, Vilmoš Pernegi, Janoš Eberštof, Bernat Lozensten, Janoš Hohemberg, Endrajh Plankštajner, Albert Havenvelder, Jakob Karara, Orsini Bendek, Ferdinand garti, Antal Kolato, Lajoš Varna, Koregio Langedado, Antal Noragoli, Bertalan Kampania, Jakob Lavanioli, Janoš Kavali, Jakob Encig.29 Obstaja podatek, da so z Zmajevim redom bili povezani še poljski kralj Ladislav Jagelonec, sicer Jadvigin moţ in kasneje tudi moţ Ane Celjske (hčerke grofa Viljema Celjskega), Vitold, njegov bratranec in angleški kralj Henrik V. Le ti niso nikoli postali pravi člani, temveč so zgolj obljubili zvezništvo.30 Materialni dokaz o Henrikovi povezanosti z Zmajevim redom, se nahaja na ceremonialnem meču iz Yorka (slika 4). Ta meč naj bi dobil, ko je Sigismund prišel na obisk v Anglijo.31 Brez dvoma, je ta meč pripadal Zmajevemu redu, kar razkriva 6 miniaturnih zmajev, ovitih z lastnim repom.

Slika 4 Ceremonialni meč mesta York, ki ga je Sigismund prinesel Henriku V.
(http://www.vampirerave.com/houses/house_page.p hp?house=fruit&page=4626)
29 30

Andrejid: „Vitezovi reda zmaja“; založba: Miroslav, Beograd; leto: 1999; str: 88-89 Rezachevichi: „From the Order of the Dragon to Dracula” št. 1; leto: 1999 (Journal of Dracula studies) (http://www.blooferland.com/drc/index.php?title=Journal_of_Dracula_Studies) 6.1.2012 31 Hunagry’s grand exhibition: Art and Culture in the Era of King Sigismund of Luxembourg (http://www.radio.cz/en/section/ice_special/hungarys-grand-exhibition-art-and-culture-in-the-era-of-kingsigismund-of-luxembourg) 30.12.2011.

20

ZMAJEV RED

4.2 Vezi med člani
Najverjetneje so bili tisti, ki so omenjeni v listini člani zlatega reda, kar ni nenavadno, saj so bili Sigismundovi najbliţji prijatelji in zelo vplivni plemiči. Sigismund je neštetokrat potreboval njihovo pomoč. Na primer, Hermana II. Celjskega, ki mu je rešil ţivljenje v bitki pri Nikopolju, Nikolaja II. Gorjanskega, Šćibora Šćiborića, Ivana Morovića in Pipa Ozorskega, ki mu je pomagal pri premirju s Štefanom Lazarevićem. Sigismund je očitno ţelel z njihovim sprejemom v Zmajev red potrditi njihovo vdanost, ker je vedel, da bo le tako lahko ohranil svojo vladavino. Iz tega lahko sklepamo, da je bil ključ do članstva dober odnos z njim. Znano je tudi prijateljstvo Sigismunda in tirolskega pesnika in diplomanta Oswalda von Volkensteina, ki je bil zagotovo pripadnik reda, saj se na njegovem portretu nahaja zmajev orden (str: 28, slika 9).

Seveda ne smemo pozabiti na sorodstvene vezi, ki so v srednjem veku igrale pomembno vlogo in bile eden najučinkovitejših načinov, da so se dosegli politični cilji. Tudi pri Zmajevem redu ne moremo mimo dejstva, da je bila večina članov v tesnem sorodstvu. Nikolaj II. Gorjanski je bil nekoč poročen z Teodoro, sestro Štefana Lazarevića. Kasneje pa se je poročil z Ano Celjsko32, Hermanovo hčerko in Barbarino sestro. Nikolajev brat Ivan je bil pomemben član pravtako kot njun svak, Nikolaj Seč. Enako je bilo pri Hermanu II. Celjskem in njegovem sinu Frideriku. Prav tako obstaja podatek, da je bil član tudi Hermanov vnuk Urlih. Ne smemo pozabiti vlaškega vojvode Vlada II. in njegova sina Vlada III. ter Raduja Lepega. Prav tako sta v sorodstvu bila, Emerik in Peter Peren pa tudi grofa Ivan in Karel Krbavski. Tudi kasneje, ko se je red začel širiti, so razvidna sorodstvena razmerja. Ampak, sorodstvo ni vedno pomagalo, kar dokazuje primer Tvrtka II, ki mu je Sigismund oprostil poraz v bitki pri Doboru. Kljub temu, da se je kasneje

32

Ne zamenjati z Ano, hčerko grofa Viljema Celjskega

21

ZMAJEV RED

poročil s Sigismundovo sestro Dorotejo, ne vemo nič o njegovem člansvtu v redu.33 Za uspešno delovanje v zunanji politiki je Zmajev red potreboval člane od zunaj. Zato je bil pomemben faktor strateško partnerstvo, kar je razvidno iz včlanitve tujcev, kot so bili Štefan Lazarević, Vlad II, knez Pribislav Vukotić, Vuk Grgurević Branković in ostalih. Če povzamemo, lahko ugotovimo, da je bilo največ politično pogojenih včlanitev v red prav iz juţnih delov Rimsko-nemškega cesarstva in balkanskih drţav, saj je od tod prihajala glavna nevarnost – Turki. Sigismund pa si je ţelel zagotoviti pomoč lokalnega plemstva in njihovih vojakov.

4.3 Prisege Zmajevega reda
/…/ Vna cum Praelatis, Baronibus, et Proceribus Regni nostri quibus participandum in hac parteducimus ob signum et effigiem pure nostri versationis et intentionem, in elisionem perniciosorum ipsius perfidi hostis et antiqui Draconis sequacium et militum paganorum vtputa et schismaticorum aliarumque nationum Orthodoxae fidei ac Crucis Christi ac regnorum nostrorum aemulorum /… / 34 Članstvo v Zmajevem redu je pomenilo tudi izpolnjevanje priseg, ki so jih ob sprejemu vsi člani morali priseči. V kopiji ustanovne listine (glej citat) piše, da bodo prelati, baroni in gospodje, ki dajejo prisego, skupaj iztisnili nevarnost zlobnih sovraţnikov, kot so sledilci Zmaja in poganski vojaki. To se je nanašalo na heretike in narode pravoslavne vere, ter na vse tiste, ki so nasprotovali katoliški cerkvi in Sigismundovi vladavini.

