You are on page 1of 40

EC8 PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE

prof. Elena Dumova-Jovanoska

EC8 PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE


Ednostavnost na konstruktivniot sistem Ramnomernost, simetrija i stati~ka neopredelenost Ramnomerna nosivost i krutost vo dvata pravca Torziona nosivost i krutost Soodvetno odnesuvawe na nivo na me|ukatna konstrukcija (beskrajno kruta vo svojata ramnina) Soodvetni temeli

EC8 PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE


Kriteriumi za regularnost (pravilnost) na konstrukcijata
Za potrebite na aseizmi~koto proektirawe konstrukciite se delat na regularni i neregularni. Pripadnosta na konstrukciite kon edna od ovie dve grupi vlijae na slednite aspekti od aseizmi~koto proektirawe:

Izbor na matemati~ki model, koj mo`e da bide ramninski ili prostoren Izbor na metoda za analiza na odgovorot na konstrukcijata Vrednosta na faktorot na odnesuvawe, koj }e bide ponizok za konstrukcii so neregularnosti po visina

EC8 PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE


Kriteriumi za regularnost (pravilnost) na konstrukcijata Faktor na odnesuvawe
Za linearna analiza

Regularnost
Osnova Visina

Dopu[teno uprostuvawe
Matemati~ki model Linearna elasti~na analiza metod na horizontalni sili

da

da

ramninski

referentna vrednost

da

ne

ramninski

tonovi formi

namalena vrednost

ne

da

prostoren

metod na horizontalni sili

referentna vrednost

ne

ne

prostoren

tonovi formi

namalena vrednost

EC8 PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE


Kriterium za regularnost vo osnova
Popre~nata krutost i masite treba da se pribli`no simetri~no rasporedeni vo odnos na dvete ortogonalni oski vo osnova. Osnovata treba da e kompaktna, t.e. treba da se izbegnuvaat konveksni poligonalni linii na sekoj kat. Dokolku sepak postojat vovlkuvawa ili ispaknuvawa, tie mo`e da se smetaat za prifatlivi dokolku nivnaat povr{ina iznesuva pomalku od 5% od povr{inata na objektot vo osnova. Krutosta na me|ukatnite konstrukcii vo nivnata ramnina treba e dovolno golema za da deformaciite vo taa ramnina ne vlijaat na raspredelbata na silite na vertikalnite nosivi elementi. Vo slu~aj na oblici L, C, H, I i X vo osnova, treba vnimatelno da se proveri krutosta na popre~ite granki i da se sporedi so krutosta na centralnite delovi. Vitkosta na konstrukcijata vo osnova = Lmax Lmin ne smee da bide pogolema od 4, kade Lmax i Lmin se najgolemata i najmalata dimenzija vo osnova, vo dvata ortogonalni pravca.

EC8 PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE


Kriterium za regularnost vo osnova
Na sekoe nivo i vo dvata ortogonalni pravca na analiza x i y, konstruktivniot ekscentricitet eo i radiusot na torzija r treba da gi ispoluvaat dvata uslova dadeni podolu, za slu~aj na analiza vo pravec y:

e ox 0.30 rx rx l s
e rastojanie pome|u centarot na krutost i centarot na e ox masi, mereno vo pravec x, koga analizta se sproveduva vo pravec y; radius na torzija rx radius na ... na katnite masi vo osnova ls
Koordinati na centarot na krutost:

xCS =

(xEI ) (EI )
y y

yCS =

( yEI ) (EI )
x x

Radiusi na torzija:

rx =

(x
(x

Koordinati na centarot na krutost:

(EI )
y
2

EI y + y 2 EI x

)
)

xCM

(x m) = (m )

yCM

( y m) = (m )

ry =

(EI )
x

EI y + y 2 EI x

1.

