You are on page 1of 25

KODOVI ZA ASEIZMI^KO PROEKTIRAWE

prof. Elena Dumova-Jovanoska

KODOVI ZA ASEIZMI^KO PROEKTIRANJE


Istoriski gledano, propisite za aseizmi~ko proektirawe bile dodavani na postoe~kite kodovi za proektirawe kako odgovor na lekciite nau~eni od {tetite do`iveani od razli~ni zemjotresi. Iako razvojot na tehni~koto razbirawe na odnesuvaweto na konstrukciite pod dejstvo na zemjotres go vodel i razvojot na ovie propisi, sepak napredokot na ovie kodovi bil voden pove}e od politi~ki odkolku od tehni~ki dostignuvawa. Zaednicite so dobro razvieni politi~ki mehanizmi za tretirawe na op{tata bezbednost bile pioneri vo voveduvaweto na kodovi za aseizmi~ko proektirawe.

CEL NA KODOVITE ZA ASEIZMI^KO PROEKTIRAWE


Da se obezbedat minimum uslovi potrebni da se: osiguraat `ivotite i zdravjeto na lu|eto i sigurnosta na op{testvenoto bogatstvo so obezbeduvawe na konstruktivna nosivost, stabilnosta, sredstvata za izleguvawe od objektite, obezbeduvawe na sanitarni uslovi, za~uvuvawe na energija, za{tita na `ivoti i materijalni dobra od po`ari i drugi hazardi koi gi pridru`uvaat urbanite sredini i

CEL NA KODOVITE ZA ASEIZMI^KO PROEKTIRAWE


Zemaj}i go predvid intenzitetot na zemjotresite osnovni celi se: Konstrukciite treba da gi pre`iveat slabite zemjotresi bez bilo kakvi {teti. Konstrukciite treba da gi izdr`at umerenite zemjotrsi bez konstruktivni {teti, no se dopu{ta pojava na odredeni nekonstruktivni {teti. Najjakite zemjotrsi koi se o~ekuvaat na soodvetnata lokacija ne smeat da dovet do kolaps na konstruktivniot sistem iako se o~ekuvaat zna~itelni konstruktivni i nekonstruktivni {teti.

CEL NA KODOVITE ZA ASEIZMI^KO PROEKTIRAWE


Vo kodovite isto taka se vodi smetka deka site konstrukcii nemaat isto zna~ewe za op{testvoto, pa zatoa i nivnata za{tita ne e ednakva. Taka se bara: Da se obezbedat minimalni proektantski kriteriumi potrebni konstrukciite da ja za~uvaat primarnata funkcija i namena, vodej}i smetka za potrebata za za{tita na zdravjeto i sigurnosta na lu|eto i op{testvenite dobra, minimiziraj}i go rizikot po `ivot pri dejstvo na zemjotres. Da se podobrat svojstvata na specifi~nite objekti i konstrukcii koi sodr`at zna~itelni koli~ini na opasni materii, za da funkcioniraat za vreme i posle zemjotresot.

PARAMETRI DEFINIRANI VO KODOVITE


Preporakite vo seizmi~kite kodovi variraat vo svojata kompleksnost vo zavisnost od rizikot soodveten na odredeni konstruktivni tipovi. So zgolemuvawe na seizmi~kiot rizik se zgolemuvaat i ograni~uvawata pri konstruktivnoto proektirawe, a so toa i obemot na kodovite (pravilnicite) raste za da vklu~at pogolem broj na parametri koi gi pridru`uvaat posofisticiranite metodi za analiza na odnesuvaweto na konstrukciite. Vo slednata tabela ilustrirano e kako nekoi parametri koi se definirani vo kodovite zavisat od proektnite uslovi a so toa vlijaat na ograni~uvawata koi proizleguvaat od obezbeduvaweto na aseizmi~ko odnesuvawe.

PARAMETRI DEFINIRANI VO KODOVITE


Seizmi~ki proektni parametri Zabrzuvawe na podlogata

Proektnite uslovi
Se odreduva od nacionalni i regionalni podlogi

Ograni~uvawa koi proizleguvaat od obezbeduvaweto na aseizmi~ko odnesuvawe


Vlijae na intenzitetot na proektnite seizmi~ki sili Nestabilni po~bi baraat detalni pred istragi Koeficientot od tipot na podlogata vlijae na intenzitetot na proektnite sili Karakteristiki na po~vite vlijaat na odgovorot na konstruk. Vlijae na proektnite sili Vlijae na odgovorot na konstrukcijata Vlijae na mo`nosta za primena uprosteni metodi Iziskuva primena na postrogi kriteriumi Uslovuva izbor na soodvetna procedura dadena vo kodovite Mo`e da uslovi primena na posofisticirani metodi za analiza na konstrukciite Vlijae na proektnite seizmi~ki tovari Vlijae na odgovorot na konstrukcijata pri dejstvo na zemjotres