33 34

Andrejid: „Vitezovi reda zmaja“; založba: Miroslav, Beograd; leto: 1999; str: 90 Fejér: „Codex Diplomaticus Hungariae ecclesiaticus ac civilis” knjiga: X/4; leto: 1841, Budae; str: 684 (citat)

22

ZMAJEV RED

Brez dvoma je boj proti heretikom pomenil boj proti Turkom in kasneje tudi husitom35, ki so začeli širiti protestantizem. Zanimivo, pa tudi boj proti pravoslavcem (/…/nationum Orthodoxae fidei /…/), čeprav je kar nekaj članov Zmajevega reda bilo pravoslavcev. Na primer, despot Štefan Lazarević, vlaški vojvoda Vlad II. Drakul in nekateri drugi, ki so bili prav tako pravoslavci. Sklepava, da je v tem primeru prevladal politični vpliv in Sigismundova ţelja, da ne izgubi močnih političnih zaveznikov, (pa čeprav so pravoslavci) še posebej ne v času, ko so Turki postali tako močni. Tega se je verjetno naučil, ko je katastrofalno izgubil v bitki pri Nikopolju, ki ga je kasneje celo ţivljenje opominjala, da slabi odnosi s sosedi na nek način samo povečajo turško moč.

Slika 5 Ceremonialni meč (Neue Burg, Dunaj)
(http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/5d/KHM_Wien_A_49__Cere monial_sword_of_the_Order_of_the_Dragon%2C_c._1433.jpg)

35

Kast in Rosapepe: „Dracula is dead“, založba: Bancroft Press, Baltimore; leto: 2009; str: 143

23

ZMAJEV RED

4.4 Obveznosti članov Zmajevega reda
Poleg glavnih priseg, so obstajale tudi številne druge obveznosti, ki so jih člani morali izpolnjevati. V listini piše, da so bili člani dolţni pomagati vdovam in sirotam kot da so njihove lastne krvi. 36 Če je kdo izmed članov Zmajevega reda umrl, so morali ostali člani priti na pogreb, razen če jim je bilo to preprečeno. Vendar so v takšnem primeru morali odsluţiti 30 maš za njegovo dušo in 4 denariuse podariti revnim v znak ţalosti. Vsak petek so se morali obleči v črna oblačila. Če tega niso naredili, so morali odsluţiti 5 maš v slavo petih Jezusovih ran. Prav tako so morali plačati 4 denariuse za vsako izpuščeno mašo. Simbol Zmajevega reda so morali nositi ves čas. Tisti, ki so ga pozabili so, morali prav tako odsluţiti 5 maš in plačati 4 denariuse. Člani, ki iz strahu ali opravičenih razlogov niso mogli nositi simbola, niso rabili plačati, niti odsluţiti maš.37

36 37

Fejér: „Codex Diplomaticus Hungariae ecclesiaticus ac civilis” knjiga: X/4; leto: 1841, Budae; str: 688 Fejér: „Codex Diplomaticus Hungariae ecclesiaticus ac civilis” knjiga: X/4; leto: 1841, Budae; str: 692

24

ZMAJEV RED

5 SIMBOLIKA ZMAJEVEGA REDA
5.1 Zmaj in Jurijev križ
/Ogromen in hudoben zmaj je nekoč živel v slanem jezeru poleg mesta Lida v Palestini. Seveda so se ljudje bali tega grozljivega prebivalca jezera, saj je zmaj včasih, ko je bil lačen, jedel ljudi. Legenda pravi, da je bil smrad te zveri smrtonosen. Od njega so se ljudje zbolevali in umrali. /.../ Vladar tega območja jim je svetoval, da vsak dan pustijo enega otroka na obali, kot žrtev. Tako se je začelo žrtvovanje in na koncu je na vrsto prišla edina hčer, že omenjenega brezsrčnega vladarja. /.../ Medtem ko je dekle sedelo poleg jezera, se je prikazal Sveti Jurij. Bil je na konju, v rokah pa je imel kopje. Ko je zmaj prišel iz vode je Jurij vrgel kopje v njegove čeljusti in ga ubil. Dekletu je predlagal naj svoj pas zaveže okoli zmajevega vratu. Tako sta ga vlekla do mesta. Vladar in ostali prebivalci so zato sprejeli krščanstvo in v znak hvaležnosti zgradili cerkev namenjeno Svetemu Juriju./ 38

Slika 6

Sveti Jurij ubija zmaja, Paolo Uccello leta 1440. Na sliki sta razvidna glavna simbola Zmajevega reda: zmaj in Jurijev križ (na plašču).
(http://www.bloomberg.com/photo/-st-george-slaying-the-dragon-/110919.html)
38

Politikin Zabavnik, št: 3091, 6. maj 2011. str: 23

25

ZMAJEV RED

/.../ signum seu effigiem Draconis incurrati per modum circuli, cauda sua collum circum girantis diuisi, per medium dorsi, ad longitudinem a summitate capitis et nasi vsque ad extremum caudae, effluente sanguine in interior rima scissurae alba, et sanguine intact, per longitudinem rubeam crucem, sicuti et quemadmodum sub ipsi gloriosi Martyris Georgii vexillo militants /…/39 Ustanovitelji srednjeveških viteških redov so vedno teţili k temu, da so s simboli povedali bistveno nalogo svojega reda. Tako je storil tudi Sigismund, o čemer priča zgoraj citirana kopija listine. Zmaj simbolizira zemeljsko in nebesno silo, ter hkrati znanje in moč. V krščanstvu pa je prva asociacija na zmaja zlo ali celo hudič, ki ima korenine v zgodbi (napisana poglavja).
40

o

svetem je na

Juriju začetku

Zmaja je s kopjem ubil Sveti Jurij in s tem ljudi rešil pred zlom. Tako je dobro premagalo slabo in Zmajev red je ţelel upodobiti točno to (slika 6). Na zmajevem hrbtu je prispodoba Svetega Jurija oz. njegov kriţ. Zanj je značilen dolg vodoravni krak. Kot je razvidno na sliki št. 7 je zmajev rep močno obvit okoli njegovega
Slika 7

