You are on page 1of 155

CIKLAMEN

BESeDA

BES eDA

E L E K T R O N S K A

K N J I G A

Janko Kersnik

Ciklamen

O

M

N

I

B

U

S

CIKLAMEN BES eDA

BES eDA

Janko Kersnik CIKLAMEN To izdajo pripravil Franko Luin
franko@omnibus.se

ISBN 91-7301-092-8
beseda@omnibus.se www.omnibus.se/beseda

 2 

CIKLAMEN

BES eDA

B

ilo je pred nekoliko meseci, ko sem lepo nedeljsko popoldne stal v pisarni pred svojo mizo ter pogledoval zdaj ven skozi okno proti jasnemu obnebju, zdaj zopet na kopo pisem in aktov, leÏeãih v predalih pred menoj. Bil sem v onem dolgoãasnem poloÏaju, v katerem ãlovek ne ve, ãesa bi se lotil, niti kaj bi storil niti kam bi ‰el, da bi prosti ãas jasnega nedeljskega popoldneva po‰teno porabil in — pobil. Vsak ãlovek ima take ure, v katerih nima gotovega opravka in v katerih mu tudi sluãaj noãe vplivati na voljo, da bi jo nagnil v to ali ono opravilo. In tako sem, dejal bi, mehaniãno odprl nekaj predalov pisalne mize ter jel pregledovati in premetavati listiãe, pisma in zavitke, leÏeãe v silnem neredu po njih. Iskal nisem niãesar in tudi v red jih nisem spravljal; ãemu tudi? Tu je bila ‰e stara ‰tudentovska korespondenca, mladostne bedarije, sem ter tja Ïe pozabljen opomin pozabljenega ali pa odpravljenega manihejca, krojaãevi raãuni, nekoliko gimnazialnih spriãeval, nekaj »zaljubljenih pisem«, katera sem — kaj morem zato — ‰e enkrat vestno preãital in v katerih je leÏalo izjemno ‰e nekaj cvetic ali peres — vse kriÏem mi je sililo v roke. Dober spomin mi je skoro najveã pomagal, da sem takoj vedel in znal, v katero dobo spadajo te ali one stvari — namreã Ïenska pisanja, saj ta so navadno brez datuma. Naenkrat se mi pokaÏe iz vsega papirnega kaosa rumen zavitek in, ko ga raz3 

MEPHISTOPHELES: –––– Wir wollen’s weiter sehn. se je odprla mojemu spominu cela dolga vrsta dogodkov. kam. dobro ohranjeno cvetico ciklamen ali. PoloÏil sem zavitek s suho cvetico vred nazaj v predal in jel sem pisati to povest.  4  . Pa tu doli v kotu je stalo nekaj zapisanega. kateri pa so mi vendar zdaj vstajali s ãudno. kakor ji pravimo pri nas. korãek.CIKLAMEN BES eDA ganem. bilo je iz Fausta: HOMUNCULUS: Ein guter Rat ist auch nicht zu verschmähn. neumljivo silo pred du‰evnim oãesom. v katere dogodke bi jo del. v kateri ãas. Osupljen sem obraãal listiã s cvetico na vse strani — nisem vedel v prvih trenutkih. ugledam v njem majhno posu‰eno. To prebrav‰emu. v katerih mi sicer ni bila odmenjena nobena aktivna vloga.

Tu imamo okrajno glavarstvo. tega ni treba omenjati. celo finanãna straÏa ali. Da trg ni brez Ïupana in dekana. Taka veselica. katere smemo glede izobraÏenja staviti kolikor toliko v eno socialno vrsto z uradnimi osebami. po‰lje tudi bliÏnja okolica. kakor ji ljudstvo pravi. dobr‰no ‰tevilo obiskovalcev. kjer biva po raznih gradovih in gradiãih nekaj gospode. da pravega imena indiskretno ne izdamo — ‰teje skoro tisoã prebivalcev ter je sredi‰ãe borjanskega politiãnega okraja. da je davkarski adjunkt Josip Megla hodil prej‰njo soboto popoldne tako zami‰ljen in oãitno poln teÏkih skrbi po svoji majhni sobi od vrat do edinega okna in P 5  . Borje je trg na Kranjskem — imenovati ga hoãem tako. katera je bila naznanjena za pustno nedeljo zveãer v borjanski ãitalnici. skrbnega obraza hodil gor in dol po svojem stanovanju. ali — da prav reãemo — taka »beseda« bila je vzrok. kar je davkarski adjunkt Josip Megla zadnjo predpustno soboto popoldne zami‰ljenega.CIKLAMEN BES eDA PRVO POGLAVJE et let je minilo. In kadar osnuje ãitalnica v trgu veselico. Poleg teh uradnih dostojanstvenikov biva v trgu tudi primerno mnogo premoÏnih obrtnih in trgovskih rodovin. sodnijo in davkarijo in kolikor je ‰e drugih po na‰i upravi potrebnih oblastev. nizki sobi pri tleh ne posebno znatne hi‰ice v Borju. »iblajtarji« so zastopani. majhni.

Pa ‰e nekaj je bilo tam in na tem je oko ubogega Josipa Megle s silnim veseljem in dopadenjem obviselo. prijel ga ob robu s palcem in kazalcem desne roke. kjer sta njegovi silo ob‰irni nogi tiãali v ãisto novih. a to Megle ni motilo. Bil je to visok ãrn cilinder. okoli katerega si je bil ovil robec. kjer je leÏala nova ãrna suknja. Pri tem je posku‰al poka‰ljevati ter polglasno intonirati nizke in visoke glasove. tako devi‰ka. kjer so leÏale Ïe tri prazne jajãje lupine. svetil se je tako. oh. tem obupneje je pogledoval proti stropu. Pa hripavi so bili vsi. kaj bo!« zajecal je nekolikokrat. ãe bom jutri tako hripav!« vzdihnil je zopet. da ga je ‰e pred kratkim gladil in likal klobuãar. kakor bi bilo na ogled razstavljeno. komolec pritisnil k telesu ter tako klobuk predse moleã stopal lahkih nog  6  . za ples pripravnih ãevljih. Potem pa je z globokim vzdihom obrnil pogled k tlom. tja. nad navadno mero ‰irokokrajen. Potem je stopil nekoliko korakov nazaj. kaj bo. Z desnico pa se je pri vsakem desetem koraku potipal za vrat. z levico pa preril si lase ter potem melanholiãni pogled vrgel na mizo pri oknu. snel cilinder.CIKLAMEN BES eDA zopet nazaj od edinega okna do vrat ter neprenehoma segal si z razklenjenimi prsti leve roke v svoje goste rumene lase. Ta klobuk je Megla vzel ãez nekoliko trenutkov melanholiãnega pogledovanja varno s postelje ter stopil pred zrcalo in nastavil si ga je jako skrbno na glavo. Poveznil se mu je skoro do u‰es. kakor jo je krojaã dal iz svojih rok. Od tod so mu silile oãi na posteljo. da mu je tudi povr‰en opazovalec lahko prisodil. tudi nov ovratnik. prav masleno rumenih rokavic in bel. potipal se zopet za obvezani vrat. »Kaj bo. In ãim dalje je posku‰al. »Oh. Poleg nje pa je bilo videti par novih. a v drugem trenutku Ïe tem bolj se zmraãilo. vse tako.

« »Nikdar ne. moj tenor-solo!« Vtem je nekdo burno odprl vrata ter planil. domovina!« »Do jutri bode dobro.« tolaÏi pri‰lec. kaj pa je?« zinil je zamolklo. KriÏana nebesa. Gospodiãna Filipina Vrtaãnikova je odpovedala. Pomislite. kaj ãemo zdaj?« »Oh. dacar — kakov ãlovek je to?« »Pa kaj. ko bi ga k nocoj‰nji sku‰nji povabili?« »Seveda. »Kaj? Igro. jaz sem tako hripav. ne vrag. igro je vrag vzel! A kaj vrag. gospod Koren.CIKLAMEN BES eDA proti zrcalu. nego jeziki. »Vse gre kriÏem. vse narobe. petje! —. »kot ãitalniãni odbornik tega ne dopu‰ãam. a kdo bo pel tenor solo?« »Novi dacar tudi dobro poje! Kaj. »a petje. ona ne bo igrala stare vdove. da jutri ne bom mogel peti. In 7  .« omeni tu davkarski adjunkt. Pred njim pa se je elegantno priklonil in potem zopet jako zadovoljen sam s seboj poveznil klobuk na glavo. igra. In ta lepi solo. klepetulje so jo vzele. ker je danes od dobre prijateljice zvedela. izbere se lahko druga pesem. v sobico s klobukom na glavi in z mokro ugaslo smotko v ustih.« kriãal je pri‰lec. pozabiv‰i v prvem trenutku svojega vratu. le ta zagrljenost! Oh. ne da bi pozdravil. solo mora biti. pomislite. tu se ‰e pomaga! Igra. »in ãe boste ‰e hripavi. to je glavna skrb. »Vse bi bilo.« togoti se Megla. ta krasna pesem!« Pri tem se zasuãe proti oknu ter poskusi intonirati: »Bodi zdrava. da je gospodiãna Filipina najbolj pripravna za vlogo stare vdove. a naglo Megla. »to bo lepa beseda jutri!« »I. da je gospa Teranova dejala ob svojem pohodu pri sodnikovih. kaj to.

to je gotovo. da bi lahko koga nasadil. Lep je!« »A. kakr‰ne mu je bil ustvaril ãevljar. danes sem ga dobil iz Ljubljane. »Peti moram vsekako! In ples. tu imam nove ãevlje. nego sem se ga jaz. gospod Koren. »A. Megla pa je hodil zopet po sobi sem ter tja ter pozabil. kakor jih vidite!« Megla je govoril to na videz nejevoljen. »Plesali boste paã. a obiskovalec njegov zdaj nem‰ki. kako je sodnijski adjunkt gledal. a brezuspe‰no. Ali ni istina?« Megla je govoril veãinoma nem‰ki. Ugasle Ïveplenke metal je po tleh. tudi ko bi ne peli?« vpra‰a Koren ter malo od strani ogleduje adjunktov klobuk. ko je pri‰el poslu‰at k sku‰nji. a ta norec mi napravi take. videli ste vãeraj. kaj moderno — da bi mi bili le prav. in prepovedal sem mu to. da bi se nikdo tega doktorja Îerjava ne bil tako pridno uãil. zdaj slovenski.« Vtem je posku‰al govornik zapaliti si svojo mokro smotko. vi pojdete s cilindrom?« »Kajpada! Dandanes se tudi po ãitalnicah ne protivijo temu in lepa no‰a je to. a ‰e tega ni zadel  8  . »Pa to je zdaj moderno!« meni Koren.CIKLAMEN BES eDA moja lepa vloga — stavim. Málo ‰piãaste naredite. Glejte. Ko je pri‰el pred zrcalo. a ta ljubljanski ãevljar! Tako jih je spredaj zoÏil. In on nekaj ve o takih predstavah. kakor je to razvada v omikanih Slovencih. da nosi ‰e vedno cilinder na glavi. dejal sem mu. a skrben opazovalec bi bil lahko videl. snel ga je ter pokazal ga obiskovalcu: »Glejte. da so mu ravno taki ãevlji najbolj po volji.

na koncu se mi bo ‰e Ïelodec obrnil! In tako draga so jajca! Tri krajcarje eno. da ga bodo ti‰ãali. kaÏoã na posteljo. »kako bi utolaÏili gospodiãno Filipino?« 9  . Tu v trgu je opravljal sluÏbo obãinskega tajnika. In ti‰ãali so ga Ïe grozno. ‰e enega para nogavic ni imel pod usnjem. ker je vedel.« Megla se je silno lagal. bil je vobãe enake vnanjosti. »Kaj mislite. Dva para debelih volnatih nogavic sem moral obuti. na‰ega Meglo vsestransko spoznavati. samo manj skrbno opravljen nego adjunkt in tudi starej‰i od onega. da bi jih drugi veãer tako malo razvleknjene laÏe obul. »Novo suknjo sem tudi dobil. Obiskovalec njegov. »vse.« »Vam bodo pa oãa malo veã podpore poslali!« smeje se oni. Megla je z imenitnim izrazom nagrbanãil ustna. toda zinil ni niãesar. gospod Koren.« nadaljuje adjunkt. ne ravno neprijetnega. v kateri je po nedovr‰enih ‰tudijah in po veãletnem potovanju iz ene pisarne v drugo na‰el vsaj nekoliko mirno in varno zavetje. komaj triindvajsetleten moÏ. kakor ga je Megla nazival. vse imam v redu! Le ta nesreãni vrat!« »Surovo jajce izpijte!« svetuje Koren. »Izpil sem Ïe tri. — pa blagovoljni ãitatelj bode imel ‰e dovolj prilike.« povzame po kratkem molku Koren zopet govor. slok. nego kar na golo koÏo je bil nove ãevlje obul in to zategadelj. a vendar ko‰ãen in okoren.CIKLAMEN BES eDA ta norec! Preveliki so mi. Davkarski adjunkt je bil ‰e mlad. pa prav navadnega obraza. srednje postave. lzobraÏenje njegovo tudi ni segalo daleã preko prvih gimnazialnih razredov.

pa to lahko sami popravite!« »To se ve. drugo imam vse v redu. ko smo Ïupanovega fantiãka pokopavali — a dobre bodo. na‰ doktor Hrast vsaj ple‰e. »Tem gospodom doktorjem je le do tega kaj. Zadnjiã je trem gospodiãnam na noge stopil in eni. »oh. ãe‰. »Tele bodo!« dejal je potem ter pomolil onemu dotiãno oblaãilo. in iz nje izvlekel dva para ãrnih hlaã. da se ‰e malo plesati uãi!« Megla je izustil to jako samosvestno.« meni oni. ako se ne motim.CIKLAMEN BES eDA Oni premi‰ljuje. kaj se je pripetilo?« vpra‰a Koren. kaj! Doktor Hrast naj to uredi! On je predsednik in njegova skrb bodi. baje ravno Vrtaãnikovi Filipini. katere je skrbno na vse strani preobraãal. posodite mi slab‰i par k jutri‰nji besedi. da so predsedniki. No. »Vi ste odbornik!« »Ni mogoãe! V tem mrazu! Potem je moj glas pokopan za pol leta!« zavrne Megla. kako — to je druga stvar. delajo naj pa drugi. »tu doli so malo razparane. Kdo pa pazi na to!« Vtem je bil Megla Ïe odprl omaro. V velikosti in ‰irokosti sva skoro enaka. obleko raztrgal! Trebalo bi. Moje hlaãe skoro niso za rabo veã. vi imate dva para ãrnih hlaã. »Eden mora tja. »Bolj‰ih si ne morem Ïeleti. saj se domi‰ljate. da!« rekel je zadovoljno Koren. jaz vendar nisem tak! »Bi li ne hoteli z menoj k doktorju. Rokavice so sicer ‰e od zadnjega pogreba. oboje v dobrem stanju. edino v sobi. da se beseda dobro izvr‰i!« »Prav imate!« pritrdi Koren. pojdem pa sam. a grozno je vendar. pa — skoro bi bil pozabil. da mu sporoãiva.«  10  . »I.

»To je. da!« S tem je bil ta zanimivi razgovor konãan. »Novo guvernanto. to se pravi. jaz bi jim tudi naroãil nem‰ko odgojevalko!« »Pa lepa bi morala biti!« smeje se Koren. »K nocoj‰nji sku‰nji paã pridete. to ni posebno po volji. kajti njemu. a opoldne pri obedu je sodnijski adjunkt pravil. in ko bi imel otroke.CIKLAMEN BES eDA Pri tem je zavil oblaãilo v kos starega ãasopisa ter se hotel odpraviti. »Boletovi so si jo samo zato naroãili. da bi doktor Filipinico omeãil!« Pri teh besedai˝je Koren Ïe odpiral vrata. kajti Koren je zaprl vrata za seboj ter naglo od‰el.« zavrne Megla. da je krasna! Tam daleã iz Nemcev je in slovenskega ne ume!« »Vseeno. »Sigurno!« pravi oni. gospodu. »Ste li ãuli. 11  . ki je pri‰la k Boletovim na Drenovo. novo gospodiãno?« »Ah!« dé radovedno adjunkt. da je le krasna!« zavrne Megla ter si pomane roki. On je preveã naroden. da bodemo jutri videli tudi ãisto novo prikazen. gospod Megla?« vpra‰a ‰e pri vratih. gospa Boletova jo je naroãila. »Torej na svidenje nocoj! Bog daj. »ko bi imel jaz toliko premoÏenja. kakor ga ima Bolè. Vsi pridejo k besedi!« »Je li lepa?« »Nisem je videl. Pa ‰e enkrat se vrne. da bodo otroci pravilno nem‰ki govorili.« »To je neumno. Megla pa si je pomel vdrugiã roki in posmehljal se dvakrat.

da pojde k veãerni sku‰nji. Tu se ni bal prehlajenja. Postal je zopet pred svojo ãrno suknjo.  12  .CIKLAMEN BES eDA Oãitno je mislil le na novo guvernanto. a naenkrat obrnil se energiãno po sobi ter zamrmral hripavo: »Peti pa moram. to je zdaj gotovo!« Pogledal je na uro ter jel se poãasi in skrbno opravljati.

da ni bilo lahko veã prodreti v dvorano. A tu med vrati je bilo tudi prijetno. in te so zasedle gospe in gospodiãne. Kajti tobak kaditi je bilo v dvorani strogo prepovedano in odbornik Josip Megla je s paznim oãesom izza kulise ali zagrinjala nadzoroval to prepoved. Pred odrom pa so bili nastavljeni v ‰estih vrstah preko vse sobe razliãni stoli in raznovrstne klopi. A tu med vrati in za njimi ta paragraf ãitalniãnih pravil ni uÏival tako stroge interpretacije kakor notri med ‰tirimi stenami. obenem pa bili 13  . Kar je bilo novej‰ih in elegantnej‰ih.CIKLAMEN BES eDA DRUGO POGLAVJE B eseda na pustno nedeljo zveãer je bila jako dobro obiskana. kjer je visok prag dajal jako ugodno stali‰ãe. zastavili so takoj za prvo toãko programa mladi in stari gledalci tako. in kdor je tu prepozno do‰el. zaduhli dvorani. da bi ustrezali vsem potrebam mnogobrojnega obãinstva. stiskal se je ob stransko steno. stali so v prvih vrstah. Prostori borjanske ãitalnice so bili skoro premajhni. v kateri se je vr‰ila predstava. Zato pa so kadili tudi gospodje tam pred vhodom. za njimi pa je razno mo‰ko obãinstvo porabilo vsak prazen prostorãek. kolikor se jim je ljubilo. ako smemo tako imenovati glavno sobo. Vhodna vrata. A Borjanje so jo tako nazivali. in torej njihova veljaj! V ozadju te dvorane je bil napravljen primeren oder in ‰iroka rdeãa zavesa je zakrivala kulise radovednim oãem. To je bilo enakih neprilik vajeno. in zato se je veãina dobrovoljno dala stiskati in gnesti v tesni.

s steklom zavarovan mostovÏ v druge ãitalni‰ke prostore. kajti Josip Megla je bil izpil sinoãi in danes toliko ãaja in surovih jajc ter potil se ponoãi v postelji tako vrlo. Oba sta imela posla dovolj za kulisami. da bode z glasom izhajal. nego je ostala pisana na programu. A tudi te so se med seboj nekoliko razlikovale. da je predsednik doktor Hrast ali celo Koren sam potolaÏil bil gospodiãno Filipino ter da priãakuje zadnji zdaj oni vaÏni trenutek.CIKLAMEN BES eDA pazni poslu‰alci. V prvi sta sedela pri mizi v kotu dva trÏana v druÏbi poduãiteljevi. Improvizirane gostilni‰ke sobe Ïe med besedo niso bile prazne. kateri so bili za take veãere preustrojeni v gostilni‰ke sobe. prepriãan. Ïal. da se bode predstavljala druga igra. da je nekako zadovoljen ‰el v besedo. da bi bil mogel sodelovati pri pevskih zborih v ãitalnici. Oprava prvim ni bila tako nova ali. Od ondod je vodil ‰irok. kajti ta. zato tudi ni rad poslu‰al petja v dvorani. elegantna kakor v zadnji sobi. v prvih dveh okorne mize in trdi. v zadnji pa deloma mehki naslanjaãi ali vsaj obojani stoli in po majhnih okroglih mizah sneÏnobeli prti. ali pa nobena ne. niÏjemu obãinstvu pa so bile posveãene prve sobe. Oãitno je bil tu prostor odmenjen dostojanstvenikom. Na‰ih dveh znancev iz prvega poglavja nocoj ni bilo videti niti v dvorani med poslu‰alci niti tu v gostilni‰kih sobah. akoprav je pouãeval mladino v petju. ni imel toliko glasu. ko bo stopil v vlogi »doktorja Îerjava« na oder. V  14  . po mizah pa rdeãi ali raznobarvni prtiãi. Ob zadnji steni pod velikim zrcalom je bila pa pogrnjena dolga miza in na njej so stali trije veliki ‰opi cvetic v okusnih vazah. ãisto leseni stoli. rekel bi. in ker izpoãetka besede nikdo ni bil naznanil. nadejati se smemo.

nego opravljen je bil z debelo lovsko suknjo. Vsem tem do besede ni bilo mnogo. V zadnji sobi pa. s srebrom kovane pipe. da niste poslu‰ali! O. ta prvi poskus je pokazal. Kozarec piva na koncu dolge mize pod zrcalom. da je bil tam zavarovan njegov sedeÏ. iz katerega je storil potnik ãasi dva poÏirka. gospod sodnik!« kliãe Ïe sredi druge sobe. ugledav‰i sodnika korakajoãega mimo vrat. tam. To je bil okrajni sodnik Majaron. »Izvrsno je bilo to. ko pride naglih korakov v sobo k sodniku ãrno opravljen gospod. Z eno roko je drÏal dolgo ãe‰njevo cev. »Gospodiãna Marica je klasiãno deklamovala. kjer so bile mize belo pregrnjene. Gosti sivi lasje in dolga bela brada so mu podajali nekaj ãastitega. in nosil ‰kornje z golenicami ãez koleni. Oblekel se ni bil prazniãno. drugo pa si je bil poloÏil na hrbet ter tako poãasi meril sobo s svojimi koraki. ‰koda. katerega je govorila mlada gospodiãna. pa je priãal. hodil je en gospod polagoma po sobi gor in dol ter pu‰il iz dolge lesene. gospod 15  . v drugi pa stisnjen klak. ta sigurnost in ta prirojeni talent. drÏeã v eni roki par belih rokavic.CIKLAMEN BES eDA drugi sobi pomenkoval se je zemlji‰ki knjigovodja z okrajnim tajnikom in pozneje se jima je pridruÏil ‰e poveljnik finanãne straÏe. Zaãetni prolog nocoj‰nje besede. zeleno obrobljeno. Pa ravno ta oprava je pristovala njegovemu zagorelemu licu. nego je bil v istini. koliko se smemo nadejati od nje in kako izvrstna moã nam je zdaj gotova! A zakaj niste poslu‰ali v dvorani. bil je komaj gotov in glasnemu plosku ‰e ni bilo konca. akoprav so ga njegove Ïivahne oãi kazale mlaj‰ega. Sodnik ni ostal dolgo sam v zadnji sobi. od zdaj va‰e gospodiãne hãerke ne bodemo veã izpustili.

»Da. dobro je deklamovala Marica?« »Izvrstno.CIKLAMEN BES eDA sodnik?« Govornik je vtem obstal pred starim gospodom ter z rokavicami. gospod doktor. ter zadovoljno tlaãil tobak iz obrobljenega mehurja v svojo pipo. Lepi obraz krasila mu je kratka. da. katere je drÏal v levici.« segne doktor sodniku v besedo: »deklamovali ste Pre‰ernov . ‰vigal ob svoje stegno. imenovali bi ga jako simpatiãnega moÏa. »Preveã zaduhlo je tam v dvorani. ko bi lica njegovega okrog usten ne bila kazila nekakova mu nepristujoãa poteza. svojo pipo snel s cevi ter iztrkal in izpraznil na tla. tri dni sem zemlji‰ke knjige urejeval — ‰e danes dopoldne ni bilo miru! Torej. o. morda malo preko trideset let. in glava me boli nekoliko. Bil je primeroma ‰e mlad moÏ.Krst pri Savici’!« »Res je! In tedaj so mi znanci in prijatelji svetovali …«  16  . Ïivahnega gibanja in v svoji vnanjosti eleganten. da je le treba pogumno nastopiti. gospa soproga in vsi vam lahko potrdijo to! In pogum ima gospodiãna — ãudil sem se v istini tej sigurnosti!« Tako govoreã poloÏi do‰lec svoj klobuk na mizo ter ukaÏe toãajki prinesti kozarec piva. kjer je stal njegov kozarec. temna brada in enakobarvni kodrasti lasje in. pravim vam. pripovedovali ste mi Ïe o tem.« povzame zopet sodnik pogovor. »saj sem ji vsak dan priporoãal in govoril. osemin‰tiridesetega leta sem tudi jaz deklamoval v ljubljanskem gledali‰ãu in tedaj …« »Da. pomislite. Sodnik se je jako prijazno nasmehljal. pogum ima paã. vedite. Sodnik je bil vtem sedel na koncu mize. da.

gospod doktor . gospod doktor Hrast. katero je bil Ïe morda petdesetkrat ãul. kako sta familiarno obãevala z nadvojvodo.« povzame zopet naglo doktor besedo. morda pojde celo va‰ predsednik enkrat ‰e v kako ãitalnico! Niã gotovega ne vemo!« »Nikar ne mislite. nego premetavate ‰e dalje corpus juris in …« »In morda bi bilo res bolje!« reãe sodnik ter nastopi s svojo vnoviã zapaljeno pipo zopet pot po sobi.« reãe sodnik emfatiãno. gospod sodnik. da sem osemin‰tiridesetega deklamoval Pre‰ernov . »vem. da. da nisem pozneje dobil hitro mesta na Kranjskem. da se bojim. vi ste pameten moÏ. »jaz sem dvainpetdesetega leta z nadvojvodo Ivanom na Gorenjem ·tajerskem …« »Da. pa pomislite: edino to. In dana‰nja deklamacija mi bo tudi ‰kodila!« Doktor Hrast je nehote segel zopet po svojem kozarcu. ako stopite v gledali‰ko uãilnico. zdaj bo jel drug veter pihati in Ïe pi‰e. da bi prepreãil pripovest. kako moÏato zastopate svoje prepriãanje. Doktor je izpil vtem dobro polovico svojega piva. Vam lahko govorim o tem. tega nikdar ne. ker ga niste poznali. da moja hãi deklamuje tu v ãitalnici.« 17  . da sem revolucionar.Krst pri Savici’. ‰kodilo mi je toliko. smeh ga je silil in nekak‰en sarkastiãen izraz legel mu je okrog usten. naj prosim tja — in ravno tedaj je moja starej‰a hãi Milica pela v na‰i ãitalnici in — jaz nisem bil imenovan. tudi to vem. a dejal je naposled dobrovoljno: »Ne bojte se. In pred nekaj leti bi imel biti imenovan svetovalcem v Ljubljani — sam predsednik mi je pisal. vas tudi ni strah ob‰el! In tudi zdaj sem uverjen in vem. »meni ni v‰eã. gospod sodnik. »Vedite.« povzame sodnik. in ko ste ga spoznali. rekli so.CIKLAMEN BES eDA »Da je bolje.

ljubica. »midva se bolj tiho pomenkujeva in ni treba. grad Drenovo. kako mi bo to deklamovanje moje imenovanje prepreãilo! Glejte.le tiho. In ko bi se kaj zgodilo. da bi vsak vedel. gospod Bolè!« dejal je potem.CIKLAMEN BES eDA »Pa boste videli. oddaljen dobre ãetrt ure od Borja. Ïivio. kjer je sedel okrajni tajnik. a pri tem skrivaj in malo pla‰no pogledal v prednjo sobo. Bolè!« vzklikne doktor in poda do‰lemu prijateljsko roko. »Za boÏjo voljo.  18  . »Bal sem se. Novi pri‰lec je bil morda ‰tiri do pet let starej‰i od doktorja. zakaj pa okrajni glavar ne hodi k na‰im besedam? Zakaj ostaja davkarski nadzornik doma?« »Drugi pa vendar hodijo in zato jih nikdo ne grize! Pred nekaj leti morda. jako jovialnega obraza. da tega ne sli‰ijo mamica’ — kajne?« smeje se Bolè ter porine svoj stol poleg doktorjevega. »Ne tako glasno. kajti vesel glas od vrat sem odrezal mu je besedo.« »Hvali. in vedenje njegovo je bilo skoro premladostno glede vse njegove vnanjosti. a zdaj se je ãas izpremenil. Ime njegovo je bilo znano daleã po Kranjski in veseljaka so ga ãislali v vsaki druÏbi. pfui! Ein politisch Lied!« »O. velik in Ïivoten. bil je njegova last in tam je imel tudi veliko tovarno za parkete. kaj je nameraval sodnik reãi. le tiho. »Ali zopet politika? Da ne more mirovati! Kako stoji v Faustu: Ein garstig Lied. imamo vendar na‰e poslance …« Zdaj je bil sodnik s smehom na vrsti. o ãem govorimo. da te morda ne bo nocoj!« Sodnik je isto tako prijazno stopil onemu naproti. Bolè je bil bogat posestnik iz bliÏnje okolice. gospod doktor! Ste li …« Mi ne znamo. torej .

odkar jo poznam!« pritrdi veselo Hrast. obrvi ima temne — no. gospo in gospodiãno — mora‰ reãi!« pravi dobrovoljno Bolè ter si vije cigareto. krasna je — pravim ti!« »Soproga tvoja. »Vse sem pripeljal! Îeno in gospodiãno! Ah. ti glej! Tako mladim. »Kaj poreãe tvoja soproga. modrooko Elzo — ka-li …« »Da. »Ah. ne kupim pa nobene! Pa ti. kaj bo‰ govoril o moji Ïeni! Jaz menim gospodiãno Elzo! Na‰o novo guvernanto ali druÏabnico ali kakor jo hoãe‰ imenovati! Dva dni je Ïe pri nas!« Doktor tudi zdaj ni drugega zinil nego: »A —!«. Elza Müller!« pritrdi Bolè. kakor priãa tvoja govorica?« »Haha! Moja Ïena me pozna! Jaz gledam in obãudujem silo rad lepe slike. ako se bo‰ tako zagledal v to guvernanto. kako?« meni radovedno doktor. kakor ima‰ v knjigi pisano! Plavolasa. »pri‰la je vendar s teboj?« »Kaj — gospo! Gospe. »Pa kje ima‰ gospo. a predstavi bo kmalu konec. da je pri‰la k Boletovim mlada guvernanta.« vpra‰a Hrast. neoÏenjenim advokatom so take guvernante 19  . »Prijatelj doktor! To ti je rasa! Urgermanisch. Elza. modrooka — in pomisli. to seveda! Obãudujem jo. ali bolje. akoravno je Ïe vãeraj zjutraj vedel. doktor. ako bo‰ to plavolaso. »Ah. potem bo‰ videl!« »Ti si grozen entuziast! A kaj poreãe tvoja milostiva. zdaj sta obe v dvorani. po smrti oãetovi pa pustil jih ter peãal se odslej samo s svojimi posestvi in s tovarno.CIKLAMEN BES eDA Obiskoval je v mladosti visoke ‰ole. le poãakaj.

prijatelj. Pepe Megla!« pritrdi Hrast. zatorej poãakaj — predstava mora biti vsak trenutek konãana!« »Kako paã pridete do tega. koliko sto tisoã Müllerjev Ïivi v Nemcih. ka-li? Megla je paã!« »Da.krüh!¨ Jaz sem ji tudi svetoval.CIKLAMEN BES eDA nevarne.  20  . tu zavarujmo svojim ljudem sedeÏe in potem bo‰ imel ‰e dovolj prilike! Izroãil sem Ïeno in gospodiãno Elzo va‰emu odborniku. pa druge . gospod sodnik. da je Nemka. da jemljete Nemko v hi‰o?« oglasi se zopet sodnik. kadar imenujejo . tako kakor na‰i Ribniãanje. to paã pride tako. naj si izbere kakega ribni‰kega dekleta. Ti menda Nemke ne bo‰ jemal!« »Müller se zove? Jako navadno ime!« oglasi se sodnik od drugega konca mize. Ti ne more‰ do njiju. Nekoliko me to tolaÏi. kakor ste vi!« »Vidite. da bi otroci pravilno nem‰ki govorili. »Torej ta ju je izpeljal na prvo vrsto sedeÏev. ãakaj. toda zastonj!« »Kje pa je doma ta va‰a guvernanta?« vpra‰a sodnik. »Moja soproga Ïeli. »Tako naroden moÏ. »Za boÏjovoljo. da bi je ne ‰el Ïe zdaj pogledat!« reãe doktor Hrast ter jame vleãi svoje rokavice ãez prste.« kliãe Bolè.Elze Müller’ sigurno ni veã na svetu!« smeje se Bolè. »Resda! Jaz ne znam. »Preradoveden sem. »poãakaj tukaj.ü. kako se paã pi‰e? Tako neumno ime nosi — Megla ali Oblak. nikar. ako Ïena hoãe!« meni dobrovoljno Bolè. »V renski provinci! Katoliãanka je paã!« Tu se obrne Bolè k doktorju. in franco‰ãine je tudi treba! Nem‰ki naj bi govorili tisti . Megla.

ponosno oziraje se na deklico in na druge. sreãno ni’ — ali si se Ïe par distance zaljubil. Bili sta to sodnikova soproga in hãerka Marica. kaj ‰e!« meni oni ter puhne gost oblak predse. Tu sem jo morate posaditi. ko sem bil jaz mlad. in hitela naravnost k sodniku. kakih ‰estnajst let stara deklica skozi vrata. tedaj sem v Slatinskih toplicah poznal lepo francosko markizo …« »Vem. kajti to pripovest je bil tudi Ïe petdesetkrat ãul. »Doktor je mrzel! Pa mlad je. a prijazno vrniv‰i Boletov pozdrav. da bi bil moral poslu‰ati v enoinpetdesetiã pripovedovano nezgodo sodnikovo s francosko markizo. Za njo je pri‰la postarna gospa. ãe ne bi vas bili ‰e zaprli!« »Kaj ‰e! Zdaj bi bil bogat posestnik tam v Normandiji ali pa na Burgundskem. »A. Pred vsemi je pritekla mlada. kratko. ker ti to izvrstno pivo veã ne gre?« »A.« Pri teh besedah je vstal ter naglo od‰el proti dvorani. in ona —! Jaz sem tudi radoveden videti va‰o gospodiãno. z velikim ‰opom cvetic v roki. kajne. »Videli bodete. »Ko bi bila mene v vsem ubogala. vem.« kliãe Bolè. ko bi ne bila v tem trenutku stopila veãja druÏba v zadnjo sobo. predstava je konãana. gospod sodnik.« reãe sodnik ter sku‰a prikrivati svojo notranjo zadovoljnost. kaj pa ti. ti s svojimi vednimi neprimernimi citati! Pa. sam ne znam veã.Srce je prazno. pa novcev ni bilo — hvala Bogu. doktor mi bo danes mojo guvernanto prevzel!« ‰ali se Bolè za njim. bilo bi ‰e bolje. Oh. »in hoteli ste jo odpeljati. Povedali sta mu naglo o izvrstnem uspehu deklamacije. glej. prijatelj? . pojdi.CIKLAMEN BES eDA »I. kje je imela svoje gradove!« Bolè bi ne bil u‰el svoji usodi. 21  .