Kategorii na tlo (karakteristiki na tloto)

Se odreduva od nacionalni i regionalni podlogi Polo`bata na objektot na odredena lokacija

Perioda na prvata tonova forma Kategorizacija na objektite spored broj na lu\e vo niv Kategorizacija na objektite spored nivnoto zna~ewe Klasifikacija spored konfiguracija na objektite Faktori na odnesuvawe, nosivost, duktilnost, stati~ka neopredelenost

Visina na objektot Izbor na konstruktiven sistem Opredeluvawe na prostor okolu niv

Pravilen izbor na lokacija Gabarit Dimenzii vo osnova Konstruktiven sistem Konstruktiven sistem za prifa]awe na popre~nite tovari Materijal od koj se izraboteni elementite od toj sistem

ASEIZMI^KO PROEKTIRAWE BAZIRANO NA ODNESUVAWETO


Principot na proektirawe bazirano na odnesuvaweto su{tinski se razlikuva od proektirawe spored propisi. Kodovite dadeni vo oblik na upatstva opi{uvaat {to da se pravi - celta e da se postigne odreden proizvod koj gi ispolnuva barawata na kodot. Na primer, propi{aniot odnos visina/{irina za armiranobetonski platna pokrieni so odredeni plo~i e 3.5:1, celta na ova ograni~uvawe e da se spre~i o{tetuvaweto na fasadnite plo~i kako rezultat na relativnite deformacii. Vo slu~aj na proektirawe bazirano na odnesuvaweto vo kodot }e bide poso~ena namerata i }e mu bide ostaveno na proektantot da izbere na~in toa da go obezbedi.

ASEIZMI^KO PROEKTIRAWE BAZIRANO NA ODNESUVAWETO


NIVOA NA ODNESUVAWE Vo slu~aj na proektirawe bazirano na odnesuvaweto, timot koj se sostoi od proektanti no i od sopstvenici (bilo privatni bilo pretstavnici na dr`avata) nosi odluka za izbor na nivoto na odnesuvawe za koe }e se proektira novata konstrukcija. Za da mo`e uspe{no da go napravi toa timot treba vnimatelno da go definira nivoto na seizmi~ki hazard so koj }e se vleze pri proektiraweto kako i prifatliviot seizmi~ki rizik koj }e go uslovi planiranoto odnesuvawe na konstrukcijata. Se podrazbira deka vo ovie analiza se pravi procena na tro{ocite i o~ekuvanata dobivka.

PARAMETRI DEFINIRANI VO KODOVITE


NIVOA NA ODNESUVAWE Nivoata na odnesuvawe treba da se definiraat kvalitativno no i tehni~ki. Kvalitativniot opis na odnesuvaweto se definira spored potrebite na korisnikot (sopstvenikot). Ovie celi vklu~uvaat sigurnost po `ivot, mo`nosta da se koristi konstrukcijata kako za{tita posle zemjotres, prodol`uvawe na proizvodniot proces posle zemjotres, tro{ocite povrzani so popravkite, zaguba na upotrebata, zaguba na sodr`inata. Tehni~kiot opis na nivoata na odnesuvawe gi preveduva pogore poso~enite opisi na odnesuvawe, vo o~ekuvani {teti na konstruktivnite i nekonstruktivnite elementi od konstrukcijata.

ASEIZMI^KO PROEKTIRAWE BAZIRANO NA ODNESUVAWETO


NIVOA NA ODNESUVAWE
Nivo na odnesuvawe Celosno operativno Opis
Neprekinato koristewe, Zanemarliva konstruktivna i nekonstruktivna {teta. Pogolemiot del od funkciite mo`at vedna{ da prodol`at, Objektot e bezbeden za korisnicite, Su{tinskite funkcii za~uvani, nesu{tinskite prekinati. Potrebna e popravka za da se vospostavat nesu{tinskite finkcii. {tetite se lesni. Konstruktivnite {teti se umereni, no konstrukcijata e stabil-na. Odredeni funkcionalni sistemi i sodr`inata mo`e da se za{titeni od {teti, Za{titata na `ivoti generalno obezbede-na. Objektot mo`e da se evakuira posle zemjotres. Rekonstruk-cijata e vozmo`na, no mo`ebi ekonomski neopravdana. Te{ki {teti, sepak spre~en konstruktiven kolaps, Nekonstruktivni elementi mo`e da padnat. Rekonstrukcija generalno nevozmo`na.

Operativno

Sigurnost na `ivoti

Skoro kolaps

ASEIZMI^KO PROEKTIRAWE BAZIRANO NA ODNESUVAWETO


NIVOA NA ODNESUVAWE

Vrska na ~etirite nivoa na odnesuvawe so o~ekuvaniot seizmi~ki hazard i kategorizacijata na objektite

METODI ZA ANALIZA PRI ASEIZMI^KO PROEKTIRAWE


ANLIZA

LINEARNA

NELINEARNA

STATI^KA

DINAMI^KA

STATI^KA

DINAMI^KA

METODI ZA ANALIZA
LINEARNI
Linearnite postapki se nesporedlivo naj~esto primenuvani i skoro isklu~ivo pri proektirawe na novi konstrukcii.
Stati~kata linearna analiza odgovara da se primenuva na konstrukcii so pravilna konfiguracija ~ii {to oscilacii se opredeleni so prvata (osnovnata) tonova forma. Dinami~ka verzija na linearniot pristap e poznata kako analiza na tonovi formi ili modalna analiza (mode tonova forma). Ovaa postapka se bazira na primena na idealiziran spektar na odgovor i go zema predvid i vlijanieto na povisokite tonovi formi na odnesuvaweto na konstrukcijata. Bidej}i analizata e linearna, deformaciite dobieni vo razli~nite tonovi formi mo`at da se superponiraat za da se dobie vkupniot odgovor i na toj na~in da se opredelat kriti~nite sostojbi. Ovoj tip na analiza se prepora~uva za primena za konstrukcii so neregularna konfiguracija za da se dobie porealna slika za nivnoto odnesuvawe.

METODI ZA ANALIZA
NELINEARNI
Iako nelinearnite metodi se primenuvaat i pri proektirawe na novi konstrukcii sepak primenata na ovie metodi e mnogu po~esta pri izbor na na~in i merki za sanacija i zajaknuvawe na postoe~ki konstrukcii. Postapkata poznata kako push-over (bi mo`ela da se prevede kako tovarewe do lom) pretstavuva stati~ka nelinearna analiza. Ovaa postapka podrazbira potreba od pove}e pati povtoruvawe na stati~ka postapka pri {to se zemaat promenite na materijalnite karakteristiki na elementite kako rezultat na plasti~noto odnesuvawe. Ova ovozmo`uva da se vizuelizira propagacija na {tetite niz konstrukcijata. Ovaa postapka ~esto se koristi za da se uo~at i kontroliraat slabite mesta a so toa da se vidi o~ekuvaniot mehanizam na lom na konstrukcijata. Nelinearnata dinami~ka analiza ili u{te poznata kako analiza na istorijata na odgovorot e najsofisticirana postapka koja istovremeno bara mnogu matemati~ki operacii a so toa i presmetkovno vreme, no i mnogu detalni informacii kako za karakteristikite na konstrukcijata taka i za samata pobuda. Relativno retko se primenuva pri proektirawe na novi konstrukcii i pred se se koristi vo istra`uva~ki celi.

push-over stati~ka nelinearna analiza

AKTUELNI MAKEDONSKI PROPISI ZA ASEIZMI^KO PROEKTIRAWE


Osnovnata filozofija na ovoj pravilnik e: Konstrukciite da se proektiraat taka da pri najjak o~ekuvan zemjotres tie pretrpuvaat {teti no nesmee da dojde do nivno ru{ewe.

Vo ramkite na op{tite odredbi definirano e deka ovie propisi se odnesuvaat na proektirawe vo oblasti so seizmi~ki hazard od VII, VII i IX stepen spored skalata MKZ (Merkali-Kankani-Ziberi), dodeka za seizmi~nost od X stepen se primenuva posebna postapka kako za objekti von kategorija.

AKTUELNI MAKEDONSKI PROPISI ZA ASEIZMI^KO PROEKTIRAWE

Opredeluvawe na seizmi~ki sili


Konstrukciite od visokogradbata se analiziraat na dejstvo na horizontalna seizmi~ka sila najmalku vo dva vzaemno ortogonalni pravci. Od dejstvo na vertikalna seizmi~ka sila posebno se analiziraat pred se konzolnite konstrukcii no i drugi konstrukcii kaj koi vertikalnata komponenta mo`e da bide merodavna. Vkupnata te`ina na objektot G se opredeluva kako suma od postojanite tovari, 50% od korisniot tovar i tovar od sneg. Tovar od veter ne se kombinira so dejstvo od zemjotres.

AKTUELNI MAKEDONSKI PROPISI ZA ASEIZMI^KO PROEKTIRAWE

Opredeluvawe na seizmi~ki sili


Na{ite aktuelni propisi za aseizmi~ko proektirawe, so isklu~ok na objektite von kategorija se baziraat na linearna analiza na konstrukciite pod dejstvo na ekvivalentna horizontalna seizmi~ka sila. Ekvivalentnata seizmi~ka sila ili proektnata sila se opredeluva kako proizvod na te`inata na objektot i eden vkupen seizmi~ki koeficient:

S = K G
K = Ko Ks Kd K p

K o - koeficient na kategorijata na objektot K s - koeficient na seizmi~kiot intenzitet K d - koeficient na dinami~nost K p - koeficient na duktilnost i prigu{uvawe

AKTUELNI MAKEDONSKI PROPISI ZA ASEIZMI^KO PROEKTIRAWE

Opredeluvawe na seizmi~ki sili


Vkupnata seizmi~ka sila, za objekti poniski od pet kata, po visina se rasporeduva spored sledniot obrazec:

Si = S

Gi H i

G
i =1

Hi

Si - horizontalna seizmi~ka sila na i-tiot kat Gi- te`ina na i-tiot kat Hi- visina na i-tiot kat mereno od gorniot rab na temelot

Za objekti povisoki od pet kata, 85% od vkupnata seizmi~ka sila se rasporeduva po visina spored pogore dadeniot obrazec, dodeka 15% od vkupnata sila se dodava na najvisokiot kat.

AKTUELNI MAKEDONSKI PROPISI ZA ASEIZMI^KO PROEKTIRAWE


Metodi za analiza, dozvoleni napregawa i pomestuvawa
Analizata na konstrukciite se vr{i spored teorijata na grani~ni sostojbi i teorijata na elasti~nosta. Dokolku dimenzioniraweto se vr{i spored teorijata na elasti~nost, dozvolenite napregawa se zgolemuvaat za 50%, pri {to granicata na razvlekuvawe nesmee da bide nadminata. Za opredeluvawe na dozvolenoto napregawe na tloto, koeficientot na sigurnost na pojava na lom na tloto se zema so vrednost 1.5. Dokolku dimenzioniraweto se vr{i spored teorijata na grani~na nosivost toga{ se zemaat slednite vrednosti na koeficientite na sigurnost:
za armiran i prednapregnat beton za ~eli~ni konstrukcii za yidani konstrukcii 1.30 1.15 1.50

Maksimalnoto horizontalni pomestuvawe na objektot pod dejstvo na proektnite seizmi~ki sili opredeleno spored teorijata na elasti~nost iznesuva:

f max =

H 600

H e visina na objektot.

AKTUELNI MAKEDONSKI PROPISI ZA ASEIZMI^KO PROEKTIRAWE


Proektirawe na seizmi~ki otporni konstrukcii
Konfiguracijata na objektite treba da e pravilna so ednostavni formi vo osnova, ramnomeren raspored na masi. Vo slu~aj na pogolema masa, nejzinata polo`ba treba da e {to ponisko Vo slu~aj na nepravilni osnovi se predviduva izveduvawe na dilatacioni fugi Nosivite, konstruktivni, elementi se izrabotuvaat od cvrst duktilen materijal; za nekonstrutivnite se upotrebuvaat polesni materijali. Konstruktivniot sistem i elementite treba da imaat dovolna jakost (nosivost), sposobnost za golemi deformacii, akumulacija i disipacija na energijata. Ne se dozvoluva nagla promena na krutosta i nosivosta po visina na objketot. Vo slu~aj na postoewe na fleksibilen kat, koeficientot na duktilnost se zema so vrednost k p = 2 . Krutosta i deformabilnost na konstruktivniot sistem treba da se proektira na na~in da vo slu~aj na zemjotres nema golemi {teti na nekonstruktivnite elementi. Elementi kaj koi malite nepravilnosti pri izvedbata mo`at da dovedat do nestabilnost na sistemot ili do progresivno ru{ewe, ne smeat da se koristat za izgradba na objekti od visokogradba

AKTUELNI MAKEDONSKI PROPISI ZA ASEIZMI^KO PROEKTIRAWE


Proektirawe na seizmi~ki otporni konstrukcii
Se precizira deka pri jaki zemjotresi treba da se obezbedi pravilna rabota vo plasti~nata zona:
Treba da se odberat konstruktivni elementi kaj koi mo`e da dojde do pojava na nelinearni deformacii i plasti~ni zglobovi Treba da se prezemat konstruktivni merki za dobivawe na visok kapacitet na plasti~ni deformacii vo zonata na plasti~ni zglobovi Jazlite, vkle{tuvawata i potporite treba da se proektiraat taka {to mo`at da gi prenesat grani~nite vrednosti na stati~kite golemini bez o{tetuvawe.

AKTUELNI MAKEDONSKI PROPISI ZA ASEIZMI^KO PROEKTIRAWE


Proektirawe na seizmi~ki otporni konstrukcii Armiranobetonski konstrukcii Ramkovni konstrukcii Konstrukcii od armiranobetonski yidovi (platna) Kombinirani sistemi od ramki i armiranobetonski platna Konstrukcii od prednapregnat beton ^eli~ni konstrukcii Prefabrikuvani konstrukcii Yidani konstrukcii