Primorska

Kaj je Primorska in kdo smo Primorci? Primorska je dežela ali geografski, kulturni in zgodovinski prostor primorskih Slovencev, ne glede na to, kateri državi pripadajo in s katerimi narodi se mešajo. Na zemljevidu je Primorska zahodni del slovenskega nacionalnega prostora, med Triglavom in morjem ter furlansko ravnino in Snežnikom, ki sega čez državne meje. Prepletamo se z Italijani in Furlani, na jugu pa s Hrvati. Je torej z mejami razrezana mejna dežela med vzhodom in zahodom Evrope, med slovanskim in romanskim svetom, pa tudi tisti kratek košček kopnega, ki loči Germane od toplega morja. Najbrž ni dežele na svetu, po kateri bi v kratkem času narisali in postavili ali premaknili toliko mej, kot je Primorska. Za tujce pa je zlasti pomembna njena geostrateška lega, saj je kot kapica na vrhu jadranskega morja, kjer se gnetejo poti med vzhodno in zahodno Evropa pa tudi med morjem in Alpami. To območje, ki so ga v nekdanji primorski deželi stare habsburške monarhije poseljevali Slovenci, Hrvati, Italijani in Istrani je po prvi svetovni vojni z Rapalsko pogodbo pripadlo Italiji. To je bilo darilo Anglije in drugih zaveznikov Antante Italiji, da je pred prvo svetovno vojno prestopila na njihovo stran. Med drugo svetovno vojno pa so ljudje sami, s svojo partizansko armado, osvobodili vse svoje nacionalno ozemlje, vključno s Trstom in Gorico. Zahodni zavezniki so zagovarjali mejo, ki je ustrezala njihovim interesom, in dosegli, da se enote partizanske vojske delno umaknile. Postavljali so nove meje in tamponske paradržave ali cone. Zaradi hladne vojne, ki se je začela prav v Trstu, in ukoreninjenih ozemeljskih apetitov, je bila meja med Jugoslavijo in Italijo končno dorečena šele z Osimskimi sporazumi. Ob razpadu Jugoslavije je južni del tega prostora razrezala še nova meja med Slovenijo in Hrvaško. Te delitve narodnostno mešanega ali celo enotnega nacionalnega, zagotovo pa enotnega gospodarskega in kulturnega prostora in prestavljanje meja, je ljudem povzročilo veliko hudega. Razlike med Primorsko in ostalo Slovenijo izhajajo že zaradi geografske lege, vpliva obmorske klime in vsega kar to prinese v način dela in življenja. Njene posebnosti izhajajo burne zgodovine tega prostora, stikov z drugimi narodi in tudi mediteranske odprtosti. To ji daje toplino in širino, tudi obzorja. Čeprav je bil nekdo samo beneški galijot, je videl ves Mediteran, spoznal, da svet ni njegova dolina, da so še drugačni ljudje in drugačne kulture. Ker pa je bil ta človek tudi ogrožen že zaradi velikosti in moči soseda, je že po zakonih življenja razvijal tudi svoje obrambne mehanizme, trdoživost, ponos, kulturo, upornost … Primorsko nekateri ločujejo in delijo na Severno in Južno, nekateri še na Kraškonotranjsko, najbolj pogosto pa na Primorsko in Istro. V notranjosti Slovenije (celo nekateri na Primorskem) pojmujejo kot Primorsko samo tisti del, ki je po Pariški mirovni pogodbi pripadel Sloveniji i n pozabljajo, da se je ta dežela izoblikovala s Trstom kot osrednjim obmorskim središčem in Gorico kot gospodarski in kulturnim centrom bogate goriške province. Zaradi političnih interesov centralističnih strank v Sloveniji sploh ne vemo več, kaj je dežela, pokrajina ali administrativno območje. Nekateri postavljajo tudi vprašanje, katero je glavno mesto Primorske: Koper ali Nova Gorica. Nobeno od teh dveh, nekoč je bil to Trst, za Goričane Gorica … za Primorce, ki so se popolnoma enotno uprli, pa to sploh ni bilo pomembno vprašanje, danes pa je samo za tiste, ki bi radi delili. Tudi navezava na Trst in Gorico nista edini dokaz pripadnosti Primorski, Ilirska Bistrica je bila navezana na morje preko Reke, kjer je tudi živi veliko Slovencev. Nekateri iz Primorske izključujejo tudi Postojno, češ da je to Notranjska, saj reka Pivka ponikne v