Oznake Zmajevega reda.
(Boulton: „The knights of the crown” založba: Boydell, Woodbridge; leto: 1987; str: 354)

lastnega vratu in ga duši, kar

39 40

Fejér: „Codex Diplomaticus Hungariae ecclesiaticus ac civilis” knjiga: X/4; leto: 1841, Budae; str: 684 Sheláru: „Dracula, el hijo del dragón“ založba: Plural editores, La Paz; leto 2007; str: 38

26

ZMAJEV RED

kaţe na njegovo poraţenost. Torej vse tiste, ki so proti krščanstvu, čaka usoda poraţenega zmaja. Leta 1418 je dodan še goreči kriţ41, ki je simbol trdne katoliške vere. Goreči kriţ hkrati predstavlja vse člane, branilce katolištva, ki jih bo bog zaščitil pred silami nasprotnikov, tako kot bo ogenj zaščitil kriţ od sil teme. Primerki naj bi imeli v gorečem kriţu napisano: „O quam misericors est Deus” (navpično) in „Iustus et paciens” 42 (vodoravno), kar pomeni: „Oh, kako milosten je bog” oz. „pravičen in potrpeţljiv”. Iz tega lahko potrdimo zgoraj napisano razlago gorečega kriţa oz. pričakovanje boţje zaščite. Nekateri zgodovinarji menijo, da je namesto besede paciens pisalo pius (poboţen). 43 Vsi člani so prisegli, da bodo nosili znamenje Zmajevega reda (slika 8)44. Nekateri so bili narejeni iz srebra, kot je razvidno na ohranjenem primerku, ki ga hranijo v berlinskem Kunstgewerbemuseumu, vendar v določenih srednjeveških listinah lahko zasledimo tudi podatke o drugačni kakovosti. Pribislav Vukotić, eden izmed članov, je preko testamenta svoji ţeni Doroteji zapustli tudi zmajev orden, ki naj bi bil okrašen z diamanti, rubini in biseri.45 Honorius de S. Maria v delu Dissertations Hist. et Critiques sul la Chevaleria Anchenne et Moderne pravi, da so bili najpomembnejši ordeni izdelani iz zlata46.
Slika 8

Orden Zmajevega reda
(http://upload.wikimedia.org/wikipedia/h u/6/65/A_S%C3%A1rk%C3%A1nyrend_jelv%C3%A9nye_%28Berlin%2C_Ku nstgewerbemuseum%29.jpg)

41 42

Rezachevichi: „From the Order of the Dragon to Dracula” št. 1; leto: 1999 (Journal of Dracula studies) Andrejid: „Vitezovi reda zmaja“; založba: Miroslav, Beograd; leto: 1999; str: 87 43 McNally: „In Search of the Lesbian Vampire: Barbara von Cilli, Le Fanu’s “Carmilla” and the Dragon Order” št: 3; leto: 2001 (Journal of Draculas studies) (http://www.blooferland.com/drc/index.php?title=Journal_of_Dracula_Studies) 6.1.2012 44 Fejér: „Codex Diplomaticus Hungariae ecclesiaticus ac civilis” knjiga: X/4; leto: 1841, Budae; str: 684 45 Miloševid: „Nakit od XII do XV veka: iz zbirke Narodnog muzeja“; založba: Narodni muzej; leto: 1990; str 129 46 Štekar: „Viteško odlikovanje Zmajevega reda”, Numizmatični vestnik, letnik XXVII, št. 29, leto: 2001; str: 769

27

ZMAJEV RED

Na zadnji strani kriţa se je nahajala sponka. Z njo so si kriţ pripeli na obleko. Obleke članov naj bi bile rdeče in imeli naj bi svileni plašč zelene barve. Zelena barva je bila tradicionalno barva zmaja. Razviden primer takšne noše je v portretu Oswalda von Wolkensteina (slika 9), tirolskega pesnika in diplomata. Slikar Pisanello je v Codexu Vallardi upodobil Sigismunda (slika 10) z majhno veriţico, ki se konča z ordenom, pritrjenim za obleko.47 Iz tega lahko sklepamo, da se je Zmajev orden nosil na različne načine.

Slika 9

Slika 10

Portret Oswalda von Wolkensteina (13771445) v univerzitetni knjižnici v Innsbrucku
(http://www.taroscopes.com/forumpics/orderdrag.jpg)

Pissanelova upodobitev cesarja Sigismunda, nekaj let pred njegovo smrtjo
(http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/ 2d/ZikmundodPisanella.jpg)

47

Štekar: „Viteško odlikovanje Zmajevega reda”, Numizmatični vestnik, letnik XXVII, št. 29, leto: 2001; str: 767

