LETNIK 2 ŠTEVILKA 4 JESEN 2010

VRT
OPRAVILA RASTLINE OBLIKOVANJE

Tulipani Kalčki Kdaj sadimo rastline? Kraljestvo sence

Novosti

Knjižni molji

vsebina

Jesen 2010

8 5
5 Zelišca za prebavo
Preberite kako si lahko lajšate težave zaradi prebave z prijetnimi zeliščnimi čaji. Recepti so preprosti in praktično zastonj, samo sledite navodilom.

17
naslovnica

8 Tulipani
Kaj je lepšega kot jeseni posaditi v zemljo male paketke cvetja in nato celo zimo nestrpno pričakovati barvite ognjemete prihajajoče pomladi.

17 Kdaj sadimo rastline?
Vedno znova in znova se srečujemo z vprašanjem, kdaj naj bi bil primeren čas sajenja teh ali onih sadik. Ob tem smo prepričani, da ima glavni vpliv na uspevanje posajenih rastlin prav čas sajenja.

Prekrasna barvna paleta, ki jo vsako leto na drevesih pričara jesen. Foto: Matevž Likar

22

33

31
22 Kraljestvo sence
Skoraj ni vrta, na katerem bi se sleherni kotiček cel dan kopal na soncu, pravzaprav je običajno, da ima vrt tudi svojo »senčno« stran.

33 Novosti
Predstavljamo vam nekaj novih smernic iz vrhunske vrtnarske razstave Chelsea Flower Show 2010.

31 Vrtna opravila
Kot zmerom imamo pripravljene koristne informacije, ki bodo olajšale delo ljubiteljem vrtnarjenja.

Knjiga “Otroci in vrt”

Zagotovite si svojo že za v trgovini Svet čebulic.
http://www.svetcebulic.si

19,80 €

VRT

OPRAVILA RASTLINE OBLIKOVANJE

Spletna revija “Vrt” je namenjena vsem ljubiteljem okrasnega in okusnega vrta. Izhaja štirikrat letno in bralcem podaja številne nasvete za vrtna OPRAVILA, predstavlja najrazličnejše prekrasne RASTLINE in prinaša navdihe za OBLIKOVANJE vrtov s predstavitvijo znanih načrtovalcev vrtov. Na revijo se lahko naročite preko naročila na novice spletne strani “Okrasni vrt” (www. okrasnivrt.com) ali pa jo preberete na sami spletni strani, kjer se nahaja tudi arhiv. V kolikor imate vprašanja z zvezi z revijo ali bi želeli oglaševati v njej, nam prosim pišite na mail: info@okrasnivrt.com.

Matevž Likar

VRT

Zelišča za zdravo življenje
Prebava
Preberite kako si lahko lajšate težave zaradi prebave s prijetnimi zeliščnimi čaji. Recepti so preprosti in praktično zastonj, samo sledite navodilom.
Vsi pogosto jemljemo naš prebavni sistem za nekaj neuničljivega, pri čemer lahko številne stvari pokvarijo našo prebavo. Zeliščna zdravila se lotijo težav prebavil na mestu problema tako, da delujejo pomirjajoče na živčni sistem in neposredno na prebavila. Zeliščne čaje pripravljamo iz svežih ali suhih zelišč in nekoliko ohlajene prekuhane vode. Najenostavneje vodo pripravimo tako, da jo zavremo v kotličku, nato pa preštejemo do deset, preden z njo prelijemo zelišča.

Stimulirajmo prebavo

Metin čaj je preprost za pripravo in odlično zdravilo za slabo prebavo. Pomaga pri spodbujanju prebavnega trakta in sproščanju vetrov ter krčev. Za pripravko potrebujemo: ▪ 5 svežih metinih listov ali ▪ 1 čajno žličko suhih listov na osebo ▪ vročo prekuhano vodo ▪ med ali drugo sladilo

1 2 3

Metine liste položimo v čajnik in jih prelijemo z vročo vodo. Voda ne sme biti vrela, ker bi se eterična olja izgubila s paro. Pokrijte čajnik in pustite 5-10 minut, da se koristne snovi izločijo v vodo. Odcedite čaj in ga po želji sladkajte z medom ali drugim sladilom.

5

VRT

6

VRT

Pomirite zgago

Čaj iz janeževih semen je odlično nežno zdravilo za pekočo zgago. Njegova uporaba v medicinske namene sega vse v čase Rimskega cesarstva, ki so uporabljali semena in z janežem obogateno vino za zdravljenje pekoče zgage. Čaj iz janeževih semen je enostaven za pripravo - vse kar je potrebno je, da čajno žličko semen prelijete v vročo vodo in po petih minutah čaj odcedite.

Zmanjšajte napenjanje

Za zmanjšanje napenjanja lahko uporabite trajno kamilico (Chamaemelum nobile) ali enoletnico Matricaria recutita. Kamilični čaj pripravimo iz cvetov. Uporabimo približno štiri cvetove ali pol čajne žličke suhe snovi na kozarec. Prelite cvetove pustite stati 8 minut. Poleg za prebavila, so kamilice odlične tudi za živčni sistem, saj pomirjajo in sproščajo.

7

VRT

8

VRT

Tulipani
Kaj je lepšega kot jeseni posaditi v zemljo male paketke cvetja in nato celo zimo nestrpno pričakovati barvite ognjemete prihajajoče pomladi.
Včasih je težko oceniti kaj pri tulipanih človeka bolj navdušuje – odpiranje papirnatih vreč in zadovoljno ocenjevanje rjavih čebulic, ki se jeseni sadijo na vrt ali kalejdoskop barv, ki pomladi zavladajo na vrtu in loncih. Oboje sodi k tulipanom in ne morem si predstavljati, da bi na vrt prenesel že posajene čebulice kot seveda tudi ne, da ne bi videl njihovih prekrasnih cvetov. Navdušenje nad tulipani pa nikakor ni nekaj, kar bi bilo znano samo v sedanjih časih. Leta 1637 je nek Nizozemec 9

VRT
po barantanju s trgovcem kupil eno samo čebulico tulipana za ceno, ki se je obema zdela sprejemljiva. Plačal je dva žaklja pšenice, štiri žaklje rži, štiri rejene vole, osem svinj, 12 ovac, dva soda vina, štiri tone masla, petsto kilogramov sira, posteljo, nekaj oblek in srebrno čašo. Sajenje tulipanov Večina divjih prednikov vzgojenih tulipanov prihaja iz gorskih predelov Centralne Azije. V svoji domovini so izpostavljeni obdobjem izredno nizkih zimskih temperatur in pekoče vročih poletij. Čeprav ima večina vzgojenih sort modernih tulipanov, na pogled le še malo skupnega s svojimi predniki pa jih večina še vedno ljubi razmere, ki ustrezajo tudi divjim tulipanom. To seveda velja za vsako rastlino – dajte ji razmere kot vladajo na njenem avtohtonem rastišču in rastlina vam bo vračala z nešteto krasnimi cvetovi. Pri tulipanih to pomeni, da jih morate posaditi na najbolj sončno mesto, ki ga vaš vrt premore. Pri tem je zelo pomembno, da so tla dobro odcedna. Nič ne škodi tulipanom tako kot zastajanje vode, ki hitro povzroči gnitje čebulice. Čebulice posadite vsaj za dve višini čebulice globoko. Pri tem je bolje, če jih posadite globlje kot pa preplitvo. Globina sajenja pa je odvisna tudi od vaših tal. Na lahkih peščenih tleh, tulipane posadimo globlje kot na težkih tleh. Pri je priporočljivo slednja dobro prekopati in zemljo na dnu sadilne jame premešati z grobim peskom, ki bo povečal prepustnost tal. Tulipani ljubijo alkalna tla in če imajo slučajno vaša precej kisel pH, je koristno, da rastišče tulipanov posujete s sredstvom za zviševanje pH.

Tulipani v loncih
Tulipani se odlično obnesejo tudi v velikih loncih. Izberite velik lončen lonec, v katerega boste lahko posadili večje število čebulic. Na
►Desno: Čudovita sorta ‘Spring Green’ spada v skupino Viridiflora. Že ime skupine izda, da bodo cvetni listi vsebovali nekaj zelene barve. Cvetovi tega tulipana so živahna kombinacija citronasto rumene in zelene. Naslednje stran: Enkratna sorta tulipanov je tudi ‘Prinses Irene’, ki odpre prekrasne cvetove v odtenlih zlato rumene, živahne oranžne, posejanimi s temno rdečimi plemeni. Njeni cvetovi bodo resnična poživitev vsake grede.

10

Če imate na voljo le malo širine, posadite češnjo s stebričasto rastjo.

VRT

11

VRT
dno nasujte svež substrat z dovolj hranili za posajene čebulice. Nanj posadite čebulice, pri čemer ne skoparite – čebulice naj se skoraj dotikajo. Nato med čebulice nasujte veliko grobega peska, ki bo poskrbel za dobro odtekanje vode. Lonec nato zapolnite s substratom skoraj do roba, pri čemer pustite dovolj prostora za še eno plast grobega peska. Slednja bo preprečevala, da bi prišlo do gnitja prodirajočih poganjkov. V kolikor boste želeli posajene čebulice v loncu ohraniti tudi za naslednja leta, takoj po cvetenju odstranite odcvetele cvetove in cvetna stebla. Rastline tako ne bodo porabljale energije za tvorbo semen in jo bodo namesto tega vskladiščila v čebulice. Pogosto pa se tulipane v loncih goji tudi kot enoletnice in se jih na koncu sezone cvetenja zavrže. Botanični tulipani Za razliko od vzgojenih sort tulipanov, botanične vrste ohranjano svojo prvotnost in se močno razlikujejo od velikocvetnih »klasičnih« tulipanov. Te prekrasne male čebulice poženejo majhne cvetove, ki se navadno odprejo na soncu. Botanični tulipani so odlični za skalnjake. Poskusite z vrstami Tulipa tarda, T. saxatilis in T. humilis, ki bodo zvesto zacvetle leto za letom. Še posebej odličen tulipan je vrsta T. tarda, ki v sončnem vremenu popolno razpre svoje cvetove in pokaže sončno rumeno notranjost cvetnih listov. Poskusite tudi z vrsto T. clusiana, ki požene prekrasne cvetove v nežno rožnati barvi, z belo notranjostjo in temno rožnato zvezdo na dnu cveta. V kolikor se ne morete povsem ločiti od modernih tulipanov, lahko poskusite s križanci skupine Gregii in Kaufamaniana, ki združujejo lastnosti velikocvetnih in botaničnih tulipanov. Obe skupini vsebujeta nizke tulipane, ki tvorijo velike barvite cvetove.
►Zgoraj: Sorta ‘Ballerina’ je še en izmed tulipanov z izredno živahnimi enojnimi cvetovi, ki popestrijo vrtove v pomladnem času. Desno: Med skupinami tulipanov so med najbolj pompoznimi cvetovi tulipani skupine papajevk. Tudi sorta ‘Apricot Parrot’ ni nobena izjema, čeprav bi jo zaradi zelenih lis na cvetnih listih, lahko vključili tudi v skupino Viridiflora. Spodaj desno: S svojimi cvetovi je sorta ‘Queen of Night’ še vedno eden izmed najtemnejših tulipanov. Njeni žametni cvetovi dajejo zasaditvam eleganco, ki jo lahko dosežejo le redke rastline.

12

VRT

13

VRT

Spletna trgovina

Svet čebulic
www.svetcebulic.si

Naša ponudba
V spletni trgovini “Svet čebulic” imate na voljo izredno pestro izbiro okrasnih čebulnic in gomoljnic. Vse do konec novembra so na voljo številne vrste spomladi cvetočih čebulnic, vse do pomladi pa lahko izbirate tudi med številnimi sortami vitezovih zvezd. V januarju 2011 pa bomo ponovno odprli sezono poleti cvetočih čebulnic in gomoljnic.

Akcije
Za vse ljubitelje okrasnih čebulnic smo v pomladno-poletnem času pripravili tudi številne ugodnosti: Mesec januar 2011 februar 2011 marec 2011 april 2011 Artikli v akciji gomoljaste begonije lilije kane perunike

Nagradne igre
Skozi leto pa številne kupce okrasnih čebulnic nagrajujemo tudi z lepimi nagradami v obliki čebulic ali darilnih kuponov. Za več informacij preberite vse o naši nagradni igri na spletni strani:
www.svetcebulic.si/nagradna_igra.php

14

VRT

Pršice Škodljivci rastlin
P
ršice so pogost škodljivec rastlin v urbanih naseljih in lahko resno škodujejo tako trajnicam kot tudi grmovnicam in drevesom.
videz. Napadene rastline pogosto odvržejo napadene liste, poškodbe lahko vodijo tudi v propad rastline So majhne (0,3-0,5 mm) in jih s prostim očesom komajda opazimo. Lahko so zelo različno obarvane: od rdeče do rjave in od rumene do zelene, kar je odvisno od vrste in sprememb skozi sezono. Večina pršic jeseni spremeni barvo na rdečo ali oranžno, zaradi česar jih imenujejo tudi »rdeči pajek«. 15 Pršice so pogost škodljivec, ki se pojavlja na različnih rastlin na vrtu in v stanovanju. Poškodbe povzročajo s prehranjevanjem z vsebino površinskih celic rastlin. Poškodovana področja so pokrita z majhnimi svetlimi pikami. Ob močnih napadih pršic, pride do marmoriranosti in razbarvanja listov, kar daje rastlini bronast

Razvojni krog
Pršice so skupina členonožcev, kamor prištevamo tudi klope in njihove sorodnike pajke.

VRT
pikapolonice, itd.). Curek vode lahko odstrani in uniči tudi odrasle pršice, zračna vlažnost pa zmanjša njihovo prehranjevanje. V rastlinjakih je tako pomembno, da povečujemo zračno vlažnost in znižujemo temperaturo v poletnih mesecih z rednim polivanjem tal z vodo. Za zatiranje pršic navadno uporabljamo specifične insekticide – akaricide. Ker insekticidi ne uničujejo jajčec je potrebno redno škropljenje v 10-14 dnevnih presledkih. Uporabljamo lahko insekticide z abamektinom, fenpiroksimatom, oljem oljne ogrščice itd. Škropljenje lahko včasih še poslabša problem, saj uničuje tudi nekatere naravne plenilce pršic, medtem ko pršice pogosto razvijejo odporne predstavnike. Pred škropljenjem napadene rastline obrežemo in odrezane dele uničimo. Močno prizadete rastline odstranimo v celoti.

Številne pršice tvorijo mreže, ki so bolje opazne kot njihovi stvaritelji. Z tvorbo mrež se zavarujejo pred plenilci. Najpogostejša vrsta, ki jo lahko najdemo na okrasnih rastlina in zelenjavi je navadna pršica Tetranychus urticae. Pogosto pa jo najdemo tudi na lončnicah. Zanjo je značilna močna zapredenost napadene rastline. Iz jajčec, ki jih samice odlagajo po celotni listni ploskvi, se po 3-5 dneh izležejo ličinke, ki se trikrat levijo, pri čemer pri vsaki levitvi preidejo skozi dve fazi: aktivno in fazo mirovanja. V aktivni fazi so ličinke bolj občutljive za kemična sredstva. Razvoj od jajčec do odrasle pršice traja okrog 10-14 dni. Za razliko od glivnih patogenov, je za razvoj pršic ugodna nizka relativna zračna vlažnost. Odrasla samica lahko nato nekaj tednov odloži več deset jajčec dnevno. Zimo preživijo na zaščitenih delih rastlin (npr. brsti) ali v obliki jajčec.

Kontrola
Zalivanje rastlin lahko včasih veliko prispeva k odpravljanju napadov pršic. Redno škropljenje okuženih rastlin lahko uniči njihove zapredke in zavre odlaganje jajčec, dokler le-ti niso popravljeni, hkrati pa jih izpostavi njihovim naravnim plenilcem (roparske pršice,

16

VRT

Vse sadike so vzgojene v naši vrtnariji, v navadni vrtni zemlji in na prostem, zato so zelo trpežne in se na gredi lepo razrastejo.

Zima je čas za razmislek, za zbiranje informacij in kovanje načrtov. Kaj bomo posadili, posejali, kaj presadili ali spremenili? Dolgi zimski večeri so kot nalašč za prebiranje knjig, revij in spletnih strani. Poglejta na našo spletno stran:

http://www.trajnice.com
in preberite zanimive članke, preučujte lastnosti trajnic iz našega sortimenta. Izbirate lahko med preko 1000 vrstami in sortami, ki so opremljene s sliko in podrobnim opisom. Lahko nas pokličete na 05 307 88 10 ali nam pišete na trajnice@trajnice.com. Naslov: Trajnice Golob-Klančič, Vitovlje 18, 5261 Šempas
Avtor fotografij: Peter Rojc. 17

VRT

Sajenje rastlin
V

Kdaj je primeren čas?

Besedilo: Jožica Golob-Klančič • Fotografije: Mojca Rehar Klančič edno znova in znova se srečujemo z vprašanjem, kdaj naj bi bil primeren čas sajenja teh ali onih sadik. Ob tem smo prepričani, da ima glavni vpliv na uspevanje posajenih rastlin prav čas sajenja. Resnica pa je, da ima čas sajenja posameznih sadik sicer pomembno vlogo pri uspehu ali neuspehu, vendar le za nekatere rastline in le za nekatere tipe sadik.

18

Ko govorimo o enoletnih rastlinah, je seveda najbolj pomembno, da jih sadimo ravno o pravem času, da bodo imele primerno toploto in primerno dolžino časa za razvoj. Ko sadimo sadno drevje z golimi koreninami, je najboljši čas sajenja seveda ob jesenskem zaključku vegetacije, ko odvrže listje. Možno ga je sicer saditi še vse do začetka spomladanskega prebujanja, razen takrat, ko je zemlja zmrznjena. Ko smo pred desetletji v glavnem še sadili zimzeleno in listopadno okrasno drevnino (drevesa in grmovnice), ki je bila vzgojena v odprti zemlji v drevesnicah, je tudi čas sajenja bil zelo pomemben. Zimzelene listavce in iglavce smo sadili od konca avgusta do konca septembra ali še v oktobru, ker smo jim tako dali dovolj časa, da so se pred zimo vsaj malo še vrasli in potem laže črpali vodo iz zemlje tudi pozimi. Ob toplejših dnevih zimzelene rastline namreč tudi pozimi potrebujejo precej vode, ker jo s transpiracijo izgubljajo. Listopadne drevnine pozimi

►Spodaj: Nenavadno lepe trave, lepo prikazane na vrtnarski

razstavi v Londonu, moramo jemati z rezervo. Nekatere namreč niso prezimno trdne v naši klimi. Desno: Že prav kičasto lepe sadike trajnic s prestižne Londonske razstave Chelsea Flower Schow res zbujajo občudovanje. Vendar bi jih brez uspeha poskušali prenesti v običajen vrt. Vzgojene so bile namreč posebno skrbno pod posebno ugodnimi pogoji.

VRT
zelo malo izhlapevajo in zato potrebujejo zelo malo vode. Zato drevesa in grmovnice z golimi vejami lahko presajamo v mrzlem jesenskem in celo zimskem času, če le zemlja ni zmrznjena, saj se korenine lahko začnejo vraščati šele spomladi, ko bodo na novo začenjale zeleneti. Trajnice smo bili navajeni sveže izkopane in razdeljene, saditi v zgodnji jeseni in v zgodnji spomladi, ker takrat najhitreje obnovijo poškodovane korenine. Odkar vrtnarji in drevesničarji večino vrtnih rastlin gojimo v lončkih in loncih, nekdanja izbira primernega časa sajenja za posamezne sadike ne more več veljati, razen za zelenjavo, balkonske rože in enoletnice. Vrtove zasajamo z drevnino in trajnicami v drugače določenem času, kot nekoč, saj imamo skoraj vedno na razpolago sadike, vzgojene v loncih. Zlasti pri zasajanju vrtnih trajnic moramo za dober uspeh upoštevati tri zlata pravila:

1

Pred sajenjem moramo imeti pripravljen prostor in zemljo za saditev. To pomeni, da prostor ne bo več obremenjen z raznimi drugimi deli in bodo trajnice tam imele mir in jih ne bo potrebno presajati vrsto let. Le tako se bodo lepo vrasle, razrasle in prišle do prave veljave. Če namreč trajnice stalno selimo, jih motimo pri rasti in cvetenju. Zemlja je pripravljena za saditev takrat, ko je dobro zrahljana in obogatena z organsko snovjo, najbolje starim 19

VRT

▲ Mreže, ki ščitijo sadike trajnic pred točo,
sadik ne morejo pomehkužiti. Tudi umetna senca pod mrežami ne.

► Sadike trajnic, ki takole leto in dan, poleti in

pozimi v lončkih čakajo, da jih posadimo na prosto, se bodo na gredi dobro počutile in hitro rasle, saj bodo dobile veliko prostora in veliko hrane.

hlevskim gnojem, kompostom ali kompostu podobnimi organskimi gnojili.

3

2

Imeti moramo čas in voljo, posvetiti se izbiri in sajenju. Le ob temeljitem razmisleku bomo prav izbrali. Morda se bo treba še posvetovati z dobrim gojiteljem trajnic, ki mu zaupamo in dobro pozna rastline in njihove lastnosti. Morda nas bo ob naši izbiri opozoril na pomembne lastnosti, ki smo jih morda prezrli. Primerna trajnica na določenem rastišču je namreč pogoj za njeno uspešno rast. Če z voljo sadimo, ob delu tudi uživamo. To pa je osnovni smisel domačega vrtnarjenja. 20

Imeti moramo na razpolago utrjene sadike. Nič namreč ne pomaga, če sadimo lepe in košate sadike, če pa so bile v rastlinjaku pomehkužene in morda že zelo zgodaj spomladi bogato cvetijo. Ko pridejo na prosto, jih pobere prva slana. Če pa so prezimile na prostem, se bodo pač zbudile takrat, ko bo zanje primeren čas. Če sredi poletja sadimo sadike, ki so bile vzgojene v šotnici in bogato gnojene in so zato zelo lepe, z njimi ne bo uspeha. Sončna pripeka jih bo hitro izsušila in marsikdaj kar hitro tudi umorila. Če pa so bile sadike vzgojene v navadni zemlji in na prostem, jih iz lončkov zelo enostavno preselimo v gredo, kjer jih bo

treba zaliti tudi ob hudi vročini le enkrat na teden, saj se zemlja ne posuši tako hitro kot šotnica. Kadar je vroče, se sadike hitro vrastejo in lahko jih že čez kak mesec ne bomo več prepoznali, tako se bodo razrasle. Pri pozno jesenski saditvi bodo utrjene sadike v gredi le počivale in čakale na pomlad. Takrat pa bodo hitro začele z rastjo, tudi če bo vreme deževno in nove saditve ne bodo možne. Spomladi imamo tudi veliko drugega dela in se nove saditve rade odmaknejo v kasnejši čas. In marsikdo se potem boji, da je zamudil čas sajenja, kar pa seveda ni res. Trpežne sadike namreč lahko sadimo kadarkoli.

VRT

21

VRT

Kraljestvo sence
Skoraj ni vrta, na katerem bi se sleherni kotiček cel dan kopal na soncu, pravzaprav je običajno, da ima vrt tudi svojo »senčno« stran.

22

VRT

23

VRT

24

VRT

Matic Sever

besedilo in fotografije

◄Zasaditev rastlin za svetlo in zmerno vlažno senco. Izbranim trajnicam ni skupna le rumena barva pač pa celo odtenek – citronsko zelenorumeno. Ta izpiljen mozaik sestavljajo oslad Filipendula ulmaria 'Aurea', mehkodlakava plahtia alchemilla mollis z drobcenimi svetovi, ki tvorijo rahla, oblačkom podobna socvetja ter hosta z rumenim robom. V ozadju vidimo liste narcis, ki so sezono otovorile v »pravi« barvi in tako začetek »rumenosti« gredice pričele že zgodaj v sezoni.

Manj osvetljene površine nekateri dojemajo kot slabe, prostor, kjer naj ne bi nič dobro raslo, kjer je trava kljub trudu redka in polna mahu, kjer morda razen zasaditve s kakšno bergenijo in v gozdu izkopano praprotjo ne moremo narediti nič estetskega. Senčni predeli nekaterim celo vzbujajo nelagodje, občutek praznine, neurejenosti,… Pa na senco poglejmo še s sončne plati. Gre za rastišča, kamor sončni žarki ne posijejo ali pa se jim tja uspe prebiti skozi drevesne veje ali pa le določen del dneva. Mnogokrat gre za bolj vlažen in hladen prostor, ki tako nudi ugodne razmere številnim zanimivim rastlinam. Z malce priprav, kot je prekopavanje tal in dodajanje organskega materiala ustvarimo najboljše platno, ki le čaka, da na njem zraste unikatna slika. Poleg klasičnih in že dobro poznanih senčnih rastlin, kot so hoste Hosta hy., praproti, zimzelen Vinca sp., šmarnice Convalaria majalis, telohi helleborus hy., divjakovec Doronicum sp., kresnice Astilbe hy. in nekatere je še mnogo več izbire. Vedno bolj se 25

VRT
uveljavljajo tudi vimčki Epimedium sp., ki so dobro prilagojeni na razmere pod drevesnimi krošnjami listavcev, senčni kamnokreči Saxifraga stolonifera, S. x urbium,…so lahko krasna pokrovna rastlina, ogromno je tudi iskrivk Heuchera hy., ki se ponašajo ali s čudovitimi socvetji ali s prekrasno obarvanimi listi. Seznam rastlin za senco je zelo dolg, zato bi se raje posvetil še oblikovanju zasaditev in posameznim kombinacijam rastlin. Prepričan sem, da senca ponuja ogromno možnosti za izraz naše vrtnarske ustvarjalnosti. Res je, da imamo na voljo manj cvetočih rastlin oz. manj bujno cvetočih. Slednje sploh ni nujno slabo, saj nas morda ta situacija prisili v bolj premišljene in konceptualno bolj dodelane mojstrovine. Lahko bi rekli, da mnogo več dobijo na pomenu oblike listov, rast rastlin, tekstura,…skratka pozorni postanemo na tisto, kar je v barvitih sončnih gredicah lahko kaj hitro prezrto.
► Trajnice v hladnih odtenkih v tem primeru služijo kot pestra preproga, ki prekriva tla, kjer bi npr. trata le slabo uspevala. Sivozelene hoste se dvigajo med kresničevjem Astilbe hy. s filigransko narezljanimi lisiti in socvetji. V ospredju se bogato razcvita bela oblika krvavordeče krvomočnice Geranium sanguineum. Slednja je precej dobro odporna na sušo, enako pa velja tudi za starejše in posledično dobro ukoreninjene hoste.

Suha/vlažna senca
Suha senca je za razliko vlažne oz. normalno vlažne sence eno najbolj izzivalnih rastišč, saj je za dober ali vsaj zadovoljiv učinek potrebno veliko znanja in izkušenj, nabor primernih rastlin pa Jjezelo majhen. Suha in senčna rastišča najdemo pod gostimi drevesnimi krošnjami, še posebej so problematični iglavci (še posebno skupine večih), ki v večini primerov zadržijo tolik padavin in svetlobe, da pod njimi mnogokrat nič ne uspeva. Še največ suše prenesejo naslednje rastline: nekateri vimčki Epimedium sp., kamnokreč Saxifraga stolonifera, rjavi sršaj, Asplenium trichomanes, belkasta bekica Luzula nivea, malo manj, a še vedno zadovoljivo pa take razmere tolerirajo jetrnik Hepatica nobilis, ciklama Cyclamen purpurascens in C. hederifolium, ižander ali debelačka Pachysandra terminalis, kopitnik Asarum europeum, mnogi telohi Helleborus hy., podlesnica Polystichum sp. ter še nekatere druge. 26

VRT

27

VRT

28

VRT
◄ Kombinacija zbirateljstva host ter estetskega oblikovanja je privedla do zasaditve pod staro jablano, ki je barvno zelo omejena. Poleg zelenih rastlin sp tu hoste z rumenimi ali rumeno pisanimi listi. Da gredica ne bi izpadla preveč monotono, je teksturno razgibana s travam podobnimi kačjimi bradami Ophiopogon sp. in praprotmi. Okoli hoste v ospredju H. ‘Midnight at the Oasis’ rasteta praprot Dryopteris goldiana ter poživljajoč oranžen nepravi valižanski mak Meconopsis cambrica, ki se rad zaseje in vsako leto preseneti na drugem koncu.

◄ Prav poseben učinek dosežemo z rastlinami, ki imajo belo pisane liste ter belocvetoče grmovnice. Na fotografiji se snežno beli cvetovi sleča Rhododendron hy. skalnajajo k mladim listom hoste. Ene boljših host z belim robom so Hosta ‘Francee’, H. ‘Minuteman’, H. ‘Patriot’ ter H. undulata ‘Albomarginata’.

▼ Malce drugače! Topli oranžni odtenki gracilnih socvetij vimčka ali lipice Epimedium x warleyense se krasno podajo k sončno rumenim turbanom pasjega zoba Erythronium ‘Pagoda’. Oba akterja sta le nadaljevanje »rumene« niti, ki jo je konec zime začela v ospredju rastoča jarica Eranthis hyeamalis. Taka zimsko-spomladanska poživitev je dobrodošla med rastlinami, ki bodo kasneje razpele svoje baldahine in zakrile sleherni košček tal.

29

VRT

POSEBNA PONUDBA ZA NAŠE BRALCE
Trajnice carniola

-5%

Za celotno izbiro rastlin obiščite našo spletno trgovino: www.trajnice-carniola.com
Ob naročilu dopišite kodo “revija vrt” in priznali vam bomo omenjeni popust.

Echinacea ‘Tomato Soup’

Naročite na: info@trajnice-carniola.com tel.: 030-382-050 koda: REVIJA VRT Vabimo vas, da si na naši spletni strani ogledate prvo spletno enciklopedijo trajnici in okrasnih trav v Sloveniji.

Centaurea daelbata

Athirium niponicum

Heuchera ‘Georgia Peach’ 30

Heucherella ‘Sweet Peach’

Heuchera ‘Electra’

VRT

vrtna Opravila
Neprekinjena pomlad
Z nekaj premišljene izbire in sajenja, si lahko na svojem vrtu pričarate nepretrgano cvetenje narcis preko cele pomladi..

O

b sajenju rjavih čebulic narcis, si skoraj težko predstavljajo živahne rumene cvetovi, ki nas bodo razveseljevali prihodnje leto. Vendar nas vsekakor bodo in narcise so ene izmed najbolj zanesljivih pomladnih čebulnic, saj dokaj dobro prenašajo vlago (vsaj za čebulnice) in slano. Najboljše pa je, da lahko najdemo na stotine sort, s katerimi si lahko uredimo nepretrgano zaporedje cvetočih narcis.

Zgodnje narcise
Med najzgodnejše sorte narcis sodita kot že njuni imeni povesta kultivarja ‘Rijnveld’s Early

Sensation’ in ‘February Gold’. Čeprav imajo zgodnje narcise večinoma majhne cvetove pa požene sorta ‘Rijnveld’s Early Sensation’ velike rumene cvetove na do 35 cm visokih steblih. Sorta tudi dobro prenaša različne vremenske razmere, zaradi česar jo lahko posadite na bolj izpostavljenih delih vašega vrta. Čudovita je tudi sorta ‘February Gold’, ki bo zacvetela z nekoliko manjšimi rumenimi trobentastimi cvetovi. Zraste ravno prav visoko, da jo lahko posadite na gredo, hkrati pa je odlična tudi za lonce in korita. Poleg omenjenih bo sorazmerno zgodaj zacvetela tudi sorta ‘Minnow’. Požene prekrasne bele cvetove z rumeno čašico. Gre za križanca iz skupine

Tazetta, ki zraste samo 20 cm v višino. Posadite jo v velikem številu, da bodo poleg cvetov prišle do izraza tudi čudovite dišave, ki jih oddajajo cvetovi.

Sredina sezone
Sredino spomladanske sezone nas s svojimi cvetovi očara cela množica narcis. Poskusite posaditi sorte kot so npr. ‘Dutch Master’, ‘Cheerfulness’ in ‘Quail’. Sorta ‘Dutch Master’ je že kar klasična narcisa z rumenimi cvetovi in veliko rumeno trobentico. Zraste 45 cm visoko in je odlična tudi za naturaliziranje v trati. Podobne trobentaste cvetove požene tudi sorta ‘Quail’, ki je dobro 31

VRT
nadomestilo za običajne trobentaste narcise. Sorta požene do 40 cm visoka stebla z dvema do tremi zlato rumenimi cvetovi, ki že ob najmanjši sapici oddajo prijetne dišave. Čeprav je na pogled precej nežna, gre za robusten kultivar, ki bo dobro kljuboval vremenu. Nekoliko drugačna je sorta ‘Cheerfulness’, ki požene polne rumene cvetove s čudovitim vonjem. Med najboljšimi narcisami za ta del sezone pa je brez dvoma botanična vrsta Narcissus poeticus recurvus. Njeni cvetovi imajo snežno bele cvetne liste, ki obdajajo rumeno čašico, ki se zaključi s trakom bele in rdeče barve. Hkrati oddajajo prijetno aromo, ki od daleč spominja na citruse.

Pozni cvetovi
Za zaključek cvetne sezone narcis posadite še sorto ‘Hawera’. Slednje je nizka narcisa, ki zraste samo 20 cm visoko. Zacveti z izjemno dišečimi nežno rumenimi cvetovi, ki se pojavijo med travnato obarvanimi listi. Podobno pozna je tudi sorta ‘Sweetness’. Slednja zraste do podobne velikosti in je odlična za lonce ali ospredje gred.

32

VRT

Novosti in zanimivosti

Knjižni molji
Take Chelsea home
Knjiga je odlično branje za vse navdušence nad slavno razstavo, ki se vsako leto odvije v Londonu in pritegne preko 150.000 obiskovalcev. V knjigi najdete številne ideje za načrtovanje, oblikovanje in okraševanje vaših vrtov, izbrane iz zadnjih petih let razstave. Načrti in predlogi vključujejo ideje nagrajenih načrtovalcev vrtov in strokovnjakov RHS.

Encyclopedia of plats and flowers
Izšla je že peta izdaja RHS-ove enciklopedije. Vključuje nekater dopolnitve in popravke številnih strokovnjakov društva. Z informacijamo o več kot 8000 rastlinah in nekaj tisoč fotografijami, vam bo knjiga podala vse informacije, ki jih potrebujete za uspešno vzgojo rastlin na svojem vrtu.

33

VRT

Bark: An Intimate Look at the World’s Trees
Zelo zanimiva knjiga, ki je rezultat deset let trajajočega fotografskega dela, posvečenega iskanju najlepših primerkov drevesnega lubja po celem svetu. Vsaka fotografije je enkratno umetniško delo, ki ga spremljajo še fotografije drevesa v naravnem okolju in informacije o rastlinski vrsti ter njeni uporabi.

The rose
Knjiga je ena izmed najlepših knjig letošnjega leta in odlično darilo za vsakega ljubitelja vrtnic. Vrtnarska zgodovinarka Jennifer Potter nas popelje skozi zgodovino gojenja vrtnic. Zgodbo začnemo v stari Grčiji, nato pa se sprehodimo preko Bližnjega Vzhoda, Azije in Amerik do današnjih vrtnic.

34

Se vidimo ponovno pozimi .

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful