You are on page 1of 224

Wilhelm Busch

Mladinski pastor, blagovestnik, pridigar, pisec in avtor tevilnih knjig.

NASA USODA
Jezus - naa usoda. Tema, ki jo je pastor usch izbral za osnovo svojega raznolikega poslanstva. Olubo mladinskega pastorja v !ssnu je opravljal z velikim navduenjem. "ot pridigar !vangelija je neutrudno potoval in govoril tiso#im ljudem. Jrrepri#an je bil, da je !vangelij Jezusa "ristusa najpomembneje sporo#ilo vseh #asov. $li elimo sliati to sporo#ilo% &repustimo se njegovemu vodstvu in kmalu bomo spoznali' (Jezus nasa usoda( je najvaneja tema sveta in naega ivljenja.

Wilhelm Busch

Jezus naa usoda

cLv
Christliche Literatur-Verbreitung e.V. Postfach 11 01 35 33661 Bielefeld

)aslov izvirnika' J!*+* +)*!, *-./-"*$0 1 b2 -03 4 -hnstliche 0iteratur-3erbreitung e. 3. &ost5ach 667689, :-88;;6 iele5eld &revod iz nem#ine' Mojca :ari Tiskarna' !bner +lm /* ) 8-<=8=>->?<-6

Kazalo
og - da, toda zakaj Jezus%.............................................> "aj je smlsel mojega ivljenja%.......................................@7 )imam #asaA.....................................................................86 &ozorl Bivljenjsko nevarnoA..............................................?? "aj storiti%........................................................................9< Cakaj og vse to dopu#a%.............................................>6 )aa pravica do ljubeznl.................................................<? $li lahko #lovek govori z ogom%.................................. =; &reprosto ne morem verovatiA....................................... 67> "ako naj bomo v ivljenju zadovoljni, ko nas neprestano ti#ijo nai grehi in krivda%..........6@7 "ako uivati ivljenje, ko pa nam gredo ljudje na ivce%...............................688 &opolnoma se moramo spremeniti, toda kako%........... 6?? rez meneA...................................................................... 69; $li v veri obstaja gotovost%...........................................6;; Je kr#anstvo privatna zadeva%.....................................6<7 "daj bo (konec sveta(%..................................................6=8 $li je ivljenje z ogom koristno%................................@7<

Kdo je bil Wilhelm Busch?


3 #asu pred in po drugi svetovnl vojnl je bll Dilhelm usch E#eprav v deelah anglekega govornega podro#ja skoraj nepoznanF med najbolj znanimi in popularnimi nemkimi evangellzatorji. )jegov neposreden in iskren na#in razlaganja iblijske resnice je privla#il na tiso#e ljudl, kl so ga hodili posluat. Dilhelm usch je bil prepri#an, da je sporo#ilo !vangelija najpomembneje sporo#ilo vseh #asov. )jegove pridige in spisi, v katerih silovito, vendar enostavno podaja biblijski odgovor na temeljna #loveka vpraanja, o sprejemljivi tako za mlade kakor tudi za stareje, za bogate in revne, za olane in za neizobraene ljudi z ulice. ,ojen je bil leta 6<=> v Duppertal-!lber5eldu v )em#iji, svojo mladost pa je preivel v Grank5urtu na Maini, kjer je tudi obiskoval in kon#al srednjo olo. Ca #asa prve svetovne vojne je sluil v nemki vojski in #eprav mlad, dosegel #in poro#nika. Tarn, na bojnem polju, je sre#al Odreenika in predal svoje ivljenje ogu. Ta dogodek je korenito spremenil smer njegovega ivljenja in v naslednjih letih vplival tudi na usode tiso#erih ljudi. &o koncu vojne je tudiral teologijo v THnbingenu ter nato kot pastor sluboval v iele5eldu, zatem v rurskem podro#ju in naposled v !ssnu. Tu je kot pastor in voditelj mladine ostal do svoje smrti. Med svojim slubovanjem je #esto potoval po )em#iji in drugih evropskih dravah ter povsod razlagal ojo besedo. "er je podpiral strogo in brezkompromisno stali#e uradne nemke cerkve proti vmeavanju Tretjega ,eicha v cerkvene zadeve in se ni bal svoje vere odkrito izkazovaH, so ga nacisti ve#krat zaprli. &o koncu druge svetovne vojne je Dilhelm usch nadaljeval svoje poslanstvo kot potujo#l evangelizator. &o ve# desetletjih neutrudnega dela ga je leta 6=;; Iospod poklical k sebi.

Predgo or
(Jezus - naJa usoda( je naslov teme, kl jo je pastor usch izbral za veliko evangellzacijo v !ssnu leta 6=8<. 3 tern mestu je z velikim zadovoljstvom sluboval kot mladlnski pastor, prav tako pa je na svojih mnogotevilnlh popotovanjih iril !vangelij med ljudi. Tako je ni#kollkokrat, po mestlh in vaseh, na vzhodu in zahodu, po !vropi in svetu, vabil ljudi k Jezusu. "ako se je veselil, ko so ljudje prihajali posluat njegova sporo#ilaA il je prepri#an, da je Jezusova radostna vest najpomembneje sporo#ilo vseh #asov. )a tiso#e ljudi ga je prihajalo posluat. "ljub temu je ostal pravi duni pastir in mu za posameznika ni nikoli zmanjkalo #asa. To je bila njegova posebna sluba. &reko svoje zapu#ine na magneto5onskih trakovih se e dandanes obra#a na nas, tudi s to knjigo - kot sluabnik krianega Jezusa "ristusa, ki je od mrtvih vstal. (Jezus - naa usoda( - je bilo temeljno sporo#ilo njegovega raznovrstnega poslanstva. Belite to sporo#ilo sliati% &rav lahkoA &repustite se vodstvu *vetega :uha in pridite k njegovi prinici. "malu boste sprevideli' (Jezus naa usoda( - je temeljno sporo#ilo sveta in naega ivljenja. "arl-.einz !hring

Bog ! da" #oda za$aj Jezus?


*tareji pastor, ki je kakor jaz, vse ivljenje deloval v veliklh mestlh, leta neprestano poslua ene in iste (bisere(. !den od njih se glasi' ("ako lahko og dopu#a vse to%( :rugi zopet pravi' ("ajn in $bel sta bila brata. "ajn je ubH $bela. Odkod torej "ajnu ena%( !den od najljubih pa mi je naslednji' (Iospod pastor, neprestano govorite o Jezusu. To je zelo lepo. 3endar pa v resnici sploh ni pomembno, kateri veri pripada. &oglavitno je imeti strah in spotovanje do 3semogo#nega, )evidnega.( "ar logi#no se slii, mar ne% Moj veliki rojak Ioethe Eki je prav tako doma v Grank5urtuF pravi' (Ob#utek je vse, ime je samo zvok in dim.( )i pomembno, all govorimo o $lahu, udi, +sodi, all o (3rhovnem bitju(. &omembno je v nekaj verovati. &recizirati svojo vero je 5anatizem. 3saj 97 odstotkov ljudi tako misli, mar ne% Je vedno se spominjam stare gospe, ki mi je neko# dejala' (Oh, gospod pastor, vi in vae zgodbe o JezusuA $li ni Jezus sam dejal' K3 hii mojega O#eta je veliko bivali#T Tarn je za vse dovolj prostoraA( :ragi prijatelji, to je strana zmotaA Ob neki priliki sem se znael na berlinskem letau#u (Tempelho5er Geld(. &red vkrcanjem na letalo je bilo potrebno opraviti kontrolo voznih kart. &red menoj je v vrsti stal visok in atletski mo Ekot da ga e vedno vidim pred sebojF, pravi dvometra, z ogromnim potovalnim pla#em pod roko. *vojo vozovnico je pomolil uslubencu, ki mu je dejal' (*amo trenutekA 3aa karta ni ve# veljavnaA( Iospod mu je odvrnil' ()e bodite tako dlakocepski. istveno je, da karto imamA( ()e,( mu je odlo#no pojasnil uslubenec, (bistveno je, da imate veljavno kartoA( &rav tako je tudi z vero. )i bistvo v tem, da vero imamo - kakrno koli pa# e. 3sak po svoje veruje v nekaj. )edavno mi je nekdo rekel' (3erjamem, da bi se iz kilograma govedine dalo napraviti dobro juho.( Tudi to je vera - svoje vrsteA )i bistvo v tem, da imate nekakno vero, temve# da imate pravo vero. 3ero, s katero lahko ivite tudi, ko gre vse narobe, vero, ki vam pomaga pri velikih preizkunjah, vero, ki vam pomaga soo#iti se celo s smrtjo. *mrt je za pravilnost nae vere

najve#ja preizkunjaA Obstaja samo ena prava vera, s katero lahko pravilno ivimo in pravilno umremo' to je vera v Jezusa "ristusa, *ina bojega. Jezus sam je dejal' (3 hii mojega O#eta je veliko bivali#.( 3endar, samo ena vrata vodijo do njih' (Jaz sem vrata. "dor bo vstopil skozi mene, ta bo odreen.( Jezus, On je - vrataA :obro vem, da ljudje tega ne sliijo radi. O cigu lahko razpravljamo cele ure. )ekdo si ga predstavlja na en, drugi spet na druga#en na#in. 3endar pa o Jezusu ni mogo#e razpravljati. &ovem vam, samo vera v Jezusa, *ina bojega, reuje in prinaa blaenost in s tako vero je mLgoce iveti in umretiA )eko moje doivetje nam lepo pokae, kako smeno ta vera deluje ljudem. )eko#, pred mnogimi leti, sem na sprehodu po !ssnu naletel na dva moakarja, verjetno rudarja, ki sta se pogovarjala na plo#niku. "o sem se jima priblial, me je eden od njiju pozdravil' (:ober dan, gospod pastorA( Obrnil sem se in ga vpraal' (Odkod se poznava%( )asmehnil se je in dejal drugemu' (To je pastor uschA *ijajen 5antA( (.valaA( sem odvrnil. (:a, sijajen 5ant,( je nadaljeval, (vendar malo prismojenA( (&rismojen% Cakaj%( sem zlovoljno vpraal. &onovil je' (Cares, pastor je sijajen 5antA 3endar pa neprestano govori o JezusuA( (Mlovek oji,( sem mu presene#eno dejal, (prav ni# nisem prismojenl Mez sto let boste v vecnosHA Tedaj bo vse odvisno od tega, all ste spoznali Jezusa. Od njega je odvisno, all boste pristali v nebesih all v peklu. &ovejte mi, poznate Jezusa%( (3idi,( se je smeje obrnil k svojemu tovariu, (e spet za#enjaA( ,avno s tem bi rad za#elA 3 ibliji obstaja verz, s katerim elim za#eti svoje pripovedovanje. Ilasi se' ("dor ima *ina bojega, ima ivljenje.( Iotovo ste se pri verouku nau#ili kaj o Jezusu, vendar to e ne pomeni, da ga imate. ("dor ima *ina bojega( - bodite pozorni na besedo KimaK - (ima ivljenje.( - Tu in v ve#nostiA ("dor nima *ina bojega, nima ivljenja.( Tako nam govori boja esedaA &oznate izrek' ("dor ima, imaA( Tudi navedeni verz iz iblije ima isti pomen. Cato bi vas rad prepri#al, da sprejmete Jezusa in svoje ivljenje predate v njegove roke. Bivljenje brez njega je razva+na. &ovedal vam bom, zakaj je Jezus edini, v katerega je treba verovati in zakaj je vera v Jezusa "ristusa edina prava vera, oziroma, #e se povsem osebno izrazim, rad bi vam povedal, zakaj moramo imeti Jezusa in zakaj moramo vanj verjeti.
8

%& Jezus je bo'je od$ri#je


Me ml kdo re#e' (3erjamem v oga, zakaj bi torej potreboval Jezusa%(, mu odvrnem' (To je neumnostA og je nevldni bogA rez Jezusa ne moremo ni#esar vedeti o oguA( 0judje si lahko izmislijo svojega lastnega boga, (ljubega boga( na primer, kl ne bo nobenega pravega )emca pustil na cedilu, vsaj dokler ne spije ve# kot pet vr#kov piva na danA $lan, uda - vse to so samo projekcije naih elja. og pa% rez Jezusa ne moremo ni# vedeti o ogu. Jezus nam odkriva oga. og je namre# priel k nam v podobi Jezusa "ristusa. &omagal si bom s prispodobo. &redstavljajte si debel meglen zid, izza katerega je skrit og. "er ljudje brez njega niso mogli iveti, so ga za#eli iskati. &oskuali so se prebiti skozi meglo. To so poskusi raznih verstev. 3se vere predstavljajo #lovekovo iskanje oga in vsem je skupno to' izgubile so se v megli in niso bile sposobne najti oga. og je skriti bog. Mo po imenu /zaija je to dobro razumel, ko je iz globine srca zaklical' (Iospod, ne moremo priti k tebi. O, da bi predrl nebesa in stopil dol...( /n glejte, og ga je uslialA &redrl je megleni zid in se spustil k nam - v podobi Jezusa "ristusa. &riel je tlstega dne, ko so angeli prepevali na etlehemskih poljanah' (:anes se je rodil va OdreenikA *lava ogu na viavahA( /n Jezus nam govori' ("dor vidi mene, je videl mojega O#eta.( rez Jezusa nisem ni#esar vedel o ogu. *amo z njegovo pomo#jo lahko zares spoznam ogaA 0e kako lahko kdo re#e' ()e potrebujem JezusaA(

(& Jezus je odreujo)a ljubezen bo'ja


&ri nekem intervjuju me je novinar vprasal' (Cakaj vodite te shode%( Odgovoril sem mu' (To delam zato, ker se bojim, da bodo ljudje li v pekel.( )asmehnil se ml je in rekel' (&ekel ne obstajaA( Odvrnil sem mu' (To vi praviteA Mez sto let boste vedeli, all ste imeli prav vi ah( pa boja eseda. &ovejte mi,( sem nadaljeval, (ste e kdaj za#utili strah pred ogom%( ()eA( je odgovoril. (0jubega oga se nikomur ni treba batiA( Tedaj sem mu pojasnil' (-elo #lovek s povrnim znanjem o ogu mora vedeti, da ne obstaja ni# stranejega kot je On

- svetl in pravi#ni og, sodnik naih grehov. Mislite, da bo kar pozabil na vae grehe% /menujete ga Kljubi og(% iblija ne govori tako. iblija pravi' (*trano je pasti v roke ivega oga.( *te se e kdaj ustraili oga% Me ne, niste niti priblino dojeli strahovite stvarnosti boje svetosti in grozljive stvarnosti svojih grehov. Toda, ko se boste za#eli bati oga, se boste vpraali' ("ako lahko obstanem pred ogom%( Osebno mislim, da je dejstvo, da se bojega srda ne bojimo ve#, ena najve#jih neumnosti naega #asa. "o nek narod preneha oga in njegov srd nad grehom jemati resno, je to znamenje zastraujo#e zakrknjenosti. &ro5esor "arl .eim mi je neko# pripovedoval p svojem potovanju v &eking. Tarn so ga peljali na nek hrib, na vrhu katerega je stal oltar, ki so ga imenovali (nebeki oltar(. ,azloili so mu, da se na tem hribu v tako imenovani (no#i sprave( zbere na tiso#e ljudi s svetilkami v rokah. "asneje se jim pridrui sam cesar, - v tem #asu je na "itajskem e vladal cesar - ki za svoj narod daruje rtev sprave. "o mi je pro5esor .eim to povedal, je na koncu dodal' (Ti pogani so dobro vedeli, kaj je srd boji in da se #lovek mora spraviti z ogom.( )asprotno pa civiliziran zahodnjak misli, da je dovolj, #e govori o (ljubem bogu(, ter da bo og zadovoljen z njim tako dolgo.dokler bo redno pla#eval cerkveni davekA Ca#nimo se raje ponovno bati ogaA 3si smo kdaj greiliA 3i niste% )e varajte samega sebe, prav gotovo steA "o se bomo ponovno nau#ili bati oga, se bomo vpraali' ("ako ubeati boji jezi% "do nas bo reil%( Jele, ko si bomo za#eli postavljati ta vpraanja, se nam bodo odprle o#i in bomo razumeli, da je Jezus ljubezen boja, ki nas osvobajaA ( og eli, da se vsi /judje reijo(, toda ne more bitA nepravi#en. og ne more pustiti greha nekaznovanega. /n prav zaradi tega je daroval svojega *ina - za odreitev in spravo. 3 mislih mi sledite do Jeruzalema. &red mestom se je na vzpetini zbralo na tiso#e ljudi. 3isoko nad njihovimi glavami se dvigujejo trije krii. Mlovek na levem kriu je kakor mi - grenik, na desnem prav tako. Toda poglejte #loveka na sredini. Ia vidite% Tistega s trnovo krono na glavi% To je *in ivega ogaA O, glava kronana, od vseh zasmehovanal O, glava, polna ran, na elu krona trnova! 67

Kri in znoj sta s tebe Ilia, iz ran tvojih brez tevila. Cakaj je pribit na kriu% Ta kri je oltar boji. Jezus je (jagnje boje, kl Je nase prevzelo vse grehe sveta( in nas spravilo z ogom. Ilejte, dokler ne najdete Jezusa, vas lahko zadene boja jeza, pa #eprav to zanikate. *amo tisti, ki so prili k Jezusu, lahko ivijo v miru z ogom. "er, (...na njega pade kazen zaradi naega miru...( :ovolite mi, da vam to razloim s preprosto prispodobo. 3 prvi svetovni vojni sem bil topni#ar. /meli smo topove, ki so bili z vseh strani za#iteni s kovinskimi plo#ami. )aenkrat smo v prvi bojni liniji ostali brez za#ite pehote in napadli so nas tanki. /zstrelki so kot to#a deevali po za#itnem oklepu, ki je bil k sre#i dovolj trden, da smo ostali nepokodovani. 3 tem trenutku sem pomislil' (Me bi sedaj pomolil roko izza #itnika, bi mi jo krogle pri pri#i razmesarile in to bi me pogubilo. &rav gotovo bi izkrvavel. Tukaj - za tem oklepom pa sem varenA( ,avno to je Jezus postal zame. :obro vem, da bi me brez Jezusa boja sodba uni#ila. rez )jega ne morem dose#i sr#nega miru, naj si e tako prizadevam. rez Jezusa ne morem umreti brez smrtnega strahu pred mojo usodo. rez Jezusa me moja pot vodi naravnost v ve#no pogubljenje. 3e#na smrt nedvomno obstaja - po#akajte malo in videli bosteA Toda, ko stojim v za#iti Jezusovega kria sem varen, tako kot takrat za jeklenim oklepom. &repri#an sem, da je Jezus tisti, ki me je odkupil in odreilA :a, Jezus je ljubezen oja, ki osvobajaA &oznate te besede' ( og eli, da se vsi ljudje odreijo.( &rav zato nam je dal svojega *ina' da bi nas odreil, da bi nas odkupil. :al ga je tudi za vasA )e mirujte, dokler ne doseete bojega miru, dokler ne boste odreeniA Cakaj potrebujemo Jezusa% Cato ker...

%%

*& Samo Jezus lah$o rei naj e)je 'i ljenjs$e +robleme
$li veste, kaj je najve#ji problem naega ivljenja% *tareji bodo seveda takoj pomislili na ol#, ledvice, all pa# nekaj, kar jih trenutno mu#i. &ri mladlh pa je to (5ant( all (dekle(. 3sakdo ima kaken problem. 3endar pa, verjemite mi, najve#ji problem v naem ivljenju je naa krivda pred ogomA "er sem veliko delal z mladlml, sem pogosto iskal nove prispodobe, s katerlmi bi jim laje pojasnil to resnico. !no od njih bi rad uporabil tudi sedaj. *vojim poslualcem bi dejal' (Camislite si, da od rojstva dalje okrog vratu nosite elezenN obro#. 3sakl#, ko greite, je nanj privarjen #len verige. /meli ste ne#lste misli - en #len. ill ste grdi do matere - en #len. Irdo ste govorlli o drugih - en #len. :an ste preiveli brez molltve in se vedli, kot da ni oga - en #len. ill ste nepoteni, lagali ste - en #len.( &oskuajte si sedaj predstavljati dolino verige, ki jo vle#emo za seboj. To je veriga nae krivde. Te verige seveda ne moremo videti, toda takna je resni#nost nae krivde pred ogom. )asa krivda je velika in vle#emo jo za seboj, kamorkoli gremo. &ogosto se spraujem, zakaj ljudje niso sre#neji in bolj zadovoljni. 3ideti je, kot da imajo vse pogoje za sre#o, toda all so v resnici sre#ni% *aj ne morejo bitiA )e morejo, ker za seboj vle#ejo teko verigo lastne krivdeA )ih#e, noben pridigar, duhovnik, niti angel, jim je ne more sneti. -elo og je ne more sneti, ker je pravi#en. - (Mlovek anje to, kar je posejal(. Toda, tu je JezusA *amo on lahko rei na najve#ji ivljenjski problem. +mrl je za moje grehe. Odkupil mi jih je s svojo smrtjo. Cato lahko sname mojo verigo krivde. - On je edini, ki lahko to storiA /% lastnih izkuenj lahko re#em, da je veliko olajanje, #e vemo, da so nam grehi odpu#eni. To je najve#je olajanje, ki ga lahko okusimo v ivljenju. Ta izkunja nam ne menja samo ivljenja, temve# tudi smrt. *tareji boste to dobro razumeli' eno je umreti in vedeti, da so ti grehi opro#eni, toda nekaj povsem drugega je oditi v ve#nost obremenjen z vso svojo krivdo. To mora biti zares stranoA &oznam ljudi, ki vse ivljenje govorijo' (:ober sem. &ravi#en sem.( Toda nekega dne bodo umrli in nih#e jih ne bo mogel 6@

spremljati na ladji njihovega ivljenja, kl bo s tokom ve#nosti odplula protl ogu. )i#esar ne bodo mogli odnestl s sebojO niti hie, nltl ban#nega ra#una, nitl hranilne knjiice - samo svojo lastno krivdo. Tako se bo #lovek pojavil pred ogom. IroznoA Takna je #loveka smrt. /n ko re#ejo' (*aj vsi nmlrajo takoA( - Tedaj tudi vsi umlrajo takoA Toda tebi tega ni trebaA Jezus ti nudi oproscenje tvojih grehovA To je najve#ja mona osvoboditev. &ri osemnajstih letih sem izkusil, kako je, #e so ti grehi odpu#eni. Moja veriga krivde se je zlomila in odpadla. Cgodilo se je tako, kot poje pesem' (...bil sem izgubljen grenik, sedaj sem tudi sam odreen... moje srce je sre#no in ne boji se ve#. Od strahu me osvobodi, milostna boja eseda.( Belim si, da bi tudi vi doiveli boje odpu#anje. &ribliajte se JezusuA Je danes to storiteA &ri#akuje vas. ,ecite mu' (Iospod, moje ivljenje je zgreeno in polno grehov. /zogibam se to priznati in se prikazujem v najbolji lu#i. *edaj pa predte polagam vse svoje grehe. .o#em verjeti v to, da lahko tvoja kri opere vso mojo krivdo.( Odpu#anje grehov je #udovita stvar. )e oklevajteA 3 6>. stoletju je v $ngliji ivel mo po imenu John un2an. Caradi svoje vere je mnogo let preivel v zaporu. E)ekatere stvari se nikoli ne spremenijoA &oleg boje esede je zapor najtrdneja stvar na svetu.F 3 zaporu je un2an napisal prelepo knjigo, ki se e danes veliko bere. 3 njej prikazuje ivljenje kristjana kot nevarno potovanje, polno avantur. "njiga pripoveduje o #loveku, ki je ivel v mestu &oguba. )eko# ga je prevzel nemir in je dejal Epriblino takoF' (Tukaj mi ni dobro. Moja dua ne pozna mini. )esre#en sem. Moram od tu.( *vojo skrb je zaupal eni in ta mu je odgovorila' ()emiren si, potrebuje po#itek.( &o#itek mu ni pomagal, nemir je ostal. )ekega dne kon#no sklene' (:rugega izhoda ni, to mesto moram zapustitiA( /n odide. Be po nekaj korakih je za#util, da na hrbtu nosi veliko breme. .otel se ga je reiti, toda ni mogel. reme je postajalo teje, bolj ko se je oddaljeval od mesta. &reden je krenil na pot, ga e #util ni, toda dlje ko je hodil, teji je postajal. Mez #as se je e komaj vlekel po cesti. * hudim naporom se je vzpenjal po strmini. reme je postalo e nevzdrno. )enadoma se je, ko je stopil izza ovinka, znael pred kriem. )a koncu svojih mo#i se je zruil 68

ob vznoju kria, ga objel /n dvignil pogled h krianemu Jezusu. 3 tem trenutku je za#util, kako mu je breme zdrselo s hrbta in se s hru#em in tru#em zvalilo v gjobino. Ta zgodba je #udovita prispodoba tega, kar doivlja #lovek, ko se priblia kriu Jezusa "ristusa. Pod Jezusa kri em me zora obsije. !il sem kot slepe", a zdaj vidim spet, ko milost ml Jezusa ivljenje oblije, v bla en sem mir in veselje sprejet Moji grehi so odpu#eni, ker je moj Odreenik trpel namesto mene. *nel ml je verigo krivde. Mojega bremena ni ve#. )ih#e razen Jezusa mi ne more podariti tega - odpu#anja za moje grehe. Cakaj potrebujem Jezusa% Je en razlog je, zakaj ga potrebujem.

,& Jezus je dobri +as#ir


3erjetno ste e vsi izkusili, kako hudo je bitA sam in kako prazno je tedaj ivljenje. 3 svoji osamljenosH ste spoznali' (3 mojem ivljenju nekaj manjka. 3endar kaj%( &ovedal vam bom' manjka vam Odreenikl ,avnokar sem vam pojasnil, da je Jezus umrl na kriu zato, da bi pla#al nae grehe. &ozorno posluajte ta verz' (...za nae zvell#anje ga je zadela kazen...( Mrtvega so sneli s kria in ga poloili v grob, izklesan v steni. &red vhod so zavallli teko kamnito plo#o. :a bi bil popolnoma gotov, je rimski oblastnik ukazal, naj grob zape#atljo in pred vhod postavijo strao. 0ahko si mlslimo, da so bill vsaj nekateri od teh straarjev prekaljenl veteranA, ki so se borili po vseh deelah tedanjega sveta' Ialiji, Iermaniji, $ziji, $5riki... )jihova telesa so bila pokrita z brazgoHnami iz mnogih bitk. Ob svltu tretjega dne so stall pred grobom s #iti v rokah, s sulicaml v desnicah in s #eladami na glavah. )a rimskega legionarja na strai se je #lovek lahko zaneselA lblija pa pravi' ("ajti Iospodov angel je priel iz nebes. &ristopil je in odvalil kamen...( /n Jezus je stopil iz groba. *traarji so v sveti grozi kakor mrtvi popadali po tleh. 6?

"malu zatem je Jezus sre#al revno dekle, za katero je v ibliji zapisano, da jo je Jezus odreil sedmlh demonov, kl so jo bill obsedali. Tega jutra je bila vsa objokana. Jezus se ji je priblial. "o ga je ugledala, se ni od strahu zruila na tla. ,avno obratno. "o je prepoznala Iospoda, kl je od mrtvih vstal, so se njene solze spremenile v radost in vzkliknila je' (+#enikA( &otolaila se je, ker je vedela' (Jezus je dobri pastir, iv je, tu je - z menoj.( 3idite, zato si elim Jezusa. &otrebujem nekoga, ki me bo prijel za rokoA Bivljenje me je pahnilo v mra#ne globine. Caradi svoje vere sem veliko #asa preivel po nacisti#nih zaporih. ill so trenutki, ko sem razmiljal' (*amo e korak me lo#i od mra#nega kraljestva norosti, odkoder se nih#e ve# ne vrne.( /n tedaj je k menA priel JezusA /n zopet je bilo vse dobro. To vam lahko zagotovim. 3 zaporu sem preivel no#, ko je kazalo, da se je odprl sam pekel. Tega dne so nacisti privedli ljudi, ki so jib. poslali v koncentracijsko tabori#e. 0judi brez vsakega upanja, deloma kriminalce, deloma nedolne - Bide. Te no#i, dobro se spominjam - bila je sobota, so bila njihova srca polna globokega obupa. )enadoma so vsi za#eli na ves glas vpiti. Tega prizora si ne morete predstavljati. *tavba je bila polna obupanih ljudi, ki so stokali in tolkli po zidovih in vratih svojih celic. *traarji so v strahu streljali v strop, tekali od celice do celice in delili udarce levo in desno. *edel sem v svoji celici in premiljeval' (Tako bo v peklu.( Ta prizor je teko opisati. 3 tem trenutku sem pomislil' (JezusA On je tuA( &ripovedujem vam, kar sem v tem trenutku doivljal. Tiho, #isto tiho sem v svoji celici dahnil' (JezusA JezusA JezusA( Mez tri minute je vse potihnilo. *te razumeli% &oklical sem ga, noben iv #lovek tega ni mogel sliati, samo On - in demonA so se morali umakniti. Tedaj sem, ceprav je bilo to strogo prepovedano, glasno zapel' (Jezus, prijatelj moj, blagor mojega srca, Jezus, ti si moj okras. Oh, kako dolgo bo moje srce hrepenelo po tebi.( 3si zaporniki so sliali to pesem. *traarji niso rekli niti besede, ko sem glasno pel' (... temelji sveta se lahko zamajejo v viharju, poleg mene je moj JezusA( :ragi prijatelji, tarn sem spoznal, kaj pomeni imeti ivega OdreenikaA Iovoril sem e o tem, kako bomo morali neko# prav vsi doiveti teko preizkunjo, grenko izkunjo smrti. )eko# mi 69

je nekdo dejal' (3i duhovnikl neprestano straite ljudi z zgodbami o smrtiA( Odgovorll sem mu' ()ikogar mi ni treba straitl s tem, tega se vsi bojimoA( * kaknim olajanjem se bomo lahko takrat, v nai smrtni uri, oprijell roke dobrega pastirjaA 0judje mi pravijo, in to je resnica, da se (... ljudje dandanes bolj bojijo iveti, kot pa umreti. Bivljenje je strano, huje od smrtiA( 3endar, dragi prijatelji, obstaja nekaj boljega - ivljenje z OdreenikomA )aslednjo zgodbo sem e ve#krat uporabil kot ilustracijo. )everjetna je, toda resni#na. 3 !ssnu sem poznal nekega industrialca, enega od bolj radodarnih. - (Iospod pastor,( mi je dejal, (lepo je, da otroke u#ite o dobrem in slabem. Tukaj imate 677 mark za va trud.( "o pa sem ga povpraal o njegovi veri, mi je hitro odgovoril' (&ustimo to, gospod pastor. 3este, imam lasten svetovni nazor...( 0ahko to razumete% il je dober #lovek, toda tako daleM od oga, kakor je mesec od *iriusa. )ekega dne sem poro#al mlad par, kar v naih velikih, praznih cerkvah ni vedno prijetno. 3stopila sta enin in nevesta s priblino desetimi svati. Tako izgubljeno so sedeli v ogromni cerkveni ladji. Moj radodarni znanec je bil ena od poro#nih pri#A Mo se mi je kar zasmilil. *tal je tarn, v elegantnem 5raku in s cilindrom v roki. !nostavno ni vedel, kako naj se obnaa v cerkvi. )a obrazu sem mu lahko prebral' ($li naj pokleknem% *e moram prekriati% "aj naj storim sedaj%( &oskual sem mu pomagati, da bi se sprostil. /z roke sem mu vzel cHinder in ga poloil na stran. &otem smo zapeli. &esmi seveda ni poznal, vendar je poskual peti z ostalimi. *i lahko predstavljate tega gospoda% Mloveka, ki se je sicer v drubi vedno dobro znael. Tedaj se je zgodilo nekaj nepri#akovanega. "er je nevesta sodelovala pri otrokem bogosluju, je na njeni poroki prepevalo trideset deklic. 3isoko zgoraj na koru so s svojimi sladkimi glasovi za#ele prepevati' (Jezusova ov#ica sem, temu vedno se radujem, pastirju mojemu ljubljenemu...( Ozrl sem se na svojega znanca in se za#udil' (0e kaj mu je% Je bolan%( *klonil je glavo in si treso# pokril obraz z rokami. Moja prva misel je bila' ()ekaj je narobeA Takoj moram poklicati zdravnikaA( )o, tedaj sem spoznal, da mo neustavljivo jo#eA (...pastirju mojemu ljubljenemu, ki me krepi,( so prepevale 6;

deklice, (ki me ljubi, ki me pozna in z imenom mojim me pokli#e. &od njegovo pastirsko palico blago jaz pridem in grem in sladko pao najdem...( /n tarn je sedel ta mo, veliki industrialec, in jokalA Tedaj sem spoznal, kaj se je zgodilo v tej napol prazni cerkvi. Mo si je gotovo dejal' (Ti otroci imajo nekaj, -esar jaz nimam - dobrega pastirja. +bog, osamljen in izgubljen #lovek semA( Tudi vi, kdorkoli e ste, moki ali enska, v ivljenju ne boste prili dale#, #e ne morete skupaj s temi deklicami reel' (,adujem se, ker pripadam #redi Jezusa "ristusa in imam dobrega pastirja.( rez )jega ne morete naprejA Cakaj se ne odlo#ite zanj in ne naredite te besede tudi vae% Cakaj verjamem v Jezusa% Cato, ker je on dobri pastir, moj najbolji prijatelj in Odreenik. Cakaj potrebujem Jezusa% Je poslednji razlog bi vam rad razodel'

-& Jezus je $ralj 'i ljenja


&red mnogimi leti sem v LhmerPaldu organiziral mladinski tabor. &o koncu, ko so mladi e odli, sem moral e en dan po#akati, da so prili pome. )o# sem prebil v blinjem lovskem dvorcu, ki je neko# pripadal nekemu kralju, sedaj pa je v njem prebival samo gozdar. Cgradba je bila v zelo slabem stanju. 3 njej ni bilo elektri#ne napeljave, imela pa je velik salon s kaminom, v katerem je gorel ogenj. Iozdar mi je ponudil petrolejko in mi zaelel lahko no#. Cunaj je di2jala nevihta in dene kaplje so polzele skozi goste kronje jelk, ki so obdajale dvorec. Cares pravi kraj in atmos5era za kakno dobro kriminalko. "ot zanala# nisem imel s seboj ni#esar za brati. )enadoma pa sem na polici nad kaminom zagledal neko knjiico. 3 migotajo#i svetlobi petrolejke sem jo za#el prelistavati. Mislim, da #esa tako groznega e nikoli nisem bralA 3 knjiici je nek zdravnik izlil ves svoj gnev proti smrti. *tran za stranjo so si sledili takni odlomki' (O smrt, sovranica #lovekega roduA 3es teden sem se mu#il, da bi iz tvojih krempljev izpulil eno samo samcato #loveko ivljenje, in ko sem e mis+l, da mi je uspelo, si stopila k njegovi postelji in ga s prezirljivim nasmehom ugrabila - in ves moj trud je bil zaman. 0ahko 6>

pozdravlm #loveka, vendar vem, da je vse zaman - pojavl se tl, s svojimi ko#enimi rokaml. O, smrt, tl prevarantka, tl sovranicaA( /n tako je dajal e naprej, na vsaki strani, duka svojemu gnevu. *ledil je najhuji odlomek' (O, smrt, konec vsegaA( /n dobesedno je nadaljeval' (O, prekletaA "o bi le bila konec vsegaA &red mQjimi o#mi se spremlnja v vpraaj. *praujem se, je smrt zares konec% /n kaj, #e ni%( To je vpraanjeA Toda jaz vam lahko zatrdlm, da smrt ni konec vsegaA Jezus, ki o tem najve# ve, nam pravi' (Jiroka je pot, ki vodi v pogubljenje, ozka je pot, ki vodi v ivljenje.( Od nas je odvisno, all se bomo, dokler smo e na zemlji, pravilno odlo#ili. &rav zato sem vesel, da imam Odreenika, ki mi daje ivljenje - tu in sedaj. /mam Odreenika, ki je ivljenje in ki vodi v ivljenje. &rav zaradi tega tako rad irim to sporo#ilo med ljudmi. Ca #asa prve svetovne vojne sem tedne in tedne preivel pred 3erdunom, prav v #asu, ko je tam divjala ena najhujih bitk. Trupla so vsepovprek leala med strelskimi rovi. 3se ivljenje se ne morem reiti tega ogabnega smradu razpadajo#ih trupel. 3saki#, ko vidim spomenik z napisom' (&adli za domovino(, za#utim ta duh po 3erdunu, smrad mrtvih trupel. /n ko pomislim, da #ez sto let ne bo ve# nobenega izmed nas, me dui enak, grozljiv vonj po smrti. Ia #utite% /n vendar, na tem umrljivem svetu obstaja nekdo, ki je vstal od mrtvihA &ravi' (Jaz ivim in vi boste iveliA 3erujte vameA &ridite k meniA *preobrnite se k menu &ostanite mojiA &opeljal vas bom v ivljenjeA( "aj ni to #udovito% 0e kako naj #lovek Civi na tem svetu smrti brez Odreenika, ki je ivljenje in ki vodi v ve#no ivljenje% Te dni sem prebral neko staro pismo, ki ga je dal natisniti pro5esor "arl .eim. &isal ga je vojak, kristjan, ki je v drugi svetovni vojni padel v ,usiji. 3 pismu pie' (&ri nas je obupnoA "o se ,usi spravijo na nas s svojimi K*talinovimi orglamiK E"atjueF, nas vse zagrabi panika. /n ta mrazA Ta snegA ObupnoA Toda jaz se ne bojimA 0epo bo, ko bom padelO v trenutku bom preel v blaenost. 3seh muk bo konec in zagledal bom obraz mojega Iospoda, potopil se bom v njegov sijaj. )e, ne bo mi al, #e padem.( "malu zatem se je to tudi zgodilo. Ob branju sem pomislil' ("ako lepo je, da se mlad #lovek ne boji ve# smrti, ker pozna JezusaA( 6<

:a, Jezus je kralj ivljenja. Tistim, ki ga ljubijo, podarja neomajno vero v ve#no ivljenjeA )eko# so v 0eipzigu, na :an cerkve, priredili sprejem v mestni hii. Cbrali so se vsi pomembneji drubeni delavci in cerkveni dostojanstveniki. 3 raznih govorih so skrbno pazili, da ne bi druga#e misle#im (stopili na ulj(. -eremonijo naj bi zaklju#il .einrich Iiesen, v tem #asu generalni sekretar nemkih evangelisti#nih cerkva. )e morem pozabiti, kako je vstal in rekel' (Iospoda, spraujete se, kakne vrste ljudje smo% C enim samim stavkom vam bom pojasnil. Mi smo ljudje, ki molijo' K0jubi og, napravi me tako svetega, da bom priel v nebesaAK( /n usedel se je nazaj na svoje mesto. )everjetno, kako so te enostavne besede globoko pretresle vse prisotne. &aul Ierhardt je za #asa tridesetletne vojne napisal naslednje verze' #uzemsko hoem ivljenje samo preleteti, v sovra nem in zlobnem svetu ne misltin iveti. Po svojih poteh zdaj potujem, v Oetov me vodijo dorn, bla en in sreen tarn bom. Od srca vam elim, da bi lahko tudi vi na tak na#in potovali skozi ta svet. Cakaj potrebujem Jezusa% Cato, ker je vse, prav vse, odvisno od tega, all ga bom spoznal.

%.

Kaj je smisel mojega 'i ljenja?


3sa #loveka razmiljanja se vrtijo okoli vpraanja, zakaj ivimo in kaj je smisel naega ivljenjaA )ekega dne me je v !ssnu poklical neki tovarnar. &o tele5onu je deloval zelo vznemirjeno. (Iospod pastor, pridite takojA( mi je rekel. &ohitel sem, kakor se je le dalo. &ri#akal me je z besedami' (Moj sin se je ustrelilA(... Mladeni#a sem poznal, student je bil. /mel je prav vse, kar si srce poeli, bil je zdrav, #eden, mlad in bogat. Be dalj #asa je imel svoj lasten avto in tudi ni bil vpleten v nobene mladostne neprilike. /n ta mladeni# si poene kroglo v usta. 3 poslovilnem pismu je napisal' ()e vidim razloga, da bi e ivel. Moje ivljenje je brez smislaA( Cares pretresljivoA 3praanje smisla naega ivljenja je izredno vanoA /n to zato, ker imamo na razpolago samo eno ivljenjeA *te kdaj razmiljali o tem, kaj pomeni imeti samo eno ivljenje% 3 osnovni *oli nisem bil ravno najbolji v matematiki. +#itelj ni nikoli razumel, kako prihajam do rezultatov. Moj zvezek z doma#imi nalogami je sem ter tja #isto pre#e#kal z rde#im #rnilom, ter s tem odkrito pokazal, kako malo ceni moj talent za dobivanje napa#nih rezultatov. Caradi tega ni bil zvezek prav ni# lep. "o je postal e temeljito rde#, sem ga zavrgel, veckrat tudi, preden je bil poln. ,aje sem si kupil novega in #istega. Tako sem lahko za#el znova. "o bi le #lovek lahko storil isto s svojim ivljenjemA 3erjemite mi, v trenutku, ko smrt potrka na vrata, na miljone ljudi pomisli' (Oh, ko bi le lahko za#el znovaA Tedaj bi marsikaj naredil druga#eA( &ri olskih zvezkih lahko vedno za#nemo znova, z ivljenjem pa to ni mogo#eA *amo eno ivljenje imamoA "ako hudo je, #e ga zapravimo z napa#nim obnaanjemA *amo eno ivljenje imamoA Tu na zemljiA Me ga izgubimo, bo izgubljeno za vekom veke. 3zemite resno, kar vam govorim, to je vpraanje ivljenja in smrtiA Cjutraj so mimo hotela, kjer sem nastanjen, prignali veliko credo krav. ("ako sre#ne so te krave(, sem pomislil, (sploh Jim ni treba razmiljati, zakaj so na svetu. *tvar je jasna ljudem morajo dajati mleko in meso.( Me razumete% Bivali
20

ni treba razmiljati o smislu ivljenja. &o tem se #lovek razlikuje od ivali. )a alost pa veliko ljudi Civi in umira, ne da bi se vpraali, zakaj ivijo. Med njimi in ivalmi ni nobene razlike. Od ivali do #loveka ni dale#. Mloveka lo#i od ivali to, da razmilja in se sprauje' (Cakaj sem tu% Cares, zakaj sem #lovek% Cakaj obstajam%(

%& Po rni in ne+remiljeni odgo ori


:ragi prijatelji, na vpraanje (Cakaj ivim%( obstaja zastraujo#e veliko povrnih in nepremiljenih odgovorov. &red mnogimi letA sem na nekem mestu imel prilonost sliati vse te povrne in prehitre odgovore. ilo je leto 6=8;, torej za #asa .itlerjevega Tretjega rajha. )eki studentA iz MHnstra so me zaprosili za razgovor na temo' ("aj je namen mojega ivljenja%( Odkrito so mi dejali, da ne elijo posluati pridige, temve# bi eleli samo diskutirati o tej temi. (:obro(, sem dejal (pa za#nimoA "aj je smisel mojega ivljenja% Caradi #esa ivim%( "o se je diskusija za#ela, je eden od mladeni#ev vstal in izjavil' (Jaz ivim zaradi svojega naroda. To je nekaj takega kot list in drevo. 0ist je nie, drevo je vse. Obstajam zaradi svojega narodaA( - (0epo(, sem mu odgovoril, (toda zaradi #esa obstaja drevo, zaradi #esa obstaja narod%( - )astala je tiinaA Tega ni vedel. )a to globoko vpraanje ni vedel odgovora. !nostavno ga je pustil ob strani. Tedaj sem jim dejal' (:ragi prijatelji, s takimi odgovori se enostavno izmikate temu vanemu vpraanju. ("aj je smisel naega ivljenja% Cakaj ivim%( sem ponovno vpraal. :rugi mladeni# je pojasnil' (Jaz obstajam, da bi opravil svojo dolnostA( - (Mlovek,( mu odvrnem, (saj to je smenoA "aj je moja dolnost% 3erjamem, da je moja dolnost iriti bojo esedo. Mathilda 0udendor55 misli, da je njena dolnost zanikati obstoj oga. "aj je torej dolnost%( )eko# mi je neki visoki dravni uradnik dejal' (Iospod pastor, naj to ostane med nama. Od jutra do ve#era podpisujem dokumente, vendar #e bi vsi zgoreli, bi svet mirno ivel naprej. Bal mi je, da sem ves svoj #as in energijo posvetil tako brezsmiselnemu delu.( - "aj je torej naa dolnost% Ca #asa Tretjega rajha je ve# tiso# **-ovcev ubilo na stotiso#e ljudi. @6

$ ko so jih po vojni postavili pred sodi#e, so se branili' (/zpolnjevali smo samo nao dolnost. ilo nam je ukazano.( 3erjamete, da je #lovekova dolnost ubijati druge ljudi% Jaz tega ne morem. Je to sem rekel tudentom' ("aj je bistvo vsega% "aj je moja dolnost% "do mi to lahko pove% O#igledno smo spet tarn, kjer smo za#eli.( Mladeni#i so nekaj #asa tiho razmiljali. )enadoma je eden od njih vstal in ponosno izjavil' (/zviram iz stare aristokratske druine. 0ahko vam natejem estnajst generacij svojih prednikov. To je mogo#en rodovnikA $li ni nadaljevanje rodu dovolj tehten ivljenjski cilj in razlog zaradi katerega se spla#a iveti%( )a to sem lahko odgovoril samo' (Me #lovek ne ve, zakaj je ivelo prejnjih estnajst generacij, je nesmiselno osnovati sedemnajstoA( Mnogo povrnih in nepremiljenih odgovorov obstaja. &ri nas lahko v #asopisih ve#krat zasledite osmrtnice. Ta grozen stavek je iz ene izmed njih' (Tvoje ivljenje je bilo eno samo delo, nikoli nisi pomislil nase. Tvoja prva skrb je bila rtvovati se za svojo druino.( 3am je to kaj znano% 3saki#, ko preberem kaj takega, se primem za glavo in pomislim' (&a saj to je osmrtnica, primerna za kakega konjaA( $li ni res% "onj mora samo delati. )e verjamem, da je bistvo #lovekovega obstoja samo v delu. To bi bilo zares bedno. Me bi bil edini cilj naega ivljenja' (:elo je bilo tvoje ivljenje(, bi si ga bilo najbolje e pri desetih letih vzeti. To je stranoA )e, to ni smisel naega ivljenja. !den od tudentov mi tedaj re#e' (3idite, postal bom zdravnik. $li ne bo za to, da bom zmoen reiti #loveko ivljenje, vredno iveti%( - (0epo,( sem dejal, (toda #e ne veste, zakaj #lovek ivi, mu tudi ni smiselno reevati ivljenje. olje bi bilo, da mu daste injekcijo in ga usmrtite.( )e razumite me napa#no, ne trdim, da bi moralA ljudem dajati smrtonosne injekcije. Mislim pa, da odgovor tudenta medicine ni resnicna reitev naega problema - vpraanja o smislu ivljenja. 3 krogu teh tudentov sem ves okiran spoznal, kako izobraeni ljudje Etudi dan dananjiF ivijo, ne da bi vedeli zakaj. Morda se boste tudi vi, prav kakor oni, malo jezili nad mojim na#inom govorjenja. *eveda bi lahko uporabljal bolj uglajeno izrazoslo2je in mnogo tujih in u#enih besed, toda potem bi verjetno #ez pol ure vsi zaspali. "er pa se tega zelo bojim, bom raje e naprej govoril kot govorijo povpre#ni
22

ljudje. 3 reduA .valaA "o preivite kaj takega, kot smo mi v tedanji )em#iji, ni nl# #udnega, #e na taka vpraanja dobite odgovore, kakrne so mi dali ti tudentje v MHnstru' ( Bivljenje nima nobenega globljega pomena. Moje rojstvo je #isti slu#aj. 3 tem ni nobenega smisla. +ivati ivljenje, kolikor se da, je najve#, kar lahko storimo.( To je verjetno najve#ja preizkunja, ki #aka #loveka, ko za#ne razmiljati o smislu ivljenja' (Moje ivljenje je polno absurda. rez vsakega smisla. Me se moji stari ne bi poro#ili, ne bi bil spo#et, niti rojen. Moj obstoj je #ista slu#ajnost. Moje ivljenje je e v osnovi brez vsakega smisla.( Me ima tak #lovek teko ivljenje, se lahko hitro priblia samomoru. (Memu bi ivel, ko pa je vse en sam slu#aj in nesmisel. olje bi bilo, da se ubijemA( $li veste, da v )em#iji ve# ljudi umre od lastne roke, kot pa v prometnih nesre#ah% $li veste, da je petdeset odstotkov samomorilcev mlajih od trideset let% To je pretresljivo pri#evanje nae dobe - ne najdemo ve# smisla v ivljenjuA 3e#krat sem se pogovarjal z ljudmi, ki so mi govorili' (Bivljenje je tako brez smisla. Cavrgel ga bom. &otroil ga bom v ni#evih uitkih all pa se bom ubil.( 3praal bi jih' ("aj pa, #e ivljenje ima smisel% "aj pa, #e zares obstaja smisel ivljenja, vi pa ga boste preiveli, kakor da tega ni% "aj bo potem z vami ob koneu sveta%( 3 ibliji je verz, ki bi nas moral napolniti z grozo' (0judem je namenjeno samo enkrat umreti, potem sledi sodba(. Ta stih bi morali poznati, #e se resno spraujemo' (Cakaj ivim%( )e moremo kar umreti in priti pred sodi#e boje, #e smo zanemarili smisel svojega ivljenja. 3am je sedaj to vpraanje bolj jasno% &ojdimo torej korak naprej.

(& Kdo nam lah$o odgo ori?


"do nam lahko odgovori na vpraanje' (Cakaj ivtm%( "do% -erkev% - )eA :uhovnik% - )eA )a istem je kakor mi. -Cnanstveniki% - Gilozo5l% Tudi ti nam ne morejo odgovoriti na vpraanje' (Cakaj ivim%( &rav nikogar ni, ki bi nam lahko povedal, zakaj ivimo, razen tistega, ki nas je ustvaril - in to je ogA
23

:ovolite ml, da vam to ilustriram s primerom. )eko# sem pri delu opazoval mladeni#a, kl je nekaj (#aral z icaml in lu#kami(. (Mlovek boji,( sem dejal, (kaken peklenskl stroj pa sestavlja% "aj bo iz tega%( Gant mi je seveda razloil, kaj dela, vendar moram priznati, da nisem ni#esar razumel. &omislil sem' ()ih#e drug ne more razumeti, kaj bo iz tega, razen tistega, ki to dela in ki ve, kaj bo naredil in #emu bo ta stvar sluila.( Tudi z naim ivljenjem je tako. *amo tisti, ki nas je ustvaril, nam lahko pove, zakaj nas je ustvarilA To je tudi odgovor na vpraanje' (Cakaj ivimo%(, ki nam ga da lahko samo ogA Me ne bi e do sedaj marljivo preu#eval iblije, bi me lahko e to vpraanje spodbudilo k branju. )eznosno je, ne vedeti, zakaj smo na tem prekletem svetu. *e vam zdi izraz (prekleti svet( malo pretiran% &rav tako pie v ibliji. Me bi samo pol leta preiveli kot pastor v velikem mestu, bi vedeli zakaj trdim, da je ta svet preklet. *am v njem ne bi mogel iveti, #e ne bi nael odgovora v odkritju oga. 3 ibliji nam og odgovarja na vpraanja o smislu ivljenja. &rav zaradi tega je iblija tako zelo pomembna. &oznam ljudi, ki govorijo' ()e beremo iblijeA( )a to Jim lahko odgovorim samo na en na#in' (Tedaj lahko z gotovostjo trdim, da niste e nikoli resno razmiljali o vpraanju smisla ivljenjaA( Toda neumnost je zelo razirjena bolezen. Me bi jo spremljala bole#ina, bi cel svet vzdihoval. )auk iblije vam bom strnil v enem samem stavku' og nas je ustvaril, da bomo njegovi otrociA "akor o#e rad vidi sebe v svojem sinu, tako je tudi og ustvaril ljudi po lastni podobi. og si eli, da bi bill njegovi otroci. Otroci, ki se pogovarjajo z njim in s katerimi se lahko pogovarja, otroci, ki ga ljubijo in ki jih ljubi On. $li sploh kdaj molite% "ako mislite, da se po#uti o#e, s katerim sin e leta ni spregovoril besede% -lovek, ki ne moli, ne govori s svojim nebekim O#etomA og eli, da bi bili njegovi ljubljeni otroci, da bi se pogovarjali z njim in ga ljubili. To je smisel naega obstojaA )e govorim vam o cerkvi, dogmi, reHgiji all o #em drugem. Iovorim vam o ogu. og vas je ustvaril, da bi lahko postalA njegov otrokA $li ste njegov otrok% *topimo korak naprej. Mi bi sicer morali biti otroci boji, toda po naravi to nismo. )a samem za#etku iblije pie, da
24

je og ustvaril #loveka (po svoji podobi(. )ato sledi opis velike katastro5e. Mlovek je bil ustvarjen kot popolnoma svobodno bitje in kot tak se je uprl oguA Cauil je (prepovedan sad(, kar je pomenilo' (.o#em biti neodvisenA 0ahko zivHn tudi brez ogaA( - *te razumeli% $dam v obstoj oga nikoli ni sumilO hotel pa se je oga reiti' (Bivel bom tako, kot bom sam hotelA( Ob tej priliki bi vam rad povedal neko zgodbo. )edavno tega me je nek naklju#ni znanec vpraal' (&astor usch, vedno govorite o ogu. 3endar pa ga jaz nikjer ne vidim. &ovejte mi, kako lahko najdem oga%( Odgovoril sem mu' (:obro me posluajteA &redstavljajte si, da obstaja nekaken #asovni stroj, s pomo#jo katerega lahko potujemo iz #asa v #as - v preteklost ali bodo#nost. C njegovo pomo#jo bi se lahko vrnil na sam za#etek #lovetva. "akega ve#era bi se tako lahko podal na sprehod po rajskih vrtovih. - 3erjetno poznate zgodbo o izvirnem grehu% Tarn v raju bi poleg nekega drevesa sre#al $dama - prvega #loveka. K:ober ve#er, $dam,K bi ga pozdravil. K:ober ve#er, pastor usch,K bi mi odzdravil $dam. K*i presene#en, da me vidi%K, bi ga vpraal in mu pojasnil, kako sem prispel v raj. K3ideti si zamiljen,K bi rekel $dam #ez #as, K"aj te mu#i%K - N3e,K bi mu odgovoril, Kravno razmiljam o vpraanju, ki mi ga je postavil nek #lovek' "ako bi lahko nael oga%K "o bi $dam to slial, bi se glasno zasmejal in mi pojasnil' KTo pa res ni tekoA On je tuA odite iskreni, pastor usch. To, kar vas v resnici obseda, je vpraanje, kako se ga reiti. )o, teava je v tem, da je to nemogo#eAK( /ma $dam prav% - og je tuA - Me elimo, ga lahko najdemoA Toda tega si ne elimoA Me si poblie ogledamo zgodovino #lovekih misli, vidimo, kaj vse je bilo v zadnjih treh stoletjih narejenega, da nas osvobodi ogaA - Toda nismo uspeli. :ragi prijatelji, na#eloma vi vsi verjamete, da og obstaja, vendar pa mu ne pripadateA Tako kot ve#ina drugih, ste tudi vi zasovraili to vpraanje. 0judje ne zanikajo, da og obstaja, toda pripadajo mu ne. )iso boji sovraniki, prav tako pa tudi ne boji prijatelji. /n tako pu#a #lovek najve#je vpraanje svojega ivljenja nereeno. )eki vicarski zdravnik je v svoji knjigi zapisal, da #lovek, ki ne reuje pomembnih ivljenjskih vpraanj, postane travmati#en. Takole nadaljuje' (Mi, zahodnjaki, bolehamo
25

zaradl oga. Odrekamo se ga, #eprav ne zanikamo njegovega obstoja. :a, ne elimo si ga. /n prav to je vzrok nae bolezni.( Tudi sam tako mislimA 3sepovsod ljudje govorijo' (*odoben #lovek se ne zanima za ogaA( Odgovorim lahko samo tako' (Tedaj je to za sodobnega #loveka slaboA Tudi sam sem sodoben #lovek, vendar se zanimam za oga in se zaradi tega nimam za starokopitnega. Celo slabo je, #e se sodoben #lovek ne zanima resno za svojo odreitevA( *pet si bom pomagal s preprosto ilustracijo. Camislite si mladega kuharskega vajenca. )ekega dne mi glavni kuhar re#e' (Ganta kuhanje sploh ne zanimaA( - (/n kaj ga zanima%( vpraam. (&op glasba in dekleta,( odgovori njegov e5. (Morali bi se spustiti na njegov nivo,( svetujem, (in se z njim pogovarjati samo o plo#ah in dekletih.( - ()e, neeA( nadaljuje e5, (#e 5anta kuhanje ne pritegne, tedaj je izbral napa#en poklicA( *te razumeli, kaj sem hotel re#i% )a (poklic( je - bitA otroci boji. Me sodoben #lovek ne premiljuje o tern, kako bi bil otrok boji, tedaj je izbral napa#en poklic. 3 takih okoli#inah je diskusija o vseh mogo#ih in nemogo#ih stvareh, ki ga morda zanimajo, popolnoma brezkoristna. &ovedati pa mu je treba naslednje' (Jele ko postanete otrok ivega oga, postanete pravi #lovekA(

*& Bo'ji odgo or na naj a'neja +raanja


&onavljam' po naravi nismo boji otroci, vendar smo na svetu zato, da to postanemo. Cato, zaradi tega se mora v naem ivljenju nekaj zgoditi. *misel tega poglavja ni v zabavi, temve#, da pomaga vam, ki i#ete smisel svojega ivljenja. Torej, mi nismo pravi boji otroci. oga ne ljubimo, njegove zapovedi krimo, ne zmenimo se zanj, ne molimo razen kadar smo v teavahO ele takrat se spomnimo na oga. Cato je najpomembneje vpraanje naega ivljenja' ("ako postati otrok ivega oga%( )ajraje bi vam dal svin#nik in papir, ter vam naro#il' ()apiite, kako se po vaem mnenju postane otrok bojiA( )ekdo od vas bi napisal' (C dobrotoA(, @;

drugi' (C vero v ogaA( - toda vse to ne zadostuje. 3praanje' ("ako postanem otrok ivega oga%( je ostalo brez odgovora. Odgovor na to temeljno vpraanje lahko dobimo samo z odkritjem oga. To pomeni, da nam samo og sam lahko pove, kako postati njegov otrok. )oben pastor nam tega ne more povedati. *amo iblija nam daje povsem jasen odgovor' *amo preko JezusaA :ragl prijatelji, ko govorim o Jezusu, mi srce hitreje bije, dospel sem do teme svojega ivljenja. :a, #e elim postati otrok boji, mi lahko pri tem pomaga samo JezusA 3 ibliji obstaja verz, ki ga lahko dobesedno prevedemo takole' (Jezus je priel iz bojega sveta v ta na svet.( :andanes se #esto sliijo trditve, daje iblija polna zastarelih pojmovanj resni#nosti - )ebo je zgoraj in zemlja je spodaj. To je neumnost. iblija nas ne u#i tegaA O ogu govori tako' (C vseh strani me obdaja.( To je nekaj povsem drugega. To pomeni, da je og kjerkoli sem, pa #etudi se skrijem pod zemljo. iblija podaja to, kar danes imenujemo (ve#dimenzionalno pojmovanje sveta(. Bivimo v tridimenzionalnem svetu, v katerem obstajajo dolina, viina in irina - toda poleg teh obstajajo e druge dimenzije. 3 eni izmed njih obstaja og. lizu nam je, v dosegu rok. og je vedno z vamiA *premlja vas na vaih brezbonih poteh... Mi sami ne moremo (prebiti zidu(, ki nas lo#i od te boje dimenzije. *amo og lahko to stori. /n to je tudi storil, ko je priel k nam v osebi Jezusa "ristusaA )ova zaveza govori o Jezusu' (...v svojo lastnino je priel...,( - 3es svet mu pripadaA - ( toda njegovi ga niso sprejeli.( To je zgodovina evangelija do dananjega dne. Jezus je priel, #lovek pa mu je pred nosom zaloputnil vrata. (...v svojo lastnino je priel, toda njegovi ga niso sprejeli.( To bi prav lahko prekinilo stike med ogom in ljudmi. Toda, hvala ogu, to se ni zgodilo. *veto pismo pravi' (Tistim pa, ki so ga sprejeli, je dal pravico, da so postali boji otroci...( "o #lovek sprejme Jezusa, postane otrok bojiA - *te e odprli Jezusu vrata svojega ivljenja% "ajti samo' (...Tistim pa, ki so ga sprejeli, je dal pravico, da so postali boji otroci...( il sem mlad o5lcir med prvo svetovno vojno in ivel sem dale# od oga, ko sem kon#no odkril to resnico in predal svoje zivljenje Jezusu - in On ga je sprejel. Ta izkunja je popolnoma spremenila moje zivljenje in niti za trenutek mi
27

ni bilo al. )jegova volja mi je naklonila mnoge teave. &o njegovi volji sem bil tudi v zaporu. &rav tako so me doletele hude nevarnosti. Toda #etudi bi ivel e stokrat, bi se od trenutka, ko bi se zavedel, oprijel verza' (Tistim pa, ki so ga sprejeli, je dal pravico, da so postali boji otroci...( Jele tedaj bi imelo moje ivljenje smisel - ko bi postal boji otrokA )e glede na to kaj smo, pastor all uli#ni pometa#, direktor all klju#avni#ar, gospodinja all u#iteljica - nae ivljenje dobi svoj smisel ele v trenutku, ko postanemo boji otroci. Morate torej sprejeti "ristusaA Takrat boste nali tudi smisel ivljenjaA /n samo takratA Canimivo je prou#evati osebe iz )ove zaveze. Tarn je na primer zapisana zgodba o neki enski, ki je imela zelo greno ivljenje. )jeno ime je bilo Marija Magdalena. iblija omenja, da je bila (obsedena s sedmimi demonA( EOsebno poznam veliko ljudi, ki jih obseda najmanj dvanajst demonovAF. )jeno ivljenje je moralo biti strano, bila je sunja svojih nagonov. +boga enska je prav gotovo zelo trpela zaradi svojega brezciljnega ivljenja. Tedaj je v njeno ivljenje vstopil Jezus, Odreenik, *in boji - in izgnal iz nje hudi#a. *amo On je bil tega zmozeni /n to je tudi storilA Od tega trenutka je enska pripadala njemu. )jeno ivljenje ni bilo ve# brez smisla. "malu zatem je doivela Jezusovo krianje in smrt. 3elik strah jo je obel' (Moje ivljenje je spet izgubilo svoj smisel.( Ob zori, tretji dan po krianju, je kle#ala v vrtu poleg Jezusovega groba in jokala. "o je bila prila do groba, ga je nala praznega. "amnita plo#a, ki je zapirala vhod, je bila odmaknjena in Jezusovo telo je izginilo. Cato je tudi jokala. )jene ob#utke si lahko dobro predstavljam. Me bi jaz sedaj izgubil Jezusa, bi me to pahnilo v prepad brezsmiselnosti mojega prejnjega ivljenja. :a, zares jo razumem' (Mojega Odreenika ni ve#. Bivljenje je spet postalo nesmiselno.( Tedaj je nenadoma zasliala glas' (MarijaA( Obrnila se je in ga zagledala, njega - Jezusa, od mrtvih vstalegaA "ar vidim ta prizor - solze obupa zamenjajo solze radosti in sre#e' (,abuniA Iospod mojA( - je radostno kriknila. )jena zgodba nam dokazuje, da za odgovor na vpraanje o smislu ivljenja ne potrebujemo nobene velike 5ilozo5ije. Tudi najpreprostejemu #loveku je jasno' (Moje ivljenje je brez smislaA Cakaj sploh ivim%( 3 trenutku, ko je Marija Magdalena sprejela Jezusa, je bilo vpraanje smisla njenega
28

ivljenja reeno - postala je otrok ivega oga in svetioba je preplavlla njeno ivljenje. &rav zato vas prosim' *prejmite JezusaA Maka na vasA &ogovorite se z njim. On vam je blizuA Mudovito bo, ko boste prvi# v svojem ivljenju vzdihnili' (JezusA Moje ivljenje je brez smisla. &ridi k menl, kot si priel k Mariji MagdaleniA( "o sprejmemo Jezusa, nastane v naem ivljenju vellk preobrat *oudeleeni smo v njegovi smrti in na ta na#in umre v nas na stari jaz. &onovno se rodimo v popolnoma novo ivljenje - kot otroci ivega oga. og nam polje svojega :uha, ki spremeni naa miljenja in strmljenja. *prejmite Jezusa in izkusili boste to na lastni koiA Je to bi vam rad povedal - ko sprejmete Jezusa, sprejmete tudi nov na#in ivljenja. iti otrok boji, ne pomeni samo spremeniti na#in razmiljanja, temve# sprejeti tudi nov na#in ivljenja. 3 prejnjem stoletju je v Destphaliji ivel #evljar z imenom ,ahlenbeck. 0judje so ga imenovali (boji pastor(, ker je z najve#jo pobonostjo in resnostjo sledil Jezusu. il je zelo poduhovljen in blagoslovljen #lovek. )eko# ga je obiskal nek mlad pastor. ,ahlenbeck mu je dejal' (Iospod pastor, va tudij teologije ni nobena garancija, da ste otrok boji. *prejeti morate OdreenikaA( Mladi pastor mu je odgovoril' (*aj imam Odreenika. )jegova slika visi na zidu moje delovne sobe.( *tari ,ahlenbeck mu je odgovoril' (:a, Odreenik na zidu je tin in miren. Toda, ko ga boste sprejeli v svoje srce in ivljenje, bo postalo precej viharnoA( *r#no si elim, da bi doiveli ta prekrasen vihar - ko staro v vas umre in ko lahko kot otrok boji slavite O#eta, ki je v )ebesih, ker veste, zakaj ste na svetuO ko lahko kot otrok boji #astite nebekega oga O#eta s svojimi deli, besedami in misHmi. ,azumite, da to, kar vam govorim, ni nobena religiozna norost all pa osebno miljenje nekega pastorja, temve#, da je od tega odvisno vae ivljenje in vaa smrt - ne samo tuzemsko ivljenje in 5izi#na smrt, temve# tudi ve#no ivljenje in ve#na smrt. Jezus nam govori' (Ilejte, pred vrati stojim in trkam. Me bo kdo slial moj glas in mi odprl vrata, bom vstopil in ve#erjal z njim - in on z menoj.( /sto govori Jezus tudi nam' (Ilej, pred vrati tvojega ivljenja stojim. Odpri jihA Tvojemu ivljenju bom dal smiselA( @=

)eko# se ml je prlblial star rudar in mi dejal' (,ad bi govoril z vami, gospod pastorA( /mel je sedemdeset let. &ovedal mi je naslednje' (&ri osemnajstih sem prisostvoval neki evangelizaciji. Takrat sem za#util, kako Jezus trka na moja vrata. Toda v sebi sem dejal' K#e to vzamem zares, se mi bodo smejali vsi moji prijatelji. )e, tega ne morem storiti.K /n pobegnil sem od tarn.( )adaljeval je' (*edaj sem pri koncu svojega ivljenja. Ostarel sem. Jele sedaj sem spoznal, da je bilo moje ivljenje zapravljeno, ker tedaj nisem odprl Jezusu vratA( :ragi prijatelji, samo eno, edino ivljenje imamoA 3praanje (Cakaj ivim%(, je ivljenjsko vano. og je na to vpraanje odgovoril popolnoma jasno. Odgovor je v "ristusu, ki je bil krian in je vstal od mrtvih. /n sedaj stoji Jezus pred vaimi vrati in trka nanje. Odprite mu svoje srce. )e bo vam alA

30

Nimam )asa/
"o vablm ljudi na svoja predavanja, mi dostlkrat pravljo' ()imam #asaA( Ta dogodek se je pripetil v nekem zdravlli#u, kjer sem bil gost. &ri kosilu sem sedel nasproti nekega starejega #loveka, s katerim sem se dobro razumel. (To je #lovek, ki zna nivatiA( sem si ve#krat dejal, ko sem ga opazoval, s kaknim tekom j;, ali pa kako se leerno son#i. 3endar pa me je zelo alostilo, da so se najini razgovori vedno vrteli samo okoli nepomembnih stvari. Morda se #udite' ("aj pa je slabega v tem%( &repri#an sem, da je og najpomembneja realnost v ivljenju. 3 trenutku, ko sem spoznal, kako mogo#no je boje stvarstvo, se je moje ivljenje temeljito spremenilo, kajti'( og je namre# svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega *ina, da bi se nih#e, kdor veruje vanF, ne pogubil, ampak bi imel ve#no ivljenje.( Castraujo#e je opazovati #loveka, ki iz dneva v dan enostavno zanemarja boje odreenje. O#igledno je bil moj sosed tak primer. *praujem se, kako se bo po#util tedaj, ko ga bo og poklical predse%A )ekega popoldneva sem mu podaril knjiico, ki sem jo sam napisal. (&rosim, preberite toA To so zgodbe o sre#anjih z ogom. 3 njej boste nali veliko snovi za razmiljanjeA( /n kaj se je zgodilo% Mo se ml je prisr#no zahvalil in dejal' (Tu sem na dopustu... toda morda bom doma nael nekaj #asa in prebral vao knjiicoA( Odloil jo je in postal sem alosten. &rav gotovo ne bo imel nikjer toliko #asa kakor tu v zdravili#u. 3 bistvu si ni hotel odtrgati nekaj #asa za oga. Tak odnos do oga je nevaren. O tem moramo povedati nekaj ve#.

%& Nena adno s#anje


Cakaj pravzaprav nikoli nimamo #asa% &redvsem bi vas rad opozoril na nenavadno dejstvo, ki ga nikoli nisem mogel razumeti in ki ga nih#e ne more razloiti. Me je pred sto leu hotel kak trgovec iz *tuttgarta skleniti 86

posel v !ssnu, je moral najprej pet dni potovati s potno ko#ijo do !ssna, nadaljnjih pet dni pa je porabil za vrnltev v *tuttgart. To pomenl deset dni vonje. &redpostavimo, da je za sklepanje poslov porabil dva dni. Tako je minilo skoraj pol meseca. :andanes lahko poslovne isto stvar uredi po tele5onu in prihrani dvanajst dni, #eprav imam vtis, da nobeden od teh, ki jih poznam, nima prihranjenih dvanajst dni. ,avno nasprotnoA 3si govorijo' ()imam #asaA( "ako je to mogo#e% 3casih, ko sem e kot otrok obiskoval dedka in babico v Jvabskih alpah, je bila pot od !lber5elda do +racha prava pravcata avantura. :anes vozi tja Trans-!uropean !Rpress, ki to pot opravi v petih urah. Ilede na to bi #lovek rekel, da imajo ljudje dandanes ve# prostega #asa. 0judje so v#asih delali estdeset in tudi ve# ur na teden, danes pa priblino tirideset ... in nih#e nima #asa. "ako je to mogo#e% &ravzaprav bi lahko trdili, da dandanes delamo vse, da bi si olajali ivljenje. Moja mati je vsak dan prebrala tiri poglavja iz iblije in e vedno ji je ostalo dovolj #asa, da je molila za svoje blinje. Tedaj e ni bilo pralnih strojev in ostalih gospodinjskih pripomo#kov. *krbela je za osem otrok. )iso se e nosile nogavice iz sintetike, temve# takne, ki jih je bilo potrebno krpati in kljub temu je imela vsak dan dovolj #asa, da je prebrala tiri poglavja iz ibhjeA i vi imeli #as za vse to% )e, nimate toliko #asaA "ako je to mogo#e% $li lahko to razumete% )aredHno prav vse, da bi si prihranili #as, a kljub temu ga ljudje nikoli nimajo. $li lahko to pojasnite% 3eliko sem razmiljal o tem, vendar je to skoraj nemogo#e dojeti. /skren bom - samo ena razlaga obstaja Esicer jo ljudje zelo neradi sliijo, toda za drugo ne vemF' 3 ozadju vsega tega je nekdo, ki nas podpihujeA )ekdo skrbi za to, da ljudje nimajo #asa, nekdo kakor cirkuki krotitelj levov neprestano poka z bi#em in dri ljudi na vajetihA To je ravno to, kar trdi iblija - ta nekdo obstajaA Ta nekdo je - hudi#A &ostavlja se nam vpraanje' $li hudi# obstaja% )a to vam lahko odgovorim samo pritrdilno' (:a, obstajaA :a, K&rinc temeK obstajaA( &red kratkim mi je nekdo dejal, da je (opravil s kr#anstvom(. Odvrnil sem mu' ()aredili ste veliko napakoA .udi# ima oblast nad vami. +ni#il vas boA( Casmejal se je in mi rekel'
32

(.udi#% *aj hudi# ne obstajaA( 3 ibliji je zabeleen naslednji dogodek. .udi# je privedel Jezusa na vlsoko goro, s katere se je videlo dale# naokoli. (,azmaknll je zaveso( in v duhu prikazal Jezusu vsa bogastva in razkoje tega sveta. Tedaj mu re#e' (3se to ti bom dal, #e predme pade in me po#asti.( To je eden izmed odlomkov v ibliji, ki me zelo vznemirjajo, saj Jezus sploh ni nasprotoval tem besedam. C drugimi besedami, priznal je, da hudi#, *atan, vlada svetu. &ravim vam - Me #lovek ne dojame, da obstajajo sile teme, je slep in glHhA "ako bi druga#e pojasnili vse, kar se dogaja na tem svetu% )aj vam to ilustriram z nekaj primeri. 3 mislih imam predvsem ljudi, ki so rtve usode. )eke no#i me je obiskal direktor nekega podjetja. il je opit, toda e vedno bistre glave. *tal je pred vrati in mi dejal' (&omagajte mi. *am si ne morem. Moram pitiA Tudi moj o#e je bil pijanec, to sem podedoval od njega. Moram pitiA( &omislite samo, koliko ljudi iz globine svojega srca zaje#i' (MoramA(. "do torej tu zapoveduje% Camislite se malo nad bedo dananjega sveta in ne bo vam teko ugotoviti, da ima iblija prav, ko pravi, da obstajajo (sile teme(. $li pa pomislite na seksualno razpu#enost sodobnega #loveka. &oznal sem nekega gospoda, ki je imel prekrasno druino in #udovito eno. )ekega dne pa je podlegel carom svoje uslubenke. Obiskal sem ga in mu dejal' (:ragi #lovek, uni#ujete ivljenje sebi in svoji druini. 0astni otroci se vam bodo posmehovaliA( Cdi se mi, kakor da e vedno vidim, kako ta direktor, industrijalec, sedi pred menoj in mi govori' (Iospod pastor, ne morem zapustiti to dekle, ne moremA( $li niste ob tem za#utili delovanje sil temeA% Cnani angleki pisatelj *ommerset Maugham je napisal knjigo z naslovom (Mloveke vezi( EO5 .uman ondageF. "njiga govori o tem, da ljudje v bistvu ho#ejo biti zasunjeni. "ar spomnite se, vi stareji, kako ste bill podloni .itlerjuA (3erjel sem, da je dva krat dva dvajsetA 3erjel sem, ker je tako pa# rekel 5iihrerA( Mutite, da so na delu sile teme% Mutite prisotnost hudi#a% 3eliki nemki pisec Ioethe je napisal 5antasti#no dramo (Gaust(. "er ste dandanes Eve#inomaF vsi izobraeni, predpostavljam, da to delo poznate. !na od glavnih oseb drame je dekle Iretchen. To je #isto, nedolno dekle, ki jo
33

nekdo zapelje. )jen brat Ev nameri, da bi ma#eval njo in njeno castF izgubi ivljenje v borbi z njenim zapeljivcem. "o kasneje zapeljivec obi#e Iretchen in njeno mater, Iretchen v materino pija#o vsuje uspavalni praek, od katerega le-ta umre. "o Iretchen rodA otroka, ga ubijeO prav tako kakor tudi danes ljudje ubijajo nerojene otroke. "ako strano krivdo si nakopljejoA )a koncu, ko ima mlado dekle na vesti tri umore bratovega, materinega in otrokovega, izusti naslednje pretresljive besede' (Cakaj si me prisilil v to, o ogA &a tako dobro je biloA $h, tako lepo je biloA( Ioethe ni bil neumen. 3 (Gaustu( je jasno prikazal, da je imel tekom cele zgodbe svoje prste vmes hudi#A "ot pastor v velikem mestu se neprestano soo#am s taknimi zgodbami in #e mi kdo re#e, da hudi# ne obstaja, si kar ne morem kaj, da ga ne bi vpraal' (/z katere vasice ste pa vi prili%( - #eprav dobro vem, da je hudi# dejaven tudi tarn. )a alost pa sem prisiljen opazovati hudi#ev vpliv tudi pri pravih kristjanih, ko vidim, kako slepi so, ko je treba prepoznati svoje lastne grehe. Takna je bila na primer neka enska, egocentri#na do obisti. *vojo snaho je tako mu#ila, da je reva skoraj ponorela. )iti najmanj se ni zavedala, kako zelo je zlobna. /n vendar je bila pobonaA 3i, poboni, prosite oga, da vas osvobodi lastne temeA :ojemite, da #lovek ne more razumeti sveta okoli sebe, #e se ne zaveda dejstva, da hudi# obstaja, da obstaja sila teme, sila, ki deluje z enim samim, natan#no dolo#enim ciljemO da smo neprestano s #im zaposleni. Cato nimamo nikoli #asaA .udi# izkoristi vse mone situacije, da bi nam prepre#il najti prosti #as za razmiljanjeO razmiljanje o tem, da se lahko odreimo iz suenjstva sil temeA ,ad bi vam spregovoril o tej odreitvi.

(& 0udo l#a resni)nos#


:a, lahko se osvobodimoA :ragi moji prijatelji, sre#en sem, ker imam za vas tako lepo novicoA 3 karnevalih po )em#iji sodelujejo komedijanti, ki ponavadi izvajajo same neumnosti. 3e#krat sem se spraeval, kaj si o svojih alah
34

mislijo zve#er, ko se vrnejo v svoje sobe in si zbriejo minko z obraza. Me so iskreni sami s seboj, si verjetno priznajo' (:enar sluim tako, da govori#im neumnosti in prostatva.( &rav gotovo se zaradi tega po#utijo precej bedno. "ako sem sre#en, da lahko govorim o tej #udoviti resni#nosti, o tern, da obstaja osvoboditev izpod oblasti temeA Ob neki priliki je apostol &avel takole opisal kr#ansko bit' ( og nas je namre# iztrgal iz oblasti teme in nas prestavil v kraljestvo svojega ljubljenega *ina, v katerem imamo odreenje, odpu#anje grehov.( Torej, kr#anska bit ne pomeni samo bitA kr#en, birman all pla#ati cerkveni davek. "ristjan je ta, cigar ivljenje je v popolnosti spremenjeno, nekdo, ki je popolnoma osvobojen nadvlade teme in komur je dano novo ivljenje, v katerem vlada nov gospodarA Ca ilustracijo vam moram povedati zgodbo, ki sem jo slial od svojega prijatelja, misionarja v erlinu. 0e-ta je pomagal #loveku, ki je bil suenj alkohola. Takne (okove( je zelo teko razkleniti. )ekega dne se je ta mo ponovno zelo napil. 3 nisi je razbil vse pohitvo in pretepel eno. "o je misionar to slial, ga je sei obiskat. ilo je ob petih popoldne. )ael ga je v jedilnici pri kavi. &oleg njega je sedel njegov sin, otrok petih let. Moj prijatelj ga je prijazno pozdravil in vpraal' (Je lo spet vse narobe%( Mo je zakripal z zobmi in sko#il s stola. rez besed je odel v drugo sobo in se vrnil z vrvjo za obeanje perila. )e da bi spregovoril, je za#el zavezovaH sina na stol. Misionar je pomislil' ("aj pa naj bi to pomenilo% $li je e vedno pijan%( Makal je, kaj bo mo naredil. Ta je privezal de#ka in zavozlal vrv. )ato mu je zaklical' (3staniA( Otrok je za#el jokaH in stokati' ()e moremA( Tedaj se je pijanec obrnil k misionarju in mu z mu#enikim izrazom na obrazu dejal' (*liali ste' K)e moremAK Tako je tudi z menoj, tudi jaz ne moremA( "ako pretresljivo' (Tudi jaz ne moremA( Tedaj je misionar segel v ep in potegnil ven noi#. )e oziraje se na kodo je prerezal novo vrv za suenje perila in 4 z mirnim glasom pozval otroka' (3staniA( :e#ek je vstal in misionar se je obrnil k pijancu' (&oglejteA( (:a,( je ta dejal, (saj ste prerezali vrvA( )a to mu je misionar odgovoril' (:obro me posluajte. &riel je nekdo, ki eli prerezati vse vrvi, ki nas veejo - JezusA( )a svetu je polno ljudi, ki lahko to potrdijo, skupaj z avtorjem te pesmi'
35

Prete ko je breme le alo na meni, tiala me krivda, sramota in greh. #akrat pa sam Jezus obrne se k meni, spoznal sem spet radost, veselje in smeh. $daj vem, da se elja mi je izpolnila% &jegova je milost me grehov reila!

*& Bis# o s# ari


"aj je bistvo teme, o kateri govorim% Osvoboditev, kl nam jo prinaa JezusA Caradl tega bi vam sedaj rad govoril o Jezusu. "adar lahko govorim o Jezusu, govorim o najvanejem v mojem ivljenju. *pominjam se, kako sem bil med nekim svojim bivanjem v )eP Sorku povabljen v #rnski klub. 3erjetno vam je znano, da tam vlada rasna nestrpnost. )o, v preddverju tega kluba je stal marmornati klp. "ip o#itno ni predstavljal #rnca, pa sem se za#udil, kako da so #rnci tu postavili kip #loveka, ki ni njihove rase in barve koe. Cato sem povpraal nekega #rnega gospoda, ki je sei mimo mene' (&rijatelj, kdo je ta #lovek%( )ikoli ne bom pozabil, kaj je sledilo. Mo se je postavil ob kip in mi sve#ano pojasnil' (To je $braham 0incoln, moj osvoboditelj.( Tedaj sem se spomnil, da je $braham 0incoln, mnogo preden se je moj sobesednik rodil, v strani vojni izboril #rncem svobodo. Ta mladeni# tem dogodkom ni bil pri#a, toda, da lahko BM svobodno, se lahko zahvali $brahamu 0incolnu, ki se je boril zanj. &ustil sem mladeni#a pri kipu in se odpravil dalje. "o sem se vzpenjal po stopnicah, sem se ozrl in videl, kako e vedno stoji poleg kipa in mrmra' ($braham 0incoln, moj osvoboditeljA( &rav tako ho#em tudi jaz stopiti pred kri Jezusa "ristusa in re#i' (Jezus, moj osvoboditeljA( 3 ibliji je verz, ki govori o ne#em #udovitem in se glasi' (Cakon :uha nas je osvobodil zakona greha in smrti.( Tu na zemlji veljajo zakoni narave. Me dvignem robec v zrak in ga izpustim, bo po zakonu gravitacije, zaradi delovanja sile tee, padel. To je nekaj, -esar ne moremo spremeniti. Me pa ga pred tem ujamem, ne bo padel na tla. To pomeni, da se sila tee uni#i, #e ji nasproti postavimo silo, ki je mo#neja od nje. &o naravi smo vsi podloni zakonom greha in smrti. 3si 8;

padamo /n drsimo v veMno pogibel. To dobro vemo. 3se je odvlsno od tega, all se bo vmeala neka mo#neja sila in zaustavila nae padanje. !dino tako se lahko ustavimo. To mo#nejo silo nam je dal og v osebi Jezusa "ristusa za nao reitev, za nao osvoboditev. ,azumete, Jezus je odvzel hudi#u vso mo#A Tudi mi lahko od sedaj naprej ivimo novo ivljenje svobode s silo *vetega :uha, ki nam ga je Jezus darovalA $li ni #udno' svet se nikakor ne more reiti Jezusa. 3este zakaj% )ekdo je dejal, da je Jezus tujek v tern svetu. Tudi to je resnica, on je tujek z nebaA "do je ta Jezus% &ri tem vpraanju se moram zadrati, kajti najvaneje v ivljenju je spoznati Jezusa. &rosim vas, ne i#ite in5ormacij o Jezusu v nekaknih #asopisih. )e pustite se zavesti ljudem, ki Jezusa sploh ne poznajo. *amo )ova zaveza nam lahko poda pravo in5ormacijo o tem, kdo je bil Jezus. 3eliki re5ormator 0uther je na osnovi iblije 5ormuliral, kdo je Jezus' (,esni#ni og, v ve#nosti rojen od O#eta, in resni#ni #lovek, rojen od device Marije.( .krati og in #lovekA 3 njem se stikata )ebo in zemlja. Jezus je (resni#ni #lovek(A Jokal je na grobu 0azarja. Mislim, da se je morda tudi nasmehnil, ko je dejal svojim u#encem' (&oglejte ptice na nebuA )e sejejo in ne anjejo, niti ne nosijo v ka#e, pa jih va nebeki O#e hraniA( :a, kar vidim ga, kako se je nasmehnil, moj dragA Odreenik' (&redrzni vrab#kiA Mar Jim ni za ni# - pa vendar so siti in debeliA( Oh, kako #udovit je ta #lovek, JezusA Capisano je, da je po pridigi nahranil pet tiso# ljudi. &et tiso# mokih brez ena in otrokA Me bi z naih kr#anskih sestankov poslali enske stran, koliko bi nas ostalo% $ koliko ljudi se je zbralo, da bi posluali JezusaO pet tiso# mokih, brez ena in otrokA )i imel ozvo#enja. "aken glas je moral imeti JezusA $h, zares je bil #udovit #lovekA !den najimpresivnejih prizorov iz )ove zaveze je ta, ko je &oncij &ilat, rimski oblastnik, prepustil Jezusa bi#anju. )a glavo so mu poloili krono, spleteno iz trnja. Obraz mu je bil oblit s krvjo. )jegov hrbet je bil ves razmesarjen, obraz popljuvan. C drugimi besedami, #loveka razvalinaA 3 takem stanju so privedli Jezusa pred zbrano mnoico. &ilat je najprej pogledal njega, potem pa ljudstvo. &okazal je na Jezusa in pretreseno dejal' (&oglejte #lovekaA( E!cce homoF. 0uther je to prevedel'
37

(&oglejte, kaken #lovekA( :obesedno to pomeni' (&oglejte, to je MlovekA( &ilat je v bistvu dejal' (3idel sem e veliko dvonocev, toda to so bili la#ni volkovi, krvolo#ni tigrl, zvlte lisice, napihnjeni petelini in ... da, seveda, opice. Toda Jezus, to je MlovekA( &ilatu je morda tudi ulo' (Jezus je #lovek, kakrni bi mi vsi morali bitiA( &red kratkim je nekdo rekel' (Jezus je bil #lovek, kakor mi vsi.( Odvrnil sem mu' (Jezus je bil #lovek, vendar ne tak, kakrni smo mi sedaj, temve# tak, kakrni bi morali bitiA( Jezus je bil #lovek kakrni bi moralA biti mi, taken, kot si nas je og zamislil. "adar vam nekdo re#e, da je bil Jezus #lovek, kakor mi, ga vpraajte' ($li si ti tak kot Jezus%( Jezus je (resni#ni og, rojen od oga O#eta v ve#nostiA( O tem bi vam lahko govoril ure in ure. &a vendar, rad bi vam opisal dogodek, ko je na Ienezarekem jezeru ladja s "ristusovimi u#enci zala v nevihto. 3 trenutku je voda zalila palubo, zlomil se jim je jambor. (&ravih mornarjev to ne more preplaitiA( so se tolaili. Med njimi so bili tudi izkueni mornarji. "on#no se jih je vseh polotila groza in v paniki so zaklicali' ("je je Jezus%( (Tarn je, spi na krmiA( Odhiteli so proti krmi in valovi so jim pljuskali po nogah. Ca#eli so ga tresti, da bi ga prebudili' (Iospod, tonemoA( 0ahko si zamiljam, kako se je Jezus vzpenjal na palubo na vrhuncu viharjaA Mi bi radi imeli Jezusa zaklenjenega v naih pohlevnih cerkvah, vendar je on kljuboval najhujemu vHiarjuA *te to vedeli% 3ideH je e bilo, da ga bo vihar odnesel s palube, toda Jezus je samo raziril roke in z gromkim, mo#nim glasom ukazal razburkanemu morju' (+miri seA( 3 tem trenutku se je morje umirilo in oblaki so se razpriliA "o sem pripovedoval o tem dogodku svojim otro#i#em, me je eden od njih vpraal' (&a tudi grmeti je nehalo%( (:a,( sem potrdil, (tudi grmeti je nehaloA Casijalo je sonceA( +#enci so popadali na kolena' ("aken #lovek je toA To ni #lovek kakor miA( /n kmalu so nali pravi odgovor na to vpraanje' Jezus je og, ki je postal #lovekA 3 to so se popolnoma prepri#ali ele po vstajenju, ko je Jezus iv vstal iz groba. :ragi prijatelji, nobenih pravljic vam ne pripovedujem. )e bi si drznil tega govoriti, #e ne bi vedel, da je to resnica, da je Jezus, ki je od mrtvih vstal, Civi og, ki je priel k nam. &a vendar, vizija Jezusa "ristusa, razpetega na kriu, je
38

to, kar me najbolj gane. &rav na kriu je on v popolnosti ( og in #lovek(. ,ad bi vam ga ivo predstavil, njega, ki visi na kriu s krono na glavi, toda, to je krona zasmehovanja. )jegove mo#ne roke so prikovane z eblji. *klonil je svojo glavo in izdihnil. 'Kri in znoj sta s tebe Ilia, iz ran tvojlh brez tevila.' *pomnite se na Jezusa, postojte pred njegovim kriem in se vpraajte' (Cakaj je bil krian%( *praujte se tako dolgo, dokler ne najdete odgovora' ()a kriu me je osvobodil sil temeA Tam me je osvobodil hudi#eve oblastiA( * svojo rtvijo na kriu nas je Jezus osvobodil oblasti teme. Me se s pomo#jo vere poistovetite s krianim Jezusom, lahko dojamete in brez vsakega dvoma sprejmete resnico. )a tern kriu ste bill osvobojeni oblasti teme in postalA ste svoboden otrok boji. )i vam treba ve# dopu#ati hudi#u, da vas mu#i. Caradi "ristusovega dejanja na kriu ste lahko popohioma gotovi v naslednje' .udi# je premaganA Jezus je mo#nejiA "riani Jezus me je odkupil, da sem lahko postal svoboden otrok bojiA &ozabite vse moderne brezsmiselne teorijeA &oskuajte dojeti pravo stvarnostA Mi lahko in moramo postati svobodni otroci bojiA og je sam izpolnil vse potrebne pogoje za to z Jezusom, ki je bil krian in je od mrtvih vstal, za nasA 3em, da #lovek lahko doivi marsikatero neprijetnost, ko se za#ne pogovarjati o ogu. Cakaj je tako% Ilejte, vsi smo kakor izgubljeni sin iz iblije, ki je zapustil svoj dorn in o#eta. 3endar, ko je ivel dale# od doma, je postal zelo nesre#en. ,ad bi se vrnil domov k o#etu, vendar se je bal. Cakaj se je bal% Cato, ker se je veliko stvari zgodilo med njimaA Tudi z mnogimi ljudmi je takoO bojijo se pribliati ogu, ker mislijo' (Toliko tega se je nagrmadilo med menoj in ogom, da ni ni# ve# skupnega med nama(. Tudi v tem imajo popolnoma pravA Ti ljudje so seveda v oblasti teme in ne morejo imeti nie skupnega z ogomA Jele, ko nas Jezus rei oblasti teme in iz nas naredi otroke boje, odstrani vse prepreke med nami in ogom. /n prav zaradi tega je bil krian. Cato lahko samo pri njem najdemo odpu#anje svojih 8=

grehov. *eveda, samo razpeti, krlanl Odreenik nam lahko oprostl greheA To je potrdil tudi apostol &avel, ko je rekel' ( og nas je reil oblastl teme in privedel v kraljestvo svojega ljubljenega *ina(. &o naravl smo vsi v oblastl hudl#a. Jezus, *in boji nas rei in nam pokloni oprostitev grehov. :ragi prijatelji, og nam je dal na #as na razpolago prav zato, da bi dojeli osvoboditev v JezusuA

,& O ne$om" $l +ra #a$o ni imel nl) )asa


Belel bi vam povedati zgodbo o #loveku, ki prav tako ni imel ni# #asa. Ta zgodba je zaplsana v )ovi zavezi. il je zelo vpliven mo. 3 #asu, ko se zgodba dogaja, je bil visok rimski uradnik. )osil je prelepo ime Geliks, kar pomeni (sre#en(. )jegovi eni je bilo ime :ruzila. 3 njegovo oblast je bil predan jetnik z imenom &avel. )ekega dne, ko je imel Geliks nekaj prostega #asa, je dejal svoji eni' (&ojdi z menoj, ena, da zasliim tega &avlaA( Odla sta na sodi#e in ceremonijalno zasedla svoji mesti. C leve in desrie strani so bill postrojeni legionarji. &red njih so privedli jetnika. (Iovori, &avel, zaradi #esa si tu%(, je Geliks vpraal svojega jetnika. Takoj, ko je &avel smel spregovoriti, se je za#el prepri#ljivo braniti. Oh, ko bi tudi jaz znal govoriti kakor onA :lje, ko je &avel govoril, bolj je ozra#je v sodni dvorani postajalo resno. )enadoma se je v prostoru za#utila prisotnost ivega ogaA "o je &avel govoril o pravi#nosti, ki naj bi krasila sodnika, je Geliks spoznal, da &avel govori prav o njem. )a misel so mu prile vse nepravi#ne sodbe, ki jih je izrekel zaradi podkupnine. &avel je nadalje govoril o #istosti in :ruzila se je za#udila' (Mlovek boji, v katerem #asu pa ivite%( /n ko je &avel nadaljeval reko#' ( og eli, da smo pravi#ni in ivimo #isto ivljenjeA(, je obema postalo vro#e. 3 nadaljevanju je &avel govoril o boji sodbi in o tem, kako lahko #lovek izgubi svoje ve#no ivljenje. 3 tem mu Geliks sko#i v besedo' (*amo trenutek, &avelA "ar si nam povedal, je lepo in prav gotovo izjemno vano. 3 primernem #asu te bom spet poklical k sebi. Toda sedaj ga nimamA( /n ukazal je, naj ga odvedejo. )ikoli ve# ni imel #asa zanj... ojim se, da se namT kadar nimamo #asa dopustiti ogu,
40

da nam govori o pravl#nosti, #istosti in poslednji sodbi, dogaja isto kakor Geliksu. &rav res, kako nam je neprijetno soo#iti se z bojo stvarnostjoA /n kaj tedaj naredimo% .itlmo v kino pogledat kaken 5ilm ali vklju#imo televizor. C drugimi besedami, izberemo raje nekaj, kar nas ne bo vznemirilo in vse ostane po staremA $li ni grozno, ko moramo v ivljenju re#i' (3se je po starem in to vednoA( Tedaj pride *in boji in re#e' (&oglejte, jaz lahko spremenim stvariA 0ahko vam oprostim vao preteklost. * svojo smrtjo vas odkupim, da boste lahko vstopili v kraljestvo bojeA :ajem vam *vetega :uha, da boste lahko postali nov #lovekA( Mi pa na to pravimo' (.vala, ni mi treba tegaA( in vse ostaja po starem. Obstajajo (kristjani(, za katere je kr#anstvo e dolgo mrtvo, samo, da tega e niso opazili in vse ostaja po starem. :ragi prijatelji, tako bi rad, da bi bilo z vami druga#e. Belim vam to, najbolje, da pri vas ne bo ostalo vse po starem, temve#, da se skozi Jezusa "ristusa vse obnovi.

-& O ne$om" $i ima )as


Ca konec bi vam rad povedal e nekaj zelo vanega' dokler bomo v oblasti *atana, bomo ve#no v stiski in nikoli ne bomo imeli #asa. 3em za nekoga, ki ima #as za vas, to je Jezus, OdreenikA )ekatere ene se morda pritoujejo' (Moj mo nima nikoli #asa zame.( Moje se pritoujejo' (Moja ena nima nikoli #asa zame.( *tari se pritoujejo' (Otroci sploh nimajo #asa za nas.( Otroci se pritoujejo' (*tari nikoli nimajo #asa za nas.( &osluajteA Jezus ima #as. Jezus ima #as za nasA To je zame popolnoma novo spoznanje, ki sem ga odkril ele nedavno. &retekli teden sem imel teje probleme, ki vam jih sedaj ne bi razlagal do potankosti. il sem tako potrt, da mi je ena rekla' (&rav neznosen si, vendar te lahko razumemA( Cardel sein in odhitel v gozd. Tarn sem v mini govoril s svojim Odreenikom' (Jezus, moram ti izpovedati vso svojo bol...( 3se sem mu povedal in On si je vzel #as, da me je poslual. :ve uri sta v hipu minili. Tedaj sem odprl )ovo zavezo in vsaka beseda, ki sem jo prebral, je zvenela kakor, da bi og govoril prav meni. "ako sre#en sem odel domov. ?6

Odkril sem nekaj popolnoma novega' Jezus ima #as zamel 3 )ovi zavezi je zapisana prelepa zgodba. )a ulici je sedel slepec in bera#il. 3 roki je dral leseno posodo, ki jo je iztegoval proti mimoido#im. 3sakemu je vzkliknil' (:arujte milo#inoA( "o je la neko# mimo njega velika skupina ljudi, je slepec pomislil' ("aj pa je sedaj to% Ire mimo kaka procesija ... ali vojska%( "on#no je vpraal mimoido#ega' ("aj se dogaja%( Ta mu je odgovoril' (To je Jezus, ki gre mimoA( )aenkrat je slepca preinilo. O Jezusu je namre# e dosti slialO o da, tudi verjel je, da je Jezus *in boji. CaMel je vzklikati' (Jezus, *in boji, pomagaj mi, usmili se meA( 0judi je to motilo, pa so mu rekli' ()e vpijA ,adi bi sliali, kaj Jezus govori.( Toda slepec je e vedno klical' (Jezus, *in boji, usmili se meA( "o je vzklikal e glasneje, so mu ljudje jezno zapretili' (Me ne umolkne, te bomo pretepliA( Mnoica, ki ti preti, je zelo nevarna. Toda slepca se ni dalo utiati' (Jezus, *in boji, usmili se meA( Me bi bil takrat prisoten in bi slepec vprasal mene, bi mu pojasnil' (Ilej, mora razumeti. Jezus je na poti na Iolgoto. Tarn bo umrl, da bi odreil svet, ki je zaradi svojih grehov na poti v ve#no pogibel. Jezus bo odreil svet tako, da bo nase prevzel vse njegove grehe in tako nam bo zagotovil boji mir. &otem bo premagal smrt in od mrtvih vstal. "ot vidi, se dogajajo vaneje stvari in ni pravi #as zate.( Toda slepec je kri#al na ves glas' (Jezus, *in boji, usmili se meA( *ledi eden najlepih odlomkov iz )ove zaveze' (Jezus se zaustavi... ( "ako pogosto sem bil v skunjavi, da bi rekel' ($h, Jezus, hitim na tako vaen sestanek, da ne morem izgubljati #asa za kogarkoliA( Toda iblija pravi' (Jezus se zaustavi in re#e' K&okli#ite gaAK( Jezus si je vzel #as za slepega bera#a celo, ko se je napotil reit najve#ji problem tega svetUA Tako veliko mu pomeni vsak od nasA 3 Jezusovih o#eh ste tudi vi toliko vredni. $li je e kdo na tem irnem svetu, ki mu toliko pomenite% 3i pa e vedno nimate #asa zanjA% Cares vas je moral hudi# popolnoma zaslepiti, da tega ne uviditeA )eko# sem slial neverjetno zgodbo. 0adja se je potapljala in strenik je tekal po hodnikih ter vzklikal' (3si na paluboA 0adja toneA( *eveda je stekel tudi do kuhinje, kjer pa je kuhar mirne due pekel pi#ance in mu dejal' ()ajprej moram
42

izpolniti svojo dolnost,( in mirno nadaljeval s peko. /n tako je potonil s pi#anci vred. Tako se obnaajo tudi nai sodobniki' (Jezus% To je zastareloA Me ne zanimaA )imam #asaA( /n tako, brez Jezusa, drsi svet v pekelA Mislim, da je najprej potrebno opraviti tisto najvaneje. Me nam og ponudi odreitev, tedaj je absolutno najvaneje to odreitev tudi sprejetiA Cakaj ne bi sedaj pokleknili pred Jezusom in mu ponovili besede te pesmice% #rpel zame si strano, na kri razpet e iv, s kr(jo moj greh si plaal, a jaz sem zanj bil kriv. ) zdaj kesam se grenko, rotim iz due svoje% *smili se Jezus, usmili, oprosti mi grehe moje. &e oziraj se pro od mene, spreglej mi grehov pezo, na grenika skesanega, ne stresi svojo jezo. Odpusti mi, prosim +ospod, uslii to mojo molitev, mir mojemu sr"u podari in dui moji reitev.

43

Pozor/ 1i ljenjs$o ne arno/


"o sem se vozil po avtocestl, mi je po glavi neprekinjeno rojil naslov teme, o kateri vam bom govoril' (&ozorA Bivljenjsko nevarnoA( :obro veste, da dandanes ljudje ne umirajo ve# tako, kakor nekdaj, v postelji, stari in siti ivljenja. :anes se umira v nesre#ah ali od sr#nega in5arkta. )ekdaj so ljudje iveli tudi po =7 let, potem pa so legli in innrli. :anes ni ve# tako. :anes nad oceanom eksplodira letalo in <7 ljudi je mrtvih. $vtobus se zvrne v prepad, ;7 mrtvih. 3 neki tovarni pride do eksplozije in spet jih veliko umre. 0judje mnoi#no umirajo po rudnikih. 3sakih nekaj desetletij izbruhne ve#ja vojna. 3 prvi svetovni vojni je samo na nemki strani umrlo @ milijona ljudi, v naslednji vojni pa se je to tevilo povzpelo na 9 milijonov. ,esni#no ivimo v neprestani ivljenjski nevarnosti. "o trezneje razmislimo o tem, se mi zazdi, da zares nimamo veliko monosti umreti v mini, v svojih posteljah. &omislite, kako bi bilo, #e se vam nocoj ob desetih zgodi kakna nesre#a. To bi se prav lahko zgodilo, kajne%A /n kje bi bill potem ob enajstih% *te e razmiljali o tem%

%& 2esnos# +olo'aja


Moram vam povedati zanimivo zgodbo, ki je sicer nisem osebno doivel, pa# pa mi jo je povedal moj ded, ki je znal izvrstno pripovedovati. )eko# je mladeni# obiskal svojega starejega strica in mu dejal' (*tric, #estitaj miA :anes sem maturiralA( (*uper,( mu re#e stric, (tukaj ima dvajset mark, pa si za nagrado kupi kaj lepega. &ovej mi, kaj na#rtuje za bodo#nost%( (Ca bodo#nost%( se zamisli mladenl#. (Mislim, da se bom vpisal na 5akulteto. ,ad bi postal pravnik.( (0epo,( nadaljuje stric, (in potem%( - (&otem bom nekaj #asa pripravnik na prvostopenjskem sodi#u.( (:obro,( pravi stric, (in potem%( (&otem pa bom postal #lan pokrajinskega sodi#a.( ("rasno, in kaj potem%( nadaljuje stric. ()o, stric, potem pa si bom poiskal eno in si osnoval druino.( (0epo, in potem%( (+pam,
44

da bom postal zelo vpliven sodnik ali celo javni toilec.( (:obro,( ne odneha stric, (in potem%( Totem stric,( mladeni# postaja e nestrpen, (potem bom odel v pokoj.( (:obro, kaj pa potem%( je neumoren stric. ()o, dobival bom dobro pokojnino. Omislil si bom hiico in sadil jagode.( (0epo, in kaj potem%( Gant se je e pri#enjal jeziti' (&otem pa bom umrl, kaj pa drugegaA( ($ tako,( je dejal stric, (in potem%( Mladeni#u ni bilo ve# do smeha. &revzel ga je strah' (Tedaj bom umrl, le kaj naj bi bilo potemA( - (/n kaj bo potem AAA( vztraja stric. (*tric,( odgovori mladeni#, (o tern nisem e nikdar razmiljal.( ("aj,( se za#udi stric, (opravil si maturo in vendar si tako neumen, da ne vidi dlje od svojega nosuA $li ne bi moral #lovek, ki mu je og dal razum, misliti malo dlje od tega% - "aj se bo zgodilo potem%( Mladeni# hitro odgovori' (*tric, saj nih#e ne ve, kaj pride po smrtiA( (To ni res dragi moj,( re#e stric, (obstaja nekdo, ki natan#no ve, kaj se zgodi s #lovekom po smrti. To je JezusA On je rekel' K*iroka je pot, ki vodi v pogibel, ozka je pot, ki vodi v ve#no ivljenje.K &o smrti pride boja sodba. Mlovek bo reen ali ve#no izgubljen.( Moram vas opozoriti, da ni dovolj na#rtovati svoje ivljenje samo do groba. Mlovek se mora vpraati' "aj pride potem% "o sem delal z mladimi, sem jim #esto razlagal' (Me bi dal rad popraviti #evlje, se ne bom obrnil na avtomehanika. $vtomehaniki so sicer v redu 5antje, toda na #evlje se prav ni# ne razumejo. Mevlje nosim v popravilo k #evljarjuA Toda, ko se mi pokvari avto, ga seveda ne odpeljem k #evljarju, pa# pa k avtomehaniku. /n #e elim kupiH kruh, ne bom sei ponj v mesnico. Tudi mesarji so dobri ljudje, toda na peko kruha se prav nie ne razumejo. Me elim kupiti kruh, bom stopil do peka. "o mi po#i vodovodna cev, pokli#em intalaterja. To pomeni, da vedno poi#em strokovnjakaA( 3endar pa ko elimo izvedeti, kaj pride po smrti, spraujemo vse mogo#e ljudi, ali pa se enostavno zanesemo na lastno mnenje. $li ne bi bilo bolje, za odgovor na tako vano vpraanje, poiskati strokovnjaka% "do je strokovnjak za to temo% *amo eden obstajaA To je *in boji, ki se je vrnil iz onostranstva, ki je e bil v kraljestvu smrti. +mrl je na kriu in se vrnil v ivljenje. Jezus dobro ve, kaj pride po smrtiA &ravi nam' (0ahko prides v pekel, toda lahko prides tudi v nebesaA(
45

Tudi, #e bi me @9 znanstvenikov prepri#evalo, da je smrt konec vsega, bi jim dejal' (3sa cast vaim zvene#im naslovom, toda na tem podro#ju niste strokovnjaki. Je nikoli namre# niste bill v onostranstvu. 3endar pa poznam nekoga, ki je bil - JezusaO in kar mi govori On, se popolnoma razlikuje od vaega mnenja.( 0judje dandanes nevarno razmiljajo. Obnaajo se, kot da je smrt konec vsega, all pa mislijo, da bodo avtomatsko prili v nebesa, ker so pa# kr#eni in jih je pokopal duhovnik. Catrjujem vam, da bo pekel poln ljudi, ki so bill kr#eni in jih je pokopal duhovnikA Morate razumeti, da se nahajate v zelo resni ivljenjski nevarnosti. &rej ali slej bomo vsi doiveli bojo sodbo. Odkrito vam povem, da je prav moje razmiljanje o boji sodbi povzro#ilo, da sem postal kristjan in da kot tak stojim danes pred vami. "o sem bil e mladeni#, se mi ni niti sanjalo, da bom nekega dne stal na prinici. 3 prvi svetovni vojni sem bil e mlad #astnik. 3 mojem polku smo imeli zelo velike izgube. il sem kakor ostali #astniki, ne bolji ne slabi. Toda, #e bi mi takrat kdo dejal' ()ekega dne bo pridigal v cerkviA(, bi me bilo od smeha konec. Moje ivljenje je bilo takrat dale# od oga. O#e me je neko# vpraal' ($li ne verjame v oga%( Odvrnil sem mu' ()isem tako neumen, da bi trdil, da oga ni. &recejna mera neumnosti je potrebna, da bi bil #lovek ateist. 3endar pa do sedaj e nisem sre#al oga in me tako niti malo ne zanima.( )edolgo po tem pogovoru z o#etom se je primerilo, da sem s svojim prijateljem, ki je bil prav tako mlad #astnik, sedel v nekem jarku poleg ceste, nedale# od 3erduna. ilo je za #asa nemke o5enzive v Granciji. Makali smo ukaz za napad in si pripovedovali prostake ale E#e ste okusili vojno, dobro veste, o #em govorimF. &ovedal sem neko zares prostako alo in na moje za#udenje se prijatelj ni zasmejal' (Cakaj se ne smeji, "utscher%( 3 tem trenutku se je zgrudil na stran - mrtev. :robec granate ga je zadel to#no v srce. *tal sem poleg trupla svojega prijatelja in nisem mogel razumeti, kaj se je zgodilo. 3 ali sem mu rekel' ("ako nevljudno, dragi moj. Odel si, preden sem ti do konca povedal aloA( 3 tem trenutku me je preinila misel' ("je je sedaj on%( Cdi se mi, kot da ponovno podoivljam trenutke v tem jarku, ko me je preplavila zaslepljujo#a svetloba, kakor ?;

blisk eksplozije atomske bombe' (*edaj stoji pred samim ogoml( &reinila me je misel' (Me bi sedel na njegovem mestu, bi drobec zadel mene in bi sedaj jaz stal pred ogomA( )e pred nekaknim (gospodom bogom(, temve# pred ogom, ki je odkril svojo voljo #loveku in mu predal svoje zapovedi - zapovedi, ki sem jih vse prekril, kakor jih krite tudi viA *o ljudje, katerih grehi kri#ijo do neba in ki kljub temu govorijo' (:elam dobro in ne bojim se oga.( Cakaj sami sebi laete% *am sem v tem hipu vedel' (&rekril sem vse boje zapovediA Me bi me sedaj zadela krogla, bi v istem hipu stal pred ogomA( /n e nekaj mi je bilo popolnoma jasno' (Tedaj bi prav gotovo odel v pekelA( &rihod vojaka, ki je pripeljal konje, je prekinil tok mojih misli. Caslial sem ukaz (naprej( in zajahal. Tarn v jarku je ostal moj mrtvi prijatelj. &rvi# po mnogih letih sem sklenil roke v molitvi in izrekel te besede' (0jubi og, ne pusti me umreti, dokler ne bom gotov, da me ne #aka pekelA( "asneje sem odel k vojakemu kuratu in ga vpraal' ("aj moram narediti, da ne bom sei v pekel%( Odgovoril mi je' (Iospod poro#nik, najprej moramo zmagati, zmagati, zmagatiA( - (*aj tudi sami ne veste tegaA(, sem mu odvrnil. $li ni pretresljivo, da na tiso#e mladih ljudi odhaja v smrt in da v resnici ni nikogar, ki bi jim povedal, kako naj se odreijo% /n to se dogaja (kr#anskemu narodu(A 3erjetno bi tudi sam obupal, #e mi ne bi nekega dne prila v roke )ova zaveza. Je sedaj se spominjam mesta, kjer sem jo dobil, poleg neke 5rancoske kmetije v zaledju 5ronte, kamor nas je ta dan zaneslo. ()ova zaveza,( sem pomislil, (v njej gotovo pie, kaj naj storimo, da si ne pogubimo ve#nega ivljenjaA( Ca#el sem jo prelistavati na raznih mestih, ker tedaj knjige nisem ravno dobro poznal. O#i so se mi ustavile na nekem stavku' (Jezus "ristus je priel na svet, da odrei grenike.( To me je zadelo kakor strela. (Irenike(, ni me bilo treba prepri#evati, da to leti name. oste kon#no tudi vi priznali pred ogom in ljudmi' (Irenik semA( &renehajte s tem lanivim opravi#evanjem samega sebeA *am v tem trenutku nisem potreboval nobenega duhovnika. ilo mi je kristalno jasno, da sem grenik in moja najve#ja elja je bila, da bi bil odreenA )i pa mi bilo popolnoma jasno, kaj v bistvu to pomeni. ,azumel sem samo to, da (bitA odreen( pomeni reiti se stanja, v katerem sem
47

bil in najtl mir z ogom. (Jezus "ristus je priel na svet, da bi odreil grenikeA(, pravi *veto &ismo. Me lahko Jezus to stori, tedaj ga moram prav gotovo najtiA To moje iskanje je trajalo e nekaj tednov. /skal sem nekoga, ki bi mi lahko pokazal pot do Jezusa, toda nisem ga nael. Tedaj sem storil nekaj, kar bi rad priporo#il tudi vam. "o smo spet napredovali proti 5rancoskim poloajem, sem se zaprl v neko kme#ko hio, blizu katere smo se nahajali. .ia je bila zapu#ena in skoraj uni#ena, toda ena soba je ostala skoraj nedotaknjena. 3 klju#avnici se je nahajal klju#. 3stopil sem, se zaklenil, padel na kolena in izustil' (Iospod JezusA 3 ibliji pie, da te je poslal og, da bi Kodreil grenikeK. Jaz sem grenik. Ca v bodo#e ti ne morem veliko obljubiti, ker imam zelo slab zna#aj, vendar ne bi hotel pristati v peklu, #e me ustrelijo. /n zato te prosim, Iospod Jezus, sprejmi me. )aredi z menoj, kar ho#eA( )i zagrmelo in ni# posebnega se ni zgodilo, tLda, ko sem stopil iz hie, sem vedel, da sem nael Iospoda. Iospoda, ki mu sedaj pripadam. /n od tedaj se, iz dneva v dan Etakrat sem imel komaj 6< letF, bolj in bolj zavedam, v kakni strani nevarnosti ivijo ljudje. Mlovek Civi, ne da bi mu bili grehi odpu#eniA - /n kaj je z vaimi grehi, so vam bili odpu#eni% "aj bo z vami po boji sodbi% 0judje ivijo, ne da bi se pomirili z ogom. )iso se spreobrniliA 0judje so samo kr#ansko obarvani, na videz so kristjani, toda v svojih prsih nosijo bedno, nemirno in nespreobrnjeno srceA :obro posluajte' og ne eli pekla za nikogar od nasA &rav zares neA ( og eli, da so vsi ljudje odreeni in da spoznajo resnico.( Caradi tega nam je tudi poslal svojega *ina. Toda, dragi prijatelji, sami moramo iti "ristusu nasproti. Moramo mu pripadati. To, kako se (kr#anski svet( obnaa do oga in odreitve preko Jezusa "ristusa, se ne bo dobro izteklo. To me zelo jezi. Me razumete% )ahajamo se v veliki ivljenjski nevarnosti, saj se neustavljivo bliamo boji sodbiA 3 moji mladinski skupini je bil v#lanjen tudi nek simpati#en mladeni#. )ekaj #asa je redno prihajal na nae ure preu#evanja iblije. To je bilo v dobi .itlerjevega Tretjega rajha. "asneje se je vpisal v nacisti#no olo in prenehal obiskovati naa predavanja. )isem ga ve# sre#eval. )ekega dne pa sva se skoraj zaletela na ulici. (:ober dan, IHntherA( sem ga pozdravil.
48

(.ell .itler(, mi odvrne. ("ako si, IHnther,( sem nadaljeval, (e dolgo te nisem videl na naih sestankihA( Cravnal se je in mi pojasnil' (Moj moto je' Kdelam, kar je prav, in se ne bojim ogaAK Me je v mojem ivljenju kaj narobe, bom za to tudi odgovarjal pred ogom. Toda ni mi potrebno nobeno rtveno jagnje, Jezus, ki bi umrlo zameA( 3 duhu vidim milijone mokili in ensk, ki mislijo tako kakor on' (:elam, kar je prav in zato sem pravi#enO za svoje ivljenje in dejanja lahko odgovarjam pred ogomA( :ragi prijatelji, ne bi se rad skliceval na svojo pravi#nost pred ogom, ker vem, da se ravno pri tem nahajam v najve#ji ivljenjski nevarnosti. C vso gotovostjo lahko ra#unate na to, da bomo vsi deleni boje sodbeA Cato bi vas rad opozoril, da dobro premislite, kako ivite in kakno bojo sodbo boste do#akali. Tekom svoje kariere je umetnik !rnst arlach ustvaril prelepe skulpture. &oleg tega je napisal gledaliko igro z naslovom' (3injevi oll(. Ilavna oseba, 3injevi oll, je zemljiki posestnik z ve#no rde#imi lici. )ekega dne se je dobro najedel in napil, ter se v #asu najve#je opoldanske vro#ine odpravil na glavni mestni trg. Caustavil se je pred cerkvenimi vrati, na katerih so bili izrezljani tirje kerubini, ki igrajo na trobente. "o jih je opazoval, se mu je zazdelo, da so kerubini Civi in da trobente najavljajo' (*edaj bo #lovetvo doletela boja sodbaA( arlach je dobesedno zapisal te besede' (3stanite iz grobov, vi mrtviA rez izgovoraA 3staniteA( Tedaj je 3injevi oll dojel' ( ogu ne morem ute#i. )eko# bom moral v vsej svoji bedi stopiti predenjA( Iloboko v sebi vsi vemo, da z opravicevanjem samega sebe ne bomo prili dale#. oja sodba bo zajela eel svet. Tedaj bo vsa naa pravi#nost kakor vosek v talilni pe#iA :obro vem, kako neradi ljudje dandanes sliijo to sporo#ilo. "o jim govorim' (Me se ne boste obrnili k Jezusu, boste odli v pekel,( mi smeje odgovarjajo' (&ekel% "ako srednjeveka idejaA &ekel ne obstajaA( "adar sliim kaj takega, se vedno spomnim na neko zgodbo, ki vam jo moram povedati. ilo je za #asa druge svetovne vojne. Odpravil sem se na nek obisk, ko se je nenadoma oglasil znak za zra#ni napad. *tekel sem v prvo zakloni#e in po#akal konec alarma. )ato sem nadaljeval pot in prispel v mestni predel, kamor sem bil namenjen. )iti ena hia ni bila poruenaA "o pa sem priel ?=

blie, sem opazil, da je dvajset hi popolnoma zapu#enih. &omlslll sem' ($li se mi sanja% .ie so nedotaknjene, ljudje pa, kakor da so se vdrli v zemljoA( *re#al sem nekoga iz civilne za#ite in ga vpraal' (Cakaj so vsi odli%( )i# mi ni odgovoril, temve# me je prijel za roko, me odpeljal v eno izmed hi in pokazal skozi okno. Tedaj sem razumel, kaj se dogaja' te hie so stale krono okrog zelenice in na njej je leala ogromna letalska bomba, velika kakor kotel parne lokomotive. ()eeksplodirana bomba%( sem vpraal. ()e,( je odgovoril (to ni neeksplodirana bomba. To je bomba s #asovnim detonatorjemA( To je zelo ra5iniran tip bombe, ki ne eksplodira, ko pade na tla, temve# od pet do dvajset ur kasneje, obi#ajno ko ljudje e zapustijo zakloni#a. (Caradi tega so se vsi odpravili v zakloni#eA( je nadaljeval. (Jo sliite, kako tiktaka%( )everjetno, zares se je slialo tiktakanje detonatorja. omba bi lahko eksplodirala v vsakem trenutku. (&ridite, tukaj ni varnoA( 3rnila sva se del poti in si poiskala zaklon. 3 tem trenutku sem ugledal smeen prizor. &riletela je jata vrabcev in se spustila na travo blizu bombe. !den od njih je priletel #isto blizu detonatorja. Caklical sem' ( eite, vrab#ki, nevarno jeA( /n zdelo se mi je, kakor da so mi vrabci odvrnili' (.a, haA Mi smo napredni. "do e danes verjame v bombe% )obene nevarnosti niA( ,avno tako se obnaajo dandanes ljudjeA og nam je dovolj prepri#ljivo govoril v *vetem pismu, med drugim tudi s pomocjo obsodbO govoril je tudi naemu narodu. Tudi *in boji je priel, dotrpel na kriu in vstal od mrtvih. Cato bi lahko e prav vsak dojel, da obstaja og, ki je resni#en in svetA /n ko po vsem tem kdo re#e' (3 nevarnosti ste. )ajti morate reitev za svojo duoA(, se ljudje smejijo in govorijo' (.a, haA "do e verjame v kaj takega%A( Tudi iblija je lahko tu in tarn ironi#na. $teizem, torej zanikanje bojega obstoja, je v ibliji omenjen samo enkrat z enim samim samcatim stavkom' ( rezumnik re#e v srcu' K oga niK.( Tako govori iblija o ateizmu. +pam, da vi ne pripadate tako smenemu svetovnemu nazoru, kakor je ateizem.

50

(& 2ei#e
og je e enkrat hudo kaznoval ta svet. ,eil se je en sam #lovek in njegova druina. /me mu je bilo )oe. :a bi uel uni#enju, mu je og naro#il, naj zgradi veliko barko. 3am je znana zgodba o vesoljnem potopu% Me ne, vas je lahko sram ne povejte nikomur, da tega ne vesteA Tik preden je svet zadela boja sodba, potop, je og naro#il )oetu' (3krcaj se s svojo druino na barkoA( )ato se je )oe vkrcal in og je za njim zaprl vrata. *vet je na dobri potl, da ga zadene pravi#na sodba boja. )a sre#o obstaja barka, s katero se lahko reimo' to je boja milost, kl nam je ponujena preko Jezusa "ristusa. /z bojega kraljestva se je spustll na ta na bedni svet in za nas umrl na kriuA Me je og dovolil, da *in njegov umre tako okrutne smrti, tedaj tudi reitev, ki jo ta smrt omogo#a, zagotovo lahko odrei tudi najve#jega grenika. Jezus je vstal od mrtvih in nas preko *vetega :uha kli#e k sebi. Jezus je barka odresitveA &rav kakor je neko# og poklical )oeta' (&ojdi v barko, ti in vsa tvoja druinaA(, tako tudi sedaj, skozi moje besede, kli#e vas' (3krcaj se na barko odreitve - Jezusa "ristusaA Cakora#i v bojo milostA Odvrzi vse, kar te zadrujeA ,eci odreeniku' K&rihajam predte kot velik grenik.K 3se svoje grehe pusti pod njegovim kriemA 3erjemi, da je bila njegova kri prelita zateA ,ed mu' KIospod, predajam ti svoje ivljenje.K( Tako se lahko tudi ti vkrca na barko. (&ozorA Bivljenjsko nevarnoA( "oliko ljudi bo pri#akalo bojo sodbo popolnoma nepou#enih in neza#itenihA /n vendar je boja milost tu, na razpolago vsakomur, ki jo eli sprejeti z vero. $ verovati pomeni' zapustiti podro#je bojega srda in vstopiti v podro#je milosti Jezusa "ristusa. Ta korak ni nikakrna igra#ka, toda pomeni reitev iz ivljenjske nevarnostiA Cnani misijonski /nspektor $lbert .o55man, misijonar na )ovi Ivineji, mi je povedal nepozabno zgodbo. :ejal sem mu' ( rat .o55man, v svojem kr#anskem ivljenju se moram trdo boriti. )i lahko, tudi pastorju ne, pripadati Jezusu v svetu, ki slui hudi#u in drvi v pekel.( (,ad bi ti nekaj povedal(, je za#el. ()a )ovi Ivineji smo obi#ajno &apuance, ki so si eleli postati kristjani, najprej 96

pou#evali o veri. To jim je pomagalo, da so laje pravilno spoznali Jezusa "ristusa. )ato pa smo kako nedeljo krstili vse, ki so za to zaprosili. Ob tej priliki se je vedno pripravilo veliko slavje, na katero so prili tudi tevilni pogani. )o, najzanimivejse re#i pa so se vedno dogajale na ve#er pred krstom. Tedaj so namre# zakurili velik kres, kamor so kandidati za krst prinesli predmete, ki so jih uporabljali pri #a#enju svojih poganskih boanstev' amulete, predmete za #aranje, kipce... &ristopali so h grmadi in v razplamteli ogenj metali te predmete svojega prejnjega ivljenja.( ()eko# sem tako opazoval mlado ensko, ki se je prav tako bliala ognju s polnim naro#jem kipcev in amuletov. Toda v trenutku, ko je hotela vse to zmetati v ogenj, je zastala in se zagledala v plamen. Iotovo je pomislila' K* tem so iveli moji predniki. 3se moje prejnje ivljenje je povezano s tem. )e, ne morem se lo#iti od tegaAK Obrnila se je in se vrnila nazaj. Toda verjetno se ji je v tem trenutku utrnila druga misel' K3endar tedaj ne bom mogla pripadati JezusuAK &onovno je zakora#ila proti ognju. Tudi drugi# se ni mogla lo#iti od svojih stvari. 3 tem sem pristopil k njej(, je inpektor .o55man nadaljeval svojo zgodbo, (rekel sem ji' K3idim, da ti je teko. ,azmisli e enkrat o teh stvareh. *aj se lahko ponovno prijavi k naslednjemu krstu.K Benska je razmiljala samo en trenutek. Obrnila se je in s hitrimi koraki stopila proti ognju, vrgla stvari vanj in se nezavestna zruila na tla.( )ikoli ne bom pozabil, kaj mi je misionar .o55man dejal na koncu' (3erjamem, da lahko samo nekdo, ki je doivel pravo spreobrnjenje, razume razburjenje te enske.( :ragi prijatelji, samo korak je potrebno narediti, da bi se vkrcali na barkoA /zstopite iz ivljenjske nevarnosti in predajte se Jezusu v roke. 3endar pa morate vedeti, da ta korak ni lahek. Ta korak pomeni prekinitev s prejnjim ivljenjem, vendar laje poti ni - (Bivljenje je predragoceno(A *em bil dovolj jasen% 3edno se razalostim, ko vidim, koliko ljudi je, navkljub vsem opozorilom, na poti v ve#no pogibelA og tega ne eliA og eli za vas odreitevA &rav zaradi tega nam je poslal svojega *ina. )jegov *in je pla#al za vse nase grehe. &repoznajte svojo krivdo in verujte, da je Jezus pla#al vae greheA )amesto vasA "o so me neko#, v #asu .itlerjevega Tretjega rajha, ponovno
52

poklicali na Iestapo, sem moral nekaj #asa #akati v prostoru, ki je bil do vrha napolnjen z dosjeji. )a vsaki mapi je bil listek z imenom, na primer' (Meier "arl(, ali' (*chulze.Griedrich(. Cdelo se mi je, da e neskon#no dolgo #akam in zahvalil sem se ogu, da mi ni treba vsega svojega ivljenja prebiti med temi papirji. /n ker sem se dolgo#asil, sem za#el brati imena na dokumentih' (Meier "arl(, (*chulze Griedrich(... )enadoma preberem' ( usch Dilhelm(A *aj tu pie o menu 3 trenutku mi mape niso bile ve# dolgo#asne, pred o#mi mi je leal moj dosje. Iorel sem od radovednosti in se spraeval, kaj pie v njemO obsedla me je elja, da bi prebral, kaj so napisali o meni. 3endar pa si nisem upal tvegati in pokukati v mapo. Obsedel sem na svojem mestu in s tresocim srcem premisljeval' (Moj dosje imajoA( Ilejte, pri meni je bilo tako tudi s kriem Jezusa "ristusa. 3 mojem ivljenju je bilo obdobje, v katerem se mi ni zdelo ni# bolj dolgo#asno kakor kr#anstvo. &oln vr#ek piva mi je bil mnogo bolj privla#en od vere in to vse do trenutka, ko sem sprevidel, kaj v resnici pomeni kri Jezusa "ristusa. (*aj to je moj dosjeA Moja krivda in moja reitevA( Od tedaj naprej mi je Jezusov kri nekaj najzanimivejega. :ajte, uprite svoj pogled na #loveka s trnovo kronoA On nas bo odreilA Tarn na kriu je ustvarjena vaa in moja odreitev grehaA /n ta pripada tudi vam, #etudi tega e ne veste.

*& 3z smr#i

'i ljenje

(&ozorA Bivljenjsko nevarnoA( - Te besede bl vam rad razloil e iz nekega drugega stali#a. "o sem razmiljal o besedah' (&ozorA( - (Bivljensko nevarnoA( - (&ostojA( - (Mlovek, obrni se k "ristusuA( - (&oi#i svojega OdreenikaA(, sem nenadoma pomislil' (3 ivljenski nevarnosti je lahko samo nekdo, ki je ivA( Me se avtobus zrui v prepad in se vsi potniki ponesre#ijo, tedaj niso ve# v ivljenjski nevarnosti. *te razumeli, kaj vam elim povedati% To, kar bi vam rad povedal je, da ste v nevarnosti, da ne boste nikoli nali svojega ivljenja. 3 nevarnosti, da mrtvi preivite to ivljenje in da boste na koncu kot mrtvi tudi odvreniA *em se dovolj jasno izrazil% )evarnost, ki jo v vaih
53

ivljenjih opaam, je v tem, da enostavno niste sprejeli ivljenja. iblija pravi' ("dor ima *ina, ima ivljenjeO kdor nima *ina bojega, nima ivljenjaA( &red kratkim sem sre#al neko gospodi#no, u#iteljico tujih jezikov iz erlina. (Oprostite mi, gospodi#na,( sem ji rekel, (pastor si lahko od #asa do #asa dovoli tudi kakno majhno nevljudnost. $li mi lahko prosim poveste, koliko ste stari%( Mlade gospodi#ne se na#eloma ne sprauje po letih, vendar se staremu pastorju ta svoboda po navadi ne zameri. rez oklevanja mi je odgovorila' (Osem letA( (*amo trenutekA(, sem presene#eno dejal. (Osem let% Tri tuje jezike pou#ujete, a imate samo osem let%( )asmehnila se je in mi pojasnila' (&red osmimi leti sem nala Jezusa. Jele tedaj sem za#ela iveti. &red tem sem bila kot mrtva.( il sem navduen' (To je prelepo povedanoA( Tedaj mi je citirala naslednji biblijski verz' ("dor ima *ina bojega, ima ivljenjeO kdor nima *ina bojega, nima ivljenja.( )adaljevala je' (Ilejte, dokler nisem imela Odreenika, tudi nisem imela pravega ivljenja. Bivela sem samo zato, da.bi zasluila denar in se zabavala, toda to ni bilo ivljenjeA( $li ni to pomembna ugotovitev% "dor se zavestno odlo#i, da ne bo sprejel Jezusa, ta v bistvu ne poseduje ivljenja. :a, brez Jezusa ne vemo, kaj je to ivljenjeA *amo ta, ki ima *ina bojega, ima tudi ivljenjeA &red mnogimi leti me je obiskal nek mladeni#. ("aj te mu#i%( sem ga vpraal. (Je sam ne vem(, mi je odgovoril. (*amo to vem, ivljenje, ki ga ivim, ni nobeno ivljenjeA( Te besede so me presenetile in vpraal sem ga' (Cakaj% "ot klju#avni#ar ima dobro slubo in zaslui mnogo denarjaA( (To ni ivljenjeA( je nadaljeval. (To ni nikakrno ivljenjeA "lju#avni#ar sem v ponedeljek, kljucavnicar sem v torek, klju#avni#ar sem v sredo, kljucavnicar sem v #etrtek, kljucavnicar sem v petekO v soboto igram nogomet, v nedeljo pa pridejo na vrsto dekleta in kinoO v ponedeljek pa sem ponovno kljucavnicar, v torek sem kljucavnicar, v sredo sem kljucavnicar, v #etrtek sem kljucavnicar, v petek sem kljucavnicarO v soboto je na vrsti nogomet, v nedeljo pa dekleta in kino... To resni#no ni nobeno ivljenjeA( (Gant moj,( sem mu rekel, (prav ima. 0epo je, da si sprevidel, da to ni pravo ivljenjeA &ovedal ti bom, kaj je pravo ivljenje. Moje ivljenje se je popolnoma spremenilo in to se je zgodilo,
54

ko me je nael Jezus - Jezus, ki je zame umrl in ponovno vstal. &ostal je moj Odreenik, ki me je pomiril z ogom. "o sem to sprevidel, sem mu podaril svoje srce. Od tedaj imam ivljenjeA( /n tedaj je tudi ta mladeni# nael svoje ivljenje. )edavno tega, sem ga ponovno sre#al v Greiburgu. ()o,( sem ga vpraal, (kako gre% "akno je sedaj tvoje ivljenje%( ,adostno mi je odgovoril' (:a, to je zares pravo ivljenjel( *edaj je sre#en in zadovoljen #lovek, vodi neko mladinsko iblijsko drubo in vodi k Jezusu tudi druge ljudi. 3 Jezusu je nael ivljenje. ,azumete% :okler dopu#ate, da se vam ivljenje s "ristusom izmika, ste v veliki zivljenjski nevarnostiA To se dogaja tedaj, ko ste sicer sliali nekaj o kr#anstvu, vendar e niste nali OdreenikaA /mam prijatelja trgovca. )edavno tega je bil na zabavi, ki jo je priredil nek tovarnar. Ta tovarnar ima prekrasno vilo, zgrajeno sredi #udovitega parka. )a zabavi se je zbralo #ez sto gostov. Med vrveem je moj prijatelj sre#al gostitelja in mu med razgovorom dejal' ("akno sre#o imateA Bivite kakor kaken kraljA 3ase posestvo je pre#udovitoA /mate veliko tovarno, lepo eno, ljubke otrokeA( )a to mu je mo odgovoril' (:a, prav imate. :obro mi gre.( )enadoma pa je smrtno resno dodal' (Toda ne vpraajte me, kako se po#utim tu, globoko v sebi,( in pokazal je na svoje srce. "o hodim po ulicah, #esto razmiljam' (Me bi bili ljudje iskreni sami s seboj, bi prav vsi zaklicali' K)e spraujte me, kaj #utim v svojem srcuAK( 3 njihovih srcih ni miru. )jihove misli jih obtoujejo in vznemirjajo. )jihovo srce je polno krivde. *amo nekdo nas lahko pozdravi, in to je og. On ve za nae trpljenje. Mi ne moremo sami do oga, toda og je, v svoji veliki ljubezni do nas, sam priel k nam v osebi Jezusa "ristusa. To je to #udovito sporo#ilo, ki vam ga elim posredovati' ( og je tako ljubil svet ...( *am ga ne bi mogel ljubitiO ta svet je poln umazanije, zla in neumnosti. /n vendar ga je og tudi takega vzljubilA &ri tem razum zastane' ( og je tako ljubil ta svet, da je daroval svojega edinega *ina, Jezusa, da vsak, ki to ljubezen sprejme, ne bo pogubljen, temve# bo imel ve#no ivljenje(. &ovejte mi, kaj vse bi hoteli, da og e stori za vasO poleg tega, da je dopustil smrt svojega *ina, ki vam je prinesla
55

ivljenjeA% Je eno zgodbo bi vam rad povedal' neko# se je velikemu anglekemu pridigarju -harlesu .addonu *purgeonu po pridigi priblial mladeni# in mu dejal' (Iospod, prav imate, poiskati moram tega moa z Iolgote in postati otrok boji. )ekega dne se bom tudi jaz obrnil nanj.( ()ekega dne%( je vpraal *purgeon. ()o da, kdaj kasneje.( ("asneje% Cakaj ne danes%( Mladeni# mu je malo osramo#eno pojasnil' (Cares bi bil rad odreen in zato se bom nekega dne obrnil na Jezusa "ristusa, toda pred tem bi rad e malo uival ivljenje.( )a te besede se je *purgeon zasmejal in dejal' ()iste ravno preve# ambiciozni, mladeni#. Jaz se ne bi zadovoljil samo s tem, da malo uivam ivljenje. Od ivljenja si ne elim samo malo. Jaz elim ivljenje. 3 moji ibliji pie' K&riel sem, da ... imajo ivljenje in da ga imajo v izobilju.K( "adar pridigam o tej temi, me na koncu vedno mu#i neprijeten ob#utek, da me ljudje morda niso dobro razumeli. Cato mi dovolite, da e enkrat na kratko ponovim' og je dopustil, da Jezus umre na kriu za nas, izgubljene in preklete grenike, da bi mi, danes in tu, lahko imeli ivljenje. /n ko se zjutraj prebudimo, lahko od radosti zapojemo, ker smo postalA otroci boji, kajti On je nae ivljenjeA *te sliali% Jezus je priel zato, da bi lahko e na zemlji uivali ivljenje, bill v ve#nosti obvarovani boje sodbe in dosegli ve#no ivljenje. * tem spoznanjem lahko radostno korakamo po svoji ivljenjski poti. :ovolite mi majhno ilustracijo. ilo je nekega zimskega ve#era. &adal je sneg in bilo je vetrovno ter zelo hladno. &o ulici sta hodila dva moka. !den od njiju ni imel pla#a in, da bi se za#itil od vetra, si je zavihal ovratnik. 3ideti je bilo, kakor da mu je vseeno, da je ves moker. ilo mu je tudi vseeno, v katero smer gre, ker ni imel svojega domaA Tako ve#ina ljudi tava po svetu. &red seboj nimajo nobenega cilja. /n kako je z vami% "am ste namenjeni vi% rezboni 5ilozo5 )ietzsche je napisal v neki svoji pesmi' (...eden od tisHh, ki nimajo domaA( /n vi, imate ve#ni dorn% Tedaj se mu priblia drugi mo. Tudi ta je kora#il skozi isto blato, isti de, istA sneg. Toda hodil je s #vrstim in zanesljivim korakom, ter si povigaval neko melodijo. Cakaj% )edale# stran se je v temi ble#ala lu# njegovega doma. Tarn 9;

je njegova hiaA 3 njej je toploA )jega slabo vreme ni preve# motilo. Tako hodijo po tem svetu ljudje, kl pripadajo Jezusu in je v Jezusu tudi njihovo ivljenje - kakor sedaj, tako tudi v ve#nosti. *pomnite se, kako je og rekel )oetu' (3krcaj se na barkoA( Tudi jaz vas prosim' pojdite nekam v samotoA Jezus bo gotovo tarnA 0ahko govorite z njimA &ovejte mu, kaj vam lei na srcuA )eko# me je nekdo vpraal' (*e lahko pogovoriva o veri%( (Cakaj%( sem ga vpraal, (ni se treba pogovarjati z mano, temvee z JezusomA( Tudi vi storite takoA

57

Kaj s#ori#i?
3sak dan dobim po poti kup pisem z razli#nimi vpraanji. &red kratkim sem prejel pismo z naslednjim vpraanjem' ($ll je to, kar u#ite vae lastno miljenje all pa nauk vae cerkve%( )a to bi lahko odgovoril samo' (To kar u#im, je nauk iblljeA( *podbujen s tem vpraanjem sem razmiljal dalje' (Me boste posluall mnenje pastorja uscha, boste hitro razo#aranl. Od tega ne boste imeli kakne posebne koristl. &osluati morate glas Jezusa "ristusaA Jezus je Kdobri pastirK /n vl morate posluati njegov glasA( &o svojlh skromnih mo#eh vam lahko pomagam sliatl ta glas, glas Jezusa, glas (dobrega pastirja( nae due. /n ko bomo spregovorili o temi' ("aj storiti%(, morate dopustiti, da vam govori Jezus sam, sliati morate njegov in ne moj glas.

%& Prenehaj#e s s ojo obrabljeno neje ero/


Be ves #as, odkar sem pastor v velikem mestu, vsak dan posluam pripombe na iblijska sporo#ila. Te pripombe so e tako obrabljene, da bi vas predvsem rad prosil, da v vae dobro prenehate s to obrabljeno neveroA Med drugo svetovno vojno sem poleg svojega obi#ajnega dela kot mladinski pastor nekaj #asa delal tudi kot duhovnik v veliki bolninici. "o sem se nekega dne namenil potrkati na vrata privatne bolnike sobe, je za mano pritekla mlada medicinska sestra in mi razburjeno dejala' (Iospod pastor, ne vstopite v to soboA( (Cakaj ne%( sem vpraal. (Cato, ker je gospod, ki tu lei, izrecno prepovedal obiske kakrnih koli duhovnikov. 3rgel vas bo venA( &ri tem je pokazala na ime na vratih, v katerem sem spoznal znanega poslovnea, #igar ime mi je bilo znano iz njegovih reklam. (*estra,( sem ji rekel, (imam jeklene ivceA( &otrkal sem. ()aprejA( sem zaslial mo#an moki glas. 3stopil sem v sobo. 3 postelji je leal stareji sivolas gospod. (:ober danA( sem ga pozdravil. (Jaz sem pastor uschA( (O,( je dejal bohiik, (o vas sem pa e dosti slial. 3stopite, lahko me na kratko obi#eteA( (To je pa lepo
58

od vasA( sem veselo dejal, nakar je on hitro dodal' (3endar pa vas prosim, da me pustite pri miru z vaim kr#anstvomA( (&otem pa nimam sre#e,( sem z nasmekom dodal, (ravno o tern sem hotel govoriti z vamiA( (/zklju#enoA( je za#el vznemirjeno mahati z rokami, kakor da me ho#e odpoditi iz sobe. ()e pride v potevA Be zdavnaj sem prekinil s temA 3este, dokler sem bil e otrok, so me moji stari silili, da sem se u#il psalme na pamet. Me nisem znal, sem bil tepen. "o sem odrasel, sem se oprijel svetovnega nazora, v katerem imajo glavno vlogo :arPin, .Uckel in )ietzscheA( "o sem slial te besede, sem postal rde# v obrazA )a alost se zelo hitro razburim. (&osluajte me, gospodA( sem dejal, (#e bi mi to izjavil kak estnajstletnik, bi se zasmejal in pomislil' K)o da, ga bo e minilo. *poznal bo, da celo moderni 5llozo5l ne verjamejo ve# v svoje nekdanje preroke.K Me pa mi kaj takega re#e stareji #lovek kot ste vi, ki je e na robu ve#nosti, tedaj je to stranoA )a smrtni postelji steA *e ho#ete s to neumnostjo pojaviti pred ogom% 0epo vas prosimA( &reseneceno me je gledal. O#itno takega tona ni bil navajen. Tedaj mi je prilo na misel' (&o#asiA 3 bolninici ne smem tako eksplodirati. Obnaati bi se moral bolj blago.( 3 trenutku se mi je ubogi #lovek zelo zasmilil. &omiril sem se in mu razloil, da navkljub njegovemu nasprotovanju eli biti Jezus tudi njegov Kdobri pastirK. Iloboko je zavzdihnil' (:a, to bi bilo prelepoA Toda, kaj naj naredim s svojim svetovnim nazorom% $li naj zavrem vse, v kar sem veroval celo ivljenje%( (*evedaA( sem mu dejal z radostjo v srcu. (:ragl gospodA Odvrzite vse, -esar ne boste potrebovali v ve#nostiA Odvrzite vse, in to raje danes kakor jutriA C vao obrabljeno 5ilozo5ijo ni mogo#e niti pravihio iveti, kaj ele blaeno umreti. /n ko boste to storili, se vrzite v naro#je *ina bojega, ki je za vas umrl in ki vas je odreil. Odreenik bo tudi va ,eiteljA( 3 tem trenutku je vstopila sestra. Ca#udila se je, ker naju je nala v zaupnem pogovoru. C roko mi je nakazala, da je #as za obiske minil. Mvrsto sem stisnil star#evo roko in zapustil sobo. )ikoli nisem izvedel, ali je sprejel moj nasvet, umrl je tekom no#iA Celo me pretresa spoznanje, da se izobraeni ljudje v svojem ivljenju pustijo voditi idejam :arPina, .Uckla in )ietzschea, katerih nevera jih vodi v nevarnost izgube ve#nega ivljenja. Cato bi vas predvsem rad -.

zaprosil' odvrzite vse obrabljene /deje, na katerih gradite svojo neveroA ,eite se tegaA 3aa obrabljena nevera ni vredna niti prebite pareA 3 ibliji pie' ( og je eden in eden je posrednik med ogom in ljudmi - #lovek, Jezus "ristus.( )eko# sem sedel nasproti nekega ple#atega moa. *am pri sebi sem ga imenoval KprogastiK, ker je vedno nosil #rtast pulover. Bena mu je umrla v bombnem napadu. 3 vojni je izgubil tudi oba sina. +bogi reveA "o sem ga tega dne obiskal, nisem uspel niti dobro sesti, ko je za#el' (Iospod pastor, prosim, ne govorite mi o kr#anstvu. 3 ivljenju sem e toliko prestal, da ne morem ve# verovati. &reve# hudega sem preivel. 0ahko mi govorite, kar ho#ete, toda jaz ne verujem ve#.( )asmehnil sem se in dejal' (0ahko si predstavljamA )o, recite mi gospod K#rtastiK, seveda se je on pisal druga#e, se kdaj peljete z vlakom%( (*evedaA( mi je odgovoril. (&otem pa predpostavljam,( sem nadaljeval, (da vsaki# preden sedete na vlak odidete do lokomotive in od strojevodje zahtevate, da vam pokae svoje vozniko dovoljenje%( ()e, seveda neA( je bil njegov odgovor. (3erjamem, da na eleznici ne zaposlujejo strojevodij brez ...( ("aj%( sem ga prekinil. (/n vi sedete na vlak, ne da bi se prepri#ali, #e gospod v lokomotivi zna voziti%A Tern 5antom zaupate ivljenje brez vsake garancijeA Iospod K#rtastiK, zaupati nekomu svoje ivljenje, temu pravim verovatiA )ikoli ve# mi ne recite' KJaz sploh ne verujemAK ,aje recite' KJaz sploh ne verujem, razen elezniciA(6 (:a...( (Iospod K#rtastiK, greste kdaj v lekarno%( sem nadaljeval z vpraanji. (:a,( re#e, (pogosto me boli glava. 3 lekarno stopim po tablete proti glavobolu.( ()o, gospod K#rtastiK, verjetno se zavedate, da vam lahko va lekarnar po pomoti da strup namesto zdravila. Cato vae tablete proti glavobolu verjetno pred uporabo odnesete na analizo%( ()e, gospod pastor,( mi je odgovoril, (tudirani lekarnar svoj posel dobro pozna. )e more se zmotitiA( ("aj%( sem se za#udil. (Tablete popijete, ne da bi se prej prepri#ali% *voje ivljenje zaupate lekarnarju% Cdravila vzamete, ker verjamete vanjA "aj je to drugega kot vera%A :ragi gospod K#rtastiK, nikoli ve# mi ne recite' K)e verjamem ve#T, raje recite' K)e verjamem - razen eleznici in lekarnarjuAK( /n tako sem mu nizal primer za primerom. )a koncu sem ga prepri#al' (Ilejte, nekega dne je v moje ivljenje vstopil nekdo, ki ga je poslal og. )ekdo, ki je od mrtvih vstal. ,ane ;7

na njegovih rokah so dokazovale, da me je ljubil do smrti. )ih#e na svetu ni zame naredil toliko kot JezusA )ih#e ni tako vreden zaupanja kakor JezusA Mislite, da se je Jezus kdaj zlagal%( ()eA( je odgovoril. (Ilejte, jaz ne bi sprejel pri#evanja od nikogar drugega, kakor samo od JezusaA "o sem to spoznal, sem si dejal' KOd sedaj bom svoje ivljenje posvetil JezusuAK( - (Je to tako preprosto%( me je vpraal. (:a, tako preprosto je to, gospod K#rtastiK. Celo enostavnoA 3i verjamete v vse mogo#e, verjamete vsakomur, razen tistemu, ki mu zares lahko verjamete. )jemu pa no#ete verjetiA Cavrzite obrabljene osnove svoje nevere in predajte svoje ivljenje Jezusu "ristusuA( )eko# sem na shodu, na katerem se je zbralo nekaj sto mladih ljudi, dejal' (Milijon mark nagrade dam tistemu, ki mi najde nekoga, ki se kesa, da je sprejel Jezusa v svoje ivljenjeA( Tega denarja seveda nimam, vendar sem prepri#an, da na svetu ni nikogar, ki bi se zaradi tega kesal. 3endar pa poznam dosti ljudi, ki se kesajo, ker tega niso storiliA &rav zato se cimprej re*ite svoje nevereA 3erjemite tistemu, ki je za vas storil vseA To je intimni odnos med njim in vami. )ajdite si tiho in samotno mesto ter ga pokli#ite' (Jezus, od danes naprej elim pripadati tebiA(

(& 2ei#e se #e ne erje#ne za ero anos#i samega ase


iblija pravi' ( eseda je resni#na in moramo ji verjeti' Jezus "ristus je priel na svet, da bi odreil grenike.( 3e+ko ljudi se #uti osebno prizadete in izjavljajo' (Toda jaz nisem grenikA )obenega zlo#ina nisem storilA( Tem ljudem bi elel re#i naslednje' (Clagali ste seA )ekega dne boste morali to ponoviti pred bojim obli#jem. oste tudi njemu dejali' KJaz nisem grenik. &rekril nisem niti ene od tvojih zapovediAK - oste lahko rekli kaj takega%( &renehajte s to neverjetno samopravi#nostjo, ki si domilja, da je vse v najlepem reduA &red mnogimi leti sem se pogovarjal z nekim mladeni#em pri dvajsetih in tega pogovora ne bom nikoli pozabil. "o sva se po daljem #asu spet sre#ala, sem mu rekel' (:ragl moj .einz, ne videvam te ve# na naih mladinskih shodih in pri ;6

biblijsklh urahA( Odgovorll mi je' (3este gospod pastor, razmislil sem o teh zadevah. )eprestano govorlte o Jezusu, kl da je umrl za grenlke. Toda Jaz ne potrebujem nobenega rtvenega jagnjeta, kl bi pla#alo za moje grehe. Me sem naredil kaj narobe in #e og obstaja, tedaj bom pa# pred njim odgovarjal za svoja dejanjaA /deja, da bi potreboval nekaknega Odreenika, se mi zdi prav smenaA( Odvrnil sem mu' (:obro, dragi prijateljA &red ogom se namerava sklicevati na pravi#nost. To seveda lahko storiA 0ahko zavrne Jezusa in re#e' K*klicujem se na boje zakoneAK 3endar pa, dragi moj, nekaj ti mora biti jasno' v Granciji uporabljajo 5rancoske zakone, v $ngliji angleke, toda pred ogom bodo veljali boji zakoniA Cares upam, da nisi prekril niti ene boje zapovedi. :ruga#e bo izgubljenA )a svidenjeA( (*amo trenutek,( je rekel, (je og tako zelo drobnjakarski%( ("aj pa drugegaA( sem odvrnil. ("ako pa si ti zamilja oga%A ,ecimo, da v petdesetih letih zivljenja nisem naredil prav ni# narobe, nato pa sem nekaj ukradel, kar je trajalo tri minute. &ostavijo me pred sodi#e. *tojim pred sodnikom in pojasnjujem' KIospod sodnik, ne bodite tako drobnjakarskiA "aj pomenijo te tri minute v primerjavi s petdesetimi letA potenega ivljenjaA )e morete biti tako drobnjakarski in me sedaj kaznovati zaradi tegaAK *i lahko zamilja ta prizor% *odnik bi mi odgovoril' K*amo trenutekA )e govorimo o vaih petdesetih letih potenega ivljenja, temve# o tistih treh minutah, ko ste kradliA *odili vam bomo zaradi teh treh minutAK /n #e tako postopa sodnik na zemlji, koliko stroje bo ele sodil og%( Mislite, da og ne ve za vae grehe% Mislite, da vam ni potrebno odpu#enje% Mislite, da vi niste greniki% $h, odvrzite svojo ni#vredno samozaverovanost in poi#ite Iospoda, ki je umrl za vae grehe in jih namesto vas pla#al na kriu. *prejmite ga v svoje ivljenje, povejte mu svoje grehe in recite' (Iospod, predajam se ti z vsemi svojimi zmotami in grehiA ,ad bi sprejel tvojo milostA Operi me s svojo krvjoA(

*& S#orl#e odlo)ilen $ora$/


)ajbolje bo, da vam za ponazoritev spet povem neko zgodbo. )eko#, na samem za#etku nacisti#nega reima, sem 4(

spoznal nekega vlsokega nacistl#nega 5unkcionarja. Mladi so jib. v ali imenovali lamejevciK, ker so nosili uni5orme, naki#ene z raznimi kovinskimi trakci, imitacijami srebra in zlata. 3 njegovo pisarno sem vstopil ves prestraen, saj sem dobro vedel, da pastorji pri nacisti#nem reimu niso najbolje zapisani. )a moje za#udenje me je prijateljsko poslual in ko sva kon#ala, sem mu dejal' (3este, redkokdaj se mi zgodi, da me kak va kolega sprejme tako prijateljsko. Cato bi se vam rad posebno zahvalilA "er ste bill tako ljubeznivi z mano, bi vam rad podaril nekaj velikega. ,ad bi vam povedal svoje sporo#ilo' ( og je namre# svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega *ina, da bi se nih#e, kdor veruje vanj, ne pogubil, ampak bi imel ve#no ivljenje.( &ogledal me je za trenutek in dejal' ()i vam treba nadaljevati. Moji starsA so poboni in verni ljudje. 3ae sporo#ilo mi je poznano e od otrotva, vendar ... ( )a mizo je poloil prazen list papirja ter s svin#nikom zarisal #rto od vrha do tal' (Ilejte, gospod pastor, vse vem o tem in vem tudi, da moram samo prestopiti mejo, #e ho#em biti odreen. Mejo, kakor je ta #rta, ki sem jo potegnilO moral bi stopiti samo en korak preko #rte, ki me lo#i od oga. Celo sem blizu,( ob tem je poloil prst zraven #rte, (zelo blizu meje. Toda ostal mi je e zadnji, odlo#ilen korakA( /n nato je, malo osramo#en, dejal' (3endar mi moj drubeni poloaj tega ne dovoljujeA( Capustil sem ga z alostjo v srcu. &reteklo je e mnogo let, odkar je umrl. )jegov poloaj v drubi mu v ve#nosti ne bo prav ni# pomagalA Toda kljub temu je razumel' (Me elim vstopiti v kraljestvo boje, moram samo prestopiti crto.( *te dovolj pogumni za ta korak% 3redno ga je nareditiA Jezus vas #aka z razprtimi rokamiA )aredite ta odlo#ujo# korak preko meje, ki vas lo#i od oga - v Jezusov objemA

4*

,& Pre$ini#e z znanimi grehi/


&oznam #loveka, kl ima ljubico. "o sva se neko# sre#ala, sem mu dejal' (3 grehu ivlte. 3aa ena je zaradl tega zelo nesrecnaA /n zaradi tega boste tudi kon#ali v pekluA( Odgovoril mije' ()eumnosti govoriteA :ovolite, davampojasnlmrazmere. Moja ena me ne razume...( &ovedal ml je celo zgodbo in opazil sem, da mu je nekaj pri tej zadevi popolnoma jasno' (To, kar delam, je grehA( Cnano je, da ljudje, ki so s kom v sporu, radl govorljo' (On EonaF je za#el.( Obstajajo samo spori in prepiri, ki jih je za#el nekdo drug. )ih#e ni s prepirom za#el prvi, mar ni tako%A 3edno za#enjajo drugi. Ilede tega bi vam rad dejal' (3 bojih o#eh je prepir resna zadeva, ravno tako kakor umorA Cakaj ne prenehate s spori%( *praujete me' ("aj moram storitl%( :ejal vam bom' ()e delajte tistega, za kar veste, da je grehA( Ca trenutek se zaustavlte, naredite kratek premor v svojem ivljenju in se vpraajte' ("aj je narobe v mojem ivljenju% * #im moram prekiniti%( )e skrbite, to vam bo takoj kristalno jasnoA Mislite, da vam bo Jezus naklonil svojo milost, #e boste e naprej zavestno greili% 3 ibllji nam og zapoveduje' (&okesajte seA( /zgubljeni sin je pustil svoje staro ivljenje za seboj. " Jezusu lahko pridete takni, kakrni ste' obremenjenl z grehom in neverni. Toda potem morate prekiniti s stvarmi, kl vas potiskajo v ve#no pogibel in za katere dobro veste, da so greneA 3 pismih, ki jih dobivam vsak dan, mi ljudje znova in znova piejo' (To, kar govorite, je prestrogoA To in ono ni grehA( Tedaj za#nejo natevati stvari, ki jih nikoli nlsem rekel. &ri tem odkrivam, kako se naa zavest upira, da bi Jezus zavladal nad naim ivljenjem. 3edetl morate, da ne boste mogli verovati z vsem svojim srcem, #e nimate poguma, da bi svoje ivljenje popolnoma predali Jezusu. /n to tako, da boste popolnoma kon#ali z dejanji, s katerimi morate kon#ati. &renehajte delati stvari, za katere dobro veste, da so grehiA

4,

-& Pogo arjaj#e se z Bogom/


Cnate moliti% 3erjetno lahko spravlte skupaj nekaj stavkov, toda all znate zares moliti% 3este, nekateri ljudje imajo o molitvi tako #udne predstave, da bi se mi od tega lahko najeili lasje na glavi E... #e bi jib. e imelF. )edavno tega sem obiskal neko druino. Iospodinja mi je ponosno dejala' (Tudi mi smo dobri kristjani.( ("lara, pridi malo semA( je poklicala svojo tiriletno h#erkico. (Tako lepo zna moliti, malo moli, da te slii pastor.( :ekletce je za#elo z molitvijo, vendar sem jo kmalu prekinil' (*toj otrokA Ca bojo voljo, gospa, tega ne delajte ve#A( To ni molitev. Moliti pomeni pogovarjati se z ogom, ki je, kadar molimo, prisoten v Jezusu "ristusu. &rava molitev je tista, v katero izlijemo svoje srce. *te e kdaj molili na tak na#in% $ngleki ko5 ,obinson je napisal neko grozno knjigo z naslovom' ( og je druga#en(. 3 njej med drugim pie, da sodoben #lovek v glavnem ne zna ve# moliti. Ilede tega se popolnoma strinjam z njim. Toda to ne pomeni, da je nekaj narobe z molitvijo, temve# s sodobnim #lovekomA *e ne zdi tudi vain tako% Tisto, s #imer se ne strinjam, je ko5ova teorija, da bi bilo treba re5ormirati celotno kr#anstvo, ker sodoben #lovek ne zna ve# moliti. )a to bi dodal' ( olje bi bilo, #e bi se sodoben #lovek nau#il molitiA( &oskusite enkrat in molite od srcaA !nostavno recite' (Iospod, rad bi te naelA( ali' (Iospod, odrei tudi meneA( ali' (Iospod, pomagaj mi najti pravo veroA( ali' (Iospod, oprosti mi moje greheA( *amo za#nite e enkratA 3aa molitev v za#etku pa# ne bo imela veli#astnega tona, kakor #e bi duhovnik bral iz molitvenika. 3endar pa to niti ni potrebno, vano je, da ste za#eli pravilno komunicirati z ogom. *amo za#nite, s #asom se boste e nau#iliA 3este, vera je iv odnos med nami in naim Iospodom. Me je to res, takega odnosa brez pogovora ne more biti. Jaz se pogovarjam z njim - in On se pogovarja z manoA * tem smo prili do naslednje pomembne zadeve'

4-

4& Beri#e Biblijo/


"ako og govori z ljudml% *kozi iblijoA &rav zaradi tega morate nemudoma za#eti bratl iblijoA Morda boste dejali' (:andanes nih#e ve# ne bere iblijeA( - &riznati vam moram, da imate na alost prav. )a obiskih mi ljudje #esto re#ejo' (:a, gospod pastor, imamo staro iblijo iz leta 6>@@, ki je pripadala e nai prababiciA( - in snamejo s police ta ogromni muzejski primerek, katerega prav gotovo nih#e ne bereA C vsem dolnim spotovanjem do stare iblije jim vedno znova re#em' ("upite si malo )ovo zavezo. :anes obstajajo e v obliki knjiic, manjih kakor moja dlan. )ekatere izdaje so zelo atraktivne. "upite si kakno sodobno izdajo, ki jo boste lahko razumeliA &otem pa si dolo#ite #as, v katerem boste lahko vsak dan brali iblijo. &ri branju se prepustite besedam. &reko njih bo Jezus govoril z vami. Med branjem boste prav gotovo naleteli na mesta, ki jih ne boste razumeliO ne mu#ite se z njimi, temve# mirno nadaljujte z branjem.( *vojim naladim poslualcem ponavadi to pojasnim takole' ()eko# mi je nek brazilski posestnik pripovedoval, kako je priel do svoje zemlje. "o se je naselil na svojem posestvu, je odkril, da je del zemlji#a prera#en s pragozdom. &osekai je drevesa, izkopal store in odstranil kamenje. )ekega dne, ko je bil teren e pLpolnoma o#i#en, je v plug vpregel dva vola in poskusil orati. "o je preoral tri brazde, se mu je plug zataknil za skalo, skrito v zemlji. "aj sedaj% $li naj se vrne v hio po dinamit in razstreli skalo skupaj s plugom in voll% )eA &otegnil je plug malo nazaj, obel skalo in oral naprej. "o je zaklju#il z oranjem in se ozrl, je videl, da njiva ni videti ravno najbolj urejena. Toda kljub temu je posejal seme in pobral plodbve. )aslednje leto je bilo oranje e laje. /z zemlje je ponovno odkopal in odstranil nekaj kamenja in skal in njiva je bila videti e vellko lepa. "o pa je oral tretje leto, mu je lo vse e zelo lepo od rok.( Tudi iblijo morate brati tako. )ajpomembneje pa je, da jo za#nete brau. Me #esa ne razumete, pustite to za kasneje in nadaljujte z branjemA Misto na za#etku )ove zaveze boste, takoj po seznamu imen Jezusovih prednikov, naleteli na verz, ki se nanaa na Jezusa'(... kajti On bo svoje ljudstvo odreil njegovih grehov.( ;;

:ejali boste' (*aj to razumemA To se ti#e tudl meneA( :opustite ogu, da vam govori preko iblije. 3sak dan si vzemlte #as za bojo esedo. /n ko boste to storili, molite' (IospodA ,azsvetll meA Omogo#i ml raznmeti tvoje sporo#iloA ,azsvetli moje srce, moj urn in mojo duoA( /n e nekaj, ne dopustite, da vam kdo o#rni iblijoA iblija je veli#astna knjiga, aktualneja in razburljiveja od vseh drugih. 3 prvi svetovni vojni sem bil kot mlad vojak poslan v izvidnico. ill smo nedale# od 3erduna. "o smo dosegli mesto, odkoder smo lahko opazovali boji#e, je sonce e zahajalo in no# se je hitro priblievala. *edeli smo v polmraku, na robu nekaknega useka, ko smo nenadoma med debli zagledali, kako je nedale# od nas po ozki gozdni potl (priropotala( sovranikova poljska kuhinja. )iti pomislili nismo, da bi se po tej pott lahko prebilo kakno vozilo. Tako nam je ta poljska kuhinja, ki o#itno ni mogla pri#akati popolne teme, odkrila vano dejstvo, tu poteka sovranikova oskrbovalna linijaA Me se lahko po tej ozki stezi med drevjem pripelje poljsko kuhinjo, tedaj je po tej pott mona tudi preskrba za pehoto. Je laje pa bi se bilo po tej pott prebitt koloni vojakov, ki bi nosili strelivo v sovranikov taborA Odkrili smo pomembno sovranikovo strateko linijoA /n kaj smo nato storili% Mislite, da smo pozabili na to gozdno stezico% ,avno nasprotno, celo no# smo bombardirali ravno ta prostorA Tudi iblija je v nekem smislu oskrbovalna linija, pot, po kateri og poilja kristjanom (hrano in strelivo(. Toda *atan je dovolj moder, da ravno to linijo napada. &rav zaradi tega je iblija podvrena neprestanim napadom. "ak mladeni# na primer, ki se s pametjo ravno ne more pohvaliti, pravi' ($hA )eumna knjigaA( )ajpametneji pro5esorji se trudijo dokazati, da je ibhja samo ena od knjig, ki so jo napisali ljudje. O ne#em pa so si vsi edini - iblijo je treba napadaH z vsemi sredstviA Me elite postatt otrok boji in biti odreeni, se vam zaradi tega ni treba alostttt. )e dopustite omalovaevanja iblije. iblijo so zares napisali ljudje, toda to so bill ljudje, ki jih je razsvetlil *veti :uh. &ri branju ibhje boste kmalu odkrili, da jo preveva neki drug duh, boji :uh. )eko# mi je nekdo potoil' ( oja beseda mi tako mrtvo ;>

zveni. ,ad bl bil odreen, vendar ml njegova beseda prav nl# ne pove.( Odvrnll sem mu' (&rosite oga, da vam daruje *vetega :uha. &rosite vsak dan, #e je potrebno, tudi ve# mesecev' KIospod, daraj mi *vetega :uha, da bi mogel razumeti tvojo besedo in da bi bila moja vera ivaAK 3erjemite mi, og bo gotovo uslial vao pronjoA( )a koncu bi vam elel povedati e nekaj'

5& Posluaj#e razlaganje bo'je Besede


&oi#ite mesto, kjer lahko posluate #isto bojo esedo. :anes se na alost prepogosto razlaga (razred#ena( boja eseda. )e izgubljajte #asa za to. )aj vas ne zanima (limonada(, temve# (vino radosti( evangelija Jezusa "ristusa. .itro boste lahko razlo#ili, all se pridiga cisH evangelij, radostno sporocilo, all nekaj povsem drugega. )a sreco je povsod dosti pastorjev, pridigarjev in vernikov, ki evangelij dobro poznajo in ga znajo tudi razlagati. )ajdite te ljudi in posluajte bojo esedoA :ruite se s takimi, ki jo sr#no radi posluajo. &red kratkim mi je nekdo dejal' (3este, bolj samotarske narave sem, z ljudmi se ne druim radA( )isem mu mogel druga#e pomagaH, kakor da sem mu dejal' (3aa vera ne bo nikoli iva, #e se ne boste za#eli druiti z drugimi kristjani in #e ne boste hodili posluat pridige in bLzje esedeA( Ca konec bi vam rad povedal e zgodbo o neki moji stareji znanki. )eko# mi je nek mladeni# dejal' (Cgodbe o starih ljudeh me ne zanimajoA( Mladi neradi posluajo zgodbe o starih. 3endar pa je ta stara gospa v mojem ivljenju odigrala pomembno vlogo. &oznam kar tri inenirjeN ki so z njeno pomo#jo nali vero v Jezusa "ristusa. Obiskal sem jo, ker sem bil prepri#an, da preko nje deluje velika boja sila. ila je e vdova, njen mo je bil rudar. Mojega obiska se je zelo razveselila. Ob tej priliki mi je tudi povedala, kako je postala vernica. &red tem je ivela v nekem zaselku po imenu *toppenberg, ki se je danes e zlil z !ssnom. )ekega dne je v #asopisu prebrala, da bosta v cerkvi apostola &avla posve#ena dva nova pastorja. *vojim prijateljicam je dejala' (To bo velik dogodek za !ssen. "aj ko bi skupaj odle tja%( 3 !ssen so se odpravile po blinjici #ez polja. &ot do cerkve apostola ;<

&avla je bila precej dolga. "o so prispele, je bila cerkev e nabito polna /n morale so stau prav v zadnji vrsti. !den od pastorjev, kl so jih tega dne posvetlli, Julius :ammann, je imel kasneje v mestu vellk vpliv. Tako ml je gospa govorila' (Julius :ammann se je tedaj prvl# vzpel na prlnico. *vojo pridigo je za#el z besedami iz Janezovega evangelija' ( og je namre# svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega *ina, da bi se nih#e, Jkdor veruje vanj, ne pogubil, ampak bi imel ve#no ivljenje.( Tedaj je dejal' KOd tiso#erih besed v ibliji so najstraneje naslednje - izgubljen Mlovek je lahko za vedno /zgubljen, #e mu og odvrne svoje obli#je. Tudi to je pekellK *tala sem tam, v tisti ogromni cerkveni ladji Etedaj sem bila e skoraj otrokF in bilo mi je, kakor da sem od vse pridige sliala samo te besede. "ot strela so me preinile besede' KTudi jaz sem izgubljenaA ojega mini ni v menil Moji grehi niso opro#enil Jaz nisem boji otrokA /zgubljena semAK :omov sem odla kakor v sanjah. Mez tri dni me je o#e vpraal' K*/ morda bolna%K( *tarem je poskuala pojasniti, kaj se je zgodilo, vendar so ji odvrnili' (*aj si nora, to so samo tvoji ivciA( )ikomur ni mogla razloiti smrtnega strahu, ki so ji ga prinesle besede' (/zgubljena semA( (Jtiri tedne(, je nadaljevala stara gospa, (sem se potikala po hii, nesposobna za kakrno koli delo. Tedaj sem v #asopisu prebrala novico, da bo pastor :ammann spet pridigal. Takoj sem krenila na naporno pot od *toppenberga do !ssna. -elo pot sem molila in sama pri sebi ponavljala verz neke pesmi.( 3 takem stanju je prila do &avlove cerkve. :ammann je e za#el s pridigo. -erkev je bilU spet polna ljudiO sedea ni dobila in spet je morala stau v zadnji vrsti, #isto na koncu cerkvene ladje. *ama pri sebi je e enkrat ponovila svojo molitev in pri tem uporabila iste besede, ki jih je ponavljala na poti do cerkve. )ato je odprla svojo pesmarico in poiskala ozna#eno pesem. &resene#eno je ugotovila, da je bila ozna#ena pesem prav tista, ki jo je uporabila za svojo molitev. &omislila je' ("o bodo vsi zapeli to pesem, se bo prav gotovo nekaj zgodiloA( &astor :ammann je iz prinice prebral Jezusove besede iz Janezovega evangelija' (Jaz sem vrata. "dor stopi skozme, se bo reil ...( 4.

(Be drugi# se ml je v tej cerkvi zgodilo, da sem od vse pridige sliala samo te besede. 3 trenutku ml je bilo vse jasno - Jezus pomeni vrata v ivljenjeA 3stopila sem skozi ta vrata. Od pridige nisem sliala niti besede ve#, toda te so ml zadostovale. 3stopila sem v ivljenjeA( To zgodbo velikokrat pripovedujem ljudem, ki mi pravijo' (Oh, jaz ne hodim v cerkev. )e prenaam tistega zraka. ,aje odidem vgozd, kjer prepevajo ptlce in veter umi v kronjah...( Tedaj jlm re#em' (Benska, o kateri sem vam pripovedoval, ne bi nikoli nala ive vere, #e ne bi odla posluat boje esedeA( )a vpraanje ("aj storiti%( obstaja e mnogo drugih odgovorov. Mislim, da sem vam najvaneje e povedal, vendar pa se ml zdi izjemno pomembno na koncu ponovitl tisto najvaneje. )aa dejanja v bistvu niso odlo#ilna, #eprav so zelo pomembna. Odlo#ilno je to, kar je og naredll za nas - preko Jezusa "ristusaA To je radostno sporo#ilo, ki bi vam ga rad predal' (Jezus je naredil vse - za vsakogar. &riel je k nam, umrl je za nas, za nas je od mrtvih vstal, v bojem kraljestvu nas zastopa. Jezus je dobri pastir, ki za svojo #redo naredi prav vse.( Triindvajseti psalm je pisec za#el takole' (Iospod je moj pastir, ni# mi ne manjka..., in v nadaljevanju natel, kako neskon#no veliko je ta dobri pastir storil zanj. Od srca vam elim, da bi tudi vi lahko rekli' (Iospod je moj pastirA(

70

6a$aj Bog se #o do+u)a?


)a svetu se dogajajo grozne stvariA "o sem neko# v !ssnu pre#kal ullco, zdi se mi, da je bilo to leta 6=8>, sem sre#al estnajstletnega 5anta, ki sem ga poznal z naih mladinsklh srecanj. il je zelo vznemlrjen' ("er je moja mati Bidinja, so me na silo odvlekli v bolninico in me sterilizirali. "o sem se vrnil domov, so moji stari izginili.( )ikoli ve# jih ni videl. )jegovega o#eta so aretirali, mater pa odpeljali v koncentracijsko tabori#e $uschPitzA Ganta sem reil tako, da sem organiziral prebeg v )izozemsko in od tarn v $meriko. &odobe tega nesre#nega de#ka in njegovih besed ne bom nikoli pozabil' ("er je moja mati Bidinja, so me na silo odvlekli v bolninico in me sterilizirali. "o sem se vrnil domov, so moji stari izginili.( )etetokrat sem doivel podobne stvariA Caradi taknih dogodkov se pri ljudeh porodi vpraanje' ("je je bil og takrat, mar ni#esar ne vidi% Cakaj mol#i% Cakaj og dopu#a zlo%( 3 "Llnu je nek norec vdrl v osnovno solo in z metalcem ognja pobil dvanajst otrokA /n spet se spraujemo' ("je je bil og% Cakaj je to dopustil%( *pominjam se mlade enske, ki je imela raka. +mirala je dolgo in v stranih mukah. Capustila je majhne otroke. "dor je bil pri#a taknim dogodkom, se prav gotovo sprauje, kje je bil og in zakaj je to dopustil. 3eliko ljudi bi nam lahko povedalo podobne zgodbe in na koncu upravi#eno postavilo isto vpraanje. &riljubljeni nemki pesnik Griedrich *chiller je napisal pesem z naslovom (&esem radosti(. 3 njej je tudi naslednji stih' ( ratje, nad zvezdnim otorom gotovo Civi ljubljeni O#eA( :ananji #lovek bi verjetno raje rekel' ( ratje, nad zvezdnim otorom ni nobenega ljubljenega O#etaA( "o se #loveku za#nejo porajati vpraanja, kot so' ("je je og% Cakaj to dopu#a% Cakaj mol#i%(, verjetno ni dale# od to#ke, ko posumi v obstoj ogaA (Morda tudi nebesa ne obstajajo%A Morda imajo ateisti vendar prav%A( :ragi prijatelji, #e gojite take misli, bi se morali prestraiti. Me bi og resnicno ne obstajal, bi bilo to strano. Tedaj bi >6

bill ljudje na istem kakor ivali - sami in zapu#eni. ill bi kakor izgubljeni otroci, ki ne najdejo poti domov. :a oga ni%A To bi bilo groznoA Me mi nekdo re#e' ($teist semA(, mu odgovorim' ()e zavedate se, kaj govoriteA :a ne obstaja ni# vijega od nas%A :a smo zapu#eni%A :a smo sami s seboj%A( Mlovek je #lovekov najve#ji sovranik, mar ni tako% *tari ,imljani so govorili' (.omo homini lupus(, kar pomeni' (Mlovek je #loveku volk(, stranoA )e morem vam povedati, kako pogosto mi kot pastorju ljudje postavljajo vpraanja' ("ako je lahko og to dopustil% Cakaj og mol#i%( Ob tej priliki bi rad na to odgovoril. Toda najprej bi rad poudaril, da nisem noben boji (minister za notranje zadeve(. og mi ni zaupal svojih na#rtov. ,azumete% &oleg tega pa so ta vpraanja precej neumna, kakor da bi mi lahko razumeli oga. )ekega dekana all papea bi e lahko razumeli, toda pravilno razumeti oga je zelo teko. 3 ib+ji nam og sporo#a' (Moje misli niso vae misli in moja pota niso vaa pota.( To je dovolj jasno povedano, se vam ne zdi% 3 ib+ji sem naletel e na druga spoznanja in bi vam zaradi tega elel, kolikor je seveda v moji mo#i, odgovoriti na vpraanje' (Cakaj og vse to dopu#a%(

%& Na+a)no zas#a ljena +raanja


3 zvezi z vpraanji' (Cakaj og vse to dopu#a%( all' (Cakaj og mol#i%(, bi najprej rad poudaril, da so e v osnovi napa#no zastavljena. &ostavljamo jih namre# tako, kot da bi bill na sodi#u, kjer je vlogo sodnika zasedla gospa *chulze ali pastor usch, og pa je prikazan kot obtoenec. (Obtoeni og, zakaj dopu#a, da se vse to dogaja% Cakaj mol#i, ko je zlo na pohodu%( /skreno vam povem - og, ki bi nam dopustil, da ga postavimo v vlogo obtoenega, sami pa sedimo na sodnikovem stolu, ne obstajaA *pominjam se nekega dogodka iz #asa, ko sem bil e mlad pastor. "o sem priel v !ssen, mi je bilo sedemindvajset let. To je bil #as ve+ke rudarske stavke, ki je zelo vznemirila duhove. "o sem tako nekega dne pre#kal trg, sem opazil nekega #loveka, ki je stal na praznem zaboju in zbranim ljudem z ostrim tonom nekaj razlagal. Iovoril Jim je o la#nih

72

otrocih, o nizkih mezdah in brezposelnosti. )enadoma me je zagledal, prepoznal in mi zaklical' ()o, tukaj imate 5arja. &ridi malo semA( Tako (ljubeznivega( povabila seveda nisem mogel odbiti in sem stopil k njemu. 0judje so se razmaknili, da bi mi napravili prostorO zbranih je bilo vsaj sto rudarjev. )i mi bilo ravno lahko pri dui, saj me na take situacije na 5akulteti niso pripravili. (&osluaj me, 5ar,( je za#el, (#e og obstaja, v kar dvomim, all #e pa# nekaj obstaja, tedaj bom, ko innrem, stopil predenj in mu rekel(, in tedaj je zavpil na ves glas' K(Cakaj si dopustil, da ljudje umirajo na boji#ih% Cakaj si dopustil, da otroci stradajo, medtem ko drugi me#ejo hrano stran in imajo vsega zadosH% Cakaj si dopustil, da ljudje umirajo od raka% Cakaj% Cakaj%K /n potem mu bom rekel' K&oberi se, ogA /zginiA(6 Mo je ogor#eno vpil. Tedaj sem tudi sam zaklical' (Tako jeA :ol s takim bogomA :ol s takim bogomA( 3 trenutku je popolnoma utihnil. Ca#udeno me je vpraal' (*amo trenutekA $li niste pastor% 3i ne morete vpiti' K:ol s takim bogomAK( )a to sem mu odgovoril' (&osluajA og, ki bi ti pustil, da ga tako nadere in postavi pred sodi#e kot obtoenega, ti pa mu sodi, tak bog obstaja samo v tvoji domiljiji. Takemu bogu lahko tudi jaz re#em' K:ol s takim bogomA :ol s takim neumnim bogom, ki ga lahko obtoujemo, sprejemamo ah odbijamo - kakor se nam pa# zljubiAK Tak bog ne obstajaA &ovem pa ti naslednje - obstaja pravi og, ki pa ni tak, kakor si ga zamilja tiO og, pred katerim bo stal kot obtoenecO og, pred katerim si ne bo upal niti ziniti. Obstaja samo og, ki bo vpraal tebe' KCakaj me nisi slavil% Cakaj se nisi obra#al name% Cakaj si ivel ne#isto zivljenje% Cakaj si lagal% Cakaj si sovrazil% Cakaj si se prepiral% Cakaj si...%K To te bo vpraal. /n tedaj ti bo beseda zastala v grluA Tudi enega odgovora ne bo vedelA og, ki bi mu lahko rekel' K/zgubi seAK, ne obstaja. Obstaja Civi og, ki je resni#en in svet in ki lahko tebi re#e' K/zgini, izgubi seAK( Tudi vam elim to povedati. "o boste sliali ljudi spraevati' ("ako lahko og to dopu#a% Cakaj og mol#i%(, jim recite' ( edasti bog, ki bi nam dopustil, da ga obtoujemo in mu sodimo, je lahko samo plod nae domiljijeA Obstaja en sam, sveti in pravi#ni og, ki obtouje nas, vas in meneA( *te v ivljenju spotovali vse boje zapovedi in niste prekrili niti

73

ene% :obro premlsliteA "oje ogpredal ljudem svoje zapovedi, se ni alil. Torej, mi stojimo na zatoni klopi - ne ogA

(& Bo'ji mol$ je njego a obsodba


(Cakaj og mol#i%( Mesto og zares mol#i. oji molk je za nas najstraneja obsodbaA 3 obstoj pekla sem prepri#an, vendar pa prav gotovo ni tak, kakrnega prikazujejo nabone slikarije, kjer hudi# me#e grenike v ogenj in podobne neumnosti. )amesto tega mislim, da pekel nastane takrat, ko og preneha govoriti ljudem. 0ahko ga kli#ete in molite, lahko kri#ite in vpijete, toda nikoli ve# vam ne bo odgovorilA ,uski pisatelj :ostojevski je neko# dejal' (&ekel je kraj, ki ga og ne pogleda ve#.( "raj, kjer ostanemo sami s svojo krivdo na veke vekomaj, kraj, kjer nas je og zares zapusHl. :a, boji molk je njegova obsodba. Me og mol#i, se pekel za#ne e tu, na zemlji. 3 ilustracijo vam bom povedal neko zgodbo iz iblije' na mestu, ki ga sedaj prekriva Mrtvo morje, sta nekdaj stall dve mesti - *odoma in Iomora. ili sta za ta #as zelo razvitiO pravi kulturni centri, bi lahko rekli. 0judje, ki so tarn iveli, niso zanikali bojega obstoja, verjetno je bilo med njimi tudi nekaj duhovnikov. Toda #eprav so verovali v oga, ga niso jemali resno. )anj so se spomnili samo ob kakni poroki all pogrebu, druga#e pa so pozabili, da sploh obstaja. 3se njegove zapovedi so krili. 3 *odomi je ivel potenjak z imenom 0ot. *potoval je oga in svaril svoje some#ane' ()e smete imeti taknega odnosa do oga. )e smete si misliti, da lahko greite, ker vas pa# og ne kaznuje takojA "ar bo #lovek posejal, to bo tudi poelA( (Jali seA(, so mu odgovarjali ljudje. (*aj nisi pridigarA )e govori takih neumnosti' K"ar bo #lovek posejal, bo tudi poeir )ekega dne je og ob zori zasul *odomo in Iomoro z ognjem in veplom, 0ota pa je odvedel na varno. &reiveli iz zaveznikih bombardiranj v drugi svetovni vojni dobro vemo, kako je to izgledalo. og za to ni potreboval letal. 0ahko si predstavljam, kako so ljudje v paniki skakali iz postelj in
74

klicali' (.itro v kletA( *tekli so v kleti, kjer je kmalu postalo tako vro#e, da niso mogli ve# zdrati in so klicali' (3en moramoA( *tekli so na ulice, toda tu je bilo polno ognja in vepla. +bogi ljudje, v kleteh so se duili, toda ven niso mogli. Tako to opisuje iblija. 0ahko pa si zamiljam tudi e druga#ne situacije Eki niso opisane v iblijiF, ki so se lahko dogajale v teh kleteh, v katerih je nesre#a zdruila toliko razli#nih ljudiO mlada enska iz visoke drube, ki je zapustila oga zaradi nekega mokega, stareji gospod z izbranim okusom za vino. Tudi ta ni imel ni# proti ogu, toda boje elje ga niso zanimale. 3 kleteh so se skupaj znali' prijazni ljudje, lojalni in poteni me#ani, vestni pla#evalci davkov... 3sak od njih je bil svet zase - prav tako kakor danes. "let je postajala neznosno vro#a. .oteli so ven, toda niso mogli, ogenj je bil vsepovsod - kakor v peklu. )enadoma debeli gospod re#e' (0judje, 0ot je imel prav. og zares obstajaA( Benska iz visoke drube doda' (*amo nekaj nam lahko pomaga - moliti moramoA "do zna moliti%( &rvi# v svojem ivljenju so dvignili roke v molitvi Ev anti#ni dobi so ljudje molili z vzdignjenimi rokamiF. Casliale so se besede' (Iospod, usmili se nasA Ireniki smoA &rezirali smo teA +slii zdaj nao molitevA 3emo, da si ljube# og, vemo, da si milostljivA Cato te prosimo' Iospod, usmili se nasA( 3endar pa od nikoder ni bilo niti glasuA *lialo se je samo prasketanje in bu#anje ognja. *pustili so roke. * stisnjenimi pestmi so zaje#ali' ( og, zakaj mol#i%A(... Odgovora ni biloA *lialo se je samo divjanje ognjene stihije. *edaj je bilo vseeno, ali so molili ali preklinjali, og jim ni ve# odgovarjalA Obstaja meja, ki jo #lovek, mesto ali narod ne sme prekora#iti. To je meja ravnodunosti do ogaA "o je prekora#ena, og ne odgovarja ve#. /n prav ta boji molk je bila najstraneja kazen za *odomo in Iomoro. og jim ni imel ve# kaj re#iA . /n ko dandanes opazujem, kako se moj lasten narod ravnoduno obnaa do bojih zapovedi, bojih resnic in bojega *inu, me oblije srh. Morda boste tudi sami doiveli trenutek, ko boste lahko molili ali psovali, vendar vam og ne bo imel ve# kaj re#i. 3 ibliji so zapisane tudi te boje esede' ("lical sem vas, toda niste se odzvali(. Mlovek, zakaj mol#i, ko te Mice ogA oji molk je njegova najstraneja obsodbaA
75

*& Ne moremo slia#i" )e smo +redale)


Me imamo ob#utek, da nas og ne slii, smo se morda preve# oddaljili od njegaA )edavno mi je nek mladeni# dejal' (&astor usch, greste mi na ivce, ker stalno govorlte o oguA *lu#ajno se kje sre#amo /n e govorite o ogu. *am oga niti ne sliim, niti ne vldim. "je vendar naj bi on govoril% Jaz nl# ne sliimA( Odgovoril sem mu' (Mladi mo, all pozna zgodbo o /zgubljenem sinu%( (&riblino(, mi je odvrnil. (K&riblinoK je premalo. &ovedal ti jo bom' )ek bogat posestnik je imel dva sina. !den od njiju je bil lahkomiljen. :oma se je po#utll utesnjenega /n zdolgo#asenega. )ekega dne je dejal o#etu' KO#e, daj mi moj del dedl#lne, izpla#aj me, rad bi odel v svetAK O#e mu je dal, kar ga je prosil /n 5ant se je napotll v bell svet. Mez #as je o#e izvedel, da je njegov sin porabil vse svoje /metje z razvratnim lvljenjem.( Tudl sami veste, da je v velikih mestih zelo lahko porabiti ves denar - in tedaj sledijo lakota in brezposelnost. ( rez denarja se je 5ant kmalu znael v brezlzhodnem poloaju in je slednji# kon#al med svinjami, kot njihov pastir. 3 /zraelu so svinje smatrali za ne#iste ivali. iti svinjski pastir je za /zraelca pomenilo najve#jo mono sramoto. "o je pritisnila lakota, je bil mladeni# hvaleen, da je lahko kradel hrano, ki je bila namenjena svinjam in tako preivel. O#etovega glasu ni mogel ve# sliati. il je predale#. /zgubljeni sin bi lahko rekel' K)e sliim o#etovega glasuAK( - ,azumljivo, da ga ni slialA :ovolite mi, da za ponazoritev dodam nekaj, kar sicer v ibliji ni napisano. /zgubljeni sin sedi tako poleg svojih svinj in se jezi na svojega o#eta. Obtouje ga' ("ako si lahko dopustil, da sem priel v tako teek poloaj%A( To bi bila lahko tudi podoba dananjega sveta. 0judje so zapustili oga in nesre#a se je zgrnila nadnje, sedaj pa vpijejo' ("ako lahko og to dopu#a% Cakaj mol#i%( )o, Jezusova zgodba o izgubljenem sinu je druga#na. 0eta je nekega trenutka sprevidel svojo zmoto in dejal' ("oliko najemnikov mojega o#eta ima kruha v izobilju, jaz pa tukaj lakoto trpim. 3rnil se bom k o#etu in mu rekel' O#e, greil sem zoper nebesa in pred teboj.( /n krenil je k svojemu o#etuA (..."o je bil e dale#, ga je o#e zagledal. 3es ganjen je >;

pritekel sinu naproti, ga objel in poljubil. *in pa mu je rekel' O#e, greil sem zoper nebesa in pred teboj... O#e ga je objel in ukazal sluabnikom' .itro, prinesite obla#ilo, tisto najlepe, in mu ga nadeniteA :ajte mu prstan na roko in sandale na nogeA( - O#etov glas je sedaj dobro slial. (Me ne more sliati bojega glasu, potem to pomeni, da si predale# od njegaA Moras se obrniti nanV in to sam prav dobro veA(, sem dejal temu mlademu mou. 0judje se lahko znajdejo zelo dale# od oga, celo med svinjami, #e se slikovito izrazim. Ca #asa mojega brezbonega ivljenja, ko sem bil poro#nik med prvo svetovno vojno, sem to tudi sam dobro vedel. &remiljeval sem' (Moram se obrniti k oguA( )e poznam nikogar, ki globoko v sebi tega ne bi vedel' (Moram se obrniti k oguA( )eka zelo samozaverovana enska mi je rekla' (C menoj je vse v najlepem reduA( 3endar pa je po daljem razgovoru priznala' (:a, priel je #as, da se obrnem k ogu. 3 mojem ivljenju se je nabralo preve# grehov. Moje srce je v bistvu popolnoma okameneloA( 3sak med nami ve' (Moram se obrniti k oguA( Me tako #utite, zakaj tedaj tega ne storite% Obrnite se k ogu. Jele tedaj boste zasliali O#etov glasA

,& Poslua#i moramo +oslednjo bo'jo Besedo


Me vas dolgo#asim, sem tega kriv samo jaz in ne evangelij. &ridiga lahko naredi evangelij zelo dolgocasen. 3 tem primeru berite iblijo sami, brez pridigarja. !vangelij je tako zanimiv, da boste ob branju ostali brez sape, verjemite miA To, kar bi vam rad povedal, je zelo vano' Me imate ob#utek, da og mol#i, tedaj morate natan#no posluati njegovo poslednjo besedoA &ovedal vam bom verz iz iblije, ki je del nagovora .ebrejcem' (3elikokrat in na veliko na#inov je og neko# govoril o#etom po prerokih Enpr. po Mojzesu in JeremijiF, v teh dneh poslednjega #asa nam je spregovoril po *inu.( $li veste, kdo je ta (*in(% To je *in boji, Jezus "ristusA JezusA *rce mi hitreje bije, kadar lahko govorim o Jezusu. Jezus je, kakor pravi og sam, boja eseda, ki je postala 77

meso. (/n eseda je #lovek postala in se naselila med nami.( "o mi izgovorimo besedo, je to samo dih iz naih ust. og pa je esedo spremenil v meso, v Jezusa. Jezus je poslednja boja eseda. 3am je poznan izraz (moja zadnja beseda(% &redpostavimo, da elim prodati kravo. )e bojte se, nobene krave ne prodajam. *amo predpostavljamo. "oliko je vredna neka krava% *am ne vem. ,ecimo, da je vredna tiso# mark. 3i mi re#ete' ()e dam vam ve# od tristoA( (Toda takna krava je vredna tiso# dvesto markA( vam odvrnem jaz. 3i tedaj ponudite tiristo mark. Jaz nadaljujem' (Tiso# stoA( /n tako meetariva, dokler ne re#em' (:obro, osemsto markA To je moja zadnja besedaA( &ri tej ceni bomo ostali in je ne bomo ve# spreminjali. Jezus je zadnja boja esedaA Me ga ne boste sprejeli, vam og ne bo imel ve# kaj povedati. *te razumeli% /n ko se ljudje pritoujejo' ( og mi ne govoriA Cakaj og mol#i%(, Jim odgovarjam' ( og vam nima kaj re#i, #e no#ete sprejeti njegove poslednje esedeA( Tudi vi morate sprejeti JezusaA 3i lahko sprejmete JezusaA :ruga#e ne bo loA 3elikokrat sre#ujem ljudi, ki mi pravijo' (3erjamem v ljubega oga. Toda zakaj potrebujem Jezusa%( erite iblijo. Ona vam pove, da je Jezus eseda boja, ki je meso postala, njegova poslednja eseda, namenjena namA &oskual vam bom e bolj pojasniti. &ri tem bom moral govoriti o Jezusu in ni# mi ni ljube od tegaA "o je Jezus govoril zbrani mnoici, so se ljudje nenadoma vznemirili. Casliali so se kriki in nekateri so se razbeali. Jezus je prekinil svojo zgodbo in vpraal' ("aj se dogaja%( Cgodilo se je nekaj stranega, med ljudmi se je pojavil gobavec. $li veste, kaj je to gobavec% To je #lovek, ki pri ivem telesu razpada. To je nekaj stranega. Inojni turi mu razjedajo o#i, nos in ustnice. Mlovek se ob pogledu na to grozoto prav lahko onesvesti. &rav zato so morali gobavci iveti sami, v divjini, dale# od ljudi. )ikoli niso smeli zaiti mednje. Tu pa se je sredi mnoice, zbrane okrog Jezusa, pojavil gobavecA :osti je e slial o Jezusu in privedla ga je velika elja' (,ad bi videl OdreenikaA( 0judje so se mu umikali s poti in kri#ali' ( eCiA /zgubi seA( &obirali so kamenje, da bi ga odpodili, vendar se ni pustil preplaiti. 0ahko si predstavljam,
78

kako se je mnoica razdelila, kako so se ljudje umikali na levo in na desno stran. Mo je hodil kakor po prazni ulici in obstal pred Jezusom. )e, ne, ni obstal pred Jezusom, pred njim se je vrgel v prah in s solznimi o#mi razgalil Odreeniku vso svojo bol' (Moje zivljenje je bilo pokvarjeno in one#a#enoA Jezus, #e ho#e, me lahko o#isti. &omagaj miA( 3este, propadel #lovek in Odreenik se morata sre#atiA To je neizogibno, s svojo bole#ino moramo priti pred JezusaA "ako bi rad, da date svojo (religijo( naalo na stran in se namesto tega obrnete s svojo bole#ino na Jezusa. /n tako je ta ubogi gobavec pred Jezusom padel v prah in izustil' (Me ho#e, me lahko o#istiA( Tedaj se je zgodilo nekaj #udovitega. Jezus se je odmaknil za korak in dejal' (.o#emA 3staniA O#isti seA( Toda ne, ni storil tega. Jezus je stopil do gobavca in poloil svoje roke na njegovo razpadajo#o kooA 0judje so se zgraali' (Iobavca se ne sme dotikatiA( iblija nam pripoveduje' (Jezus je iztegnil roko in se ga dotaknil...( )obena nesnaga ni Jezusu odvratnaA )obena bol ni zanj prevelikaA )a gobavca je poloil svoje rokeA Me bi bil umetnik, bi naslikal Jezusove roke na brezobli#nem, razpadajo#em se gobav#evem obrazu. Taken je JezusA )aj#udoviteji #lovek vseh #asovA /n #etudi ste #lovek, ki ga nih#e ne mara, ki ni nikomur potreben, zaprosite Jezusa, naj poloi svoje roke na vas. ,ekel vam bo' (Jaz sem te odkupil, ti si mojA( Metudi vas je kakor gobavost razjedel greh in je vae zivljenje polno ne#istosti, bo Jezus poloil svoje roke na vas in vam rekel' (O#isti seA( C Jezusom nam je darovana celokupna boja ljubezen, ki lahko odstrani vso nao bol, grehe, umazanije in bolezniA Jezus je uteleena boja esedaA 0judje govorijo' (Cakaj og mol#i%( Mar ni og dovolj jasno in ljubeznivo spregovoril% Tega istega Jezusa so, nedolgo po dogodku z gobavcem, pribili na kri. C eleznimi eblji so mu pribili roke in noge in ga prikovali. )ato so dvignili kri. Okrog kria se je zbrala razjarjena mnoica. ,imski vojaki so grobo odganjali ljudi stran. *ledite ml, prebHi se bomo #ez mnoico in stopHi pod kriA &oglejte ga, krianega "ristusa. - (O glava kronana, od vseh zasmehovanaA O glava, polna ran, na #elu krona trnovaA "ri in znoj sta s tebe lila, iz ran tvojih brez tevila.( - &oglejte gaA 3praajte ga' (Caradi #esa si tu%( Odgovoril vam bo' ()a kriu visim zaradi tvojih grehov. Canje bo pla#eval v peklu >=

all pa jih bom jaz tu pla#al zate. )ekdo od naju jih mora pla#atiA Jaz bom to storil zate. *amo verjemi vameA( :ragi prijatelji, ko sem kot mladeni# dojel, da je Jezus Jagnje boje, ki je nase sprejelo vse grehe sveta - tudi moje - tedaj je Jezus zares izbrisal vse moje grehe, me pomlril z ogom, odpla#al moj dolg in me odkupil, tako da sedaj pripadam ogu. Tedaj sem svoje srce poloil pod kri Jezusa "ristusa, komu drugemu bi lahko predal svoje ivljenje% ,rena brezskrbnost, Jezus je moj! &jemu pripadam, ni ve nisem svoj. Po &jemu odreen, sreen vsak dan, v -uhu sem rojen in v krvi opran. .se svoje ivljenje prepevam okrog, astim te in hvalim, ker ti si moj !og! )ato so Jezusa poloili v grob, vsekan v skalo in pred vhod zvalili teko kamnito plo#o. ,imski vojaki so stali na strai. Tretjega dne, e pred zoro, se je nenadoma razsvetlilo, kakor da bi v bliini eksplodirala atomska bombaO tako se je razsvetlilo, da so straarji, ki pa# niso bill kakni histeri#ni slabi#i, popadali v nezavest. Cadnje, kar so videli, je bila podoba veli#astnega Jezusovega vstajenjaA To, kar vam pripovedujem, ni nobena pravljica. &ripovedujem vam zato, ker vem, da je Jezus vstal od mrtvih. Ta Jezus, ki je za vas umrl, ivi e danesA Jezus je umrl prav za vsakega izmed nas. Jezus CiviA /n poklical vas je, kot poslednja boja esedaA )ajvaneje vpraanje vaega ivljenja je' Ia boste sprejeli v svoje ivljenje% (Cakaj og mol#i%( :ragi prijatelji, og ne mol#i. On govori. )jegova eseda se imenuje' (JezusA( To ime pomeni ljubezen, milost in usmiljenjeA 3 ivljenju sem preivel e dosti stranih trenutkov, v nacisti#nih zaporih in med bombardiranji. :obro se spominjam enega najstranejih. "o sem se med zaveznikim bombardiranjem znael na nekem dvori#u, mi je v grlu zastal krik. &red o#mi se mi je ponujal grozljiv prizor. &o tleh je zloenih v vrsto lealo kaknih osemdeset trupel, ki so jih izkopali iz od bomb uni#enega zakloni#a. Be na boji#ih prve svetovne vojne sem videval strane prizore, toda ta je bil najstraneji. To niso bila trupla mrtvih vojakov, pa#
80

pa trupla starcev, ensk in otrok, otrok, katerih suhljata telesa sem med drugo svetovno vojno vldel e netetokrat. OtrociA "ako naj bi bill onl vmeanl v to nesmiselno vojno%A /n ko sem stal tarn med vsemi teml trupll, je moje srce razparal krik' (O, og, kje si% Cakaj mol#i na vse to%( 3 tern trenutku sem v duhu slial besede 6z iblije' ( og je tako ljubil svet, da je dal svojega *ina...( &rav gotovo ml je te besede v trenutkih globokega obupa poslal sam og. )enadoma sem v mislih pred seboj zagledal Iolgotski kri, na katerem je og svojega sina pustil - da za nas izkrvaviA oga ne razumem. )e razumem, zakaj je og dopustil toliko gorja. Toda na sre#o obstaja njegovo znamenje, spomenik, svetilnik njegove ljubezni. To je kri Jezusa "ristusa. Me og (ni reil svojega lastnega *ina, temve# ga je za nas vse predal, kako naj nam ne bi dal tudi vsega ostalega%( Tako je dejal apostol &avel. /n to je resnica. "o pod Jezusovim krizem najdem svoj mir z ogom, mi vse postane jasno in nimam nobenih vpraanj ve#. "o so bill moji otroci e majhni, niso razumeli vsega, kar sem delal, vendar so se zanesli name' (O#e bo to dobro naredilA( "o pod krizem Jezusa "ristusa najdem mir boji, se lahko tudi sam zanesem na )ebekega O#eta. "arkoli stori, je dobro. /n tedaj nimam ve# vpraanj. )ajvaneje je torej sprejeti to poslednjo bojo esedo, Jezusa "ristusaA

-& Bo'ji mol$ lah$o +rinese eselje


O vpraanju (zakaj og dopu#a vse to( lahko razglabljamo cele ure. 3endar pa to vprasanje postane zares aktualno, ko se dotaknemo osebnih zadev. $li ni tako% )edavno mi je neko mlado dekle, e na prvl pogled vse obupano, dejalo' ()e morem ve# ivetiA( )e vem, v kaknem stanju ste vi, toda rad bi vam povedal nekaj v zvezi z vaimi ivljenjskimi problemA. &rav nie ne boste dosegli, #e se neprestano spraujete' ("aj% Cakaj% Cakaj%( ,aje se vpraajte' (Caradi #esa% 3 kaken namen%( :a bi vam to pojasnil, vam bom spet povedal neko zgodbo. &red desetletji, ko sem kot pastor sluboval v nekem rudarskem kraju, se je neko# zgodila huda nesre#a. )ekega <6

rudarja je zasulo in mu zlomilo hrbtenico. *podnji del telesa mu je popolnoma ohromel in ni ostalo nobenega upanja v ozdravitev ali vsaj izboljanje. IroznoA Obiskal sem ga, vendar moram re#i, da je bil to najstraneji obisk, na katerega sem kdaj sei. Okoli ponesre#enca so se zbrali njegovi prijatelji. )a mizi so stale steklenice ganja. *edel je na invalidskem vozi#ku. "o sem vstopil, je zaklical z mo#nim glasom' (Ti, #rn pti#, ostani zunajA "je je bil tvoj og, ko me je zasulo% Cakaj je og takrat mol#al%( /n za#el je preklinjati. ilo je kot v peklu. )iti besede nisem izustil, temve# sem se mol#e umaknil. Med rudarji sem imel nekaj prijateljev in naslednji dan, med urami prou#evanja iblije za moke, sem jim opisal ta mu#ni dogodek. )a naslednjem sestanku #ez teden dni se je, ravno, ko sem hotel za#eti s predavanjem, na vratih pojavil mo v invalidskem vozi#ku. Moji prijatelji rudarji so ga povabili na sestanek in on se je odzval. )e vem, #e so kaj govorili z njim, vendar mislim, da niso. Tako je tega ve#era sedel pred mano in poslual pridigo. *estanek sem za#el z besedami' ( og je tako ljubil svet, da je dal svojega edinorojenega *ina...( Iovoril sem o Jezusu, poslednji boji esedi, ki jo moramo sliati in ji potem slediti' (...da bi se nih#e, kdor veruje vanj, ne pogubil...( Mo je poslualA &rvi# v ivljenju je slial o JezusuA )enadoma je zagledal svetlobo. Oblo ga je spoznanje. )e bom dolgovezil. Mez tri mesece je tudi on postal otrok Jezusa "ristusa. )e morem vam povedati, kako zelo se je njegovo ivljenje spremenilo. )a njegovem domu sta zavladala red in #isto#a. 3 prostorih so donele pesmi o Jezusu. *tari prijatelji so ga zapustili, vendar je nael nove. /zginile so tudi steklenice ganja, sedaj je na mizi leala ibhja. Bena in otroci so bill kakor prerojeni. &oslednji# sem ga obiskal nedolgo pred njegovo smrtjo. :obro se e spominjam. Mo se je imenoval $msel, lepo imeA )e bo se hudoval, ker ga omenjam po imenu, sedaj je v ve#nosti. ($msel,( sem ga vpraal, (kako si%( ($h,( je dejal, (odkar moje ivljenje pripada Jezusu, odkar so mi odpu#eni grehi in sem postal otrok boji, od tedaj je v mojem domu,( za trenutek je postal in nato nadaljeval, (od tedaj mi je, kakor da je vsak dan oi#.( Ca rudarja se je zelo lepo izrazil, kajne% /n tedaj je izjavil nekaj tako lepega, da tega ne bom nikoli pozabil. :ejal je'
82

( uschA Mutim, da bom kmalu umrl.( - Tikala sva se, saj sva s #asom postala dobra prijatelja. (Tedaj bom vstopil skozi vrata in se znael pred ogom(, je nadaljeval. (:obro vem, da smrt ni konec vsega. /n ko bom tedaj, v ve#nosti, stal pred bojim prestolom, se bom vrgel pred njim na kolena in se mu zahvalil - ker mi je zlomil hrbtenico.( ($mselA( sem ga zmedeno prekinil. ("aj pa govori%A( (:obro vem, kaj govorim,( je nadaljeval. (3idi, #e se mi to ne bi zgodilo in bi me og enostavno pustil, da ivim svoje brezbono ivljenje, tedaj bi svojo ivljenjsko pot prav gotovo zaklju#il v peklu, v ve#nem prekletstvu. og je v svoji odreilni ljubezni dopusHl, da se mi je zlomila hrbtenica, zato da bi nael njegovega *ina, Jezusa "ristusa. &reko Jezusa sem postal radosten otrok boji. &rav zato bi se mu rad zahvalil za svojo nesre#o.( /n tedaj je dejal nekaj, -esar ne bom nikoli pozabil' ( olje je, da hrom pripadam Jezusu in da sem otrok boji, kot da z zdravimi nogami kon#am v pekluA( Tega ne bom nikoli pozabil' ( olje je, da hrom pripadam Jezusu in da sem otrok boji, kot da z zdravimi nogami kon#am v pekluA( (:ragi moj $msel,( sem mu dejal, (vidi, kako hudo preizkunjo ti je naloil og. )a za#etku si toil' K"je je bil og% Cakaj og mol#i%K, toda sedaj si spoznal, zakaj je og dopustil, da se ti je to zgodilo. .otel te je privesti do Jezusa, da bi te Jezus lahko privedel k njemuA( 3idite% )e spraujmo se zakaj, temve# zaradi #esa, v kaken namen. *amo e to bi vam rad povedal' osebno verjamem, da vse teave v naem ivljenju obstajajo samo zato, da bl nas og preko svojega *ina Jezusa lahko pripeljal k sebiA

83

Naa +ra ica do ljubezni


Tej teml sem sicer dal naslov' ($li je lahko ljubezen greh% (Iovorimo torej o vpraanju, ki nas vse zelo zaposluje, o vpraanju spolnosti, odnosov med spoloma. O tej temi lahko dolgo govorimo. &a za#nimoA

%& S+regledana ne arnos#


:ejstvo, da ljudje e nikoli v zgodovini civilizacije niso toliko trpeli zaradi osamljenosti, je za na #as prav neverjetno. /n vendar niso bill ljudje e nikoli tako (povezaniKW kot danes. (&ovezani( je premil izraz, bolje bi bilo re#i (stisnjeni kot sardine(. Ob vsem tem pa je #lovek bolj sam kot kadarkoli prej. )ek estnajstletnik mi je dejal' ()ikogar nimam na svetuA( ()e govori neumnosti(, mu pravim, (saj ima vendar svojega o#etaA( (Oh, moj stariA( mi odvrne, (domov pride ob petih, malo pogodrnja, nekaj poje in spet odide.( ("aj pa tvoja mama%( ($h, ona ima dela #ez glavo. )ima #asa zameA( (/n kaj Je s tvojimi tovarii iz sole%( (To niso nobeni tovariiA )a svetu nimam nikogar, da bi se mu zaupal.( /n to mi re#e nek estnajstletnikA Toda te vrste osamljenosti ne najdemo samo med otroki. &oro#ene enske #esto vodijo zelo osamljeno ivljenje ob svojih moeh. &a tudi obratno, ene #esto nimajo pojma, s #im se ukvarjajo njihovi moje. /n to naj bo zakonA Tako postajamo vedno bolj osamljeniA "adar sodobni (5ilozo5i( razpravljajo o osamljenosti, jih ljudje pozorno posluajo. 0judje hrepenimo po tem, da bi se reili iz osamljenosti. Toda tu se pokae problem. /skanje izhoda iz osamljenosti je povezano z najmo#nejo silo, ki obvladuje nae ivljenje, s spolnim nagonom. Tu nastane teava. &etnajstletnik si bo poiskal dekle, ki ga bo reilo osamljenosti. ,esen, poro#en moki, ki je zelo osamljen poleg svoje ene, se bo spustil v zvezo s svojo tajnico, v upanju, da ga bo to reilo osamljenosti. Mlad student, eden od enajst ali dvajset tiso# tudentov na neki univerzi - in kljub temu strano osamljen, se bo za#el druiti z ravno tako osamljeno tudentko.
84

3 vseh teh primerih je beg iz osamljenosti povezan z najmo#nejim nagonom v ivljenju - seksualnim nagonom. Caradi tega je dananji svet obseden s seksom. :ejstvo, da #lovek i#e izhod iz osamljenosti v seksu, je botrovalo bogastvu marsikaterega pisatelja ali 5ilmskega producenta. :an dananji je nemogo#e posneti 5ilm brez vsaj ene (posteljne( scene. &rav tako verjetno ni modernega romana, v katerem se ne godi kakno preutvoA )eko dekle mi je dejalo' (Iospod pastor, mi danes gledamo na te stvari popolnoma druga#e kot v #asih moje babice. /mamo novo moralo, novo etikoA( Ca te besede bi se ji odkril, #e bi imel tedaj klobuk na glavi. (3sa cast vamA( sem dejal. Toda ko je #lovek pastor v velikem mestu tako dolgo kot sem jaz, njenim besedam ne more ve# verjeti. /z izkuenj mi je znano, da so te lepe besede samo 5asada, izza katere se skriva neslutena nevarnost. Gantje in dekleta, katerih medsebojni odnos je nejasen, so v dui e nedorasli otroci, prav kakor tudi zakonci, ki skrivajo svoje skoke #ez plot ali se lo#ujejo. To je zelo nevarnoA Toda to nevarnost prav vsi dobro poznamo. "akor vidite govorim v prvi osebi. &red leti sem imel v nekem mestecu v pokrajini 0ipperland predavanje na to temo. )amenjeno je bilo izklju#no mladini. "o sem stopil v dvorano, sem pomislil' (*aj to je pravi pekelA( Gantje, dekleta, cigaretni dimA )ekaj mladcev je na dan privleklo steklenice z ganjem. )ekatera dekleta so sedla 5antom v naro#je. (/n jaz jim moram govoritiA ogmi pomagajA( sem si mislil. )ato sem za#el s prvim stavkom' (3 spolnosti se skriva velika nevarnostA( ilo je, kakor da bi nekdo prigal lu# v mra#ni sobi. Je se spominjam mladeni#a, ki je odrinil dekle iz narocja. O#itno so mu moje besede zbudile zanimanje. )astala je grobna tiina. Tedaj sem pomislil' (3 za#etku so se vedli kot na kakni zabavi, sedaj pa so za#utili' na podro#ju seksualnosti preti neslutena nevarnostA(

85

(& 7 )em je ne arnos#?


)evarnost je v dejstvu, da v bistvu ne vemo ve#, kaj je dobro in kaj je slabo. Mnogl bodo dejali, da imamo dandanes druga#ne poglede na spolnost. Toda v resnici je vse kakor je bilo, greh ni mit, greh je resni#nostA 3saki# ko greim, je moja vest teja. To ni utvara, to je resni#nostA )evarnost se skriva v tem, da ne vemo ve#, kaj je dobro in kaj je slabo. :ovolite mi provokativno vpraanje' $li je predzakonska spolnost dobra ali slaba% $li je preutvo v skrhanem zakonu nuja ali pa slabost% $li je lezbi#en odnos med dvema enskama greh ali ne% $li je homoseksualnost nekaj slabega ali ne% Je razveza nekaj dobrega ali slabega% "aj je v bistvu dobro in kaj je slabo% Ilejte, v tem lei nevarnostA )a stotine romanov nas bi rado prepri#alo, da seks nima nobene veze s pojmovanjem dobrega ali zla. $li ni to resnica% )edruabnost je nekaj slabega, toda podro#je seksualnosti nima nikakrne veze s pojmovanjem dobrega ali slabega. 3zemite na primer sodobne 5ilme' poljub v velikem planu... spusti se zavesa, skozi katero prosevajo 5igure enske in mokega med spolnim aktom. Takna scena je samo del 5ilma. )ih#e se ne vpraa, ali je to dobro ali slabo. Je to pravilno% "aj je dobro in kaj je slabo% Celo dobro se spominjam, kako sem e kod mladeni# spoznal resnico. &rav tako me je tedaj za#elo mu#iti vpraanje, kaj je dovoljeno in kaj ni% :a bi lahko odgovorili na to vpraanje, moramo postaviti drugo' ("do v bistvu ve, kaj je dobro in kaj je slabo% "do nam to lahko pove%( )ekega dne me je obiskal mlad par. Benska je bila mo#no nali#ena, moki pa je pu#al precej labilen vtis, njegovi prsti so bili porumeneli od nikotina. :ejal sem jima' ()a dale# lahko vidim, kaj se dogaja z vamaA( (3 tem ni nie slabega, gospod pastor, prav nie slabegaA( mi pojasni ona. (&o#akajte malo,( sem dejal, ("do lahko presodi, ali je to dobro ali slabo%( Cares, kdo ima pravico re#i, kaj je dobro in kaj je slabo% -erkev% )eA )ikoli se ne bi uklonil temu. "ot mladeni# nisem nikdar priznaval avtoriteto pastorja, sedaj pa sem sam pastor. "do nam lahko pove, kaj je dobro in kaj je slabo% Moja teta $malija% )aa lastna vest% (*ledim svojemu notranjemu glasuA( pravijo nekateri. .mA .mA *edaj smo na <;

spolzkem terenu. ,esni#no, kdo je tisti, ki lahko lo#i dobro od slabega% &rili smo do zelo vane to#ke. Me obstaja og, ki je gospodar tega sveta, tedaj je On tisti, ki nam bo povedal, kaj je dobro in kaj je slaboA Me pa boga ni, lahko v mini po#enjate, kar vas je voljaA Me je tako, ne vidim nobenega razloga, da bi se zaradi tete $malije moralA obnaati kaj druga#e. )a tej to#ki smo vsi soo#eni z vpraanjem' ($li og obstaja all ne%( &oznam ljudi, ki ivijo v moralni umazanosti vseh vrst, in vendar govorijo' (3erjamem v ogaA( )eumnostA Me bog obstaja, potem moramo slediti njegovi volji tudi na podrocju seksualnosti. Cato se morate odlo#iti. 0ahko odstranite oga iz svojega ivljenja, toda to vas bo ubiloA Bivljenja ne moremo na#rtovati tako, da do svojega petintiridesetega leta ivimo brez oga, potem pa na stara leta postanemo poboni. To ne greA (/#ite oga, dokler ga je e mo# najtiA( pravi *veto pismo, in ne' (/#ite ga, kadar se vam ljubi.( &onavljamO #e oga ni, lahko ivite kakor elite sami. Me pa og obstaja, vam bo sam povedal, kaj je dobro in kaj je slabo. &recej logi#no, mar ne% Jaz pa vam povem, og obstajaA og CiviA /n #e me vpraate, kako lahko trdim to s takno gotovostjo, vam bom odgovoril' ("er se je oznanil v Jezusu "ristusuA( :obro si zapomniteO po Jezusovem prihodu je vsaka ravnodunost do oga in nepriznavanje njegovega obstoja, all neznanje all pa sovratvo do njegaA og obstajaA /n ker obstaja, nam bo povedal, kaj je dobro in kaj je slaboA 0ahko ga zavrnete in pore#ete' ()ae pojmovanje morale je druga#noA( Toda v tem primeru vam zagotavljam, da boste morali nekega dne stati pred ogom in mu poloiti ra#uneA ,esni#no je veliko olajanje sprevideti, da nam samo og lahko pove, kaj je dobro in kaj je slabo. 3 *vetem pismu, ki je boja eseda, nam je to jasno razloeno. )eko# me je nekdo osuplo vpraal' ($li v ibliji resni#no pie kaj takega%( Odgovoril sem mu ' (:a, tudi takne stvari lahko najdemo v ibhjiA 3 njej je og popolnoma jasno izrazil svoje pojmovanje dobrega in slabega v spolnostiA( *em bil dovolj jasen% &omembno se je vpraati' ("aj nam og v zvezi s tem sporo#a%( 3 nadaljevanju vam bom skual prikazati bistvo tega, kar nas iblija u#i v zvezi s spolnostjo.
87

*& Kaj +ra i Bog


a) Bog dopua spolnost &esnlk Tucholsk2 v neki svoji pesml pravl' (Od pasa navzgor sem kristjan - a od pasa navzdol sem pogan.( "akna neumnostA iblija pravl' ( og je ustvaril moa in eno.( og je ustvaril nas in nao seksualnostA Cato o tem tudi tako odkrito govorim. To ni nikakrna tabu tema. og nas je ustvaril kot moke - tudi vas, moke, ki to berete. Cato bodite moje in ne reveA og je ustvaril tudi vas, enskeA Cato bodite tudi ve prave enskeA Obupni poskusi nekaterih ensk, da bi bile kot moki, in obratno, so nenaravni in bolestni. ,azumeteA odite prave enskeA odite pravi mokiA og je ustvaril ljudi (...ustvaril, moa in eno, ju je ustvaril( - in ne kot nekaken tretji spol. og nima ni# proti nai seksualnosti in mi jo nimamo pravice zatirati. To mora biti vsakomur jasnoA og je tako odlo#il e v #asu stvarjenja. Toda mi smo padla bitja in svet ni ve# taken, kakor ga je ustvaril og. Cato se je og odlo#il, da bo za#itil to ob#utljivo podro#je naega ivljenja, nao seksualnost. b) Bog je zaitil seksualnost z zakonsko zvezo Cakon je boja za#ita nae seksualnostiA Cakon ni samo pravna institucija, temve# boja odredba. )ek ameriki psihiater, ki ni kristjan, je napisal zajetno knjigo, v kateri pie' ()a to temo e nikoli ni bilo napisano ni# takega, kar bi se lahko primerjalo s tem, kar pie v ibliji.K og je ustvaril, moa in eno ju je ustvaril.(6 /n nadaljuje' ()isem kristjan, toda kot psihiater trdim, da je ravno zakon tisto, kar #lovek potrebuje.( :obro ste razumeli - pravi zakon, in ne sedmi, osmi, deveti all deseti (zakon(, kot je to obi#ajno v .oll2PooduA Cgledovati se po takih (zakonih( je ena od neumnosti naega #asa. To lahko pripelje #loveka samo v razo#aranje. /nstitucijo zakona je osnoval og in temelji na ljubezni in zvestobi. ,ad bi vam povedal nekaj v zvezi z zakonsko skupnostjo. :rage ene, da bi bile dobre zakonske ene, morate storiti e kaj ve#, kot samo dobro kuhati in priiti kak gumb. /n vi, moje, se morate zavedati, da za dober zakon ne bo dovolj, #e date6 eni svojo pla#o, ostalo vas pa ne zanima ve#. Cakon vas mora reiti osamljenostil /n vi, kaken je va zakon%
88

Morda bi se morali malo pogovoriti in se vpraati' ("am sva zala% 3 zakonu ne bi smela biti osamljenaA( ()i dobro, #e je #lovek sam,( je rekel og v za#etku, (ustvaril mu bom druico.( *te sedaj razumeli, da je zakon reitev iz osamljenostiA% &ovedal vam bom neko pomenljivo zgodbo. "o sem bil e otrok, so naju s sestro peljali na poroko naih sorodnikov v *tuttgart. Tedaj sem bil prvi# na kaki poroki in vse se mi je zdelo zelo zanimivo. 3 cerkev smo se odpeljali s ko#ijo, nato pa smo se vrnili v hotel na poro#no kosilo. )a dnu jedilnika je pisalo (0edena bomba(. * sestro sva nestrpno #akala na sladoled. Makati pa sva morala precej dolgo, ker se je nek (stric( na dolgo in iroko razgovoril. Irozno sva se dolgo#asila. *ledil je e en govor, ki pa mi je ostal trdno v spominu. Iovornik se je hotel malo posaliH in je dejal' (:ragi gostiA &ravijo, da sta v nebesih dva stola, ki #akata moa in eno, ki jima ni bilo niti sekimdo al, da sta se poro#ila. Toda ta dva stola sta e danes praznaA( 3 tem trenutku ga je prekinil moj o#e. 3stal je in preko celega omizja zaklical moji mami, ki je sedela na nasprotni strani sobe' (Mami, ta stola #akata na najuA( il sem e otrok in nisem v celoti dojel pomena teh besed, toda prevzel me je ob#utek topline in veselja, ker pripadam taki druini. Je tudi va zakon tak% og si ga je zamislil prav takegaA )a moji poroki je imel prijatelj lep govor. Iovoril je o verzu iz Ieneze, v katerem og re#e' ()i dobro #loveku samemu bitiO naredim naj mu pomo#nico, njemu primerno.( ,ekel je' ()e gospodarico, ki bi mu vladalaO ne sunjo, ki bi ji vladal on. )iti predmet, ki bi ga lahko odvrgel. og je #loveku ustvaril druico po svoji podobi.( Celo sem bil ganjen, ko je moj o#e na srebrni poroki pogledal svojo eno in ji dejal' (3 teh petindvajsetih letih si mi bila vsak dan drajaA( &omislil sem na vse tiste zakone, v katerih zakonci petindvajset let opazujejo, kako se ohlaja ljubezen med njima. IroznoA Mnogo je zakoncev, ki bi morali drug drugemu reel' (:ajva, poskusiva znova #isto od za#etkaA( To je mogo#eA Cares je mogo#eA Je nekaj bi vam rad povedal. 3eliko mladih ljudi govori, da se ne nameravajo poro#iti. "akno je vae mnenje o tem% 0ahko delamo, kar ho#emo% Tem ljudem bi elel povedati tole' <=

Morda zveni smeno, toda all ste zares mislili, da se og ravna po modi% To si nisem sam izmislil, tako pravi boja eseda. )aj navedem nekaj primerov. 3 ibliji je zapisana zgodba o mladeni#u, ki se je imenoval /zak. )jegov o#e je poslal svojega sluabnika v daljne deele, da bi tam nael eno za sina. Mladeni# je vsak ve#er molil k ogu, saj je bil prepri#an, da je og tisti, ki mu bo v resnici nael eno. /n #eprav e ni vedel, katera bo to, ji je bil vseeno zvest. Tako ste lahko tudi vi, #eprav e ne razmiljate o enitvi, prepri#ani, da vam bo, ko bo nastopil #as, og nael pravo eno za vas. Temu dekletu morate biti e sedaj zvestiA /n obratnoA Tudi ve, dekleta morate biti zveste svojemu bodo#emu mou, #eprav e ne veste, koga vam je og namenil. Tako nas u#i iblija. og si eli #isto mladinoA )eko# mi je nek zdravnik, psihiater razlagal' (&repri#an sem, da lahko dekle samo enkrat zares /jubi. *amo enkrat je njeno srce zares predano. "o je imela, recimo sedem ljubimcev, tedaj je njeno srce za zakon KonesnaenoN. &oro#ila se je sicer s sedmim, misli pa na prvega, ki ga je kdaj ljubila.( :ejal sem mu' (Celo zanimivoA &rili ste do podobnega zaklju#ka, kakor ga lahko izlu#imo iz boje esede.( Odkrito vam moram povedati - predzakonski spolni odnosi, lezbijtvo, homoseksualnost, preutvo in lo#itev, vse to so grehiA Irehi, zaradi katerih boste morali odgovarjati pred bojim obli#jemA * tem bi lahko zaklju#il, toda dobro se spominjam, kako dragoceni so mi bill v mladosti vsi nasveti, vsaka pomo# pri prepoznavanju boje volje. Caradi tega bi bilo kruto, #e ne bi nadaljeval in vam povedal e nekaj izjemno vanega.

c) Bog si eli isto mladino

,& Ka$o se izogni#i ne arnos#i


3 ibliji je zapisana prelepa, pretresljiva zgodba. Jezus, boji *in, je bil kakor obi#ajno obkroen z ljudmi. )enadoma se je od nekod zaslial vik in krik. Mnoica se je razmaknila, da bi naredila prostor in pred Jezusa so privedli lepo mlado ensko. ila je napol gola in vsa razmrena, prav lahko si jo predstavljam. &rivlekli so jo pred Jezusa in rekli' (IospodA To eno smo zalotili pri preutvu. oja eseda zapoveduje, =7

da naj se preutniki kamenjajo. Meprav si poln usmiljenja, se boji volji gotovo ne bo upiral. Belimo, da prav ti obsodi to ensko na kamenjanjeA( Jezus jo je pogledal in odgovoril' (:a, to je zelo teak prestopek, po bojih zakonih zaslui smrt.( Med ljudmi se je raziril val zadovoljstva. )ekateri so e za#eli pobirati kamenje, ko je Jezus nadaljeval. (*amo trenutekA )aj vre prvi kamen tisti izmed vas, ki je popolnoma brez greha - v mislih, besedah in dejanjihA( Tedaj se je sklonil in za#el pisati po pesku. Celo bi rad vedel, kaj je napisal, toda to nam iblija ne pove. Mez nekaj #asa se je zravnal, in glej - vsi so odli, samo e enska je ostala. 3 ibliji pie, da so za#eli odhajati eden za druglm in prvi so odli najstareji. /n sedaj vpraam vasA i lahko vi prvi vrgli kamen% "aj, nih#e od vas%A Torej smo mi vsi samo kup grenikov. :a, ni# drugega kot to smo, greniki. 3idite, ti ljudje so napa#no ravnali. ,azli so se, ker jih je obsodila njihova lastna slaba vest. Morali pa bi napraviti ravno obratno. Morali bi re#i' (IospodA )ase mesto je poleg te enske. )isi je obsodil, pomagaj tudi namA( )ih#e drug, samo Jezus nam lahko pomaga, da se izognemo nevarnosti na podro#ju seksualnosti. To vam govorim kot #lovek, ki je sam doivel Jezusovo pomo#. "o govorim o Jezusu, ne razpravljam o nobenih teorijah. &ostal je Bivljenje mojega ivljenja in do zadnjega trenutka to tudi ostal. Toda vsak pastor je samo #lovek. "akor vsako drugo #loveko bitje potrebuje Odreenika. Osebno sem doivel, kaken je Jezus Odreenik, in to na dva na#ina' a) Jezus oproa grehe )e obstaja pastor, duhovnik, niti angel ne, ki bi vam lahko oprostil vae grehe. &rva ne#ista misel in vsak va spodrsljaj so nepopravljivi grehi. * svojimi grehi ste na poti v ve#nost, v poslednjo sodboO seveda #e pred tem ne najdete Jezusa in mu priznate svojih grehov, in on vam jih bo oprostil. *amo Jezus nam lahko oprosti grehe. 3 duhu postojte pred Jezusovim kriem in recite' (Jezus, prinaam ti svoje mladostne grehe. /zpovedal se bom o vseh svojih zgreenih ljubezenskih zvezah. )ie no#em skrivati pred teboj.( )ato dvignite pogled na "rianega in mu recite' (Jezus, verjamem, da je bila tvoja dragocena kri prelita za =6

moje grehe. 3erjamem, da si tl umrl zame. Oprosti mi moje grehe, o#isti moje srce in naseli se vanj.( - iblija pravi' ("ri Jezusa "ristusa, *ina bojega, nas o#isti vsakega greha.( &ri sedemnajstih so me vpoklicali v vojsko. &osledic si ni teko predstavljati. Bivljenje v takni sredini je one#astilo mojo mlado duo. )enadoma sem se one#a#en prebudil in se vpraal' ("do me bo osvobodil mojega grenega ivljenja%( Tedaj sem spoznal' (Jezus bo izbrisal mojo preteklost. Jezus je ta, ki bo moje grehe oprostilA( Tedaj sem se mu posvetil in brez njega ne morem ve# iveti. )a nekem shodu v :Hsseldor5u sem govoril, kako Jezus, ko nam odpu#a nae grehe, izbrie tudi nao greno preteklost. "o so se po koncu shoda ljudje za#eli zgrinjati proti izhodu, sem med njimi zagledal visokega markantnega moa, ki se je skozi mnoico prebijal proti meni. Mez nekaj trenutkov je zadihano obstal pred menoj in me vpraal' (Je resnica, kar ste rekli, namre#, da opro#enje grehov obstaja%( (:a,( sem mu odgovoril, (hvala ogu, da obstaja. Caradi tega tudi ivimA( )adaljeval je' (&sihiater sem. Ilejte, k meni zahajajo ljudje z duevnimi teavami. &olni so kompleksov, toda ne vedo, kaj jih v resnici mu#l. 3 ve#ini primerov pa gre samo za stare grehe, ki se jih ne morejo ah( pa no#ejo ve# spominjati. :osti #asa potrebujem, preden ml uspe te dogodke, shranjene globoko v njihovi podzavesti, privle#i na dan. Toda to je tudi vse, kar lahko storim. Mloveka lahko pripravim samo do tega, da spozna in prizna svoje stare grehe' la, prepir, nemoralnost. Toda #esto sem razo#aran premiljeval' K"o bi le mogel ljudi reiti ob#utka krivdeAK /n zato vas spraujem, gospod usch, ali resni#no obstaja nekdo, ki je sposoben izbrisati grehe% Je to resnica%( C veseljem sem mu ponovno zatrdil' (.vala ogu, obstajaA( /n ponovno sem spoznal, kako pomembno in neverjetno je sporo#ilo )ove zaveze' Jezus odpu#a greheA b) Jezus nas osvobodl vseh vezi )eko# sem neki mladi, #edni tajnici dejal' (Iospodi#na, na dobri poti ste, da pridete v pekel. 3a odnos s e5om je grozna stvarA )e spravljajte tega #loveka in njegove druine v nesre#oA( Balostno mi je odgovorila' ()e morem prekinitiA 0jubim gaA( (:a,( sem nadaljeval, (toda mo ima eno in otrokeA Cares ste okrutniA( &onovila je' ()e morem prekiniti =@

z njimA( Ca#util sem, kako zelo jo ta zveza mu#i, vendar je ni sposobna preklniti. *re#en sem bil, da sem ji lahko povedal' (Ilejte, teko se je reiti iz spon greha in #esto nam za to zmanjka mo#i, toda v ibliji pie' KMe vas *in boji osvobodi, boste zares svobodni.K Obrnite se na JezusaA On vas bo osvobodil te zvezeA( Celo rad prepevam to pesem' (Jezus prihaja in trgajo se spone, verigo smrti presekal bo na dvojeA( Med svojim slubovanjem sem to netetokrat doivel in videl, kako se (veriga smrti( raztrgaA (On, *in boji, nas osvobaja, sramoto in greh v cast spreminjaO Jezus prihaja in trgajo se sponeA( Mi vsi, stari in mladi, potrebujemo Odreenika, da bi se osvobodili suenjstva seksualnim nagonom in reili trpljenja, ki ga ta povzro#a. *ami se lahko prepri#ate,, da vam Jezus podarja #udovito in resni#no osvoboditevA &otrebujete Odreenika, druga#e lahko pri#akujete, da bo vae ivljenje bedno.

-& S e# je la)en 8aga+e8 ljubezni


)a to temo bi rad e nekaj povedal. Mnoge samske enske pravijo' (Be tirideset jih imam, pa e nisem poro#ena. "aj je narobe z mano%( &repri#an paci5ist sem, to sem postal ob pogledu na nesre#no ivljenje teh ensk. 3 drugi svetovni vojni je padlo pet milijonov mladih mo. To pomeni, da je bila petim milijonom deklet odvzeta ivljenjska radost. To pomeni, da je bilo pet milijonov deklet iz naega naroda obsojeno, da svojo ivljenjsko pot prehodijo same. Je potreben e kaken mo#neji argument proti vojni% *i predstavljate, v kako mu#nem poloaju se je znalo teh pet milijonov nemkih deklet% Moki, ki so jih hotele osre#iti, so za vekomaj obleali na boji#ih. Tem dekletom bi rad sporo#il' (:raga dekleta, ne greite, ne poskuajte ukrasti, kar ste izgubileA )e razdirajte tujih zakonovA To je teka preizkunja za na narod.( (/n kaj naj potem storimo%( me vpraate. Moj odgovor je' (3aa usoda je pa# takna, sprijaznite se z njo. )i nujno, da ste nesre#ne, #e niste poro#eneA( ibhja nam pripoveduje o neki neporo#eni enski po =8

imenu Tabita. Bivela je v mestu Jopi, dananji Ja5ii. "o je umrla, so poklicali apostola &etra, kl se je tedaj slu#ajno nahajal v mestu. "o je &eter vstopil v mrliko sobo, se je zelo za#udil' ("er je bila samska, verjetno ne bo dosH ljudi bedelo ob njeni smrtni posteljiA( Toda soba je bila polna ljudi. )eka vdova je rekla' (Tabita mi je seila to oblekoA( *lepec, ki je stal poleg nje, je dodal' (Celo sem bil osamljen. Tabita me je obiskovala vsako nedeljo od tretje do #etrte ure in se pogovarjala z menoj. To so bile najsre#neje ure v mojem ivljenjuA( 3 sobi je sedelo tudi ve# majhnih otrok, e smrkavih pod nosom, ki so jo hvalili' (*irote smo. )ih#e se ni zmenil za nas. Tedaj je prila Tabita in prevzela skrb za nasA( )enadoma se je &etru posvetilo' (Tabita je imela bogateje ivljenje od marsikatere poro#ene enske, ki je poleg svojega zdolgo#asenega moa s#asoma postala #isto zagrenjena.( 3 nem#ini obstaja samo ena beseda za ljubezen. Irki jezik ima tri in )ova zaveza je napisana v gr#ini. 0jubezen, o kateri v tem poglavju govorimo, se v grkem jeziku imenuje (eros(. /z te besede izhaja tudi (erotika(. Obstaja pa e drugo ime za ljubezen in to je (agape(. To je boja ljubezen, ljubezen, ki jo lahko razdajamo drugim. )aj ponovimA og prav gotovo ve, kaj je dobro in kaj slaboA Od mladih ljudi zahteva moralno #istost in zvestobo v zakonu. Me pa iz kakrnegakoli razloga ne moremo osnovaH zakonske skupnosH, se moramo pa# sprijazniti s situacijo, v kateri smo se znali.

4& 9jubezen" do $a#ere nimamo +ra ice


)a koncu bi vam rad e enkrat spregovoril o Jezusu. )aslov, ki sem ga izbral za to temo, je' ()asa pravica do ljubezniA( Moram pa vam povedati, da obstaja tudi ljubezen, do katere nimamo nobene pravice, ljubezen, ki jo lahko sprejmemo samo kot veliko milost. To je ljubezen Jezusa "ristusa. Mi vsi smo greniki in potrebujemo Odreenika. ,ad bi vam opisal neko moje osebno doivetje. 3 nacisti#nem zaporu, v katerem sem se znael zaradi svoje vere, me je obiskal jetniki kaplan in mi dejal' (Tokrat imate zelo malo monosti, da vas izpustijo.( )ato me je zapustil. *pet sem bil sam v svoji tesni celici. 3isoko v steni je skozi ozko reo =?

prodiralo malo svetlobe. ilo je hladno in bil sem ves premraen. Tudi vzduje v zaporu je bilo ledeno. &replavilo me je hrepenenje po eni, otrocih, mojem uradu, mladih ljudeh, s katerimi sem delalO ravno v tem #asu sem bil voditelj mladine. Tako sem sedel v je#i, brez upanja na osvoboditev. "o se je spustila no#, me je prevzel neskon#en obup. )e vem, #e ste e kdaj v ivljenju ob#utili tisti pravi neskon#en obup. 3 tem trenutku je v mojo celico vstopil JezusA On CiviA 0ahko vstopi skozi zaklenjena vrata. To je tudi storil. &riel je in mi prikazal svojo smrt na kriu, kjer je umrl zame - grenika. *lial sem njegove besede' (Jaz sem dobri pastir, ki je dal ivljenje za svoje ovce.( Tedaj se je iz Jezusovih rok v moje telo prelil tok boanske ljubezni, kar je moje srce komaj preneslo. *poznal sem, da je to ljubezen, ki je nismo zasluili, ljubezen, do katere nimamo nobene pravice, ljubezen, ki nam jo lahko podari samo og kot posebno milost. og to ljubezen nudi tudi vamA Cakaj dopu#ate, da reka boje ljubezni te#e mimo vas% og eli vae srce napolniti z njoA

.-

Ali lah$o )lo e$ go ori z Bogom?


&o )em#ijl kroi naslednja anekdota' 3 neko vabsko vas je prispela skupina akrobatov. )jihova glavna to#ka je bila hoja po vrvl. "o so na vakem trgu razpenjali svojo vrv, je prila mimo neka enska z otrokom. Otrok jo je vpraal' (Mama, all ljudje lahko hodljo po vrvi%( (0ahko, #e znajoA( mu je odgovorila mama. (*amo jaz ne moremA( /n to je tudl prvo, kar bi rad v zvezi s to temo poudaril'

%& 9ah$o #is#i" $i e ! $a$o/


:a, mono je, #e to zmoremoA 3endar pa je ve#lna od nas, skupaj z otrokovo materjo, prisiljena priznati' (*amo jaz ne moremA( *eveda se #lovek lahko pogovarja z ogomA Me se lahko pogovarjate s svojim sosedom, zakaj se potem ne bi mogli z ogom% On je vendar tuA Toda, all se znate pogovarjati z ogom% "o sem se kot otrok nau#il to pesmico' (3 nebesih, dale# od tod, med angeli, tarn ljubi je og...(, sem si mislil' (&otem pa nima smisla, da molim, saj ne morem vpiti tako glasno, da bi me lahko slial tarn dale# v nebesih.( Tudi ,usi so prili do pametnega zaklju#ka, ko so izjavili' (3 vesolje smo poslali rakete. Me bi og obstajal, bi e moralA naleteti nanj.( Mnogim ljudem to ni jasno in se spraujejo' (:a, prav zares, kje je og% :ale# v nebesih% Tarn zgoraj% )a kateri viini% )a 677 km% 6777 km%( Celo rad bi vam to pojasnil' 3 ibliji izraza (dale# v nebesih( ne bomo nali, nasprotno, iblija nas u#i popohioma druga#e. Iovori o ivem ogu' (...On ni dale# od nikogar izmed nas.( )a drugem mestu pravi' (Obdaja me okrog in okrog, svojo roko si poloil name.( To lahko razumemo ele tedaj, ko vzamemo v obzir, da so naa #utila zmona dojeti samo tridimenzionalni svet. 3endar pa to, kar vidimo okoli sebe, ni vse, kar obstaja. og se nahaja v neki drugi dimenziji, hkrati pa tudi poleg nas. "o greite, stoji poleg vas - in mol#i. 0judje, ki imajo za seboj e ?7 all 97 let ivljenja, so ves ta #as greili pred bojim obli#jem, a og je samo mol#al. =;

Cares, #lovek se lahko pogovarja z ogomA 3endar je s tem tako, kakor s hojo po vrvl' ni teko, #e se ve kakoA 3endar pa mora dandanes ve#ina ljudi prlznatl' ()e vem kako, ne moremA( odite /skreni - tudi molitl ne znate. Moli lahko samo Hstl, kl ve kako. Teava pa je v tem, da ne veste kakoA !den od najbolj zaskrbljujo#ih pojavov v naem stoletju je izguba nae sposobnosH za molitev. * tem smo izgubili tudi sposobnost za verovanje. Cnani pisatelj Granz Der5el je napisal roman z naslovom (&onarejeno nebo(. *lede#ega stavka iz te knjige ne bom nikoli pozabil' (Cna#ilni 5enomen sodobnega #asa je meta5izi#no poneumljanje ljudi.( * pojmom (meta5lzi#no( ozna#ujemo ve#ne, duhovne stvari, ki so prav tako stvarne, vendar v neki drugi dimenziji. (Meta5lzi#no poneumljanje( pomeni, da se #lovek poneumlja toliko #asa, dokler dopu#a, da radio, televizija, reklame, ideologije, politika, sosedje, delovna sredina, vplivajo nanj - tako dolgo, da izgubi sposobnost prepoznavanja bojega obstoja in komuniciranja z ogom. *e lahko pogovarjamo z ogom% 0ahko bi se, #e nas v zadnjih sto letih ne bi tako poneumljaliA To pretresljivo zgodbo mi je povedal nek estnajstletnik, ki so ga prisilno mobilizirali in poslali na 5ronto. "o je po nekem bombnem napadu kot prvi prilezel iz zakloni#a, je zunaj naletel na ranjenca, #igar telo je bilo v eksploziji bombe strano razmesarjeno. .otel mu je pomagati, vendar pa mu je mo dejal' (+miram. )e mores mi ve# pomagati. &otreboval bi samo nekoga, ki bi molil z menoj. Gant, moli z manoA( Mladeni# mu je odgovoril' (3 .itler-Jugendu me niso nau#ili moliti, samo psovati.( )ato je stekel k #astniku in mu dejal' (Iospod stotnik, pridite hitro semA( 0e-ta je pritekel in pokleknil poleg umirajo#ega, okoli katerega so se zbrali tudi drugi vojaki' ("aj bi rad, prijatelj%( (*totnik, umiram, molite z menojA( je ranjenec zaprosil s ibkim glasom. (O og,( je zamrmral stotnik, (saj ne znam moliti.( /n poslal je nekoga po majorja. /n tako so stall zbrani okrog nesre#nika, vojaki, po navadi tako samozavestni, strokovnjaki za pripovedovanje prostakih al in preklinjanje, in prav nih#e med njimi ni znal moliti. )iti eden izmed njih ni bil sposoben zmoliti enega samega (o#enaa(. Mladeni# je nadaljeval' (Ob pogledu na vse to, sem si =>

zadal, da bo prva stvar, kl jo bom storil, ko bo konec te gnile vojne, da se nau#im moliti. )e bi hotel umretl tako bedno kakor ta moA( 3 takem stanju je danes #lovetvo. )e glede na to, ali govorimo o generalnem direktorju all o delavcu, med njima nl nikakrne razlike' prvi je prepameten, da bi molil, drugi pa je podloen terorju liberalizma. )e znamo ve# moliti. To je ta o#itna katastro5a, ki jo je Granz Der5el poimenoval (meta5izi#no poneumljanje(. &rav zaradi tega smo izgubljeni in nas lahko uni#i e najmanji udarec. Ca #asa zaveznikih bombardiranj sem v zakloni#ih ve#krat naletel na ljudi, ki so neprestano govori#ili o (kon#ni zmagi(, (#udovitem GHhrerju( in (3eliki )em#iji(. Toda, ko so za#ele padati bombe, so takoj umolknili. Mi, kristjani, pa smo, da bi jih malo potolaili, molili in prepevali pesmi o Jezusu. *ami niso znali moliti. Me ljudje ne znajo moliti, je to prava katastro5aA )edavno tega sem sre#al inteligentnega, izobrazenega #loveka, ki mi je z nasmehom pojasnil' (Iospod pastor, od molitve ni prav nobene koristiA( ,azjezil sem se in mu odgovoril' ()e govorite neumnostiA( - ("aj vam je%( me je presene#eno vpraal. Odgovoril sem mu' (*pominjate me na #loveka z amputirano nogo, ki pravi' KOd smu#anja ni prav nobene koristiAK "er se sam ni sposoben smu#ati, tudi ne more vedeti, kaj ima lahko #lovek od tegaA( 0ahko razpravljamo o smu#anju, toda ne s #lovekom z eno samo nogo, mar neA /n kako je z nami% Moliti ne znamo, toda e vedno si upamo trditi' (Molitev je brez smislaA( 3 primerih, kakor je ta, izgubljam spotovanje do nemkih intelektualcev. /n ne brez osnove, verjemite mi. olj ko smo bedni, bolj se skuamo narediti pomembne in pametneA "o bi vas le lahko pripravil do tega, da bi si e nocoj nali nek tih, miren koti#ek, ter priznali sebi in ogu' ()ekaj najlajega, kar lahko kristjan stori, je - molitiA Toda jaz tega ne znamA( "o vidim, kakno mrtvilo je zajelo nae ubogo ljudstvo, me napolnita bes in srd. )ajbolj me prizadene nemaren odnos cerkve, ki se obnaa, kakor da ljudje e vedno znajo moliti. Je tudi pri vas takoO za oi# pridejo v cerkev tudi tisti, ki jih druga#e ni blizu. &ri oi#ni mai je cerkvena stavba napolnjena do zadnjega koti#ka. /n na pridigarjeve besede - (MolimoA(, prav to me najbolj moti, vsi sklonete glave =<

in sklenete roke v molitvi. )ajraje bi zavpil' ()e delajte tegaA )iti deset odstotkov med vami vas ni sposobno molitiA 3si samo igrateA( *ena se morda zmotil% /ste besede - (Molimol(, lahko sliimo tudi na cerkvenih porokah in pogrebih. 3si samo stojite tarn s klobuki v rokah in mislite, da je molitev, #e gledate v klobuk. )a koncu pa odidete v gostilno in se napijeteA "o sem bil vojak, e pred letom 6=69, smo moralA obvezno hodiH v cerkev. &reden smo se odpravili, nam je desetar naro#il' (Tiho se porazdelite po klopeh. "o pridete na svoje mesto, snemite #elado z gjave, vendar se ne usedite takojO po#asi tejte do dvanajst in se ele tedaj usediteA( "o so nas ljudje gledali, so si gotovo mislili' ("ako iskreno molijoA( Mi pa smo samo stell do dvanajst in se usedlil &repri#an pa sem, da ko se na porokah in pogrebih zaslii beseda (molimo(, ljudje ne molijo niti do dvanajst. Balosti me, ko vidim kako nelagodno se pri tem ljudje po#utijo, saj se zavedajo, da to, kar po#nejo, ni molitev. Cnani raziskovalec centralne $5rike :avid 0ivingstone, eden od najve#jih osebnosti na tem planetu, znan po pogumu, pameti in u#enosti, je tako odel v ve#nost - svetovljani bi rekli, da je umrl. * svojimi nosa#i, domorodci, je potoval skozi centrahio $5iriko. )ekega jutra so tako pospravljali prtljago in podirali sotore. &ri miru so pustili samo 0ivingstoneov otor, ker ga niso hotelA motiti pri njegovi jutranji molitvi. /mel je namre# obi#aj, da se je vsako jutro pogovarjal s svojim nebekim (tuanom( - svojim ogom. Tega jutra pa je to le predolgo trajalo. "on#no se je vodja nosa#ev ojuna#il in pokukal v otor. 0ivingstone je bil- e vedno na kolenih. Makali in #akali so vse do poldneva. "on#no so se le odlo#ili, da bodo podrli in zloili otor. Toda 0ivingstone je bil e vedno na kolenih, le da je njegovo srce prenehalo bitiA Ta veliki, duhovni #lovek Je umrl na kolenih. Med molitvijo ga je Iospod poklical k sebi. "ak nemki malome#an pa pravi' (Molitev je brez smislaA( 0ahko nas je sram. )amesto, da se razjo#emo in re#emo' ()e znam molitiA(, bi morali reel' (0jubi og, nau#i me moliHA( 0ivingstone je znal moliti. +mrl je na kolenih. Mi pa umiramo v bolninicah in v pomo# so nam tablete za pomiritev in tablete proti bole#inam. )e prenesemo smrti, #e nas ==

zdravnlk ne drogira. 0ivingstone ni potreboval nikakrnih tablet. &ogovarjal se je z ogom. Med tem pogovorom se je preselil v ve#nost. (X /n kako je z molitvijo po domovih% &ri nas doma, bilo nas je osem otrok, je bilo tako' Cjutraj smo se vsi zbrali pri zajtrku. )ajprej smo zapeli (Jutranji sijaj ve#nosti...( ali ( oga hvali...(, nato pa smo prebrali odlomek iz iblije. )a koncu je na o#e molil. Tudi v #asu, ko sem ivel brez oga, sem se spominjal, kako smo v#asih doma molili. Meprav sem kot mlad #astnik vse to zavrgel in skrenil na stranpota, je bila molitev mojih starev kakor lu# v temi, ki me je vra#ala k ogu. *e tudi vi udeleujete jutranjih molitev% 3i, moje, se morate zavedati, da vas bo og nekega dne pozval na odgpvor, #e ne boste pravilno vodili svoje druine. "ako se za#ne dan v vai druini% &repevate pobone pesmi% &reberete kaj iz iblije% )e znate moliti% "aj storite, ko vam otroci re#ejo' (O#ka, bo zjutraj molil z nami%( )eko# me je nek pomemben gospod iz !ssna povabil, naj ga obi#em na domu. "o sem ga obiskal, nael sem ga skupaj z eno, mi je dejal' (:anes se je zgodilo nekaj #udovitega. Moj petnajstletni sin se je udeleil vaega biblijskega sestanka z mladimi in ko se je vrnil domov, me je vpraal' KCakaj pri nas ne molimo%K "o sem mu pojasnil, da je to samo 5ormalizem, da v resnici ni nie v tem, me je vpraal' KO#e, kaj misli o *vetem :uhu%K Odvrnil sem mu' K&rav ni#AK Tedaj mi je pojasnil' KTo je nesre#a za nao druino. 3 druini potrebujemo o#eta, ki bo znal moliti k *vetemu :uhuAK( "o je kon#al, sem ga vpraal' (/n kaj naj storim jaz% Belite, da vaega sina pokaram, ker se je do vas nespotljivo vedel%( ()eA )eA( je rekel. (Me ima prav moj sin, tedaj sem jaz na napa#ni potiA( Odgovoril sem mu' (:a, na napa#ni poti steA 3a sin ima prav.( (:a,( je tiho dejal, (tega sem se bal. "aj mi je storiti%( Mo je hitro sprevidel, da je zanemaril najvanejo o#etovsko dolnost. )i dovolj, da svojim otrokom kupujemo obleke in skrbimo za to, da imajo kaj jesti. 3i, o#etje, nosite mnogo ve#jo odgovornostA $ll znate moliti% &ri razgovorih z ljudmi si ve#krat pomagam z raznimi primeri in zgodbami, da bi tako laje pojasnil nekatere duhovne resnice. *vet duha je naim umom nerazumljiv in ele s pomo#jo primerjave 677

oziroma paralele lahko ljudje razumemo duhovne zadeve. Med pomor#aki je kroila, morda e vedno kroi, zgodba o zakleH ladji. To je ladja brez ive due na krovu, ki jo vetrovi in morski tokovi nosijo po vseh morjih sveta. Cgodi se, da jo sre#a kakna druga ladja in poskua z njo vzpostaviti radijsko zvezo, toda z (zaklete( ladje ni nobenega odzivaA Mi vsi smo kakor ta zakleta ladja, in og je tisti, ki poskua vzpostaviti stik z nami. C nami poskua kontaktirati preko naih izkuenj in doivljajev - in s pomo#jo svoje besede. Toda mi mu ne moremo odgovoriti - saj smo kakor zakleta ladjaA )eko#, ko sem govoril o tem, sem doivel, da je nek otrok vpraal svojo mamo' (Cakaj se ta #lovek v prinici tako huduje na nas%( +pam, da razumeteO ne hudujem se na nikogar, pa# pa se mi srce trga od alosti, ko vidim, kako dale# je zalo to ubogo ljudstvoO izobraeni ljudje, delavci, moki in enske, stari in mladi, enostavno ne znajo ve# poklicati oga, ki je tu - poleg njih. Mnogi se imajo za (kristjane( in pripadajo cerkvi, toda moliti ne znajo. &ri mojih obiskih na domu se slii vse mogo#e, na primer' (Iospod pastor, poboni kristjani smo. Moja mati pozna celo pastorja *chulza. Ia poznate% )e% Moja mati ga zelo dobro poznaA( Moj odgovor je' (Me ne poznate Jezusa, se boste skupaj s svojim pastorjem *chulzem znali v peklu. )i bistvo v tem, all poznate nekega pridigarja, temve#, da znate poklicati Jezusovo ime, da znate molitiA( &rosim vas, vpraajte se' ($h( znam moliti% $h kaj molim%( )a to vpraanje si sami odgovorite. 3erjetno boste dejali' ()o, dobro, pastor uschA ,aje nam povejte, kako se nau#imo moliti%( )o, zdaj smo pri tem, ravno do tega sem hotel priti.

(& Ka$o se nau)imo moli#i?


a) Krik novorojenega otroka "ako se #lovek nau#i govoriti% *e morda spominjate, kako ste se nau#ih govoriti% 3erjetno neA Tudi sam se ne spominjam. Toda, #e bi se radi nau#ili moliti, tedaj se morate nau#iti od oga. &ovedal vam bom, kaj to pomeni. !na od Jezusovih pridig je tudi zgodba o dvojici, ki je 676

prila molit v cerkev. !den od njiju je bil spotovan #lovek. Cravnano je zakora#il prav na sredino cerkve in za#el moliti' (0jubi og, zahvaljujem se ti, ker si me naredil tako dobregaA( 3endar pa je og pred teml besedami zamail uesa. 0ahko je govorll, kolikor je hotel, og ga nl ve# poslual. Tudi to se dogaja. :rugi od te dvojice pa je bil bolj (sumljive vrste(, lahko bi celo rekli (napol kriminalec(. il je tihotapec, #rnoborzijanec ali nekaj podobnega. 3 ibliji je opisan kot (carinik(. "ako je on priel v cerkev% Obstal je na vhodnih vratih, ker si je verjetno mislil' ( olje bo, da ne vstopimA ,aje grem 2 kr#mo, tarn je bolj ivahno.( *koraj je e odel, ko se je spomnil razloga, zaradi katerega je priel. )eskon#no je hrepenel po ogu. Mi vsi neskon#no hrepenimo po ogu. .repenimo po vrnitvi domov, k naemu nebekemu O#etu. &rav zato mo ni mogel oditi, vendar pa tudi vstopiti ni mogel. &replavili so ga spomini na njegovo zgreeno ivljenjeA "r#evito je stegnil roke in izgovoril en sam, samcat stavek' (O og, bodi milosten do mene, grenikaA( /n v ibliji je zapisano, da je tedaj nebeka vojska za#ela prepevati. Oivel je e en #lovekA &rvi krik v novem ivljenju naj bo priznanje ogu' (O, og, greil semA( il sem prisoten ob rojstvu mojega prvega sina. "er je bil porod zelo teak, sem se spomnil Jezusovih besed' (Benska se alosti, ko rojeva, kajti priel je njen #as...( Mislil sem, da moja ljubljena ena, katere glavo sem podpiral, ne bo prenesla vseh teh bole#in. )enadoma pa sem zaslial tenak glasek. Otrok se je rodilA &ri#elo se je novo ivljenje. Ta glasek ni zvenel prav ni# glasno, toda ko sem ga zaslial, sem od razburjenja in sre#e skoraj zavpil. Me razumete% Celo sem bil pretresenA To je bil prvi krik nekega novega ivljenja. Ilejte, prvi krik novega ivljenja z ogom je tisti, ko #loveka razsvetli spoznanje in re#e' (Ireil semA O og, bodi milosten do mene, posluaj grenikaA( 3se vae litanije so ni#vredne, Me svojega novega ivljenja ne za#nete s tem krikom - jokom duhovno rojenega otroka. Je nikoli nisem videl otroka, ki bi takoj po rojstvu dral govor. 3sak otrok je za#el z jokom. 3 "raljestvo oje ni druge potiA *te tudi vi doiveli ta krik stvarjenja% )e% Tedaj vas prosim, zatecite se v osamo in zakri#ite k oguA :ragi prijatelji, tega ne govorim zato, da bi vas pridobil za cerkev, 67@

temve# zato, ker si od vsega srca elim, da bi vsaj nekaterim od vas ne bilo treba kon#ati v pekluA Toda peklu se ne da uiti, #e ogu ne namenite tega krika novega ivljenja' (O og, greil semA og, bodi milosten do mene, grenikaA( "o se je izgubljeni sin vrnil v o#etovo hio, so bile njegove prve besede' (O#e, greil sem napram tebi in nebu.( 3 trenutku, ko to priznate, Jezus, *in boji, stoji pred vami in vam pravi' (:ragi moj, ljubljeni, za tvoje grehe sem umrlA &la#al sem za tebeA( b) Samo bojl otroci znajo pravtino molltl )edavno tega sem sre#al znanca, ki ima tri prisr#ne otroke' de#ka in dve deklici. "o sem se mu na ulici priblieval, sem opazoval, kako ga otroci vsi hkrati bombardirajo z vpraanji. )jihov o#e se je zelo mu#il, da bi vsem odgovoril. &ristopil sem in jih po obi#aju pozdravil' (:ober dan, gospodA :ober dan, otrociA( /n kaj se je zgodilo% Otroci so v trenutku obmolknili. )iso me poznali in to je bil zadosten razlog, da so prenehali govoriti. To pomeni, da se lahko otroci nemoteno pogovarjajo samo s svojim o#etom ali materjo. Mim se pojavi kaka tuja oseba, utihnejo. Tudi mi lahko pravilno molimo samo tedaj, ko smo postali otroci bojiA Me pa to e nismo postalA, tedaj tudi moliti ne moremo. Oh da, mi smo (verniki( in (dobri kristjani(, ob oi#u gremo v cerkev, pastorja vedno vljudno pozdravimo in pazimo, da pred njim ne bi izustili kakne neprimerne besede. )eko# je neki pridigar dejal ljudem' (Takni ste, kot pokristjanjeni zajciA( Tedaj ga je nekdo vpraal' (/n kaj naj bi to pomenilo%( &ridigar mu je odgovoril' (Me ujame zajca in ga krsti, bo takoj, ko ga spusti, zbeal v gozd. To po#nete tudi vi, takoj po krstu zbeite nazaj v svetA( :ragi prijatelji, takni ljudje niti ne znajo, niti ne morejo moliti. *amo otroci boji znajo pravilno molitiA /n to me radostiA &rav zaradi tega morate tudi vi postati otroci bojiA &o naravi to niste. Morda ste na nek na#in sprejeli kr#anstvo, toda niste otroci boji. C rojstvom nastane nov #lovekO otroci boji pa postanemo s ponovnim rojstvom, z novorojenjem. Morate postati otroci boji. Jele tedaj boste sposobni, moliti. :a, otroci boji brez molitve ne morejo ivetiA Molitev je zanje kakor dihanje. 678

Gantl#i iz mojih ur iblije se radi alljo in si ve#krat zakli#ejo' ()e pozabi dihatil( 3i pa ste pozabili dnhovno dihatiA Ca otroke boje je molitev kot dihanje. Torej, tudi vi morate postati otroci bojiA )a kratko vam bom povedal, kako #lovek postane otrok boji - samo preko JezusaA On pravi' (Jaz sem vrata. "dor bo skozi mene vstopil, bo odreen.( &rihaja k vam skozi gosto meglo tega sveta - Jezus, #lovek z ranami od ebljev na rokah. :o sedaj se niste preve# zanimali zanj. 3se, kar ste o njem sliali, se vam je zdelo tako #udno in nenavadno, da ste se mu izogibali. Toda Jezus vas je kljub temu poiskal in priel k vam. Tedaj se lahko zgodi, da ga prepoznate' (Mlovek iz druge dimenzije, *in ivega oga, bodi moj OdreenikA( Moj prvi korak, ko postanem otrok boji, je spoznaH Jezusa. :rugi korak pa je sprejeti ga s popolnim zaupanjem. Jezus lahko uredi moje duhovno ivljenje, mi da duevni mir in mi odpusti grehe moje mladostiA 3 *tari zavezi je neki sveti mo dejal' (*krbi za mojo duo.( )enadoma se boste popolnoma zanesli na Jezusa. To zaupanje je tako mo#no, da lahko #lovek s svojim prejnjim ivljenjem popolnoma prekine in preda v njegove roke vse svoje ivljenje. Temu pravimo spreobrnitev. To je bil trenutek v mojem ivljenju, ko sem z osemnajsHmi leu prekinil svoje brezbono ivljenje in ga predal v Jezusove roke. )oben #lovek mi pri tern ni pomagal in tudi jaz ne morem pomagati vam. To morate sami reiti z Jezusom. Trdno se odlo#ite in mu recite' (3zemi moje ivljenje, Jezus, elim, da naj bo tvojeA( "o to storite, boste v istem trenutku postalA otrok boji. &rihajajo ljudje in me prepri#ujejo, da obstajajo tudi drugi na#ini, kako se #lovek lahko odrei. &a se poskuajte odreiti na kak drug na#inl Trdim, da v kraljestvo boje vodijo samo ena vrataA Ta vrata so - JezusA Jezus je umrl in za nas od mrtvih vstalA "o boste postalA otrok boji, tedaj poi#ite Jezusa. Tako dolgo vas je iskal in se trudil okoli vas. Takrat boste lahko tudi molili. /n ele takrat vas bo slial, kako mu razkrivate svoje gorje. 0ahko mu razkrijete svoje srce, kakor otrok svojemu o#etu. 0e star pastor sem, ki je tekom svojega ivljenja spoznal ve.ko ljudi. "er #loveko naravo dobro poznam, sem prepri#an, 67?

da vsak, prav vsak #lovek poseduje kakno mra#no skrivnost, ki jo skriva globoko v srcu. "amorkoli gremo, te skrivnosti so vedno z nami. Toda ko postanemo otrok boji, lahko pred Jezusom olajamo svoje srce. 0ahko mu odpremo srce in mu zaupamo svoje najve#je skrivnosti, svojo nedoslednost in zgreena dejanja. 0ahko mu povemo, #esar ne bi mogli zaupati nobenemu #loveku. )a mladinskem taboru mi je nekaj 5antov pripovedovalo o svojem ivljenju. )eki osemnajstletnik je dejal' (3zgojen sem v kr#anskem duhu, vendar ni dosti manjkalo, da bi vse to zavrgel. )ato pa sem nekega dne, preden sem se odpravil na biblijski sestanek, rekel Jezusu' KJezus, #e nocoj ne spregovori, bom vse skupaj pustil. Me me ne bo razsvetlil, ne bom mogel reevati svojih ivljenjskih problemov v velemestuAK( )adaljeval je' ("o sem se iz prou#evanja iblije vra#al domov, mi je bilo e vse jasnoA Jezus je slial mojo molitev in spregovoril meni osebnoA( Ta zgodba me je zelo ganila. Gant je kljub svojim sumom in razo#aranjem poklical Jezusa in dobil odgovor. "oliko prej bomo dobili odgovor, #e ga pokli#emo kakor otroci boji. Moja mati, ki je ivela v .Hlbenu pri +rachu v Jvabskih $lpah, mi je med vojno pisala' (:anes sem se prebudila ob treh zjutraj. Ca#ela sem premiljevati o mojih sinovih na boji#u, o vnukih, o vas, ki ivite v krajih, ki jih stalno bombardirajo, in o !lizabeti v "anadi, o kateri e dolgo nimam nobenih novic. &revzela me je skrb in po#utila sem se, kakor da me nekdo davi z eleznimi rokavicami. &otem pa sem za#ela moliti' KJezus, nakloni mi svojo besedoA )e morem prenesti vseh teh skrbiAK )ato sem prigala lu#, vzela iblijo in jo odprla.( EO, blagoslovljeni ste vsi tisti, ki imate na no#ni omarici iblijoAF (&rvi stavek, na katerega sem naletela, se je glasil' 3so svojo skrb prenesite nanj...K( Materino pismo se je kon#alo z besedami veselja' (3so svojo skrb sem prenesla nanj, ugasnila lu# in pomirjeno zaspala.( - To lahko stori samo tisti, ki je otrok boji. *pominjam se, kako mi je mati nekega dne rekla' (*ino#i sem bila tako utrujena, da nisem zmogla niti moliti. ,ekla sem samo' K0ahko no#, dragi OdreenikAK( &omislil sem' (Tako bi morali otroci boji govoriti s svojim IospodomA Tako je pravHnoA( /n Iospod zares skrbi za svoje otroke. Moj Odreenik je z menoj vsak dan in vsako no#, popolnoma mu 679

prlpadam in nanj se lahko popolnoma zanesem. ,azumete% )ajve#ja nesre#a, ki lahko zadane #loveka je, da ne zna moliti. Belim si, da bi se iz vaega grla izvil prvi krlk novega ivljenja' (O, og, greil semA odi milosten do mene, grenikal( /n elim si, da ne bi mirovali vse dotlej, dokler ne boste pripadli Jezusu, dokler ne postanete otrok boji. Takrat ml ne bo ve# treba skrbeti zaradi vas.

67;

Pre+ros#o ne morem ero a#i/


%& Brez ere je nemogo)e 'i e#i
Cares, to je neizpodbitnoA "dor ne more verovati, se teko prebija skozi zemeljsko ivljenje, o ve#nem ivljenju pU sploh ne moremo govorltiA )e vem, kaj bi svetoval tern ljudem. )evernemu #loveku se ne da pomagati. ,ad bi vam pojasnil, zakaj je to tako. Mi si zamiljamo oga kot nek teoloki pojem, misel, naravno silo ali nekaj podobnega. :ragA prijatelji, og je oseba, ki resni#no obstaja in izpolnjuje celo vesolje. Me nimam bojega mini in ne ivim napram njegovi volji, torej #e nisem otrok boji - tedaj ivim izven resni#nosti. /n to je zelo nevarno. )ajpomembneji trenutki mojega ivljenja so bill, ko sem kot mlad #astnik za #asa prve svetovne vojne nenadoma spoznal' ( og je tuA( &o#util sem se, kakor da sem se z veliko hitrostjo zaletel v zid. &red tem sem imel navado re#i' (3erjamem v oga(, in podobne neumnosti, toda nikoli nisem resni#no doumel njegove stvarnosti. 3 tistem trenutku pa sem se soo#il s stvarnostjo bojega obstoja. 3 ibliji je psalm, ki tako prepri#ljivo govori o tem, da je og stvaren, da ga zares ne smemo izpustiti. 3 njem so besede' (Me se povzpnem v nebo, si tarn.( $meriki astronavt Ilenn je ob neki priliki izjavil, kako je bil impresioniran, ko ga je v kapsuli vesoljske ladje preinilo' ( og je tudi tuA( Me se povzpnem v nebo ali potujem po vesolju, og je tudi tamA Tudi #e se spustim v najglobljo jamo rudnika, 6777 metrov globoko, bom tam nael ogaA &salmist pravi' (...#e bi legel v podzemlje, si tam.( "o sem nedavno tega z letalom potoval v "ali5ornijo, mi je ena v potovalko poloila list papirja z vrstico iz tega psalma. "o sem v "ali5orniji odprl torbo, sem ga nael in prebral' ( Me bi vzel peruti zore, #e bi prebival na koncu morjaO tudi tja bi me vodila tvoja roka in me drala tvoja desnica.( og je najve#ja stvarnostA "er je og najve#ja stvarnost, ga #lovek ne more nekaznovano vse svoje ivljenje zanemarjati. Me ivimo, kakor da oga ni, 67>

krimo vse njegove zapovedi' #e se lo#imo, laemo, #e svojim starem ne izkazujemo dolnega spotovanja, #e ogu kratimo spotovanje, ki mu pripada, tedaj resni#no zgreimo stvarnost ivljenja. Tako se ne da uspeno preivetl ivljenja. Ozrite se malo okoli sebe. 0judje ne najdejo izhoda /z svojih stisk, celo tistl, kl imajo denarja v izobilju. 3 njihovih duah vlada nemir, njihovo privatno ivljenje in odnosi v drulnl niso takl, kakrni bi morall bitl. (0e kako naj prijetno ivimo, ko pa ne moremo verovati%( rez vere nae ivljenje ne more bitl lahko. "aj ele smrtA Mez sto let ne bo ve# nobenega izmed nas. 3si bomo morali umreti. Me ste sedaj pomislili' (&o smrti ni ni#esar ve#. Tedaj bomo pa# mrtvi in to je vseA(, bi vam predlagal, da dobro premislite, komu boste verjeliO sami sebi all boji esedi - ibliji. "ako boste prenesli smrt, ko se boste soo#ili z dejstvom, da je odhod iz tega sveta neizbeen in da s seboj ne boste mogli odnesti prav ni#esar od tega, kar ste celo ivljenje nosili na kup. Morda ste si zgradili lepo hioO jaz si je nisem, vi pa morda ste. *am imam veliko knjinico. &osloviti se bom moral od vsega, kar sem imel rad, tudi od ljubljenih ljudi - ni# in nikogar ne bom mogel vzeti s seboj. *Umo nekaj lahko #lovek odnese s seboj v ve#nost - svojo krivdo pred ogom. Camislite si - leite na smrtni postelji in nenadoma vas preine misel' (Odhajam in vse moram zapustiti, samo moji grehi in prekrki, od otrotva pa do danes, se bodo z menoj pojavili pred obli#jem svetega in pravi#nega ogaA( "ako bomo pripravljeni pri#akali bojo sodbo, #e ne verujemo 3anj, ki opro#a nae grehe% )e pozabite, da bomo nekega dne vsi morali stopiti predenjA Jezus, ki je druga#e tako milostljiv, je neko# dejal' ()e bojte se tistih, ki ubijajo telo.( Meprav se sam zelo bojim takih ljudi. 3endar pa Jezus za njih pravi' Oni so Kmajhne ribeKA ()e bojte se njih,( je dejal, (temve# se bojte tistega, ki lahko duo in telo pogubi v peklu.( /n naj vas ob ten Jezusovih besedah spreleti srh, to je resni#nost, ki se ji ne da izogniti. &red nekaj leH je na norvekem ivel znameniti pro5esor .allesb2. /mel sem to cast, da sem ga spoznal. il je zares #udovit #lovek. Tisti pravi, uravnoveeni, iskreni )orvean. )eko# je eel teden vodil oddaje na nacionalnem radiu. 3 neki oddaji je dal izjavo, ki je razburila mnogo duhov. ,ekel je' 67<

(0ahko se vam zgodi, da se boste zve#er mirno ulegli v posteljo, zjutraj pa se boste zbudili v peklu. Moja dolnost je, da vas opozorim na to nevarnostA( Te besede so v delu )orveke lzzvale ostre proteste, saj se imajo )orveani za zelo (moderne ljudi(. )ek novinar je v najve#jem #asopisu v Oslu objavll #lanek, v katerem je napisal' (*aj nismo ve# v srednjem vekuA *ramotno je, da se tako sodobno institucijo kot je radio, koristi za promoviranje takih neumnostiA( *eveda, #e je nekaj objavljeno v tako pomembnem casopisu, se kmalu pojavi tudi povsod drugod. "malu so ves tisk preplavili #lanki na temo' (*aj nismo ve# v srednjem vekuA "ako lahko nek pro5esor govori o peklu%( "on#no so na radiu Oslo zaprosili pro5esorja .allesb2a, naj poskua zadevo popraviti. *pet se je usedel za mikro5on in dejal' (,ad bi raz#istil to sporno zadevo. Tako bom naredil' lahko se vam zgodi, da se zve#er mirno uleete v posteljo in se zjutraj zbudite v peklu. Moja dolnost je, da vas opozorim na to nevarnostA( To je bila poslednja kaplja. Ca#eli so spraevati norveke ko5e' ($li pekel obstaja, ali ne%( 3 debato se je vmeala tudi revija (:er *piegel( in objavila #lanek z naslovom' (&repir o peklu v )orveki(. *labo leto po tem (viharju( sem odpotoval v Oslo, kjer sem imel nekaj predavanj za tudente. Ob ve#erih sem imel tudi nekaj javnih predavanj. Takoj po mojem prihodu so organizirali tiskovno kon5erenco. 3 hotelu se je zbralo mnogo novinarjev. Tedaj se je zgodilo nekaj nenavadnega. )a moji desni je sedel novinar, ki je sproil vso to polemiko po #asopisih, na moji levi pa pro5esor .allesb2, kot predstavnik evangeli#anskega tiska. Ca#eli so me sp5aevati. )ovinarji so kar planili po meni' (&astor usch, s pastorjem .allesb2em sva imela polemiko. ,ad bi vas vpraal nekaj v zvezi s tem, saj ste znan kot moderen #lovek. "aj mislite, ali pekel obstaja%( (:a,( sem mu odgovoril. (*eveda pekel obstaja. To je samo po sebi razumljivoA( ()e morem razumeti, da lahko prav vi izjavite kaj takega,( je nadaljeval. (,ad bi vam to malo pojasnil,( sem mu odvrnil. (Jaz verjamem, da pekel obstaja, zato, ker je tako rekel sam Jezus. /n jaz Jezusovim besedam brezpogojno verjamem. Jezus je vedel mnogo ve#, kakor vsi pametni ljudje skupaj.( oja beseda nas u#i' ( og eli, da bi se vsi ljudje odreili in spoznali resnico.( O nujnosti verovanja govorimo zato, ker / 67=

je og ljudem pokazal na#in, kako lahko blagoslovljeno lvijo /n blaeno umrejo. 0e kako bi lahko shajali z naim ivljenjem, #e ne bi mogli verovati% "ako lahko odidemo s tega sveta, #e ne verujemo ve#% "ako nepripravljeni stopiti pred ve#nega oga% &oskual vam bom e druga#e to prlkazatl. &redstavljajte si, da imate lepo zlato rlbico. )ekega dne pomislite' (+bogo bitje, ves dan mora prelvetl v tej hladnl vodil ,ad bi ti malo olajal ivljenjeA( 3zamete jo iz vode, jo obriete z brisa#o in postavite v lepo zlato kletko. )ato ji prinesete najboljo hranoO ne vem, kaj zlate ribice jedo - mravljin#ja jajca ali kaj podobnega. Torej, dajete ji najlepa in najdebeleja mravljin#ja jaj#eca in ji govorite' (:raga moja zlata ribica, poglej, sedaj ima lepo zlato kletko, prekrasna mravljin#ja jaj#eca, sve zrakl *edaj bo vse superA( "ako se bo zlata ribica odzvala na vao skrb% o hvaleno zamahnila z repom in rekla' (.valaA Oh, hvalaA( )e, tega prav gotovo ne bo storilaO di2je bo trzala in se strano mu#ila, da pride do zraka. /n #e bi lahko govorila, bi vam rekla' ()e maram tvoje zlate kletke, ne maram tvojih mravljin#jih jaj#ec, e+m si nazaj v svoje naravno okolje, elim si v vodoA( Ilejte, og je nae naravno okolje, saj je ustvaril nebo in zemljo, pa tudi nas. (3se ivljenje izhaja iz tebe(, je prvi verz vicarske bimne. og je nae naravno okolje. :okler se ne pomirimo z ogom, zapiramo svojo duo v zlato kletko. Mlovek dananjega dne privo#i svoji dui prav vse' zabavo, potovanja, najbolje jedi, dobra vina - vseO in vendar se dua otepa in govori' ()e elim teh stvariA Belim v svoje naravno okolje, elim mir z ogomA( )e bodite okrutni sami s sebojA )ae srce kri#i v nas tako dolgo, dokler ne najde mini v ivem oguA "akor si riba eli v vodo, tako tudi naa dua hrepeni po ogu.-ki je nae naravno okoljeA 0e kako bi bill lahko zadovoljni v ivljenju, ko ne verujete ve#% 0ahko vam povem samo toO ne boste zadovoljni, #e ne verujete, niti v ivljenju, niti v smrti, niti v ve#nosti. 0ahko re#ete, da gre na videz ve#ini ljudi prav dobro. Jaz pa mislim, da bo #as pokazal, ali imate prav. 3zemite na primer Ioetheja. il je lep, bogat, inteligenten, postal je celo minister, skratka, imel je vse. )a koncu ivljenja pa je rekel svojemu prijatelju !ckermannu, da #e bi zbral skupaj vse ure resni#ne sre#e, ki jih je v ivljenju doivel, ne bi zadostovalo 667

nlti za tri dni. Ioethe ni imel mlruA )e, #e #lovek ne veruje, nl kos ivljenju.

(& Pomembno je ime#i +ra o ero


&omembno je imetl, ne kakrno koli, temve# pravo, odreujo#o veroA 3sakdo ima nekakJno vero. )eko#, ko sem bil e student, je neka gospa prila oblskat mojo mater. )i je bilo doma, zato sem rekel' (Iospa, mame ni doma. :okler se ne vrne, se boste moralA zadovoljiti z mojo drubo.( (Celo ste ljubeznivi,( mi je vljudno odgovorila. "o se je namestila, me je vpraala' (/n s #im se vi ukvarjate%( Odvrnil sem ji' (Teologijo *tudiram.( ("aj%( je presene#eno vpraala. (Teologijo% "do pa e danes verujeA )emogo#eA( )ato je stara gospa ponosno izjavila' (Mi imamo Ioethejevo veroA "r#anstvo je preteklostA( ETo se je zgodilo v Grank5tirtu, v Ioethejevem mestu.F "er mi je bil tak pogovor neprijeten in se nisem elel prepirati s staro gospo, sem poskual spremeniti temo' (:raga gospa, kako pa kaj vae zdravje%( )a te besede je nekajkrat potrkala po mizi in hltro dejala' (Toi, toi, toiA &o teh stvareh se ne spraujeA( (Oprostite,( sem vpraal, (kaj pomeni' Ktoi, toi, toiK%( (To odvrne nesre#oA( ($h, tako torej,( sem dejal, (zavrgli ste vero v ivega oga in namesto tega verjamete v Ktoi, toi, toiK in v trkanje na lesA Celo dobroA To ste dobro napravili, da ste zamenjali to vero za onoA( 3sakdo v nekaj veruje, vpraanje pa je, all je njegova vera prava, odreujo#a. 0judje dananjega dne pravijo' (&omembno je v nekaj verovatiA( To nekaj se glasi' (3erjamem v Kljubega bogaKA( - (3erjamem v naravoA( - (3erjamem v usodoA( (3erjamem v previdnostA( :ragi prijatelji, to ni ni#. &oglavitno je imeti pravo vero, vero, ki nam prinaa mir, mir z ogom in mir v srcu. &otrebno je imeti vero, ki nas odrei peklaO kar lahko ob#utim e sedaj, saj mi je prinesla novo ivljenje. Me vaa vera ni takna, je brez vrednosti. 3eliko ljudi je nekdaj verovalo v )em#ljo, kon#no zmago in .itlerja. /n kako se je vse to kon#aloA% *e vam ne zdi, da obstaja tudi kriva vera% "dor bi bil rad deleen boje odreitve, mora imeti pravo vero. /ll

!dina prava vera je vera v Jezusa, *lna ivega oga. 3era v Jezusa "ristusaA )e vera v nekoga, kl je osnoval religijo taknih je na pretek, temve# v Jezusa "ristusa, *ina ivega oga. 3 ibliji je zapisana #udovita zgodba, v kateri je lepo prikazano, kaj v bistvu je odreujo#a vera v Jezusa "ristusa. :a bi zgodbo dobro razumeli, se v mislih poskuajte vrniti @777 let nazaj, v mesto Jeruzalem. Od mestnih vrat se vije pot proti vzpetini, ki se v hebrej#ini imenuje Iolgota, (kraj lobanj(. &oglejte si mnoico, ki tako divje kri#iA &oglejte rimske vojake, ki kockajo za obleko obsojenih. *topimo blie. )a srednjem od treh kriev visi *in boji - z eblji prikovanA )jegov obraz je krvav, kajti trni njegove krone so se mu zapi#ili globoko v koo. To je og, ki visi na kriu. )a njegovi levi in desni visita razbojnika. )enadoma se zmra#i. *mrt se pribliuje. !den od dvojice razbojnikov nenadoma za#ne kri#ati' (.ej, ti v sredini. ,ekel si, da si *in boji. Me ne lae, stopi s kria in mi pomagajA( )jegovo reakcijo je prav lahko razumeti. Mlovek v smrtnem strahu izre#e tudi besede, ki jih druga#e ne bi. 3 tem se oglasi tudi drugi razbojnik. Obrne se k svojemu prijatelju in ga pokara' (*e e vedno ne boji oga%A( 3edno se za#ne tako, s priznanjem, da je og svet in da #lovek zaslui njegovo sodbo, ki je strana. "o so po naih mestih za#ele padati bombe, so bill ljudje prepadeni in zgroeni. Morda je za to kriva cerkev, ki ni dopovedala ljudem, da je og lahko tudi straen, da ljudem lahko obrne hrbet in dopusti, da se nadnje zgrne nesre#a. ("aj se ne boji ogaA%( je vpraal razbojnik. Tudi danes bi moralA po ulicah naih mest kri#ati' (*e e vedno ne bojite oga%( MoralA bi se napotiti v tovarne in urade, kjer ljudje (preko trupel( svojih sodelavcev sluijo denar in kri#ati' (*e e vedno ne bojite ogaA%( Mladim, ki ivijo v razvratu, bi moralA re#i' (*e e vedno ne bojite oga%A "aj si pa mislite% $ll ste slepi%( Tako se za#ne. )ajprej moramo spoznati, da je og svet in straen. (&o pravici smo tukaj, za svoja dela sprejemamo zaslueno pla#ilo(, je nadaljeval drugi razbojnik. To je drugi korak, ki vodi k odreujo#i veri' razbojnik je priznal svoje grehe. *re#al sem mnoge ljudi, ki so govorili' ()e morem verovatiA( 3praal sem jih' (*te e priznali ogu vase grehe%( - ()e,
11

delam, kar je prav in oga se ne bojim.( )a take besede sem vedno odgovoril' (:okler boste tako varall samega sebe, ne boste mogli spregledatiA( &red kratklm sem sre#al moa, ki mi je, tudi on, rekel' (:elam, kar je prav in ne bojim se oga.( (MestitamA( sem mu dejal. (Case, na alost, tega ne bi mogel re#i. 3 mojem ivljenju je marsikaj nepravilnega.( Odgovoril mi je' (*eveda, #e se ozirate na drobnarijeA( (Oh, da,( sem odvrnil, ( og se ozira tudi na drobnarijeA )e varajte samega sebe, da to ni takoA( :o prave, odreujo#e vere boste prili ele tedaj, ko boste greh imenovali z njegovim pravim imenomO ko boste svoje predzakonske seksualne avanture /menovali razvratO ko boste svoje izvenzakonske odnose imenovali preutvoO ko lai ne boste ve# imeli za iznajdljivostO ko svoje sebi#nosti ne boste ve# opravi#evali, temve# boste priznali, da ste sami sebi svoj og, to pa je bogoskrunstvo. To je drugi korak, ki nas vodi k odreujo#i veri' ko svoje grehe kon#no imenujemo s pravim imenom, ko stopimo pred oga in mu re#emo' (Iospod, zasluil sem tvojo sodboA( )everjetno je, kako ljudje dandanes varajo sami sebe' (3se je v reduA( 0ahko ste prepri#ani, nekega dne nam bo og strgal maske z obrazovA "o je pokaral svojega prijatelja, se je razbojnik obrnil k Jezusu' ()i# slabega nisi storil. Cakaj visi tu med nama%( - 3 tem trenutku ga je spreletelo' (Tu visi zaradi meneA Mojo krivdo nosiA( Ob tem spoznanju mu je ostalo samo e to, da Jezusa zaprosi' (Iospod, ko bo priel v svoje kraljestvo, se spomni nameA( To je tretji korak' razbojnik je spoznal, da ga lahko Jezus za ve#no odrei, saj je umrl namesto vseh nas. )a njegove besede je Jezus odgovoril' (Cares, pravim ti, danes bo z menoj v rajuA( To je odreujo#a vera' zavedati se boje svetosti, priznaH, da ste izgubljeni in sprejeti Jezusa, ki je umrl na kriu za nae grehe, kot edino pot odreitve. rez te vere vae ivljenje ne bo nikoli resni#no ivljenje. * to vero boste dosegli ivljenje duhovnega izobiljaA )ekateri oporekajo moji enostranskosti. Moj odgovor na to je' (Oprostite, toda samo ta na#in obstaja, samo ta pot. *amo s takno vero lahko smiselno in sre#no ivimo in umremo brez strahu, osvobojeni boje sodbe. &rava vera 668

pomeni, da stopimo pred oga kot grenikl in ga zaprosimo za oprostitev naih grehov. *eveda moramo brezpogojno verjeti, da je bila njegova sveta kri prelita tudi za nae greheO verjeti moramo, da je Jezus umrl za nas, oziroma namesto nasA( .o#em, da teh besed nikoli ne pbzabite' (Jezus je umrl zameA( "o zjutraj vstanete iz svoje postelje, naj v vai glavi odmevajo besede' (Jezus je umrl zameA( )a vaem delovnem mestu, v teavah, naj vae misli zapolnjuje' (Jezus je umrl zameA( Tedaj vam bo og naklonil svojo milost. *poznali boste, da je Jezus zares umrl za vas in, da ste zaradi tega tudi vi lahko otroci boji. 3 trenutku, ko boste to spoznali, ste e zakora#ili v njegovo kraljestvoA Jezus je rekel' (Jaz sem vrata. "dor stopi skozi mene, bo odreen.( *o pa tudi ljudje, ni jih malo, ki govorijo' (0epo je, kar govorite, toda jaz enostavno ne morem verovati. *liati je zelo prepri#ljivo, toda jaz, na alost, ne morem verovati.( Jtiri vrste ljudi imajo ta problem' na slede#ih straneh bom govoril o njih.

*& 9judje" $i ne morejo ero a#i&&&


a) ker niso religioznl 3 prvi skupini so ljudje, ki govorijo' ()e morem verovati, ker nisem religiozen. 3am, pastor, je lahko, ker ste religiozen #lovekA( )a to jim odvrnem' (Tudi jaz nisem religiozen.( /skren bom' zvonenju, kadilom in podobnim stvarem pripisujem prav malo pomena. ilo mi je ljubo, ker sem zadnjU leta v !ssnu vedno pridigal v dvorani, v kateri je ponavadi igral samo orkester pihalne godbe. 3 njej ni bilo niti orgel, niti zvonov in tudi pogreal jih nisem. )i# nimam proti tem stvarem, toda potrebujem jih ne. )isem preve# religiozenA 3 #asu *ina bojega je na zemlji ivelo veliko religioznih ljudi. ili so pismouki, duhovniki, 5arizeji, sami religlozni ljudje. )ajbolj +beralni med religioznimi ljudmi te dobe so bili saduceji. To so bili ljudje, ki bi danes govorili' ( oga i#em v naravi.( Ca #asa nacizma so govorili' ( og se bori za nas.( /n ti religiozni ljudje so *ina bojega pribili na kri. Jezus se v njihovo dojemanje religije ni vklapljal. Obstajajo pa tudi popolnoma nereliglozni ljudje' razvratniki,

66?

tihotapci - iblija jlh imenuje carlnlkl - delavci, ki se od zore do mraka mu#ijo za svoj vsakdanji kruh, podjetnlkl kakor Cakej, kl so svoje ivljenje posvetili zbiranju denarja... Ti ljudje so bill popolnoma nereligloznl. Toda ravno onl so se prlklonill JezusuA "ako je to mogo#e% :obro so vedeli, da so grenikl, da ne ivljo, kakor bi bilo treba. /n Jezus je Odreenlk, kl je prlel, da bl jih napravll otroke bojeA /n oni so verjell vanj. Jezus nl prlel zato, da bl napravll rellgiozne ljudl e bolj rellglozne, temve#, da bl grenlke odrell duhovne smrti /n pekla. &riel je, da bl tudl grenlkl lahko postall otroci bojiA "o ml ljudje pravljo, da ne morejo verovatl, ker nlso rellgiozni, Jim lahko povem samo to' (3/ imate najve# monosti, da postanete otrok bojiA( 3si smo greniki in to dobro vemo, toda Jezus je umrl za nasA &onavljam' Jezus nl prlel, da bi religiozne ljudi napravil e bolj religiozne, temve#, da bi iz /zgubljenih grenikov napravll otroke bojeA b) ker ne elijo verovatl :ruga skupina ljudi so tisti, kl pravljo' ()e morem verovatlA( 3endar bi morali, #e bi bill iskreni, v resnici prlznatl' ()e elim verovatll( 3 trenutku, ko se posvetite veri, se mora vae ivljenje korenlto spremenitl. Toda vl tega ne ellte. :obro veste, da v vaem lvljenju nl vse kakor bi bilo treba. Toda #e bl postall otrok boji, bi morali to priznati. )e, tega ne Belite. 3al prijatelji bi vas morda zasmehovaliA /n kaj bi rekli val sorodnikl, #e bi nenadoma postall kristjan% )e, raje neA Me slu#ajno sre#ate nekoga, ki vam pravi' ()e morem verovatiA( - morate vedetl, da je to samo druga#e povedano' ()e elim verovatiA( 3 ibliji je zapisana pretresljiva zgodba' *in boji je sedel na Oljskl gorl. &red njegovlml o#ml se je v soncu kopalo mesto Jeruzalem. )a drugA strani se je dvigovala vzpetina, na katerl je stal prekrasen tempelj, kl so se mu #udili tudl poganl ter ga stehN med sedem #udes anti#nega sveta. &rlzor se je v vsej svoji lepoti ponujal njegovim o#em. )enadoma so u#enci opazili, da po liclh njihovega u#itelja teko solze. &reseneceno in vpraujo#e so ga pogledali. Jezus je z zalostnim glasom izgovoril naslednje besede' (Jeruzalem, Jeruzalem... "ollkokrat sem hotel zbrati tvoje otroke kakor zbira koklja svoja pi#eta pod peruti, pa niste hotell... Cato bo vaa hia 669

zapu#ena.( To je eden od najpretresljivejih stavkov v ibliji' (Toda vi me niste hoteliA( 3 Jeruzalemu so morda govorili' (Mi ne moremo verovatiA( Toda v bistvu tega niso hoteliA "dor ne eli verovati, mu tega tudi ni trebaA Je tako% -erkve vam nalagajo razne obveznosti, toda v bojem kraljestvu vlada popolna svoboda. Me eli, ima vsakdo pravico iveti brez oga. og nam nudi svoje prijateljstvo, toda mi ga lahko zavrnemo. *i elite iveti brez oga% 0ahko to storiteA *i elite iveti brez bojega miru% 0ahko to storiteA *i elite iveti brez molitve% 0ahko to storiteA *i elite iveti brez iblije% 0ahko to storiteA *i elite kriti boje zapovedi% Tudi to lahko storiteA 0ahkoA Me si kdo ne eli Odreenika, ki ga je poslal og, da bi reil grenike, ga lahko zavrne. "dor si eli kon#ati v peklu, to lahko storiA &ri ogu ne obstaja nobena prisila. )ekaj pa vam mora bitA jasno in to je, da boste morali na koncu prevzeti nase posledice svojih odlo#itev. og vam z Jezusom nudi oprostitev grehov ter mir s samim seboj. )a to mu lahko odvrnete' ()e potrebujem tegaA )e elim tegaA( Me se boste tako odlo#ili, tako tudi bo. Toda ne mislite si, da se boste lahko pet minut pred smrtjo spreobrnili in sprejeli to, kar vam je og celo ivljenje zaman ponujal. /mate vso pravico, da zavrnete mir, ki vam ga og preko Jezusa "ristusa ponuja. Toda #e to zavrnete, boste morali ve#nost prebiti brez bojega miru, dale# stran od njegove prisotnosti. /n to je pekelA &ekel je kraj, kjer se je izgubil vsak spomin na ogaA Tarn vas ne bo ve# /dical k sebi. Tam ne bo ve# mono spremeniti svoje usode. Tam boste morda hoteli moliti, toda ne boste ve# mogli. Morda boste hoteli poklicati Jezusovo ime, toda ne boste se ga ve# niti spominjali. )i vam treba sprejeti sporo#ila, ki vam ga prinaam. 0ahko ga zavrnete in se ne obrnete k Jezusu. Toda morate vedeti, da ste s tern izbrali pekelA 0ahko izbirate po lastni voljiA (Toda vi niste hoteliA( je rekel Jezus Jeruzalem#anom. )i jih silil, naj si premislijo. Toda to, kar so izbrali, je bilo strano. c) ker so doiveli e toliko hudega Ta tretja skupina ljudi uporablja prav #uden izgovor. &ravzaprav mi ni tega rekla e nobena enska. )enavadno, 66;

samo moki uporabljajo ta izgovor' (Iospod pastor, toliko hudega sem e doivel, da ne morem ve# verovatil( Tedaj jih vpraam' ("aj ste doiveli% Tudi mene je doletelo marsikaj hudega.( )ajpogosteji odgovor je' ()o, jaz... Torej ... Toliko hudega sem doivel, da ne morem ve# verovatiA( Ta stavek se kakor zli duh mota po glavah moklh. 3 taknih situacijah se ponavadi malo poalim in jih vpraam' ($li verjamete, da je to, kar pie v voznem redu, resnica% $li verjamete vsaki in5ormaciji, ki jo sliite od policaja%( - (:aA( - (Torej nehajte govoriti' K)e verujem ve#AK, raje recite' K)e verujem ve#, razen v vozne rede in policaje.K( )ato pravim' (Ilejte, v moje mra#no ivljenje, polno greha in umazanije, neumnosti in napak, je nekega dne vstopil Jezus. *poznal sem, da je *in boji in da ga je poslal ogA Tedaj sem svoje ivljenje predal njemu, ki Je toliko storil zame, JezusuA /n #eprav zares ne morete ve# verovati v ni# in nikogar, lahko verjamete vanj, ki je za vas dal svoje ivljenje - in v vse, kar je rekel. 3erujete v vse razen vanj, v kogar se zares lahko veruje. Je nobenega ni razo#aral, vi pa pravite' K)eAK *aj to je smeno. )ato pa razlagate, ko+ko hudega ste e doiveli. )i# niste e doiveliA( d) ker so se razhudili zaradi esa Metrta skupina ljudi, ki ne morejo verovati, se sestoji iz malo kompliciranih ljudi. )e morejo verovati, ker jih je na primer razhudila cerkev. &o navadi je to povezano s cerkvenimi dogmami. )eko# je k meni prisedla neka mlada tudentka in mi dejala' (*tudiram naravoslo2je.( (Celo lepoA( sem dejal. ()ekaj ste me eleli vpraati%( (:a,( je odgovorila. (Iospod pastor, posluala sem eno od vaih pridig. Mutim, da imate nekaj, kar bi tudi sama elela imeti, toda ne morem verovati. 3este, ne morem sprejeti vseh teh cerkvenih dogem in zapovediO po#utim se, kakor da bi morala pogoltniti op suhe slame& )asmehnil sem se in odvrnil' (Iospodi#na, saj ni treba goltati suhe slameA *te e sliali kaj o Jezusu%( (:a(, ml je odgovorila. (:obro, kaj bi mi odvrnili, #e bi vam rekel' KJezus je lanivecAK( ()e,( je rekla, (tega ne verjamemA( (Torej verjamete, da Jezus govori resnico%( (:a,( je rekla, (verjamemA( )adaljeval sem' (Iospodi#na, all obstaja kak #lovek, za katerega bi lahko rekli' (3erjamem, da se e nikoli ni zlagalK%( ()e(, je 66>

rekla. (Tega za nobenega ne bi mogla re#i.( (Ilejte, gospodi#na,( sem ji odvrnil, (iz teh vaih besed sledi, da vl e verujete. *voje zaupanje ste poklonili Jezusu. To je zelo veliko. To je za#etek. Jezus je govoril resnico. iblija pravi' KTo je ve#no ivljenje, spoznatl tebe, edinega pravega oga, in njega, kl si ga poslal, Jezusa "ristusa.K *ploh se vam ni treba mu#iti s cerkvenimi dogmami in zapovedmi.( )ekdo se vam pribliuje iz megle tega sveta. 3edno bolj jasno prepoznavate njegove rane, ki so jlh pustili eblji in trnova krona, njegove rane, ki govore o tem, da je nase prevzel vse vae grehe in vas vzljubil z ljubeznijo, s katero vas doslej e nih#e ni ljubil. +prite svoj pogled v Jezusa vse dotlej, dokler mu iz globine svojega srca ne re#ete' (Odreenik moj, Iospod moj in og mojA( 3erovati ne pomeni pogoltniti vse dogme, ker je (tako rekel pastor(O verovati pomeni spoznati Jezusa "ristusaA )ekateri pravijo' ()e morem verovati, ker pastorji...( *ledi kakna zgodba o pastorju, ki jih je razjezil. !den od njih je imel ljubico, drugi je pobegnil s cerkvenim denarjem. &ovsod se najdejo problemati#ni pastorji. (Caradi tega ne morem ve# verovatiA( Ob teh besedah zardim, saj sam sebe dobro poznam. *icer nisem pobegnil s cerkvenim denarjem, toda #e bi me ljudje poznali tako dobro, kakor se poznam sam, tudi mene ne bi resno jemali. "aj naj torej re#em v zvezi s tem% &azljivo posluajte, kaj vam bom povedal. )ikjer v ibliji ne boste nali zapisano' (3erjemi v svojega pastorja in odreen bo.( 3 ibliji pie' (3erjemi v Jezusa "ristusa in odreen bo.( &astor je, kar na alost ne dri vedno Emnogo je takih, ki ne opravljajo svoje osnovne 5unkcijeF ni# drugega kakor smerokaz k JezusuA *merokaz je v#asih lahko tudi pokodovan, nagnjen in izpran od deja, toda e vedno je smerokaz. +poraben je tako dolgo, dokler se da razbrati smer, v katero kae. "ar se mene ti#e, jaz ne bi poslual nobenega pastorja, ki ni smerokaz k Jezusu, *inu bojemu, ki je bil krian in ponovno vstal. )a poti do mojega cilja se ne bom hudoval na smerokaz, ki ni v najboljem stanju, #e mi le pokae pravo pot in smer. Moj cilj je priti do izvora milosti - Jezusa "ristusa. i hoteli na sodni dan stopiti pred oga in mu re#i' (Iospod, tvoje odreitve in opro#enja grehov nisem sprejel zato, ker je bil pastor ni#vredenA( .o#ete tako stopiti pred 66<

oga% To me spominja na de#ka, kl so mu pomrzle roke in je za svojega o#eta dejal' (&rav mu je, ko pa mi ni kupil rokavicA( )e, dragi prijatelji, narobe je, #e kdo re#e' ()e morem verovatiA( Obstaja nek lep Jezusov stavek, v katerem pravi' (3sak, ki eli vriti voljo mojega O#eta, bo vedel, #e moj nauk izhaja od oga.( 3praanje je samo, all ho#e pripadati ogu in posluati njegove zapovedi.

,& Kaj s#ori#i" )e ne moremo ero a#i?


a) !rosite Boga za razsvetlitev" lizu vas je. ,ecite mu' (Iospod, daj mi vero. ,azsvetli meA( Canesite se, da vas bo uslialA b) #erjemite$ da je prisotenl Jezus je tuA &ojdite v samoto in mu recite' (Jezus, rad bi ti predal svoje ivljenje.( Tudi jaz sem tako storil, ko me je v moji brezbonosti prevzel strah pred ogom, in to me je privedlo do Jezusa. c) Berite Biblijo" 3saj #etrt ure na dan si prihranite za pogovore z JezusomA 3 tern #asu berite iblijo in posluajte, kaj vam bo og povedal. erite naglasA )ato dvignite roke in recite' (Jezus, veliko ti imam povedati. * svojim ivljenjem nisem zadovoljen, pomagaj miA( d) !oiite si drubo kristjanov" &oi#ite ljudi, ki si elijo bitA pravi kristjaniA )e ostanite samiA )a poti proti nebu ni veliko samotnih potnikov. &oi#ite drubo kristjanov, ki potujejo po isti potiA

66=

Ka$o naj bomo 'i ljenju zado oljni" $o nas ne+res#ano #i)ijo nai grehi in $ri da?
3 DHrttembergu pravljo' ("onec hecaA( * teml besedaml bi tudi sam elel za#etl to pogla2je' ("onec hecaA( *tvar je zelo resnaA "ako naj bomo v ivljenju zadovoljni, ko nas neprestano tl#ijo nai grehl in krivda% Te besede morate jematl resno' (...ko nas neprestano tl#ijo nai grehi in krivda.( )ai grehi in krivda nas zares neprestano ti#ijo. Cato z veseljem govorim o ne#em, o darilu, ki napravi #loveka bogatega in presre#nega. Tega nekaj ne morete nikjer kupiti, nikjer na vsem planetu. Tudi #e ste milijarder in razpolagate z neomejeno koli#ino denarja, tega ne bi mogli kupiti. :o tega se ne morete dokopati niti s pomo#jo raznih zvez, #eprav se dandanes z zvezami lahko pride do tistega, #esar obi#ajno ni mogo#e kupiti. Te #udovite stvari, o kateri elim govoriti, ne morete dobiti, pa #e so vae zveze e tako dobre in vai prijatelji e tako vplivni. )o, obstaja pa monost, da se do te #udovite stvari dokopljete sami. :obi se jo lahko samo kot darilo. Ta velika in #udovita stvar, o kateri govorim, to, kar se ne da kupiti in dobiti preko zvez, se imenuje - oprostitev grehov. Morda ste sedaj razo#arani. Morda ste pri#akovali, da boste sliali nekaj #isto drugega. 3erjetno se spraujete'

%& Ali jaz #o +o#rebujem?


&repri#an sem, da bi vsaj 97 odstotkov ljudi na vpraanje, all potrebujejo oprostitev greha, odgovorilo z besedaml' (Oprostitev greha% "aj bi meni to%( )edavno tega mi je nek mladeni# dejal' (Bivimo v #asu, ko nae potrebe dolo#ajo reklame. )ai pradedl e niso poznali ve#ilnih gumijev in clgaret. *edaj pa se, zaradi neprestanih reklam po televiziji, radiu in na plakatih, ivljenja brez cigaret ne moremo ve# zamiljati. )ajprej so ustvarih( potrebo, 6@7

temu pa sledi prodaja.( Mladeni# je nadaljeval' (Tudi cerkev dela isto. -erkev ljudem dopoveduje' K&otrebujete oprostitev grehovAK )ato jim jo prodaja. Me razumete% Tega ne potrebujemo, cerkev pa ustvarja potrebo, da bi nam lahko prodajala svojo KroboKA( $ll nl tako% Me bi sedaj ustavili nekoga na cesti in bi mu rekli' (:ober danA "ako vam je ime%( (MeierA( (Iospod Meier, all potrebujete oprostitev grehov%( Iospod Meier bi najverjetneje odgovoril' ($hA "ar potrebujem je @777 mark, ne pa oprostitev grehovA( $li ni imel mladeni# prav% i bilo mogo#e v #loveku ustvariti potrebo, ki je prej ni imel, nato pa na to potrebo odgovoriti z biblijskim naukom% &ovedati vam moram, da je to strana zmota, grozljiva zabloda. )aa najve#ja ivljenjska potreba je oprostitev grehovA Tisti, ki trdi, da mu oprostitev grehov ni potrebna, prav gotovo ne pozna svetega in stranega oga. O boji ljubezni se toliko govori, da enostavno ne vemo ve#, da je og, a tako pie v ibliji, straen ogA To, kar me je okiralo, ko sem se prebudil iz grenega ivljenja, je bilo spoznanje' oga se je treba batiA Tisti, ki pravi' ()e potrebujem oprostitve grehovA(, nima pojma o ogu, o njemu, ki lahko duo in telo uni#i v peklu. )e varajte se, #lovek je lahko za ve#no izgubljenA To pravi Jezus, ki to najbolje ve. Tudi #e ves svet pravi' (Mi tega ne verjamemoA(, bo ves svet doletela ve#na pogibelA Jezus prav gotovo ve najve# o tem. Opozarja nas, da ne bi izgubili pravice do ve#nega ivljenjaA /n vendar si ljudje, z vsemi svojimi grehi, drznejo re#i' ()e potrebujemo opro#enja grehovA -erkev ustvarja to potrebo, ki je v resnici niA( )eumnostA )i#esar ne potrebujemo bolj kot oprostitve grehovA Ob tej priliki vam moram povedati neko mojo dogodiv#ino. )eko# sem govoril na velikem shodu v prekrasnem mestu Curichu. ill smo v ogromni kongresni dvorani, kljub temu pa so bila zasedena vsa mesta, tako da so morali nekateri celo stati. &ostal sem pozoren na dva gospoda, ki sta se oMitno prav lepo zabavala. 3idelo se je, da sta na shod prila iz #iste radovednosti. !den od njiju je imel lepo (kozjo bradico(. ila mi je ve# in pomislil sem' (Jkoda, da sam ne morem nositi takne bradiceA( * svojim predavanjem sem za#el tako, da bi pritegnil pozornost te dvojice. Cares sta me z zanimanjem posluala. 1 1

3 tem sem prvi# omenil (oprostltev grehov(. 3 istem trenutku sem opazil, kako se je gospod z bradico porogljivo nasmehnil in nekaj zaepetal svojemu prijatelju. "ot sem e povedal, je bila dvorana zelo velika in oba sta stala precej dale# od mene. )isem mogel sliati, kaj sta govorila, vendar pa sem po izrazu obraza prav lahko uganil. ilo je nekaj takega kot' (Oprostltev grehovA Tipi#no pastorsko #vekanjeA( Morda je ob tem tudi pomislil' (*aj nisem zlo#inecA )e potrebujem oprostitve grehovA( Tudi vi tako razmiljate, ali ni tako% (*aj nisem zlo#inecA )e potrebujem oprostitve grehovA( )enadoma me je preplavila jeza. 3em, da pred ogom to ni lepo, vendar si nisem mogel pomagati. (*amo trenutekA( sem dejal. ()apravil bom kratek odmor, vi pa si ta #as odgovorite na vpraanje, ki vam ga bom postavil' K i se radi za vso ve#nost odrekli monosti oprostitve grehov samo zato, ker trenutno mislite, da tega ne potrebujete% :a ali ne%K( )a tiso#e ljudi je, skupaj z menoj, pol minute prebilo v popolni tlini. )enadoma sem opazil, kako je #lovek s kozjo bradico prebledel in se naslonil na zid. To ga je zelo zadeloA 3erjetno je pomislil' (*edaj sicer trdim' K)isem zlo#inecAK Toda ko pride moj #as, ko ne bo ve# sale, tedaj bi prav rad imel oprostitev grehov. )e bi se elel tega odre#i za vse ve#ne case.( *e strinjate% Mar ne% Obstaja nekaj 5raz, ki sem jih v ivljenju slial e ni#kolikokrat. !na od njih se glasi' ()e delam ni# slabega in ne bojim se ogaA( Toda verjemite, e nikoli nisem slial tako govoriti nekoga, ki je mlaji od tirideset let. Mladi ljudje prav dobro vedo, da je njlhovo ivljenje polno greha. Jele ko svojo vest dodobra omrtvimo, se nam Klahko zgodi, da nam uide taka neumnost. /nkoml nekdo re#e' ()e delam ni# slabega in ne bojim se ogaA(, mu odvrnem' (3erjetno si star okoli tirideset let. To kar govori pomeni, da po#asi postaja senilen. To pomeni, da si svojo vest popolnoma omrtvilA( :okler naa vest ni omrtvi#ena, zanesljivo vemo, da nam ni ni# tako potrebno kot oprostitev grehovA &red nekaj /eti se je v !ssnu znael ameriki rock pevec ill .ale2. )a tiso#e mladih se je zgrnilo v Iruga .alle, da bi posluali .ale2a in njegov (band(. Be med prvo pesmijo so za#eh(, po#asi toda vztrajno, uni#evati celo dvorano. "asneje so izra#unali, da je koda znaala ;7.777 mark. )ek mlad policaj mi je rekel' (*edel sem v prvi vrsti in trdno sem se

6@@

moral prijeti za stol, da ne bi tudi sam sodeloval v divjanju.( )aslednji dan sem hodil po sredi#u mesta. Opazil sem trojico mladeni#ev, za katere bi prisegel, da so bill na sino#njem koncertu. &ristopil sem in jim rekel' (:ober danA *tavim, da ste bill sino#i na .ale2evem koncertuA( (*eveda, gospod pastorA( (O,( sem se za#udil, (se mar poznamo% Celo sem veselA ,ecite mi, prosim vas, ne#esa ne morem razumeti' zakaj ste uni#ili dvorano%( Tedaj so mi odgovorili' (Oh, pastor usch, to smo storili iz obupaA( ("aj%( sem vpraal. (/z obupa% Caradi #esa pa ste obupani%( Odgovorili so mi'(Tega e sami ne vemoA( Cnani danski teolog in 5ilozo5 *Lren "ierkegaard mi je svoj#as pripovedoval, kako je kot otrok s svojim o#etom #esto odhajal na sprehode. *em ter tja je o#e obstal in zamiljeno pogledal svojega sina. Ob neki priliki mu je rekel' (:ragi otrok, v tvoji notranj#ini se skriva obup.( "o sem to prebral, sem pomislil' (Me #lovek tirideset let slubuje kot pastor v velikem mestu, odkrije, da je prav pri vseh ljudeh tako.( &oznate ta notranji obup% &ovedal vam bom, odkod prihaja. Odpravimo se na majhno raziskovanje naih src. )aj to ilustriram z zgodbo. "o sem bil e pastor v rurskem okraju, sem se #esto spu#al v rudnike. To je #udovito doivetje. :ajo vam delovno obla#ilo, na glavo si posadite za#itno #elado, stopite v dvigalo in se spustite v globinoO na primer do osmega nivoja. Je mono iti e globje% 0ahko, toda globlje se ne spusti nih#e, ker je tarn (mo#virje(. 3sa voda, ki priteka iz rudnika, se zbira tam in rudarji so to mesto z razlogom imenovali (mo#vara(. *amo enkrat sem doivel, da je po#ila jeklena vrv na dvigalu. "abina se je zruila v globino - v (mo#varo(. *tranoA Ta rudnika (mo#vara( je zame postala prispodoba vseh nas. 3si vemo, da v naem ivljenju obstaja mnogo (nivojev(. )a zunaj smo lahko veseli in dajemo vtis, da je z nami vse v najlepem redu, toda v nai notranj#ini je vse druga#e. Mlovek se lahko smeje, #eprav je globoko alosten. *em ter tja smo videti, kakor da ivljenje sprejemamo kot igro, vendar globoko v nas, v naih duah, v naih srcih, je skrit globok obup. Tako pravijo zdravniki in 5llozo5i, tako pravijo psihologl in psihiatri. O tem govorijo 5llmi in romani. )everjetno je, 6@8

kako se v#asih strah in obup mani5esHrata. )ek psihiater mi je povedal' (Je sanja se vam ne, koliko mladih ljudi prihaja v mojo ordinacijoA( 3endar pa se ve#ina ljudi ne sprauje, odkod prihajata obup in strah, temve# se poskuajo reevati s pomo#jo alkohola in drog. Mnogo bolje bi bilo, #e bi se soo#ili z resnico. :ejstvo, da se v globini #lovekega srca skriva obup, ni novo odkritje. *lii se neverjetno, vendar so pisci iblije to trdili e pred tri tiso# leti. &oleg diagnoze pa nam iblija odkriva tudi razlog, zaradi katerega je tako. iblija pravi, da smo od $damovega padca v greh dalje oddaljeni od oga in da torej ivimo izven svojega elementa. og pa Je na naravni element, v katerem bi moralA ivetiA ib+ja tudi pravi, da se vsi mi v blstvu bojimo boje sodbe in odgovornosti za lastno ivljenje. Toda poglavitni vzrok globokega obupa naega srca e vedno ostajajo nai grehl, naa krivda pred ogomA To je najve#ji problem naega ivljenja, problem, ki ga sami ne moremo reitiA Tega se e kako zavedamo. &rav zato tudi v naih srcih obstaja tak obup. &otrebujemo oprostitev grehov% *eveda, da potrebujemoA )i#esar ne potrebujemo tako, kakor oprostitev grehovA "aj je greh% Ireh je vse, kar nas lo#i od oga. ,odili smo se kot greniki. :ovolite mi, da ponovno uporabim primerjavo' Otrok, za #asa druge svetovne vojne rojen v $ngliji, prav gotovo ni imel ni# proti nam - )emcem, vendar je pripadal nasprotni strani. &rav tako smo tudi mi, po naravi, rojeni na strani, ki je nasprotna ogu - v tem svetu. Tako smo od rojstva naprej oddaljeni od oga. Od takrat naprej pa se bolj in bolj oddaljujemo od ogaO s tem, da med nas in oga dvigujemo zid svojih grehov. 3saka kritev bojih zapovedi je kakor opeka, ki jo dodajamo temu zidu. &rav zato je greh neprijetna stvarnost, s katero ivimo. -, &ovedal vam bom, kako sem dojel to strano stvarnost greha in spoznal, da nobenega greha ni mono popraviti. /mel sem #udovitega o#eta, s katerim sva bila v izvrstnih odnosih. )ekega dne sem e v svoji sobici na podstreju nae hie u#il za izpit, ko sem zaslial klic' (DilhehnA( &okukal sem skozi okence in vpraal o#eta' ("aj se je zgodilo% "je gori%( (3 mesto moram(, mi je dejal. ( i me spremil% 3 drubi je lepeA( (Toda o#e,( sem mu odvrnil, (ravno se u#im za izpit. *edaj ni pravi #as.( (&otem bom sei pa sam(, mi je odvrnil o#e. Mez tirinajst 6@?

dni je bil mrtev. 3 tern #asu je pri nas e vladal obi#aj, da mrtvec do pokopa ostane pri hii. *inovi smo bedeli poleg odprte krste. )o# je bila zelo tiha. 3si so spali. *am sem ostal poleg odprte krste. )enadoma sem se spomnil, kako me je pred dvema tednoma o#e zaprosil za spremstvo. /n jaz sem ga zavrnilA &ogledal sem ga in dejal' (Oh o#e, zaprosi me e enkratA Me eli, te lahko spremljam tudi sto kilometrovA( Toda njegova usta so ostala zaprta. )enadoma sem spoznal' ta moja mala napaka je strana stvarnost. Tudi #e mi je na razpolago vsa ve#nost, je ne morem popraviti. "aj mislite, koliko grehov, koliko napak je vnaih ivljenjih%A 0e kako naj bomo veseli, ko nas grehi in napake neprestano spremljajo% rez oprostitve grehov v ivljenju ne moremo biti zadovoljniA /n ko umremo% "ako bo takrat% .o#ete svoje grehe odnesti s seboj v ve#nost% 3elikokrat sem razmiljal, kako bo z mano. 3 mojih letih je to obi#ajno. Morebiti se bom lahko oprijel neke ljube#e roke. Toda priel bo trenutek, ko jo bom moral izpustiti. 3 tem trenutku bo ladja mojega ivljenja v tiini odplula proti ogu - pred njegovo obli#jeA 3erjemite mi, natan#no tako je, nenadoma se boste znali pred njiml C vsemi svojimi grehi, z vsemi svojimi napakami se boste pojav+i pred ivim, svetim ogomA /n zaprepadeni boste odkrili' (*aj sem vse svoje grehe in svoje napake prinesel s sebojA( $li potrebujemo oprostitev grehov% )i# na tem svetu ne potrebujemo bolj, kakor oprostitev grehovA To nam je potrebno bolj kot vsakdanji kruhA

(& Kje jo lah$o najdem?


$li obstaja nekaj, kar lahko izbrie preteklost% Me obstaja, kje lahko to najdemo% ,avnokar sem vam pripovedoval o svojem o#etu. *voje napake ne morem ve# popraviti. ,azumete% *voje krivde nikakor ne moremo izbrisatiA &osledice naih napak ostajajo pred ogomA *torjeno je nekaj, za kar je treba pla#atiA Jezusov u#enec Jude je svojega Odresenika prodal za 87 srebrnikov. "o je videl, kaj je storil, je nenadoma spoznal' (&ogreil semA( Odel je k tistim, katerim je izdal Jezusa, jim 6@9

vrnll denar ter rekel' (&ogrell sem. 3zemlte svoj denar nazaj. ,ad bi vse popravilA( Toda oni so skomignlli z rameni in odgovorili' ("aj nam to mar% To je tvoja stvarA( Tudi vl se lahko obrnete na kogarkoli, vsak vam bo odgovoril' (To je tvoja stvarA( Toda, all je mogo#e, da se nai grehl in napake izbriejo in oprostijo% "ako je to mogo#e% "do nam lahko da oprostitev naih grehov% :ragi prijatelji, na to vpraanje nam odgovarjajo vsi boji ljudje iz iblije. Od za#etka do konca, od *tare do )ove zaveze je biblijsko sporo#ilo jasno - opro#enje grehov obstajaA "je% *ledite mi spet od Jeruzalemskih vrat do Iolgote. Ca zbrano mnoico se ne zmenite, niti za dva razbojnika. )e zmenite se za rimske vojake, temve# poglejte #loveka, razpetega na srednjem kriu. "do je ta #lovek v sredini% On ni #lovek kakor mi. On je stal pred zbrano mnoico in rekel' ("do mi lahko dokae krivdo%( &rav nih#e se ni tedaj nael, ki bi si drznil kaj re#i. Tudi nih#e izmed nas si ne bi drznil #esa re#i. )ato so ga odvedli pred &ilata in idovski 3eliki svet. Tudi oni niso nali ni#esar, za kar bi ga lahko obsodili. On ni eden izmed nas. On oprostitve grehov ne potrebuje. /n vendar je visel na kriu%A "do je ta #lovek% On ne izhaja iz naega sveta, temve# je priel iz neke druge dimenzije, iz bojega sveta. Iovorim o Jezusu, *inu bojem. )a kriu je razpetA% Cakaj% Caradi koga% :ragA prijatelji, og je pravt#en. Ireh mora kaznovati. )ae grehe je preva+l na Jezusa, svojega sina in na Jezusu jih je tudi obsodil. (Ca nae zveli#anje ga je zadela kazen...( To je najpomembneje sporo#ilo iblije' Jezus je namesto nas trpel bojo kazen za grehe, da bi mi lahko iveli v miniA 3idite, to je oprostitev grehovA "je se lahko reim svojih grehov% "je lahko pridobim mir z ogom% - &od kriemA ("ri njegovega *ina, Jezusa "ristusa, nas o#isti vseh grehov.( )aj nam og pomaga, da spoznamo to resnicoA /zla je zanimiva knjiga izpod peresa $mericana Dilllama 0. .ulla. To je pastor, ki je v zaporu trinajstkrat obiskal ve#kratnega morilca $dol5a !ichmanna. 3 Je#i je imel z njim dolge pogovore in spremil ga je tudi do vislic, ko so izvrili smrtno kazen. Tudi ko so njegov pepel raztresli po morju, je bil prisoten. 6@;

3sebino teh pogovorov z !ichmannom je objavil pod naslovom ( itka za duo(. )a za#etku knjige pie' (Moj cilj je bil reiti tega stranega grenika, da ne odide v pekel. &retresljivo je gledatl, kako ta #lovek, ki je sede# za svojim pisalnim stolom poslal v smrt na milijone ljudi in zadal svetu strano rano, dp poslednjega trenutka govoril' K)e potrebujem nikogar, ki bi umrl zame. )e potrebujem oprostitve grehov. )e elim si je.K( *i tudi vi elite slediti !ichmannu in umreti na tak na#in% )e% Me si tega ne elite, se z vsem svojim srcem obrnite k Jezusu, *inu bojemu, ki nam edinl na tern svetu lahko oprosti nae grehe, ki je za nas umrl, da bi s svojo smrtjo pla#al vse, kar smo zakriviliA Tekom teh razgovorov z !ichmannom se je pastor .ull bal temu #loveku ponuditi odreitev po krvi Jezusa "ristusa. $li sploh lahko tak #lovek dobi oprostitev grehov% :aA :aA ("ri Jezusa "ristusa, *ina bojega, nas o#isti vseh grehov.( Toda prej jih moramo priznati, ga zaprositi za oprostitev, z vsem svojim srcem verjeti v to, da je Jezus na kriu pla#al za nas. /n tedaj bo, kakor pravi pesem' -rago"ena Kristusova kri, od greha oisti me. iblija nam na razne na#ine pripoveduje, kako na kriu razpeti in od mrtvih vstali Jezus "ristus opro#a nae grehe. +pam, da veste, da Jezus ni ostal v grobu, temve# je po treh dneh od mrtvih vstal. 3zemimo za primer poroka. &orok je #lovek, ki garantira, da bo pla#al moj dolg, #e ga sam ne bom zmogel pla#ati. )ekdo mora pla#ati. 3 ivljenju je vedno tako, da dolg ne ostane nepopla#an, nekdo ga vedno mora pla#atiA 3sak greh, ki ga storimo, nas obvezuje ogu. ibhja pravi' (*mrt je pla#ilo za greh.( og zahteva, da za svoje grehe pla#amo s svojim ivljenjem. /n tedaj pride Jezus, umre za nae grehe, da bi mi lahko iveli. On je na porok pred ogom. *amo dve monosti imamo' ali bomo sami pla#ali za svoje grehe v peklu ali pa bomo prili k Jezusu in mu rekli' (Jezus, elim sprejeti, da si ti pla#al za moje greheA( !rnst Iottlieb Doltersdor5 pravi v neki svoji pesmi' 6@>

Ostal sem nem in brez besed, za mene porok se zavzame in vse moje grehe odnese. .se moje dolgove prevzame, povrne vse, kar to znese. Od vseh grehov grmade, e zadnji mi z due odpade. To dejstvo lahko lepo razloimo z iblijsko priliko odkupnine. &redstavljajte si #loveka, ki so ga zajeli trgovci s sunji. )e more se odkupiti. Tedaj na trg s sunji pride prijazen gospod in si ogleduje sunje. *rce mu hitreje bije in vpraa' ("oliko stane ta suenj% ,ad bi ga odkupil, da bo svobodenA( Od katerega trenutka bo suenj svoboden% Od tistega trenutka, ko bo zanj izpla#an tudi poslednji nov#i#. Jezus je na Iolgoti izpla#al tudi poslednji nov#i#A 3am preostane samo, da to sprejmete in re#ete' (Jezus, pred tabo polagam vse svoje grehe in verjamem, da si ti pla#al za vsakega izmed njih.( Jezus nas odkupiA Jezus osvobaja sunjeA &hilipp Griedrich .iller poje' +rehi so oproeni. #o je beseda ivljenja izmuenemu duhu. iblija nam prinaa nove in nove prilike. Taka je tudi prilika sprave. Tudi najbolj primitiven domorodec ve, da mu je sprava potrebna. Caradi tega v vseh religijah obstajajo duhovniki, ki za spravo darujejo rtev. Toda og pozna in prizna samo eno rtev sprave' (To je Jagnje boje, ki je nase prevzelo vse grehe svetaA( Mnogi duhovniki so prinaali veliko tevilo rtev. Jezus je duhovnik, ki nas bo spravil z ogomA Jezus pa je tudi rtev, preko katere se lahko spravimo z ogom. *amo on nas lahko spravi z ogomA $lbert "napp pravi v neki svoji pesmi'

6@<

.eno v spominu ml je pogled, ko On kot tiha, nema rtev, ranjen ves, krvav in bled, visi na kri u, skoraj mrtev, a vendar na mene pomisll e, ko glasno krikne% '-opolnjeno je!' )aslednja biblijska prilika je pranje. )ek kristjan je napisal' (3zljubil nas je in s svojo krvjo opral vse nae grehe.( &oznate zgodbo o izgubljenem sinu, ki kon#a v prahu med svinjami% "oliko ljudi je kon#alo med svinjamiA )a to lahko re#emo samo, *koda jih jeA Toda /zgubljeni sin se je zbral in stekel, taken, kakren je bil, domov, v o#etov objem. )i se sei najprej okopat, kupit obleko in sandale. &riel je, kakren je bil. )jegov o#e ga je o#istil in mu dal novo obleko. 3eliko ljudi misli, da se morajo najprej popraviti in ele potem lahko postanejo kristjani. To je katastro5alna zabloda. " Jezusu moramo priti takni, kakrni smo' umazani. /n kako umazano in bedno je nae ivljenjeA &ridite k Jezusu takni, kakrni steA On vas bo opral in postalA boste #istiA On vas bo napravil noveA ("ri Jezusa "ristusa, *ina bojega, nas o#isti vseh grehov.( To nam izpri#uje apostol Janez. Tem besedam smo lahko tudi sami pri#aA 3seh biblijskih prilik vam tu ne morem navesti. olje bi bilo, da sami za#nete brati ibhjo in to #udovito sporo#ilo o oprostitvi grehov bolje spoznate. *mo lahko v ivljenju sre#ni, #eprav nas neprestano tei breme naih grehov in napak% )e, ne moremo biti sre#ni tako dolgo, dokler se tega bremena ne reimoA remena svojih grehov se lahko reimo samo, #e najdemo Jezusa in preko njega doivimo oprostitev grehovA Tedaj bodo izginili tudi vsi nai strahovi in globok obup, ki nas preveva. "o boste sprejeli Jezusa, bo, kakor da ste /zstopili iz mra#ne kleti strahu na spomladansko svetlobo boje milosti. To vam elim iz dna svojega srca. $li torej potrebujemo oprostitev grehov% *evedaA "je.jo lahko dobimo% &ri Jezusu - krianem in ponovno vstalem OdreenikuA

6@=

*& Ka$o dose'emo o+ros#i#e ?


3 tem trenutku, upam vsaj, nekateri od vas razmiljajo' (To je tlsto pravoA Iotovo je #udovlto, #e so ti grehi opro#eniA Toda, kako to dose#i% O tem nas ne obve#ajo #asoplsi, o tej temi ne pie noben moderen roman, pa tudi nobenega 5llma e nisem vldel, ki bi govoril o tem. "ako priti do tega%( :a, zares, kako pritl do tega% &ri tem si eden drugemu ne moremo kaj dosti pomagati. )ajbolje bo, da se e danes umaknete na nek miren kraj in pokli#ete Jezusa. On je vstal in danes je ivA 0judje, ki so postalA verniki, so v ibliji opisani z naslednjimi besedami' (... vsi, ki so zaklicali Jezusovo ime(. Tudi vi to storite' pokli#ite JezusaA &oznate izraz (poklicati(% &okli#emo se po tele5onu. Toda ali ste vedeli, da imate tudi vi direktno zvezo z Jezusom% Ta zveza je e dolgo mrtvaA C Jezusom imate direktno zvezo, pa je morda e nikoli niste izkoristiliA To je zelo alostnoA &okli#ite ga sedajA )i treba dolgo vrteti stevilke. ,ecite samo' (JezusA( - On je e na liniji. On je e tuA To je to, kar imenujemo molitev. /n kaj boste rekli% !nostavno mu povejte vse, kar vam lei na srcuA ,ecite mu' (JezusA /mam grene odnose z nekim mokim. *ama se ne morem osvoboditi greha, v katerem ivim. )e morem ve# iveti v grehu, pomagaj mi, prosim teA( - (JezusA 3 svojem podjetju ne delam pravO davka e leta ne pla#ujem poteno. )e vem, kako bi lahko storil druga#e, brez da bankrotiramA( (JezusA *voji eni sem nezvest. )e morem se popraviti. Jezus, pomagaj miA( ,azumete% )a tej liniji lahko zaupate Jezusu stvari, ki jih ne bi mogli nobenemu #loveku. On vas bo poslual. Olajajte seA To je prava osvoboditev. &ovejte mu za vse svoje grehe. 3praajte ga' (Jezus, pastor usch pravi, da tvoja kri o#isti vse ne#istosti. Je to resnica%( "ar recite mu toA &okli#ite ga e danes. Ca#nite komunicirati z Jezusom preko linije, ki e dolgo ni bila uporabljena. )a tej liniji ostanite stalhoA Tudi vi se lahko pogovarjate z njim. &ridruite se ljudem, ki so (poklicali Jezusovo ime(A (:a,( boste rekli, (vse mu bom povedal, toda od njega ne bom slial niti besedeA( Moram vam povedati, da se motiteA :obro me posluajte, sedaj vam bom povedal, na kateri liniji 687

se morate pogovarjati z njim. )abavlte si )ovo zavezo in jo berite. "asneje berite *taro zavezo, vendar pa ne za#nite z njo za za#etek je preteka. Ca#nite z )ovo zavezo, z Janezovim evangelijem. )ato preberite 0ukov evangelij. !vangelije berite, kakor da berete tiskovna sporo#ila. Tedaj boste razumeli' (*aj to nam govori OnA( - &rav po tem se iblija razlikuje od ostalih knjig. &o tem, ker nam preko nje govori Iospod. )ekdo mi je dejal' (Me elim sliati oga, odidem v gozd.( Odvrnil sem mu' (To je neumnostA "adar sem v gozdu, posluam elestenje listja, petje ptic in uborenje potoka. To je prelepo. Toda gozd mi ne more povedati, ali so moji grehi opro#eni, kako pridobiti #isto srce, ali sem deleen boje milosti. To mi lahko pove samo og preko iblije.( 3saj petnajst minut dnevno si rezervirajte za Jezusa. Takrat ga pokli#ite in mu recite' (Iospod, danes moram opraviti toliko pomembnih zadev. *am temu ne bom kos.( ,azumete% &ovejte mu vseA )ato odprite )ovo zavezo in preberite pol poglavja. (JezusA *edaj govori tiA( )aenkrat vam bo og poslal svojo besedo. ,ekli si boste' (To je namenjeno meni.( &od#rtajte to. )ajbolje bo, da poleg napiete tudi datum. )eko# sem, e kot mladeni#, obiskal neko veliko druino. )a klavirju v salonu je leala iblija. 3zel sem jo v roke in jo prelistal. Mnogo verzov je bilo ozna#enih z rde#o ali zeleno barvo, poleg pa so bill napisani datumi. 3praal sem' (Migava je ta iblija%( (Od nae !me(, so mi povedali doma#i. &ogledal sem to !mo in se poro#il z njoA Takno dekle sem hotel za eno. :ekle, ki ve, da Jezus govori z nami preko te linije in na noben drug na#in. "o vidim, kako se ljudje dandanes prepirajo okoli iblije, mi postane kar slabo. &ravijo' (Tudi iblijo so napisali samo ljudje,( /n podobne neumnosti. )aveli#al sem se e to posluatiA 3 prvi svetovni vojni sem bil nekaj #asa tele5onist. Tedaj e nismo poznali brezi#ne zveze. /meli smo male aparate, na katere je bila pritrjena ica. )ekega dne sem moral oditi do razgledi#a na vrhu nekega hriba. "er e niso izkopali nobenih zaklonov, sem se med spajanjem kablov raje ulegel na zemljo. )enadoma se mi je priblial laje ranjen vojak. Caklical sem mu' (Mlovek boji, vrzi se na tlaA Odkrili so nasA 3sak trenutek bodo za#eli streljatiA( .itro se je ulegel na zemljo, se priplazil do mene in mi dejal' (0aje sem ranjen 686

in sedaj me bodo poslali domov na okrevanje... .ej, ti ima pa start aparatA( (:a,( sem zamrmral, (stari model.( ("ontaktA so okvarjeniA( (:a,( sem potrdil, (kontakte ima okvarjene.( (&oglej, tukaj mu manjka en delA( je rekel. &rekipelo mi je' ( odi e tiho. )imam #asa posluati tvojega kritiziranjaA Moram vzpostaviti zvezoA( Tudi z iblijo je tako. Belim posluati Jezusov glas, ljudje pa prihajajo in govorijo' (Tudi iblijo so napisali samo ljudjeA( )a to lahko odgovorim samo tako' (+tihnite eA Jaz preko nje posluam Jezusov glasA( )e pustite, da vas imajo za norcaA Jezus nam govori preko te linije. &oi#ite drubo ljudi, ki ele hoditi po tej potiA Ilejte, ko se pogovarjam z ljudmi in jim pripovedujem o ten stvareh, mi oni odgovarjajo' (Oh, to je za stare mamke. *amo star#ki hodijo v cerkev.( &rav zaradi tega sem zelo vesel, ker sem v teh tridesetih letih, odkar delujem kot mladinski pastor, spoznal veliko mladih ljudi, ki lahko potrdijo prav vse, kar sem povedal, da oprostitev grehov obstaja, da se je z Jezusom mo# pogovarjati in da vam bo on odgovoril. &oi#ite si drubo ljudi, ki so tudi sami doiveli Jezusa. 0ahko boste nali ljudi, ki elijo skupaj z Jezusom stopati po poti, ki vodi v )ebo. /n sedaj stoji Jezus pred vami in vam govori' (&ridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obremenjeni, ker vas grehi in prestopki ti#ijo k tlom. Olajal vas bomA &oklonim vam lahko oprostitev grehovA(

68@

Ka$o n'i a#i 'i ljenje" $o +a nam gredo ljudje na 'i ce?
Mislim, da smo si vsi edini, da nam v vsakdanjem ivljenju mnogo ljudi (gre na ivce(. ,edko mine dan, da nas ne bi kdo vznemiril. +pam si re#i, da ne obstaja #lovek, ki mu ne gre nih#e (na ivce(. To je med ljudmi nekaj obi#ajnega. )e smete pa si misliti, da samo nas vznemirjajo drugi ljudjeO prav tako tudi mi vznemirjamo druge. Mar ni res% Oh, da, eden drugemu gremo na ivceA )o, #isto vsi res ne. Moja ena mi na primer ne gre na ivce. Obstajajo pa drugi, ki me zares vznemirjajo. Tudi vas% &rav gotovoA /n tako mu#imo drug drugega' v druini, v sose#ini, v slubi, celo v kr#anskih krogih gremo drug drugemu na ivce. 3es svet trpi za sindromom (gre-mi-na-ivce(. Obstajajo ljudje, ki bi lahko dejali' (3 ivljenju bi prav dobro shajal, #e mi ne bi bilo treba prenaati tega in tegaA( 3 tem primeru nam ta in ta ni samo trn v o#esu, temve# trn v ivljenju. &rav zaradi tega moramo razmiljati o vpraanju' ("ako uivati ivljenje, ko pa nam gredo ljudje na ivce%( :ragi prijatelji, to je v bistvu samo del mnogo ve#jega problema, ki pestl #lovetvo. To lahko primerjamo s #lovekom, ki kalja, v resnici pa ima resno plju#no in5ekcijo. Tu bonbonA za izkaljevanje ne pomagajo. Takna oseba se mora podvre#i temeljitim prelskavam in druga#ni terapijiA Mislim, da vam ta paralela dovolj jasno pojasnjuje te pojave. :ejstvo, da gremo en drugemu na ivce, je samo znamenje, da s #lovetvom nekaj ni v redu. ,azlog za to je mnogo globji, kot pa, #e na primer re#emo, da je naa soseda malo neprijetna. &rav zaradi tega bi rad ta pojav postavil v pravi okvir. Belim vam dokazati, da je sindrom (gre-mi-na-ivce( simbol bolezni #lovetva.

%& S e#"

$a#erem 'i imo

*voj svetovni nazor dolgujem ibliji. &repri#al sem se, da je samo iblija dostojna tega, da na njej utemeljim tako 688

vano ivljenjsko stvar, kot Je moj svetovni nazor. 3e#lna svetovnih nazorov namre# pade v pozabo e po kakih dvajsetih letih. iblija pravi, da je og ustvaril popoln svet. !va $damu ni la na ivce, prav tako $dam !vl ne. 3 novoustvarjenem svetu je vladala popolna skladnost. )itl og ni el ljudem na ivce in seveda tudi oni njemu ne. 3si so iveli v harmoniji' og in ljudje, ter ljudje med seboj. Tedaj e ni obstajal nikakren jez. Toda po iblijskem pri#evanju se je na samem za#etku #loveke zgodovine zgodila huda katastro5a. iblija to imenuje padec v greh. ,e#eno je, kako je bil #lovek nagnjen k skunjavi. )amre#, og mu je prepovedal poskusiti sad drevesa v rajskem vrtu. Toda ta sad #loveku ni dal mira. 0ahko je izbiral - in ibral je zlo, neposlunost. &oskusil je prepovedani sad. 3 tem trenutku je lo vse po zlu, #lovek je zapadel v greh in dotedanji #udoviti svet se je spremenil. og in ljudje so prekinili medsebojne odnose. og je #loveka izgnal iz raja ter na vhod postavil angela s plamene#im me#em, da bi #uval pristop k drevesu ivljenja. Od takrat naprej smo tudi mi lo#eni od oga. Od takrat naprej gremo ogu na ivce - in og nam. *amo poskusite se z ljudmi pogovarjati o ogu. Takoj bodo postalA iv#ni' (Camenjaj e temoA *aj niti ne vemo, all og obstaja all neA( Med ogom in nami je nepremostljiv prepad. 3 tem trenutku so razpadli tudi dobri odnosi med ljudmi. To se je kaj kmalu pokazalo pri otrocih $dama in !ve. 3 tem #asu so ljudje za#eli drug drugemu iti na ivce. ila sta dva brata. Mesto se dogaja, da se ravno bratje ne morejo prenaati med seboj. "ajn in $bel, brata, o katerih govorimo, sta bila zelo razli#na, #eprav je bilo teko povedati zakaj. "oje nekega dne "ajn obdeloval zemljo, bil je poljedelec, je mimo priel $bel. "ar predstavljam si, kako je "ajna razjezilo' ()e morem ve# gledati tega potuhnjenega slabi#aA( "o se mu je $bel priblial, je "ajn dvignil motiko in zamahnil proti osovraenemu obli#ju. Cavedel se je ele tedaj, ko mu je brat obleal mrtev pred nogami. :ragi prijatelji, mi smo vsi civilizirani ljudje in se medsebojno ne pobijamo z motikami. Toda #e berete #asopise, boste videli, da se take stvari vendarle dogajajo. *pomnite se samo sojenja nacisHcnim vojnim zlo#incem. 3se to ni v bistvu ni# 68?

drugega kakor "ajnov greh sovratvo do ljudiA Caradl tega je bilo pobitih e na stotiso#e ljudiA "o je "ajn pred seboj ugledal mrtvo bratovo telo, se je streznil. +strail se je, vendar se je kmalu domislil, kaj mu je storitl' /zkopal je jamo in vanjo zagrebel truplo, nato pa se je ozrl okoli sebe ter se prepri#al, da ga nih#e ni videl. 0judje si radi mislimo, da se dejanje, ki je ostalo brez pri#, ni niti zgodilo. &redstavljajte si, koliko stranih in mra#nih zgodb skrivajo ljudje v svojih srcihA "ain je pobegnil s kraja svojega zlo#ina. il je vznemirjen in zaskrbljen. )enadoma je zaslial, kako ga nekdo kli#e' ("ajnA( (0e kdo bi lahko bil%( ("ajnA( "urja polt ga je oblila, saj se je nenadoma zavedel, kdo ga kli#e' Civi ogA og je bil prisoten, ko je ubil $belaA og je vse videlA ("ajnAAA "je je tvoj brat, $bel%( 3endar pa se "ajn e ni predal' (*em mar jaz varuh svojega brata%( ("ajn,( je rekel og, (kri tvojega brata me kli#e iz zemlje.( Ta pripoved nam jasno prikazuje, kako je vse propadlo, ko je #lovek zapadel v greh. 3ezi med ljudmi so bile potrganeO eden drugega ne prenaamo ve#. +ni#eni so odnosi med ogom in #lovekom. og je sei "ajnu na ivce, prav kakor gre tudi danes na ivce mnogim ljudem. 3endar pa se svojih blinjih ne moremo reiti, kakor se tudi ne moremo reiti ogaA Tak je svet, v katerem ivimoA

(& Besede ne +omagajo


To#no, govorjenje tu ne pomaga, e posebno ne govorjenje o (ljubem ogu(. Med ogom in nami je zid, bolje re#eno prepad. "o je med drugo svetovno vojno moja hia izginjala v poaru, ki je poiral polovico !ssna, je neka enska kri#e planila name' ("ako je lahko va og dopustil vse to%( Odgovoril sem ji' (Moj og je lahko. Morda je og va sovranikA( "o je #lovek zapadel v greh, so se odnosi med ogom in #lovekom uni#iliA *edaj smo lo#eni od oga in od ljudi. To je tudi razlog, zaradi katerega nam gredo ljudje na ivce. Me imate sosedo, ki vam gre na ivce, je izvor tega v #lovekovem padcu v ,aju. To pomeni, da smo vsi mi padli ljudje in da smo lo#eni Ld oga. &ri tem ne pomagajo nobeni razgovori 689

in dobri nasveti. )edavno tega sem bil na vicarski meji, kjer so imeli izobeen lep plakat z besedilom' (*kupaj je boljeA( "o sem to prebral, sem pomislil' (*evedaA Toda plakat mi ne bo kaj dosti pomagal, kadar mi gre kdo na ivceA( $li pa na primer sporo#ilo, kl sem ga ravno tako zasledil na nekem plakatu' ( odite prijaznl drug z drugimA( $meri#ani povsod razobeajo plakate, na katerih pie' ("eep smilingA( - (*mej seA( 3endar pa vse to ne pomaga, da bi se v osnovi kaj spremenilo med ljudmiA Mar ni tako% )e, tu besede ne pomagajoA *pominjam se, kako sem e kot mlad student teologije pogosto obiskoval neko druino, v kateri so bill vsi #lanl sprti med seboj. Biveli so v isti vasi /n vendar so si bill popolnoma tuji. )a moje veliko presene#enje mi je nekega ve#era uspelo, da sem jih zbral skupaj in jih poskual spraviti med seboj. C veliko lepih besed sem jih poskual pripraviti do tega, da bi se pobotali. :o 66. ure zve#er mi je to uspelo in podali so si roke. il sem tako vesel, da sem si pri sebi dejal' (&rav dober pastor bo postal, dobro si za#el.( ,adostno sem odel domov in pono#i prav dobro spal. )aslednje jutro sem sre#al eno /zmed #lanic te druine /n ji dejal' (Mar ni bilo lepo sino#i%( (0epo%( se je za#udlla. (Mar ne veste, kaj se je zgodilo%( &rebledel sem /n vpraal' ("aj se je zgodilo%( "o so se vra#ali na svoje domove, so se ponovno sprli in ta spor je bil e hujl od prejnjegaA *e vam zdi smeno% MenA se ni zdelo prav ni# smeno. Takrat sem spoznal strano resnost #lovekovega padca, zaradi katerega smo v sporu z ogom in drug z drugim. )e, tu razgovori ne pomagajo. 0judje mi pogosto piejo' (:ragA gospod pastor, v tem in tem mestu imam sorodnike, ki ivljo v ve#nem prepiru. $li bi jih hotelA obiskati%( Te pronje ponavadi zavra#am, ker dobro vem, da jih nima smisla poskuau spraviti med sabo. *pomnite se samo na ljudi, ki vam gredo na ivce. 0ahko bi vam na dolgo in iroko razlagal, kaj morate storiH, toda kaj, ko je vse skupaj brez smisla. To je prav smeno, #eprav Eko malo bolje razmislimoF pravzaprav tragl#no. "o sem se prav tako na nekem obisku pogovarjal z gostiteljem, je vstopil njegov sedemnajstletni sinO neurejen, v izpranem blue jeansu, z dolglmi lasml... Opazil sem, da je o#e skoraj eksplodiral. (&oglejte gaA( je rekel. (*amo poglejte 68;

gaA( Mo je bil spotovan in poten uslubenec. 0ahko si predstavljate, kako ga je razburil pogled na tega njegovega (huligana(. $li pa vzemimo za primer neko mater, kristjanko, zelo strogo in malo staromodno ensko. )jena h#erka se je nali#ila. ("ako mi gre na ivceA( je rekla mati. ("ako mi gre na ivceA( je rekla h#erka. $li ni povsod tako% *re#al sem moa, ki se je lo#eval od svoje ene. ,ekel sem mu' ($li veste, da je lo#itev greh%( (Iospod pastorA )a ivce mi gre, kako moja ena sreba juhoA( je odgovoril. *e vam zdi to smeno% Osebno mislim, da je groznoA Morda si mislite' (To so malenkostiA( Malenkosti% To so dokazi, da je v #asu $damovega padca v greh svet odpadel od oga in da mi sedaj ivimo v padlem svetu - kot ljudje brez ogaA To, (gre-mi-na-ivce(, je lahko v#asih prav grda stvar. 3 !ssnu poznam neko mlado dekle, ki jo mu#i multipla skleroza in ki jo je ta grozna bolezen popolnoma paralizirala. *tanuje v neki majhni hii. 3 sosednjem stanovanju Civi nek objesten mladeni#, ki vsakega ve#era od pol osmih do enajstih pono#i gleda televizijo in to najbolj naglas, kakor se da. +bogo dekle mora zaradi tankih sten vse to posluati. Ganta je e ve#krat prosila' (&rosim vas, utiajte malo televizorA( 3endar je dal teleban e bolj naglas. "ar predstavljajte siA /n tako iz leta v leto, iz ve#era v ve#er, iz ure v uro. Takne ivali smo, da, prav zares ivaliA *i lahko predstavljate, kako je sei revi ta #lovek na ivce% /n tudi njemu je lo seveda dekle na ivce. *kozi tanko steno sta bojevala neprekinjen boj, boj, ki jima je neizrecno oteil ivljenjeA )eko#, ko sem bil e zelo mlad pastor, sem moral pripraviti stopetdeset birmancev. Ca#el sem jih obiskovati na domovih. Biveli so v najetih hiah. &ri prvem obisku so se prepirali, pri drugem so se prepirali, pri tretjem so se prepirah(... )ekega dne sem med poukom dejal, naj vstanejo vsi tisti, pri katerih se doma ne prepirajo. *amo trije all tirje so vstali. (Joj,( sem dejal, (kaj se vsi ostali prepirate%( (:a(, so odgovorili. (/n kako to, da se pri vas ne prepirate%( sem vpraal. (Mi ivimo samiA( so odgovorili. Takne so te stvari. 0e kako naj bomo ob vseh teh napetostih in nervozah sre#ni, zadovoljni in ustvarjalniA Me 68>

nam kaj pade na nogo, nas boli, toda #e nam gre kdo neprestano na ivce, se tega enostavno ne da prenaatl.

*& Bog nam 'eli +omaga#i/


Me vam ne bi imel povedati ni# drugega kakor to, o #emer sem govoril do sedaj, bi bilo nesmiselno za#eti to temo. 3endar pa imam za vas neverjetno novico' v vsem tem blatu nervoz, napetosti in medsebojnih nestrpnosti se pojavlja og s svojo neskon#no milostjo. Ta bedni svet razgaljen lei pred bojimi o#mi in og ne stoji ob strani, og nam eli pomagati. " nam prihaja na #udovit na#in. To je sporo#ilo iblije, sporo#ilo, ki nas pu#a brez diha. og je uni#il zid, ki stoji med njim in nami, ter priel k nam v osebi Jezusa "ristusaA /n ko ljudje dandanes zavra#ajo !vangelij kot nepotreben, tedaj to ne pomeni, da je !vangelij zares nepotreben, temve# je to e en dokaz #loveke neumnosti. Cakaj% "er je Jezus nae edino upanjeA "aj ve# naj bi storil og, kot da je poruil zid, ki nas je lo#eval od njega in nam podaril lastnega sina, ki nas lahko osvobodi tega nenaravnega na#ina ivljenja% "adar se v naem ivljenju pojavi *in boji, se situacija popolnoma spremeniA a) Jezus nam daruje mir z Bogom Takoj bi rad poudaril' vse je povezano v Jezusu. Jezus ni bil, kakor mi, lo#en od oga. Jezus je boji *in. )edavno mi je nekdo dejal' (Jezus je bil #lovek kakor mi, prav ni# ve# od nas, razen tega, da je osnoval religijo.( Odgovoril sem' (3erjetno imate v mislih kakno drugo osebo. Jaz govorim o tistem, ki je dejal' N3i ste s tega sveta, jaz pa prihajam z neba.K( :a, o njem govorim, *inu ivega oga, ki je edinstven, popolnoma druga#en od nasO oansko bitje, ki je prilo na ta izgubljeni in prekleti svet. Jezus ni lo#en od oga. )jemu ne gre nih#e na ivce. )jemu tudi Jude, ki ga je izdal, ni sei na ivce. Jezus je Judea ljubil do samega koncaA ,ad bi, da na Jezusovo ivljenje gledate iz tega stali#a' njemu nikoli ni el nih#e na ivceA 3 )ovi zavezi je #udovita pripoved o ve#eru, ko je Jezus poslednji# pred svojo smrtjo ve#erjal s svojimi u#enci. 3erjetno veste, da ljudje takrat na vzhodu niso sedeli za mizo, kakor 68<

mi, temve# so polegji po preprogah okoli nizke mizice. )e predstavljam si #isto dobro, kako so lahko jedli na ta na#in. Mi pa# dandanes ne bi mogli jesti lee in pri tem uporabljati noa in vilic. Toda oni so jedli na tak na#in. &reden so se zleknili okoli mizice, so si sezuli sandale in si oprali noge. Tisti dan so Jezus in u#enci veliko hodili. Cve#er so bili zelo utrujeni in so si sandale samo sezuli ter polegli po podu. &redstavljam si, kako je &eter pogledal Janeza ter mu namignil' ()ekdo bi moral prinesti vodo in gobo ter nam oprati noge. Ti si najmlaji, ti bi moral to storitiA )a ivce mi gre, kako se ho#e vedno izmuznitiA( Janez je skomignil z rameni in pomislil' (&eter mi gre e na ivce. "ar naprej se spravlja name, ker sem pa# najmlaji. *aj bi lahko tudi Jakob enkrat prinesel vodo in gobo ter nam opral nogeA( Toda Jakob je pomislil' (Cakaj pa ravno jaz% Jaz sem eden od tistih, ki jih Jezus najbolj ljubi. )aj to stori MatejA( 3 tem trenutku so li en drugemu na ivce, saj so vsi razmiljali, kaj naj bi drugA moral storiti. Tedaj se je dvignil Jezus. +#enci so se vznemirili' (Menda ne onA%( - :a, on bo to storil. 3rnil se je s predpasnikom, kakor sluabnik, s posodo vode in gobo. /n vsakemu od u#encev opral noge. Tudi JudeuA Tudi &etruA Tudi JanezuA Tudi JakobuA Tudi MatejuA Jaz bi dodal e' tudi menu To je JezusA *ilni og je v njem, in vendar ljubi vsakogar, tudi najneznatnejega izmed nas. ,ad bi vam opisal mojo vizijo Jezusa, razpetega na Iolgotskem kriuA ,ad bi vas s seboj odvedel do te vzpetine, nedale# od jeruzalemskih vrat, kamor se je nagnetel svet, kjer stojijo rimski vojaki s sulicami v rokah in se nad njihovimi glavami dvigujejo trije krii. Tisti na srednjem kriu je ta, ki vam ga elim predstaviti. Tisti, s trnovo krono na glavi. :ragA prijatelji, na tem prekletem kriu umira za vas, da bi vas odreil te bede, kjer greste drugim na ivce, kjer greste sami sebi na ivce, kjer greste drug drugemu na ivce. +mira, da bi vas lahko izvlekel iz tega blata in vas pomiril z ogom. *i elite, da bi og odstranil vse to, kar se je nabralo med njim in vami% Tedaj pridite pod Jezusov kri. Ta Jezus, ki je za vas umrl in ki je za vas od mrtvih vstal, je boja ponudba miru. Odvrzite vse vae dvome Ein teh je velikoFA 3rzite se v Jezusovo naro#jeA 3se svoje nekdanje grene zveze in vso svojo krivdo vrzite Jezusu pred nogeA To boste zmogli storiti, #e boste le dvignili svoj pogled na krianega. :ajte mu svojo 68=

roko in recite' (,ad bi ti pripadalA( 3 tem trenutku boste dosegli mir z ogom. $postol &avel je v pismu ,imljanom zapisal' (... ker smo opravi#eni iz vere, imamo po naem gospodu Jezusu "ristusu, mir z ogom.( :a, Jezus je boja ponudba miru. *prejmite joA "ako alostno je, da je toliko ljudi slialo to sporo#ilo, in vendar niso nikoli dosegli tega ponujenega miru z ogom. To je stranoA $peliram na vaa srcaA $peliram na vae dueA *prejmite bojo ponudbo miru, dokler je #asA :anes sem imel razgovor z nekaj novinarji. Med pogovorom smo prili do vpraanja, ali dandanes sploh obstaja nekaj, v kar je vredno verjeti. &ojasnil sem Jim svoje stali#e' (Odkrito vam bom povedal' po dveh svetovnih vojnah in nacisti#nem reimu zares ne vem ve#, v kaj bi e lahko resno verjel. *odobni KprerokiK in politiki e sami ne verjamejo v to, kar govorijo. Tudi jaz Jim ne verjamem. )e vem, kaj od tega, kar obstaja med nebom in zemljo, lahko jemljem resnoO razen boje ponudbe miru v Jezusu "ristusuA( To je edino, v kar lahko resno verjamem. 3 to se tudi spla#a verjetiA Me tudi vi pripadate tistim, ki pravijo' ()i# ne jemljemo ve# resnoA(, tedaj je !vangelij natan#no tisto, kar potrebujete. *prejmite resno bojo ponudbo mini v Jezusu "ristusu. Jezus obnavlja vez med ogom in #lovekom. 3aa teava in vaa beda je v tem, da se /mate za kristjana zato, ker ste sprejeli nekatera kr#anska stali#a in ker sem ter tja zaidete v cerkev. - Toda nimate miru z ogomA &ravim vam' Jezus je umrl za vas in nase prevzel vao krivdo, tako da lahko sedaj vi pokleknete predenj in mu re#ete' (Iospod, jaz sem izgubljeni grenik. *edaj verjamem vate. *prejemam te v svoje ivljenjeA( Tako lahko prestopite v novo ivljenje - v mir z ogomA b) Jezus nam poklanja mir z naimi blinjimi "jer se pojavi Jezus, #lovek ne pridobi samo miru z ogom, temve# tudi mir s svojimi blinjimi. Tedaj prenehamo iH drug drugemu na ivce. )ekaj si dobro zapomnite' nekateri od vas, bralcev, ste morda dobri kristjani, vendar samo tako dolgo, dokler vam nih#e ne gre na ivce. To ni dobroA Cmoni ste re#i' (&oklicati bi morali tisto KkozoK, mojo sosedoA( )a to vam lahko odgovorim' (Tako dolgo, dokler jo sovraite, z vami nekaj ni v redu. "o Jezus vstopi v nae ivljenje, 6?7

prenehamo biti preob#utljivi in iv#ni, nismo ve# kakor ljudje okoli nas, ki neprestano izgubljajo ivceA( Ilejte, Jezus, kjerkoli se prikae, poklanja mir z ogom in mir s tistimi, ki nam gredo na ivce. /n ko vidite, koliko ljudi vam gre na ivce, vzemite to za zanesljivo znamenje, da potrebujete JezusaA 3 nasprotnem primeru vam ni# drugega ne more pomagatiA 3 taknih situacijah si lahko uni#ite ivce. Jezus vam mora podariti mir z ogom in izpolniti vao notranjostO le tedaj ne boste ve# imeli problemov z drugimi ljudmiA /mam prijatelja, ki stanuje nedale# od mene. *tanovanje je zelo lepo, vendar pa je #lovek, ki mu ga oddaja, zelo neprijeten in pohlepen na denar. &red #asom je mojemu prijatelju napisal nesramno pismo' (Obnaatl se morate tako in takoA Tega in onega ne smete delatiA Toliko in toliko morate pla#ati...( ("o sem pismo prebral,( mi je povedal prijatelj, (mi je narasel pritisk. Takoj sem se usedel za pisalno mizo, da bi mu napisal odgovor. )enadoma se mi je v mislih pojavila podoba Jezusa "ristusa, ki je umrl zame - in tudi za tega cloveka. Odloil sem papir in pero. Odel sem k njemu in mu dejal' K&osluajte, se res morava pogovarjati na tak na#in% Oba sva razumna #lovekaA )e bi mogia sesti in se pogovoriti na #loveki na#in% &ri srcu ste mi in ne vidim nobenega razloga, da bi morala tako komunicirati.K( Moa so te besede popolnoma razoroile. :andanes sta dobra prijatelja. Ta (nemogo# #lovek( in Jezusov u#enec. Je eno lepo zgodbo vam bom povedal. &azljivo me posluajte. &oznam nekega 5rancoskega evangelizatorja po imenu :apozzo. 3 koncentracijskem tabori#u so mu hudo pokodovali roko. Ta mo mi je povedal za nek dogodek v njegovem ivljenju, ki ga nikoli nisem pozabil. ,ekel je' ()ekega dne je komandir tabori#a, v katerem sem bil, okrog poldneva poslal pome. &rivedli so me v sobo, v kateri je stala miza in na njej jedilni pribor za enega cloveka. )ato je priel komandir tabori#a. il sem zelo la#en, kar zvijalo me je po trebuhu. "omandir je sedel za mizo in eno za drugo so mu prinaali #udovite jedi. Jaz pa sem moral stati v postroju in ga gledati, kako je. &okazal mi je, kako mu prijajo jedi, jaz pa sem umiral od lakote. Toda to e ni bilo vse. )a koncu je naro#il kavo. &ri tern je na mizo poloil manji paket in mi dejal' K&oglejte, kaj vam je iz &ariza poslala vaa soproga. *la#iceAK 3edel 6?6

sem, kako teko je priti do hrane /n kako je morala moja ena var#evati, da bi lahko spekla to pecivo. +pravnik je odprl paket in za#el jesti kola#e. Caprosil sem ga' K:ajte mi vsaj enega. )e bom ga pojedel, samo da me spominja na eno.K Casmejal se mi je in jlh pojedel vse do zadnjega.( 3 takem trenutku lahko #loveku popustijo ivci in z vsem srcem lahko zasovraiA :apozzo je nadaljeval takole' (3 trenutku mi je postalo jasno kaj pomeni' K0jubezen boja je v naih srcihK. 0ahko sem ljubil tega #loveka. &remiljeval sem' K+bogi #lovekA )ikogar nima, ki bi te ljubil. Obkroen si s sovratvomA "oliko laje Je meni, kot otroku bojemuAK( *te razumeli% 0ahko bi ga na licu mesta objel in poljubil. )i# ve# mu ni sei na ivce. +pravnik je, kakor da bi to za#util, sko#il izza mize ter hitro stekel iz sobeA :apozzo ga je po koncu vojne obiskal. "o ga je upravnik zagledal, je prebledel' (Ma#evali bi se mi radi%( (:a,( je dejal :apozzo, (ma#eval bi se vam rad. &ri vas bi rad spil skodelico kave. 3 avtu imam tudi torto. *edaj bova skupaj jedla in pilaA( +pravnika je zelo ganilo, ko je spoznal, da lahko nekdo, ki je predan Jezusu, pozabi na sovratvo, saj je osvobojen tega, da mu gredo drugi na ivce, ker ljubezen boja vlada v njegovem srcu. Be dolgo sem pastor v velikem mestu in mnogokrat posluam vzdihovanje' ("ako sem osamljen. )ih#e me nima rad.( Tega ne morem ve# posluati. ,ad bi povpraal' (/n kako je z vami% "je je oseba, ki bi lahko dejala' KOn mi je poklonil vso svojo ljubezenAK( 3este kaj, prav bedasto se mi zdi Eoprostite, ker se tako izraam, toda prihajam iz rurskega okraja in tarn radi govorimo naravnostF, neumno se mi zdi, da ljudje neprestano vzdihujejo' ()a svetu ni ljubezni( - pri tem pa so sami najve# kriviA "adar me preinejo taki ob#utki, pomislim' (Tudi jaz bi elel nekomu nudiH ljubezen.( Tedaj pa se zavem, da to ni mogo#e. )ae srce je neverjetno sebi#no. )ekatere ljudi je lahko ljubiti, ker so simpati#nl. Toda kaj Je s tistimi, ki nam gredo na ivce% *pominjam se razgovora z nekim delavcem, komunistom, ki je dejal' (:emonstrirali smo za kulije v JangajuA( E"uli' nosa#, voznik, voznik vozi#ka za prevoz ljudi,... op. prev.F Odgovoril sem mu' (MudovitoA /n v kaknem odnosu ste s 6?@

svojim sosedom%( &ianil je' (Me bi ga sre#al, bi mu razbil beticoA( 3idite, zapovedi (ljubi svojega daljnega( ni tako teko izpolniti, toda (ljubiti svojega blinjega( je mnogo teje. Mislim, da bi bil svet druga#en, #e bi lahko ljubili svojega blinjega. )e samo tiste, ki so nam simpati#ni, temve# tudi tiste (teke(, nemogo#e in tiste, ki nam elijo slabo. Tega pa #lovek sam ni zmoen. To je boji dar. :ragi prijatelji, to seveda ni lahko. To sem tudi sam izkusil. "ajti, ko Jezus vstopi v nae ivljenje in nam podari mir z ogom, tedaj nam eli podariti tudi mir z naimi blinjimi. To pa v#asih boli. 3 tern procesu nam Jezus pokae nekaj, -esar do tedaj nismo Opazili' sami gremo drugim precej bolj na ivce kakor oni nam, prav teko nas prenaajo. Jele Jezus mi je pokazal, kako nepazljiv sem bil napram drugim. 3edno bolj cenim, da je Odreenik za nas umrl na kriu in da obstaja oprostitev grehov. Jezus je na ta svet prinesel najve#jo revolucijo. Toda da bi se ta uresni#ila, moramo Jezusa sprejeti v svoje ivljenjeA &rav zaradi tega bi vas rad zaprosil' ne dopustite, da bodo moje besede izzvenele v prazno. &azite, kako se boste obnaali do Jezusa. Belim si, da boste lahko rekli' ()ael sem JezusaA /n on je nael meneA(

6?8

Po+olnoma se moramo s+remeni#i" #oda $a$o?


"o sem bil e mlad, so bile novele MaRa !2tha zelo popularneO danes je e skoraj pozabljen. "er je bil po poklicu inenir, je navdih za svoje pisanje rad poiskal v tehnolokih s5erah. !no od novel je naslovil' (&ro5esionalna tragedija(. 3 njej opisuje mladega inenirja, ki nekega dne po spletu okoli#in dobi zelo teko nalogo. Cgraditi bi namre# moral most preko neke reke, na mestu, kjer se reka e izliva v morje. To je bila zelo teka naloga, ker bi moral most prenaati delovanje plime in oseke. 3 pisateljevi dobi je to e predstavljalo velik tehni#en problem. Mladeni# se je torej lotil gradnje tega kolosalnega mostu. "o je bil gotov, so priredili sve#ano otvoritev z glasbo in zastavami, ki ji je prisostvovalo mnogo novinarjev. 0okalni dostojanstveniki so se z vlakom zapeljali preko mostu. Mladi inenir se je znael v sredi#u zanimanja. 3 vseh #asopisih so pisali o njemu in postal je zelo slaven. "malu zatem je v 0ondonu odprl velik projektivni biro. &oro#il se je z dekletom iz bogate druine. /mel je prav vse, kar mu je srce poelelo. 3endar pa je njegovo ivljenje grenila strana skrivnost, ki jo je delno poznala samo e njegova ena. 3sake jeseni se je namre# izmuznil iz 0ondona in odpotoval do svojega mostu. &ono#i je med divjanjem nevihte stal na mostu zamotan v deni pla# in drhtel od strahu. Mutil je, kako se vihar zaganja v nosilce njegovega mostu. Cnova in znova je poskual prera#unati, #e so nosilci dovolj mo#ni, #e je dobro prera#unal, kaken pritisk vetra bo moral prenesti most. "o so jesenski viharji preli, se je vrnil v 0ondon. *pet je postal pomemben mo in uspeen poslovni #lovek. )ih#e ni zaslutil, kakni skriti strahovi ga mu#ijo' (Je most dobro zgrajen% Je dovolj mo#an%( Ta vznemirljiva vpraanja so bila mracna skrivnost njegovega ivljenja. MaR !2th e nadalje presunljivo opisuje, kako je inenir neke no#i, ko je divjala strana nevihta, ponovno priel na most. *kozi temo je zagledal, kako se mostu pribliuje vlak.
6??

Capeljal je mimo njega in zagledal se je v lu#i poslednjega vagona. )enadoma so lu#i izginile. 3edel je, da je vlak izglnll v globini, v podi2janih vodah. Most se je zruil prav na sredini. "o sem e kot de#ek prvl# prebral to povest, me je preinila misel' ($ll nl to zgodba o slehernem #loveku%( 3si mi gradimo most svojega ivljenja. Od #asa do #asa, v hudih no#eh all pa ko nas kaj e posebno vznemiri, se v nas rodi strah' (*em resni#no dobro zgradil most svojega ivljenja% o prenesel vse viharje, ki me bodo v ivljenju doleteli%( 3 teh trenutkih dobro vemo, da to ni takoA Most naega ivljenja ni popolnoma varenA To je prvo, kar bi vam rad povedal'

%& Ne$aj nl

redu

3 mnogih letih, ko sem kot pastor deloval v velikem mestu, sem sre#al mnogo ljudi in imel priliko govoriti z njimi. *em ter tja koga vpraam' (,ecite mi, je v vaem ivljenju vse v najlepem redu%( Osebe, ki ne bi po krajem razmisleku priznala' (&opolnoma v redu% )iA &recej bi se moralo spremenitiA(, e nisem sre#al. Jaz vam seveda ne morem povedati, kje je ibka to#ka v vaem mostu ivljenja. 3i sami verjetno najbolje veste, da bi morali veliko spremenitiA &rav zato se ve#krat odlo#amo' (*premenil se bomA )a tern in tem podro#ju se bom poboljalA( &ovejte mi, ali zares verjamete, da se #lovek lahko spremeni% )e, #lovek se v osnovi ne more spremenitiA iblija pravi' (0ahko !tiopec spremeni barvo svoje koe% 0ahko leopard spremeni svoje krzno% /n vi, lahko delate dobro, ko ste navajeni delati zlo%( *vet je prepohi moralnih nasvetov in napotil, toda nih#e od nas se ne more spremeniti sam od sebe. To so teke besede. Mutim, da se nekateri od ljudi, ki jih sre#ujem, popolnoma zavedajo, da je z njihovimi ivljenji nekaj narobe. "o jim govorim' (:obro veste, da most vaega ivljenja ni v najboljem reduA(, me vpraajo' ("aj naj torej storimo% )e moremo se spremenitiA( Tako je to - nepoten #lovek ne more o#istiti svojega srca. 0anivec ne more postati iskren. *ebi#ne se ne more narediti nesebi#nega. Morda se lahko za nekaj #asa obnaa nesebi#no, toda v osnovi ostaja sebi#en, kakor je bil prej. )epotenjak ne more biti poten. 6?9

"o bi vas le /ahko bolje poznal, da bi vam lahko pomagal najti ibko mesto vaega mostu ivljenja. Toda og vam pri tem lahko pomaga /n vam pokae, kje je problem. iblija nas opozarja na to pretresljivo dejstvo. )e govorim vam svojih lastnlh misli in ob#utkov, temve# vam samo prenaam to, o #emer govori boja eseda. iblija prinaa neverjetno sporo#ilo, ki vam bo zaprlo sapo. Iovori nam, da je Civi og poslal v na svet nekoga, ki lahko spremeni vse nae ivljenjel To ni nih#e drug kot njegov *in - Jezus "ristusA

(& 7se se lah$o s+remeni


:ragi prijatelji, ne vem, ali je cerkev kriva za to, da se tolikim ljudem zdi kr#anstvo dolgo#asno. )o, jaz pa mislim, da je sporo#ilo, da je og poslal svojega *ina Jezusa na ta svet kot edino resitev za nas, sporo#ilo, ki nam jemlje dihA Jezus je izrekel neverjetne besede' (Ilej, delam vse novoA( On in samo On lahko spremeni ljudiA 3idel sem pijance, ki jih je Jezus osvobodil suenjstva alkoholu. *ebi#ne starke, ki so v svLji sebi#nosti preklinjale vse po vrsti, so postale druga#ne in za#ele misliti tudi na druge. Moki, ki jih je obsedel razvrat, so bili osvobojeni. Jezus spreminjaA "o Jezus vstopi v nae ivljenje, se vse spremeni in postane novoA To ni pravljica. 0ahko bi vam navedel polno resni#nih primerov. /n ker dobro vemo, da most naega ivljenja ni popolnoma v redu, potrebujemo tega Odreenika, ki nas lahko spremeni. &otrebujemo Jezusa - ne kr#anstva, temve# "ristusaA Me razumete% )e potrebujemo ne religije, ne dogme, ne cerkve, temve# ivega Odreenika, in On je tuA Je nocoj ga lahko pokli#ete in mu zaupate vse svoje ivljenjske teave, vso svojo bedo. :a, veliko je to sporo#ilo, ki ga imam za vas. :ovolite mi, da vam z zgodbo pojasnim, kar se vam ravnokar povedal. &red kratkim sem prebil teden dni v Munchnu. Med lepote tega mesta uvr#ajo tudi ogromen park v samem centru mesta, poznan pod imenom (!nglischer Iarten(. "er je bil moj hotel blizu, sem se vsako jutro odpravil na sprehod po parku. &ri vhodu se je preko re#ice vzpenjal lesen most. 0evo od njega se je voda v slapu prelivala 6?;

#ez jez. Tam, pod slapom, sem nekega dne zagledal velik kos lesa, kl se je poigraval na razpenjenih valovih. "er sem imel ravno #as, sem se ustavll in opazoval, kako se ta kos lesa neprestano vrtl v krogu. Tu in tam je bilo videti, da ga bo vodni tok potegnil iz tega magi#nega kroga, vendar se je vedno spet znael v vrtincu. "o sem se drugo jutro vrnil v park, je bil tisti kos lesa e vedno tam. 3ideti je bilo, kakor da se neprestano poskua osvoboditi, toda vrtinec ga je vedno vrnil na isto mesto. *i lahko predstavljate% 3oda je tekla z mo#nim tokom, toda ta kos lesa se je stalno obra#al v enakih, brezivljenjskih krogih. &rav tako je z ivljenjem ve#ine ljudi. )eprestano se vrtijo v istih, starih krogih' isti grehi, iste nevarnosti, ista brezbonost, ista sumni#enja. 3edno isti vsakdan, vedno isti krogA 3endar pa obstaja nek tok, iv tok, ki izvira pri *inu bojemu, pri Jezusu. Jezus je umrl za nas na Iolgotskem kriu. 3erjemite mi, da to, da je og dopustil da njegov *in umre tako okrutne smrti, nekaj pomeni, #eprav vi tega e vedno ne razumeteA &oskusite na to gledati z duhovnimi o#miA To mora nekaj pomenitiA )e morete tako lahko preiti preko tegaA 3saj malo se potrudite, da bi to razumeliA Jezus je umrl, toda tretjega dne je vstal iz groba. &ri Jezusu izvira tok osvoboditveA Toda mi smo kakor tisti kos lesa v (!nglischer Iarten(, neprestano se obra#amo v istih krogih. "o sem si to ogledoval, sem pomislil' (*amo malo bi ga moral suniti in zagrabil bi ga tokA( )o, ker mi ni bilo do kopanja, tega nisem storilA Mi nismo kosi lesa. Mi moramo sami storiti ta korak, ki nas bo reil iz vrtinca in nas vrnil v osvobajajo#i tok, ki prihaja od bojega *ina. )a koncu bomo spoznali, da pri tem nismo bili sami, temve# da je to storil ogA Moram pa poudariti, da morate ta korak v osvobajajo# tok storiti samiA "ljub temu pa obstajajo ljudje, ki se jasno zavedajo, da je og ta, ki Jim pomaga, da to storijo in zakora#ijo iz starih, ponavljajo#ih se krogov v tok svobode, ki prihaja od Jezusa.

*& :a$o ali drugace


,ad bi vam razjasnil nekaj biblijskih zgodbO apostola &avla so premestili v zapor v -ezareji. 3 tem mestu je bila 6?>

rezidenca rimskega deelnega oblastnlka. Moa po imenu Gest, kl je postal novi rimskl deelni oblastnik, sta nekega dne obiskala Judejski kralj $grlpa in njegova ena ernika. ,ekla sta mu' (Gest, sliali smo, da ima jetnika po imenu &avel. ,adi bi ga malo sliali.( /n tako so nekega dne ponovno organizlrali veliko sojenje temu zanimivemu jetniku, &avlu iz Tarza. )a procesu so se zbrali vsi vaneji ljudje iz mesta' vidneji #astniki, politiki in uslubenci. &ojavili so se Gest, $gripa in ernika in zavzeli svoje mesto v dvorani. Okrog stavbe so razpostavili legionarje. ilo je kakor na veliki paradi. Tedaj so privedli obtoenega &avla. )o, e po nekaj minutah se je scenarij spremenil. )enadoma obtoenec ni bil ve# &avel, temve# vsa, v dvorani zbrana mnoica. &avel je imel prepri#ljivo evangelizacijsko pridigo, ki je njegovim poslualcem razjasnlla marsikaj v zvezi z Jezusom. To pot ni toliko govoril o njihovih grehih in grenem na#inu ivljenja, temve# Jim je opisal *ina bojega, ki je dejal' ("dor je ejen, naj pride k meni in naj pije.( (3i, ki ste ejni in la#ni ivljenja, ki vam krivda lei na vesti, vi, ki ste polni strahu pred smrtjo, hrepenenja po ogu, posluajte te besede' Jezus nam ponuja svoje roke in govori' K&ridite k meni vsi vi, ki ste utrujeni in obremenjeniAK( Tako Jim je govoril &avel. Tako je pred njimi povzdigoval Iospoda Jezusa, od smrti vstalega Mesijo, ki se mu je razkril na poti v :amask. "o je &avel kon#al, je deelni oblastnik Gest prevzel besedo' (Ti &avel, zna lepo govoriti. 3endar pa mislim, da je to, kar govori, neumnos0 Malo te je zaneslo.( Gest ni ni# razumel. iblija za nekatere ljudi pravi' (*rce se jim je zamastilo. *rca so se Jim zarastla v saloA( Obstajajo ljudje, ki imajo (mastna srca( in iz njih zdrsi vsako boje sporo#ilo. Morda je tudi vae srce (zalito v salo(% *rce gospoda Gesta je bilo prav gotovo. Toda s kraljem $gripo ni bilo tako. "o je poslual &avlove besede, je onemel. )ato je tudi on izrekel nekaj, kar me je zelo ganilo' (&avel, malo je manjkalo, da bi me prepri#al, e malo, pa bi me naredil kristjana.( (Malo je manjkalo(, in on je odnehal. /n vse je ostalo po starem. "akor tisti kos lesa v !nglischer Iarten, ki se je vrtel v krogu in se kar najprej vra#al v stari vsakdan, v staro ivljenje - vse do smrti, vse do pekla. Tudi pri vas ostaja vse po starem% &otem je Jezus, vsaj 6?<

kar se vas ti#e, umrl zaman. Tedaj je zaman tudi od mrtvih vstal. Tedaj tudi nimate niti oprostitve grehov, niti svobode, niti mini z ogom. *toriti bi moralA samo e en korak' (Malo je manjkalo, pa bi postal kristjan.( "ako pretresljivo' ljudje, ki se imenujejo kristjane - in vendar niso otroci bojiO ljudje, ki se smatrajo kristjane - in vendar so izgubljeniO ljudje, ki se imenujejo in smatrajo kristjani - in vendar nimajo miru v srcih. *edaj vam bom povedal drugo zgodbo. )ekega dne je apostol &avel priel v mesto Gilipi. Tarn je bilo vsega dpstiO zabavi#, gledali# in vsega, kar nek kraj naredi za mesto. /n ker mora vsako dostojno mesto imeti tudi zapor, tudi mesto Gilipi ni bilo brez njega. +pravitelj zapora je bil bivi rimski #astnik, ki je morda to mirno slubo dobil v zahvalo za stare rane, ki jih je dobil v boju. )ekega dne so temu je#arju Etako ga imenuje iblijaF privedli par neobi#ajnih jetnikov, kakrnih e ni imel v svojem zaporu' &avla in njegovega spremljevalca *ila. :vojica je veliko pridigala po mestu. )juno pridiganje je med me#ani izzvalo nemir, zato je guverner mesta ukazal naj ju preibajo in vrejo v zapor. &avla in *ila so torej predali je#arju. (:obrL ju #uvaj do jutraA( so mu ukazali. Je#ar, pravi veteran, je na to odgovoril' (:obro naj ju #uvam% ,azumemA /zvril bom vas ukazA( 3 je#i je bila tudi celica, ki se je nahajala pod vsemi ostalimi in je po njenih zidovlh tekla voda. 3 to temnico so privedli dvojico jetnikov in ju zaklenili vanjo, ne da bi jima sneli okove. "o bi me vpraali, kakno religijo je imel ta mo, bi vam odgovoril, takno kot ve#ina od vas. 3eroval je v oga, najverjetneje v ve# bogov. 3este, v ,imu so imeli verovanja, ki jih e sami niso resno jemali. &rav tako kakor pri nasA *i lahko predstavljate tega je#arja% Tisto no# se je je#arju dogodilo nekaj tako nenavadnega, da tega ni mogel pozabiti do konca ivljenja. To se ne da popolnoma pojasniti. &rvi#, okrog polno#i je &avel zapel pesem hvale Jezusu. /zgleda, da je potreboval toliko #asa, vse tja do polno#i, da bi se sprijaznil s tem, da so tako nepravi#no ravnali z njim - okrutno so ga pretepli in ne#loveko zaprli. Mesa takega #lovek ne sprejme tako hitro. 3endar pa je &avel hitro spoznal' (Mene je Jezus, *in boji, odkupil s svojo krvjo in jaz sem otrok bojiA Jaz imam mir z ogomA Tudi tu sem v njegovih rokahA( /n tedaj je za#el peti pesem hvale. *ila se 6?=

mu je pridruil in za#el peti drugi glas, all pa bas. - ilo je prekrasnoA Tudi ostali jetnikl so sliali pesem. Taklh zvokov ta zapor e ni slial. :ragi prijatelji, sam sem kot zapornik spoznal veliko zaporov. 3 njih lahko sliimo psovanje, vpitje in obupavanje zapornikov ter krike #uvajev. "o sem enkrat hotel zapeti hvalnico ogu, so takoj pritekli straarji, da bi mi to prepre#ili. Cdi se, da so ljudje medtem spoznali, kako nevarno je, kadar kdo poje ogu. Toda v #asu nae zgodbe tega e niso vedeli. &avel in *ila sta torej prepevala, kar je seveda za#udilo je#arja' (0e kaj prepevata%( )apel je uesa' (:uhovne pesmi pojetaA Je obstajajo ljudje, ki to resno jemljejo% /n to tu, v zaporu%A 3 taki luknji bi vsakega minilo veselje do petjaA Oni pa pojejo o svojem oguA( Je#ar je legel v posteljo, toda dolgo ni mogel zaspati. Cbudil ga je potres. To je storil og. Odprla so se vrata vseh celic in vsi jetniki so bill osvobojeni. Je#ar je hitro sko#il iz postelje in se v naglici oblekelO tedaj je videl, da so vsa vrata odprta' (Joj, vsi zaporniki so mi pobegniliA /zgubil bom sluboA "akna sramotaA *edaj je po menu( .otel si je vzeti ivljenje. 3 tem trenutku pa je &avel zaklical' ()e stori si silel 3si smo tuA( iblija ne poro#a, kaj se je tedaj dogajalo v njegovi glavi, poro#a pa, kako je je#ar v trenutku spoznal' (Obstaja Civi og, ki sem ga jaz z vsem svojim bitjem zavrgelA Obstaja ivi og, ki bi moral mene zavre#iA Obstaja Civi og, ki ve za vse moje grehe in svinjarije, ki sem jih storil za ivljenjaA Obstaja Civi og, jaz pa sem izgubljenA( Tekel je do &avlove celice in se pred njim in *ilo vrgel na tla' (Iospod, kaj mi je storiti, da se reim%( )jegovo ivljenje je bilo kakor tisti kos lesa v (!nglischer Iarten(, ki se je neprestano vrtel na istem mestu. 3es #as je vse ostajalo po starem. Tedaj pa je je#ar spoznal svoj poloaj in zastokal' ("aj moram storiti, da bi dosegel tok reitve%( Ob taki priliki bi verjetno od nas slial energi#no pridigo all pa globok moralen poduk. Morda bi mu rekli' ()ajprej me spravi stran od tuA( &avel pa mu je rekel en sam stavek' (3eruj v Iospoda Jezusa in reen bo ti in tvoja hiaA( Je#ar o kr#anstvu ni veliko vedel. *lial je samo, da Jezus reuje pred bojim srdom, sodbo, peklom in starim ivljenjem. /n v tem trenutku je prejel sunek, ki ga je izvrgel iz starega 697

ivljenja v osvobajajo#i tok reitve. /n postal je Jezusova last. iblija e nadalje opisuje, kako je je#ar osvobodil &avla in *ila iz temnice, jima o#istil rane, poslual zgodbo o Jezusu, ga sprejel in se dal e iste no#i krstiti, da bi postal Jezusov. Cgodba se zaklju#i z besedami' (Celo se je veselil on in ves njegov dorn, ker je nael vero v oga.( - Caplul je v tok ivljenja in nael mir z ogomA &ri $gripi je veljalo' (Malo je manjkalo.( Je#ar iz Gilipov pa je (prejel sunek v tok odreitve(. "aj boste izbrali vi%

,& Jezusa mora#e resno jema#i/


(3se se mora spremeniti, toda kako%( )ajpomembneje je spoznati JezusaA &o koncu vojne me je poklical ravnatelj neke srednje sole' (Iospod pastor, tukaj imam 69 5antov. Maturirali so e med vojno, toda ta matura danes ne velja ve#. To so nekdanji letalski poro#niki, artilerijski podporo#niki in nekateri niji #astniki. 3erjetno mi ni treba posebej poudarjati, da jim ponovno olanje ne dii preve#. i jih hotelA pou#evati o religiji%( *trahoma sem pristal in pripravil prvo uro pouka. 3 svojih ponoenih uni5ormah so sedeli pred menoj, od smodnika posiveli bojevniki. (:ober danA( sem jih pozdravil. (&ou#eval vas bom o religiji.( Je preden sem kon#al z uvodom, je eden od njih vstal in dejal' ("ako je mogel og dopustiti tako strano vojnoA%( :rugi je povzel' ("je je ta ljubezen boja% og je mol#al, ko so s plinom duili na milijone BidovA( "ar zasuli so me s takimi vpraanji. "on#no sem dvignil roke in dejal' (*amo trenutek prosimA "ako ste se zaleteliA rezsmiselno je tako govoriti o oguA og je skrivnosten in nepoznan. Odkril se je na en sam na#in preko Jezusa. &reden nadaljujemo, moramo najprej vedeti kdo je Jezus. Iospoda, preden nadaljujemo diskusijo, morate najprej izvedeti nekaj o bojem odkritju. To je tisto, s #imer se moramo ukvarjati. )aslednji# prinesite svoje iblije.( &rinesli so jih in za#eli smo brati' (3 za#etku je og ustvaril nebo in zemljo.( rali smo o #lovekovem padcu in o.boji sodbi nad padlim #lovetvom. Je posebno jih je impresioniral naslednji biblijski stih' (&la#ilo za greh je 696

namre# smrt...( - To doivljajo tako narodi kakor posamezniki. )ato smo brali o JezusuA rez diha smo prebrali o njegovi smrti in vstajenju. Ta ura mi je ostala v trajnem spominu. Medtem, ko je eden od mladenl#ev bral, je v u#ilnici vladala smrtna tiina. :ih nam je zastal, ko smo posluali o velikih stvareh, ki jih je og uresni#il v Jezusu. 3se to jih je tako spremenilo, da niso nikoll ve# za#eli brezplodne diskusije, kakor pri naem prvem sre#anju. /meli so se za kristjane in vendar niso ni#esar vedeli o ivem ogu, ki je priel k nam z Jezusom in naredil vse za nao odreitevA 3zemite resno Jezusa in njegov pozivA Jezus je svojim u#encem povedal priliko o poro#ni gostiji' )ek kralj je svojemu sinu priredil poro#no gostijo. *voje sluzabnike je poslal po povabljene' (&ridite, vse je pripravljenoA( &ovabljenci pa so se kar po vrsti opravi#evali. !den pravi' (,ad bi priel, toda ravnokar sem sklenil velik posel in sem preve# zaposlen, da bi lahko priel na gostijo.( C drugimi besedami je ta #lovek dejal' (&astor ste. 3am je laje kot nam. &oslovnei nimamo toliko #asa.( Tudi drugi se je opravi#il' (Cahvaljujem se vam za povabilo, toda ravnokar sem se poro#il. *aj veste kako to gre, medeni mesec imam. )e morem se ukvarjati z drugimi stvarmi.( )a koncu prav nih#e od povabljenih ni priel. "ar predstavljajte si, kako so se ti ljudje kasneje po#utili' ()i dosti manjkalo, pa bi bil na kraljevi svatbi, toda nekaj je prilo vmes.( To se dogaja ve#ini ljudi' ()i dosH manjkalo, pa bi postal otrok boji, toda nisem.( :a, ni dosti manjkalo...A - &rosim vas, ne zamudite prilonosti, sprejmite JezusaA 3eliko ljudi govori' (Tudi jaz imam svojo vero.( 3 kaj vse so verjeli )emci za #asa .itlerjevega Tretjega rajhaO v 5iihrerja, v )em#ijo, v kon#no zmago, v tajno oroje... 3erjeli smo v vse mogo#e in nemogo#e. Toda ni dovolj samo' (Tudi jaz imam nekakno vero(, imeti moramo mir z ogom. To pa lahko dobimo edino z JezusomA &ovedal vam bom, kaj pomeni vera. &omagal si bom z naslednjo zgodbo. "o sem bil e #isto mlad pastor, sem hodil pridigat od hie do hie v #etrti, ki je bila na zelo slabem glasu. *koraj v vsaki hii so mi pred nosom zaloputnili vrata' ()i# ne bomo kupiliA( Obi#ajno sem porinil nogo med vrata in Jim pojasnil' ()i# vam no#em prodati. ,ad bi vam nekaj poklonilA &astor 69@

sem.( ()e potrebujemo nobenega 5arjaA( bi ml jezno odgovorili. )ekega dne sem se znael v stanovanju, v katerem so vhodna vrata vodila naravnost v kuhinjo. /z sobe je pritekel jezen mladenl#. (:ober danA( sem mu rekel. (:anA( je odvrnll. (!vangelisti#en pastor sem.( Obstal je in se zadrl' ("aj% Gar%A *amo e tega mi je manjkaloA ,avno to mi je manjkaloA Cgubite seA Jaz ni# ve# ne verjamem, izgubil sem vero v #lovetvo.( &rav gotovo je moral nekaj grdega doiveti. Ostal sem in mu dejal' (Mladeni#, podajte mi rokoA Tudi jaz sem izgubil vero v #lovetvoA Torej sva na istemA( ("ako to%( me je za#udeno vpraal. ("ot pastor bi morali podpirati vero v #lovetvoA( (Mislite%( sem odvrnil. (Bal mi je, to vero sem izgubil. &reivel sem vojno, in ko se spomnim vseh tistih svinjarij in bestialnosti, ko nikomur ni bilo mar drugega..., ne, hvala, moja vera v #lovetvo je skopnela kot sneg na soncuA( (Ta je pa dobra,( je nadaljeval, (potem pa ne razumem, zakaj ste pastorA( (Oh,( sem mu odvrnil, (nael sem novo vero in ta je neuni#ljivaA( (.a, prav rad bi vedel, kakna vera je toA( Tedaj sem mu lahko izpri#al Jezusovo radostiio sporo#ilo' (To je vera v Jezusa "ristusa, ki je na ta svet priel kot nae edino upanjeA( (Jezus%( se je za#udil. (*aj to je kr#anstvoA Mislil sem, da smo s tem opravili.( ()iti slu#ajno,( sem odgovoril, (kr#anstvo ele za#enja, tarn, kjer se ostale vere kon#ajoA( Cares si elim, da bi lahko zavrgli vaa lana prepri#anja in nali zaupanje v JezusaA "er rad potujem, sem si takoj po koncu vojne nabavil stari Opel &?. il je pravi muzejski primerekA "o sem prvi# (priropotal( s svojim malim &?, je nek prijatelj zaklical' (&azite seA &astor se peljeA Cdaj bomo morali posekati vsa drevesa ob cestiA( Jaz pa sem mu odvrnil' (Misli, da ne znam voziti%( ("ako da ne% *aj ima vozniko dovoljenjeA( se je poalil. (+sedi se, pa se bova zapeljalaA( sem ga pozval. (,aje neA )isem e napisal oporokeA( mi je odvrnil. 3 tem je prisla moja ena. (/zvoli draga, vstopiA( sem ji rekel. rez vsake skrbi se je usedla v avtoA /n e danes je iva. 3 trenutku, ko je zapustila trdna tla in se usedla poleg mene, je svoje ivljenje zaupala meni. Tudi vi storite tako z JezusomO svoje ivljenje mu zaupajte brez strahu, da bi se vam kaj slabega zgodiloA )edavno tega sem bral o nekem pretresljivem dogodku, ki 698

se je za #asa druge svetovne vojne zgodil v *talingradu. ,uske enote so popolnoma obkollle mesto. &ristalo je e zadnje nemko letalo, s katerim so lahko vzdrevall zvezo z zaledjem in odvaali ranjence. 0etalo se je kmalu napolnllo, toda vojakl so e kar prlhajali - laji ranjenci in napol zmrznjeni bojevniki. 3si so se gnetli v letalo, #eprav je bilo polno e do zadnjega kotl#ka. 3 obupu so se za#eli obeati povsod po letalu, kjerkoli so se le lahko prijeliO za ro#aje na vratih, za kolesa... 0etalo se je dvlgnilo v zrak. "o se je zopet spustilo, se nih#e ve# ni obdral na njem. Odpihnil jih je veter all pa so Jim pomrznile roke in so se spustili. *amo tisti, ki so bill v letalu, so se reilil &omislil sem' (!vangelij Jezusa "ristusa, *ina bojega, ki je umrl in ponovno vstal, je kakor to letalo.( C njegovo pomo#jo se lahko reimo iz obro#a pogube. 3 njem je dosH prostora. 3eliko pa je takih, ki niso znotraj, takih, ki se niso pravimo vkrcali. To so vsi tisti, ki v cerkve zaidejo samo za oi#, tisti, ki so kr#eni in kljub temu veijamejo v vsako neumnost. /n ko tak #lovek umre, mora pastor all duhovnik hvaliti njegovo dobroto, #eprav je vse ivljenje previsel zunaj. 0ahko ste prepri#ani, da bo vsak, ki je zunaj odpihnjen, odvrenA ,eeni bodo samo tisti, ki so znotrajA *te tudi vi znotraj% &ekel bo poln ljudi, ki so vedeli za Jezusa, toda niso prili k njemu. &riti k njemu pomeni verovati vanj. *torite to in ne izgubljajte niH trenutkaA *amo njemu lahko brez bojazni prepustite svoje ivljenje. )a koncu bi vas elel znova popeljati pod kri Jezusa "ristusa. *ledite ml spet na vzpeHno poleg Jeruzalema. )a njej stoji kri, na katerem je razpet *in boji. Tu pod kriem je edino mesto ria vsem svetu, kjer lahko #lovek najde oprostitev grehov in postane druga osebaA 3 0Hbecku stoji prekrasna stara cerkev, katedrala, v kateri se nahaja slavna oltarna slika krianja, ki jo je v 69. stoletju naslikal .ans Memling. "o Je leta 6=?@ katedralo po bombardiranju zajel plamen, je skupina neznanih vojakov za ceno svojih ivljenj reila sliko. "malu po koncu vojne sem pridigal v 0Hbecku in ob tej priliki sre#al ravnatelja muzeja, ki mi je dejal' (3 kleti imamo znano Memlingovo sliko. &rav rad bi vam jo pokazal, #e jo elite videti.( *eveda te priloznosH nisem hotel izpusHH. 69?

*kupaj z neklm prijateljem smo se spustili v klet. *lika je bila zares prekrasnaO jezdeci s sulicami v rokah, vojakl, kl kockajo, mnozlca ljudi, objokane enske, 5arlzeji s porogljivimi izrazi na obrazih... )ad vsem tem pa se vzdigujejo trije krii. )enadoma sem opazil nekaj nenavadnegaO sredi vse te mnoice, to#no pod Jezusovim kriem, je bilo prazno, neposlikano mesto, prazen prostor. (Cares nenavadno(, sem pripomnil, (da je v vsem tem drenu prazno mesto in to ravno pod "ristusovHn kriem. 0e kaj je .ans Memling mislil s tem%( *rednjeveke slike imajo namre#vedno kakno sporo#iloO to so prave ekspresionisti#ne slike. &rijatelj mi je pojasnil' (Mislim, da je hotel povedati, da se pod "ristusovim kriem vedno najde prazno mesto. To je mesto za nasA( O tej sliki sem #esto razmiljal. &od tem kriem je smrt izgubila svojo mo#. 3 "ristusovih ranah sem nael osvoboditev svoje due. * tega kria podaja roke izgubljenim grenikom... :a, radujem se, ker pod kriem Jezusa "ristusa, *ina bojega, obstaja mesto tudi zarae. To prosto mesto obstaja tudi za vasA oste dopustili, da bo ostalo prazno na vekom veke%

699

Brez mene/
3saka doba ima svoje modne 5raze, ki jlh uporabljamo ob vseh mogo#ih in nemogo#ih prlllkah. !na od najbolj znanih naih 5raz je - (brez mene(, kar pomeni - (to me ne zanima, tega no#em(. * teml besedaml' udarjamo okrog sebe, tepemo druge, pa celo sami sebe ubijamo. Graza (brez mene( je pravzaprav zelo nevarna, #eprav ima lahko tudi pozitiven predznak. )o, poglejmo si zakaj.

%& Ne u+orabljamo je ob +ra em )asu


3 ibliji je zapisana prastara zgodba, ki je e danes neverjetno aktualna in se nai temi #udovito prilega. &ovedal vam jo bom. 3erjetno ste e sliali za $brahama, pobonega moa, o katerem je e na za#etku iblije zapisano' ($braham je ogu verjel in se mu je telo v pravi#nost.( $braham je bil #lovek, ki se dobro zaveda, kaken grenik je. Bivel je v pristnem odnosu z ogom in izpovedal mu je vse svoje grehe. *prejel je opro#enje, ki mu je bilo ponujeno. )ekega dne se je $braham sprl s svojim ne#akom 0otom. 3 ibliji je zapisano, da je bil $braham (bogat ivine, srebra in zlata(, pa tudi 0ot je (imel mnogo ovac, goveda in otorov(. )o, spor je nastal zaradi prepira med $brahamovimi in 0otovimi pastirji. Caradi teh prepirov okoli panikov so bill odnosi med sorodnikoma zelo napeti. 3erjetno poznate tisti nacisti#ni izrek' ()arod brez ivljenjskega prostoraA(, s katerim so obnoreli nemki narod ter zakuhali drugo svetovno vojno. &repiri med $brahamovimi in 0otovimi pastirji so postajali vse pogosteji. &o vsakem prepiru so svojim gospodarjem porocali, kaj so njihovi nasprotniki rekli ah( storili. ,azmere so se iz dneva v dan zaostrovale. Camislite si, dragi prijatelji, kaj bi na $brahamovem mestu storili vi Ebil je precej stareji od 0otaF% Me bi bil ta 0ot moj ne#ak, bi mu rekel' ("ako se lahko tvoji pastirji tako obnaajo do mojih sluabnikovA &oberi ila in kopita in 69;

spravite se stranA( )a to bi 0ot odvrnil' ()ikoliA Tudi jaz imam pravico, da sem tu. "ar ti pojdi stranA( /n prepir bi se vlekel v nedogled. &riel je trenutek, ko je bil popoln razkol med 0otom in $brahamom skoraj neizogiben. Tedaj pa je stari, poboni $braham zaprosil oga za pomo#. &ogledal je 0ota in pomislil' (&repir% rez meneA Tega si niti najmanj ne elimA( &oloil je svojo roko 0otu na ramena in mu dejal' (:ragi moj, naj ne bo prepira med nama, saj sva brataA( /n nato mu je predlagal, kako lahko brez prepira reita ta spor. (&repir% - rez mene, prosimA( je bilo $brahamovo stali#e. 3erjetno ste tudi vi e doiveli podobne provokacije. *te tedaj pomislili' (&repir% rez meneA( *te tako postopali% )e, verjetno ste se z veseljem spustili v prepir, morda ste e dandanes v sporu s tem all onim sosedom. 3idite, kolikokrat bi nam lahko ta kratka 5raza pomagala, da bi se izognili trpljenju, nemiru in grenkobi. Jezus je dejal' ( lagor tistim, ki prinaajo mir.( )ae kr#anstvo ni dosti vredno prav zaradi tega, ker v odlo#ilnih trenutkih ne re#emo' (&repir% rez mene, prosimA( Cato, ker v odlo#ilnih trenutkih prav alostno odpovemo. Je eno zgodbo vam bom povedal, ki mi je e posebno pri srcu. *te e sliali #udovito iblijsko zgodbo o mladem Joe5ti, ki so ga njegovi bratje prodali za sunja% "ot sunja so ga odpeljali v !gipt, ki je bil tedaj na vrhuncu svojega kulturnega razvoja. )a trnici ga je kupil bogata z imenom &uti5ar, ki je imel mnogo sunjev in velike hie. Joe5 je e v rani mladosH sklenil zvezo z ogom. Tudi to se dogajaA ,ekel je ogu' (,ad bi ti pripadalA( )o, sedaj se je popolnoma sam znael v !giptu. Opazoval je, kako drugi sunji laejo in kradejo, toda on ni hotel sodelovati. *eveda so ga zaradi tega zasmehovali. &ridobil pa si je zaupanje svojega gospodarja in ta mu je poveril odgovorne dolznosti. Ilejte, ljudje zasmehujejo kristjane, toda nanje bi se lahko zanesli, saj ne laejo in ne kradejo. /n tako je gospodar &uti5ar imenoval Joe5a, ko je ta odrasei, za upravitelja vsega svojega imetja. iblija to tako lepo opisuje, da se moram nasmehniti vsaki#, ko to berem' (/n tako je vse, kar je imel, prepustil skrbi Joe5a in ni skrbel za ni# ve#, razen za jedi, ki jih je jedel.( Tudi to bi najraje prepustil Joe5u, #e bi le lahko Joe5 tudi jedel namesto njega. Joe5 je zrasel v lepega mladeni#a. Obla#il se je elegantno 69>

/n z okusom. Tedaj ga je odkrila gospodarjeva mlada ena, ki je blla poganka. 3 pala#i, v katerl je ivela, ji ni bllo treba nlti s prstom migniti. 3se potrebno so postorill njeni snnji, ona pa je cele dnl prelenarila. Toda, (brezdelje je vir zla(. To je prav gotovo res. Bena se je (ogrela( za Joe5a /n ga za#ela zapeljevatl, Joe5 pa se je delal, kakor da nl# ne opazi. )ekega dne pa sta po nesre#nem slu#aju Joe5 /n &uti5aijeva ena ostala sama v nisi. )enadoma se je polna poelenja znala poleg njega. &rijela ga je za haljo in ga zaprosila' (Joe5, lezi z menojl( iblija #udovito opisuje, kako je Joe5 po kratkem razmisleku odgovoril' ()i govoraA rez meneA( &reutvo% rez mene, prosim5 )o, tako govorimo mi. 0judje v ibliji so se lepe izraali. Tudi Joe5 je to lepe povedal. :ejal je' ("ako bi mogel storiti nekaj tako stranega in greiti proti oguA( - To pomeni' ( rez meneA( , . 3e#ina starejih ljudi, morda tudi vi, se je e znala v takni preizkunji, ko bi lahko zagreili preutvo, kar se danes niH ne imenuje ve# greh. *te tudi vi v taki situaciji dejali' ( og me vidiA Tega ne bom storilA - rez menel( "ako bi se mi obnaali na Joe5ovem mestu% )a alost sem mnenja, da nam ne bi padlo na pamet, da bi izjavili' ()i govoraA( ( rez meneA(, ker moramo biti po boji zapovedi #isti v besedah in dejanjih. Tega (brez mene( se v kriti#nih trenutkih le redko spomnimoA Moram pa poudariti' og se spominja vseh grehov, ki jih vsakodnevno zagreimo. .udo je, #e se v odlo#ilnih trenutkih ne spomnimo na to 5razo, #eprav je to najbolji na#in, da se izognemo grehu /n ne krimo bojih zapovedi. Balostna zna#ilnost naega #asa je - boje zapovedi se ne spotujejo ve#. Ob ustoli#enju sedanjega ko5a sem imel cast pridigati na shodu hannoverskih pastorjev. Caprosili so me, da bi govoril o temi' ("aJ manjka nam, pastorjem in naim skupnostim%( Med pridigo sem dejal' (*amo to vam lahko povemO nam vsem manjka strah pred peklom in zavest, da og svojo vero in svoje zapovedi resno jemlje.( *ijajna 5raza obstaja in ta se glasi' ( rez meneA( Me nas prevzame duh #asa in se znajdemo v skunjavi, da bi prekrili boje zapovedi, recimo' ()o#emA( all ( rez meneA( 3 ibliji je opisana pretresljiva Jezusova prigoda. *in boji je na visokem hribu in poleg njega stoji hudi#. )e 69<

verjamete v obstoj hudl#a% .udi# zares obstaja, v to ste lahko popolnoma prepri#anlA .udi# stoji poleg *ina bojega, prikazuje mu vsa kraljestva tega sveta, vse njihovo bogastvo in mu govori' (3se to bo tvoje v trenutku, ko se bo meni poklonilA( *in boji pa mu je odvrnil' ()o#emA 3es svet se ti lahko priklonl, toda jaz no#emA( )o, Jezus je to precej lepe povedal. :ejal je' (Iospodarju, ogu svojemu se klanjaj in njemu edlnemu sluiA( $li ne bi bilo lepo, ko bi se nam 5raza (brez mene( vedno v pravem trenutku znala pri roki% *koda bi je bilo ne uporabiti, ko jo e imamoA

(& U+orabljamo jo" $o je ne bi smeli


$h, dragi prijatelji, mnogo ljudi v napa#nem trenutku govori' ( rez meneA( &red menoj stoji, kakor pravimo, (5rajer(. ,e#em mu' (Mlovek, kaj vse bi lahko bilo iz tebe, #e bi svoje ivljenje predal oguA( ()o#emA( mi odgovori. ()e ra#unajte nameA( :o oga se obnaamo kot ... :ovolite mi, da uporabim e en primer. &o zdravnikovem nasvetu se vsak dan sprehajam za kakno uro. )edavno tega sem se tako sprehajal po !ssnu, po znani poti blizu june eleznike postaje. )enadoma sem sredi poti naletel na star kav#. )ekdo ga ni ve# potreboval in ga je pod okriljem no#i enostavno pripeljal sem ter pustil tu v parku' ()aj mestna komunalna sluba poskrbi zanjA( Cgodbo tega starega kav#a si prav lahko zamislim. 3erjetno so ga podedovali od pokojne babice, oni pa so mladi, imajo moderno stanovanje z modernim pohitvom. ("aj naj naredimo s tem starim kav#em%( pravi mo. (!nostavno se ne ujema z naim ivljenjskim stllom. /n kdo ve, koliko mr#esa in podobnih stvari je v njem. )ajbolje bi bilo, da ga vremo stranA( /n tako so ga pustili tam, na moji priljubljeni sprehajalni poti. :andanes na isti na#in ravnamo tudi z ogom. og se enostavno ne ujema z naim ivljenjskim stilom. )e vklaplja se v nao moderno pluralisti#no drubo. )i v skladu z mentahteto naega #asa. "aj storiti z ogom% &ustimo (ta start kav#( v cerkviA *aj je tako in tako ves teden zaklenjena. :ragi prijatelji, og ni nikakren stari kav#. 3am je to 69=

jasno% og ni star kos pohitva, ki ga lahko po mill volji odvremo, ker je pa# priel iz mode. *e sploh zavedate, kdo je ogA 3erjetno je cerkev sama kriva, da je og postal problem. Be pri samem izgovarjanju besede - og, bi se moralA najeitiA Mi pa se skrivamo za paravanom nae indl5erentnostl napram ogu in govorimo' ()ame ne ra#unaj, ogA( Je nekaj bi vam rad povedal. Ilejte, veliko se govori o tern, da je ves zahod bolan, ne samo 5izi#no, zaradi raka in vseh mogo#ih drugih bolezni, temve# duevno bolan. )ajslabe od vsega je biti duevno bolan. $li veste, kako neverjetno raste tevilo depreslvnih ljudi% &ametni ljudje se spraujejo, kje je vzrok bolezni nasega starega kulturnega sveta. )eki vicarski zdravnik je glede tega izjavil nekaj zelo pametnega' ()aa generacija je resno zbolela, ker ji manjka og.( Ilejte, v srednjem veku so ljudje ra#unali na oga. To nam potrjujejo e velike cerkvene zgradbe. "ljub temu pa se je e tedaj #lovek poskual reiti oga. 3es marksizem ni ni# drugega kakor glgantski poskus, da bi se #lovetvo osvobodilo oga. Mlovek ho#e zamenjati oga s tehniko in se ga tako reiti. Cnanstveniki vodijo kampanje in razglaajo' ( oga niA( Mnoice kli#ejo' (,eligija je opij za ljudstvoA( Je najbolj neumni otrok bi se vpraal' (/n kje naj bi potem bil og%( - in si sesal palec. ()isem ga e videl, torej ga sploh niA( Mlovek se je na zares veli#asten na#in poskual reiti oga. $li veste, kako je danes% $li veste, kaj se je zgodilo% Mlovek se ni reil ogaA Je vedno i#em ateista, ki bi bil dovolj pogumen, da bi dejal' ( og ne obstajaA oga ni ve#A( Me pa le obstaja, je tako neumen, da njegovih besed nih#e ne jemlje resno. 3eliki pionir moderne atomske 5lzike, pro5esor MaR &lanck, je malo pred smrtjo objavil knjiico z naslovom' (,eligija in naravoslovne znanosti(. 3 njej je zapisal' (:anes je nam, znanstvenikom, samo po sebi razumljivo, da na koncu vsakega spoznanja stoji Odreenik.( 3idite% oga se nismo reiliA )edavno tega sem predaval v nekem hribovskem mestecu. "osem zve#er stopil iz cerkve, sem pred vhodom naletel na skupinico 5antov, starih priblino @7 let. (Cakaj ne vstopite%( sem jih vpraal. (MhA( je bil njihov odgovor. ,ekel sem' (Mh, to ni noben odgovorA &ovej mi,( sem se obrnil na enega izmed njih, (ali og obstaja%( ()e vemA( mi je odgovoril. )adaljeval 6;7

sem' (*aj to je zastraujo#eA Me og obstaja, mu mora pripadaH, #e pa ne obstaja, pa te prosim, da zapustl cerkev. *i e zapustil cerkev%( ()isemA( je dejal. 3praal sem drugega 5anta' ($li og obstaja%( (:a, verjamem, da obstaja(, ml je odgovoril. (O,( sem rekel, (povej mi, se ravna po njegovih zapovedih%( ()eeA( se je glasil njegov odgovor. )obeden od njih ni zanikal bojega obstoja, vendar pa niti eden izmed njlh ni zbral zadosH volje, da bi svoje ivljenje predal ogu. /n tako je povsod. "o pridem kam na obisk, mi moki pravijo' (3erjamem v oga, hojo v cerkev pa prepu#am drugim.( 0ahko to razumete% Mlovek ne zanika oga, vendar mu tudi pripada neA 3praanje o ogu ostaja nereeno. 3endar pa nereena vpraanja v nai notranj#ini ustvarjajo komplekse, duevno bolezen, ki uni#uje #loveka. /n tako propadamo, ker nimamo zadosti poguma, da bi raz#istili ta vpraanja v zvezi z ogomA ,azmerje med mokimi in enskami, ki hodijo v cerkev, je eden proti deset. "je so moki% C gotovostjo lahko trdim, da boste duevno propadli, e preden boste odli v pekel, ker nimate poguma, da bi pripadali ogu, niti se ga ne morete reiti. 3 lu#i te porazne situacije se nahajamo mi, kristjani, s svojim odreujo#im sporo#ilomO sporo#ilom, da je og, do katerega se tako nespotljivo obnaamo, zruil zid, ki ga lo#uje od nas in priel k nam v podobi Jezusa "ristusa. oanski Odreenik je priel na ta svetA /n ne samo, da je priel, temve# je za nas tudi umrl na kriu. "aj naj bi og e storil za nas, razen mu#enike smrti na kriu% )ato je premagal smrt, veli#astno vstal od mrtvih in odprl pot v ivljenje. /n mi, kaj mi pravimo na to% (To je zelo lepo in zanimivo, vendar ni zameA( "ar slabo mi postane zaradi take nedoslednosti, 5lzi#no mi postane slaboA "o sem bil e mlad pastor, sem imel v svojem okroju nekega delavca, ki me je vsakokrat, ko sem mu hotel govoriti o Jezusu, za#el zasmehovaH in se mi rogaH. "o sem ga vpraal' ("ako se boste vi soo#ili s smrtjo%(, mi je odgovoril' (3i, 5arji venomer plaite ljudi s smrtjoA Meni to ne pride do ivegaA( "o je umrl, ni imel niti ?7 let. Tik pred njegovo smrtjo 6;6

me je njegova ena poklicala in pohitel sem k njima. "o sem se znael ob njegovl postelji, sem mu rekel' (3 tem trenutku te Jezus poslednjikrat kli#e k sebiA( ilo je grozno. &oskual je molitl, toda ni mogel. ral sem mu besede iz iblije, besede milosti in tolabe, toda vse to mu ni ni# pomenilo. )eko# je govoril' (Meni to ne pride do ivegaA(, sedaj pa ogu ni bilo ve# mar zanjA +mrl je v globokem obupu, brez bojega miru. ,otim vas, za#nite resno jemati to veli#astno sporo#ilo ( og je namre# svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega *ina, da bi se nlh#e, kdor veruje vanj, ne pogubil, ampak bi imel ve#no ivljenje.( Jezus pa je storil e nekaj ve#. Iovori nam #udovite besede tolabe' (Ilej, na vratih tvojega srca stojim in trkam.( Moji dragi prijatelji, na svetu obstaja toliko vrst kristjanov. Obstajajo taki, ki mislijo, da so kristjani, ker pa# pla#ujejo cerkveni davekO prijazni ljudje, vendar zelo dolgo#asni. Obstajajo tudi taki, ki pridejo v cerkev samo za oi#. /menujem jih boi#ni kristjani. )eka druga vrsta kristjanov zopet pu#a svojim enam, da hodijo v cerkev, sami pa nikoli ne prestopijo njenega praga. To je zelo poceni kr#anstvoA Obstajajo pa tudi taki kristjani, ki pravijo' ("r#en sem.( Celo lepoA Toda #e je to vse...A Obstajajo tudi taki kristjani, ki so sliali besede ivega oga' (Ilej, pred tvojimi vrati stojim in trkam. Me bo kdo slial moj glas in mi odprl, bom priel k njemu.( /n kljub temu pravijo' (&usti meA )e potrebujem teA( "ako strano je toA (Jezus, prijetno je biti kristjan, toda popolnoma se predati, to je vendar malo preve#. To ni zameA( /n tako govorimo' ()o#emA( na popolnoma napa#nem mestu. Me ho#ete krasoto Jezusa "ristusa osebno izkusiti, tedaj pozorno posluajte pri vratih svojega srca. "o boste zasliali trkanje, mu odprite vrata na steaj in ga sprejmite v svoje ivljenjeA

*& Obs#aja ne$do" $i ni ni$oli u+orabil #e besede


Ta nekdo je sam Jezus "ristus. &rav gotovo je imel dosti razlogov, da bi dejal' ()o#emA rez mene, prosimA( toda tega ni storil. .vala ogu, da niA 6;@

:ovolite mi, da vam v zvezi s tem povem neko zgodbo. :anski pisatelj Jacobsen je napisal ganljivo novelo' ("uga v ergamu(. ergamo je mestece v /taliji, nedale# stran od ,avene, sezidano na hribu in ena sama kamnita pot vodi do njega. Jacobsen opisuje, kako je v srednjem veku v tem mestecu izbruhnila kuga. IroznoA :an in no# je zvonil nav#ek. 0judje so molili in prosili oga. "le#e so prosili pomo#i, toda odgovora ni bilo. "uga je e huje besnelU. *#asoma so postalA popolnoma otopeli. :ejali so' ( og je mrtevA( /z kleti so privalili sode in priredili veliko gostijo. "malu so v pijanosti za#eli prave seksualne orgije, ne da bi se menili za to, kdo gre s kom. Ca#ele so se prave bakanalije, orgije obupa. To je trajalo cele dneve. ilo Jim je vseeno, prepustili so se svojim strastem in instinktom. Tu in tarn se je kdo sredi plesa zruil, zadet od bolezni. &ustili so ga, da je obleal, kjer je padel. Orgija se je nadaljevala. - (Jejmo in pijmo, jutri bomo umrliA( )ekega dne so se zaustavili, zasliali so nekakno pesem. *tekli so na mestna vrata in zagledali procesijo spokorjencev, ki so se pojo# priblievali po kamniti cesti' ("2rie !leison, Iospod, usmili se nasA( )a #elu povorke je kora#il mlad menih in nosil teak lesen kri. "o je procesija prispela do mestnih vrat, so jih zbrani me#ani za#eli zasmehovati' ( edakiA Tu oga ni ve#A &ustite te svoje bedaste litanijeA og je mrtevA &ridite, jejmo in pijmo, jutri bomo tako in tako vsi mrtviA( Menih, ki je vodil procesijo, se ni zmenil a te besede. * svojim tekim kriem je nadaljeval pot. -erkvena vrata so bila odprta in procesija je lahko neovirano vstopila. Menih je naslonil kri na zid. :ivja, 5anati#na horda obupanih in pijanih me#anov jim je sledila v cerkev. Mesar divjega izgleda, prepasan s krvavim predpasnikom, se je povzpel na oltar, pograbil pozla#en kelih in zarjovel' (&ijmoA &ri nas je og mrtevA( Menih se je, ves bled v obraz, povzpel na prinico in dvignil roke. 0judje so se v pri#akovanju njegovih besed umirili. 3 nastali tiini so sliali njegove besede' ()ekaj vam bom povedal. "o je *in boji visel na kriu in ko so mu roke in noge prebijali z eblji, se je ljudstvo prav tako posmehovalo, ga psovalo in se mu rogalo. Je celo razbojnika, ki sta visela na njegovi levi in desni, sta se pridruila drhali in se mu 6;8

rogala. *in boji je pomislil' KMoram res umretl za te ljudi, kl jih moja smrt prav ni# ne gane%A Ca to umazano #lovetvo, kl nikoli ve# ne bo #isto%AK )ato je pomislil' K)o#emA )o#emAK C boansko silo je izpulil eblje iz lesa, sko#il s kria in iztrgal svoje obla#ilo iz rok rimskih vojakov s tako mo#jo, da so ti kar popadali po tleh. Oblekel se je in se vrnil v nebo govore#' KCa take ljudi no#em umretiAK "ri je ostal prazenA /n tako sedaj ni ve# odreitve, sre#e, niti odpu#anja. &reostala sta nam samo e smrt in pekelA( Tako je govoril menih. )astala je smrtna tiina. Mesar je e prej zlezel z oltarja. *tal je pred prinico in kelih se mu je odkotrljal iz roke. ()i ve# odpu#anja, niti odreitve...( )enadoma je mesar stopil proti menihu in mu z ostrim tonom zaklical' (Ti, vrni Odreenika na kriA 3rni Odreenika na kriA( :ragi prijatelji, menih ni prav povedal. )ajbolj ganljivo je ravno to, da *in boji ni rekel' ()o#emA rez meneA( 0ahko bi celo rekli, da visi na kriu vse do danes, #eprav ljudje pravijo' ("ariera, uitki in vse stvari tega sveta so nam vaneje od nae odreitve.( Ta Odreenik, ki se nikoli ni nehal zanimati za vas, bi po pravici lahko rekel' ()o#em umreti za vasA :elajte, kar vas je voljaA( Me bi bil jaz Jezus, bi pustil, da svet propade. Toda Jezus, *in boji, Odreenik, ni rekel' ()o#emA(, temve# je za nas odel v smrt in sedaj nas i#e, da bi nas odreilA "ako dolgo vas bo e moral iskati% "daj boste kon#no dojeli, da vas Jezus eli imeti% "daj se vam bodo odprle o#i in boste rekli' (Moj OdreenikA( )a kratko spregovorimo e o poslednji temi.

,& 8Brez mene ne more#e nie s#ori#i8


3este, kadar mi re#emo (brez mene( na koneu vedno stoji klicaj. Jezus je neko# dejal' ( rez mene(, toda brez klicaja. -el stavek se glasi' ( rez mene ne morete storiti ni#.( 0ahko ste prepri#ani, da je to resnica in da je vse, kar po#nete brez njega, z vidika ve#nosti ni#vrednoA )ekega dne sem opazoval, kako sta se na ulici pretepala dva de#ka. "o je mimo priel tretji, jih je tudi on skupil. "o sem se Jim priblieval, da bi jih spravil narazen, sem bil pri#a 6;?

pretresljivemu prizoru. Mali se je nekako reil iz primea. /z o#i so mu tekle solze, iz nosa pa kri. "o se je za nekaj korakov oddaljil od prvih dveh 5antov, se je obrnil in zaklical' (*amo po#akajta, povedal bom mojemu starejemu bratuA( Opazil sem, kako mu je bilo naenkrat vse dobro. *aj ima starejega brata, ki mu lahko vse pove in ki mu bo pomagal. &omislil sem' (:ragi moj 5anti#, lahko si sre#en, da ima starejega brataA( &reinilo me je veliko veselje, ker imam tudi jaz v Jezusu svojega velikega brata, ki mi venomer stoji ob straniA 0epo je, kadar veliki brat stoji ob svojih in jih opominja' ( rez mene ne morete storiti ni#.( )ek kristjan je napisal #udovito pesem' .zemi si ivljenje moje, za vekomaj naj bode tvoje. .zemi si dneve in noi, ivljenje moje naj te slavi. Cakaj ne bi tudi vi rekli svojemu Odreeniku, ki je za vas toliko storil' (Jezus, brez tebe no#em ve# ni#esar storitiA(

6;9

Ali

eri obs#aja go#o os#?

)e obstajaA *amo nekaj je popolnoma jasno, v religioznih zadevah ni ni# gotovega. (,eligija( je po svoji de5iniciji ve#no iskanje oga. To iskanje nujno spremljajo nemir in negotovost. Ca razliko od tega pa je !vangelij nekaj povsem drugega. !vangelij je boje iskanje nas. Cato je bolje, da vpraanje postavimo takole' ($li obstaja gotovost, gotovost v kr#anstvu%(

%& 7eli$a nego#o os# glede Boga


Moram re#i, da smo sodobni ljudje dokaj smeni. 3 trenutku, ko nas kaj zaboli, takoj ste#emo k zdravniku in vpraamo' (Iospod doktor, tu in tu me boli. "aj bi to lahko bilo%( Belimo natan#no vedeti, kaj je narobeA $li pa drug primer. :ruina i#e hino pomo#nico in na njihov oglas se javi neko dekle. (:a,( ji pojasnjuje gospodinja, (imeli boste svojo sobo s toplo in hladno vodo, televizor in hi-5i stolp. /meli boste tudi en prost dan tedensko.( (To bi mi ustrezalo(, pravi dekle, (vendar bi rada vedela tudi, kakna bo pla#a.( ()o,( ji odvrne gospodinja, (o tem bomo govorili ob drugi priliki. )ajprej bi rada videla, kako se boste obnesli.( ()e, ne,( se upre dekle, (pod temi pogoji ne morem sprejeti. Be sedaj bi rada vedela, koliko bom zasluila.( Je imelo dekle prav% *evedaA Me i#emo delo, je eno od najpomembnejih vpraanj' ("akna je pla#a%( all pa ("aken bo moj status%( ,adi bi vedeli, prl #em smoA 3 vpraanju denarja ne prenaamo nikakrne negotovosti. :a, na vseh podro#jih ho#emo vedeti, pri #em smo, samo na najvanejem podro#ju, naem odnosu z ogom, toleriramo prav neverjetno negotovost. &red mnogimi leti sem v $ugsburgu vodil serijo sestankov, ki so potekali v otoru, postavljenem na &lUrreru Emestni sejemski prostorF. Organizatorji teh sre#anj so imeli sijajno zamisel. "er so lokali ob sobotah zvecer po navadi prepolni ljudi, so zaklju#ili' (*re#anja naj bodo v soboto zvecer opolno#i.( Tega v javnosti nismo objavili, ker smo hoteli prepre#iti, da bi na sre#anja prili vsi dragi, radovedni 6;;

kristjani. )ekaj pred dvanajsto so moji prijatelji kriarili po mestu in zbirali (no#ne ptice(, ki so zapu#ale lokale Eve#ina se jih zapre ob polno#iFO barmane, ki so se vra#ali domov in natakarice, ki so zaklju#evale naporni delovni teden. $vtomobili so dolgo izkrcavali svoj (tovor( pred vhodom v otor. "o sem e opolno#i povzpel na podij, sem zagledal zbrano drubo, kakrno sem imel le redko prilonost videti. )ekateri so bill nialo opiti, eden od njih se je usedel natan#no pred manoO debeluh s preve#eno cigaro v ustih in klobukom, kakrnim moji 5antje pravijo (melona(. (+pam, da bo vse dobro(, sem si mislil. Ca#el sem govoriti. "o sem prvi# omenil oga, mi je debeluh z (melono( sko#il v besedo' ( og ne obstajaA( 3si so se zasmejali. )agnil sem se preko pulta in ga vpraal' (*te popolnoma gotovi, da oga ni% *te stoodstotno prepri#ani v to%( &opraskal se je po glavi, da mu je (melona( skoraj padla na o#i, prestavil cigaro na drugo stran ust in kon#no izjavil' ()o, nih#e ne more tega stoodstotno vedeti.( )a te besede sem se mu nasmehnil in dejal' (/n vendar obstajaA Jaz to dobro vemA( ("aj ne poveste,( me je prijel za besedo, (odkod pa vam toliko znanja o ogu%( )ato sem mu pojasnil, da zaradi Jezusa zanesljivo vem, da og obstaja, in tudi vse drugo, kar lahko #lovek dojame o ogu. To je utialo prav vse zbrane. *te vi gotovi o zadevah, ki se ti#ejo oga% To spraujem tiste, ki se smatrajo za kristjane. $li lahko re#ete' (0ahko priseem, da je obtonica z mojimi grehi zbrisana in da je cena v celoti izpla#ana(% 3e#ina bi jih, na alost, odgovorila' (+pam vsajA( *meno je da, kar se ti#e oga, tako kristjani kakor pogani ivijo v enaki negotovosti in dvomih. Me bi se sprehodil skozi mesto in spraeval mimoido#e' (&ovejte mi, ali verjamete, da og obstaja%(, bi mi odgovarjall' (:a, nekaken og gotovo obstaja.( /n #e bi jih e naprej spraeval' ($li mu pripadate%(, bi mi odgovorili' ()e vemA( - 3 kakni neverjetni negotovosti in nejasnosti so ljudje v zvezi s tako vanim vpraanjemA To, kar vam bom sedaj povedal, se je zgodilo nekemu mojemu mlademu prijatelju. Takrat je bil e student, poleti pa, ko ni bilo predavanj, se je preivljal kot pomoni zidar. )ekega dne so njegovi sodelavci izvedeli za njegove aktivnosti v evangelijski mladinski skupini. ($li hodi k pastorju uschu%( so ga vpraali. (:a.( - Ca#eli so drug drugemu namigovati. 6;>

(&otem pa gre gotovo vsako nedeljo v cerkev%( (*evedaA( (3sako nedeljo%( (3sako nedeljoA( (Misto vsako nedeljoA $li si zmean%( ()ee(, Jim je odvrnil, (tudi med tednom hodim k prou#evanju iblijeA( (*aj se ti je zares zmealoA( /n nato so za#eli izlivati svoj strap' (Garji poneumljajo ljudiA( - ("r#anstvo se ni obneslo, #eprav je imelo na razpolago skoraj @777 letA( ( iblija je ena sama velika neumnostA( *kratka. 5ant je bil prepu#en nesramnemu porogu, toda ker je imel na sre#o (debelo koo(, je vse mirno prenesel. "o so 5antje zaklju#ili, Jim je dejal' ("er ste pa# o kr#anstvu taknih misli, sklepam, da ste izstopili iz cerkve.( 3si so utihnili. !den od starejih je kon#no prekinil molk' ("aj misli s tem - zapustili cerkev% Mlovek boji, jaz verjamem v. ogaA Misli, da si samo ti kristjan% Tudi jaz sem kristjanA 3erjamem v ogaA( Tedaj so ga tudi ostali za#eli napadati' (Cakaj bi se rad naredil boljega od nas% Tudi mi smo kristjaniA Tudi mi verjamemo v ogaA( )enadoma so se vloge zamenjale. *edaj so vsi v en glas vpili' (Tudi mi verjamemo v ogaA Tudi mi smo kristjaniA( "o so kon#ali, jih je moj prijatelj vpraal' (Cakaj me pa potem zasmehujete%( )jihov odgovor je bil' ($h, na ivce nam greA * tabo se ne da pogovarjatiA( 0ahko to razumete% Odrasli ljudje, prekaljeni zidarji, ki lahko z lahkoto zvrnejo ve# steklenic piva, najprej peklensko zasmehujejo kr#anstvo, naposled pa izjavijo' (&rosim lepo, tudi mi smo kristjaniA( "aj bi #lovek rekel na to% $li ni to pretresljivo% Ilovek se v zvezi z ogom in ve#nostjo prepu#a veliki negotovosti. 3#asih se obnaamo kot pogani, v#asih kot kristjani, pol na pol. Mar ni res% ojim se, da ve#ina izmed nas Civi v taki negotovosti in nejasnostiA

(& Biblija nam go ori o )udo i#i go#o os#i


3erjetno se boste za#udeno vpraali' (:obro, gospod usch, ima kr#anska vera sploh kakno zvezo z gotovostjo% $li ni v resnici kakor v tisti ali - v kr#anstvu se nl# ne ve, v vse pa je treba verjetiA%( &red krUtkim sem slial e enega od mnoYh (biserov(O ki jih posluam e celo lvljenje' (3este, jasno mi je, da je dva 6;<

krat dva tlri, toda v kr#anstvu se ne da ni# zagotovo vedeti, lahko se samo verjame.( To je torej predstava, da v kr#anstvu ne smemo uporabljati svojega razuma, temve# moramo slepo verovatl v kr#anske resnice. Tega mnenja je ve#ina ljudi. )ekdo drug spet re#e' (:a, pastor usch, saj niti vi, kristjani, niste enotni. Obstajajo katolikl,, evangeli#ani in mnogi drugi. !vangeli#ani pa se spet delijo na luterane, re5ormirane ltd. "do ima potemtakem prav%( Cdi se mi, da je celo kr#anski svet sam globoko prepri#an, da je kr#anska vera nekaj najbolj negotovega. To pa je velika neumnost. 3 bistvu se lahko le iz )ove zaveze u#imo, kaj je to kr#anstvo. 3saka stran v njej je polna ohrabrujo#e gotovostiA 3erjemite mi, brez dvoma je takoA *meno je, da toliko kristjanov ivi v takni negotovosti. To sploh ni podobno kr#anstvu. Cares neA -ela )ova zaveza je polna silne gotovosti. )ajve#ja gotovost je - og obstajaA )e nekakno 3rhovno bitje, &revidnost, +soda all (nekaken bog(, temve# Civi og, o#e Jezusa "ristusa. Odkod to vemo% og se nam je odkril preko Jezusa "ristusaA To je popolnoma gotovo. Odprite iblijo na kateri koli strani in ne boste naleteh( na nobene religiozne probleme, temve# na pri#evanje' og CiviA ,azodel se je v Jezusu "ristusuA Mlovek, ki Civi brez oga, Civi bedno in v zmoti. iblija nam tudi zagotavlja, da nas ta og, ki lahko uni#i vse narode in ob poslednji sodbi obsodi vse ljudi, ljubi s silno ljubeznljo. To ni nobena predpostavka, temve# obljuba, zapisana v pismu ,imljanom v osmem poglavju' (&repri#an sem, da nas niti smrt, niti ivljenje, niti angeli, niti oblastniki, niti sedanjost, niti bodo#nost, niti sile, niti viina, niti globina, niti katerokoli bitje ne more lo#iti od ljubezni boje, ki je v Jezusu "ristusu, naem Iospodu.( 0jubezen boja je z Jezusom prila k namA Tega ne predpostavljamo, temve# zagotovo vemo. "je je ljubezen boja% og nas ljubi preko Jezusa. Jezusovi u#enci pojejo' Ko mir ml nebeki spet prsi prevzame vesele, eprav e grozijo nevihte, viharji in strele, kljub temu prepeval bom z vero povsod, lepo ml in dobro je, ko z menoj je +ospod. Izbrisan moj dolg je, moj greh oproen, zdaj miren sem v dui in v sr"u sproen. 6;=

Odreil me Jezus je s smrtjo na kri u trpeo. ,lava ti !og moj, kliem zdaj z duo goreo... i lahko tudi vi prepevali to pesem% *e vam sploh sanja, o #em govori% 0judje iz iblije so bili popolnoma gotovi, da pripadajo ogu. :avid v ?=. psalmu pravi' (Toda mojo duo bo og reil iz podzemlja, ker me je sprejel.( )e govori' (+pam, da bom neko# odreen(, temve#' (Jaz vem, On me je sprejel.( $ll pa' ( og nas je reil oblasti teme in nas povedel v kraljestvo svojega ljubljenega *ina.( Jezusovim u#encem je njihov +#itelj radikalno spremenil ivljenje - in tega so se tudi zavedaliA &osluajte, kaj govori eden izmed njih' (Mi vemo, da smo iz smrti preli v ivljenje.( (Mi vemoA( 0ahko tudi vi to re#ete% $li pa' ()jegov :uh izpri#uje mojemu duhu, otrok boji sem.( odite pozorni na besedo (sem(A iblija je polna take gotovosti. Od kod torej naemu narodu to neumno reklo' (@ in @ je ?, to je #isto jasno, v kr#anstvu pa ne moremo ni# zagotovo vedeti, temve# moramo slepo verjeti(% Tudi meni je popolnoma jasno - @ krat @ je ?, e bolj zanesljivo pa vem, da og obstajaA :obro vem, @ krat @ je ?, e bolj pa vem, da nas og ljubi preko Jezusa "ristusa. 0judje, ki so se obrnili na oga, pravijo' (3emo, @ krat @ je ?, e bolj pa smo gotovi v to, da smo postalA otroci bojiA( 3praam vas, kje lahko v dananjem kr#anstvu naletimo na takno gotovost% "je% To nam kae, kako zelo smo se oddaljili od iblije in njenega nauka in kako skrajni #as je, da se vrnemo k njejA Odvrzite svoje povrno kr#anstvoA Me ste povrni kristjani, ne boste imeli od tega nobene koristi. "oristilo vam bo ele biblijsko kr#ansko stali#e. *amo to se izpla#aA /zpla#a se biti gotov, da og obstaja, og, ki nas ljubi s silno ljubeznijo, og, kateremu lahko pripadamo. 3se drugo se ne izpla#aA Ta gotovost preveva vse pesmi, ki jih pojejo v kr#anskih skupnostih. To je ena izmed njih' ,rena brezskrbnost, Jezus je moj! &jemu pripadam, ni ve nJsem svoj. Po &jemu odreen, sreen vsak dan, v -uhu sem rojen in v krvi opran. .se svoje ivljenje prepevam okrog, 6>7

astim te in hvallm, ker ti si moj !og! "r#anstvo ni tavanje po gosti megli, temve# resni#no kr#ansko stali#e, #vrsta in popolna gotovostA &esem pravi takole' Kristus je temelj in upanje moje, na njega naslanjam ivljenje svoje. .se, razen njega kaj kmalu izgine, kot stena je Kristus 0 nikoli ne mine. Kdor v &jega zaupa, za &jega ivi, ne zida na pesku, zid veno stoji. &e zida na pesku, zid veno stoji. :ovolite mi, da e enkrat poudarim dve vani zadevi. Iotovost v kr#anstvu pomeni' objektivno vedeti, da og obstaja in da je njegovo odkritje v Jezusu resni#no, pa #eprav bi ves svet zavrgel resnico o tem, da je Jezus umrl zaradi sprave med ogom in clovekom in potem od smrti vstal, da bi odreil grenike, #eprav nih#e drug ne verjame v to. Iotovost v kr#anstvu pomeni, da vemo, da obstaja og, ki se je odkril v Jezusu "ristusu, ki je umrl in je od smrti vstal. To vem, ker sem s pomocjo odresujoce vere to resnico osebno sprejel. Metudi bi deset tiso# pro5esorjev prepri#evalo mladega kristjana, da Jezus ni vstal od mrtvih, jim on lahko mirne due odvrne' (*potovani pro5esorjiA Jaz vem - moj Odreenik iviA( Metudi je cel svet proti, lahko vernik re#e' (Jaz vem, zakaj verujemA( /n #e bi mene zasuli s kupom znanstvenih predpostavk, bi vam odgovoril' (*am bolje vemA( /n #e bi bil ves svet v dvomu, bi jaz dejal' (Jaz sem prepri#anA( :ragi prijatelji, takno gotovost nam daje kr#anska vera, ki je osnovana na ibliji.

*& 3n i" s#e i +re+ri)ani?


Cares, ste tudi vi tako #vrsto prepri#ani% $li pa vam gotovosti e vedno primanjkuje% Me re#ete' (:o sedaj sem bil prepri#an, da sem kristjan. )i# ve# mi ni jasnoA(, tedaj je to, o #emer sem govoril, padlo na plodna tla. 6>6

*pominjam se nekega kr#anskega mladinskega tabora na )izozemskem, ki sem se ga udeleil s svojimi 5anti. Ob dveh pono#i je nekdo potrkal na vrata moje sobe. Odprl sem jih in pred vrati zagledal vso mojo skupino v piamah. ("aj bi radi%( sem jih vpraal. !den od njih je odgovoril' (Mislili smo, da smo kristjani, sedaj pa smo sprevideli, da to e nismoA( /n to jih je tako vznemirilo, da so sredi no#i, ob dveh, hoteli razreiti dilemo. &omembno je sprevideti, da smo, #eprav se imamo za kristjane, e zelo dale# od gotovosti, o kateri nam govori iblija. *purgeon, veliki angleki pridigar, po katerem je og prebudil duhovnost mnogih ljudi, je neko# izjavil' (3era je esti cut.( "akor veste imamo pet #utov, ki nam pomagajo spoznavati ta svet. To so' vid, sluh, otip, okus in vonj. * pomo#jo teh petih #utov lahko doivljamo ta tridimenzionalni svet. Mlovek, ki ivi samo s pomo#jo teh petih #utov, se sprauje' ("je je og% )e vidim ga. )iti Jezusa ne vidim. 3 te stvari ne verjamemA( Jele ko nas og presvetli s *vetim :uhom, dobimo tudi esti cut. Takrat lahko ne samo gledamo, posluamo, se dotikamo, duhamo in okuamo, temve# lahko spoznavamo tudi nek drug svet. iblija pravi' (To je ve#no ivljenje, spoznati tebe, edinega pravega oga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa "ristusa.( Tu pride do izraza esti cutA )edavno sem v !ssnu obiskal nekega zelo uspenega industrialca. )jegova pisarna, do katere sem se prebil skozi tevilne druge pisarne in #akalnice, se je nahajala v visoki poslovni zgradbi in iz nje si lahko videl ve# kot pol mesta. *voj posel sem hitro opravil, nato pa sva se za#ela pogovarjati. ,ekel je' ("ar zanimivo je, da imam enkrat v svoji pisarni pastorjaA( (&rav gotovo,( sem mu odgovoril, (to je zares vznemirljivoA( )adaljeval je' ()ekaj mi povejteO po vojni sem v#asih zahajal na kakne teoloke seminarje, vendar pa sem dobil vtis, da ...( ("ar povejte,( sem ga vzpodbujal, (dobre ivce imamA( (Torej, imel sem vtis,( je rekel, (da je kr#anstvo zelo nejasna zadeva. Ilejte, poslual sem predavanja na teme kakor na primer' K"ristjan in gospodarstvoK, K"ristjan in razoroitev6, K"ristjan in oboroitevW K"ristjan in denarK, K"ristjan in njegova cerkevN. Toda nih#e nam nikoli ni povedal, kaj v resnici pomeni biti kristjan. 3erjetno e sami niso vedeliA( Te besede, ki sem jih poslual v njegovi lepi pisarni, so 6>@

me zadele kakor klo5uta v obraz' (3erjetno e sami niso vedeliA( (Oh, nimate pravA( sem mu dejal. Ca#udeno me je pogledal in vpraal' (Mi lahko vi poveste, kaj je to kristjan%( (Oh, da,( sem odgovoril, (na to bi vam rad jasno odgovoril. Tu ni nobenih nejasnosti.( (.a,( je malo porogljivo odvrnil, (nekateri pravijo, da je kristjan nekdo, ki e nikoli ni imel problemov s policijo, drugi spet pravijo, da je kristjan tisti, ki je cerkveno kr#en in pokopanA( )adaljeval sem' (Iospod generalni direktor, povedal vam bom, kaj pomeni bitA kristjan. "ar primite se za stolA "ristjan je #lovek, ki lahko iz globine svojega srca izjavi' (3erjamem, da je Jezus "ristus resni#ni og, od O#eta rojen v ve#nosti in resni#ni #lovek, rojen od device Marije, moj Iospod, ki je odreil mene, prekletega in izgubljenega #loveka.K Iospod generalni direktor, tudi vi ste Kprekleti in izgubljeni #lovekKA( - &okimal je. ,azumel je. &riznal je. Takni smo mi vsi. (:obro,( sem nadaljeval, ( K... ki je mene, izgubljenega in prekletega odreil, odkupil moje grehe in me osvobodil izpod oblasti hudi#a.K Iospod direktor, (... osvobodil oblasti hudi#aKA( *pet je pokimal. To je e poznal. )adaljeval sem' (... ne z ne#im netrajnim - srebrom ali zlatom, temve# z dragoceno krvjo "ristusovo, nedolnega in brezmadenega Jagnjeta... Kda bi lahko postal njegova lastK. 3idite, kdor lahko re#e' K&ripadam Jezusu, njegova last sem, s svojo krvjo je odkupil moje grehe, ter me reil smrti in pekla. &repri#an sem v toAK, ta je kristjan, gospod direktor.( Ca trenutek je zavladala tiina. )ato se je razburil' ("ako priti do tega% "ako naj pridem do tega%( Odgovoril sem mu' (3aa tajnica mi je povedala, da odhajate na dopust. Je danes popoldne vam bom poslal )ovo zavezo. 3zemite jo s seboj in vsak dan preberite en del Janezovega evangelija, berite in molite zraven. Tako boste prili do tega.( "r#ansko stali#e, kakrnega odkriva )ova zaveza, je gotovost, da so objektivne resnice pravilne in da jih lahko s subjektivno vero sprejmemo in se tako odreimoA *te tudi vi tako gotovi% *am ne bi mogel iveti, #e ne bi bil gotov, da me je og sprejel. )ekega mladeni#a sem vpraal' ($li ljubi Jezusa%( (:a,( je odgovoril. (&a ve, ali te je sprejel% $li si njegova last%( ()isem #isto prepri#an. Je vedno me preveva sum.( (Mlovek boji,( sem mu dejal, (tako ne bi mogel iveti. Jaz moram biti prepri#an v to, da me je og sprejelA( 6>8

3i, negotovl kristjani, ki e ne veste, all og obstaja all ne, ki veste kakno je vae 5lnan#no stanje do zadnje pare, o ogu pa ne veste nie, vi niste kristjaniA "akor u#i )ova zaveza, so kristjani tisti, ki lahko re#ejo' (3erjamem, da je Jezus postal Iospodar mojega ivljenja.( ,ad bi vam povedal neko zgodbo, ki ste jo verjetno e sliali. Ieneral von 3iebahn je pripovedoval, kako je med nekim manevrom jahal skozi gozd, se zataknil za neko vejo in strgal uni5ormo. Ca generala se ne spodobi, da hodi naokoli s strgano uni5ormo. "o je zve#er prijahal v vas, kjer se je nastanil glavni stab, je opazil gru#ico vojakov, ki so sedeli na nekem zidu. Caustavil je konja in zaklical' (Je kateri od vas kroja#%( !den od vojakov je vstal in dejal' (Iospod general, jaz sem "roja#.( Ieneral von 3iebahn mu je takoj ukazal' (Takoj pridite v moj tab v kr#mi K&ri jagnjetuK in pokrpajte mojo uni5ormo.( 3ojak mu je odgovoril' (Tega pa ne morem storiti.( ("ako ne morete% *aj ste kroja#A( (Oprostite, gospod general(, je odvrnil vojak, (jaz se samo piem "roja# E*chneiderF, toda nisem kroja# E*chneiderF.( "o je pripovedoval o tern dogodku, je general von 3iebahn dejal' (To bi se lahko reklo tudi za mnoge kristjane. /majo se za kristjane, v bistvu pa bi morali re#i' KJaz se samo imenujem kristjan, v resnici pa nisem kristjan.( 6 Oh, kako zastraujo#e stanjeA /n kako nevarno, saj tak #lovek sploh ni odreenA

,& Ka$o se lah$o do$o+ljemo do go#o os#i?


3erjetno bi me radi vpraali' ("ako doseemo takno gotovost%( Odgovoril vam bom' (&rosite oga za toA( ,edno za#nite brati iblijo, vsak dan si vzemite 69 minut za toA ,ad pa bi vam povedal e nekaj zelo vanega. 3 veri se do gotovosti ne dokopljemo z logi#nlm razmiljanjem, temve# s pomo#jo vestiA "o se dandanes z ljudmi pogovarjam o kr#anstvu, me #esto spraujejo' (Iospod pastor, sam na alost ne morem verovati. 3 ib+ji je toliko protislovij.( (&rotislovij%( jih vpraam. (:a, protislovij. )a primer, v ibliji pie, da sta imela $dam 6>?

in !va dva sinova, "ajna in $bela. "ajn je ubil $bela in ostal sam. Odel je v tuje deele in si poiskal eno. Toda, #e so bili oni edini ljudje, kako si je lahko potem poiskal eno% Iospod pastor, tega zares ne razumem.( *te to zgodbo sliali% )emci z njo opravi#ujejo svojo nevero. "adar mi kdo govori o tem, mu obi#ajno odvrnem' (Cares zanimivo. Tu imate iblijo. "je natan#no pie, da je "ajn odel v tujino, da bi poiskal eno%( Tedaj zardijo. (:obro,( nadaljujem, (#e tako pogumno zavra#ate iblijo, s pomo#jo katere je na tiso#e razumnih ljudi nalo vero, #e se smatrate za pametnejega od njih, tedaj ste verjetno iblijo temeljito preu#ili. &okaite mi torej, kje je to zapisanoA( 3saki# se pokae, da o tem nimajo pojma. Tedaj jim sam pokaem to mesto v Ienezi. Tarn pa sploh ni napisano to, kar trdijo oni, temve# nekaj povsem drugega' ("ajn je odel izpred Iospodovega obli#jaK ter se naselil v nodski deeli, vzhodno od !dena... "ajn je spoznal svojo eno in je spo#ela ter rodila .enoha.( *vojo eno je privedel s seboj. "do je bila ta enska% &rej je bilo re#eno, da sta imela $dam in !va mnogo sinov in h#era. Ta enska je bila "ajnova sestra. iblija jasno govori o tem, da je og elel, da ves #loveki rod nastane iz ene krv0 Caradi tega so se morali na za#etku bratje in sestre medsebojno poro#ati in eniti. "asneje je og to prepovedal. $li vam je zdaj jasno% Taknemu #loveku se pri tem vsa njegova teorija porusi kakor hia iz kart. 3praali se boste, all ga je to privedlo k veri% )i govoraA &ri pri#i ima pripravljeno novo vpraanje' (Iospod pastor, povejte mi...( - /n zgodba se ponovi. To nam jasno pokae, da lahko nekomu odgovorimo na tiso# vpraanj, pa bo e vedno ostal v temi, kakor prej. :o vere se ne dokopljemo s pomo#jo logi#nega razmiljanja, temve# s pomo#jo duhaA Moj predhodnik v !ssnu je bil Julius :ammann, pastor in pridigar. )eko# ga je neki mladeni# spraeval o "ajnovi eni in podobna vpraanja. :ammann je zamahnil z roko in dejal' (Mladeni#, Jezus "ristus ni priel, da bi odgovarjal na razna vpraanja, temve# da bi odreil grenikeA 3rnite se, ko boste sprevideli, da niste ni# drugega kakor ubogi grenik.( 0judje nemirnega duha, ljudje, ki vedo, da njihovo ivljenje ni takno, kakrno bi moralo biti, ljudje, ki ne morejo umiriti svoje due, takni ljudje se morajo nau#iti, kako verjeti v 6>9

Odreenika. ,azumsko dojemanje bo prilo kasneje. )a vsak na#in vam moram povedati, kaj se mi je neko# pripetilo. Cgodilo se je v neki bolniki sobi, v kateri je lealo est mokih. Takoj, ko sem vstopil v sobo, so me prijazno pozdravili' ($h, gospod pastor, kako lepo, da ste priliA ,adi bi vas nekaj vpraali.( (Me veseli,( sem odvrnil, (kaj bi me radi vpraali%( &redvideval sem, da so mi pripravili eno od tistih vpraanj, v katerih se skriva past. Tedaj me je eden od njih vpraal' ($li verjamete, da je og vsemogo#en%( (:a, verjamemA( (:obro, potem pa mi povejte, ali je mogo#e, da og ustvari kamen, ki je tako teak, da ga e sam ne more dvigniti%( *te opazili, kje lei past% Me bi odgovoril, da lahko, tedaj og ni vsemogo#enO #e pa bi odgovoril, da ne more, tedaj bi spet izpadlo, da ni vsemogo#en. ($li lahko va og ustvari tako teak kamen, da ga niti sam ne more dvigniti%( )ekaj trenutkov sem razmiljal, kako bi odgovoril. "er sem sprevidel, kako neurano je to vpraanje, sem ga namesto odgovora raje vpraal' (Mladeni#, sedaj vas bom pa jaz nekaj vpraal' 3am to vpraanje morda ne da spati%K( ()e da spati%( me je za#udeno vpraal. (&rav gotovo neA( )ato sem mu pojasnil' (Ilejte, moj #as je predragocen, da bi ga lahko tjavdan troil. Odgovarjal vam bom samo na taka vpraanja, ki vam pono#i ne dajo spati. Mladeni#,( sem nadaljeval, (povejte mi, ali vam kaj pono#i ne da spati%( Odgovor je sledil nenavadno hitro' (:a, imam teave s svojim dekletom. &ri#akuje otroka, toda ne moreva se poro#iti.( ($h tako,( sem dejal, (zaradi tega ne morete spati. &otem pa se pogovoriva o temA( ("akno vezo pa ima to s kr#anstvom%( se je za#udil. (Motite se,( sem odvrnil, (tisto vpraanje o kamnu nima nobene zveze s kr#anstvom. Ta zadeva z dekletom pa imaA 3idite, krili ste. &rekrili ste bojo zapoved in imeli z njo spolne odnose. *edaj pa razmiljate o tem, da bi se iz zagate reili tako, da bi storili e veliko ve#ji greh, splav. Tonete v grehu in krivdi. !dina reitev je, da se obrnete na oga, se pokesate in priznate' KIreil semAK Jele tedaj vam bo Odreenik lahko pomagal.( )enadoma se mu je posvetilo' (Jezusa zanima moja teka vestA Jezus mi lahko pomagaA 0ahko me odrei in obnovi moje uni#eno ivljenjeA( 3idite, najprej je poskusil s pomo#jo razuma, toda to, kar je vpraal, je bila navadna neumnost. "o pa je bila dotaknjena njegova vest, mu je nenadoma postalo jasno. Je jasno tudi 6>;

vam% :o gotovosti odreitve ne pridemo s pomo#jo odgovorov na zapletena vpraaiija, temve# tako, da pritrdimo karanju nae slabe vesti in spoznamo' (Ireil semA( Jele tedaj se vam bo prikazal Odreenik in vai grehi bodo opro#eni. &ostali boste njegov otrok. &ot do tega pa vodi preko vesti in ne preko razuma. Ilejte, ko se #lovek blia gotovosti odreitve, mora za to tudi kaj tvegati. 3erjetno ste v cerkvah e opazili obarvana steklena okna - vitrae. Me takna okna gledamo od zunaj, so videti temna in barve komaj opazimo, "o pa stopimo v cerkev, barve nenadoma zaivijo. &rav tako je tudi s kr#anstvomO dokler ga opazujemo od zunaj, ne bomo ni#esar razumeli. 3se skupaj izgleda mra#no in dolgo#asno. Me ho#ete videti pravo lepoto krscanstva, morate vstopitiA &revzeti morate tveganje sre#anja z JezusomA &redati se morate Odreeniku, predati mu morate svoje zaupanjeA Tedaj vam bo vse postalo jasno in svetloA To je korak iz smrti v ivljenje. 3 tem trenutku boste razumeli vse o kr#anstvu. )eko# je Jezus molil in na tiso#e ljudi ga je poslualo. )enadoma je izrekel nekaj stranega' (Takni, kakrni ste, ne morete vstopiti v nebeko kraljestvoA &onovno se morate roditiA 3aa narava, tudi tista najbolja, ni primerna za nebeko kraljestvoA( Med prisotnimi je bilo tudi nekaj mokih, ki so dejali' (&ridite, pojdimo od tuA Ta #lovek pretiravaA( Trije moje so zapustili shod. To je videlo tudi est ena, ki so dejale' (Moki odhajajo. &ridite, gremo tudi meA( Tudi ene so odle. "o so to videli, so otroci dejali' (Moki so odli. Tudi ene so odle. &ridite, gremo tudi mi.( )a koncu so se vsi razli. To je moralo biti grozno. &redstavljam si, kako bi mi bilo, #e bi pridigal in bi ljudje odhajali eden za drugim. "malu bi se znael sam s pe#ico najbolj vernih. To se je zgodilo Jezusu. IroznoA Jezus je nenadoma ostal sam. Medtem, ko je govoril, ga je zapustilo na tiso#e ljudi. )iso ga ve# hoteli posluati. Ostal je sam z dvanajstimi apostoli. Me bi bil jaz Jezus, bi zaprosil' ($h, ostanite e maloA )e zapustite me tudi viA( )o, Jezus pa je storil nekaj drugega. $li veste, kaj je rekel% ,ekel je' (Tudi vi lahko odidete, #e eliteA( 3 bojem kraljestvu ni nobene prisile. oje kraljestvo je edino kraljestvo, v katerem ni policijeA 3 bojem kraljestvu vlada svobodna izbira. (/zvolite, tudi vi lahko odideteA( Tako 6>>

je Jezus dejal svojim u#encem in oni so to sprejeli. )i lahko ostati, #e est tiso# ljudi odide. +#enci so e skoraj odli, e posebno, ko jim je Iospod dejal' (/zvolite, odiditeA( )a iroko jim je odprl vrata' (Tudi vi lahko odideteA Tudi vi ste lahko izgubljeniA Tudi vi lahko ivite brezbonoA Tudi vi lahko odidete v pekelA )aredite, kakor eliteA( &eter je za trenutek razmiljal' ("am iH% "am% $li naj bi celo ivljenje delal in se mu#il kakor ival ali pa ivel v umazaniji greha% )a koncu pa bi me #akala smrt in pekel. 3se to je ni#vrednoA( Tedaj pa je pogledal Jezusa in vse mu je postalo jasno, samo tisto ivljenje je kaj vredno, ki se ga preivi z JezusomA Cato je dejal' ("am pa naj gremo, Jezus% Tvoje besede so besede ve#nega ivljenja in mi verjamemo in vemo Evidite, to je gotovostF, ti si "ristus, *in ivega oga. Ostali bomo s tebojA( :ragl prijatelji, tako se dosee gotovost. &retehtamo razli#ne ivljenjske poti in zaklju#imoO Jezus je naa edina monostA Oh, kako si elim, da bi tudi vi dosegli to #udovito gotovost in bi lahko dejali' (3erjamemo in vemoO ti si "ristus, *in ivega oga.( )a koncu bi rad dodal e nekaj za vas, ki ste ele za#eli iveti z vero. *voje srce ste e predali Jezusu, vendar pa vas e vedno mu#ijo dvomi in razmiljate' ()isem e prepri#an, da sem odreen. "ako dose#i gotovost% 3 mojem ivljenju je e toliko grehovA( Tem resnim duam bi rad dejal' ($li mislite, da bi bil #lovek zagotovo odreen ele potem, ko bi bil popolnoma brez greha% Tedaj bi morali po#akati tako dolgo, dokler ne odidemo v nebesaA :o naega poslednjega dneva, do naega poslednjega diha bomo potrebovali kri Jezusa "ristusa, da nas o#isti naih grehovA( *pomnite se zgodbe o izgubljenem sinu. 3rnil se je domov in dejal' (Ireil semA( )jegov o#e ga je sprejel in mu priredil slavje. *edaj pa si predstavljajte ta prizorO naslednje jutro je sinu zaradi nepazljivosti na tla padla skodelica in se razbila. Med svinjami je pozabil, kako se je treba obnaati za mizo. Torej, skodelica mu je padla iz rok. "o je videl, kako se je razbila na tleh, je zaklel' (&rekleta skodelicaA( Mislite, da ga je o#e zaradi tega vrgel iz hie' (3en, pojdi nazaj k svojim svinjamA( Mislite, da bi tako ravnal% )eA O#e je rekel' (Je e v redu sin, zgodilo se jeA( &ojasnil bi mu' (:ragi sin, drugi# bodi malo bolj pazljiv. &omagali ti bomo, dokler se ne bo nau#il ravnati 6><

s skodelico. Me se ti bo zgodilo kaj podobnega, bomo potrpeli, dokler se ne bo ponovno navadil na hini red in odvadil preklinjanja.( &rav gotovo ga ne bi poslal nazaj k svinjam. 3idite, ko se #lovek preda Jezusu "ristusu, nenadoma odkrije tudi neko grozno stvarO stara narava e ni popolnoma izginila in od #asa do #asa e vedno greiA Me se boste prekrili po tem, ko ste se spreobrnili, ne smete obupavati, temve# pokleknite in molite te tri stavke. &rvi' (.vala ti Iospod, da ti e vedno pripadamA( :rugi' (&reko svoje krvi mi oprostiA( Tretji' (Osvobodi me moje stare naraveA( )a vsak na#in pa morate najprej re#i' (Iospod, hvala, ker ti e vedno pripadamA( $li razumete% Iotovost odreitve je v tem, ker vemO (priel sem domov(, v boje naro#je in sedaj se borim za svetost kakor oni, ki bo tu za vedno ostal, in ne kakor oni, ki ga bodo ob prvem prekrku vrgli ven in ki bi se ponovno moral vrniti domov. Tisti, ki pridigajo' (Odreitev je treba dose#i vsak dan znova(, delajo veliko napako. Mojim otrokom ni potrebno, da vsak dan pridejo do mene in me vpraajo' (O#e, ali smo lahko tudi danes tvoji otroci%( Oni so moji otrociA /n on, ki je postal otrok boji, to tudi ostane. Tak #lovek vodi borbo za svetost kot otrok boji. Cato si od vsega srca elim, da bi tudi vi dosegli gotovost, da ste otrok bojiA

6>=

Je $r)ans# o +ri a#na zade a?


Mesto slilm, da je vera privatna zadevaA $li je to res% ,ad bi vas vpraal, all je kr#anstvo privatna zadeva% $li e bolje - all so kr#anska stali#a privatna zadeva% &reden odgovorim na to vpraanje, bi rad postavil protivpraanje. 3zemimo na primer kovanec za pet mark. "aj je vgravirano na njem% Jtevilka 9 ali orel% ObojeA "ovanec za pet mark ima dve plati. &odobno je tudi z vpraanjem, ali je kr#anstvo privatna zadevaA Odgovor je - obojeA :a in ne. &rava, iva, kr#anska vera ima dve platiO ena je privatna, druga je javna. Me ena od njiju manjka, nekaj ni v reduA 3 tem poglavju bi vam rad predstavil obe plati prave, s *vetim :uhom preete kr#anske vere.

%& Kr)ans# o je +o+olnoma +ri a#na zade a


Ca bolje razumevanje bom za#el z zgodbo. )eko# so mi dejali, da sem (pripovedovalec zgodb(. Odgovoril sem' (3 tem ni nie slabega. 3edno me je strah, da ne bi ljudje v cerkvi zadremali. Me pa Jim neprestano pripovedujem zgodbe, ne bodo zaspaliA( &oleg tega pa je ivljenje sestavljeno iz zgodb, ne iz teorij. 3 pokrajini ,avensburg je v prejnjem stoletju ivel pomemben pridigar - Johann .einrich 3olkening. * pomo#jo njegovih pridig je cela okolica iele5elda v pokrajini ,avensburg doivela veliko duhovno prebujenje. )ekega dne so 3olkeninga poklicali k bogatemu kmetu. 0e-ta je imel veliko posest in je bil znan kot poten in marljiv #lovek. )a alost pa je silno sovrail evangeli#anske pridige. )jegov problem je bil v tem, da ni hotel priznati, da je gresnik. Mislil je, da ne potrebuje Odreenika, ki je na kriu pla#al za njegove grehe. Iovoril je' (:elam dobro in oga se ne bojim.( "akor sem e povedal, nekega dne so poslali po 3olkeninga, ker je bil ta kmet na smrt bolan. +miral je in e poslednji# je hotel dobiti obhajilo. 3olkening je vstopil v hio. il je visoke postave in imel je nenavadne svetlo modre o#i, ki so privla#ile pozornost ljudi. 6<7

&ristopil je k postelji umirajo#ega, dolgo ga je gledal in ni izustll nitl ene besede. "on#no je dejal' (.einrich, zelo sem zaskrbljen zaradi vas. &ot, po kateri ste hodili do sedaj, ne vodi v )ebo, temve# v pekel.( "o je to izjavil, se je obrnil in odel. ogatega kmeta je zagrabila jeza in zaklical je za njim' (To naj bo pastorA Je to kr#anska ljubezen%( *pustila se je no#. Teko bolan kmet je leal buden. Mu#ila ga Je vest' ()e gre v nebo, temve# v pekelA... "aj, #e je to navsezadnje res%( *pomnil se je tevilnih svojih grehov. )i slavil oga, kakor bi bilo treba. Od #asa do #asa je koga premeteno prevaral. 3 slede#ih no#eh ga je polagoma prevzemala smrtna groza. Celo se je vznemiril. )enadoma je spoznal, da se je v njegovem ivljenju nabralo mnogo grehov in da sploh ni otrok boji. *edaj se je zares elel obrniti k ogu. &o treh dneh je ponovno poslal eno po pastorja' (Bena, pripelji mi 3olkeningaA( ilo je pozno zve#er. 3olkening je takQj priel. "met mu je vidno vznemirjen dejal' (&astor, mislim, da je skrajni Mas, da se obrnem k oguA( (:a,( je dejal 3olkening, (stareji ko smo, pametneji smoA .otelA ste se obrniti na oga, ker ste v teavahO to pa e ne pomeni, da se v resnici elite obrniti na ogaA &otrebno vam je nekaj ve# kot to.( "o je to povedal, se je obrnil in odel. Tokrat se je kmet zares raztogotil. Tudi vi bi se raztogotili na takega pastorja, all ni tako% $li ne bi bilo bolje, da bi se pastor z bogatim kmetom bolj ljubeznivo pogovoril% &oleg tega pa je bilo videti, da bo mo kmalu umrl. Toda 3olkening je bil boji #lovek in je vedel, kaj govori. Minili so e trije dnevi in kmeta je prevzel globok obup. 3edel je, da mora umreti in za#el se je spraevati' ("je so bill v mojem ivljenju ljubezen, radost, mir, potrpeljivost, ljubeznivost, dobrota, vera, pogum, #istost...%( -elo ivljenje je zavra#al Odreenika, ki je zanj umrl. Cavra#al je )jega, ki mu je ponudil svojo ljubezen. 3idel se je na robu pekla in zapadel je v globok obup. (Bena,( jo je zaprosil, (pokli#i pastorja.( Odgovorila mu je' (&onj ne grem ve#A *aj ti ni #isto ni# pomagalA( (Bena, privedi gaA 3 pekel odhajamA( /n ena je odla po pastorja. "o je 3olkening prispel, je nael #loveka, ki je dojel pomen biblijskega stiha' ()e varajte se, og se ne pusti zasmehovatiA "ar bo kdo sejal, to bo tudi poelA( 3olkening je pristavil stol 6<6

k postelji umirajo#ega in sedel. 3praal ga je' (3 pekel gremo, kajne%( (:a, v pekel gremoA( mu je le-ta odgovoril. 3olkening je nadaljeval' (.einrich, pojdiva skupaj do IolgoteA Jezus je umrl tudi zateA( /n nato mu je na najbolj /jubezniv na#in izpri#al, kako Jezus reuje grenike. Toda pred tem moramo sami spoznati, da smo greniki. &red tem moramo zavre#i napa#no stali#e' (:elam dobro in oga se ne bojimA( *prejeti moramo gola dejstva. Jele tedaj nas Jezus lahko odreiA *edaj je kmet spoznal' (Jezus je na kriu umrl zame. &la#al je za moje grehe. *amo On mi lahko da pravi#nost, ki edina teje v bojih o#ehA( &rvi# v ivljenju je pravilno molil' (O og, bodi milosten do mene, grenika5 Jezus, rei me peklaA( 3olkening se je tiho dvignil in odel. Ca seboj je pustil #loveka, ki se je obrnil na Jezusa. il je spokojen, kajti v ibliji je na treh razli#nih mestih zapisano' ("dor bo boje ime poklical, bo odreen.( "o se je naslednji dan vrnil, je nael #loveka, ki je imel mir z ogom. ("ako je, .einrich%( ga je vprasal. .einrich je ljubeznivo odgovoril' ( og me je sprejel - milostnoA( Cgodil se je #ude5 Ilejte, tako je ta ponosni kmet doivel svoje ponovno rojstvo. *edaj pa posluajte naslednjo zgodbo. )ek u#en #lovek je pono#i priel k Jezusu in mu dejal' (Jezus, s teboj bl rad razpravljal o verskih vpraanjih.( Jezus mu je odgovoril' (O tem nima smisla razpravljati. "dor se ponovno ne rodi, ne more v kraljestvo bojeA( ("ako%( ga je #lovek vpraal. ()e morem ponovno postati majhen otrok in se vrniti v materino telo, da bi se lahko ponovno rodilA( Jezus je kljub temu ostal pri svojem' ("dor se ne rodi iz vode in *vetega :uha, ne more vstopiti v kraljestvo bojeA( To je ta privatna stran kr#anstvaO #lovek mora vstopiti skozi ozka vrata v ivljenje, da bi bil po #udeu bojem ponovno rojen. To, kar vam govorim, niso neke puhle teoloke razpraveO govorimo o ve#ni odreitvi. To morate resno jematiA )e ra#unajte na to, da se bo ob vai smrtni postelji nael kaken 3olkening. Me ho#ete prejeti ponovno rojstvo, morate kon#no doumeti, da ima og prav, da ste vi izgubljeni in da je vae srce zlo. :a bi se lahko ponovno rodili, morate hrepeneti po Jezusu, edinem Odreeniku sveta. Ca novo rojstvo morate Odreeniku priznati' (Ireil sem napram tebi in nebu.( )ovemu rojstvu pripada tudi vera' ()jegova kri me o#isti 6<@

vsakega greha. &la#al je zame in mi poklonil pravi#nost pred ogom.( )ovo rojstvo vklju#uje tudi popolno predanost Jezusu. /n kon#no, novo rojstvo je, ko nam *veti :uh veli' (*edaj si sprejetA( iblija to imenuje (pe#atenje(. rez ponovnega rojstva ne morete vstopiti v kraljestvo bojeA Tisti pa, ki je postal otrok boji, je lahko popolnoma gotov, da je na poti v boje kraljestvo. :ragi prijatelji, #e se utapljam in me nekdo potegne na suho, tedaj potem, ko ponovno stojim na trdnih tleh in lahko mirno zadiham, zanesljivo vem, da sem reenA 3idite, to je osebna stran kr#anske vere. To je nekaj, kar mora vsak popolnoma sam doiveti in tako preiti iz smrti v ivljenje. "o pomislim in se spomnim, kako sem postal Jezusov, moram priznati, da je to resni#no #udeno. Bivel sem dale# od oga, vse mogo#e grehe sem po#enjal. Tedaj pa je v moje ivljenje vstopil Jezus. *edaj mu pripadam in elim #im ve# ljudi opozoriti na nevarnost ve#ne pogibeli in jih privesti k Jezusu. &rosim vas, ne mirujte, dokler ne doseete ponovnega rojstva, ne mirujte, dokler ne dojamete' (Jezus je moj Odreenik in jaz sem njegov.( &onovno rojstvo pa ni konec, temve# za#etek osebne kr#anske vere. 3era kristjana bo imela vse njegovo ivljenje osebni zna#aj. Od trenutka, ko sem se obrnil k ogu, sem vedel' (Od sedaj naprej moram vsak dan posluati glas svojega prijateljaA( Tako sem za#el brati iblijo. :anes pa ljudje mislijo, da samo pastorji berejo iblijo. 3 bliini moje hie v !ssnu je velik park. Ob jutrih rad odidem tja in med sprehodom berem iblijo. &ri tem opravilu me pogosto opazujejo ljudje, ki stanujejo v bliini parka. )edavno tega mi je eden od njih dejal' (Opazujem vas vedno, kadar berete svoj molitvenik.( Molitvenike berejo samo katoliki duhovniki. )iti pomislil ni na to, da berem knjigo, ki jo lahko bere vsak laik. 3 nasprotju s popularnim mnenjem, da to ni knjiga za vsakogar, moram poudariti, da lahko iblijo zares vsak bereA "o sem bil neko# na dopustu z mladimi kristjani iz svoje skupine, smo se obi#ajno e pred zajtrkom zbrali na jutranji molitvi, ki je trajala kakih petnajst minut. )ajprej smo odpeli kakno pesem, kakor na primer (:ani se lu# ve#nosti(, na koncu pa sem jim dal prebrati kaken biblijski tekst. Tedaj bi si vsak poiskal kaken miren kraj in v samoti prebral 6<8

tekst. To po#no ljudje, ki so vstopili v novo ivljenje z Jezusom, ljudje, kl so ele za#eli iveti ivljenje z vero. To po#nejo zato, ker ne morejo ivetl brez glasu svojega dobrega pastlrja in razgovora z njim. &rosim vas, obnovite osebno stran svojega kr#anstva, za#nite brati )ovo zavezoA )ajmanj petnajst minut na dan posvetite temu, zjutraj ali zve#erA /n ko boste knjigo zaprli, sklenlte roke v molitvi in recite' (Jezus, rad bi govoril s tebojA Toliko tega moram storiti danesA &rosim te, da mi pomagaA Obvaruj me tudi mojih grehovA :aj mi ljubezni za drugeA :aj mi *vetega :uhaA( MoliteA &ogovarjajte se z JezusomA On je poleg vasA On vas sliiA &ogovor kristjana s svojim Iospodom je osebna stran kr#anstva. )edavno tega sem nekemu gospodu, ki je pred kratkim postal vernik, dejal' (3sak dan morate prebiti #etrt ure sam z JezusomA( "o je to slial, mi je odgovoril' (&astor usch, jaz nisem pastor. &astorji imajo za take stvari dovolj #asa. Jaz pa ga nimamA Celo sem zaposlen.( &onovno sem mu dejal' (&azljivo me posluajteA *te e kdaj uspeli postoriti prav vse svoje dnevne obveznosti%( (Je nikoli mi to ni uspeloA( je rekel. (3idite(, sem dejal, (to je zato, ker si ne vzamete tistih petnajst minut za pogovor z Iospodom. "o se boste navadili, da boste vsako jutro govorili z Jezusom in ob tem prebrali nekaj strani iz !vangelija, nato pa e enkrat molili, boste nenadoma opazili, da so vsi vai opravki in naloge postali otroko lahki. :a, #im bolj ste zaposleni, tem bolj potrebujete teh petnajst minut z Iospodom. "asneje boste teh petnajst minut morda podaljali na pol ure, da bi imeli ve# #asa povedati svojemu Odreeniku prav vse, kar vas tei. &ri pri#i bo vse bolje, govorim iz izkuenj. 3#asih se tudi meni pripeti, da zamudim ta dragoceni #as z Iospodom. 3stanem iz postelje - in e zazvoni tele5on. )a mizi lei #asopis. )ato spet zazvoni tele5on. )ato me nekdo obi#e. 3es dan sem iv#en. )ie ne gre, kakor bi moralo itl. )enadoma se spomnim' K*aj se danes sploh e nisem pogovoril z JezusomA Tudi On ni imel monosti govoriti z manoA *aj ni #udno, da mi ni# ne gre od rokAK( Capomnite si, te tine minute, ki jih prebijete z Jezusom, do popolnosti pripadajo privatni plati kr#anstvaA )aslednja stvar, ki je del osebne strani kr#anstva, je to, kar iblija imenuje vsakodnevno razpenjanje telesa. v svojem ivljenju sem govoril e z mnogimi ljudmi. 3si so se pritoevali 6<?

nad nekom. Bene so se pritoevale nad momi, moje nad enami, starsA so se pritoevali nad svojimi otroci, otRoci so se pritoevali nad svojimi stari. )iso dojeli, da ko s prstom kaejo na nekoga drugega in govorijo' (On je kriv, ker nisem sre#enA(, hkrati kaejo naseA &oskusite v nekoga uperiti svoj kazalec in poglejte, v katero smer kaejo ostali prsti. 3erjemite mi, ko boste za#eli dnevno preivljati petnajst minut z Jezusom, vam bo kmalu dokazal, da ste za svoje neuspehe sami krivi. 3a zakon ni dober, ker ne ivite blizu oga. &ri delu niste uspeni, ker ne hodite z ogom. "ristjani se morajo nau#iti vsak dan kriati svojo naravo. C vami bi rad delil neko osebno izkunjo. )eko# sem bil osem dni na po#itnicah skupaj s petdesetimi sodelavci iz mladinskega misiona v !ssnu. ilo je nepopisno lepo. Teko vam opiem, kako sre#ni smo bili eden z drugim. 3se je bilo tako blagoslovljeno. )o, kljub temu smo imeli tudi nekaj teav. &reden pa smo poslednjega dne slavili zadnjo ve#erjo, se je dogodilo, da smo nenadoma za#eli drug drugemu govoriti' (Oprosti mi za to all onoA( *am sem moral stopiti do trojice in vsakemu od njih re#i' (Oprosti mi za to, kar sem ti v#eraj rekelA( !den mi je odgovoril' (3endar ste dobro povedaliA( ("ljub temu mi oprosti(, sem ga zaprosil. Me razumete% 3 mojih letih se ni lahko poniati pred 6=-letnim 5antom. "ljub temu pa nisem imel mini, dokler tega nisem storil. 3 svojih tihih minutah z Jezusom se boste kmalu nau#ili vsakodnevno kriati svojo naravo. Tedaj bo lepo vse okrog vasA To pripada privatni strani kr#anstva. Me o tem ne veste nie, se prosim ne imejte za kristjana. Mesto hodim po ulicah in razmiljam' (0judje, ki jih sre#ujem, se imajo za kristjane, saj verjetno vsi pla#ujejo cerkveni davek Eop.prev. - v )em#iji mora vsak dravljan pla#ati cerkveni davekF. Me bi koga ustavil in ga vpraal' (OprostiteA *te kristjan%(, bi dobil odgovor' (*evedaA Menda nisem budistA( Me pa bi nadaljeval in vpraal' (&ovejte mi, se vam je e kdaj zgodilo, da od radosti, ker ste kristjan, niste mogli spati%(, bi dobil odgovor' (*e vam je zmealo%( - Tako je toO kr#anstvo brez vsake radostiA rez sledu radosti odreitve. Od trenutka pa, ko boste doiveli ponovno rojstvo, boste za#utili, kaj pomeni' (,adujte se IospoduA &onavljam - radujte seA( 6<9

:ragA prijatelji, pred kratkim sem svojim u#encem prebral #udovit stavek iz iblije, ki se glasi' (Toda vam, ki se mojega imena bojite, zasvetl sonce pravi#nosti z reenjem v svojih arkihA( To je JezusA To je prekrasnoA ( Tedaj boste li ven poskakujo# kakor jun#ki iz staje.( "ako prekrasno je to opisanoA )a alost pa bolj poredko naletim na kristjane, ki (poskakujejo kot teli#ki( pred svojim Odreenikom. Cakaj tega ne moremo% To je zato, ker nismo pravi kristjaniA *pominjam se svoje ljube matere. 3 njenem ivljenju se je #utila ta brezkon#na ljubezen do Iospoda. *pominjam se tudi mnogih drugih, ki sem jih poznal kot sre#ne kristjane. +pam, da bom v bodo#nosti tudi sam bolj in bolj deleen radosti v Iospodu. To pomeni, da moramo !vangelij jemati zelo resno in se ne smemo zadovoljiti z (razvodenelim kr#anstvom(A )o, to je ena plat kr#anstva. Odgovor na vpraanje, ali je kr#anstvo privatna zadeva, se glasi' (:a, kr#anstvo je zelo privatna zadevaA( *ledi druga plat kovanca. "r#ansko ivljenje ima hkrati tudi drugo plat, ki je vidna vsem ljudem.

(& Ja na s#ran $r)ans$ega 'i ljenja


Javna stran kr#anskega ivljenja se kae predvsem v pripadanju kr#anski skupnosti. To, kar vam bom sedaj povedal, je zelo vanoO pravi kristjani se druijo z ljudmi, ki si prav tako elijo odreitveA ogosluje se vri vsako nedeljo. Cakaj tudi vi ne hodite v cerkev%A Morda boste dejali' (*aj v tem #asu doma posluam kr#anske oddaje po radiu ali pa berem iblijo, ali ni to zadosti%( Moram vam povedati, da je vae kr#anstvo precej revno, #e ne prisostvujete pravemu bogosluju skupaj z drugimi kristjaniA )edeljsko bogosluje je sestavni del pravega kr#anskega ivljenja. &riblino 877 let po "ristusovem rojstvu je prestol rimskega cesarstva zasedel izreden #lovek - :ioklecijan. ivi suenj, :ioklecijan, je po osvoboditvi hitro napredoval in kon#no postal car velikega rimskega cesarstva. 3 tem #asu je bilo kr#anstvo e precej razirjeno po vseh delih imperija. :ioklecijan je dobro vedel, da so njegovi predhodniki preganjali 6<;

kristjane. *am pa tega ni hotel storiti, reko#' ()isem tako neumen, da bi preganjal najbolje ljudi. )aj verjamejo v kar ho#ejo. &od mojo vladavlno lahko vsakdo pripada kateri koli religiji.( Tako stali#e je bilo za nekega imperatorja precej nenavadno, saj je dobro znano, da imperatorji ponavadi radi vladajo #lovekim mislim. :ioklecijan je imel sovladarja, mladega moa po imenu Ialerij, ki naj bi po :ioklecijanovi sinrti zasedel prestol. )ekega dne je Ialerij nekako takole dejal :ioklecijanu' (&osluaj, :ioklecijanA "o bodo kristjani v ve#ini, bo prilo v cesarstvu do velikih nemirov. )eprestano namre# govorijo o svojem kralju, Jezusu. )ekaj moramo ukrenitiA( ($hA( je odgovoril :ioklecijan. (&usti me pri miniA Moji predhodniki so @97 let preganjali kristjane in se jih kljub temu niso mogli reiti. "ar se mene ti#e, jih bom pustil pri mini.( To je bilo pametno re#eno, vendar ga je Ialerij e vedno nagovarjal' (:a, toda kristjani so nekaj posebnega. Iovorijo, da imajo *vetega :uha, ki ga drugi ljudje nimajo, da bodo oni odreeni, drugi pa ne. To so zelo oholi ljudje. +krepati mora proti njimA( :ioklecijan se je e nadalje upiral Ialerijevim predlogom, vendar je bil le-ta zelo vztrajen in ga je kon#no pregovoril. (:obro,( je rekel :ioklecian, (samo shajanje jim bomo prepovedali.( Objavili so razglas' ("ristjan je lahko vsak, ki to eli. "ristjani se ne smejo sestajati. "ritev se kaznuje s smrtjo.( Torej, kristjan je bil lahko vsak, vendar se kristjani niso smeli zbirati pri bogoslujuA -erkveni veljaki so se zbrali, da bi preu#ili situacijo' ("aj storiti% $li ne bi bilo bolje, da se uklonimo% 3 svojem domu lahko vsak po#ne, kar si eli. Tarn mu nih#e ne bo ni# storil.( Canimivo je, kako so se na koncu odlo#ili' (*kupno sestajanje pri mohtvi, prepevanje, pridige, posluanje boje besede in dajanje prostovoljnih prispevkov neizogibno spadajo h kr#anstvu. Je v naprej se bomo sestajaliA( /n zares so se e nadalje sestajali. Ialerij je trium5iral' (3idi :ioklecijan% "ristjani so sovraniki draveA )o#ejo se pokoritiA( *ledil je eden najhujih pregonov. Mnogi so se predali reko#' (Tudi doma sem lahko kristjanA )e bom ve# odhajal na shodeA( - /n reili so si ivljenje. Toda cerkev je dejala' (To so odpadniki. "dor ne hodi na kr#anske shode, ta je odpadel od vereA( 6<>

To bi bilo treba povedati tudi dananjim kristjanom. 3 dananjem kr#anstvu je mnogo taknih odpadnikovA Takratni kristjani so imeli popolnoma prav, ko so krili cesarski ukazA 3 ibliji je jasno povedano' (/n ne opu#ajte zbora svojega, kakor je nekaterim navada...( :anes moramo dodati' (..."akor je skoraj vseh navada...( /n zato vas prosimO #e elite biti odreeni, se priklju#ite tistim, ki z vso resnostjo elijo biH kristjaniA Ca druenje obstaja veliko razli#nih monosti. Obstajajo cerkve, skupnosti vernikov, hine molilne skupine in mladinske skupine za preu#evanje iblije. Od srca vas prosim - poi#ite skupnost, kjer boste slavili ogaA )eko# mi je neki Grancoz dejal' ()ekateri radi jedo slanike, nekateri pa radi hodijo v cerkev.( )e, to ni takoA To je mnogo resneja zadeva. C drugimi besedami, nekateri gredo v pekel, drugi pa se priklju#ijo kristjanom. Tako je toA Me si zares elite slediti Jezusu, tedaj pojdite do svojega pastorja in ga vpraajte' ("je se lahko priklju#im% "je bi lahko kaj ve# slial o Jezusu%( &ojdite tja, kjer boste zares lahko posluali o OdreenikuA 0ahko bi rekli' (&ri nas ni takne skupnostiA( To ni noben izgovor. &ovsod so ljudje, ki ljubijo Jezusa "ristusa. Morda jih je bolj malo, morda so bolj #udni ljudje, toda vae kr#anstvo je mrtvo, #e ne sodelujete pri kr#anskem bogoslujuA "r#ansko bogosluje ni popolno, #e v njem niso zastopane tiri stvari' prepevanje, posluanje boje esede, molitev in zbiranje prostovoljnih prispevkov. Te stvari morajo biti sestavni del vseh kr#anskih shodov. Tako so delali prvi kristjani in tako se mani5estira novo ivljenje, dobljeno od oga. *amo ena vrsta kr#anske vere obstaja. To je vera, ki se mani5estira v skupnosti z ostalimi verniki. 3 ibliji je zapisano' (Mi vemo, da smo prili iz smrti v ivljenje, ker ljubimo svoje brate.( To pomeni' tisti, ki ga skupnost z drugimi kristjani ne privlaci, je duhovno mrtevA )e morem pozabiti #udovitega za#etka moje pastorske slube v iele5eldu, kjer sem sluil v nekem mestnem okraju kot pomoni pastor. )a nedeljskih bogoslujih v mestni cerkvi se je po navadi zbralo le malo ljudi. Tedaj pa je og tako ukrenil, da sem nekega sobotnega ve#era do enih pono#i na komunisti#nem strankarskem sedeu diskutiral s (tovarii(, liberali. Ob enih pono#i nas je hinik vrgel ven, na cesto. 6<<

&adal je de. &rvi# v mojem ivljenju je bilo okoli mene zbrano na stotine delavcev iz mojega okraja. *tali smo pod uli#no svetilko. 0judje so me spraevali, jaz pa sem jim odgovarjal. :olgo smo govorili o Jezusu, ki je priel iz drugega sveta. 3eliko smo govorili tudi o tem, kako so nesre#ni, kako ni res, da so brez greha in da v bistvu vsi verjamejo v to, da obstaja ve#nost in poslednja sodba. Ob dveh pono#i sem dejal' (0judje, jaz grem domov. Cjutraj, ob pol desetih bom vodil bogosluje. 3em, da bi tudi vi radi prili, #e se ne bi bali eden drugega.( 3e#ina jih je bila po rodu iz Dest5alije. &red menoj je obstal nek delavec, imenoval ga bom . il je tipi#en Dest5alec, star kakih 89 let. (Jaz da se koga bojim%( se je razburil. ()i govoraA( )adaljeval sem' (:obro, dobro, pomiri seA 3 ponedeljek bo cela tovarna vedela, da si bil v nedeljo v cerkvi in ti se tega bojiA( ()i#esar se ne bojimA( je ponovil. 3ztrajal sem' (&rav rad bi priel, toda...( (:obro,( me je prekinil, (zjutraj bom priel, s pesmarico v rokiA( 3 nedeljo zjutraj, torej komaj nekaj ur kasneje, je ta Dest5alec pogumno prikorakal v cerkev s pesmarico v roki. 3si v njegovi #etrti so ga videli. 3 ponedeljek zve#er je priel k meni in mi dejal' (/meli ste prav. 3 tovarni so zelo jezni, ker sem sei v cerkev. Jele takrat sem se zavedel, kaken teror je toA Mi vpijemo' KBivela svobodaAK, v bistvu pa smo samo bedne sluge drugih. 3se skupaj bom zavrgel, vklju#no z njihovo literaturo. &ovejte mi kaj ve# o JezusuA( Ta Dest5alec je bil prva oseba, ki je z mojo pomo#jo nala "ristusaO in vse se je za#elo, ker se je udeleil bogosluja v majhni, skromni skupnosti. Mez #as so mu sledili tudi drugi. og nam je privedel e mnogo du. Toda to, kar me je takrat presenetilo, je bilo dejstvo, da so ti delavci storili ivljenjsko odlo#itev, ko so se odlo#ili, da se pridruijo nam - skupnosti kristjanov. Cavoljo odreitve vae due vas rotim, ne reklamiram cerkve ali pastorjev, skupnosti all njihovih vodij. Cadeva je precej bolj resna, za vao odreitev se gre. &riklju#ite se skupnosti kristjanovA 3 javno stran kr#anskega ivljenja spada tudi glasno priznati, kaj nam "ristus pomeni. 3 )em#iji smo se znali v smeni situaciji. 0judje si mislijo' (-erkven davek pla#ujem, torej naj se kar pastorji 6<=

ukvarjajo s irjenjem boje esede. Mene se to ne tl#e.( 3#asih si res zaelim, da cerkvenega davka sploh ne bi bilo in da bi se kristjani, "ristusovi u#enci in u#enke, zavedali, da irjenje boje esede ni samo dolnost pastorjev, temve# tudi vseh ostalih vernikov. Jezusovo ime moramo razglaati povsod, kjer smoO na delu, v uradu, v oli... *te e kdaj komu dejali' (Jezus CiviA &sovati je grehA *ramotno je pred ogom govoriti prostake saleA( *te e komu dejali' (Jezusu pripadamA( 0judje bi vas posluali. )ekaj vam bom povedal - tako dolgo, dokler ne zmoremo zadosti poguma, da bi tudi drugim govorili o naem Odreeniku, tako dolgo nismo pravi kristjaniA Jezus je rekel' ("dor bo mene priznal pred ljudmi, njega bom jaz priznal pred svojim nebekim O#etom. "dor se me bo pred ljudmi odrekel, njega se bom tudi jaz odrekel pred svojim nebekim O#etom.( *trano bo, ko bodo nekega dne ljudje, kristjani, stopili pred oga in rekli' (Iospod JezusA Tudi jaz sem veroval vateA( - Jezus pa bo rekel ogu' ()e poznam jihA( (Iospod Jezus, toda jaz sem...( (&ovedal sem, ne poznam teA Tvoj sosed ni vedel, da bo kon#al v pekluA )ikoli ga nisi opozoril, #eprav si poznal pot v ve#no ivljenje. Mol#al si vsaki#, ko bi moral odpreti usta in razglasiti svojega OdreenikaA( Morda bodo odgovorili' (Toda moja vera je bila tako ibkaA( Jezus bo odvrnil' (&otem pa bi moral povedati, kako ibka je bila tvoja veraA Meprav je tvoja vera sibka, je mo#an Odreenik, ki bi ga moral razglasitiA )e bi ti bilo treba razglaatl svoje ibke vere, temve# meneA &ojdi stran, ne poznam teA( ("dor bo mene priznal pred ljudmi, njega bom jaz priznal pred svojim nebekim O#etom. "dor se me bo pred ljudmi odrekel, njega se bom tudi jaz odrekel pred svojim nebekim O#etom.( Tako je dejal Jezus. /n on ne lazeA "daj bomo nali dovolj poguma, da bi odprli usta in spregovorili o Odreeniku% 3 zvezi s tern bi vam rad povedal zgodbo. &red nekaj tedni sem pridigal v manjem mestu v rurskem okraju. *hod je organiziral nek mlaji avtomehanik, moj prijatelj Iustav. Ta Iustav je postal vesela in zelo uspena Jezusova pri#a prav zato, ker je v nekem usodnem trenutku priznal Jezusa pred drugimi ljudmi. Cgodilo se je nekega jutra v delavnici. :elavci so se pogovarjali o dogodkih prejnjega tedna. !den je dejal' (Tako smo se napili, da je kar teklo iz nasA( :rugi Jim je pravil o enskah. (Iustav, kje si bil pa ti%( ga je nekdo 6=7

+raal& :a$ra# je bil ;us#a e ajenec& 86ju#raj sem se udele'il bogoslu'ja"8 je odgo or<& 8Po+oldne +a sem bil na mladlns$em biblijs$em ses#an$u +ri +as#orju Buschu&8 Sledllo je obi)ajno zasmeho anje in roganje& =ali ajenec se je zelo neumno +o)u#il> Nenadoma ga je +o+adla jeza in razsrdil se je na se #e dela ce in mojs#ra" $l so se mu rogali& Pomislil Je> 8Ka$o #o" da )lo e$ #em #a$o imeno anem $r)ans$em s e#u lah$o brez sramu +ri+o eduje #a$ne sramo#ne s# ari" ne sme +a go ori#i o Odreeni$u?/8 7 #em #renu#$u se je odlo)il" da bo +os$ual +ridobi< za Jezusa se s oje sodela ce& 6a)el je +ri s ojih mlajih $oleglh" ajencih& 6 sa$im +osebej je go oril in mu dejal> 80e bo e na+rej 'i el #a$o" bo $on)al +e$lu/ 7abim #e nao mladins$o s$u+ino na +reu)e anje Biblije& :arn bo slial o Jezusu/8 Ko je +o ma#uri za+us#il dela nico" je njej ladalo )is#o druga)no zduje/ 7 #o sem se sam +re+ri)al& 7si ajenci so +ris#o+ili $ nai mladins$i s$u+ini& :rije mehani$i so se +ri$lju)ili ne$i drug/ $r)ans$i s$u+ini& Nih)e e) ni dela nici +ri+o edo al +ros#a$ih al& Kadar je $a$en no dela ec +os$ual z umazanimi zgodbami" so ga o+ozorili> :iho bodi" ;us#a +rihaja/8 6a)eli so ga s+o#o a#i& Danes je na odli)nem delo nem mes#u in odi eli$o mehani)no dela nico& Bog ga je sem blagoslo il& Pono no as +raam> 8Kje so ? $ris#jani" $i so do olj +ogumni" da bi ja no oznanjali s ojega ;os+oda?/8 Samo )e #o s#orimo" lah$o duho no ras#emo/ Je $r)ans# o +ri a#na zade a? Ne# Dol'ni smo oznanja#i Jezusa +o sod o$oli nas# Pre$lni#e s oj bedni mol$# 0e #ega ne s#ori#e" se as bo Jezus na Sodni dan odre$el/ Ko so bill za )asa :re#jega rajha @an#je iz moje s$u+ine" s#ar/ od %4 do %5 le#" mobilizirani delo ne brigade" sem sa$emu +o$lonil majhno Biblijo in mu dejal> 8Pazlji o me +osluaj/ Ko bo +ris+el s ojo brigado" mora #a$oj" 'e +r i e)er" +olo'i#i na mizo Biblijo in jo bra#i +red semi& Bilo bo" $a$or da je +adla bomba& Drugi dan +a bo 'e se redu& 0e #ega ne s#ori 'e +r i dan" $asneje ne bo e) mogel&8 Aan#je so me ubogali& 1e +r i dan je bila na mizi Biblija/ 8Kaj +a #o bere?8 ! 8Biblijol8 :o je se$a$or odje$nilo $a$or grana#a" saj lah$o nem$i $ris#jani bero $a#ero $oli s injarijo" samo Biblije ne& =ojemu +rija#elju Pa lu Bni se rnil iz ojneC se je zgodilo" da naslednje ju#ro ni e) nael Biblije" $o je %.%

odprl svojo omarico. Ozrl se je naokoli in opazil, da se eden od 5antov rei. "malu so se tudi drugi za#eli reati. (*te vi ukradli mojo iblijo%( jih je vpraal. (Mhm...( ("do ima mojo iblijo%( (&ri upravniku jeA( &avel je vedel, da se bodo za#ele teave. Cve#er, po koncu dela, je poiskal miren kraj in molil' (Jezus, popolnoma sam sem. *amo sedemnajst let mi je. &rosim te, ne zapusti me zdajA &omagaj mi, da te bom zmogel priznati pred drugimiA( )ato je odel v ravnateljevo pisarno in potrkal na vrata. ()aprejA( - ,avnatelj je sedel za pisalno mizo, na kateri je leala &avlova iblija. ("aj bi rad%( (Iospod upravnik, prosim vas, vrnite mi mojo iblijo. To je moja last.( ($hA( 3zel je knjigo v roke in jo za#el listati. (To je torej tvoja iblija%A Mar ne ve, da je to zelo nevarna knjiga%( (3em, gospod ravnatelj. iblija je nevarna tudi, #e je zaklenjena v omarici. Tudi takrat izziva nemir.( ilo je, kakor da bi eksplodirala bomba. +pravnik se je zravnal na stolu. (+sedi seA( je dejal &avlu. Ca#el je govoriti' (Tudi sam sem hotel neko# tudirati teologijo.( (/n potem ste odpadli od vere%( ga je vpraJal &avel. *ledil je prisr#en pogovor, v katerem je mo pri tiridesetih dejal sedemnajstletnemu 5antu' (3 bistvu sem zelo nesre#en. Toda nazaj ne morem. Mnogim stvarem bi se moral odre#i.( Gant mu je odgovoril' (+bogi upravnikA Toda Jezus je vreden vsakega odrekanjaA( +pravnik ga je odpustil z naslednjimi besedami' (Ti si sre#en #lovekA( (*eveda, gospod upravnikA( je zatrdil &avel in zamahnil s svojo iblijo. )ih#e v tabori#u mu ni rekel niti besedeA $h, kje so tisti kristjani, ki so dovolj pogumni, da tako zastopajo svojo vero%A $li je kr#anstvo privatna zadeva% :aA &onovno rojstvo in njegova vera so globoko v vernikovem srcuA $li je kr#anstvo privatna zadeva% )eA "ristjani se druijo v skupnosH, prisostvujejo bogosluju, se vklju#ujejo v mladinske biblijske skupine, molitvene skupine ltd. "ristjani ne mol#ijo, temve# oznanjajo svojega Iospoda. *vet mora vedeti, da je og preko Jezusa prevzel #loveka srcaA

6=@

Kdaj bo =$onec s e#a%%?


)edavno tega sem se pogovarjal z neklm industrlalcem. &otrepljal me je po ramenih in rekel' (Iospod pastor, res je lepo, da mladino u#ite dobroteA( Odgovorll sem mu' (Me sem zelo iskren, moram priznatl, da od tega ne prl#akujem veliko. 3 ibliji je zapisano, da je #loveko srce pokvarjeno e od mladih let. Caradi tega ne verjamem, da lahko dobre besede veliko pomagajo. Belim pa si nekaj povsem drugega.( - ()o, kaj pa si pravzaprav elite%( - (Belim si, da bi ti mladi ljudje postalA last Jezusa in boji otroci,( mu odgovorim. ($h,( mi odvrne, (gospod pastor, kaj pa govoriteA iti moramo stvarni in se spustiti na zemljoA( $li ni bilo to dobro re#eno% (Moramo se spustiti na zemljoA( 3 smehu sem ga vpraal' ()a kakni zemlji pa si pravzaprav elite ostati, dragi moj gospod direktor% "aj e niste opazili, da so tla pod naimi nogami e dolgo majava%( Mislim, da ni potrebno postati ravno direktor, da bi spoznali, da so tla pod nami zelo negotova. To je tisto, kar dandanes vznemirja ljudi. 3si bi bili radi gotovi, vendar spoznavajo, da ta gotovost ne obstaja. !ni vlagajo denar v vicarske banke, drugi gradijo bunkerje v oliviji. )ekje mora torej po vsem tem obstajati gotovostA 3endar pa vsi #uumo, da le-ta ne obstajaA )i #udno, da se danes ljudje v strahu spraujejo' ("aj bo s svetom%( Cna#ilno za na #as je, da se vedno znova spraujemo' ("daj bo Kkonec svetaK%( &red nekaj leti je izla drama znanega vicarskega dramaHka :Hrrenmatta z naslovom (Giziki(. :rama se kon#a z napovedjo o mra#ni bodo#nosti sveta. Monosti, da se bo #lovetvo nekega dne samo uni#ilo z atomskim orojem, ne moremo izklju#iti. $vtor svoje delo zaklju#i dobesedno takole' (Tarn nekje pa e naprej brezsmiselno kroi radioaktivna zemlja.( Ta vizija opustoenega sveta, ki se brez vsakrnega smisla vrti nekje v vesolju, je videti zelo resni#na. Me sodoben pisatelj na tak na#in govori o koncu sveta, si to prav gotovo zaslui nao pozornost. 3endar sam v to vizijo ne verjamem. Me bi svoje dvome izrazil pisatelju :Hirenmattu, bi me on prav gotovo vpraal' (Cakaj mislite, da ne bo tako% 0ogi#no je, da bo prilo do tegaA( )a to bi mu odgovoril' (&reprosto 6=8

zato, ker iblija govori popolnoma druga#e. Jezus je rekel, da #lovetvo ne bo pokoncano pred koncem sveta. To pomeni, da ni tako, kakor trdite, #eprav ste dokaj blizu resniciA( &ostavlja se vpraanje, komu naj glede nae prihodnosH verjamemo' Jezusu all kakemu sodobnemu preroku% 3 zvezi s prihodnostjo obstajata dve napa#ni tezi. !ne se je z obema rokama oprijel e Joseph Ioebbels. )jeno bistvo je v tem, da si bodo#nost zamislimo sami, v svoji lastni domiljiji. Cdi se mi, kot da ga e vedno sliim govoriH' (Mez pet let bodo nemka mesta lepa kot kdajkoli poprej.( Ta metoda se torej sestoji iz projicirane slike lastnih elja na megleno negotovost, ki prekriva bodo#nost. 3 tem so posebni mojstri tako imenovane (Jehovine price(. *tareji ljudje se e spominjajo plakatov, ki so bill leta 6=@9 nalepljeni vsepovsod. )a njih je pisalo' (Milijoni ljudi, ki sedaj ivijo, ne bodo umrli.( To je bil moto teh (iskrenih preu#evalcev iblije(. ,avno tedaj se je za#elo mnoi#no umiranje, ki v zgodovini #lovetva nima primerjave. Ti ljudje, ki so sami sebe imenovali (mednarodni preu#evalci iblije(, so si v svojih mislih ustvarili vizijo prelepe prihodnosti. "o se je njihova prerokba kasneje izkazala za napa#no, so se preimenovali v (Jehovine price(. Ti ljudje verjetno e danes razmiljajo na podoben na#in. :ruga napaka, ki je ne smemo storiH, pa je zatekanje k vedeevalstvu. &riznati moram sicer, da o tem ne vem ravno veliko. &a tudi no#em ni# vedeti o teh stvareh' vedeevanju, spiritizmu, bajanju, Tarotu, horoskopu in ne vem o #em vsem e. ,ad bi vam pojasnil, zakaj sem takega mnenja. 3 ibliji namre# na nekaj mestih pie takole' (Tako govori Iospod' KMe se kdo obrne na preganjalca duhov all vra#a, se bom jaz obrnil pro# od tega #loveka in ga izlo#il iz svojega naroda.(6 "er je moja najve#ja elja biH odreen in pripadati bojemu narodu, se s takimi re#mi ne bom ukvarjal. Tudi vi se morate tem stvarem izogibati. Cato vas prosim, zavoljo vae odreitve, #e ste kakorkoli e povezani s temi ljudmi, #imprej prekinite z njimil &oi#ite miren prostor in se z molitvijo obrnite na Jezusa. &riznajte mu svoj greh in ga prosite odpu#anjaA . *am sem se e davno odlo#il verjeti ibliji, besedi boji. "ot prvi# verjamem zato, ker iblija nosi pe#at avtenti#nosti, drugi# pa zato, ker se v, ibliji vse za#enja z besedami' (Tako 6=?

je govoril IospodA( Obstaja torej pravllna pot do poznavanja prihodnosH' iblija Je ta, kl nam govori o njej. 12 "o je bila druga svetovna vojna na vrhuncu, ml je tajna policija prepovedala pridigaH v druglh mestih. &repovedall so mi potovaH izven !ssna. )a razpolago sem imel dosH #asa, #eprav sem /mel vsak ve#er ure verouka v nekl kletl, medtem ko so na mesto padale bombe. Ta #as sem porabil za temeljito preu#evanje Janezovega ,azodetja, poslednje lblijske knjige. &ri tem sem priel do zaklju#ka, da je ta knjlga e vedno neverjetno aktualna. Caradl tega sem se odlo#il, da del tega spoznanja posredujem tudi drugim. *edaj bl vam rad povedal, kako iblija govori o prihodnosH.

li Jezuso +ono ni +rihod


iblija nam jasno govori o tem, da je najpomembneji dogodek, ki si ga kr#anstvo obeta v prihodnosti - slavnostni prihod Jezusa "rlstusaA Jezusov vnebohod so opazovali njegovi u#end. 3 ibliji je zapisano' (... in oblak ga je skril njihovim o#em.( )aenkrat sta se pred njihovimi o#ml pojavili dve postavi v belem in dejali' (Ta istA Jezus, kl je pred vaml vzet v nebo, se bo vrnil prav tako, kakor je odelA( Jezus bo spet prielA )ekega dne se bo Jezus v vsej svoji slavi prikazal 6z nebes in se vrnil med nasA To je upanje kr#anstva. Moram vam povedati, kako ml je ta, sicer nekoliko tuja resnica, postala popolnoma jasna. Minilo je e pribllno petintrideset let, odkar sem kot popolni za#etnik priel v !ssen iz nekega rudarskega podro#ja. Meprav sem /mel komaj sedemlndvajset let, sem moral skrbeH za dvanajst tiso# rudarjev. * svojim naukom sem imel med njimi zelo malo uspeha. 3 sredi#u okraja se je nahajal velik, zelo pust trg, ki so ga obdajale rudarske hie. )a eni strani trga je stala tudi majhna hiica, v kateri sem si uredil skromen prostor#ek za moje ure iblije. il sem vesel, ko so za#ell ljudje pogosteje prihajati' prilo je nekaj rudarjev Ekomunistov in liberalovF, ki so hotelA sliati kaj (ima 5ar za povedati(, nekaj mater z otroci, dva, trije mladeni#i... Canimivo pa je, da je ta mala skupinlca, ki se je zbrala, vznemirila duhove po celem 6=9

okroju. 3sak na sestanek so poskuali motiti. !nkrat so razbijali po oknu in ko smo zaprli lesene polknice, so za#eli metaH v okno kamenje. :rugi# spet so pred naimi vraH igrali nogomet s praznimi konzervami, tako da zaradi hrupa nismo sliali drug drugega. )eko# so pred naimi vrati priredili pravo demonstracijo. "ot na nogometni tekmi so trobili, vpili in prepevali' ()obenega vrhovnega bitja se ne bojimo. Odreil nas ne bo ne og, ne kralj, ne ljudski tribnnO odreimo se lahko le sami.( Mi pa smo prepevali' ( og je ljubezen, On me bo odreilA( To so bill #asiA )ekega dne je bilo e posebno hudo. "ot da se je odprl pekel in so vsi hudi#i pobegnili iz njega. Tedaj pa se je zgodilo nekaj neverjetnega. *trahovito je po#ilo po vratih in nekaj tekega se je zakotalilo po podu. &omislil sem' (Iotovo so vrgli bomboA( /n zaslial sem kako ljudje beijo stran. *rce mi je zastailo. Cunaj je nastala mrtvaka tiina. &o#asi sem odprl vrata in pogledal ven. Cunaj je v lui, ki je ostala od prejnjega deja, lealo veliko elezno razpelo. *poznal sem ga. *neli so ga v blinjem katolikem domu za moke in ga vrgli v naa vrata' (Tu imate svojega "ristusaA 3 blato z njiml( )o# je bila temna in deevalo je, tam v blatu pa je lealo razpelo. *tal sem na tern alostnem trgu, obkroenem s hiami in rudnikimi stolpi. Ca menoj se je gnetla preplaena skupina ljudi. 3 blatu pa je lealo razpeloA &omislil sem' ( og je imel gotovo tiso# in en razlog, da bi ta svet prepustil na milost in nemilost samemu sebi. Toda tega ni storilA &oslal je svojega *ina in ta je storil nekaj neverjetnega' nase je prevzel nae grehe in dopustil, da so ga kriali. )amesto, da bi ljudje pred Odreenikom padli na kolena in ga slavili, so njegovo podobo vrgli v blato. Tako #lovek pljuva v roko, ki mu jo nudi og v odreitevA( 3este, dandanes ljudje ne sovraijo JezusaA 3endar pa so sposobnl brez razmisleka, popolnoma ravnoduno, poteptaH njegov kri v blatoA O Tistega dne me je prevzela jeza. ,azmiljal sem' ("aj bo og napravil sedaj% Ogenj bi moral poslaH z nebaA( 3endar pa se ni ni# zgodilo. *amo deevalo je. ,azpelo je e vedno lealov blatu. /z daljave se Je zaslial porogljiv smeh. &osmehovali so se mi. )aenkrat me je preinila misel' ()e bo vedno tako, ve#no se ne bodo mog+ posmehovaH *inu bojemu, ki je za nas umrl. )e bo vedno takoA &riel bo dan 6=;

in to je neizogibno, ko bo svet, ki ga je zavrgel, uvidel, da je Jezus nae edino upanje, da je on "ralj sveta. On se bo ponovno vrnil v vsej svoji slaviA( "o sem se tega deevnega ve#era, obdan s svojimi sobrati, pusHm trgom in "ristusovim razpelom v blatu, vra#al v nae prostore, sem se prvi# v svojem ivljenju resni#no radoval iblijskemu sporo#ilu' (Jezus ponovno prihajaA( Odel sem na prinico, odprl Matejev evangelij, @?. poglavje, in prebral' (...in bodo videli *ina #lovekovega, da prihaja na nebekih oblaMh z mo#jo in slavo veliko.( Od tedaj dalje se tega veselim. 3este, ko vidim, kako se posmehujejo mojemu Odreeniku, Odreeniku, ki nas osvobaja smrH, odpu#a nae grehe, razveseljuje in blagoslavlja, tedaj se veselim, da bo priel dan, ko bo obla#ilo sramote padlo z njega in se bo pojavil v vsej svoji slaviA "o sem prvi# prestopil prag velikega kr#anskega mladinskega centra v !ssnu, ki se imenuje Deigle-.aus, sem na zidovih opazil eno samo sliko. 3 veliki dvorani, v kateri se zbira ve# sto mladih, visi slika ponovnega prihoda Jezusa "ristusa. )a dnu slike je prikazano neko mesto in nad njim oblaki. 3 oblakih je bei konj, na njem jaha On, "ralj, s privzdignjeno roko, prebodeno z ebljem. "o sem gledal to sliko, sem dejal svojemu predhodniku, pastorju Deiglu' ("ako to, da si obesil prav to sliko% $li ni nekoliko neprimerna za mladlno% *am bi izbral kaj drugegaA( &ojasnil mi je' (:ragi brat usch, 5antje so ves teden po uradih, olah, tovarnah in rudnikih. "o tarn izkazujejo svojo vero v Jezusa "ristusa, so deleni samo sarkazma in poroga. "er ne elijo sodelovaH v grehih svojih kolegov, se Jim H posmehujejo in jih napadajo. )i# #udnega ni, da so pogosto brez volje. Tu pa jim slika govori' KJezus je zmagovalec in ves svet bo pripadal njemu.K( 3 ivljenju sem na lastni koi izkusil, kako #udovito je to upanje. Ca #asa .itlerjevega reima so me po velikem shodu v :armstadtu, na katerem sem govoril o Jezusu, aretirali. *trpali so me v avto poleg nekega o5icirja **. Okoli avtomobila je bilo zbrano na stoHne ljudi. Jo5erju so ukazali' (3oziA( 3endar pa motor ni hotel vzgaH, kljub temu, da je bil to dober avtomobil. (:aj, spelji eA( se je zadrl o5lcir, poleg katerega sem sedel. Motor pa e vedno ni hotel vzgaH. )enadoma je sredi razdraene mnoice, ki se je zbrala na cerkvenih stopnicah, nek mladeni# zapel' 6=>

.esoljna oblast je v Kristusa roki, ga slua vsemirje v tiini globoki. Polomil je smrti njen kruti me poruil zla prestol, vsemu groze. .se je premagal in vse je obvladal! Kristus na kralj si, ti nam bo vladal, na +olgoti premagal si temo in nod. Kristus na kralj si, vsa tvoja je mo, na +olgoti premagal si temo in no.

O O

)ato se je izgubil v mnoici. $vto je kon#no vgal in odpeljali smo se. ,ekel sem o5lcirju' (+bogl #lovekA Jaz sem na strani zmagovalcaA( *krueno je zamrmral' (Tudi sam sem bil neko# #lan Kkr#anske mladineK.( ($ tako,( sem odvrnil, (in sedaj zapirate kristjane%A +bogl #lovek, ne bi hotel biti na vaem mestuA( /n tako smo se pripeljali do zapora. Od takrat dalje mi je drugi "ristusov prihod bolj blizu. Mim teji ko so #asi, v katerih ivimo, tem vaneje je pri#akovanje Jezusovega prihoda. Ilejte, ta Jezusov prihod v slavi bo njegov tretji prihod na zemljo. &rvi# je priel kot #lovek, v etlehemu, ko ga je Marija rodila in poloila v jasli. To je tisto, kar praznujemo za oi#, #e seveda sploh e vemo, kaj to pomeni. *in boji se je u#love#il zato, da bi mi postalA otroci boji in on na brat. :rugi Jezusov prihod se dogaja vsak dan, sedaj - v duhu. Iovori nam' (*tojim pred vrati vaih src in trkam nanje. Me kdo slii moj glas in mi odpre vrata, bom priel k njemu.( $li veste, zakaj govorimo o Jezusu% ,adi bi mu pomagali priti do vas. Cakaj v ibliji je zapisano' (/n vsem, ki so ga sprejeli, je dal mo#, da so postalA otroci boji.( Morate mu odpreti svoje srce. )jegov tretji prihod na zemljo pa bo velicasten in vsi ga bodo videli. To se bo prav gotovo zgodilo. :o tedaj pa bo #lovetvo preizkusilo vsemogo#e politi#ne sisteme, konstitucionalno in absolutno monarhijo, predsedniko in narodno demokracijo, diktaturo in kdo ve, kaj e vseO in spoznali bomo, da nam vse to ni prineslo kaj dosH dobrega. Tedaj bo priel Jezus, moj "ralj, in pokazal nam bo, kako je treba vladatiA

%.D

(& Kaj se bo dogajalo +red Jezuso im +rihodom?


3 iblijl pie, da bo svetovna zgodovlna trajalU e nekaj #asa. *ledilo bo obdobje, prilo bo skoraj neopazno, v katerem se bo #ioveka zgodovlna nelzoglbno pribliala svojemu koncu. Ta #as bom ozna#il z izrazom, kl sem ga nael v ibliji' (&oslednja doba(. iblija govori o prihodu obdobja splone zmede, #asa, v katerem #lovek ne bo ve# zmogel reevatl svojlh problemov. Tedaj bo prila do izraza #loveka zmedenost in nemo#. Jezus je oznanil tlri zna#ilnosti te dobe. 3 poslednjem cUsu bo vladala velika zmeda v politlkl. To je izrazil takole' (3stane namre# narod proti narodu /n kraljestvo zoper kraljestvL ...( Je nikoli poprej nl toliko Edobro pla#anihF diplomatov razpravljalo na toliko dragih kon5erencah kot v naem #asu. /n nlkoll poprej se nl tako brezumno trollo denarja za oboroitev. C denarjem, ki ga potroimo za atomsko oboroltev, bl lahko zgradlli cela velemesta in tako reili vse stanovanjske probleme. )amesto tega govorlmo' (Moramo se oboroiti. Tudi najmanja drava mora imeti atomsko orojeA( )avkljub temu pa si ljudje e nikoli poprej nio toliko elell miru. Mlovetvo eli mir. )ih#e si ne ell vojne, a vendar se vsi noro oboroujejo. Be po tem lahko spoznamo polltl#no zmedo poslednje dobe. *lede#a zna#llnost, ki jo Jezus omenja, je zmeda na gospodarskem podro#ju' (&rila bo lakota.( )a zemlji je sicer dovolj hrane za celo #lovetvo, prav tako e nikoli nl bilo tbliko u#enlh ekonomistov kot dandanes in svetovno gospodarstvo e nikoli nl bilo tako zapleteno. 3endar pa, po podatkih Cdruenlh narodov, ve# kot polovlca #lovetva strada. $ll res ni mogo#e v visoko civiliziranem svetu, v katerem je dobrin ve# kot dovolj, nahranitl vseh ljudi% Toda to enostavno ni mogo#e. Iospodarski kaos nezadrno nara#aA Tretja zna#ilnost poslednjega obdobja, v katerem bodo #lovetvo preplavili nereljivl problemA, je zmeda na podro#ju vere. Jezus je to tako opisal' (Iovorili vam bodo' Mesija je KtukajK all KtarnK.( )edavno tega sem se pogovarjal z nekim mladeni#em, ki ml je dejal' (3 kaj naj pravzaprav verujemo% Tu so rimokatoliki, pravoslavci, re5ormisti, luterani, unijaH, metodisti, baptlstl, 6==

$rmada reitve, blnkotnikl, Jehovlne price, )ovoapostolska cerkev, /slam, budlzem itd. )e vem, v kaj bi verovalA( )asmehnil sem se in mu dejal' ("ar potolai se mladi mo, to ni e ni#. )ajhuje ele prihajaA Tako je zapisano 2 ibliji.( Tudi to je zna#ilnost poslednjega obdobja. .udi# zavaja ljudi, ki se ne drijo boje esede in og to dopu#a. *liijo se glasovi' ("ristus je tu, "ristus je tarnA( 3erska zmeda je zastraujo#a. 0judje po velemestih tekajo od ene religiozne senzacije do druge, zaradi #esar me grabita groza in strah. Je to bi vam rad povedal' noben evangelizator vas ne more reiti, #e ne boste sami nali Odreenika. )ib#e drug kot On vam ne more podariti ve#nega ivljenjaA Obstaja e #etrta zna#ilnost poslednjega obdobja' razseljeni izraelski narod se bo spet zbral v &alestini. Obstoj drave /zrael je zame eno najpomembnejih znamenj tega #asa. )ekateri pa trdijo, da to ni# ne pomeni. "o sem se nedavno tega ustavil na vicarski meji, je pred menoj stal avtomobil z izraelsko registracijo. &omlslil sem' ( iblijska prerokba se izpolnjujeA Je registrske tablice to napovedujejoA( O#e mi je pripovedoval, kako so leta 6<== ponudili Bidom monost, da bi se naselili na Madagaskarju. Cavrnili so' ()eA )am je obljubljeno samo eno - in to je vrnitev v deelo naih prednikovA( Takrat je ves svet mislil, da to ni mogo#e, in vendar danes v &alestini obstaja drava /zraelA Cna#ilnost poslednje dobe je torej dejstvo, da #lovek vsemu napredku navkljub postaja vedno bolj zmeden in ne more ve# reevati svojih problemov. Mloveka nemo# je o#itna. )e vem vam povedati, koliko #asa bo to obdobje trajalo. iblija nam ne daje natan#nih podatkov. *amo opozarja' ( editeA( &avel je o Jezusovih u#encih dejal' (Mi ne sodimo med Hste, ki spijo. udni smo in pripadamo dnevu.( "o bo to obdobje #loveke izgubljenosti doseglo svoj viek, se bo neposredno pred "ristusovim povratkom pojavil antikrlst - lanl kristus. To obdobje imenujem (#as konca(. :andanes e doivljamo zmedo poslednjega #asa, ki naravnost kli#e po avtoriteH. *vet e sedaj hrepeni po mo#ni osebnosti. "o bo #loveka beda dosegla najvijo mono to#ko, se bo pojavil #lovek, ki se bo proglasil za odreenika sveta. To ne bo "ristus, temve# lani kristus - antikrist. iblija prerokuje, da bo izel iz (morja ljudstev( Ev iblijiZ morje predstavlja narodeF. *vetu bo zavladal kot diktator in

200

zdruil vse drave sveta. Ca ta del #loveke zgodovine bo zna#ilno kljubovanje ogu. To bo hkrati tudi poslednji poskus sveta, da se izvle#e s pomo#jo poliHke in gospodarskih programov. Ta poslednja velika diktatura je v ibliji zelo ivo opisana s prerokimi slikami, prizori in vizijami. "dor jih ho#e razumeti, se mora prepustiti vodstvu *vetega :uha. &ovedal vam bom, kako iblija govori o antikristu, tem poslednjem trinogu. !vangelist Janez v prerokem zanosu govori' (/n glej, stal sem na morski obali in zagledal, kako se iz morja plazi zver z mnogimi kronanimi glavami in z gobci kot zevajo#a levja rela.( "ako razumeti ta veli#asten prizor% Morje je podoba vseh narodov sveta. "dor morje pozna, ve, kako nemirno je lahko. &ravzaprav ni nikoli popolnoma mirno. Tudi narodi ne mirujejo, vedno je med njimi prisoten nek nemir. &oslednji odreitelj #lovetva bo priel iz ljudstva. 3si svetovni politiki zadnjih stoletij so se prikazovali kot odreitelji in vsi so izli iz ljudstva' mall "orzican )apoleonO mali kaplar iz svetovne vojne, $dol5 .itlerO #evljar *talin... 3si.ti so bill samo predhodniki antikrista. &rili so iz dna, iz ljudstva. 0judstvo jim je radostno vzklikalo' (On je eden izmed nasA( Toda moj Odreenik, Jezus "ristus, ni priel iz morja narodov, temve# iz bojega sveta. On je *in ivega ogaA . iblija antikrista imenujemo zver. "aj to pomeni% iblija pravi' ( og je ustvaril #loveka po svoji podobi.( Mim blije sem ogu, bolj sem #loveki. Mim bolj pa se #lovek oddalji od oga, tembolj postaja podoben zveri. 3elik nasprotnik kr#anstva, )ietzsche, je trdil' ()ajplemeniteji #lovek je plavolasa zver.( To je pravilno povedal. $ntikrist bo #lovek, ki bo popolnoma zavrgel oga. Obrnil mu bo hrbet in postal, podoben ivali, zver brez srca. On je zver (s sedmimi glavami(. "aj to pomeni% To pomeni, da ni neumen. 0judje bodo govorili' (Ta pa ima nekaj v glaviA( )jegova usta so (kot levja rela(. To pomeni, da bo ves svet preslepil s svojim govorjenjem. 3 dobi nacizma smo e imeli priliko videH podobno propagando, ko je bilo povsod polno tule#ih zvo#nikov, ki so prenaali govore nacisHcnih velikaev. &rav lahko si predstavljam, kako bo antikrist s svojo brezsmiselno propagando preplavil naa ivljenja. Tudi ta poslednji #lovekov poskus - reiti svet brez pomo#i pravega Odreenika, Jezusa "ristusa, bo e od samega za#etka @76

obsojen na propad. 0judem bo ponujeno odreenje brez pokore /n spreobrnitve. /n vsi probleml bodo resenl. "o bo antikrist ustvaril svetovno vladavlno, bodo reeni vsi politl#ni in gospodarski probleml. 3si bomo dobili bone za hrano. *eveda, tudl verskl problemA se bodo reili' (Jaz sem reitelj sveta,( bo govoril antikrist, (zato me samo #astite.( .udo je opazovaH, kako na svet hitA proH takemu koncu. 3si se bodo takrat pokorili antikristu. *amo kristjanl bodo govorili' (Mi te ne bomo #astihT 3sakdo bo moral na #elu nositl znamenje. *amo kristjanl bodo dejali' ()eA Mi e imamo Odreenika in to je JezusA( Tedaj bo prilo do preganjanja. iblija o tern pravi takole' (...nih#e ne bo mogel kupovati, niti prodajaH, #e ne bo nosil znamenja.( Jvabski komentator iblije, $uberlen, je e pred stopetdesetiml letA o tern napisal' (*edaj tega e ne moremo razumeti. Toda ko bo do tega prilo, se nam bodo odprle o#i.( :anes lahko vse to dobro razumemo. &oznamo totalitarne drave in vemo, kaj pomeni' ta in ta #lovek ne bo dobil bonov za hrano, niti delovnega dovoljenja. 3erjame lahko, v kar ho#e, toda domovine in pravic nima ve#. :a, to se nam je e dogajalo. "o sem to prebral, sem bil pretresenO pomislil sem' ()ekateri mislijo, da je iblija zastarela. )e, ravno nasprbtno, nai svetovni nazori so zastareli. iblija nas vodl v prihodnost.( $ntikrist bo toleriral prav vse, razen pri#evanj o pravem Odreeniku, Jezusu "ristusu. Caradi tega bo ponovno sproil velik pregon kristjanov. *vojim otrokom sem neko# pripovedoval o tern. .#erkica je za#ela jokati. (Otrok,( sem jo vpraal, (zakaj joka%( Jecljaje ml je odgovorila' (&otem se to lahko zgodi katerikoli dan.( (:a,( sem dejal. (kateri koll dan.( (/n kaj bo z menoj, #e ne ostanem zvesta Odreeniku%( &ojasnll sem ji' (To bi bilo zares strano. 3endar je potrebno samo nekaj, zvesta mu mora bitA od danes daljeA( Ta #as nas lahko doleti nepripravljene. 3 njem se lahko znajdemo e jutri. Takrat bo prepozno, da bi poiskali Jezusa. ogosluja ne bo ve#, zvonove bodo razstrelili in iz njih naredili spomenike antikristu. /z cerkva bodo naredili muzeje, v katerih bodo razstavljali slike iz antikristove mladosti. 0judje bodo jokaje iskali tolabo. Toda nikogar ve# ne boO kl bi jih lahko potolall, kajti Jezusa, kl je edlni Tolanik, so zavrgli. Be prerok Jeremlja govori' (Odvrgli ste me, govori Iospod, /n za vas nl ve# tolabe.( 0judje bodo v svojem obupu

202

prepu#eni drug drugemu. 3erjamem pa, da se bodo kristjani radovali, #eprav bodo soo#eni s smrtjo. "ajti v teh stranih #aslh bodo /meli svojega TolanikaA Jezusove besede so me preplaile' (3 pri#akovanju grozot, kl bodo zadele svet, bodo ljudje umirali od strahu.( 3 Janezovem ,azodetju je zapisano, da bo antlkrist zapolnll svet z zvoki 5an5ar in plapolanjem zastav. &omislll sem' ("ako gre lahko to skupaj% &o enl strani ivimo v strahu in pri#akovanju, po drugA pa doivljamo velike uspehe.( Me pa se spomnim, kaj smo doivljali leta 6=88, vem, da je to mogo#e' tudi takrat je bil svet poln slavij, zvokov godb na pihala in zastav in obenem poln strahu v pri#akovanju bodo#nosti. 3 pravem trenutku, ko bo antikrist na vrhuncu svojih mo#i, ko bo mislil, da se je za vedno reil Jezusa, takrat bo og posredovalA Jezus se bo ponovno vrnil v vsej svoji slaviA $ntikrist bo pogubljen. Jezus ga bo uni#il z (dihom svojih ust(A Mim mra#neji kot so #asi, tern o#itneji postajajo zastraujo#i znaki #lovekega obupa in bodo#e vladavine antikrista. 0e ljudje, ki berejo iblijo, so pomirjeni, ker pri#akujejo vrnitev Jezusa "ristusaA

*& Kaj bo +o Kris#uso em +o ra#$u?


3 zvezi s tern nam iblija daje nekaj smernic. Capisano pa je, da bo Jezus kot kralj na zemlji vladal tiso# let. 3se to se popolnoma ujema' najprej bodo ljudje spoznali, daje stanje brezizhodno, nato bodo e poslednji# poskusili reiti svet, naposled pa bo zavladal moj "raljA On ve, kako je treba vladatiA :ajte, obi#ite domove, kjer kraljuje Jezus. Be na pragu boste ob#utlli, da tarn prevladuje #isto druga#no vzdujeA )eko# sem poznal mlad zakonski par. )ekega dne je mo sedel k menA in mi rekel' (Belim se posvetiti ogu. :oslej sem zanikal njegov obstoj, sedaj pa sem spoznal, da brez njega ne morem iveti.( "asneje je prilo na dan, da je bil v zakonu razo#aran. &ojasnil mi je' (.otel sem dokazaH, da je lahko zakon sre#en tudi brez oga.( Toda vse je lo narobe. +mrl jima je otrok in to je povzro#ilo razdor med zakoncema. )a koncu je priznal' ( og je proti nama. 3dam se.( Otrokov pogreb, ki sem ga opravil jaz sam, je bil pretresljiv. 3 sredini 03

je leala krsta z mrtvim otrokom, na enl strani je stal mo s svojo druino, nasproH pa #edna mlada ena, obkroena s svojci. :va svetova, dve strani - in med njima mrtev otrok. 3e# let je mlnllo, preden se je tudi ena zatekla k Jezusu. *pomlnjam se njenega pisma, kl ml ga je pisala za 3eliko no#' (Jezus je vstal v mojem srcul( To ju je zblialo in ponovno sta se poro#ila. Bivljenje sta za#ela znova. Meprav sta bila oba zelo samostojna in lnteligentna, se prej v nl#emer nlsta ujemala. *edaj pa je njuno ivljenje presre#no. Mo ml je to tako opisal' (Ilejte, prej nama je lo vse narobe.( (/n zakaj je sedaj vse v redu%( sem ga vpraal. )asmejanega obraza ml je odgovorll' (Cato, ker pri nas vlada JezusA Bena ne govorl ve#' KJaz vladamlK /n jaz ne govorlm ve#' (Jaz vladamAK )amesto tega se vpraava' N"aj Ceil Jezus%N /n vse je v najlepem redu& "o sem ga poslual, me je preinila misel' (Me je lahko tako lepo e, ko zavlada Jezus v naih domovih, kako lepo bo ele takrat, ko bo zavladal na zemlji%( To tiso#letno kraljestvo bo tako prekrasno, da si tega ne moremo niti zamislitl. &otem, ko bo Jezus zavladal svetu, bo sledila e ena prelzkunja, ki bo pokazala, all so naa srca zares spreobrnjena. .udi# bo izpu#en iz uzde in o#itno bo, da se ljudje globoko v srcu niso spremenili in da je #lovetvo ostalo takno, kakrno je bilo. R 3 ibliji je zapisano, da se bodo tedaj ljudje e zadnji# dvignili proti ogu. )ato bo sledil konec sveta. *on#ni sistem bo razpadel, nebo in zemlja bosta uni#ena. $postol pie dalje' ()ato sem ugledal velik bei prestol in njega, ki sedi na njem... /n ugledal sem mrtve, velike in male, kako stojijo pred ogom. /n odprla se je knjiga... /n kdor ni zapisan v "njlgl ivijenja, bo vren v ognjeno jezero.( )eko# me je nekdo vpraal' ("je bo stal prestol, #e ne bo ni# obstajalo%( Odgovoril sem mu' (To ni tvoja skrb. *krbi naj te raje to, kaken bo priel pred ta prestolA( Mlovek je lahko pogubljen. 0jube bi ml bilo, da nam iblija ne bi pripovedovala o tej grozljivi resnici. )a alost pa ta grozljiva monost ve#ne pogibeli obstajaA &ovedaH vam moram e eno zgodbo. Cve#er se je v nekem kotskem dvorcu zbrala majhna dru#ina. &ogovarjali so se

204

o vsem mogo#em in na koncu prili tudi do kr#anstva. &o ve#erji so se posedli okrog kamlna, v katerem je gorel ogenj. )ek stareji, eleganten gospod je rekel gostlteljici' (&o vaih besedah sklepam, da ste kristjanka. $ll zares verjamete prav vse, kar je zapisano v ibliji%( (:aA( (Tudi to, da bodo mrtvi ponovno vstali%( (:aA( (/n da bodo pogubljeni vsi, ki niso zapisani v "njigi ivljenja%( (:a, tudi v to verjamemA( Iospod je vstal in pre#kal dvorano. 3 kotu je visela kletka s papagajem. 3zel ga je iz kletke in ga odnesel proti kaminu, kakor da bi ga hotel vre#i v ogenj. &restraena gostiteljica je prisko#ila, ter ga zagrabila za roko' ("aj pa po#nete%A +bogi pti#A( Iospod se je nasmehnil' (Ilejte, vam se smili e ta ptica, va tako imenovani og ljubezni pa bo 2 ogenj vrgel na milijone ljudi. Muden og ljubezniA( Ca trenutek je bilo vse tiho, potem pa je gospa odgovorila' (Motite seA og sam nikogar ne vre v ogenj. Mi sami prostovoljno odhajamo v ve#no pogibel. og eli, da se vsi ljudje reijoA( iblija nam pretresljivo opisuje poslednjo sodbo. Opisan je boji sodni stol' (/n ugledal sem mrtve, male in velike, ki stojijo pred prestolom.( 0judje se z vsemi mo#mi upirajo resnici o boji sodbi' (To ni resA( )ekega mojega mladega prijatelja je sodelavec vpraal' (Cares verjame v *odni dan%( (:a, verjamem.( &orogljivo je odvrnil' (:aj noA &oglej, koliko ljudi je danes na svetu in koliko jih je do sedaj e iveloA Camisli si, koliko #asa bi trajalo, #e bi tako sodili vsakemu posebejA( Mladeni# je odgovoril samo' ("o bo ta #as priel, bomo imeli #asa na pretek. )i# ve# nas ne bo #akalo.( [ :a, og bo imel za nas dosti #asa. * tern, da bo sodil vsakemu posebej, bo pokazal, kako resno nas jemlje. To je dokazal e s tern, da Je njegov *in za nas umrl na kriu. Meprav vi sami svojega ivljenja ne jemljete resno in ga preivljate v grehu in praznini, og vse to resno jemlje. )a *odni dan bo vse prilo na plan. iblijska vizija bodo#nosti se kon#a z naslednjimi besedami' (/n ugledal sem novo nebo in nov svet, kateremu vlada pravi#nost.( iblija to opisuje z besedami, ki presegajo nae razumevanje. )ekaj pa je popolnoma jasno - og bo dosegel svoj cilj. Tisti, katerih imena so zapisana v "njigi ivljenja, bodo iveli v tem novem svetu. !naki bodo ogu in bojemu *inu. 3 tem svetu nebo policije, zaporov, hudi#aO ne bo vojn, 05

niH bole#lne, niH greha, niH smrtiA *ami si preberite #udovlto @6. in @@. pogla2je knjige ,azodetja. "er poznamo samo svet greha, bole#ine /n smrtl, si te nadnaravne vizije teko predstavljamo. Celo rad bi ivel v tem bojem svetuA &a vi%

,& Ali!ali
)ekaj stvari bi rad ponovno poudaril.Mim dlje preu#ujem knjigo ,azodetja, tem bolj me prizadene dejstvo, da bosta na koncu obstajall samo dve vrsH ljudi, odreeni in pogubljeni. /n #e re#ete' ()ikomur na svetu ni ve# mar za JezusaA(, vam lahko odgovorim samo tako' (Tedaj bo mnogo ljudi pogubljenihA( )ai o#etje so molili' (3em, le malo bo odreenih. :aj, da bom med njimiA( )a koncu bodo samo odreeni in pogubljeni. Tistim, kl bodo pogubljeni, bi rad nekaj povedal. Moj prijatelj &aul .umburg mi je neko# dejal' (*anjalo se mi Je, da je *odni dan. *lial sem, kako Jezus od sebe odvra#a pogubljene' K&ojdite pro#, prekletiAK Tako pie v iblijiA 3idel sem jih, kako so odhajali sklonjenih glav, preplaeni in obupani. *lial sem, kako je nekdo vpraal soseda' K*i videl to%K K:a, K je odgovoril sosed, Ktudi jaz sem opazil - roka, ki nas je podila, je bila prebodenaA Tudi za naju je bila prikovana na kri, nama pa ni bilo mar za to. &o pravici sva pogubljenaAK( *liiteA Jezus je umrl tudi za vasA )i vano, all verujete all ne, vendar pa morate vedeti' Jezus je umrl za vasA &ridite k svojemu OdreenikuA /n #e boste rekli' (Toda grenik semA(, vam bom odgovoril samo to' (&rav grenike i#e, saj druga#nih ljudi sploh niA( Tisti, ki trdi, da je dober, o#itno lae. Tisti, ki trdijo, da Jim Odreenik ni potreben, so najbolj izgubljeni, tako da tega niH sami ne opazijoA )a koncu pa e nekaj besed tistim, ki bodo odreeni. 3 iblijskem opisu bodo#ega sveta je re#eno, da bo )ovi Jeruzalem zgrajen na dvanajstih orjakih draguljih, ki bodo sluili za temelj. )osili bodo imena dvanajstih apostolov, pri# bojega evangelija. *am si to tako predstavljam' na draguljih bo pisalo &eter, Janez, Jakob... )a enem od draguljev bo pisalo MateF. $li veste, kdo je bil Matej% 3elik tihotapec in prevarantA @7;

"o se je nekega dne lotil svojega umazanega posla, Je sre#al Jezusa. Ta mu je rekel' (&ojdi z menojA( 0evl, tako se Je tedaj imenoval, je pustll vse in odel za Jezusom. :oivel je Odreenikovo smrt. :oivel je njegovo vstajenje in njegov povratek v nevidni svet. :oivel je prihod *vetega :uha. "asneje so mu predlagali' (Toliko tega si doivel z Jezusom, zapii toA( To je tudi storil. Tako je nastal Matejev evangelij, s pomo#jo katerega je na milijone ljudi nalo Jezusa. )jegovo novo ime, Matej, je na #astnem mestu zapisano v novem svetu, ime tega nekdanjega pokvarjenca, ki ga je Jezus odreil. Tako velika je milost Jezusa "ristusaA Tako silna je mo# njegove odreitveA To milost bi rad naklonil tudi vam. )e upirajte se jiA Od tega je odvisna vaa odreitev, sedaj in za vso ve#nost.

0!

Ali je 'i ljenje z Bogom $oris#no?


)aslov te teme bi se lahko glasil tudi druga#e' ($li se izpla#a biti kristjan%( Temu bi dodal besede iz pisma !5eanom' ( lagoslovljen og in OMe naega Iospoda Jezusa "ristusa, ki nas je iz nebes v "ristusu blagoslovil...( Te besede prelepo govorijo o velikem blagoslovu, ki so ga preko Jezusa "ristusa deleni kristjani. &reden se dotaknemo bistva te teme, bi elel pojasniH nekaj stvari. &rvo, kar elim povedati, je'

%& 1i ljenje z Bogom ni ni$a$rna iluzija/


:a, ivljenje z ogom ni niti domiljija, niti iluzijaA )aj vam to pojasnim. &astor v velikem mestu sre#uje vsemogo#e zanimive ljudi. )edavno tega sem sre#al nekega mladeni#a in mu dejal' ("aj vse bi bilo lahko iz tebe, #e bi prepustil svoje ivljenje IospoduA( (Oh, gospod pastor,( mi je odgovoril, (spustite se na zemljoA( &oznate to 5razo% &omeni' ( odite stvarniA og ne obstajaA( Odvrnil sem mu' (To je nekaj popolnoma novega, tega e nisem slialA( ,ekel mi je' (:obro me posluajteA 3#asih so se ljudje pri soo#enju z naravnimi silami poMutili nemo#ne in nebogljene, pa so si izmislili neko e mo#nejo silo, ki bi Jim lahko nudila pomo# ter jo imenovali' $lah, og, Jehova, uda... in kaj vem, kako e. 3endar pa se je e zdavnaj pokazalo, da so bile to sariio domneve in da zgoraj ni nikogarA( &ravi mali govorA "o je kon#al, sem mu odvrnil' (:ragi moj, ti ne pozna JezusaA( (Jezusa%( me je vpraal. (Jezus je samo eden od \stih, ki so osnovali novo religijo.( ()ikakor neA Celo se motiA( sem mu odvrnil. (.udo napako dela, dragi mojA &ovedal ti bom, kdo je Jezus. &oznam Jezusa in vem, da og obstaja. rez njega ne moremo o ogu ni#esar vedetiA( /n pojasnil sem mu, kdo je Jezus. "do je Jezus% Tudi vam bi rad to razloil s pomo#jo nekega primera. 3 svojem ivljenju sem e veliko doivel. 0"

Med draglm sem bil tudi ve#krat zaprt, pa ne zato, ker bi kradel, temve# zaradi svoje vere. 3 #asu .itlerjevega reima nacisti niso radi videli pastorjev, ki so Ekakor jazF delali z mladino. Capirall so me v stroge zapore. )eko# so me strpali v e posebno odvraten zapor. *tavba je bila vsa iz betona, s tako tankimi zidovl, da si lahko slial kaelj iz sosednje temnice, all pa padec s postelje v tretjem nadstropju. &oleg tega je bila moja celica prava luknja. 3 celico poleg moje so nekega dne privedli #loveka, ki ga je aretiral Iestapo. il je zelo obupan in pono#i sem skozi tanek zid lahko poslual njegov jok. &oslual sem ga, kako se obra#a na svojem lei#u. Mesto je bilo sliati tudi pridueno stokanje. .udo je posluati mokega, ki jo#e. Mez dan, ko nam je bilo prepovedano lezaH na postelji, sem poslual svojega soseda, kako koraka po celici' dva in pol koraka gor, dva in pol koraka dol kakor ival v kletki. 3mes je globoko vzdihoval. - Jaz pa sem v svojl celici ivel v mini bojemA Ilejte, Jezus je priel k menu "o sem poslual mojega soseda, sem pomislil' ()ekako moram priti do njegaA Moram govoriti z njimA "onec koncev sem duni pastirA( &oklical sem straarja in mu dejal' (&osluajte, v sosednji celici se nahaja popolnoma obupan #lovek. Je ponorel boA &astor sem, pustite me k njemu. ,ad bi govoril z njimA( (3praal bom nadrejenegaA(, mi je odgovoril straar. Mez eno uro se je vrnil' (To je prepovedanoA )e morete k njemuA( Tako e naprej nisem mogel do svojega soseda, #eprav mi je bil, kakor pravimo, na dosegu roke. )e vem niti, kako je izgledal, ali je bil mlad ali star. Ob#util sem samo njegov globok obup. *i lahko to predstavljate% *tal sem poleg zida njegove celice in pomislil' ("o bi le lahko poruil ta zid in sei k njemuA( Toda #e bi e toliko razbijal, ne bi mogel predreti mo#nega zidu. :obro me posluajteA Tudi og, *tvarnik nebes in zemlje, se nahaja v podobni situaciji. 0judje smo zaprti v svojem tridimenzionalnem svetu, vendar pa nam je og #isto blizu. iblija pravi' (C vseh strand me obdaja.( og nam je na dosegu rok, vendar pa je med njim in nami zrasta stena druga#nih dimenzij. *koznjo se do bojih uses prebijajo obupani /dici tega sveta. og slii preklinjanje ogor#enih, jok osamljenih, bole#ino tistih, ki se poslavljajo od svojih mrtvih, vzdihe onih, ki jim je bila storjena krivica. 3se to prizadene @7=

boje srce, tako kakor je mene prizadel obup moa v sosednji celici. Toda glejte, og lahko stori, #esar jaz nisem mogel. &oruil je zid, ki nas je lo#il in priel v na vidnl svet, preko svojega *ina JezusaA ,azumeteA og je priel k nam, na ta umazan in beden svet, kot Jezus, *in bojiA Odkar sem spoznal Jezusa, vem, da og v resnici obstaja. 3e+kokrat trdim' (Od Jezusovega prihoda naprej je zanikanje bojega obstoja #isto neznanje.( /n e moram govoriti o Jezusu. Me bi bilo odvisno od mene, bi v svojih predavanjih govoril najve# o njem in ve#eri bi bili prekratki za to obirno temo. Torej, Jezus je bil rojen v etlehemu. Odrasei je in postal mo. Meprav na zunaj na njem ni bilo vldeti boje slave, je zelo privla#il ljudi. Mutili so, z njim je na svet prila boja ljubezen in milostA 3 #asu, ko je Jezus kot pripadnik izraelskega naroda ivel na zemlji, je bila deela "anaanska pod oblastjo ,imljanov. 3 mestecu "a5ernanm je ivel nek rimski stotnik. ,imljani so verovali v celo mnoico bogov, v resnici pa niti v enega. Omenjenemu stotniku je na smrt zbolel ljubljeni sluabnik. &oklical je zdravnike, toda H ga niso mogli ozdraviti. *previdel je, da sluabnik nmira. 3 zadnjem trenutku se je spomnil' (3eliko sem slial o Jezusu. Mogo#e bi on lahko pomagal. &oi#ite gaA( /n tako je ta brezbonik, pogan, za#el iskati Jezusa. "o ga je nael, ga je zaprosil' (Iospod, moj sluabnik je zelo bolan. $ll ga lahko ozdravi%( (:a,( je odgovoril Jezus, (sei bom s teboj v tvojo hioA( "o je stotnik to slial, je dejal' ()i ti potrebno iti do moje hieO "adar jaz nekomu kaj ukaem, je to takoj storjeno. *amo besedo ti je treba re#i in moj sluabnik bo ozdravel.( C drugimi besedami je ta poganski rimski stotnik dejal' (/z nemogo#ega lahko stori mogo#el Ti si ogA( Tedaj se je Jezus obrnil k mnoici, ki ga je spremljala, in dejal' (Tako globoke vere nisem nael niti v /zraelu.( To pomeni' (Tako globoke vere,O kot jo ima ta ateist, nisem nael niti v cerkvi.( *totnik je doumel' (C Jezusom je k nam priel ogA( Cgodbe o Jezusu morate poznatiA &rosim vas, e ve#, rotim vas, kupite si )ovo zavezo. &reberite Janezov evangelij, zatem pa e ostale evangelije in pisma. &ri#evanja o Jezusovem ivljenju so #udovitaA 3 nobeni knjigl ne boste nali tako lepih zgodb kakor v )ovi zavezi. @67

3endar Jezus, *in boji, ni priel na ta svet samo zato, da bi ozdravil stotnikovega sluabnika in s tern dokazal, da og obstaja. &riel je zato, da bi ljudje nali v ogu svoj mirA Toda glejte, od oga nas ne lo#i samo to, da ivimo v razli#nih dimenzijah. Med ogom in vami, med ogom in menoj stoji zid. To je zid naih grehovA *te se kdaj zlagali% :a% Me ste se, ste postavili zid med ogom in sebojA - *te kdaj preiveli dan brez oga, brez molitve% :a% Cid je e vijiA )e#iste misli, preutvo, kraja, laiO da na tiso#e majhnih, na prvi pogled nevanih stvari, sploh ne omenjamoO vse to je krenje bojih zakonov. 3sak na greh je vzidan v zid krivde pred ogomA 3si skupaj smo postavili ta zid, ki lo#i ljudi od ogaA Toda og je sveti ogA "o re#em ( og(, tedaj nehote na#nem vpraanje mojih grehov in krivde. Ta problem je treba nujno reitiA og zelo resno jemlje nae greheA *o ljudje, ki razmiljajo' ( og bi bil lahko zelo vesel, ker e vedno verujem vanjA( Toda to ni dovoljA Tudi hudi# veruje v ogaA On prav gotovo ni ateist, saj dobro ve, da og obstaja. Toda ne more se pomiriH z ogomA oji mir lahko doseemo samo tako, da odstranimo ta zid krivde, ki nas odvaja od oga. /n to je razlog Jezusovega prihodaA &oruil je zid nae krivdeA Caradi tega je dopustil, da so ga krialiA 3edel je, da mora nekdo prevzeti nase bojo kazen za storjene grehe. $li ljudje, ah( on. $li Dilhelm usch all JezusA Jezus "ristus, nedolen *in boji, je na kriu prevzel nase sodbo, ki bi doletela meneO ne samo mene, temve# tudi vasA &onovno bi vam rad opisal krianega JezusaO vam prikazal najlepi prizor, ki ga je svet kdaj videl. &oglejte, kje visi On, po katerem je og priel na ta bedni svet, o katerem je zapisano v ibliji' ( og je nanj preloil vse grehe sveta.( On, ki na svojih ramenih nosi breme vseh #lovekih grehov, naih grehovA &oglejte, kje visi On, ki lahko stori to, #esar nih#e od nas ne more. Odvzel nam je breme naih grehovA erite iblijo, ki pie o tem. )a kriu se je uresni#ila iblijska prerokba' (...kazen ga je zadela zaradi naega mini...( 3 Jvici imam dobrega prijatelja, s katerim sva veliko prepotovala. "o sva na primer v kaki restavraciji dobila ra#un, sem pomislil' ("do bo pla#al%... Tisti, ki ima debelejo @66

denarnicoA( Jaz bi tedaj rekel' (.ans, ti pla#ajA /zkai se maloA( !den od nas pa# mora pla#au. )ekdo mora pla#ati za nae grehe in prestopkeA $li boste verovali v Jezusa, v to, da je on pla#al za vas, ali pa boste moralA pla#ati samiA Ca vsak greh boste morali pla#atiA 3idite, zato je Jezus tako pomembenA Tako zvesto mu sledim, ker je pla#al namesto meneA * svojim ivljenjem je pla#al za moje grehe in vstal od mrtvih, to je #udovitoA Tri dni po Jezusovi smrti je nek mo premiljeval' ("aj je sedaj z Jezusom% Mrtev je. )a lastne o#i sem videl, kako so ga poloili v grob in pred vhod zvalili kamnito plo#o. Je bil zares *in boji%( Ta mo se je imenoval Toma. Medtem, ko je premiljeval o Jezusu, so k njemu vsi sre#ni pritekli njegovi prijatelji. (TomaA On ivlA &otolai seA On je ivA( ("do je iv%( (JezusA( (To je nemogo#eA( (Mogo#e jeA Mogo#eA 3ideli smo njegov prazen grob. &risegamoA /n ... sre#ali smo gaA( (To je nemogo#e(, si je mislil Toma. ()i mogo#e, da bi kdo vstal od mrtvih. Me je to res, tedaj je on zares *in boji, tedaj je on sam ogA( Toda Toma je bil nejeveren' (3 ivljenju sem bil e vehkokrat prevaranA 3erjamem samo, #e vidim na lastne o#iA( "o sem se neko# na vlaku pogovarjal s sprevodnico o Jezusu, mi je tudi ona dejala' (3erjamem samo to, kar vidimA( ,avno tako je razmiljal tudi Toma. ,ekel je svojim prijateljem' ()e bom verjel, dokler ne bom na lastne o#i na njegovih rokah videl ran, ki so jih pustili eblji in dokler se z lastnimi rokami ne dotaknem njegovega telesa.( Caman so ga apostoli prepri#evali, Toma Jim je odgovarjal' ()e verjamemA( &o osmih dneh so se apostoli spet zbrali. Tudi Toma je bil med njimi. )aenkrat se je med njimi pojavil Jezus in jih pozdravil' (Mir z vamiA( Obrnil se je k Tomau in mu dejal' (...poloi svoj prst semkaj in poglej moje rokeA :aj svojo roko in jo poloi v mojo stran in ne bodi neveren, temve# veren.( Tedaj se je ubogi, nejeverni mo spustil na kolena in zastokal' (Iospod moj in og mojA( +pam, da sedaj razumete, kaj mislim, ko vam govorim, da ivljenje z ogom ni iluzijaA Bivljenje z ogom ni domiljijaA og ni nekaj neopredeljivega, kakor si to ljudje radi zamiljajo' ()ekje e mora obstajaH nekaken og, toda nih#e ne ve, kaken je.( )eA Bivljenje z ogom je stvarnost, ki je utemeljena @6@

z dejstvom, da je *in boji priel, umrl in za nas od mrtvih vstal. &rav zaradl tega sem lahko resni#no prepri#an v boji obstoj. )a koncu bi elel e enkrat poudariti' ivljenje z ogom nl niti domiljija, niH iluzijaA *edaj pa bi odgovoril na drugo vpraanje, kl se glasi'

(& Ka$o za)e#l 'i ljenje z Bogom?


0judje mi #esto govorijo' (&astor usch, sre#en #lovek ste. /mate nekaj, #esar ml nimamo.( Odgovarjam jim' ()e brbljajteA Tudl vl bi lahko to /mellA Jezus je tukaj tudl za vasA( Obi#ajno sledl vpraanje' ("ako naj za#nem ivljenje z ogom%( iblija nam na to odgovori z enlm samim stavkom' (3erjemi v Jezusa "ristusaA( Oh, ko bi vas le lahko pripravil do take vereA :a bi vas prepri#al, bom ponovno pojasnil, kaj v bistvu pomeni (verovati(. O veri imajo mnogi napa#no predstavo. !ni na primer pogledajo na uro in pravijo' (+ra je to#no sedem in dvajset minut. 3 to sem popolnoma prepri#an.( :rugi pa, ki ure nimajo, pravijo' (3erjamem, da je ura sedem in dvajset minut.( 0judje mislijo, da je (verovanje( nekaj, kar ni #isto gotovo, predpostavka. Mar ni tako% "aj pomeni (verovati(, ko iblija pravi' (3eruj v Jezusa "ristusaA( To bi vam rad pojasnil z opisom nekega dogodka. 3 glavnem mestu )orveke v Oslu, sem imel predavanje. 3 soboto zjutraj sem hotel odleteti nazaj v )em#ijo, ker sem imel naslednji dan predavanje v Duppertalu. Mim sem prispel na letali#e, je lo vse narobe' najprej je letalo zaradi megle zakasnilo za eno uro. "on#no smo se vkrcali na letalo za "openhagen, kjer naj bi prestopili na drugo linijo. "o smo e leteli nad "openhagnom, je pilot nenadoma spremenil smer in odleteli smo proti Jvedski. Obvestili so nas, da v "openhagnu nemoremo pristati zaradi goste megle. Odleteli smo proti MalmLu. 3 MalmL na Jvedskem se prav gotovo nisem namenil. "aj naj tarn po#nem% )amenjen sem bil v :Hsseldor5 in od tarn v Duppertal, kjer me je #akalo predavanje. "on#no smo pristali v MalmLu. ilo je kaj videti' letali#e je bilo prepolno ljudi in letala so e dolgo pristajala eden za drugim. MalmL je bilo namre# dale# naokoli edino mesto @68

brez megle. Tamkajnje letali#e je relativno majhno, tako da se e zdavnaj ni dalo ve# usesti. Med #akanjem sem se spoprijateljil z nekim avstrijskim trgovcem. Oba sva se spraevala' (0e kaj se bo zgodilo% Morda bomo moralA do jutra tako postopatiA )oge mi bodo odpadle od utrujenostiA( 3si so preklinjali in poizvedovali, se mr#ili in godrnjali, kakor je v taki situaciji pa# obi#ajno. )enadoma se je po zvo#niku zaslial glas' (!no letalo bo odletelo proti juguA )e vemo ali bo pristalo v .amburgu, :Hsseldor5u ali Grank5urtu. "dor eli na jug, naj se vkrcaA( &recej negotova re#A )eka enska poleg nas je kriknila' (Jaz e ne grem na to letaloA ojim sei( ,ekel sem ji' (:raga gospa, saj vam ni trebaA )ih#e vas ne siliA( Moj novi avstrijski prijatelj je, bolj sam pri sebi, dejal' (.m, leteti po taki megliA &a e niti tega ne vemo, kje bi pristaliA( 3 tem trenutku, enska je e vedno jadikovala, pa tudi $vstrijec me je malo preplail, je mimo mene priel pilot v modri uni5ormi. Cagledal sem njegovo mimo in resno obli#je. &omislil sem' (Ta #lovek ve, kaj je odgovornostA Canj to ni nobena igraA( Obrnil sem se k $vstrijcu in mu dejal' (Temu lahko zaupamoA &ridite, vkrcajmo se v letaloA Ta #lovek ni nikakren vetrnjakA( 3krcali smo se. Od trenutka, ko smo zapustili trdna tla in vstopili v letalo, je bilo nae ivljenje odvisno od tega moa. Toda verjeli smo vanj. Caupali smo mu svoja ivljenja. *re#no smo pristali v Grank5urtu in preden sem priel do doma, je minila cela no#. Toda dosegli smo svoj ciljA To pomeni (verovati(A 3erovati pomeni' zanesti se na nekoga, zaupaH mu. "ako za#eti ivljenje z ogom% - (3eruj v Jezusa "ristusaA( - To#neje re#eno' pojdi k JezusuA "o sem vstopil v tisto letalo, sem imel ob#utek, da bi moj avstrijski prijatelj najraje vstopil z eno nogo, z drugo pa ostal na pisti. Toda to ni mogo#e. 0ahko bi ostal zunaj, ali pa svoje ivljenje zaupal pilotuA Tako je tudi z Jezusom. )e morete z eno nogo iveti brez Jezusa, z drugo pa statt poleg njega. Tako pa# ne greA 3era v Jezusa "ristusa in ivljenje z ogom je mogo#e samo, #e mu svoje ivljenje popolnoma predamo. ,e#i mu moramo, kakor pisec te pesmi' (3zemi ivljenje moje, povsod naj bo tvoje.( )a koga naj se zanesemo, #e ne na *ina bojega% )ih#e na svetu ni toliko storil zame, kot JezusA Tako me je ljubil, @6?

da Je zame umrl na kriu. )e samo zame, temve# tudi za vasA )ih#e nas ni ljubil tako, kakor on. 3stal je od mrtvih in sedaj Civi. Cakaj ne bi zaupali svojega ivljenja tistemu, ki je premagal smrt% )ori smo, #e tega ne storimoA 3 trenutku, ko predam svoje ivljenje Jezusu, vstopam v ivljenje, ki prihaja od oga. &esem, ki jo imam zelo rad, pravi' .se zdaj tebi dajem, Jezus, vse kar znam in kar imam... .se zdaj tebi dajem Jezus, telo, duo in duha ti dam... .se zdaj tebi dajem, Jezus, stori z menoj, kar hoe sam... "o bi le vi tako govorili o JezusuA Me ho#ete svoje ivljenje predati Jezusu in odiH k njemu, tedaj mu to povejteA On je tuA &oleg vas jeA *lii vasA ,ecite mu' (Jezus, predajam ti svoje ivljenjeA( "o sem, do tedaj brezbonik, doivel spreobrnjenje in sem v svoje ivljenje sprejel Jezusa, sem molil' (Jezus, predajam ti svoje ivljenje. )e morem ti obljubiti, da bom dober. Cato mi mora dati novo srce. Moj zna#aj je slab, vendar se ves, kakren pa# sem, predajam tebi. )apravi nekaj iz meneA( To je bil trenutek v mojem ivljenju, ko sem se s telesom in duo posvetil Jezusu in njemu, ki me je s svojo krvjo odkupil, prepustil, da vodi moje ivljenje. *amo tako lahko preidemo v ivljenje z ogom. "dor eli v tem ivljenju napredovati, mora neizogibno delati tri stvari' brati bojo esedo, iblijo, pogovarjati se z ogom, moliti, in druiti se z bojimi otroci - s cerkvijo. )e morete pripadati Jezusu, ne da bi se zanimali zanj. /meti morate iblijo in )ovo zavezo in vsak dan vsaj petnajst minut brati bojo esedo. Mesar ne boste razumeli, enostavno pustite za drugi#. Mim ve#krat ko boste brali, tem bolj jasno in #udovito se vam bo zdelo. "olikokrat se mi je srce napolnilo z neizrekljivo blazenostjo, ker pripadam Odreseniku in ker ga lahko oznanjam tudi drugim. Bivljenja bojega ne smete imeti samo zase, oznanjati ga morate tudi drugim. &rvi pogoj za poglabljanje vere je branje, prou#evanje boje esede. :rugi je molitev. Jezus vas sliiA )i vam treba @69

imetl vzvlenlh govorovO zadostuje, da molite enostavno, kakor ta gospodlnja' (0Jubi JezusA :anes sem /mela grozen dan' mo Je slabe volje, otroci me ne ubogajo, #aka me kup umazanega perila, potrebovala bi deset mark... 0Jubi Jezus, vse to ti potoim. )apolni moje srce z veseljem in mi pomagaj, da preivim ta dan kot otrok bojiA Jezus, zahvaljujem se ti, ker se lahko zanesem nateA( Jezusu lahko poveste vse, kar vam lei na srcu, popolnoma vseA 0ahko molite tudi tako' (Jezus, pomagaj mi, da te bolje spoznam in da ti vedno bolj pripadamA( Tretji del ivljenja z ogom je skupnost s kristjani. C drugimi besedami, morate se druiti s tistimi, ki si prav tako elijo pripadaH Jezusu. &red kratkim mi je nekdo dejal' (,ad bi veroval, toda nikakor mi ne uspevaA( *vetoval sem mu' (Manjka vam druba kristjanovA( )a to mi je odvrnil' ()iso mi prav vsi ve#A( ()a alost,( sem mu rekel, (tu ni pomo#i. Me pri#akujete, da boste nekega dne iveli z njimi v nebesih, se morate e danes pripravljati na toA 0jubi og ne more vseh kristjanov narediH taknih, da bi nam bill ve#.( "ot otrok sem poznal direktorja neke 5rankrartske banke, starejega moa, ki mi je povedal mnogo dogodiv#in iz svojega ivljenja. "o je opravil maturo, mu je o#e dejal' (Tukaj ima toliko in toliko denarja. 0ahko bo obiskal vse evropske prestohiice.( *amo predstavljajte siO bilo mu je komaj osemnajst let, ko se mu je ponudila ta #udovita prilika. 0e kdo ne bi bil vesel% *tari bankir je nadaljeval' ()ekaj mi je bilo jasnoO v velemestih se hitro zaide v greh. Jaz pa sem hotel pripadati Jezusu. Cato sem s seboj vzel )ovo zavezo. 3sak dan, preden sem zapustil hotelsko sobo, sem tako slial Jezusov glas in govoril z njim. /n vsaki#, ko sem prispel v drugo mesto, sem nemudoma poiskal kristjane. &ovsod sem jih nael' v 0isbonA, Madridu, 0ondonu... )ajteje je bilo v &arizu. Tarn sem dolgo iskal nekoga, ki bi pripadal "ristusu. "on#no sem zvedel za nekega #evljarja. (3eliko bere iblijoA( so mi dejali.( /n tako je mladeni# obiskal #evljarja. "ojevstopil vnjegovo delavnico, mu je dejal' (&oznate Jezusa%( 3 odgovor so se #evljarjeve o#i zasvetile. Mladeni# mu je dejal' (3sako jutro bi priel k vam in lahko bi skupaj molila. *mem%( Tako pomembno mu je bilo zaveznitvo z nekom, kiK si resni#no eli biH kristjan. ToreV, to sem vam hotel pojasniH. Od trenutka, ko Jezus @6;

vstopi v vae ivljenje, nl ivljenje z ogom nikakrna iluzija. "ako za#eu ivetl z ogom% (3erjemi v Jezusa "ristusaA(

*& Ka$na je $oris# od 'i ljenja z Bogom?


:ragA prijatelji, #e bi vam hotel povedati, kaj vse #loveku nudi ivljenje z ogom in skupnost zJezusom, bi vam lahko govoril est mesecev, pa e ne bi konMal. Toliko vsega je treba povedatiA )ikoli ne bom pozabil, kaj mi je o#e pred smrtjo dejal. To so bile ene izmed njegovih poslednjih besed' (Dilhelm, vsem svojim prijateljem in znancem povej, kako sre#nega in blagoslovljenega me je riaredil Jezus, v ivljenju in smrtiA( 3este, na smrtni postelji #lovek ne govori puhlih 5raz. Me vam nekdo na smrtni postelji re#e' (...kako sre#nega me je naredil Jezus - v ivljenju in smrtiA(, potem ima to posebno teo. "akna bo vaa smrt% "L sem kot mlad pastor sluboval v rurskem okroju, sem doivel nekaj zanimivega. Okrog leta 6=@9 je na velikem shodu nek u#en mo prisotne dve uri prepri#eval, da oga ni. +porabil je vse svoje znanje, da bi nekako prepri#al prisotne. :vorana je bila prepolna ljudi. Od dima se ni dalo dihati. C vseh strani se je slialo odobravanje' (.uraA og ne obstajaA :elamo lahko, kar ho#emoA( "o je govornik slednji# kon#al, je voditelj shoda vstal in dejal' (*edaj sledi diskusija. 3sak, ki eli kaj povedati, se lahko javi.( *eveda, nih#e ni imel poguma za to. 3si so si mislili' ()e moremo se zoperstaviti tako u#eneniu #loveku.( &rav gotovo se dosti ljudi ni strinjalo z govornikom, vendar, le kdo bi bil dovolj pogumen, da bi se pred tako mnoico povzpel na podij. "on#no se je nekdo javilA /z ozadja dvorane se je bliala stara eni#ka, tipi#na vzhodno-pruska babica s #rno avbo na glavi. 3oditelj jo je vpraal' (Mamka, bi radi kaj povedali%( (:a,( je rekla eni#ka, (rada bi nekaj povedalaA( (&otem pa se morate povzpeti na podijA( ()e skrbite, sem e tuA( je rekla eni#ka. Cares pogumna enskaA *tarka je primarirala do podija, se povzpela za govorniki pult in za#ela' (Iospod govornik, dve uri ste govorill o svoji neveri, sedaj pa mi dovolite, da pet minut govorim o svoji @6>

veri. ,ada bi vam povedala, kaj je moj Iospod, moj nebekl O#e, storll zame. 3idite, ko sem bila e mlada, je moj mo nmrl v nidnikl nesre#i. Mrtvega so ml prinesli k nisi. Ostala sem sama s tremi otroci. *ocialne pomo#i tedaj e ni bilo. Ob pogledu na svojega mrtvega moa bi lahko obupala. Tedaj pa me je potolail og, kakor me nih#e drug na tern svetu ne bi mogelA )isem posluala, kaj so mi govorili ljudje. Toda On, og, me je popolnoma potolailA Tedaj sem mu rekla' KIospod, sedaj bo moral biti Ti o#e mojim otrokomAK E*tarka je zares znala govoritiAF :osHkrat nisem vedela, kje najti denar, da bi lahko nahranila svoje otroke. Tedaj sem rekla svojemu Odreeniku' KIospod, mojo bedo pozna. &omagaj mi, prosim teAK( 3 tem trenutku se je starka obrnila proti govorniku in dejala' ()ikoli me ni pustil na cedilu. Je ve# je naredil zame, poslal mi je svojega *ina, Jezusa "ristusa, ki je zame umrl in od mrtvih vstal in me s svojo kr2jo o#istil mojih grehovl :a,( je nadaljevala, (stara sem e. "malu bom umrla. hi glejte, poklonil mi je tudi trdno upanje v ve#no ivljenje. "o bom tu na zemlji zaprla o#i, jih bom odprla v nebesih, ker pripadam Jezusu. 3se to je storil zameA /n sedaj vas vprasam, gospod govornik, kaj je vaa nevera storila za vas%( Iovornik je vstal in potrepljal eni#ko po ramenih' ()e elim starke oropati njene vere. 3era je dobra za stare ljudi.( Morali bi videti, kako je eni#ka reagiralaA !nergi#no je zamahnila in vzkliknila' ()ee, neeA )e boste se me tako reiliA Iospod govornik, postavila sem vam vpraanje in prosim vas, da odgovorite nanjA &ovedala sem vam, kaj je moj Iospod storil zame, sedaj pa mi vi povejte, kaj je vaa nevera storila za vas%( - )astala je neprijetna tiina. *tarka je bila pametna enska... :andanes, ko se evangelij napada z vseh strani, se postavlja vpraanje' kaj v bistvu ljudem daje njihova nevera% )imam ob#utka, da so zaradi tega ljudje sre#ni in da v njihovih srcih vlada mir. ,avno nasprotnoA "akno korist ima #lovek od ivljenja z ogom% "ar se mene osebpo ti#e vam elim povedati, da bi brez bojega miru, ki sem ga dobil od Jezusa, ne mogel ivetiA 3 mojem ivljenju so bih trenutki, ko bi mi od bole#ine lahko po#ilo srce. &rav danes sem slial, da se je v sose#ini zgodila nesre#a, ki je dve druini zavila v crnino. $vto je 1"

povozil otroke. )e zavedamo se, kako hltro nas lahko doleti nesre#a. Tedaj #loveku nenadoma zmanjka vellklh besed. 3se kar lahko stori, je, da iztegne roko v temo in zastoka' ("aj ni nlkogar, ki bi ml lahko pomagal%( 3idite, prav v tekih ivljenjskih situacijah pride najbolj do izraza, kaj imamo v Jezusu. "o sem se poro#il, sem dejal svoji eni' (:raga, rad bi imel est sinov in vsi naj bi igrali na trobento.( Mislil sem si pa#, kako lepo bi bilo imeti pihalni orkester pri hii. 3 resnici sva dobila est otrok' tlri lepe h#erke in dva sina. Toda mojih sinov ni ve#. og jih je na straen na#ln vzel k sebiO najprej enega, potem pa e drugega. Tega nisem mogel razumeti. 3se ivljenje sem prebil pri delu z mladino, toda moji lastni sinovi... Je se spominjam, kako sem, ko so mi povedali za smrt drugega sina, za#util, kakor da je no prebodel moje srce. 0judje so prihajali in mi izraali so#utje, vendar mi njihove besede niso prodrle do srca. il sem mladlnski pastor /n vedel sem' (Ta ve#er moram stopetdesetim de#kom govoriti radostne besede boje.( Toda moje srce je krvaveloA Caklenil sem se, padel na kolena in molil' (0jubi Jezus, usmili se me, prosim teA( Odprl sem )ovo zavezo in prebral' (Jezus re#e' KMir z vamiAK( 3edel sem, da og izpolni svoje obljube. )adaljeval sem s svojo molitvijo' (Jezus, ne razumem, zakaj si to storil, toda prosim te, daruj mi svoj mirA( /n to je tudi storilA Cares storilA )ekega dne ga boste tudi vi potrebovali. )ih#e vam ne bo mogel nuditi tolabe. /n tedaj boste znali ceniti to, da poznate Jezusa, ki vas je s svojo dragoceno krvjo odkupil na kriu in od mrtvih vstal. *re#ni boste, da boste lahko rekli' (Iospod, podari ml svoj mirA( Mir, ki ga nudi on, kot mogo#na reka napohil vae srceA To velja tudi v najtejih trenutkih vaega ivljenja, ko se znajdete na pragu smrti. "ako boste reagirali v #asu smrti% Takrat vam nih#e ve# ne bo mogel pomagati. -elo roko osebe, ki ste jo v ivljenju najbolj ljubili, boste morali izpustlti. "ako bo, ko boste stopili pred boje obu#je% i se radi znali pred njim z vsemi svojimi grehi na dui% $h, ko bi le sprejeli Odreiteljevo mo#no roko in mu dejali' (* svojo dragoceno krvjo si me odkupil in mi odpustil vse greheA( Tedaj bi lahko umrli brez strahu, odreeniA

@6=

"akno korist /ma #lovek od ivljenja z ogom% )atel vam bom' - mir z ogom - radost v srcu - ljubezen do oga in blinjih - ljubezen do sovranikov in do vseh, ki nam gredo na ivce - tolabo v nesre#i Evsak dan bo lep, #eprav sredi najhujega trpljenjaF - trdno upanje v ve#no ivljenje - *vetega :uha - odpu#enje grehov - potrpeljivost... $h, ne morem ve# natevati. "on#al bi s pesmijo, ki jo imam e posebej rad' ,rena brezskrbnost, Jezus je moj! &jemu pripadam, ni ve nisem svoj. Po &jemu odreen, sreen vsak dan, v -uhu sem rojen in v krvi opran. .se svoje ivljenje prepevam okrog, astim te In hvalim, ker ti si moj !og! Mudovito je, #e ste deleni odreitveA Tudi vam elim to bogastvo, to sre#oA

N To je pastorjevo zadnje predavanje, ki ga je imel 6=. junija 6=;; v *asnitzu na ,ugenu. &o vrnitvi s te evangelizacije ga je @7. junija 6=;; og poklical k sebi.

Draga bral$a" dragi bralec/


&rebrana knjiga 3am razodeva resnice *vetega &isma in prinaa sporo#ilo o odreenju po Jezusu "ristusu. Morda so se 3am ob branju porodila dodatna vpraanja oziroma elja, da se globje seznanite z resnicami *vetega &isma. Me je tako, potem po priloeni naro#ilnici lahko brezpla#no naro#ite dodatno gradivo z versko vsebino, ki 3am ga nudimo. *mo mednarodna kr#anska verska organizacija, katere cilj je prinesti !vangelij, to je veselo sporo#ilo o Jezusu, v vsak dorn v *loveniji. Me elite zvedeti kaj ve# o naem delovanju ali #e elite osebni kontakt z nami, nam to lahko sporo#ite s pomo#jo priloene narocilnice.
)a naro#ilnici ozna#ite E]F zaeljeno gradivo, jo odtrgajte in poljite na na naslov' E angelij sa$ dorn P& P& 4%%%5 9JUB9JANA

)$,O-/0)/-$ ,!C O 3!C)O*T/ &oljite mi brez+la)no> ^ !vangelij po Janezu ^ iblijski dopisni te#aj ^ "aseto z versko vsebino ^ /n5ormacijo o radijskih EverskihF oddajah 345 Celim osebni kontakt
&OJ.J$T!0J' /me in priimek'__________________________________ )aslov'

Wilhelm Busch>

Jezus naa usoda