EC8 PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE


Kriterium za regularnost po visina

Site kostruktivni sistemi za prifa}awe na horizontalnite tovari, kako {to se; jadra, nosivi yidovi ili ramki treba da se kontinuirani, bez prekini, od temelite do vrvot na konstrukcijata. Dokolku postojat odredeni vovlekuvawa na odredeni visini, toga{ vertikalnite elementi treba da prodol`uvaat do vrvot na soodvetnata zona. Popre~nata krutost i masite na poedinite katovi treba da bide konstantna ili da se menuva postepeno, bez nagli promeni, od temelite do vrvot na konstrukciite. Kaj ramkovnite sistemi, odnosot na realnata katna nosivost i potrebnata nosivosta dobiena od analizata ne treba da varira pome|u sosednite katovi.

1.

EC8 PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE


Kriterium za regularnost po visina

Vo slu~ai koga postojat vovlekuvawa potrebno e da bidat ispolneti dopolnitelni preporaki dadeni na slikata:

EC8 PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE


Metodi za analiza na odgovorot na konstrukciite
Matemati~kiot model na konstrukcijata treba soodvetno da go pretstavuva rasporedot na krutosta i masite na takov na~in da site zna~ajni deformacii i inercijalni sili bidat zemeni predvid pri seizmi~ko dejstvo. Vo slu~aj na nelinearna analiza modelot treba isto taka soodvetno da go pretstavuva rasporedot na nosivosta. Matemati~kiot model isto taka treba da go odrazuva vlijanieto na jazlite na deformabilnosta na konstrukcijata, kako i kraevite na gredite i stolbovite kaj ramkovnite sistemi. Nekonstruktivnite elementi koi mo`at da vlijaat na odnesuvaweto na primarnata konstrukcija treba da se zemat predvid. Konstrukcijata se tretira deka se sostoi od odreden broj na konstruktivni sistemi za prifa}awe na vertikalni i horizontalni sili, koi me|usebno se povrzani so horizontalni dijafragmi (me|ukatnite konstrukcii). Vo slu~ai koga horizontalnite dijafragmi se kruti vo svojata ramnina, katnite masi i momentite na inercija mo`e da se smeta deka se skoncentrirani vo centarot na masi, odnosno vo centarot na krutost.

EC8 PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE


Metodi za analiza na odgovorot na konstrukciite
Pri definirawe na matemati~ki model na konstrukcii od beton, spregnati konstrukcii (beton-~elik) i na yidani konstrukcii, krutosta na konstruktivnite (nosivite) elementi treda da se opredluva vodej}i smetka za efektot od prsnatinite. Krutosta treba da odgovara na krutosta vo momentot na pojava na te~ewe vo armaturata. Dokolku ne se pravi poprecizna analiza na vlijanieto na prsnatinite, kaj betonskite i presecite od yidarija, se prepora~uva krutosta da se zeme kako polovina od vrednosta na presek bez prsnatini. Dokolku yidovite od ispolnata imaat zna~itelno vlijanie na popre~nata krutost tie treba da se zemat vo analizata.

EC8 PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE


Metodi za analiza na odgovorot na konstrukciite
METODA NA HORIZONTALNI SILI

Ovaa metoda mo`e da se primenuva za analiza na konstrukcii na ~ij odgovor povisokite tonovi formi nemaat zna~itelno vlijanie i vo dvata osnovni pravca. Takvi se konstrukciite koi gi ispolnuvaat dvata sledni uslova: Periodite na osnovniot ton vo dvata pravca se pomali od slednite vrednosti: 4 TC T1 2.0 s Konstrukcijata gi ispolnuva kriteriumite za regularnost po visina.

EC8 PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE


Metodi za analiza na odgovorot na konstrukciite
METODA NA HORIZONTALNI SILI Vkupnata horizontalna sila za sekoj horizontalen pravec se opredeluva spored sledniot izraz:

Fb = S d (T1 ) m
S d (T1 ) e ordinata od proektniot spektar koja odgovara na periodata m e vkupnata masa na objketot od temelite do vrvot e korekcionen faktor ~ija {to vrednost e = 0.85 : dokolku objektot ima pove}e od dva kata i T1 2TC, vo drug slu~aj = 1.0
Periodata na osnovniot ton na konstrukcijata T1 mo`e da se opredeli spored metodite od dinamikata na konstrukciite.

EC8 PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE


Metodi za analiza na odgovorot na konstrukciite
METODA NA HORIZONTALNI SILI Za konstrukcii so visina < 40m vrednosta na periodata na osnovniot ton T1 (vo sek.) mo`e pribli`no da se opredeli spored sledniot izraz:

T1 = C t H
Ct

koeficient koj za konstruktiven sistem od prostorni ~eli~ni ramki iznesuva 0.085, za armiranobetonski prostorni ramki i za ~eli~ni ramki so nesimetri~ni spregovi 0.075 i za site drugi konstruktivni sistemi 0.05 H visina na objektot vo metri od temelite ili gornoto nivo na krut podrum

EC8 PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE


Metodi za analiza na odgovorot na konstrukciite
METODA NA HORIZONTALNI SILI

Vo slu~aj na konstrukcii so betonski ili platna od yidarija vrednosta na C t mo`e da se opredeli i kako:

C t = 0.075 /
kade:

Ac
2

Ac = Ai (0.2 + (l wi H ))

i e vkupnata efektivna povr{ina na platnata od prviot kat Ac na objektot vo m2 Ai e efektivna povr{ina na platnoto i vo razgleduvaniot pravec od prviot kat na objektot vo m2 l wi e dol`ina na platnoto i od prviot kat na objektot vo pravec na prilo`enite sili vo m, so ograni~uvawe odnosot l wi / H da ne bide pogolem od 0.9

EC8 PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE


Metodi za analiza na odgovorot na konstrukciite
METODA NA HORIZONTALNI SILI

Alternativno, procena na vrednosta na T1 mo`e da se napravi so sledniot izraz :

T1 = 2 d
e horizontalno pomestuvawe na vrvot od konstrukcijata, vo m, predizvikano od gravitacionite tovari prilo`eni vo horizontalen pravec.

EC8 PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE


Metodi za analiza na odgovorot na konstrukciite
METODA NA HORIZONTALNI SILI Distribucija na horizontalnata seizmi~ka sila Distribucijata na horizontalnata seizmi~ka sila po visina se vr{i spored oblikot na prvata tonova forma. Za taa cel tonovata forma se opredeluva spored metodite od dinamikata na konstrukciite ili mo`e da se pretpostavi deka raspredelbata e linearna po visina. Se opredeluva odgovorot na konstrukcijata, na dvata ramninski modela, pod dejstvo na horizontalnite sili prilo`eni na site katovi. si m i Fi = Fb sj mj
Fi Fb

si , s j mi ,m j

horizontalna sila koja deluva na katot i vkupna horizontalna sila se pomestuvawa na masite m i , m j spored osnovnata tonova forma masi na soodvetnite katovi

EC8 PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE


Metodi za analiza na odgovorot na konstrukciite
METODA NA HORIZONTALNI SILI Distribucija na horizontalnata seizmi~ka sila Dokolku se napravi aproksimacija za linearen oblik na prvata tonova forma horizontalnite sili Fi se opredeluvaat spored sledniot izraz:

zi mi Fi = Fb zj mj
zi , z j
se visini na masite od nivoto na deluvawe na seizmi~koto dejstvo, temelite ili gornoto nivo na krut podrum

EC8 PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE


Metodi za analiza na odgovorot na konstrukciite
METODA NA SPEKTRALNA ANALIZA SO TONOVI FORMI (MODAL RESPONCE SPECTRUM) Spored metodata na spektralna analiza so tonovi formi vo opredeluvawe na odgovorot na konstrukciite se vklu~uvaat site tonovi formi koi imaat zna~itelno uestvo vo vkupniot odgovor. Kriteriumi za toa koi tonovi formi }e u~estvuvaat vo vkupniot odgovor se: sumata na efektivnite tonovi masi od tonovite formi zemeni pri analizata treba da iznesuva 90% od vkupnata masa na konstrukcijata site tonovi formi so efektivni tonovi masi pogolemi od 5% od vkupnata masa se vklu~uvaat vo analizata Efektivna tonova masa m k koja odgovara na tonovata forma k, se opredeluva taka da vkupnata horizontalnata seizmi~ka sila Fbk se opredeluva kako proizvod od ordinatata na proektniot spektar i efektivnata tonova masa Fbk = S d (Tk ) m k (sumata od efektivnite tonovi masi ja dava vkupnata masa na konstrukcijata).

EC8 PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE


Metodi za analiza na odgovorot na konstrukciite
METODA NA SPEKTRALNA ANALIZA SO TONOVI FORMI (MODAL RESPONCE SPECTRUM) Dokolku prethodnite dva kriteriuma ne se ispolneti (poradi golemoto u~estvo na torzionite tonovi formi), brojot na tonovi formi k koi se zemaat pri analizata pri prostorna analiza treba da gi ispolni slednite dva uslova:

k 3 n
k n Tk

Tk 0.20 s

e broj na tonovi formi koi se zemaat pri analizata broj na katovi nad temelite ili gornoto nivo na krut podrum period na vibracii na tonovata forma k

EC8 PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE


Metodi za analiza na odgovorot na konstrukciite
METODA NA SPEKTRALNA ANALIZA SO TONOVI FORMI (MODAL RESPONCE SPECTRUM) Kombinacija na odgovorite od poedinite tonovi formi Odgovorot na dve tonovi formi i i j (klu~uvaj}i gi i translatornite i torzionite tonovi formi) mo`e da se smetaat nezavisni edni od drugi, dokolku periodite Ti i T j , ( T j Ti ) go ispolnuvaat sledniot uslov:

T j 0.9 Ti
Dokolku site tonovi formi vklu~eni vo analizata se vzaemno nezavisni, toga{ maksimalnata vrednost na E E na odgovorot na seizmi~koto dejstvo mo`e da se opredeli kako:

EE =
EE

E Ei

razgleduvan odgovor na seizmi~ko dejstvo (sili, pomestivawa) vrednost na odgovor na seizmi~ko dejstvo kako rezultat na E Ei tonovata forma i

EC8 PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE


Metodi za analiza na odgovorot na konstrukciite
METODA NA NELINEARNA STATI^KA ANALIZA (PUSH-OVER) Nelinearnata stati~ka analiza (push-over) podrazbira opredeluvawe na odgovorot na konstrukcijata pod dejstvo na konstantni gravitacioni tovari i horizontalni tovari koi monotono se zgolemuvaat. Ovaa metoda mo`e da se primeni za verifikacija na odnesuvaweto na novoproektirani ili postoe~ki konstrukciji i toa: da se verificira ili revidira vrednosta na odnosot na preptovaruvawe (definiran za razli~ni konstruktivni materijali) da se procenat o~ekuvanite plasti~ni mehanizmi i distribucija na {tetite da se proceni konstruktivnoto odnesuvawe na posto~ki ili zajaknati konstrukcii kako alternativa na proektiraweto bazirano na linearnataelasti~na analiza so primena na faktor na odnesuvawe q . Dokolku ovaa metoda se koristi za proektirawe toga{ osnova ili reper pri toa e celnoto pomestuvawe.

EC8 PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE


Metodi za analiza na odgovorot na konstrukciite
METODA NA NELINEARNA STATI^KA ANALIZA (PUSH-OVER)

Vo slu~aj na konstrukciite koi ne gi ispolnuvaat kriteriumite na regularnost konstrukcijata treba da se primenuva prostoren model. Analizata pri toa treba da se sprovede vo dve nezavisni postapki so aplicirawe na horizontalen tovar vo sekoj od dvata ortogonalni pravca. Vo slu~aj pak na konstrukcii koi go ispolnuvaat uslovot za regularnost analizata mo`e da se sproveded na dva ramninski matemati~ki modela, po eden za sekoj ortogonalen pravec. Za niski objekti od yidarija (poniski od tri kata i odnos visina/{irina pomal od 1) kaj koi vo konstruktivnite yidovi dominiraat napregawata na smolknuvawe, sekoj kat mo`e da se analizira nezavisno.

EC8 PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE


Metodi za analiza na odgovorot na konstrukciite
METODA NA NELINEARNA STATI^KA ANALIZA (PUSH-OVER) Pri nelinearna stati~ka analiza potrebno e da se primenat najmalku dve razli~ni distribucii na vkupnata horizontalna sila po visina: uniformna raspredelba, spored koja horizontalnite sili se proporcionalni na masite, nezavisno od katnite visini raspredelba vo sklad so tonovite formi, spored ovaa distrubucija horizontalnite sili se soodvetni na silite koi se primenuvaat pri elasti~nata analiza

So nelinearnata stati~ka analiza se opredeluva relacija na vkupnata horizontalna sila i kontrolnoto pomestuvawe - krivata na kapacitet. Vrednosta na kontrolnoto pomestuvawe se dvi`i od nula do 150% od celnoto pomestuvawe. Celnoto pomestuvawe se opredeluva kako pomestuvawe od elasti~en spektar na odgovor za ekvivalenten sistem so eden stepen na sloboda.

EC8 PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE


Metodi za analiza na odgovorot na konstrukciite
METODA NA NELINEARNA DINAMI^KA ANALIZA (TIME-HISTORY) Odgovorot na konstrukcijata koga seizmi~koto dejstvo e pretstaveno so vremenska istorija mo`e da se dobie so numeri~ka integracija na diferencijalnite ravenki na dvi`ewe. Pri toa e va`no nelinearnoto odnesuvawe na elementite da se pretstavi so soodvetni zakoni.

Zemjot res El-Centro (0.3g) 0.4 zabr zuvawe (sm/sek2) 0.2 0


0 5 10 15 20 25 30

-0.2 -0.4 vr eme (sek)

Zabrzuvawe na 16 kat , od zemjot resot El-Centro (0.3g)


0.6 0.5 0.4 0.3 0.2 0.1 0 -0.1 -0.2 0 -0.3 -0.4 -0.5 -0.6 zabr zuvawe(cm/sek2 )

10

15

20

25

30

vr eme (sek)

EC8 PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE


Metodi za analiza na odgovorot na konstrukciite
KOMBINIRAWE NA VLIJANIJATA OD KOMPONENTITE NA SEIZMI^KITE DEJSTVA Horizontalni komponenti Pri analizata se smeta deka horizontalnite komponenti na seizmi~koto dejstvo deluvaat simultano, pa zatoa vlijanijata predizvikani od niv se kombinirat. Za taa cel se sproveduva analiza na odgovorot na konstrukcijata na razli~nite komponenti posebno. Maksimalnite vrenosti na sekoja veli~ina posle toa se opredeluvaat kako kvadraten koren od suma na kvadratite na taa veli~ina dobieni od poedine~noto dejstvo na sekoja horizontalna komponenta. Na vakov na~in dobienite vrednosti se na strana na sigurnosta pri opredeluvawe na veli~inite od simultano dejstvo na drugi dejstva so seizmi~kite.

EC8 PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE


Metodi za analiza na odgovorot na konstrukciite
KOMBINIRAWE NA VLIJANIJATA OD KOMPONENTITE NA SEIZMI^KITE DEJSTVA Horizontalni komponenti Alternativen priod pri poredeluvawe na odredeni veli~ini od simultano dejstvo na dvete horizontalni komponenti e:

E Edx" +" 0.30 E Edy


0.30 E Edx" +" E Edy
" +"
zna~i da se kombinira so E Edx ja pretstavuva vrednosta na odredena veli~ina dobiena pri prilagawe na horizontalnata sila vo pravec x od konstrukcijata ja pretstavuva vrednosta na odredena veli~ina dobiena E Edy pri prilagawe na horizontalnata sila vo ortogonalni pravec y od konstrukcijata

METODI ZA ANALIZA NA ODGOVOROT NA KONSTRUKCIITE


KOMBINIRAWE NA VLIJANIJATA OD KOMPONENTITE NA SEIZMI^KITE DEJSTVA Vertikalna komponenta Vo slu~aj a vg > 0.25 g vlijanieto na verikalnata komponenta na seizmi~koto dejstvo neophodno e da se zeme predvid vo slednite slu~i: horizontalni ili skoro horizontalni elementi so raspon 20 i pove}e metri horizontalni ili skoro horizontalni konzolni elementi podolgi od 5 metri horizontalni ili skoro horizontalni prednapregnati elementi gredi koi potpiraat stolbovi konstrukcii so bazna izolacija

EC8 PRINCIPI ZA PROEKTIRAWE


Metodi za analiza na odgovorot na konstrukciite
KOMBINIRAWE NA VLIJANIJATA OD KOMPONENTITE NA SEIZMI^KITE DEJSTVA Vertikalna komponenta Vo najop{t slu~aj koga za odredeni elementi vertikalnata komponenta e relevantna kako i horizontalnite komponenti na seizmi~koto dejstvo, kombinacijata mo`e da se napravi spored slednite izrazi:

E Edx" +" 0.30 E Edy" +" 0.30 E Edz


0.30 E Edx" +" E Edy" +" 0.30 E Edz 0.30 E Edx" +" 0.30 E Edy" +" E Edz
E Edz
ja pretstavuva vrednosta na odredena veli~ina dobiena pri prilagawe na vertikalnata seizmi~ka sila

VERIFIKACIJA NA SIGURNOST
VERIFIKACIJA NA GRANI^NA SOSTOJBA NA LOM (ULS) Se smeta deka e obezbedeno baraweto za izbegnuvawe na kolaps (grani~na sostojba na lom) od dejstvo na zemjotres dokolku se ispolneti uslovite vo odnos na nosivosta, duktilnosta, ramnote`ata, stabilnosta na temelite i vrskite. Nosivost (otpornost) So cel da se proveri nosivosta na konstrukcijata slednata zavisnost treba da e zadovolena za site konstrutivni (nosivi elementi) vklu~uvaj}i gi vrskite i relevantnite nekonstruktivni elementi:

E d Rd
Ed
e proektna vrednost na odredena veli~ina, dobiena pod dejstvo na proektnoto seizmi~ko dejstvo, vklu~uvaj}i gi dokolku e potrebno efektite od vtor red. Dopu{teno e da se vr{i redistribucija na momentite na svitkuvawe vo sklad so soodvetnite evrokodovi. e soodvetnata proektna nosivost na elementite, presmetana vo sklad so Rd pravilata na primenetiot materijal (karakteristi~ni vrednosti na svojstvata na metrijalot i parcijalnite faktori ) i vo sklad so mehani~kite modeli usvoeni so razli~nite konstruktivni tipovi.

VERIFIKACIJA NA SIGURNOST
VERIFIKACIJA NA GRANI^NA SOSTOJBA NA LOM (ULS) Nosivost (otpornost) Efektite od vtor red ( P efekt) ne treba da se vklu~uvaat vo analizata dokolku se ispolneti slednite uslovi: P d = tot r 0.10 Vtot h

e koeficient na osetlivost na relativnoto katno pomestuvawe Ptot e gravitacionen tovar na razgleduvaniot kat i nad nego e proektna vrednost na katnoto pomestuvawe, presmetano kako dr razlika od srednata vrednost na horizontalnoto (popre~no) pomestuvawe na vrvot i dnoto na razgleduvaniot kat e vkupnata transverzalna sila na katot predizvikana od Vtot seizmi~ko dejstvo h katnata visina Dokolku na ovoj na~in dobienata vrednost na koeficientot 0.1 < < 0.2 efektite od vtor red mo`e da se zemaat predvid so ednostavno mno`ewe na razgleduvanite veli~ni so faktor 1 (1 ) . Vrednosta na koeficientot ne smee da bide pogolema od 0.3.

VERIFIKACIJA NA SIGURNOST
VERIFIKACIJA NA GRANI^NA SOSTOJBA NA LOM (ULS) Globalana i lokalna duktilnost Treba da se proveri dali konstruktivnite (nosivite) elementi i konstrukcijata kako celina poseduvaat soodvetna duktilnost, zemaj}i ja predvid potrebnata duktilnost, koja zavisi od izbraniot sistem i faktor na odnesuvawe. Za taa cel se kontrolira zadovoluvawe na posebnite preporaki za razli~nite konstruktivni materijali dadeni vo delovite od 5 do 9 na EN 1998. Koga e potrebno se proveruvaat i uslovite koi proizleguvaat od metod na proektirawe spored kapacitet, so cel da se obezbedi posakuvana hierarhija vo pojavuvawe na plasti~ni zglobovi i izbegne pojava na krti mehanizmi na lom.

VERIFIKACIJA NA SIGURNOST
VERIFIKACIJA NA GRANI^NA SOSTOJBA NA LOM (ULS) Globalana i lokalna duktilnost Vo pove}ekatnite konstrukcii potrebno e da se spre~i pojava na katen mehanizam na lom karakteristi~en za mek kat, bidej}i kaj stolbovite od mekiot kat se javuva potreba od obezbeduvawe na visok stepen na duktilnost.

VERIFIKACIJA NA SIGURNOST
VERIFIKACIJA NA GRANI^NA SOSTOJBA NA LOM (ULS) Globalana i lokalna duktilnost So cel da se spre~i pojava na mehanizam na lom karakteristi~en za mek kat, kaj konstrukcii so dva i pove}e kata, za site vrskite na site gredi so stolbovite treba da go zadovoluvaat sledniot uslov:

M
M
Rc

Rc

1.3 M Rb

pretstavuva suma od proektnite vrednosti na nosivosta na svitkuvawe na stolbovite koi se vklu~eni vo jazelot. M Rb pretstavuva suma od proektnite vrednosti na nosivosta na svitkuvawe na gredite koi se vklu~eni vo jazelot.

VERIFIKACIJA NA SIGURNOST
VERIFIKACIJA NA GRANI^NA SOSTOJBA NA LOM (ULS) Globalana i lokalna duktilnost Mehanizam na lom karakteristi~en za jaki stolbovi- slabi gredi kaj ramkovni sistemi

VERIFIKACIJA NA SIGURNOST
VERIFIKACIJA NA GRANI^NA SOSTOJBA NA LOM (ULS) Globalana i lokalna duktilnost Mehanizam na lom karakteristi~en za jaki stolbovi- slabi gredi kaj me{oviti sistemi.

VERIFIKACIJA NA SIGURNOST
VERIFIKACIJA NA GRANI^NA SOSTOJBA NA LOM (ULS)

Uslovi na ramnote`a Konstrukcijata treba da bide stabilna, vklu~uvaj}i prevrtuvawe i lizgawe, pod dejstvo na proektno seizmi~ko dejstvo . Nosivost (otpornost) na horizontalnite dijafragmi Horizontalnite dijafragmi i spregovite vo horizontalna ramnina treba da se sposobni da gi prenesat (so odredeno nivo na sigurnost) efektite od proektnite seizmi~ki dejstva na sistemot za prifa}awe na horizontalni tovari so koj se povrzani.

VERIFIKACIJA NA SIGURNOST
VERIFIKACIJA NA GRANI^NA SOSTOJBA NA LOM (ULS)

Nosivost (otpornost) na temelite Glavna cel e da se obezbedi temelite da ne ja dostignat grani~nata nosivost (ULS) pred toa da se slu~i vo nadkonstrukcijata, t.e. da ostane vo elasti~nata oblast na odnesuvawe, vo situacija koga vo nadkonstrukcijata ve}e se razvivaat plasti~ni deformacii. Za da se postigne toa pri proektirawe spored grani~nata nosivost (ULS) se koristat veli~ini dobieni od seizmi~ko dejstvo so q = 1.5 , t.e. so poniska vrednost na q od primenetata za proektirawe na nadkonstrukcijata.

VERIFIKACIJA NA SIGURNOST
VERIFIKACIJA NA GRANI^NA SOSTOJBA NA LOM (ULS) Nosivost (otpornost) na temelite Za slu~aj na temeli pod poedini vertikalni elementi (stolb ili yid) se smeta deka gorniot uslov e ispolnet dokolku proektnite vrednosti na razli~nite veli~ini za temelite se opredeleni od sledniot izraz:

E Fd = E F ,G + Rd E F ,E

Rd

faktor na sigurnost na nosivost, koj za q 3 se zema so vrednost 1.0 a vo site drugi slu~ai 1.2; e vrednost na odredena veli~ina koja se dol`i na neseizmi~ko E F ,G dejstvo vklu~eno vo kombinacijata na dejstva so seizmi~koto dejstvo e vrednost na odredena veli~ina pri seizmi~koto dejstvo; e vrednost na (Rdi / E di ) q na disipativnata zona ili E F ,E elementot i od konstrukcijata koj ima najgolemo vlijanie na razgleduvanata veli~ina Rdi proektna nosivost na disipativnata zona ili elementot i i proektna vrednost na odredena veli~ina pri proektno E di seizmi~ko dejstvo

VERIFIKACIJA NA SIGURNOST
VERIFIKACIJA NA GRANI^NA SOSTOJBA NA LOM (ULS) Nosivost (otpornost) na temelite Za temeli na konstruktivni yidovi ili stolbovi od ramkovni sistemi, e minimalna vrednost od odnosot M Rd / M Ed vo dvata glavni ortogonalni pravci na najniskite popre~ni preseci kade plasti~en zglob mo`e da se formira vo vertikalen element, pri proektno seizmi~ko dejstvo. Za temeli na stolbovi kaj ramki so koncentri~ni spregovi, e minimalna vrednost od odnosot N pl ,Rd / N Ed od site zategnati dijagonali od spregovite. Za temeli na stolbovi kaj ramki so ekscentri~ni spregovi, e minimalna od slednite dve vrednosti: minimum od odnosot V pl ,Rd / V Ed od site kratki seizmi~ki vrski i minimum od odnosot M pl ,Rd / M Ed od site sredni i dolgi vrski vo spregovite. Za temeli koi se zaedni~ki za pove}e vertikalni elementi (temelni gredi i sl.) se smeta deka go ispolnuvaat osnovnoto barawe, dokolku e opredelen za vertikalen element so najgolema horizontalna sila na smolknuvawe pri proektno seizmi~ko dejstvo, ili dokolku se koristi vrednost = 1 se zema Rd da ima vrednost 1.4.

VERIFIKACIJA NA SIGURNOST
VERIFIKACIJA NA GRANI^NA SOSTOJBA NA [TETI (ULS) Grani~na vrednost na relativnoto katno pomestuvawe a) za objekti koi imaat nekonstruktivni elementi od krt materijal povrzani so nosivata konstrukcija:

d r 0.005 h

b) v)

za objekti koi imaat duktilni nekonstruktivni elementi: d r 0.0075 h za objekti koi imaat nekonstruktivni elementi prika~eni na takov na~in da ne sorabotuvaat so konstruktivnite deformacii ili objekti bez nekonstruktivni elementi: d r 0.010 h

e proektno katno pomestuvawe, katna visina e faktor na redukcija so koj se zema predvid ponizok povraten period na seizmi~koto dejstvo koe odgovara na baraweto za ograni~uvawe na materijalnite {teti

dr h