28

ZMAJEV RED

6 PRIKLJUČITEV K REDU
6.1 Celjski grofje
Celjski grofje so za Slovence ena

najpomembnejših dinastij, saj so imeli velik vpliv v Rimsko-nemškem cesarstvu. Herman II. Celjski (slika 11) je svojo rodbino povzpel na najvišje poloţaje v samem cesarstvu in Balkanu. Vrhunec njegove spretne diplomacije je bila poroka njegove hčerke Barbare Celjske (slika 12) s Sigismundom Luksemburškim. Herman si je članstvo v viteškem redu zasluţil, ker je Sigismundu rešil ţivljenje v Nikopoljski bitki. Zato sta on in njegov sin v ustanovni listini reda napisana med prvimi. Zelo zanimivo je, da je Brarbara Celjska povezana z ustanovitvijo viteškega redu, ki je bil, kot se je kasneje v zgodovini izkazalo, moška zadeva. Ona je edina ţenska, ki je z vsemi častmi omenjena v ustanovni listini. Ko so obljubljali vdanost kralju, so obljubljali vdanost tudi njej. To nam pove, kako vplivna je bila in ni izključena moţnost, da je bila ideja o ustanovitvi reda morda celo njena. Imela je zelo veliko vlogo v delovanju Zmajevega reda. Ko so na primer pri njej iskali pomoč, niso pozabili omeniti članstva. Lep primer je Hrvoje Vukčić Hrvatinić, ki je leta
Slika 12 Barbara Slika 11 Herman II. Celjski (1385-1435)
(http://upload.wikimedia.org/wikipedia/comm ons/9/9a/Hermanpotret.jpg)

Celjska (13921451), pod njo je narisan celjski grb
(http://www.rcbc.si/SLO_Barbara.htm)

29

ZMAJEV RED

1412 iskal njeno pomoč in jo spomnil, da tudi on pripada redu: „Advertat Serenitas Vestra quomodo existo in Societate Dracorum”48 Dokaz pripadnosti Celjskih grofov Zmajevemu redu je tudi kamin z njihovim grbom, ki je bila najdena med izkopavanji na grajskem griču v Budimpešti, okoli katere je ovit zmaj.49

6.2 Ptujski gospodje
V mestu Ptuj se nahajajo materialni dokazi, ki nedvomno dokazujejo povezavo med Zmajevim redom in Ptujskimi gospodi. V Marijini cerkvi na Ptujski Gori se nahaja zelo pomemen kipec svetega Sigismunda, pod katerim je zmaj ovit okoli ščita (slika 13). V isti cerkvi je še monumentalni kip Marije Zavetnice s plaščem (zgodnje 15. stoletje) (slika 15), z 82.

miniaturnimi klečijo na

figurami.

Cerkvena

gospoda, papeţ, kardinala in škofje Marijini desni, visoko
Slika 13 Sigismundov kip, ki stoji nad zmajem (http://www.riha-journal.org/articles/2011/galleries2011/gallery-lavric-riha-journal-0027/sl1/image_preview)

plemstvo, kralj in kraljica so zbrani na Marijini levi strani. Miniaturi kraljevski par naj bi bila Sigismund (1) in Barbara

(2), starec med njima je najverjetneje Herman II. Celjski (3). 50

48

McNally: „In Search of the Lesbian Vampire: Barbara von Cilli, Le Fanu’s “Carmilla” and the Dragon Order” št: 3; leto: 2001 (Journal of Draculas studies) (http://www.blooferland.com/drc/index.php?title=Journal_of_Dracula_Studies) 6.1.2012 49 Štekar: „Viteško odlikovanje Zmajevega reda”, Numizmatični vestnik, letnik XXVII, št. 29, leto: 2001; str: 771 50 Hajdinjak in Vidmar: „Gospodje Ptujski“; založba: Pokrajinski muzej Ptuj, 2008; str: 62

30

ZMAJEV RED

Znotraj plašča naj bi se nahajal tudi majhen kipec despota Stefana Lazarevića (4), kar je presenetljivo, saj je bil le-ta pravoslavec.51 Še ena posebnost je nagrobnik Friderika IX. Ptujskega, kjer se vidi zmaj (slika 14).

Slika 14 Nagrobnik Friderika IX. Ptujskega
(http://www.gradovi.net/data/ptujgrad/PICT4487.JPG)

4

.

2

.
3

.

1

.

Slika 15 Marija Zavetnica s plaščem , zgodnje 15. stoletje. Označeni:

Sigismund Luksemburški (1), Barbara Celjska (2), Herman II. Celjski (3), Štefan Lazarevid (4)
(http://www.tourist-track.pl/img/PtujGora.jpg)

51

Andrejid: „Vitezovi reda zmaja“; založba: Miroslav, Beograd; leto: 1999; str: 223

31

ZMAJEV RED

6.3 Štefan Lazarević
Drţave na Balkanskem polotoku so se soočale z nenehnim turškim pritiskom, zaradi katerega so zelo hitro postajale turški vazali. Turške zmage so napovedovale, da bo kmalu Turčija postala glavna sila na Balkanu in okrog. Srbija, po smrti carja Dušana leta 1355, ni več zmogla ohraniti enotnosti in je leta 1389 postala turški vazal. Na oblast je prišel Štefan Lazarević (slika 16), ki se je bojeval na strani Turkov in je bil zelo uspešen. V bitki pri Nikopolju je skupaj s turškim sultanom Bajazidom porazil Sigismundove
Slika 16 Despot Štefan Lazarevid

(1377-1427)
(http://www.pokimica.com/katalog/image_l arge/stefan_lazarevic_large.jpg)

vojake. Leta 1398 so Turki napadli Bosno,

vendar so utrpeli poraz zaradi hude zime in Štefana, ki naj bi imel, kot so domnevali Turki, prijateljske odnose z Ogri.52 Iz tega je razvidno, da je Sigismund ţe začel pridobivati Štefana na svojo stran. Še ena pomembna bitka je bila proti Mongolom, ki so z Vzhoda ţeleli napasti Turke. V Angori je leta 1402 Štefan skupaj z Bajazidom napadel Mongole, vendar so kljub začetni prednosti, zlasti zaradi Štefanove spretnosti, na koncu zgubili. Bajazida so ujeli in je v ujetništvu umrl. Smrt Bajazida, je pomenila nove borbe za turški prestol in zelo dolgo drţavljansko vojno.53 To je bila idealna priloţnost za Sigismunda, da je dokončno pridobil Štefana na svojo stran. Pri tem pa mu je veliko pomagal Pipo Ozorski, pomemben član Zmajevega reda, ki je v Srbiji znan kot Filip Madţarin.54 Konstantin Filozof (1380-1432), Štefanov osebni biograf je v svojem delu: „Ţitije despota Stefana Lazarevića” zabeleţil veliko stvari o „veliki ljubezni”
52 53

Andrejid: „Vitezovi reda zmaja“; založba: Miroslav, Beograd; leto: 1999; str: 87 Politikin Zabavnik, št: 3003 (28. 8. 2009.) str 15 54 Andrejid: „Vitezovi reda zmaja“; založba: Miroslav, Beograd; leto: 1999; str: 132

32

ZMAJEV RED

Srbije in Ogrske. Res je, da nikoli ni zabeleţil Štefanove pripadnosti Zmajevemu redu, kar je pričakovano, saj je bil med dvema ognjema (Ogri in Turki), ampak obstaja veliko posrednih zapisov, ki namigujejo na Zmajev red. Zanj je najverjetneje veljalo tisto pravilo, da ni dolţan nostiti ordenov, vsaj ne v Srbiji, ampak na Ogrskem ga je najverjetneje nosil. „/…/ Od ogrske zemlje je dobil veliko daril: utrjena mesta in vasi in še marskikaj drugega/…/ Despot je vsako leto odhajal na zbor zahodnih vladarjev in nikoli se ni vrnil brez novih mest in posesti. Tako je on osebno šel k njim in tudi oni so prihajali k njemu/…/ Ko je vzpostavil pravo prijateljstvo z zahodnjaki (oz z Ogri) in ko je šel v mesto, ki se mu je reklo Budim, kjer so se zbrali zahodni kralji in drugi gospodje pri ogrskem kralju (Sigismundu), ko je šel v Konstanco in v Rim na njegovo kronanje, je bil despot Štefan nad vsemi in svetlejši od vseh in se je videl kakor mesec med zvezdami in vsakdo ga je opazil/…/ In ne samo to, tudi v njegovo Belo mesto (Beograd) je prihajal kralj (ogrski). Prihajali so oni in njihovi najsvetlejši in najpogumnejši, da služijo despotu/…/ Vsi so bili ponosni in govorili: „Meni je despot viteštvo dal” /…/”55 „Meni je despot viteštvo dal”, je namig na moţnost, da je tudi despot Štefan imel pravico podeljevanja članstva. Če je on imel takšno pravico, potem so jo najverjetneje imeli tudi ostali člani, vsaj člani zlatega reda, kar lahko na nek način pojasni tesne rodbinske vezi med člani.

Glede njegove dvojne diplomacije oz. dobrih odnosov s Sigismundom in s Turki, je Konstantin je zabeleţil naslednje: „/…/ Oh čudež, kdo je slišal za kaj takšnega? Na svetu, vzhodni vadarji (Turki) sovražijo zahodne (Ogre) in so jim plenili zemljo in se bojevali proti njim, a tisti (despot Štefan) pošilja vojsko vzhodnim da napadejo zahodne, medtem ko zahodnim gre v obiske in si išče od njih nasvete. Obe stvari je delal javno, več let. In res je, nihče ni tega delal razen njega, edinega, ki je velik in nenavaden v svoji
55

Konstantin Filozof: „Žitije despota Stefana Lazarevida”; založba:Srpska književna zadruga, Beograd; leto: 1989; str:118-119 (citat)

33

ZMAJEV RED

modrosti in moči. Zahodnim ni bilo enostavno tega trpeti, ampak so vedeli da je on kot ščit in neuničiljva sila. Njihovi (ogrski) svečeniki so vedno govorili: „ Še vedno molimo za blaženega despota iz srbske zemlje”/…/”56 Ena izmed zanimivosti je tudi, da je v času despota Štefana katoliška cerkev imela dobre pogoje za delovanje in dovoljeno jim je bilo katoliško misionarjenje na srbskih tleh, čeprav tega pravoslavci niso dovoljevali.57 /…/ Murat je hotel iti na zahod, ker je gledal velikega despota kako vsako leto hodi k ogrskemu kralju/…/ Ko je bil despot tam je poslal svojega vernega poslanca z namenom, da izve resnico. /…/ Poslanec, je prišel nazaj k caru (Muratu), (despota Štefana) veliko je klevetal in rekel: „Če ti ne greš k njim, bodo pa oni prišli do tebe”/…/58 Kako je izgledal grb despota Štefana Lazarevića ni znano. V rekonstrukciji je prikazan zmaj z Jurijevim kriţem, kar je razvidno na sliki 17.
Slika 17 Rekonstrukcija grba Štefana

Lazarevida (http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commo
ns/e/e1/Grb_Lazarevic.jpg)

56

Konstantin Filozof: „Žitije despota Stefana Lazarevida”; založba:Srpska književna zadruga, Beograd; leto: 1989; str: 119 (citat) 57 Andrejid: „Vitezovi reda zmaja“; založba: Miroslav, Beograd; leto: 1999; str: 132-133 58 Konstantin Filozof: „Žitije despota Stefana Lazarevida”; založba:Srpska književna zadruga, Beograd; leto: 1989; str: 122 (citat)

34

ZMAJEV RED

6.4 Vlad II. Drakul in njegova sina
Leta 1431 je v Nürnbergu Sigismund Luksemburški sprejel Vlada II. (slika 18), sina njegovega zelo dobrega prijatelja Mirče Starejšega. S sprejemom v Zmajev red je Vlad II. pridobil pomoč v boju za vlaški prestol, ki ga je imel njegov polbrat Aleksander Aldea. 59 Njegov kasnejši vzdevek Drakul

(draco, lat.) pomeni zmaj, kar dokazuje njegovo pripadnost Zmajevemu redu.
Slika 18 Vlad II. Drakul (1393-1447 )
(http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/6 /6b/Vlad_Dracul.jpg)

Vzdevek si je najverjetneje prisluţil s sprejemom v ta red. Drac namreč v romunščini pomeni hudič. Ko je Vlad II.

