You are on page 1of 7

1

Tehnino delo, mo, entalpija, entropija



1. Tehnino delo in entalpija
V odprtih procesih, kjer masni tok plina tee skozi toplotni stroj (turbino), se ne izkoristi samo notranja
energija plina za pretvorbo v delo kot pri zaprtih sistemih, temve tudi razlika med energijo plina pred
vstopom v toplotni stroj in energijo na izstopu iz stroja. To energijo imenujemo zunanja in je enaka produktu
tlaka in volumna, pV. e k delu W pritejemo e razliko teh dveh zunanjih del, dobimo tehnino delo W
t.
( )
2 2 1 1 2 2 1 1
V p V p W V p V p W W
t
+ = + =
1 1
V p
- zunanja energija plina pred vstopom v turbino
2 2
V p - zunanja energija plina na izstopu iz turbine
Prvi glavni zakon za odprte sisteme izpeljemo iz oblike za zaprte sisteme:
1 1 2 2
V p V p W W
t
+ =

( ) ( )
t t
W V p U V p U V p V p W U U W U Q + + + = + + = + A =
1 1 1 2 2 2 1 1 2 2 1 2

Uvedemo novo energijo, ki jo imenujemo entalpija H in je enaka vsoti notranje energije U in zunanje energije
pV.
pV U H + =
t t
W H W H H Q + A = + =
1 2
- prvi glavni zakon za odprte sisteme, ki pravi, da se v splonem toplota
pretvori v spremembo entalpije in tehnino delo. e napiemo enabo v obliki H Q W
t
A = lahko reemo,
da tehnino delo v odprtih sistemih v splonem dobimo iz toplote in spremembe (zmanjanja) entalpije.
Ploina pod potjo preobrazbe v p V diagramu predstavlja delo W. e k tej ploini pritejemo ploino, ki
predstavlja produkt p
1
V
1
in odtejemo ploino, ki predstavlja produkt p
2
V
2
dobimo ploino levo od poti, ki
predstavlja tehnino delo.

Po dogovoru sta pridobljeno delo in dovedena toplota pozitivna, obratno pa negativna.
1

2

V
p
V
1
V
2
p
1

p
2

W
t
2



2. Mo
Mo je delo opravljeno v asovni enoti
t
W
P
t
=
Specifino delo je delo na enoto mase (delo, ki ga opravi 1 kg plina)
t t
t
t
mw W
m
W
w = =
m t
t t
q w
t
m w
t
W
P = = =
t
m
q
m
= [kg/s] masni pretok
Mo je enaka produktu specifinega dela in masnega pretoka plina.

3. Entropija, S [J/K]
Entropija je isto matematina veliina stanja plina, s pomojo katere v diagramu T-S predstavimo toploto
kod ploino pod potjo preobrazbe. e se toploto plinu dovede, se mu entropija povea, e se toplota odvede
(plin odda toploto), se entropija zmanja, e je toplota 0 (toplotno izoliran sistem) pa ostane entropija
konstantna. Taka preobrazba plina se imenuje izentropna ali adiabatna.

4. Delo in toplota v p-V in T-S diagramu
a. Izohorna preobrazba, V = k.
Plinski zakon:
2
1
2
1
T
T
p
p
=
W = 0
( ) ) ( ) (
2 1 2 1 2 2 1 1
T T mR p p V V p V p W W
t
= = + =

T mc U Q
V V
A = A =
T mc W Q H
p t
A = = A
W, W
t

Q -Q
-W, -W
t

toplotni
stroj
3


Iz diagrama p-V se vidi, da tehnino delo pridobimo (plin ga odda), ker se tlak zmanja (e bi se poveal, bi
morali delo dovajati, kompresor). Obenem se znia tudi temperatura, kar pomeni, da se je entalpija zmanjala.
Tehnino delo dobimo s pretvorbo entalpije, vendar je zmanjanje entalpije veje kot je pridobljeno delo (ker
je c
p
> R), zato moramo toploto odvajati. To pa pomeni, da se entropija zmanjaa (S
2
< S
1
).
Iz vsega sledi, da pridobimo teh. delo in toploto na raun entalpije, kar pa v praksi ni ekonomino (toplotni
stroj bi morali hladiti).












b. Izobarna preobrazba, p = k.










Velja:
2
1
2
1
V
V
T
T
=
Absolutno delo je:
) (
1 2
V V p W =
Ali iz 1. glavnega zakona:
( )
1 2
) ( T T mR c c T m T mc T mc U Q W
v p v p p
= A = A A = A = , ker je R c c
v p
= .
p
V
p
V
2
W = p(V
2
V
1
)
V
1
T
1
T
2
2

1

1

2

S
T
S
1
S
2
T
2

T
1

Q
p
1

2

V
p
V = k.

p
1

p
2

W
t
T
1

T
2

2

1

S
T
S
2
S
1
T
1

T
2

Q
V
4


Tehnino delo pri izobarni preobrazbi je 0 (na obeh straneh turbine je enak tlak, zato ni masnega pretoka).

( ) ( ) ( ) 0
2 1 1 2 2 2 1 1
= + = + = pV pV pV pV V p V p W W
t

Enaba za 1. gl. zakon (za odprte sisteme, turbine) ima obliko:
T mc H H H W H Q
p t p
A = = A = + A =
1 2
Vsa dovedena toplota se pretvori v razliko entalpij.
Iz diagrama p-V se vidi, da abs. delo pridobimo (plin ga odda), iz T-S diagrama pa, da toploto plinu
dovedemo (entropija se povea). Ker se temperatura pri procesu (spremembi stanja) tudi povea, se povea
tudi notranja energija. Iz vsega sledi, da se dovedena toplota porabi za abs. delo (v manji meri) in za
poveanje notranje energije (v veji meri). Termodinamini izkoristek je:
k
k
k
k
q
1
1

= =
A
A
= =
R
R
c
R
T mc
T mR
Q
W
p p p

Za k = 1,4 je termodinamini izkoristek: 2857 , 0
4 , 1
1 4 , 1 1
=

=
k
k
q ali 28,57 %. To pomeni da se le 28,57
% toplote spremeni v delo, razlika pa v notranjo energijo (plin se segreje).

c. Izotermna preobrazba, T = k.











Plinski zakon:
2 2 1 1
1
2
2
1
V p V p
V
V
p
p
= =
Pri izotermni preobrazbi sta zunanji energiji enaki (
2 2 1 1
V p V p = ), zato je delo W enako tehninemu delu W
t
,
sprememba entalpije in notranje energije je 0.
t
W W Q = = Vsa dovedena toplota se pretvori v delo.
0 = A = A H U
Vsa dovedena toplota se v zaprtem sistemu spremeni v abs. delo, v odprtem pa v teh. delo. Notranja energija
in entalpija ostaneta konstantni (se ne spremenita).


1

2

V
p
V
1
V
2
p
1

p
2

W

W
t
1

2

S
T
S
1
S
2
T
Q

5


d. Izentropna preobrazba, S = k., Q = 0


Ker je toplota Q = 0, se mora energija za abs. delo rpati iz notranje energije, za teh. delo pa iz entalpije, zato
se temperatura znia.

( )
2 1 2 1
0 T T mc H H H W W H Q
p t t
= = A = = + A =
ker je
v p
c c k = sledi: W W
t
k =
Pri izotermni preobrazbi je
1
2
2
1
V
V
p
p
= . Pri izentropni pa je konna temperatura nija od zaetne, zato je tudi
konni volumen manji kot pri izotermni preobrazbi in je zato razmerje volumnov manje kot je razmerje
tlakov. Zato moramo razmerje volumnov poveati. To naredimo tako, da razmerje volumnov potenciramo z
eksponentom k (kapa).
k
|
|
.
|

\
|
=
1
2
2
1
V
V
p
p

Ostale relacije izpeljemo iz te enabe.
1
1
2
2
1 1
2 2
1
1 1
1
2 2 2
1
1 1 1 2 2 1 1


|
|
.
|

\
|
= = = =
k
k k k k k k
V
V
T
T
V mRT V mRT V V p V V p V p V p
Iz prve enabe je:
k
1
2
1
1
2
|
|
.
|

\
|
=
p
p
V
V
, to nesemo v drugo enabo in dobimo:
k
k
k
k
1
2
1
1
1
2
1
2
1

|
|
.
|

\
|
=
(
(
(

|
|
.
|

\
|
=
p
p
p
p
T
T

1

2

V
p
V
1
V
2
p
1

p
2

W

W
t
T
1
T
2
1

2

S
T
S = k.

T
1
T
2
( )
2 1 2 1
0 T T mc U U U W W U Q
V
= = A = = + A =
6


5. Raunski primeri
a) Zaetna temperatura zraka je 200 C, konna 100 C, zaetni volumen pa 40 l. Koliken je konni
volumen pri izentropni preobrazbi?
0
1
= 200C, T
1
= 473 K
0
2
= 100C, T
2
= 373 K
V
1
= 40 l
V
2
= ?
4 , 72
373
473
40
1 4 , 1
1
1
1
2
1
1 2
1
1
2
1
1
2
1
1
2
2
1
=
|
.
|

\
|
=
|
|
.
|

\
|
=
|
|
.
|

\
|
=
|
|
.
|

\
|
=

k k
k
T
T
V V
T
T
V
V
V
V
T
T
l

b) Zaetna temperatura zraka je 200 C, konna 100 C, zaetni tlak je 10 bar. Koliken je konni tlak pri
izentropni preobrazbi ?
0
1
= 200C, T
1
= 473 K
0
2
= 100C, T
2
= 373 K
p
1
= 10 bar
p
2
= ?
355 , 4
473
373
10
1 4 , 1
4 , 1
1 4 , 1
4 , 1
1
2
1 2
1
2
1
2
1
1
2
1
2
1
=
|
.
|

\
|
=
|
|
.
|

\
|
=
|
|
.
|

\
|
=
|
|
.
|

\
|
=

T
T
p p
T
T
p
p
p
p
T
T
k
k
k
k
bar

c) Zaetni volumen je 40 litrov zraka, konni 72,4 litrov in zaetni tlak 10 bar. Koliken je konni tlak
- pri izentropni preobrazbi?
V
1
= 40 l
V
2
= 72,4 l
p
1
= 10 bar
p
2
= ?
36 , 4
4 , 72
40
10
4 , 1
2
1
1 2
1
2
2
1
= |
.
|

\
|
=
|
|
.
|

\
|
=
|
|
.
|

\
|
=
k k
V
V
p p
V
V
p
p
bar
- pri izotermni preobrazbi
525 , 5
4 , 72
40
10
2
1
1 2
1
2
2
1
= |
.
|

\
|
=
|
|
.
|

\
|
=
|
|
.
|

\
|
=
V
V
p p
V
V
p
p
bar

d) Izraunaj mo plinske turbine, e je zaetni tlak 12 bar, konni 1 bar, zaetna temperatura 1000 C in
masni pretok zraka skozi turbino 600 kg/min.
p
1
= 10 bar
p
2
= 1 bar
0
1
= 1000C, T
1
= 1273 K
7


q
m
= 600 kg/min
P = ?
35 , 659
10
1
1273
4 , 1
1 4 , 1
1
1
2
1 2
1
2
1
2
1
=
|
.
|

\
|
=
|
|
.
|

\
|
=
|
|
.
|

\
|
=


k
k
k
k
p
p
T T
p
p
T
T
K
( ) ( )
6
2 1 2 1
10 . 17 , 6 35 , 659 1273 1005
60
600
) ( = = = = = = = T T c q h h q w q
t
mw
t
W
P
p m m t m
t t
W =
6,17 MW

e) Kolikno je tehnino delo, ki ga opravi 1 kg zraka za zgornje podatke? Kolikna je sprememba
notranje energije, kolikno je razlika med polnilnim in praznilnim delom pred in po izstopu iz turbine?
5
2 1 2 1
10 . 17 , 6 ) 35 , 659 1273 .( 1005 . 1 ) ( = = = = T T mc H H W
p t
J
5
1 2
10 . 41 , 4 ) 1273 35 , 659 .( 718 . 1 ) ( = = = A T T mc U
v
J
36535 , 0
10 . 10
1273 . 287 . 1
5
1
1
1 1 1 1
= = = =
p
mRT
V mRT V p m
3

5 5
1 1
10 . 6535 , 3 36535 , 0 . 10 . 10 = = V p J zunanje delo pred vstopom v turbino
8923 , 1
10 . 1
35 , 659 . 287 . 1
5
2
2
2
= = =
p
mRT
V m
3

5 5
2 2
10 . 8923 , 1 8923 , 1 . 10 . 1 = = V p J
Preizkus:
Tehnino delo je enako spremembi notranje energije in razliki zunanje energije na vstopu in izstopu iz
turbine:
( )
5 5 5 5
2 2 1 1 2 1 2 1
10 . 17 , 6 10 . 8923 , 1 10 . 6535 , 3 10 . 41 , 4 = + = + = = A = V p V p U U H H H W
t
J