Predstavljanje se je hitro zvr‰ilo in sodnik je vljudno gospe Boletovi poljubil roko. Doktor Hrast ji je sedel nasproti in drugi so se uvrstili. morda tridesetletna soproga Boletova je bila jako lepa dama in okusna njena obleka jo je storila ‰e zanimivej‰o. ob drugem koncu mize pa so se naselili drugi gostje. katero je Bolè imenoval »gospodiãno Elzo Müllerjevo«. Adjunkt Megla je zabaval sodnikovo hãerko po svoje in gospa sodnikova si je prisvojila sedeÏ poleg Boletove gospe. a drugi gostje. kjer sta bili vstopili dve dami. Pipo je pri tem paã vzel iz ust. za gospema pa je stal doktor Hrast. a iz rok je ni dal. kakor jim je velel ravno sluãaj. ki so zdaj vstopili. Doktor Hrast in adjunkt Megla seznanila sta se bila z damama oãitno Ïe v dvorani. Z neko mladostno gibãnostjo je ‰el proti vratom. katera nastopi vselej.CIKLAMEN BES eDA »Zakaj? Kako?« meni Marica. re‰ili so ga iz zadrege. Vsa druÏba je sedla okrog dolge mize in sodnik se je pomaknil v istini na stol poleg Boletove guvernante. Sprva je vladala nekoliko minut ona sitna ti‰ina. ozr‰i se k vratom. ker ni bil poslu‰al hãerinega deklamovanja. rekel prijazno frazo. naglo vstal. ako se snidejo v tesni druÏbi znani elementi z neznanimi in kadar so vse navadne fraze dogotovljene. Tudi Bolè se je pridruÏil.  22  . Sodnik ni znal odgovora. drugi pa. »Pipo bi bil tudi lahko doma pustil! In ãrno suknjo bi bil tudi lahko oblekel! In te ‰kornje! Da se ne sramuje‰!« ‰epetala je nejevoljno soproga njegova. Bolè ni imel stalnega prostora. A on se ni zmenil za to. Sodnik je. Prijazna. Adjunkt Megla je prihitel pred dvema damama ter urejal stole pri dolgi mizi pod zrcalom.

Tudi doktor Hrast je jako oÏivel in gospa Boletova je nekako nezadovoljno spoznala. a ãez ãetrt ure si je pridobil spet toliko poguma. a Boletova gospa se ga nocoj ni hotela udeleÏiti in tudi Elza je bila izjavila. guvernanto in celo skrbni in priljudni doktor Hrast. da jo je izvlekel z mehurjem vred na dan ter jo non‰alantno zapalil. modrooka. Okrajni sodnik je bil. Hudi. da. a vendar tako naravno in pohlevno vedenje — vse to je storilo. gibãni. v domovini Boletove guvernante. pravilno: srednje veliki. da se je zdela v kratkem vsem stara znanka. drobni roki in to sigurno. skoro samosvestno. In ta nem‰ka guvernanta? Bila je plavolasa. ki je bil do zdaj vselej njen sosed pri tej mizi po ãitalniãnih besedah. a vendar polni Ïivot. Sodnik Majaron je skoro veã povedal o tem nego gospodiã23  . sloki. presedel se je bil nocoj na nasprotno stran. Po besedi je bil navaden ples v ãitalniãni dvorani. prised‰i poleg guvernante. Nekaj izrednega. in obrvi je imela res temne.CIKLAMEN BES eDA Pa danes so bile obrnjene vse oãi v njeno druÏabnico ali. duhovitega ji je sevalo s krasnega obraza in. celo duhovit je bil nocoj v svojem Ïivem razgovoru. kakor je pripovedoval malo prej Bolè. svojo pipo prislonil ob zid za seboj. Ta se je sukal sprva okrog razlike obiãajev in razmer pri nas in v Nemcih ob Renu. karajoãi pogledi njegove soproge ga niso brigali. kakor jo je sama imenovala. da sploh ne ple‰e. legel je vselej lahek smehljaj okrog drobnih usten. da v njeni druÏbi ‰e ni bil nikdar tako zabaven. Tudi vse drugo na njej je bilo lepo. kadar je govorila. majhni.

da ne umem slovenskega. Govorili so seveda nem‰ki in celo gospa Boletova. sodnikovo hãerjo.« »Da. u‰el je s svojo sosedo. zlasti o predstavi. Kratek pomolk v razgovoru je porabil zdaj. »Pesmi so lepe. ki je poskusila parkrat ostentativno. Doktor ji je prihranil odgovor. bila je to paã stara navada njegova. Pa vrnil se je kmalu. kaj in kako se tamkaj kuha ter obeduje. ter je vpra‰al Nemko: »Kako vam je nocoj‰nja beseda dopadla?« »Vi preveã zahtevate od mene. da. »o petju bi morda ‰e sodila. Saj veste. da je vse najbolje vedel in znal. Nemka je to ãutila in malo poredno stisnila ustni. petje!« reãe naglo in samosvestno Megla ter seÏe z desnim palcem in kazalcem v svoj obraz tja. Megla je bil nekoliko ãasa ostal pri mizi. in celo proti svoji navadi. ostala je Ï njim na cedilu. slovenski govor z doktorjem Hrastom. kajti tu se je Ïelel pokazati mojstra. o drugem pa. krasne!« pravi guvernanta. da Nemka ne ple‰e. ko pa so zadoneli prvi glasovi godbe iz plesne dvorane. »Nocoj sem prviã ãula slovenske pesmi — nikdar prej ne!« »Da. da je  24  . jezilo ga je. v dvorano. da bi spriãal vsaj svojo navzoãnost. »Gospodiãna je sigurno Ïe toliko krasnega petja ãula. kdaj in kako se tamkaj znanci obiskujejo. ki je v svoji naivni domi‰ljavosti priãakoval pohvale svojemu samospevu. petje. kjer bi po njegovem mnenju morale Ïe zdavnaj goste brke rasti. pesmi so lepe! Pa kako se je petje ãulo?« sili Megla.« zavrne Elza s svojim zvonkim glasom.CIKLAMEN BES eDA na Elza. mi ni moãi.

»Zakaj ne. »Pa kaj pomenijo te besede?« vpra‰a. in je dovr‰ena pevka. vi ne boste neusmiljeni?« »To je gotovo. kajti tu gospica Marica poje krasen sopran. da nam bode gospodiãna pomagala. a drugi se smejejo. zrla je med pogovorom naplo‰ãek predse.« reãe Bolè. »Kajne.ljubim’. ta . katero je bila prinesla toãajka. »Zaãniva pri glagolih! Ravno tako kakor v ‰oli! Amo. »Pa kako bom pela slovenski?« »Jaz vas bom nauãil!« vzklikne zdaj naglo sodnik. to je izvrstno! V na‰i ãitalnici smo Ïe dolgo pogre‰ali pevke — to se pravi. pristopiv‰i k druÏbi. tega ne umem in ne znam. »ne peti. »Verujem. »Korenika je v sanskritu!« odreÏe se resno Majaron.« smeje se Elza.« popravi naglo Hrast svoj entuziastiãni vzklik. gospodiãna Elza. »v Nemcih se lepo poje —« »Gospodiãna Elza ima krasen glas. ljubi‰ —« Guvernanta posku‰a ponavljati. amas — recite: ljubim. altistovke.« reãe ona ter vzdigne poãasi trepalnice. ako Ïelite! Jaz sem silo ukaÏeljna.« »Dobro!« kliãe sodnik ter ne izpusti njene roke. »A. »Indogermansko sorodstvo!« 25  . »To je skoro tako kakor nem‰ki.« hiti le-ta. alt. du liebst …« odgovarja sodnik. »Uganila bi morda!« »Morda? Ich liebe.« reãe nekako kategoriãno Boletova soproga ter ponudi guvernanti plo‰ãek s peãenko. pa slovenski govoriti vas bom nauãil.CIKLAMEN BES eDA o na‰em ‰e vpra‰ati ne smemo!« reãe na pol obrnjen v Meglo. »takoj lahko. Tu je moja roka! Kdaj pa priãneva?« »In tu je moja!« odgovori veselo Elza ter poda sodniku roko.

s katerim je priãel! Pa brez ‰ale pravim — dozdeva se mi. ãestitam! A svetujem vam.« reãe zdaj Elza ter zre na pahljaã. »gospod Bolè se jako rad ‰ali in veseli ga. gospod sodnik. Guvernanta se je bila pri tem s svojimi modrimi oãmi ozrla vanj in pogleda njuna sta se za trenutek sreãala. v tem glagolu ostal. »vi bi se lahko kmalu slovenski nauãili. milostiva?« »Da je moj soprog Ïe zdavnaj prej . da bo vedno v glagolih. ils volent toujours —« citira Bolè.ljubim. na univerzi …« »Oh. —« »Od gospoda sodnika?« vpra‰a ona ‰e vedno v smehu. da se . gospodiãna Elza! âestitam. da imate poseben dar za jezike. gospod doktor. drÏite se gospoda sodnika« — kliãe Bolè. »A brez ‰ale. »Oh. »Kaj menite vi. gospodiãna.«  26  . »Zdaj ne veã.CIKLAMEN BES eDA »Za boÏjo voljo.« reãe ta na pol dobrovoljno. pa v obãnem smehu ga nihãe ne ãuje. ali bolje. »le-ta doktor bode v svojih glagolih morda temeljitej‰i nego sodnik. da je sproÏil tako okoren kompliment. ljubi‰’ — niste iz sanskrita uãili!« smeje se doktor Hrast ter se obrne k sodnikovi soprogi. ki je malo nejevoljno pogledala svojega moÏa. ali se bavite tudi s sanskritom?« vpije na glas Bolè. ki jih celo s sanskritom podpira. bogme — jaz stavim. sram ga je bilo. da mu dajemo nekoliko povoda.ljubim. in …« Doktor Hrast nehote umolkne. »Tu se vam Ïe drugi uãitelj ponuja. »Les oiseaux.« »Prijatelj!« zavrne Hrast skoro nejevoljno.« meni zdaj doktor. ljubi‰’ znal. katerega vrti v rokah. »Jaz pedagogiãnih zmoÏnosti ãastitemu na‰emu sodniku ne bom kratil. a bojim se. nego je mene prviã videl.

in pa veliki.CIKLAMEN BES eDA Pogledala je zopet Hrasta. katero bi mu bil vsak cenil na kakih sedem in trideset let. »kakor ste me vi. Bolè jo predstavi ter reãe imenujoã njega: gospod Anton Meden. gospodiãna Elza. kaj beseda!« ugovarja Meden s ãudnim. pogledala je guvernanta ‰e enkrat novega znanca. da bi sevalo le koliãkaj duhovitega iz njega. Opravljen je bil dokaj elegantno in deloma skoro skrbno. po dvodnevni izku‰nji analizirali. Le-ta se je priklonil okorno — bil je malo v zadregi — ter molãe porinil svoj stol blizu mize. »Besedo si zamudil in mi se bomo morali tudi Ïe kmalu odpraviti.« Guvernanta. ki je edina ãutila lahek porogljiv naglas v besedah Boletovih. kmetski roki. Obraz njegov je bil skoro lep in prijeten. Prihod novega gosta je prepreãil pogovor.« »E. katerega je deloma zakrivala brada. zardela je malo. gra‰ãak tu v Borju!« Ko je zinil zadnje besede. a vendar dejala veselo in skoro naivno: »Ne dvojim o tem!« Pa gospod doktor se ni hotel veã smejati. »Zakaj prihaja‰ tako pozno?« vpra‰a Bolè pri‰leca. ne 27  . »Stvar ni tako resna!« meni s fino ironijo Bolè. ugledav‰i na nasprotni strani neznano damo. visokim. katerih je bilo veã na vsaki roki. postava njegova je bila srednje velikosti in primerno Ïivotna starosti. rekel bi. Pri‰lec je sédel poleg doktorja in je bil za trenutek jako osupnjen. Da zlatnino ljubi. priãala je debela veriÏica pri uri in dragoceni prstani. Nanjo je poloÏil obe roki do komolcev in potem z levico obsegel svojo temnorjavo brado ter pogladil jo navzdol. takega me poznajo prijatelji Ïe leta in leta. Kazili so ga le debel vrat.

« pravi Hrast malo porogljivo.« Ko je Bolè omenil onih nekaj sto tisoã. tako od zgoraj dol in venomer gledal le gospodiãno Elzo.« »A ti si Kranjec. lojalno —« ponavlja Meden ter pije svoje pivo. »E. pogladil je Meden zopet svojo brado ter ozrl se nekako ostentativno v guvernanto. kakor ji pravite? Raj‰i veãerjam mirno doma in pridem potem kakor nocoj na vrãek piva!« Govoril je to nekako oblastno. Tudi ta mu je pogled zopet vrnila. da se udeleÏi take domaãe veselice.  28  .« smeje se Bolè. »Pa enemu na‰ih prvih moÏ v trgu vendar pristuje. Pa o tem tudi ni govora zdaj. niã koristnega. »vi ste Borjan!« »Tudi to!« odgovarja Meden. ne da bi ãutil zasmeh doktorjev. »Politika me ne briga.« »To ni lojalno. o‰abno. Doktorjeve ironije ni ãutil. »svojih nekaj sto tisoã z golo sloven‰ãino ne bo‰ podvojil. »Ah!« deje oni. »Jaz nisem niã!« poudarja Meden. star Kranjec!« »Kaj pa?« »O ne. »Kaj hoãe‰. prijatelj! Treba je drugim dobrega zgleda!« reãe Bolè. Drugi so ga bili paã navajeni in zategadelj mu nihãe ni resno ugovarjal. kdo pa ima kaj od vsega tega?« »Seveda. da se bom paril in kuhal dve uri v tisti va‰i tesni sobi ali dvorani. vi niste Kranjec. kaj lojalno.« reãe doktor smeje se. »Kaj je meni do tiste va‰e sloven‰ãine? To ni niã praktiãnega.CIKLAMEN BES eDA ravno prijetno doneãim glasom. »jaz sem Ïe mnogo petja ãul in mnogo predstav po gledali‰ãih videl! In brez mene tudi izhajate.

kako izvrstno zna po ledu drkati. Pa vendar je on prvi zopet priãel razgovor: »Gospod Meden. die 29  . da se nocoj pri tej mizi o njegovem samospevu ne bo govorilo. Boletova in sodnikova gospa sta se sreãali za trenutek s pogledi in doktor je rinil nemirno po stolu sem ter tja. »zajke imajo mlade ‰ele marca meseca!« »Oh. naiven izraz. da ima sploh kaj drugega v mislih nego sivi gosti dim. ki ga je obdajal. Megla. ki je bil kmalu spoznal. »Seveda!« reãe naglo ta. le ‰koda. Sprehajal sem se in moj Hektor ju je izvohal. kako jo ogovoriti. vãeraj sem videl dva gori pod Leskovim brdom. kajti premi‰ljeval je bil Ïe dolgo. Vsa druÏba je to brez truda opazila in zdelo se ji je menda pri Medenu popolnoma naravno. katerega je nosilo njeno lice. gospodiãna. vesel.CIKLAMEN BES eDA Zanimala ga je oãitno le guvernanta.die Geister. od katere ni mogel loãiti oãi. Bolè se je skrivaj hudobno nasmehnil. istina!« pritrdi s smehom Bolè — ». s katero se je bil vrnil zopet od plesa. da vam ne bo mogoãe veã te lovske povodnji ustaviti!« »Istina. da ni niti jezera niti majhnega ribnjaka tu v obliÏju. na pol v sodnika in napol v Medena obrnjena. da ima priliko besedo vrniti svoji novi znanki. Sodnik pa je pu‰il mirno svojo pipo in nikdo ni mogel poznati. a znala se je izvrstno skrivati za nedolÏen.« »Je li to v tem ãasu tako ãudno?« vpra‰a Elza. kaj ste storili?« oglasi se sodnikova soproga. Glavna oseba Elza je to neprestano pogledovanje ãutila. »tako zatvornico ste odprli. vi imate Ïe mlade zajce v gozdu! Ali verjamete?« »Ni mogoãe! Zdaj o sveãnici!« »Da. lagal se je Marici.

in kadar je malo umolknil. katere boste vi zdaj ãuli. kajti tudi drugi gostje so bili Ïe zapustili zadnjo sobo. potem pa poiskal zopet dvorano. da mi na pamet vemo vse te lovske povesti. a Bolè je za njegovim hrbtom zopet sarkastiãno raztegnil ustni. prijatelj!« reãe Hrast s komiãno resignacijo. da je sodnik pripovedoval. »Da. Adjunkt Megla jih je kot odbornik dvorljivo spremil do vrat. Medtem je bil sodnik Ïe priãel s svojimi lovskimi dogodki. usoda!« ponavljalaje pri tem in njeno veselo lice se je zresnilo za trenutek. In za njim je od‰el tudi sodnik z druÏino vred.« »Molãi. ko so bili komaj skozi vrata. je Meden s kriãeãim glasom kaj enakega. »Tam iz Nemcev nekod!« reãe Hrast malomarno. »Fino dekle je to!« meni oni ter izpije svoj kozarec. »Od kod je pa ta Boletova guvernanta?« bilo je prvo vpra‰anje Medenovo. Ko ’ je pa jel Meden ãez nekoliko trenutkov govoriti o svojih pravdah. ko se je poslovil Bolè s svojimi. v katerih ga je zastopal Hrast.CIKLAMEN BES eDA ich rief’. katero je Ïe stavil. Razloãek je bil samo ta. Meden pa je kopiral druge. »Tudi gospica Elza ne bo u‰la svoji usodi. Doktorja je to skoro ganilo. tako da se je guvernanta nehote ozrla vanj. kar je bil sam doÏivel. povedal. in o varnosti in  30  . Hrast in Meden sta ostala sama.« V zadnjih besedah njegovih pa je bil nekakov ãuden naglas. Doktor si je vil novo cigareto ter molãal. boste dejali! Îalostno je le to. Pozno je bilo.

plaãal je doktor svoj raãun ter od‰el. 31  .CIKLAMEN BES eDA nevarnosti nekaterih posojil pri ljudeh. kjer sta se okrajni tajnik in poveljnik finanãne straÏe ‰e Ïivo razgovarjala. Meden pa je prisedel v drugo sobo k mizi.

kar hoãejo. na katerem mu je bila prilika in volja plesati. razmi‰ljeni in nervozni so in popoldne vsakega teh lahko vidi‰ in sreãa‰ v ulicah. Pla‰no hodi tak mladeniã in. taki ljudje tisti dan po plesu. zdaj ono ter ni mogel konãati svoje toalete. Za vsakim teh treh premi‰ljevanj pa je vstal hudoben strah v podobi vpra‰anja: »Ali ne bodeta Boletova kaj slutila?« Nekako jezno in sarkastiãno se je nasmehnil. da bi bil mogel obleãi suknjo. Naj poãenjajo. ako mu bode moãi. da pozna‰ njegove namene. iskal je vendar zdaj to. ter pozvonil streÏajki. dvorjaniti ali koketirati veãinoma le z eno izvoljeno plesalko. sluteã. lepo opravljeno sobo. ãe ne.CIKLAMEN BES eDA TRETJE POGLAVJE rugega jutra se je prebudil doktor Hrast proti svoji navadi jako pozno. ako si znanec njegov. Opravljal se je poãasi in. akoravno je vedel. resno premi‰ljuje. pa bo zardel. da D  32  . da ga Ïe ãakajo stranke. Na‰ znanec ‰e ni bil z napravljanjem toliko gotov. kjer njihova plesalka stanuje ali po katerih ima svoj navaden pot. odkar je iz postelje. ali mu bode paã mogoãe iti popoldne na Drenovo k Boletovim. Jasno zimsko sonce mu je sevalo Ïe zdavnaj skozi zamrzle ‰ipe v majhno. kakor mladeniã dvajsetih let v jutru po lepem. Bil je silno razmi‰ljen. ko je odprl oãi ter naglo skoãil iz postelje. da Ïe v tretje. zabavnem plesu. ko je bil ujel samega sebe pri tem meditiranju. ko je nekako jezno zapazil. ognil se te bo.

ki so tam ne posebno oddaljeni zapirali obzorje. kjer si je bil poleg veãkrat grenkega kruha pridobil ono sigurnost in oni vsestranski takt v vedenju. za plotom 33  . in doktor Hrast se je sprehajal. »Saj vendar nisem sedemnajst let star!« zamrmral je polglasno. kajti roditelji ga niso mogli podpirati. OÏenjen ni bil in vse matere neÏnih. Niã na njem ni priãalo. Zahajal je rad v Ïensko druÏbo. za moÏitev zrelih hãera so gledale skrbno za mladim doktorjem. ali tudi to ni bilo mogoãe. je li bil kdaj zaljubljen ali ne. po sneÏni cesti. obra‰ãenim holmom. lesketal se je. da je kmetski sin. obed in po njem ãrna kava v ãitalniãni bralni sobi tudi re‰ena. Sneg. Po polju se je prelétovala tolpa vran. kakor je bila navada njegova. kadar ni imel nujnega posla v pisarni. Ker je z gospo Boletovo najraj‰i obãeval. ki je drÏala iz trga na juÏno stran proti nizkim. ker se je moral Ïiviti sam. Na Dunaju je dovr‰il svoje vseuãili‰ke ‰tudije in. ki je na debelo pokrival zemljo. in raz drevje in grmovje kraj ceste se je sipalo ivje. Doktor Ivan Hrast je bil sin kmetskih roditeljev. ble‰ãeãe v sonãnih Ïarkih kakor srebrn prah. sluÏil je za uãitelja v raznih aristokratiãnih in bogatih rodbinah.CIKLAMEN BES eDA mu prinese zajtrk. Pa on je bil gladek in mrzel ko led. Dopoldanska opravila so bila konãana. a to je bilo tudi vse. hoteli so mu hudobni jeziki tu nekaj podvreãi. Lep zimski dan je bil. kateri ga je povsod oznaãeval. da je jemal vid oãem. ·e tega ni mogel o njem nikdo povedati. In v Borju je bil stoprav pred dobrim letom ustanovil svojo pisarno in kmalu je bil tako rekoã prva oseba v socialnem Ïivljenju malega trga.

Na‰el ga je samega. in tu pred njim na desni se je pokazalo izza ovinka na nizkem holmu posestvo Boletovo: grad Drenovo. »Izvrstno!« zamrmral je sam pri sebi in sklep. V dolini kraj dokaj moãnega potoka pa so stale velike Ïage in tovarna za parkete. da mora z Boletom o neki pravdni stvari govoriti. Za seboj na levi strani je bil Ïe pustil gra‰ãinico Medenovo. katerega je bil vstal tako razmi‰ljen. zdaj zopet podrknil preko zamrzle mlake sredi ceste. bil je gotov. Podoben je bil skoro bolj razposajenemu ‰tudentu nego advokatu. od jutra. in tako uro mu je bila usoda danes naklonila. Veselo. da gospodarja najde ob tej uri gotovo v gradu. po kateri je nosil trg svoje ime. In kaj ga je od jutra sem tako preustrojilo. potem pa lovil se po razoranem tiru in. kakor jih je rad sam imenoval. kar mu dolgoãasno enakomernost preÏene. Doktor je imel ãasi tudi svoje poetiãne ure. da bode nekaj doÏivel. da pojde takoj tja. In med to buteljo in ãrno kavo se je domislil. ugledav‰i doktorja. Hrast je vedel. kdor ve. ne da bi krenil proti tovarni. »O. da ga nihãe ne ãuje. ko bi si bil v svesti. lupus in fabula!« vzkliknil je Bolè. zaukal bi bil morda na glas. nikakor ne sentimentalne. Za to sploh dan ni bil ugoden in Hrast takih ãutilni poznal. z lahko nogo je gazil zdaj sneg. obrnil se je takoj tja.CIKLAMEN BES eDA pri cesti pa so ãivkale siniãice in cela krdela ‰ãinkavcev in strnadov so sedala na bliÏnje in osamljene hraste. tako nervozen? Obedoval je bil dobro in ob koncu izpil ‰e buteljo starega istrijanca. ãitajoãega ãasopise. Zatem pa se ga je polastila neka vesela nepotrpeÏljivost kakor vsakega.  34  . katerega je hranil v obili mnoÏini v svoji kleti.

ka-li!« »Seveda!« vzklikne Bolè veselo. »kdo bo pa doma Ïagal in delal?« »Pa vendar za agitacijo si ti kakor nala‰ã!« reãe doktor resno. gre Bolè k steni ter potegne zvonec. da bodo v kratkem volitve« — priãne Bolè ter priÏiga iznova svoj tobak. Kaj meni‰. kako bode z na‰im trgom?« »Tu ni vpra‰anja. ko ta veter pi‰e. »In ravno o tem sem hotel s teboj govoriti. katerega je bil on poln. »Znanstva ima‰ dovolj. nikjer ne!« »Tako tudi jaz sodim! Pa veliko posestvo?« »To je pa druga! In vendar bi se dalo kaj storiti tu. agitacija!« smeje se Bolè. Menil je. Kmalu potem sta sedela prijatelja pri kozarcu vina in pu‰ila iz dolgih pip. da ‰e na‰ega soseda Medena ne spravim v Ljubljano k volitvi. seveda — za drÏavni zbor!« reãe doktor malo nezadovoljno. kakor zdaj. da se mora danes vse sukati okoli onega predmeta. ko bi se malo zagnali v boj! Ti si takoj kandidat. To ti je pravi ptiã! A propos — na‰o lepo guvernanto je danes Ïe izvabil v svoj vrt!« 35  . akoravno so mu laskave besede prijateljeve dobro dele. razvpit nisi kot naroden radikalec — ãesa Ïeli‰ veã za ta nalog?« »Agitacija. »Le sedi in priÏgi si smotko! Ali hoãe‰ raj‰i pipo?« Rek‰i. »Ravno prej sem ãital tu. »Ah.CIKLAMEN BES eDA »prav nate sem mislil v tem trenutku ter Ïelel s teboj govoriti!« »Kaj pa je vendar nujnega?« vpra‰a doktor skoro osupnjeno. »jaz stavim. »Torej kaj ima‰ tako silnega?« vpra‰a Hrast radovedno.

CIKLAMEN BES eDA Doktorjevi poskusi. skakali sta po cesti in po snegu kraj ceste ter se do dobrega kepali. Na poti domov je ugledal Hrast Ïe od daleã Boletovo guvernanto z otroki vred. »Ste li bili pri nas?« vpra‰a prva Elza. Na koncu je preskoãil na naglem k pravdni stvari. in naposled — ãemu tudi mislil je dalje Hrast ter jako prijaznega obraza ‰el znancema naproti.« dejal je sam pri sebi. k sreãi je bil po‰el Boletu zopet ogenj v pipi. saj ve‰. ter se potem kmalu poslovil pri prijatelju. »Smejala se bo Medenu in meni. Le-ta je imel tudi svoja opravila in ga ni zadrÏeval. ko je Bolè trdovratno poprijel se zopet razgovora o politiki. in pri tej priliki je povabil Ïeno mojo. Onadva sta hodila poãasi. le otroka. polastilo se ga je nekaj kakor ljubosumnja. opravilo sem imel pri Boletu! Vi pa ste si ogleda 36  . zato med vÏiganjem ni pogledal prijatelja. bili so jako komiãni. da. postal je oni jako redkobeseden. vsa dobra volja ga je minila in. stari po osem in devet let. »Da. »Ah!« zinil je doktor ãez nekoliko ãasa. guvernanto in otroke k sebi. a poslali smo Elzo z otroki tja.« Ko je bil zvedel doktor to novost. Meden jih je pa spremljeval. da ga Elza tu sreãa. da jim pokaÏe svoje umetno vrtnarstvo in novo toplico. Ogniti se ni bilo moãi. Îena ni ‰la. dve dekletci. kazati malomaren obraz. katero je letos zidal. Doktorja je v prvem trenutku jezilo. katero si je bil opoldne izvolil kot povod svojega pohoda na Drenovem. Sonce je sevalo z zadnjimi Ïarki ãez belo planoto. »Dopoldne je bil pri meni. da imava nekaj skupne kupãije.

Nemka pa taka. Tudi Meden se je vrnil. kar je Hrasta zopet neprijetno dirnilo. »Fino dekle to.« kriãi oni ter se na glas zagrohota. da nam je razkazal svoje krasne naprave. Nepriliãno je bilo tudi. gospod Meden!« oporeka Hrast skoro nejevoljno. gospod Meden je bil tako ljubezniv. Nasmehnil se je posiljeno. 37  . Pri slovesu sta si podala roki. dejal bi. Hrast bi bil skoro zardel. »Vse sem pozvedel na Drenovem!« »Da.« pravi doktor. a ker sta bila dospela na razpotje. prihranjen mu je bil odgovor. da je Meden jako dobre volje. prime mlaj‰o deklico za roko.CIKLAMEN BES eDA li vrtnarsko toplico pri gospodu Medenu!« reãe doktor ter pozdravi vljudno.« reãe zopet Meden ter si mane roki. a videl je le. »Ko bi vas ne poznal tako dobro. Hrast je hotel ‰tudirati obraze svojih dveh znancev. Milica. he — jaz poznam guvernante. kakr‰na je bila sinoãi. kje bi koga ujele!« »O Elzi tega ne morete trditi. »jaz ne poznam tu blizu nobene take!« »Vi se boste ‰e zaljubili. stati dolgo v snegu. tako da je oni komaj ostajal poleg njega. da vse Ïenstvo ni poãenega gro‰a vredno!« »Zaljubil? He. »Tepec domi‰ljavi!« mislil si je Hrast. od koder je vodila stranska pot na Medenovo posestvo. glasno pa je dejal: »Ste se li Ïe danes o tem prepriãali?« »Vse so koketne in gledajo. »akoravno vedno pridigujete. ker jo tako iskreno zagovarjate. da ste se vi Ïe zaljubili v njo. ne skaãi tako po snegu!« Rek‰i. in ta je taka kakor druge!« smeje se oni. saj guvernanta ni imela veã daleã domov. zato se je naglo poslovil. Molãe in naglo je korakal proti trgu.

Pod majhnim klancem. da je morda moÏno prekopicniti se s konjem vred vznak vanj. konj je jel po rakovo stopati nazaj.« »Vi se menda bolj za svoje noge bojite nego za konjeve!« smeje se Hrast. izvrstno!« klical je Hrast. vil se je potoãec in preko tega je vodil lesen most z velikimi. Bodisi da konj sploh ni rad zaupaval svojih kosti lesenim mostovom. in ker je bil ob cesti ‰irok jarek. upiral se je suh. »Dobro. Jezdec ga je udrihal po suhih pleãih in krãevito stiskal mu pete ob Ïivot. Doktor je bil obstal vrhu klanca in se smejal na glas. Medtem je lezel Megla zopet poãasi v sedlo.CIKLAMEN BES eDA Poslovila sta se oba s smehom na ustnih. spravil bi ga bil paã ãez most!« odreÏe se Megla resno. Pa kleka se je vas usmilila — ha. okornimi drÏaji. sme‰nemu prizoru. Skoãil je torej raz sedlo. domislil se je nevajeni jahaã. Doktor je bil storil komaj dobrih sto korakov. ãe ga zapodim. »mislil sem. Bil je davkarski adjunkt Megla. da si kako nogo zlomi. bodisi da ga je kaj drugega stra‰ilo: dalje ni hotel ne z lepo ne z grdo. ko je postal priãa ãudnemu. spoznav‰i pogumnega jezdeca in njegovo Rosinanto. da boste to suho kljuse na ramo vzeli ter ga nesli ãez most. ali bolje. prijel konja tesno za brzdo ter udaril ga z biãem po rebrih in tako tiral ga pe‰ ãez most. »Kje ste si pa izposodili to ‰entano kljuse? Kdo vam ga je zaupal?«  38  . ha!« »Ko bi ne bila cesta tako ledena in ko bi bil konj na ostro kovan. Onkraj mostu je stal. da bi ga spravil ãez most. pa zaman. ko‰ãen konj muãnim poskusom svojega jahalca. »tako pa se je bati. ãez katerega je drÏala tukaj cesta.

dokler ni izginil za bliÏnjim ovinkom. kaj. Hipoma ustavi svoj korak.CIKLAMEN BES eDA »Izvrsten konj je to!« odgovori Megla. »Kam pa hoãete vendar tako pozno?« »Prej nisem mogel. Tu dol bom jahal proti Drenovemu. 39  . da vas tako lepo nosi!« ‰ali se Hrast.« Rek‰i. ter potem obrnil se proti trgu. vraga. »Proti Drenovemu! Tako je dejal. »ko bi le ãasi kaj ovsa videl! Kurentov konj je!« »Kupite mu ga vi za plaãilo. udari konja zopet po vratu ter odja‰e v poãasnem. Svoje dolge pete je zopet pritiskal krãevito ob konjev trebuh. teÏkem dirku. ko bi bil to tretji — nas norcev?« zamrmral je sam pri sebi ter s porogljivim smehom stopil zopet naglo dalje. Doktor je s smehom zrl za njim. v pisarni sem moral sedeti! Po plesu pa je treba malo ãistega zraka. Tako poetiãen ni bil veã nego prej na poti iz trga.

obrnil se ni proti Drenovemu. ti jeziãni doktor. »Doktor. ostajati s fantazijo doma.« »Torej jutri. da ga sledé. a v ãetrtek se je Ïe smejal sam sebi. . segati v mislih ven izza ‰tirih sten temne pisarne. kako mladostno je ‰el onega dne tja ven k Boletovim. prijatelj! Volka imamo v drenovskem gozdu.« kliãe Ïe med vrati. Nekaj dni se je jezil vselej. velikanskega volka. v petek pa mu vsa stvar ni pri‰la veã na misli.Allons. kadar je krenil iz trga. V soboto dopoldne ga pa nenadoma obi‰ãe Bolè. vãeraj je vzel gori nad Leskovim brdom tri ovce iz Brnotovega hleva in danes je Ïe hodil okrog na‰e pristave. Ves teden prihajajo kmetje k meni pravit. kadar se je spomnil.CIKLAMEN BES eDA âETRTO POGLAVJE isti teden je teklo doktorjevo Ïivljenje zopet po starem tiru.pu‰ko svojo risano’ — . »pusti akte in pravde in meã pravice vtakni za omaro. »ali ima‰ dovolj gonjaãev?« »Na izbor! Govoril sem z okrajnim glavarjem in ta raz 40  T .« deje Hrast. ka-li?« »Niã bolj‰ega. in morda je bil trden sklep njegov. Tudi sprehajat se ni hodil veliko in. Mnoga opravila mu niso dopu‰ãala. enfants de la patrie’!« »Kaj pa je za boÏjo voljo?« smeje se Hrast. in jutri udarimo nanj!« »Jutri? Kje bo volk Ïe jutri!« »Ne daleã! Navadil se je na‰e okolice. »ali je Turek pod tvojim gradom. Pu‰ko vzemi. Jaz sam sem videl sled v snegu.

A ‰e enkrat se vrne. Dolgo je iskal. Ima‰ li kaj pripravnega?« Advokat se je nasmehnil. izgovoril bi se bil rad. Ta gonja se napravi uradno. toda domisli se. Zveãer seveda boste pri meni malo poãíli — ãe volka dobimo ali ne. pa takoj mu je bilo skoro Ïal. na‰a guvernanta se hoãe v istini slovenskega jezika uãiti — jaz pa nimam — sram naj me bo — nobene slovnice v hi‰i. Ta volk mi tiãi vedno v glavi. da ne bom veã vezal vozlov v ruto — poi‰ãi.CIKLAMEN BES eDA po‰lje danes oklic po bliÏnjih vaseh. Pomisli. Medtem je bil Bolè Ïe od‰el. Vrgel ga je na mizo ter stopil pred svojo majhno. Hrast je sedel zopet k svoji mizi ter pisal dalje. Obri‰e jo lepo in poloÏi na svojo mizo. ãe jo najdem!« Vtem se je Bolè poslovil. pa ne veã nego dve vrsti. naslonil se v stol nazaj ter mehaniãno prebiral liste. Pa tudi tu ni imela miru. Ali takoj potrebuje‰?« »Kaj ‰e! Saj to je le Ïenska afektacija. poi‰ãi tisto knjigo ter prinesi jo jutri s seboj!« »Bom. Gledal je. vzel knjiÏico v roke. Pa ve‰ kaj. Ti pride‰ gotovo?« »Sigurno!« odgovori oni naglo. da li nima slovnica kaj nerodnih obstranskih opazk 41  . kajti kar sredi stavka se mu je ustavilo pero. lepo urejeno knjiÏnico in jel po spodnjih predalih prebirati in premetavati knjige in zvezke. »Menda imam nekod kaj takega. naposled izvleãe vendar zapra‰eno knjigo tam iz zadnjega kota: to je bila iskana slovenska slovnica. vselej bo prezgodaj. Kajti doktor je veãkrat ponehal v svojem delu. te se ‰e lahko ogne. Kadar ji bom prinesel knjigo. da je lov na volka glavna stvar in ne veãerja pri Boletu. »Skoro bi bil pozabil.

kmetov iz okolice. da je vsa gonja zaman in da volka gotovo ni veã blizu tod. v gorah. Kosmatinec je sigurno ãutil nevarnost ter jo o pravem ãasu popihal ãez gore. a volka samega ni bilo na dan. Vtem pa je zazvonilo poldne. Nekateri lovci so bili iz poãetka silo plahi ter so ostajali raj‰i bolj v niÏavi. kajti knjiga je bila ‰e iz one dobe. med temi sta se odlikovala zlasti Meden in Megla. Pa ko se je popoldne vedno bolj kazalo. in taka prememba se je godila z mnogimi. katero je svetilo lovcem ves dan. Obrnili so se torej proti domu.CIKLAMEN BES eDA in proizvodov gimnazialãeve fantazije. nahajali tudi v snegu dovolj sledu o volku. da treba ‰e v ta in oni kotel. Pa sonce. Doktor je bil bolj pogumen in ognjen. to je dobro uro hoda iz Borja. Tudi on je bil vabljen na volãji lov. ko so odhajali polagoma na vse strani na odkazana jim mesta. Glavni reditelj in vodja te vojske je bil Bolè in poznali so ga vsi ko strogega poveljnika.  42  . Meden je vpil. Megla mu je pa pritrjeval. ki se raztezajo na levo od Boletove gra‰ãine. Adjunkt Megla ga je zmotil v tem opravilu. Zastavljali so zaporedoma veã dolin in jarkov. Drugega jutra okoli devetih je bilo zbranih mnogo lovcev in ‰e veã gonjaãev. stalo je Ïe na obzorju in pot do Boletovega gradiãa. ni bila kratka. nad Leskovim brdom. molãali so vestno. Vsi so ravnali jako tiho in. kamor so bili namenjeni vsi gospodje. Doktor jih je imel veã in eno si je izprosil zdaj Megla. toda pu‰ke ni imel. postajali so oni pla‰ni lovci tudi bolj pogumni in neutrudljivi. akoravno je jako previdno izbral si svoja stali‰ãa.

Megli in morda drugim tudi je bílo srce kakor kladivo gori v vratu in brez sape je poslu‰al. A tu poãi tudi Ïe Boletova pu‰ka in ta strel Meglo ‰e bolj prestra‰i. gori malo nad njim se je prikazal Bolè ter migal. »To je volk!« vzkliknil je tajnik Koren. razprostr‰i se po robu. da li se ne bliÏa kaj po grmovju. Veãina gonjaãev pa je lezla globoko pod grebenom po ozkem jarku proti dolini. kakor bi velika Ïival rila sem skozi. s snegom obloÏeno robidovje je rastlo pod njim in iz tega so molele pol seÏnja visoke mlade smreke. Adjunkt Megla je bil z nekaterimi drugimi mladimi gospodi Ïe daleã spredaj. da so lovcem obenem noge zastale. Dva. pustiv‰i klobuk in pu‰ko v snegu. ki je stal pred Meglo. ko je bil zlezel iz trnja. ‰tirje skoki — in v tem trenutju plane nekaj rjavega tik pred Meglo iz go‰ãave. Smeh in vpitje Boletovo in drugih ga naposled vendar ustavi. Lovci so bili tudi preveã razburjeni. ostala druÏba je ‰la poãasi za njim.CIKLAMEN BES eDA Korakali so ãez majhen greben. Le-ta je silno obledel. naj miruje in pazi. Megla je tekel nazaj kakih dvajset korakov ter obstal za ‰iroko skalo. In res! Gosto. tri. kaj vpijejo in kliãejo kmetje zdolaj. ki je bil na obeh straneh gosto pora‰ãen z nizkim grmovjem. A v enem trenutku so imeli vsi Ïe pu‰ke napete. Krik iz doline je ‰e vedno dvojno odmeval od nasprotnih bregov in razloãevati ni bilo moÏno. kar raz sebe divja po robu. Hipoma zaÏeno gonjaãi silen krik. 43  . sneg se zapra‰i raz smreãje in ubogi adjunkt odskoãi v groznem strahu in z glasnim vzklikom nazaj v nasprotno robidovje ter se prekopicne vznak v sneg in trnje. In v tej go‰ãi zaropota hipoma nekaj.

»Lisica nerada naleti tako. ha. »Kaj takega pa ‰e nisem doÏivel. ha. da bi Bolè ne bil pri obedu ‰e enkrat svoji soprogi in vsem gostom jako Ïivo opisal prizora z lisjakom.  44  . Ubraniti seveda ni mogel. tu imate volka!« smeje se Bolè ter privleãe rjavo Ïival iz grmovja. ha. kjer je sedela Boletova soproga med okrajnim glavarjem in sodnikom. Med glasnim smehom in veseljem drugih poiskal je adjunkt zopet svojo pu‰ko in svoj klobuk. pripovedoval je Majaron zopet o svojih lovskih dogodkih. tako da se je tudi potrpeÏljivi Megla vendar malo ujezil ter si vsako nadaljevanje teh opazk prepovedal. da je bila tudi guvernanta navzoãna in da se je brez konca in kraja smejala njegovi nezgodi. Jezilo ga je sedaj samo to. da jo nese domov. ko so bili dospeli lovci Ïe na Drenovo. kakor je ta storila! To je bilo kar nala‰ã namenjeno na‰emu gospodu adjunktu!« deje Bolè ter vrÏe ustreljeno Ïival kmetskemu fantu. Samo pete so se pokazale v zraku! Da vas je lisjak tako prestra‰il! Ravno komaj. Mnogobrojna druÏba je bila jako dobre volje. ‰e streljati nisem mogel!« hiti adjunkt ter plaho gleda nazaj. gospod adjunkt. ki je bil tudi malo brez sape prihitel mu naproti. na spodnjem koncu pa je tajnik Koren zabaval sosede s svojimi starimi ‰tudentovskimi dogodbami. »Volk. »No. Na gornjem koncu mize. da sem ga ujel ‰e s strelom!« »Ti vraÏji lisjak!« kolne Megla ter brcne jezno na tleh leÏeão Ïival. volk! V sneg me je podrl. kako krasen salto mortale ste napravili. Dovtipov in smeha ni bilo konca.CIKLAMEN BES eDA »Kaj pa je bilo?« vpra‰a Koren.

Hudo konkurenco jima je povzroãeval na nasprotni strani sedeãi komisar okrajnega glavarstva. kajti o guvernanti je slutil. Ko se obrne. ki je bil pri‰el stoprav pred nekaj meseci iz glavnega mesta sem ven na deÏelo. da ima zdaj posla pri otrocih. ne da bi bil kdo drug to opazil. 45  . da se govori. da najde tu gospodinjo. pa se tudi ni posebno trudil.CIKLAMEN BES eDA Guvernanta je sedela poleg Medena. ni bil veã tako malomaren kakor nekaj dni prej pri spominu nanjo. Le-ta ni mogel prodreti v pogovoru z Elzo. a njega se je polastil ãut. a ker ni na‰el ugodne druÏbe. odloÏil je zopet svojo smotko ter se vrnil v salon. Poleg onega je imel Bolè svoj prostor in zraven tega je sedel doktor Hrast. Po obedu je povabil gospodar goste v drugo sobo na ãrno kavo. in tudi nocoj je vselej vedela Hrastov pogled ujeti. pa kakor onega dne po ãitalniãni besedi njegove misli. Parkrat se je sicer prav energiãno utopil v pogovor z okrajnim glavarjem in hi‰no gospodinjo. a gospa je igrala whist z okrajnim glavarjem. Tudi doktor je ‰el tja. Pa tudi tu ni bilo nikogar. drugi sosed ji je bil pa sodnijski adjunkt. nekaj besed sta izpregovorila sicer. sodnikom in lekarjem. Odkar ji je sedel nasproti. kakor je to navada v druÏbah. tako so mu silile zdaj oãi vsak trenutek h guvernanti. kjer se govori z edinim namenom. Bila je pa tudi nocoj v preprosti domaãi opravi ‰e krasnej‰a nego onega veãera pri besedi. mlad aristokrat. Oba sta se trudila biti duhovita. da bi ‰el v igralno sobo. odpro se na drugi strani vrata in v salon stopi — Elza. Sodil je. kakor bi se Ï njo ne mogel sukati v onem lahkem povr‰nem besedovanju. Hrast ji gre naglo naproti. Nekateri so poãeli kvartati. drugi so ‰li pu‰it v posebno kadilno sobo.

brez zverjadi!« »Vi ste iskren lovec?« »Ne iskren in ne strasten! Pa rad grem vendar ven. dovoljujte.« meni ona ter ponudi doktorju stol poleg kamina. Pa tak dan v gozdu je krasen tudi brez poka. dokler ni igra konãana.« »To je moralo biti v istini komiãno! Volka pa ni bilo?« »V gozdu je bil sigurno. ‰tudiramo in mislimo vedno. Guvernanta je pletla ãipke. zajeti ga nismo mogli. »Gospa Boletova mi je dala pooblastilo. toda pred nami. »Ne. dokler stoji sonce na nebu in ‰e delj. torej imam tudi opravilo. »slabo spriãevalo bi bilo to moji sposobnosti —« »O. da vas nocoj ne bodemo videli kmalu. v snegu! Pomislite: mi sedimo cele tedne v tesnih. mislil sem. saj so bili vsi gospodje v svojih lovskih opravah.« »Zdaj ne ali pa tudi.« odgovori doktor dobrovoljno ter vzame album z bliÏnje mize. vsa veãerna zabava je imela preprost. »Povejte mi raj‰i. pokliãem vam celo tolpo!« Rek‰i.CIKLAMEN BES eDA »Oh. zaduhlih pisarnah.« dostavi smeje se. potem pa — zveãer — sedimo zopet v dima polni krãmi! Ali ni paã fiziãno Ïivo potreb-  46  .« dejal je. domaã znaãaj. hoãe doktor s smehom iz sobe. posebno zdaj pozimi. gospod doktor!« ugovarja ona z neko koketno zaupljivostjo. s katerim imate opraviti. »pa zdaj sigurno nimate veã opraviti. zastopati jo tukaj. da sem prvi. ne. »In jaz sem vesel. »Da mi ne ostanete edini klient!« nadaljuje ona poredno. kako ste danes volka lovili!« »Najzanimljivej‰e ste Ïe ãuli! Kako se je na‰ adjunkt Iisjaka ustra‰il.

tako ãudno tiho! Po golem bukovju ble‰ãi se ivje kakor srebro in pod velikimi jelkami je mraãno. kako krasno je tam! Vse nizko grmiãevje.« deje skoro prisrãno mladi advokat. ernstes Wort Vorn rechten Tun und Lieben.« 47  . in po kotih in skrivali‰ãih. robidovje. temno kakor v cerkvi: zgoraj temnozeleni. »Mi nismo Nemci in va‰ih poetov si vendar ne moremo svojiti. s snegom gosto zakriti oboki. »To mora biti res lepo!« reãe ona polglasno in zami‰ljeno. kako poje paã va‰ pesnik? Da steht im Wald geschrieben Ein stilles. v goro. spodaj lahki beli sneg. da gremo ãasi ven na prosto. skaãe in cvrãi edini strÏek — vse okrog je tiho. vse leÏi upognjeno k tlom. na plan. »Da. iz katerega gledajo majhni ‰opki rjavega resja. v gozd? In tudi du‰evna potreba je!« »Jaz sem pozimi ‰e malo po gozdih hodila! Ves ãas svojega Ïivljenja sem prebila po mestih. zdaj sem prviã na deÏeli in tudi do zdaj ‰e nisem pri‰la gor v gozd!« »O. »Zakaj pravite na‰ pesnik? Saj je tudi va‰. to morate! Vi ne znate. pokrito s snegom. in med snegom in obokom velikanska. Und was des Menschen Hort. sloka debla dreves — kakor umetni stebri! — In tudi tu je tako skrivnostno tiho!« Doktor se je skoro ugrel. mlada drevesca.« vpra‰a guvernanta.CIKLAMEN BES eDA no. katere ustvari tako priroda. Elza je ponehala z delom ter zrla nehote zaãudena vanj.

»gospod Meden mi o tem ni vedel niãesar povedati. kakor vi pravite. Ker pa tako izvrstno citirate na‰e nem‰ke pesnike. da vsi. in potem ima tu na Kranjskem vsak pravico po svoji volji biti Nemec ali Sloven. kar nas je izobraÏenih Slovenov.« pristavi Hrast s pikrim posmehom. on je torej va‰ uãitelj! Îal mi je. da jaz prej. jaz sem Sloven.« »In kako vam je opisal na‰o ãitalnica.« »A.« reãe resno. pardon! Vi se ‰tejete k Slovenom. vem da!« »Gospod Bolè in gospa me tudi ‰e nista dovolj pouãila. »Jaz se ne ‰tejem k Slovenom. »âudno!« »Kaj se vam dozdeva ãudno?« »âula sem. mislila sem —« »Da se tudi jaz posluÏujem te drÏavljanske pravice. a po kratkem molku reãe naglo: »Jaz sem vas morda nehote razÏalila? Pomisliti pa morate. gospica. a ãestitati vam ne morem k tej akviziciji. Advokatu sta bila ta opazka in ta smeh neprijetna. edini gospod Meden se je lotil tega predmeta.« posmehuje se doktor ‰e vedno.« »Kaj ima slovenski jezik tudi svoje slovstvo?« ustavi ga Nemka z zaãudenim obrazom. to sem ãisto pozabila.« »O. nego li sem pri‰la sem iz daljne domaãije. o eksistenci va‰ega naroda nisem mnogo znala. »Res je. Pri nas smatramo te pokrajine za nem‰ke.« smeje se Elza.CIKLAMEN BES eDA »Ah. z malimi izjemami menda. na laÏ staviti rodno mater in svojega oãeta. poznamo tuja slovstva bolj nego svoje slovensko. kjer ste vendar sami  48  . Guvernanta je zardela. da je tu na Kranjskem vsa inteligenca nem‰ka in da se sama ‰teje za Nemce.

»Tudi!« reãe Hrast naglo in odloãno ter vstane s stola. »Drugikrat.« ugovarja Hrast. gospod doktor! Danes vas to malo razburja. ljubeznivo in ustna so bila malo raztegnjena na smeh. Dejal je. Kdor stoji nekaj klinov vi‰e na socialni lestvi. »pa ãetudi ne. ki je nemirno premetaval liste po albumu: »Ali tudi vi sovraÏite Nemce?« Gledala ga je koketno. kar vam je oni gospod razodel.« »O. Ali ni tako govoril va‰ uãitelj?« »Tako blizu paã. Ko blisk se je posvetilo nekaj v Elzinih oãeh. »pa pustiva ta predmet!« »O ne. ta mrzli. oni prihaja le. A ta trenutek temu vpra‰anju ni bil ugoden. »Pa nekaj vendar ‰e!« reãe zopet naglo guvernanta ter upre svoje modre oãi v mladega moÏa. le govorite. to vam je izvrsten moÏ! Pa kaj vam je povedal o obãinstvu. porogljivi. »To je vse izvirno nem‰ko.« odgovori Elza. da se mu ãestita ali pa morda iz sebiãnih politiãnih ozirov. in le slabo na slovensko prestavljeno. mirni advokat. ãuli slovensko petje?« vpra‰a Hrast radovedno.« In bil je res razburjen. pa ostala je 49  . kako bi rekel — vsake vrste sodrga. vsaj tako visoko kakor ta gospod Meden. »O. zakaj paã? Jaz vam moram vendar te stvari razjasniti.CIKLAMEN BES eDA videli slovensko predstavo. katerega ste videli v ãitalnici?« Guvernanta se je ozrla nemirno vanj. z gosposko suknjo opravljeni kmetje in. da v ãitalnico zahajajo le ãevljarji in krojaãi. pikri naglas v njegovih besedah jo je osupnil. dejal je. morda vam jaz lahko vse narekujem. to se pravi. gospica Elza!« nadaljuje doktor. da je bila videti dvojna vrsta njenih svetlobelih zob.

« »Ah. in za njim ‰e nekaj drugih gospodov. med njimi tudi Megla. doklej bo trajalo. in zapeljivi smehljaj krasne deklice mu je segel do srca. ona beseda pa vam ni veljala.« dejal je zopet naglo. podal ji je knjiÏico. »To je slovnica. »v garderobi imam nekaj za vas!« Rek‰i. kateri se je bil Ïe naveliãal pu‰iti. a bil je tako nejevoljen  50  . ãudili se boste mojemu znanju. naivnim obrazom je vpra‰ala: »In zakaj?« Doktor je bil Ïe zopet popolnoma miren. V sprednji sobi je sreãal Medena. poloÏil je album na mizo. z nedolÏnim. kesal se je. Le-ta in komisar sta se polastila pogovora z guvernanto in doktor je od‰el ãez nekoliko ãasa k igralcem. odide ven.« Hrast. da mu je bila tako naglo u‰la ona beseda. »Oprostite me za en trenutek.« »Izpra‰evati vas hoãem vestno. kako ste prijazni! Lepa hvala vam. gospica. »Tudi o tem govoriva drugikrat. Kadar se v prihodnje snideva.CIKLAMEN BES eDA mirno ko prej na sedeÏu in zrla ko prej v svojega nasprotnika. Bodemo videli. katero sem vam obljubil po Boletu. Nasmehnila se je svoji podobi v zrcalu ter ‰epnila predse: »To sovra‰tvo me miãe. ne ozr‰i se v Elzo.« Bil je malo v zadregi ter. katero je nosil ves dan v lovski torbi. Ona ga je radovedno pogledala. vrniv‰i se. a potem vstala in ‰la pred veliko zrcalo ob nasprotni steni ter popravila si na lahko lase. Zato tudi lahke zasmehljive poteze na guvernantinem licu ni videl. tega mi ni treba omenjati.« V tem trenutju je pri‰el v sobano komisar.

tega sam sebi ni hotel priznati — bil je malo ponosen na dosedanjo nezmagljivost. drugi je bil menda namenjen hi‰ni gospodinji. »Okoren in neroden ãlovek to!« mislil si je Hrast. Da je zaljubljen.CIKLAMEN BES eDA nanj. goreãa ljubezen. neka neznana. Videl je tudi pri taki priliki. Samo en trenutek mu je pri‰la bliskoma ta misel. absolvirana. da vsa jeza. da jo pa ljubi resno. ko je stal za Boletom ter nem gledal. neumljiva skrb — ali skoro — hrepenenje. kateri jih je ogrel do 51  . akoravno je veãkrat nehote pogledal proti salonu. kako kvartajo gospodje pred njim. »zdaj nosi ‰opke. âas je potekal in lovci so se po ãaju. Misel je bila s tem zavrÏena. kadar mu je udaril nje zvonki glas na uho. da je prinesel Meden hipoma dva velika ‰opa krasnih cvetic v sobo ter podaril enega Elzi. doktor pa v svojo ljubosumnjo. kajti Ïivljenje in druÏba sta mu bila vcepila preveã frivolnih nazorov. nekaj teÏkega kakor kamen. da ima Meden kot bliÏnji sosed in star znanec posebne svobo‰ãine. kar tako vulgarno zaljubljen. da se rodi v njem ona globoka. nepriliãno je to in nedostojno. da je ‰el molãe mimo njega. Igralci so bili utopljeni v igro. katera le enkrat objame ãloveka — tega pa si ni mogel priznati. v prsih pa mu je vendar nekaj ostalo. ima izvir v ljubosumnji do Medena. Oni se za to ‰e zmenil ni. katero mu je bila povzroãila guvernantina izpoved. kajti tajiti ni mogel. Ta moÏ sigurno veãkrat obãuje z Elzo! Pa kaj je tebi do tega? — vpra‰al se je zopet. zaniãljivo je raztegnil ustni.« Tega pa ni hotel v po‰tev jemati. iskal je z oãmi Elzo ter hitel v salon. V Hrastu pa so se budila in bojevala razna ãutila. Ta veãer se je potem ogibal guvernante.

Pa doktor ni ãutil ni enega ni drugega glasu. Naposled ide vendar. vse. v rokah pa je varno drÏal svoji dve vijolici. dejala ‰aljivo in s koketno ljubeznivostjo: »To bodete od Nemke vendar vzeli?« »Oh. rekel sem Ïe. Zdolaj je bilo vpreÏenih veã vozov in na te so sedali gospodje. K sreãi je bila noã jako temna. vzela je dve vijolici ter. gospica. Skoãil je na bliÏnji lojterski voz in potem se je odpeljala vsa druÏba. na pol ‰aljivo. Zdolaj so ga Ïe klicali. Podala sta si roki in ona je njegovo tudi na lahko stisnila.  52  . Bilo pa je. Iz velikega ‰opa cvetic. podav‰i jih doktorju. a v koridorju sreãa.CIKLAMEN BES eDA dobrega. ki so pristopali po stopnicah. dozdevalo se mu je le ljubeznivo. da vam ona beseda ni veljala! Ali mi jo odpu‰ãate?« »Bog varuj! Zaradi nje bodeva ‰e raãunala!« deje ona na pol resno. nego tiho je sedel na svoji deski. kakor da bi mu bila ona pri‰la nala‰ã naproti. Pri gospodinji se je bil sicer Ïe poslovil. Tudi doktor je bil zdaj vesel in sreãen! Glasan ni bil. katerega je ‰e nosila v rokah. vsa najbolj‰e volje. odpravljali domov. Doktor je bil eden zadnjih. a doktor se je ‰e obotavljal v garderobi. kar je govorila ona. kogar je iskal — Elzo. in Bolè je bil okrajnega glavarja spremil do voza.

vselej so mu vstajale v spominu podobe iz minulih let in kakor kragulj Prometeja. tako priljubljen je bil mladi doktor v druÏini svojega ‰efa. katera bi mogla mirno reãi o sebi. Zato je bilo tudi redno. — Bilo je morda pet ali ‰est let prej. da je spremljal vsako leto. odkar je bil v tej pisarni — in bil je tam 53  Z . Hrast je bil tedaj koncipient pri znanem advokatu na Dunaju. ãigar pot je vodila do zdaj vedno po varnem. da se ji ni niãesar kesati. mehki stisk Elzine roke. najmanj priãakujemo. niãesar sramovati. Odkar je prinesel oni dve vijolici domov ter ju hranil na oknu. stopijo nam pred oko in na uho nam zvene nekdanji znani in.CIKLAMEN BES eDA PETO POGLAVJE akaj nas paã muãijo ãasih spomini s tako elementarno silo? Kadar jih najmanj potrebujemo. da bi ãlovek ‰tel petdeset let in da bi imel za seboj burne ali vsaj nemirne dni. tako so doktorja ujedali ti spomini Ïe nekaj veãerov. umnega delavca. Taka se je godila zadnje dni doktorju. in kadar koli mu je bil v spominu lahki. kakor smo sami mislili. in kakor je ta ãislal Hrasta dobrega. ravnem svetu. Ni treba. pozabljeni glasovi. tudi mladega. tudi njega posilijo take bridke ure: saj je ni Ïive du‰e na svetu. postavljeni v kozarec vode. vraãal se je zgodaj iz gostilne domov in potem je sedel blizu do polnoãi zami‰ljen pri mizi in sem ter tja brskal in iskal in prebiral po starih pismih.

Pa — je li bila to prava. Pred petimi ali ‰estimi leti torej — natanãnega ãasa ne vemo veã — stanovala je vsa ta druÏina zopet za nekaj poletnih mesecev v prijazni vili blizu Badna pri Dunaju. Pa ãemu bi tu po okoli‰ih pripovedovali? Zaljubila sta se drug v drugega. kateri sta se seveda bolj brigali za svoje otroke nego za drugo druÏbo. Hrast je torej obãeval najveã z mladim ‰tudentom. samoljubje. sin njegov. Bila je letos mnogobrojnej‰a nego sicer. katero je nosil on v srcu? Sam si ni bil tega v svesti in se tudi vpra‰al ni o tem.  54  . kar imenujemo povr‰no vulgarno: materializem. Onih prostih nekaj tednov je naglo minilo in potem se je priãel zanj zopet stari vsakdanji posel. in dve Ïe omoÏeni hãeri. vroãa ljubezen. Samoljubni. kajti pridruÏil se jim je bil nekov sorodnik z Moravskega s svojo hãerko. izobraÏena in — recimo — duhovita. Mlada je bila ona. globoke ljubezni niso zmoÏni. sebiãni ljudje pa poÏrtvovalne. in nekega krasnega veãera — mesec je sijal jasno na nebu in mlaãna sapa je nosila roÏno vonjavo ãez seão — hodila sta po samotnemu potu v zadnjem koncu vrta in tu sta se vprviã poljubila. Hrast in mlada Katinka. lepa. s katerim sta obhodila in oblazila vso okolico in vse gore in doline v obliÏju. Bila je tu navadno postarna soproga odvetnikova. kar pa v istini ni niã drugega nego — sebiãnost. takrat ‰e vseuãili‰ki studiosus. menda komaj osemnajstletna. premaga jih in stori jih suÏnje edina pohotnost. V Hrastu je tiãalo preveã onega.CIKLAMEN BES eDA do zdaj vsa leta po dovr‰enih ‰tudijah — odvetnikovo druÏino v poletnih mesecih ven na deÏelo ter ostajal kake tri do ‰tiri tedne tam na poãitnicah.

Dvojiti o resnici njegovih besed ji ni pri‰lo na um in. O resnici.CIKLAMEN BES eDA Hrast je bil tedaj ‰e jako mlad in. kjer se je deklica en dan mudila. o mestu. Deklica je bila predaleã in pisma 55  . rekel si je. na Kranjsko. âisto drugaãna je bila Katinka. kjer bi se naselil. Videla sta se zadnjikrat v odvetnikovi hi‰i. akoravno je redno prejemal liste od nje. kateri so bili odmerjeni Hrastu za dopust. potem je moral zopet v mesto. da jih spremi tja — doktor Hrast pa letos ni hotel Ï njimi. Odslej sta si vedno dopisovala. da gre za nekoliko tednov v domovino. Izprosil si je bil dopust. kakor smo Ïe omenili. katerih najveã mu je vcepila. in — da govorimo odkrito — hladan in mrzel je bil postal v svoji ljubezni. Njuna razmera je ostala po dogovoru obeh tajna. da ljubi deklico — saj je bilo to prviã. da ga dekle ljubi. Mislil je preveã o svoji advokatski presku‰nji. in ko jima je bilo moãi parkrat sreãati se na skrivnem in objeti in poljubiti. katere Ïe veã let ni videl. Katinki dolgo ãasa ni pisal. bil je sreãen in vesel tudi on. zlasti ko se je bila Katinka vrnila z oãetom na Moravsko. da je bil v taki razmeri z Ïensko. o prihodnosti pa nista govorila. Tako so minili oni ‰tirje tedni. Odvetnikovi so se odpravljali na odhod — letos so hoteli na Solnogra‰ko in tudi Katinko so priãakovali. kakor ga je ljubila sama. tako je sodila o njegovi ljubezni. âeravno poln lahkih nazorov. Med dopisovanjem je potekalo leto in bliÏali so se zopet gorki poletni dnevi. lahka druÏba. pa govoriti nista mogla na samem. Oklenila se je mladega moÏa z vso iskrenostjo in zaupljivostjo prve nedolÏne ljubezni. ko je znal. o vztrajnosti te svoje ljubezni premi‰ljevati pa ni imel povoda.

CIKLAMEN

BES eDA

njena, akoravno tako ljubezniva in gorka, vendar niso mogla netiti ognja v njegovih prsih. To je naravno pri takih ljudeh kakor on. Ko je bil povedal deklici vprviã, da jo ljubi, in pozneje ‰e — nikdar si ni bil prav tega ãuta v svesti, morda je nevede sebi in njej lagal; zdaj pa, ko se je jel ogibati nje, tudi ni premi‰ljeval o nagibih. ·el je torej domov na Kranjsko. Le-sem ni bilo nobenega pisma; saj ubogo dekle, ki si je ubijalo glavo, zakaj in kako je vse to, ni vedelo, kam bi pisalo. Hrast pa si je podalj‰al dopust, rek‰i — da je bolan. Ko je slutil, da mu ne bo veã prilike, sniti se s Katinko, vrnil se je na Dunaj, a tam je takoj svojo sluÏbo odpovedal. Pridobil si je bil mesto v domovini. Preden pa je od‰el, prejelje od ljubice ‰e eno pismo, in to je bilo zadnje. Îal besede ni bilo v njem, niti oãitanja; vpra‰ala je le, zakaj je ne ljubi veã? In on? Odgovoril ji je ter napisal ‰est dolgih strani; trdil je in se rotil, da jo ljubi — pa da je vse njuno poãenjanje, vsa razmera — brez nade, brez upanja; da nimata premoÏenja, da on niti ne ve, kdaj bode samostalen in kdaj si bode pridobil toliko, da bode dovolj dvema. Govoril je, kakor bi bil on Ïrtev, edina Ïrtev svojega — po‰tenja. In na koncu je dejal, da je nikdar ne bode pozabil! Odgovora na vse to ni bilo in, ko je poldrugo leto pozneje iz pisma starega odvetnika z Dunaja pozvedel, da se je Katinka omoÏila — dozdevalo se mu je, kakor bi ga bil kdo opomnil starih, zdavna pozabljenih sanj. Katinka pa je bila vzela bogatega posestnika, toda — starega, bolnega moÏa.
 56 

CIKLAMEN

BES eDA

»Brez premoÏenja je bila ona,« pisal je odvetnik. »Brez premoÏenja!« ponavljal je tudi Hrast, prebrav‰i to pismo, ter vrgel ga v predal. Potem pa ni ãul veã njenega imena in tudi sam se je je le redkokrat spomnil; da je pa kaj zakrivil, da je gre‰il proti njej s svojo nezvestobo, tega si tudi nikdar oãital ni, kajti sodil je njo po sebi, in moÏitev njena mu je ‰e bolj potrdila to sodbo. Srce se mu pa do zdaj tudi ni bilo zopet vnelo. In zdaj? … Dva veãera Ïe se je bil zgodaj vrnil iz gostilne domov ter dal tako znancem povod ugibati in govoriãiti o njegovi zami‰ljenosti in melanholiji, kakor je rekel Megla afektirano. »Jaz pa vem, kaj je doktorju!« reãe drugega veãera sodnik Majaron skrivnostno ter iztrka svojo pipo na tla. »Zaljubljen je, prav v istini zaljubljen! Vãeraj mi je cel akt iz pisarne odnesel in, ko sem danes slugo k njemu poslal ter ga za akt terjal, poslal mi je drug akt, katerega je bil baje pred vãeranjim pri adjunktu pobasal.« DruÏba se je smejala. »Pa kam, v koga se je zaljubil?« vpra‰a davkarski nadzornik. »Tega ne vem! Jaz sem le preverjen, da je zaljubljen; drugo je vse brez pomena. Pa ãakajte — kaj pa, ko bi ta Boletova guvernanta …?« »Ni mogoãe,« oporeka lekar, »to guvernanto bo vzel Meden! Ves trg je poln tega.« »Zato se pa doktor Hrast vendar tudi lahko zaljubi v njo« — ponavlja Majaron. »Jaz ne verjamem niti tega niti onega,« pristavi s pomenljivim glasom Megla ter vleãe na vso moã dim iz pipe. »Seveda! Ha, ha,« oglasi se davkarski nadzornik, »o vas,
57 

CIKLAMEN

BES eDA

gospod adjunkt, se pa trdi, da ste Ïe dvakrat pali pod Boletovim gradom raz Kurentovega konja, odkar je ona guvernanta tam.« »To je grda laÏ!« huduje se Megla. »Jaz ne vem; priãa nisem bil, toda sigurno je, da ste vsakega popoldne v sedlu in na poti proti Drenovemu! Ha-ha!« smeje se nadzornik. Vtem ko je ona druÏba re‰etala to za trg jako vaÏno stvar, sedel je Hrast doma ter bral pisma nekdanje svoje ljubice Katinke. Do zdaj tega ni bil ‰e nikoli storil, v vseh minulih letih ne. Ona mehka, gorka Ïenska roka, katero je drÏal pred nekoliko dnevi v svoji, spomin na Elzin smehljaj, na nje pogled in pa ta moãni omamljivi duh vijolic na oknu — vse to je zakrivilo, da so mu vstajali tako Ïivi spomini na oni minuli kratki ãas, ko je tudi on objemal in pritiskal k sebi vitko deklico. Nje ni imel, pa pisma njena so leÏala v spodnjem predalu njegove mize, v zadnjem kotu, zapra‰ena in pozabljena; poiskal jih je in bral. Smeh mu je legel ãasih okrog usten, a proti polnoãi je odrinil te pra‰ne liste od sebe, naslonil glavo v roko ter tako dolgo, dolgo srpo gledal predse. Pa to ni bila vest, to ni bil veã spomin na nekdanjo ljubo: na oknu sta duhteli v kozarcu vode oni vijolici in na uho mu je zvenel vedno glas: »To bodete od Nemke vendar vzeli!«

 58 

59  . kruha in presnega masla. drugega ne — kajti od srede do nedelje je bil v farovÏu strog post. Kar je bilo ‰tudentov gimnazialcev doma na poãitnicah v Borju in v okolici ali bogoslovcev in celo nekaj vseuãili‰kih dijakov: vsi so peli tam poleg dekana in kaplanov v dveh stranskih klopeh pri velikem oltarju velikotedenske lamentacije. Po cerkvenem opravilu okoli ‰tirih popoldne pa so ‰li sleherni dan pevci na dekanovo povabilo v farovÏ. Med drugimi je prihajala tudi guvernanta z Drenovega s svojima gojenkama. brdov in goric vso belo odejo. PoboÏnih se je zbiralo vsak dan veã k popoldanskemu opravilu. tam pod skalo se je ‰iril beli teloh in z leskovja in vrbovja se je usipal cvetni prah. Tu doli pa je bilo krasno. JuÏni veter je odpravil Ïe prej s polja. Vse ceste in steze so bile suhe in gladke. zanimalo je posebno Ïenski spol. in tam je bilo za nekaj ur vina dovolj in poleg tega sira. za vsako mejo so moleli ‰opi rumenih trobentic iz mahovja. vsako leto se je pripravljal na to. Veliki Palestrinov »Miserere« je bil njegov ponos. V borjanski farni cerkvi so se vr‰ile velikotedenske duhovne molitve in tam se je med pevci odlikoval zlasti Megla. ki ni bilo slabo. petje.CIKLAMEN BES eDA ·ESTO POGLAVJE V eliki teden je bil tu. le tam vi‰e v podnoÏju planin in po njih se je ble‰ãal ‰e sneg v jasnem pomladanskem soncu.

tako je ugibal. Pred guvernanto pa.« reãe Ïivo ona. Dekletci sta skakali po trati. obrnil se ter krenil z majhno druÏbo po lepi.CIKLAMEN BES eDA Megla jo je ugledal Ïe v sredo v cerkvi in dan na dan je bolj povzdigoval svoj glas. vi me spominjate Hauffovega Satana. ko sta bila pri‰la na veliki petek popoldne iz trga ven na sonãno plan. kar bi budilo in vÏigalo fantazijo!« »A. da je doktor Hrast redno ob istem ãasu vsak dan zapustil svojo pisarno ter se ‰etal po ulici proti cerkvi. Bodisi nakljuãje. ki je prihajala z Boletovima dekletoma malo pozneje. »Glavni vzrok je. polagoma omamljajo ãloveka. Zaradi tega pa Elza tudi ni bila brez spremljevalca. da poãasi. pozdravljaje jih. tudi jaz ljubim petje. a ogovoril ni nobene. Pa levica. »pa odkrito povedano. rek‰e farov‰ko vino je zmagovalo. tako rekoã v prsi. a vendar — ko bi imel tudi ãasa dovolj. bodisi namen. »Zakaj ne prihajate v cerkev k molitvam? Petje je res dobro in glasovi — kakor bi bili izbrani. Sreãaval je veã znanih gospa in gospodiãen. Po opravilu je postajal med cerkvijo in farovÏem kakor Herkul na razpotju: ali Elza — ali dekanovo vino — na desno ali na levo. rekel bi. govoreã nekaj vsakdanjih fraz.« reãe Elza. postal je in. a sigurno je bilo vendar. v du‰o segajo — a niãesar ni v njih. nabirali cvetice. Doktor in guvernanta sta bila pa utopljena v svoje pogovore.« »Kako je to?« »Nekaj ãudnega je v teh napevih. do mene te pesmi nimajo takega vpli 60  . teh lamentacij bi ne poslu‰al rad. da nimam ãasa. pobrali tu in tam ob mejah kakega zalizanega polÏa ter stopali zopet kriÏem ãez ozki jarek poleg ceste. suhi cesti proti Drenovemu.

« âudno. Bil je to morda. »Katerim jezikom?« vpra‰a Elza ter postane. pa vendar gorko. »Ali Boletovi priãakujejo gostov v praznike?« vpra‰a. ker enakega navdu‰enja ni bil zmoÏen. pa gotovega ne vem. s katerim konãuje sleherni dan to petje: vam li ne vstajajo pred du‰o morje in gore.« »In ‰e to je dovolj jezikom. zakaj je osupnjen. »Menda ne. pa zdaj sam ni znal veã. »osupnilo me je le to va‰e navdu‰enje. da izvirajo te moje besede iz prenapete poboÏnosti! Zagotavljam vam…« »Ni treba. Ïivali in drevesa in skale in vse.« »Saj ‰e vsak teden ne prihajate. »Ah. Pomislite le oni krasni himnus. da bi presuknil govor. kakor ga opisujete! V meni ravno fantazijo najbolj bude. mirno. vi boste pri‰li enkrat popoldne?« »Bom. korakajoã poãasi dalje. 61  . Doktor jo je pogledoval od strani. tako jasno. vse poje …« Pogledala je Hrasta. ker mislite. gospodiãna. oni psalm ima takov vpliv! In ãe stopim po opravilu ven iz temne cerkve — tu zunaj pa je nebo tako ãisto. guvernanta je govorila vse to naravno. »Hudobnim!« reãe doktor in gleda v tla. ne pogre‰ate me itak ne gori na Drenovem. narodi vseh stoletij. in pomladansko sonce kliãe na dan vso speão prirodo: potem dvojno ãutim in morda tudi malo umem poetiãno silo teh pesmi. in tudi brez vse umetne koketnosti.« omeni Hrast na videz nejevoljno. vi se mi posmehujete.« »Glejte.« reãe on ‰e vedno v smehu.CIKLAMEN BES eDA va.

Hrast si je pomagal.« oporeka on naglo. »Ali verujete vi v predestinacijo?« »Kaj vam je danes.« BliÏala sta se Ïe razpotju. kako mislite to?« Njemu je bilo Ïe Ïal. a potem mi zopet vse prikrivate!« »Tu ni govora o nevarnosti.« dejal je skoro patetiãno. gospod doktor. »izkusili ga bodete. da mu bije srce kar gori pod vratom. »Vi niste prijazni. toda bolj laskavo. tu sredi ceste vprião malih Boletovih dekletc ji vendar ni mogel povedati. »Vi ‰e ne poznate hudobnega sveta. »Ali mi neãete odgovoriti?« deje ona ko prej.«  62  . od koder vodi stranski kolovoz na Drenovo. kakor bi meni pretila nevarnost.« dejala je z oãitajoãim naglasom. ali sploh kaj enakega. Kaj. da ljudje stikajo njeno in njegovo ime. in sicer tako. o priliki vam bom paã vse razloÏil. toda zdaj ga pustiva v miru!« Pri teh besedah se niti ni ozrl v njo in zato tudi porogljivega smehljaja na njenih ustnih ni videl.CIKLAMEN BES eDA Elza se je nasmehnila za njim. povedati bi ji moral prikrito ali odkrito. a potem. gospodiãna? Ali prebirate knjige svetega Avgu‰tina ali vas je veliki petek tako razburil — jaz vas ne umem. da je sproÏil ta pogovor. ko bi ga potem ona vpra‰ala: kako on sodi o tem. »tu govorite o zlobnih ljudeh. da jo — ljubi! Ljubi? Je li res? Mignil je z ramama tem svojim mislim in vendar je ãutil. pospe‰iv‰i svoj korak. vpra‰ala naivno: »Jaz vas ne umem. »nikar se ne vnemirjajte zaradi tega. A ona je bila hudobna. Naenkrat postane zopet guvernanta.

CIKLAMEN BES eDA »Ne. Vsak ãlovek ima svoje misli! Odgovorite mi torej!« »Kaj vam pomaga moja objektivna sodba?« »Pomaga? Tega ne! Pa radovedna sem. 63  . stalne nazore. tudi o vremenu. Jezilo ga je to in nekako hudobno je vpra‰al: »Ali tudi z gospodom Medenom re‰etate take stvari?« Ona je ãutila posmeh ter mu ravno tako porogljivo odgovorila: »Ne! Î njim govorim o cveticah. »a iz tega ne sledi. Ali verujete vi. da mu guvernanta rase ãez glavo. Pa on ume vse to!« »Ne dvomim!« ·la sta nekoliko ãasa molãe dalje.« Hrastu to modrovanje ni bilo po volji. On sam se z enakimi premi‰ljevanji ni bavil nikdar in zdaj se ga je ostro polastil ãut. merodavni dogodki v na‰em Ïivljenju namenjeni?« »Nikar si ne ubijajva glave o tem! To so mislili in govorili in pisali Ïe …« »Drugi bolj duhoviti in uãeni — moÏje — seveda. poglavitni. o Ïitu in poljedelstvu in. tem filozofom toliko klanjati. da bi mu ne pristovala svoja sodba. âakajte. akoravno bi bil ravno tu rad kaj duhovitega zinil. ãe hoãete. takoj popravim. Jaz imam tu. kakor sem mislila. hoãete reãi.« oporeka Elza. ne s svojim izobraÏenjem. brez ‰ale! Pa vpra‰ala nisem tako. da so nam glavne premembe. nego s samostalno sodbo. ali recimo. v tej stvari gotove. kako vi sodite. Pa otresel se je naglo te misli ter dejal po kratkem molku: »Jaz nisem gotov o tem v svoji veri. da bi se vsak moral tem avtoritetam. ne. doktor.« Dalje ni mogel.

da!« hiti Hrast.  64  . Zaãutil je instinktivno. Ni mogel najti drugega predmeta. da si ni upal.« zavrne Elza vnoviã. ãe prav premislim — — malo je te vere ali pa niã!« »In s ãim ste jo nadomestili? Nekoliko filozofije ima vsak ãlovek!« »Nadomestil? Jaz nikdar nisem ãutil te potrebe!« reãe on lakoniãno. kajti pogovor mu je postajal neprijeten. kar mi je je ‰e ostalo iz mladih let. »tu imava ‰e nekaj sto korakov do razpotja in medtem se lahko popolnoma dogovoriva o tej stvari. gospod doktor . Nameraval je obrniti vse na sme‰no stran in re‰iti se z dovtipom. »Vi ste prav velikotedensko razpoloÏeni. a njeno lice se mu je kazalo tako odloãno in resno. »âakajte. »Torej ste popoln indiferentist. »Oh. Pa ne smejte se! Ali imate vi kaj verskega prepriãanja?« Hrast bi se bil v istini skoro na glas zasmejal: tako ‰egavo se mu je zdelo to nepriãakovano vpra‰anje.CIKLAMEN BES eDA »Pa — zakaj vas zanima ono vpra‰anje?« povzame zopet Hrast besedo. da se guvernanta namerava vzpeti ãez njega in da ga je prijela ob njegovi najslabej‰i strani. gospod doktor. gospodiãna!« reãe potem naglo. le ãakajte.« »Da. Storil je nekaj korakov in potem dejal mirno: »Vi hoãete resen odgovor? Nekoliko vere imam.« meni zopet ona. in vendar. samo resni guvernantin obraz ga je zadrÏeval. Odgovoriti pa tudi ni mogel takoj. »odgovorite mi na drugo.« On je pogledal po cesti.

ki se je svetil pred njima na griãu v zahajajoãem soncu. da bi se dal premagati. Hrast njene ni mogel izpustiti. Pa tudi ona je zdaj ponehala. Stala sta na prostem polju. gori v oknih belega gradiãa se je Ïarilo sonce. gospod doktor!« dejala je guvernanta gladko slovenski ter se nasmejala. ko se snideva gori na Drenovem. Ugledala je bila nekakov neprijeten izraz na doktorjevem licu in zato je dejala zdaj s smehom: »Prav imate! Veliki petek me je prevzel. Vedel ni. in kakor je bil ve‰ã v svoji stroki in doma v lepi knjiÏevnosti — vera in sploh vsa filozofija mu je bila deveta skrb. kadar sta se loãila. naglo in skoro hripavo. Dekletci sta tekli Ïe daleã pred njima proti domu. Podala sta si roki. a potem se naglo ozrla gor proti gra65  . kakor navadno vselej.« reãe Hrast dobrovoljno ter pokaÏe s prstom gradiã.« »Jaz vas bom kaznoval za vse to — prihodnjiã. »Ni treba prerokovati! Îe vem — kako! S slovnico — kali?« »·e ozrli se niste v njo!« »Bodemo videli!« Tu sta bila na razpotju. a ãutil je. da je slovenski govorila. kaj hoãe guvernanta. Elza je povesila oãi. da ga namerava nadzirati. niti drevesa ni bilo blizu. Bilo je prviã. Samoljubje pa mu ni dopu‰ãalo. »Lahko noã. tam v ozadju je ‰umela voda ob tovarni in nad njima po nebu je podil gorki jug nekaj lahkih oblaãkov. »Gospodiãna!« izustil je po tihem.CIKLAMEN BES eDA Bil je res verski indiferentist — ta doktor Hrast.

kam sta hiteli?« Od‰la je urno proti gradu. a to ji zdaj ni bilo ugodno ali pa se je zbala. Slutila je. Milica! Anica! âakajta.  66  . z lica ji je odsevala lahka rdeãica.« dejala je naglo nem‰ki. kaj on namerava. da ne bi bil kdo nepriliãna priãa temu prizoru. »Zbogom. »v gradu me bodo Ïe pogre‰ali.CIKLAMEN BES eDA du ter sku‰ala odtegniti roko doktorju.

CIKLAMEN BES eDA SEDMO POGLAVJE elikonoãni ponedeljek zveãer je bila zopet beseda v borjanski ãitalnici. Vnanje lice te besede je bilo tako kakor one. ki so zdaj bivali doma in katere je adjunkt Megla vedno grdo gledal. Torej se ni ãuditi. izginila je njegova veljava kakor breznov sneg. Toda odstraniti jih ni mogel. Sodnika Majarona je v domi‰ljiji zopet glava bolela kakor na pustno nedeljo in tudi nocoj je meril zadnjo gostilni‰ko sobo borjanske ãitalnice. pu‰eã iz svoje dolge pipe. in zato je umljivo. Sodnikova Marica je imela posla dovolj v gledali‰ki igri. Tu je nastopilo tudi nekaj novih moãi: gimnazialci in vseuãili‰ãniki -‰tudentje. Toda zdaj se je zgodilo zadnje samo iz preservativnih ozirov. da je bila ravno velikonoãna beseda vsako leto jako mnogobrojno obiskovana. Tudi nocoj si je bil tajnik Koren izposodil ãrne hlaãe od Megle in tudi nocoj je bil le-ta izpil nekoliko surovih jajc. Hrast ni dovolil tega. po besedi pa ples. kajti Megla ni bil hripav. katera se izjemno ni bila skregala z odborom. Pri‰el je bil malo prej z lova. âeravno je koledar oznanil Ïe zdavnaj lovcem: palmarumtralarum — vendar je 67  V . nego ‰e vabil jih je. Neizogibni prolog je govorila nocoj gospodiãna Filipina Vrtaãnikova. Ta veselica je bila zadnja v zimski dobi in do adventa je potem poãivalo dru‰tveno Ïivljenje. kajti kadar so se ti prikazali. katera se je vr‰ila pustno nedeljo zveãer. da je ‰e vedno tiãal v visokih ‰kornjih in kratki lovski suknji.

kateri so bili poklicani na to mesto. da je ali govoril ali plesal ali promeniral Ï njo po dvorani. katerega ji je bil prinesel. zemlji‰ki knjigovodja in drugi. Zato je bil tudi slabe volje. Zato je ostal sodnik sam s svojim pivom. da si je Ïe med besedo zagotovil nekaj plesov pri njej. katere so ‰tele v druÏine dostojanstvenikov. Le-ta je bil vsaj toliko previden. da guvernanta ni ostala nekaj trenutkov sama. krasen ‰op redkih cvetic. katerega je imela Elza. Doktor je pa plesal z vsemi plesalkami seveda. okoli katerega se je vse sukalo. Gospa je imela nocoj najlep‰o in najokusnej‰o toaleto. seveda le. Bolè je gledal ples do prve kadrilje. potem je ‰el poslu‰at sodnika in povesti o njegovih dana‰njih lovskih dogodkih. finanãni nadzornik. toda brezuspe‰no. dokler je trajala beseda. Velik. a v zadnjo sobo ni bilo nikogar onih. kajti dame so nocoj plesale. Boletova gospa in guvernanta sta bili tako rekoã sredi‰ãe. Elza je bila pa navzlic jako preprosti opravi najlep‰a plesalka.  68  . zato je bil njegov tudi kotiljon.CIKLAMEN BES eDA Majaron ves dan iskal po gozdih in travnikih kljunaãev. kateri je nocoj izjemno Ïe pol ure pred zaãetkom besede straÏil pri vseh vhodih — porabljal je vsak prosti trenutek. V prvih dveh sobah so sedeli navadni gostje: uãitelji. in potem — doktor. Meden. vsi so bili v dvorani. najveã pa z Ïeno svojega prijatelja Boleta in z Elzo. Pa tudi pozneje se sobica ni napolnila. katerega je vodil Megla. In ‰e nekaj drugega ga je jezilo. Pa pri zadnji je imel dva huda konkurenta. Takoj za Medenom je bil Megla jako pazljiv. vzbujal je obãno pozornost in pri Ïenskem obãinstvu — nevo‰ãljivost.

»Bom li nocoj tudi prejel eno vijolico iz va‰ega ‰opa?« vpra‰al je Hrast polglasno. prenagel je ãlovek tedaj. ki je sredi dvorane stojeã aranÏiral novo kotiljonovo podobo. a zaman. tako je. kako naglo vre njej kri po Ïilah. bodisi Ïe zaljubljen ali ne.« Pogledala sta se: ona njega resno. nem in 69  . kakor bi jim bila pamet zlezla v pete. on njo nekako zmoten ali v zadregi. da ãlovek med plesom. Razburjen je bil in teÏko je sopel. on zmoten. a ‰e enkrat se je zasukal po dvorani. dovtipni. ki se trudijo biti duhoviti. »Vi dvomite?« »Kam ste deli oni. Tu pa je zaklical Megla: »Kotiljon!« Pari so vstajali s stolov ter plesali valãek. kadar v ‰umeãi godbi suãe svojo vitko plesalko ter v rokah in ob vsem Ïivotu ãuti. Ona je zardela. Priplesala sta zopet do svojih sedeÏev.CIKLAMEN BES eDA Ples je zaljubljenim ljudem jako nevaren. koliko jih je. Tudi doktor je plesal enkrat po dvorani. In tudi nepreviden. niti mu odgovorila. da vas ljubim?« vpra‰a medtem svojo plesalko. kajti gotovo je. Pozornost vsega obãinstva je bila obrnjena v Meglo. »Ali mi verujete. bliÏal se je Ïe svojemu sedeÏu. ne daleã od njiju Boletova gospa in njen plesalec Meden. »Vam je li mar do nje?« deje ona ter stisne svoj vroãi obrazek med cvetice. Oh. kateri sem vam zadnjiã ponudila?« »Hranim ju doma. a pogledala ga ni. govori najveã neumnosti. Gori v kotu dvorane blizu godbe sta sedela Elza in doktor. mirno. pa ni se je upal stisniti k sebi.

kajti Ïenske imajo v vsem. celo ognjenega. ona mirna. ta razgovor? Saj ne veste. A ozrla se ni vanj.« hiti doktor. kakor bi se ne bilo niã pripetilo. In vedela je dobro. katero je bila njegova plesalka na stolu pustila. bolj‰i dar opazovanja nego moÏ. pa jezilo jo je. a v tem trenutku je pri‰el Megla ter odpeljal guvernanto v sredo dvorane. da ste mi podali zdaj to cvetko. »Res. »Ali umete ta jezik. Igrala se je s svojim ‰opom in tudi kakor igraje izpulila iz njega vijolico ter jo podala doktorju. ki ima onemoglo mi‰ pred seboj ter se igra Ï njo. Bole‰ka pa je svojo pozornost obraãala bolj tja. nego samo na to.CIKLAMEN BES eDA ves poten. Doktor je ostal sam ter igral si s pahljaão. nikdo ji ni mogel v tem oziru kaj slabega oãitati. da se doktor toliko bavi z guvernanto in da je. Hotel je ponoviti svoje vpra‰anje. »Je li to va‰ odgovor?« vpra‰a on po tihem. kar jih le koliãkaj zanima. Pa doktor ni vedel.« Elza je malomarno pulila ‰iroki svilnati trak ob svojem ‰opu in naglo dvakrat zaporedoma ozrla se v Hrasta. kakov pomen ima vijolica!« deje ona ‰egavo ter mu pogleda od strani v vroãe lice. da ne. Njun razgovor ni bil posebno Ïivahen. pa vselej je imel pogled nekaj resnega. kjer sta sedela Hrast in Elza. Boletova gospa ni bila koketna. kaj se godi med onima. da je on ta mi‰. kajti Meden vobãe ni bil spreten druÏbenik. Ko bi ju bil kdo strogo opazoval in ko bi bil imel dovolj psihologiãnega izkustva: nehote bi se mu bil moral vriniti spomin na maãko. Ne daleã od njega sta sedela Boletova gospa in njen plesalec Meden. »tudi nisem mislil na pomen vijole. kakor je bila ona prepriãana — v  70  .

nego razÏaljeno samoljubje. ki si je ravno s svilnatim robcem brisal pot s ãela. ki je plesal z njeno Marico. Pa druge. in mu rekla po tihem in kakor bi se hotela malomarno ‰aliti: »Va‰e roÏice rade romajo. »te ne ubeÏe nikamor. »He. Zdelo se ji je. Pa vendar se je naglo in s smehljajem obrnila ter rekla sodnikovi: »Ne. da podaja Elza doktorju vijolico iz ‰opa. Naenkrat se oglasi celo sodnikova soproga. katere tudi drugikrat niso smele posebnih milosti priãakovati od doktorja. »Ah. a to ni bilo lahko. da je hotela ona reãi: »vas«. ki je bil ena prvih oseb tu v trgu in morda v druÏbenem oziru prvi izmed vseh. ne bojte se. meni se ne dozdeva!« Nato je tudi ona zopet molãala. a ne »nas zanemarja«. Sku‰ala je prikriti in zatreti svojo nejevoljo. Vzrok te nejevolje pa ni bila ljubosumnja.« Zdaj se je Meden seveda obrnil proti Elzi in ugledal je res vijolico v doktorjevi roki. kajti tudi tega je bil on prinesel. ki je sedela za njo ter gledala strogo in obenem ljubeznivo vsakega.« nasmehne se ona malo ironiãno. gospod Meden!« Le-ta se je ozrl naglo na njen ‰opek. druge so silo premakljive. he!« zasmejal se je s svojim rohneãim glasom ter 71  . zdelo se ji je. Prej se je doktor Hrast.CIKLAMEN BES eDA istini zaljubljen v Elzo. sukal osobito okoli nje in do dana‰njega dne je bil na vsaki ãitalniãni veselici njen plesalec pri kotiljonu. le-ta ji ‰epne na uho: »Doktor nas pa nocoj ãisto pozablja in zanemarja!« Bole‰ka je stisnila ustni. kakor bi bila nekako sme‰na postala in da se ji rogajo na tihem druge gospe in gospodiãne. he. V tem trenutku je opazila Bole‰ka. zdaj pa si ga je popolnoma osvojila njena guvernanta. ter videla njune poglede. Sklonila se je k Medenu.

gospod predsednik!« odgovori Bole‰ka ‰aleã se. odgovora bi vendar ne bila prejela. bilo je to edina njena koketerija. ki se je z oãmi ogibal pogledov Boletove gospe. Bole‰ki je to jako dobro pristovalo.CIKLAMEN BES eDA pogledal dvakrat zaporedoma oni par in svojo plesalko. »Vi se vedno posmehujete!« oãita on. he. gospod Meden!« deje zopet Boletova gospa ter posku‰a svojemu obrazu podeliti nekak‰en resen in dobrovoljen izraz. da bi bila tudi ostala na svojem sedeÏu. kaj bi odgovoril. da je doktor v istini prosil one roÏice?« dejala je potem malo zlobno. drugi ne. Ko so si volili malo potem gospodje svoje plesalke.  72  . kajti tudi njo je odvedel Megla v krog sredi dvorane. menjala sta svoji dami Hrast in Meden kakor po dogovoru. ne da bi ga karala. ·e zasmejal se ni. ki svari svojega sinka. pa Meden ni bil niã bolj duhovit nego Hrast. katere se pod va‰im nadzorstvom prirejajo. he!« smejal se je zopet Meden. Odgovora ni mogla priãakovati. pazite. kakor ga ima mati. »Lepa je. »Pazite. ker Meden je popolnoma umolknil. milostiva?« vpra‰al je z edinim namenom. kjer se je hotel izkazati s ãisto novo kotiljonsko podobo. da ne bo drugod prosil!« Ona se je morala nehote nasmehniti. kakor vse. »He. a poznal jo je do zdaj morda samo Hrast. Vedel ni. »Kako vam dopade dana‰nja beseda. a potem je dejal vendar samosvestno: »Kaj to? Ena vijolica! Prihodnjiã jih bom poslal doktorju cel ‰op. sploh nekaj izpregovoriti s svojo plesalko. Oba sta sku‰ala pogovor med plesom. »Ali menite.

CIKLAMEN

BES eDA

»Bog varuj! Sami ste prepriãani, da je beseda lepa, in doma v skrivnem predalu svoje pisalne mize imate Ïe dopis za ,Slovenski narod’ pripravljen, ki povzdiguje v tretje nebo vse dana‰nje igralce in igralke, pevce in deklamatorje… recite, da ni res!« Doktor se je smejal. »·koda, da na‰a guvernanta ‰e ni pri‰la z va‰o slovnico tako daleã, da bi mogla enkrat na ta ãitalni‰ki oder stopiti!« nadaljevala je gospa s porednim naglasom. »Zakaj?« vpra‰al je Hrast mehaniãno. Stala sta Ïe pred njenim sedeÏem. »Radovedna sem, kako bi jo vi hvalili,« reãe Bole‰ka po tihem, »à propos, doktor, gospod Meden vam bo jutri vse pravde odpovedal, katere koli vam je izroãil.« Hrast se je zasmejal, pa potem vendar nejevoljno mignil z ramami. Te ‰ale so ga jezile, zlasti ker so prihajale od Elzine gospodinje. Od‰el je po dvorani iskat si druge plesalke, da zadosti svoji dolÏnosti kot dru‰tveni predsednik. Medtem je Meden premi‰ljeval, kako bi najbolj spretno ogovoril svojo plesalko. Zadnje besede Boletove soproge so mu donele ‰e vedno na uho. Ta moÏ po svojem oãetu, na pol kmetskem bogata‰u, ni bil drugega podedoval nego denar, zato se tudi v vsem svojem Ïivljenju ni brigal za to, kar imenujejo izobraÏeni ljudje takt; kajti tudi tega je treba podedovati! Îe je bil enkrat preplesal dvorano in, ker je ‰e veã gospodov ãakalo Elze za ples, moral se je poÏuriti, ãe je hotel kaj ziniti. In zaãel je res: »Jaz vam ne bom veã cvetic nosil, ãe jih boste drugim dajali gospodiãna!« Hotel je to povedati kot dovtip ali vsaj kot ‰alo, a ãeravno
73 

CIKLAMEN

BES eDA

je na koncu pristavil svoj neizogibni »he, he, he!« — vendar se mu ni posreãilo raztegniti lica v prijazne, dobrovoljne gube. Vsi dotiãni poskusi so imeli le ta rezultat, da je bilo videti, kakor bi se hotel zjokati. Guvernanti ni bilo teÏko z enim pogledom spoznati, kam meri Meden; in ãeravno so bile besede njegove razÏaljive, hotela jih ni tako tolmaãiti; ãemu bacniti bogatega gra‰ãaka od sebe? »Kaj pravite? Tukaj so va‰e cvetice!« reãe z naivnim glasom ter dvigne svoj veliki ‰op. »Pa eno vijolico ste oddali!« »Ah, kako ste vi zaljubljeni v svoje roÏe! Samo eno vijolico — kaj pa je to!« Meden je bil udarjen s svojim oroÏjem. Toda ‰e nekaj ga je bodlo. »Vas je li doktor prosil?« »Ah, vi ste res ãudni! Menite li, da cvetice ponujam?« »Tega ne, tega ne — pa —« Tu sta bila Ïe na svojem prostoru, kjer je ãakal neizogibni Megla, da tudi zaraja enkrat z guvernanto. Podaril ji je majhen ‰opek ter zavihtel jo po dvorani. Tudi Megla ni bil duhovit druÏbenik, pa nocoj je bil mnogo bolj energiãen nego njegova dva prednika. »Ali ljubite cvetice, gospica?« vpra‰al je, govoreã in naglasujoã svojo nem‰ãino kolikor mogoãe tako, kakor je sam mislil, da je pravilno. Dobro je bilo, da se je guvernanta med plesom skoro vedno smehljala; zato se ji tudi zdaj ni bilo treba zatajevati. »O da, da!« reãe veselo.

 74 

CIKLAMEN

BES eDA

»Jaz tudi, gospica; jaz tudi ljubim cvetice! In posebno rad jih ri‰em in slikam.« »To je lepo!« reãe ona, akoprav je vedela, da se Megla laÏe. »In ‰e nekaj bi vas prosil,« nadaljuje on po tihem, »ko bi mi hoteli dati eno roÏico iz va‰ega ‰opa za spomin, prosim, prav lepo prosim —« Elza ni vedela, ali naj bi se smejala ali bila nejevoljna. »Malo nesramno je to!« mislila si je in Ïe hotela ostro odgovoriti, pa tu se domisli Medena; in ravno zdaj sta plesala proti njegovemu sedeÏu. »Naj bo, ker tako lepo prosite!« reãe s smehom in glasno, da jo je moral ãuti Meden, ter potegne majhno cvetko iz ‰opa in jo poda Megli. »Pa redu zdaj ne dobite; ta roÏa velja zanj!« pristavi potem naglo. Megli je podrlo sicer to polovico veselja, toda od‰el je vendar ponosno s svojo cvetko. Meden pa je bil tako zadovoljen, ugledav‰i tudi na Meglovi suknji roÏo iz svojega ‰opa, da si je mel roki ter Boletovi gospe takoj razodel, da je ona krivo sodila. »Ste li Elzi to oãitali?« vpra‰a ona zaãudena. »Seveda!« »Ah, vi ste izvrstni!« zakliãe gospa in glasan smeh jo posili. Pri zadnjem valãku v kotiljonu so volile dame, in tu je plesal doktor nocoj zadnjiã z Elzo, ker po kratkem poãitku so hoteli Boletovi domov. »Zakaj mi ne odgovorite nocoj?« vpra‰al je on takoj, ko jo je prijel ãez pas. Zasukala sta se naglo in on jo je strastno pritisnil k sebi. Ni

75 

— in do tedaj —« »Do tedaj?« »… ostaneva prijatelja!« Pri teh besedah je uprla zopet svoje mirne. pa vtem je bil tudi konec kotiljonu. Plesala sta ‰e enkrat po dvorani. modre oãi v njegov vroãi. z onim mehkim. In proti temu ni imel nobenega ugovora. Tam v zadnji ãitalniãni sobi se je zbrala za kratek ãas vsa na‰a znana druÏba. »drugikrat. ‰e citirati se mu ni ljubilo. nego z roko. morda bode kmalu prilika. pa pregrelo ga je po vsem Ïivotu. To ga je ‰e bolj razvnelo. tako da jo je vnoviã divje in strastno zasukal. Hrast pa je prisedel zopet k njegovi soprogi ter prepustil  76  . »Ah. pa tudi odgovorila ni onemu vpra‰anju. Pa ona mu zopet ni odgovorila z besedo. »Ali pa — kaj hoãete reãi?« ponavljala je za njim. lahko in mehko. strastni obraz. »Prijateljstvo!« To mu je bil nekako sumnjiv izraz. Dobre volje so bili vsi razen Boleta. »Vi morda mislite.« reãe ona potem ‰epetaje in ne ozr‰i se vanj. »… me ne ljubite!« Molãala sta oba. da se ‰alim — ali pa —« Ona ga je pogledala resno. lahkim stiskom. toda skoro osorno. samo roko mu je ona stisnila. »Nocoj vam ne morem odgovoriti. Te besede so ga nekoliko ohladile. kateri je bil danes nenavadno ãmeren.CIKLAMEN BES eDA mu branila. vi me ne ljubite!« dejal je ‰e enkrat.

»ObÏalujem vas. kaj je ljubezen?« »Jaz ne vem. zaboga. Stisnil je ustni. revna guvernanta! Pustite jo — Medenu!« »Uboga — revna« — to mu je bolj glasno. Dozdevalo se mu je. »Ah. o kakovi ljubezni govorite. »Prav imate! Smete me tudi osorno zavrniti. In ta Ïena je bila lepa in ‰e mlada. âemu bi se 77  . kajti takoj se je z veselim obrazom obrnila zopet k svojemu sosedu: »Doktor. »ali veste. ne bodiva sentimentalna! Saj sva Ïe mnogokrat premi‰ljevala in re‰etala take predmete. to dobro znate! Nikar ne silite svojega lica v tako nedolÏne gube. ali znate. milostiva. kar se imenuje s to besedo!« Povesila je nekoliko glavo in lice se ji je zmraãilo. in zato se ga je polastila neka majhna reakcija. kakor je le ona sama zmoÏna bila govoriti. »kaj nameravate vendar?« »O ãem govorite?« vpra‰al je na videz osupel. zaupljivo. da je je gotov. doktor . »Gospa! Milostiva. Bole‰ka je to zapazila. toda ohrabril se je zopet. »Vi nimate pravice tako govoriti. Pomislite vendar — vi in pa ta uboga.CIKLAMEN BES eDA guvernanto sodniku in Medenu. toda jako pohlevno. ah. a vselej sva se smejala. Toda nihãe ni opazil tega. Hrast je grizel konce svojih brk ter molãal nekoliko trenutkov. pa vendar — pomislite malo o svoji lepi prihodnosti. kako razliãno je vse.« dejal je naglo. bolj trdo udarilo na uho nego »pustite jo Medenu«. o svoji karieri!« Govorila je to tako materinsko.« dejal je potem naglo.« ‰epnila je svojemu sosedu. Tudi ni bilo dovolj prilike.

Tudi Meden je imel nocoj svoje konje v trgu ter je ukazal vpreãi takoj po odhodu Boletovih. Z doktorjem sta se vraãala skupaj po stopnicah. »Lepa veselica. lep ples je bil to!« reãe Meden.  78  . Ni li to istina?« Hrasta je ta laskavi glas premagal. vam ãasi veã povedati. po katerih sta bila spremila Boletove do voza. da je voz vpreÏen. razbokanem tlaku glavne tr‰ke ceste. nego drugi smejo — tako v navadnem druÏbenem obãevanju. Drenovska gospoda se je odpravila domov. Obema je donelo na uho drdranje Boletovega voza po nerodnem. »O. da ste mi prijazni! In hvaleÏen sem vam!« »Torej preudarite in premislite!« Vtem je Bolè naznanil. to znam. jaz sem si vedno prisvojevala nekoliko pravice. »Kolikor zmoremo!« pravi Hrast.CIKLAMEN BES eDA nocoj ne? In glejte.

In njej nasproti si je Hrast redkokrat ma‰il u‰esa. uboga guvernanta! Pomislite o svoji prihodnosti. ko je guvernanto vrtil v burnem plesu ter ãutil njeno gorko sapo ob svojem licu in udarec njenega srca ob svojih prsih. o svoji karieri!« Da. Tedaj seveda. kariera — tako nekako na politiãnem polju. Zdaj pa se je oglasila mirna. temveã tlela mu je le Ïivo v prsih. Ne. raãunajoãa pamet. tedaj seveda mu ni bilo do tega. Guvernanta pa nima niti poãenega gro‰a! … Tako je premi‰ljeval doktor veãkrat sleherni dan onega 79  . da. pa podobna ni bila veã plapolajoãemu plamenu. da bi bil pozabil Elze. vpra‰ati samega sebe: »Se bo‰ li Ïenil?« Tedaj ni videl drugega nego Elzo in ni obãutil drugega nego sladkosti in bridkosti. in za to kariero je treba kolikor toliko premoÏenja. Nekaj so ga zadrÏevala mnoga opravila. to je bilo Hrastu najljub‰e. nego vedno pogosteje se je je spominjal in strast njegova je rastla od dne do dne. Kajti zdaj mu je bilo misliti tudi o vpra‰anju: »Se li hoãe‰ Ïeniti?« In to vpra‰anje je stalo za njim ko stra‰ilo.CIKLAMEN BES eDA OSMO POGLAVJE V teku onega tedna Hrasta ni bilo na Drenovo. katere mu je povzroãevala slepa strast. Ubog politik je redkokdaj vpliven. Poleg tega pa so mu hodile po glavi besede Boletove soproge: »Ta revna. in taka je bila skoro ‰e bolj pekoãa. nekaj pa se ga je bila polastila ãisto naravna reakcija. najprijetnej‰e sanjarjenje.

Vsi so se peljali v Zalog obiskat tamo‰njo gospodo. Pozneje je od‰la gospa ukazovat nekaj hi‰ni.« Ko se je zmraãilo. beÏi. da se je malo potem pri‰el tovarni‰ki vodja posvetovat zaradi nekih hrastov z gospodarjem in Medenom. in kmalu so sedeli vsi trije pri okrogli mizi.« reãe Bolè dobrovoljno. saj ti ne odidó. Z Boletom sta pila ãrno kavo ter pu‰ila cigarete. âudno. na‰el je Medena tamkaj. kateri je bil tudi nekoliko v trgovski zvezi z Boletom. in sluãaj je nanesel. »po veãerji se pa pelje‰ domov. zdaj je meseãno. a doktor se je hotel izgovarjati. zami‰ljeni in utopljeni v igro. »Ah. ravno ko je bil Meden zgubil veliko igro ter je z nejevoljnim obrazom od‰tel onima novce vpra‰al je Hrast. da! Pozabil sem vama povedati. malo pozneje se je pripeljala gospa z dekletcema in Elzo. beÏi! Svoje kmete lahko jutri dere‰. Oba sta ‰la v grad in guvernanta je ostala sama z doktor-  80  . tako rekoã mimogrede. kje je Boletova obitelj. »Opravila imam mnogo!« »Ah. âez dobro uro stoprav. Sklenili so iti v mali prijazni cvetnjak na zadnjem koncu vrta in tam se je vnel prav Ïivahen razgovor. Vidva paã ostane ta tu?« Meden je pritrdil. Gospe in Elze ni bilo videti. v nedeljo popoldne se je pa vendar odpravil na Drenovo.CIKLAMEN BES eDA tedna. pustili so karte ter ‰li pred grad. Bolè je predlagal. da je bil doktor redkokdaj tako pazljiv pri igri kakor danes. da napravijo kratek tarok. Kakor je priãakoval. Toda vrniti se morajo pred veãerom.

tu pa je stala ‰iroka miza med njima in krasne roÏe na njej so tako mamljivo duhtele. »Kako ste se zabavali pri Zalo‰kih?« vpra‰a doktor prvi. hijacintov in drugih zgodnjih cvetic. Elza je bila v molãanju trdovratna. viseãa s stropa.« Hrastu se je dozdevalo. Vonjava. Ko bi bil sedel poleg guvernante — tega si je bil v svesti — Ïe zdavnaj bi jo bil objel in poljubil. kakor navadno v prostih urah. kakor bi bil v ledenici. na kateri je stala velika aloa. katere je pletla tudi nocoj. mrzlici enako. pa ne da bi dvignil glavo. ako bi se bila ona branila. 81  . Sedela sta si nasproti ob okrogli mizi. da tudi on ne upira oãesa v njo. Meden je bil odhajajoã tako utopljen v omenjene hraste. molãala sta dolgo. Bolè pa je postal malo v vratih ter dejal: »Oprosti. pa vendar je bila videti nemirna. brlela je slabo in v to poltemo je seval mesec skozi sprednjo stekleno steno. Pa ni odgovoril niãesar. akoravno je dobro ãutila. da so imele te besede malo porogljiv naglas. upala si ni pogledati Hrasta. Do guvernante pa je bilo treba storiti najmanj tri korake in kolikokrat je ãloveku v enakem poloÏaju ‰e en korak preveã in nemogoã. in to tem raj‰i in morda tem strastneje. bila je mamljiva. in krog nje v majhnih posodah venec prekrasnih marjetic. da se niti ozrl ni. takoj se vrneva. nego da zre nepremiãno v tla. Svetilnica. Streslo ga je dvakrat. tako blizu. je li to strast ali bojazen pred strastjo. neprestano je zrla na svoje ãipke. doktor. Oba. samo za trenutek. in sam ni vedel.CIKLAMEN BES eDA jem v cvetnjaku. doktor in guvernanta. In vendar se je doktorja polastil neprijeten ãut. ki je polnila topli zrak.

CIKLAMEN BES eDA »Ah. Tudi govorili niso o takih znancih. »Krasen veãer je to!« dejal je. Ta pogovor. leskov grm  82  . da sta besedovala. Ko bi bil govoril o svojih stvareh in o svoji ljubezni.« zavrne ona skoro skrivnostno. da imajo one gospice najveã znanstva med oficirji. Ljudje pravijo. vse se giblje v vsej prirodi. kamen in skala. nocoj pa Ïivi vse. Hipno se zgane ter reãe polglasno: »Ali veste.« odgovori Hrast nekako zaãuden ter se obrne k njej. omogoãil mu je. »Gospodiãne so zmerom dobre volje! Zlasti Vera. da je stopil k stekleni steni. ne vem. a pri nas v Nemcih —! Nocoj‰nja noã je Valpurgina noã. druÏba je jako ljubezniva in meni simpatiãna. vse govori. ãudne reãi se gode nocoj — da. ne bi se bil mogel ganiti. »Jaz vas ne umem!« reãe guvernanta. zlasti kavaleristi in artileristi. »Seveda. »toda danes ni bilo nobenega. Ona ni odgovorila. jutri je prvi dan majnikov. pri vas ne znate tega. ozr‰i se ven v meseãino. prijetno je tam. Pa — kavalerije ni bilo videti?« Hrast je vpra‰al to z zlobnim naglasom. da je ni nedelje brez oficirja — v Zalogu namreã. »Ah. kaj se godi nocoj‰nji veãer? To noã?« »Ne. kolikor jo poznam.« pristavi guvernanta malomarno. ãul sem o teh nem‰kih bajkah. »âudno! Ne veste li. nego toliko.« deje Elza. da. ki se je sukal krog drugih ljudi in ki njiju ni veã zanimal.« »Mogoãe.« Doktor je vstal s stola. poloÏila pa je pletenje v na roãaj in zrla v jasno pomladno noã.

vse duhti in cvete — in ptiãki stavijo gnezda. na njenem mestu je pri nas kresna noã. katere je gonil jug v redkih gruãah po nebu. se li kdo bliÏa od tam cvetnjaku. da je neumljivo. Njemu ni bilo treba storiti dveh. povsod se budi novo Ïivljenje. marjetica v travi in vse. ka-li?« »Nima li res nekaj ãudnega — lepa prva majnikova noã?« »Skoro da! A te bajke so umljive. da si je ãlovek to po svoje tolmaãil ter ustvaril si svoje pojme o teh skrivnostno delujoãih silah. Guvernanta pa je slonela Ïe zopet v oknu ter zrla kvi‰ku v oblake. tega sam ni znal. gorak juÏni veter je pihal ãez gredice. kam: ali v nebo ali proti gradu ali na pot. da je ona poleg njega. poleg katerega je stala. »Elza!« Rekel je to tako tiho. Mi imamo enake bajke v prostem narodu — toda Valpurgine noãi ne poznamo. ozebel macesen. »DeÏevalo?« vpra‰al je ponavljaje njene besede. skoro dotikajoãa se ga. oziraje se proti nebu. ãutil je le. pa ãula ga je dobro. vsa priroda vstaja zdaj. 83  . treh korakov do nje — kdo more trditi. tu ni ãudo. »DeÏevalo bode morda — kaj menite?« reãe polglasno ter se skloni malo ven. tako da je bilo lahko videti. In vtem je obrnil obraz k njej. ‰epetaje. Pe‰ãeno pot proti gradu pa je obseval mesec. On je slonel ob debelem. pa slonela venomer v oknu. vse — in coprnice letajo nocoj po zraku.CIKLAMEN BES eDA in star. kako ga je mogla ãuti. Zganila se je malo. zdaj pa je stala deklica poleg njega. da bi jih bil storil nocoj.« Guvernanta je bila vstala ter odprla malo okence. lesenem stebru ter neprestano in molãe gledal ven. a takoj upre zopet pogled v Hrasta.

»obljubila sem vam odgovor. recite mi. »Ste si li popolno v svesti svoje ljubezni?« »Kaj zahtevate. da jo omami duhovitost. da vam jo dokaÏem?« »Niãesar zdaj! Edini ãas mi jo bo dokazal. lepota. Odtrgala je malo cvetoã ciklamen ali korãek ter vrnila se k doktorju. tega ne veste! Vdanost in potrpeÏljivost — pomenja ta cvet. ter zakrivala obraz z obema rokama. doktor! Ali veste. »kolikrat sem vas Ïe prosil tega in vi veste. Ne govorite mi. kjer so nad toplico cvele mnogovrstne pozne roÏe. kam meri ona. PoloÏil ji je roko okoli pasa — strast. Hranite to roÏo. in kadar vam bom podala drugo enako. Guvernanta pa je stopila naglo v drugi konec cvetnjaka. vse je vplivalo nanj. Doktor tudi ni vdrugiã izustil njenega imena. doktor. ali vam ga pristuje zahtevati!« »Elza!« deje Hrast oãitajoã. poltema in mamljiva vonjava cvetic.« »Jaz vas ne umem!« Doktor res ni vedel. »Vzemite to cvetko. Pa izvila se mu je iz rok. tedaj …«  84  . »Elza. da me ljubite. da vas ljubim bolj nego…« »Stojte. ljubezen! Duhovitost. toda prej moram vedeti. Snel ji je roki raz lice ter poljubljal jo strastno.CIKLAMEN BES eDA Îenska je ãudna stvar. da li nihãe ne prihaja. glasno ihteãa.« reãe ona z lahkim smehljajem. lepota — sme‰no! PriloÏnost — ona jim je pogubna. in v tem trenutku mu je slonela deklica na prsih. kakov pomen ima? O. Gredoã mimo okna je pogledala ven na pot.« hitel je on. in da ji ljubezen ‰ine kar tako z jasnega v srce — seveda.

»Ah. Hrast pa je naglo spravil korãkov cvet v listnico. ‰e vedno Ïivo razgovarjala o omenjeni hra‰ãini. katera sta malo trenutkov pozneje stopila v cvetnjak. niã poezije! Samo malo potrpljenja in nekoliko — stanovitnosti je treba!« »Vi mi ne zaupate!« »Potem bi vam tudi te cvetke ne ponujala!« Stala je pred njim s sklenjenima rokama in zapeljivi smehljaj ji je igral na ustnih. kajti doktor se ji je zdel nenavadno zgovoren. edina Bole‰ka je slutila nekaj. da sta se Bolè in Meden. Pa ‰e nekaj je bilo hi‰ni gospodinji sumljivo: doktor se je namreã pri veãerji Elze skoro ogibal. ali pa mojega odgovora Ïeleli ne boste!« »âemu to igranje!« ugovarja Hrast. »Nekaj hoãe prikrivati. pa zmoten je bil tako. Toda svoje razburjenosti ni mogel tako naglo zmagati niti prikriti.CIKLAMEN BES eDA »Tedaj?« vzkliknil je on nestrpljivo. ugodno je le bilo. Doktor se ni mogel premagati: objel jo je vnoviã in zdelo se mu je.« sodila je in morda je bilo res to vzrok Hrastove nenaravne veselosti. »Tedaj vam odgovorim. niã romantike. vi se bojite kake romantiãne burke. Ona je vzela zopet pletenje v roke. Ostali veãer je potekel brez zanimivega dogodka. vrnil na svoj stari sedeÏ. »verujte mi. Takoj potem je od‰la guvernanta v grad po svojih opravilih. niti deset besed ni govoril Ï njo. katera je bila ãula korake in govor od grada sem. da se je stoprav na Elze Ïivahen opomin. da sta drug drugega poljubila. 85  .« nasmehne se Elza.

 86  . ki je vsled previdnosti hi‰ne gospodinje sedel poleg guvernante. Kramarske narave tudi ljubezenska strast ne udu‰i.CIKLAMEN BES eDA Dobro oko glede slabosti in skrivnosti drugih to ima vsaka Ïenska. pa tudi njena bliÏina ni zapreãila. da bi ne bil priãel dvakrat ali celo trikrat pogovora z Boletom o lesni kupãiji. Tem veselej‰i je bil Meden.

CIKLAMEN BES eDA DEVETO POGLAVJE ajnikovi krasni dnevi so potekali enakomerno nad Borjem kakor vsi drugi vsega dolgega leta. skrivnostnega globokega jezera s temnimi tolmuni! In vsi ti pogovori. enakomerno in da ni burnih prizorov niti ognjenih besed? Jezera ni. da tudi vsi dogodki v na‰i povesti tekó tako polagano. prozornimi morda nekaj seÏnjev globoko — potem pa temnimi in brez dna. pa na‰i Borjani so taki in drugaãnih ne smemo risati. do Ïeleznice tudi ni bilo daleã. in zato so taki gosti Ïe veã let obiskovali Borje. pa spoznal se bode ter dejal: da. SneÏene planine oh. ki goni nekaj mlinov in Ïag — vse to ne povzroãuje globokih vtisov. in jezera tudi ni. sicer ne po licu. da je tu ustvarjeno vse le za nekako neizogibno enakomernost in lahko povr‰nost. Saj je pa tudi vsa okolica in leÏa na‰ega trga jasno svedoãila. Morda bo pa vendar kdo na‰el samega sebe v njih. brez jedra. to besedovanje. kako povr‰no. Stanovanje se je lahko dobilo. Nekaj tujih rodbin je dospelo semkaj. kje so tam daleã v ozadju. na pol razprostrta ravan na vseh straneh. taki smo! Mesec majnik je potekal in zadnji njegovi izredno gorki dnevi so prina‰ali nekaj novega Borjanom. Je li ãudo. brez duhovitega zrna je vse to! ·koda. Oni nizki holmi krog in krog s svojim svetlozelenim bukovjem. da prebijejo poletje v zdravem zraku na deÏeli. 87  M . takega skrivnostnega jezera s tolmuni. majhna mirna vodica.

od kod je in. Drugi so uvrstili svoje zanimanje med ta dva razliãna pola.« dejal je. oddaljeni kake ãetrt ure od grada. adjunkt Megla pa samo za Ïenstvo. prostorni pristavi. Kadar koli se je prikazal tuj obraz v ozidju borjanskega trga. Nocoj je Majaron prvi sproÏil pogovor o tujcih. »toda gospod  88  . »I nu — ona!« reãe adjunkt nejevoljno. katerega je dva dni po glavi trgalo. kateri je imel privilegij izreãi kaj takega. »ves ljubi dan sloni v oknu ter pu‰i cigarete in gleda v moje stanovanje! Jaz bom okna zagrnil!« »Morda hoãe gospici hãerki dvorjaniti?« omeni Hrast. da se je baje pred nekaj leti sodnik Majaron Ïe resno posvetoval s svojim adjunktom.« »Kdo?« vpra‰a davkarski nadzornik. je jako originalen. k svoji sreãi pa je pri‰el tujec tretjega dne zjutraj na pivo in gola‰ v gostilno in tam se je spriãal kot star penzioniran stotnik. »To ‰e ni dovolj za lepoto. »Ta Lah.« omeni Majaron. Ta radovednost je bila pa tako Ïiva. »Saj je oÏenjen!« deje sodnik s smehom. »vsak dan se trikrat preobleãe. vselej so imeli na‰i znanci zveãer pri pivu veliko posvetovanje. kar je bilo najvaÏnej‰e je li bogat ali ne. ker konec drugega dne svojega bivanja v Borju ‰e ni bil stopil na ulico in nihãe ni vedel njegovega imena. ne bi li bilo umestno nekega tujca zapreti kot gotovega ogleduha. Tudi okrajni glavar in Ïupan sta stikala glavi. kjer je bil nala‰ã za tujce pripravil nekoliko sob. »In kako lepo Ïeno ima. ki meni nasproti stanuje.CIKLAMEN BES eDA Tudi Meden je rad oddajal stanovanja v svojem gradiãu ali pa v lepi.« vzklikne Megla z drugega konca mize. iztrkav‰i po stari navadi svojo pipo pod mizo. kdo je paã ta tujec. Sodnik Majaron se je brigal za vse lastnosti vsakega pri‰leca.

« reãe skrivnostno davkarski nadzornik.CIKLAMEN BES eDA Megla ima prav. v svesti si. »Stanovala pa sta v Gorici v Medenovi hi‰i saj veste. da je krasna. da pove nekaj ãisto novega. »To seveda!« odgovori oni ter si priÏiga novo smotko. âez zimo sta bivala v Gorici zaradi njegove bolezni. »O. ko jima je tamkaj prevroãe postalo. ta Ïena je res lepa. Vi je ‰e niste videli. doktor. s postaje naravnost na Medenovo pristavo. pa novcev niste imeli!« ustavi ga Hrast naglo. da zapreãi povest. Tudi Hrast je bil radoveden. pri‰la sta semkaj ter ostaneta baje do jeseni. gospod in gospa. ne Lahi! Oba sta iz Nemcev. toda povem vam. saj sem vam menda Ïe pripovedoval o tem! Toda — ta Lahinja je popolnoma taka ko tista markiza!« »Preveã otrok ima.« »A!« vzkliknil je Megla.« »Ste li pozvedeli.« »Katero ste hoteli odpeljati. da ima tam Meden hi‰o — in zdaj. da bi bila interesantna. »Resda! Ah.« reãe doktor malomarno. »Da. »Potem vam bo druga bolj dopadla. od kod sta?« sili Majaron. on je star in bolehen. âesto me spominja one lepe francoske markize v Slatinskih toplicah …. da! Danes popoldne sta se pripeljala dva tujca. »Kaj? Kdo? Od kod?« povpra‰evali so od vseh strani. »Iz Gorice sta pri‰la!« »Ah — iz Gorice! Îe zopet Lahi!« meni zaniãljivo sodnik ter se nasloni zopet nazaj ob zid. katera je danes pri‰la na Medenovo pristavo. katero so vsi od besede do besede na pamet znali.« 89  . ona pa mlada in krasna.

da se bo na‰ adjunkt tudi v to lepoto zaljubil kakor v —« Lekar. »To ni bilo teÏko!« smeje se oni. najbolj pa Hrastu samemu.CIKLAMEN BES eDA »A!« dejal je zopet Megla. »O ne. »Gotovega ne vem. ter ni konãal svojega stavka.« hiti nadzornik ter i‰ãe po listnici. da sedi nocoj doktor poleg njega.« Megla ni mogel drugaãe. »Torej iz Nemcev sta ona dva?« zavrne zopet sodnik pogovor na stari predmet. Toda ãakajte — ne bo tako. kaj je hotel reãi nadzornik.« pripoveduje nadzornik drugim. Drugim je bilo tudi prav tako. Ilovski se zove. »Kje ste pa vse to pozvedeli. gospod nadzornik?« ãudi se sodnik. »To seveda! Tako kakor zdaj vas! Jaz stavim.« modruje z imenitnim obrazom Majaron.« deje vtem Megla afektirano. e. nem‰ko ni. toda bolj potihoma. »To je poljsko ali rusko.« smeje se nadzornik. »Vi tudi mislite. saj sem ga zapisal. pa ta se je bil tudi Ïe sam domislil. pil je mirno svoje pivo ter prebiral malomarno liste starih novin. kakor sodim. akoravno na svoje stro‰ke. »No. ki je do zdaj molãal ter obiral peãenega pi‰ãanca. Doktorja vse to ni posebno zanimalo. da me vsako lice zapelje. ki je ãutil. morda tudi ãe‰ko.  90  . tukajle je ime. toda narobe. »Medena sem sreãal po nakljuãju in ta me je pouãil. dregne s komolcem nadzornika v rebra. ker sem tudi pozabil natanko povpra‰ati. nego smejati se z drugimi vred. ime njihovo je slovansko. »vi ste zmoÏni vsako lice zapeljati.« »Videli ste pa oba?« vpra‰a Megla.

vstajala je pred njim zopet mraãna podoba one deklice.CIKLAMEN BES eDA Drugi. da gospa ni posebno sreãna videti. a potem tako brezobzirno zapustil. da bi bila ona tukaj! Pa ona — lepa in mlada. katera sta ga hipno navdala. glejte.« ponavljal je Hrast po tihem. slugo in sluÏkinjo imajo s seboj. Druga druÏba je Ïe zdavnaj re‰etala ãisto druge predme91  . edino. ko bi Ïe od‰el. To je njeno ime. Ko je zrl predse na rdeãi prt ter prebiral kru‰ne drobtine.« nadaljuje nadzornik svoje pripovedovanje. doma hoãe takoj poiskati ono odvetnikovo pismo. o slovan‰ãini niã bolj pouãeni nego sodnik. Hrasta pa je nekaj po vsem Ïivotu stresnilo. Meden! Ta se pa razume na take diagnoze!« posmehuje se doktor.« »Pa bogati ljudje so to. tu je zapisano!« »Ilovski. v katerem stoji pravo ime gospe — Katinke. Ni mogoãe. »kje sem jaz ãul to ime?« »Morda jih je veã na svetu. »Meden je tudi nekaj pravil.« meni sodnik. da bi prikril nemir in zami‰ljenost. In ime je res skoro enako! Nejevoljno je potegnil uro iz Ïepa. Otrok pa ni. seveda. je li Katinka res — Ilovska. »Z imeni je tako kakor z obrazi: ãlovek jih lahko zgre‰i. Pa gotovosti je treba. âudna slutnja se ga je lotila. kako?« »Ilovski. moÏ pa star in bolehen in — bogat. katero nosi ona zdaj po moÏu: Ilovski! Morda pa moti samega sebe — morda je to ime onemu le podobno. zgodaj je ‰e bilo in drugi bi se ãudili. Ilovski. katero je on prviã ljubil.« »Oh. prikimovali so molãe. Vrgel je ãasopis na mizo ter vzkliknil: »Kako.

To noã dolgo ni zatisnil oãesa in zadnje njegove misli niso bile pri Elzi. »to morajo biti prav zanimivi spomini. svetloplave — oh. »Ko bi jo mogel opisati! Videl sem le polno. nego kar ‰aliti se tjavendan. »Ona je. ko je Hrast ‰e vedno strmel v rdeãi namizni prt ter prebiral drobtinice. da se ne morem domisliti osebe. kakov je ta tuji gospod?« »Povejte raj‰i. da. nego iskati je jel po predalih svoje mize ter naposled res izvlekel ono pismo. »kake barve so lasje?« »Teh pa nisem videl! Toda stojte. akoravno je vedel. Povejte.  92  . katera je menda nosila to ime. nego tam gori daleã na Dunaju in v Badnu in naposled na Medenovi pristavi. tam pa ‰e niti klobuka niti vrhnje suknje ni odloÏil. ki vas veÏejo na nekega Ilovskega!« »Ah. da sodnik pri svoji ‰ali nima drugega namena. v obraz je bila bleda —« »Pa lasje. »jezi me. tudi nam ne zanimive. ãrnih oãi. ‰e ãudno se mi je zdelo — ãrne oãi in tako svetle lase!« Hrast je na videz malomarno odkimal. kak‰na je ona. lasje!« hiti doktor v zaãudenje vseh navzoãih. to nas bode — in morda tudi doktorja — bolj zanimalo!« smeje se Majaron. a zobe je ti‰ãal vkup in rekel bi bil kmalu na glas: »Ona je Katinka je!« Ne dolgo potem je od‰el domov. da. ona je!« sikal je Hrast med zobmi. Tu pa je stalo ime Katinkinega soproga: Ilovski. pa tudi tega ne vem gotovo.« zavrne oni nejevoljno. kaj ‰e.CIKLAMEN BES eDA te. da ima prav rumenkaste. Hrast je skoro zardel. gospod nadzornik. »Doktor ‰e zdaj ni gotov z onim imenom.« reãe ãez nekoliko ãasa Majaron. mladostno postavo in pa dvoje Ïivih. meni se zdi.

kaj drugega ni hotel zdelavati.CIKLAMEN BES eDA DESETO POGLAVJE ristava Medenova je bila. akoravno se je takoj ob zadnjem koncu poslopja priãel Ïe gost bukov log. zdruÏena z ravno tako bornim lesenim hramom. Ne daleã od mesta. in v ostri dovtipni besedi je bil vsakemu kos. kalil in brusil svedre kovaã Tileh. Tamkaj je vlekel dan na dan svoj kova‰ki meh ter koval. kakor je sam v slabih urah potrdil. kakor smo Ïe povedali. ker je bila telesno moãnej‰a. nego s polenom. Otrok nista imela in Ïivela sta. LeÏa njena je bila skoro lep‰a ko gradiãeva. toda ona ga ni zmagovala z jezikom. v katerih se je redno izpriãala nadvlada matere kovaãice. po kateri je poleg omenjenega potoka tekla okrajna cesta. kjer sta se stikali cesta in ona steza. oddaljena kake ãetrt ure hoda od njegove gra‰ãine in je stala na zelenem holmiãu onkraj majhnega potoka. edino ognji‰ãe s stransko steno vred je bilo zidano. To vam je bil ãuden moÏic. kateri je gonil malo niÏe Boletove pile. bavil se je samo s svedri. prav v miru in v sporazumljenju. ki je prikrival razgled na daljne gore. stala je ob potokovem bregu borna lesena kovaãnica. izvzem‰i nekaj nesreãnih hudournih sluãajev. 93  P . Iz onega loga pa je vodila stezica po holmovem grebenu navzdol v sotesko. kakor bi morda kdo sodil. Premagala ga je edina njegova »baba«.

CIKLAMEN BES eDA Ta Ïena kovaãeva. gospod in gospa. da je po bliÏnjih vaseh prekupovala maslo. Barba ji je bilo ime. Tri dni sta Ïe prebivala dva tujca. Vrata kovaãnici so bila odprta. le ohola sluÏkinja. jajca in kuretino. vsako leto je vedela nekaj besedi veã in porabljala jih je na pravem koncu. nego je bila iz prvega raãunala. nego vse njeno poslovanje se je zdruÏevalo v tem. Tudi glede nem‰kega ali la‰kega govora Barba ni bila v zadregi. z drugim pa ni bilo moãi govoriti. ker ona je najskopej‰o gospo vedela pripraviti do tega. Nikdar pa ‰e kovaãica glede tujcev ni bila tako razdraÏena nego letos. vse ji je dobro pri‰lo. katera je obenem opravljala kuhinjska opravila. Le-ta je pa hvalil v dobrih urah Barbo. kupovala je jajca in pi‰ãeta od kovaãice. ko bi bil segel popoldne v to samotno sote 94  . pa do zdaj ‰e ni imela prilike izpregovoriti z enim ali drugim. katerega je bil zdelal na Boletovo naroãilo za vrtanje lesenih cevi za vodomet. da je dobila od nje kako staro obleko ali ruto. pa ne da bi kdo mislil in sodil o kaki posebni izurjenosti te Ïene in imenitnosti te sluÏbe. na pristavi. rekoã: »Moja baba je veã vredna in bolj‰a nego pol grunta!« Tako je ‰lo leto za letom. potem je kupila zanjo Ïganja ter ga prinesla domov Tilhu. nabirala jagode ter potem te in enake tvarine kot po Medenu poobla‰ãena prodajalka ponujala in oddajala z majhnim dobiãkom tujcem na pristavi. In kadar je kako ‰estico veã zasluÏila. zapra‰eno in z brez‰tevilnimi pajãevinami prevleãeno okno bi bilo branilo tudi najjasnej‰emu sonãnemu Ïarku. ker majhno. Proti veãeru tretjega dne po prihodu Ilovskih na pristavo je pilil Tileh velik sveder. to je bila ‰koda Barbi. opravljala je tudi redno leto za letom gori na pristavi pri tujcih sluÏbo postreÏnice.

»âemu se smejete! Tu ni treba niã smeha. »vodo bodo s hriba v grad napeljali!« »To vi bolje veste. nego se naredi tak sveder. zastavi zopet svojo pilo.« reãe ter potrka s paliãico ob Ïelezo. Kar ga pokliãe nekdo: »No. Le-ta pa je stopil bliÏe. »Borovce bodo vrtali gori na Drenovem. bil bi ves osmi dan za to namenil. da. kajti ta je stal pred kovaãnico.« »Kako pa so storili mati Ïupanja?« »l. gospod doktor. so pa dejali: Glej. in ko bi bil Bog hotel ‰e tak sveder ustvariti. za vodo. »kje jih pa pobirate take govorice?« 95  .« deje Hrast med glasnim smehom.« »Vi ste pa res ptiã. in ko jih je soseda opozorila. v cerkvi so brali iz pozlaãenih bukev. Tileh. ukrenili bi tudi tako kakor mati Ïupanja z bukvami. ne meneã se za pri‰leca. Tileh. gospod doktor. Tileh. Ko bi vi kovali sveder. obenem pa pljune predse. zato je Tileh sedel na ‰irokem neokretnem pragu ter sukal in pilil svoj sveder. koliko ãasa kujete tak sveder?« »Tak sveder?« ponavlja kovaã. »Verjemite mi. kaj pa bode s tem?« Kovaã se ozre na cesto ter dobrovoljno pokima z glavo. vi ne umete tega. »Ah. niãesar drugega bi ne stalo o istem dnevu v svetem pismu.CIKLAMEN BES eDA sko. ker ste vsak dan gori v gradu.« Hrast se je smejal. In pa dobra prijatelja sta z gospodom Drenovskim!« »To seveda. glej. da. pa so jih narobe drÏali. »povejte. da je Bog prej svet ustvaril. ka-li!« Rek‰i to.« deje Hrast. gotovo so mi jih otroci doma nala‰ã narobe obrnili.

kaj in kako. da so bili moja mati prej na svetu nego jaz! Bog zna. Do zdaj se je bilo v teku treh let to samo enkrat zgodilo. so!« »Lahi?« »Vrag ga vedi!« Hrast je ãutil.CIKLAMEN BES eDA »Kajne! Dobro je le. Ta jo. »Ta sveder bi dal. ãesa hoãe ta ‰kric?«  96  . kovaã Tileh in Ïena njegova. na pristavo je menda nesla jajca. namuzniv‰i se. Pa kovaãu se je vendar ãudno dozdevalo. ko se je Tileh pravdal z Medenom zaradi steze ãez greben proti pristavi. da borjanski doktor poãiva pred njegovo koão. da je Hrastu po kosteh letelo. bila sta znana v Borju. toda zastonj je ugibal. tedaj je bil pri‰el ta Medenov doktor ter Ï njim vse poravnal. ter vpra‰al: »Kje imate pa Ïeno — Barbo?« Oba. »I. »Îena? Barba?« ponavljal je po svoji navadi. Kovaã je seveda pozneje zvedel. Prisedel je na debel hru‰ev hlod. ko bi vedel. ko se Tileh ne pravda niti z Ïivo du‰o na svetu. Danes je bilo pa vendar ãudno. pa storjeno je bilo storjeno in zato se tudi ni jezil ter ni postal sovraÏen niti Medenu niti doktorju. ka-li!« Pri tem pa je vlekel pilo gor in dol po svedrovem u‰esu. »So li zopet tujci tamkaj?« vpra‰a le-ta. »Hoãete li eno zasmoditi?« deje ter ponudi Tilhu smotko. ko bi se ne bil podal. »So. ki je leÏal kraj praga. da kovaãu ni nekaj po godu. zakaj seda doktor zopet na hru‰ev hlod. ãesa bi jih bil ‰e jaz nauãil!« Kovaãevi dovtipi so vplivali na Hrasta. in to tedaj. vzame ter jo poloÏi na klop poleg korita. da bi bilo bolje zanj.

bikov loj. da je Bog ve kaj. odkar je tu gori na pristavi?« priãne zopet doktor ter si priÏiga smotko. »To ni tako.« Doktorju je bil pogovor zopet po volji. jel‰ev plot pa babja dota: to je vseeno.« »Torej niso Lahi!« »Morda res ne. ko je baba donesla svojih petdeset goldinarjev dote in eno brejo kozo! Pa saj tudi krtina misli o sebi. Tileh!« »l. »Ste li Ïe videli to tujo gospodo. da je ·marna gora. torej doto ste tudi priÏenili?« »Eh. Bogati pa so. ker v svoji zadregi ta trenutek ni vedel druge besede. nobenega teka nima.« »Mislil sem res. ta tiãi v svojih sobah kakor krt v zemlji. ker menda ni deklet gori!« Ko bi bil kovaã opazoval doktorja in ko bi bila njegova izkustva segala tudi tako daleã. ki je jemal svoje rebro brez dote!« »Haha. »Kako? Vraga! Kakor drugi! Tako gotovo ne kakor Adam v raju. ·e moja baba ni drugega videla nego kuharico. »Oh. in ne trgajo krajcarjev kakor Lahi.CIKLAMEN BES eDA Tako je ugibal Tileh sam pri sebi. plaãajo.« Hrast je skoro zardel. kar je prav. zakaj ne. teknila vam je vendar.« »Pa ko ste jo dobili. Pa zakaj ne greste gor? Tak gospod ko vi gre. »Kako ste se pa vendar vi Ïenili?« vpra‰a doktor ter vstane. kamor hoãe. bil bi zdaj po rdeãem Hrastovem obrazu marsikaj sodil. Rekel je to. saj ne bodo rekli. da ste se pri‰li Ïenit. pa vendar se je jel 97  .

a nihãe njiju se ni drznil stopiti za korak bliÏe svojemu namenu. gospod.« V tem trenutku so se pa zaãuli ãlove‰ki koraki in ropot majhnega voziãa sem od gorenje strani ceste. do podbradka zavit v debelo odejo. »pol ure pa boste ‰e potrebovali do trga. tako da prihajajoãega od te strani ni bilo moãi prej opaziti nego v trenutku. kaj pomenja to postavanje in govoriãenje Hrastovo. Hrast pa je na prvi pogled vedel. In akoravno tako mladostna. mraãilo se je sicer Ïe. bil je pa v istini za ta kraj nenavaden. ‰la je razoglava ter v roki nesla ‰irok slamnik. katera je delala za Tilhovo kovaãnico oster ovinek. Na rame pa so ji padali krasni. plavkasti lasje. Prizor. pa vendar polne postave. Bila je temno opravljena. Poleg stola je stopala mlada dama. gibãne. mraãilo se je skoro. Vsa trojica je ‰la poãasi in molãe mimo kovaãnice. da lastnica njegova ‰e ni prekoraãila prve polovice dvajsetih let. in ta obraz je jasno priãal. vendar ni niti kazala niti imela Ïe na prvi pogled niã dekli‰kega. V ‰irokem stolu na kolesih je sedel bled. da. ko je bil Ïe skoro poleg koãe. kdo je pred njim. pa izredno lepega. Stol pa je rinil sluga poãasi po gladki cesti. »Mraãno bo Ïe!« reãe doktor. toda svetlo je bilo ‰e dovolj za tako opazo 98  . ki ji je kril ramena. »Tole je menda gospoda s pristave. izprehodili ste se Ïe. Nekaj bi bil sicer ‰e rad povpra‰eval in tudi kovaã je ‰e vedno ugibal. oãitno je bil silno bolehen in slab. ki se je pokazal oãem na‰ih dveh znancev. obraza je bila bledega. ni mogel skrivati mladostne.CIKLAMEN BES eDA ozirati proti nebu. »Da. gosti. postaren gospod.« veli oni.« zagodrnjal je Tileh ter jih zvedavo ogledoval. lahek pla‰ãek.