ki je bila skozi svojo zgodovino gospodarsko in tudi kulturno zelo navezana na severne dežele. ali pa sploh ni vedel. Pod pojmom Primorska vedno vključujem tudi tako imenovano Slovensko Istro (to je Obalo ali obalna mesta. Po vseh spremembah. Furlani. kjer predalpski svet že nekoliko zapira vplive Sredozemlja. ki jih s tem pojmom tudi opredelimo kot zavedne Slovence. ki je ostal navezan na Slovensko Primorje. Na severozahodnem delu. ker Slovenci nismo imeli svoje države. ki jih je doživel ta prostor. ampak da so v narečju od vasi do vasi zelo mehki prehodi. po njegovi kulturi in etnični opredelitvi pa tudi gospodarskih in upravnih vplivih.« Pri tem je seveda mislil na starejše ženske njegove generacije. Nekdanji rudar iz sečoveljskega premogovnika Franc Sergaš mi je zelo preprosto razložil. da je Primorska čisto slovenska dežela. tudi tisti hrvaški del. Pomislimo na Slovensko Benečijo. ki sega vse do Trsta. sosedov in njihovih vplivov skozi čas. kje je meja med slovenskimi in hrvaškimi Istrani. Ta je zajemala tudi hrvaško Primorje in seveda Istro. to je Breginjski kot. ki so po svojemu značaju skorajda alpske in so bliže Beljaku kot pa Trstu. sta jo bolj kot jezik ali topel mediteranski zrak izoblikovala skupna zgodovina. Ponikne res. Že s tem so se počasi na jug. podobno je del Istre v Italiji. lahko danes pojmujemo kot Primorsko samo tisti del Istre in Čičarije. tam na oni strani pa so v rutah in črnih oblekah. spodaj do hipodroma in zgoraj do Ricmanj. vendar ker je Istra tako specifična. sem ob snemanjih svojih oddaj v teh krajih opazil. Nekatere razlike ne obstajajo samo zaradi različnih upravnih. kasneje pa jih je zgodovina dobesedno zlepila s Primorsko. in da je del Rezije tudi v Sloveniji.ljubljansko kotlino. Vendar pri tem je pozabil. Nek Istran iz one strani. Italijani in Nemci. da sta vmes še Gorica in Videm. Ljudi. ki živijo na primorskem imenujemo Primorci. celo pod Pazinom. Jezik oziroma njegova kajkavska narečja zelo počasi prehajajo iz slovenščine v hrvaščino. vendar svoj les so po jamborni cesti vozili v Trst. Pri opredeljevanju primorskega prostora nastajajo zmede predvsem zato tega. Hrvate in Italijane pa tudi tiste. vendar pozabljamo. kot na primer med Istro in Goriško. ko se hoče to poudariti. še posebej kadar se misli na ves istrski polotok. Bržanijo in Šavrinijo) . rečemo tukajšnjim prebivalcem Istrani. Slovenci. da je narodnostno mešan tudi v elik del tistega primorskega ozemlja. Vendar zaradi zgodovinskih in kulturnih usedlin ter pestrosti genov in jezikov. prav tako pridelke in seno s Počka. ki se opredeljujejo za Istrane kot potomce Histrov ali pa te mednarodne mešanice. To i me zajema tako Slovence. zgodovina in kultura. političnih in gospodarskih vplivov ampak tudi drugačnega zgodovinskega procesu oblikovanja narodov. reči Istra in Primorska. Isto pravilo velja za severni del Benečije. Rezijo. ki je bila veliko širša. pa mi je to utemeljil. Čeprav osnovne šole in mediji že dolga uvajajo v tem prostoru knjižne jezike. za doline. ne pa samo na Benetke. ki nas druži morje. da v govorici starih ljudi ni velikih razlik. Čeprav so med posameznimi pokrajinami primorske dežele tudi velike razlike. Vsi pa smo tako ali drugače Primorci. ki se je že zdavnaj izoblikovala kot neka lokalna etnija. je treba včasih. pa ne nazadnje geografske zaokroženosti istrskega polotoka. Pri tem so velik vpliv imeli predvsem p osamezni duhovniki in učitelji. zaradi razlik pri priseljevanju in različnega mešanja kultur. pa tudi zaradi nekdanje stare avstrijske primorske dežele ali Adriatishe Kunsterland. se srečujejo in prepletajo kar štirje narodi. ki so že zaradi svoje govorice poseben narod . pa čeprav govorijo skoraj enako narečje: »Pri nas so ženske oblečene v žive in pisane barve. zaradi mej. ki vztraja na delitvi Istre in Primorske. ki je ostal v Italiji. . slovenske narodne pesmi pojejo še globoko v Hrvaški Istri . Istra pa nacionalno mešana in da tam živijo »Istrijani«. Podobno stapljanje se pod pritiskom asimilacije sedaj dogaja v še nedavno čisto slovenskih vaseh v Italiji.

ki naj bi pomagal pri ohranjanju nadvlade nad »Schiavi«. ki pa so zaradi lastnih koristi postali Italijani in fašisti. Sploh pa je to sprejela večina načrtno priseljenega slovanskega prebivalstva po velikih kugah. Katerikoli Slovenec ali Hrvat. ki je šel v šolo in potem v mesto v službo. sužnjev ne Slovanov. Kdorkoli je hotel stopiti v višji razred. izobraženega. veljati za kulturnega. saj je odprava mejnih prehodov sprožila ponovno povezovanje tega prostora. tudi cerkvene. Ta nas je zelo jasno opredelil za sužnje: »Vocabolario Italiano e Schiavo« (Videm 1607). vrednote NOB in na domoljubje. za še višjo stopnico pa celo latinsko. npr. pa ne samo pripadniki iz ljudstva. pevskih in raznih prosvetnih društev ter taborov za zedinjeno Slovenijo. Seveda je velikega znanstvenega pomena. Po prvi svetovni vojni sta rapalska meja in fašistični teror sicer opravljala svojo raznarodovalno politiko. Torej »Schiavo« ne »Slavo«. a je nato visoka politika velikih ta enotni prostor razrezala po svoje in postavila nove meje. V času. To je skorajda prekasno odpravila slovenska osamosvojitev ali točneje vstop v Evropsko skupnost. Slovenska imena in priimke so zapisovali po italijansko. liberalci in komunisti. je moral govoriti italijansko. skupaj so rasli zelo enotno tako verniki. da so nas imeli za sužnje in da gre za pripomoček.Po osamosvojitvi Slovenije smo žal priče tudi raznim drugim poskusom delitvam Primorske ali točneje razbijanja razmeroma enotnega pogleda Primorske na polpreteklo zgodovino. trgovskega uspeha Benetk in nadoblasti latinske cerkve. Primorski Slovenci smo svojo identiteto zgradili na bolj v povezavi s sosedi kot pa pod vplivom neke osrednje slovenske kulture. Ob štiristoletnici slovarja so skoraj vsi veliki slovenisti peli »glorio« tej knjigi. je postal Italijansko govoreči meščan ali s sedanjega nacionalnega zornega kota Italijan. kot pa z Ljubljano ali pa Mariborom. Ta boj je prinesel osvoboditev in združitev z matično domovina. ampak tudi . vendar sta tudi sprožila še enotnejšo zavest in odpor.ko ta jezik še ni imel svojega priznanega imena. združile na isti strani fronte vse Primorce. zato jih tudi drugi niso več imeli in jih tudi danes nimamo . Tu na meji smo se srečali z neprimerno številčnejšim in tudi razvitejšim italijanskim življem. kar pričajo tudi imena številnih istrskih krajev. Pri nas je bilo več taborov in društev kot v ostalih slovenskih deželah. in tudi več slovenskih časopisov je izhajalo. Žal je vse to kar se je tu v tem prostoru dogajalo v bližnji zgodovini zelo oklestilo to našo Primorsko in seveda slovenski živelj. ko so se tudi pri nas nekoliko zapoznelo začeli pod vplivom idej francoske revolucije iz ljudstev in podložnikov oblikovati narodi . če je hotel opravljati ugledno delo ali celo priti na oblast. Nekatere pa očitno najbolj moti enotnost v antifašizmu. kar se je odražalo tudi v enotnem in splošnem narodnoosvobodilnem boju. ki so zdesetkale avtohtono italijansko prebivalstvo v istrskih mestih. razen redkih izjem. ki ga je napisal servit Francesco Benni. nato v prvem obdobju stare Avstrije tudi v nemščini. koprski škof San Nazario (Sveti Lazar) ali pa znameniti zdravnik Santorio Santorio (rojen Svetina). češ da je to prvo priznanje slovenskega jezika s strani neke visoke