2 3

Kako bo uporabljal/-a Dodatek k prironiku Slovenina na ustni maturi?

Vsako leto spomladi Dravni izpitni center izbere in doloi besedila, ki bodo obravnavana in
preverjana na ustnem delu mature iz slovenine v tekoem letu.
Za maturo 2013 so bila v primerjavi z maturo 2012 izbrana nekatera druga besedila, nekatera
besedila, obravnavana za maturo 2012, pa so na maturi 2013 izpuena.
Da se bo v prironiku Slovenina na ustni maturi in z njegovim Dodatkom za maturo
2013 laje znael/-la, bodi pozoren/-na na naslednje oznake v okviru na modri podlagi, kjer so
zapisana izbrana besedila za posamezen tematski sklop:
novo besedilo za maturo 2013
staro besedilo, ki ni predmet obravnave na maturi 2013
IZBRANA BESEDILA:
Sreko Kosovel: Ekstaza smrti ali Nokturno; Kons. 5 ali Pesem t. X
Karel Destovnik Kajuh: Bosa pojdiva ali Matej Bor: Sreanje
NOVO
France Balanti: Zasuta usta ali Neisti as
NOVO
Ivan Hribovek: Jabolko na mizi ali Osamelost
Preihov Voranc: Samorastniki ali Boj na poiralniku
NOVO
Miko Kranjec: Reonja na svojem ali Povest o dobrih ljudeh
Vladimir Bartol: Alamut ali Al Araf
Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi
Avtorica: Janja Perko, Urednica: Aleksandra Lutar Ivanc, Lektorica: Vera Jakopi
Mladinska knjiga Zaloba, d. d., Ljubljana 2012
Izdala in zaloila: Mladinska knjiga Zaloba, d. d., Ljubljana, 2012
Za zalobo: Peter Tomi, Glavni urednik: Bojan vigelj, Vodja Izobraevalnega zalonitva: Senja Poar Horvat
Oblikovalka: Pia Rihtari
Tisk: Tiskarna Grafika Soa, d.o.o., Nova Gorica, 2012
Naklada: 1000 izvodov
2 3
SREDNJI VEK
IZBRANI BESEDILI:
Dante Alighieri: Boanska komedija
NOVO
Briinski spomeniki
IZBRANI BESEDILI:
Ljudska: Lepa Vida ali Rolin in Verjanko
NOVO
Ljudska: Kurent ali Sveti Luke
Tematski sklop SREDNJI VEK za maturo 2013 vkljuuje Briinske spomenike, besedilo slo-
venskega srednjevekega pismenstva. Obravnavano je v jezikovnem delu Prironika (str. 242).
V tematskem sklopu SLOVENSKO LJUDSKO SLOVSTVO je za maturo 2013 namesto ba-
lade Lepa Vida (str. 47) ali Rolin in Verjanko (str. 48) izbrana prozna pripoved Kurent ali Sveti
Luke (kot dopolnilo poglavja LJUDSKE PRIPOVEDI V PROZI).
kukLNI
Zgodba
Kurent, danes znan predvsem kot pustna maska, ki preganja zimo, je bil verjet-
no eno od boanstev v slovanski mitologiji. Najdemo ga v razlinih zgodbah,
najstareja med njimi je bajka o Kurentu in vesoljnem potopu. Najbolj znana
je ljudska pripoved Kurent s pravljinimi in mitolokimi prvinami, ima pa tudi
znailnosti aljive zgodbe.
Kurent je sedem let sluil pri nekem bogatem kmetu in si prisluil sedem vi-
narjev in suknjico. Glasni in radodarni Kurent vinarje kmalu razdeli med bera-
e. Neki bera ga prosi e za suknjico in usmiljeni Kurent mu jo da. Bera, ki
je bil v resnici bog, ga vpraa, kaj bi si elel za povrailo. aljivi Kurent si zaeli
take gosli, da bo moral vsak zaplesati, e mu nanje zagode, puko, s katero za-
dene vse, na kar pomeri, nit, ki bo drala vse, kar bo z njo privezal, in elezno
stolico, na katero se bo prilepil vsakdo, ki bo nanjo sedel, dokler ga on sam ne
izpusti, stolica pa bo medtem vedno bolj vroa. Vse to tudi dobi. Kmalu nato
srea gospoda, ki strelja na velikega ptia, a ga zgrei. Kurent se noruje iz njega,
zato se gospod razjezi in mu ree, da bo el nag po ptia v grmovje, e ga ustreli
Kurent. Ustreljeni pti pade v velik robidov grm in gospod mora ponj. Ko je
SLOVENSKO LJUDSKO
SLOVSTVO
KURENT
4 45
nag sredi grma, zane Kurent gosti na svoje gosli, da je gospod, ki plee sredi
grma, ves krvav. Ko mora zaradi svojega dejanja pred sodnike, spet zaigra in se
tako rei pred vislicami.
ez mnogo let pride po Kurenta smrt, a jo Kurent s svojo nitjo privee k dreve-
su in jo spusti ele, ko obljubi, da ne pride nikoli ve ponj. Ni bolje se ne godi
smrtniku, njenemu mou. Nazadnje pride ponj sam Lucifer. Kurent z zvijao
dosee, da Lucifer skozi luknjico zleze v meh, nato pa luknjico zaije s svojo
nitjo, meh poloi na kovako nakovalo in sedem let s kladivom udriha po njem.
ez leta gre po Kurenta ta otasti, ki za sedem let obsedi na Kurentovi stolici.
Ko se Kurent konno navelia ivljenja, ga v peklu noejo, pa tudi v nebesih ne.
Ko se mimo svetega Petra izmuzne v nebesa, zagleda svojo suknjico, sede nanjo
in pravi, da sedi na svojem. Tako je Kurent priel v nebesa.
Kurent v slovenski ljudski pripovedi pogosto nastopa kot godec in aljivec.
Sasoma so zgodbe o Kurentu postale del godevske tradicije pripovedovali
so jih ljudski godci, ki so na svatbah in drugih praznovanjih skrbeli za ples in
zabavo. Godevske zgodbe so bile eden od pomembnih virov slovenskega pri-
povednitva v drugi polovici 19. stoletja.
odevska
tradi ija
Sveti Luke je legenda. Te so v slovenskem ljudskem izroilu nastajale kot
prozne pripovedi, pa tudi kot pripovedne pesmi.
Jezus in sveti Peter po dolgi poti nekega veera prideta do lepe kmetije. Ker sta
utrujena, prosita za prenoie. Kmetica ju nerada sprejme, saj njenega moa
Lukea ni doma, konno pa se ju le usmili. Po veerji sveti Peter potegne iz
epa polno monjo denarja in ga zane pretevati. Nato se odpravita spat. Ko
se mo vrne, mu kmetica pove, da v hii prenoujeta bogata popotnika. Luke
sklene, da se bo polastil njunega denarja, in zane stikati po njunih epih. Tedaj
Kristus, ki ni spal, saj je vedel, kaj se bo zgodilo, ukae Petru, naj Lukeu vre
ez vrat vrv. Luke se spremeni v vola, ki mora kljub eninim pronjam zjutraj
z njima. Ko prideta do kmeta, ki orje samo z enim volom, mu Kristus pod
pogojem, da bo zanj dobro skrbel, za eno leto prepusti Lukea, spremenjenega
v vola. ez leto dni se svetnika vrneta in kmet jima mora vola vrniti. Ker mu je
vse leto pridno delal, je zanj kar precej plaal. Vola odpeljeta domov. Jezus mu
vrne loveko podobo in mu da denar, ki ga je zasluil. Ree mu, da ta denar
lahko troi, ker ga je zasluil, njunega pa je hotel ukrasti. Od tedaj naprej je bil
Luke zvest Kristusov uenec.
Legenda Sveti Luke ima jasen moralni nauk: Ne kradi. Dobra dejanja so
v legendah vedno nagrajena, slaba pa kaznovana.
vLI/ ukL
Zgodba
Moralni nauk
SVETI LUKE
45
SLOVENSKA REFORMACIJA,
PROTIREFORMACIJA IN
BAROK
V tem tematskem sklopu je med izbranimi besedili za leto 2013 izpueno Trubarjevo besedilo Proti
zidavi romarskih cerkva (str. 52), ne pa tudi poznavanje Trubarjevega ivljenja in dela (str. 51).
IZBRANO BESEDILO:
Janez Svetokriki: Na noviga lejta dan
Primo Trubar: En regiter (Proti zidavi cerkva)
IZBRANA BESEDILA:
France Preeren: Slovo od mladosti,
Sonetje nesree (1., 5., 6.),
Sonetni venec (1., 7., 8. 15),
Krst pri Savici,
NOVO

Neiztrohnjeno srce,
Pevcu
ROMANTIKA NA
SLOVENSKEM
V tematski sklop ROMANTIKA NA SLOVENSKEM je za leto 2013 namesto Preernove
pesmi Pevcu (str. 86) uvrena njegova pesem Neiztrohnjeno srce.
LEGENDE so zgodbe o kranskih svetnikih, vendar se ne drijo biblijskih
zgodb ali ivljenjepisov svetnikov, pa pa pripovedujejo o povsem izmiljenih,
po navadi udenih dejanjih teh oseb (Jezusa, Marije, svetega Petra in drugih
svetnikov). Zgodbe imajo vedno jasen moralni nauk. Legende so v latinini
nastajale e v zgodnjem srednjem veku, s pokristjanjevanjem pa so se v ljudskih
jezikih razirile povsod po Evropi in se prepletle z razlinimi pripovedmi iz
poganskega izroila.
6 67
Balada Neiztrohnjeno srce je nastala leta 1845, prvi pa je izla leta 18 6
v Poezijah. Naslanja se na romantino predstavo o srcu kot srediu loveko-
vega duhovnega ivljenja, predvsem ustvovanja, pa tudi umetnikega navdiha,
ter na staro ljudsko verovanje, da telesa svetnikov po smrti ne strohnijo.
Grobarji kopljejo grob, da bi pokopali mrlia, in ostrmijo, ko najdejo v njem
e davno pokopano truplo mladenia, ki na zraku takoj razpade. Ostane pa
njegovo srce, ki je toplo in bije, kot bi bilo ivo. Ljudje ugibajo, da je bil mla-
deni svetnik. Nato z nagrobnika odstranijo mah in ugotovijo, da je bil v grob
pokopan pevec Dobroslav. Ko ga je zapustila ljubica, je nehal pisati pesmi, bil je
nesreen, sprt s svetom in z Bogom ter vdan v usodo. Star mo ljudem razloi,
da je to srce pesnika, ki ni mogel izpeti svojih pesmi. Srce odprejo in ga pustijo
ez no pod milim nebom, da se njegov pevski navdih vrne v naravo, od koder
ga je pesnik tudi prejel. Do jutra srce skopni, da ni ve kaj zagrebsti.
Osrednja tema te nenavadne zgodbe je poetoloka: razmerje med pesnikom,
poezijo, naravo in drubo, ki ga Preeren pojmuje izrazito romantino.
Pesnik ima veliko mo, saj lahko odrei in kultivira narod, kar Preeren izrazi
z idejo orfizma e v Sonetnem vencu. Pesem Pevcu to misel raziri z idejo prome-
tejstva pesniki poklic je usodno povezan s trpljenjem. V baladi Neiztrohnjeno
srce to misel e dopolni. Pesnik ni obiajen lovek, je izbranec, ki je obdarovan
s pesnikim navdihom. Vendar pa ga ta izbranost tudi zavezuje. Svoje pe-
smi mora izpeti ali, drugae reeno, svoboda pesnikove izpovedi je nujnost,
ki se ji ne more upirati ne pesnik sam in ne njegovo okolje. ele ko pesnik
povrne naravi in svetu ta dolg, lahko najde svoj mir v smrti.
Pesem je balada. S to pripovedno pesniko vrsto se je Preeren ukvarjal v zgod-
njem obdobju (Povodni mo), kasneje pa spet v poznih tridesetih in tiridesetih
letih. Neiztrohnjeno srce sicer ni povsem tipina balada, saj nima traginega, po-
gubnega konca; mrtvi pesnik Dobroslav namre konno najde svoj mir. Vendar
v njej najdemo e veliko drugih baladnih znailnosti: ima kratko zgodbo z groz-
ljivimi in fantastinimi motivi ter usodnim dogodkom ter dramatien zaplet
in razplet, poleg pripovedi ima tudi dialog. Kitina oblika kae, da je Preeren
sledil nemkemu vzoru, saj je za Neiztrohnjeno srce znailna nibelunka kitica,
nemka srednjeveka kitina oblika (imenuje se po nemkem srednjevekem
epu Pesem o Nibelungih). Nibelunka kitica ima tiri precej dolge, 13-zlone
verze, osnovna stopica je jambska, po sedmem zlogu je vedno premor ali cezura
(UUUUUUU). Rima je zaporedna: a a b b.
Poetoloka
te a
NL/2Ik0 NLN0
k L
Oblikovanje
in slogovne
nailnosti
Pov etek
pripovedi
FRANCE PREEREN: NEIZTROHNJENO SRCE
67
KNJIEVNOST
EVROPSKEGA REALIZMA IN
NATURALIZMA
V tem tematskem sklopu je za maturo 2013 namesto Gogoljeve novele Pla (str. 94) ali Mau-
passantove Nakit (str. 102) izbrano dramsko besedilo: Gogoljev Revizor, Ibsenovi Strahovi
ali Strindbergova Gospodina Julija.
IZBRANA BESEDILA:
Stendhal: Rdee in rno ali Honor de Balzac: Oe Goriot ali Gustave Flau-
bert: Gospa Bovary
Guy de Maupassant: Nakit ali Nikolaj V. Gogolj: Pla
Nikolaj V. Gogolj: Mrtve due ali Lev N. Tolstoj: Vojna in mir ali Fjodor M.
Dostojevski: Zloin in kazen
NOVO

Nikolaj V. Gogolj: Revizor ali Henrik Ibsen: Strahovi ali August
Strindberg: Gospodina Julija
Gogoljeva satirina komedija Revizor je bila prvi (s posredovanjem carja Ni-
kolaja, ki si jo je tudi ogledal) uprizorjena leta 1836 v Peterburgu. Zbudila je
buren odziv kritike in obinstva.
Zgodba Revizorja se dogaja v glavnem mestu oddaljene ruske gubernije. Zane se
s sestankom, ki ga je sklical mestni glavar. Zbrane vije uradnike, zadolene za
javne ustanove (sodnik, upravnik bolninice, olski nadzornik, potar, policijski
inpektor), obvesti, da v mesto prihaja revizor, visoki uradnik iz Peterburga, da
bi pregledal njihovo delo. Novica jih prestrai, saj v vseh uradih in ustanovah vla-
da nered. Tedaj prihitita opravljiva podeelska plemia Dobinski in Bobinski
z novico, da v krmi e dva tedna prebiva tujec iz Peterburga, ki ni ne plauje.
V njem zaradi njegovega vedenja mestni veljaki prepoznajo revizorja. Glavar
se takoj odpravi v krmo, poravna tujeve dolgove in ga povabi na svoj dom.
Tujec seveda ni revizor, ampak nepomemben peterburki uradnik Hlestakov, ki
je obtial v mestu, ker je na poti zakvartal ves denar in ni mogel naprej. Hitro
spozna, da ga imajo mestni veljaki za visokega uradnika, in ponujene prilono-
sti ne izpusti iz rok. Uiva v gostoljubju glavarjeve druine, od vseh sprejema
denar, lae o svoji pomembnosti in se celo zaroi z glavarjevo herjo. Ker ga
njegov sluga opozarja, da ga bodo prej ali slej razkrinkali, glavarju natvezi, da
ima nujne opravke, in pobegne. Pred odhodom na poti odda pismo, v katerem
se ponoruje iz njihove naivnosti, nesposobnosti in podkupljivosti. Sledi prizor,
v katerem zbrani veljaki z grozo berejo pismo in se spraujejo, kako so mogli
kLv/20k
Zgodba
NIKOLAJ VASILJEVI GOGOLJ: REVIZOR
8 89
nasesti takemu sleparju. Med prepirom, kdo je prvi omenil, da je Hlestakov
revizor, pride andar in pove, da je v mesto priel revizor, ki eli, da takoj pridejo
k njemu. Komedija se kona z nemim prizorom vsi obstanejo kot okamneli.
Revizor je komedija v petih dejanjih (z vrhom v tretjem dejanju, ko se Hle-
stakov pred strmeimi meani baha z izmiljotinami o svojih poznanstvih
in ugledu v Peterburgu). Razen konnega nemega prizora zgradba ne odstopa
veliko od uveljavljenih klasicistinih pravil.
Dramski liki so veinoma uradniki na razlinih poloajih, najpomembneji
med njimi je glavar. Nobeden od njih ne spotuje moralnih norm. Vsi nemar-
no opravljajo svoje delo, spletkarijo in ovajajo, do vijih od sebe so ponini in
ustreljivi, do nijih pa nasilni in izkorievalski. Jemanje podkupnin je povsem
obiajno, le vsak mora vedeti, koliko lahko zahteva glede na svoj poloaj. e
posebej pohlepen in brezobziren je glavar. A tudi Hlestakov, naslovni in glavni
lik, ni pozitivna oseba, saj je lahkomiseln uiva in lanivec, ki brez pomislekov
izkoristi prestraene mestne veljake. Za komedijo Revizor je torej znailna od-
sotnost pozitivnega lika, s imer nam dramatik sporoa, da ni nihe moralno
popolnoma neoporeen, saj vsak lovek kdaj ravna neumno, lahkomiselno, se-
bino in neodgovorno.
Nekatere interpretacije Revizorja razlagajo le kot ostro kritiko drubenih raz-
mer v carski Rusiji in nesposobnega, podkupljivega uradnitva. Toda Go-
golj je osmeil vse, kar je bilo v Rusiji slabega, nemoralnega, ker je menil, da tak
smeh na gledalce deluje oievalno. Njegov glavni namen je bil, da bi se ljudje
ob negativnih osebah zaeli zavedati lastnih napak, zato v komediji ni nobene-
ga pozitivnega lika, s katerim bi se lahko identificirali. Gogolj je namre verjel,
da je drubeno zlo mogoe odpraviti z moralnim ozaveanjem posameznika.
Revizor je vplival na mnoge dramatike povsod po Evropi, na Slovenskem pred-
vsem na Cankarja (a narodov blagor in Pohujanje v dolini entlorjanski).
Zgradba
Dra ske osebe
Ideja
Vpliv
HENRIK IBSEN: STRAHOVI
Henrik Ibsen (18281906) se je rodil norvekem mestecu Skien v premoni trgov-
ski druini, vendar je oe bankrotiral, ko je imel Ibsen osem let. Pot do izobrazbe mu
je bila zdaj zaprta. Postal je lekarniki vajenec, eprav je elel tudirati medicino. Pod
vplivom revolucije leta 1848 je napisal svojo prvo dramo, nato pa ga je pot tudi po-
klicno zanesla v gledalie, najprej v Bergen, kjer je bilo leta 1851 ustanovljeno prvo
norveko gledalie, nato pa v Oslo. Vendar ga je malomeanska druba s svojo oz-
kosrno moralo vedno bolj omejevala in duila, zato je sredi estdesetih let odpotoval
v tujino, kjer je ostal skoraj trideset let. V tem asu je postal evropsko priznan drama-
tik. Za stalno se je vrnil na Norveko ele v zaetku devetdesetih let. Do svoje smrti je
ivel v Oslu in bil deleen mnogih asti in priznanj.
Napisal je 26 dram in v njih prehodil dolgo razvojno pot, od romantinih dramskih
pesnitev (Peer nt) do realistino-naturalistinih dram v 70. in 80. letih, v zadnjih
dramah pa se je e mono nagibal k simbolizmu (Rosmersholm, Stavbenik Solness, Mali
- ol). Osrednja Ibsenova dela so realistino-naturalistine drame Stebri drube, Hia
lutk ali Nora, Strahovi, Sovranik ljudstva, Divja raka, Hedda abler. S temi dramami
je Ibsen povzroil najve razburjenja v javnosti, saj naenjajo peree drubene pro-
89
bleme svojega asa. Za te drame je znailna analitina tehnika. Dogajanje se odvije
v zelo kratkem asu in na istem prizoriu. Nastopajoih oseb je malo, v dialogu med
njimi pa se razkrije preteklost, ki povzroi razplet dramskega dogajanja. Predvsem
naturalistini dramatiki so radi uporabljali analitino tehniko, saj so z njo lahko uin-
kovito prikazali delovanje biolokih in socialnih zakonov, ki iz preteklosti odloilno
poseejo v sedanjost, lovek pa se jim kljub svojim prizadevanjem ne more upirati.
Ik 0v/
Ibsenova
dra ska te nika
Zgodba
Drama Strahovi je nastala leta 1881 in takoj zbudila ogoren odpor, saj je
Ibsen v njej nael mnoge peree probleme, med drugim tudi temo spolne bo-
lezni. Nastanek Strahov je tesno povezan z Noro, Ibsenovo dramo iz leta 1879.
Tudi v tej se je lotil zelo vznemirljive teme, in sicer zlaganosti meanskega
zakona. Nora, glavna dramska oseba, po osmih letih zakona spozna, da je njen
mo v resnici ne ljubi, saj je zanj le lepa lutka brez lastne volje, s katero se lahko
postavlja v drubi, nikakor pa je ni pripravljen sprejeti kot enakopravno love-
ko bitje. Nora eli postati samozavesten, neodvisen lovek, zato zapusti moa
in druino. Mnogi so dramo razumeli kot napad na moke, na svetost zakona
in druine, zato so ji ostro nasprotovali. Ibsen jim je odgovoril z dramo Straho
vi, ki naj bi pokazala, kakne so posledice za druino in posamezne druinske
lane, e ena vztraja v zlaganem zakonu in se celo trudi, da bi bil navzven
videti vzoren.
Dramsko dogajanje traja le nekaj ur, vendar se pred gledalci odvije le finale,
vse, kar je razplet povzroilo, se je zgodilo e prej. Glavna oseba drame je gospa
Alvingova, vdova stotnika Alvinga, ki je umrl e pred desetimi leti. Od njegove
smrti s slukinjo Regine sama ivi v hii nad norvekim fjordom. Na zaetku
drame je vse v znamenju priprav na slovesnost, saj naj bi naslednji dan odprli
otroko zavetie, ki ga je gospa Alvingova dala postaviti v spomin na umrlega
moa, uglednega in spotovanega lana drube. Prav zaradi te slovesnosti go-
spo Alvingovo obie pastor Manders, ki ji je pomagal izpeljati ta dobrodelni
projekt. Po dolgih letih je doma tudi sin Osvald, ki sicer kot priznan slikar ivi
v Parizu. Materi pove, da je zelo utrujen in da niti slikati ne more ve.
Kmalu pa se zane odkrivati, da je vse skupaj le videz. Stotnik Alving nikakor
ni bil brez napak, ampak nepoboljljiv enskar, pijanec in razuzdanec. Kot je
ivel, je tudi umrl zaradi sifilisa, tedaj e neozdravljive spolne bolezni. Gospa
Alvingova je pravi obraz svojega moa spoznala kmalu po poroki. Z njim se
ni poroila iz ljubezni, ampak po nasvetu svojih sorodnikov zaradi njegovega
premoenja. V resnici je ljubila pastorja Mandersa. K njemu se je zatekla kako
leto po poroki, ko je zapustila moa, vendar se je pastor bal javne obsodbe in jo
je v svoji malomeanski ozkosrnosti zavrnil, e da je enino mesto ob mou.
Tako se je gospa Alvingova vdala v usodo in vse svoje ivljenje posvetila temu,
da je vzdrevala videz vzornega meanskega zakona. Sina Osvalda je e kot
otroka poslala od doma, da bi ga obvarovala oetovega vpliva in mu prikrila
resnico. Tako Osvald oeta sploh ne pozna, vendar ga spotuje, saj je to njegova
sinovska dolnost. Oskar tudi ne ve, da je Regine njegova polsestra, nezakon-
ska hi oeta in domae slukinje. Da bi gospa Alvingova prikrila sramoto, je
bogato nagradila mizarja Engstranda, da se je poroil s slukinjo, Regine, ki
prav tako ne pozna resnice o svojem rojstvu, pa je obdrala pri sebi, da bi bilo
dekle deleno primerne vzgoje.
1 1 11
Razplet zgodbe nam pokae, da je bilo vztrajanje gospe Alvingove v navi-
dezno srenem zakonu nesmiselno, saj se zanejo vraati strahovi iz prete-
klosti. Otroko zavetie ponoi zgori; tako gospe Alvingovi ni uspelo, da bi
denar pokojnega moa porabila v dober namen. Po nakljuju tudi opazi, kako
Osvald v sosednji sobi zalezuje Regine. Da bi prepreila incest, mora obema
povedati resnico o Regininem rojstvu. Nato pa pride e najhuji udarec. Osvald
ji pove, da je neozdravljivo bolan, in jo prosi, naj mu pomaga umreti, ko bo
tako dale, da bo obsojen le e na poniujoe vegetiranje. Prav ob koncu drame
Osvald doivi usodni napad.
Gospe Alvingovi se porui svet. Konno spozna, da sina kljub vsemu trudu ni
obvarovala ne pred podedovanimi nagnjenji ne pred podedovano boleznijo, saj
je Osvaldova usodna bolezen posledica oetovega sifilisa. Tudi Regine njena
vzgoja ni reila podedovana nagnjenja jo enejo v pristaniki bordel, ki ga
namerava ustanoviti njen domnevni oe, mizar Engstrand. Na koncu drame je
gospa Alvingova le e do kraja obupana mati, ki jo aka strana odloitev: ali naj
sina pusti vegetirati in trpeti ali naj mu pomaga umreti.
V Strahovih je naturalistina e izbrana snov, saj je Osvald obremenjen z dedno
boleznijo, ki je posledica razuzdanosti njegovega oeta. Prav tako bioloke za-
konitosti vplivajo na Regine. Vpliv socialnih zakonitosti pa je opazen predvsem
pri gospe Alvingovi in njenem pokojnem mou. Gospa Alvingova se je poroila
s stotnikom Alvingom, ker je to od nje priakovala okolica s svojim malome-
anskim pojmovanjem vrednot; med njimi je najvie bogastvo, denar. Stotnika
Alvinga pa je strogo puritansko okolje prisililo, da je zatajil svojo naravo in zna-
aj. Svojega veselja do ivljenja ni mogel iziveti drugae kot z alkoholizmom in
zalezovanjem ensk, ker mu okolje s svojo ozkosrno moralo tega ni dopustilo.
Gospa Alvingova ele tik pred razpletom zane spoznavati prave vzroke za svoje
in moevo zavoeno ivljenje; zavedati se zane tudi svoje krivde.
Strahovi so predvsem kritika meanske morale, za katero je pomembneji lani
videz kot pa polno, sreno ivljenje posameznika.
Naturalistine
prvine
Kritika
eanske
orale
AUGUST STRINDBERG: GOSPODINA JULIJA
August Strindberg (18491912), pesnik, pisatelj in najveji vedski dramatik, se je
rodil v Stockholmu v zakonu med trgovcem plemikega rodu in slukinjo. Druina je
ivela v precejnji socialni stiski, saj je oe malo pred njegovim rojstvom bankrotiral.
Po maturi je tudiral medicino, kasneje tudi jezike, a tudija ni konal. Dvakrat je
skual neuspeno postati igralec pri Dramskem gledaliu v Stockholmu. Tedaj so na-
stale njegove prve drame, dve sta bili tudi uprizorjeni. Nekaj asa je delal kot novinar,
nato kot knjiniar, potem pa se je predvsem posvetil knjievnemu delu. Kar nekaj let
je preivel v tujini, najve v Parizu. Kljub finannim teavam in psihinim krizam so
bila to plodna leta in obenem vrh naturalistine dramatike. V tem asu je nastala tudi
njegova najbolj znana naturalistina drama ospodina Julija. Po teki duevni krizi
se je odpovedal ateizmu in se priblial kranstvu, misticizmu in okultizmu. Po treh
neuspelih zakonih je zadnja leta preivel v Stockholmu, kjer je tudi umrl.
1 11
Enodejanka Gospodina Julija je nastala leta 1888. Strindberg jo je podnaslovil
Naturalistina tragedija in jo v uvodu opredelil kot naturalistino dramo. Vendar
v Strindbergovih naturalistinih dramah poleg biolokih in socialnih zakonitosti
loveka in njegova dejanja doloajo predvsem psiholoki vzgibi.
Dogajalni prostor enodejanke ospodina Julija je grofovsko posestvo Julijinega
oeta, dogajalni as pa kresna no dogajanje se kona ob sonnem vzhodu.
V drami nastopajo le tri osebe: gospodina Julija, grofov sluga Jean in kuhari-
ca Kristin. Na kresno no se je gospodina Julija med oetovo odsotnostjo vese-
ljako pridruila praznovanju sluabnikov in kmetov, z njimi je popivala in ple-
sala. Kristin in Jean, ki sta zaroena, se o tem pogovarjata v kuhinji. Jean pove,
da je hotela gospodina plesati tudi z njim takega plesa e ni doivel. Kristin se
zdi njeno vedenje skrajno nespodobno. Gospodina je bila po njenem mnenju
vedno malo nora, odkar se je pred tirinajstimi dnevi razdrla njena zaroka, pa je
e huje. Jean meni, da ni udno, e je zaroenec pobegnil. Nekega dne ju je videl
za hlevom, kako je moral zaroenec na njeno zahtevo skakati ez jahalni bi, a se
mu ni uspelo izogniti udarcem. Ko se jima pridrui gospodina, se do nje vedeta
spotljivo, njej pa je videti, da je preve pila, zato se obnaa neprimerno svojemu
stanu. Jeana e enkrat odvlee na plesie, kasneje, ko gre Kristin spat, pa se
v kuhinji z njim spogleduje in se mu ponuja. Spolni odnos med njima je nagon-
sko dejanje mokega in enske, v njem ni niti trohice ljubezni. Jean dejanje svoje
gospodarice razume kot moralni padec. Zaniuje jo, a ji zane prigovarjati, da
bi skupaj pobegnila, saj si od tega obeta materialne koristi njegove sanje so, da
bi v vici odprl hotelek za bogate goste. Julija se zave, kaj je storila, obupana in
zmedena vlomi v oetovo blagajno, pobere denar in se pripravi na beg. Iz otope-
losti se zdrami, ko Jean njenemu iku (ptiku), ki ga eli vzeti s seboj, na tnalu
odseka glavo. A vrnitve ni ve. Grof se je vrnil domov, vse bo prilo na dan. Jean ji
v roko potisne britev na skednju je e dovolj svetlo, da si bo lahko sodila sama.
Gospodina Julija in Jean sta oba naturalistino determinirana. Julija je de-
dno obremenjena njena mati je imela ljubimca, med enim svojih udnih psi-
hinih stanj je menda celo zagala domao hio. Her je vzgajala v sovratvu do
mokih, njen socialni poloaj pa od nje zahteva vzvieno aristokratsko vedenje.
Jean se je do svojega poloaja povzpel s socialnega dna, eli pa si e ve. e kot
deek je skrivaj obudoval Julijo, vanjo je bil brezupno zaljubljen. Kresna no
pa je star poganski praznik, ki zbudi prvinsko, nagonsko plat loveke narave.
Osrednja tema Strindbergovih del je pogosto sovraen, unievalen odnos med
drubenimi sloji ter med mokimi in enskami. To velja tudi za enodejanko
ospodina Julija. Gospodina Julija in Jean sta glede na svoj socialni poloaj in
spol popoln prikaz tega konflikta. V spopadu zmaga Jean, ki so ga ivljenjske
okoliine oblikovale v znaajsko trdnejega, monejega loveka. Kristin in
Jean se zavedata svojega drubenega poloaja, zato se do grofa in na zaetku
0 0 / N
u /
Zgodba
Ideja
Naturalistine
prvine
Strindberg je predvsem v zgodnejem obdobju snov za svoja dela pogosto zajemal iz
svojega druinskega in osebnega ivljenja. Napisal je ve avtobiografskih pripovednih
del (Sin slukinje, edakova izpoved, agovor blaznea, nerno), najpomembneje pa so
njegove drame. V 80. letih je napisal nekaj naturalistinih dram ( e, ospodina Ju
lija, Upniki). Po duevni krizi se je Strindbergova dramatika preusmerila v simbolizem
(V Damask, Velika no, Mrtvaki ples, Sonata strahov, Pelikan ).
12 12 13
MED ROMANTIKO
IN REALIZMOM NA
SLOVENSKEM
V tem tematskem sklopu za maturo 2013 ni Gregorievih pesmi loveka nikar!, Ujetega ptia
toba ali Njega ni! (str. 106108) in Jurievega romana Deseti brat (str. 110112). Namesto
teh besedil sta uvreni dve novi: Akereva pesem Mejnik ali Zimska romanca ali Ikarjot
ter Kersnikova pripoved Jara gospoda ali Agitator.
IZBRANA BESEDILA:
Simon Gregori: loveka nikar! ali Ujetega ptia toba ali Njega ni!
Josip Juri: Deseti brat
NOVO

Anton Akerc: Mejnik ali Zimska romanca ali Ikarjot
Josip Juri: Teleja peenka ali Simon Jenko: Tilka
NOVO

Janko Kersnik: Jara gospoda ali Agitator
Ivan Tavar: Visoka kronika ali Cvetje v jeseni
ANTON AKERC: MEJNIK
ZIMSKA ROMANCA
IKARJOT
Anton Akerc (18561912) se je rodil v Globokem pri Rimskih Toplicah v revni
kmeki druini. Po konani gimnaziji v Celju je el na eljo svoje tete, ki ga je denarno
podpirala, v bogoslovje. Kmalu je spoznal, da ne uti nobenega nagnjenja do duhov-
nikega poklica. Kljub temu je konal tudij in delal kot kaplan v razlinih tajerskih
upnijah. e kot bogoslovca so ga vznemirjale druge vere, zato se je veliko poglabljal
v Koran in razline orientalske verske filozofije. Veliko je tudi potoval, ne samo po
Evropi, bil je celo v Egiptu. Po sedemnajstih letih duhovnike slube je zaradi stalnih
sporov s cerkvenimi oblastmi prosil za upokojitev in od leta 1898 do smrti opravljal
slubo ljubljanskega mestnega arhivarja.
Akerc je zael objavljati ele po letu 1880, najprej lirske pesmi. Bil je eden najpomemb-
nejih sodelavcev Ljubljanskega zvona. K pisanju pripovednih pesmi ga je spodbudil
tudi do gospodine vedeta spotljivo in ponino. Spolni odnos s sluabnikom
pa je nedopustna kritev drubenih norm. Njeno dejanje ni nesprejemljivo,
moralno sprijeno in vredno zanievanja le v oeh njenega aristokratskega oe-
ta, ampak tudi za plebejce, ki mu vdano in ponino sluijo.
12 13
urednik Ljubljanskega zvona ran Levec. Svoje prvo in najpomembneje delo Balade in
romance je izdal leta 18. Kasneje je izdal e precej knjig, a nobena ni dosegla prve.
Akerc e danes velja za najpomembnejega slovenskega pripovednega pesnika.
Akereve pripovedne pesmi so tematsko razline, saj snovno zajemajo iz ljudskega
slovstva, sodobnega ivljenja in zgodovine. Pesmi iz poznega obdobja se pogosto na-
slanjajo na orientalsko mitologijo in verstva, vendar so ti motivi najvekrat uporablje-
ni le kot okvir za satiro na aktualno drubeno dogajanje. Literarnovrstno so Akereve
pesmi balade, romance, parabole, legende. Najbolj znane Akereve pesmi in cikli:
Polnona potnica, rodnik, Mejnik, Stara pravda, nka, eljska romanca, imska ro
manca, Slovenska legenda, aa nesmrtnosti, karjot, irduzi in dervi.
Pesem Mejnik je nastala leta 1886, prvi pa je bila objavljena v Ljubljanskem
zvonu leta 1887. Izla je tudi v zbirki alade in romance.
Mejnik je na videz tipina balada z grozljivo zgodbo, kakrne so bile znailne
za predromantiko. Zgodba temelji na ljudskem verovanju, da mora lovek po
smrti popraviti krivico, ki jo je storil v ivljenju. Vendar je mogoe Martinovo
sreanje z duhom umrlega soseda razloiti tudi realistino, kot privid pijane-
ga loveka, ki se ponoi sam vraa domov skozi gozd, o katerem se govori,
da v njem rado strai, smrt soseda Vida na isto no pa kot srhljivo naklju-
je. Realistina razlaga pesmi je verjetneja, saj je pripoved postavljena
v stvarno kmeko okoljev ospredju je motiv boja za zemljo. Pri doloanju
dogajalnega asa nam pomaga omemba Custozze in Martinovih vojakih izku-
enj. Custozza je namre kraj v severni Italiji, kjer so leta 1866 Avstrijci prema-
gali Italijane. Kot je za balade pogosto znailno, ima tudi Mejnik dramatsko
dogajalno zgradbo, ki jo je mogoe ponazoriti z dramatskim trikotnikom.
Pripoved dosee vrh ob Martinovem sreanju s prikaznijo.
Akerev Mejnik lahko opredelimo kot realistino balado. V srediu pesmi
je res izjemen, nenavaden dogodek, vendar postavljen v stvaren as in prostor.
Realizem je razviden tudi v slogu, saj se izraa kratko in jedrnato (prva kitica je
npr. sestavljena iz tirih preprostih stavkov, ki zgoeno predstavijo Martinov
poloaj), jezik se priblia vsakdanjemu govoru, najdemo tudi narene prvine
(pogovor med Martinom in Vidom). Akerev jezik je metaforino skromen,
besede torej pogosteje uporablja v osnovnem pomenu.
LN/k
Balada
Realistina balada
2/ k k0 N
Ironija in sarka e
So ialna pese
Pesem Zimska romanca je bila prvi objavljena leta 1886 v Ljubljanskem zvo
nu, nato pa leta 1890 v zbirki alade in romance.
imsko romanco uvramo med Akereve pesmi s socialno vsebino. Glavna
oseba je brezposeln delavec, ki se zagovarja pred sodnikom, ker je kradel, da
bi nahranil svojo druino, saj so njegove pronje pri gosposki naletele na gluha
uesa. Svoj monolog kona s pronjo sodniku, naj bo usmiljen in naj skupaj
z njim da zapreti e njegove otroke, da bodo imeli kaj jesti in ne bodo prezebali.
Naslov imska romanca je ironien, saj ne gre za vedrejo pesem v romanti-
nem tonu, ampak za realistino sliko proletarske bede, ki je zaradi zimskega
mraza e huja. Ironijo lahko zaznamo tudi na zaetku pesmi, ko siromak govo-
ri o deklarativno priznani naravni pravici, da si lovek najde partnerja in ustvari
14 14 15
druino, a to pravico stvarno ivljenje hitro iznii. Poudarjeno ironino, e kar
sarkastino pa izzveni siromakova pronja, naj z njim zaprejo tudi otroke, saj
jih le tako lahko obvaruje pred lakoto in mrazom.
Ker gre za vlono pesem, je siromakova pripoved pristneja, jezik pa v marsiem
prilagojen njegovemu socialnemu poloaju. Njegov monolog je (tudi) izpoved
o skrajni stiski, v katero so ga pahnile nepravine drubene razmere in ivljenj-
ske okoliine, a bolj kot lirino je oblikovan dramatino. K dramatinosti pri-
pomore dialog z gospodo, stopnjevanje, premiljeno ponavljanje besed in be-
sednih zvez, ki poudarijo socialno stisko delaveve druine (- j, gorka pe - j,
draga pe ). Pomembno slogovno sredstvo v pesmi je tudi nasprotje (npr.
delaveva ponina pronja in vzvien, ignorantski odziv gospode).
Akerc je nekaj socialnih pesmi napisal e v 80. letih (nka, imska romanca),
saj je bil kot demokrat, ki mu je bila najvija vrednota svoboda, socialno ute
lovek. Delavsko bedo in trpljenje je najbolj od blizu videl kot kaplan v ru-
darskih kalah pri Velenju, kamor je bil leta 1894 kazensko premeen zaradi
svobodomiselnosti, ki se je cerkvenim oblastem zdela za duhovnika povsem
neprimerna. V kalah se je e bolj priblial idejam socialne demokracije. Iz
tega asa sta npr. Delaveva pesem o premogu in cikel sedmih pesmi z pesmarice
neznanega siromaka.
Akereva
so ialna poe ija
Znailnosti
sloga in gradbe
Akereve
godovinske
pripovedne
pes i
/ k k0I
Slogovne
nailnosti
Biblijski otiv
Pesem Ikarjot je s podnaslovom Legenda izla leta 1890 v Ljubljanskem zvonu.
V njej prevladuje baladno vzduje. Podnaslov Legenda najbr kae na to, da gre
za precej svobodno, eprav ne povsem izmiljeno prepesnitev biblijske zgodbe.
Akerc je napisal celo vrsto pripovednih pesmi z zgodovinsko snovjo. Vei-
noma zajemajo iz slovenske zgodovine, in sicer iz vseh obdobij. Akerevo naj-
obseneje delo s tako snovjo je cikel pesmi Stara pravda, ki govorijo o kmekih
uporih iz let 1515 in 1573 ter imajo jasno nacionalno in socialno idejo, znane
pa so e pesmi rodnik, Ponona potnica, eljska romanca, Janiar, Napoleonov
veer, List iz kronike ajke. Napisal pa je tudi nekaj balad, romanc in zgodo-
vinskih podob, ki se naslanjajo na zgodovino ali mitologijo drugih ljudstev. Ena
takih pesmi je karjot.
V baladi karjot je Akerc prepesnil znano biblijsko zgodbo o apostolu Judi
Ikarjotu, ki je judovskim velikim duhovnikom za trideset srebrnikov izdal
Kristusa. Vendar pesem ne obnavlja zgodbe o izdajstvu, ampak se ukvarja
z uniujoimi posledicami tega dejanja. Ikarjot brez miru bega po Jeruzalemu,
saj ga preganja moan obutek krivde. Ta se stopnjuje ob sreanjih z otroki,
trgovcem Levijem in evljarjem Ahasverom (o Judu Ahasveru, venem po-
potniku, ki je bil obsojen na veno tavanje po svetu, ker je Kristusa, ko je nosil
svoj kri na Golgoto, odgnal od svojega praga, je Akerc napisal pesem ha
sver pod kriem).Obutek krivde se stopnjuje do trenutka, ko se Ikarjot sooi
s Krianim, nato pa se zlomi in se obesi na blinji cedri. Ikarjot, obremenjen
s teo krivde, je tako prispodoba vsakega izdajalca, ki je izdajal iz najbolj
nizkotnega vzgiba za denar.
Pesem ima petnajst tirivrstinih kitic. V prvih osmih kiticah nastopa sam
Ikarjot s svojim monologom, v preostalih sedmih pa pripoved povzame tre-
14 15
tjeosebni pripovedovalec, ki opazuje Ikarjotovo smrtno agonijo. K baladni
dramatinosti pripomorejo posamezne replike dialoga ob sreanju z otroki,
Levijem in Ahasverom in stopnjevanje, ki dosee vrh pod kriem. Za balado je
znailen tudi tragien konec z grozljivo podobo obeenca, igar truplo se ziblje
v vetru, in mrliev, ki med gromom in bliskom vstajajo iz grobov.
Poetini reali e
/I I0k
Zgodba
Agitator, ki ga lahko opredelimo kot kratek roman ali povest, je izhajal v Ljub
ljanskem zvonu leta 1885. Gre za nadaljevanje e precej sentimentalno obarvane
povesti iklamen (1883).
Zgodba se dogaja v trgu Borje. V italnici se zbere trka gospoda, da bi pra-
znovala prihod novega leta. Graak Bole pripelje s seboj her Milico, ki se je
vrnila s olanja v vici. Za njeno pozornost se takoj zaneta potegovati konci-
pist pl. Ruda in Koren, odvetniki pripravnik pri dr. Hrastu. Med pogovorom
pade tudi nekaj ostrih besed, saj kaplan Anton hvali glavarja, ki kljub obljubi
na prireditev ni priel, kot zavednega Slovenca, Koren pa trdi, da je nemki
podrepnik. Napetost in rivalstvo med zavednimi Slovenci in nemkutarji se
v naslednjih mesecih e bolj zaostri, saj prihajajo volitve v deelni zbor. Graak
Bole priredi predpustno zabavo, kamor prideta tudi narodno zavedna Hrast in
Koren (ta sicer predvsem zaradi Milice) ter nemkutar Meden, o katerem se
JANKO KERSNIK: JARA GOSPODA
AGITATOR
Janko Kersnik (18521897) je edini izmed vidnejih slovenskih pisateljev druge po-
lovice 19. stoletja, ki ni bil kmekega rodu, ampak je izhajal iz bogate meansko-
plemike druine. Gimnazijo je konal v Ljubljani, pravo pa na Dunaju in v Gradcu.
Po nekaj letih pripravnitva je do smrti opravljal slubo notarja v Lukovici, ivel pa je
na rojstnem gradu Brdo v bliini. Bil je prijeten, duhovit lovek uglajenega vedenja,
priljubljen v drubi in dejaven tudi v politiki. Dolga leta je bil deelni poslanec in
lukoviki upan, pa tudi vidna osebnost liberalne politine smeri.
Zaradi svojega socialnega izvora je Kersnik dobro poznal meansko-plemiko okolje,
zaradi svojega notarskega poklica pa tudi gospodarske in drubene probleme kmetov.
Njegova pripovedna dela so zato stvarna in kritina podoba obeh socialnih okolij.
Pod vplivom Celestinovega literarnega programa se je v nekaterih besedilih mo-
no priblial kritinemu objektivnemu realizmu. Njegova najvidneja dela iz ivlje-
nja slovenske gospode so iklamen, Agitator, Rolin in - erjanko in Jara gospoda,
kmeki problematiki pa se je posveal predvsem v slikah, ki so po njegovi smrti dobile
skupni naslov Kmetske slike. Kersnik velja tudi za zaetnika slovenskega feljtonizma.
Feljton ali podlistek je posebna oblika asopisnega kramljanja o aktualnih poli-
tinih, socialnih in kulturnih vpraanjih.
Kersnik v slovenski literarni zgodovini velja za predstavnika poetinega realizma.
Nanj je vplival nemki poetini realizem, v katerem se prikazi resninosti prepletajo
z idilinimi elementi in moralnim vrednotenjem oseb in dogodkov.
16 16 17
e ve, da namerava kandidirati. Koren se kot agitator narodnonapredne stranke
ne strinja z Medenovo kandidaturo, zato kasneje, ko o tem razpravljajo v krmi,
za kandidata predlaga dr. Hrasta. Ta ga polje h graaku Boletu s pismom,
v katerem predlaga, da bi izbrali skupnega slovenskega kandidata, a ker Boleta
ni doma, pismo izroi Milici. Ko se vraa z graine, ga ustavi Medenova ena,
Nemka Elza, in ga skua pregovoriti, da bi agitiral za njenega moa, a Koren jo
zavrne. Med pripravami na volilni shod se razvija tudi ljubezenska zgodba med
Korenom in Milico. Ker je izbor kandidata v marsiem odvisen od graaka
Boleta, Medenova ena s pomojo Ruda, ki ga je Milica zavrnila, skuje spletko.
Boletu razkrije, da se Koren skrivaj sreuje z Milico, in ga prepria, da ga hoe
Koren z Miliino pomojo pridobiti na svojo stran. Za Hrasta je zdaj stvar izgu-
bljena, zato odstopi od kandidature, Meden kot edini kandidat pa zmaga. Koren
nekaj dni kasneje Boletu razkrije Elzino spletko in mu prizna, da ljubi Milico.
Zgodba se kona dve leti kasneje. Koren je opravil odvetniki izpit, z Milico se
bosta poroila. Hrast in Bole pa sta spet zaveznika in Medenova nasprotnika.
gitator je prvo Kersnikovo realistino delo. V ospredju je stvarno prikaza-
no politino dogajanje pred volitvami v malomeanskem trgu. Na izbor
te snovi je najbr vplivala Kersnikova lastna politina kariera, saj je bil v tem
asu deelni poslanec. Pripoved sicer ni brez ljubezenskega zapleta, a ta je e ro-
mantino predvidljiv in ostaja v ozadju. Kljub intrigam in socialnim razlikam
ima namre ljubezen med koncipientom Korenom in graakovo herjo sreen
konec. V primerjavi s Kersnikovim romanom Jara gospoda, ki je nastal osem let
kasneje, je slika malomeanskih povzpetnikov v gitatorju e precej povrin-
ska, tudi osebe psiholoko in socialno ostajajo e nedodelane.
Realistino
slikanje
politinega
dogajanja
k 0 0
Zgodba
Jara gospoda je v dvanajstih nadaljevanjih izla v Ljubljanskem zvonu leta
1893. Velja za najbolje Kersnikovo delo. Nekateri jo uvrajo med romane,
drugi med povesti. Besedilo ni obseno, njegova zgradba pa je precej ohlapna,
saj vsako poglavje (vseh je 13) deluje kot slika zase.
Kersnik je zgodbo postavil na podeelski trg, ki mono spominja na Lukovico,
Kraeva krma pa na lukoviko gostilno, ki je bila v Kersnikovih asih zbirali-
e trke gospode. Tudi nekateri knjievni liki so posneti po resninih osebah. V
osebi notarja Valentina naj bi Kersnik upodobil samega sebe, kot modele pa je
uporabil tudi druge lane lukovike bolje drube, zato je Jara gospoda zbudila
precej hude krvi med tistimi, ki so se prepoznali v kateri od knjievnih oseb.
V Kraevi krmi v Grobljah je zbrana trka gospoda. Preseneti jih novica, da
prihaja v trg nov sodnik, Andrej Vrbanoj. Adjunkt Pavel in notar Valentin
Vrbanoja poznata e iz tudentskih dni. Spomnita se zgodbe izpred petnajstih
let, ko sta bila Andrej in Pavel oba zaljubljena v Orlovo Julko, her graaka z
Veselke, ki je kasneje postala uiteljica. Ljubosumni Vrbanoj je tedaj celo napa-
del Pavla, vendar Julka ni usliala nobenega od njiju.
Vrbanoja v Grobljah vsi prijazno sprejmejo, nastani pa se kar v Kraevi krmi,
v kateri stree preprosta, a privlana natakarica Anka, Kraeva sorodnica in
rejenka. Gospodi je dekle v zabavo, tudi Pavlu je ve, vendar mu ne pride niti
na misel, da bi se z njo oenil, saj je le neuka, neizobraena toajka. Zato so
16 17
vsi toliko bolj preseneeni, ko se Vrbanoj z njo e ez pol leta poroi. Anka
tako postane trka gospa, vendar se v bolji drubi ne znajde najbolje in je vse
bolj osamljena, saj se mo bolj malo ukvarja z njo. V grobeljskem druabnem
ivljenju sodeluje tudi Orlova Julka, ki je v blinjem kraju dobila slubo kot
uiteljica. Zgodba dosee preobrat v devetem poglavju. V Grobljah praznujejo
stoletnico upnije in zveer priredijo veliko kresovanje. Anka, ki ji ne ostane
skrito, da se mo ves as sue okoli Julke, se ne upira ve Pavlovemu zapeljeva-
nju. Z njim kmalu zane varati moa. V svoji osamljenosti verjame njegovim
ljubezenskim izjavam, eprav se hoe Pavel z njo le pozabavati, obenem pa se
maevati njenemu mou za neporavnane raune iz preteklosti. Andrej za eni-
no nezvestobo izve zadnji, iz anonimnega pisma, ki mu ga polje nekaj trkih
dam. Prizadeta je njegova ast, zato zapusti Groblje in eno prepusti Pavlu.
Anko pa tudi Pavel zavre, saj sedaj zanj ni ve zanimiva.
Zadnje, trinajsto, poglavje je epilog. Deset let kasneje Anko v nekem tajer-
skem trgu zaradi beraenja privedejo pred sodnika; v njem prepozna Pavla.
Tudi Pavel v bolni in izrpani enski prepozna svojo nekdanjo ljubico. Po pred-
pisih jo zaradi beraenja obsodi na tri dni zapora, vendar Anka po dveh dneh
umre. Za pogrebom gre samo Pavel.
Socialno podobo podeelskega trga sestavljajo razline osebe: viji in niji urad-
niki, podjetniki, duhovnik, uitelj, zdravnik, seveda pa tudi trke dame. Glavne
knjievne osebe pa so tri: adjunkt Pavel, sodnik Vrbanoj in Anka.
Pavel je tipien trki uradnik, ki se e ni povzpel do vrha uradnike hierarhine
lestvice (adjunkt pomeni sodni pomonik). Sodnik Vrbanoj, nekdanji soolec,
je zdaj njegov nadrejeni. Dogajanje v romanu sproijo glavne Pavlove znaajske
poteze: sebinost, nevoljivost in maevalnost. Pavel je preraunljiv karierist,
nestanoviten zapeljivec, ki globokih in trajnih ustev ni sposoben.
Andreja Vrbanoja najprej spoznamo po besedah drugih oseb: izhaja iz kmeke-
ga okolja, star je 34 let, eden in pameten, vendar nekoliko neroden v odnosu
do ensk. Nazorsko je liberalec in vnet narodnjak. V zgodbi kmalu spoznamo,
da se ima za boljega od drugih, a je v resnici samoljuben, ozkosren in duhovno
plitev lovek, pravo uteleenje trke povprenosti. Njegove odloitve so pogosto
hitre in nepremiljene, kar nam dokazujeta tako njegova hitra poroka kot loitev.
Anko nam pripovedovalec e na zaetku opie kot spogledljivo osemnajstletno
lepotico, ki v grobeljski krmi dela kot toajka. Pripada nijemu socialnemu
okolju, vendar bi se rada povzpela v drubi, kar se ji s poroko tudi posrei. Bralec
jo torej spozna kot preraunljivo povzpetnico, saj je oitno, da se je z Vrbanojem
poroila predvsem zaradi elje, da bi postala gospa, ne iz ljubezni. Vendar pa je
njena odloitev precej lahkomiselna. Kmalu se zave, da vase zaverovana druba
trkih dam neizobraene toajke ne bo nikoli sprejela kot sebi enake, eprav je
s poroko postala prva dama v kraju. V ljubezensko razmerje s Pavlom jo pahne
predvsem obutek odrinjenosti in osamljenosti, pa tudi naivnost, saj verjame,
da jo Pavel sprejema tko, kot je. eprav je zaradi nespotovanja socialnih in
moralnih norm hudo kaznovana, obdri ve lovekega ponosa in upornosti
kot predstavniki t. i. bolje drube. V epilogu namre izvemo, da je Anka kljub
bedi ohranila nekdanji ar v svojih oeh; govori odkrito, na njej ni niesar pod-
lega, ampak stoji pred sodnikom Pavlom trmoglavo in uporno zravnana.
Knji evne osebe
18 18 19
V pripovedi je oitna kritika trkega malomeanstva in njegove morale.
Grobeljski gospodje ure in ure prebijejo v krmi v praznih pogovorih, s kateri-
mi preganjajo dolgas. Zavistni so, sebini, duhovno plitvi in povrni v medlo-
vekih odnosih. O idealih, ki so jih morda gojili v mladih letih, ni ve sledu
potonili so v sivem povpreju. Izraz jara gospoda je v Kersnikovi pripovedi
rabljen slabalno; gre za gospodo, ki se je pred kratkim socialno dvignila in
s tem prevzela tudi zahtevneje navade in obnaanje, ki pa jih e ne obvla-
da, saj za to nima ustrezne moralne in duhovne podlage.
V posebno lu pa idejo Jare gospode postavi epilog, s katerim se v zgodbi vsaj de-
loma vzpostavi moralni red. Anka je za svoje prestopke najhuje kaznovana, saj
izrpana od bolezni in zlomljena umre e pri tridesetih letih. Zapeljivcu Pavlu se
konno zane oglaati vest; z vso mojo pritisne nanj obutek krivde. Edino An-
drej Vrbanoj, ki prav tako kot Anka in Pavel ni brez krivde, se oitno izmakne
pravini kazni; o njem izvemo le to, da je zapustil Groblje in postal sodni svetnik
pri majhnem okronem sodiu.
Jara gospoda torej ni le kritina podoba stvarnosti, saj ima epilog predvsem
moralnovzgojni uinek, to pa jo uvra med tipina dela poetinega realizma.
KNJIEVNOST SLOVENSKE
MODERNE
V tematskem sklopu KNJIEVNOST SLOVENSKE MODERNE za maturo 2013 ni Can-
karjevih pripovedi Na klancu, Hia Marije Pomonice ali Martin Kaur (str. 136140), je pa zato
cela vrsta drugih Cankarjevih besedil. V sklop sta uvreni rtica (Skodelica kave, Gospod sto-
tnik, Kostanj posebne sorte ali Sova) kot dopolnilo poglavja PRIPOVEDNITVO in drama
(Za narodov blagor, Kralj na Betajnovi, Pohujanje v dolini entflorjanski ali Hlapci) kot
dopolnilo poglavja DRAMATIKA.
IZBRANA BESEDILA:
Dragotin Kette: Na trgu ali Na molu San Carlo ali Pijanec
Josip Murn: Pesem o ajdi ali Ko dobrave se mrae ali Sneg ali Nebo, nebo ali
Vlahi
Ivan Cankar: Na klancu ali Hia Marije Pomonice ali Martin Kaur
NOVO

Ivan Cankar: Skodelica kave ali Gospod stotnik ali Kostanj posebne sorte
ali Sova
NOVO

Ivan Cankar: Za narodov blagor ali Kralj na Betajnovi ali Pohujanje
v dolini entflorjanski ali Hlapci
Alojz Gradnik: Pisma (1., 5., 7. pesem)
Ideja
18 19
rtica Skodelica kave, eno najbolj znanih Cankarjevih besedil, je prvi iz-
la leta 1910 v Ljubljanskem zvonu, nato pa v zbirki rtic Moja njiva (1935),
uvrena v cikel b svetem grobu. V ta cikel so uvrene avtobiografske rtice,
v katerih pisatelj kot prvoosebni pripovedovalec ob spominu na mrtvo mater
obuti krivdo, ker je s svojim brezvestnim vedenjem izdal njeno brezmejno
ljubezen in portvovalnost.
rtica Skodelica kave je zgrajena iz dveh delov. Prvi je razmiljanje o grehu in
krivdi. Najhuji grehi niso tisti, ki jih navajata kazenski zakonik ali katekizem,
ampak tisti, ki kot rn made obleijo na srcu in jih ni mogoe izbrisati. To
razmiljanje v drugem delu rtice pripovedovalec dopolni z zgodbo o tem, kako
je ogoljufal materino ljubezen. Ko je nekaj tednov preivel doma, je potrt in
zlovoljen na podstreju poskual pisati ljubezensko zgodbo. Tudi spal je na pod-
streju, saj ni prenesel pogleda na mater, ki je ponoi ihte sedela pri mizi. Iz
vseh kotov njihovega stanovanja je preala revina. Nekega dne si je nenadoma
zaelel rne kave, eprav je vedel, da e kruha ni pri hii. Mati je molala, a ez
nekaj asa je na stopnicah zaslial njene korake. V rokah je drala skodelico kave
in se smehljala. On pa se je ozrl in jo zavrnil (Pustite me na miru Ne maram
zdaj). Takoj mu je bilo al osornih besed, stopil je proti njej in sprejel kavo,
a bilo je prepozno, v materinih oeh je lu ugasnila. Materi se ni nikoli opravi-
il, saj nobena beseda ne bi niesar spremenila. eprav je od dogodka minilo
petnajst let, pa ga je ob spominu nanj tako zaskelelo v srcu, da bi vzkliknil od
boleine. Srce je namre pravien sodnik, ki ne pozna malenkosti.
Tako kot v drugih delih (predvsem rticah) iz poznega obdobja se tudi v Sko
delici kave drubena kritinost umakne motivom greha, krivde in oienja.
Zunanje dogajanje pripovedovalec v teh rticah po navadi uporabi za pretanjen
pogled v lastno duevnost. rtice, ki so e po Cankarjevi smrti izle v zbirkah
Moje ivljenje in Moja njiva, nimajo simbolistinih prvin, ki so znailne za
zbirko Podobe iz sanj.
IVAN CANKAR: SKODELICA KAVE
SOVA
GOSPOD STOTNIK
KOSTANJ POSEBNE SORTE
k0 L /
k vL
0v
Pov etek in
gradba
rtica Sova je najprej izla v Slovenskem narodu leta 1912, nato pa v zbirki rtic
Moja njiva (1935), uvrena v cikel z tujega ivljenja. V tem ciklu so zbrane
Cankarjeve rtice z ivalskimi motivi, vse pa so nastale v asu, ko je Cankar po
vrnitvi z Dunaja (do 1917) bival v mansardni sobi gostilne na Roniku, kjer je
lahko od blizu opazoval ivljenje ivali. Prej je Cankar ivalske motive upodab-
ljal redko (npr. v Hii Marije Pomonice).
Nekega sobotnega popoldneva sta menar in ministrant prinesla sovo. Vtaknili
so jo v veliko kletko, da bi jo udomaili. Bila je lepa ival, a njen pogled je bil
poln besnega sovratva. Prvo no so pripovedovalca prebudili strani, obupani
kriki sovirja, ki je butal ob lino kamre, kjer je bila kletka s sovo. Sova je besno,
grozee odgovarjala, kletka je kolebala in se z ropotom prevrnila. Naslednjo
Motivi gre a
krivde oienja
Pov etek
2 2 21
no so kletko premestili na drugo stran hie, da bi skozi odprto okno privabili
e sovirja. Vso no do jutra se je razlegal bolesten, neusmiljen vik. Tretjo no
so kletko s sovo postavili na dvorie pred hlev. Spet se je vso no razlegalo kot
bolesten jok in krohot. Zjutraj je bila sova mrtva, ob njej pa je leala podgana,
njena glava je bila odipnjena kakor s kleami. Naslednje noi se je opolnoi
oglasil zategnjen vik, poln sovratva in oitanja. lovek je posegel v neznano
ivljenje in postal ubijalec.
eprav se zgodba o sovi dogaja spomladi, v prelepih spomladanskih noeh, ko
lovek lahko slii prebujajoe se ivljenje, je vzduje, ki ga naslika prvoosebni
pripovedovalec, temano, zlovee, prepojeno s slutnjami smrti. Pripovedova-
lec uti ob sebi nagonsko, tuje ivljenje, ki ga ne more do konca doumeti.
Ob tem ga navdaja tesnoba. eprav lovek ne razume tega tujega ivljenja, pa
vanj posega in ga uniuje. A v Sovi in drugih rticah z ivalskimi motivi ne gre
le za tragino usodo ivali, ki si s lovekom delijo svet, saj je ivalsko ivljenje
prispodoba lovekega. Tako kot je lovek brezbrien, krut in hudoben do
ivali, tak je tudi do ljudi.
Gospod stotnik je ena izmed rtic iz zbirke Podobe iz sanj, ki je bila objavlje-
na leta 1917, vendar je veina rtic e prej izla v asopisih in revijah, najve
v Domu in svetu. Zbirka vsebuje 29 rtic, uvod brez naslova in epilog z naslo-
vom Konec.
Podobe iz sanj so nastajale med prvo svetovno vojno. Vojne strahote so mono
prizadele tudi Slovence, ki so se kot dravljani Avstro-Ogrske morali boriti
v cesarski vojski in mnogi so za tuje interese tudi izgubili ivljenje. Vendar Can-
kar svojih protivojnih idej zaradi cenzure ni mogel izraziti naravnost, ampak
jih je prikril s simboli, ki so senca prave resnice. Pri prikazovanju grozljivih
podob vojne in smrti se je Cankar priblial tudi ekspresionizmu, ki se je tedaj
kot nova knjievna smer rojeval predvsem v Nemiji.
rtice v Podobah iz sanj torej povezujejo doivljanje vojne in smrti, izraanje
s simboli in podobe ter vizije iz sanj. V marsiem pa se tudi razlikujejo. Glede
na prisotnost epskega, torej zgodbe, jih lahko razdelimo na dve skupini. V prvi
skupini so predvsem rtice, v katerih je zgodba e zelo razvidna (npr. ospod
stotnik). V drugo skupino pa spadajo deepizirane rtice, v katerih je zgodbe
malo, ve je pravljinih sanjskih podob in meditacije. V to drugo skupino te-
jemo tudi rtico Kostanj posebne sorte.
Prvoosebni pripovedovalec skozi e nikoli umito okno kakor skozi pajolan
opazuje prizor na blatnem dvoriu. A razloil je vse in slial vsako besedo. Na
dvoriu so v dolgi ravni vrsti stali vojaki, pripravljeni, da se podajo na bojie.
Vsi so bili mladi, lepi in postavni. Pred eto je hodil stotnik sila visokega in
koenega telesa, ogrnjen v rn pla. Stopal je od vojaka do vojaka, se pri ne-
katerih ustavil, jih kaj povpraal, potem pa se najlepih in najmonejih, takih,
ki so bili najbolj polni ivljenjske moi, dotaknil z okovano palico. Ko je priel
do konca vrste, se je obrnil. Tedaj je pripovedovalec z grozo spoznal, da je go-
spod stotnik sama Smrt okostnjak, ogrnjen v rn pla. eta se je obrnila in
se napotila v meglo. Pred njo je jezdil gospod stotnik.
Ideja
0 0
I0IN/k
Podobe i sanj
Pov etek
2 21
Najpomembneja slogovna prvina v rtici ospod stotnik je alegorija. Stotni-
ka pripovedovalec ob koncu rtice nedvoumno razkrije kot Smrt. Alegorija
je predstavljanje neesa abstraktnega, pojmovnega s konkretno podobo. Od
vepomenskega, nedoreenega simbola se razlikuje prav po svoji jasnosti in
nedvoumnosti.
Stotnik kot personificirana smrt s svojo okovano palico zaznamuje mlado,
cvetoe ivljenje s smrtjo in ga unii. Smrt tisoerih mladih ljudi, ki se ne
bojujejo za svoj narod, ampak za tuje interese, usodno prizadene tudi narod.
Mladeni, ubit na enem od boji prve svetovne vojne, je kot veja na drevesu
e jo odagamo, je ranjeno drevo samo.
Alegorija
Ideja
Kostanj posebne sorte je rtica iz zbirke Podobe iz sanj (glej pri rtici ospod
stotnik).
rtica se zane s subjektivno obarvanim opisom kostanja. Pripovedovalec nam
osrednji in naslovni lik predstavi v prvih tirih odstavkih, kar sestavlja slabo
polovico rtice. Pri tem uporabi nekaj znailnih novoromantinih slogovnih
sredstev.
Kostanj kot osrednji lik rtice je poosebljen ali personificiran (npr. zadremlje,
zasope, nasmehne se ), obenem pa je to pravljini motiv, saj gre za drevo, ki
je udo svojega plemena in vsakomur, ki sede pod njegovo kronjo, udeno
omili njegove teave in stiske. udeni kostanj ima v rtici simbolno vrednost,
saj je vsak edini list znamenje moi, dobrote in vere, od vsakega edinega je
v svetlih kapljah rosila ljubezen.
Drugi del rtice je pravljina sanjska podoba o iskanju zaklada. Napovedujejo
ga sanje o zlatih hroih, ki jih sanja enooka Marjeta. V nasprotju s podobo
kostanja in zlatih hroev je lik enooke Marjete zaradi svoje popaenosti grote-
sken. V modernejih knjievnih smereh so ustvarjalci s pomojo groteske po-
gosto prikazovali stvarni svet. Nasprotje torej tvorita udeni kostanj in enooka
Marjeta, pa tudi zaklad, ki ga pod kostanjem priakuje Marjeta, in mnoino
grobie, ki ga tam dejansko najde. Grozljiva podoba pokopalia, da ga na
svetu e ni bilo, e kae znailnosti ekspresionistinega sloga.
Za razumevanje sporoila sta pomembna zadnja dva odstavka, vsakega sestavlja
ena poved. Prvo izree lovek iz mnoice, ki pride gledat odkopane lobanje
in kosti. Neuniljiva, e kar udena ivljenjska mo torej raste iz mnogih
smrti. Morda si lahko udeni kostanj razlagamo kot slovenski narod, ki
svojo neuniljivo mo rpa iz preteklih rodov, iz smrti. Zadnja poved je
komentar pripovedovalca. Vojna v tej rtici izrecno ni omenjena, ta poved pa
napoveduje e ve smrti, kar za vojni as ni ni neobiajnega. Konno sporoi-
lo rtice bi torej lahko zapisali tudi takole: Prva svetovna vojna bo Slovence
hudo prizadela, saj bo povzroila e mnogo nesmiselnih smrti, vendar to
kljub vsemu ne bo ogrozilo obstoja slovenskega naroda, saj ta rpa ivljenj-
sko mo prav iz smrti.
k0 I N 0 L NL
0kIL
Personiika ija
Si bol
Sporoilo
22 22 23
RTICA je zelo kratka prozna zvrst, ki jo obiajno uvramo v pripovednitvo,
vendar najvekrat opie le majhen izsek iz ivljenja, vasih celo samo razpo-
loenje ali meditacijo, zato se mono pribliuje liriki. Postopek izgubljanja
zgodbe, znailen za rtico, se imenuje deepizacija.
IVAN CANKAR: ZA NARODOV BLAGOR
KRALJ NA BETAJNOVI
POHUJANJE V DOLINI ENTFLORJANSKI
HLAPCI
Cankar je med letoma 1897 in 1912 napisal sedem dram: Romantine dueJakob
RudaZa narodov blagorKralj na BetajnoviPohujanje v dolini entflorjanski
Hlapci in Lepa - ida. Prvi dve sta e precej zaetniki. Sledijo tiri njegove najpo-
membneje drame, e precej realistine, ki se zgledujejo pri Ibsenu. Oznaimo jih
lahko kot drubenokritine satire, saj se ukvarjajo z aktualnimi problemi sodobnega
asa. Zadnja Cankarjeva drama Lepa Vida je izrazito simbolistina.
Do konca 19. stoletja je bila izvirna slovenska dramatika slabo razvita. ele v obdobju
moderne dobimo pomembneje gledalike igre, in to predvsem izpod peresa Ivana
Cankarja, ki e danes velja za enega najboljih slovenskih dramatikov. To dokazujejo
vedno nove uprizoritve njegovih dram. Cankar je sicer v njih obravnaval bistvene so-
cialne, politine in moralne probleme svojega asa, vendar je teme in ideje znal tako
posploiti, da so njegove drame aktualne tudi e danes, ve kot stoletje po nastanku.
ankarjeva
dra atika
2 N k0 0v
0k
Zgodba
Drama Za narodov blagor je nastala e leta 1900, v knjini obliki je izla leta
1901. Z uprizoritvijo je bilo ve teav. V javnosti so kroile govorice, da je Can-
kar v dramskih osebah upodobil nekatere veljake slovenske liberalne stranke,
zato politini vrhovi in vodstvo gledalia uprizoritvi niso bili naklonjeni. Tako
je bila drama prvi uprizorjena ele leta 1905, pa ne v Ljubljani, ampak v Pragi.
Prva ljubljanska uprizoritev je bila ele konec leta 1906.
a narodov blagor je komedija v tirih dejanjih. Zane se s praznovanjem est-
desetletnice dr. Antona Grozda, liberalnega politinega veljaka, deelnega
poslanca in obinskega svetnika. Zbere se vsa bolja druba: obinski svet-
niki, literat Siratka, novinar uka ... Govor v ast dr. Grozdu je poln napih-
njene sveanosti in praznih fraz. Pridejo e drugi gostje, med njimi Grozdov
politini tekmec dr. Pavel Gruden, njegova lepa ena Helena in plemeniti
Gornik, bogat in vpliven lovek, ki ga tako Grozd kot Gruden elita pridobiti
na svojo stran. Pri tem ne izbirata sredstev; Grozd ga skua omreiti s svojo
neakinjo Matildo, eprav je ta e zaroena z juristom Kadivcem, Gruden pa
v boj polje kar svojo zapeljivo eno. Politina nasprotnika spletkarita drug
proti drugemu na enak nain, celo z istimi besedami. Ob koncu prvega dejanja
pride do popolnega razdora.
Drugo dejanje je polno spletkarjenja med taboroma. Grudnovka, ki je ves
as v ospredju, najprej hoe pridobiti novinarja uko, da bi pomagal s lanki
22 23
v asopisu uniiti nasprotni tabor, toda uka noe sodelovati. Vrh njeno poetje
dosee ob koncu dejanja, ko odkrito zapeljuje Gornika, vendar jo pri tem ovira
njen mo, ki postane ljubosumen in zane pozabljati na politino raunico.
Tretje dejanje se dogaja pri Gorniku, ki ga vsi ivahno obiskujejo, naivni, nerod-
ni in zmedeni Gornik pa ne ve, zakaj. Vsega mu je dovolj in sklene odpotovati.
Vrh komedije je zadnji, osemnajsti prizor tretjega dejanja. Grozd zahteva od
uke, naj mu zavee evelj s tem bo dokazal svojo podrejenost. Vendar uka
Grozdu zavee evelj na napani nogi, s imer izrazi svoj upor in preprianje
o nujnosti drubenih sprememb. V etrtem dejanju se uka kot oseba na odru
ne pojavi ve, vendar se dogajanje razplete predvsem z njegovo pomojo. Or-
ganizira namre delavske demonstracije, Grozd in Gruden se prestraita jezne
mnoice, ki ji je uka odprl oi, skleneta premirje, da bi se lahko z zdruenimi
momi postavila po robu skupnemu sovraniku.
Podnaslov Cankarjeve satire je Komedija v tirih dejanjih. V njej najdemo prvi-
ne znaajske, besedne in situacijske komike.
Znaajska komika je usmerjena v smeenje doloenih znaajskih lastnosti,
predvsem koristoljubja in hinavine oblastnikov ter potuhnjenosti, priliznje-
nosti in kleeplaznitva njihovih prisklednikov.
Besedna komika je oitna e v naslovu, saj imajo osebe polna usta rodoljubnih
fraz, predvsem pa izrecno poudarjajo, kako se ves as trudijo za narodov bla-
gor, v resnici pa imajo pred omi le osebne koristi. Tudi sprememba v nainu
govora, kot jo prikazuje prvi odlomek, deluje komino. Nekatere osebe imajo
smena imena (npr. literat Siratka, poet Stebelce).
Situacijsko komiko opazimo v spletkarjenju oseb, ljubezenskih zapletih ...
Povezana je predvsem s plemenitim Gornikom, ki ga imajo vsi za nekaj, kar
v resnici ni (kar je podoben motiv kot v Gogoljevi komediji Revizor). Vsi se zelo
trudijo za njegovo naklonjenost, njemu pa dolgo sploh ni jasno, kaj od njega
elijo, kar je vir kominih situacij.
V komediji a narodov blagor je satirina ost usmerjena proti politinim velja-
kom, ki jim v boju za oblast nobena spletka ni preve umazana in nobena
fraza preve napihnjena. Cankarju ni lo za to, da bi osmeil katerega od
politikov svojega asa, kot so mu oitali, ampak je hotel prikazati tipe oseb in
naine ravnanja, kakrne lahko sreamo v vsakem asu.
Satirina
ko edija
Zgodba
kk N
LI N0v/
Drama Kralj na Betajnovi je bila objavljena leta 1902, uprizorjena pa leta
1904.
Dogajanje je postavljeno na slovensko podeelje, ki se je konec 19. stoletja
mono razslojilo na peico bogatih gruntarjev in podjetnikov ter mnoico za-
dolenih kmetov in brezposelnih obrtnikov. Naslovna oseba je Joef Kantor,
posestnik, gostilniar in lastnik opekarne na Betajnovi. Obogatel je z umaza-
nimi dejanji, govorilo se je celo, da je umoril svojega bratranca in se polastil
njegovega premoenja, njegovo her Nino pa namerava poslati v samostan. Ne
mara, da govori z ljudmi, saj se spominja, kako je pred tirimi leti sliala oetov
krik. Zaradi njegovega bogastva in vpliva se Kantorja vsi bojijo, tudi druina
ves as ivi v strahu pred njegovim nasiljem. Kantor pa hoe e ve, zato se je
24 24 25
odloil, da bo kandidiral za poslanca. Pri tem rauna na upnika, za pomo pa
se mu bo oddolil z novim upniem. Prvi, ki se Kantorju postavi po robu, je
Maks Krnec, tudent, ki se je po dalji odsotnosti vrnil na Betajnovo. S Kan-
torjevo herjo rancko sta bila pred njegovim odhodom zaljubljena, nato pa
se je rancka na oetovo zahtevo zaroila z Bernotom, posestnikom iz okolice.
Maks hoe Kantorju zastaviti pot in se mu maevati, ker je uniil njegovega
oeta. V minici, prizoru razkritja, s sugestijo dosee, da se Kantor izda kot mo-
rilec Nininega oeta. Maks mu zagrozi, da bo razkril njegova dejanja. Kantor
ne mara, da bi se pred volitvami o njem razirile neprijetne govorice. Ko Maks
odide, mu sledi in ga ubije z Bernotovo puko. Druina se zgroena umika
morilcu. Kantor v trenutku slabosti prizna zloin, a niti sodnik niti njegov
pomonik mu ne verjameta. Prepriana sta, da je Bernot ubil Maksa zaradi lju-
bosumja. Kantorjev predvolilni zbor se kona s Kantorjevim zmagoslavjem. Vsi
vedo, da je brezobziren in nasilen, zato molijo. Njegova pot navzgor je odprta.
Drama ima tri dejanja. Med vsemi Cankarjevimi dramami ima najbolj napeto
dramsko dogajanje. Tako v zgradbi kot v vsebinski zasnovi je drama blizu Ibse-
novi dramatiki, predvsem Stebrom drube. Vrh dosee v drugem dejanju, ko se
v besednem dvoboju spopadeta Kantor in Maks Krnec (antagonist in protago-
nist). Kantor tedaj spozna, da je Maks ovira, ki jo mora odstraniti.
Kantor je naslovna dramska oseba. Kot brezobziren povzpetnik, ki je na poti
do cilja pripravljen iti prek trupel, je nosilec niejanske volje do moi, kar
ga postavlja nad obiajna moralna naela in oitke vesti. eprav iz dramskega
konflikta izide kot zmagovalec, je negativen lik. Pozitivni dramski lik je Maks
Krnec, zagovornik pozitivnih moralnih vrednot, kot so potenje, resnica, so-
utje, ponos, svoboda, nepodkupljivost. V Kantorju hoe zbuditi vest, vendar
tudi sam postane njegova rtev.
Drama je torej predvsem prikaz dveh razlinih moralnih principov, katerih
nosilca sta Kantor in Maks, pa tudi satira na drubene institucije, ki zara-
di podkupljivosti, nesposobnosti in zaslepljenosti dopuajo moralno sporno
ravnanje. Kantor lahko vlada (je kralj na Betajnovi), ker si ljudje (veliko jih
je ekonomsko odvisnih od njega) iz strahu ali iz brezbrinosti zatiskajo oi, pa
tudi zato, ker mu to omogoata cerkev in sodstvo.
Zgradba
Zgodba
Ideja
Dra ski
konlikt
0 u NL
v 0 /N/
LNI 0k N k/
arsa Pohujanje v dolini entflorjanski je bila objavljena leta 1907 in takoj
nato tudi uprizorjena. Nekatere motive je Cankar e prej uporabil v godbah
iz doline entlorjanske.
V upanovi krmi se zberejo rodoljubi iz doline entflorjanske (upan, u-
panja, notar, dacar, ekspeditorica, tacunar, cerkovnik), ki dale naokoli slovijo
po svojih ednostih. Zaskrbljeni so, ker je v dolino priel umetnik in razbojnik
Peter z lepo spremljevalko Jacinto in se naselil v zapueni kolibi. Uitelja
viligoja so poslali, da si pohujanje ogleda na lastne oi, zdaj pa ga akajo, da
jim bo poroal, kaj je videl. Da bi se uprli neistosti, ustanovijo drubo razli-
nih ednosti. Uitelj viligoj se vrne v spremstvu Konkordata, ki je priel iz
rancije zato, da bi spoznal po ednosti slovee entflorjance. V resnici je sam
zlodej, ki se nadeja, da bo v dolini entflorjanski pridobil veliko du za pekel.
24 25
Ker je viligoj preve srameljiv, Konkordat pove zbranim, kako je Peter sedel
na blazini in stiskal k sebi precej razgaljeno lepotico Jacinto. Rodoljubi se drug
za drugim izmuznejo, saj bi vsak rad na lastne oi videl pohujanje. Izkae pa
se, da entflorjanci nikakor niso tako ednostni, kot se kaejo navzven. Peter
(ki je v resnici razbojnik Kritof Kobar) je priel, da bi jih izsiljeval. Trdi, da je
novorojenek, ki je bil pred dvajsetimi leti najden v dolini entflorjanski, in
vsakega od njih razglasi za svojega oeta/mater. Vsi so ga pripravljeni boga-
to nagraditi za molk, obenem pa se ves as motajo okoli njegove kolibe in si
poeljivo ogledujejo Jacinto. Peter od vsakega zahteva, naj v znak podlonosti
Jacinti poljubi nogo, kar entflorjanci prav radi storijo, od upana pa zahteva e
zapuen grad v blinjem gozdiu. Medtem pride v dolino popotnik Peter, ki je
pravi najdenek iz doline entflorjanske, pojavi se andar in povprauje po Kri-
tofu Kobarju. Peter in Jacinta na svojem gradu priredita svatbo. Zlodej aka
na goste; zelo je razoaran, ker v dolini entflorjanski ni nikogar, ki bi ga lahko
pohujal. Povabljeni rodoljubi jedo in pijejo, zlodej igra na gosli, Jacinta pa jim
zaplee. Popotnik lanemu Petru naznani, da na grad prihaja andar, zato Peter
in Jacinta pobegneta z vozom. Zbei tudi popotnik Peter. entflorjanci zdaj
izvedo, kdo je bil Peter. Kljub vsemu, kar se je zgodilo, so prepriani, da so tako
ednostni, kot so bili prej. Navdueni zapojejo pesem svetemu Alojziju.
Pohujanje, farsa ali burka v treh dejanjih, je manj realistina kot doteda-
nje Cankarjeve drame. Od realistine dramatike se razlikuje predvsem po
fantastinih in grotesknih prvinah ter tevilnih simbolih. Poetini prvi pri-
zor drugega dejanja, dialog med Petrom in Jacinto, je celo napisan v verzih.
V drami najdemo razline vplive, od ljudske burke do Gogoljevega Revizorja
(prilek, ki ni to, za kar se izdaja, in na koncu pobegne) in ildove Salome
(Jacintin ples).
Dolina entflorjanska s svojimi prebivalci je prispodoba Slovenije in njene
malomeanske ozkosti, dvolinosti in provincialnosti. entflorjance, ki ve-
inoma niti nimajo imen, ampak so oznaeni s svojim drubenim poloajem,
doloa predvsem njihova dvojna morala, saj se navzven kaejo kot ednostni
in pokonni rodoljubi, v resnici pa so malenkostni, hlapevski in polni pregreh.
Druga pomembna tema, s katero Cankar povee satirino podobo slovenske-
ga malomeanstva, je poloaj in vloga umetnika v drubi. Malomeanska
druba umetnost zavraa kot tujo in pohujljivo. Peter je umetnik in razbojnik,
oboje ga po merilih entflorjancev doloa kot loveka z drubenega roba. Zanje
je pohujljivec, za katerega ni prostora v spodobni drubi, a zaradi njihovega
hlapevstva in hinavine jih z lahkoto izsiljuje in si jih podredi. Umetnost je za
entflorjance zakrpana suknja neistosti in drugih nadlog. A ko pride med
entflorjance v podobi prelepe Jacinte, ki je niti zlodej ne more pohujati, jih
neustavljivo privlai. Pohujljiva ni umetnost, ampak tisti, ki jo v imenu nemo-
rale obsojajo in preganjajo.
Zgradba in slog
Motivi si boli
ideje
26 26 27
ARSA ali BURKA je bila v srednjem veku groba komina igra, ki je najve-
krat temeljila na situacijski, telesni in preprosti besedni komiki. Razvila se je
predvsem v ranciji (urka o jezinem dohtarju, 15. stol.). Njen namen je bil
predvsem zabavati obinstvo. Vplivala je na renesanno commedio dellarte in
v 17. stoletju na Molira. Najbolj znana slovenska farsa je Pohujanje v dolini
entlorjanski Ivana Cankarja, a to ni ve preprosta ljudska burka, saj je preple-
tena z grotesknimi, poetinimi in simbolistinimi prvinami.
Cankar je Hlapce napisal jeseni leta 1 v Sarajevu, ko je dva meseca bival pri
bratu Karlu, ki je bil tam duhovnik. Iz Sarajeva se ni ve vrnil na Dunaj, ampak
se je preselil v Ljubljano.
Stvarno ozadje drame je as po volitvah leta 17, na katerih je Cankar tudi
sam sodeloval. Zmagala je klerikalna stranka (Slovenska ljudska stranka) in leta
1908 so se zaeli napadi na liberalno mislee izobraence, predvsem na uitelje.
Posledica takega vzduja je bilo mnoino vkljuevanje uiteljev, ki so se prej
razglaali za napredne, v Slovensko ljudsko stranko, saj so kot lani te stranke
imeli razline privilegije, tudi vije plae in druge materialne ugodnosti. Svoje
poetje so opravievali s tem, da se pa morajo prilagoditi drubenim razme-
ram.
V knjini obliki je drama izla leta 1910 in bila predvsem iz uiteljskih vrst
delena ostrih kritik, saj so jo razumeli kot napad nase. Do uprizoritve zaradi
prepovedi vladne cenzure v asu Cankarjevega ivljenja ni prilo. Hlapce so
prvi uprizorili v Trstu leta 1919, e istega leta pa tudi v Zagrebu in Ljubljani.
Prvo dejanje se dogaja na gostilnikem vrtu pred upanovo hio, kamor drug
za drugim prihajajo uitelji, naduitelj, upan in zdravnik. Pogovarjajo se
o volitvah in modrujejo o narodu. Veina navdueno priakuje zmago liberalne
stranke. Uitelj Jerman pa je kritien do politine stvarnosti. Zaveda se, da je
vseeno, kdo zmaga, saj gre tako klerikalcem kot liberalcem le za oblast, ne za
interese naroda. (Narod si bo pisal sodbo samne rak mu je ne bo in ne talar!)
Najbolj navduen med vsemi je uitelj Komar, ki je e tri dni pijan in kar
divja zaradi velike zmage liberalcev, ki je po njegovem preprianju e dobljena.
Uitelja Hvastjo, ki je tudi v asih, ko je vladala liberalna stranka, ostal zvest
svojemu katolikemu preprianju, grobo ali z menarjem in mevo. Nato pri-
de potar s presenetljivo novico zmagali so klerikalci.
Drugo dejanje poteka v oli. Prej svobodomiselni uitelji so se ez no prilago-
dili novim razmeram in svoje ravnanje opravievali z narodovo voljo. Najbolj
opazna je preobrazba pri Komarju, ki v knjinici vneto ie pohujljive knji-
ge. Hvastja od njega zahteva, da klee prosi odpuanja za izreene alitve. To
Komar tudi stori in se s tem globoko ponia. upnik, predstavnik nove oblasti,
da uiteljem jasno vedeti, da od njih priakuje pokorino. Jerman je edini, ki
ne kleeplazi pred njim, in edino njemu upnik spotljivo see v roko, vendar
priakuje, da bo ubogal ukaze, emur se Jerman upre.
Tretje dejanje se dogaja pri Jermanu doma. Jerman in kova Kalander se pogo-
varjata o napovedanem zborovanju, na katerem naj bi ustanovili izobraevalno
/
Zgodba
26 27
drutvo. eprav ju somiljeniki zapuajo, Jerman vztraja, da zborovanje mora
biti, saj hoe vsem dokazati, da se ni uklonil. Nato Jermana obie upnik in ga
e enkrat skua pregovoriti, naj prizna njegovo oblast. Namigne mu, da ga sicer
aka prisilna premestitev v hribovsko vas Goliavo. Jermanova mati, zelo verna
enska, sina na kolenih prosi, naj uboga upnika. Jerman tega ne more storiti,
zato se v njem vse bolj razraa obutek krivde.
etrto dejanje se dogaja v krmi. Komar Jermanu pove, da med ljudmi zbira
podpise za njegovo premestitev na Goliavo. Zborovanja se udelei le malo do-
bronamernih ljudi, veliko pa je nahujskanih proti Jermanu, nekateri so pijani.
Jerman zbrane nagovori mirno, a mora ves as posluati aljive medklice. Ko
pa nekdo pripomni, da mu umira mati, on pa preklinja Boga, se ostro odzove
(Hlapci! a hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapevanje!). Pred
razjarjeno mnoico ga rei Kalander.
Peto dejanje se odvija tik pred boiem v Jermanovi sobi. Jerman se odpravlja na
Goliavo. Uitelja Geni in Hvastja se prideta poslovit od njega. Pri njem je tudi
uiteljica Lojzka, ki ga ljubi in mu eli pomagati. Jerman je doivel psihini
zlom in razmilja o samomoru. Medtem je pri Jermanovi bolni materi zdravnik.
Jermanu pove, da mati umira, kar v njem e povea obutek krivde, saj misli,
da je s svojim ravnanjem materi skrajal ivljenje. K materi pride upnik, ki Jer-
manov obutek krivde e zaostri. Sklene, da se ne bo ve bojeval, kar pove tudi
Kalandru. V zadnjem prizoru je Jerman sam. Negibno, oitno e mrtvo mater
prosi usmiljenja in blagoslova za na pot. Nato vzame v roke revolver, v tistem
trenutku pa zaslii Lojzkin in materin glas, kar ga spet priklie v ivljenje.
Najpomembneji osebi v drami sta uitelj Jerman in upnik, ki sta nasprotna
pola v osrednjem dramskem konfliktu.
Jerman je pokonen in poten lovek, socialist, preprian o nujnosti drubenih
sprememb, ki jih je mogoe dosei le z ozaveenim in bolje izobraenim ljud-
stvom. Njegova naloga je torej napraviti iz hlapcev ljudi. Vendar Jerman ni
le oster kritik, ampak tudi tragina oseba, saj je rtev zunanjih in notranjih
sil, ki jih ne more obvladati. Njegov tragini zlom ni le posledica konflikta
z upnikom, ampak predvsem Jermanovega obutka krivde zaradi matere. Jer-
man je sicer moralno izrazito pozitiven, a notranje ibek lik, zato je njegov boj
z zlaganim naprednjatvom, duhovno omejenostjo in hlapevstvom brezupen.
upnik je veliko trdneji in moneji od Jermana. Spotuje ga veliko bolj kot
njegove uiteljske kolege, ki kleeplazijo pred njim, vendar ne more dopustiti,
da bi uporni uitelj spodkopaval njegovo oblast. V spopadu z Jermanom brez
obotavljanja izrabi njegovo ibko toko, to je njegov odnos do matere, in sicer
tako, da v njem nartno podpihuje obutek krivde. upnika bolj kot vera zani-
ma oblast. Vero uporabi kot sredstvo manipulacije.
Uitelji imajo v drami razline vloge, vendar pa se v boju za vsakdanje preivetje
vsi tako ali drugae prilagodijo drubeni stvarnosti. Njihova glavna znailnost
je torej oportunizem. Ta se najhuje izrazi pri Komarju, Minki in naduitelju,
ki so iz navduenih naprednjakov ez no postali gorei klerikalci, v resnici
pa niso ne eno ne drugo. Lastnega preprianja sploh nimajo. Uiteljica Geni
je naslikana bolj simpatino, njen lik ponazarja brezbrinost razumnikov ob
pomembnem zgodovinskem dogajanju (Naprednjatvo je dobro, nazadnjatvo
Dra ske osebe
28 28 29
je dobro, najbolje pa so peene pike!). Vendar pa ona ne opravlja uiteljskega
poklica zaradi preivetja, ampak zato, da se ne bi dolgoasila. Uitelj Hvastja je
poten, ponien in miren lovek, ki ves as govori o tem, da ima eno in otroke
e lovek hoe preiveti, mora pozabiti na ideale. Morda v njem lahko vidimo
Jermana po zlomu, ko bo opustil svoj politini boj in se umaknil v zasebnost.
Najsvetleji lik med uitelji je Lojzka. Tudi ona se je v boju za kruh prisiljena
prilagoditi novim razmeram. Svojo ivljenjsko mo rpa iz ljubezni do Jermana
in ob koncu drame predstavlja reitev tudi zanj.
Med pomembnimi osebami je e kova Kalander, ki v drami predstavlja delav-
stvo. Kalander najprej sledi Jermanovim idejam, ob koncu drame, po Jerma-
novem zlomu, pa postane njihov nosilec. Delavci si bodo morali svoje pravice
izbojevati sami. To spozna tudi Jerman, ki se od Kalandra poslovi z besedami:
Ta roka bo kovala svet ...
Idejo nakazuje e naslov drame. Hlapci so ljudje, ki se prostovoljno podre-
jajo oblastnikom, nekateri iz koristoljubja, neuke mnoice pa zato, ker
oblast z njimi manipulira. Hlapevstvo je lastnost, ki jo Cankar v tej drami
raziri na ves slovenski narod. Ideja Hlapcev se res navezuje na politine in
socialne razmere v prvem desetletju 20. stoletja, a je aktualna tudi v vsakem
drugem asu. Boj za preivetje ljudi tudi danes sili v hlapevanje. Zaradi elje
po lagodnem ivljenju so mnogi pripravljeni ez no zamenjati politino stran-
ko in pozabiti na resnice, ki so jih e prejnji dan glasno zagovarjali.
Ideja
SLOVENSKA KNJIEVNOST
V PRVI POLOVICI 20.
STOLETJA
IZBRANA BESEDILA:
Sreko Kosovel: Ekstaza smrti ali Nokturno; Kons. 5 ali Pesem t. X
Karel Destovnik - Kajuh: Bosa pojdiva ali Matej Bor: Sreanje
NOVO

France Balanti: Zasuta usta ali Neisti as
NOVO

Ivan Hribovek: Jabolko na mizi ali Osamelost
Preihov Voranc: Samorastniki ali Boj na poiralniku
NOVO

Miko Kranjec: Reonja na svojem ali Povest o dobrih ljudeh
Vladimir Bartol: Alamut ali Al Araf
Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi
28 29
V tem tematskem sklopu je za maturo 2013 namesto pesmi osa pojdiva K. Destovnika - Ka-
juha ali Sreanje V. Pavia Mateja Bora (str. 165166) ena od pesmi Franceta Balantia
(Zasuta usta ali Neisti as) ali ena od pesmi Ivana Hribovka (Jabolko na mizi ali same-
lost), namesto Preihovega besedila Samorastniki ali oj na poiralniku (str. 166169) pa novela
Mika Kranjca Reonja na svojem ali njegova dalja pripoved Povest o dobrih ljudeh.
FRANCE BALANTI: ZASUTA USTA
NEISTI AS
France Balanti (19211943) je pred vojno pripadal skupini mladih katolikih pes-
nikov, ki so se zbrali okrog literarne revije Dom in svet. Rodil se je v Kamniku v de-
lavski druini. Po konani klasini gimnaziji se je vpisal na slavistiko. Leta 1942 so
ga Italijani zajeli med racijo in odpeljali v taborie Gonars, vendar so ga e ez nekaj
mesecev izpustili. Leta 1943 se je pridruil vaki strai v Grahovem ob Cerknikem je-
zeru, ki ji je poveljeval njegov prijatelj rance Kremar. Njegova odloitev je bila bolj
splet nakljuij kot posledica ideoloke opredelitve, saj je bil Balanti izrazito nepoli-
tien duh. Njegovo ivljenje se je konalo novembra leta 1943, ko so domobransko
postojanko v Grahovem napadli in pogali partizani.
Balanti je zael objavljati leta 1940 v reviji Dom in svet. Leta 1942 je pripravil pes-
niko zbirko Muevna steblika, vendar ni izla, ker je vsebovala tudi nekaj erotinih
pesmi, ki so bile za katoliko zalobo preve drzne. Leta 1944 je izla njegova zbirka
- ognju groze plapolam. Prva knjiga Balantievih pesmi po vojni je v Sloveniji izla
ele leta 1984 (Muevna steblika). Po vojni je namre zaradi politinih razlogov dolgo
veljal za prepovedanega pesnika, eprav njegove pesmi sploh niso ideoloko obarvane.
Najpogosteje Balantieve pesnike teme so ljubezen, smrt in doivetje Boga. Ker
so ga vznemirjale predvsem skrajnosti med utnostjo in duhovnostjo, je slogovno e
najbliji ekspresionizmu. Oblikovno so njegove pesmi precej tradicionalne. Napisal
je kar nekaj sonetov, ustvaril je celo sonetni venec.
Pesem Zasuta usta je nastala e leta 1940, vendar jo lahko razumemo kot slut-
njo pesnikove lastne tragine smrti nekaj let kasneje.
Pesem je na videz preprosta. Prva kitica prinaa stvaren motiv zapuenega
pokopalia: grobovi so brez kriev, prek razpadajoega zidu se razraa trta.
V drugi kitici si lirski subjekt predstavlja, kako je sam pokopan na tem poza-
bljenem pokopaliu. Ta podoba je e posebej pretresljiva, e upotevamo, da je
bil Balanti ob nastanku te pesmi star komaj devetnajst let. Grozo pred smrtjo
in praznino, ki jo zautimo v pesmi, pesnik skua presei z zadnjim verzom.
Smrt postane nekaj skrivnostnega, morda celo nedoumljivo lepega. Samo v
smrti morda lahko lovek najde popoln mir in lepoto.
K uinkovitosti pesnike izpovedi najve pripomore nenavadna in izvirna me-
taforika. V prvi kitici je to trta, ki ie lu z ugaslimi rokami, v drugi kitici
pa najbolj zbudi pozornost nenavadna besedna zveza no sveti.
2 uI u I
Motiv s rti
Metaore
3 3 31
NL / I/
e a vojne
Slogovna
sredstva
Molitev
Neisti as je ena zadnjih Balantievih pesmi; verjetno je nastala na zaetku
leta 1943, v asu, ko se je Balanti odloal, kako naprej. Konec leta 1942 se
je namre vrnil iz internacije v Gonarsu, prve mesece leta 1943 je preivel
v Ljubljani, nato pa se je marca pridruil postojanki vake strae v Grahovem.
To je ena redkih njegovih pesmi o krvavem, munem vojnem asu, v katerem
se je znael. Ta as je zanj poln trpljenja in bridkosti, kar lirski subjekt izrazi
s preprosto, a ekspresivno metaforiko v prvem delu pesmi (trpkost pelina,
preteak mi oprtal ivljenja si ko, trpim kakor rna ivina) in poudari z retori-
nim vpraanjem v zadnjem verzu druge kitice, e bolj pa z vzklikom v zadnjem
verzu tretje kitice, ki ga izostrita medmet in geminacija joj, kaken, kaken je
as, ki sem mu gost!. V tem asu je lirski subjekt le gost, obuti ga kot nekaj vsi-
ljenega, neznosnega, tujega, neistega. Neistost v etrti in peti kitici izrazi
z grobimi, veristinimi besedami in besednimi zvezami (poreti, goltati blato,
krvavo arenje, bolj gnusno kot dah neiste bolezni). Ta trpei krik pa izraa tudi
disharmonina glasovna podoba pesmi (ritem, trdi, hreei glasovi).
Celotna pesem je oblikovana kot molitev, kot nagovor, kot pronja Bogu. Lir-
ski subjekt ne najde odgovora, zakaj je bil pahnjen v kaotini vojni as, uti e,
kako pada, kako ga neloveki as poira, srka vase (zadnja kitica), zato Boga
prosi, naj udari, naj kona muno ivljenje, ki ga ne mara iveti.
IVAN HRIBOVEK: JABOLKO NA MIZI
OSAMELOSTI
Ivan Hribovek (19231945) se je rodil v Predtrgu pri Radovljici, se najprej olal
na kofijski gimnaziji v entvidu, nato pa na klasini gimnaziji v Ljubljani. Zaradi
vojne je nekaj asa obiskoval nemko gimnazijo v Kranju, maturiral pa je ele leta
1943 v Beljaku. Nato je, dokler je bilo mogoe, na Dunaju tudiral klasine jezike in
francoino. Grozil mu je vpoklic v nemko vojsko, kamor ni hotel, saj je bil zaveden
narodnjak. Odpor proti okupatorju je podpiral, nekaj asa je tesno sodeloval tudi s kr-
anskimi socialisti, ki so bili med ustanovitelji Osvobodilne fronte, vendar se zaradi
svoje katolike vzgoje in spleta nakljuij ni odloil oditi v partizane. Vpoklicu v nem-
ko vojsko se je nato izognil tako, da se je decembra leta 1944 prikljuil gorenjskim
domobrancem. Po vojni je bil najprej v Vetrinju na Korokem s skupino beguncev,
ki so jo zavezniki vrnili v Ljubljano, nato pa je za njim izginila vsaka sled. Najbr je
konal v enem od pomorov slovenskih domobrancev.
Hribovek je bil zelo razgledan, veliko je bral romantine, novoromantine in sodob-
ne pesnike, dobro je poznal antino knjievnost. Precej je nanj vplivala Kocbekova
revija Dejanje, kjer je e leta 1940 tudi objavil eno svojih pesmi. Januarja 1944 je zael
pripravljati svojo prvo pesniko zbirko, a ni izla. Po vojni je bil Hribovek kljub svo-
jemu pesnikemu talentu prezrt. Njegove pesmi so najprej izle med slovensko emi-
gracijo v Argentini (Pesem naj zapojem), doma pa pod naslovom Pesmi ele leta 1990.
3 31
0 k0N
/2/
V Hribovkovi poeziji najdemo zelo razline vplive. Visoko je cenil nemkega
romantinega pesnika Hlderlina, francoske dekadente in simboliste (Baude-
laire, Raimbaud, Verlaine), pa tudi sodobneje pesnike, ki so se e naslanjali
na simbolizem, npr. Rilke s svojo predmetno pesmijo. Tudi pesem Jabolko na
mizi opisno predstavlja stvarni motiv, ki pa skriva simbolne pomene. Nekoliko
je nanj vplival tudi ekspresionizem, vendar se je e priblieval novi stvarno-
sti, kot se kae v Kocbekovi pesniki zbirki emlja, ki je izla leta 1934. Te-
nja k novi stvarnosti se kae predvsem v njegovih zadnjih pesmih, med katere
spada tudi Jabolko na mizi. Nova stvarnost se je zaela v likovni umetnosti, ki je
s tenjo k predmetnosti nasprotovala ekspresionistini patetiki. Tudi v knjiev-
nosti estetika predmetnosti pomeni vraanje k stvarnim, konkretnim motivom.
Hribovkova metaforika je izvirna, tudi nenavadna, vendar ne patetina. V pes-
mi Jabolko na mizi za motivi iz predmetnega sveta zaslutimo tesnobo in nemir
loveka, pahnjenega v razklani svet vojne in nasilja.
Pesem samelost je nastala med vojno. Hribovek jo je leta 1944 uvrstil
v zbirko Pesmi. V prvem razdelku te zbirke je nekaj pesmi o vojnem asu, ena
od teh je tudi samelost.
Vojna vihra v tej pesmi ni povezana le s pesnikom (lirskim subjektom) samim.
V mrtvi temi se spominja nekdanjih prijateljev in tovariev, njihovega dru-
enja in mladostnike vere v prihodnost, v svet, ki ga brez njih ne more
biti. Zdaj ni nikogar ve, razgubili so se, mnoge je krvavi as e ugonobil. Svet,
v katerem so zrasli, je vojna opustoila, razdejala (razstreljena so pota, izkopani
bregovi, razbite vasi), v ta krvavi as je bila pahnjena celotna njegova gene-
racija. Od tod obutek skrajne osamelosti v zadnji kitici: niesar ni ve, niti
znanega sveta niti sanj o prihodnosti, ki naj bi jo ustvarila njegova generacija,
nobenih iskanj, upov in ljubezni ne bo ve. Pesem se kona z nedoloeno slut-
njo lastnega konca in s prividom tistega, s imer bo zaznamovan as, ki prihaja.
0 L 0 I
ragika rtvovane
genera ije
MIKO KRANJEC: REONJA NA SVOJEM
POVEST O DOBRIH LJUDEH
Miko Kranjec (19081983) se je rodil v prekmurski vasi Velika Polana v revni dni-
narski druini. Obiskoval je madarsko osnovno olo. Kot nadarjen uenec je bil spre-
jet v ljubljansko Marijanie. Leta 1930 je maturiral na klasini gimnaziji in se nato
vpisal na slavistiko, vendar je tudij kmalu opustil. Vrnil se je v Prekmurje in se odloil
za poklic novinarja in knjievnika. Na zaetku leta 1941 je bil iz politinih razlogov
interniran v Srbijo, a se je kmalu vrnil. Do leta 1944, ko je el v partizane, je ilegal-
no ivel v Prekmurju in bil eden od vodilnih organizatorjev osvobodilnega gibanja.
Po vojni je delal v knjinih zalobah in opravljal razline politine funkcije. Umrl je
v Ljubljani.
Kranjec je pred drugo svetovno vojno najve pisal o prekmurskem malem loveku,
ki ga pesti revina, po njej pa tudi o narodnoosvobodilnem boju. Med njegovimi
bolj znanimi deli so romani s ivljenja (1935), Povest o dobrih ljudeh (1940),
32 32 33
Mladost v movirju (1962), Strici so mi povedali (1974) in zbirke kratke pripoved-
ne proze ri novele (1935), Imel sem jih rad (1954), Kruh je bridka stvar (1959),
Anketni listi malega loveka (1974).
Novela (ali povest) Reonja na svojem je nastala jeseni leta 1933, izla pa
v zbirki Tri novele leta 1935. Preihov Voranc je bil kritien do misli, da je zem-
lja za loveka blagoslov. Miko Kranjec pa je pogosto izhajal prav iz te ideje. To
nam dokazuje Reonja na svojem, pa tudi druga besedila, kot je npr. roman s
ivljenja, ki je izel istega leta.
Zgodba se dogaja v Prekmurju po prvi svetovni vojni. Joef Reonja, dninar
in sezonski delavec, se po tirih letih, ki jih je preivel kot vojak, vrne domov.
Njegov sosed, bogati idovski trgovec Bergmann, se v dneh, ko Prekmurje
pretresa revolucionarni nemir, prestrai razbijanja in ropanja. Reonjo prosi,
naj mu pomaga skriti premoenje. Reonja je previden, nikomur se noe zame-
riti, zato idu ne odree pomoi. Ko pa po nakljuju vidi, kam je Bergmann
skril zabojek z denarjem, ni ne pomilja in zabojek ukrade. Kadar se mu
oglaa vest, si govori, da je id svoje premoenje pridobil z goljufanjem in
oderutvom. Ukradeno bogastvo skrije in ga ne omeni nikomur, niti svoji eni.
ez nekaj asa z agrarno reformo razdelijo grofovsko zemljo. Reonji so se
konno izpolnile davne sanje, da bi imel svojo zemljo. S tem se je ivljenje
Reonjeve druine mono spremenilo. Reonja misli le e na zemljo, pozabi pa
na medloveke odnose, zato se mu druina povsem odtuji. Z ukradenim de-
narjem nakupi orodje in ivino, sasoma sezidajo celo novo hio. Ko je stareji,
se mu zaradi kraje vse pogosteje oglaa vest. Vse vekrat se mora preprievati,
da je bila tatvina pravina.
Zgodba se nekega majskega dne kona z Reonjevo smrtjo. Njegova smrt ni
dramatina, ni tragina, ampak naraven zakljuek ivljenja, saj se vsako ivlje-
nje prej ali slej kona.
Teie pripovedi, ki ga nakazuje e naslov, potrdi pa njen zakljuek, je razmer-
je lovek zemlja. V ospredju je osebna usoda malega loveka, ki jo usmerjajo
drubene spremembe. Reonji se z agrarno reformo uresniijo sanje, saj dobi
zemljo, a to bistveno vpliva na njegov znaaj. Zanj je zemlja nekaj svetega, vse
druge ivljenjske vrednote so v primerjavi z njo nepomembne. e pred smrt-
jo misli le na zemljo in skua svoj odnos do nje prenesti na potomce. Drugi
problem, ki ga pripovedovalec postavlja pred bralca, je etine narave. Reonja
krajo denarja opraviuje pred sabo z nejasnimi predstavami o drubeni pra-
vinosti, vendar sam pri sebi ve, da je prekril drubeno in moralno normo.
Reonja je zelo delaven, obenem pa zvit, prilagodljiv in ne preve pogumen,
predvsem pa je zaradi kraje njegov lik moralno problematien. Pripovedovalec
torej malega loveka ne idealizira, ampak ga skua prikazati objektivno,
z vsemi slabostmi in napakami.
S Kranjcem je pred slovenskega bralca prvi stopil prekmurski mali lovek, ki se
v marsiem razlikuje od knjievnih likov drugih socialnih realistov, npr. Preiho-
vega Voranca. Kranjevi liki so sicer prav tako revei, postavljeni v stvaren as in
prostor, ki se vztrajno trudijo, da bi sebi in druini zagotovili vsaj vsakdanji kruh,
vendar pa so manj dejavni in se redko odkrito uprejo. Prepuajo se toku ivlje-
kL 0N N
v0L
e e in ideje
Zgodba
Kranjev
so ialni
reali e
32 33
Slogovne
posebnosti
nja, a so tudi iznajdljivi in si znajo pomagati s prilonostmi, ki se jim ponudijo.
Tudi v slogu se Kranjeve pripovedi razlikujejo od drugih socialnih realistov.
Lahko bi rekli, da gre pri Kranjcu za lirski tip socialnega realizma. Lirizacija
je opazna predvsem v opisih narave, pa tudi v metaforah (npr. Njeno srce se je
koatilo kakor bezgov grm spomladi. Katica je hodila po sobi kakor miselin v res
nici je bila sama misel.). Za Kranjevo pripoved je znailna tudi refleksivnost,
saj se ves as prepleta s ustveno obarvanim razmiljanjem o zemlji, ljubezni, i-
vljenju ... Ritem pripovedi je poasen in melodien, kar literarna zgodovina pri-
pisuje melanholinemu prekmurskemu znaaju in mehki, iroki ravnici prek-
murske pokrajine.
Zaradi teh vsebinskih in slogovnih posebnosti je zgradba Kranjevih krajih
pripovedi precej ohlapna, pogosto bolj podobna povesti kot noveli.
Povest o dobrih ljudeh je Kranjec objavil leta 1 . V asu, ko je v Evropi
e divjala druga svetovna vojna, je bila lirina zgodba o pesmi, ljubezni, do-
broti in lepoti precej nenavadna, pa tudi precej drugana od Kranjeve social-
norealistine pripovedi, ki se posvea predvsem sodobni socialni problematiki
prekmurskega loveka. Literarna zgodovina Povest o dobrih ljudeh ocenjuje kot
umetniki vrh Kranjeve predvojne proze.
Osrednji osebi v pripovedi sta Joef in Ana Kotrca, edina stalna prebivalca
Murinega otoka. Povezuje ju udovita ljubezen, ki je pravzaprav vse, kar jima
je e ostalo. Njuna ljubezen in dobrota plemenitita vse v njuni bliini. Ana je
globoko, vendar naivno verna, saj npr. verjame, da vasih Bog pride na zemljo
med ljudi. Joef je realist, ganljivo skrben in pozoren do svoje bolehne ene in
prizanesljiv do njenega naivnega vedenja.
Peter Kotrca je Anin in Joefov vnuk, ki jemlje bogatim in daje revnim, revo-
lucionar, ki ga lovijo andarji, vendar ga nikoli ne ujamejo, ker mu ljudje vedno
pomagajo pobegniti. Kdaj pa kdaj obie svoje stare stare, vasih tudi tako
preobleen, da ga ne prepoznata. Ana ga povezuje z legendo o Kristusu, ki hodi
med ljudmi in jim pomaga v stiski, Joef pa razume, da se njegov vnuk zavzema
za pravineje drubene odnose. Pomembna razlika v Joefovem in Petrovem
razumevanju drube je ta, da Joef misli, da so socialne krivice dane od Boga,
Peter pa je preprian, da jih je ustvaril lovek.
Marta in Ivan Koren sta sezonska delavca, ki se vsako jesen zateeta h Kotr-
evima, da pri njiju prebijeta zimo. Marta je zelo lepa enska, ki se ob svojem
mou vedno bolj dolgoasi. Nemir jo kot lepo Vido ene v svet. Nazadnje jo
premami Peter Kotrca, da zapusti moa in her in se polna hrepenenja odpravi
v svet. Vendar je Peter, kot ga slika njena domiljija, le utvara. Njen mo Ivan
je dober lovek s skromnimi cilji. eli si miru in ustaljenosti, zato namerava od
Joefa kupiti kos zemlje in si zgraditi hiko. eno ima rad, vendar ve, da je ne
bo mogel zadrati.
Poleg Ane in Joefa je najsvetleji lik Povesti o dobrih ljudeh slepa Katica, ti-
rinajstletna Martina hi iz kratkotrajnega prvega zakona. Katica prelepo poje.
Z lepoto svoje pesmi vznemiri, oara dobre ljudi, ki jih ni pokvarila zavist.
V sovranem svetu, polnem zavisti, pa se ne more uveljaviti. Njena pesem ima
0vL I0 0 k/
u L
Osebe
34 34 35
simbolne razsenosti, saj predstavlja mo umetnosti. Katiina usoda je alostna,
saj utone v movirju, ko stee v gozd, da bi Petra posvarila pred andarji.
Povest o dobrih ljudeh se v epilogu spremeni v pravljico. Lastnosti posameznih
knjievnih oseb postanejo simboli. Marta se je spremenila v lepoto, Ivan v po-
tenost in dobroto, Katica v pesem, Peter Kotrca v upor. Ana in Joef Kotrca
sta postala ljubezen, ki ne more nikdar umreti, saj svet sloni na njej.
Glavni motivi Povesti o dobrih ljudeh so torej duhovne vrednote: ljubezen, do-
brota, lepota, pesem, poosebljene v posameznih knjievnih likih. Te vrednote so
moneje od razdiralnih drubenih sil, od razloveenja, ki ga je prinesla morija
druge svetovne vojne. Prepletanje stvarnega in pravljinega sveta v loveku zbuja
vero, da te vrednote niso mone le v pravljici, ampak tudi v resninem svetu.
Povest o dobrih ljudeh bi lahko opredelili kot idilino pripoved. Ves as se v njej
prepletata stvarno in pravljino. Glavne knjievne osebe so mali ljudje, baj-
tarji in sezonski delavci s svojimi vsakdanjimi ivljenjskimi stiskami. Pravlji-
ni okvir dajeta pripovedi predvsem zaetek in konec. Lirsko razpoloenje in
poetinost ustvarjajo zvoni uinki, kot je Katiina pesem, pa tudi subjektivni
opisi narave, ki pripoved prepojijo z nekaknim melanholinim razpoloenjem.
Taki odstavki se vekrat pribliajo ritmizirani prozi.
Motivi in ideja
Slog
SLOVENSKA KNJIEVNOST
V DRUGI POLOVICI
20. STOLETJA
IZBRANA BESEDILA:
Janez Menart: Croquis ali Celuloidni pajac
Tone Pavek: e enkrat glagoli ali Ciril Zlobec: Pobeglo otrotvo ali Lojze
Krakar: Med iskalci biserov I, IV, VI
NOVO

Kajetan Kovi: Juni otok ali Psalm
Dane Zajc: Veliki rni bik ali rni deek
Gregor Strnia: Veerna pravljica ali Vrba; ali Svetlana Makarovi: Poroka ali
Odtevanka; ali Marko Kravos: Zamejska alostna
Toma alamun: Stvari ali Mrk ali Gobice
Edvard Kocbek: rna orhideja ali Blaena krivda; ali Vitomil Zupan: Menuet
za kitaro; ali Pavle Zidar: Sveti Pavel
Lojze Kovai: Prileki ali Resninost
Dominik Smole: Antigona ali Primo Kozak: Afera
Drago Janar: Veliki briljantni valek; ali Matja Zupani: Vladimir ali Razred
Pravljinost
34 35
V tem vsebinskem sklopu je namesto pesmi e enkrat glagoli Toneta Pavka ali Pobeglo otrotvo
Cirila Zlobca ali Med iskalci biserov Lojzeta Krakarja (str. 193195) izbrana pesem Juni otok
ali Psalm Kajetana Kovia.
KAJETAN KOVI: JUNI OTOK
PSALM
Kajetan Kovi (1931) se je rodil v Mariboru, kjer je konal gimnazijo, nato pa v Lju-
bljani dotudiral primerjalno knjievnost. Sluboval je kot novinar in urednik.
Kovi je pisal pripovedna dela, zelo se je uveljavil kot pisec mladinske literature (Moj
prijatelj Piki Jakob, Maek Muri ...), predvsem pa je pesnik. Leta 1953 je bil soavtor
zbirke Pesmi tirih, e leta 1956 pa je izdal prvo samostojno pesniko zbirko Pre-
zgodnji dan, kasneje pa e Korenine vetra genjvodaLabradorPoletjeGlas ...
Kovi tudi prevaja, in sicer iz francoskega in nemkega jezika. Preernovo nagrado so
mu podelili leta 1978.
Na zaetku je bil Kovi predvsem pod vplivom novoromantine tradicije, e zbirka
Korenine vetra na zaetku estdesetih let pomeni odmik v bolj zaostreno bivanjsko
problematiko. V kasnejih pesnikih zbirkah prevladuje spoznanje, da je svet sestav-
ljen iz nasprotij, ki so vasih videti povsem nezdruljiva ( genjvoda), kljub temu
pa ga ves as spremlja dvom (kot v pesmi Juni otok). V zadnjih zbirkah se veliko
ukvarja z vpraanjem vrednot, ki osmiljajo njegovo ivljenje (ljubezen, pesni-
tvo). V pesnikem izrazu se je priblial zmernemu modernizmu, oblika pa je klasina,
z urejenim ritmom in rimo.
Pesem Juni otok je izla v zbirki Labrador (1976), ki predstavlja enega Ko-
vievih pesnikih vrhov. Labrador kot geografski pojem ni izbran nakljuno.
Gre za polotok na severu Kanade, med Hudsonovim zalivom in Atlantskim
oceanom. Ima strmo skalnato obalo, veliko jezer in gozdov ter zelo mrzlo, ostro
podnebje. Juni otok je oitno v nasprotju s pomenom, ki ga nosi lastno ime
Labrador. Nima imena, nima doloene zemljepisne lege, nekje v neznanem
morju je, mono pa je tudi, da sploh ne obstaja. Za Labrador vemo, da ima
severnjako neprijazno in mrzlo podnebje, juni otok pa v nas zbudi isto dru-
gane asociacije: bujno rastlinstvo, sonce, toplota, ivljenjska radost ... Juni
otok torej lahko razumemo kot ideal, po katerem hrepeni lovek.
Polotok Labrador in juni otok povezuje motiv morja. Do otoka je mogoe
priti le po morju. Pot je teka e rano zatiska sol, e huje skeli. Podobno
boleino povzroa tudi slutnja, da je otok (ideal) nedosegljiv, da ga morda
sploh ni, da je upanje zaman. Ves as se namre kae le kot pika na obzorju,
kot lisa, ki vedno znova utone v meglici in valovih. A konec pesmi je optimisti-
en. Mona zvezda je zvezda vodnica, ki kae pot, nova ladja pa nova pot, novo
upanje. Obstoj otoka (ideala) je odvisen predvsem od lovekove volje. Lahko bi
celo rekli, da je bolj kot resnien obstoj otoka pomembno, da lovek vanj trdno
verjame. To vero v pesmi izraa glagol biti. Je, glagol biti v 3. osebi ednine, je
prva in zadnja beseda v pesmi, ki je obenem tudi grafino poudarjena.
V pesmi najdemo nekaj slogovnih sredstev, ki pomembno vplivajo na ritem.
u N/0I0k
36 36
Poleg glagola biti je to predvsem mnogovezje, saj se ves as nizajo stavki in
stavni leni, povezani z veznikom in. Tako ustvarjen ritem je v skladu z vsebi-
no, saj ponazarja valovanje morja, pa tudi nihanje med upanjem, da otok je, in
strahom, da ga ni. Oblika pesmi je e precej tradicionalna, ima pet urejenih
kitic z oklepajoo rimo (a b b a).

Psal
Ideja
Zgradba in slog
PSALM je izvorno biblijska pesnika vrsta. Starozavezna Knjiga psalmov vsebu-
je 150 psalmov, religioznih pesmi, ki so jih peli ob spremljavi glasbil. Vsebinsko
jih delimo na himne, zahvalne, prnje in spokorne pesmi, pa tudi alostinke
in poune pesmi. Moderni psalm ni nujno verska pesem, najvekrat je pesem
v svobodni himnini obliki.
Psalm je ena zgodnejih Kovievih pesmi, ki je izla e v zbirki Korenine vetra
(1961).
Koviev psalm ni verska himna, ampak sveana pesem v himninem slogu.
V nasprotju z biblijskimi psalmi pa ne slavi boga, ampak nerazumnost ivali.
Nerazumnost je prednost, ki jo imajo ivali pred lovekom. ivali ne znajo
uporabljati jezika. lovek zna govoriti, a besede ljudi ne povezujejo, pa pa za-
strupljajo z nesporazumi. ivali sveta ne dojemajo z duhom, razumom, ampak
s utili, lovek pa sveta ne zna ve utiti. ivali so onkraj dobrega in zlega, saj
njihovo ivljenje uravnavajo nagoni. lovek se ne prepua nagonom, omeju-
jejo ga moralne norme. Vse tisto, kar loi loveka od ivali in ga povzdigne nad
njih, ni njegova prednost, ampak prekletstvo. ivali se ne spraujejo o svojem
razmerju do sveta, o smislu svojega bivanja, ne muijo jih moralni dvomi.
lovek pa se od nekdaj mui z vpraanji, na katera ne najde odgovorov,
zato ni sreen, vendar po srei ves as hrepeni. Lirski subjekt si zato v zadnji
kitici eli vrnitve v blaeno nezavednost, v stanje, ko se ne bi zavedal svojega
bivanja.
Pesem ima tiri trivrstine kitice, vsaka od njih je samostojna poved. Najopaz-
neje slogovno sredstvo v pesmi je paralelizem lenov, saj so te povedi po-
dobno zgrajene, vsebinsko se dopolnjujejo, vse se zanejo z besedo blaena.
Paralelizem lenov, ki je sicer znailno biblijsko slogovno sredstvo, v Kovievem
Psalmu ustvarja ritem in poudari kljune misli.