CIKLAMEN BES eDA vanje. da ga je tudi ona spoznala. ustna malomarno raztegniv‰i. ko je takoj potem dvignila ponosno glavo ter. pripogniv‰i se globoko k njemu. a v tem trenutku je pogledala ‰e enkrat naglo. kakor njega. vse to ga ni brigalo. Bled in kakor okamenel je stal mladi moÏ ter upiral Ïareãe oko v mimogredoãe. eleganten moÏ — kaj poãenjata skupaj? Oãi mlade gospe so se sreãale s Hrastovimi in ta je prijel za klobuk. Ono ponosno dviganje glave. na pragu sedeã. ta zadnji pogled pa ga je skoro umiril. Tudi on se je je bil ustra‰il. umazani Tileh. akoravno se je ‰etal po tej soteski. in pred njim mlad. 99  . v roki pa je krãevito stiskal palico ter brskal Ï njo po pesku pred seboj. ko je tako na naglem stopila izza ovinka. Pa to se je zgodilo vse v enem trenutku. kajti tudi ta prizor pred kovaãnico je bil skoro ãuden: stari. v mislih mu je bilo za trenutek le to. Vedel je zdaj. Ona je na lahko odzdravila ter se hotela obrniti k bolnemu soprogu. ko sta se ugledala. da jo je presunilo. da bi sreãal — njo. Bili so Ïe kakih dvajset korakov od kovaãnice oddaljeni. kako se je ona sklonila k staremu bolnemu moÏu ter zavijala mu odejo tesneje okrog Ïivota. oni skoro zaniãljivi izraz okrog usten. lep. Takoj potem pa je videl. Stopila je naglo naprej in lice ji je na lahko zardelo. bliskoma doktorja in noga ji je hotela zastati. in kako gorko ga je spreletel njen zadnji prestra‰eni pogled. Zdaj so tudi oni obrnili poglede sem. da!« prikimal je oni. obrnila se k bolniku v stolu ter dejala: »Hladno je v tej dolini!« »Da. pa doktor je ‰e vedno mehaniãno gledal za njimi. Zavila ga je tesneje v odejo.

CIKLAMEN

BES eDA

Rdeãice na njenem licu ni zapazil — kaj mu je bilo tudi mar rdeãice — a le ta skrb za moÏa! Zbodlo, speklo ga je v globini srca, ko je ugledal belo, majhno njeno roko na rami njenega soproga. Pa kako globoko, kako blizu njegovega lica se je sklonila! …O ti neznosna strast ãlove‰ka! Tileh je zastavil svojo pilo in njeni cvileãi glasovi so vzdramili Hrasta. »Ah, ti so!« dejal je, kakor bi bil kovaã stoprav zdaj izpregovoril prej‰njo svojo opazko o pristavski gospodi. »Menda! Pa vedite, gospod, bolje je vendar svedre kovati in piliti, nego tako voziti se po svetu, kakor se vozi oni.« »Ha, ha,« vzkliknil je Hrast, toda smejal se ni, »ali se ne vozi vsak dan po tej cesti?« »Nocoj prviã!« »Kam pa hodijo?« »Menda nikamor, ker gospod ne more hoditi,« ‰ali se malomarno kovaã ter vrÏe pilo na tnalo, sveder pa postavi ob steno. Prav mraãno je bilo postalo. »Gospa pa vendar ne tiãi ves dan doma?« vpra‰a Hrast kolikor mogoãe mirno ter tolãe s palico ob nogo. »âe Bog ne ve bolje zanjo nego jaz …« »Tileh,« deje resno Hrast, »tu imate en forint; dal vam bom ‰e dva, ãe kaj veã pozveste o tej gospodi. Va‰a Ïena to lahko stori, toda molãite; tu gre za imenitno — pravdo in jaz moram veã zvedeti o teh ljudeh.« Zdaj je Tileh vedel, zakaj je doktor sedel pri njem na nerodnem hru‰evem hlodu. Srce se mu je ohladilo in z zadovoljnim obrazom je spravil goldinar. »Kaj pa hoãete vedeti?« vpra‰a ‰ele potem.

 100 

CIKLAMEN

BES eDA

»I no, kako Ïivijo, kam hodijo, ali veliko denarja potrosijo in take stvari!« »Tri sto mehov, kurjih! Nekoliko Ïe vem; Ïive dobro, vsak dan jedo peãena pi‰ãeta; jajc in masla tudi mnogo potrebujejo. Kako je z vinom, tega ne vem; pri Medenu boste zvedeli, ta jim ga prodaja! In kam hodijo? Nikamor! Tu okoli menda vozijo gospoda. Videl jih ‰e nisem, pa moja baba pripoveduje o gospe, da sedi ona zjutraj in zveãer tam gori v …« »Kaj bo‰ govoril o babi?« zakriãi v tem trenutku od ceste sem do‰la starikava ko‰ãena Ïena, vodeãa s seboj suho, ãrno kozo. Bila je kovaãica Barba. »Eh, molãi, molãi! In v hi‰o pojdi!« zavrne jo kovaã, toda jako pohlevno. »No, lepa je ta! Ti bo‰ pa bajto zapravil, ka-li? Nima‰ li ‰e dovolj, da si ob pot, zdaj se pa spet zgovarja‰ z doktorji?« »Saj je samo eden!« oporeka Tileh. »Eden paã, pa ta je —« Zadnjih besedi jezne kovaãice Hrast ni sli‰al, kajti stopila je bila za kozo v hlev. »Saj ne boste zamerili, gospod,« dejal je kovaã, »neumna je, da bi verjela, da je mesec na ‰tiri ogle, ko bi ji rekel; dobra je pa, dobra; bolj‰a ko pol grunta!« »Kam hodi, pravite, ona?« reãe nestrpljivo mladi advokat. »Zdaj je menda kozo pasla!« »Da bi vas strela! Tileh, vi ste neumen ãlovek! Ona gospa — kam ona hodi, to hoãem vedeti.« »A-a-a-a! Pozabil sem Ïe. Tja gor hodi, na konec tega bukovja, kjer stoje tiste klopi okrog mize; saj ste bili Ïe tam. Mi ne smemo tja, ker je zagrajeno; to je le za gospodo.«
101 

CIKLAMEN

BES eDA

»To me ne briga!« reãe Hrast. Dosegel je bil, ãesar je za zdaj Ïelel. »âe boste ‰e kaj vaÏnega zvedeli, pridite k meni! Potem bova raãun pobotala.« Rekoã odide po stranski stezi proti Borju. Tileh je stal ‰e nekoliko ãasa pred svojo kovaãnico ter preobraãal srebrni goldinar po Ïepu. »Pravda, pravda,« govoril je sam pri sebi, »kak‰na pravda more to biti! Jaz tudi vem nekoliko o pravdah, pa o taki, da bi se prej pozvedovalo, kako in kaj jedo in pijo in kam Ïenske sedet in ‰ivat hodijo o taki pravdi pa ‰e nisem ãul! No, to je bil pa res v senci zasluÏen denar!« Stopil je v kovaãnico ter skril goldinar za polico, na kateri so visela kladiva in drugo kova‰ko orodje. »Da bode v nedeljo vendar ‰e kaj v Ïepu razen kru‰nih drobtin!« Tako zadovoljno mrmraje je od‰el v hram. Hrast je bil krenil po stranski stezi proti Borju ter meril urnih nog svoj pot. Pa ne dolgo, kajti nakrat je obstal, pobrskal s palico po listju kraj steze ter zami‰ljeno zrl predse. »Naj velja, kar hoãe!« dejal je ãez nekoliko trenutkov polglasno, udaril s palico po bliÏnjih vejah ter se obrnil povprek ãez go‰ão na stran, kjer je stala Medenova pristava. Ugibal in sodil je spoãetka skoro hladnokrvno, akoravno mu je srce nemirno bilo ter mu kri kipela v glavo. »Spoznala me je, spoznala! To je gotovo,« govoril je polglasno sam s seboj, »in vznemirilo jo je to spoznanje. Samote si bo Ïelela in ven, ven na prosto bo ‰la, ven na zrak kakor jaz! Jaz? Haha, bedasto!«

 102 

ako smo ji tudi v mrzli uri dali slovo ter novi ljubezni odprli du‰ek. vse Ïivljenje: nikdar nismo gotovi. v katere nas je Ïe poznej‰a uklenila. »BeÏala bo ne. edino to nemo sreãanje mu je navdalo du‰o z nepoznano. Taka se je godila nocoj tudi z doktorjem. Zato tudi hladnega. in to tem bolj. torej le dalje!« Ves razvnet in skoro besen je bil v svoji strasti. nocoj‰nji veãer. naj nam polni nova ljubav vso du‰o.CIKLAMEN BES eDA Rekoã je mahal po praproti in robidovju. Temno je tudi postajalo in v dolino ‰e ni bilo meseãnih Ïarkov. ne. nego morda z zaniãevanjem! Ah — kaj zaniãevanje! Kaj besede! Ljubi me pa vendar ‰e. ãim vi‰e je prihajal in ãim bolj se je spehal po strmi stezi. ako mislimo. vse Ïrtvoval. »In kam pojde? Gor v bukovje kakor navadno. A korakal je le dalje. Vsekdar se bodemo motili. Govoriti moram Ï njo! Pa kaj? Kaj poreãe ona? Ah. steza. z neznosno strastjo. kateri bi bil zdaj. stresnilo jo je. ko me je videla — in kako lepa je. bodimo tudi ‰e tako sreãni. Bode li tega hromega starca ljubila? Nocoj je prilika govoriti Ï njo. da je stara nekdanja strast in ljubezen na veke pokopana. »Kaj poreãe?« premi‰ljeval je vnoviã. da se stara ljubezenska strast ne povrne z dvojno elementarno silo ter ne podere in ne razru‰i vseh moãnih in lahkih spon. katera ono izkljuãuje. po kateri je stopal kvi‰ku proti grebenu. pametnega sklepa in presojevanja ni bil veã zmoÏen. pa niti pogledala me ne bode. bila je strma in prepreÏena z debelimi koreninami. Edin spogled s to krasno Ïeno. vse dejanje. 103  . « Obstati je moral. on pa je bil Ïe silno zasopen. kako krasna — ah —. katero je nekdaj imenoval svojo ljubo.

srebril je bele breze. »a ãe nocoj ne. ki je stal Ïe visoko. Debela kamnita miza je stala pod dvema ko‰atima drevesoma in nekoliko surovo tesanih klopi okrog nje. rastoãe po bregu pod robom. razburjen in skoro tresoã se na vrhu grebena. nego ugleda prihajajoão. Nebo je bilo jasno in mesec. Ravno tu ni bilo drevja in hladna veãerna sapa mu je pihala v vroãe lice. ki mu je skoro na glas bílo. Je li bil vezan nanjo? Mu li je kaj obljubila? In ãe ji je on dejal.« hitel je sam pri sebi.CIKLAMEN BES eDA Elze se je spomnil en trenutek! Pa niti otresti se mu ni bilo treba tega spomina. v samotni dolini pod njim pa so skovikale venomer mlade sove. Tja je bil Hrast namenjen. da umiri srce. pa drugikrat!«  104  . da jo ljubi — mu je li ona tudi to zatrdila? Torej proã Ï njo! Zdaj je stal ves upehan. Kaka dva streljaja nazaj se je blesketalo izza drevja ozidje Medenove pristave. temen log debelih bukev. kobilice in drug mrães. Tam daleã pod drenovskim gradom so zaukali ãez dolgo ãasa grajski hlapci in kmalu potem je ãul doktor glas borjanske ure: bíla je deset. ne bo je. da je zrl na jasno obsevano stezo proti gradu. »Priti pa mora — mora — mora!« ZadrÏeval je sapo. pa jutri. po grmovju so cvrãali in ‰kripali murni. da bi ãul korake prej. ter ‰el z naglimi koraki proti logu. Zasopel je trikrat globoko. Pa zastonj! Okrog njega po travi. a Ïive du‰e ni bilo blizu. nekoliko korakov pred doktorjem pa je stal majhen. »Ne bo je. Drugega glasu ni bilo ãuti. »Ni je ‰e!« ‰epetal je Hrast ter sedel na klop tako.

ker se mu je zdelo. pa zaman. pojutri‰njem enkrat gotovo!« 105  . Ko je ‰el naglo s pove‰eno glavo proti Borju. da je ãul glas stopinje. postal ‰e dvakrat in enkrat se vrnil celo nekoliko korakov nazaj.CIKLAMEN BES eDA Od‰el je poãasi. bilo mu je v mislih edino: »Jutri.

oÏenjeni gospodje so skrbeli za mrzla jedila. kakor vselej po enakih viharjih. Tega se je bila. na ãigar golem vrhu so zakurili vsako leto velikanski kres. da niso pogre‰ali niti pevcev niti godbe — v sili ene harmonike — za to je skrbel zopet Megla. Prav vesel je bil ta veãer in. Na Drenovo pa tudi ni ‰el. preskrbel je umetelni ogenj in rakete. da se udeleÏe veselice. Megla. migal jako skrivnostno z ramami. K doktorju je pri‰el stoprav dva dni pred kresom. polastila navadna reakcija in od onega veãera navzlic tedanji trdni nameri ni bil ‰e blizu Medenove pristave.CIKLAMEN BES eDA ENAJSTO POGLAVJE resni veãer se je bliÏal in le-ta je bil na‰im Borjanom eden najvaÏnej‰ih vsega leta. naroãal to in ono ter ãasi govoreã o onih. katere je seveda sam priÏigal in izpu‰ãal v zrak. ki je bil glavni reditelj te veselice. kateri so bili Ïe obljubili.  106  K . Kajti vsi trÏni odliãnjaki in na‰i znani sosedje iz okolice so se zbirali ta veãer s svojimi druÏinami vred na holmu blizu Medenovega posestva. Dopoldne se je v prostih urah posmehoval samemu sebi. katerega je davkarski sluga umetno pri kresnem ognju na dolgem lesenem drogu pekel. vsi skupaj pa so zloÏili novce ter kupili vedro vina ali ‰e veã — po zmoÏnosti in potrebi. neoÏenjeni so pa kupili vsako leto debelega janjca. Tudi letos je Ïe ves teden prej letal od enega do drugega z vpisno polo ter nabiral novce.

po goldinarju sem jih plaãal!« Hrasta je malo neprijetno dirnilo. Kakor ga poznamo do zdaj. pa nekaj sem vendar dobro naredil.CIKLAMEN BES eDA popoldne po dokaj obilnem obedu pri izpraznjeni butelji pikrega terana so ga obhajale redno romantiãne misli in vdal bi se jim bil gotovo ter ‰el ven. katero je bil toliko ãasa brez izgovora zanemaril. ne tako! Vedite. potem oni iz Predvora. tega na‰ega junaka. ko je oni imenoval okolico.« hitel je neutrudljivi aranÏer. ne moremo se ãuditi takim izpremembam. »I no! Meden. »Mislite?« deje oni skrivnostno. torej letos ne bo niã lep‰e nego druga leta. zadu‰ili so vso romantiko. »Krasno bode letos. Zveãer je zatorej redno — mesto na levo iz trga — krenil na desno v gostilno. »A seveda. »vse se bode udeleÏilo. Pri tem je izroãil Megli svoj donesek za vino in pivo.« posmehuje se Hrast. zalo‰ka gospoda — ali ni to dovolj?« »Dovolj paã! A ti pridejo vsako leto. Spomnil se je Boletovih in Elze. Rakete so izborne. trg in okolica. nikomur ‰e nisem povedal. morda ‰e celo vi?« »Kaj vraga!« kliãe Hrast.« smeje se doktor. ko bi bilo vsaj Ïe — mraãno. Megla ga je poãastil torej ‰ele predzadnji dan pred veselico s svojo vpisno polo. A do tja je bilo ‰e mnogo ur in suhi pravni spisi. gospod doktor. 107  . tja ven proti znanemu logu. Boletovi. »Kdo bo pri‰el iz okolice?« vpra‰a potem radovedno. katere je ‰tudiral. »va‰ih raket sem pozabil in morda ste mesto ene harmonike naroãili ‰tiri!« »Ne. To me bodo zavidali na‰i gospodje. neka slutnja se ga je bila polastila. gospod doktor.

kadar hoãem — obljubila je. tudi to krasno tujko.« »Dolgo me Ïe ni bilo gori!« »Ah. »Stojte malo.« Megla se je odpravljal. Ime Ïe dalj poznate nego jaz!« »Ne. Soprog njen pa ne more. tako! Jaz tudi raj‰i drugod ja‰em. da bi izdajal va‰o skrivnost. zaãudil sem se le. ker ste mnogokrat na Drenovem. molãite do tedaj r« »Da jo vi pripeljete zmagonosno v na‰o druÏbo!« deje Hrast porogljivo. ne. Molãal bom ko zid. kako sreão imate vi glede novih znanstev!« reãe zopet doktor navidezno mirno.« »No. da pride z Bole‰ko k na‰emu kresu.  108  . »Vse sem povabil.« smeje se adjunkt.« oglasi se Hrast ‰e en pot. »Torej kaj ste opravili tam pri Boletovih?« nadaljuje ter sede zopet k mizi. jaz znam govoriti. »Ne bojte se. »Glejte.CIKLAMEN BES eDA »Pri Boletovih sem bil vãeraj!« »A-a!« »In tam sem dobil ono krasno gospo z Medenove pristave —« »Kaj — Ilovsko?« zakliãe doktor ter plane s stola. »povejte mi. glejte! Saj sem pravil. in na dalj‰e prigovarjanje — vedite. utripalo je pa vendar vse po njem. no! âestitam vam!« »Pa to je ‰e skrivnost. kako je pri‰la ona tujka k Boletovim?« »Vpra‰al nisem! Pa to bi morali vi bolje vedeti. torej prosim. Samo vam sem jo razodel. da me boste zavidali.

Opoldanski zvon ga je vzdramil. Imenovanje Katinke Ilovske po drugem in misel. Pa takoj potem je vstal s stola ter z naglim korakom premeril sobo. Proã je bil ves mir. »Kregala se ne bodeva. brez ognja! Le tu v njegovi glavi. pa ta vonjava. je zaloputnil Ïe duri za seboj. gospod doktor. niã. in vi mi ne boste poti gradili. obraz mu je bil nenavadno resen. Jezilo ga je govorjenje tega gizdalina.« roga se oni. to je bilo vse navadno. ta duh ni imel veã take moãi ko nekdaj one vijolice. Ko je pa nekoliko trenutkov pozneje korakal ãez trg proti 109  . kaj to! Saj nisem sedemnajst let star!« Enkrat se je bil doktor Ïe tolaÏil s tem izrekom. proã ono sarkastiãno nadziranje samega sebe. s katerim se je posmehoval svojim slabostim. Stopil je k oknu ter pritisnil vroãe ãelo na steklo. vsakdanje. ko tujca naju bodo predstavili — bode li barvo izpremenila? Pa — Elza? Poleg bode stala! Ah. a bilo je to v ravno nasprotnem sluãaju nego danes. grozna neumnost!« siknil je ter zmajal rame. da si bodeta ãez malo ãasa vendarle stala nasproti vse to ga je vnoviã moãno razburilo. v prsih. tu je gorelo in peklo. videl jo bom!« ‰epetal je ter mel si roki. »Pa kako bo to svidenje? Kaj poreãe ona? Ah. kakor bi hotel nekaj otresti. Doktor je zrl z zaniãljivim pogledom za njim. Na oknu v kozarcu vode pa so stale zopet roÏe. Megla nameÏika samosvestno. niã. »Videl jo bom. svoji strasti. katerega mu je pripravila skrbna hi‰na gospodinja. Torej na svidenje!« Rek‰i to. »Neumnost.CIKLAMEN BES eDA »Morda okrog pristave. cel ‰opek.

 110  . kjer je zdaj navadno obedoval. bil je zopet stari doktor Hrast.CIKLAMEN BES eDA gostilni.

Bila je elegantno. ko sta se odpeljali pozno popoldne od Medenove pristave. kjer je bil napravljen kres.« reãe Katinka skrbljivo in odkritosrãno. sedeã poleg sluge. ni posebno koãljiva. Borjanom je bilo bliÏe tja. Vozil je pa Bolè sam. »Posebnega ne smete priãakovati. a povedati ni moã. ker bi bila sicer pot gospem preutrudna. da se moj soprog ne more udeleÏiti tega izleta. kakov vtis je napravila tujka nanjo.« odgovori z lahkim smehljajem Katinka Ilovska. »Torej druÏba bo velika?« vpra‰a zopet ona.« dejala je Bole‰ka svoji sosedinji v vozu. kajti ta je sedela poleg Bole‰ke. nasproti njima je sedela guvernanta s starej‰o Boletovo hãerko. da se prav izrazim. Treba je bilo skoro peljati se do podnoÏja onega holma. Elza jo je pazljivo ogledovala. ãe pojde tako.CIKLAMEN BES eDA DVANAJSTO POGLAVJE R adovedna sem. »Enake gotovo ‰e nisem videla. a bolje mu je vendar tu v va‰em zdravem zraku in v nekoliko mesecih mora okrevati. tudi druÏba.« »Îal mi je. 111  . temno opravljena in ravno ta temna barva ji je najbolj pristovala. »Bog daj!« pristavi Bole‰ka. pa zanimalo vas bode morda marsikaj. Pripeljala se je bila tja ponjo. kako vam bode ugajala na‰a kresna veselica.

ka-li?« smeje se ona.CIKLAMEN BES eDA »Prepriãali se bodete sami. »In doktor Hrastovo slovnico menda sami rabite. ki je imel slovnico. Lahka rdeãica ji je silila v lice. Potem so se  112  . a potem je bila takoj zopet bleda kakor vedno. pripovedovati vam ne smem preveã.« razklada Boletova soproga. »Ah. »Je li to poseben ãastilec va‰?« vpra‰a mirno. milostiva. spominjam se le. priliko bodemo imeli. Ali ‰e veste. predstaviti ga vam. obrniv‰i se k Elzi. kateri je bil v istini u‰el lahek smehljaj. a njen obraz ni kazal nobene zadrege. oziraje se po okolici. kako so me hoteli slovenskega jezika uãiti?« »To menda ‰e vedno hoãejo!« odgovori malo zbadljivo Bole‰ka. da potem ne boste neprijetno iznenadeni. »Krasen kraj je to in tako krasen veãer!« reãe ãez nekoliko trenutkov. da se je tujka stresnila pri zadnjih besedah drenovske gospe. Katinka in Bole‰ka. »In tu smo Ïe pod holmom!« oglasi se Bolè ter pokaÏe z biãem na griã. a odgovorila ni izprvega nicesar. sta jo natanko opazovali. Obe. »On je bil edini.« »Seveda!« zavrne guvernanta nedolÏno in veselo in ne da bi izpremenila barve na licu. gospica?« obrne se Ilovska k Elzi. »Tega ne smem in ne morem trditi. ko sem bila prviã v borjanski ãitalnici. kako se je meni godilo. Tujka je stisnila ustni. »Doktor Hrast je advokat v Borju in na‰ star hi‰ni prijatelj.« »Vi se smejete.« Niti Bole‰ka niti Elza nista zapazili. Izroãil je vajeti slugi ter pomagal gospem z voza. kajti zdaj ga menda Ïe ‰tirinajst dni ni bilo na Drenovo. v katerega podnoÏju obenem ustavi konja. jako vljuden in izobraÏen moÏ je to.

katere sta vzbujala ta dva. Pevci. ter vzel z biféja. Jedi in pijaãe je bilo dovolj. in po cvileãih glasovih. drugi z okornimi gosli. zmotila sta se bila jako. ker je bil reditelj ter je imel povsod. Kmetski fantini pa so tam venomer nabijali topiãe ter zaÏigali jih. Za njimi na velikem kamnu je pa sedela godba. kajti sil113  . Hrast je bil Ïe tu. ne ravno strmi stezi navzgor. eden s harmoniko. ker jima ni bil paã vsakdo po volji. iz katerih so se rekrutirali tudi pevci. posebno pri Ïenstvu. vsak si je izbral. Megle ni bilo med njimi. da je grmelo daleã po ravnini. poleg njega pa je bila pripravljena za pozni veãer ‰e velikanska grmada. sedeli so okrog sodãka piva ter peli venomer in praznili kozarce. rekoã. da prekosi vsako teletino. katera sta bila vedno malo bolj zase. katere so reprezentirali uãitelji in nekoliko pisarjev iz Borja in njim na ãelu obãinski tajnik Koren. Gospe so sedele v veliki gruãi in ne daleã od njih se je gnetlo dokaj mladega ljudstva: gospodiãne in mladi gospodiãi. pa motal se ni med veliko druÏbo. ki je bil napravljen na veliki. dosti opravila. sodnijski pristav in nekaj odliãnej‰ih trÏanov.CIKLAMEN BES eDA vsi napotili po ‰iroki. Gori je bilo vse najbolj‰e volje. zadnji iz onih krogov. kar si je hotel. surovo tesani deski. nego stal je skoro ves ãas na strani ter govoril z okrajnim glavarjem in njegovo soprogo. Kakih petdeset korakov v stran je gorel velik ogenj. kjer so bili spekli janjca. Pa ãe sta danes od doktorja posebne zabave priãakovala. od koder jim je Ïe glasen vri‰ã naproti donel. rajal je ves mladi svet. namreã dva godca. Ne daleã od pevcev je sedel na improviziranem sedeÏu sodnik Majaron ter nad vse hvalil peãenega janjca. Blizu njega sedeli in stali so lekar.

kakor mu je bilo moÏno. Neprenehoma pa je zrl na pot v dolino in na go‰ãavo. kako izvrsten je bil peãeni janjec ter da obÏaluje. da mu slabo prihaja: tako je obledel. morali so tu mimo. A ohrabril se je naglo. kjer je stal Hrast z glavarjem. gospod doktor. dejal bi bil. glejte. ko se je Boletova druÏba pokazala iz gozdiãa. Megla pa je z ostentativno zgovornostjo korakal na njeni strani ter pripovedoval. to vam je pravi Don Juan! In ta Megla je Ïe zopet poleg!« S temi besedami opozori glavar Hrasta na pri‰lece.CIKLAMEN BES eDA no redkobeseden je bil nocoj in razmi‰ljen tako. glejte. Le-ta se hitro obrne. da ji je pot prestrma. »Kaka sorodnica morda!« reãe tako mirno.« ‰epeta glavar. da je ãasi kar narobe odgovarjal.« Bolè je bil ponudil Katinki roko ter je stopal na ãelu svojim ljudem. ki so prihajali od tam. TeÏko sapo je imela in Bolè je v mislih. vodeãa sem gor. nekateri so jo Ïe poznali. po kateri je tekla steza. kmalu bodeva zvedela. hotel za trenutek poãiti. »Ni verjetno! Do zdaj nismo ‰e ãuli o njej. in da bi ga kdo opazoval. Bolè ima zopet novo krasotico v svoji druÏbi. Katinka ni posebno pozorno poslu‰ala svojega soseda. Oãi vse velike druÏbe so bile s silno radovednostjo uprte v prelepo tujko. »le potrpiva. kajti ‰e premalo ga je bilo. katera je bila malo prej prisedla h glavarjevi.  114  . Zato jo bo pa umetelni ogenj za vse od‰kodoval. Govoril je ravno bolj Ïivo s sodnikovo soprogo. Vsi. srce mu je utripalo. Pa navzlic svoji pozornosti je vendar zamudil trenutek. »Ah. da ji ga ne more veã ponuditi. Toda ona je silila dalje.

»To je pa moj stari prijatelj. ta lahkoÏiva veselost in ta mrzla. On ni vedel. obiãajno. »Ah. naprej in le — na povr‰ju. le naprej. pa upal se ni pogledati mu predstavljene Katinke. ledena roka! Kaj pomeni vse to? Pa zdaj je bil Ïe sredi reke in plavati je moral — pa ne proti bregu do vrbovja. skoro ledeno. Predstavljanje se je vr‰ilo kratko. plavati je moral sredi reke.« dejal je veselo Bolè ter potem obrniv‰i se k onemu. kaj se godi Ï njim. kateri je bil pred veã leti koncipient pri mojem stricu na Dunaju?« Doktor bi bil skoro dejal: »Da. A stisnila si ju nista. jaz sem oni!« pa spomnil se je ‰e o pravem ãasu. pa le na videz malomarno na vse strani. doktor Hrast. Rekel tudi ni niãesar. naprej. ta ton. vi vendar niste gospica Katinka —-« »Zdaj seveda ne veã! Pa bila sem nekdaj!« deje ona s smehom ter ponudi Hrastu svojo belo roko. ne. advokat tukaj v Borju.« dejal je naglo in zaãudeno. kam — tega sam ni vedel.« deje le-ta z melodioznim glasom in lahek smehljaj ji zaigra na ustnih. kaj namerava Katinka. ne.CIKLAMEN BES eDA Zdaj so bili pri glavarjevih. ni vedel. doktor Hrast. Podala sta si — ona njemu svojo mrzlo. Hrast je stal malo v ozadju in Ilovska ga ‰e ni bila ugledala. Rdeã je bil nakrat v lice kakor kuhan rak. »Ah. »milostiva. in zvit je bil tudi ta doktor. kako neumen bi bil tak odgovor. on njej svojo vroão roko. akoravno je zrla vedno. kjer bi se bil prijel za ‰ibino. »pa vi vendar niste oni doktor Hrast. in zdaj je pri‰el tudi Hrast na vrsto. ãetudi sredi peneãih valov. 115  . spustil se je po burnem toku — le naprej. nadaljeval: »Gospa Ilovska!« Doktor se je skoro nerodno priklonil.

saj poznate na‰e navade.CIKLAMEN BES eDA Bolè je spremljal njo dalje proti sredi‰ãu vse druÏbe.« »Milostiva.« ‰ali se Bole‰ka. a poznal bi je ne bil veã. kaj menite. kjer so sedele druge gospe. »âudno! Vi imate vendar bolj‰i spomin za krasotice nego marsikdo drugi. gospod doktor. za njo pa je stala Elza ter si malomarno pahljala lice. kje si bodete izbrali sedeÏe?« »Malo bolj na strani. opraviãeval se je. »Vi poznate to gospo Ilovsko?« vpra‰a radovedno Boletova soproga. ste li ‰e med Ïivimi?« Govorila je to z malo zlobnim nasmehom. izgovarjal z obilnimi poslóvi ter Bole‰ki ponudil roko. da jo pelje za drugimi. kar ga ustavi Bole‰ka. da od vas priãakujemo objektivne sodbe o tem predmetu? Prej‰nji va‰ izrek je ravno zato. krasna — krasna? To ni pravi izraz — in sodba o Ïenski krasoti tudi ne more biti lahko objektivna.« lagal se je oni. pa takoj hitro popravi: »No.« izusti on naglo. Hrast je sku‰al postati jako ljubezniv.« »To se pravi: vi imenujete one krasne. vi bi bili izvrsten odvetnik!« »In vi milovanja vreden nasprotnik moj!« »Kaj ‰e! Vsak bi me zavidal. »Videl sem jo v druÏini svojega ‰efa. katere vam prirastejo k srcu — in. »Ah. Oprostite. jako vaÏen in pomenljiv. Elza pa je poklicala svojo gojenko. ker mu sami odrekate objektivnost.«  116  . ha. Pa niti dveh korakov ni storil. ko bi jo bil sreãal.« »Torej tam pod onim jesenom. ha. »Tedaj ni bila tako krasna. in Hrast se je nehote obrnil za njima.

vi nas popolnoma zanemarjate. tako si moramo pomagati pri nas!« reãe Bolè s smehom tujki. »Tako ãudne veselice tudi vi ‰e niste videli?« vpra‰a doktor. »Glejte. okrajno glavarstvo ali recte glavar in njegova milostiva bodeta nosove vihala — jutri pa bode ves trg poln hvale. milostiva. »poezija in prazen Ïelodec se ne strinjata.« odgovori ona. gospe so laãne. da. »O. da! Prav sodite. Sedaj stoprav je spregovoril Hrast nekoliko besedi z guvernanto. da je mogel govoriti Ï njo. soproga na‰ega nadzornika bo sigurno en kozarec preveã izpraznila. elegantna veselica je bila to. vi ste reditelj te veselice!« »Oprostite. »Ne.« Bolè je svoje 117  . »Teknil bi vam pa vendar! Gospod Megla. Jako familiarno. »le ‰koda. mi smo Ïejni — in vi. Tamle bodo nocoj ‰e kozolce preobraãevali. tako pa je mislil posredno dospeti do pogovora z ono. »Kakor se mi vidi.« »Ah. ãestitam va‰im bistrim oãem. s kako besedo bi se obrnil k Ilovski. Tudi neizogibni Megla je pri‰el za njimi. tako ni bilo nameravano!« oporeka s smehom guvernanta. sam se moram truditi: vsi drugi odborniki pijó in pojó! Pa takoj vam bode ustreÏeno.« Rekoã hiti proã.« »Prav sodite. kajti v zadregi je bil. ne. kako krasna.« deje Elza. in sicer na dobro in na slabo stran — tako mora biti vse pri nas. Stala je na strani ter ogledovala drugo veselo druÏbo.CIKLAMEN BES eDA Od‰li so tja in malo pozneje je Pripeljal Bolè svojo spremljevalko. Prav ugodno mu je bilo. ima ta veselica nekov familiaren znaãaj. da smo peãenega janjca zamudili.« oglasi se Bolè.

Treba je. Ilovska ga je zaãudena pogledovala. ‰el je torej k Bole‰ki in Hrast je porabil priliko ter stopil poleg Ilovske.CIKLAMEN BES eDA zlobne opazke konãal z glasnim smehom. Tudi glavarjeva sta pri‰la in sodnikovi. kajne?« Le-ta stopi z Elzo vred bliÏe. igraje se z rokavicami.« Tu je pogovor malo ponehal. nimam poroãila o onih.« deje ona ravno tako. »Dolgo nisem ãul o njih!« »Tudi jaz ne! Odkar sem spremila svojega ubogega soproga dol na jug. »To bode lep prizor!« meni Bole‰ka. »Kje biva zdaj rodovina va‰ega strica?« vpra‰a jo hladno. V tem trenutku pride Megla z dvema pomagaãema ter donese mrzlih jedil in piva. »·e vedno na Dunaju. da sta se sreãala z oãmi. Tako je in ne drugaãe in odkritosrãno reãeno. povpra‰ati po njem. Doktor.  118  . midva bodeva ‰e plesala nocoj. Meden je hotel sesti k Elzi. Pri tem je uprla vprviã pogled vanj tako. »Gospa Ilovska mi tega ne bode v zlo ‰tela. bi se li jezila — ka-li? »Ljubi moj!« reãe mu z oãitajoãim glasom. je li bolj zdrav ali kaj enakega. Pristovalo bi se bilo. da spozna na‰e obiãaje. toda doktor tega ni mogel. »In vi — ste li dolgo v tem kraju?« vpra‰a ona. soproga njegova pa ni vedela. »Ste li Ïe dolgo od doma?« »Vso zimo in zdaj bode zopet kmalu jesen. jaz se tudi prav dobro zabavam pri takih prilikah. pa Megla mu jo odpelje k plesu.« Ubogi soprog! To je zbodlo Hrasta.

Pa prijatelj Meden se ne gane in doktor. »Koliko ãasa bodete ostali tukaj?« nadaljuje Hrast svoja duhovita vpra‰anja. ker je ãutil. »Kje so ãasi. zrla je k tlom ter krãevito stisnila ustni. toda odgovorila ni. kakor je vse zadnje besede skoro ‰epetaje govoril.« deje patetiãno oni ter se obrne zopet h glavarju. 119  .« »Da. Ob novem letu sem pri‰el. oh — ti doktor. ti jeziãni doktor!« Vsi so se ozrli v Hrasta.« Tudi ona je rekla to s tihim. ne letos. kadar bode hladneje. da je okoren kakor nezrel gimnazialec. »Ker sem se nadejal. domisli se. in to lani. »Zdravniki pravijo.« »ObÏalujem vas. »zaradi — zaradi te bolezni. »ko smo Slave mi sinovi — takole vrteli se?« »Prej ste pa hoteli?« oãita guvernanta. brezkonãna kadrilja je bila sreãno konãana in vsi deleÏniki upehani in utrujeni. »In kaj je?« Vpra‰al je to bolj po tihem. »Da. da. zamolklim glasom in v obraz je bila bolj bleda nego prej.CIKLAMEN BES eDA »Poldrugo leto.« deje Bolè. prav ima‰! Leta tekó — . Srdit je bil sam nase. da se ne prehladite!« opominja Bole‰ka Elzo. da bo kaj somi‰ljenikov. »Zavijte si robec okoli vratu. »Prosim. vrneva se v Gorico. da —« pristavi on. da je neozdravljiva.« Povesila je glavo. Vtem je pripeljal Megla guvernanto. kje so dnovi. »Ne vem.« »Kaj ‰e! Eno leto ‰e ni tega!« kliãe Bolè vmes. kmalo ste minule’.mladosti leta.« Ona ga je zaãudena pogledala.

da. izvrstno. pa doktor ne govori o starih ãasih. kakor bi se vzdramil iz teÏkih sanj. ki je oblila pri teh Boletovih besedah Katinki lice. gospod sodnik. da je moÏ tako zami‰ljen. kjer so prej pokali topiãi. da je bilo ãasih lep‰e nego dandanes. zajcev toliko ko kobilic —« »Da. pa vpra‰a‰: s kom! Oprostite.« Pod ko‰atim jesenom je bilo ravno toliko mraãno. lepa so bila. kaj bode storil doktor. Jaz poznam to. kajti ves popoldan jo je bil oãitno zanemarjal. »Ah. vi ste mu gotovo nekoliko spominov iz njegovih koncipientovskih let pogreli.« dejal je naglo. »Kaj ‰e!« oglasi se Majaron na drugem kraju. Priãakovala je. da pristopi k njej. Pa ta je ravnal tudi polagoma ter pomagal Ilovski odeti zavijaão. »Plesat pojdi. Doktor pa je bil zdaj trden. »Jaz tudi pravim. Takrat je sicer tudi pivo pil. umetelni ogenj! Krasno. kajti ugledal je pred seboj guvernanto.« kliãejo nekateri in vsi vstanejo ter se napote izpod drevja pod milo nebo. nego o svojih koncipientovskih letih. uÏigaje svojo na novo natlaãeno pipo. prijatelj!« »S kom?« »O ti Ïiva raztresenost! Gospa in gospodiãen na izbor. zajcev pa ni streljal!« zavrne med glasnim smehom Bolè. Veselost v druÏbi se ‰e ni bila polegla. »Prav ima‰. »zamislil sem se skoro v ona leta. Guvernanta se je poãasi zavijala v ‰irok robec ter od strani gledala. milostiva. Bolè  120  . katera pri njegovem odgovoru ni obrnila oãi od njega. svetla raketa v zrak. lep‰a morda nego —« Konãati ni mogel. »Oho! Ti postaja‰ sentimentalen! To je sumnjivo. ko ‰vigne gori na prostoru.« oporeka Bolè. Pivo je bilo v ceno.CIKLAMEN BES eDA »Kaj je?« vpra‰a le-ta. da nihãe ni opazil temne rdeãice.

Pa ta pogled! To ni bil kresov plamen. In zdaj mu je pri‰lo zopet v misel. in visoko plapolajoãi ogenj je kmalu razsvetljeval vso okolico. vsaka raketa.CIKLAMEN BES eDA je govoril z okrajnim glavarjem in pri tem pozabil tujko. Doktor se je bil z Ilovsko malo oddaljil od velike gneãe ter pri tem tudi izgubil Boletove. pa zdaj mu ni bilo do tega. ona! »Nikdar nisem mislil. ki je bil nekoliko pijan. da plava v burnem toku: le naprej. kakor bi se bil vrgel dalje z namenom: aló. zlasti Koren. Postal je s Katinko na robu planote in od tod sta oba molãe zrla v velikanski kres. kakor se je zgodilo danes. nocoj‰nji kres. dejal bi si bil skoro. le naprej! Ves ta vri‰ã in krik okoli. da stoji nekdanja njegova Katinka poleg njega. Rdeãi blesk je barval tudi bledo lice mlade Ïene. to je bil nekov skrivnosten Ïar. pa videla je. klical je venomer: »Îivio!« in tako ves pevski zbor za njim. Hrastu je 121  . petnajst korakov naokoli ni bilo nikogar. da vas bom kdaj tako sreãal. vmes pa so grmeli topiãi in cvilile gosli in harmonika. Med tem krikom in vikom so podnetili velikansko grmado smreãja. vsak bengaliãni plamen je bil pozdravljen z burnim odobravanjem. vtem ko se je obrnila z Medenom na prosto. nego temen in pekoã. sama sta stala tamkaj. Meden pa je bil pozoren in nakrat je stal poleg Elze ter ji pomolil roko. ne svetel. in ko je Hrast malo od strani pogledal tja.« Rekel je to. Odreãi ni mogla. iskati jih. ogenj in neprenehano streljanje. ne. Na planem so postali ter gledali umetelni ogenj. a ne ta tujãeva Ïena. ne. ki je gorel ravno pod njima. ko bi tudi te krasne Ïene ne vodil za roko. pa ona. da vodi doktor Ilovsko za njima. zdaj skoãimo ãez katarakt! Ozrla se je nanj. ki je odseval v njenih temnih oãeh. vse to ga je moralo razburiti.

vse to je bilo pozabljeno toliko.CIKLAMEN BES eDA zavrelo po vseh udih. V spominu so jima bile zdaj le nekdanje sladke ure prve ljubezni in pa zavest. »âemu tudi?« deje ona malomarno. »tudi sedanjost ni krasna. Obeh se je polastila nekova razko‰na razburjenost. tako grozno sam in tako —« Hotel je reãi »nesreãen«. doktor. »Tudi ãasa nimam. premi‰ljevati nekdanje dni. glejte. da se potaplja. glejte to prelepo razsvetljavo! Pa kje so Boletovi?« »Tamkaj menda! Saj ‰e ne odhajamo!« On se ni ganil z mesta. ãim dalje traja. kar je leÏalo. »Tudi vi ne?« vpra‰al je ãez nekoliko trenutkov z zamolklim glasom. pa te besede ni mogel izustiti. »Ali si mi odpustila. minula pa — ah. Katinka?« dejal je on mehko ãez nekoliko ãasa in zdaj je govoril prav iz globine svojega srca. pa vendar je stal tako lesen in nem pred njo. Polastil se ga je ãut. mnogokrat. tem bolj deluje fantazija. ·e glavo je povesil. Vse.« ponavljal je mehaniãno za njo. da sta zdaj eden tik drugega. da je vse laÏ. akoravno je vedel. »Pustite spomine. lahkomiselnost in sebiãnost v tem trenutku tam nista imela pro-  122  . »Tudi vi ne. Govoril je to s strastnim naglasom.« zavrne Ilovska po kratkem molku. pa tudi ona ni silila k odhodu. da jima ni teÏilo razko‰ja.« deje potem ona mrzlo. »A jaz sem se spominjal mnogokrat. »Tudi jaz ne. kar se je bilo godilo v letih med tem. Kdo ‰e ni prebil enakih trenutkov? In molãanje je v takem poloÏaju nevarno.« Pa gledala je v tla pri teh besedah in zato je njemu vzrastel zopet pogum ozreti se v njo. verujte mi! Tako sam sem tu.

»Ali si mi odpustila?« ponovil je ‰e enkrat ‰epetaje. »Odpu‰ãam!« dejala je ‰epetaje in tresla se je po vsem Ïivotu. in to mu je bilo povoljneje nego ona edina. prepozno. povpra‰eval je zdaj okrog pevcev po Boletovih in gospe llovski. in da bi ona velela. »tu ostani in razvozlaj vendar enkrat svoj tenor. ponavljali so pevci venomer neizogibno pesem »Lahko noã«. jako temna.« kriãal je pijani Koren. katerega je bil le ‰e velik kup Ïerjavice. akoravno strma in. »Prepozno. »âemu popra‰ujete po tem?« »Ker moram. kako je ona silno razburjena. a naposled ga je vendar.CIKLAMEN BES eDA stora. moram! Ker te ljubim — ker te ljubim!« On ‰e morda nikdar ni tako odkrito. tako iz srca govoril. skrivnostni Ïar. ko je zavila v gozd. Hrast je ostal poleg Ilovske. Ona dolgo ni dvignila lica. krenili so navzdol. tiha beseda odpu‰ãanja. Boletovi naju menda priãakujejo. Vodil jo je do Boletovih in vsi. Gori pri kresu. storil bi bil to. Bleda je bila ko zid in v oãeh se ji je posvetil zopet oni temni. Hotela mu je odtegniti roko. A pritisnil je roko siloma k sebi. da se je opirala nanj. in Megla. Ï njimi tudi Meden kot spremljevalec guvernante. pojdiva. Skoro brezumen je bil. ki se je bil zamudil pri umetnem ognju. naj skoãi v ogenj pod njima. bilo je treba. tam je vladala le sama ljubezenska strast ter du‰ila vse drugo. Pot je bila gladka. pa takoj se je ohrabrila ter velela: »Pojdiva. katera je doslej ‰e vedno poãivala v njegovi. vse popoldne lazi‰ okrog 123  . ker sem ter tja je vladala pod ko‰atimi drevesi popolna tema in bakel si tudi niso bili preskrbeli.« Ustavljati se ni mogel in tudi odgovora ni vedel. Pa ãutil je. Sku‰ala ni veã odtegniti mu roke.

« deje oni. dostavi glasno: »Nem‰ke pesmi so ravno tako lepe. da stoji okrajni glavar blizu.« »Vrag te vzemi!« oglasi se zdaj Koren ter stopi pred adjunkta. zapoj. kar hoãe‰. zdaj si pa prazen.« oglasi se eden izmed pevcev. »Jaz pa slovenskih ne pojem nocoj in nikdar veã ne!« kriãi srdito Megla. kateremu se je poloÏaj tudi Ïe opasen dozdeval.« »Ne znamo nobene!« odreÏe se Koren. »kaj meni‰. aló. Med pevci pa je trajal kreg ‰e nekoliko ãasa. da Boletovih ne doteãe veã. iz ãitalnice.« zavpije adjunkt. kaj pa bi bilo.CIKLAMEN BES eDA Ïensk. »Izstopim iz dru‰tva. ãe hoãete!« deje Megla. odmaknila sta se polagoma v stran.« »Vi ste nesramen ãlovek! Da bi ga vrag — tega pobalina!« divjal je Koren. da ni veã varno zanj. katere sem vam o veliki noãi posodil. »niã nem‰kih. Le zapojmo eno nem‰ko!« »Jaz ne pojem!« kliãe Hrastov pisar. spoznav‰i. »Tisto zna edini Megla!« »Vedite. da bo‰ le pel. Megla je spoznal.« »Zakaj ne?« vpra‰a Megla ter. »prinesite mi raj‰i moje ãrne hlaãe nazaj. ki sta isto zapazila kakor Megla. »jaz tudi pomagam. kaj ‰e. da takega tenorja ne premoremo?« »No. in od‰el je naglo za okrajnim glavarjem. »Prej ste eno imenovali. in ko  124  .« vpra‰a v tem trenutku glavar. ko bi eno nedolÏno nem‰ko zapeli. zapaziv‰i. ãe hoãe‰ tudi tisti svoj priljubljeni: »Über d’Alma«! »No. gospod Koren. nem‰ki ne bomo peli. Dva uãitelja. ki je slovel med pevci za najbolj‰ega basista. »Mi tudi ne!« vpijejo drugi. »A. gospodje.

CIKLAMEN

BES eDA

so pozneje kot zadnji korakali v majhnih gruãah navzdol, dejal je Koren Hrastovemu pisarju: »Ali ti nisem pravil, da bo — h …ã? ·e vsako leto je bil in tudi letos!« Ko se je to gori vr‰ilo, ‰la je Boletova druÏba Ïe dol po gostem bukovem gozdu. llovska ni bila vajena takih potov, torej je morala hoditi bolj polagoma ter varneje stopati. Zaostala sta zato s Hrastom nekoliko korakov za drugimi, akoravno se je Katinka trudila, ostati v bliÏini onih. Govorila je o navadnih predmetih in doktor je veãinoma molãal. Kadar je pa odgovarjal, storil je to na kratko, razmi‰ljeno; morda sam ni vedel, kaj govori. V njem je vse vrelo najraznej‰ih ãutil: radost, razko‰je, bojazen in tesnoba; le mirnega mi‰ljenja ni bil zmoÏen. Pri‰la sta blizu izhoda iz gozda in od tam tudi ni bilo veã daleã do podnoÏja holmovega, kjer je ãakal Boletov voz. Gosta tema je vladala, le brez‰tevilno svetlih kresnic se je lesketalo med grmovjem; pred njima se je ãul glasni smeh Elze, kateremu so bili povod sigurno Medenovi skromni dovtipi. Hrasta se je polastil nakrat isti ãut, kakor prej gori vrhu holma, ko je Ilovsko spomnil minulih let; le naprej ãez brezno, ãez slapovje! Obstal je ter krepko objel mlado Ïeno in v svoji slepi strasti pritisnil ustni na njeni. Ubraniti se mu ni mogla, pa izvila se mu je naglo; besede ni mogla najti, le stekla je naprej, brez sape, brez uma, navzdol za onimi. Ko bi bil mogel on videti njen obraz, prestra‰il bi se bil, tako je bil izpremenjen; dospela sta iz gozda, pa on si ni upal veã ponuditi ji roke. Nekako bojazljivo je ‰el molãe poleg nje kakor tat. In ona? UboÏica! Ta poljub ji je vzbudil in podvojil vse premagane nekdanje boleãine, vse Ïelje in strasti prve vroãe ljubezni. Zdaj ni bila veã deklica, zdaj je bila — Ïena. Da, Ïena druge125 

CIKLAMEN

BES eDA

ga, katerega ne ljubi, pa kateri je vendar pred Bogom in svetom njen moÏ. Zavrtelo se ji je v glavi pri tej misli, pa ona je bila Ïe marsikaj vroãega in bridkega s krepko voljo ute‰ila, zato jo je ob‰la ta slabost le za trenutek. V naslednjem Ïe je bila zopet krepka, hladna in ponosna. In ãudno! âut, da je razÏaljena, vzbudil se ji je, pa prodreti, vseh drugih nadvladati ni mogel. Zato tudi ni zinila besede, dokler nista dospela do voza, kjer so se bili prednji ravnokar ustavili. Ah, Ïenske! One odpu‰ãajo vse, kar storimo iz ãa‰ãenja, iz ljubezni do njih, tudi ako prekoraãimo nam stavljene meje; pa nikdar ti Ïenska ne bo odpustila, ako nisi porabil priloÏnosti, katero je ona napeljala. »Ali mi bode podala roko k slovesu — ali ne?« ugibal je doktor med potom do voza. In tudi njej je ta pomislek ‰inil v glavo. Pa podala mu jo je, toda s pogledom se ga je ognila; tudi rekla mu ni drugega nego hladno: »Lahko noã!« Zadnje pol ure je bil doktor skoro popolnoma pozabil, da je Elza Müller sploh ‰e na svetu; niti nje zveneãi smeh ga ni spomnil tega. Zato ga je zdaj kar nekako mrzlo spreletelo, ko je zaãul poleg sebe njen veseli glas: »Ah, gospod doktor, vendar enkrat! Danes vi kar glavo pove‰ate, gospod Meden pa je izborne volje.« Hrast se je nekoliko izgovarjal. »Glejte te krasne roÏice, gospod Meden jih je nabral po gozdu. ·koda, da jih v temi ne razloãite; pa duh vam jih mora izdati.« Rekoã mu pomoli ‰opek. »Ne poznam,« reãe Hrast malomarno.
 126 

CIKLAMEN

BES eDA

»Sami korãki so; saj vi ljubite to cvetko.« Zdaj se je Hrastu malo zjasnilo; iz guvernantinega govora je donelo tudi nekaj zasmehljivega; toda ono je edini doktor zaãutil. Pa to ga je ujezilo. »Ali mi darujete eno?« vpra‰a porogljivo. »Ne, ne,« deje ona enako, »za to ‰e ni sile.« Zadnje besede je izustila skoro ‰epetaje, tako da drugi, pri katerih se je ravno Meden poslavljal, niso besedice ãuli. Potem pa je naglo stopila k vozu. Malo pozneje je izginil voz v temi; tudi Meden se je bil onim pridruÏil, Hrast pa je ostal sam na cesti. »Fant, fant, kam brede‰?« dejal je sam vsebi, odgovoril si pa ni na to; in ko je korakal poãasi proti domu, utopil se je zopet v razko‰ne sanjarije. »Ta poljub, ta poljub! RazÏaljena ni bila, niti jezna — ljubi me, ‰e vedno me ljubi, ljubi! Le plavajmo, le jadrajmo! Kaj mi je mar, kje je breg; kaj mi je mar ves svet?«… Tam na Medenovi pristavi pa je v enem gornjih oken to noã slonela dolgo, dolgo ona mlada Ïena. Zakrivala si je obraz in bridko jokala. Je li toÏila za nekdanjo izgubljeno sreão? Se je li bala, da ne bode imela moãi in kreposti, ustavljati se strasti in grehu?

127 

Nekega veãera pa — kajti le o takem ãasu se je sprehajal Hrast — sreãal je nenadoma Tilha. Pa guvernanta ga ni zvabila tja. da je kovaãica Barba veãkrat ravno tam hodila. gospod doktor. ki so jo sedaj hoteli pogostem muãiti in vznemirjati. Pa sreãa mu ni bila mila.« »Zaradi katere pravde?« vpra‰al je Hrast. »Ah.« zakriãal je le-ta. saj veste. Sprehajal se je mnogo ter vedel vselej tako kreniti. da je pri‰el v bliÏino Medenove pristave. S  128  . nego nasprotno: nezgoda je hotela. Ilovska je stregla doma svojemu bolnemu soprogu. zavoljo tiste pravde. Od onega krasnega veãera ni imel veã mirne ure in tudi svoj pisarni‰ki posel je zanemarjal. Pri Boletovih ni bilo izpremembe. mnogo dni Ïena niti iz hi‰e ni stopila. »ravno k vam sem se namenil. ãisto druge namere so ga vodile. kateremu se je bila bolezen na slab‰e obrnila. Z vednim delom si je te‰ila spomine. in celo Hrast se je bil zopet dvakrat ali trikrat oglasil. kozo pasla ali pa kak‰no suho vejo vlekla iz gozda — kjer je doktor meril svoj pot. kateremu zadnji pogovor s Tilhom ni bil veã v mislih. nego da je Meden sedaj skoro sleherni dan prihajal k njim.CIKLAMEN BES eDA TRINAJSTO POGLAVJE koro tri tedne po zadnjih dogodkih so ostale razmere med glavnimi osebami na‰e povesti neizpremenjene. jagode nabirala.

da ‰e kaj prisluÏi. zakaj lazi ta ‰kric po na‰i soseski?« Ona ga je zaãudena in skoro prestra‰ena pogledala. Poleg svojih brezuspe‰nih sprehodov obiskal je doktor tudi.CIKLAMEN BES eDA »I no! Jaz tudi ne vem.« odgovoril je doktor ter naglo stopil naprej. Kovaãu se je pa nekaj posvetilo. »E. kakor smo Ïe omenili. nesla je to novost z zajci vred v Borje. Ko se je pa zdanilo. »Za kom pa lisjak lazi su‰ca meseca?« »Pojdi. kajti ‰el je tja le zato. ãasih pa poãasi. ali ne ugane‰. ãasih hitro. ãeravno ima‰ kratek pogled. katerega je zdaj oãividno zanimala edinole Elza. »Kam pa bo hodil tukaj.« »Pa ste hitro konãali. Tileh. kjer ni Ïive du‰e v obliÏju — saj ima v Borju dovolj deklet.« »Razumela si me vendar. tepec stari!« zavrne Ïena prebrisane ga kovaãa. Bolè se je smejal ter po‰alil sem ter tja. da morda najde tam Ilovsko. ãakaj. da! Stvar je Ïe v redu.« dejal je oni malo nejevoljno. in ona je tudi omenila. ti si slepa.« pristavila je. Istega veãera se je Tileh razgovarjal z Barbo. »Kakor kak ogleduh — tako lazi okoli. Drugim ãasih ‰e odgovarjal ni. Hvala vam. pa isto tako brezuspe‰no. da je sreãal doktorja. pojdi. kajti nadejal se je. Kaj pa tu gori na pristavi? Kaj?« Zdaj sta bila pa soproga takoj edina in Barba je to noã slabo spala od golega hrepenenja po dnevu. pa naroãili ste mi zaradi onih tu gori na pristavi —« »A — a. »Tako je. da. kadar je bil nav129  . kolikokrat in kje ga je v zadnjih dneh videla. dva ali trikrat Boletove. s kom in zakaj se pravdate. ãakaj! Baba. Na‰el pa je le Medena.

kakor vedno. Le-ta je osupnjen vstal s stola ter ogledoval prijatelja. — vzroka pa ni znala in navadna Ïenska radovednost bi jo bila skoro do direktnega izpra‰evanja guvernante zapeljala. ha. Pa premagala se je. Opravljen je bil najelegantneje. to je vedela. Tako je stopal poãasi po stopnicah v Boletovo sobo. cilinder in rokavice. Na prsi si je bil pripel krasen nageljnov cvet. ha — kaj pa misli‰? Ali uganja‰ predpustne burke ali se pa Ïeni‰? Kaj drugega te ni spravilo danes v frak in beli ovratnik. da najde gospodarja. Da doktorja ne zanima veã njena guvernanta. »Ha. sreãna nevesta?« »Nimam je ‰e. pa Medena ni hotela Ïaliti. beli ovratnik.CIKLAMEN BES eDA zoãen. da bi bili le dovolj stari. Takoj privolim. O  130  . frak. kako se bodo razmotale te stvari.« »Zadel si jo. malo v zadregi je bil moÏ ter posku‰al prijazno smehljanje. zato sem pri‰el k tebi. slepa bi morala biti. ljubi prijatelj.« deje Meden ter gleda okoli. kjer je vedel. vse je bilo novo. »Kaj sem zadel? Da se Ïeni‰?« »Da!« »O ti prekrasni mladeniã! Pa kje je tvoja izvoljena. navadno pa je pustil druÏbo. kateri se mu je nekako slovesno bliÏal. Bole‰ki vse to ni bilo po volji.« »Kaj — k meni? Ha — ha — izvrstno! Morda si hoãe‰ eno mojih deklic izbrati. da bi ne bila zapazila te izpremembe. Nekega popoldne se pripelje Meden v svojem najlep‰em vozu pred drenovski grad. in zato je mirno ãakala. kam bi odloÏil cilinder.

da govori‰ bolj jasno in toãno. ko si njo vpra‰al. »Torej je bridka resnica?« »Da. kako in kaj!« 131  . ãe si mi prijazen!« »Prijatelj. v kateri je tiãal Meden. kajti do zdaj te ‰e ne umem. Tirer les marrons du feu! Koliko bo‰ dal — me‰etarine? Stvar ne bo tako lahka. izvrstno! Torej Ïeli‰. kam meri Meden.« »Njega se ne bojim!« »Dobro zate! Pa zdaj govori. kaj hoãem vedeti?« »Elza!« »A-a-a-a!« Bolè nala‰ã ni govoril dalje ter se je radoval ob zadregi. Oni je nehal brisati svoje ãelo ter zaãudeno pogledal gra‰ãaka. da jaz govorim zate? Dobro vlogo si mi privo‰ãil. ha.« »Ah.« »Ha.« vzdihne Meden ter si z rdeãim svilenim robcem obri‰e pot s ãela. resnica! Ti mi mora‰ pomagati!« »Jaz — pomagati? A — a!« odgovori zategnjeno Bolè. . zdaj pa prosim. kakor govori‰ zdaj?« deje Bolè porogljivo. kakor v svoji mladeni‰ki zaljubljenosti raãuna‰. saj ve‰!« »Za boga.Schier vierzig Jahre bist du alt —’« »Nikar se ne ‰ali.CIKLAMEN BES eDA ti zlati Ïenin — samo malo pozno si zaãel. »Jaz ‰e nisem govoril Ï njo o tem. »Povej. »Mora‰. kateri je jel spoznavati. ha. prijatelj.« »Zakaj ne?« »Pomisli — doktor tudi hodi tvojim potom. ali si tudi tedaj. tako navdu‰eno govoril.

Postala je osupnjena pri vratih. »To se lahko takoj zgodi. tem bolje!« reãe naposled.CIKLAMEN BES eDA »Prosil bi te. nekaj je treba ‰e pomisliti. preden pozvonim in preden se pomenimo: ali ima Elza kaj dote?« Bolè je bil hudoben. morda jo prikriva?« Meden je ogledoval okna gra‰ãakove sobe ter drgnil z rokama po svojih kolenih. ako se takoj zmenita. Dekli. Bolè se je s sarkastiãnim nasmehom obrnil v stran ter potegnil zvonec. da govori‰ z Elzo. da je najbolj umestno. nikakor ne! Jaz grem.« reãe Meden. ukazal je poklicati guvernanto in nekoliko trenutkov pozneje je vstopila Elza.« kriãi Meden.« »I. dote ne more imeti. ne. da pri njem skopost in lakomnost nista zadnji med merodajnimi strastmi.« odgovori Bolè ter stopi k steni. ker je guvernanta. Preveã ãasa ugibati in presojevati — tega ji ne smemo pustiti! To bi ne bilo koristno! Torej jaz bom pozvonil!« »Ah!« je vzdihnil Meden ter sedel na stol v kotu sobe.  132  . âe jo ima. ne. »Ne. poznal je slabosti Medenove ter vedel. je li zadovoljna vzeti mene. »Pra‰al nisem. »pa to se morda pozve? Ah. ugledav‰i Medena v prazniãni opravi. ki je malo potem vstopila. âakaj malo.« »Ti si vzor pogumnega snubaãa! Pomisli vendar. »Prijatelj. ima li doto ali ne. da bi pozvonil. »Meni je vseeno. »ne v moji navzoãnosti. »âesa Ïelite?« vpra‰ala je Boleta.« deje Meden skoro jecaje ter seÏe zopet po svoj robec.

»In zakaj gospod Meden tega sam ne stori?« vpra‰ala je ter povesila oãi. 133  . »To seveda!« pristavi Meden ter vleãe svoje rokavice z rok. »morda se vam ne bode dozdevalo umestno moje vsiljevanje. »Ker se mu bolj umestno dozdeva. da. Odtegnila mu je ni. prenaglo je pri‰lo vse to — odloga morda do jutri. pa prijateljstvo zahteva. varovati prej‰njo resnobo. »Oprostite. kolikor Ïelite. vpeljati to tem potom. »Ali niste vedeli tega. pa obrnila se je k Boletu ter rekla: »Odloga vas prosim. Bolè je mignil Medenu in ta se je poãasi vzdignil s svojega stola ter stopil k Elzi. pa takoj potem je bila zopet kakor navadno — niti bleda niti rdeãa v lice. razpravljati nam je nekaj vaÏnega.« Kratek molk je nastal po teh besedah in Boletu ni bilo teÏko. iznenadili —« deje naposled guvernanta.« Guvernanta je zardela. le predolgega ne!« deje Bolè. pa prijel je guvernanto za roko. in zato je izpremenil tudi dozdanjo obliko svojega vedenja. kateri je ãasih celo gospodarju imponiral. »Vi ste me osupnili.CIKLAMEN BES eDA »Prosim. da …« Dalje ni mogel. po jutri‰njem. sedite tu na stol. Bolè je spoznal. samo nekaj dni —« »To seveda. Kratek moIk je nastal in vtem je od‰la guvernanta.« dejal je z resnim glasom. da prevzamem to nalogo. Snubim vas v imenu svojega prijatelja Medena. da mu je treba resnemu biti.« »In to bi bilo?« Guvernanta je umela govoriti z naãinom. da.

Elza je bila ostala na vrtu in tam jo je na‰el doktor. »Vesel bodi. in prav slabe volje je zaklical svojemu hlapcu: »Vozi. »zdaj si na konju. Sedela je pod ko‰ato platano. ãe se drugaãe premisli?« »E — e — prijatelj. Doktorja ni zapazila.CIKLAMEN BES eDA Niti Bolè niti Meden je ni zadrÏeval. gospodiãna. sreãa tvoja! âe se pa ne premisli. kjer je mislil.« klical je prvi. Deklica pa je zami‰ljena zrla predse v tla. vozi in udari to vraÏjo kobilo!« Istega popoldne je pri‰el doktor Hrast na Drenovo in nakljuãje je hotelo. potem pa ima‰. Guvernanto mi vzame‰ iz hi‰e — kje dobim drugo?« »Kaj pa. toda jaz bom najel Hrasta.« deje Hrast skoro afektirano. da bi se gospoda kmalu vrnila. »Nesreãno ste zadeli. bratec. priãeto pletenje je leÏalo pred njo na mizi in poleg pletenja na pol odprta knjiga. dozdevalo se mu je. ãesar si Ïelel. tam med srcem in Ïelodcem. ãe se premisli drugaãe. gospod doktor! Nikogar ni doma in tudi nadejati se ni. da ga ti‰ãi nekaj tam. vzela sta tudi starej‰o hãerko s seboj in doma je ostala guvernanta in mlaj‰a hãi Boletova. potem ti ãestitam. Ko je sedel malo pozneje zopet v svojem vozu. Prestrasila se ga je skoro. da te toÏiva za od‰kodnino.  134  . da ni stal tik nje ter je ni obiãajno pozdravil.« »Tem bolje. Si li zadovoljen z menoj?« Meden v istini vendar ni bil zadovoljen. a ponudila mu je takoj na lahko smehljaje se bliÏnji sedeÏ. da mu bije srce. katera je pa najraj‰i igrala se pri deklah na polju poleg grajskega vrta. da sta se bila odpeljala Bolè in soproga njegovega v Zalog na pohod.

« »Neizreãeno ste ljubeznivi. gospodiãna. povedati vam skoro ne morem — a to je sigurno. potem so pa sigurno hromi. On se ni zmenil za to. junaki pa merijo povpreãno po dva metra od nog do glave. âe pa tega ni. »kako vam je moÏno brati te povesti?« »Zakaj?« On ni odgovoril takoj.« dejal je z zategnjenim glasom in skoro zaniãljivo. dvajset let teh Marlittinih povesti nihãe veã ne bo ãital.« zavrne guvernanta z ironiãnim posmehom. ker so tako bedasto izmi‰ljene. ãe me boste vrednega spoznali. tako nenaravno koncipirane. videti je bilo. ne. seveda. izvedene — za boÏjo voljo.« »Ne. 135  .CIKLAMEN BES eDA »tem dalje bom smel uÏivati samo va‰o navzoãnost. sestavljene. »Zakaj?« ponavljal je za njo. Junakinje so vse rdeãelase. nego segel je po knjigi.« »Vi govorite kakor najhuj‰i sovraÏnik te pisateljice. »Ah. da ãez deset. »Zato. kje na vsem svetu govore ljudje tako pretirano bombastiãno kakor tu v teh povestih? In kako tendenciozno je vse!« Guvernanta je bila vzela pletenje v roke ter je mirno poslu‰ala. Vse spletke se re‰ujejo po skrivnih vhodih. da pretira svojo sodbo. In ta dialog! Pomislite vendar. ki je leÏala na pol odprta na mizi. skritih predalih v starih predalnikih ali pa s pomoãjo podzemeljskih votlin. da jo hoãe nekako nadzirati ter da i‰ãe izrazov in besedi. tako mora vsak soditi! Le pomislite junake in junakinje v teh romanih. brez ‰ale.

»Kaj ‰e!« oporeka doktor. ko je oni umolknil. »Pa pozabite morda tudi lahko?« vpra‰a ona. o‰abnost ali sovra‰tvo — kakor svinec v Ïerjavici?« »Haha. »Mi li nameravate oãitati …?«  136  . toda polastil se ga je ãut. da mu nekaj preti. v katerih se redno topi ponos.« Molãala sta nekoliko trenutkov. pa ona ni dvignila oãesa s svojega pletenja.« Doktor jo je zaãudeno pogledal. vedel ni. »pa na Ïivljenje se je vendar treba ozirati. a ne da bi se ozrla vanj. jaz vem. »In vi. Hrastu je zadonel ta glas tako zapeljivo na uho. kaj je ljubezen!« dejal je hrabro. toda ozrl se ni v guvernanto.CIKLAMEN BES eDA »Vi ste hud realist. kaj je to!« dejal je on ter udaril zopet s palico po jasminu. Vstal je ter s svojo paliãico odbijal peresa z bliÏnjega jasminovega grma. »Jaz. gospod doktor?« vpra‰ala je s svojim melodioznim glasom. izvrstni ste danes.« priãel je Hrast vnoviã. »Povejte mi.« »Zakaj mi ne odgovorite?« »Ker morda tudi tako sodim. kam meri Elza. Saj veste — ljubezen v knjigah. jaz — o. Zaniãljiv posmeh mu je ‰inil ãez lice. ali pa v Ïivljenju — ni povsem enaka. »vam li ugajajo tisti prisiljeni ljubezenski prizori. da se je obrnil zopet k deklici. v romanih.« rekla je malomarno. »Vi ne veste.

jezen odgovor mu je bil na jeziku. saj veste katerega. da sva si drug drugemu kaj na dolgu. doktor. »hvala vam. naj vas vendar enkrat svéta prosim. Mislila sem.« pristavila je Elza in oni zlobni svit ji je ‰inil zopet iz oãi. »‰e nekaj. Hrast pa je bil silno samoljuben. kar je bilo nekdaj na‰e. gospod doktor. o tej paã ni bilo sledu. doktor. povedati vam moram.CIKLAMEN BES eDA Temna rdeãica ji je zalila lice. Ljubosumnost traja dalje nego ljubezen.kaj pravite. saj sva se pobotala! Toda ‰e nekaj. Vedite. »Hvala vam. »Zdaj je menda vrsta na meni. vi ste razumen moÏ. hvala va‰i odkritosrãnosti! Pa da ne boste mislili. ako vidimo. Bled ko pobeljena stena je stal pred Elzo in divji. da nisem zastonj odla‰ala svojega odgovora. o ljubezni — haha. da se sãasoma privadim — kajti o ljubezni. ki nehote sili na dan. ko je vstala s svojega sedeÏa ter uprla se z roko ob mizo. Ako smo dali tudi slovo ljubezni in ako nam ni niãesar veã do Ïenske. da ima drug posesti. To vpra‰anje in ta nenadejana novost razburila ga je ‰e bolj. da se vam zahvalim na va‰i odkritosrãnosti. »Hranite si to. da se mi kaÏete v pravi podobi. gospod Meden me snubi. A premagal se je. za katero se nam je bilo nekdaj srce vnelo — vse te nekdanje strasti se povrnejo z dvojno silo. 137  . haha!« Îaljeno samoljublje — to ãasih huje skeli nego vsaka druga boleãina. kaj mi je storiti?« Stisnila je spodnjo ustno med zobe ter neprestano in nekako bodeãe zrla v Hrasta.« dejala je in v oãeh se ji je nekaj posvetilo kakor prikrivana zlobnost.« dejal je s posiljenim zasmehom.

preklicevati. »Prav imate.« hiti oni ter brska s palico po pesku.« Rekla je to malomarno predse. Pala je na stol ter ihte se naslonila na mizo. pa ãulo se ni kakor smeh. Pa njo je globoko zadel. »In jaz — jaz naj vam svetujem?« »Da. moramo povedati. jeza mu je jela kipeti.CIKLAMEN BES eDA Tako se je godilo tudi doktorju. vzemite ga — Medena! Kakor ga jaz poznam. Obrnil se je ter naglo od‰el z vrta.« »Haha!« vzkliknila je ona polglasno. »In dovolite mi. kajti videla je. ne bo vam delal posebne preglavice. Meden vas snubi?« vpra‰al je s hripavim glasom. »Jaz dvomim. kajti ãutil je. »Jaz vas ne umejem. prosim vas!« »O — vi. »Kaj. ne. kak piker zasmeh je zadonel iz njegovih besedi. da mu preti jako sme‰na vloga: odpu‰ãenja prositi. tolaÏiti — vse to mu je stopilo pred oãi in eno se mu je bolj sme‰no zdelo nego drugo. da vzame‰ Medena. da Hrast svoje strasti ne more prikrivati. pa ne dolgo. da vam prvi ãestitam!« pristavi Hrast. ne da bi se enkrat ozrl. »Torej svéta si Ïelite. Sam ni vedel. i ne — gospodiãna Elza. da jo je doktor z nekakim zadovoljstvom ogledoval. to je Ïe preveã!« hitela je ter glasno zajokala. saj je bilo res neumno. »Da!« deje ona z nekovim zado‰ãenjem. Ako hoãemo resniãni biti. vi —! Vi ste zlobni!« siknil je doktor. »Ne. gospodiãna.« mrmral je sam pri se 138  .

ter mu na lahko odzdravila. napisal nanj Elzin naslov ter ga oddal slugi. roki meneã si. neka dobrodejna reakcija in. Rdeãice njene on ni mogel opaziti. nego temno opravljena gospa — Ilovska. kateri je naglo izginil za bliÏnjim ovinkom. Mephistopheles. Ugledala je doktorja stoprav. obrniv‰i se proti Borju. dejal skoro glasno: »Tudi tu nima‰ nobene pravice veã!« Drugega jutra se ga je polastila. potem pa je 139  . saj nima‰ nobene pravice do nje. kakor navadno. Hrast je hladnokrvno vzel pero ter pod to vrsto napisal dotiãni pristujoãi verz iz Fausta: —Wir wollen’s weiter sehn.CIKLAMEN BES eDA bi. Na majhnem listiãu pa je stalo zapisano: Ein guter Rat ist auch nicht zu verschmähn. bedak. ko mu je dopoldne prinesel sluga z Drenovega pisemce in mu je. palo nekoliko duhteãih ciklamnov iz njega. dvakrat sobo gor in dol. »In ãe ga vzame …bedak. a gospodarja ni bilo v njem. pa obstal je nehote ter zrl za vozom. razganiv‰emu to. ko ga je bil zapustil sluga. »To je torej odgovor. Bil je Medenov. nasmehnil se je skoro veselo. tudi odzdrav njen je komaj videl. Homunculus. Premeril je. Vraãala se je menda iz Borja. Zganil je zopet list.« mislil si je. ko je z naglimi koraki hitel ãez klanec. »Hoho!« vzkliknil je doktor.« V tem trenutku se mu je pribliÏal izza ovinka eleganten voz z dvema ãilima konjiãema. Potem pa se je udaril ob ãelo ter. ko je ‰inil voz mimo njega. Pa uro pozneje prinesel mu je drugi ravno to pismo neodprto nazaj.

Koraki blizu nje so jo vzdramili na hip in prestra‰ena je planila kvi‰ku. kateri je prihajal sleherni dan ter mudil se navadno dolgo. »Vi — vi ste tukaj!« dejala je zamolklo ter svoj lahki pla‰ã I  140  . Vãeraj stoprav jo je bil pregovoril soprog. VlaÏen veãer je bil in od zahoda sem so se kopiãili gosti oblaki na nebu. bolni soprog in zdravnik iz Borja. in tudi danes jo je prosil. naj ide na sprehod. pozno proti veãeru. ·TIRINAJSTO POGLAVJE stega dne. je sedela Ilovska gori v bukovem logu blizu pristave. in niti prilike ni imela. Zvonilo je ravno poldne. Utopljena v svoje sanjarije je sedela nepremakljivo pod ko‰ato bukvijo. tam daleã za gorami se je od vroãine bliskalo in skozi gosto bukovje v logu potegnil je ãasih gorak veter. Mlade Ïene pa niso zanimali niti prirodni prizori niti razgled na globoko. bila sta edina ãloveka. a v istem trenutku je stal pred njo — Hrast. polglasno ter iztegnil roki proti njej. s katerima je obãevala. »Katinka!« vzkliknil je tresoãe.CIKLAMEN BES eDA pismo s korãki vred spravil v miznico. Dolgo ãasa Ïe ni bila stopila iz hi‰e. da se je peljala v Borje. pod njo v poltemi leÏeão. iskati si druge druÏbe ali celo zabave. vzel klobuk ter od‰el v krãmo. âutil se je bolj‰ega. obgozdeno dolino.

vse je govorilo. nego jeza. toda proã iti. to mi ni niã — to odpu‰ãanje — ljubim te. »Odpustili ste mi. »Ne bojte se me. Ona pa ni imela nobene moãi veã. »rekli ste tako zadnjiã. da nista mogla drug drugega razloãevati obraz. storil je. ljubim — stori.« nadaljeval je on. In to daje temi in noãi njeno moã. ko so ji donele te skoro ‰epetane besede na uho. Stopil je pred njo ter jo prijel za obe roki ter odtegnil ju na lahko z obraza. Gosti mrak. ko on ni mogel najti zopet besede. kaj Ïeli oni. beÏati ni mogla. vse je vpra‰alo. strast mu je glas zaprla. pa sama ni vedela. kar hoãe‰ — pa to ti moram povedati.« Prenehal je nekoliko.« nadaljevala je s teÏko sapo. ali ne. Njemu je dalo to zopet pogum. 141  . toda obraz in postava njena. Usedla se je na klop in Hrast je obstal pred njo. »Katinka!« ponavljal je on proseãe. kako bojazljivo je izpregovorila. kolikor mu ga ‰e noã ni bila dala. Sedela je pred njim na klopi ter z rokama zakrivala obraz. nikar ne beÏite pred menoj! Le govoriti mi dovolite — ãe hoãete — o nekdanjosti. da mi odpu‰ãate — pa kaj to. Rekla ni besedice. »Prestra‰ili ste me.CIKLAMEN BES eDA potegnila tesneje ãez rame. sovra‰tvo — vedi Katinka.« Tresla se je po vsem Ïivotu. »Pustite me!« dejala je ãez nekoliko trenutkov. Obrnila se je proti njemu in Ïarek lune je obsvetil skozi veje nje bledi obraz. kaj to odpu‰ãanje — to me bolj peãe nego sovra‰tvo. samo tukaj ostanite. ne — o sedanjih dnevih — samo ne beÏite. ki je bil Ïe nastal.

akoravno se ni veã ustavljala njegovemu objemu. kateri je bil zdrsnil z glave. prim‰i jo okoli pasu. Morda se je bala. »Tako ne sme‰ in ne more‰ govoriti!« ‰epetal je. da se ji povrne zopet prej‰nja slabost. jaz ne vem. pa ne da bi se ozrl v Ilovsko. »âemu hodite za menoj?« dejala je strogo in skoro s hripavim glasom. njega pa je pre‰inila do dna srca misel: tvoja je. »danes sem drug — odkar sem te tu vnoviã videl. Ko bi se bil le obrnil k njej ter prijel jo za roko — objela bi ga bila in dejala mu. »Povoda vam ne dajem. ne smem ga in — noãem ga dajati! Vi sami ste najini poti loãili …« Vtem je stal on zopet poleg nje ter. in skozi bukovje je potegnil moãan pi‰.« dejal je Hrast polglasno. tvoja je! Hotel jo je stisniti k sebi. da ga ‰e vedno ljubi kakor nekdaj ali bolj ko nekdaj! Uprla je poãasi pogled vanj in na usnih ji je bilo njegovo ime — izpregovoriti ga ni mogla. sem drug ãlovek. ãim bolj se je bliÏala pristavi. katera je vodila proti pristavi. Obrnil se je na pol v stran in ona si je molãe popravljala svoj robec.  142  . zavijala se je ‰e vedno v svoj robec. potegnil jo k sebi. ali bedim ali sanjam — pa kaj bi ti pravil?« DrÏal jo je nekoliko trenutkov sloneão na njegovih prsih — pa na hip jo je izpustil iz rok. »Zbogom!« odgovorila je po tihem ter od‰la naglo po stezi proti domu in tem hitreje. Strast ãlove‰ka ima ãudna pota. prikle njena pri hlevu. katera je ‰e vedno nepremiãno stala na prej‰njem mestu. »Zbogom. Pa izvila se mu je odloãno ter stopila naglo v stran na stezo.CIKLAMEN BES eDA Pustila mu jih je za trenutek ter povesila glavo. Tam gori sta lajala velika Medenova psa.

niti kaj govori niti koga preklinja. »Prekleto! Prekleto!« mrmral je predse. da so tujci z Medenove pristave odpotovali. ko je izginila v temi.CIKLAMEN BES eDA Hrast je zrl nem za njo in. stopil je tudi nekoliko korakov proti pristavi. Dva dni pozneje je zvedel. pa vrnil se je ter sedel na okorno mizo pod bukvami. 143  . pavedel ni.

V Borju pa je bilo ta dan vendarle vse nekako prazniãno in mlado in staro.CIKLAMEN BES eDA PETNAJSTO POGLAVJE S redi novembra je Ïe bilo. Travniki na desni in levi velike ceste so bili do malega preplavljeni in poleg njih je blatna cesta priãala o dolgotrajnem deÏevju. dvigajoãa se tudi nad Borjem. Taki dnevi leÏejo duhomorno na ãloveka. katera. kdor je mogel iz hi‰e. nego z vso blesteão oholostjo in kmetsko baharijo — za to je skrbel Meden sam. Drevje krog in krog je molelo gole veje kvi‰ku. vsak. gostov in svatov pa je povabil. da bi prodrli v ‰iroko borjansko dolino. Godcev in piskaãev seveda ni bil naroãil. le hrastiãi so nosili ‰e v svojih vrhovih cele kodelje suhega perja. ni dala pota sonãnim Ïarkom. mokra meglica. kajti to misel mu je Bolè ‰e pravoãasno pregnal. neprijetnega mraãnega dne. nego samo na odhodnjo jih je bil poklical ter jim  144  . kakor nam jih po‰ilja le pozna jesen. Daljne gore je zakrivala lahka. da se to ni godilo brez ‰uma in hrupa. vse je bilo zbrano po glavni ulici in na majhnem prostoru pred farno cerkvijo. Gra‰ãak Meden je praznoval danes svojo poroko z Boletovo guvernanto in. svojih kmetskih sorodnikov se tudi ni mogel izogniti — in sorodniki njegovi so bili sploh skoro samo kmetje — pa v cerkev jih ni pustil. kolikor je znancev premogel da so le dolgo suknjo nosili.

»Niti gro‰a. stojeãa med gledalci. Tako radodaren ‰e nikdar ni bil kakor danes in. vse polno svatov. Sedaj se je pripeljala dolga vrsta koãij in voziãev pred farno cerkev. pa nataknil si vendar bele rokavice. gospodje so nosili vsi ‰iroke ‰ope cvetic v petljicah ter opravljeni bili jako razliãno. s ãipkami obrobljenega krila po tleh. »to ji je Ïenin kupil. ta. ko se jima je pri izstopu iz koãije vlekel dobr‰en kos svilnatega. Lekarjeva Ïena je z zavistjo gledala za njima. kakor je to tudi navada. »Krilo iz brokata ima.« ‰epnila je ãitalniãna krãmarica. da bo ona hlaãe nosila.« »Ta pa. malo objokana.CIKLAMEN BES eDA pripravil cel polovnjak vina. da jim odkupi Ïenin nevesto. svoji sosedinji. kajti ona je imela tibetno krilo brez vleãke. Tudi Ïenski del svatov je bil jako razliãen. Nevesta je bila belo opravljena in. 145  . priãakovali so jih bili seveda najmanj trideset. Okrajnega glavarja soproga in Bole‰ka sta bili opravljeni po najnovej‰em »Bazaru« in vzbujali sta obãno pozornost. kakor je tu v takih prilikah paã navada v na‰ih malih mestih in trgih: poleg najnovej‰ega fraka videti je bila obno‰ena ãrna suknja nad rdeãelisasto srajco in sodnijski kancelist je tiãal celo zaradi cestnega blata v visokih ‰kornjih. vrgel jim je celih dvajset goldinarjev. saj ga ima Ïenin dovolj. katero so bili improvizirali borjanski fantje. kaj ‰e! Jaz pravim.« meni krãmarica.« »Ali ona nima denarja?« vpra‰a ista. »Ah. toda ti‰ãi ga!« »Krompir bo jedla pri njem in kislo zelje!« oglasi se davkarski sluga za njima. ko se je pripeljal s svati do pregraje.

 146  . da bo ta vzel tole Boletovo —« omeni po tihem eden poleg krãmarice. odkar je bil v istini izstopil iz ãitalnice. Dobre volje je bil videti in krog usten mu je igral ironiãen smehljaj. potem pa so se odpeljali vsi vozovi po blatni. »Pravili so enkrat. na‰ adjunkt Megla. tisti nem‰kutar! Kdo bo tega pi‰kavca jemal?« huduje se ãitalniãna krãmarica. tukaj v Borju neobiãajnim ogovorom ni hotel dolgo muãiti. da jo bo tisti suhi davkarski pisar vzel.« pritrdi davkarski sluga. Cerkveno opravilo je bilo kmalu konãano.« odgovori zadovoljno krãmarica. da. dolgega Ïivota. Medtem so bili Ïe skoro vsi svatje v cerkvi in mnoÏica gledalcev je drla sedaj za njimi poslu‰at. Opravljen je bil danes v ãisto nov frak. da. »Tisti Megla. »Danes so ga prestavili v K …. kakor je bil oni kresni veãer zaÏugal. kateri se je na sme‰en naãin opletal njegovega suhega. le tu in tam debelo posuti cesti proti Drenovemu.« deje sluga. kateri je bil ravno pred njimi z okrajnim sodnikom stopil iz voza. jezna je bila ‰e vedno na ubogega Meglo. »Saj so tudi pravili.CIKLAMEN BES eDA »Toda brez Ïepov. saj je tudi med svati!« In res se je bil Megla ravnokar pripeljal mimo teh kritikov ter s tremi drugimi lezel iz voza. »Glej ga no. zlasti ker se stari gospod dekan z nem‰kim. hvala Bogu. pri nas samo zdraÏbe dela.« smeje se oni. kako bosta Ïenin in nevesta svoj usodepolni »da« izpregovorila.« oglasi se le-ta jezno. »Da. tu je pa na‰ doktor!« oglasi se zopet ona ter kaÏe na Hrasta. »Oj. »No.

Proti koncu obeda so se razhajali gostje po prostornih sobanah in tu je sluãaj nanesel. da sta se v sobi. navzoãen pri poroki. obiskat nevestine sorodnike. in pri izvrstnem obedu se je razvnela Ïivahna zabava.« dejal je Bolè. da ne bi priredil svatom obeda v svojem gradu. izmed njih je bil samo eden. Jako mnogobrojna druÏba je bila zbrana nocoj na Drenovem. prijatelj. dobro! Repetita placebit! Kajti mislil sem vendar. Dana‰nje solze so bile Ïe zdavnaj usahnile in sedaj se je jako glasno in radostno udeleÏevala obãne zabave. do‰lo jih je tudi mnogo.« 147  . Nevesta se je bila preoblekla v navadno popotno opravo. kakor je trdil Meden. kateri so nocoj vprviã ‰ampanjca pili. in da bo lepa.« »Dobro. Medenu je bilo pa to ‰e bolj po volji. ni dal kratiti pravice. drugi zaradi oddaljenja niso mogli priti.CIKLAMEN BES eDA kajti gostoljubni Bolè si z ozirom na staro prijateljstvo z Medenom. kakor je bilo videti. pri kaminu se‰la Hrast in Bolè. »Eno si bo‰ omislil. »Morebiti poskusim pri tvoji prihodnji guvernanti. in ker je bila Elza sedaj skoro del njegove rodbine. kajti po polnoãi sta nameravala novoporoãena odpeljati se na Nem‰ko. sicer na Dunaju bivajoãi bratranec Elzin. kateri se zaradi pomanjkanja vozov prej niso mogli v cerkev peljati. kjer so pu‰ili.« odgovoril je Hrast s sarkastiãnim smehom. kakor je kazal njen veseli obraz. tudi sreãna. Elza je bila nocoj krasna in. da bo ta prej tvoja nego Medenova. o tem priãa dosedanje izkustvo. »Sedaj je vrsta na tebi. Med svati jih je bilo mnogo. jako dobre volje. vÏigaje si smotko. oba.

ãigar Ïena —« On ni mogel nadaljevati.« meni Bolè resno. hahaha —« Grajski gospodar se je vil od smeha. haha. »Ah. prijatelj. Meden oãe. da si se tako prestra‰il?« meni Bolè ter gleda zaãuden v razburjeni doktorjev obraz. »Da je Ilovski umrl. da bode Medenu jako koristno. da pride v te roke.« dejal je Bolè po kratkem molku ter stopil k bliÏnji mizi po vÏigalice. »Za Boga — ali ti je bil v sorodu — ka-li. doktor. Doktor pa je polagoma utrnil pepel od svoje smotke ter mignil z rameni. kajti doktor je bled ko zid planil s svojega stola ter prijel ga krãevito za roko.« reãe veselo Hrast. kako malo me je zanimala ta dana‰nja nevesta —« »Ah — qui s’excuse-« »Pustiva to! Jaz ti raj‰i ponudim stavo. dobro bode za oba! In celo. Saj ve‰. »No. »Pozabil sem skoro — toda ti si vendar sam dobil naznanilo?« »O ãem?« vpra‰a oni malomarno. a smejal se ni. da si vÏge ugaslo smotko. ‰e nekaj. doch …« »Ne bodi siten. ãe bo kaj otrok — haha. »Umrl je?« hitel je hripavo. oni bolni tujec z Medenove pristave. »jaz trdim.« »âe bode Elza pametna. brez ‰ale. kaj pravi‰ — kdo bo odslej gospodar v Medenovi hi‰i?« »Cherchez la femme!« pristavi Bolè s smehom.  148  . »Potem ne moreva staviti in si morava drugega iskati. prijatelj! Ko bi ti vedel.CIKLAMEN BES eDA »Haha!« »Es ist eine alte Geschichte.

Sluga je nesel nekoliko kozarcev vina mimo. Videti je bilo skoro. »Iznenadilo me je. ker — ker njo poznam in njeno rodbino. Prekoraãil je veã sob. pa Bolè je bil vendar pozoren postal. Nekoliko drugih gospodov je pristopilo in Hrast se je umaknil poãasi v drugo sobo. Novost. pa povsodi so bili glasni razgovarjajoãi se gostje. da ga najde na tem mestu. kjer sta se prvikrat dalje ãasa razgovarjala z Elzo. Katinka. Na hip je obstal. katero je nosila. da je komaj ohranil svoje du‰evno ravnoteÏje. da si Ïe prej poznal ono lepo tujko! Doktor — morda si se pa v njo zaljubil — sedaj pa . prevzela ga je bila tako. Bila je Ïe popolnoma za odpotovanje opravljena.« to je bila edina misel njegova. « »Ti pa kakor zaljubljen golob brez peruti!« Hrast se je nejevoljno obrnil v stran. edina zlatnina. »Viresque acquirit —« »Bibendo!« konãal je doktor s smehom Boletove besede. »Doktor. »A — a — tako? Spominjam se. katero mu je bil razodel gra‰ãak. »Katinka. ko vstopi skozi nasprotna vrata — Elza. bila je majhna zapona na ov149  . Najraj‰i bi bil sam. pri‰el je bil v salon. pa oditi ni mogel prej nego drugi. ljubi moj! Ti si kakor kavka na strehi —.CIKLAMEN BES eDA Pa ta je bil Ïe premagal prvo vzhiãenje. ti si slabe volje — pijva kozarec —!« Hrast ga je izpraznil na du‰ek. Tudi danes ni bilo nikogar tu in doktor je nameraval sesti na bliÏnji stol.« Doktor je rekel to jako mirno.post nubila Phoebus’ ka-li?« »Ne ‰ali se vedno. kakor bi bila sledila Hrastu. kajti niti zaãudenja ni pokazala.

zahvaliti se vam. Odgovorite mi. v podobi cvetliãnega ‰opka jako umetno ponarejeni korãki. »Tu sva sama. On je to takoj zapazil in morda bi mu bilo to vselej po volji. katero ji je bil sinoãi poslal. skozi katere je bila vstopila.« dejala je polglasno ter stopila pred njega. »Pojdite z menoj!« dejala je zapovedujoãe ter obrnila se proti vratom.CIKLAMEN BES eDA ratniku. in iz njenih temnomodrih oãi se je posvetil ãuden ogenj. samo nocoj. On je stopil skoro nehote za njo. Vse je bilo v neredu v njej. sedaj v tem trenutku ne. da si je bil s tem darilom hotel privo‰ãiti malo ma‰ãevanje. Pogledal jo je in zopet ga je vznemiril oni temni ognjeni svit njenih oãi. hoãem pa.« dejala je mehko. na mizi pa je brljavo gorela edina sveca. Sedaj je trdovratno molãal ter igral se z veriÏico priuri. ko mu je du‰o polnila ãisto druga podoba. bila je njena prej‰nja. doktor. ·la sta skozi dve sobi in tretja. v katero sta stopila. gospod doktor. za prijazni spomin. tako da se je moral ozreti v njo. obiãajno darilce Hrastovo. guvernantina soba. »Prilike nisem imela do sedaj. da bode med nama vse poravnano. »Ne ‰alite se. ste me li  150  . Hrast je kakor neizku‰en mladeniã obrnil pogled v stran. »Jaz se ne ‰alim!« Njemu je bilo Ïe Ïal. »in ãasa imam tudi le nekoliko trenutkov. Mlada Ïena je obstala sredi sobe ter hlastno snela klobuk raz glavo in vrgla ga v naslanjaã. kakor je le ona znala s svojim zvonkim glasom. »Doktor!« priãela je ona ter malo prenehala. milostiva …« dejal je in jezik mu je bil nekako okoren.

soba in sveãa. ko bi mu ne bila prej ona druga nesreãna Ïena stopila pred du‰evno oko. Loãila sta se.« — dejal je on po kratkem muãnem molku. zapaziv‰i. saj tako mora biti. katero je bila snela s prstov. »nihãe ne bode vedel. da bi ga ne videl kdo tukaj. Pa tu jo je pri‰el klicat sreãni Ïenin Meden. da je hlastno pogledal proti zaprtim vratom. Elza je vstala naglo iz naslanjaãa. da ste bili tukaj. glejte — tule!« Rekoã je odprla res vrata na mostovÏ. da je sedaj uvidel in spoznal. miza in zrcalo. vse se je vrtelo pred njo. da Hrast vnoviã gleda na vrata. ko bi mu ne bila vzplamtela malo trenutkov prej ona nekdanja ljubezen vnoviã s tako silo — sedaj bi se bil oklenil nje — udu‰il bi se bil v tej strasti. Elza je stala nekoliko ãasa pred ogledalom in dela klobuk na glavo. ne da bi ‰e eden izmed njiju besedico zinil. skrb. Sedaj pa je ostal mrzel in le ena skrb se ga je lotila. On pa je stal nem pred njo. Rokavico. ki so vodila v salon. Medenova soproga je to zapazila in skoro ni moãi imela prikriti svojih ãutil. »Torej pozabljeno!« ponavljala je za njim. Potrkal je na vrata. 151  . »Da. »sedaj bodi vse pozabljeno!« Ropot voza se je zaãul pred gradom. da. »Prepozno je. raztrgalaje krãevito in sedla v naslanjaã. da ga Elza ljubi — do vsega tega mu ni bilo niã. odprla vam bom ta vrata.« pristavila je. Ne bojte se. Vse. ki se mu je bliÏala tako zapeljivo. Do tega.CIKLAMEN BES eDA kdaj ljubili — tako ljubili …« Ni mogla konãati svojega govora.

»Pa — sem ga li res ljubila?« Obrnila se je od ogledala. prepozno!« ‰epetala je. Toda doktorja ni bilo veã. Ona pa se je naslonila na mizo pred ogledalom. Ona ga niti poslu‰ala ni. takoj!« vzkliknila je njegova soproga in od‰el je zopet od vrat. da se je to ravno sedaj in nenadoma zgodilo. Le-ta jih je sprejel z zadovoljnim smehom. »Pozabljeno. Slovo novoporoãenih se je vr‰ilo naglo. Malo potem je ropotal voz z novoporoãenima po klancu navzdol. Lekar in davkarski nadzornik tudi nista opustila nekoliko podlih dovtipov. vzela klobuk in od‰la iz sobe. Elza se je pred vstopom v voz ozrla ‰e enkrat po druÏbi. ãeravno med glasnim hrupom in ‰umom ostalih gostov.CIKLAMEN BES eDA »Takoj. da je izginil. da je prestavljen iz Borja in kako nesreãen je. katere sta ‰epnila Medenu na uho. V salonu jo je sreãal Megla ter ji v tretjiã jel pripovedovati. pa tudi drugi niso niti zapazili.  152  . v gradu gori pa je trajalo svatovsko veselje ‰e dalje pri ne‰tetih buteljah radodarnega gra‰ãaka. kakor bi koga iskala.

za starej‰o hãerko Milico je treba doto pripraviti. okrajni glavar pa je ‰el v penzijo. Pred kratkim sem bil po nakljuãju v Borju. sedela sva doma in tedaj mi je na kratko pripovedoval vse te zgodbe in ‰tirinajst dni pozneje mi je poslal tudi oni listek. »Jaz bi se ga rad znebil. »pa stran vreãi ga ne morem. saj navadno ni bil tak. ker mu nova vlada ni bila po volji. Sodnika Majarona ni veã. kje biva in ali on sploh kaj ve o njej. Tudi o Ilovski mi pri svojem pohodu ni povedal. pokopali so ga Ïe v hladno zemljo in ves trg je Ïaloval za njim. katerega pu‰ãajo take osebe za seboj. 153  L . da se je poroãil moj stari prijatelj z — Ilovsko.« Smejal sem se naivni rahloãutnosti tega moÏa. DeÏevnega veãera. Tudi o adjunktu Megli ne ve nihãe veã povedati tako rahel in neznaten je sled. Pa to ga ne bo posebno teÏilo. Toda zopet leto pozneje sem dobil naznanilo. — vrzi ga ti.« pisal mi je. katerega mu je bila dala Elza s korãki vred. Gra‰ãak Bolè je ‰e vedno stari veseljak. Peto leto teãe sedaj po pripovedovanih dogodkih.CIKLAMEN BES eDA KONEC eto pozneje me je obiskal moj stari znanec Hrast in ostal nekoliko dni pri meni. ãe ga hoãe‰. za zgodovino niso. ko nisva mogla nikamor v druÏbo. ena skrb ga sedaj najbolj zavzema.

Z Boletovimi sta v starih prijaznih razmerah.CIKLAMEN BES eDA Te. in tudi o njej gre govorica. da ni posebno zvest svoji Ïeni. da sta to dva sreãna ãloveka: moj prijatelj in njegova Ïena Katinka. in da jo moÏ pu‰ãa veãkrat samo tja. ãetudi malostne skrbi pa bode menda prost Meden. kateri je v vsem pokoren. kakor je to paã na dnevnem redu v takih majhnih trgih. Zlobnim jezikom je pa to dovolj. Vesel dan sem prebil in od‰el zopet prepriãan. Stari dogodki so sicer v istini »pozabljeni«. Kajti on in Elza nimata otrok. ni dolgo tega. da se vozi rada v mesto. njegov moãnej‰i nasprotnik in zmagovalec v trgu pa bode sigurno — Hrast. to mu je vzgojila Ïena. kajti kolikor mu je do zagrizenega nem‰kutarja ‰e manjkalo. Kam se bode le-ta vrgel — ali bo pristopil k narodni »radikalni« ali narodni »vladni« stranki — tega ne vemo — naroden pa bo gotovo. Prihodnjih volitev za deÏelni zbor komaj ãakajo. pa on je prost vsakih iluzij glede zmage ter se tolaÏi po svoji navadi s starim Homerjem: »”’Εδδεται ηµαο!”. Pripovedujejo sicer o njem. — Pri‰el bo dan!«  154  . z Medenovimi pa se vsi le redko shajajo. In Hrast? Da govorimo resnico: krstni boter sem bil. pa sedaj pride vedno kaj novega mednje. tam v Borju drugemu njegovemu otroku. kjer zahaja v gledali‰ãe in k drugim zabavam. In to je glavna stvar! Bolè bo pa poskusil v velikem posestvu. Meden bo kandidiral za nem‰ko stranko.

se/beseda ISBN 91-7301-092-8 155  .omnibus.CIKLAMEN BES eDA www.