dodal simbol zmaja na svojo zastavo, je vraţeverno prebivalstvo to interpretiralo kot pakt s hudičem. Zato so mu dali vzdevek Drakul, kar je Vladu bilo povšeči, saj je s tem lahko ustrahoval sovraţnike in še utrdil prestol. Kasneje je njegov sin Vlad III. pridobil naziv Drakula (Draculea pomeni zmajev sin), medtem ko je Radu, poleg vzdevka Lepi, postal tudi “Drugi zmaj”.60 Po Sigismundovi smrti leta 1437 se je ravnoteţje moči premaknilo na turško stran in Vlad II. je sklenil tajno zavezo s turškim sultanom Muratom II. Sklenil je, da je bolje imeti sovraţnika za prijatelja. Zanimiv je dogodek, ko je Vlad II. s svojima sinovoma šel v roparski napad Transilvanije, ki ga je vodil sultan Murat II. Prebivalci transilvanijskega mesta Šebes so se mu prostovoljno predali, da bi ostali ţivi in, da ne bi bili poslani v turško suţenjstvo. Vlad je drţal obljubo Zmajevega reda, da bo varoval kristjane in je mesto rešil. Turki so to imeli za izdajo in so ga zaradi tega leta 1444 ujeli skupaj s sinovoma. Vlad je svoja sinova
59 60

Vlad the Impaler (http://en.wikipedia.org/wiki/Vlad_the_Impaler#cite_note-Florescu-1) 15.1.2012 Floresku in McNally: „U potrazi za Drakulom” založba: Prosveta, Beograd; leto: 1988;str 28-19

35

ZMAJEV RED

prepustil sultanu kot dokaz svoje vdanosti Turkom, kar mu je rešilo ţivljenje. S tem se je zavezal, da nikoli ne bo uporabil oroţja proti Turkom, saj bi v nasprotnem primeru ubili njegova sinova. To je seveda pomenilo kršitev glavne prisege Zmajevega reda. Ko se je vrnil na Vlaško, ga je rimski papeţ razrešil prisege, ki jo je dal Turkom. Očitno je bil pod velikim pritiskom in je bil kmalu prisiljen sodelovati v pohodu proti njim. Vlad II. je bil prisiljen sodelovati v bitki pri Varni leta 1444. Ta bitka se je končala s turško zmago, prav tako pa je umrl poljski kralj Ladislav III. Janoš Hunjadi, ki je bil kasneje okrivljen za poraz, pa je komaj preţivel. Z lobiranjem Vlada II. so ga obsodili na smrt, ampak zaradi prejšnjih zaslug in ugleda „belega viteza” (najverjetneje pripadnosti Zmajevem redu) so mu oprostili. Hunjadi je zaradi tega začel sovraţiti Vlada II, in leta 1447 so ga njegovi pristaši ubili.61 Vlaški prestol je podedoval Vlad III. (slika 20), ki je poleg vzdevka Drakula pridobil še enega- Tepeš (nabijač na kol). Njegova vladavina, zaznamovana z ujetništvom v Turčiji, je bila napolnjena s krvjo in sovraţil je Turke, proti katerim se je večkrat bojeval. Največjo različico simbola Zmajevega reda je imel Vlad II Drakul. Po sprejemu v red je dobil ogrlico s simbolom zmaja, ki je bila bistveno drugačna kot navaden orden. Zmaj je imel dve krili, čeljusti na pol odprte in rep se je ovijal okoli glave. Namesto gorečega kriţa pa je kriţ imel dva vodoravna kraka.62 Ogrlica, komaj prepoznavna, je bila najdena v romunskem samostanu Snagovu,
Slika 19 Najpogostejša različica ogrlice, ki jo je dobil Vlad II.
(http://www.badalijewelry.com/ima ges5/vamp100202.jpg)

61 62

Floresku in McNally: „U potrazi za Drakulom” založba: Prosveta, Beograd; leto: 1988;str 43-44 McNally: „In Search of the Lesbian Vampire: Barbara von Cilli, Le Fanu’s “Carmilla” and the Dragon Order” št: 3; leto: 2001 (Journal of Draculas studies) (http://www.blooferland.com/drc/index.php?title=Journal_of_Dracula_Studies) 6.1.2012

36

ZMAJEV RED

natančneje v grobu njegovega sina Vlada III. in se je hranila v zgodovinskem muzeju Bukurešte, dokler ni misteriozno izginila.63 Kriţ na Vladovi ogrlici, ki je sicer tudi del Sigismundovega grba (stran 44, slika 24) in današnje Madţarske ter Slovaške, je skoraj identičen pravoslavnemu kriţu. Zelo verjetno je to še en primer Sigismundove prilagoditve svojim pravoslavnim članom. Danes obstajajo kopije nekdanje Vladove ogrlice (slika 19), v kateri so jasno vidni simboli Zmajevega reda.

Slika 20 Vlad III. Drakula (1431-1476)
(http://www.badalijewelry.com/images5/vamp100202.jpg)

63

Floresku in McNally: „U potrazi za Drakulom” založba: Prosveta, Beograd; leto: 1988;str 159-161

37

ZMAJEV RED

7 POLITIKA ZMAJEVEGA REDA
7.1 Zbora v Budimu in Konstanci
O politiki Zmajevega reda ni veliko podatkov. Znano je, da so obstajali številni zbori plemstva na čelu s Sigismundom, kamor je prihajal tudi Štefan Lazarević. Eden izmed takšnih zborov je bil tudi v Budimu leta 1412, kjer je bil zabeleţen prihod večih plemičev in vladarjev. zborovanje je bila Razlog za zaroka

Sigismundove in Barbarine hčerke Elizabete s 14-letnim Albrehtom IV. Habsburškim. Takrat je tudi prišlo do premirja med II. poljskim kraljem in
Slika 21 Sigismund in Barbara v Konstanci (http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d8/
Meister_der_Chronik_des_Konzils_von_Konstanz_001.jpg)

Ladislavom

Jageloncem

Sigismundom. On je najverjetneje tudi postal zaveznik Zmajevega reda, tako kot njegov sorodnik Vitold, litvanski

knez, ki je bil prav tako prisoten. Poleg njega so bili na zboru tudi Celjski grofje, Hrvoje Vukčić- Hrvatinić in vsi ostali člani.64 Naslednji veliki zbor je bil v Konstanci (1414-1418), kjer se je razpravljalo o verskih zadevah, kot sta husitska ideologija in problem Turkov, ki je ogroţal Ogrsko. Povabili so tudi glavnega upornika v katoliški cerkvi Jana Husa, z obljubo, da se mu ne bo nič zgodilo, vendar so ga obsodili in seţgali na grmadi. Hus je s svojo ideologijo pridobil velik vpliv med prebivalstvom, ki je postajalo

64

Andrejid: „Vitezovi reda zmaja“; založba: Miroslav, Beograd; leto: 1999; str: 123 in 139

38

ZMAJEV RED

jezno zaradi bogatenja cerkve in revnega ljudstva. Njegova smrt je bila začetek uporniškega gibanja njegovih pristašev- husitov (čas reformacije).65

7.2 Obdobje husitskih vojn (1419-1436)
Leta 1419 je Sigismund odšel v Prago, da bi prevzel oblast po smrti svojega brata vendar je prišlo do velikega upora. Povod zanj pa je bilo maščevanje smrti Jana Husa. Zaradi tega je Sigismund začel vojno, kar je sproţilo plaz vojn, imenovanih husitske vojne. Husiti so zahtevali da je osnova vere biblija, da se samostani zaprejo in se uveljavi bogosluţje v domačem jeziku Njihov vodja je postal Jan Ţiška, kasneje ga je nasledil Prokop Veliki. Vojna se je končala leta 1436 z zmago Sigismunda, ki je imel veliko pomoč članov Zmajevega redu. Znano je tudi, da je veliko pripomogel despot Štefan, ki je v pomoč poslal svoj odred.66 Leto 1433 je pomembno iz dveh razlogov. Prvi je okronanje Sigismunda za Rimsko-nemškega cesarja v Rimu in drugi je papeţevo uradno potrdilo Zmajevega reda, ki se bori proti heretikom. To lahko ovrednotimo kot vrhunec tega redu.67

65 66

Andrejid: „Vitezovi reda zmaja“; založba: Miroslav, Beograd; leto: 1999; str: 123 Andrejid: „Vitezovi reda zmaja“; založba: Miroslav, Beograd; leto: 1999; str: 123 67 McNally: „In Search of the Lesbian Vampire: Barbara von Cilli, Le Fanu’s “Carmilla” and the Dragon Order” št: 3; leto: 2001 (Journal of Draculas studies) (http://www.blooferland.com/drc/index.php?title=Journal_of_Dracula_Studies) 6.1.2012

39

ZMAJEV RED

7.3. Smrt kralja Sigismunda in zaton Zmajevega reda
Sigismund Luksemburški je umrl leta 1437 in to je zagotovo bila velika tragedija za vse člane. Z njegovo smrtjo so igubili glavni steber Zmajevega reda. Podatek, kdo je po Sigismundovi smrti prišel na čelo reda, ne obstaja, kar nakazuje na moţnost, da je Zmajev red tedaj formalno propadel. Člani reda so skušali nadaljevati misijo reda, vendar brez velikih uspehov. Lahko bi trdili, da red več ni bil sposoben izpolnjevati svojih ciljev, saj so Turki dosegli prevlado na Balkanskem polotoku pa tudi husitska gibanja niso bila nikoli popolnoma zatrta. Res je, da je Sigismund z Zmajevim redom dosegel tisto, kar je od začetka ţelel oz. je utrdil lastno oblast in umiril jezno plemstvo. Zanimivo je, da v času od ustanovitve Zmajevega reda pa do Sigismundove smrti niso bile organizirane velike bitke proti Turkom, kot je bila nekoč bitka pri Nikopolju. Iz tega je razvidno, da je red sluţil zgolj za reševanje notranjih problemov Rimsko-nemškega cesarstva. Šele po njegovi smrti se pojavijo velike organizirane bitke, kot je ţe omenjena bitka pri Varni (1444) in druga kosovska bitka (1448). Obe bitki sta se končali s porazom, saj so Turki postali tako močni, da ni bilo sile, ki bi jih lahko uničila. Na koncu morava pojasniti še zakaj je Zmajev red privlačil toliko ljudi. Odgovor je v tem, da je bilo članstvo idealna priloţnost ne samo za izboljšanje odnosov s Sigismundom, ampak tudi z ostalimi člani in mogoče je v tem skrit razlog zakaj je kasneje red izgubil svoj namen in postal pozabljen. Člani so se začeli priključevati, ne da bi se borili proti heretikom in ščitili kralja, kot je pis alo v prisegi ampak zaradi lastnih interesov. Zato je po smrti Sigismunda in kasneje vseh ostalih „zlatih” članov utonil v pozabo. Konec 15. stoletja se je Zmajev red popolnoma porazgubil.

40

ZMAJEV RED

ZAKLJUČEK
V raziskovalni nalogi sva izpolnila zastavljene cilje. Raziskala sva dogodke, ki so vplivali na nastanek Zmajevega reda, zlasti plemiške upore in vojne s Turki. V Madţarskem diplomatskem kodeksu sva našla kopijo ustanovne listine Zmajevega reda iz leta 1707, katerega ustanovitelj je bil Sigismund Luksemburški. Iz nje sva uspela razbrati glavni nalogi reda, ki sta bili zaščita kralja in boj proti heretikom. Prišla sva do zaključka, da je bila za včlanitev v red potrebna pomoč v boju proti Turkom, vplivnost v Rimskonemškem cesarstvu in sorodstvene ter prijateljske vezi. S pomočjo slikovnega gradiva sva razloţila simbole Zmajevega reda, zlasti kriţ ovit z zmajem. Ob raziskavi povezav med Zmajevim redom in raznimi dinastijami sva našla tudi nekaj dokazov o obstoju reda na ozemlju današnje Slovenije, natančneje v povezavi s Ptujskimi gosodi in Celjskimi grofi. Ugotovila sva, da je bila Barbara Celjska edina ţenska članica reda. Večino hipotez sva uspešno dokazala, nekatere pa tudi ovrgla. Prvo hipotezo ki pravi, da je Zmajev red nastal zaradi teţav s Turki, lahko delno potrdiva, saj sva ugotovila, da je bilo vzrok za ustanovitev tudi uporniško plemstvo, ki je ogroţalo Sigismundovo vladavino. Hipotezo, ki trdi, da je imelo sorodstvo veliko vlogo pri včlanitvi, sva potrdila s tem, ko sva ugotovila, da je bila velika večina članov v sorodstvu s Sigismundom ali pa s katerim drugim članom. Hipotezo št. 3 sva deloma ovrgla, saj hipoteza pravi, da ţensk v Zmajevem redu ni bilo, kar pa povsem ne drţi, saj je imela v njem Barbara Celjska pomembno vlogo. Res pa je, da je bila edina ţenska članica. Hipotezo, ki se dotakne priseg Zmajevega reda in trdi, da prisege niso bile upoštevane v celoti sva potrdila, saj je bil v ustanovni listini omenjen boj proti pravoslavcem, proti katerim pa se člani kasneje niso borili. Hipoteza št. 5 govori o veri članov. Predvidevala sva, da so bili člani le katoliki, vendar sva to hipotezo ovrgla z ugotovitvijo, da so nekatere člane (npr. Štefana Lazarevića), kljub prepovedi zaradi njihove vere, sprejeli v red. Hipoteza, da so simboli Zmajevega reda v skladu s krščansko ideologijo drţi, saj simbol zmaja izhaja iz zgodbe o svetem
41

ZMAJEV RED

Juriju. Zadnjo hipotezo, da je red konec 15. stoletja propadel, ker so člani po smrti Sigismunda začeli gledati le na lastne interese, sva potrdila, vendar le delno, saj so člani nekaj časa še organizirali pohode proti Turkom, Z raziskovalno nalogo sva odprla nekatera vprašanja z namenom, da bi opozorila na še veliko nejasnosti povezanih z Zmajevim redom, ki bi jih bilo potrebno raziskati, še posebej v povezavi z današnim slovenskim prostorom. Odločila sva se, da bova v tej smeri delo in raziskovanje nadaljevala.

42

ZMAJEV RED

VIRI IN LITERATURA:
Knjižni viri:
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. Biblija, Stari in Novi Zavjet; založba: Kršdanska sadašnjost, Zagreb; leto: 1976; Boulton: „The knights of the crown” založba: Boydell, Woodbridge; leto: 1987; Fejér: „Codex Diplomaticus Hungariae ecclesiaticus ac civilis” knjiga: X/4; leto: 1841, Budae; Konstantin Filozof: „Žitije despota Stefana Lazarevida”; založba:Srpska književna zadruga, Beograd; leto: 1989; Milošević: „Nakit od XII do XV veka: iz zbirke Narodnog muzeja“; založba: Narodni muzej; leto: 1990; Politikin Zabavnik, št: 3003 (28. avgust 2009.) Politikin Zabavnik, št: 3091, (6. maj 2011.)

Internet viri:
1. Hunagry’s grand exhibition: Art and Culture in the Era of King Sigismund of Luxembourg (http://www.radio.cz/en/section/ice_special/hungarys-grand-exhibition-art-and-culture-inthe-era-of-king-sigismund-of-luxembourg) 30.12.2011 McNally: „In Search of the Lesbian Vampire: Barbara von Cilli, Le Fanu’s “Carmilla” and the Dragon Order” št: 3; leto: 2001 (Journal of Draculas studies) (http://www.blooferland.com/drc/index.php?title=Journal_of_Dracula_Studies) 5.1.2012 Rezachevichi: „From the Order of the Dragon to Dracula” št. 1; leto: 1999 (Journal of Dracula studies) (http://www.blooferland.com/drc/index.php?title=Journal_of_Dracula_Studies)5.1.2012 Vlad the Impaler (http://en.wikipedia.org/wiki/Vlad_the_Impaler#cite_note-Florescu-1) 15.1.2012 The Battle of Rovine (http://en.wikipedia.org/wiki/Battle_of_Rovine) 25.10.2012

2.

3.

4. 5.

Literatura:
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. Andrejić: „Vitezovi reda zmaja“; založba: Miroslav, Beograd; leto: 1999; Floresku in McNally: „U potrazi za Drakulom” založba: Prosveta, Beograd; leto: 1988; Hajdinjak in Vidmar: „Gospodje Ptujski“; založba: Pokrajinski muzej Ptuj, 2008; Horvat:„Povijest Hrvatske”; založba: Merkur, Zagreb; leto: 1927; Kast in Rosapepe: „Dracula is dead“, založba: Bancroft Press, Baltimore; leto: 2009; str: 143 Sheláru: „Dracula, el hijo del dragón“ založba: Plural editores, La Paz; leto 2007; Štekar: „Viteško odlikovanje Zmajevega reda”, Numizmatični vestnik, letnik XXVII, št. 29, leto: 2001;

43

ZMAJEV RED

PRILOGE:

Slika 22 Zmaj iz kamna v dvorcu Prandau Normann v

Slika 23

Valpovu, nekoč v lastništvu Ivana Morovida
(http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/95/Kameni_zm aj_u_kuli_dvorca_u_Valpovu.jpg)

Grb Zmajevega reda
(http://www.rodoslovlje.com/medieval_s erbia/pictures/Dragon-Insignia.gif)

Slika 25 Zmaj iz blaga (München)
(http://media.photobucket.com/image/societas%20d raconistrarum%20munich/VEmpire/Vlad/Dragon%20Order/4_39-full.jpg)

Slika 24 Sigismundov grb, z Zmajevim redom

(Grunenberg Konrad, 1480)
(http://daten.digitalesammlungen.de/~db/0003/bsb00035320/images/index.html ?seite=42&fip=193.174.98.30)

44