kulture . ki ima gene antične kulture. To kar je ostalo je presejano na finih sitih. a tudi pomemben zgodovinski dokaz. militarističnega Rimskega imperija. jih prilagodili italijanščini. Te posebne primorske okoliščine. predvsem pa soočenje s fašizmom in nato nacizmom v času NOB. Celo povezava s hrvaškim narodom in njihovo ter srbsko. Ti najprej sami niso imeli več za Slovence. Kasnejše priseljevanje Uskokov. pa se je bolj stapljalo s slovenskim in hrvaškim življem. je tu na Primorskem najpomembnejšo vlogo odigrala tista osnovna iz množic ljudi izvirajoča kultura bralnih. ki so v pol stoletja opravila nove delitve in še povečala asimilacijo. svobodnjaške renesanse in humanizma Firenc. Odnos italijanskih gospodarjev do Slovencev in drugih Slovanov nam dokazuje že prvi italijansko »slovenski« slovar. Pravzaprav Primorcev ni bilo treba združevati. pa tudi češko diasporo v Trstu.

tako kot tudi pesniki. ki je povezana z bojem za ohranitev lastne slovenske identitete in življenjskega prostora pred italijanskim agresivnim ekspanzionizmom. brez ukaza od kogarkoli ali od koderkoli. Duhovniki so. Tudi primorski komunisti so bili lahko le člani Komunistične partije Italije. večna delavcev. za narod služinčadi in sužnjev so nas vedno imeli in se tudi do nas tako obnašali. protestanti. pevskih. najbolj zanimiv pa je primer ricmanjske fare. in končno z enotnega oboroženega narodno osvobodilnega boja. Tudi današnja visoka Primorska zavest. drugi pri komunistih. Tako duhovniki kot partijski sekretarji so imeli svoje »šefe«. ki so rasle iz naroda. Do delitev pa je prišlo in še prihaja. to primorsko realnost sami spoznali na lastni koži in so v svoji razgledani preprostosti. Spopadi s škvadris ti v Trstu so potekali vzporedno s spopadi na vaseh. Osvobodilne fronte in partizanstva v Trstu niso organizirali t isti. ampak kvečjemu tisti Primorci. V želji po samostojnosti so znane tudi spreobrnitve v p ravoslavno vero. Narodno osvobodilni boj na Primorskem se je začel avtonomno. ki so prišli iz Jugoslavije. ljudje niso vedeli kdo je kaj – oboji so bili »naši«. tako kot je nekoč ali še danes počne ta ali druga stranka. ne samo njihovi fašisti. če so hoteli postati visoki funkcionarji. Italijane. posebej političnih. Gorici. ki so odigrali zelo pomembno vlogo v narodni prebuji in tudi kasneje v boju proti fašizmu. Slovensko delavsko gibanje v Trstu. iz svojih parcialnih koristi. so se oboji skupaj borili kot Primorci in partizani. Spontan upor Primorcev proti okupatorju in njegovi represiji se je začel že leta 1919. anglikanci in drugi. zaradi Rapalske meje. za Trst in Gorico. Tudi trojke so imele zelo veliko samostojnost. Niso nas samo tako imenovali. ne pa tam. pa tudi kasnejšega boja za pravično mejo. drugi pa Tigra. fašizma. svoje matere in očeta – svojega naroda. Marsikje še v družini niso vedeli.njihovi voditelji. Spopadi na barikadah in z orožjem so se nadaljevali v Osapski dolini in Marezigah. posebej v fašizmu. da je eden pri tigrovcih. poštenosti in narodni zavesti ostali na strani svojih vernikov. ko so se nekoč pravoslavni. Tigrovci in komunisti se niso ločevali. ko se je pod vodstvom KPS uprla vsa ostala Slovenija. Pinka Tomažiča in tovariše. telovadnih. in zelo enotno. ko so prebivalci Ostrožnega Brda z orožjem pregnali cel oddelek italijanske vojske iz njihove vasi. v Rimu. ki so se vrnili na Primorsko. so lahko tudi slovenski komunisti pretrgali popkovino s KPI in se zlili z željami vsega svojega naroda po svobodi. niso imeli niti približnih možnosti. Zato so tudi od svojega naroda sprejemali narodnoobrambne in svobodoljubne ter napredne ideje. Ko je italijanska komunistična partija morala v ilegalo. ideološka ali oblastna organizacija. so m orali govoriti po italijansko. bombe so pokale v Trstu. Tudi kasneje. s tem se bomo večkrat srečali v tej knjigi. Spomnimo se na štiri bazoviške junake. kjer se ljudje čutijo Primorci. Današnjo Primorsko pa je izoblikovala zlasti novejša zgodovina. Popolnoma samostojne so bile le tiste organizacije in skupine. ko si . Idriji in tudi drugod je bilo vedno sestavni del celega naroda. ki so delali na pretovoru v pristaniščih so bili polproletarci. napadi na delavske domove pa v istih letih kot požigi kulturnih domov. ki so se zbrali da se uprejo že leta 1940. da bi lahko prevzel vodstvo. konzumnih in sorodnih društev in predvsem udarnih mladinskih organizacij. Preprosto povedano: Primorska pa je tam. tudi cerkev. so nas vedno imenovali Schiavi. je posledica dolgega zgodovinskega dogajanja na naših tleh. ti delavci so izhajali iz kmečkega prebivalstva. kjer kot svojo himno pojejo Vstala Primorska. Primorski duhovniki. kjer jih nekateri z rdečo barvo označujejo na zemljevidih in rišejo nove m eje. ki se jo zazna ob raznih dogodkih. vsakokrat ko hoče nekdo razbiti narod. njegovih domoljubnih bralnih. Simbol te povezanosti z narodom je tudi pesnik in duhovnik Simon Gregorčič. Italijani. da bi se otresli vrhovne oblasti Rima. Nekateri so se oblikovali v udarne trojke Borbe.

a uporni. slovenski Uskoki. Prav zaradi tega. sedanjost in tudi bodočnost. da bi Primorci za svoje voditelje izbrali bana Natlačena ali generala Rupnika. tako so doma ostajali trmasti. ampak tako na pogledih na preteklost. uporne ali pa vsaj odprte in levo usmerjene ponosne domoljube. lahko imenovali NOB na Primorskem tudi zadnja vojna proti suženjstvu v Evropi. ki so videli preživetje Slovenije v udinjanju tujcem. Res da smo čez tisto geografsko razpoko na Ravberkomandi postavili velik viadukt in avtocestno povezavo. da je obstal pa se je moral boriti veliko bolj in neprimerno bolj odločno kot osrednji del njegovega naroda. Tudi zaradi tega Primorci za svoje voditelje raje sprejemamo napredne. primorska pa je bila v času italijanskega iredentizma in fašizma neke vrste vojna krajina. pa ne samo zaradi parafraziranja bi. da so naše konservativne »odpadnike«. ki so jih doživljali že naši begunci . Primorski slovenski rod je bil skozi svojo zgodovino zelo na fino presejan. v pasivnosti ali pa celo kolaboraciji. Si lahko predstavljate. radi sprejemali v notranjosti Slovenije. pa ne samo zaradi podnebja in tudi ne zaradi razkola naroda na upornike in kolaborante. Tega se ne zazna samo na volitvah.Schiave lahko tudi pobijal. se poznajo še danes. Miloš Ivančič (iz knjige Lebič) . vendar razlike. zanimivo pa je. Tako kot so se v tujino selili predvsem tisti korajžni in ambiciozni. navezani na svojo zemlji in narod. Velike so še razlike med Primorsko in ostalo Slovenijo.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful