Glasilo Mravljice, Mravljice 2011/12

UVODNIK
Svet, gledan z otrokimi omi, je svet bujne domiljije, igrivih rim, hudomunih zgodb in nenavadnih misli. Je svet pisanih barv in nadebudnih domislic, kasneje pa e preet z majhnimi ali velikimi teavami, s katerimi se sreujejo mladostniki. Ta svet smo letos ujeli v na objektiv z upanjem, da bi vsak, ki bo listal po Mravljicah, nael delek tudi zase in ta svet doivel v vsej svoji polnosti. Ustvarjalnost je vrednota, ki jo je e kako potrebno razvijati, spodbujati in nadgrajevati. S tem namenom je nastalo tudi letonje literarno glasilo, poleg tega pa otroci svojo kreativnost izraajo tudi na naih olskih prireditvah, novoletnem bazarju, likovnem in fotografskem nateaju. In tako je mozaik sestavljen. Usoda je hotela, da smo na zaetku olskega leta za vodilo literarnega nateaja izbrali ravno verz Marka Pavka, sina Toneta Pavka: PESEM JE SRCE, E GA IMA. Toplina, srnost in lovenost so vrline, ki jih je potrebno poudarjati in negovati, zato smo se odloili za vodilo, ki spodbuja k pisanju o ivljenju, dobrem, pozitivnem. Uenci in uenke so celo leto marljivo, pridno ustvarjali in njihove plodove smo zbrali v posebnem poglavju. Nagradili smo eno delo na predmetni in eno na razredni stopnji. Tone Pavek, klasik slovenske mladinske knjievnosti, esejist, prevajalec in urednik, priljubljen tako med otroki kot tudi odraslimi, nas je zapustil 21. oktobra 2011. V slovo smo mu v olski knjinici posvetili literarni popoldan in se tako skozi njegove pesmi, tankoutno in s srcem, spominjali njegovega dvakratnega obiska nae ole. Znal je s humorjem in optimizmom navduevati otroka srca in jih z neverjetnim mladostnikim elanom pridobiti na svojo stran. S svojimi globokimi mislimi o ivljenju se je dotikal tudi sveta odraslih in nas s svojo refleksivno prozo popeljal k razmiljanju o nas samih. Imela sem sreo, da sem Toneta Pavka osebno spoznala pri izdelavi svoje diplomske naloge, ko sem z njim opravila intervju. Izareval je neverjetno energijo, hudomunost, optimizem, toplino, neposrednost in lovenost. Rad je imel ivljenje. Presenetila me je njegova izrazita karizma. Bil je izjemno naklonjen otrokovemu svetu in njegovo spotovanje do tega sveta se da utiti prav v vseh njegovih tevilnih delih. Verze in rime je kar stresal iz rokava in se pri tem navihano in hudomuno smejal. In vendar je kljub tekim in grenkim preizkunjam ohranil pozitiven pogled na ivljenje, zato na samem zaetku glasila objavljamo njegove spodbudne besede, ki govorijo v prid dobremu, pozitivnemu, v prid ivljenju. Metka Rogelja, urednica glasila in avtorica slike v ozadju
Ne verjemite njim, ki vam pravijo: Ta svet je grozen, grob, grd. Ni res. Res je, da je lahko e huji. Toda za vas je to va edini svet, edini, ki v njem ivite, da se v njem udomite in ga v dobrem naravnate po svoji podobi.
Ne verjemite tudi njim, ki vam pravijo: ivljenje je trdo, trpko in teko. Ni res. Res je, da je lahko e huje. Toda za vas je to ivljenje edino, enkratno in neponovljivo. ...Vae je, da iz njega naredite vse, kar je v dobrem mogoe.
Ne verjemite komurkoli in karkoli. Verjemite pa, e morete, moji zgodbi: Neko, pred leti, ko me je kot strela z jasnega zadelo hudo, mi je star mo, ivi modrec, dejal: In nikar se odslej ne boj ivljenja! Tako zdaj jaz govorim po njem podobne besede za vas: Ne bojte se ivljenja! Naj pljuska v vas z vso silo in v vse ile, naj vas nese ali zanese, le ne pustite, da vas spodnese. In imejte ga radi, da bo tudi ono, ivljenje, imelo rado vas! Tone Pavek
V ozadju: Sonni zahod Poline Pavlovi, 7 .a
Mravljice, mravljice ...
2011/12
NE GRE DRUGAE, PAVKA MORA IMETI RAD!
PAVKOVI POSVETILI OB OBISKU PRI PODELITVI PRIZNANJ ZA BRALNO ZNAKO LETA 1989 IN 1999
Nea Mikuleti
2011/12
Tone Pavek se je ob svojem prvem obisku na nai oli leta 1989 na zakljuni prireditvi ob podelitvi bralne znake sreal s tekmovalci za bralno znako oz. z znakarji (tega leta je bilo pridnih bralcev od 1. pa do 8. razreda kar 492!), o svojih mislih in obutjih pa je spregovoril tudi z uenkami in uenci novinarskega kroka. Tako je pod mentorstvom uiteljice slovenine, gospe Ravbar, v olskem glasilu Bodika 1988/89 izel intervju, v katerem nam je priljubljeni otroki in mladinski pesnik med drugim zaupal: o svoji prvi pesmi:
Prva moja objavljena pesem je bila Sonet o Cankarju. Tisti obutek, veste, ponos, ko prodre v tisk, imenitno! // V istem asu sem napisal tudi pesem O Zvezdah. Takrat mi je bilo 18 let in bil sem zaljubljen, tako da se mi je zdela ta humoreska super, a sedaj vem, da je tudi ta slaba. Vseeno jo smatram za svojo prvo pesem.
o tem, zakaj pie pesmi:
Moram rei, da imam rad mularijo. Moje pesmi niso beg v svet otrotva. Mislim, da je v meni ostalo nekaj otroke lumparije. Po ivljenju piem.
o mladih bralcih:
Rad potujem po olah, saj se ob otrocih bogatim, utim neko radost. Vesel sem, da je mladost neuniljiva in sem tudi jaz lahko del neke resninosti.
o navezanosti na zemljo in svoji kmetiji na Primorskem:
Doma zemlje nismo imeli, vedno pa me je privlaila. // Preko zemlje najde lovek kontakt z vsem ostalim. // Blizu Seovlja pri Portorou imam 750 trt in oljke. Najprej so me sosedje gledali nezaupljivo, kmalu pa so me sprejeli za svojega. Ta trdota Primorske skale in burja, me zaposlujeta fizino, tako da imam potem istega duha. Pesniko pa me navdihujejo mehkoba in obline valovite Dolenjske.
V slovo Tonetu Pavku, olska knjinica, 26. 10. 2011
Vabilo na zakljuno prireditev ob podelitvi bralnih znak, 1999
2011/12
OTOK ZLATIH KOPREN

Neko velik junak ivel, zaklad on iskat je odel. Dvajset mo z njim je lo, vkrcali so se na veliko ladjo. Na cilj pripluli ez Morje Siren, izkrcali na Otoku Megliastih kopren. Deset mo je v globine lo, deset pa si je uesa mailo, eden sam tam poslual je udovito, lepo petje. Pojdi z menoj, prelep junak moj! Po globinah morja bova plavala. Zakaj bi na iskanju ostal? Kralj ti bo t'ko al' t'ko vse pobral. Prelep junak moj bova plavala z menoj! Reci ja Ne! Prepluj Morje Siren, na Otok Megliastih kopren, zlate slapove za njimi odkrij! Svetlikajo pohlep zgrabi te spet, ti pa se nam upri, glavo dvigni! Junak se je umaknil stran, da bi naredil plan. Ostalih deset nalo je slap, za njimi svetlikajo zaklad. Pohlep jih je vse zajel, spopad hud se je vnel. Zato v tej hudi uri nemili so se med seboj pobili. Junak je priel nazaj, videl trupla, spraeval zakaj. Nato pa se mu je posvetilo, kaj lahko naredi zlato. Tovarie je umil, pokopal, cvetje na grobove dal. Nihe se zlatu ni uprl! e jim bo sledil, bo umrl! Pod slapom se je junak umil, za sijaj se ni zmenil, eprav zlato ga je tam vabilo, s svojim sijajem ga drailo. V svojo domovino je odel, z majhnim olnom plul, uspel. Z Otoka Zlatih kopren, preko Morja lepih Siren, srea ga je spremljala, nikoli zapustila, od takrat pa doma je namesto zlata vladala le srea. Prepluj Morje Siren, na Otok Zlatih kopren, srene slapove najdi, zaklad za njimi pusti!
Nagovor gospe ravnateljice

Razkoje in bogastvo so otroci, neizmerno bogastvo in razkoje so ustvarjalni uenci, ki ob vseh dejavnostih in pouku najdejo as za umetnost. V sebi poiejo pesnika, pisatelja, ilustratorja, fotografa in sprostijo ustvarjalnost, da privre na dan. Besedno umetnost izraajo ob materinini tudi v italijanskem in anglekem jeziku. Tako dobimo ob koncu olskega leta dragoceno glasilo, ki je kot fina idrijska ipka. V sebi nosi sporoila mnoice uencev, ki potrjujejo vizijo nae ole. Ob izidu glasila iz srca estitam vsem uencem in mentoricam, ki so sodelovali pri nastajanju glasila. Mirjam Brato
Natalija Komel, 3. a
Adriana Ronkali, 7. a
6
2011/12 OLA
V oli se uimo in se veselimo. Uiteljica krii, ker ne mara, da kriimo mi. Potem se umirimo in vsi lepo sedimo. Drugo uro je malica, po kosilu pa nas ima uiteljica Marica.
Lana Bati, PB 3.a
Andrej Gorjan, 8. a V OLI
V oli je pri slovenini mali medvedek Jan klepetal. Pa ga je uitelj opozoril: Jan, bo el ven in se pogovoril z ravnateljico! Potem pa se je oglasil Toni: To ni pravino. Vsak dan nas opozarjate! Ko je bilo konec pouka, je el Jan domov. Mama mu je dala ribo. Potem je stekel na vrt in se igral.
Pia Rijavec, PB 3.a Katarina Miklavec, 8. a OLA
V oli vsi smo pridni, a pri uiteljici strogo vidni. Red in disciplina, to stroga so olska pravila. e se pridno ti ui, za vsako oceno pohvalo dobi.
Graciella Nikoli, 4. a Eileen Bucik, 8. b
Petra Rebek, 8. b
Gregor Gobec, 8. c 7
2011/12
Kozlerjev zemljevid, kjer so oznaeni kraji, kjer je Fran Erjavec ivel in delal.
Razglednice iz Erjavevega asa in njegovi portreti.
OTVORITEV ERJAVEVE SPOMINSKE SOBE 14. 3. 2012

Rokopisna zapuina pisem s Simonom Gregoriem, Franom Levstikom in Josipom Juriem.
Ilustracije Nee Mikuleti: aba Fran Erjavec v razlinih ivljenjskih obdobjih.
2011/12
Velik Erjavev portret, sestavljen iz ivalskih sliic, ki krasi sredie sobe.
Maskota nae ole: mravlja.
Najdragocenjea izdaja
Domae in tuje ivali v podobah: Slovenskej mladini v poduk in kratek as (1868 - 1873),
po Levcu prava zlata knjiga
Celostna podoba ole: kazalke, diplome, priznanja, publikacije, znak ole. Gradivo za Mega kviz, izdaje Erjavevih knjig po letu 1940, origami abice uencev 6. razredov.
LITERARNI KLUB
Na literarni klub je majhna skupina ljudi, ki uiva v pisanju, branju in ocenjevanju poezije. Vsak od nas je napisal e spremno besedo in dokazal, da lahko izbira poezijo, primerno vsaki temi.
Ob snovanju ideje, kako naj bi izbirni predmet literarni klub sploh izgledal, sem si pravzaprav elela ravno to, kar ugotavlja Jakob v zgornjem navedku. Torej, da bi udeleenci tega predmeta e intenzivneje hlastali po poeziji, umetnosti in kulturi, jo tehtali, ocenjevali, kovali v zvezde, izloali, zbirali, predvsem pa izbirali. In to po svojih kriterijih, ki so samo njihovi in ki jih znajo utemeljiti ter jih zagovarjati ob vsaki prilonosti. Uenci so sestavili pesniko zbirko z desetimi pesmimi slovenskih avtorjev na doloeno temo, napisali spremno besedo o razumevanju in doivljanju pesmi ter ustvarili lastno pesem, povezano z dano temo. Mojca se je v svoji nalogi najve zamudila s pesniko zbirko
spoznava. Kako lahko pesem bralca zavaja, ga vlee za nos, ugotavlja Mateja: Zdelo se mi je skoraj neprijetno, da me je pesem zavajala, ko je govorila o tem, da pesem Petra Svetine Vsakdanje geometrije govori o fantu, ki na avtobusni postaji ne aka dekleta, temve mestni avtobus t. 7. Potem sem se zamislila in
Nevihta sladkih ro, saj je imela dale najve strani. Bilo jih je okoli petsto, a me to vseeno ni motilo, saj mi je bila ta zbirka najbolj ve. V njej najde vsako pesem, ki ti jo srce poeli,
ugotovila, da bi bila poezija bolj razgibana, e bi bilo ve taknih razigranih pesmi. Vendar je poezija svet zase, zakljuuje.
Novembra smo si ogledali gledaliko predstavo Kdor sam do veera potuje skozi svet (Simon Gregori) v Slovenskem narodnem gledaliu v Novi Gorici. Svoje vtise so uenci tudi predstavili:
Ker sem si predstavo e dvakrat ogledala, imam o njej e prav izdelano mnenje. Predstava mi je ve, ima veliko zapletov in je zelo pribliana resninemu ivljenju tedaj. Igralci so svoje vloge izjemno dobro igrali. Ne glede na vse je zame osebno ta predstava malce preve duhovno (versko) usmerjena. (Lora) Predstava je bila zanimiva, e posebej zato, ker redko obiskujem gledalie. Igralska zasedba mi je bila ve, ampak mogoe mi ni bil ravno ve 'stil' predstave. Ve mi je bila tudi zato, ker je bila v predstavi predstavljena pesem Soi, ki smo jo natanno obravnavali v oli. (Mija)
V okviru priprav programa za olsko prireditev ob kulturnem dnevu smo obiskali Ljubljano in oblikovali posnetke o Preernu, njegovem ivljenju in ustvarjanju v Ljubljani. Uenke so same posnele in zmontirale posnetke. Uenci so pisali svoje zgodbe ob animiranem filmu, izmed katerih smo izbrali eno ivalski praznik in jo posneli. Tako kot na tej prireditvi so tudi ob otvoritvi Erjaveve spominske sobe uenci nastopili s svojimi avtorskimi pesmimi in umetnikimi prispevki z elementi plesa, igranja intrumentov in slikanjem.
Predstava mi je bila nekako ve, ampak ni pa bila isto po mojem okusu, saj je delovala depresivno in je pokazala vsa ustva Simona Gregoria. Sicer pa je bila dobro odigrana. (Hana) Na splono mi je bila ve, eprav je res za malo stareje (srednjeolce). Igralci so bili dobri, ker so znali dobro pokazati Gregorieva ustva in mislim, da jih je vsak lahko zautil. Lepo je bilo tudi ozadje fotografije in posnetki, e posebej ob recitaciji pesmi Soi. Zgodba je bila kar malo preve alostna, a je verjetno tudi Gregori v svojem ivljenju obutil prav toliko alosti in stiske. (Katarina)
Aprila so se uenci udeleili delavnice kreativnega pisanja kratke zgodbe s pisateljem Milanom Petkom Levokovom, ki je potekala v okviru Gorikih dnevov knjige in v organizaciji zalobe Educa. Sreanje je potekalo v Mladinskem centru Nova Gorica. Naa ola je bila edina osnovna ola, ki je sodelovala v delavnici. V mesecu maja pa so nastopili s svojim lastnim kulturno-umetnikim programom izven ole, in sicer v Goriki knjinici Franceta Bevka v Novi Gorici in se tako kot mladi ustvarjalci predstavili e svojemu mestu. Nik pravi, da je literarni klub predmet, v katerem se spodbuja umetniko ustvarjanje. Eva pa dodaja: Ustvarjanje je nekaj,
esar ti nihe ne more vzeti. e ljudje ne bi ustvarjali, bi bilo vse tako dolgoasno in brez smisla.
uenke in uenci izbirnega predmeta literarni klub in njihova mentorica Zvonka Kajba
Mravljice, mravljice ... Mija Pisk: S TEBOJ S teboj v sanjah se smejim, s teboj zjutraj se prebudim. S teboj zajtrk rada jem, s teboj vsak dan v kino grem. S teboj akam sonni zahod, s teboj poutim se kot labod. Jakob Kovai: KABRIJEL Na vrhu sedim zdaj, ko mirno vse je, a spomin ostane. Tu bilo je veliko gorja, krvavi krat je zemljo obarval, krogle ognjene so tu letele, tu nai fantje so se bojevali, tu so sovrage klali, a tudi sami so padali. Tu bila je avstro-ogrska zastava, e lahova tu je stala in naa rdea zvezda je tu plapolala. A zdaj ta hrib mirni krasi naa zastava, polna ponosa in poguma, a vsaj za zdaj. A jaz vem, da bodo venketala jekla, da bodo spet se stari sovragi vrnili. Tudi vem, da fantje bodo vstali, neustrani, pogumni in mogoni. A kaj, ko zgodovina ponovi se, nova zastava bo tu plapolala, ta zemlja bo zmeraj krlatna, zmeraj ogana in za zmeraj zaznamovana. Na vrhu kabrijela sedim zdaj, ko mir je e, a vem, a vem, da nevihta blia se ... S teboj vsak veer zaspim in vse le to, ker zate ivim!
2011/12 Mateja Jelaska efarin: SENCA Jaz sem kot senca, kot duh, ki ga ni. Nihe me ne gleda, nikomur mar ni. Navajen sem e teh mlanih ljudi, temanih oseb, ki mimo strme. V srcu cvetim, a kaj, ko ne smem, zatiram cvetoe si svoje srce. Nimam izbire, taken je svet, drugane manire so tukaj obet. Navajen sem teh temanih oseb in mrkih pogledov brez iskrice v oeh. Zdaj gledam skozi okno, tam vse je temno. Ni svetlega neba, le oblano nebo. Ana Varadin: SREA Srea je razlina, vasih je modra, vasih pa ti dela kodre. Srea se lahko hitro spremeni v nesreo. Ko se ti ve ne nasmeji, je kot, da ti ivljenje zaspi! Ko pa sreo prebudi, e samo drema. Iz postelje nikoli ne prihiti, razen ko nekaj dobrega pridii! Jaz nimam izbire, pa taken je svet, drugane manire so tukaj obet. e zdaj ne razumem, zakaj taken sem, ne ljubljen, razumen, kot duh, ki je sen. Vsi me sovraijo, ko vedel bi, kaj, radi me alijo, a le zakaj? Nimam izbire, taken je svet, drugane manire so tukaj obet.
Mojca Fortunat: PODOBA VRANA Podoba vrana. Povsod. Lahko jo odmislim, a misli se vedno znova vraajo k njej. In ravno tako se vedno znova spraujem: Kaj pomeni? Potem se zavem. Smrt. 12 Slike ivali: Polina Pavlovi, 7. a
2011/12 Hana Beltram: NOVODOBNA TURJAKA ROZAMUNDA Pred raunalnikom sedi velika je ve kot pet pedi! Turjaka Rozamunda ji je ime in in po telefonu klie se. Snubci jo akajo pred domaim blokom, a ona jih odene z glasnim jokom. Njeno srce bije le za enim, e z njim ne bo, ne bo z nobenim. Tako jo je kot frendico dodal in jo kmalu tudi v ivo spoznal. Seveda ga ni odklonila, ampak se je z njim poroila. Vsak veer je na fb-ju etal, za drugimi jorami se je metal. Rozamunda spremenila je svoj look in tudi sama la je etat na facebook. Tam je odkrila,da njen dragi drugo je spoznal in ji svoje srce dal. Ni ni blefirala, temve ga je takoj blokirala. Nato se je prijavila na spletne zmenkarije, med tem je jedla sladkarije. Tam lepega si je dobila, njega pa je zapustila. Mija Pisk: NARAVA umenje potoka v daljavi, pesem ptic mi roji po glavi. Listje elegantno pada na tla, raj kot na koncu sveta. Roe tiho in poasi cvetijo v priakovanju, da kot ogenj vzplamenijo. ivali lepo okrog skakljajo, to le one znajo. A le been spomin imam na ta dan, dan, ki bil je kot iz sanj. Ampak nekaj vem zagotovo, mi pravi, bila sem v raju, bila v naravi. Slike ivali: Polina Pavlovi, 7. a
Mravljice, mravljice ... Eva Mavri: NESREA Nesrea se zgodi, ko za priakovati je ni. V srcu nas tii, zleteli radi bi. Dale od tega sveta, ki nima usmiljenja. Tam lepo nam bi bilo pozabili bi na vse zlo. Ko pa vrne se nazaj, tu gotovo ni ve raj. Spomni se na novi dan, z dosti sree posejan.
literarno popoldne v mestni knjinici, 15. 5. 2012
Lora Stefanova: GOZDIEK NA VRHU HRIBA Vsak dan grem mimo tebe, znova in znova, dan za dnem. Nikoli se ne ustavim, nikoli pogledam, vem le, da si tam na vrhu hriba. Vsaki, ko grem mimo, sliim liste uljati, zajce skakljati. Sliim veverice kramljati ter ptice letati. Vendar se ne ustavim, saj se bojim, da prevzel bi me in jaz izgubil bi se. 13
Mojca Fortunat: FANT Z MAJIMI UESI Bil si. Fant z majimi uesi. Zakaj si imel maja uesa, ne vem. O tvojem imenu je bilo vse, kar sem izvedela: ''Ne povem.'' A vendar, rekli so, da si uden. Slepo sem jim zaupala, jih ubogala, jim sledila in te ponievala, kot so te oni. Potem si se nekega dne menda vrgel pod vlak. Ni udno, saj si bil zmean, so rekli. Zanje je case closed. e ve, da imajo seznam vseh tistih, ki so drugani, tistih, ki bodo njihove rtve? Sedaj sem tudi jaz na njem. Razumem te.
Mravljice, mravljice ... Mateja J. efarin, Mojca Fortunat: NAA OLA Naa ola se imenuje po velikem pisatelju. Mravlje rad prouuje, z ivalmi prijateljuje. Kot deek se je za abami podil, v veliki blatni mlaki jih lovil. Prebiral knjige, se uil, zato vse znanje o ivalih je vpil. Bil je velik literat, slovenski velik preobrat. Fran Erjavec mu bilo je ime zdaj ponos v naih srcih tli, velik za nas, ljudi. Ni bil ne kmet in ne mean, v svojem delu podkovan. Oe ljubil je cvetice, mati pa sovraila gredice. Zakaj pa tole tam stoji? je vsaki godrnjala. To sploh nima vrednosti, je zatrjevala. Erjavec se na tole ni oziral, po Roniku svoje ro'ce je nabiral. Oe ga pri delu je podpiral. Kmalu si ustvaril je druino lastno. A tudi zdaj ivljenje ni bilo prekrasno. Pisal knjige, spise je. Za otroke, take o ivalih. V poduk in kratek as, se glasil naslov njih je. Kasneje je tudiral, pisal, brez prestanka, kar naprej. Ni se vdal v usodo, ampak je ustvarjal kakor prej. On je zgled na, prav zares, Ponosni smo, da ga poznamo, saj kljub ivljenju tekemu njegov znaaj v glavi mi imamo. Nik Erzeti: NAJDALJI POGLED Gledam v daljavo, a jaz ne gledam tja. Pred omi se mi vrtijo slike. Vidim zgodbe domiljije, vidim sreo, vidim alost. Vidim vse, kar je bilo, vidim, kaj morda e bo. In presliim vse besede, ki jih pr'jatli reejo. Saj zdaj mislim jaz po svoje, in misli te vam tuje so. Nik Erzeti: SILAM NARAVE Sonce se joe! Mogono aree! emu sije, emu greje nas, ljudi? Kdo ti dal je to nalogo za vse dni? A ti sploh kdo veli, presvetlee?
2011/12
Veter vre, veter hrume in vihrav! emu piha, emu veje veter ti? Kdo ti ukazuje tole delati? Je sploh lovek, ki ustavit bi te znal? Verjetno vidva Boja sta poslanca. Ni je sile bolj moneje, vam slava. Od Boga vam odprta je daljava! In ni monejega od vaju znanca, in zato naj lovek se le pazi, da bes mogoni vajin ga ne skazi!
Katarina Pegan: PTICA
Jakob Kovai: NARAVA Hribovi tvoji so bodri in zeleni, reke tvoje brdke in radostne, gore tvoje bele in mogone. Vse nas s svojo lepoto slepi, vse nas s svojo istoo obdari, vse nas s svojimi zvoki poasti. A mi smo te zanemarili, tvojo lepoto uniili, tvojo istoo oskrunili in tvoj glas utiali.
Slike ivali: Polina Pavlovi, 7. a 14
2011/12 Katarina Pegan: NOVODOBNA ROZAMUNDA Hrast v palai Buckinghamski Vrh vzdig'val je svoj v oblake. Zdaj le sneg lahko dosee, Onesnaenosti vsake. V senci ob pozlaeni mizi Zbor sedi gospod'ev zbranih, Ker njen oe spet gostuje Rozamundine junake. Rozamunda, roa deklic, Miss deele je domae, Nje pogledi, ostre strele, Z neba jasnega poslane, Dale okrog tipov srcem Vigajo skelee rane. Mnogo jo lepotcev osvaja: Trije s kluba koarkarjev, Trije iz skejterske klape, Trije amerikih nogometaev, Ino zraven slavni Pevec, Ki so ritmi mu igrae. Lepi Pev'c vtisnil v sce Gospodine dolgonoge, Ki ukae mu, naj prosi, Jo od oeta nje soproge. Zato oe njen naroi Zlo razkono sanj zabavo, Rozamundo mu obljubi. Prosi ga e za telefonsko, Da ji lahko kaj sporoi, K' jo s hie spremijo domae. Tja k oetu se priblia Ta e znani slavni Pevec, Elektrino kitaro vkljui, Prosi bobnarsko spremljavo. Z glasnim rockom jo prepria, Da zastonj ni dobil slavo. Gospodina vsa prevzeta, On glih upo si popravlja, A oe rock teko prebavlja. Da bi se ga le znebil, Da on od here odvrnil bi se, Ree mu besede te: Ti povej nam, ki turneje V blinjih 'ma in v daljnih krajih, Na kateri rde' preprogi Se k'tera kosa te soprogi? Bog jo vi Rozamundo, Tudi here daj enake, Tol'ko lepe in vsake Tol'ko slavne, Bog ji sine daj junake! Daj obleke z mehalci prane, Daj bogastva za dvorjane. A ko slave glas ne lae, Izid Evrovizije kae, Da je zmagovalka Lejla, Pevka in manekenka, Lepa od neveste vae. Ni nevesti ve, kar ree. Na glas s slualkami v uesih, Utrma se in v sobo stee. A radovednost jo le daje, Zato vkljui raunalnik In na Facebook grede, da spozna Kdo ta Lejla je, lepota vsa. Pod prvi rezultat jo najde. A ker srea ni velika, Tu je nje profilna slika, Na njej pa Lejla s Pevcem je v objemu. Vsa rdea potlej nadaljuje In naprej ko raziskuje, Vidi, da zdaj v razmerju S Pevcem je, ki prav njo mika. Rozamunda se razhudi, V hipu prihiti iz dvorca, Slualke si iz ues vzame. Pevca potlej znanega pogleda, Ree mu iz jeze nagle: Videla sem na FB-ju, Kakno tvoje je razmerje. Hoem, da mi jo pripelje, e eli sklenit' premirje. Da vidim, e gospa res je, Vse lepote, vsake slave. Dekle jezno to izusti, Niti dihat' mu ne psti. Pev'c pa sede v limuzino, Instrumente s sabo vzame, Namenjen, da izpolni voljo, Prav do nje soproge same. Poleg mame in oeta, Tam sedi njegova izbranka. In takoj, ko prepoznajo Pevca tega slave vsake, e mu herko svojo dajo. Saj pomembno nji je le, Kol'k mu d'narja hrani banka. Lejlo Pevec s sabo vzame, rnooko, zapeljivo, Obraza in postave rajske. To, ki vseh lepot bila je sonce, Ki so tisti as sijale. Bolj ko lepa Rozamunda, Lepi Lejla mu dopade. K Rozamundi je ne pelje, V Hollywood svoj dom jo vzame. Z oarljivostjo in slavo Ji srce nedolno gane. e ez teden dni vsi vejo, In e na FB-ju pie, Da je Lejla ena Pevca In zdaj krasi del njega hie. Rozamunda gre pod most, ast brezdomcev tam postane.
Nina Kosovel, 3. a
15
2011/12
OLSKI OTROKI PARLAMENT

? KI PARLAMENT KAJ JE OTRO
Otroki parlament je nacionalni program, ki se e od leta 1990 izvaja po osnovnih olah v Sloveniji in spodbuja otroke k izraanju lastnih mnenj o razlinih temah. Vsakoletno temo izberejo na demokratien nain predstavniki posameznih regij na nacionalnem parlamentu. Ob prietku olskega leta se na vsaki posamezni oli oblikuje olski parlament, ki se pred pomladjo nadaljuje na obinski in regionalni ravni ter zakljui na dravni ravni kot nacionalni otroki parlament. Ta poteka v Dravnem zboru Republike Slovenije v Ljubljani. lani olskega parlamenta so predstavniki razrednih skupnosti: to so predsedniki posameznih oddelkov in njihovi namestniki, ki se udeleujejo zasedanj otrokega parlamenta na razlinih ravneh.
DELOVANJE
Otroki parlament vzgaja otroke in mladostnike za demokracijo. Nastal je na pobudo uencev, da bi lahko javno spregovorili, predstavili svoja mnenja, ideje, dileme o vpraanjih, ki so pomembna v obdobju odraanja v okolju, kjer ivijo, se olajo ali preivljajo prosti as. Tako tudi otroci sodelujejo v drubenem dogajanju ter pridobivajo vedenja o lovekovih in dravljanskih pravicah.
JUNAKI NAEGA ASA

Tema letonjega 22. otrokega parlamenta je JUNAKI NAEGA ASA KDO SO IN ZAKAJ. Uenci so se pogovarjali o tem, kdo so njihovi junaki, kje jih sreamo, kaj ponejo, kakne so njihove lastnosti, ali so junaki samo resnine osebe ali tudi virtualne, kaken je njihov vpliv na nao samopodobo, koliko se zgledujemo po njihovih lastnostih, ali je posnemanje dobro za otrokov razvoj, kako jih prikazujejo mediji
lani otrokega parlamenta O Frana Erjavca Nova Gorica in mentorica Petra Verderber Skubin
16
2011/12
22. NACIONALNI OTROKI PARLAMENT

V ponedeljek, 2. 4. 2012 sem kot novinar oz. poroevalec regionalnega otrokega parlamenta obiskal Dravni zbor v Ljubljani. V letonjem olskem letu sem bil kot uenec nae ole doloen za poroevalca nacionalnega olskega parlamenta, saj se ga udeleijo predstavniki vseh osnovnih ol iz cele Slovenije, zaradi esar so nae vloge e vnaprej razporejene. Ker smo lani sodelovali kot delegati, smo letos nastopili v drugani, torej poroevalski vlogi. Pot sem z svojimi kolegi zael na avtobusni postaji v Novi Gorici, od koder smo e zgodaj zjutraj krenili proti Ljubljani. Med potjo smo se pogovarjali in se veselili novih izkuenj in doivetij, dodelili pa smo si e konne vloge in se podrobno zmenili, kako bo potekal dan. V centru prestolnice smo se izkrcali in naredili e nekaj korakov do Dravnega zbora, kjer se je zasedanje nacionalnega otrokega parlamenta e zaelo. Po varnostnem pregledu smo vstopili v dvorano. Po krajem nagovoru naega predsednika dr. Danila Trka sta spregovorila tudi predsednik Dravnega zbora dr. Gregor Virant in predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik. Vsi trije so nam povedali, da je lahko vsak na tem svetu junak. Pohvalili so Jakoba Lozarja, junaka Slovenije 2011 dvanajstletnika, ki je med poitnikovanjem na Hrvakem skoil v vodo in reil utapljajoega se deka. Prav tako pa so pohvalili tudi nae stare in vse tiste vzornike, ki s svojim talentom, kreativnostjo in delavnostjo pozitivno vplivajo na mlade. Udeleenci parlamenta so nato izbrali delovno predsedstvo, torej skupino delegatov, ki je vodila zasedanje, delegati pa so zatem zasedli svoja mesta v tirih skupinah, v katerih so v obliki delavnic razpravljali o tem, kako postati junak, o prezrtih junakih (ki z dobrodelnostjo in prostovoljnostjo pomagajo drubi, a kljub temu ostajajo neprepoznavni), o junakih, idolih in vzornikih skozi as, ter o virtualnih junakih. Novinarji in poroevalci smo hodili od ene do druge delavnice in skrbno posluali delegate ter si zapisovali njihova opaanja in trditve, nekateri poroevalci pa so se aktivno vkljuevali v debate. Tako sem tudi sam sodeloval v eni od delavnici v glavni dvorani. Poroevalci smo zapisali sledee ugotovitve, o katerih so kasneje poroali tudi delegati sami: V prvi skupini so delegati prili do zakljuka, da je junak tisti, ki se ne izpostavlja svetu, ne dela samo dobrega v svojo korist, temve v korist vseh nas. V drugi skupini je bilo govora o prostovoljcih, ki so najvekrat anonimni, vendar svojo dobrodelnost jemljejo kot doloeno poslanstvo in niesar ne priakujejo v zameno. Pogovarjali pa so se tudi o tem, da sta prostovoljnost in dobrodelnost najvekrat vpliv drube. V tretji skupini so delegati izpostavili nae prijatelje, vzornike, idole in nao druino. Menili so, da mora vsakomur izmed nas biti druina vedno na prvem mestu. etrta skupina je izpostavila, da imajo lahko video igre kodljive uinke na mlade, zato bi jih otroci morali igrati zmerno in ne cele dneve, kar se vse prepogosto dogaja. Vzor bi jim morali biti stari ter ljudje iz realnega sveta, ne pa junaki s spleta in video igric. Po razpravi je bila razglaena tema za 23. nacionalni otroki parlament, torej tema, s katero bomo v prihodnjem olskem letu prieli tudi naa sreanja olskega parlamenta. Izbrana tema je ODRAANJE. Po razglasitvi smo se razdelili v dve skupini. Nekateri smo odli na ogled parlamenta, drugi pa na kosilo. Po konanem dnevu smo imeli na voljo e nekaj prostega asa, ki smo ga izkoristili za obisk blinjih trgovin. Nato smo se vkrcali na avtobus in se odpeljali domov, kamor smo prispeli okrog treh popoldne. Zame je bil to zelo zanimiv dan, saj sem sodeloval na pomembnem zasedanju, kjer smo glavno besedo imeli osnovnoolci. Poleg tega sem si si ogledal notranjost Dravnega zbora, predvsem pa sem se veliko nauil o nastopanju pred mnoico, kar mi bo v prihodnosti nedvomno koristilo. Matej Stani, predsednik olskega parlamenta
nai mladi parlamentarci in njihova mentorica

17
2011/12
PESEM JE SRCE, PESEM JE SRCE, E GA E GA IMA. IMA

(Marko Pavek)
Srce in metulj, Julija Baa, 5. b

18
2011/12
Tema letonjega literarnega nateaja se bistveno razlikuje od lanske, s katero smo se ob praznovanju 30. obletnice nae ole eleli predvsem pokloniti pisatelju in naravoslovcu Franu Erjavcu, po katerem nosi naa ola ime vse od leta 1992. Nae lansko vodilo, Skrb za okolje in medsebojne odnose, je bilo predvsem ekoloko naravnano in takni so bili tudi prispevki uencev, ki so dano temo ubesedili tako v prozi kot tudi poeziji ter celo dramatiki, predvsem pa je misel o nai skrbi za okolje zaivela v likovni podobi, saj so uenci s tevilnimi grafinimi deli ozaveali mlado in staro, da je ta svet na, en sam, za katerega smo odgovorni prav vsi, saj ga moramo prihajajoim rodovom oddati neokrnjenega in poskrbeti, da bodo tudi zanamci lahko uivali v vsej njegovi lepoti in veliini. Velikemu ljubitelju narave, Franu Erjavcu, smo se tako poklonili e s samo izbiro naslovnice, ki je krasila nao lansko izdajo. Saj se e spomnite mlake, polne rib, sredi katere na listu lokvanja aba lovi metulja, v mlaki pa brhti novo ivljenje mrest. Ob vodi stojita in jo opazujeta deklici, ki predstavljata ozaveeno mladino, ki ne bo po nepotrebnem posegala v ta obutljivi ekosistem, pa pa ga bo pazljivo opazovala in se tako predvsem uila. In e smo se v lanskem olskem letu ozirali predvsem navzven, v svet, potem se letos v prvi vrsti obraamo zopet k nam samim. Z verzom, ki nas je vodil in navdihoval, smo se zazrli vase, v svoja srca, v katerih se skriva prava paleta ustev, ki smo jih v obliki barv poskuali zajeti tudi na naslovnici letonjega literarnega glasila: vijolina: barva domiljije, ki zna priarati razkonost in skrivnostno vzduje oranna: razglaa veselje do ivljenja, spodbuja energijo in kreativnost rdea: barva ljubezni in strasti modra: barva miru, ki prispeva k sprostitvi in umirjenosti roza: simbolizira ljubezen, toplino in nenost rumena: barva sonca, ki poivlja in preganja strahove ter ima sploen pozitiven uinek
Smo pri natevanju barv z naslovnice tudi kakno izpustili? Seveda! Izpustili e, nikakor pa ne pozabili, kajti naa ustva se v naih srcih prepletajo v tisoere mavrice z najrazlinejimi barvami, odtenki, predvsem pa se tu ustvarja harmonija, ki je v vsakem srcu edinstvena in neponovljiva. In prav to je tisti navdih, ki je botroval k nastanku tevilnih odlinih literarnih del, v katerih lahko uivate in morda uzrete tudi koek sebe. Uenke in uenci ste marljivo vihteli svoja peresa in na krilih domiljije odpirali vrata v najrazlineje arobne svetove. tevilni literarni prispevki, ki so nastajali skozi celotno olsko leto, dokazujejo, da ste ustvarjalni, kreativni ter polni bogatih, nenavadnih in zanimivih idej, s imer vedno znova presenetite in razvedrite strokovne komisije, ki med prispelimi izdelki izbiramo najbolje. Predvsem pa navduuje vaa voljnost, pripravljenost sodelovati, kar vsako leto potrjuje smiselnost razpisanih nateajev. In ker vsak posameznik ustvarja svoje lastne svetove, se vsakoletni nateaji ne omejujejo zgolj na literarno ustvarjanje, pa pa posegajo tudi na podroje grafinega izraanja v obliki likovnega in fotografskega nateaja. Ko sestavimo vse koke sestavljanke, zrase pred nami OLSKO GLASILO, za katerega ste zasluni prav vi - uenci, ki ste si dovolili podati na razburljivo pot domiljije.
Tanja Tovornik, urednica glasila in lanica strokovne komisije literarnega nateaja
19
2011/12
NAGRAJENI DELI LITERARNEGA NATEAJA

Strokovna komisija literarnega nateaja se je tudi v letonjem olskem letu znala pred teko nalogo. Izbrati najizvirneja in najzanimiveja dela je namre veliko teje, kot se zdi na prvi pogled. Po temeljitem premisleku smo iz obilice odlinih prispevkov, ki jih v glasilu tudi objavljamo, izbrali dve deli eno z razredne, drugo pa s predmetne stopnje za kateri menimo, da sta e posebej izvirni in nosita v sebi tisto 'umetnikost', zaradi esar si zasluita posebno priznanje. Nagrajeni deli je pohvalil tudi slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec ter ustvarjalec tevilnih del za otroke in mladino, Peter Svetina, ki nas je aprila letos obiskal na e tradicionalni prireditvi ob zakljuku Bralne znake.
Pojdi v naravo, vonjaj zrak, roe, travo, dreves se naglej, se kronjam nasmej. Pojdi v naravo, prisluhni petju ptic, ebetu veveric, potoka uborenju, listja elestenju. V naravi je lepo... A e lepe je doma, ker tam je mamica, pa sestra in tata in dva mlaja brata. Doma je vse, kar imam najraje, kocke, knjige, grad za princeske in zmaje.
Ta pesmica mi je zelo simpatina in zelo lepa. Najprej sem mislil, da bo to ena taka pesmica, kjer bo govora o potokih, travi, soncu, pa kako je lepo Potem pa, ko sem prebral, da je najlepe doma, kjer so mamica in dva brata, pa e tata, sem si rekel, to je tisto, kar je najbr zelo res pomembno za otroke. In ta pesmica mi je postala zelo simpatina, zato ker se je iz tistega, kar sem priakoval, zgodilo na koncu nekaj isto drugega. In to je zelo velika odlika dobre pesmi, da vas malo preseneti. Peter Svetina
Katrina Manfreda, 3. b
In kaj navdihuje nae uenke in uence? Nedvomno jih bogatijo tevilna raznolika dela otroke in mladinske literature, po katerih vsako leto posegajo navdueni bralci in osvajajo bralna priznanja v sklopu Bralne znake. Letos je bilo takih 379 uencev, in sicer kar 212 na razredni ter 167 na predmetni stopnji. Omeniti velja tudi zlate znakarje, torej uence, ki so pridno brali vseh devet let olanja: vseh 16 knjigoerov si je za narado zasluilo izlet v prestolnico.
20
2011/12
PESEM JE SRCE, E GA IMA

Zna srce biti ljubeznivo, morda prijazno ali nagajivo? O seveda zna Ko se v srcu zliva sree reka in prav ni ni prepreka, da ne bi te popeljala in s teboj sanjala o arovnijah, melodijah. Kaj pa melodija? Zna biti radoiva, prijazna in igriva? O seveda zna Ko ti verze na srce polaga, in toliko jih asa zlaga, da nastane cela poezija dolga harmonija sree in smehljajev kot sonevih svetlih sijajev in zgradi v srce veliko nepozabno zgradbo zlatih rim v skladbo. Pesem je srce, e ga ima Saj le v srcu zraste prava melodija taka, ki ljubezni prija.
Ko sem pesem prebral, me je najbolj pritegnilo to, da rime, ki jih Patricija uporablja, niso na silo zloene druga z drugo, da se prepletajo, pa niti niso vedno na koncu verzov, ampak so tudi kar vmes, med stihi posejane. Ena od stvari, ki je zelo pomembna za dobro pesem, je ta, da je v njej ravno prav tistega, kar bi radi povedali. Ta pesem je tako zloena, da ko sem jo prebral, bi lahko e naprej bral, ker Patricija ni vsega povedala. Peter Svetina
Patricija Furlani, 9. a
Najbolj navdueni bralci pa posegajo tudi po tujejezini literaturi in tako sodelujejo v projektu Bralne znake v anglekem in italijanskem jeziku. 30 uencev je osvojilo priznanja na tekmovanju za italijansko bralno znako, kar 74 pa jih je bilo uspenih pri bralni znaki v anglekem jeziku. estitamo!
21
Mravljice, mravljice ... PARFUM LJUBEZNI PESEM JE SRCE, E GA IMA
2011/12
Starec se je v temnih noeh, spominjal na njen lepi nasmeh in hranil neprecenljiv parfum, ki je dial po njenih temnih oeh. Ta parfum je vedno napolnjeval srce in njegovo delo isto vse, a ona brez ljubeznivega nasmeha, je za vedno nekam dale pobegnila. Zdaj pa joe starevo srce, ker nikoli ve videl ne bo je in njegove oi alostno gledajo, kjer utripajoe zvezde meikajo. Njene stare slike e bledijo, a njeni spomini e ivijo in ona spominja se ga, v drugem svetu, kjer je doma.
Ester rv, 7. a
Pesem prihaja iz srca, srce pa iz nas. In to srce ima misli in te misli imajo dar, da naredijo udee in ti udei so stvari, kot so pesmi. In pesem je srce, e ga ima.
Ura Fornazari, 7. a
A SONG IS THE HEART IF YOU HAVE ONE
A song comes from the heart, but the heart is a part of us. And this heart has thoughts and these thoughts have the gift, to perform magical things. And these magical things are such things as are our songs. And a song is the heart if you have one.
Ura Fornazari, 7. a
Andra Gruden, 6. b LA CANZONE IL CUORE SE CE LHAI
La canzone viene dal cuore, il cuore da noi. E questo cuore ha pensiero e questi pensieri hanno un dono, di fare miracoli e questi miracoli sono cose come canzoni. E la canzone il cuore, se ce l'hai.
Ura Fornazari, 7. a
22
2011/12 BESEDE SRCA
V srcu nosimo neznane besede! e kot majhni jih imamo. Nikoli jih ne izreemo, kadar capljamo za mamo. V naem srcu skrite vedno, tudi, e nam je vasih bedno. Z nami prepotujejo ves svet, vedno si z njimi odet. Zato varuj jih in skrivaj, da ti jih kdo ne vzame in jih on vase ujame. Tako postane svet pust in poveenih ust.
Petra Uaj, 6. a
QUANDO IL CUORE PIENO D'AMORE
Quando il cuore pieno d'amore. La vita bella e lucida come una stella. La gioia di vivere significa scrivere la storia d'amore che non quella del dolore. La mamma bella come una stella perch vive per il bambino durante tutto il suo cammino. Voglio sapere se posso avere l'amore dei miei dintorni tutti i miei giorni. La gioia nel mio cuore come il sorgere del sole, quando io credo che sincera la gente che vedo.
Lucija uligoj, 8. c
LA CANZONE IL CUORE, SE CE LHAI
Ogni canzone nasce dal pensiero dal pensiero dal fondo del tuo cuore. Il cuore non solo una parte del corpo, ma anche uno strumento poetico e questo strumento poetico fa miracoli per questo diciamo: La canzone il cuore se ce lhai.
Lara Koglot, 7. c
Rok Tomai, 3. a 23
Mravljice, mravljice ... SPOMINI SRCA
2011/12
Spomini so lepi, spomini so dolgi. Lahko so prav kratki, lahko so arobni. Spomini so zviti, se prikradejo v srce, zaman jih odganja, e bolj spominjajo te. Spomini so lepi, spomini so grdi. Eni radostijo, drugi alostijo. A vsi so shranjeni tam, kjer je najlepe. Tam je toplo in lepo, in to je srce.
Kristina Humar, 9. a
Polina Pavlovi, 7. a PESEM JE SRCE, E GA IMA
Brez srca ljubezni ni, ni topline, ni bliine ne dobrine. Ljubezen je toplina, ki v srcu jo ima. Ljubezen je lepa bolezen, ki vsak jo rad ima. Ima jo tudi tisti, ki pesmi ne prizna.
Iza Bavec, 3. b
Karolina Muina, 9. c SRCE
Kadar je srce veselo in razigrano, oblee debelo in nabrano obleko ter gre na zabavo. Kadar je srce zaljubljeno, oblee najlepo, priljubljeno obleko ter se poee po zadnji modi ter odide na zmenek. Kadar je srce alostno in polno sovratva, odide na sprehod po svetu in po enem letu je skoraj enako kot prejnji poleti, le da so grdi spomini morali odleteti.
Maja Rijavec, 6. b 24 Zala Saksida, PB 1.bc IL POEMA DEL CUORE
Il mio cuore ha una bella canzone per te. Cento canzoni cantano nel mio cuore perch mille canzoni cantano in me quando sto vicino a te.
Eileen Bucik, 8. b
2011/12 PESEM JE SRCE, E GA IMA SRCE
Pesem je srce, e ga ima, in je kakor sonce, ki na zemljo sije. Saj vsak srek bije mono in sveti na to nao zemljo. Nima vsak srca, ki sveti tja, kjer je dua doma in dobrota biva. To nae srce bije za vse, ki z nami ivijo in ivljenje delijo. V ivljenju ni vse lahko, ampak tudi teko, takrat pomaga nam srce, ki rei vse teavice. Pesem je srce, e ga ima, saj ga vsak nima in brezglavo kima. Tistim, ki so brez srca, kamen stoji sredi telesa, grdo govori in vzbuja sovrane misli.
Timotej Bavec, 7. a
Srce je kot sonce, ki ari, z arki poboa ti dlani. Te uspava, pesmi poje in eli kar po svoje. Ljubezen deli, marsikaj te naui. Smeje se in joe, kadar samo hoe. S tabo tudi na Mars odleti, ker si tvoje drube eli. Srce imamo prav za vse, sicer nae telo umre.
Sara ebron, 6. a
Enej Slejko, 1. c LA CANZONE IL CUORE, SE CE LHAI
Zdenko umelj, 5. b
La canzone del cuore ha una propria melodia. Essa non somiglia al canto, somiglia invece alleco. Somiglia al sole che ti scalda nei giorni freddi. Somiglia allamicizia che nei momenti difficili ti fa ridere. Somiglia alla pioggia che in te Risveglia la giovinezza. Somiglia allamore che non abbandona mai il cuore. Canzone il cuore, se ce lhai.
pela Valanti, 8. c 25
Mravljice, mravljice ... IL CUORE MIO
2011/12 UNA VERA CANZONE VIENE DAL FONDO DEL CUORE
Il cuore mio solo mio e tu puoi dirgli addio. Io te lo dar quando io vorr. Il mio cuore avrai, quando te lo meriterai. Se vuoi amarmi, coccolarmi, fammi stupire e con i doni coprirmi. Se mi conquesterai, il mio cuore avrai.
Hana Beltram, 8. b
La canzone vera quella che viene dal fondo del tuo cuore. Non semplice versare i sentimenti sulla carta e nel cuore provocare unagitazione. Tuttavia, se si desidera vedere la vera canzone apri il tuo interno e versala all'esterno.
Lora Stefanova, 8. b
Matic Ivani, 4. a
PESEM S SRCEM
Ozrem e zadnji se. Oh, kako teko je slovo, kako teko, ko solze oblivajo mamico. Oh, kako teko je slovo, ko zadnji ozrem se v ljubi dom. In mogoe zadnji zaepetam: Mati, zbogom! Puko v roke, srce ne igra ve Oh, mati, strah me je! O, da bi le tebi lahko e enkrat stisnil se! To je pesem, ki jo igra srce.
Kristina Humar, 9. a
Alan Marodolac, 5. b IL CUORE
Il cuore una strana cosa da godere e pertanto come tale in noi deve rimanere. Col cuore si traduce in vita il coraggio che libera la mente umana dal pensiero malvagio.
Vasja Ilija, 8. b
26
2011/12
NAS VIDITE?
Poglejte nas! Poglejte nas, kako korakamo, kako mi plavamo,

Sven Leon Viin, 1. c LA CANZONE PER IL CUORE
kako se ogamo, kako igramo, kako mi plezamo, kako veslamo. Poglejte nas! Poglejte nas, kako teemo in skaemo, kako nogomet in koarko igramo, kako uloviti se ne damo. Poglejte nas! Poglejte nas, kako skupaj mi ustvarjamo, kako se radi druimo, kako se smejemo, kako norimo, kako se skupaj veselimo, da od sree bi kar peli in s pticami leteli. Poglejte nas! Nas vidite? Mi smo tu! Mi zmeraj imamo as za vas! Zakaj nas ne razumete, ko se mi igramo? Mi radi vas imamo, imejte nas e vi!
uenke in uenci PB 4. razred
Il cuore batte per la canzone, perch la canzone il cuore. Cantiamo tutti con cuore una bella canzone.
Nika Grobia, 7. a
Karin Pepelko, 8. a SRCE
S srcem ivimo in doivimo razline stvari. S srcem prespimo tudi veliko dni. e srca ne bi imeli, ne bi iveli. Srce je tudi zato, da z njim preivimo lepe trenutke. Srce opravlja veliko stvari, saj poilja kri v vse smeri. Ko nekaj groznega se zgodi, srce pobesni in v hlae skoi na en, dva, tri.
Kostja Komel Nardin, 6. b
27
Mravljice, mravljice ... NO IN DAN SNEGEC
2011/12
Dan bil je zabaven in vesel, ves as na ustih nasmeek je imel. Zdaj pa no je tu, ta je kratka in na nogah ima dva copatka. Onadva sta si razlina, saj je dan razigran, no pa mina, skupaj pa sta kralj in kraljina.
pela Saksida, 6. a
Sneg pada z neba, zgleda kot da je s srebra. Lep je kot zasneeni breg, ki nanj pada drobni sneg. Sneinka je mala, a zelo zala. Pada, pada, pada in se mehko polee na tla. Vse je belo in zelo veselo. Otroci se s snegom igrajo, hkrati pa se smehljajo.
Julija Klani, 4. a
V TIHI, GLUHI NOI
V tihi, gluhi noi, ko zdaj zaprejo se lui, kresnica mala se prikrade, da temno no osvetli. V knjigo zlato zabreni, da odprejo otroke se oi. Zdaj vsakdo, ki jo odpre, v srcu mu zasveti, in v knjigo svetlo poleti.
Julija Baa, 5. b
LEDENA DEELA
TUROBNA JESEN
ZIMA
Jesen je prila, veter piha s severa. Mraz po nas se je razlil, Lojze je mrzlo vodo popil. Lojze, Lojze pa zakaj si to storil ti sedaj? Zdaj si jih pa res dobil! alosten si in bolan, povrh tega e zaspan.
Filip Bratki, PB 4. ac
Drobne sneinke so zaplesale, prezeble ptike so krilca otresale. Drevje je golo, hribi so beli, sneg in mraz sta spet v deeli.
Nika Sivec, 4. a
Dale pro je deela mrazu, deela snega in ledu. Tam so belo-modra udesa, videla jih niso loveka oesa. Ledeno ljudstvo tam ivi, sneg meso, led kosti. Ledenorogi so konjiki, poskoni njih so rebiki, v gozdu zavijajo volkovi, otoni njih so glasovi. Dale na severu, dale na mrazu, prek daljav, prek poljan, vrata tam so, vhod odpirajo, v deelo, sneno belo.
Arjeta Ramshaj, 5. b 28
2011/12 JADRANJE
Po morju domiljije, a ladji iz sanj gledam, kako veter domiljije napenja jadro poezije in sonni zahod neskonnih zgodb nebo prekrije.
PIKOTARIJA
Pikotarija je svet, kjer je vse iz pikotov, vse hie, ves promet. In tam poznajo medenjakasti sladoled. Celo morje je iz medenjakov, in tam je polno kolaastih
ZLATI KRALJEVI IN KAROLINA
znakov. Sonce je iz marcipana in tam raste sladkorna banana. Otrokom je v tem svetu lepo, ko gledajo sladko pikotasto nebo.
Ema Vitez, 3. a
Ime mi je Karolina. Rodila sem se v revni druini. Z materjo sem sem skrbela za lano druino in pridno nabirala pridelke v naravi. V hudih asih nam je priskoil na pomo tudi Kalman. Bil je fant dobrega srca in spretnih rok, vendar je moje srce videlo drugae. Prepoznala sem ogrskega rnega kraljevia in zlobo rok. Nekega dne sem se izgubila v gozdu in zaela iskati pot. Naenkrat se je ob meni ustavila zlata koija. Zlati kraljevi mi je ponudil pomo. Videti je bilo vse pozlaeno. Hitro sem zbeala od tiste zlate pasti v objem Kalmana, fanta z zlatim srcem. ivela sva sreno ob nai reki e mnogo let. Nikoli nismo imeli zlata, a kljub temu nismo stradali. Zlato srce in ljubezen v druini je najveje bogastvo.
Karolina Leban, 5. b (slika in besedilo)
ZALJUBLJENI MEDVEDEK
Medvedek Tom je el prvi v olo. Tam je spoznal lepo medvedko Neli. Tako je bila lepa, da se je e prvi dan vanjo zaljubil. To se ji je bal povedati. Potem pa jo je nekega dne le vpraal, e bi bila njegova ena. Neli je bila nekaj asa tiho, nato je rekla: DA! Ko sta konala olo, sta se poroila in za vedno ostala skupaj.
Neja Lien, PB 3. a 29
2011/12 KAKO DALE JE OBZORJE?
Kako dale je obzorje? e ugotovi, je prava znanost. Kako dale sega morje? Toliko kot sega pesem, jo nesem, jo nesem. Ko preplezam goro, si reem: Ta gora je prava mora!
ZAKAJ ZVEZDE SVETIJO ? Karin Pepelko, 8. a
En, dva, tri in, puf, pogorje je postalo obzorje! In pesem, ki jo nesem, jo z rokava stresem.
ana Kokot, 5. b
Zakaj zvezde svetijo? Zakaj se bleijo kot biser na nebu? Svetijo zato, da se te dotaknejo, dotaknejo srca, da se dotaknejo tvoje due. In svetijo e moneje, kot je bitje tvojega srca. Dotakniti se te morajo tako mono, da ti ostanejo za vedno v srcu. Naj ostanejo v tebi na tisoe let. arobne
Medina Bedi, 5. b KAJ JE NA KONCU SVETA?
Na koncu sveta je gozd, ki v sanjah te zbudi. Na koncu sveta je zmaj, ki velik je za tri. Na koncu sveta je poroka, ki oara vsakega otroka.
iva Kosti Krini, 3. a
Avtor KAJ JE NA KONCU SVETA?
Kaj je na koncu sveta? Na koncu sveta, ugiba Lija, na koncu sveta je prijateljica Mija. Na koncu sveta, ugiba Neja, na koncu sveta je iva meja. Na koncu sveta, ugiba Nika, na koncu sveta in zgodbe je PIKA.
Lija Vermiglio Vremec, 3. a 30
2011/12 ALI RES PAMETNEJI ODNEHA?
Odprla so se teka rdea vrata in Rye je vstopil v Q-jev laboratorij. Popravil si je zlat pramen las za uho ter si oblekel belo haljo. Ozrl se je po snani sobi in v majhnem kotiku zagledal gospoda Q-ja. Njegove sive brke so se v neizmerni hitrosti premikale sem ter tja, ko je nekaj govoril. Gospod Q, je zaklical Rye, ko je podrl okostnjaka na poti. Ah, oh, ti si Rye! mu je pomahal Q. Priel je k njemu in ga objel: Poglej, spet si podrl ubogo Marry. Le kdaj te bo sreala pamet? Ampak, doktor, saj je vendar ni bilo tu!je ugovarjal fant. No, saj ni pomembno. Pridi! Odkril sem resnico o tem, ali pametneji res odneha, je poskakoval stari Q. Odprl je animacijo in Rye se je z zanimanjem zazrl v raunalniki ekran. Poglej, to je Marko, ki ima v oli povpreje ocen 1-2. Tu pa je tudi Miha, ki je skoraj inteligenten in ima vse ocene 5. Naredil sem tudi graf energije. Pri portih, tudi pretepih, potrebuje e kar veliko energije. Biti mora vroekrven, kar dejansko pomeni energien. Za uenje mora biti delaven, sicer si len. Tu pa gre predvsem za koliino energije. Razumem, je odgovoril Rye. Torej ima Miha tehnino gledano ve energije,
Marko pa zelo malo. Naredil sem tudi profila: MIHA - uspeen, zabaven DELAVEN; MARKO - neuspeen, zaspan, dolgoasen, LEN. Kot vidi na tej animaciji, se fanta stepeta. Ampak, ali bi se nevztrajnemu lenuhu, ki ga ni ne zanima, dalo pretepati? Odgovor je, seveda ne. Tukaj pride do zapleta, saj se Marku po dveh minutah ne ljubi ve pretepati, Miha pa ne more odnehati, saj mora zmagati oziroma biti najbolji. Zaradi vseh e prej omenjenih razlogov, pametneji ne odneha. Saj je logino. e je, si vedno najbolji ti, le teje je preboleti poraz. Da. V mnogih primerih je res tako. Vendar e bi vso ugotovitev pretvorili v odstotke, bi dobili sledee: 30% pametneji ne odneha, 30% pametneji odneha, 38% pretepov sploh ni, to velja predvsem za dekleta, 2% pretepov prekine uiteljica. Pri tem, kdo odneha in kdo ne, je glavni voditelj karakter loveka. Zanimiva teorija. Vendar mi ne gre v raun, zakaj je najve odstotkov otrok, ki se ne pretepajo, predvsem deklic. Mene moja punca tepe vsak drugi dan! Ha, ha, ha. Res ne razume, to je povsem druga zgodba. enske so zelo udna bitja. Reejo ne, mislijo da, ljubezen in pozornost izraajo isto drugae. Zanimajo jih druge stvari in tako sta se Q in Rye o enskah pogovarjala e dolgo v no.
Ester rv, 7. a Karin Pepelko, 8. a
KAKO DALE JE OBZORJE?
Kako dale je obzorje? Koliko, kako in zakaj? Joj, saj ga e vpraati nisem smel, saj vsi govorijo kar vsevprek na zemlji tej. Ta cirkus res kaj prida ni, toda bodo e odnehali, ko zmanjka jim goriva in, saj veste, glasu. Ni se drl ve ne bom, saj tako bo e veji rom pom pom!
Medina Bedi, 5. b Avtor
31
2011/12
THE KID FROM YESTERDAY
Arina Pavlovi, 3. a
Today, I am the kid from yesterday. I cry and smile in memories, I breathe and live in memories. I see the world through crying eyes, Wanting to count all the little smiles And as the time goes by, I stop and watch the people's dream, Their grateful faces. And then my feelings force me to write.
VERAJNJI OTROK
Danes sem verajnji otrok. Joem in se smejem ob spominih, diham in ivim v spominih. Skozi jokajoe oi svet se mi sveti, malih nasmekov elim si preteti In medtem ko as leti, se ustavljam in gledam sanje, hvalene obraze ljudi. Potem ustva sama nanejo pisanje.
Mojca Fortunat, 8. a Eva Cenci, 6. b
ZALUBLENI KAFAR
V davnih asih so bli kafi hudo dragocina ruba. Zato se je sosidou sin, po iminu Pulode, lutu izdelavat prau ti predmite in ih kar sam nosu po susidinih vasih u prodaja. Kamur je prou, je biu lepu sprejit. Ko je enkar apazu, kulko lipih hera premore kmet, se je ponudu, da nim popravi use stare, razsute in presuene kafe. Usi so bli sivida visili take ponudbe in so ga futrali z dobrutami. Kmet je opazu, da mu oi udno nesejo in da mu gre skladanje deic zelo poasi ud ruk. Pomislu je, da je ta kan faulast mujster al e ki hujga, zatu ga je napudu ad hie. In za usak sluaj, da ne bi preve paglidal katira od hera. Ampak prepuzno. kafar je e vrgu u na ta stareja. Trzinka ji je blu ime. Tudi ona si ga je dodobra aglidala z useh strani. Ko so ga napodili z vasi, si je kafar postavu lesino hio v sotoju Idrijce in Nikave. Lepo jo je abdilal, da je dobra tesnila tak kat njegovi znameniti kafi. Na Guro je e zmiraj nosu kafe in biu zlo zadovoln, e je vidu sajo Trzinka. Ona pa mu je zmiraj pravla, da ju lahko rii le ude, saj je oe navadnemu kafarju na ba nikuli dau. ude pa se je zaris zgodil takrat, ko je el kafar zjutraj k studencu, kier je namakau svoje kafe za pradarja. Zadlidal je u tistem, u katirem je voda prva pritekla, nikaj svetliega. Ko se je praikazala e sunce in tako mono zasijala, da ga je kar zaslepila, je obstal kat ukopan. Hotu je dvignt kaf, napulnjen s sijoo tekaina, pa ni lu, ker je biu kaf preteak. Adluu se je, da nese niki te teke svetlube skupi s kafi u kofja Loka. kafe je zluu enga u druzga in napolnu dvi stekleniki s teko tekoino. Ena steklenika se mu je na puti razbila na tisoe kukov in na miljun kaplc. Ko je pru do zlatarja, je ta tekoino poglidau in br uso odkupu. Zanjo je Pulde dobiu ve cekinou kat za use kafe skupi. Vriskajo se je vrnu na Guro po sojo Trzinko in jo odpeljau domou u sojo lesino hio. Nauica o ivem srebru se je br rairila po blinih in dalnih krajih, od kuder so prli rudarki. Mnogo se jih je naselilo poleg kafarjeve hie. Tako je tuki zraslo srebrno misto, Idrja. Vir: Nadja Koglot Puppis, Srebrno mesto, Drutvo Nae korenine, 2011
32 Sara kibin, 8. c
2011/12 LA VITA
Dicono che la vita sleale! Non vero, pu essere ancora peggio. La vita pu anche essere malvagia, crudele e falsa, ma solo per quelli che non la vogliono vedere cos com: perch la vita di fatti bella, interessante, e felice, sicuramente per quelli che sono innamorati.
Bor Bitenik, 8. c
ODRAAM Nekega dne se zbudi in nisi ve otrok. uti, da se v tebi nekaj dogaja. Takrat nastopijo najstnika leta. Kadar si najstnik, se ti v glavi mea in razmilja o traparijah in neumnostih. Postaja vse bolj len, bolj iven in lahko se zgodi tudi, da zaide na slaba pota. Vse ti postaja bolj dolgoasno in postane drugaen, kot si bil prej, ne le po videzu, ampak predvsem po karakterju in obnaanju. Seveda niso vsi najstniki
Katja Gruden, 4. a
taki, ampak veina jih je. V takih letih si eli, da bi bil nekaj posebnega, da bi privabil pozornost in bi te vsi obudovali. Nekdo od odraslih oseb bi te po takem obnaanju presodil, da si udak. e bi jim povedal, da si bil prijazen in ljube, ko si bil manji, ti zagotovo ne bi verjeli. Amar ahbaz, 5.b
NENAVADNO PRIJATELJSTVO
Neko, pred davnimi asi, sta iveli dve mucki, bela in rna. Bili sta prav posebne sorte. Radi sta se potepali. Nekega dne sta se odloili, da gresta pogledat, kakno je morje. Tam sta sreali velikega in groznega morskega psa. Imel je ostre zobe. Mucki sta si zaeleli, da bi znali plavati. Morski pes jima ni dovolil v vodo, saj bi tako prili k njemu domov. Povedal jima je, da se v morju lahko utopita ali pa ju po nesrei ali celo zanala pore. Mucki pa sta bili pogumni in se ga nista prav ni ustraili. eleli sta si, da bi ju nauil plavati. Morski pes je le priznal, da mu je strano dolgas. Povabil ju je na plavalni teaj. Mucki, posebne sorte, sta se nauili plavati. Zelo sta bili sreni. V zahvalo sta skoraj vsak dan prihajali k morskemu psu na obisk. Skupaj so se igrali in se imeli lepo - mucki in morski pes. Prijateljstvo ne pozna meja.
Adea Kajdommqaj, Zala Saksida, Alma Gerbec in Anej uligoj, 1. c
33
2011/12
TABORJENJE
MOJA MAMA Moja mama je vesela in ena sama. Vasih je najlepe pela, ko e ni bila moja mama. Mama meni vedno pomaga, ko so dnevi kisli, in oetu ponagaja z drobnimi listi. Sivo nebo nikoli ni nad njo viselo, niti oblaki je niso prekrivali. Ona nikoli ni imela elje grdo nebo gledati. Saj ona je srce zame, ki nikdar ne bo zgorelo. Ona rodila me je in sonce nad njo bo vedno arelo. Marija Poa, 4. b
Nekega veera sta se medvedka pogovarjala. Odloila sta se, da bosta stare prosila, e bi li taborit. Ko sta se naslednji dan prebudila, sta zagledala prazen hladilnik. Zaudila sta se in odla v klet. V kleti pa ni bilo otora. Obula in oblekla sta se in odla k avtu. Ne boste verjeli, kaj sta zagledala! Poln avto opreme za taborjenje. Poleg avta sta bila tata Polde in mama Lojzka. ez pol ure gremo, je rekla mama. Pojdita se pripravit, je rekel tata. Medvedka pa sta bila lumpa in sta nahrbtnike napolnila z igraami. Ko je tata to videl, se je razjezil, ju poslal nazaj in jima naroil, naj prineseta pravo opremo. Po polurnem prepiru so konno odli. Ko so prili na cilj, so se utaborili. Mama je medvedkoma naroila, naj gresta lovit ribe za veerjo, a jima ni povedala, da je ribe kupila v trgovini. Pa tudi ni povedala, da na drugi strani skale tabori njun prijatelj, ki se ravno zdaj kopa v jezeru. Medvedek Lojze je ujel ribo, medvedek Juki pa je ujel prijatelja, ki se je kopal. Juki in Dako sta namre najbolja prijatelja, kar jih je. Dako je prosil stare, e lahko Juki prespi pri njih. Njegova mama ni imela ni proti. Naslednje jutro so se morali posloviti, saj so odli domov. Doma pa je bilo vse po starem. Mama si je zapisovala spomine v knjigo, sinova sta razmiljala, kam bi e lahko li, tata pa je spal.
Marko Canzutti, PB 3. a
Lucija Mavri, 1. a
34
2011/12
MOJA MILENA
Meja je tam, kjer se morje kona, Oh, moja ljubezen mi v srcu zaigra. Jaz peljal na ples bi te, A le eno zaustavi me. Moje ivljenje je moje ime In moja dua ti usojena je. Ljubezen je ar, ki v meni ivi, Ej, Milena ljuba ti, zate srce mi gori, Naj zadonijo fanfare in naj zapojejo vsi, A v mojem srcu le Milena ivi.
Lana Jug, 4. b Nina Komel, 5. a
MOJA MAMA
Moja mama je kakor biser, Ona ima zlato srce. Je dobra kakor kruh, A vasih se jezi. Mama, mama, Ali ve, da imam te rad! Mama, mama, Ali ve, da si ena sama?
Noa Valentini, 1. c Jakob Prini, 4. b MOJA JULIJA
Milo mi srce govori, Otrok tvoj pa e trdno spi. Jasno nebo na nebu ari, A tvoje oi iskrijo se ti. Julija moja, angelci pojejo ti zdaj, Ulica vije tvoja se v lepi raj. Ljubezen mojega srca samo ti si In usta tvoje pesmi povejo mi. Jaz zdaj moram iti v irni svet, A ti, Julija moja, vem, da mi obrisala bo solze v oeh.
Jaka Komel, 3. a Marija Poa, 4. b 35
Mravljice, mravljice ... NE ZNAM PISATI
2011/12
Kaj naj napiem? Ali nariem? Pesem, zgodbo ali celo podpiem pogodbo? Ne vem, ne vem, ne vem! Zgleda, kot da ni ne vem. Uim se, uim, uim in znanje konno dobim. Sedaj sem kot pesnik Tone Pavek, ki poje lepo kot slavek.
Julija Klani, PB 4. ca
USTA
Lahko so vesela, lahko so debela. Lahko so tanka kot napolitanka. Lahko so rdea ali svetlea, lahko pa so roza kot obrita koza.
Anika Kouh, 6. b
Na kavu sedim in v bel list pred seboj strmim. rke, besede po glavi rojijo, v mislih kujejo novo poezijo. Zunaj burja zopet vlee, skozi pranje se v hio zatee. Hladen mraz ene mi v kosti. Nase navleem nekaj odej, postaja mi prijetneje kot prej. Glavo povesim v stran, s teavo ostajam zbran, veke teke so mi, spanec zapira mi oi. V glavi zmeda, na listu beda. Pesmi ni in ni, a obljubim si, nov verz, navsezgodaj, ko se zbudim. Andrej Valanti, 7. a
Nejc Berce, 9. c
Delfina Fiegl, 5. b PERO
Lei bella, lei bellissima. Con gli occhi bellissimi e con i capelli dorati. Un abraccio, un bacio ti do e ti dico che IO TI AMO.
Maj Mladovan, 8. c
Pie in rie, vejice in hie. A vasih se zmoti, brisalec ga zaloti. Potem se e smeje, ker ni narisalo veje.
Ema Vitez, PB 3. a
36
2011/12 MUCA BREZ DELA
Neko je ivela ena muca. To ni bila navadna muca, ta muca je bila nekaj posebnega. Ime ji je bilo muca-Maca. Vendar to ni bila navadna muca-Maca, to je bila lena muca-Maca. Nekaj posebnega je bila zato, ker je bila zelo lena, e mii so ji skakale po mucjaku. Zelo ponosna je bila, ker je imela vse razmetano po mucjaku. Izkazala se je, da v vrtu ima vse urejeno, notri pa ni kaj urejeno. Pa ko je la v hotel, je imela razmetano, pred vrati pa isto. In vedno preden je la iz hotela, je nabavila istilko. In tako je bilo e 1000 dni in 1000 noi. Zdaj pa lahko no pa eno muca-Maco na pomo, pokrij se, zavij se in zaspi.
Klemen Hvali, 4. c
MI SPRAUJEMO:ZAKAJ?
Zakaj, zakaj, zakaj?

Julija Baa, 5. b
Mi spraujemo:Zakaj? Zakaj ptice pa leto, to zanima nas zelo. Zakaj, zakaj, zakaj? Mi spraujemo:Zakaj? Zakaj v pravljicah je volk hudoben in lisica je hudobna prav tako. To zanima nas mono. Zakaj, zakaj, zakaj? Mi spraujemo:Zakaj? Zakaj obstajamo ljudje? Povejte to nam e!
Julija Klani in Brina Krajnik, PB 4. ac
Katja Gruden, 4. a MAEK MURI PRI MENI NA OBISKU
V soboto zjutraj me je Muri poklical po majem telefonu. Pogovarjala sva se o majih stvareh. Povedal mi je, da je v nedeljo doma, zato sem ga povabila k sebi domov. Komaj sem akala na njegov obisk. Priel je po kosilu. Pripeljal se je z Muri avtom. Podaril mi je knjigo z naslovom Maje pravljice in pesmice. Ponudila sem mu velik kozarec mleka in maje pikote. Nato sva odla v muzej na ogled mije razstave. Bilo je zelo lepo, zveer sva se poslovila in obljubil mi je, da se bova kmalu sreala.
37
Mravljice, mravljice ... SKRIVNOSTNI POPOTNIK
2011/12
Neko, pred davnimi asi, ko so e ivali govorile, je ivel zajek po imenu Grega. Zajek je bil velik popotnik. In tako ga je nekega dne pot pripeljala do majhne vasi. V vasi je sreal skupino zajkov, ki so se igrali. Bilo jih je enajst. Eden od zajkov po imenu Rok je zaklical drugim, da je priel nov zajek. Zajki so mu rekli, naj ga pusti pri miru, ker ga ne poznajo. Ko so zajki odli domov, je Rok ostal. Odel je k novemu zajku in ga vpraal, kako mu je ime. Zajek mu je povedal, da mu je ime Grega. Vpraal ga je, e bi se igral z njim. Grega je privolil. Igrala sta se pozno v no. Ponoi pa, ko so vsi spali, je Grega slial volkove govoriti, da bodo polovili vse zajke. Odhitel je k Roku in mu sporoil slabo novico. Obvestila sta e druge. Zajki so se poskrili, tako da jih zjutraj volkovi niso nali. Bili so reeni. Zajki so vpraali Grega, zakaj jih je reil. Grega jim je rekel, da si morajo pomagati, eprav se ne poznajo. Zajki so se mu zahvalili in postali so najbolji prijatelji. Ker pa je Grega opravil dobro delo, je napoil as, da odide naprej. Pospravil je stvari in odel naprej po svetu iriti dobroto.
Neja Lien, 3. a KRATKA ZGODBA O URI
ivela je ura, ki je bila neusmiljena do svojih stanovalcev. Vsak dan so morali vstajati eno uro pred svojimi narti. Minevala so leti in stanovalci so se tega privadili. Potem pa je prila nova generacija. Ta je bila groba generacija in so budilko privezali na vrv. Budilka je e vedno tam, e se e ni spametovala.
Matija Roth, PB 4.a SONCE
Sonce je zvezda, ki ves as ari, ki v dobrem in slabem si s svetom svetlobo deli. Sonce je krogla, krogla ognjena, saj ogenj krog njega je vir prav vsega. Sonce je isto vse, saj z njim mi ljudje, ivali in rastline, si z dneva v dan polepamo ivljenje.
Nejka Berce ernigoj, 6.a Taja Gruden, PB 3. a
UDENI KLJU
Neko, nekje v Ameriki, je bil udeni klju. Z njim se je dalo odpreti vsa vrata in vse kljuavnice. Ampak udeni klju ni in ni prenesel zlob, packov in pohlepa. Zlobam, packom in pohlepnim ljudem je prinaal nesreo. Nekega dne, ko se je neka deklica prebudila, je videla udeni klju. Imenovala se je Katja. Pobrala je udeni klju. Ker pa je bila zelo dobrega srca, je rekla: "No, kaj pa ta klju tukaj? Najprej bom nahranila konje, krave, ptike in kokoi." In to je res naredila. Potem je pobrala udeni klju. A im se ga je dotaknila, je e bila ob njej vila. Katja ni vedela, ali je to dobra ali zlobna vila. Vila je to izvedela in rekla: "Brez skrbi, jaz sem dobra vila Nea. Ne boj se me." Tako sta postali zelo dobri prijateljici. Katja je klju spravila na podstreje. Prinaal ji je sreo.
Anika Nanut, 2.a 38
2011/12 IL PRIMO AMORE
La prima canzone come il primo amore. Con il primo amore ci si incontra a quattrocchi con calore e non si pu contare fino a tre con il valore della ragione.
Anej Kumar, 8. c
BESEDE
Besede so besede, ki jih tudi mi znamo, znamo jih prebrati, rkovati in pisati. Poznamo jih sto, tiso in e ve kot deset tiso. Besede so najveji zaklad, z njimi govorimo na ves glas. Imamo jih radi, ker znamo jih prebrati, besede nam pomenijo vse, ker z njimi sporazumevamo se. Besede imajo tudi svoj znaaj, ker besede imajo rke, pa tudi rte. Le zakaj? Ker rke so sestavljene iz rt in ker besede so sestavljene iz rk.
Sabina Kordi, 6. a
PESEM Imam prijatelje, ki jih ne morem poznati. Imam stvari , ki jih ne morem imeti. In imam ivljenje, ki ga ne morem iveti. Imam pa zgodbe, ki jih znam povedati. Imam pesmi, ki jih zmorem spesniti. Imam slike, ki jih zmorem naslikati. Pesem je srce - jaz ga imam. Adriana Ronkali, 7. a
o o s a o
Ana kolaris, 9. b
a 39
Mravljice, mravljice ... JAZ SI ELIM
2011/12
Jaz si elim, da dolgo asa spim. Lepo je spati. Raje spati, kot se na soncu gati. Spim, spim, spim, nato se pa le zbudim. Potem zazeham, zazeham, zazeham in zazeham. Potem grem k mami in jo vidim v piami. Nato prigem televizijo, ko tata pride v hio, ree:ivjo! Potem je kosilo, ki nas je potopilo. Potem delamo na vrtu. Delamo in se smejimo na naem vrtu. Nato je no in si reemo:Lahko no!
Julija Klani, PB 4. ac
Pia Gerbec, 5. c
ANA Moje ime je Ana. Zmerjajo me Ana banana, Ana zadrana, vasih pa tudi Ana zaspana. A mene ne zanima, ker je to zame samo rima! Jaz sebe ne dam, ker se rada imam. Ana Mavrin, PB 4. ca
Karin Pepelko, 8. a
RKE
rke pleejo po celem zvezku. Joj! Najvekrat jih piem, vasih pa tudi zbriem ali pa kako nariem. Ko jih berem, jih kar hrustam. Celo glavo jih imam; zgodbic, pravljic in pa pesmic. Katera je najlepa, pa vam ne izdam.
Nina Kosovel, PB 3. a
Matija Roth, 4. a ZVONEK
Ob naem potoku je veliko dreves, pod njimi tudi kaken zvonek vmes. Zvonek je bel in tiho zvoni, ebelica k njemu pribreni. Ker medu ne dobi, hitro odleti.
Taja Gruden, PB 3. a
40
2011/12
Ko vreme nagaja, srce se haikuju vdaja Saj se spomnite: haiku je drobna japonska pesnika oblika s tremi verzi. Prvi in tretji imata pet zlogov, drugi pa sedem zlogov.
Ana
Prija med d zna sraka reve nekog si poseda, a ak a.

Jako ni , 6. b
Burja in toa sestri mladi obupa, da trava hupa.

Andra Gruden, 6. b
a, apih tla z a j Bur ihne na odp ta. liste e kroho s in

on Pol a a Leb
.b n, 6
, gaja a, a n r Vete je priel se a. burja ponorel t e sv

Listi z dreve padajo s, hi nato v in na tla, nebo.
ulig oj, 6. b
a Han e Kom l
din Nar
b , 6.
Maa
a gajiv esa, a n a T drev trese lesa. a j r bu s te listje

c Cen a v E
.b i, 6
De gre ez gore. Odplava v potoke. Zmoi nam roke.

Alja Hvala, 6. b
Nejc
Veter pihata in burja in pih a in ne nehat ta a.

Vatr a lj, 6. b
Burja, Julija Baa, 5. b

41
Mravljice, mravljice ... UDENI ZVONEK
2011/12
Nekega dne je el Nace v gozd na sprehod. Naenkrat je zagledal zvonek, ki je bil srebrn kakor luna. Vzel ga je domov. Dal ga je na podstreje in nanj kmalu pozabil. Nael se je dan, ko je mama pospravljala podstreje. Zvonek je nesla Nacetu. Nace se je spomnil, da je to tisti zvonek, ki ga je nael v gozdu. Da bi se spomnil, kako zveni, je pozvonil. e v istem trenutku se je pred hio pojavil zajek. Nace je odel iz sobe in iz hie na travnik. Zajek se je splail, v trenutku izginil in pustil za sabo srebrne bleice. Nace je e enkrat pozvonil in spet se je pojavil zajek. Tokrat je bil Nace previdneji in je vzel zajka v naroje. Odnesel ga je v sobo in mu pripravil posteljico. K posteljici mu je dal zvonek, da bi laje spal. Ko se je Nace zjutraj zbudil, ni bilo ne zajka ne zvonka. Nace je bil alosten. "Tako ga bom pogreal," je e rekel in el jest zajtrk.
Erika avli, 2. a LORSO YOGI
Un giorno lorso Yogi ha avuto una fame da lupo. E andato a cercare il cibo nel bosco. Ha cercato dappertutto, ma non ha avuto fortuna. E stato molto triste e solo. Molto affamato si ricordato del suo amico Wogi. Ha deciso di visitarlo. Wogi viveva in una grande grotta. Wogi ha avuto molto cibo e lo ha condiviso con Yogi. Insieme sono andati a fare il sonno invernale. Yogi molto felice perch ha un amico molto generoso, il che vuol dire che ha un cuore molto grande.
Jakob Kokole, 7. a
TAJIN ROJSTNI DAN
RIBICE
Danes je v oli Taja, njena prijateljica se imenuje Maja. Danes imajo portni dan, Taja ima pa rojstni dan. Zabavo bodo imeli, in goste si eleli. Tu darila vsa dobi, prav vse, kar si eli. Jutri pa v oli, za zajtrk imajo poli.
Anika Nanut, 2. a Matija ircelj, 1. c
Ribice smo me, ki plavamo po morju in se razgledujemo po obzorju. Rade imamo med in morski sladoled.
Lija Vermiglio Vremec, PB 3. a
PESEM JE
Matija Berce, 7. a CVET
Pesem je svetloba, v kateri si ti. Pesem je toplina. Pesem je prijateljstvo. Pesem je mamin neni dotik.
Iza Bavec, 3. b
Cvet cveti in rasti hiti. Sonek sveti nanj in okoli raja vsaki dan. Ko cvet svoje bele listke razpre, v goste privabi vse ebelice, ki cvet opraijo, da se iz cveta marelice naredijo.
Martin Berce eligoj, 9. c Nina Kosovel, PB 3. a
42
2011/12 MAMA SESTRA
Sestra je vija kot jaz, pet let stareja. Tu in tam celo prizna, da je pametneja. Karin mika nogomet, tenis in zabava, mene pa le traktorji in kolesa prava.
Karin Rebec, 4. c
Brez sonca roa ne cveti, a nam brez mam iveti ni. Zahvalim soncu se za cvet, a tebi, ker ves moj si svet! Roic iskala sem povsod, pa je ponoi slana pala, cvetje preneno zima je pobrala.
Ana Pogorelec, 4. b
MAMA
LAN IN AN Lan in an
Iva Maus, 1. a
Mama je ena sama, rada me ima. Vsako jutro in veer, skrbi, da v hii je mir. Pere, lika, lonce premika, kako leno se mi zdi, ker iz kuhinje lepo dii. Mamica je ena sama, rada me ima.
Vid Tominec, 4. b
sta kot Bim in Bam. Na igriu le sedita, v uilnici pa norita. Oh, kakna zmeda! Danes pa sta kot iz meda. an tee sem in tja, Lan pa se s ebelami igra. an krii in nori, Lan ga klie: Kje pa si? Patrik Mavri, PB 4. ac
pela uligoj, 6. c LA MIA SORELLINA
Julija la mia sorellina. la pi piccola, ma la pi birichina. Quando suono al pianoforte incomincia a strillare forte, forte. Julija, finiscila di gridare, io devo finire di suonare. E poi fare i compiti per domani E ho solo una testa e due mani che non devo usare per tirare le tue treccine Filip Bratki, 4. a Che sono belle, bionde e piccoline.
Katarina Miklavec, 8. a 43
Mravljice, mravljice ... AROBNA KNJIGA
2011/12
Neko, pred davnimi asi, je ivela deklica po imenu Astrid. Mama ji je vsak veer brala pravljice o princesah, zmajih, vilah Nekega veera, ko ji je mama ugasnila lu, je Astrid zlezla iz postelje in odprla knjigo. Ko jo je odprla, je knjiga zaarela, deklica se je nagnila, da bi bolje videla, a je padla v knjigo. Astrid je padala in padala, dokler ni padla v kup sena v vozu, ki ga je vlekel osliek. Ko je skoila z voza, jo je nekdo vpraal: Ja, kdo si pa ti?Astrid se je zdrznila. Ko se je obrnila, je videla oslika, ki je stal na zadnjih nogah. Osliek je ponovil vpraanje, Astrid je zajecljala: Ttti govvvori? Osliek je prikimal in rekel: No, zdaj pa mi povej, kako ti je ime, jaz sem Oliver in sem zvest princesi Rebeki. Astrid mu je povedala: Ime mi je Astrid. Prosim, ali me lahko odpelje k njej? Oliver jo je odpeljal k Rebeki. Rebeka je bila prijazna princesa in je Astrid dala krono; rekla ji je, da je princeska. Ko je sedla na prestol, ji je sluabnik prinesel jajce, iz katerega se bo zdaj zdaj izvalil zmajek. Ko se je zvalil, je bil velik priblino pol metra. Astrid je Rebeka dala vse, kar potrebuje in razloila, da je zmajek njen pomonik, ko pa zamahne s palico, se bo prikazala vila. Astrid je la, kamor jo je vodil udeni zemljevid. Zemljevid jo je pripeljal do visokega stolpa. Ko je prila na vrh 537. stopnice, je zagledala arovnika. Takoj se je skrila. Zamahnila je s palico in prikazala se je vila. Bitka se je zaela. Prevladovalo je zlo, vendar je priel zmajek in arovnika podrl na tla, vila pa je okoli njega naredila vilinsko kletko. Astrid je odrasla v deeli kot princesa in ivela je sreno do konca svojih dni.
Lija Vermiglio Vremec, 3. a
Arjeta Ramshaj, 5. b
Tinkara Manfreda, 5. c JAZ SI ELIM
Jaz si elim zajka. Zajka, ki bi bil majhen kot dojenkova majka.

MOJA GLAVA
Glava je ena sama, z njo pojem, pleem, se igram, z njo hodim v oli vsak dan. Z njo vsak dan teem po ulici in usta odprem do ues, da vleem nanje ves svoj smeh. A srce mi pade v hlae, ko izvem, da z glavo sva premalo se uili in cvek pri matematiki dobili!
Ura Zlobec, 6. c
Zajka, ki bi podnevi po hii skakljal in ponoi v svoji kletki spal. Z njim bi se igrala, po travi ga lovila in za veerjo mu korenke lupila. Delala bi mu frizure, ga esala in crkljala. Imena mu e nisem izbrala, ker bi ga rada prej spoznala. e bo puhast, bo Puhi. e bo bel, bo Floki. e pa bo samika, bo Marika. e pa zajka ne bom imela, si bom psika zaelela.
Maa Bratki, PB 4. ac
Martina Uaj, 9. b
LA MIA CANZONE
Il sole giallo e illumina anche di notte ma il cuore pi importante del sole. Se non hai un amico hai perso il tuo cuore perch lamico un pezzo del tuo cuore.
Lea kolaris, 7. b
44
2011/12 EBELA PELA
Mravljice, mravljice ... LISICA IN KRESNICA
Vsak dan je letela ebela pela. Na rdei roi je sedela, si vesele pesmi pela. Letela je, letela v gostilno Sladki med. Tam si naroila je cvetlini sladoled. Res je sladkosneda, ta ebela pela. Kmalu sladoleda zmanjka, zato domov leti naa znanka.
Ema Vitez, 3. A
Po temanem gozdiku vohlja radovedna lisica. Na roparski poti ji sveti kresnica. Lisica je zvita, kresnica skaklja kot opita. Gozdna tema v strahu ovita. K srei sonek se prebudi, kresnico zalovi. Lani lisici na spanec se mudi.
Lana Peternelj, 1. c DINOZAVRI IN LILI Karolina Leban, 5. b
Neko so iveli dinozavri. iveli so v naravi in se stopili v lavi. Tako so nastali fosili, ki jih je odkrila naa Lili.
Gregor Repi, PB 4. ca Arina Pavlovi, 3. a
LISICA
Karolina Leban, 5. b
Tam dale v gozdu je luknja bila, a to ni navadna luknja bila. Tam je lisika dom imela. Lisika se je v luknjo skrila, ker je medveda prebudila. Medved pa se za lisico ni zmenil, ker je bil namenjen k panjem, da si napolni trebuek pred spanjem.
Marko Canzutti, PB 3.a Katarina Miklavec, 8. a
METULJEK
Metuljek na roici med si dobi. Ko vidi ljudi, se jim hitro skrij! e jih ni, pa zabavaj se ti! Ko je no, ti voim lahko no in e je dan, ti voim dober dan!
Jaka Komel, PB 3.a
MEDVEDKOVE SANJE
Medvedek Medek se vsak veer odpravlja spat. Ima toplo posteljico in topel kouh. Njegova posteljica je iz lesa, a je zelo lepa. Medvedek sanja vsak veer. Sanja lepe sanje. Sanja, da mu da ebelica med in ga poje. Ko se zbudi, kar cmoka, dokler e ni prav povsem zbujen. Ko poje zajtrk, gre v olo. Letos je e v 3.b. V oli se ui potevanko, pri slovenini rke, pri spoznavanju okolja pa so e govorili o pticah. Po pouku ga pride mama iskat v olo. Ko sta danes prila domov, sta pojedla slasten med. Takrat se je medvedek spomnil na sanje. Po kosilu sta la z mamo na sprehod. S sabo sta peljala psa.
Nina Kosovel, PB 3.a 45
Mravljice, mravljice ... DVE DEKLICI IN SNEENI MO
2011/12
iveli sta dve deklici, ki sta se imenovali Katarina in Eva. Zunaj je sneilo, a oni sta imeli radi sneg. Bili sta v hii. Eva je zaklicala: Sneg! li sta ven. Katarina je predlagala, da naredita sneenega moa. Najprej sta naredili veliko kroglo, nato srednjo in nazadnje e majhno. Na glavo sta sneaku dali klobuk, kamenje za oi in usta in dodali e koren. V roko sta mu dali metlo in na trebuh gumbe. Sneeni mo je bil tako konan. Deklici sta bili veseli. Priel ga je pogledat tudi bel pes. Sneak je bil vsem lep in imel je vse, kar je potreboval. Nekega dne pa je posijalo sonce. Sneak se je stopil in na njegovem mestu so zrasli zvonki.
Melisa Krlievi, PB 3.a
TONE PAVEK Prijazen pesnik je bil. Napisal je pesmi zanimive, pesmi polne energije. Pesmi lepe in vesele, veno z nami bodo pele.
Gaja Kocijani, Kiara Zuljan, Tanja Strugalovi, Adela Hodi, PB 4. ca Matija Kodelja, 6. c MRO, RIBA IN LEPI
Nekega dne se Joef Mro odpravi na plao. Tam se nesmrtno zaljubi. Za postavno in ljubko mladenko Ribo je pripravljen storiti vse. Ko pride Riba mimo njega, jo tako oarljivo pozdravi, da e Tonetu Zajcu zastane dih, ona pa ga kar oabno pogleda in si misli svoje. Riba je namre e zaljubljena v Tomaa Morpsa. On je veliko bolj postaven in lepi. Mro je zelo prizadet in zato skuje nart, kako bi Ribi pokazal, da Toma le ni tako pameten, kot se zdi. Naslednje jutro si na glavo postavi svoj najlepi klobuk, sonna oala in se namae z piz bunino kremo, nato pa odide na plao. Kmalu za njim se tam pojavita tudi Riba in Toma. Ko se Lepi - kot ga je zael imenovati Mro - ulee na lealnik, se ta nenadoma zapre. Vsi se zanejo smejati. Vendar tega ni zakuhal Mro. Lepega je tako sram, da bi se najraje pogreznil v zemljo. Najverjetneje je pozabil zapreti roico, ki lealnik dri skupaj. Mro se soni in aka na trenutek, ko se Lepi odpravi surfat. Riba ga pozdravi in ree, da ga bo opazovala z obale. ez nekaj minut se Mro odpravi k olnu, s seboj pa ima pripomoek za ukanitev ljudi - hrbtno plavut morskega psa. Za tem, ko je Lepi e dale od obale, se odpravi. Nekaj metrov za njim se ustavi, hitro odvre sidro olna in se potopi pod vodo ter dri plavut in kroi okrog Lepega. On pa se tako prestrai, da spusti desko in odplava na samotni otok. Ker je ta tako oddaljen od obale, ga ni mogoe videti. Nato odide tudi Mro. Lepi je tako alosten in ne ve, kaj bi jedel, nato pa se odloi, da si bo pripravil ribe na aru, ki ga bodo spominjale na njegovo Ribo. Ona pa doma o izginotju obvesti policijo. Policist ji priporoa, da najame detektiva. Zdaj Mro zgrabi prilonost in se zane izdajati za osebnega detektiva, ki primere opravlja le redko, vendar pa je zelo izkuen. Riba ga z veseljem najame. Iskalna akcija se zane. Ljubica Lepega Mroa pripoveduje, kam je odel njen dragi. Joef to e vse ve, vendar jo z veseljem poslua. Riba mu potarna, da je njen Toma zadnje ase nekam uden. Mro jo vpraa, ali bi odla z njim na samotni otok v bliini, ki ga z obale ni videti, saj je lahko Toma na njem. Odgovor je seveda da. Ko prispeta, tam najdeta Lepega. Riba ga vpraa, zakaj se ni vrnil, on pa ji odgovori, da je bil v vodi morski pes. Takrat pa se ona tako razjezi, da mu zane govoriti vse stvari, ki jih je prikrival. Izree mu, da hodi v fitnes in se dela hrabrega, zdaj pa se boji morskega psa, ki ga sploh ni. Lepega peljeta Mro in Riba v hotel, vendar ga ona kmalu zapodi iz hotelske sobe in odide z detektivom na kavo v kavarno in se v njega zaljubi. ez nekaj let se poroita, skupaj imata tri otroke: Rino, Miha in Janeza ter psa Lepega.
Sara ebron, 6.a 46
2011/12
Mravljice, mravljice ... URA
PESEM DO DESET En dva Pedenjped, tri tiri - ebelam med, pet est, zdaj je tu, sedem osem, zdaj je tam, devet deset ponovi to spet.
Medina Bedi, 5. b
Ura, ura, ti tiktaka, vse zaspance prebudi, in prav jezni so vsi. Ko uri pa je dobro, jim spati e pusti.
Matija Roth, PB 4. a Eva Brumat, 6. c RKE IN TEVILKE
rke in tevilke. rke in tevilke. rke in tevilke so kot mi. rke v imenih, rke v imenih tevilke v letih, tevilke v letih
Eva Podlogar, PB 3. a
Karin Pepelko, 8. a Vita Perat, 4. b KLADIVO
Kladivo je orodje, ki je zelo mamljivo. Za gradbenikega borca in tudi za norca. Kladivo je oeh vseh ebljev. In e nagajajo, jih potole s svojo glavo.
Nik Erzeti, 8. c PESEM
Kladivo je stvar, ki za nekatere je varno ali pa nevarno. Ker kladivo je vse to, konec te pesmi zdajle bo!
Zoja Muhi, 6. a Luka Pelicon, 9. c
Pesem, pesem, pesem, pevec poje, pevka poje, poje pevski zbor. Otrok poje in se smeji, hia poje in se ji iz dimnika kadi, svet poje in se vrti. In nikoli se ne ustavi. Konj poje in drvi, poje si, ker ga to veseli. Pes poje in laja, laja in se podi: pa pa pa la la!
Iza Bavec, 3. b
Uno, due, tre Uno, due, tre so gi leggere, Quattro, cinque, sei ho un gelato solo per lei, Sette, otto, nove ho le scarpe nuove. Dieci tutti siamo felici.
Andra Krape, 7. a
47
Mravljice, mravljice ... DELFINEK LUKA PRIJATELJ, MOJ ZAKLAD
2011/12
Neko se je v Tihem oceanu skotil delfinek Luka. V njegovi bliini je ivela hobotnica, ki ga je hotela ukrasti. Rakovica je postala delfinkova prijateljica. Nekega dne se je delfinek igral z rakovico v bliini hobotniine jame. Igrala sta se skrivalnice. Delfinek se je skril v jamo. Hobotnica ga je zgrabila in ga zadrala pri sebi kar tirinajst dni. Nekega dne pa mu je uspelo zbeati. Sreno se je vrnil domov k svoji mami.
Krajnik Brina, PB4. ca
Ko veernica zasveti, v objem se mi privij in sreo na obraz mi izlij. Zvezde nad sabo pretej in jih toliko natej, da se ti posveti, saj prijatelj ti vedno ob strani stoji. Prijatelji so kot zvezde, ki svetijo no in dan, potrebujemo jih vse vsak dan.
Karolina Leban, 5. b
BELLA TOSCANA, CINQUE TERRE E VERONA
A Pisa c una torre famosa, conosciuta per tutto il mondo, perch inclinata. Vicino a questa torre c anche la Basilica. A Firenze c una piazza con i monumenti di artisti famosi (Leonardo da Vinci, Michelangelo). C il famoso Ponte Vecchio con tanti negozi dove vendono oro. Simpatico anche il piccolo paesino di San Gimignano con 14 torri. La natura verde, bellissima con aria fresca e molti vigneti. Cinque Terre un paese vicino al mare. La ci sono delle casette piccole e dai colori vivaci. In piccoli negozi si pu comprare roba artigianale. A Verona c una bellarena e il famoso balcone di Romeo e Giulietta. Anche il cibo in Italia buonissimo.
Bor Petrovi, 7. a
ROKA
Roka z roko se predstavi in prijatelje povabi na zabavo v irni svet, kjer kraljuje kralj besed. Ko ni jezna, za zabavo roka prime se za glavo. Ko pa jeza podivja, roka miga sem ter tja. Ko poar se v glai vname in povzroi boleine, roka se za glavo prime, da spet mir v glavo vlije. Najbolj prijazna od druine roka je pravice, ki nikoli se ne zmoti in eli si le resnice.
Eva Brumat, 6. c Alja Hvala, 6. b 48
AMICI DEL CUORE
Amici sono amici, cuore amore i migliori amici sono gli amici del cuore.
Daa Petrovi, PB 1. bc
Sotto questo sole ci sono molti amici e le amicizie sono nel cuore. In questo giro del mondo siamo tutti amici fratelli, sorelle, mamma e pap, tutti insieme viviamo nellamore.
Mija Ivani, 7. b
2011/12 MEDVEDKOVE POITNICE
Medvedek Tedi se je odloil, da gre na poitnice. Poklical je svojega prijatelja Tonka in Vida. Oba sta se takoj odpravila k Tediju. Med vonjo z avtom je Tedi gledal skozi okno. Videl je krave, ovce, koze, konje in srne. Ko so prili k potoku, so postavili otor in svoje stvari zloili vanj. Potem so se li kopat v vodo. Tudi igrali so se z ladjicami in travo. Ko se je znoilo, so li v otore. Pozno ponoi je zaelo grmeti, nato e pihati po strehi otora. Bolj in bolj, moneje in moneje je grmelo in pihalo. Zjutraj so se medvedki zbudili in ko so prili iz otora, so zagledali pravi nered. Tedi, kaj se je zgodilo? je vpraal Tonek. Ne vem, kaj se je zgodilo. Pospravili so otore in odli domov. Tedi je spet gledal skozi okno in videl je samo e prazen panik.
Taja Gruden, PB 3. a TRENA RASTLINOJEDA
Rastlinojeda je vstala in roice pobrala, Roica je rekla: O, kako butasta rastlinojeda! Rastlinojeda je ni razumela in je drugo roico vzela. Pa je druga roica rekla: O, kako trena rastlinojeda! Rastlinojeda spet ni razumela in je roico izpustila. O, hvala, rastlinojeda, se je roica razveselila.
Karisia Ferjani , 1. a IRAFA SI ELI SNEG iga Podgornik, PB 3.a
Nekega toplega sonnega dne se je dogajalo nekaj prav res udnega. Neka irafa je hotela videti sneg. Njene prijateljice so ji govorile, da ne more iti kar takoj na sneg, a ona se ni vdala. Okoli vratu si je zavila osem alov, na glavo si je dala oala, na noge pancarje in smuke in odla na letalo. Na letalu je od veselja kar vriskala. Letela je kar osem ur. Komaj je akala, da bo smuala. Tudi kepala se bo. Ko je letalo pristalo, je plaala vonjo in la ven. Na snegu se je najprej smuala, nato kepala. Delala je tudi sneenega angelka. Ko je smuala, je skoraj padla. Naenkrat pa je zagledala velik vrt za napisom ZOO in kar ustraila se je: T t t to jjje ivalski vrt! Hitro jo je stekla stran in skoraj padla. Ni je bilo ve videti. e nekaj asa je ni bilo Potem pa je zazvonila moja budilka.
Jaka Komel, PB 3. a POMLAD
Pomlad je lepa kot mama, dnevi se vleejo v noi, noi so temne,a jasne in svee kakor sama pomlad. Pomlad je pisana, pisana. Kakor cvetje vseh vrst. To so seveda vijolice, vrtnice, pisane trobentice
Maja Faganel, 8. c
Vseh ivih, pisanih barv in e in e, drugih temnih in svetlih barv.

Nea Kosovel, 1. a Medina Bedi, 5. b 49
Mravljice, mravljice ... GIROVAGANDO PER I NEGOZI
2011/12
Un bel pomeriggio Manca e pela sono andate in giro per la citt. Sono andate a fare shopping. Hanno camminato per le strade, guardato le vetrine dei negozi e, a dirla breve, si sono godute la giornata. Sono andate in molti negozi e hanno pensato a come spendere i loro soldi. Hanno visto tante di quelle cose che ad un certo punto non sapevano pi cosa scegliere. Poi sono andate a bere qualcosa e all'improvviso, tra una bevanda e l'altra, hanno deciso cosa acquistare. Dopodich hanno pagato il conto e sono andate nel negozio dove avevano visto le cose che le piacevano tanto. Girovagando per la strada e andando verso il negozio, un uomo senza tetto, un barbone, le ha fermate e le ha chiesto di dargli un pezzo di pane e dell'acqua perch faceva un freddo cane. Le ragazze hanno mentito dicendogli di non avere soldi. Strada facendo alle ragazze venuta la coscienza sporca a causa delle loro menzogne. Scelti i braccialetti, hanno pensato che avrebbero preferito dare quei soldi che avevano speso al barbone senza tetto con lo stomaco vuoto. Perci sono andate subito al supermercato e gli hanno comprato un panino e dell'acqua. Il signore stato felicissimo e gli ha detto: Ragazze, voi avete un cuore molto, ma molto grande. Tutto il bene viene ripagato. Grazie mille.
Elfi Birsa, 9. c
ROKE
Iza Bavec, 3. b
Roke ima prav vsak, pa naj bo reven ali bogat. Lahko so nene ali stroge, lahko pa pridne ali toge. Nene roke so kot mamin objem, ki te potolai, ko se skrije v njem. Stroge roke so roke pravice, ki odpravljajo krivice in kaejo pot do resnice.
Aljan Vermiglio Vremec, 6. a
Toge roke ne delajo niesar, ves dan le spijo in niesar ne naredijo, zato po navadi niesar ne dobijo.
Jure Kralj, 5. a GOBICE
Jeseni, ko listki padejo z dreves, se tudi lepe gobe pojavijo vmes. Zdaj pa zapihal je veter ibak, sneinke med nas je spustil oblak. Gobice, gobice, kam ste pa le? Skrile pred snegom in vetrom smo se.
Maja Pegan, PB 4. ac Nik Mrhar, 7. c
Pridne roke dan in no, trudijo se na vso mo, nikoli se ne upehajo in nikdar ne odnehajo. Le kaken bi bil svet brez rok, brez nenih dotikov in veselih otrok, brez prijateljskega stiska, ob katerem ti srce zavriska?!
Lea kolaris, 7. b
50
2011/12 ROMEO IN JULIJA SODOBNEGA ASA Druini Capuleti in Montegi sta imeli v lasti najveji podjetji v Italiji. Na triu sta bili konkurenni drubi, zato sta se druini na smrt sovraili. Capuleti in Montegi so se ukvarjali z istim poslom in se zato nemalokrat skregali. Romeo, ki je bil edinec, je bil bodoi dedi celotnega imperija Montegov, vendar ni kazal pretiranega zanimanja za to, da bi nadaljeval oetov posel. Po naravi je bil bolj umetnik in sanja; elel je postal igralec, vendar njegova druina tega nikakor ni odobravala. Tudi pri Capuletih so imeli le enega otroka, herko Julijo, ki je bila prav tako zelo nesrena. Po druinski tradiciji bi se morala Romeo in Julija sovraiti, vendar ni bilo tako. Usojena jima je bila isto drugana prihodnost Romeo se je s svojimi prijatelji odloil, da bodo li na zabavo v diskoteko v predelu mesta, kjer se sploh ne bi smeli zadrevati, saj so v tem predelu iveli Capuleti. Ravno zaradi tega pa je bilo to e toliko bolj zanimivo. Sedli so k prosti mizi in si naroili pijao. S prijatelji so se pogovarjali o dekletih, ko je nenadoma Romeo zagledal lepotico, ki je izstopala od svojih vrstnic. Prijatelji so opazili, kako jo gleda in ga zaeli draiti, da si je ne upa povabiti na ples. Sprejel je izziv. Stopil je k dekletu, ki ga do tega trenutka e ni poznal. In takoj ko sta se pogledala, je med njima preskoila iskrica. To je bila ljubezen na prvi pogled! Plesala sta ves as, vse do konca zabave. Pred odhodom je Romeo rekel prijateljem, naj gredo domov kar brez njega, saj je e elel ostati s svojo novo ljubeznijo. Odla sta e na kratek sprehod po mestu. Ko sta kramljala o razlinih stvareh, je pogovor nanesel tudi na njuni druini. Nato pa je sledil ok, saj skrivnostna deklica ni bila nihe drug kot Julija Capuleti! Nekaj asa sta se samo gledala, nato se je Julija konno opogumila in rekla: Romeo, e sva si res ve, naju naj'ne famil'je pr tem ne mor'ta ustaut. Prou ma, koga briga, kej si mislijo naj'ni ta stari. Sej 'mava drug druzga! Na, tle ma mojo telefonsko, pokli' me kej, je zadovoljno rekel Romeo in ji pomolil listek s svojo tevilko. Pogovarjala sta se e nekaj asa, dokler ni Julija pogledala na uro in se na hitro poslovila z besedami: Adijo, sej se e kej vidva, zdej morem ibat, d' ne bojo spet doma teil', d' zamujam. Romeo ji je od dale e zaklical: Jutr' ob istem cajtu! Julija se je obrnila in se mu nasmehnila: Zmenjeno, se vid'va! Tako sta zadovoljno odla vsak v svojo smer. Dnevi so hitro minevali in zaljubljenca sta se vsak dan naskrivaj dobivala ter kovala narte za prihodnost. Seveda pa sta se najbolj bala dneva, ko bodo stari izvedeli za njuno razmerje. Ko je nekega dne Julija prila domov, je v dnevni sobi zagledala zbrano vso svojo druino. Ko je videla njihove izraze, je kaj hitro ugotovila, da niso najbolj veseli in da se ne obeta ni dobrega. Kaj je blo, aj kdo umru? Kaj ste usi tko slabe volje? je neprijazno pozdravila Julija. Punca, velik si upa, da me zdej sprauje to, ko dobro ve, kaj je narobe! je e skoraj krial njen oe. Ajaaa, ma ne skrbet! Tisti izpit bom e nar'dila! Enkrat se je namuznila Julija.
Mama jo je zaskrbljeno pogledala in ji rekla: Izpit me ne tko skrbi! Dobro ve, o em govorimo! Julija je e hotela rei, da ne ve niesar: Ampak! Oe ni zdral ve: Ni ampak, gor u sobo in da te ne vidim ve! Vi, vi, usi ste eni navadni Juliji ni uspelo dokonati stavka. Solze so ji zalile oi. Stekla je po stopniu navzgor in zaloputnila vrata svoje sobe. Oe se je delal, kot da ni ni, mama pa je zaskrbljeno pogledala navzgor proti Julijini sobi in rekla mou: A misli, da nisva bila malo prestroga do nje? Oe je skomignil z rameni in se znova zatopil v branje asopisa. Nekaj dni kasneje se je Romeo opogumil in doma povedal, da sta z Julijo Capuleti par. Posluali so ga z odprtimi usti in kar niso mogli verjeti. Posluaj, sinko! Vem, da rad pripoveduje vice, ampak s temi stvarmi se ni za hecat! Ne, jst govorim resnico! je rekel Romeo svojemu vedno skeptinemu oetu. Oe je e bil nekaj asa besen, vendar je kaj hitro pozabil na to, saj je bil preprian, da Romeo ne misli resno. Pri Juliji je bilo enako. ez nekaj dni so se vsi obnaali, kot da se ni ni zgodilo. Stari so naivno mislili, da so s tem reili situacijo in da bosta Romeo in Julija pozabila drug na drugega. A ni bilo tako. Romeo se je spomnil dobrega narta. Oetu je rekel, da bi rad delal v njegovem podjetju, e, da se je odloil, da bo nadaljeval druinsko tradicijo. Oe je bil tega zelo vesel in se je hitro zavzel za to idejo. Bil je zadovoljen, ker je sin konno pokazal zanimanje za druinski posel. Romeo pa je seveda imel v mislih nekaj drugega. Ko je njegov oe odel za nekaj tednov na poslovno potovanje, je Romeo v tem asu izpeljal svoj dobro premiljeni nart. Ker je imel vsa pooblastila svojega oeta, je lahko upravljal s podjetjem, kot je elel. Tudi Julija je bila ravno takrat zaasno zaposlena v podjetju svojega oeta. Nakljuje je hotelo, da je prav tako tudi njen oe odel na neko sreanje poslovneev v mesto Mantovo. Tako sta Julija in Romeo zaasno upravljala vsak svojo druinsko podjetje. Ob prvi priliki sta sklenila pogodbo ter z njo posledino tudi zaveznitvo med podjetji. e v nekaj dneh je njuno skupno poslovanje obrodilo prve sadove. Ko sta se njuna oeta vrnila, sta najprej poskuala pogodbo preklicati, vendar jima ni uspelo. Potem pa sta videla bilanco podjetja: prodaja se je le v nekaj dneh mono poveala, vrednost delnic obeh podjetij na borzi pa je narasla. Ugotovila sta, da sta lahko svojima otrokoma le hvalena. Spor se je konal, druini sta se pobotali in skupaj nadaljevali posel z enim podjetjem z imenom C&M (Capulet e Monteg). Romeo in Julija sta se poroila in naredila veliko slavje, trenutno pa sta nekje na Bahamih na poronem potovanju Sebastijan Furlani, 9. a
51
2011/12
OLSKI LIKOVNI NATEAJ - SVET, LJUDJE IN AS OKOLI NAS

I. TRILETJE
1. NAGRADA 2. NAGRADA 3. NAGRADA
Tia Komac, PB 1. bc
Zala Saksida, 1. c
Marko Canzutti, PB 3. a
II. TRILETJE
Hana Kosovel, 6. c
Julija Klani, 4. a
Ivan Poa, 6. a
III. TRILETJE
Katarina Pegan, 8. a 52
Lea Bajc, 7. b
pela rv, 8. a
2011/12
OLSKI FOTOGRAFSKI NATEAJ - SVET SKOZI OBJEKTIV

JANUAR FEBRUAR MAREC
Andra Gruden, 6. b Ester rv, 7. a
Andra Gruden, 6. b
APRIL MAJ
JUNIJ
Ester rv, 7. a Ana Jakoni, 6. b
Katja Gruden, 4. a
JULIJ AVGUST
SEPTEMBER
Ana Jakoni, 6. b
OKTOBER
Ester rv, 7. a
Katja Gruden, 4. a
NOVEMBER
DECEMBER
Ana Jakoni, 6. b Ester rv, 7. a
Ana Jakoni, 6. b
53
2011/12
ele, b e d OLA IN M rav p I o s aj sele. d e z v e n V olo, na Hruk ne, lepe i hruko, o olo ra di pohitim so eno Radi se u ko. u a b g o . r imo in se t e u n ima veselimo. i Vsak nov ti, e h d e a d p dan se bo a e in dobi. lj uimo. drug o Ko pa pri t s demo dom jih e, v o e J r o v , sladko za igral sta e d s o i spimo. e da s pal. , i o s j i l l o Mis Tanja Str esa d v e ugalovi r . ca in z d in , PB 4
Kiara Zulj an, PB 4. ca
HRU
KE
Brat Filip
ki
Srce in roica, Delfina Fiegl, 5. b
54
2011/12
JAZ SI EL IM
t em nih zave s, a z iz a d le g o Ko so nc e p nini ple s. se zan e so n t raja, Ple s t raja in . a ve selo raja mala so nnic or je pad e, Ko so nc e v m . se ple s ko na da n In na sl edn ji ej, n je dni napr in v se na sl ed zan e se v se e na ko a. in e na ko ko n
ca ki, PB 4. t a r B a a M
LES SONNINI P
Jaz si el im v gozd u biti, se z ival mi igrati, s pticami kramljati, se z volko m spoprijat eljiti, se z med vedom ves eliti.
Ana Marv in, PB 4. c a
Srce in sonce, Nika ubej, 5. b
55
English pages
2011/12
Why is life so hard on a teenager? Does it feel your life has turned upside down and everything you do is wrong? Why do adults think they can help you? Maybe your peers have better ideas of how to survive the emotional drama of your teenage hood.
Dear fellows, Im a pupil at a primary school in a small town. Im about the age when I love to be left alone. Im fourteen. So, can you see what my problem is? No? Well, theres always somebody who wants to talk to me, ask me things or do things with me. Its so annoying! To make things even worse I got a D in English last week and now they all want to help me. My parents, the teachers and even some of my school friends. They keep asking me what happened and if theres anything wrong and all I want is to be left alone. Help me, please!! A desperate teenager
I completely s teenager, ou ym on an r anymore and Dea u are not a child Yo u. n yo nd ta rs unde about your ow make decisions n l ca al u e yo on al el fe you u to be don't suggest yo I lp , er he ev to ow g H in life. 're try ed friends. They o the time. You ne ish you well. D w d an love you ey r th fo e g us in th ca st be you is the be at being alone th k ne in yo th er ly ev al e re you an just lik true! You're hum ther. you? That's not d have fun toge an r he ot ch ea lp else. People he m you, because people away fro sh pu t n' do se Plea . ed and miss them one day you'll ne ina, 9. b Karolina Mu
Dear anonymous
Dear nameless teenager, Iunderstand you perfectly. If you want to help yourself, you must tell your friends to stop making you unhappy with their annoying questions. You can tell them anything you want.Its your life and they shouldnt be interfering if you dont want them to. Hopefully they will understand you and leave you alone. If you got a D in English that does not mean that your English is bad. You were probably badly prepared for the test, but you can always improve your mark. Good luck, Lina Birsa, 9. c
I know how it is to be a teenager and its not easy. If you have problems with your friends and parents, you just have to tell them to leave you alone. You have to stand up for yourself and tell them you are simply having some bad days.
ody keeps I know the feeling when everyb ng with you, wro asking you how you are, whats doing last you e did you study enough, what wer parents. our afternoon The worst of all are school, , des gra They keep asking about our t to wan you friends and everything else. So, e is Her ? tion know how to be strong in this situa say just or ns stio my advice. Try to avoid their que ing ask is e eon that nothing is wrong. Try this: som got you e aus bec you if you were studying at all time but then a D. Tell them you studied all the you got a why s you couldnt sleep at night, that Its still life! r you bad mark. One D wont change better than getting an E! Oriana Bucik, 9. b
Jakob Petrovi, 9. b
Dear X, First, I want to say that I totally understand you. But sometimes you have to let people take care of you. Many children have the same problems like you and they are the same age as you are. Here is my advice: talk to your friends, talk to your parents. Tell them about how you feel. Tell them that you do not want to talk, that you want to be left alone. But you must know that you will have to face them somehow and someday. Im your age, too. My mom wants to help me and she talks to me all the time. And I can tell you, I want to be left alone, too. But when I actually speak to her, I feel better. Take care of yourself and good luck! Martina Uaj, 9. b
Art work by Mia Rojc, 8. a 56
2011/12
English pages
What are your biggest fears? The ones, that won't let you sleep ...
WHATIF
Last night while I lay thinking here, some Whatifs crawled inside my ear and pranced and partied all night long and sang their same old Whatif song:
asleep? Whatif I can't fall ak? and the door sque Whatif I hear steps slender and tall? Whatif I see a man s face at all? hi Whatif I can't see mine? this nightmare of m fro ake t? Whatif I can't aw gh ei to rn Whatif his arms tu me from the side of es ch at w d an s Whatif he stand e? my bed as I quak ar at all? he t n' ca I th Whatif his brea ra rts cing? Whatif my heart sta shaking? rts Whatif my head sta d unto me?! scen Whatif his arms de nity drive me?! sa in to s Whatif his hum e moon is gone? th of ht lig Whatif the ! to my chest strike Whatif his arms in ?! ht lig e the morning Whatif I shant se ! l? al ake at Whatif I cant aw , 8. c Jakob Kovai Everything se ems well, an the nighttim d then e Whatifs strike again.
Whatif I am dying right now? Whatif I break a bone somehow? Whatif I eat a rotten cherry? Whatif my dog falls off a ferry? Whatif I see a mouse? I sleep in the wrong house? atif Wh ugh water? Whatif if my flowers dont get eno er? hott ing gett Whatif it keeps r? ove me runs car a Whatif r? Whatif in summer I wear a pullove Mojca Fortunat, 8. a
The poem WHATIF is modelled on the poem, written by Shel Silverstein (1930 -1999), an American poet, singer, songwriter, musician, composer, cartoonist,screenwriter and author of numerous children's books.
Whatif I fall in the ho le? Whatif Im the thick est of them all? Whatif I forget my fri ends name? Whatif someone me sses with my brain? Whatif if I drink too much Whatif nobody likes tea? me? What if a hornet sting s me? Whatif the Sun stops shining? Whatif the Earth sto ps turning? Whatif I become du mb at school? Whatif my head ge ts full? Whatif theres a fire and I dont survive? Whatif I cut myself wi th a knife? Whatif my hair turns black? Whatif a spider cra wls upon my neck? Katarina Mikla vec, 8. a
Mind
My mind is an empty place, inside nothing works and everything dies. It's a clockwork I can't be bothered to maintain, and thus it's rusty and slow, with only me to blame. Now you might not see my mind as you'd like to, but I will not oil its gears just for you. Your advice and orders will fall to deaf ears, as my soul is no longer here. It is in a place far away, a place where your tyranny shan't defile, a place where your hand shan't reach, a place where I can be at peace. That place is mine alone, for I am dead inside, and now I bid you all goodbye. Art work by Mia Rojc, 8. a Jakob Kovai, 8. c 57
English pages
2011/12
ACCORDING TO THE STARS I AM ...

(the twins) e and quick thinkers. minis are very communicativ My zodiac sign is Gemini. Ge marked as restless are , thats why they ling vel tra and s nge cha nt They like consta at one moment they are known for their many faces: and versatile. Geminis are s and tense. They are ond later they can get nervou alone. They happy and relaxed, but a sec y other hand, the hate being the on gs, thin l sua unu like curious and they h I dont talk all prefer thinking over action. cribe me quite well, althoug des s stic teri rac cha se the tainly doesnt I believe most of to say. The only thing that cer ing eth som e hav I en wh y the time, but onl d being alone at all. ng alone. I certainly dont min fit my personality is hating bei Mojca Fortunat, 8. a
GEMINI
(the lion) My zodiac sign is Leo. It is supposed to be the most dominant, creativ e and extrovert of all zodiac signs. Leo is also ambitious, courageous, indepe ndent and a leader. However, Leos faults can be as large in scale as their virtues. As it is extremely arrogant, impatient and jealously suspicious of its rivals, it will not hesitate to use cunning, lies and trickery. I dont think many of these characteristics describe me, although I am strong-willed and self-confident or, as one of my teachers has pointed out, arroga nt. Marko Bjelovuk, 8. a
LEO
VIRGO (the virgin) Virgos have a lot of energy . They release it in many diff erent ways. Some of them are good and some are bad. They are very attentiv e, accurate and hardworking. They havent got eno ugh time for their friends, bec ause they study a lot. Money is very important for them, especially when they have to work hard to earn it, so they dont to waste any . Virgos, especially women, are brave, even if they dont look like that. They are never wrong, so dont quarre l with them! Virgo is supposed to be con nected with immense wisdo m. I dont think this describes me very well. But som ething is true. I have a lot of energy, I am accurate, hard-working, sometimes I am shy, but sometimes I am brave, too. Ana Mervi, 8. a
(the goat) icorns are careful, My zodiac sign is Capricorn (the goat). Capr fatalistic and practical and ambitious; however they are also s, but they don't like grudging. They like purpose and firm foundation fantasies and go-nowhere jobs. very practical. I Well, I think I'm careful and ambitious, but not I like purpose and firm dont consider myself fatalistic and grudging. go-nowhere jobs, as it foundations pretty much and I really don't like says. are not. However, I So, I can say that some things are true, and some c signs characteristics. don't believe that people really reflect their zodia I read these descriptions just for fun. Katarina Pegan, 8. a
Art work by Mia Rojc, 8. a 58
CAPRICORN
2011/12
English pages
ier) (the water carr to be very clever, rius. They are supposed ua Aq is n sig c dia zo My metimes shy. They ny, strong-willed and so fun e, tiv ina ly ag im nt, ige intell s and they are general they make a lot of friend so , , ms orn tea bb in stu ll ing we rk wo rius are be ngs associated to Aqua thi d Ba I t ny. bu , fun me red de ibe consi things descr stic. Not many of these en unemotional and sarca e. I am also stubborn wh tiv ina ag willed and im gon str r, ve cle am I guess a it comes to football! Luka Mutavi, 8.
AQUARIUS
(the scales) the Zodiac. astrological sign in the planet Venus. Libra is the seventh rdinal signs, ruled by ca ur fo n. of e on d an ive and extrovert sig It is an air sign a masculine, posit d re ide rt ns ve co tro is ex ra In astrology, Lib and I dont think Im lieve Im masculine I disagree. I dont be Im charismatic, either. one of web pages, on d un fo ve ha I at According to wh d kind. gentle, romantic an b h, too. lis sty Eileen Bucik, 8. And I think Im
LIBRA
pion) (the scor o. sign is a Scorpi also be , so my zodiac er however it can ob l; ct O ya lo in d rn an te na I was bo io ss pa eful, emotional, t their A Scorpio is forc d manipulative. an us io ic anything they pu sp ish su pl e, m iv co tit ac pe m to jealous, co They are able ry independent. Scorpios are ve ry strong, too. wont give up. strative, and ve on m de d g friend an mind to and they ng demandi gain an amazin ry ll ve u is yo , an rn tu om re w s. A Scorpio o friend and in e false promise st with a Scorpi u and never mak yo to l ya lo Always be hone be ill rget and who w , 8. a you will never fo I? t ska efarin en I am, ar Mateja Jela And thats who
SCORPIO
ab) (the cr diac sign is of that my zo se u a c ring, e b d n ving and ca f July a o lo l, g a in n n o in ti g o e m y and e, e t the b being mood being gentl re re a I was born a a s e s ss th e g n kn re a ncers st nsive. Its we Cancer. Ca le and respo b ta p o strengths are d a , st Cancers o m imaginative y sa n a rsensitive. rs. I c . most Cance oody or ove m e oversensitive r lik s ve e ie n rt a m ful if d, I s and p always grate e other han m th I n I like hobbie r, O ve y. e lit w a o person en advice; h a part of my e being giv lik t n o d rs e . Most Canc a ce of advice lavec, 8. es me a pie ry well. iv g ve e e n m o e s e rina Mik m b so ri ta a sc e K d n g diac si I think my zo PISCES (the fish) My zodiac sign is Pisces. A Pisces will do everything to help a friend. They are extremely loyal and sensitive. They are also very creative and can use their skills of creativity and understanding of people to inspire others. Unfortunately, most Pisces tend to take the easy way out in life and they never achieve the fame that they possibly could. A lot of this is true, I admit. However, I still dont believe in horoscopes. Mia Rojc, 8. a
R CANCE
59
English pages Background picture: Anej uligoj, 1. c
2011/12
WHEN I WAS LITTLE FUNNY STORIES

When I was five years old, I got my first kid motorbike. It was absolutely great! It was just a toy, but my younger cousin was quite jealous. So, one day, while I was playing with my neighbour my cousin got on my motorbike and drove away. We didnt notice it and nobody saw him for a long time. We looked for him everywhere. We found him in the evening in front of the old peoples home. He was crying, because the motorbikes battery was flat and the motorbike didnt move. We were worried and we were happy when we found him. But whenever I think of him on that motorbike I have to laugh.
Luka David Torkar, 7. c
When I was four, I was in love with a boy, called Rok. I liked him very much. Then my grandma gave me a golden necklace. So I went to the kindergarten and took the necklace with me. I gave it to Rok and asked him if he wanted to marry me. But he got angry and he said that I was stupid. He didnt want to marry me! I was so mad at him! Now whenever we meet, we remember what happened so many years ago and we both laugh!
Nina egula, 7. c
When I was six my family went to the seaside. I and my brother wanted a bar of chocolate, but our mum didnt want to buy it. So my older brother and I decided to steal it. I talked to the shop assistant to distract her and my brother tried to steal the chocolate. But when he reached for it all the products on the shelf fell down. And a big tin fell straight on his head! When my mum found out what we wanted to do, she was very angry! We both went straight to bed with no dinner.
Sabina Taletovi, 7. c
It happened when I was around five. My dad was writing a report for his job on the computer and I watched him closely all the time. All of a sudden I pressed some keys on the keyboard and I accidentally deleted all his important files. My dad was very angry, but he didnt scold me very badly because I was just a little boy. However, my dad was very surprised because I deleted the files with just a few random clicks. He never understood what happened and today we still laugh at this event.
Marko Pegan, 7. c
When I was ten, I and my brother bought a really big firecracker. We decided to get one of our grandmas saucepans and put the firecracker into it. We turned the saucepan upside down and put the firecracker under it. When the firecracker exploded, the saucepan flew high up in the air. Than was really funny.
Dejan Pejii, 7. c
60
2011/12 Slika v ozadju: Hela Beltram, 1. c
61
Pa smo prili do konca ... Zapua nas prva generacija devetletkarjev. Leta 2003 so ob vstopu v olo bili le drobne mravljice, danes pa so to mladostniki, vsak s svojimi priakovanji, eljami, upi, sanjami za prihodnost. Zbrali smo nekaj njihovih vtisov na as in olanje, ki ga puajo za sabo.
Fotografija v ozadju: Ester rv, 7. a
ZAKLJUUJEMO OSNOVNO OLO Skozi vsa ta leta sem tarnala, kako je ola brez veze. Sem dekle prve generacije, ki se ola devet let. Imenovani smo 'devetletkarji'. Nikoli mi ni bilo ve odraanje in dolnosti, ki so se pojavile ob vstopu v takrat zame e veliko olo. A zdaj sem velika tudi jaz. Na osnovni oli F rana Erjavca Nova Gorica sem doivela veliko razlinih dogodkov. Nekateri so bili slabi, priznam. A e bi me kdo kdaj vpraal o asu, ki sem ga preivela tukaj, bi se nasmehnila in rekla, da smo se kljub teavam imeli lepo. eprav devetoolci vekrat poudarjamo, da smo veseli, ker odhajamo, ima ta stavek dve plati. Seveda smo veseli in nestrpno akamo, da nas tok ivljenja ponese med srednjeolce. Po drugi strani pa se zavedamo, da smo na tej oli z naimi soolkami in soolci, uiteljicami in uitelji prebili najve asa in da nikoli ve ne bo tako. Vemo tudi, da bomo osnovno olo pogreali, prav tako pa tudi njene uitelje in ostale uslubence. Kot ponos najstarejih uenk in uencev na oli so se na naa ramena letos zgrnila dodatna bremena. Poleg testov in rednega ustnega ocenjevanja so pred nami tudi testi NPZ -nacionalnega preverjanja znanja iz treh predmetov, v vsakem razredu pa poteka tudi priprava na zakljuek olskega leta. Valeta. Dekleta se najve pogovarjamo o krilih in petkah, medtem ko se fantje za to ne menijo prav veliko. Seveda ima vsaka od nas tudi svojega soplesalca, ki ga je treba spraviti v red! Tako se vse hitreje blia veliki dogodek. V vseh treh oddelkih 9. razreda glasno raz pravljamo o majicah, ki jih bomo nosili kot celota pred loitvijo oddelka, ki je toliko preivel skupaj. Potem si belimo glavo s predstavitvijo naega oddelka na valeti. To pa e zdale ni vse! Verjetno nas vse najbolj skrbi sprejem na srednjo olo, kamor si elimo. Bomo sprejeti ali ne? Kam potem? Velikokrat se sami pri sebi tudi kesamo: lahko bi imeli bolje ocene, lahko bi se bolj potrudili Vsi takni strahovi se skrivajo v nas, eprav tega ne kaemo navzven. In kaj zdaj? Uiteljice in uitelji so nam dali osnovno znanje in nas poskuali pripraviti na to, kar prihaja. Rezultat je seveda odvisen od truda, ki ga sam vloi v uenje in delo. V nas kipijo elje in sanje, ki jih vsi skuamo dosei. Marsikaj nam v ivljenju ni ve in noemo, da je tako, a pri tem, na alost, nimamo izbire. Pomembno vlogo so pri tem odigrale uiteljice, saj so nas uile, da se moramo mi prilagajati ivljenju, ker se ivljenje ne bo prilagajalo nam. Pa vendarle le s tveganjem lahko doseemo tisto, po emer hrepeni nae srce. olo zapuam z dobrimi vtisi in optimistino zrem v svet. Nauila sem se, da moram pridno in vztrajno delati, da bi dosegla zastavljene cilje. Biti moram 'mravljica'. In kako majhen je ta svet, kako se vse povezuje in prepleta, namre 'mravljica' sem e vseh devet let. Kristina Humar , 9. a
2011/12
THE TRUE CONFESSIONS OF A NINTH GRADER (however ridiculously hilarious at certain times!) What can I say, school does tend to be boring and lame and definitely not fun most of the time. But I have to admit, its not really all that bad when you look at it from a different angle. Nowadays, children prefer to stay inside and waste their lives by playing computer games, surfing the Internet, watching TV series and so on (take it from someone who does these things in her free time!) instead of hanging out with their friends. This is why school isnt really that prison for children kind of thing. You get to see your friends there, and have a blast during the lessons, even if they get a bit boring. You know what I mean, right? Im talking about all those secret notes we pass to each other during our Biology lessons, and the looks we share when we hear something funny in the many speeches our English teacher delivers from time to time (no offence intended, theyre both awesome!). I mean the constant glancing at your classmates notes because you havent been listening, and making up excuses at PE because you really dont feel like running. Then you can just laze around, do nothing and watch your schoolmates sweat But doing that is bad, and you should feel bad doing it! School is also a great place to learn, I suppose, even though we often say What is this crap, we wont even need this, ever! But who knows, these things just might come in handy at some other point in your life. Speaking about learning, you also have to study a lot (You dont say?!) if you wish to get somewhere in life. Then comes the time when you have to decide where to go next, what you want to become when you grow up ... All those things that you thought you were going to be as a kid (I, for example, wanted to be a vet) you were so sure of your goals and now BAM!, a decision you HAVE to make but whoa, whoa, now you cant make up your mind! That is just not cool. Not cool at all! And then the decision is made, and it is your own fault if you arent satisfied with the way your education is going. Feels bad, really bad! But hopefully, things will turn out well for all of us, and no transferring to different schools will be needed. Not to mention that this is our last year, and there are things to be done in consideration of our last days together as a class, such as coming up with a good design for our shirts and not killing each other in that process (that tends to happen sometimes, but during the years at our school we have learnt to compromise and thats cool!), then create a fantastic programme for our final show on the last day of our being together. I can already see people going bonkers the second we start talking about these things. (Oh, sweet Lord almighty, why?) And for the sad part, we probably wont be seeing each other very often from then on. Honestly, Ill miss every single one of you. (Secretly sheds a tear.) Ill even miss the teachers a bit. (But you never heard me say that! Nope. I am in complete denial.) Ill stop ranting now and leave this piece of writing as it is, before I decide I dont like it anymore and start over. Toodles! Nina Tanco, class 9 A
64
2011/12
Fotografija v ozadju: Ester rv, 7. a
65
vas uenci in uitelji O Frana Erjavca Nova Gorica pozdravljamo na javni prireditvi ob zakljuku olskega leta 2011/12 s predstavo Svetlane Makarovi SMRADEK.
V imenu vseh pojoih ptic, v imenu ro prijateljic
Timej Povi, 8. a
Luka Puc, 8. b
IGRALCI
SMRADEK: Tin Hadi or ANTIKA: Isabel eljar DIORISSIMO: Pia Gerbec HR: Hana evi JORGOVAN: Lea Figelj LILIJA: Aneja Hvali MAJNICA: Anja Vrtovec 1. MILO: Enea Nikoli 2. MILO: Nina Kosovel 1. MUHA: Larisa Komel 2. MUHA: Nejka Berce eligoj 3. MUHA: Vanesa Viin 4. MUHA: Ana Jakoni 5. MUHA: Ura Fornazari MUJI ZBOR: Timotej Bavec, Gal Jeroni, Tilen Oblak VRTNICA: Sabina Taletovi 1. STEKLENIKA: Iris eljar 2. STEKLENIKA: Graciella Nikoli 1. AMPON: Ana Pogorelec 2. AMPON: Iza Bavec 3. AMPON: Lija Vermiglio Vremec, Petra Gregori UITELJICA: Katja Kerpan OSTALI NASTOPAJOI
diave: Gaja Glei, Hana Glei, Petra Gregori, Eva Grobia, Nina Komel, Matic Krape, Tinkara Manfreda, Izabela Peshova, Angel Stratorski, Sara tokelj, Ina Dafi mladi kemiki: Bor Bitenik, Marko Bjelovuk, Gregor Gobec, Andrej Gorjan, Vasja Ilja, Nejc Jelen, Kristel Marki, Simon Mattiazzi, Natan Muhi, Luka Mutavi, Karolina alamun, Miha Torkar plesalci hip hopa: pela rv, Mateja Jelaska efarin, Ana Mervi, Katarina Miklavec, Kaja Stubelj (koreografija), Mia Tominec, Hana Komel Nardin, Kostja Komel Nardin, Tjaa Stubelj veter (veji): Kris Fikfak, Matev Hvali, Aljoa Koglot, Vili Komel, Luka Podgornik pozavna: Vid Gregori tuba: Gal Jeroni letalo: Nik Oblak mladinski pevski zbor otroki pevski zbor oblikovalci ozadja prizorov: uenci izbirnega predmeta multimedija
plesalci s trakovi: Adela Hodi, Ana Marvin, Brina Krajnik, Graciella Nikoli, Gregor Repi, Julija Klani, Kaja Pisk, Katja Gruden, Maa Bratki, Nik Mii, Nika Sivec, Tanja Strugalovi, an Belingar (tehnik), Miha muice: Igor Abramovi, Nika Ferjani, Koiek (tehnik) Hatida Krlievi, Ema Muratovi, Ane Pintar, Lara Strel, Ema kolaris, Hana Tali, roice: Katarina Abramovi, Alja Jan Trojanovi, Hana Trot Ambroi, Lana Bati, Luna Elisa, Taja Gruden, Tinkara Herega, Natalija Komel, ograja vrta: vsi prvoolci Melisa Krlievi, Katrina Manfreda, Lea Pavlin, Mihaela Peshova, Tara Poberaj, pevke: Eva Brunat, pela Saksida, Petra Eva Podlogar, Erika avli, Ema Vitez, Anika Uaj, Lia Zuljan Nanut, Laura Elisa Kerevan plesalci: Miha Berce, iga Berce, Rok Bezeljak, Filip Bratki, Klemen rnigoj, Ane rv, Matic Ivani, Patrik Jamek, an Uri, Nika Sivec, Katja Gruden, Graciella Nikoli, Sara Muratovi, Kaja Pisk, Tine Kle, Leo Travec, Matija Roth, Kristina Miloevi Arbi, Tadeja Sever, Julija trukelj, Lana Jug, Vid Tominec, Urka Samec, Marija Poa, Jakob Prini, Vita Perat, Maja Pegan, Angel Lin Pintar, Matija Maus, Karin Remec, Kiara Zuljan, Gaja Kocijani, Erika Pavlica trampolin: Andra Gruden, Matic Ivnai, Ana Jakoni, Rok Komel, Brina Krajnik, Luka Pelicon, Nika Sivec, An trukelj, Julija trukelj, Goran Trivunovi veter (manji): Nej Bizjak, Luka Erzeti, Lan Gorjup, Vid Gorjup, Klemen Hvali, Domen Knez, Patrik Mavri, Matej Pahor, Kris Pavlin, Luka Pavlin, Leon Peternelj, Anej Pootonik, Jaka Ristovski, Miha Rutar, Alen Saksida, Gaper Torkar, Rok Vidmar, Jure Vitez, Matija Zadravec
mentorji: Irena Albreht, Barbara Aron, Andreja Berlot Koncut, Anja erne, Alja Dolgan, Jernej Ferjani, Barbara Filej, Zvonka Kajba, Zora Koren, Neva Leban, Urka Maus, Milo Mattiazzi, Milojka Pavlin, Mojca Pertot, Milena Prini, Barbara avli, Dolores trukelj, Iztok, Trampu, Erika Veliek, Alijana Winkler
Luka Mutavi, 8. a Jana Zec, 8. c
Karolina alamun, 8. c
Kristel Marki, 8. c iga Pirc, 8. c
Milan Marijanac, 8. a
Predstavi poleg nadebudnih in prepriljivih igralcev v skrbno izbranih in dodelanih kostumih dinaminost dajejo e energine muice in ljubke roice v ivi ograji, nagajiv veter, ki rahlo pihlja, svojo mo pa postopoma pospeu je. Prizori, odigrani v ivo, se prepletajo s posnetimi prizori - z enim v angleini ter s scenskimi zasnovami uenk in uencev izbirnega predmeta multimedija. Muji radovednosti in e skoraj nadlenosti se pridruijo e mladi gimnastiarji na trampolinu ter plesalci hip hopa. Eleganco cvetlic pa dopolnijo plesalci po svetu zelo razirjenega plesa in spretni plesalci z barvnimi trakovi, nosilci lahtnega cvetlinega vonja. Dogajanje je napeto, boj se stopnju je in teko je predvideti, kdo bo zmagovalec. Priakovanje stopnju jejo e mladi kemiki s svojimi nenavadnimi preseneenji in bogatim znanjem. Ubrano pet je pevskih zborov in manjih skupin gledalca le e neno poboa in dopolni njegov mozaik prijetnih doivetij. 150 igralcev, statistov, plesalcev, portnikov in pevcev skupaj z mentorji skuamo z nao predstavo pokazati, da se skupaj dopolnju jemo in zmoremo ve. In verjamemo v pravljino zmago dobrega. Predvsem pa v resnino. Ustvarjalci predstave in sodelu joi na njej
Fotografija v ozadju: Andra Gruden, 6. b
Smradek iz istoimenske igre Svetlane Makarovi je astihlepen in samoveen vodja svojega roja muh, ki prinaajo neistoo, umazanijo in zasmraju jejo na planet. Njihovo nasprot je so roice, cvetlice in diave, ki predstavljajo lepoto in istoo. Igra je tako zasnovana na pravljinem boju med slabim in dobrim. Loteva se dveh plati: okoljske problematike, ki smo se ji na nai oli posveali e v lanskem letu , in neistosti lovekih du, ki so velikokrat prepolne jeze, domiljavosti, prev zetnosti in prepirov. Igrico smo si tako izposodili za svojo, ker je e kako aktualna v asu , ki ga ivimo, si ga krojimo in u stvarjamo po lastni presoji in eljah. Pri tem pa prevekrat gledamo le sami nase, da bi im prej dosegli, kar elimo, ne da bi se ozrli okoli sebe in skuali videti ter sprejeti tudi tiste, ki niso le mi.
O Frana Erjavca Nova Gorica Kidrieva 36 5000 Nova Gorica
OLSKO GLASILO Mravljice, mravljice ... OLSKO LETO 2011/12 USTVARJALCI lani kroka kreativno pisanje, olsko glasilo Iza Bavec, 3. b Julija Baa, 5. b ana Kokot, 5. b Medina Bedi, 5. b Timotej Bavec, 7 .a Ester rv, 7 .a Tilen Oblak, 6. c Gal Jeroni, 6. c ter ostali uenke in uenci O Frana Erjavca Nova Gorica MENTORICA KROKA Metka Rogelja ODGOVORNI UREDNICI Metka Rogelja Tanja Tovornik GRAFINO OBLIKOVANJE Barbara avli LEKTORIRANJE Tanja Tovornik SLIKA NA NASLOVNICI Adea Kajdomqaj, 1. c
Adriana Ronkali, 7. a Da bi bili iz izbranih prispevkov razvidni pristnost in izvirnost otrokega ustvarjanja, so besedila lektorirana le deloma.
Karin Pepelko, 8. a

Glasilo Mravljice, Mravljice 2011/12

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Glasilo Mravljice, Mravljice 2011/12

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

UVODNIK

V ozadju: Sonni zahod Poline Pavlovi, 7 .a

Mravljice, mravljice ...

NE GRE DRUGAE, PAVKA MORA IMETI RAD!

Mravljice, mravljice ...

V slovo Tonetu Pavku, olska knjinica, 26. 10. 2011

Vabilo na zakljuno prireditev ob podelitvi bralnih znak, 1999

Mravljice, mravljice ...

OTOK ZLATIH KOPREN

Nagovor gospe ravnateljice

Mravljice, mravljice ...

Andrej Gorjan, 8. a V OLI

Mravljice, mravljice ...

Razglednice iz Erjavevega asa in njegovi portreti.

OTVORITEV ERJAVEVE SPOMINSKE SOBE 14. 3. 2012

Ilustracije Nee Mikuleti: aba Fran Erjavec v razlinih ivljenjskih obdobjih.

Mravljice, mravljice ...

Velik Erjavev portret, sestavljen iz ivalskih sliic, ki krasi sredie sobe.

Maskota nae ole: mravlja.

literarno popoldne v mestni knjinici, 15. 5. 2012

Katarina Pegan: PTICA

Slike ivali: Polina Pavlovi, 7. a 14

Mravljice, mravljice ...

Mravljice, mravljice ...

OLSKI OTROKI PARLAMENT

JUNAKI NAEGA ASA

Mravljice, mravljice ...

22. NACIONALNI OTROKI PARLAMENT

nai mladi parlamentarci in njihova mentorica

Mravljice, mravljice ...

PESEM JE SRCE, PESEM JE SRCE, E GA E GA IMA. IMA

Srce in metulj, Julija Baa, 5. b

Mravljice, mravljice ...

Mravljice, mravljice ...

NAGRAJENI DELI LITERARNEGA NATEAJA

Mravljice, mravljice ...

PESEM JE SRCE, E GA IMA

Mravljice, mravljice ... PARFUM LJUBEZNI PESEM JE SRCE, E GA IMA

A SONG IS THE HEART IF YOU HAVE ONE

Andra Gruden, 6. b LA CANZONE IL CUORE SE CE LHAI

2011/12 BESEDE SRCA

Mravljice, mravljice ...

QUANDO IL CUORE PIENO D'AMORE

LA CANZONE IL CUORE, SE CE LHAI

Mravljice, mravljice ... SPOMINI SRCA

Polina Pavlovi, 7. a PESEM JE SRCE, E GA IMA

Karolina Muina, 9. c SRCE

2011/12 PESEM JE SRCE, E GA IMA SRCE

Mravljice, mravljice ...

Enej Slejko, 1. c LA CANZONE IL CUORE, SE CE LHAI

Mravljice, mravljice ... IL CUORE MIO

2011/12 UNA VERA CANZONE VIENE DAL FONDO DEL CUORE

Alan Marodolac, 5. b IL CUORE

Mravljice, mravljice ...

Poglejte nas! Poglejte nas, kako korakamo, kako mi plavamo,

Karin Pepelko, 8. a SRCE

Mravljice, mravljice ... NO IN DAN SNEGEC

V TIHI, GLUHI NOI

Mravljice, mravljice ...

Mravljice, mravljice ...

2011/12 KAKO DALE JE OBZORJE?

Avtor KAJ JE NA KONCU SVETA?

2011/12 ALI RES PAMETNEJI ODNEHA?