NAJBOLJŠA Skripta KMP!

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del
IZPISKI
Prvi del: KRIMINALITETA IN KAZENSKO PRAVO

Prvo poglavje: RAVNANJA IN SOCIALNOPATOLOKI POJAVI
I. DEVIANTNA RAVNANJA 1. Pojem deviantne a ravnanja lovekovo in drubeno ivljenje e !avlja ne kon"no #!evilo po a$e%ni& ravnanj' vedenj' delovanj in dejanj. ( nji$i %adovoljuje$o po!rebe in opravlja$o dolno !i. Po!reb ne %adovoljuje$o in dolno !i ne opravlja$o' kakor e ko$u %di pri$erno' prije!no' laje' !e$ve" na pri !e$ veejo dolo"ena pravila. Ta pravila na !ajajo v v akdanje$ ivljenju %aradi oi!ja % drugi$i ljud$i' ker je pro)e drubenega ivljenja produk)ija in reproduk)ija !varnega ivljenja. Dvoje ali ve" ljudi voje odno e podredi dolo"eni$ pravilo$. Ta pravila' ki o %apovedi in prepovedi' o obi"ajna' $oralna' o)ialna ali pravna o%. nor$e. Neka!era ravnanja i$ajo po%i!iven pred%nak. Neka!era ravnanja dobijo !ali#"a nor$ nega!iven pred%nak in nji&ove no il)e pre%ira$o' o a$i$o' ji& graja$o ali ka%nuje$o. Pri ka%en ke$ pravu na %ani$ajo le ravnanja' ki i$ajo v konkre!ni& drubeni& ra%$era& nega!iven pred%nak * o po o)eni dolo"enega dela drube ali drube ko! )elo!e v na pro!ju % dolo"eno po a$i"no nor$o' ki jo !i !a druba ali drubena kupina goji' po#!uje in ra%vija. Deviantna ali odklonska ravnanja o ravnanja' ki ji& dolo"ena drubena kupina ali druba v )elo!i #!eje %a neobi"ajna' #kodljiva' ne$oralna' a o)ialna in %a drubo nevarna. Devian!na ravnanja ni o !ak#na a$a po ebi' $arve" dobijo !o o%na"bo v konkre!ne$ drubene$ okolju. +re %a napad na po ebne obi"ajno prikri!e in!ere e dolo"eni& drubeni& kupin * individualni upor. ,. !r"#$eno ne ativni ali %o&ialno'atolo()i 'ojavi o kri$inali!e!a' alko&oli%e$' narko$anija' bre%delni#!vo' po!epu#!vo' &a%arder !vo' pro !i!u-)ija in drugi podobni pojavi. .o ve" kakor prepro !a' $e&ani"na v o!a dejanj in vedenj po a$e%nikov' "e je !ak $noi"en pojav obene$ koli"in ko' !a!i !i"no dolo"ljiv in ga je $ono kakovo !no o)iolo#ko opredeli!i in ra%likova!i od drugi& pojavov. Po ebni drubeni pojavi o' ker o o)iolo#ko opredeljivi. Po a$e%nik' ki e vede v na pro!ju % drubeno pri%nani$i nor$a$i' e %najde v po ebne$ drubene$ odno u. Nasprotovanje je bi !vena v ebina drubenega odno a' ki na !ane kr#i!vijo $oralne ali drubene nor$e. +re %a kon/lik!no ! $ed po a$e%niko$ o%. o)ialno ka!egorijo devian!ov in #ir#i$ drubeni$ okolje$. 0a!en!ni odno na pro!ovanja in kon/lik!no !i $ed po a$e%niko$ in #ir#i$ okolje$ e ponavadi preobrnev odno prisiljevanja' ki e pojavi ko! reak)ija okolja ali ko! #ir#a drubena dravna reak)ija in ko! pre$e$ba !anja' ki je ob !ajalo $ed okolje$' drubo' dravo in po a$e%niko$ pred kr#i!vijo drubene nor$e. II. 1A(NIVA DEJANJA 1. Pojem )a*nive a ravnanja Velik del pravil %a vedenje 2%apovedi in prepovedi3 predpi ujejo drava in njeni organi pravni$i predpi i' prev%e!i$i i% drubeni& in $oralni& nor$' %aradi ure ni"evanja
IZPISKI
voje poli!ike o%. %a do ego drubeni& ali ideolo#ki& )iljev. Tak#na pravila o la&ko v kladu % $oralni$i poj$ovanji ve"ine ljudi' vendar ji& la&ko drava ljude$ v iljuje %aradi nepo redni& in!ere ov ali dolgoro"ni& )iljev. Kazniva ravnanja o ravnanja' ki ji& % u !avo dolo"eni pri !ojni %akonodajni in drugi dravni organi po po ebni& kri!eriji& i%berejo in ko! !ak#ne dolo"ijo v u !re%ni& pravni& predpi i&. ,. Pojem )a*novalne %an)&ije 4kra!i % %apovedjo ali prepovedjo je pravno nor$o vedno predpi ana !udi pravna ank)ija %a njeno kr#i!ev. Kaznovalne sankcije o ank)ije' ki !oril)u gro%ijo % odv%e$o$ ali o$eji!vijo dolo"ene njegove pravi)e * n.pr. pro !o !' pre$oenje'... Kazenska represija je organi%irano pravo$ urejeno in vnaprej dolo"eno na ilje' ki ga i%vajajo pravni$i predpi i dolo"eni dravni organi v okviru predpi anega po !opka in v oblika&' ki o predpi ane' %oper !i !ega' ki kr#i pravno nor$o. Ra%likuje$o: kaznovalne sankcije za disciplinske prekrke' kaznovalne sankcije za prekrke' kazenske sankcije za kazniva dejanja. Kaznovalno pravo je veja prava' ki e ukvarja % v e$i ka%nivi$i dejanji 25 k.d.3. Deli e na: pravo o di )iplin ki& pre !opki&' pravo o prekr#ki&' ka%en ko pravo. III. 1RI6INA0ITETA 1. Pojem )riminalitete 1ri$inali!e!a o ravnanja ljudi' ki napadajo ali ogroajo "lovekove !e$eljne vredno!e: ivljenje in !ele na nedo!akljivo !' vobo#"ine in pravi)e' pre$oenje in varno !' ko! !udi !e$eljne drubene vredno!e' ko! o drubena uredi!ev' varno ! drave in njene najpo$e$bnej-#e in !i!u)ije. Zloinstvenost in hudodelstvenost !a pojava' ki ju v dolo"eni dravi #!ejejo %a drubo ko! najbolj #kodljiva in nevarna' a o)ialna in an!i o)ialna. Ra%likuje$o , ka!egoriji k.d.: mala in se 5 %la a$a po ebi * "love#ka' $oralna in o)ialna nevredno ! in nevarno ! !a v ako$ur o"i!ni' mala prohibita 5 prepovedana %la * napadajo ali ogroajo dolo"eno !renu!no po$e$bno dobrino ali po eben in!ere ali pravilo o%. prekr#ijo dolo"eno %apoved ali prepoved' ki i%vira i% !renu!ni& poli!i"ni&' go podar ki& ali o)ialni& ra%$er7 !ako dejanje ni %lo a$o po ebi' !e$ve" ga je pri !ojni %akonodajni organ o)enil ko! %lo in ra%gla il %a k.d. ,. Kriminaliteta )ot 'o%e$en dr"#$eni 'ojav 1ri$inali!e!a je po eben drubeni pojav' ki je ve" in % druga"no kvali!e!o ko! v ako po a$e%no dejanje' v ebovano v nje$' o%. ve" ko! nji&ov e#!evek. .!oril)i k.d. o v kon/lik!ne$ odno u % dravo ko! no il)e$ ka%en ke repre ije in e %oper nje uporabi na ilje. 1ri$inali!e!a je drubeni pojav' ker jo porajajo najglobja in najbolj pro!ivra!na drubena pro!i lovja.
IZPISKI
IV. D86NEVE 8 DR9:;ENI4 IN INDIVID9A0NI4 V(R81I4 1RI6INA0ITETE 8b !ajajo , kupini do$nev: po a$e%nik je !orile) ka%nivega ali druga"nega devian!nega ravnanja: !oril"eva %lobno ! in i%prijeno !' vobodna in %la volja' odlo"ilen po$en biolo#ki& in p i&olo#ki& dejavnikov' ki o pov%ro"ili njegovo delinkven!no !. kri$inali!e!a je drubeni pojav * i%&aja i% povr#in ki& drubeni& ra%$er in odno ov' ali v globina& drubene !ruk!ure' njeni& gibanj' pro)e ov in odno ov' ki v njej prevladujejo. Poudarja e $ed ebojna preple!eno ! in ou"inkovi!o ! drubeni& in individualni& dejavnikov. V. DR9:;EN8 REA+IRANJE (8PER 1RI6INA0ITET8 1. Na%tane) in 'ojem )a*ni V pra kupno !i o i%gnali i% ple$ena po a$e%nika' ki je kr#il njena po$e$bna pravila %a ob !oj in oi!je. ( ra%)epo$ na ra%rede in na !anko$ drave e oblikuje kazen' ki varuje kori !i ra%reda' ki i$a drubeno $o". 1a%nuje !oril)e dejanj' ki o ra%gla#ena %a ka%niva. ,. Re're%ivna in 'reventivna vlo a )a*ni Represija 2%a!iranje3 je po ebna oblika delovanja neka!eri& dravni& organov * delovanja' ki je pri ilne narave. Ti organi o organi kazenskega pregona in kazenskega pravosodja: organi %a no!ranje %adeve' dravno !oil !vo' odi#"a in po ebni organi %a i%vr#evanje ka%en ki& ank)ij. Repre ivna oblika boja %oper kri$inali!e!o i$a , u"inka: generalna prevencija * % javno $oralno in drubeno ob odbo k.d. in njegovega !oril)a e eli vpliva!i na druge ljudi' da ne bi i%vr#evali k.d. individualna ali specialna prevencija * ka%en ke ank)ije pov%ro"ijo !oril)u !rpljenje in druge ivljenj ke neprije!no !i' %a!o naj bi e pa$e!oval in v pri&odnje ne bi ve" i%vr#eval k.d. <. Novej(e *ami%li o dr"#$enem rea iranj" *o'er )riminaliteto 9veljavlja e ideja o pobolj#evanju !er o)iali%a)iji in re o)iali%a)iji !oril)ev k.d. VI. 1RI6INA0ITETA V .08VENIJI 1. +i$anje in %tr")t"ra )riminalitete 9porablja$o poda!ke o !e$' koliko dejanj o obravnavali organi %a no!ranje %adeve pod u$o$' da gre %a k.d.' ali poda!ke o !e$' koliko ob!ob o vloili dravni !oil)i o%. koliko k.d. o pre odila redna odi#"a v dolo"ene$ "a ovne$ obodbju. 8 !e$ne$ polju kri$inali!e!e ob !ajajo #!evilne in %elo ra%li"ne do$neve. =!. ob ojeni& o eb je od 1>>? do 1>>< upadlo %a polovi)o na nekaj ve" ko! @A??? ob ojeni& o eb. V .R. e je #!. le!no ob ojeni& polnole!ni& o eb gibalo $ed 11A??? in 1,A???. Na 1. $e !u po #!evil"no !i o k.d. %oper pre$oenje 2<?B3. 6o"no o e %$anj#ala k.d. %oper "a ! in dobro i$e 2>B3 in k.d. %oper ivljenje in !elo 21CB3. 6o"no o nara la k.d. %oper varno ! pro$e!a 2,?B3. <. Ne)aj 'odat)ov o )a*novalni 'oliti)i %odi(, (akon je o$ogo"il' da odi#"e i%bere in od$eri ka%en ko ank)ijo glede na !eo k.d.' !opnjo !oril"eve ka%en ke odgovorno !i in glede na njegovo o ebno !.
IZPISKI
Drugo poglavje: KAZNOVALNO PRAVO

I. .I.TE6 IN 10A.IDI1AEIJA 1A(NIVI4 DEJANJ V .08VEN.1E6 PRAVNE6 .I.TE69 1. !elitev )a*nivi- ravnanj 1ri$inali!e!a je po eben drubeni pojav. 1.d. o ravnanja in dejanja' ki jo e !avljajo. 1.d. ni o edina ka!egorija ka%nivi& ravnanj' na ka!era e veejo pravo$ urejene ka%novalne ank)ije. Dejanja' ki ji& v drubi nega!ivno o)enjujejo in #!ejejo %a ka%nivo !i vredna' po #kodljivo !i o%. nevarno !i ni o v a enaka. Dobrine' vredno!e in in!ere i' ki ji& druba goji in varuje' ni o v i enakega po$ena. Po%na$o ra%li"ne ka!egorije ka%nivi& ravnanj. (a na# pravni i !e$ je %na"ilna deli!ev na < 2prej C3 poglavi!ne ka!egorije: a3 disciplinski prestopki o%. kritve delovnih obveznosti' b3 prekrki' )3 gospodarski prestopki' d3 kazniva dejanja. ,. Po lavitni )riteriji *a ra*vr(,anje )a*nivi- ravnanj Prvi kri!erij e nana#a na vpra#anje' kolik#na je #kodljivo ! o%. nevarno ! dejanja ali ravnanja %a pravno %avarovano dobrino * vpra#anje o po$e$bno !i %avarovane dobrine %a "loveka in drubo. Ta kri!erij je koli"in ki. Drugi kvali!a!ivni kri!erij e nana#a na vpra#anje' ali po$eni %adevno ravnanje le kr#i!ev predpi a in a$o po ebi ni!i ne ogroa ni!i ne po#koduje %avarovane dobrine' ali je !ak#ni$ ravnanje$ %avarovana dobrina nepo redno ogroena o%. )elo po#kodovana. Tre!ji kri!erij je podro"je drubenega ivljenja' na ka!ere$ e nega!ivna dejanja pojavljajo. e!r!i kri!erij je pogo !no ! !ak#ni& dejanj. Pe!i kri!erij o $ono !i drave %a nji&ovo prepre"evanje bre% repre ivni& ka%novalni& po egov. V re ni"no !i v"a i& prevladajo drugi $anj upravi"eni kri!eriji. .pri"o !ega ra%$eji!ve $ed prekr#ko$ in k.d. v neka!eri& pri$eri& v %akoni& in drugi& pravni& predpi i& ni o do)ela ja ne in na!an"ne' %la !i "e gre %a enaka ravnanja' ki la&ko v dolo"eni& okoli#"ina& po !anejo prekr#ek ali k.d. Pravna kvali/ika)ija !orjenega dejanja je ob na!an"ni& napo!ki& %a ra%$eji!ev prepu#"ena pri !ojni$ organo$ ka%en kega pregona in ojenja. II. (NAI0N8.TI P8.A6E(NI4 1ATE+8RIJ 1A(NIVI4 RAVNANJ 1. !i%&i'lin%)i 're%to')i .)r(itve delovni- o$ve*no%ti/ o najlaja oblika ka%nivi& ravnanj. V akdo' ki !opi v delovno ra%$erje v go podar ki organi%a)iji' %avodu' dravni upravi'... e $ora podvre"i di )iplini' bre% ka!ere !a organi%a)ija ne bi $ogla delova!i. Di )iplina po$eni kupek pravil %a ravnanje in vedenje delav)ev in u luben)ev !er e nana#a pravilo$a le na pe)i/i"ne la !no !i organi%a)ije' vr !o in naravo dela' ki ga opravlja'... 1r#i!ve !e& pravil o di )iplin ki pre !opki in %anje e la&ko i%re"ejo di )iplin ke ank)ije. (akon o !e$eljni& pravi)a& i% delovnega ra%$erja i$enuje di )iplin ke pre !opke Fkr#i!ve delovni& obve%no !i o%. dolno !iF in dolo"a: FDelave)' ki po voji krivdi ne i%polnjuje voji& dolno !i in delovni& obve%no !i' ali ki ne upo#!eva klepov' preje!i& v organi%a)iji' o%iro$a !i !ega' kar je odlo"il delodajale)' kr#i delovno obve%no ! 2GC. "len3.F
IZPISKI
GG. "len %akona dolo"a di )iplin ke ukrepe 2javni opo$in' denarna ka%en' prene&anje delovnega ra%$erja3. GH. "len dolo"a' ka!ere kr#i!ve e la&ko #!ejejo %a &uj#e kr#i!ve dolno !i in delovni& obve%no !i. (a &uj#e kr#i!ve %akon dopu#"a ukrep prene&anja delovnega ra%$erja' ki je naj&uj#a di )iplin ka ank)ija. V "leni& G> do @H o dolo"eni di )iplin ki organi in po !opek. ,. Pre)r()i o kr#i!ve pravil' ki o$ogo"ajo oi!je $ed ljud$i v #ir#i& drubeni& kupno !i& * (akon o prekr#ki&. De/ini)ija i$a: $a!erialno e !avino * kr#i!ev javnega reda' /or$alno e !avino * dolo"eno ! prekr#kov v u !re%ni& pravni& predpi i& in %anje dolo"ene ank)ije %a prekr#ke. 1a%en %apora %a prekr#ke e la&ko predpi#e % %akono$ le %a &uj#e kr#i!ve' ki ogroajo ivljenje ali %dravje ljudi. .$e !raja!i pravilo$a do <? dni' %a !ek prekr#kov do @? dni. Poleg ka%ni %apora e la&ko % %akono$ predpi#ejo %a prekr#ek !udi var !veni ukrepi. <. +o%'odar%)i 're%to')i o e pojavljali v pravni uredi!vi .DRJ. Ra%likujejo e glede na podro"je 2go podar ko in /inan"no po lovanje3. 1o! !orile) e je pogo !o pojavljala pravna o eba 2navadno kupaj /i%i"no o ebo3' !orej druga"e ko! pri prekr#ki&' kjer je !orile) pravilo$a /i%i"na o eba in le i%je$o$a pravna o eba. Predpi a!i je bilo $ono le denarno ka%en in var !vene ukrepe' ki pravni o ebi odv%a$ejo pro!ipravno pridobljene pred$e!e' ali ji prepovejo opravlja!i dolo"eno dejavno !i. 8dgovorni o ebi pravne o ebe e je prepovedalo opravljanje dolo"ene dolno !i. C. Ka*niva dejanja 1(R. v I. "lenu de/inira k.d. ko! !i !o pro!ipravno dejanje' ki ga %akon %aradi njegove nevarno !i dolo"a ko! ka%nivo dejanje in &kra!i dolo"a njegove %nake. . !ak#no de/ini)ijo nalaga Dravni %bor R. ko! %akonodajni organ a$ ebi dolno !' da % v o po!rebno previdno !jo in !e$elji!i$ pre$i leko$ i%bere i%$ed $noi)e nega!ivni& "love#ki& ravnanj ko! ka%niva le !i !a' ki o pro!ipravna in &kra!i do egajo %ado !no vi oko !opnjo drubene nevarno !i. (a k.d. o predpi ane naj&uj#e ka%en ke ank)ije' ka!eri$i e la&ko po ee v ivljenje' pro !o !' pravi)e ali pre$oenje !oril)a k.d. Naj$ilej#e ka%en ke ank)ije e e !ikajo % naj !roji$i ank)ija$i' ki o predpi ane %a prekr#ke. (ago!ovljeno $ora bi!i v e' kar je po!rebno' da ne bo ob ojen ni&"e' ki je nedolen 21. "len (1P3. 1a%en ki po !opek je i%delan do podrobno !i in predpi an % %akono$. 1.d. obravnavajo in ka%en ke ank)ije %anje i%rekajo le % %akono$ u !anovljena po %akonu pri !ojna' neodvi na in nepri !ran ka odi#"a. .!orile) k.d. je la&ko /i%i"na ali pravna o eba. Republika .lovenija in lokalne kupno !i ne odgovarjajo. III. RA(6ERJA 6ED P8.A6E(NI6I 1ATE+8RIJA6I 1A(NIVI4 RAVNANJ 8dgovorno ! !oril)a %a &uj#o vr !o ka%nivega ravnanja i%klju"uje njegovo odgovorno ! %a $ilej#o vr !o. To pravilo velja le' "e je bila odgovorno ! %a &uj#o vr !o ka%nivega ravnanja ugo!ovljena prva. 1dor je bil v ka%en ke$ po !opku po%nan %a krivega in ob ojen %a ravnanje' ki je k.d. in i$a &kra!i %na$enja prekr#ka' ne $ore bi!i ka%novan %a prekr#ek. Ra%$erje $ed k.d. in di )iplin ki$ pre !opko$ * di )iplin ka ank)ija je o$ejena na okvir dolo"ene go podar ke ali druge organi%a)ije in ni$a plo#nega u"inka' kakr#nega i$ajo ka%en ke ank)ije %a k.d.
IZPISKI
Tre!je poglavje: KAZENSKO PRAVO

I. P8JE6 1A(EN.1E+A PRAVA 1a%en ko pravo je eno i%$ed naj !arej#i& vej prava. 1a%en ko pravo je po ebna veja prava' ka!ere v ebina je pravo$ urejeno in o$ejeno na ilje. 1a%en ko pravo je e !avni del pravnega reda ali i !e$a drave' ki je po$e$ben del drubene nadgradnje. Je dejavnik %a var !vo ob !oje"i& in prevladujo"i& drubeni& odno ov' vredno! in in !i!u)ij !er le v $anj#i $eri dejavnik nji&ovega pre$injanja. 1a%en ko pravo je in !ru$en! %a i%vajanje obla !i v akokra!nega poli!i"nega ra%reda. 1a%en ko pravo !udi o$ejuje kru!o ! in ne"love"no !' o$ejuje a$ovoljo vladajo"i& !er varuje "lovekove pravi)e' vobo#"ine in do !ojan !vo. II. DR9:;ENE D9N1EIJE 1A(EN.1E+A PRAVA 1. Var%tvena 0"n)&ija 13 1a%en ko pravo je %red%tvo *a varovanje o$%toje,e dr"#$ene "reditve in ob !oje"ega pravnega reda ko! )elovi!o !i u !avne' drubenopoli!i"ne' go podar ke in v akr#ne druge uredi!ve * i !e$a vredno!' na ka!eri& je pravni red u!e$eljen. ,3 1a%en ko pravo je elementaren in minimalen moralni )ode)% . Varuje ob"e"love#ke $oralne vredno!e. ,. +arantna 0"n)&ija * ka%en ko pravo i$a !udi nalogo' da varuje "loveka in ob"ana pred $orebi!ni$ a$ovoljni$' ne%akoni!i$ in ne"love"ni$ repre ivni$ delovanje$ dravnega apara!a. (a var !vo ka%en kopravno %avarovani& dobrin i$a v aka drava $ogo"en apara!' ki ob ega poli)ijo 2v krajni& pri$eri& !udi voj ko3' dravna !oil !va' odi#"a in organe %a i%vr#evanje ka%en ki& ank)ij. <. 1a%en ko pravo i$a dve pro!i lovni /unk)iji. Njegov pred$e! je 'odro,je re're%ije * na ilja v ra%$erji& $ed "loveko$ po a$e%niko$ in drubo o%. dravo' da drava obla ! ne bi $ogla po !a!i bre%$ejna' a$ovoljna in arbi!rarna' da bi bile varovane "lovekove pravi)e in ovobo#"ine' da bi bila ka%en ka repre ija upravi"ena 2legi!i$na3' %akoni!a in o$ejena na $ero' ki je nei%ogibna %a u"inkovi!o opravljanje var !vene /unk)ije ka%en kega prava. C. S'o*nanje o ne",in)ovito%ti re're%ije )ot edine a %red%tva v $oj" 'roti )riminaliteti * ljudje na$re" po!rebujejo dolo"en ob"u!ek varno !i. Daje na$ ga u"inkovi!o odkrivanje' pregon in pravi"no ka%novanje !oril)ev k.d. 8#kodovan)i in r!ve po!rebujejo %ado#"enje' aj ka%en deluje !udi ko! povra"ilo in $a#"evanje' "eprav v )ivili%irani obliki * v%druje drubeno ravno!eje in pravi"no !. III. RA(6ERJE 6ED 68RA08 IN 1A(EN.1I6 PRAV86 6oralne nor$e i$enuje$o ob"e"love#ke. 6orala in ka%en ko pravo !a i v ra%$erju , kriajo"i& e krogov. Delo$a e pokriva!a' ko je ka%nivo po ve"in ke$ ogla ju !udi ne$oralno. Nepokri!o o !ane' kar je ra%gla#eno %a k.d.' vendar ni v na pro!ju % veljavno $oralo' in kar je v na pro!ju % $oralo' vendar ni k.d. IV. RA(6ERJE 6ED P80ITI18 IN 1A(EN.1I6 PRAV86
IZPISKI
In !ru$en!alno poj$ovanje ka%en kega prava je la !no ! av!ori!arni& in !o!ali!arni& rei$ov' ki o %lorabili ka%en ko pravo' da o ideolo#ke$u in poli!"ne$u na ilju dali vide% %akoni!o !i. V. DE0ITVE 1A(EN.1E+A PRAVA 1. Ka*en%)o materialno in )a*en%)o 'ro&e%no 'ravo 1a%en kopravne dolo"be $a!erialne narave o !i !e' ki dolo"ajo' ka!era "love#ka dejanja' ravnanja in vedenja o ka%niva in ki !ak#na dejanja opi ujejo' de/inirajo in ra%$ejujejo od drugi& neka%nivi& dejanj. .e$ odijo !udi dolo"be' ka!ere ka%en ke ank)ije in ob kak#ni& pogoji& e la&ko i%re"ejo !oril)e$ k.d. 6a!erialno ka%en ko pravo e ure ni"uje ka%en ki$ pro)e ni$ pravo$. ,. Ka*en%)o i*vr(ilno in or ani*a&ij%)o 'ravo I%vr#ilne nor$e o nor$e' ka!eri$i je dolo"eno' kdo in kako $ora vr#i!i ka%en ke ank)ije' ki o bile i%re"ene !oril)e$ k.d. 8rgani%a)ij ke nor$e o nor$e' ka!eri$i je urejen poloaj po a$e%ni& organov odkrivanja' pregona !er ka%en kega pravo odja in nji&ova $ed ebojna ra%$erja. ( nji$i o dolo"ena nji&ova organi%a)ija' $a!erialna in krajevna pri !ojno !' poobla !ila'... <. S'lo(no in 'o%e$no )a*en%)o 'ravo Po ebno ka%en ko pravo e nana#a na po ebne kupine ljudi. 8b !aja !udi deli!ev na redno in i%redno ka%en ko pravo. I%redno po$eni' da gre %a dolo"be' ki ne veljajo na plo&' $arve" le %a i%redne ra%$ere. C. Mednarodno )a*en%)o 'ravo je dolo"eno v $ednarodni& konven)ija&' pak!i& in drugi& $ednarodni& pogodba&. Po ebno e je $ednarodno ka%en ko pravo ra%vilo po II. .V' ko je ogor"eno javno $nenje "love#!va %a&!evalo ob odbo &udodel !ev in &udodel)ev i% II. .V. Na !alo je na"elo o nad$o"no !i dolo"b $ednarodnega ka%en kega prava nad na)ionalni$ pravo$.
e!r!o poglavje: KAZENSKO PRAVO IN ZNANOSTI O KRIMINALITETI

I. 1A(EN.18 PRAV8 IN 1A(EN.18PRAVNA (NAN8.T 1a%en ko pravo je: i !e$ pravni& pravil' ki o oblikovana v %akoni& ko! veljavno in po%i!ivno pravo' %nano !' ki e ukvarja kri$inali!e!o. 1a%en ko pravo ko! %nano ! e ukvarja pravni$ poj$o$ k.d.' preu"evanje$ oblik k.d. in nji&ovi& vr !' !oril)e$ in njegovo ka%en ko odgovorno !jo !er ka%en ki$i ank)ija$i. Pred$e! ka%en kega prava ko! %nano !i je i !e$a!i"na in kri!i"na obdelava ka%en kopravni& nor$ !er nji&ove uporabe v odni prak i 2judika!ura3. V oje$ po$enu gre %a i kanje prave v ebine' po$ena in ob ega ka%en kopravni& nor$ * nji&ovo ra%lago. V #ir#e$ po$enu !a pred$e! kri$inali!e!a in njeno prepre"evanje. II. DR9+E (NAN8.TI 8 1RI6INA0ITETI 1. Kriminolo ija 1ri$inali!e!a je po eben drubeni in individualni pojav' ki e giblje po po ebni& %akoni!o !i&. 1ri$inologija je po ebna %nan !venora%i kovalna di )iplina' ki e % njo ukvarja. Pravi$o ji !udi %nano ! o kri$inali!e!i ali kri$inalna %nano !. 1ri$inologija e ukvarja % %akoni!o !$i gibanja kri$inali!e!e' % njeno pove%ano !jo % drugi$i drubeni$i pojavi in gibanji' % njeno pove%ano !jo % drugi$i
IZPISKI
o)ialnopa!olo#ki$i pojavi in devian!ni$i vedenji ljudi' % drubeni$ /or$alni$ in ne/or$alni$ reagiranje$ na devian!na vedenja !er % individualno kri$inogene%o 2na !ajanje$ po a$e%nikove delinkven!no !i3. 1ri$inologija je %a"ela na !aja!i ob kon)u 1>. !. Je $ul!idi )iplinarna' in!erdi )iplinarna in in!e!i"na %nano !. ,. Kriminalitetna 'oliti)a je !eorija in prak a boja pro!i kri$inali!e!i. ;ojuje e pro!i kri$inali!e!i' e ukvarja % %a!iranje$ kri$inali!e!e in preu"evanje$ i !e$a pri$erni& ukrepov %a njeno prepre"evanje. 8b ega poli!iko ka%en kega pregona in ka%novalno poli!iko !er vpra#anja !rojega ali $ilej#ega ka%novanja k.d.' poli!iko i%vr#evanja ka%en ki& ank)ij in ukrepov %a prepre"evanje kri$inali!e!e. <. Penolo ija e ukvarja % i%vr#evanje$ ka%en ki& ank)ij. Peni!en)iarna %nano ! e ukvarja % i%vr#evanje$ ra%ni& vr ! ka%ni odv%e$a pro !o !i. Njen )ilj je pobolj#anje in re o)iali%a)ija !oril)a k.d. Je in!erdi )iplinarna veda. C. Kriminali%ti)a e ukvarja pojavni$i oblika$i k.d.' red !vi %a nji&ovo odkrivanje' odkrivanje$ in iden!i/ika)ijo !oril)ev' %avarovanji ledov' ipd. I$enuje e !udi F%nano ! o poli)ijiF. G. Sodna ali 0oren*i,na medi&ina je pe)ialna $edi)in ka veja' ki po reduje $edi)in ke ugo!ovi!ve ka%en ke$u in )ivilne$u pravo odju. V konkre!ni& ka%en ki& %adeva& je velika uporabno ! odno$edi)in ki& ugo!ovi!ev. @. Sodna ali 0oren*i,na '%i-iatrija e ukvarja % du#evni$i bole%ni$i in drugi$i du#evni$i abnor$no !$i. I. P%i-olo ija je po ebna di )iplina v okviru kri$inologije. Po ku#a poja ni!i o ebno !ne' p i&olo#ke in o)ialnop i&olo#ke prvine' ki ou"inkujejo pri na !ajanju delinkven!no !i po a$e%nika in kri$inali!e!e ko! drubenega pojava. Po$e$bno je odnop i&ia!ri"no i%veden ko delo. (a ka%en ko pravo o po ebnega po$ena ob"a p i&ologija' kri$inalna p i&ologija !er p i&ologija $ladole!nikov in $ladole!ni& !oril)ev k.d.
Pe!o poglavje: RAZVOJ KAZENSKE+A PRAVA

I. 9V8DN8 P8JA.NI08 (godovina ka%en kega prava je po !opno o$ejevanje golega in nepo rednega na ilja v drubeni& odno i& $ed ljud$i. Vedno je i%ra% in re%ul!an!a popada $ed , pro!agoni !o$a )elo!ne "love#ke %godovine: vladajo"i$ ra%redo$ ko! no il)e$ obla !i na eni !rani !er podrejeni$i ra%redi na drugi !rani. (a!o je ka%en ko pravo i%ra%i!o ra%reden in poli!i"en pojav' i%ra% v akokra!nega ra%$erja $o"i obe& na pro!ujo"i& i ra%redov. V ka%en ke$ pravu e ogla#ajo %a&!eve po o$eji!vi bre%$ejne obla !i drave nad dravljani' po o$eji!vi pravi) in poobla !il organov repre ije in %akoni!o !i nji&ovega delovanja' po var !vu "lovekovi& pravi) in vobo#"in' po ora%$erno !i $ed k.d. in ka%nijo !er po &u$ani%a)iji ka%en ke repre ije. Drave o repre ivno obla ! %lorabljale %a u!rjevanje obla !i' var !vo po ebni& in!ere ov ali in!ere ov ra%reda' ki o ga pred !avljale. Dran)o ka buroa%na revolu)ija je dala i%je$no $o"an po pe#ek ra%voju ka%en kega prava.
IZPISKI
II. DR9:;ENA REA1EIJA (8PER PR8TIDR9:;ENA DEJANJA V PRA.19PN8.TI Pra kupno ! je po%nala dolo"ena pravila %a drubeno oi!je' kr#i!ve !e& pravil in drubeno reagiranje %oper !ak#ne kr#i!ve. Po a$e%nik je bil iden!i"en kupino' ker ni bilo pre eka proi%vodov. e je po a$e%nik kr#il drubeno nor$o' je bil !o le po a$i"en i%gred' ki je doivel reak)ijo kupine ko! drubeno reak)ijo v prave$ po$enu be ede. Po%nali o , ank)iji: i%gon %a pripadnika la !nega rodu ali ple$ena' $a#"evanje nad !uji$ rodo$ ali ple$eno$' "e je bil !orile) pripadnik !ujega rodu ali ple$ena. III. NA.TANE1 DR:AVE IN PRVI 1A(EN.18PRAVNI PREDPI.I Pre eek proi%vodnje e pre$eni v %a ebno la !nino neka!eri& po a$e%nikov. Prej in!ere no eno!na druba e ra%deli na la !nike in nela !nike * ra%rede. Ra%deli!ev drube na ra%rede je %a&!evala na !anek drave in dravnega $onopola nad na ilje$. .u$er ko pravo' 4a$urabijev %akonik in drugi pri"ajo o !e$' da o bile po a$e%ne ne i !e$a!i"ne ka%en ke dolo"be !e& pravni& po$enikov na$enjene najpo$e$bnej#i$ o$eji!va$ obla !i in $a#"evalno !i !akra!ni& $ogo!)ev: prva o$eji!ev je bilo na"elo zob za zob' kri za kri 2!alion ko na"elo3' ki po$eni po ku uve !i ora%$erno ! $ed delik!o$ in ka%nijo' druga o$eji!ev je na"elo naj sinovi ne odgovarjajo za grehe oetov ' ki po$eni po ku odpravi!i kolek!ivno odgovorno ! v ega rodu ali druine %a dejanje po a$e%nega "lana * individuali%a)ija odgovorno !i %a !orjeno k.d. Prvi ka%en kopravno predpi i e nana#ajo na var !vo %a ebne la !nine nad ivino in %e$ljo !er njeni$i proi%vodi' po ebej nad unji' in na var !vo !e$eljni& "lovekovi& dobrin' ko! o njegovo ivljenje in !ele na nedo!akljivo ! % o$eji!vijo' da r!ev ni uenj. V viri& i% an!i"ne +r"ije in v (akoniku JII. plo#" i% an!i"nega Ri$a najde$o dolo"be' ki o na$enjene var !vu ob !oja drave in njene uredi!ve. V %adnje$ !. p.n.#. in v 1. !. n.#. e v ri$ ke$ pravu pojavi prva le !eore!i"na %a&!eva' da e $e ka%en %oper !oril)a k.d. uporabi!i le' "e $u je $ono o"i!a!i' da je k.d. !oril % %lobni$ naklepo$ 2 dolus malus3. V <. !. n.#. je !o %a&!evo !eore!i"no u!e$eljil 9lpijan' ki $u pripi ujejo !udi !eore!i"no u!e$elji!ev neka%nivo !i du#evno abnor$alni& !oril)ev' ker ni o po obni bi!i krivi. IV. 1A(EN.18 PRAV8 (+8DNJE+A 1R=AN.TVA IN DEVDA0I(6A D8 RENE.AN.E Pod vplivo$ drubeni& ra%$er ob ra%padanju ri$ kega i$perija ra%vije $i li o k.d. Avgu#in' %na$eni!i %godnjekr#"an ki $i le). V delu O boji dravi ra%$i#lja o %lo"inu ko! gre&u. 1.d. $ora bi!i najprej Zlo in Greh' #ele po!e$ la&ko dobi !udi po$en k.d. v !o !ran !vu in po !ane do !opno po ve!ni ju !i)i. V !e$ "a u o na !ali prvi %api i !edanjega obi"ajnega prava. V nji& o v ebovani !udi predpi i o po a$e%ni& k.d. in ka%ni& %anje * leges barbarorum: e! "alica okoli @. !.' e! #la$anoru$ okoli H. !.' e! "a!onu$ v %a"e!ku >. !.'... To$a Akvin ki: k.d. je le !i !o dejanje' ki je gre& ko! kr#i!ev bojega reda. Ta boji red je pri$aren' ob !aja pred pravo$ in %unaj njega. (a ka%en ko odgovorno ! je !reba ugo!ovi!i' ali je !orile) gre#il %ave !no in &o!e !er !ako ra%kril vojo %lobo.
IZPISKI
Eerkveno ali kanon ko pravo uveljavlja bolj &u$ane ideje o odgovorno !i %a krivdo' ka%ni& in pobolj#anju !oril)ev. Prva ve"ja in le ka%en ke$u pravu po ve"ena kodi/ika)ija e pojavi v Evropi #ele 1G<, pod vladavino ne$#kega )e arja 1arla V. in e po nje$ i$enuje Constitutio Criminalis Carolina. 9porabljala e je le ub idiarno' ker o pri$arno upo#!evali deelne %akone in obi"aje. V 1H. !. e pojavijo prve kodi/ika)ije ka%en kega prava na ;avar ke$ 21IG13' Av !riji 2Constitutio Criminalis Theresiana' 1I@H3 in Pru iji 21I>C3. V. N8VE (A6I.0I 8 1A(EN.1E6 PRAV9 V D8;I D948VNI4 PRIPRAV NA 6E=AN.18 PRE8;RA(;8 DR9:;E 1. S'lo(ne 0ilo*o0%)e in %o&ialno0ilo*o0%)e *ami%li Ni %na$eni!ej#ega $i le)a !i !ega "a a' ki e ne bi ukvarjal !udi proble$i kri$inali!e!e ko! drubenega in individualnega pojava' % njeni$i do$nevni$i v%roki' % dravo in njeno pravi)o do ka%novanja in kri$inalnopoli!i"ni$i vpra#anji * T. 6oru ' ;odin' 4. +ro!iu ' T. 4obbe i%raajo %a&!eve $e#"an !va ko! !eorije o naravne$ pravu' ki je in $ora bi!i vir %a po%i!ivno pravo' !er o "loveku ko! ra%u$ne$ in vobodne$ bi!ju. 6on!e Kuieu v %esprit des ois %a&!eva ora%$erno ! $ed %lo"ino$ in ka%nijo !er !rdi' da na$en %akonodajal)a ne $e bi!i repre ija' !e$ve" ra% ve!ljevanje ljudi. Vol!aire !rdi' da je $i el pravo odja v prepre"evanju %lo"inov. 1a%en $ora bi!i ora%$erna in upravi"ena' da bi bila ljud !vu v kori !. J.J. Rou eau v Drubeni pogodbi pravi' da i$a v ak "lovek po naravi voje pravi)e in !udi pravi)o' da ji& brani' %a!o klene % drugi$i drubeno pogodbo o u !anovi!vi drave. . !o pogodbo e po a$e%nik pro !ovoljno odpove delu voje vobode v kori ! kupno !i. 1dor !ori k.d.' kr#i drubeno pogodbo. e ga drava ka%nuje' i%vr#uje !e$ vojo %akoni!o pravi)o. ,. C1 2e&&aria in v'liv novi- idej na %'remem$e )a*en%)e *a)onodaje 341 %toletja Ee are ;e))aria * Dei delitti e delle pene: i%&odi#"e njegovi& idej je Rou eaujeva drubena pogodba !er i% nje i%virajo"a pravi)a drave do repre ije in njene $eje' ki o dane % na"elo$ kori !no !i in upo#!evanje$ "lovekovi& naravni& pravi). Na$en dravne repre ije je prepreiti delinkventu& da stori novo kodo svoji$ sodravljano$& in prepreiti drugi$ storitev podobnih dejanj . Preve" kru!e ka%ni o bre% le&ernega po$ena' ker napravijo ljudi neob"u!ljive in i$ajo prav %a!o na pro!en u"inek od %aelenega. 1a%ni $orajo bi!i ora%$erne o)ialni #kodi' pov%ro"eni % delik!o$' in prera"unane na !o' da do eejo voj realni na$en. 1.d. in ka%ni %anje e $ejo predpi ova!i le % %akono$. (akoni $orajo bi!i ja ni in ra%u$ljivi !er odi#"a ji& ne $ejo ra%laga!i po voje. 1a%en ki po !opek $ora bi!i javen' ob!oen)u je !reba %ago!ovi!i obra$bo' !or!ura $ora bi!i opu#"ena. .$r!na ka%en ni po!rebna' ra%en v i%je$ni& ra%$era&. To )an ki vojvoda 0eopold je i%dal 1IH@ ka%en ki %akonik' pri i%delavi ka!erega je odeloval ;e))aria. 8dpravil je !or!uro' $r!no ka%en' !ele ne ka%ni in %aple$bo pre$oenja. I%raa nova poj$ovanja in nove drubene odno e $e#"an !va. V $anj#i $eri o !e ideje vplivale na ka%en ki %akonik Av !rije 2Jo%e/ina' 1IHI3' ki $o"no o$ejuje $r!no ka%en in naj&uj#e !ele ne ka%ni. Tudi Driderik Veliki Pru ki je 1IC@ pod vplivo$ du&ovni& in drubeni& gibanj 1H. !. odpravil !or!uro in o$ilil do!edanje i%redno kru!e ka%ni.
10
IZPISKI
VI. DRANE8.1A REV809EIJA IN NJEN VP0IV NA NADA0JNJI RA(V8J 1A(EN.1E+A PRAVA 1. Revol"&ionarni )a*en%)i *a)oni) i* leta 3563 Najve"je pre$e$be v ka%en ki %akonodaji je pov%ro"ila /ran)o ka revolu)ija 1IH>. 1onven! je prejel nov ka%en ki %akonik 1I>1. Njegova !e$eljna na"ela o ra%gla#ena ob revolu)iji v Deklara)iji o pravi)a& "loveka in dravljana' kjer je v @. "l. re"eno: Zakon s$e doloiti le najbolj nujne kazni' Nihe ne $ore biti kaznovan za dejanje& ki ni bilo pred storitvijo doloeno z zakono$ kot kaznivo in zanj ni bila doloena kazen. (a&!eve: 13 ka%en ki %akonik $ora bi!i &u$an' ,3 ka%en $ora bi!i ora%$erna k.d.' <3 vr !a ka%ni $ora u !re%a!i vr !i !orjenega k.d.' C3 v i dravljani $orajo bi!i pred %akono$ enaki' G3 ka%ni $orajo bi!i v ka%en ke$ %akoniku ab olu!no dolo"ene. Novi %akonik je odpravil !ele ne ka%ni' o$ejil uporabo $r!ne ka%ni !er odpravil a$ovoljo odi#" in nedolo"eno ! ka%ni. ,. Ra*voj )a*en%)e a 'rava v nem()i- de#elaV 1I. !. je bil ;enedik! Earp%ov i%ra%i! privrene) naj !roji& ka%ni in ji$ je dal u!e$elji!ev v obliki !eorije o pe)ialni preven)iji ko! individualne$ %a !ra#evanju. Ne$#ka kla i"na /ilo%o/ija: 1an! * njegova !eorija o ve"ni' vnaprej dani in ab olu!ni pravi"no !i je po voji drubeno-poli!i"ni v ebini v poduk vladajo"i$ kne%o$' da ni $ogo"e in dovoljeno ra%gla i!i vladarjeve in dravne kori !i %a pravi"no ! a$o ko! del vi#ji& in ve"ji& $oralni& na"el. 4egel * $odel !riade: drubeno ravnove je 5 !e%a' %lo"in ko! %ru#i!ev ravnove ja 5 an!i!e%a' ka%en ko! v%po !avi!ev ravno!eja 5 in!e%a. (a 4egla je bil ideal !ega drubenega ravno!eja v%po !avljen v pru ke$ )e ar !vu. Deuerba)&: drava $ora bi!i varu& "lovekovi& naravni& pravi) in v !a na$en $ora uporablja!i na ilje. Toda na ilja ne $e uporablja!i vojo o%ko kori !' !e$ve" %a !o' da %avaruje vobodo in pravi)e voji& dravljanov. 9poraba na ilja $ora bi!i urejena % %akono$ in drava ne $e dopu !i!i nikakr#ne a$ovolje 2!udi odnikove ne3 pri od$eri ka%ni. (akon je na lovljen na ljudi' ki i$ajo ra%u$ in vobodno voljo' %a!o $ora bi!i ja en in ra%u$ljiv !er $ora gro%i!i pri$erni$i ka%ni$i. Te naj delujejo ko! psiholoka prisila * ko! na pro!ni $o!iv $o!ivo$' ki enejo ljudi k i%vr#evanju k.d. 1a%en ki %akon in v nje$ dolo"ena k.d. !er %anje predpi ane ka%ni $orajo i$e!i generalno preven!ivno /unk)ijo. 1.d. in ka%en %anj $ora!a bi!i % %akono$ vnaprej predpi ana * Nullum crimen nulla poena sine lege. <. Ka*en%)o 'ravo v do$i "trjevanja $"r#oa*ije na o$la%ti Pride do na !anka !eorije ka%en kega prava v prave$ po$enu be ede. Najprej je na !ala kla i"na 2po%neje neokla i"na3 $er ali #ola ka%en kega prava. 1.d. i %a$i#lja v kladu po!reba$i in ideologijo $e#"an !va ko! napad na vi#ji $oralni red o%. ko! napad na naravni in pravni red. Poj$ovanje ka%en ke odgovorno !i: v ak "lovek i$a $ono ! i%bira!i $ed Dobri$ in (li$' %a!o je ka%en ka odgovorno ! le po ebna oblika plo#ne "lovekove $oralne odgovorno !i' ki jo i%klju"uje!a le ila 2i%klju"i!ev vobodne volje3 ali du#evna abnor$no ! 2i%klju"i!ev ra%u$a3. Neokla i"na #ola i po odi od Deuerba)&a idejo o generalno preven!ivni /unk)iji ka%ni ko! %a !ra#evanju po!en)ialni& !oril)ev !er od 1an!a in 4egla idejo o ka%ni ko! pravi"ne$ povra"ilu % %lo$ %a %lo.
11
IZPISKI
Re%ul!a! !e& idej !a /ran)o ki ka%en ki %akonik 1H1? in bavar ki ka%en ki %akonik 1H1<' ka!erega av!or je bil Deuerba)&. VII. .8EI8ANTR8P808=1A A0I ITA0IJAN.1A =80A DR9:;ENE 8;RA6;E <. Antro'olo()e ra*i%)ave Ee are 0o$bro o oblikuje daljno een klep o delinkven!u ko! po ebne$u !ipu "love#ke vr !e' ki je po #!evilu vrojeni& !ele ni&' biolo#ki& in p i&olo#ki& ano$alij vnaprej dolo"en %a &udodel !vo. Njegova %a luga je' da je u $eril po%orno ! %nano !i !udi na po a$e%nika' !oril)a k.d.' in !ako pripo$ogel k !e$u' da je !udi v ka%en ko pravo !opil ivi konkre!ni "lovek na$e !o ab !rak!nega ho$o delin(uens. C. Po lavitni na*ori %o&ioantro'olo()e (ole Njeni glavni pred !avniki o: Ee are 0o$bro o' Enri)o Derri' Ra/aele +aro/alo. 13 Znanstvena koncepcija 1ri$inali!e!a je po ledi)a $ed ebojnega u"inkovanja biolo#ki& in biop i&i"ni& dejavnikov !er dejavnikov drubenega in /i%i"nega okolja. (nano !i' ki e ukvarja kri$inali!e!o' je dal +aro/alo i$e kri$inologija' ki e od !edaj naprej ra%vija ko! a$o !ojna %nano ! o kri$inali!e!i ko! drubene$ in individualne$ pojavu in njene$ prepre"evanju. ,3 )ilozo*ska koncepcija (lo"in je po Derriju po ledi)a in i$p!o$ o)ialne in individualne pa!ologije' %a!o je i%delal kon)ep! drubene in o)ialne odgovorno !i. lovek ivi v drubi. 8d!od i%virajo %anj dolo"ene dolno !i' da bi bilo drubeno oi!je ljudi plo& $ogo"e. (a!o i$a druba pravi)o' do reagiranja %oper k.d.' aj e !a pojavljajo ilo naravne nujno !i in druba e i$a pravi)o brani!i %oper kri$inali!e!o !ako' ko! e i$a pravi)o brani!i pred naravni$i ne re"a$i. <3 Kri$inalnopolitina koncepcija .$i el drubenega reagiranja in /unk)ija ka%en kega pravo odja !a v !e$' da kar najbolj u"inkovi!o brani!a drubo pred nevarno !jo kri$inali!e!e. Ni odlo"ilno ora%$erje $ed !eo k.d. in !rogo !jo ka%ni' !e$ve" je !reba poi ka!i ukrepe' ki bodo v ora%$erju % nevarno !jo !oril)a. Po Derriju ob !aja!a , vr !i kri$inali!e!e: a!avi !i"na * napada ele$en!arne pogoje %a drubeno oi!je $ed ljud$i' drubeno pogojena * napada pred&odne odno e' vredno!e in in !i!u)ije dolo"ene drube. (a a!avi !i"no kri$inali!e!o naj bi uporabljali individualne ukrepe preven!ivnega in !erapev! kega' repre ivnega in eli$ina!ornega %na"aja. (a prepre"evanje kri$inali!e!e' ki je drubeno pogojena' naj bi uporabljali o)ialno preven!ivne ukrepe' ki i ji& %a$i#lja Derri ko! pre$e$be v o)ialni& ra%$era& ivljenja ljudi' ali individualne ukrepe v obliki nado$e !i!ve pov%ro"ene #kode in even!ualno "a ovno neo$ejeni& repre ivni& ukrepov. C3 Kazenskopravna koncepcija poje$ k.d. je !reba %a$enja!i poj$o$ nevarno !i !oril)a' poje$ $oralne odgovorno !i je !reba %a$enja!i poj$o$ o)ialne odgovorno !i' poje$ ka%ni je !reba %a$enja!i i !e$o$ drubeni&' o)ialni&' preven!ivni& in individualni&' repre ivni& in eli$ina!orni& ukrepov. G. Kriti,na o&ena %tali(, %o&ioantro'olo()e (ole Po a$e%nik je de!er$iniran le vojo !ele no kon !i!u)ijo in naj#ir#i$i okviri "a a in $a!erialne re ni"no !i' v ka!eri ivi in na ka!ero a$ vpliva' !orej le % %godovin ko nujno !jo' ki e ure ni"uje ko! re%ul!an!a v e& po a$e%ni& %ave !i in volj !er i% nji& i%virajo"i& "love#ki& ravnanj' ak!ivni& in pa ivni& 2Engel v pi $u J. ;lo)&u3.
12
IZPISKI
.o)ioan!ropolo#ka #ola daje prevelik po$en varovanju drube pred kri$inali!e!o. Na o)ioan!ropolo#ko #olo e je po II. .V nave%alo %nano gibanje %a novo drubeno obra$bo. VIII. .8EI808=1A =80A e !ali#"a e!iologije 2&ipo!e% o v%roki& kri$inali!e!e3 delo$a navee na Derrija % ve"ji$ poudarko$ na drubeni& dejavniki& kri$inali!e!e in "lovekove delinkven!no !i. Dran% von 0i% !' Adol/ Prin in van 4a$el o u !anovi!elji 6ednarodnega %druenja %a ka%en ko pravo. Nji&ove ideje: !e$eljna naloga ka%en kega prava je prak!i"ne narave * u"inkovi! boj pro!i kri$inali!e!i' ka%en ko pravo $ora preje!i nova kri$inolo#ka %nan !vena po%nanja !er e ne $e %apira!i v /or$alnologi"ni pravni dog$a!i%e$' %lo"in je po ledi)a #!evilni& o)ialni& in individualni& dejavnikov' pri "e$er o odlo"ilni drubeni dejavniki' ker e individualne o ebno !ne di po%i)ije la&ko ra%vijajo le v ugodni& drubeni& okoli#"ina&' v redi#"e po%orno !i ka%en kega prava je !reba po !avi!i !oril)e in ji& po !rokovni& kri!eriji& ra%likova!i na delinkven!e i% navade in naklju"ne !oril)e' !e$u je !reba prilagodi!i dolo"be v ka%en ke$ pravu' ka%en je eno i%$ed red !ev %a boj pro!i kri$inali!e!i' vendar ni edino red !vo' %a!o $ora ka%en ko pravo preje!i poleg ka%ni !udi druge ukrepe 2varno !ni ukrepi3' pro !o !ni& ka%ni je v prak i najve"' %a!o ji$ je !reba po ve!i!i po ebno po%orno ! 2pogojni odpu !37 kra!ko!rajne pro !o !ne ka%ni o bolj #kodljive ko! kori !ne' ker #e pove"ajo nevarno ! ob ojen)a 2nado$e !ilo %anje je pogojna ob odba37 ka%ni $orajo bi!i individuali%irane7 !oril)e po naklju"ju je !reba le %a !ra#i!i' !oril)e i% navade je !reba pobolj#a!i' "e je !o $ogo"e' nepobolj#ljivi$ je !reba prepre"i!i ponavljanje k.d. IJ. E10E1TINA =80A IN VE0I1A EVR8P.1A (A18N8DAJNA RED8R6A 1. Temeljni )on&e'ti e)le)ti,ne (ole Eklek!i"na #ola je %druila na"ela kla i"ne in neokla i"ne #ole % na"eli o)ioan!ropolo#ke in o)iolo#ke #ole: ka%en ko pravo $ora varova!i ob !oje"i drubeni red' ko! je i%raen v pravne$ redu' k.d. $ora o !a!i v redi#"u po%orno !i' ker !o u !re%a na"elo$ pravne drave in ja$"i po a$e%niku njegove pravi)e in vobo#"ine' vendar je !reba po ve!i!i po%orno ! !udi o ebno !i !oril)a v okviru individuali%a)ije ka%ni' o&rani!i je !reba po !ula! o "lovekovi ra%u$no !i in vobodni volji' ker bre% !e& po !ula!ov ni $ona "lovekova $oralna odgovorno !' ne njegova ka%en ka odgovorno !' pri%na!i je !reba veljavo !udi poj$u nevarno !i !oril)a' na$en ka%novanja $ora bi!i predv e$ v generalni preven)iji' vendar je !reba pri%na!i !udi pe)ialno preven)ijo v po$enu pobolj#evanja !oril)ev in var !va drube pred nji&ovo nevarno !jo' ka%en $ora o&rani!i povra"ilno in repre ivno naravo ko! i%ra% drubene in $oralno*e!i"ne ob odbe k.d. in !oril)a. Vendar ka%nijo ni $ono vedno parali%ira!i !oril"eve nevarno !i' ker $ora bi!i ka%en ora%$erna k.d.' v "e$er je objek!ivno $erilo pravi"no !i. (a!o je !reba poleg ka%ni uve !i novo vr !o ka%en ki& ank)ij' i$enovani& varno !ni ukrepi' ki naj e
13
IZPISKI
uporabljajo %a nevarne povra!nike' nevarne nepri#!evne ali bi !veno %$anj#ano pri#!evne !oril)e. ,. Evro'%)a *a)onodajna re0orma 1>?, odpre Norve#ka % novi$ k.%. pro)e ' ki $u pravijo velika evropska zakonodajna re*or$a. To je prvi $oderni k.%. 1$alu na !anejo #e drugi' ka$or e uvr#"a !udi k.%. kraljevine Jugo lavije 1>,>. <. Totalitarni od)lon v )riminalitetni 'oliti)i Av!ori!arni in !o!ali!arni rei$i o bili najbolj i%ra%i!i v bolj#evi#ki !alini !i"ni .ovje! ki %ve%i' v na)ional o)iali !i"ni Ne$"iji' v /a#i !i"ni I!aliji in neka!eri& drugi& drava&. 8dpravili o na"elo %akoni!o !i' uvedli krajno kru!e in ne"love#ke ka%ni !er druge repre alije' uvedli ra no in ra%redno di kri$ina)ijo' uvedli po ebna rei$ ka odi#"a' dali v e$ogo"na poobla !ila rei$ ki poli)iji' !er grobo in $a ovno kr#ili "lovekove pravi)e in vobo#"ine !er "love#ko do !ojan !vo. To e je pogo !o dogajalo bre% /or$alni& pre$e$b ka%en ki& %akonikov % dejan ki$i poli!i"ni$i ukrepi in po ebni$i predpi i %unaj k.%. 1a%en ko pravo o pre$enili v prepro ! in !ru$en! %a uveljavljanje ideologije in poli!ike vladajo"i&. 8rgano$ poli)ije o dodelili vlogo in naloge poli!i"ne poli)ije in udarne pe !i )en!ra poli!i"ne $o"i in obla !i. 9 !anovili o po ebna rei$ ka' poli)ij ka' !rankina' voja#ka ali upravna odi#"a' da bi o&ranili vide% neodvi no !i redni& odi#". 8pu#"ena o bila na"ela in kav!ele ka%en kega po !opka' ki po$enijo pro)e ne garan)ije %a ob!oen)e in nji&ove pravi)e do obra$be' odpravili o redna in i%redna pravna red !va o%. ji& oblikovali in ra%lagali !ako' da o o$ogo"ala i%vedbo ka%en kega po !opka po kri!eriju kori !no !i %a &i!er in u"inkovi! ka%en ki po !opek. Poli!i"ni odni pro)e i o bili %grajeni na kak#ni poli!i"ni &ipo!e%i. 6a!erialna re ni)a in !varni doka%i ni o bili po$e$bni' !e$ve" le pri%nanja ob!oen)ev in pri". J. 8;D8;JE P8 DR9+I .VET8VNI V8JNI IN +I;ANJE (A N8V8 DR9:;EN8 8;RA6;8 +ibanje %a novo drubeno obra$bo: ob !oje"i drubeni i !e$i in poli!i"ne uredi!ve drav %a&odnega ve!a o re%ul!a! %$age "love"no !i' pravi"no !i' &u$ani%$a' ra%redne' ra ne' ver ke' ideolo#ke !rpno !i !er o u $erjene v blagor v e& dravljanov. 1ri$inali!e!a je drubeno nega!iven pojav' ki $o!i in ogroa !ak#no drubeno idilo. (oper !a pojav e ni $ono bojeva!i le ka%en ko repre ijo. Po$e$bnej#i o ukrepi %a aniranje ivljenj ki& ra%$er %a !i !e kupine prebival !va' ki o $a!erialno in du&ovno di kri$inirane' in ra%voj i !e$a o)ialni& lub' ki naj po$agajo po a$e%niko$ v ivljenj ki& !eava&. Tak#ni kri$inalnopoli!i"ni kon)ep)iji naj e podredi !udi ka%en ko pravo. .!orile) k.d. je neprilagojena o ebno !. Eilj ka%en kega prava naj bo prepre"evanje kri$inali!e!e in re o)iali%a)ija delinkven!ov. 1a%en ka ank)ija ne $e bi!i povra"ilna 2 ora%$erna !eo k.d.3' !e$ve" v kladu po!reba$i' ki ji& narekuje po !opek %a !oril"evo re o)iali%a)ijo. Nedo!akljiva po !ula!a !a na"elo %akoni!o !i !er na"elo pravne varno !i in po#!ovanja "lovekovi& pravi)' vobo#"in in njegovega do !ojan !va. JI. NAJN8VEJ=E (A6I.0I 8 RA(V8J9 1RI6INA0N8P80ITINI4 (A6I.0I IN 1A(EN.1E+A PRAVA 1ri$inali!e!a dobiva nadna)ionalni %na"aj.
14
IZPISKI
Tei#"e po%orno !i e preu $erja % delinkven!nega po a$e%nika na dravo in drubeni i !e$ ko! naj$o"nej#a kri$inogena dejavnika. Noben ple$eni! )ilj in na$en ne $ore opravi"i!i nelegi!i$nega na ilja nad ljud$i' kr#i!ev nji&ovi& ele$en!arni& pravi) in vobo#"in in nji&ovega "love#kega do !ojan !va. (a!o e pojavljajo %a&!eve po legi!i$no !i' %akoni!o !i in o$ejeno !i ka%en ke repre ije' po "lovekovi pravni varno !i * de$okra!i"na pravna drava.
!r" i del:
KAZENSKI ZAKONIK IN KAZENSKA ZAKONO!AJA

Prvo poglavje: VIRI KAZENSKE+A PRAVA
I. 6ATERIA0NI IN D8R6A0NI VIRI 1A(EN.1E+A PRAVA Viri ka%en kega prava o pravni predpi i' ki ob egajo ka%en kopravne dolo"be. +aterialni viri ka%en kega prava o drubeni odno i' dobrine in vredno!e' ki ji& dolo"ena druba goji' ra%vija in varuje. 6a!erialni viri o $oralna in e!i"na upravi"eno ! 2legi!i$no !3 ka%en kega %akona. )or$alni viri ka%en kega prava o po a$e%ni pravni predpi i in nji&ova )elovi!o ! * pravni red in pravni i !e$. Dor$alni viri o i%ra% $a!erialni& virov ka%en kega prava. II. 9.TAVA 18T VIR 1A(EN.1E+A PRAVA 9 !ava je &ierar&i"no najvi#ji %akon v ake )ivili%irane drave. Dolo"a !e$eljne drubene vredno!e * "lovekove pravi)e in !e$eljne vobo#"ine !er o nove drubene in poli!i"ne uredi!ve. Dolo"ene u !avne dolo"be o po$e$bne %a opredeli!ev ra%$erja $ed po a$e%ni-ko$ in dravo na podro"ju dravne repre ije: v .loveniji ni $r!ne ka%ni 2L 1I3' na"elo %akoni!o !i pri dolo"anju k.d. 2L ,H3' %a&!eva po po#!ovanju "lovekove o ebno !i in njegovega do !ojan !va v ka%en ke$ in v ake$ druge$ po !opku' $ed odv%e$o$ o%. o$eji!vijo pro !o !i !er $ed i%vr#evanje$ ka%ni 2L ,13' plo#ni pogoji' ob ka!eri& je $ono ko$u odv%e!i pro !o ! 2L 1>' L ,?3. (a ka%en ko $a!erialno pravo o po$e$bne !udi dolo"be o "lovekovi& pravi)a& in !e$eljni& vobo#"ina&' ker "loveku ja$"ijo njegovo ka%en kopravno var !vo: pravi)a do enako !i pred %akono$ 2L 1C3' prepoved $u"enja 2L 1H3' do$neva nedolno !i 2L ,I3' pravi)a do %a ebno !i 2L <G' L <@' L <I' L <H3' ak!ivna in pa ivna volilna pravi)a 2L C<3' pravi)a do pe!i)ije 2L CG3' pravi)a do vobode i%raanja 2L <>3' pravi)a do vobode %biranja in %druevanja 2L C,3'... 9 !ava ra%gla#a neka!era dejanja %a nepo redno ka%niva in pro!iu !avna * prepoved podbuja-nja k neenakopravno !i in ne !rpno !i !er prepoved podbujanja k na ilju in vojni 2L @<3. III. 6EDNAR8DN8 1A(EN.18 PRAV8 18T VIR 1A(EN.1E+A PRAVA
15
IZPISKI
6ednarodne pogodbe o kupen i%ra% %a $ednarodne konven)ije' pak!e in pogodbe. e na#a drava $ednarodno pogodbo ra!i/i)ira' prev%a$e obve%no !' da bo i%vajala njene dolo"be in nji&ovo i%vajanje %ago!ovila % no!ranjo %akonodajo. ;e edilo $ednarodne pogodbe dobi % ra!i/ika)ijo poloaj %akona' ki $ora bi!i objavljen v uradne$ li !u ko! v ak drug %akon. V ka%en ki %akonodaji je !reba plo#ne dolo"be $ednarodni& pogodb preli!i v obliko konkre!ni& ka%en kopravni& nor$. 1a%en kopravno po$e$bne konven)ije o: enev ka konven)ija o &u$ani%a)iji vojne' konven)ija o prepre"evanju in ka%novanju geno)ida' konven)ija o odpravi v e& oblik ra ne di kri$ina)ije' konven)ija o %a!iranju ne%akoni!i& ugrabi!ev le!al' konven)ija o %a!iranju ne%akoni!i& dejanj %oper varno ! )ivilnega le!al !va'... Ra!i/i)irane in objavljene $ednarodne pogodbe o pravni vir na plo& in !udi pravni vir ka%en kega prava. 9porabljajo e nepo redno ali o obve%en vir pri oblikovanju konkre!ni& dolo"b v u !re%ni& %akoni&. IV. (A18N 18T NEP8.REDNI VIR 1A(EN.1E+A PRAVA 1. Ka*en%)o 'ravo je *a)on%)o 'ravo Po ebno ! ka%en kega prava je' da je %akon ko pravo. Njegova pravila o pi ana' predpi i i$ajo pravilo$a obliko %akona. (akon je najvi#ji plo#ni pravni ak!' ki ga la&ko i%da le najvi#ji %akonodajni organ dolo"ene drave 2D(3. 9 !ava v L ,H i%re)no dolo"a' da $e le %akon dolo"i!i' ka!ero dejanje je ka%nivo in %anj predpi a!i ka%en. Ta dolo"ba je na"elo' ki naj varuje drubo in njene "lane pred a$ovoljo po a$e%ni& no il)ev poli!i"ne obla !i. Je !udi e !avni del $ednarodnopravni& dolo"b o "lovekovi& pravi)a&. ,. Ka*en%)i *a)oni)7 )a*en%)i *a)on in )a*en%)a *a)onodaja (akonik je ob#iren %akon' ki )elovi!o in i !e$a!i"no ureja po$e$bno podro"je drubenega ivljenja. Dravni %bor je 1a%en ki %akonik Republike .lovenije 21(3 prejel na eji' dne ,>. ep!e$bra 1>>C' objavljen je bil v 9radne$ li !u R. #!. @<M1>>C % dne 1<. ok!obra i !ega' velja!i je %a"el 1. januarja 1>>G. 1( ni /or$alno %akon nad %akoni. 9 !avno odi#"e ni$a pooobla !ila %a pre ojo kladno !i kak#nega drugega %akona 1(. Poje$ Fka%en ki %akonF kljub na%ivu' ki ga i$a )elovi!i in i !e$a!i"ni ka%en ki %akonik' o !aja v ob!oku * !ako i$enuje$o po a$i"no ka%en kopravno nor$o' ka!ero %akonodajale) u !anavlja novo k.d. in %anj predpi#e ka%en. 1a%en ka %akonodaja je i !e$ ka%en ki& %akonov' ki veljajo v dolo"eni dravi ali podro"ju. <. Ka*en%)o'ravna norma ali )a*en%)i *a)on Te$eljna eno!a 1( je ka%en kopravna dolo"ba ali dolo"ba ka%en kopravne narave * kazen,skopravna nor$a 2ka%en ki %akon3. (a !oril)a k.d. e uporablja %akon' ki je veljal ob !ori!vi k.d. * !u ni $i#ljen %akon v obi"ajne$ po$enu' !e$ve" po a$e%na ka%en kopravna nor$a. 1a%en kopravna nor$a je konkre!en "len %akona' ka!eri$ je dolo"eno k.d.: 213 poi$enovano 2n.pr.: !erori%e$' L <GG3' 2,3 opisano 2n.pr.: kdor % na$eno$' da bi ogro%il u !avno uredi!ev ali varno ! Republike .lovenije' pov%ro"i ek plo%ijo ali poar'...3' 2<3 je zanj doloena kazen 2n.pr.: e ka%nuje % %aporo$ naj$anj !re& le!3. Tak#na je tipina kazenskopravna nor$a * v e !ri e !avine o enako po$e$bne in po$enijo )elo!o.
16
IZPISKI
1a%en kopravna nor$a v ebuje na!an"en opi k.d. * njegove zakonske znake. 1( % dolo"i!vijo %nakov dolo"enega k.d. na!an"no ra%$ejuje k.d. od prekr#ka ali di )iplin kega pre !opka o%. dejanja' ki plo& ni ka%nivo. ( dolo"i!vijo %nakov k.d. je dolo"ena cona kri$inalnosti. (akonodajni opi po a$e%nega k.d. je v /unk)iji na"ela %akoni!o !i * prepre"uje' da bi e ko%i ra%lago neja ni& in o&lapni& %akon ki& be edil uveljavljale ne%akoni!o !' a$ovolja in arbi!rarno !. Predpi ana ka%en pove' kak#ne po$en je %akonodajale) pripi al po a$e%ne$u k.d. * pravni dobrini' ki jo varuje in napado$ nanjo 2rela!ivni po$en k.d.3. 1a%ni o predpi ane v ra%poni&' kar po$eni' da je %akonodajale) predvidel $ono !' da e bodo v okviru i !ega ab !rak!no dolo"enega k.d. pojavili laji in &uj#i konkre!ni pri$eri. C. S'lo(ni in 'o%e$ni del )a*en%)e a *a)oni)a ( ra%voje$ ka%en kega prava in ka%en kopravne %nano !i e je poka%alo' da v ebujejo po a$e%ne !ipi"ne ka%en kopravne nor$e neka!ere ele$en!e' ki o kupni v aki in v e$ ka%en kopravni$ nor$a$. To o < !e$eljni poj$i k.d.: plo#ni poje$ k.d.' poje$ ka%en ke odgovorno !i' poje$ ka%ni o%. ka%en ki& ank)ij. Ta pravila je po !opo$a prev%elo po%i!ivno ka%en ko pravo. Pobudo je dala /ran)o ka revolu)ija. "ploni del kazenskega zakonika o plo#na na"ela' plo#na pravila !er plo#ni pogoji' ob ka!eri& e dolo"eno dejanje la&ko #!eje %a ka%nivo in ob ka!eri& e !oril)u la&ko i%re"e ka%en ka ank)ija. -osebni del kazenskega zakonika %aje$a v e !ipi"ne ka%en kopravne nor$e. G. Stran%)a )a*en%)a *a)onodaja la&ko pre$eni ali dopolni 1( ali vne e v drug %akon po ebno ka%en kopravno dolo"bo' ka!ero ra%gla i dolo"eno dejanje %a ka%nivo' ga opi#e in dolo"i %anj ka%en. Tak#ne po a$i"ne ka%en kopravne dolo"be ne $orejo pre$inja!i k.d. ali ka%ni' ki o dolo"ene v 1(' in $orajo bi!i v kladu plo#ni$ delo$ 1(. I$enuje$o ji& stranska kazenska zakonodaja. V loven ki ka%en ki %akonodaji ni !aki& dolo"b. V. DR9+I VIRI 1A(EN.1E+A PRAVA 1. !r" i *a)oni7 'od*a)on%)i 'red'i%i in %'lo(ni a)ti zakon o kazenske$ postopku 2(1P' 1>>C3 zakon o izvrevanju kazenskih sankcij 2(I1.' 1>>C3' pravni predpi i' ki e nana#ajo na: organizacijo sodi * %akon o odi#"i&' %akon o odni#ki lubi' organizacijo dravnega toilstva * %akon o dravne$ !oil !vu' organizacijo organov za notranje zadeve * %akon o no!ranji& %adeva&. %akon o %drav !veni& ukrepi& pri ure ni"evanju pravi)e do vobodnega odlo"anja o roj !vu o!rok * po nje$ e pre oja' ka!era prekini!ev no e"no !i je v na pro!ju % %akono$. Dopolnilni vir ka%en kega prava o drugi %akoni' podzakonski predpisi in plo#ni ak!i !er !rokovna in !e&ni"na pravila' kadar e 1( nanje kli)uje. +re %a %akonodajno !e&niko' ki je po!rebna' ker 1( ni $ono %aje!i v e pe !ro !i v drubeni& dogajanji&' ni!i ledi!i v e$ pre$e$ba$ drugi& pravni& predpi ov ali napredku %nano !i in !e&nike. ;lanke!ne dolo"be la&ko vna#ajo v ka%en ko %akonodajo !udi pravno
17
IZPISKI
nego!ovo !' "e ni o opi i !ak#ni& k.d. oblikovani % %ado !no krbno !jo in upo#!evanje$ pravila nullu$ cri$en sine lege certa. ,. O$i,aji7 %odna 'ra)%a in )a*en%)o'ravna *nano%t ni o vir veljavnega ka%en kega prava. Obiaj $o"no vpliva na v ebino poj$ov' ki ji& 1( uporablja. Ve"ino$a gre %a plo#ne $oralne nor$e' po$o"jo ka!eri& e v"a i& #ele la&ko doene' ali je dolo"eno dejanje pre#lo v )ono kri$inalno !i. V sodni praksi e i%oblikuje v ebina poj$ov ka%en kega prava. .!ali#"a odi#" ni$ajo obve%ne $o"i in ni o obve%en vir ka%en kega prava' vendar $o"no vplivajo na prak o niji& odi#" vojo u!e$eljeno !jo in $o"jo argu$en!ov. .!ali#"a kazenskopravne znanosti i$ajo vpliv na %akonodajal)a in odno prak o' "e o njeni argu$en!i dovolj $o"ni in prepri"ljivi.
Drugo poglavje: VELJAVNOST KAZENSKE+A ZAKONA

Veljavno ! 1( e nana#a na: "a ovno veljavno ! * v ka!ere$ "a u velja ka%en kopravna nor$a' krajevna veljavno ! * na ka!ere$ o%e$lju velja ka%en kopravna nor$a' o ebna veljavno ! * %a ka!ere o ebe velja ka%en kopravna nor$a. I. A.8VNA VE0JAVN8.T 1A(EN.18PRAVNE N8R6E 21A(EN.1E+A (A18NA3 1. Za,ete) in )one& veljavno%ti )a*en%)e a *a)ona V ak %akon a$ dolo"a %a"e!ek voje veljavno !i. Pravilo$a %a"ne %akon velja!i 1G. dan po njegovi objavi 2L 1GC u !ave3. V i%je$ni& pri$eri& je !a rok kraj#i' %a ka%en ke %akone je dalj#i. 1( velja od 1. januarja 1>>G. a od objave %akona v uradne$ li !u do njegove uveljavi!ve i$enuje$o vacatio legis. 1a%en ki %akoni i$ajo pravilo$a dalj#o dobo od objave do uveljavi!ve' da bi e % nji&ovi$i dolo"ba$i la&ko e%nanili !i !i' na ka!ere je %akon na lovljen' in !i !i' ki ga bodo uporabljali. Pri 1( je !o %elo po$e$bno' ker i$ajo kr#i!ve njegovi& dolo"b %a po ledi)o &ude ka%en ke ank)ije. (akoni veljajo !oliko "a a' dokler ni o i%re)no ali $ol"e odpravljeni % novi$ %akono$' ki nado$e#"a prej#njega. (akon velja' dokler ni %a"el velja!i novi %akon. V na pro!ne$ pri$eru bi na !ala pravna pra%nina' ki ni %aelena na nobene$ pravne$ podro"ju in bi la&ko v ka%en ke$ pravu u !varila poloaj' ko !oril)ev k.d. ne bi $ogli preganja!i in ji$ odi!i' "e bi !orili k.d. v "a u' ko ni veljal noben %akon. ,. Pre'oved veljavno%ti )a*en%)e a *a)ona *a na*aj in "'ora$a milej(e a *a)ona L <M213 1( dolo"a na"ela' da e %a !oril)a k.d. uporablja %akon' ki je veljal ob !ori!vi k.d. (a i%biro %akona' ki ga je !reba uporabi!i' je odlo"ilen "a !ori!ve k.d. Ta dolo"ba i%&aja i% na"ela %akoni!o !i 2L ,H u !ave3' ki pravi' da ne $e ni&"e bi!i ka%novan %a dejanje' %a ka!ero ni %akon dolo"il' da je ka%nivo in ni %anj predpi al ka%ni' #e preden je bilo dejanje !orjeno. L <M2,3 1( dopu#"a $ono !' da e uporabi nov %akon' "e je %a !oril)a $ilej#i. +re %a i%je$o od prepovedi re!roak!ivne veljave %akona' ker bi pravilna uporaba prej#njega %akona pravila !oril)a v lab#i poloaj. 6ilej#i je %akon' ki predpi uje $ilej#o vr !o ka%ni' o$ogo"a i%rek odnega opo$ina' pogojne ob odbe' odpu !i!ev ka%ni' #ir#e $ono !i %a o$ili!ev ka%ni' kraj#e roke %a %a !aranje' prepre"uje
18
IZPISKI
na !anek pravni& po ledi) ob odbe' dopu#"a $ono ! %a prene&anje varno !ni& ukrepov. II. 1RAJEVNA VE0JAVN8.T 1A(EN.1E+A (A18NA 1. Pojem )rajevne veljavno%ti )a*en%)e a *a)ona 1( velja na o%e$lju Republike .lovenije. To je i%ra% na"ela uvereno !i drave. .uvereno ! drave e na ka%en kopravne$ podro"ju kae ko! represivna oblast drave. (na$enje uvereno !i drave je njena $o" in $ono ! dolo"a!i' ka!era dejanja o ka%niva in %anje predpi a!i ka%ni. .urisdikcija je $o" in $ono ! drave' da dejanje' ki ga je ra%gla ila %a ka%nivo' podredi ojenju voji& odi#". Repre ivna obla ! in juri dik)ija e ve"ino$a pokriva!a. 0a&ko e ne pokriva!a: ob !aja repre ivna obla ! drave glede dolo"enega k.d.' vendar ne ob !aja njena juri dik)ija * n.pr. !oril)a k.d. varuje diplo$a! ka i$uni!e!a' ob !aja juri dik)ija drave glede dolo"enega k.d.' vendar ne ob !aja njena repre ivna obla ! * n.pr. odi#"a ene drave odijo po ka%en ke$ %akonu druge drave. e gre %a dejanje' ki je ka%nivo po $ednarodne$ pravu ali plo#ni& na"eli& $ednarodne kupno !i' je podana juri dik)ija na#e drave' !udi "e ni podana njena repre ivna obla ! NL 1,CM2G3O. Pri !ojno ! je pravi)a in dolno ! dolo"enega odi#"a' da na podlagi %akona odlo"a o konkre!ni ka%en ki %adevi: !varna pri !ojno ! * pravi)a in dolno ! odi#"a dolo"ene vr !e ali !opnje' da odlo"a o konkre!ni %adevi glede na njeno v ebino' krajevna pri !ojno ! * pravi)a in dolno ! !varno pri !ojnega odi#"a' da odlo"a glede na po ebno objek!ivno ali ubjek!ivno %ve%o $ed ka%en ko %adevo in ob$o"je$ 2!eri!orije$3 !ega odi#"a. Drave podvrejo voji juri dik)iji in pri !ojno !i voji& odi#" k.d.' ki ji&: na njene$ o%e$lju !orijo !uj)i' !orijo v !ujini nji&ovi dravljani' !orijo v !ujini !uj)i. Dolo"be' ki urejajo !a vpra#anja' o del $ednarodnega ka%en kega prava. 1.d.' v ka!eri& uporablja$o !a pravila' o kazniva dejanja z $ednarodni$ ele$ento$ . Ta pravila o: teritorialno naelo' realno naelo' aktivno personalitetno naelo' pasivno personalitetno naelo' univerzalno naelo. ,. Teritorialno na,elo 1( velja %a v akogar' ki !ori k.d. na o%e$lju Republike .lovenije. To na"elo i%&aja i% uvereno !i drave in i% nje i%virajo"e repre ivne obla !i drave na njene$ o%e$lju. 9veljavljeno je na"elo veljavno !i %akona glede na kraj !ori!ve 2 le! loci delicti co$issi3' ki je u!e$eljeno % generalno*preven!ivni$ u"inko$' %a ka!erega e do$neva' da je najve"ji !a$' kjer je bilo k.d. !orjeno 2re ni)a e najbolje ugo!ovi na kraju dogodka3. Teri!orialno na"elo je po voji $o"i pri$arno * i%klju"uje uporabo na"ela ne bis in ide$. 1( velja %a dejanja' !orjena v .loveniji: "e!udi je bil !orile) %a !o dejanje v !ujini e ob ojen'
19
IZPISKI
"e v !ujini ka%en ki po !opek !e"e' "e je !orile) e pre !al v !ujini i%re"eno ka%en. Teri!orialno na"elo je *akultativno pri$arno * !orile) e preganja v .loveniji le % dovoljenje$ $ini !ra %a pravo odje' "e e je %a i !o k.d. ka%en ki po !opek v !ujini %a"el ali kon"al. 1a%en' ki jo je !orile) pre !al v !ujini po odbi !ujega odi#"a' e v#!eje v ka%en' ki jo i%re"e do$a"e odi#"e. 8%e$lje Republike .lovenije %av%e$a: kopno o%e$lje' obalno $orje in vodne povr#ine %no!raj $eja Republike .lovenije' %ra"ni pro !or nad obe$a. Teri!orialno $orje e ra%!e%a na 1, nav!i"ni& $ilj od kopna. 1( velja %a v akogar' ki !ori k.d. na: do$a"i ladji' ne glede na !o' kje e je na&ajala ob !ori!vi' do$a"e$ voja#ke$ le!alu' ne glede na !o' kje e je na&ajalo ob !ori!vi' do$a"e$ )ivilne$ le!alu $ed pole!o$. Velja %akon drave' pod ka!ero ladja pluje. To je upo#!evno' "e je k.d. !orjeno na na#i ladji' ki je v "a u !ori!ve na odpr!e$ $orju ali !uje$ pri !ani#"u. +lede le!al velja na"elo veljavno !i %akona drave' v ka!ere$ je le!alo regi !rirano. Na#a ka%en ka %akonodaja velja %a v a k.d.' !orjena v voja#ke$ le!alu' !udi v pri$eru' "e je bilo v "a u !ori!ve na le!ali#"u druge drave. (a )ivilno le!alo velja na#a ka%en ka %akonodaja le v pri$eru' "e je bilo k.d. !orjeno $ed pole!o$. Na"elo !eri!orialno !i je la&ko i%klju"eno ali o$ejeno: repre ivna obla ! je o$ejena % u !avo * i%klju"ena je ka%en ka odgovorno ! in ka%nivo ! po lan)ev in ve!nikov %a i%raena $nenja in gla ovanje 2$aterialnopravna i$uniteta ali inde$niteta poslancev in svetnikov3. Dolo"ena je !udi pro)e nopravna i$uni!e!a po lan)ev in ve!nikov. 6a!erialnopravno in pro)e nopravno i$uni!e!o uiva !udi v akdo' ki odeluje pri ojenju' ker ga ni $ono kli)a!i na odgovorno ! %a $nenje' ki ga je dal pri odlo"anju na odi#"u. juri dik)ijo i%klju"ujejo i$uni!e!e' ki ob !ajajo na podlagi $ednarodnega obi"ajnega in pogodbenega prava: i$uni!e!e #e/ov !uji& drav in nji&ovega pre$ !va' i$uni!e!e !uji& diplo$a! ki& in kon%ularni& /unk)ionarjev' i$uni!e!e /unk)ionarjev neka!eri& $ednarodni& organi%a)ij. e je i%klju"ena ali o$ejena le juri dik)ija' !e$ ni i%klju"ena repre ivna obla ! na#e drave glede !orjenega k.d. To je po$e$bno %aradi pravne kvali/ika)ije k.d. po na#i ka%en ki %akonodaji' ker la&ko v !ak#ne$ pri$eru na#a odi#"a odijo po 1( v e$ udeleen)e$ pri k.d.' ki ji& ne varuje i$uni!e!a. I%je$a od na"ela !eri!orialno !i je' da e $e pregon !uj)a od !opi!i !uji dravi ob pogoji&' ki ji& dolo"a L G1>M2<3 (1P: "e !uja drava !e$u ne na pro!uje' "e gre %a k.d.' %a ka!era je predpi ana ka%en do 1? le! %apora' "e gre %a k.d. %oper varno ! javnega pro$e!a. V prak i je na$re" vedno ve" pri$erov' ko je pri$erneje' da e !oril)u' !uje$u dravljanu' odi v !ujini' "eprav je k.d. !oril na o%e$lju .lovenije. 9po#!eva e velik priliv !uj)ev in k.d.' ki ji& pri na !orijo. Na#a drava e v !aki& pri$eri& odreka repre ivni obla !i in juri dik)iji. <. Realno na,elo .*a(,itno ali var%tveno na,elo/
20
IZPISKI
Drava podredi voji repre ivni obla !i neka!era i%re)no dolo"ena k.d. %aradi nji&ove po ebne nevarno !i' glede ka!eri& ni $ono pri"akova!i' da ji& bodo v !uji& drava& plo& ali dovolj in!en%ivno ka%en ko preganja!i. Ta dejanja o !ak a!ivno na#!e!a v L 1,1: k.d. %oper varno ! Republike .lovenije in njeno u !avno uredi!ev 2L <CH do L <@,3' ponarejanje do$a"ega denarja 2L ,C>3. Realno na"elo je pri$arno * i%klju"uje uporabo na"ela ne bis in ide$. Je obligatorno pri$arno * v na#i dravi e $ora %a"e!i ka%en ki po !opek %a navedena k.d.' !orjena v !ujini' "e!udi je !a$ po !opek e %a"e! ali dokon"an in "e!udi je !a$ !orile) e pre !al ka%en. 1a%en' pre !ana v !ujini' e vra"una v ka%en' ki jo i%re"e na#e odi#"e. C. A)tivno 'er%onalitetno na,elo .na&ionalno na,elo/ 1( velja' "e na# dravljan !ori k.d. %unaj o%e$lja .lovenije in ne gre %a k.d.' ki o na#!e!a v L 1,1. Na#ega dravljana ni dovoljeno i%ro"i!i !uji dravi' da bi $u !a$ odili %a k.d.' ki ga je !a$ !oril' &kra!i ni dopu !no' da bi e na# dravljan' ki je v !ujini !oril k.d. in e %a!ekel v na#o dravo' i%ognil ka%en ke$u pregonu. Ak!ivno per onali!e!no na"elo je subsidiarno * uveljavi in uporabi e le' "e ka%en kopravna in!erven)ija v !ujini ni bila %ado !na. .!orile) e ne preganja: 13 "e je ka%en' na ka!ero je bil v !ujini ob ojen' popolno$a pre !al' ali je bilo kladno % $ednarodno pogodbo dolo"eno' da bo v !ujini i%re"eno ka%en pre !al v .loveniji' ,3 "e je bil v !ujini pravno$o"no odbo opro#"en' $u je bila ka%en odpu#"ena' ali je i%vr#i!ev ka%ni %a !arala' <3 "e e k.d. po !uje$ %akonu preganja na %a&!evo o#kodovan)a in !ak#na %a&!eva ni bila vloena. Na"elo ne bis in ide$ je po#!ovano. 9po#!evajo e !uja opro !ilna ali ob odilna odba !er dolo"be !ujega %akona o %a !aranju in po ebni& pogoji& %a ka%en ki pregon. Pogoj %a uveljavi!ev 1( je ka%nivo ! dejanja po ka%en ke$ %akonu drave' v ka!eri je bilo dejanje !orjeno * identiteta nor$e ali dvojna kaznivost. Ta pogoj ni ab olu!en' ker je prepu#"eno pre oji $ini !ra %a pravo odje' ali je uveljavi!ev na#ega prava $o!rna' "eprav dejanje v !uji dravi ni inkri$inirano. Pripor in odv%e$ pro !o !i $ed i%ro"i!veni$ po !opko$ !er del ka%ni' ki jo je !orile) pre !al v !ujini' e v#!ejejo v ka%en' ki jo i%re"e na#e odi#"e. G. Pa%ivno 'er%onalitetno na,elo Na# 1( e uveljavi glede !ujega dravljana' ki je v !ujini !oril k.d. pro!i na#e$u dravljanu ali na#i dravi' "e e ga pri na %alo!i ali ga na#i dravi i%ro"ijo. Na"elo je subsidiarno * 1( e uporabi' "e ni %ado !no ka%en kopravno var !vo' ki ga nudi !uja drava. Veljajo < pogoji' ki i%klju"ujejo ka%en ki pregon' in iden!i!e!a nor$e % $ono !-jo' da e po pre oji $ini !ra %a pravo odje od !ega na"ela od !opi. @. 8niver*alno na,elo Na# 1( velja in e uporabi %oper !ujega dravljana' ki je v !ujini !oril k.d. %oper !ujega dravljana ali !ujo dravo in je bil %alo!en pri na ' "e gre %a k.d.' %a ka!erega je predpi ana ka%en < le! %apora ali &uj#o ka%en. 9niver%alno na"elo je subsidiarno in je ve%ano na iden!i!e!o nor$e. Na#e odi#"e ne $ore i%re"i &uj#e ka%ni od !i !e' ki je predpi ana % %akono$ drave' v ka!eri je bilo k.d. !orjeno. +lede iden!i!e!e nor$e velja i%je$a' ki e nana#a na dejanja& ki veljajo za kazniva po splonih pravnih naelih& priznanih od $ednarodne skupnosti . Po 1( e $e
21
IZPISKI
preganja!i !orile) !udi ne glede na %akon drave' v ka!eri je bilo k.d. !orjeno' "e gre %a dejanje' ki velja %a ka%nivo po plo#ni& pravni& na"eli&' pri%nani& od $ednarodne kupno !i.
Tre!je poglavje: TEMELJNA NA9ELA KAZENSKE+A PRAVA

Na"ela' ki o uveljavljena v odobne$ ka%en ke$ pravu )ivili%irani& narodov' o i%ra% /ilo%o/ ki& in idejnopoli!i"ni& i%&odi#"' na ka!eri& !e$elji )elo!na %gradba drubenopoli!i"ne in pravne uredi!ve de$okra!i"ni& parla$en!arni& drav. Po !ala o !udi e !avni del $ednarodnega ka%en kega prava in prava "lovekovi& pravi). To o: 13 naelo legiti$nosti in o$ejenosti represije ' ,3 naelo zakonitosti' <3 naelo hu$anosti' C3 naelo subjektivne ali krivdne odgovornosti ' G3 naelo individualizacije kazenskih sankcij. I. NAE08 0E+ITI6N8.TI IN 86EJEN8.TI REPRE.IJE 1. Pojem in "%tavno'ravna 'odla a na,ela le itimno%ti re're%ije Na"elo legi!i$no !i repre ije je %a&!eva po $oralni in e!i"ni upravi"eno !i v akega repre ivne-ga po ega v "lovekove pravi)e in vobo#"ine na %akonodajni in prak!i"ni ravni. V aka obla ! i$a $o"' da % goli$ na ilje$ uveljavi voje %a$i li o dravni uredi!vi in vredno!a&' ki ji& &o"e varova!i. 1a%en ko pravo e je vedno pojavljalo ko! ovira %a uveljavljanje neo$ejene $o"i' a$ovolje' arbi!rarno !i in ne"love"no !i no il)ev drubene $o"i. 1o je poje$ legi!i$no !i na !al v drubo lovni& in pravni& %nano !i&' je bilo po#!ovanje in var !vo "lovekovi& pravi) in !e$eljni& vobo#"in njegovo !e$eljno $erilo. Dane o "loveko-ve pravi)e dolo"ene % veljavni$ $ednarodni$ pravo$' do$a"i$i u !ava$i in pravo$ po a$e%ni& drav' %a!o je !o $erilo bolj !rdno. lani)e .ve!a Evrope o e % ra!i/ika)ijo Evrop ke konven)ije o "lovekovi& pravi)a& podvrgle juri dik)iji Evrop ke ko$i ije in Evrop kega odi#"a %a "lovekove pravi)e. Na"elo legi!i$no !i je ra%vidno i% #!evilni& dolo"b na#e u !ave' "eprav ni nikjer i%re)no o$enjeno. Republika .lovenija je kon !i!uirana ko! de$okra!i"na pravna drava' ki !e$elji na po#!ovanju in var !vu "lovekovi& pravi)' v ka!eri je uveljavljena neodvi no ! odnikov in od !va' )elovi! $e&ani%e$ in !i!u)ij %a var !vo u !avno !i' %akoni!o !i in "lovekovi& pravi). Na"elo legi!i$no !i najprej obve%uje %akonodajni organ' na!o v e o !ale organe drubene repre ije. ,. Na,elo le itimno%ti in omejeno%ti re're%ije v )a*en%)em *a)oni)" L , 1(: !olo,anje )a*nivi- dejanj in 'red'i%ovanje )a*en%)i- %an)&ij v *a)on" je "'ra:vi,eno %amo7 )adar in )oli)or var%tva ,love)a in dr" i- temeljnivrednot ni mo o,e *a: otavljati dr" a,e. Dolo"ba je na lovljena na %akonodajni organ. Pove' da ni !reba v akega dejanja' ki e %di drubi nevarno' ra%gla i!i %a k.d. Najprej je !reba prei%ku i!i' ali je $ono !ak#no dejanje pre-pre"eva!i % u !varjalni$i' go podar ki$i' poli!i"ni$i' v%gojni$i in drugi$i ukrepi. 1a%en ko-pravna pri ila je red !vo' ki ga je !reba krajno var"no uporablja!i * ultima ratio 2po lednje red !vo3. II. NAE08 (A18NIT8.TI
22
IZPISKI
1. Pojem in na%tane) na,ela *a)onito%ti Nullum crimen nulla poena sine lege praevia . Na !alo je po /ran)o ki revolu)iji 1I>1. le!a in je po !alo k$alu la ! v ega %a&odnega ve!a. Na"elo %akoni!o !i je po !alo e !avni del .plo#-ne deklara)ije 8(N o "lovekovi& pravi)a& i% le!a 1>CH' 6ednarodnega pak!a o dravljan ki& in poli!i"ni& pravi)a& !er Evrop ke konven)ije o "lovekovi& pravi)a&. ,. Na,elo *a)onito%ti v "%tavi in KZ Re'"$li)e Slovenije Na"elo %akoni!o !i je i%re)no dolo"eno v L ,H u !ave v okviru poglavja o "lovekovi& pravi)a& in !e$eljni& vobo#"ina&. V 1( je pov%e!o i% u !ave v L 1 in L < !er naprej i%peljano v dolo"ba&' ki %adevajo de/ini)ijo k.d.' njegovo dolo"eno ! v %akonu' ra%$eji!ev % dejanji' ki ni o ka%niva' !er i%biro in od$ero ka%en ki& ank)ij. <. Var%tvo ,love)ovi- 'ravi&7 %vo$o(,in in nje ove a do%tojan%tva Na"elo %akoni!o !i je na !alo' da bi % %akono$ o$ejili in dolo"ili pravi)e dravni& organov v ra%$erju do dravljanov !er v%po !avili ravno!eje $ed pravi)a$i drave o%. njeni& organov in pravi)a$i ljudi' na ka!ere e ra%!e%a obla ! drave. Naelo pravne varnosti * pravna varno ! je i%ra%' ka!eri$ o%na"uje$o varno ! ljudi pred a$ovoljni$i in ne%akoni!i$i po egi dravni& organov v nji&ov pravni poloaj. Nullu$ cri,$en sine lege certa. -ravna negotovost je na pro!je na"ela pravne varno !i * !anje v drubi' v ka!eri o odpravili na"elo %akoni!o !i ali kjer ga /or$alno ni o odpravili' vendar dejan ko dajejo dolo"ba$ %ako-na !ak#no v ebino in po$en' kakor u !re%a in!ere o$ in a$ovolji no il)ev obla !i. Nedopu !na !a ek !en%ivna ra%laga ka%en kega %akona' ki po$eni #irjenje )one kri$inalno- !i' in ra%laga' ki je v #kodo ob!oen)u. C. Analo ija Prepovedani analogiji !a: analogia iuris ali pravna analogija * %a ka%nivo e #!eje !udi dejanje' ki ni %api ano v %a-konu' vendar i% plo#ni& pravni& na"el i%&aja' da je drubi nevarno. analogia legis ali zakonska analogija * ka%en kopravna nor$a e ra%!egne !udi na pri$e-re' ki ji& %akon i%re)no ne navaja' vendar o podobni !i !i$' ki o ob eeni v nor$i. Dopu !na je analogia intra legem' ki po$eni' da je %akonodajale) v opi u k.d. navedel i%re)no nekaj njegovi& %nakov' vendar ne v e&' ki bi e la&ko v re ni"no !i pojavili: F...in v drugi& pri$eri&...F Analogijo %no!raj %akona $ora$o ra%laga!i restriktivno !ako' da %aja$e$o le !i !e pri$ere' ki o po v ebini' $i lu' in!en%ivno !i in po$enu enakovredni !i !i$' ki o v %akonu i%re)no na#!e!i. III. NAE08 496AN8.TI 1. 8%tavno'ravna 'odla a in 'ojem na,ela -"mano%ti Na"elo &u$ano !i je delo$a v ebovano e v na"elu legi!i$no !i repre ije. I%&aja i% vredno!e "lovekovega do !ojan !va' kar je nega)ija v ake ne"love"no !i. 9 !ava poudarja !o na"elo v: L 1I * prepoved $r!ne ka%ni' L 1H * prepoved $u"enja' L ,1 * po#!ovanje "lovekove o ebno !i in njegovega do !ojan !va v ka%en ke$ in v e& drugi& pravni& po !opki& !er $ed odv%e$o$ pro !o !i in i%vr#evanje$ ka%ni' L <C * pravi)a do o ebnega do !ojan !va in varno !i.
23
IZPISKI
,. Na,elo -"mano%ti v materialnem )a*en%)em 'rav" je pove%ano predv e$ ka%nijo. .$r!na ka%en' ki jo odobno ka%en ko pravo ve"ino$a #e po%na' je $o"no o$ejena glede k.d.' %a ka!era je predpi ana' in glede pogojev' ob ka!eri& e $e i%re"i' in v %ve%i % drugi$i okoli#"ina$i' ki o$ejujejo njeno uporabo. Drave "lani)e .ve!a Evrope $orajo po#!ova!i L 1 Evrop ke konven)ije: "$rtna kazen se odpravi. Nihe ne s$e biti obsojen na s$rtno kazen ali us$ren . Drava "lani)a $e v voji %akonodaji dolo"i!i $r!no ka%en %a "a $ed vojno ali ob nepo redni $r!ni nevarno !i. Na#a u !ava dolo"a v L 1I' da v .loveniji ni $r!ne ka%ni. 1( po%na le eno ka%en %apora. Redke o drave % do $r!ni$ odv%e$o$ pro !o !i' kjer je !a ka%en nado$e !ilo %a odpravljeno $r!no ka%en. Dolo"be o i%biri in od$eri ka%ni v odobne$ ka%en ke$ pravu odpirajo odi#"e$ #iroke $ono !i %a &u$ano kaznovalno politiko. 4u$ano ! ka%en ke %akonodaje e i%raa !udi v dolo"ba&' ka!eri$i o na!an"no dolo"ene in o$ejene pravne posledice obsodbe' !er v dolo"ba&' ki urejajo re&abili!a)ijo' i%bri ob odbe in dajanje poda!kov i% ka%en ke eviden)e. IV. NAE08 .9;JE1TIVNE A0I 1RIVDNE 8D+8V8RN8.TI 1. V%e$ina na,ela %"$je)tivne ali )rivdne od ovorno%ti Na"elo ubjek!ivne ali krivdne odgovorno !i po$eni' da pov%ro"i!ev prepovedane in #kodljive po ledi)e a$a po ebi #e ne %ado !uje %a uporabo ka%ni. 1a%en e $e uporabi!i' "e je doka%ano' da je ob!oene) %are !orile) dejanja' ki ga je ob!oen' in "e je ugo!ovljeno' da je ka%en ko odgovoren. 1a%en ka odgovorno ! !oril)a po$eni' da e je !orile) v !renu!ku !ori!ve k.d. %avedal' da dela nekaj' "e ar ne bi $el' ker je !o dejanje v na pro!ju "love#ki$i' $oralni$i' drubeni$i in pravni$i nor$a$i' o%. bi e !ega $oral in $ogel %aveda!i. .!oril"ev ubjek!ivni odno do dejanja' ki ga je !oril' in prepovedane po ledi)e' ki jo je pov%ro"il' e i$enuje krivda. 1rivda je o"i!ek' ki ga je !reba v v ake$ pri$eru ugo!ovi!i in e ne $e nikoli predpo !avlja!i. 1a%en ka odgovorno ! je u!e$eljena na krivdi 5 nega!iven in o"i!ka vreden ubjek!ivni odno !oril)a do dolo"ene $oralne' "love#ke ali drubene %apovedi v o%adju ka%en kopravne nor$e * naelo subjektivne odgovornosti ali naelo odgovornosti za krivdo. Na pro!je je naelo objektivne odgovornosti 5 odgovorno ! %golj %a pov%ro"eno po ledi)o. Ni po$e$bno' ali je i$el !orile) do %apovedi' dejanja in po ledi)e dolo"en o"i!ka vreden ub-jek!iven odno ' !e$ve" %ado !uje' da je voji$ ravnanje$ pov%ro"il prepovedano po ledi)o. .e$ odijo !udi pov%ro"i!ve po ledi)' glede ka!eri& !oril)u ni $ono ubjek!ivne !rani o"i-!a!i ni"e ar. 1( in ka%en ka %akonodaja )elega )ivili%iranega ve!a preje$a in uveljavlja na"elo ubjek-!ivne odgovorno !i ko! odgovorno !i %a krivdo in NE na"elo objek!ivne odgovorno !i. Na"elo krivdne odgovorno !i je na !alo ko! plo#no pravno pravilo 2dolus $alus3 #ele v po%ni ri$ ki dobi. Pred !e$ je bila pre$agana kolek!ivna odgovorno ! * odgovorno ! ple$ena' rodu ali rodbine %a dejanje njenega "lane. ,. Od ovorno%t *a 'o%ledi&o )ot na%'rotje na,ela od ovorno%ti *a )rivdo Kolektivna in objektivna odgovornost e !udi v po%nej#i %godovini pogo !o pojavlja!a. Po ebno je vpraanje kazenske odgovornosti pravnih oseb . V 1( je $ono ! ka%nivo !i pravni& o eb %a k.d. dolo"ena v L <<' ki podrobnej#o uredi!ev prepu#"a po ebne$u %akonu. 1a%nivo ! pravni& o eb %a prekr#ke je e dolgo uveljavljena. 1a%en ka odgovorno ! %aje$a po obno ! %a krivdo 2pri#!evno !3 in krivdo. Tak#nega ubjek-!ivnega odno a do nor$e in k.d. pravna o eba po naravi !vari ne
24
IZPISKI
$ore i$e!i. (a!o la&ko v %ve%i pravni$i o eba$i govori$o le o ka%nivo !i' "eprav la&ko !e$elji le na k.d.' ki ga je !orila pri#!evna in kriva 2ka%en ko odgovorna3 o eba ko! pred !avnik pravne o ebe. 1a%en ka odgovorno ! po 1( je la&ko le individualna in !o !udi v pri$eru' "e je k.d. !orilo ve" o eb kupaj ko! o !oril)i ali v druga"ni& oblika& udelebe. 1a%en ka odgovorno ! %a k.d. e pre o-ja %a v akega !oril)a ali udeleen)a a$o !ojno glede na njegov objek!ivni pri pevek & k.d.in glede na njegov ubjek!ivni odno do !orjenega k.d. Na"elo ubjek!ivne ali krivdne odgovorno !i po$eni' da je ka%en ka odgovorno ! le individu-alna. Je eno najpo$e$bnej#i& na"el ka%en kega prava. V. NAE08 INDIVID9A0I(AEIJE 1A(EN.1I4 .AN1EIJ 1. Pojem in ra*voj na,ela individ"ali*a&ije Na"elo individuali%a)ije ka%en ki& ank)ij po$eni prilagodi!ev ka%en ke ank)ije nevarno !i konkre!nega k.d. in !oril"evi o ebno !i !ako' da bo do een na$en ka%en ki& ank)ij. 0o"i$o: %akon ko individuali%a)ijo' odno individuali%a)ijo' individuali%a)iju pri i%vr#evanju ka%en ki& ank)ij 2peni!en)iarno individuali%a)ijo3. Dolo"be 1(' ki konkre!i%irajo !o na"elo' o: o od$eri ka%ni' o pogojni ob odbi in odne$ opo$inu' o varno !ni& ukrepi&' o na$enu v%gojni& ukrepov in ka%ni %a $ladole!nike. Vodili %a individuali%a)ijo !a pravinost in s$otrnost. Pravo odje je v lubi pravi"no !i' aj je upodobi!ev pravi)e i$bol pravo odja. Ponavadi #!ejejo ljudje %a pravi"no !i !o' kar ji$ je v kori !' o%. kar ji$ ni v #kodo. Prvi /ran)o ki %ako-nodajale) je bil prepri"an' da je $ono pravi"no ! v ka%en ke$ pravo odju %ago!ovi!i i !e$o$ ab olu!no predpi ani& ka%ni' !ako da odnik ne bi $ogel i%re"i ra%li"ni& ka%ni !oril)e$ dve& po %akon ke$ opi u enaki& k.d. Po%nej#a %akonodaja dopu#"a individuali%a-)ijo glede na !eo !orjenega k.d. in !opnjo !oril"eve krivde. V i!alijan ki o)ioan!ropolo#ki #oli o poj$u pravi"no !i ni govora in %anj ni $e !a' ker i ka%en ko pravo %a$i#lja ko! red !vo %a obra$bo drube pred kri$inali!e!o' ki jo poj$uje ko! druge naravne uj$e 2po!re ' poplava' divje %veri'...3. Poka%alo e je' da !ak#no poj$ovanje ka-%en kega prava vodi v nepravi"no ! in je nevarno' ker ga je $ono i%rabi!i ko! opravi"ilo in u!e$elji!ev %a uporabo kakr#ni&koli ukrepov v boju %oper kri$inali!e!o. ,. Pravi,no%t in %motrno%t )ot 'o lavitna namena individ"ali*a&ije )a*en%)i%an)&ij V ka%en ke$ pravo odju je individuali%a)ija ka%en ki& ank)ij po !opek' ka!eri$ naj e %ago!ovi prava $era in ravno!eje $ed na"elo$a pravi"no !i in $o!rno !i v v ake$ ka%en- ke$ pri$eru. Pravi"no ! $ora i$e!i predno !' kadar v njene$ okviru ni $ono %ago!ovi!i $o!rno !i. To %ago!avljajo ka%en ki okviri * % %akono$ dolo"eni ra%poni ka%ni' ki e $ejo i%re"i %a dolo"eno k.d. Tudi %a uporabo drugi& vr ! ka%en ki& ank)ij 2varno !ni& ukrepov3 o dolo"eni %elo na!an"ni in o%ki okviri' ker !i ukrepi ni o ve%ani na vr !o in !eo k.d.' ki !a objek!ivno $erilo pravi"no !i' !e$ve" na !oril"evo o ebno ! in nevarno !' da bo ponavljal k.d.
25
IZPISKI
Pravi"no ! u !varjajo delav)i v pravo odju v v aki po a$e%ni ka%en ki %adevi' ki jo obravna-vajo' "e i pri%adevajo' da bi e !e$u idealu pribliali' da bi %agre#ili naj$anj nepravi"no !i do po a$e%nika !oril)a k.d. !er do o#kodovan)a in drube. Eno !e$eljni& pravili ka%en kega prava je ora%$erje $ed k.d. in ka%en ko ank)ijo. Pravi"no ! e da %ago!ovi!i pri$erjanje$ podobni& pri$erov v odni prak i' !e&!anje$ in pri$erjanje$ drubenega po$ena napade-ni& vredno! in in!en%ivno !i napadov nanje' % %ago!ovi!vijo enakega poloaja v ka%en ke$ po !opku !er pri individuali%a)iji ka%en ki& ank)ij v ako$ur. Na"elo pravi"no !i ne $e i%klju"i!i na"ela $o!rno !i. 8ba na"ela je %druilo gibanje %a novo drubeno obra$bo % ge lo$: /arstvo drube in resocializacija storilcev k'd' Poudarek je na re o)iali%a)iji k.d.' ki naj bi bila vr&ovno vodilo kri$inali!e!ne poli!ike drav' kakor !udi vodi-lo odi#"e$ pri individuali%a)iji ka%en ki& ank)ij. .odi#"e naj bi i%bralo %a !oril)a k.d. ank)ijo' ki daje najve" upanja' da bo a$a po ebi in $ed njeni$ i%vr#evanje$ !oril)a re o)iali%irala 5 vrnila drubi. V !e$ je %elo ple$eni!a $i el' da je druba oodgovorna %a de-linkven!no ! po a$e%nika in %a!o dolna !ori!i v e v voji $o"i' da bi $u po$agala vrni!i e na pravo po!. 1a%en ka ank)ija' i%brana u !re%no po!reba$ re o)iali%a)ije' naj bi bila eo ipso pravi"na in $o!rna. .odi#"e e $ora %aveda!i' da $ora bi!i i%brana in od$erjena ka%en ka ank)ija &kra!i pravi"-na in $o!rna %a var !vo drube in !oril)a !er da ji$a ne $e pov%ro"i!i preve" #kode.
26
IZPISKI
Tretji del:
KAZNIVO !EJANJE IN KAZENSKA O!+OVORNOST

Prvo poglavje: POJEM IN !E;INICIJA KAZNIVE+A !EJANJA
.plo#ni del ka%en kega prava je %grajen na poj$i& kaznivega dejanja' kazenske odgovornosti in kazenskih sankcij. +re %a ab !rak!ne poj$e' dognane do !ako vi oke !opnje ab !rak)ije' da la&ko pokrijejo v ako k.d.' v ako !opnjo in obliko ka%en ke odgovorno !i !er v e vr !e in oblike ka%en ki& ank)ij' vendar $orajo bi!i !ako konkre!ni' da ja no ra%$ejijo k.d. od neka%nivega' ka%en ko odgovornega !oril)a od neodgovornega !er ka%en ke ank)ije od drugi& pravni& ank)ij. Ti poj$i o ogrodje' na ka!ere$ !e$elji 1(' ki ji$ obene$ daje v ebino' opredeli!ve' o$eji!ve in !ruk!uro. I%&odi#"e i$ajo v "lovekovi in drubeni re ni"no- !i' kjer i v i !e$ %aporedju ledijo re ni"ni dogodki. I. .8EIA0NI IN 68RA0N8*ETINI P8JE6 1A(NIVE+A DEJANJA 1.d. o "lovekova ravnanja' ki ji& dolo"ena druba ko! )elo!a ali njen vladajo"i del #!eje %a vredna po ebne po%orno !i' ker po egajo v !e$eljne drubene odno e in ker napadajo ali ogroajo !e$eljne "lovekove in drubene vredno!e. Nega!ivna drubena ali $oralno-e!i"na v ebina dejanja je !e$eljni kri!erij' ki ra%$ejuje k.d. od drugi& ravnanj in !ako opredeljuje )ono kri$inalno !i. V v aki ka%en ki %akonodaji o k.d.' ki !e %a&!eve ne i%polnjujejo. Prak!i"ne go podar ke in poli!i"ne po!rebe dolo"ene drave la&ko narekujejo %akonodajni$ organo$' da uvr !ijo $ed k.d. !udi !ak#na' ki v $oralni& poj$ovanji& ljudi ni$ajo nega!ivne vredno !ne podlage. Tak#ne dolo"be $ejo bi!i i%je$ne in %elo u!e$eljene' ker o druga"e %a drubo #kodljive' ker po !ane v drubi' kjer je v e prepovedano' v e dovoljeno. Naravni dogodki ni o in ne $orejo bi!i k.d. 1.d. je poje$' ki ob !aja v $oralno-e!i"ni& poj$ovanji& ljudi' ki e !avljajo dolo"eno drubo' ko! %lo"in ali &udodel !vo' ne glede' da o $ed k.d. uvr#"ena !udi neka!era ravnanja' ki !ak#ne$u poj$ovanju ne u !re%ajo. II. PRAVNI P8JE6 IN 18NEEPEIJE 1A(NIVE+A DEJANJA 1. A$%tra)tni 'ojem )a*nive a dejanja in nje ova v%e$ina -oje$ k'd' e nana#a na plo#ne in kupne %na"ilno !i' ki o !anejo' ko od$i li$o v e po ebno !i' la !ne v ake$u po a$e%ne$u k.d. ( $e!odo ab !ra&iranja poi#"e$o naj plo#nej-#e la !no !i' e !avine in %na"ilno !i 2!ip ke %nake3' ki ji& $ora i$e!i v ako "lovekovo ravnanje' da bi ga la&ko i$eli %a k.d. To je po !alo pred$e! ka%en kopravne %nano !i #ele v 1>. !.' da bi e prepre"ila a$ovolja pri %akonodajne$ dolo"anju k.d. in nji&ove$ prepo%na-vanju v odni prak i !er da bi e %akonodajni$ in odni$ organo$ ponudila !eore!i"na i%&odi#"a. Avgu#!in in To$a Akvin ki i k.d. %a$i#lja!a ko! gre& * kr#i!ev "loveku od boga dani& $oralni& pravil.
27
IZPISKI
+la niki revolu)ionarnega $e#"an !va #!ejejo k.d. %a kr#i!ev drubeni& pravil %a oi!je $ed ljud$i' ki o dolo"ena % drubeno pogodbo. 1an! i je %a$i lil k.d. ko! kr#i!ev ve"ne in ab olu!ne $orale. 4egel je nado$e !il poje$ ve"ne $orale poj$o$ prava. 1.d. je po !alo kr#i!ev pravnega reda. ,. ;ormalno:materialna )on&e'&ija )a*nive a dejanja )or$alna koncepcija k'd' * k.d. je dejanje' dolo"eno v ka%en ki %akonodaji. Ni pro!i$oralno ali pro!i o)ialno dejanje' !e$ve" pro!ipravno dejanje. Dor$alna kon)ep)ija k.d. ne daje %akonodaji in odni prak i nobenega v ebin kega vredno !nega kri!erija' ju k ni"e$ur ne obve%uje in !ako dopu#"a ubjek!ivi%e$ in a$ovoljo. +aterialna koncepcija k'd' 2$aterialna protipravnost3 * k.d. $ora i$e!i ob"u!nej#o !opnjo #kodljivo !i ali nevarno !i %a "loveka' javno ! ali drubo' da bi ga bilo upravi"eno inkri$inira-!i na ab !rak!ni %akon ki ravni in ka%en ko preganja!i na konkre!ni ravni. 1(R. preje$a /or$alno in $a!erialno kon)ep)ijo k.d. v I. "l.: Kaznivo dejanje je protiprav,no dejanje& ki ga zakon zaradi njegove nevarnosti doloa kot kaznivo dejanje in hkrati doloa njegove znake in kazen zanj . Dolo"ba i$a C e !avine: 13 -rotipravnost a3 )or$alna protipravnost * %a k.d. e $e ra%gla i!i le dejanje' ki je na podlagi veljavnega pravnega reda i%re)no ali $ol"e prepovedano. b3 +aterialna protipravnost * k.d. e i%raa ko! po#kodovanje ali ogroanje dolo"ene "lovekove individualne ali javne drubene pravne dobrine. Vredno!a $ora v pravne$ redu najprej dobi!i !a!u pravne dobrine' #ele na!o la&ko dobi ka%en kopravno var !vo. In !ru$en! na"ela %akoni!o !i prepre"uje' da bi kdorkoli na podlagi ubjek!ivne o)ene o po$enu dolo"ene vredno!e ali o #kodljivo !i dolo"enega ravnanja a$ovoljno u !varjal nova k.d. Dolo"anje k.d. je re%ervirano le %a %akonodajni organ' ki ga u !ava %ave%uje k po#!ovanju legi!i$no !i inkri$ina)ij. ( dolo"ba$i 1( e je a$ obve%al' ob ka!eri& pogoji& bo dolo"al k.d. ,3 Nevarnost dejanja .!opnja nevarno !i dolo"enega dejanja je kri!erij %a uvr !i!ev $ed k.d. o%. $ed prekr#ke. Ta kri!erij $ora uporabi!i e %akonodajale)' ko i$a opravi!i % ab !rak!no obliko dolo"enega dejanja in % dile$o' ali naj ga uvr !i v 1( ko! k.d. ali $ed prekr#ke. Dravni !oile) in odi#"e pre oja!a' ali je dolo"eno konkre!no dejanje do eglo !olik#no !opnjo nevarno !i' da ga je !reba ka%en ko preganja!i 2pri$erjaj 1C. "l. * dejanje $aj&nega po$ena3. <3 Znaki kaznivega dejanja (akon $ora ne le dolo"i!i dolo"eno dejanje ko! ka%nivo' !e$ve" $ora &kra!i dolo"i!i !udi njegove %nake. +re %a i%vajanje na"ela %akoni!o !i. (akonodajale) $ora po krbe!i %a kolikor $ogo"e na!an"en opi k.d.' ki po$eni ra%$eji!ev $ed ka%nivi$ in neka%nivi$ !er $ora bi!i na!an"en napo!ek %a pravo odno prak o pri odkrivanju k.d.' ka%en ke$ pregonu in ojenju !oril)ev. (naki k.d. ko! e !avina %akon ke de/ini)ije k.d. o obve%ujo"i %a %akonodajal)a in %a organe pravo odja' ko ugo!avljajo' ali o po plo#eni !ip ki %naki ab !rak!ne pravne nor$e v ebovani v konkre!ne$ dejan ke$ !anju. C3 Kazen
28
IZPISKI
(akonodajale) $ora %a v ako k.d. vnaprej dolo"i!i ka%en. Na"elo %akoni!o !i %a&!eva' da 1( ne dolo"a le %nakov k.d.' !e$ve" !udi ka%en %anj' in !ako prepre"uje a$ovoljo pri i%biri in od$eri ka%ni. 1a%ni o vedno dolo"ene v ra%ponu. V nji& je i%raeno %akonodajal"evo vredno!enje %avarovane pravne dobrine' napadov nanjo ali njenega ogroanja. (akonodajale) u !varja &ierar&ijo vredno! in pove' ka!ero dobrino )eni vi#je in ka!ero nije. <. O$je)tivno:%"$je)tivna )on&e'&ija )a*nive a dejanja 1a%nivo je la&ko le "lovekovo dejanje ko! objektivno zaznaven in prepoznaven dogodek ali spre$e$ba v zunanje$ svetu ' ki po$eni napad na dolo"eno pravno dobrino' njeno po#kodbo ali re no nepo redno ogro%i!ev. 1.d. je objek!iven pojav v %unanje$ ve!u. 1o! napad' kr#i!ev' po#kodba ali ogroanje i$a drubeni vredno !ni po$en' ki e kae ko! objek!ivna pro!ipravno ! in nevarno ! ali ko! objek!ivno nepravo' ne glede na njegovega !oril)a. 1a%en ka %akonodaja po#!uje na"elo legi!i$no !i repre ije in njene o$ejeno !i. 8dlo"a e %a ka%en kopravno var !vo pravni& dobrin in %a!o opi#e v ako po a$e%no k.d. 2bi !vo k.d.' njegove %akon ke %nake3' da bi ga odna prak a v konkre!ni& pri$eri& objek!ivno prepo%nala in ra%lo"evala od neka%nivi& dejanj * objektivna koncepcija k'd' "ubjektivna koncepcija k'd' je odba o nevredno !i !oril"evega ravnanja in e i%raa v njegovi ka%en ki odgovorno !i o%. krivdi. (aradi !ega #!eje$o %a k.d. dejanje krivega !oril)a' ki je pro!ipravno' nevarno in i$a % %akono$ dolo"ene %nake. Objektivno0subjektivna koncepcija k'd' poudarja &kra!i oba ele$en!a. 0e objek!ivno poj$ova-nje k.d. bi nei%ogibno vodilo v objek!ivno odgovorno ! * odgovorno ! %a pov%ro"eno prepovedano po ledi)o. .ubjek!ivno poj$ovanje k.d. bi po$enilo' da %a ob !oj k.d. ni po!reb-no pov%ro"i!i v %unanje$ ve!u %a%navne po ledi)e' !e$ve" bi %ado !ovala e nega!ivna vredno !na odba. 1.d. je ravnanje' delovanje' vedenje: ki je a$o po ebi in po voji po ledi)i %a%navno v %unanje$ ve!u' ki je pro!ipravno' ki je nevarno' ki je dolo"eno v %akonu' ki ga je !oril ka%en ko odgovorni !orile). 8bjek!ivno* ubjek!ivna kon)ep)ija k.d. je i%raena v 1(R. v #!evilni& dolo"ba& in njegovi i !e$a!iki * ,. poglavje plo#nega dela no i na lov Kaznivo dejanje in kazenska odgovornost. III. P86EN IN 6E.T8 1A(NIVE+A DEJANJA V .I.TE69 1A(EN.1E+A PRAVA 1.d. je prvi in !e$eljni pogoj %a uveljavi!ev ka%en kopravne repre ije plo& in %a uporabo ka%en ki& ank)ij po ebej. V !e$ je %ago!ovilo dravljanu' da ne bo pred$e! a$ovolje ne %akonodajnega organa ne ka!eregakoli drugega dravnega organa. Poje$ k.d. je !e$eljno $erilo pravi"no !i' kolikor e !a i%raa ko! pravilo o soraz$ernosti $ed k'd' in kaznijo. 1.d. je !e$eljni kri!erij %a individualizacijo kazenskih sankcij. IV. TE6E0JNI E0E6ENTI 1A(NIVE+A DEJANJA Poje$ k.d. i$a C ele$en!e' ki $orajo bi!i plo#ni in kupni v ake$u po a$e%ne$u k.d.' ki je %api ano v ka%en ki %akonodaji in ga obravnavajo v odni prak i. .odi#"e i%re"e opro !ilno odbo: 13 "e dejanje' %a ka!ero je nekdo ob!oen' ni k.d.' ,3 "e o podane okoli#"ine' ki i%klju"ujejo ka%en ko odgovorno !'
29
IZPISKI
<3 "e ni doka%ano' da je ob!oene) !oril dejanje' ka!erega je ob!oen. V ak ele$en! k.d. obve%uje &kra!i %akonodajne in pravo odne organe' ker ji$ daje v ebin ko u $eri!ev' $e!odo in !e&niko nji&ovega dela. Pri %akonodajne$ delu gre %a !e$eljne v ebin- ke' drubeno !eore!i"ne in poli!i"ne proble$e dolo"anja k.d. 2inkri$iniranja3' ki $orajo v !e&ni"ni i%vedbi u !re%a!i preje!i$ v ebin ki$ i%&odi#"e$ in ji& do ledno uveljavlja!i. Pri pravo odni prak i gre %a vpra#anje' ali je dejanje' ki ga obravnava' plo& k.d.' in "e je' ka!ero k.d. je podano * ali o !ip ki %naki ab !rak!ne ka%en kopravne nor$e re ni"no v ebovani v konkre!ne$ dejan ke$ !anju 2 pravna kvali*ikacija3. Te$eljni ele$en!i k.d. o: 13 "lovekovo voljno ravnanje' ,3 dolo"eno ! v %akonu' <3 pro!ipravno !' C3 ka%en ka odgovorno !.
Drugo poglavje: 9LOVEKOVO VOLJNO RAVNANJE

I. V80JN8.T RAVNANJA 1.d. je la&ko le "lovekovo ravnanje' ne ravnanje ivali ali delovanje naravni& il. I%ra% dejanje uporablja$o %a o%na"i!ev ravnanja' vedenja' delovanja in po ledi)e !ega ravnanja. Ravnanje in njegova po ledi)a odi!a kupaj. (a "lovekovo ravnanje v okviru ka%en kega prava je bi !veno' da je voljno. lovek $ora i$e!i voje gibe' ravnanje ali vedenje v voji obla !i. Ni voljno "lovekovo ravnanje pod vplivo$ ab olu!ne ile * !ak#no ravnanje ni njegovo' !e$ve" ga je nekdo drug uporabil ko! orodje %a !ori!ev k.d. Ni $ono #!e!i %a !oril)a k.d. !i !ega' ki je deloval pod vplivo$ &ipno%e ali $a$il' "e !a bili !i red !vi uporabljeni %aradi !ega' da bi ga pro!i njegovi volji kdo pravil v ne%ave ! ali one po obil %a odpor. +re %a vpra#anje o obdolen"evi vobodni volji' ki je !e$elj njegove ka%en ke odgovorno !i. Po$en i$ajo le ravnanja' ki e i%ra%ijo v %unanje$ ve!u. II. .T8RITEV IN 8P9.TITEV 1. Storitvena in o'"%titvena )a*niva dejanja Ravnanja' delovanja' vedenja' ki e i%ra%ijo v %unanje$ ve!u' o la&ko aktivna * storitve. Tudi pasivnost je vedenje in ravnanje' ki la&ko pov%ro"i po ledi)o * opustitve. 1.d. e la&ko !ori !ori!vijo ali opu !i!vijo. (a!o lo"i$o: storitvena 2ko$isivna3 k'd' opustitvena 2o$isivna3 k'd' Ve"ina k.d. e !ori !ori!vijo * % ak!ivni$ ravnanje$. Ve"ino$a gre %a kr#i!ev dolo"ene prepovedi. Prepoved je v ebovana v opi u k.d. v"a i& nepo redno' najve"kra! po redno ali i$pli)i!no. 1a!era ravnanja e #!ejejo %a !ori!ev k.d.' je v"a i& dolo"eno v opi u k.d. Takra! je !o eden i%$ed %akon ki& %nakov k.d. Zakonsko izvritveno dejanje * e la&ko i%vr#i le !ori!vijo' ob eeno v opi u k.d. Naravno izvritveno dejanje * !ori!ev v 1( ni dolo"ena' %a ob !oj k.d. je bre% po$ena' kak#no !ori!vijo je !orile) ure ni"il prepovedano po ledi)o.
30
IZPISKI
Opustitvena k'd' o %na"ilna po !e$' da !orile) ni i%vr#il dolo"ene %apovedi v pri$eru' da je %apoved i%re)no dolo"ena v 1( 25 prava opustitvena dejanja3' ali "e e i% opi a k.d. la&ko ra%bere' da je k.d. !udi v pri$eru' ko je prepovedana po ledi)a na !ala %aradi pa ivno !i !i !ega' ki bi jo $oral prepre"i!i 25 neprava opustitvena dejanja3. ,. Ne'rava o'"%titvena dejanja Ra%likuje$o prava in neprava opustitvena k'd' Prava opu !i!vena dejanja o !i !a' pri ka!eri& je dolno ! delova!i o%. kaj !ori!i i%re)no dolo"ena v 1(. Neprava opu !i!vena dejanja po$enijo opu !i!ev dolno !i prepre"i!i na !anek prepovedane po ledi)e 2garantna dolnost3. +aran!na dolno ! je la&ko ra%vidna i% opi a dolo"enega k.d. ali ni i%re)no dolo"ena' vendar je i% narave dejanja ra%vidno' da ga je $ono !ori!i !ori!vijo in opu !i!vijo. Dolno ! in!ervenira!i %a prepre"i!ev na !anka prepovedane po ledi)e ne %adeva v akogar. Dolno ! prepre"i!i na !anek prepovedane po ledi)e la&ko i%&aja i% drugega %akona' ne nujno ka%en kega. Pravna dolno ! nekaj !ori!i la&ko i%vira i% dolo"enega pravnega po la * pogodbe ali delov-ni& obve%no !i. Dolno ! la&ko na !ane !udi i% "lovekovega prej#njega delovanja' i% ka!erega je na !ala nevarno ! %a %avarovano dobrino 2kirurg $ora dokon"a!i opera)ijo3. Pravna dolno ! la&ko i%&aja i% !e ne ivljenj ke kupno !i $ed !oril)e$ in r!vijo. <. I*vr(itvena ravnanja 1zvritveno ravnanje je !oril"evo ravnanje' ki je la&ko !ori!ev ali opu !i!ev. To je ravnanje' ka!eri$ !orile) nepo redno ure ni"uje bi !vene %akon ke ali naravne %nake in po ledi)o k.d. Ravnanja o la&ko dolo"ena v %akonu ko! i%vr#i!vena ali ji& #!eje$o %a i%vr#i!vena %aradi nji&ove narave. Ra%likuje$o naravna in %akon ka i%vr#i!vena ravnanja. I%vr#i!veno ravnanje je la&ko le eno' la&ko ji& je ve"' "e o po!rebna' da bi na !ala prepoveda-na po ledi)a. 0a&ko je !udi ve" ra%li"ni& i%vr#i!veni& ravnanj' "e v dolo"eni "a ovni pove%ano !i #ele v a kupaj pov%ro"ijo prepovedano po ledi)o. 8d i%vr#i!veni& ravnanj $ora$o ra%likova!i pripravljalna dejanja' dejanja po$o"i in dejanja napeljevanja 2udelebena dejanja3. III. P8.0EDIEA 1. Pojem 're'ovedane 'o%ledi&e Po ledi)a !ori!ve ali opu !i!ve je u"inek' ki ga i$a !a v %unanje$ ve!u. +re %a pre$e$bo ali na !anek dolo"enega !anja v %unanje$ ve!u. 1( i%re)no ali $ol"e pove' ka!ero po ledi)o $ora pov%ro"i!i i%vr#i!veno dejanje' da bi i$eli opravi!i k.d. * prepovedana posledica. Pri ve"ini k.d. je po ledi)a i%re)no dolo"ena v opi u k.d. ali je na prvi pogled vidna. V"a i& je po ledi)a v ebovana v opi u dejanja ali je ni $ono lo"i!i od !ori!ve. Na !anek po ledi)e je bi !ven pogoj %a ob !oj k.d.' ra%en "e gre %a ka%niva pripravljalna dejanja in po ku . Prepovedane po ledi)e ra%likuje$o na *or$alne in $aterialne * *or$alna in $aterialna k'd' )or$alna k'd' o dejanja' pri ka!eri& %ado !uje prepovedano ravnanje in ni !reba' da bi !o ravnanje pov%ro"ilo %a%navno po ledi)o v %unanje$ ve!u. +aterialna k'd' o dejanja' ki i$ajo po %akonu dolo"eno ali i% %akon kega be edila ra%vidno oprije$ljivo' v %unanje$ ve!u e$piri"no %a%navno po ledi)o.
31
IZPISKI
Deli!ev na /or$alna in $a!erialna k.d. je !eore!i"no porna. 1ori !na je pri ugo!avljanju' ali je !orjeno dejanje e v !opilo v kri$inalno )ono ali ne. ,. Po()od$a in o ro*itev )a*en%)o'ravno *avarovane do$rine Po ledi)a v ka%en kopravne$ po$enu je pravilo$a pokodba pravne dobrine' ki je ka%en ko-pravno %avarovana * pokodbena k'd' Dolo"ene po$e$bne dobrine je !reba %avarova!i' preden pride do po#kodbe * ko o #ele ogroene. 1.d.' pri ka!eri& je %akon ko! po ledi)o dolo"il ogro%i!ev %avarovane dobrine' i$enuje$o ogrozitvena k'd' Pravila' ka!eri& kr#i!ve po i%ku#nja& najpogo !eje redo$a privedejo do na !anka po#kodbeni& po ledi)' o ko! %apovedi ali prepovedi %api ana v pravni& predpi i& in kr#i!ve !e& pravil o !a$ dolo"ene ko! prekr#ki. Toda "e i$a kr#i!ev !ak#ni& pravil %a po ledi)o nepo redno ali konkre!no ogro%i!ev ivljenja ljudi ali pre$oenja ve"je vredno !i' gre %a k.d.' "e o podani drugi % %akono$ dolo"eni pogoji. <. Kon)retna in a$%tra)tna nevarno%t 8gro%i!ev %avarovane dobrine e pojavi ko! konkretna nevarnost' "e nevarno ! nepo redno gro%i' da e bo prevrgla v po#kodbo %avarovane dobrine' in e !o po re"ne$ naklju"ju ni %godilo. #bstraktna nevarnost %a %avarovano dobrino e pojavi' kadar ob !aja le oddaljena !eore!i"na $ono !' da bi pri#lo do po#kodbe %avarovane dobrine. 1.d.' %a ka!ere %ado !uje ab !rak!na nevarno ! ko! prepovedana po ledi)a' je v 1( $alo. IV. V(R8NA (VE(A 1. Pojem v*ro,ne *ve*e v )a*en%)em 'rav" V%ro"na %ve%a v ka%en ke$ pravu je objek!ivna v%ro"nopo ledi"na %ve%a $ed i%vr#i!veni$ ravnanje$ in prepovedano po ledi)o. ,. Teorije o v*ro,ni *ve*i 13 2eorija o enake$ po$enu vseh vzrokov in pogojev 2teorija conditio sine qua non' ekvivalenna teorija3 (a v%rok na !ale po ledi)e e #!eje v aka !ori!ev ali opu !i!ev' ki je v kakr#nikoli %ve%i po ledi)o. Po ledi)a ne bi na !ala' "e bi $anjkal ka!erikoli v%rok ali pogoj. .vojo po%orno ! o$ejuje le na "lovekova ravnanja. ,3 2eorija o kvalitativne$ razlikovanju vzrokov in pogojev je na !ala ko! kri!ika !eorije conditio sine (ua non. Trdi' da o le v%roki po obni pov%ro"i!i po ledi)o in ne pogoji. <3 2eorija adekvatne vzronosti (a v%rok prepovedane po ledi)e e #!eje le dejavnik' ki redo$a in pravilo$a pov%ro"i prav !ak#no po ledi)o' kakr#na je na !ala. V odni prak i najve"kra! uporabljajo !eorijo conditio sine (ua non. Pri njeni uporabi e upo#!evajo plo#no preje!a pravila o prekini!vi v%ro"ne %ve%e in krbno ra%likovanje v%ro"ne %ve%e od krivde. 9go!ovi!ev o ob !oju v%ro"ne %ve%e $ed ravnanje$ obdolen)a in na !alo prepovedano po ledi)o ne pove ni"e ar o njegovi krivdi. 9go!ovi!ev v%ro"ne %ve%e #ele o$ogo"i ra%i kavo o obdolen"evi krivdi. 8b !ajajo neka!eri i%je$ni pri$eri' ki %a&!evajo uporabo !eorije o adekva!ni v%ro"no !i. <. Pre)initev v*ro,ne *ve*e V v%ro"no po ledi"no verigo' ki jo je voji$ ravnanje$ proila dolo"ena o eba' e la&ko na ka!erikoli !o"ki v$e#a druga o eba voji$ ravnanje$' naravna ila ali naklju"je. +lede prekini!ve v%ro"ne %ve%e veljajo pravila:
32
IZPISKI
13 V%ro"no %ve%o $ed ravnanje$ dolo"ene o ebe in na !alo kon"no po ledi)o prekine v ako po%nej#e ravnanje drugi& o eb' "e i$a %nake k.d. in v%ro"no verigo preu $eri. ,3 V%ro"no %ve%o prekinejo po%nej#i dogodki ali ravnanja drugi& o eb' ki ni$ajo narave k.d.' vendar o !ak#nega po$ena ali $o"i' da pov e$ preu $erijo v%ro"ni po!ek o%. pov e$ odpravijo u"inke prvo!nega ravnanja. <3 V%ro"no %ve%o prekinejo ele$en!arni dogodki. C. O'"%titev )ot v*ro) 're'ovedane 'o%ledi&e To vpra#anje je po$e$bno le pri nepravi& opu !i!va&. Neprava opu !i!ev je la&ko v%rok %a na !alo po ledi)o le i%je$o$a in ob !rogi& pogoji&. 9go!ovi!i je !reba: 13 ali je ob !ajala dolno ! na dolo"en na"in ravna!i %a prepre"i!ev po ledi)eP ,3 ali je bilo v dane$ poloaju plo& $ogo"e kaj !ori!i %a prepre"i!ev po ledi)eP <3 ali bi i%polnjena dolno ! glede na dane okoli#"ine po ledi)o v re ni)i la&ko prepre"ilaP V. 1RAJ IN A. I(VR=ITVE 1A(NIVE+A DEJANJA 1. Kraj i*vr(itve )a*nive a dejanja (a kraj i%vr#i!ve k.d. je $ono #!e!i: kraj' kjer je !orile) deloval * delavnostna teorija' kraj' kjer je na !ala prepovedana po ledi)a * teorija posledice' oba kraja &kra!i * ubikvitetna teorija. 1(R. uveljavlja ubikvi!e!no !eorijo * %a kraj i%vr#i!ve k.d. e #!eje v ak kraj' kjer je !orile) deloval 2 !ori!vena k.d.3 o%. bi $oral delova!i 2opu !i!vena k.d.3' kakor !udi kraj' kjer je na !ala prepovedana po ledi)a. V e e !avine k.d. o enako po$e$bne. 1.d. je !reba #!e!i %a )elo!o v e& !ori!ev 2opu !i!ev3 in po ledi)e. To !ali#"e je po$e$bno' "e je !orile) deloval na o%e$lju !uje drave in je po ledi)a na !ala v na#i dravi. +lede na ubikvi!e!no !eorijo je k.d. !orjeno pri na in %a!o velja %anj loven ka ka%en ka %akonodaja in judika!ura. Tudi pri po ku u e upo#!eva ubikvi!e!na !eorija. ,. 9a% i*vr(itve )a*nive a dejanja je po$e$ben' da e ugo!ovijo okoli#"ine v "a u i%vr#i!ve k.d. 2 tempore criminis3 * n.pr.: !oril"eva krivda ali njegova pri#!evno !. a i%vr#i!ve k.d. je odlo"ilen %a %a"e!ek po!eka rokov %a %a !aranje ka%en kega pregona. Teore!i"no !a $oni , !ali#"i: "a ' ko je !orile) deloval * delavnostna teorija' "a ' ko je na !ala prepovedana po ledi)a * teorija posledice. 1(R. je prejel delavno !no !eorijo * k.d. je i%vr#eno' ko je !orile) deloval 2 !ori!ev3 ali bi $oral delova!i 2opu !i!ev3' ne glede na !o' kdaj je na !ala po ledi)a.
Tre!je poglavje: !OLO9ENOST V ZAKON8

Dolo"eno ! 1D v %akonu i%raa na"elo %akoni!o !i' po ka!ere$ je la&ko 1D le !i !o pro!ipravno in nevarno dejanje' ki je vnaprej dolo"eno % %akono$ 2 nullum crimen nulla poena sine lege praevia3. V %akonu ne $e bi!i neja no !i' dvou$no !i' po$en ko pra%ni& be ed in nego!ovo !i 2pravilo: nullum crimen sine lege certa3. Tako prepre"i$o $ono !i %a kr#i!ve na"ela %akoni!o !i' a$ovoljno in arbi!rarno
33
IZPISKI
uporabo %akona. Na"elo %akoni!o !i $ora bi!i po#!ovano v prak i organov ka%en kega pravo odja' ki $orajo %akon uporablja!i v kladu % na"eli' ki ga vodijo. -ravna kvali*ikacija !orjenega dejanja je $i elni pro)e ugo!avljanja' ali je dejanje' !orjeno v re ni"no !i' 1D ali ne' in "e je' ka!ero je. I. .E.TAVINE 1A(EN.18PRAVNE N8R6E 21A(EN.1E+A (A18NA3 1. !i%'o*i&ija 1D $ora bi!i v %akonu ne le dolo"eno' !e$ve" !udi opi ano. 8pi a!i dolo"eno dejanje po$eni dolo"i!i njegove zakonske znake. 8pi ni del ka%en kopravne nor$e i$enuje$o v ka%en ke$ pravu dispozicija. 13 Opisne dispozicije V ka%en ki %akonodaji ji& je najve". . kar e le da kopi$i in na!an"no i%brani$i i%ra%i povejo' kdo je la&ko !orile)' ka!ero !ori!vijo ali opu !i!vijo je 1D $ono !ori!i 2i%vr#i!ve-no dejanje ali dejanja3' kak#na po ledi)a $ora na !a!i in druge okoli#"ine' bre% ka!eri& dejanje ni ka%nivo. Na$en: kolikor $ogo"e na!an"no ra%$ejijo )ono kri$inalnega od nekri$inal-nega. 1( v"a i& vee ka%nivo ! inkri$iniranega ravnanja na na !anek dolo"ene po ledi)e' ki ni prepovedana po ledi)a. Po !ej !e&niki po ee' kadar je !reba ra%$eji!i 1D od prekr#ka. Objektivni pogoj ka%nivo !i: %anj ni po!rebno' da bi bil %aje! !oril"evo krivdo. ,3 3nostavne dispozicije e o$ejujejo na kra!ko in ja no i%javo. ( nji$i ni o dolo"ena i%vr#i!vena ravnanja ni!i kak#na druga okoli#"ina ni!i ni na!an"neje dolo"eno' kako je !reba ra%u$e!i kak#no be edo. . !ak#no di po%i)ijo je kljub njeni eno !avno !i povedano v e' kar je bi !veno in po$e$bno %a prepo%navanje !i !ega 1D. <3 #lternativne dispozicije povejo' da e 1D la&ko !ori na , ali )elo ve" na"inov * % , ali ve" ra%li"ni$i ravnanji. C3 4lanketne dispozicije e kli)ujejo na druge pravne predpi e' ki di po%i)ijo dopolnjujejo. 1( dolo"a v e bi !vene %nake dolo"enega 1D' le v ebina enega i%$ed njegovi& %akon ki& %nakov je dolo"ena v druge$ predpi u. Pri predpi ovanju blanke!ni& di po%i)ij $ora!a bi!i %akonodajale) in odna prak a po ebej ve !na in previdna. ,. San)&ija 1a%en kopravna nor$a i$a #e en del * ank)ijo. 1a%en ka ank)ija' ki je v na#e$ 1( predpi ana %a po a$e%no 1D' je vedno le ka%en. .i !e$ predpi ani& ka%ni je i%ra% %a&!eve po ora%$erno !i $ed 1D in ka%nijo !er o$ogo"a' da %akonodajni organi dolo"ijo po$en in $e !o v akega 1D na le !vi)i pro!ipravno !i in nevarno !i 1D' in o$ejuje $orebi!no a$ovoljno vredno!enje odi#". .i !e$ rela!ivno predpi ani& ka%ni * ka%ni ni o predpi ane ab olu!no' !e$ve" v ra%ponu. Naj !roja ka%en' %apor <? le!' je vedno predpi ana al!erna!ivno ka%nijo %apora. .i !e$ predpi ani& ka%ni je !reba ra%likova!i od i !e$a ka%en ki& ank)ij. Predpi ano ka%en %a po a$e%no 1D' kadar je dolo"ena plo#ni$ ali po ebni$ $ini$u$o$ in plo#ni$ ali po ebni$ $ak i$u$o$' i%re"e odi#"e % uporabo dolo"b o od$eri ka%ni' o pogojni ob odbi in odne$ opo$inu !er o varno !ni& ukrepi&' ki kupaj % vr !a$i ka%ni pred !avljajo i !e$ ka%en ki& ank)ij. II. VR.TE 1A(NIVI4 DEJANJ 1. Storitvena in o'"%titvena )a*niva dejanja
34
IZPISKI
1ri!erij %a !o deli!ev je na"in i%vr#i!ve ka%nivega dejanja. ,. Po()od$ena in o ro*itvena )a*niva dejanja Deli$o ji& glede na prepovedano po ledi)o * ali je !orile) voji$ ravnanje$ ka%en koprav-no %avarovano dobrino po#kodoval' kadar je po#kodba v %akonu dolo"ena ko! prepovedana po ledi)a' ali le ogro%il. e jo je le ogro%il' je !reba ra%likova!i' ali je na !ala ab !rak!na ali konkre!na nevarno ! %a %avarovano dobrino glede na !o' ka!era i%$ed obe& nevarno !i je % %akono$ dolo"ena ko! prepovedana po ledi)a. 1( dolo"a konkre!no nevarno ! ko! prepove-dano po ledi)o ve"kra!' pravilo$a %a&!eva' da je na !ala po#kodbena po ledi)a. <. Eno%tavna in %e%tavljena )a*niva dejanja Pri eno !avni& 1D %akon ki dejan ki !an ob ega eno 1D. Pri e !avljeni& 1D %akon ki dejan ki !an %druuje ve" 1D. Pri$er: ,1<. "l. * rop 5 !a!vina po ,11. "l. in pri iljenje po 1C,. "l. C. Tren"tna in trajajo,a )a*niva dejanja Trenu!no je !i !o 1D' ki e po voji naravi la&ko i%vr#i v !renu!ku ali v %elo kra!ke$ "a ovne$ obdobju. Trajajo"e je !i !o 1D' ko !orile) pov%ro"i na !anek pro!ipravnega !anja in ga dolo"en "a v%druje. To la !no ! dejanja je !reba ugo!ovi!i % ra%lago %akon kega opi a dolo"enega 1D. Pri !rajajo"i& 1D ni po$e$bno' koliko "a a je !rajalo pro!ipravno !anje' pov%ro"eno 1D. +re %a eno 1D ne glede na !o' koliko "a a je !rajalo pro!ipravno !anje. =!eje$o' da je !ak#no 1D dokon"ano' ko pro!ipravno !anje prene&a. (a "a i%vr#i!ve !rajajo"i& 1D velja "a ' ko je prene&alo pro!ipravno !anje' v %ve%i % vpra#anje$' ka!eri %akon je !reba uporabi!i' v %ve%i % %a !aralni$i roki in v %ve%i !oril"evo !aro !jo. V %ve%i % vpra#anji o pri#!evno !i in krivdi e upo#!eva "a ' ko je !orile) pov%ro"il pro!ipravno !anje. Kazniva dejanja stanja o dejanja' pri ka!eri& %ado !uje dolo"eno ravnanje 2n.pr. dvojna %akon ka %ve%a3. Pro!ipravno !anje v !e& pri$eri& ni %akon ki %nak 1D. 1a%niva dejanja !anja o dokon"ana !ori!vijo o%. % opu !i!vijo. G. S'lo(na in 'o%e$na )a*niva dejanja Ta kri!erij deli 1D glede na !o' kdo je la&ko !orile). Pri plo#ni& 1D e %akon ki dejan ki !an %a"enja % be edo FkdorF' kar po$eni' da je !orile) 1D la&ko v akdo' ki je la&ko ubjek! ka%en kega prava. Pri po ebni& 1D 2delicta propria3 na$e !o FkdorF na !opa uradna o eba' voja#ka o eba' $a!i' %agovornik' %dravnik' rodi!elj' po voji!elj' krbnik' polnole!na o eba'... 8%na"ba o ebe !oril)a la&ko po$eni: a3 da je la&ko a$o !ak#na o eba !orile) !i !ega 1D' b3 da po !ane %aradi o ebni& la !no !i !oril)a 1D &uj#e ali blaje. 8%na"ba o ebe !oril)a je !orej la&ko kon !i!u!iven %nak 1D ali okoli#"ina' ki dejanje kvali/i)ira o%. privilegira. @. Politi,na )a*niva dejanja i%virajo i% 1.M< 1>. !.' ko e je po burni& "a i& /ran)o ke revolu)ije %a"el kon olidira!i novi $e#"an ki drubeni red. Na !ala je %a$i el o poli!i"ne$ delik!u ko! privilegirane$ * na pro!no !rogo !i in ne"love"no !i' ka!eri$a o do !edaj o)enjevali in ka%novali delik!e %oper ob !oj drave' obla ! in uredi!ev drave. Poli!i"ni !oril)i %a luijo po !e$ !ali#"u ve" popu !ljivo !i ko! !rogo !i !er ka%ni $orajo bi!i $ilej#e in ne ne"a !ne. V Dran)iji o odpravili $r!no ka%en %a poli!i"ne delik!e' predpi ali po ebno le !vi)o ka%ni %anje in prene li pri !ojno ! %a ojenje !e& delik!ov na poro!na odi#"a' da bi %ago!ovili neodvi no ! in nepri !rano ! ojenja.
35
IZPISKI
8b na !opu /a#i%$a' !alini%$a in na)i%$a je v !e& drava& po !alo poli!i"no 1D pe! naj&uj#e in naj !roje 1D. Ideolo#ko 1D po$eni' da e %a &udo 1D #!eje e' "e kdo $i li druga"e' ko! !o %a&!eva vladajo"i rei$. 1a%en kopravne !eorije o poli!i"ni& 1D o: objektivna teorija * predlaga' naj e %a poli!i"no 1D #!eje le !i !o' ki po$eni napad na ob !oj drave' njeno neodvi no !' o%e$elj ko )elovi!o ! in njeno no!ranjo u !avno uredi!ev 2"i !a poli!i"na 1D3. subjektivna teorija * poli!i"en po$en i$ajo la&ko !udi 1D plo#ne narave' "e je i$el !orile) ob nji&ovi !ori!vi poli!i"ne nagibe. To kupino rela!ivni& poli!i"ni& 1D naj bi prepo%navali po !oril"evi& ubjek!ivni& nagibi& in na$eni&. 8b !aja!a , !e$eljni kupini ubjek!ivni& poli!i"ni& 1D: ko$pleksna politina KD o dejanja' ki o v 1( ,Q inkri$inirana * ko! !e$eljno 1D in po ebej ko! poli!i"no 1D %aradi poli!i"nega nagiba' na$ena ali )ilja 2n.pr.: a!en!a!3' koneksna politina KD * o 1D' inkri$inirana $ed plo#ni$i 1D' vendar o v odno u do dolo"enega poli!i"nega 1D pripravljalno dejanje' njegova pred&odna /a%a' o !orjena $ed i%vr#evanje$ poli!i"nega 1D ali ko! a$ovoljno inkri$inirano naknadno 1D 2n.pr.: vlo$ v kladi#"e oroja' ka!eri$ bi e na!o i%vedel dravni udar3. teorija o politine$ KD kot antisocialne$ dejanju * ne gre %a poli!i"no 1D' "e po$eni napad na !e$elje "love#kega oi!ja in drubene uredi!ve: "love"no !7 pravila %a ravnanje )ivilni$ prebival !vo$' ranjen)i' bolniki in vojni$i uje!niki7 "lovekove pravi)e in !e$eljne vobo#"ine7 naravna boga !va in kul!urna dedi#"ina. (a var !vo !e& vredno! o bile preje!e in o ko! veljavno $ednarodno pravo uveljavljene obve%ujo"e $ednarodne pogodbe. 9niver%alne vredno!e o po !ale pravne dobrine $ednarodnega ka%en kega prava' da po$enijo napadi nanje napade na !e$elje "love#kega oi!ja in ni$ajo !a!u a privilegirani& poli!i"ni& 1D. III. P8.E;NE 68DA0ITETE 1A(NIVI4 DEJANJ (akon la&ko da ra%ni$ okoli#"ina$ po eben po$en !ako' da ji$ da naravo %nakov 1D in % nji$i oblikuje nove dejan ke ko! po ebna 1D v po ebni& "leni& ali po ebni& od !avki& i !ega "lena. Tako dobi 1D ve" oblik ali $odali!e!. 1. Temeljno )a*nivo dejanje ponavadi najde$o v 1. od !avku dolo"enega "lena ali ko! prvi "len dolo"enega poglavja. (akonodajale) je % dani$ opi o$ %ajel najbolj pogo !e' !ipi"ne' povpre"ne pri$ere !i !ega 1D. ,. Privile irane in )vali0i&irane o$li)e )a*nivi- dejanj Privilegirane oblike o $ilej#e' kvali/i)irane oblike o &uj#e. 9 !vari e nov dejan ki !an' ki ga od !e$eljne oblike ra%likuje dolo"ena okoli#"ina. (anj e predpi#e druga"en $ilej#i ali !roji ka%en ki okvir od !i !ega' ki je predpi an %a !e$eljno 1D. e odi#"e ugo!ovi' da je v konkre!ne$ pri$eru podana okoli#"ina' ki !e$eljno 1D privilegira ali kvali/i)ira' $ora dejanje pravno kvali/i)ira!i po u !re%ne$ "lenu ali od !avku in %anj od$eri!i ka%en v okviri& ka%ni' ki je predpi ana %a privilegiran ali kvali/i)iran pri$er. <. Delictum sui generis Dolo"ena okoli#"ina' ki pre$lja !e$eljno 1D' la&ko pov%ro"i' da dobi dejanje druga"en po$en ali naravo. Tak#ne$u po ebne$u 1D' ki je inkri$inirano v po ebne$ od !avku i !ega "lena' pravi$o delictu$ sui generis.
36
IZPISKI
IV. .P08=NI' P8.E;NI IN P8.A6E(NI 8;JE1TI 1A(EN.18PRAVNE+A VAR.TVA 1. S'lo(ni o$je)ti )a*en%)o'ravne a var%tva o drubeni odno i' in!ere i in vredno!e' ki o po ebnega po$ena %a ljudi in drubo' !ako da ji$ pravni red daje poloaj pravni& dobrin in ji$ %ago!avlja ka%en kopravno var !vo. 1a%en kopravna in!erven)ija e $e v na#i dravi uporablja!i le %aradi var !va "lovekovi& pravi) in !e$eljni& vobo#"in !er drugi& !e$eljni& % u !avo in pravni$ redo$ dolo"eni& pravni& dobrin. ,. Po%e$ni o$je)ti )a*en%)o'ravne a var%tva o konkre!neje opredeljeni drubeni odno i' in!ere i in pravne dobrine 2"lovekovo ivljenje' !ele na nedo!akljivo !' dravljan ke in poli!i"ne pravi)e' "a ! in dobro i$e' i!d.3. <. Po%ame*ni o$je)ti )a*en%)o'ravne a var%tva o konkre!ne pravne dobrine' ki ji& varuje ka%en ko pravo 2n.pr.: "lovekova voboda gibanja3. C. Predmet na'ada je nepo redni pred$e! ali objek!' ki je konkre!ni$ 1D napaden ali ogroen. Ni $i#ljena le !var' !e$ve" !udi pravi)a in "lovek. .plo#ni' po ebni in po a$e%ni objek!i ka%en kopravnega var !va in pred$e! napada o po$e$bni %a pravno kvali/ika)ijo po a$e%nega 1D. V i %akon ki %naki dolo"enega 1D kupaj % objek!o$ ka%en kopravnega var !va' %aradi ka!erega je dejanje plo& inkri$inirano' pokaejo pravo v ebino in $i el !i !ega 1D. To ne velja %a pred$e! napada' ki je la&ko %elo ra%li"en' ra%en !akra!' kadar je pred$e! napada i%re)no dolo"en ko! %akon ki %nak 1D. V. .TE1 1A(NIVI4 DEJANJ 1. Pojem in 'omen %te)a .!ek 1D na !ane' kadar je i% opi a dejanja o%. dogodka' ki je pred$e! ka%en kega po !opka' ra%vidno' da je !orile) ure ni"il %akon ke %nake , ali ve" 1D o%. je ure ni"il dvoje ali ve" prepovedani& po ledi)' ki o dolo"ene v , ali ve" "leni& 1(. 1dealni stek KD * %akon ki %naki ve" 1D e ure ni"ijo % eni$ dejanje$. Realni stek KD * !orile) % ve" !ori!va$i ali opu !i!va$i ure ni"i %akon ke %nake ve" 1D o%. Gve" prepovedani& po ledi). Vpra#anje o !eku je po$e$bno' "e !oril)u odijo &kra!i %a v a !orjena 1D' kar je pri idealne$ !eku vedno' ker je bilo % eni$ dejanje$ !orjeni& ve" 1D. Realni !ek je podan le' kadar !oril)u odijo %a , ali ve" 1D' ker gre %a ve" dejanj' ki o bila la&ko !orjena ob ra%li"ne$ "a u. 5o$ogeni stek e nana#a na i !ovr !na 1D. 5eterogeni stek e nana#a na ra%novr !na 1D. e!udi %a dejanja v !eku !oril)u odijo &kra!i' e v ako 1D' ki je v !eku % drugi$' obravnava a$o !ojno. Pri navidezne$ idealne$ steku ne gre %a , ali ve"' !e$ve" %a eno 1D. Pri navidezne$ realne$ steku ne gre %a , ali ve"' !e$ve" %a eno 1D. ,. Navide*en idealni %te) po$eni' da i$a$o opravi!i % eni$ a$i$ 1D kljub !e$u' da je !orile) % eno !ori!vijo ali opu !i!vijo ure ni"il %akon ke %nake o%. prepovedane po ledi)e , ali ve" %akon ki& dejan ki& !anov.
37
IZPISKI
Najprej je !reba ugo!ovi!i' ali plo& gre %a 1D glede na !e$eljne ele$en!e' na!o je !reba ugo!ovi!i' ka!eri "len ali "leni po ebnega dela 1( bi bili la&ko v pri$eru uporabljeni. (akon ka opi a , ali ve" 1D' ki pridejo v po#!ev' !a v $ed ebojni& odno i&: 13 pe)ialno !i' ,3 ub idiarno !i' <3 kon u$p)ije. 13 Odnos specialnosti je podan' kadar eden i%$ed %akon ki& opi ov 2 lex specialis3 v ebuje v e %akon ke %nake drugega opi a 2lex generalis3' vendar i$a prvi enega ali ve" %akon ki& %nakov' ki o oji ali druga"ni in konkre!i%irajo plo#nej#o dolo"bo. (akon ka opi a dve& 1D !a v ra%$erju plo#nega in po ebnega. V !ak#ni& pri$eri& ni$a$o opravka % dve$a 1D' "eprav o ure ni"eni %akon ki %naki obe&' !e$ve" le % eni$. Lex specialis derogat legi generali. .!ek je navide%en' "e je !orile) ure ni"il %akon ke %nake !e$eljnega 1D in njegovo kvali/i)i-rano o%. privilegirano obliko. To velja' "e o !ak#ne oblike opi ane v po ebne$ od !avku i !ega "lena ali "e o opi ane v po ebne$ "lenu. 9porabi!i je !reba le eno dolo"bo 1( in i)er !i !o' ki e v ebin ko in $i elno bolje prilega dejanju o%. dogodku' kakor e je %godil v re ni)i * !o je pe)ialni opi . ,3 Odnos subsidiarnosti Eno 1D je le pred&odna /a%a drugega. Lex primaria derogat legi subsidiariae . .e$ odijo pri$eri' ko gre %a odno $ed ka%nivi$i pripravljalni$i dejanji o%. po ku o$ in dokon"ani$ 1D. V v e& !aki& pri$eri& je !ek navide%en' "e je bilo !orjeno 1D in dejanja' ki o v odno u do njega pripravljalna dejanja 2"e o ka%niva3 ali i%vr#i!vena 2ka%niv po ku 3. <3 Odnos konsu$pcije Eelo!na kri$inalna koli"ina enega dejanja je v ebovana v druge$. 4uj#e i !ovr !no 1D %aje$a v e njegove $ilej#e oblike ne glede na nji&ovo %akonodajno!e&ni"no oblikovano !. .e$ pada!a pravilo' da &uj#a oblika udelebe kon u$ira $ilej#o' in pravilo' da ena kvali/i)i-rana oblika dolo"enega 1D kon u$ira v e druge v !eku. Pri odno u kon u$p)ije je !reba uporabi!i vrednostno $etodo. Re%ul!a! logi"ni& $i elni& opera)ij je !reba na kon)u podvre"i vredno !ni in $i elni o)eni. +etoda inkluzije * %ane$ari$o' kar je ne%na!no' %ane$arljivo' nepo$e$bno' po !ran ko'... <. Navide*en realni %te) je podan v pri$eri&: 13 "estavljeno kaznivo dejanje (akon , ali ve" i)er a$o !ojno inkri$inirani& 1D %drui v eno a$o' ki je ponavadi kvali/i)iran pri$er !e$eljnega 1D. ,3 Nekaznivo predhodno dejanje .a$o !ojno inkri$inirano dejanje e la&ko pojavi ko! pred&odna /a%a drugega 1D in i%gubi vojo a$o !ojno !. <3 Nekaznivo naknadno dejanje je dejanje' ka!eri$ !orile) ure ni"i na$en' ki ga je i$el % i%vr#i!vijo 1D. To pravilo velja ne glede' ali gre %a idealni ali realni !ek. C3 Kolektivno kaznivo dejanje .!orile) je v dolo"ene$ obdobju !oril ve"je #!evilo i !ovr !ni& 1D. Ta dejanja e v%a$ejo %a eno a$o dejanje' %a ka!erega %akon predpi uje dovolj #irok ka%en ki okvir. V 1( ni nobenega !ak#nega 1D. Nanje po$injajo le neka!era 1D' pri ka!eri&
38
IZPISKI
1( uporablja nedovr#ne glagole' ko dolo"a i%vr#i!veno dejanje 2n.pr.: 1>@. "l. * neupravi"ena proi%vodnja in pro$e! % $a$ili3. V !ak#ni& pri$eri& e erij ka pro!ipravna dejavno ! #!eje %a eno in ne %a ve" 1D' "e!udi o bile po a$e%ne !ori!ve "a ovno in krajevno nepove%ane. C. Nadaljevano )a*nivo dejanje .!orile) v dalj#e$ ali kraj#e$ "a ovne$ obdobju !ori )elo erijo 1D. Tak#na erij ka dejavno ! e la&ko #!eje %a eno 1D' "e o v a dejanja !ako $ed ebojno pove%ana' da e % ivljenj kega !ali#"a pokaejo ko! )elo!a in po a$e%na dejanja ko! e !avni deli )elo!e * nadaljevano kaznivo dejanje. Nadaljevano 1D je po ebna oblika navide%nega realnega !eka. I% #!evilni& 1D napravi$o pravno kon !ruk)ijo enega nadaljevanega 1D' "e gre ob upo#!evanju ivljenj ki& vredno !ni& kri!erijev %a eno a$o dogajanje in )elo!o. (a !ak#no anali%o je !reba uporabi!i , kupini kri!erijev * stalne 2konstantne3 in spre$enljive 2variabilne3. 13 "talni 6konstantni7 kriteriji * $orajo bi!i podani v v ake$ pri$eru. ;re% nji& nadaljevane-ga 1D ni. a3 1stovrstnost v e& dejanj' ki naj bi ji& %ajelo nadaljevano 1D. Nadaljevano 1D %aje$a v e !e$eljne in kvali/i)irane oblike dolo"enega 1D. Nadaljevano 1D je !reba %a!o kvali/i)ira-!i po "lenu' ki e nana#a na naj&uj#e 1D' ki je e !avni del nadaljevanega 1D. Prene&anje ali na !anek dolo"ene okoli#"ine $ed !oril"evo kri$inalno dejavno !jo la&ko pre$eni naravo dogajanja' da one$ogo"i kon !ruk)ijo nadaljevanega 1D. 1on !ruk)ija nadaljevanega 1D ni $ona pri osebnih KD' "e!udi o i !ovr !na. 8 ebni& 1D ni $ono %drui!i v eno nadaljevano 1D' !e$ve" gre %a !oliko 1D' kolikor je r!ev o%. o#kodovan)ev. b3 3noten psihini odnos !oril)a do ka%nive kon!inuirane dejavno !i. (a nadaljevano 1D gre' "e je !oril"ev naklep od %a"e!ka %ajel v a po%neje !orjena 1D po #!evilu ali kon"ne$ re%ul!a!u ali je podana !oril"eva odlo"i!ev' da bo kon!inuirano i%vr#eval dolo"ena 1D 2enoten naklep3. Nadaljevano 1D je $ono !udi v pri$eri&' ko je doka%an eno!en p i&i"ni odno !oril)a do kon!inuirane kri$inalne dejavno !i' ko e v aka nova odlo"i!ev %a !ori!ev 1D pokae ko! obnovi!ev prej#nje. )3 8asovna kontinuiteta kri$inalne dejavnosti * $ed po a$e%ni$i dejanji' ki e %druujejo' $ora bi!i dolo"ena "a ovna pove%ano !. Na plo#no je ni $ono na!an"no opredeli!i. Ta pogoj je odvi en od o)ene v konkre!ne$ pri$eru. ,3 "preje$ljivi 6variabilni7 kriteriji * !alni$ kri!erije$ e $ora pridrui!i v aj en pre$enlji-vi' da bi bili prepri"ani v upravi"eno ! kon !ruk)ije. .pre$enljivi kri!eriji o okoli#"ine' ki pove%ujejo erij ko in kon!inuirano kri$inalno dejavno ! !oril)a v ivljenj ko in naravno )elo!o. Nadaljevano 1D je i%vr#eno pov od' kjer je bilo !orjeno ka!erokoli 1D. (a "a i%vr#i!ve nadaljevanega 1D e #!eje "a ' ko je bilo !orjeno %adnje 1D. VI. RA(0A+A 1A(EN.1E+A (A18NA ,. Vr%te ra*la e )a*en%)e a *a)ona #vtentina razlaga je na ka%en kopravne$ podro"ju i%je$a. V dolo"ene$ po$enu e av!en!i"na ra%laga v ka%en ke$ pravu pojavlja ko! e !avni del a$ega 1(. "odna razlaga 1( ni$a plo#ne in obve%ne $o"i' ko! jo i$a av!en!i"na ra%laga. Vedno e nana#a le na konkre!en pri$er in je %a !ak#en pri$er !udi veljavna. To i%&aja i% na"ela o neodvi no !i odi#"' ki ji& ne veejo ra%lage %akona' kakr#ne o dala vi#ja in druga odi#"a v drugi& pri$eri&.
39
IZPISKI
Doktrinarna razlaga je ra%laga' ki jo dajejo %nan !veno*ra%i kovalni in#!i!u!i in %nan !veni delav)i. Ni$a obve%ne $o"i. <. Metode .%red%tva/ *a ra*la o )a*en%)e a *a)ona Pred$e! ra%lage 1( je ka%en kopravna nor$a 2njeno be edilo3. .e !avljena je i% na lova' opi a 1D 2di po%i)ije3 in predpi anega ka%en kega okvira. ;e edilo po a$e%ne ka%en ko-pravne nor$e je !reba ra%laga!i v njeni $i elni' v ebin ki in i !e$a!i"ni pove%ano !i !er oodvi no !i od drugi& nor$' nji&ovi& kupin in pravne uredi!ve ko! )elo!e. 6e!ode 2 red !va3 %a ra%lago 1( o: je%ikovna $e!oda' logi"na $e!oda' i !e$a!i"na $e!oda' pri$erjalna $e!oda' %godovin ka $e!oda' !eleolo#ka $e!oda' ra)ionalna $e!oda. 13 .ezikovna $etoda po ku#a ugo!ovi!i v ebino in $i el nor$e lovni"no anali%o be edila. .e$ odijo !udi !er$inolo#ka vpra#anja. ,3 ogina $etoda uporablja pri i kanju prave v ebine in $i la %akona pravila %a pravilno $i#ljenje in klepa-nje % uporabo po ebni& pravil pravne logike: argumentum a contrario 2 klepanje po na pro!-ne$3' argumentum a fortiori * argumentum a maiori ad minus 2 klepanje' po ka!ere$ pokriva pravilo' ki e nana#a na kaj ve"jega ali #ir#ega' !udi $anj#e ali oje' kar je v ve"je$ v ebovano3' argumentum a minori ad maius 2 klepanje' ko #!eje$o' da pravilo' ki velja %a $ilej#i pri$er' velja !udi %a &uj#ega3. <3 "iste$atina $etoda i#"e pravo v ebino in po$en %akon kega be edila na podlagi njegovega $e !a v oji ali #ir#i i !e$a!iki 1( in v njegovi pove%ano !i % drugi$i be edili' nor$a$i in ka%en kopravni$i in !i!u!i. C3 -ri$erjalna $etoda Po$aga$o i pri$erjanje$ ra%li"ni& %akon ki& be edil. Po$e$bne o pri$erjave % nor$a-$i $ednarodnega ka%en kega prava in judika!uro Evrop kega odi#"a %a "lovekove pravi)e. G3 Zgodovinska $etoda je dina$i"na. 9porablja$o v e gradivo' ki la&ko poja ni %akonodajne %a$i li in okoli#"ine' ki o ji& pogojevale. 9go!avlja$o' ali %akonodajna %a$i el' na !ala v dolo"eni& drubeni& ra%$era&' dandane #e u !re%a novi$ drubeni$ ra%$era$' in ali bi ob %daj#nji& ra%$era& obveljala i !a ali druga"na !ali#"a. 6e!oda je nevarna' ker o$ogo"a !i !e$u' ki %akon ra%laga' da vna#a vanj voje ubjek!ivne poglede in ravna v na pro!ju % %akono$. (a!o ob !aja nevarno !' da bi %godovin ka $e!oda privedla do kr#i!ve na"ela %akoni!o !i in prepovedi re!roak!ivne veljavno !i %akona. @3 2eleoloka $etoda je dina$i"na $e!oda in ra%laga po na$enu. Pri ra%lagi e pra#uje$o' kaj je ratio legis' kaj je &o!el do e"i %akonodajale) % dolo"bo' ki jo je uvr !il v 1(' in "e a ni &o!el' pa bi e % napa"no ra%lago la&ko v!i&o!apilo v odno prak o. I3 Racionalna $etoda
40
IZPISKI
Pre odi$o ra%lago' ki $o jo dobili % uporabo drugi& $e!od' !ali#"a ra%u$no !i. C. E)%ten*ivna in re%tri)tivna ra*la a )a*en%)e a *a)ona Ek !en%ivna ra%laga je #ir#a. ( njo &o"e$o uporabljano be edo ali poje$ ra%loi!i ko! i%ra%' ki ni$a le enega po$ena' !e$ve" ve" po$enov. Re !rik!ivna ra%laga je oja. Na vide% #iroke$u po$enu be edila da$o % njo oji po$en. Ek !en%ivna ra%laga ni dopu !na' "e po$eni v ebin ko ra%#irjanje )one kri$inalno !i.
e!r!o poglavje: PROTIPRAVNOST

I. P8JE6 PR8TIPRAVN8.TI 1. Na%tane) in v%e$ina 'roti'ravno%ti (a 1D #!eje le dejanje' ki je pro!ipravno in nevarno. Ta %a&!eva i%&aja i% /or$alne in $a!eri-alne kon)ep)ije 1D. (aradi !ega #!eje$o pro!ipravno ! %a enega !e$eljni& ele$en!ov 1D. 6a!erialna pro!ipravno ! in nevarno ! !a kri!erija' ki $ora!a vodi!i %akonodajni organ pri !e&!anju' ali je !reba kak#no ravnanje uvr !i!i $ed 1D' kako ga je !reba oblikova!i' da bo odna prak a %ajela le nevarne pri$ere pro!ipravni& ravnanj' in kak#no ka%en je !reba predpi a!i' da bo v ako 1D uvr#"eno na pravo $e !o glede na njegov po$en in !opnjo nevarno !i. V ka%en ki %akonodaji pogo !o ni nepo redno dolo"eno' kaj je %apovedano ali prepovedano' !e$ve" e !o da ra%bra!i le po redno v %ve%i % nor$a$i' v ebovani$i v plo#ne$ pravne$ redu drave. 1D je pro!ipravno v !e$' da je v na pro!ju % u !avnopravni$ redo$ ko! )elovi!i$ i !e$o$ vredno!' %apovedi in prepovedi. )or$alna protipravnost je dolo"eno ! v %akonu. 6a!erialna pro!ipravno ! je na pro!no ! $oralni$ in drubeni$ vredno!a$. ,. Materialna 'roti'ravno%t in nevarno%t dejanja !a , i$eni %a i !o !var. +re %a vpra#anje' ali dolo"eno ravnanje po$eni napad' po#kodbo ali ogro%i!ev dolo"ene %a "loveka in drubo po$e$bne ele$en!arne vredno!e. <. I*)lj",itev 'roti'ravno%ti in )a*nivo%ti 1adar pride!a v na pro!je nepravo in pravo ali , pravno %avarovani dobrini' e $ora nepravo u$akni!i pravu ali e $ora u$akni!i dobrina' ki je na plo#no in v dani& okoli#"ina& $anj#ega po$ena. Ravnanje' ki je i)er %api ano v %akonu ko! ka%nivo dejanje' ob dolo"eni& pogoji& i%gubi la !no ! pro!ipravno !i. 1( %a najbolj pogo !e pri$ere vnaprej predvidi in dolo"i $erila' ob ka!eri& je i%klju"ena pro!ipravno ! dolo"enega ravnanja. Najbolj !ipi"ni in plo#ni pri$eri i%klju"i!ve pro!ipravno !i o %aje!i v plo#ne$ delu 1(' v po ebne$ delu pri$eri' ki e nana#ajo na po a$e%na 1D. Neka!eri pri$eri o dolo"eni !udi v drugi& %akoni&' ko je ob po ebni& pogoji& i%klju"ena pro!ipravno ! dolo"enega ravnanja. Tipi"ni pri$eri i% plo#nega dela 1( o: silobran * 11. "len' skrajna sila * 1,. "len' sila in gronja * 1<. "len. V !e& pri$eri& je !orjeno dejanje' ki i$a v e %akon ke %nake 1D' a ni 1D' ker je !orjeno v okoli#"ina&' ko !orile) brani ka%en kopravno %avarovano dobrino pred pro!ipravni$ napado$ 2 popad prava % nepravo$ * ilobran3' odvra"a od ebe ali koga drugega nevarno !' ki je ni a$ %akrivil 2 popad , pravno %avarovani& dobrin * krajna ila3' o%iro$a pro!ipravno na ilje 2 popad , pravno %avarovani& dobrin * ila in gronja3.
41
IZPISKI
Pri$er i%klju"i!ve pro!ipravno !i i% po ebnega dela 1( je i%klju"i!ev pro!ipravno !i %a neupravi"eno i%dajo krivno !i v pri$eri&' ko bi bila plo#na kori ! od i%daje krivno !i ve"ja ko! njena o&rani!ev 2,. od !. 1G<. "l. 1(3. Pri$er i%klju"i!ve pro!ipravno !i i% drugega pravnega ak!a je' ko poli)i ! % uporabo !relnega oroja pov%ro"i ko$u &udo !ele no po#kodbo. To ni 1D ob upo#!evanju v e& %elo na!an"ni& o$ejevalni& predpi ov' kdaj $e poli)i ! uporabi!i !ak#no oroje. II. .I08;RAN 1. Pojem %ilo$rana ,. od !avek 11. "lena: Silo$ran je ti%ta o$ram$a7 )i je nei*o i$no 'otre$na7 da %torile& odvrne od %e$e ali od )o a dr" e a i%to,a%en 'roti'raven na'ad1 ,. Se%tavine %ilo$rana 13 Napad a3 Napad $ora bi!i stvaren in resnien. To je dejan ko in ne pravno vpra#anje. ;re% njegove re#i!ve ni $ono re#i!i pravni& vpra#anj. -utativni silobran 5 !orile)' ki e kli)uje na ilobran' je ubjek!ivno prepri"an' da je bil napaden in da e je branil %oper napad' ki ga v re ni)i ni bilo. b3 Napad $ora bi!i protipraven. 0a&ko ga i%vr#i le "lovek' ker la&ko le "lovek ravna pro!ipravno. Napadale) la&ko ravna naklepno' i% $alo$arno !i ali bre% krivde. Napad je pravilo$a !ori!veno dejanje' vendar ni i%klju"eno' da je !udi opu !i!ev po v ebini napad' %oper ka!erega je dovoljena obra$ba. +re %a napadal"evo agre ivno ravnanje' do ka!erega !a ni upravi"en' in je u $erjeno v po#kodbo o ebe napadenega' po#kodbo druge o ebe ali po#kodbo !vari. . !varjo ra%u$e$o !var' ki ko$u pripada' in plo#ne ka%en kopravno %avarovane pravne dobrine. Napad je pro!ipraven !udi' "e ga !ori du#evni bolnik' po%nan %a nepri#!evnega in ka%en ko neodgovornega' in "e ga !ori o!rok' $laj#i od 1C le!' ki ni ubjek! ka%en kega prava. Pro!ipraven je !udi napad' ki ga je napadeni a$ i%%val' ra%en "e je napadeni na$eno$a i%%val napad' da bi drugega po#kodoval in e po!e$ kli)eval na ilobran. )3 Napad in obra$ba $ora!a bi!i istoasna. 8bra$ba je upravi"ena in dovoljena' dokler napad !raja. Po$e$bno je ugo!ovi!i' kdaj je napad prene&al. ,3 Obra$ba odvra"a napad in $ora i$e!i v e % %akono$ dolo"ene la !no !i: a3 8bra$ba $ora bi!i naperjena zoper napadalca o%. %oper njegovo dobrino' "e je !o po!rebno %a odvrni!ev napada. e je v obra$bi po#kodovana <. o eba ali njena dobrina' ne gre %a ilobran 2la&ko bi #lo %a krajno ilo3. .ilobran je podan' "e napadale) uporabi !ujo !var ko! red !vo %a napad in je !orile) o%. napadeni !i !o !var pri obra$bi uni"il ali po#kodoval. b3 8bra$ba $ora bi!i neizogibno potrebna %a odvrni!ev napada. Pri !e$ je !reba odgovori!i na vpra#anji: ali je bilo !oril"evo 2napadal"evo3 ravnanje %a odvrni!ev napada plo& po!rebno * ali napada ni bilo $ono odvrni!i druga"e ko! po#kodbo napadal"eve dobrineP (oper pro!ipraven napad e la&ko v akdo brani in od nikogar ni $ono %a&!eva!i' da $ora bea!i ali kli)a!i na po$o". ali je podana soraz$ernost $ed intenzivnostjo napada in obra$be P Ni odlo"ilno' ali !a napadena in po#kodovana dobrina enakovredni. (a ilobran gre !udi' "e je napadale) ob ivljenje kljub !e$u' da je % napado$ i$el na$en napadenega le !ele no po#kodova!i
42
IZPISKI
<. Pre)ora,eni %ilo$ran e napad ni !varen 2ra%en "e gre %a dejan ko %$o!o3' pro!ipraven in i !o"a en' "e obra$ba ni nei%ogibno po!rebna in i !o"a na' ni podan ni!i poloaj' ki bi po$injal na ilobran. e odi#"e ugo!ovi' da o bili i%polnjeni v i pogoji %a ilobran' in je !orile) prekora"il $eje ora%$erno !i $ed napado$ in obra$bo' dopu#"a 1(' da e !a okoli#"ina upo#!eva pri od$eri ka%ni. Pri prekora"ene$ ilobranu pro!ipravno ! dejanja ni i%klju"ena. Podano je !udi 1D. <. od !. 11. "lena 1(: "e je bil !orile) 25 napadeni3 %aradi napada $ono razdraen ali prestraen' in "e odi#"e !o ugo!ovi' $u $e ob prekora"ene$ ilobranu ka%en odpu !i!i. Ra%draeno ! in pre !ra#eno ! !a "u !veni !anji' ki i$a!a la&ko %a po ledi)o in !ink!ivno reagiranje %unaj "lovekovega nad%ora. V !e$ pri$eru odi#"e po%na !orjeno dejanje %a 1D in !oril)a %a ka%en ko odgovornega !er $u i%re"e ob odilno odbo' le ka%en $u $e odpu !i!i %aradi i%je$ni& okoli#"in ubjek!ivne narave. III. .1RAJNA .I0A 1. Pojem %)rajne %ile Pri ilobranu gre %a popad prava 2obra$ba3 % nepravo$ 2napad3. Pri krajni ili gre %a koli%ijo dve& pravno %avarovani& in!ere ov 2pravni& dobrin3. 1,. "len 1(: S)rajna %ila je 'odana ta)rat7 )adar %tori %torile& dejanje *ato7 da $i od %e$e ali od )o a dr" e a odvrnil i%to,a%no ne*a)rivljeno nevarno%t7 )i je ni $ilo mo o,e odvrniti dr" a,e7 'ri tem 'a 'ri*adejano *lo ni ve,je od *la7 )i je ro*ilo1 .e !avine krajne ile o: gro%e"a nevarno ! in odvra"anje nevarno !i7 odvra"anje nevarno !i $ora i$e!i v e %akon ke %nake 1D. ,. Se%tavine %)rajne %ile 13 Nevarnost o%na"uje poloaj' v ka!ere$ la&ko v na lednje$ !renu!ku pride do po#kodbe ka%en kopravno %avarovane dobrine o%. ko je %a"e!ek po#kodbe e !u' a je #e $ono prepre"i!i &uj#e po ledi)e. 1ri!eriji %a nevarno ! o: a3 Nevarno ! $ora bi!i stvarna oziro$a resnina. Pu!a!ivna krajna ila 5 !orile) je glede nevarno !i v %$o!i. b3 Nevarno ! la&ko povzroijo ljudje' ivali ali naravne sile. )3 Nevarno ! la&ko grozi katerikoli pravno zavarovani dobrini . Dobrina la&ko pripada !i !e$u' ki nevarno ! odvra"a' ali ko$u druge$u. d3 Nevarno ! $ora bi!i nezakrivljena. Na krajno ilo e ne $ore kli)eva!i' kdor je nevarno ! a$ pov%ro"il krivdno * % naklepo$ ali $alo$arno !jo. e3 Nevarno ! $ora bi!i istoasna % odvra"anje$ nevarno !i. ,3 Odvraanje nevarnosti a3 Pri krajni ili %akon %a&!eva' da nevarnosti ni bilo $ogoe odvrniti drugae . b3 -rizadejano zlo ne s$e biti veje od zla ' ki je grozilo. <. Pre)ora,ena %)rajna %ila -rekoraitev $ej skrajne sile * !orile) pri odvra"anju nevarno !i pov%ro"i ve"je %lo od !i !ega' ki je gro%ilo. e je %lo' pov%ro"eno pri odvra"anju nevarno !i' ve"je v $eri' ki jo je #e $ogo"e ra%u$e!i in !rpe!i' la&ko odi#"e uporabi poobla !ilo i% <. od !. 1,. "l. 1( in !oril)u ka%en o$ili. e je ne ora%$erno ! $ed ogroeno in pri odvra"anju nevarno !i po#kodovano dobrino prevelika' odi#"e /akul!a!ivnega poobla !ila ne bo upo#!evalo * ne ora%$erno ! la&ko #!eje )elo %a o!eevalno okoli#"ino.
43
IZPISKI
Tudi iz $alo$arnosti zakrivljena nevarnost je v dolo"ebi <. od !. 1,. "l. o nova %a /akul!a!iv-no o$ili!ev ka%ni. 8b !ajajo posebne olajevalne okoliine' v ka!eri& je !orile) prekora"il $eje krajne ile in %aradi ka!eri& $u $e odi#"e ka%en odpu !i!i. Na krajno ilo e ne $ore kli)eva!i' kdor e je bil dolan i%po !avi!i nevarno !i. IV. .I0A IN +R8:NJA 1. !va 'ravna 'omena 'ojma %ile in ro#nje V neka!eri& pri$eri& je uporaba ile pri i%vr#i!vi 1D !ako po$e$bna' da bre% nje plo& ni 1D' v drugi& pri$eri& dobi 1D %aradi !e okoli#"ine &uj#o obliko in je %a!o %anj predpi ana &uj#a ka%en. Drugi pravni po$en ile in gronje je' ko !orile) ravna pod pri!i ko$ ile in gronje' e kli)uje na !e okoli#"ine in na nji& gradi vojo obra$bo. ,. Vr%te %ile in ro#nje 13 #bsolutna sila po$eni' da je !i !i' %oper ka!erega je bila uporabljena' one$ogo"en v uveljavljanju voje volje. To je la&ko: vi#ja ila 2vis $aior3' ko e v dogajanje v$e#a naraven dogodek in preu $eri v%ro"no dogajanje. Takra! 1D ni' ker ni v%ro"ne %ve%e $ed "lovekovi$ ravnanje$ in na !alo po ledi)o. ab olu!na ila' ki jo je uporabil "lovek %oper "loveka %aradi !ega' da bi ga pri ilil !ori!i 1D. Nepo redni pov%ro"i!elj dejanja' ki i$a i)er v e %nake 1D' %aradi ab olu!ne ile ni $ogel delova!i po voji volji' ni e $ogel upre!i in plo& ni"e ar !ori!i' da bi prepre"il na !anek prepovedane po ledi)e. Dejanje ni voljno dejanje in %a!o ka%nivega dejanja ni. .!orile) 1D je !i !i' ki je drugega uporabil %a voje orodje. ,3 Ko$pulzivna sila je podana' ko e je !orile) i)er a$ odlo"il' da bo !oril 1D' !oda pod pri!i ko$ ile. Njego-vo i)er voljno ravnanje je bilo i% iljeno % uporabo /i%i"nega na ilja. Ni i%klju"eno' da je bilo i% iljeno % uporabo &ipno%e ali $a$il' "e v !e& pri$eri& volja ni bila pov e$ i%klju"ena. 1o$pul%ivna ila je la&ko: nepo redna * na ilje je u $erjeno direk!no na !oril)a' po redna * na ilje je u $erjeno na blinjo o ebo ali !var' da bi pri iljevani !oril' kar pri iljevale) %a&!eva. <3 Gronja je p i&i"no na ilje' ka!eri$ !i !i' ki gro%i' predo"i ko$u' kaj ga "aka' "e njegove %a&!eve ne bo i%polnil. +ronja je vplivanje na voljo drugega' da bi e !a odlo"il ravna!i v $eri !ori!ve 1D. 0a&ko e nana#a nepo redno na !i !ega' na kogar je na lovljena' ali na njegove blinje' la&ko je u !na' pi na ali i%vr#ena konkluden!ni$i dejanji. <. 8,in)i )om'"l*ivne %ile in ro#nje .kupna la !no ! ko$pul%ivne ile in gronje je' da e ji$a je na plo#no in ab !rak!no $ono upre!i. .ila in gronja $ora!a i$e!i v dogajanju !olik#en po$en' da i%klju"i!a pro!ipravno ! dejanja' !orjenega pod njuni$ vplivo$. Pri$ere' ko e !orile) kli)uje na ko$pul%ivno ilo ali gronjo' je !reba prei%ku i!i kri!eriji' ki veljajo %a krajno ilo. 6ono je' da je bil !orile) %aradi uporabe ko$pul%ivne ile v p i&i"ne$ !anju' ki i%klju"uje njegovo pri#!evno !. 1dor je uporabil ab olu!no ilo' #!eje a$ %a !oril)a 1D' ki ga je i)er nepo redno !oril pri iljeni. e je pri iljevale) uporabil ko$pul%ivno ilo ali gronjo' je od
44
IZPISKI
objek!ivni& in ubjek!ivni& okoli#"in odvi no' ka!ero 1D je napeljevale) ali po$aga".
!oril' la&ko je !udi
V. I(10J9ITVE 1A(NIV8.TI Poje$ pro!ipravno !i ob ega !udi nevarno ! k.d. Nevarno ! je pogoj %a inkri$ina)ijo dolo"enega dejanja. 8d o!no ! nevarno !i dejanja vpliva na ob !oj k.d. 1a%nivo ! dejanja' ki i$a %akon ke %nake k.d.' je i%klju"ena %aradi po$anjkanja nevarno !i ko! e !avine pro!ipravno !i' "e gre %a: dejanje $ajhnega po$ena' privolitev okodovanca' sa$opokodbo' pokodbo pri portni dejavnosti' $edicinski poseg' dejanje na zapoved nadrejenega 2v neka!eri& pri$eri&3. 1. !ejanje maj-ne a 'omena 1( i$a v 1C. "l. po ebno poobla !ilo' i% ka!erega i%&aja' da $ejo pri !ojni organi ka%en kega pravo odja pre!e&!a!i naravo' !eo in nevarno ! !orjenega dejanja !er ga #!e!i %a neka%nivo' "e o i%polnjeni v 1C. "l. dolo"eni pogoji. Dolo"ba prepre"uje pregon na ab !rak!ni ravni pro!ipravni& dejanj' ki ni$ajo po$ena %a varno ! ljudi in pravni& dobrin. (a pre ojo o po$enu dolo"enega dejanja i% 1C. "l. !a pri !ojna dravni !oile) in odi#"e. In !i!u! dejanja $aj&nega po$ena je in !i!u! $a!erialnega ka%en kega prava. Dolo"a!a ga , kri!erija: 13 neznatnost nevarnosti dejanja * nevarno ! dejanja' ki i$a % %akono$ dolo"ene %nake k.d.' je objek!ivno ne%na!na 2objektivno $erilo3' ,3 nizka stopnja storileve kazenske odgovornosti in njegove osebne okoliine 2 ubjek!ivno $erilo3. (a odlo"i!ev o $aj&no !i po$ena dejanja $ora!a bi!i ugo!ovljena objek!ivni in ubjek!ivni pogoj &kra!i. 13 Neznatnost nevarnosti dejanja a3 Narava in !ea dejanja i%klju"uje $ono !' da bi bilo %a dejanje $aj&nega po$ena ra%gla#eno kak#no &udo k.d. ali kak#no $anj &udo k.d.' "e je bilo v konkre!ne$ pri$eru rela!ivno &uj#e. (a pre ojo o naravi in !ei dejanja je po$e$bna predpi ana ka%en. ( dolo"i!vijo ka%ni je podana o)ena o !opnji ab !rak!ne nevarno !i dejanja' ki e !ako uvr#"a $ed la&ka' &uda ali naj&uj#a k.d. .!roja predpi ana ka%en ne i%klju"uje uporabe in !i!u!a dejanja $aj&nega po$ena' vendar $orajo ob !aja!i dovolj $o"ne in prepri"ljive okoli#"ine. b3 =kodljive po ledi)e o ne%na!ne ali ji& plo& ni 1.d. ni bre% i%re)no ali $ol"e dolo"ene prepovedane po ledi)e' ra%en "e gre %a ka%niva pripravljalna dejanja ali ka%niv po ku . Prepovedana po ledi)a i)er na !ane' vendar je njena #kodljivo ! ne%na!na o%. je plo& ni. Treba je ra%i ka!i' ali o na !ale nadaljnje #kodljive po ledi)e' in "e o' ali o #kodljive ali ne. V !eoriji ob !aja !udi !ali#"e' da #kodljiva po ledi)a po$eni po#kodbeno po ledi)o. In !i!u! dejanja $aj&nega po$ena naj bi bil uporaben pri ogro%i!veni& k.d.' kjer po#kod-bena po ledi)a ni na !ala 2/or$alna k.d.3. Ta !eorija je porna' ker v a ogro%i!vena dejanja ni o $aj&nega po$ena. )3 8koli#"ine dejanja
45
IZPISKI
8bjek!ivne okoli#"ine v %ve%i k.d. o: na"in !ori!ve k.d.' kraj in "a i%vr#i!ve' red !va !ori!ve' poloaj in vloga o#kodovan)a' i!d. +re %a dej !va' ki i$ajo velik vpliv na pre ojo o naravi in !ei dejanja. ,3 Nizka stopnja storileve kazenske odgovornosti in njegove osebne okoliine pred !avlja ubjek!ivni kri!erij %a dejanje $aj&nega po$ena. I$a , $erili' ki na !opa!a al!erna!ivno * %ado !uje e eno i%$ed njiju: a3 Ni%ka !opnja !oril"eve ka%en ke odgovorno !i ra%u$ ke in voljne !oril)a o pri%ade!e ali podpovpre"ne * $lado !' nei%ku#eno !' po$anjkljiva i%obra%ba in ra%gledano !' nija !opnja du#evne ra%vi!o !i'... !orile) je dejanje !oril % $anj#o !opnjo krivde. b3 .!oril"eve o ebne okoli#"ine * o ebne in druin ke ra%$ere' pre$oenj ko !anje' nagibi' i% ka!eri& je !oril k.d.' njegovo vedenje po !orjene$ k.d. * povrni!ev ali druga"na poprava pov%ro"ene #kode 2dejavno ke anje3. e bo dravni !oile) ovadbo %avrgel ali bo ka%en ki pregon u !avil %aradi ra%logov i% 1C. "l.' bo %adevo od !opil odniku %a prekr#ke' "e o v !orjene$ dejanju podani %naki dolo"enega prekr#ka. 1C. "l. bi bilo !reba uporablja!i ogla je$ o#kodovan)a. ,. Privolitev o()odovan&a 8b !oj k.d. je pravilo$a odvi en od o#kodovan"eve volje. I%je$e od !ega na"ela o pravne dobrine plo#nega po$ena. (akon ji& dolo"a !ako' da %a nji& predpi uje pregon po uradni dolno !i. e je napadena pravna dobrina %a ebne narave' %akon prepu#"a pregon k.d. o#kodovan)u ko! predlaga!elju ali %a ebne$u !oil)u. e o#kodovane) ne proi pregona' privoli v po#kodbo voje dobrine. Vpra#anje o privoli!vi o#kodovan)a je %ani$ivo v pri$eri&' ko e pregon %a"ne po uradni dolno !i 2dobrine plo#nega po$ena3' "e!udi je bila k.d. po#kodovana dobrina %a ebnega po$ena. <. Samo'o()od$a (a a$o$or in v e vr !e !ele ni& a$opo#kodb velja na"elo' da ni o ka%nive. .a$opo#kodbe ne $orejo bi!i k.d.' ker ni !a podana nevarno ! in pro!ipravno !. 1( inkri$inira , po ebni k.d.' pri ka!eri& je a$opo#kodba ka%niva: ,1?. "l. * %loraba pravi) i% o)ialnega %avarovanja' <@C. "l. * i%$ikanje obra$bni$ obve%no !i$ pre lepi!vijo. Podobno velja %a po#kodbe la !nega pre$oenja. I%je$e o po#kodbe !vari po ebnega kul!urnega ali %godovin kega po$ena !er naravni& %na$eni!o !i. C. Po()od$e 'ri ('ort" ni o k.d.' ker #por!na dejavno ! ni pro!ipravna in drubi nevarna. V aka #por!na panoga po!eka po pravili& !e&ni"ne' di )iplin ke in e!i"ne narave. Po#kodbe v okviru !e& pravil o ne re"e' ki ne $orejo bi!i ka%nive' vendar o nei%ogibne. V )ono kri$inalno !i v !opi po#kodba v okviru #por!a' "e &udo kr#i #por!na pravila ali "e je !orile) #por! i%kori !il %a k.d. 2%loraba #por!a3. G. Medi&in%)i 'o%e i Vpra#anje e nana#a na nor$alne in v akdanje $edi)in ke po ege. (a nji& ob !ajajo %nan !vena' !rokovna' pravna in $edi)in ko e!i"na pravila. Dokler ravna %dravnik v nji&ove$ okviru' ne $ore bi!i podano k.d.' "e!udi je %dravljenje i$elo %a po ledi)o po lab#anje %dravja ali )elo $r! pa)ien!a. 1( inkri$inira , po ebni k.d.' ki po$eni!a' da je ravnanje %dravnika pre !opilo v kri$inalno )ono. To !a opustitev zdravstevene po$oi 21H>. "l.3 in $alo$arno zdravljenje 21>?. "l.3.
46
IZPISKI
1a%nivo !i ne i%klju"uje pa)ien!ova privoli!ev v %dravljenje' !e$ve" drubena po!rebno ! in kori !no ! %dravljenja. (dravniku nalaga dolno !' da ukrene v e po!rebno ob ogla ju in privoli!vi pa)ien!a. Privoli!ev pa)ien!a e do$neva' "e pa)ien! ni po oben i%ra%i!i voje volje. e pa)ien! %avra"a %dravni#ki po eg' ki bi la&ko re#il njegovo ivljenje' $ora %dravnik ukrepa!i pro!i njegovi volji' ker bi bil druga"e !orile) k.d. @. !ejanje na *a'oved nadrejene a Dravne lube o &ierar&i"no !ruk!urirane in nji&ovi "lani pravno %ave%ani ravna!i po %apovedi nadrejenega. V prak i pri&aja do pri$erov' ko podrejeni na %apoved nadrejenega ravna !ako' da i%polni %nake enega ali ve" k.d. Do !akega ravnanja la&ko pride na )ivilne$ podro"ju' !eje pri$ere po%na$o i% voja#kega ve!a. 1.d. podrejenega e na"elno pri%nava. Pravo odje la&ko odvrne ob odbo !ak#nega !oril)a pro)e nopravni$ in !i!u!o$ opur!uni!e!e pregona. Podobna re#i!ev je uporaba $a!erialnoprav-nega in !i!u!a dejanja $aj&nega po$ena i% 1C. "l. 1(' "e gre %a $anj &udo k.d. Pri $anj &udi& k.d. je po lu#no ! !ako po$e$bna dobrina' da nev!rali%ira pro!ipravno ! dejanj. Pri &uj#i& k.d. po lu#no ! i%gubi po$en in dejanje po !ane pro!ipravno. Pro!ipravno ! i%vr#eval)a %apovedi o !ane' njegova krivda je la&ko i%klju"ena. 9porabijo e $erila in !i!u!a pravne %$o!e na !rani podrejenega. +lede uka%ov v voj ki 1( v ,H<. "l. dolo"a neka%novanje podrejenega' e stori kaznivo dejanje na ukaz ali povelje nadrejenega in se ta ukaz ali povelje tie vojake dolnosti& razen e gre za vojno hudodelstvo ali kakno drugo kaznivo dejanje& ali je e je vedel& da po$eni izvritev ukaza ali povelja kaznivo dejanje . Na"elo %akoni!o !i ne dovoljuje analogne uporabe ,H<. "l. %a nevoja#ke pri$ere. Tak#ne pri$ere prei%ku i$o % dolo"ba$i o pravni %$o!i.
Pe!o poglavje: KAZENSKA O!+OVORNOST

I. .9;JE1T 1A(NIVE+A DEJANJA "torilec ali aktivni subjekt k'd' je !i !i' ki je !ori!vijo ali opu !i!vijo pov%ro"il na !anek prepovedane po ledi)e. -asivni subjekt k'd' je !i !i' ki je pred$e! k.d. * o#kodovane). "torilec je /i%i"ni pov%ro"i!elj prepovedane po ledi)e. Krivi storilec je !orile)' glede ka!erega je ugo!ovljena njegova ka%en ka odgovorno !. V ak !orile) ni ka%en ko odgovoren. 1o je ugo!ovljeno' da je ob!oeni !orile) * $ed njegovo !ori!vijo ali opu !i!vijo in prepovedano po ledi)o je podana v%ro"na %ve%a * e po !avi!a vpra#anji: 13 ali $u ka%en ko pravo daje la !no ! ak!ivnega ubjek!a ali neP ,3 ali je ka%en ko odgovoren ali neP Ak!ivni ubjek! k.d. je la&ko v akdo' ki je pre egel 1C. le!o !aro !i. Pro!i $ladole!niku' ki ob !ori!vi k.d. #e ni bil !ar 1C le! 2o!rok3' e ne $ejo uporabi!i ka%en ke ank)ije 2I1. "l. 1(3. Druge o$eji!ve najde$o v po ebne$ delu 1(' "e %akon ko! !oril)a i$enuje dolo"eno po ebno o ebo in je !o kon !i!u!ivni ele$en! !i !ega k.d. 1.d. plo& ni' "e ga ne !ori o eba' ki i$a % %akono$ dolo"ene la !no !i. Ve"ino$a o po ebne la !no !i !oril)a kvali/ika!orni ali privilega!orni ele$en! k.d. .!orile)' ki ni$a predpi ani& la !no !i' bo ob!oen in ob ojen %a drugo k.d.
47
IZPISKI
1o! !orile) e pojavlja' kdor !ori!vijo ali opu !i!vijo a$ ali kupaj % drugi$i pov%ro"i na !anek prepovedane po ledi)e. 1o! !orile) e #!eje !udi napeljevale) in po$aga". 1o! !orile) na !opa !udi' kdor je !oril ka%niva pripravljalna dejanja o%. ka%niv po ku . -osredni storilec je !orile)' ki drugo o ebo uporabi ko! orodje bre% la !ne volje %a i%vr#i!ev dolo"enega k.d. V ka%en ke$ pravu velja %a nepo rednega !oril)a. II. P8JE6 1A(EN.1E 8D+8V8RN8.TI 1. Ka*en%)a od ovorno%t )ot %"$je)tivni element )1d1 1a%en ka odgovorno ! je pogoj %a ob !oj k.d. in ka%nivo ! !oril)a. In !i!u! ka%en ke odgovorno !i je i%vedba na"ela ubjek!ivne ali krivdne odgovorno !i !er po ledi)a objek!ivno* ubjek!ivne kon)ep)ije k.d. 1a%en ka odgovorno ! je kupek v e& ubjek!ivni& pogojev' ki $orajo bi!i ugo!ovljeni' da bi !oril)a la&ko ra%gla ili %a ka%en ko odgovornega in $u i%rekli ka%en ko ank)ijo. (a ob !oj k.d. ne %ado !uje' da je kdo !oril dejanje' ki i$a v e objek!ivne %nake k.d. Po!reben je o"i!ek !oril)u' da e ni vedel in ravnal v kladu % dolno !$i' ki $u ji& nalagajo !e$eljna "love#ka' $oralna' drubena in pravna pravila' "eprav bi $oral in $ogel ravna!i v kladu !ak#ni$i pravili. Ta o"i!ek je vredno !na podlaga ka%en ke odgovorno !i. ,. Se%tavine )a*en%)e od ovorno%ti 6ed pogoji %a ugo!ovi!ev ka%en ke odgovorno !i je !reba ra%likova!i , kupini: 13 dolo"ene !oril"eve p i&i"ne la !no !i * pritevnost' ,3 dolo"en !oril"ev odno do nor$e in dejanja' ki ga je !oril * krivda. Pri#!evno ! je !oril"eva du#evna nor$alno ! in i% nje i%&ajajo"a po obno ! pravilno %a%nava!i ve! okoli ebe o%. i$e!i ebe v obla !i. Pri(tevno%t je 'o oj *a )rivdo. 1(' "l. 1GM1: Kazensko odgovoren je storilec& ki je priteven in kriv . 1(' "l. 1GM,: Kriv je storilec& ki je storil kaznivo dejanje z naklepo$ ali iz $alo$arnosti& pri te$ pa se je zavedal ali bi se $oral in $ogel zavedati& da je njegovo ravnanje prepovedano. V ebina krivde je o"i!ek !oril)u' da bi e $oral in $ogel %aveda!i prepovedano !i vojega dejanja. 8bliki krivde !a naklep in $alo$arno !.
=e !o poglavje: PRITEVNOST
I. P8JE6 PRI=TEVN8.TI IN NJE+8V RA(V8J Pri#!evno ! je e !avina ka%en ke odgovorno !i. Po$eni' da je la&ko ka%en ko odgovoren le !orile) k.d.' ki je du#evno nor$alen in %a!o po oben pravilno %a%nava!i ve! okoli ebe o%. i$e!i a$ega ebe v obla !i. V po%ni ri$ ki dobi najde$o pri 9lpijanu pravilo' da du#evno abnor$ni !orile) ni ka%niv' ker ni po oben bi!i kriv 2doli incapax3. To !ali#"e je veljalo !udi v r. veku' dokler rene an"na $i el na !ajajo"ega $e#"an !va ni ra%vila %a$i li o "loveku ko! bi!ju' ki je od narave obdarjeno % ra%u$o$' vobodno voljo in naravni$i pravi)a$i. +lede ra%u$a la&ko ovre predpo !avko o "loveku njegova du#evna abnor$no !' glede vobodne volje na ilje' ki $u jo odv%a$e. 1a%en ki %akoniki dolo"ajo pogoje' ob ka!eri& je $ono !oril)a k.d. po%na!i %a nepri#!evnega. Pri#!evno ! e vedno do$neva' vendar jo je $ono ovre"i.
48
IZPISKI
II. NEPRI=TEVN8.T l. 1@M1 1(: ni priteven storilec& ki ob storitvi kaznivega dejanja ni $ogel razu$eti po$ena svojega dejanja ali ni $ogel i$eti v oblasti svojega ravnanja zaradi trajne ali zaasne duevne bolezni& zaasnih duevnih $otenj& duevne zaostalosti ali zaradi kake druge trajne in hude duevne $otenosti 6nepritevnost7' Pogoji in okoli#"ine' ki $orajo bi!i ugo!ovljeni %a nepri#!evno !' e delijo na , kupini: 13 biolo#ki pogoji nepri#!evno !i' ,3 p i&olo#ki pogoji nepri#!evno !i. 1. 2iolo()i 'o oji ne'ri(tevno%ti 13 2rajna ali zaasna duevna bolezen * je !anje' !rajnej#e narave in % dana#nji$i red !vi )elo neo%dravljivo. P i&ia!rija ji& deli na p i&o%e in p i&o!i"ne reak)ije' ki o organ ke ali /unk)ionalne 2 &i%o/renije' $ani"no*depre ivne p i&o%e' !anja po $ogan ki& po#kod-ba&'...3 ,3 Zaasna duevna $otnja * je pre&odno !anje' ki ga la&ko pov%ro"ijo !rajne ali %a"a ne du#evne bole%ni' nevro%e ali druge abnor$ne reak)ije' pogo !o ra%na $a$ila in alko&ol. <3 Duevna zaostalost * ob ega duevno nerazvitost v /i%iolo#ke$ po$enu in duevno zaostalost %aradi v%rokov v okolju. Ta !anja e v p i&ia!riji i$enujejo oligo/renije' ki i$ajo doka%ljiv organ ki v%rok ali o bre% doka%ljivega v%roka. C3 2rajna in huda duevna $otnja * ob ega o ebno !no $o!njo. .e$ odijo di o)ialne ali o)iopa! ke o ebno !i' ki o $o!ene le v ene$ delu voje du#evno !i ali o ebno !i. 1la i/ika)ija du#evni& abnor$no !i in ugo!avljanje nji&ovega kri$inogenega po$ena in po$ena %a ka%en ko pravo je pred$e! odne 2/oren%i"ne3 p i&ia!rije. ,. P%i-olo()i 'o oji ne'ri(tevno%ti 13 Zavestna ali intelektualna sestavina p i&olo#kega pogoja e nana#a na vpra#anje' ali je bil !orile) v !renu!ku !ori!ve k.d. %$oen ra%u$e!i po$en vojega dejanja. V ebuje vpra#anja' ali je !orile) la&ko pravilno %a%naval ve! okoli ebe' ali je njegov $i elni pro)e po!ekal bre% $o!enj in po %akoni!o !i& nor$alnega $i#ljenja' ali je bil po oben ra% oja!i'... Te$eljno vpra#anje je' ali je !orile) la&ko ra%u$el po$en vojega dejanja v vredno !ne$ $i lu * ali je bil %$oen %aveda!i e' da ravna v na pro!ju "love#ki$i' $oralni$i in drubeni$i nor$a$i. ,3 /oljna ali voluntaristina sestavina p i&olo#kega pogoja e nana#a na vpra#anje' ali je !orile) v !renu!ku !ori!ve la&ko i$el v obla !i voje ravnanje. Ra%i ka!i je !reba vpra#anje' ali je bil !orile) v !renu!ku !ori!ve %$oen a$ega ebe obvladova!i' ali je bil po oben u kladi!i ra%u$ ko po%navanje in "u !vene v%gibe. 8b ob !oju biolo#kega pogoja %ado !uje %a ra%gla i!ev nepri#!evno !i !oril)a le ena e !avina p i&olo#kega pogoja. ;iolo#ki pogoj $ora bi!i v%rok p i&olo#ke$u. Podana $ora!a bi!i oba pogoja nepri#!evno !i. e odi#"e po%na' da !a podana biolo#ki in p i&olo#ki pogoj nepri#!evno !i' ugo!ovi' da je bil !orile) ob !ori!vi dejanja nepri#!even in %a!o ni ka%en ko odgovoren. .!oril)u $ora i%re"i opro !ilno odbo. e odi#"e ugo!ovi v po ebej predpi ane$ po !opku' da bi !orile) la&ko na pro !o !i !oril &udo k.d. !er je %a odpravo !e nevarno !i po!rebno njegovo %dravljenje in var !vo v %drav !vene$ %avodu' $u i%re"e po ebno ka%en ko ank)ijo obve%nega p i&ia!ri"nega %dravljenja in var !va v %drav !vene$ %avodu ali varno !ni ukrep p i&ia!ri"nega %dravljenja na pro !o !i. III. ;I.TVEN8 (6ANJ=ANA PRI=TEVN8.T
49
IZPISKI
je po !avljena $ed popolno nepri#!evno ! in popolno pri#!evno !. .!orile) je v !anju bi !veno %$anj#ano pri#!evno !i' "e je ka!eri i%$ed biolo#ki& pogojev pov%ro"il' da je bila bi !veno %$anj#ana njegova %$ono ! ra%u$e!i po$en vojega dejanja ali njegova %$ono ! i$e!i v obla !i voje ravnanje. Podani $orajo bi!i i !i biolo#ki in p i&olo#ki pogoji ko! %a nepri#!evno !' le in!en%ivno ! biolo#ki& pogojev $ora bi!i $anj#a. 4istveno z$anjana pritevnost ne izkljuuje kazenske odgovornosti !oril)a' !e$ve" jo le %$anj#uje. .!orile)' ki je po%nan %a bi !veno %$anj#ano pri#!evnega' je ka%en ko odgovoren. e je podana !udi njegova krivda' $u $ora odi#"e i%re"i ob odilno odbo. Pri i%biri in od$eri ka%ni i$a %akon ko poobla !ilo' da i%re"e !oril)u $ilej#o ka%en. IV. 9+8TAV0JANJE NEPRI=TEVN8.TI 8(IR86A ;I.TVEN8 (6ANJ=ANE PRI=TEVN8.TI 1. Vlo a %odno'%i-iatri,ne a i*veden&a Vpra#anje o !oril"evi pri#!evno !i je pove%ano odno 2/oren%i"no3 p i&ia!rijo. e $ed ka%en ki$ po !opko$ na !ane u$' da je pri obdolen)u podana du#evna abnor$-no !' ki la&ko i%klju"uje ali bi !veno %$anj#uje njegovo pri#!evno !' je !reba odredi!i odno-p i&ia!ri"ni pregled obdolen)a. V odredbi je !reba po !avi!i odnop i&ia!ri"ne$u i%veden)u $i elna vpra#anja: 13 ali je pri obdolen)u podana kak#na du#evna abnor$no !' kak#na je njena narava' vr !a' !opnja in !rajno ! 2diagno%a3P ,3 ali je in v kolik#ni $eri ob !ajala du#evna $o!nja 2abnor$no !3 ob !ori!vi k.d.P <3 kak#no je $nenje i%veden)a o !e$' kako je ugo!ovljeno abnor$no du#evno !anje vplivalo in #e vpliva na poj$ovanje 2%ave !na e !avina3 in ravnanje 2voljna e !avina p i&olo#kega pogoja nepri#!evno !i3P C3 o !ala vpra#anja e nana#ajo na konkre!no k.d. in !oril)a. .odnop i&ia!ri"ni i%vedene) je %dravnik' ki bole%en ali $o!njo diagno !i)ira in %dravi. Ne $e ga %ani$a!i' ali je bolnik ka%en ko odgovoren in kriv. Njegova $etoda dela je naravoslovna. ,. Nalo a %odi(,a (a pre ojo odgovorno !i !oril)a 25 pri#!evno !iMnepri#!evno !i3 je pri !ojno odi#"e. Njegova $etoda dela je vrednostna. .odi#"e $ora odlo"i!i o ka%en ki odgovorno !i !oril)a na podlagi i%vida in $nenja i%veden)a' ki $ora odi#"u poja ni!i voje ugo!ovi!ve in do$neve o vplivu diagno !i)iranega abnor$nega !anja na obdolen"evo po obno ! pre ojanja in odlo"anja. Na podlagi po ebni& vredno !ni&' drubeni& in $oralni& kri!erijev $ora odi#"e odlo"i!i' ali bo #!elo !oril)a %a pri#!evnega' bi !veno %$anj#ano pri#!evnega ali nepri#!evnega. Vpra#anje o !oril"evi pri#!evno !i e "a ovno nana#a le na "a ' ko je !oril k.d. V. AETI8 0I;ERA IN EA9.A uporablja$o %a o%na"i!ev pri$erov' ko je bil !orile) v !renu!ku !ori!ve v stanju nepritevno,sti' ki i jo je a$ pov%ro"il % uporabo alko&ola' $a$il ali kako druga"e' vendar je bilo ugo!ovljeno' da !a bila podana njegov naklep ali $alo$arno ! glede !orjenega dejanja' preden e je pravil v !anje nepri#!evno !i. .!oril"ev ra%u$ in volja !a nedo!aknjena' ko e odlo"i' da bo !oril k.d. 2naklep3 o%. bi e $oral in $ogel %aveda!i' da la&ko v !anju nepri#!evno !i !ori k.d. 2$alo$arno !3. I%ra% actio libera in causa, seu ad libertatem relata uporablja$o %a dejanje' vobodno v odlo"i!vi' vendar ne v i%vr#i!vi. +lede !ega ob !ajajo < $ono !i:
50
IZPISKI
13 "torilec oblikuje svoj naklep v nor$alne$ duevne$ stanju : !orile) klene' da bo !oril k.d. v nepri#!evne$ !anju pod vplivo$ alko&ola ali $a$il' da bi e po%neje kli)eval na nepri#!evno !' !orile) e pravi v nepri#!evno !anje' da bi e opogu$il %a !ori!ev k.d. 1a%en ka odgovorno ! !oril)a je v )elo!i podana. ,3 -ri storilcu ni nikakrnega naklepa glede k'd' ' preden %a"ne pi!i ali je$a!i $a$ila' vendar po%neje v nepri#!evne$ !anju !ori k.d. Treba je ra%i ka!i' ali e je !orile) %avedal o%. ali bi e $oral in $ogel %aveda!i' da v opi!e$ ali o$a$ljene$ !anju la&ko !ori k.d. 1a%en ka odgovorno ! !oril)a je podana le' "e $u je $ono o"i!a!i $alo$arno ! v odno u do k.d. in "e 1( dolo"a' da je !orjeno dejanje ka%nivo !udi i% $alo$arno !i. <3 "torilec si je kako drugae povzroil nepritevnost . 6i#ljeni o !oril)i k.d. v javne$ pro$e!u' ki %aradi predolge vonje preu!rujeni in i%"rpani %a pijo !er v !ak#ne$ !anju !orijo k.d. 8"i!ek !oril)u je' da bi e $ogel in $oral %aveda!i' da la&ko %a pi in v panju pov%ro"i pro$e!no ne re"o. .!oril"ev naklep ali $alo$arno ! e $ora!a nana#a!i na !o"no !i !o ali v aj i !ovr !no k.d.' ki ga je !orile) v nepri#!evno !i !oril' in ne na kak#no druga"no dejanje. .$i el in !i!u!a actio libera in causa je' da vpra#anje o ka%en ki odgovorno !i nepri#!evnega !oril)a prene e$o v "a ' ko je bil v nor$alne$ du#evne$ !anju in ka%en ko odgovorno ! v%po !avi$o kljub !oril"evi nepri#!evno !i v !renu!ku !ori!ve. e je !orile) v !renu!ku !ori!ve v !anju bi !veno %$anj#ane pri#!evno !i' !o ka%en ke odgovorno !i ne odpravlja. Tako ni !reba v%po !avlja!i !oril"eve ka%en ke odgovorno !i % in !i!u!o$ actio libera in causa' ker je e podana. e je !oril)u $ono o"i!a!i naklep ali $alo$arno ! glede k.d.' !orjenega v bi !veno %$anj#ani pri#!evno !i' !er dej !vo' da e je a$ pravil v !anje bi !veno %$anj#ane pri#!evno !i' gre %a ra%loge' ki i%klju"ujejo o$ili!ev ka%ni ali pred !avljajo ob!eevalne okoli#"ine. Pri naklepni actio libera in causa $ora bi!i !oril"evo opijanje 2o$a$ljanje3 naklepno. e e !orile) opije i% $alo$arno !i' ker $i li' da bo pravo"a no ne&al ali prene el pija"o bre% po ledi)' je !reba ra%i ka!i' ali e je %avedal o%. bi e $oral in $ogel %aveda!i' da la&ko v nepri#!evno !i !ori k.d.
.ed$o poglavje: KRIV!A

I. P8JE6 1RIVDE IN P8+0AVITNA .TA0I=A 8 NJENI V.E;INI 1. P%i-olo()o in normativi%ti,no 'ojmovanje )rivde .!oril"eva pri#!evno ! je pogoj %a oblikovanje krivde. Vpra#anje o krivdi e po !avi' "e ni dvo$a o !oril"evi pri#!evno !i. C. "l. 1(: 2re* )rivde ni )a*ni 2Nullum crimen sine culpa3. .!oril"evo krivdo je !reba vedno doka%a!i. 1rivda e ne $e nikoli do$neva!i ali predpo !avlja!i. -siholoka teorija o krivdi de/inira krivdo ko! p i&i"ni odno !oril)a do dejanja in po ledi)e dejanja' ki e i%raa v naklepu ali $alo$arno !i. 1rivda ko! kupen i%ra% %a naklep in $alo$arno ! je pravno !e&ni"ni poje$ in in !ru$en!' ne vredno !na odba o k.d. in !oril)u. P i&olo#ka !eorija o krivdi ni $ogla prepri"ljivo u!e$elji!i ne%ave !ne $alo$arno !i' ki je podana' "e e !orile) ni %avedal' da la&ko i% njegovega ravnanja na !ane prepovedana po ledi)a' ni!i ni &o!el !ak#ne po ledi)e' vendar bi e $oral in $ogel %aveda!i' da la&ko na !ane. Nor$ativistina teorija o krivdi de/inira krivdo ko! !oril"ev nega!ivni ubjek!ivni odno do $oralni& in o)ialni& o%. pravni& nor$. 1rivda je o"i!ek !oril)u' da e ni vedel' ko!
51
IZPISKI
%a&!evajo pravne' $oralne in drubene nor$e' "eprav je %anje vedel o%. bi $ogel vede!i !er "eprav bi e po nji& $oral in $ogel ravna!i. 1rivda je nega!ivna vredno !na odba o !oril)u' ki jo i%oblikuje odi#"e na podlagi ugo!ovi!ev o !oril"eve$ odno u do pravni&' o)ialni& in $oralni& nor$' ko! e je !a odno i%ra%il v k.d. ,. Normativno<'%i-olo()o 'ojmovanje )rivde 1( preje$a kon)ep)ijo o ka%en ke$ pravu na na"elu krivde. Ni ka%ni bre% krivde 2C. "l.3. 8bjek!ivna odgovorno ! 2bre% krivde kriv3 e la&ko uveljavlja le v okviru poli!i"ne odgovor-no !i. 1( preje$a nor$a!ivno*p i&olo#ko kon)ep)ijo krivde: krivda je nega!ivna vredno !na odba o !oril"eve$ ravnanju 2pro!ipravno !3 in je o"i!ek !oril)u' da e ni ravnal po veljavni& ob"e"love#ki&' o)ialni&' $oralni& in pravni& nor$a&' "eprav je %anje vedel ali bi $oral in $ogel vede!i in bi e po nji& $oral ravna!i. 1rivda je !oril"ev nega!ivni ubjek!ivni odno do nor$e' dejanja in prepovedane po ledi)e. 1rivda ni i !ove!na % njeni$a oblika$a * naklepo$ in $alo$arno !jo. Naklep in $alo$arno ! !a $erili' ka!eri$a $eri$o in!en%ivno ! o"i!ka !oril)u o njegovi krivdi. Naklep je redna in &uj#a oblika krivde. (a naklepno k.d. !orile) vedno ka%en ko odgovarja. 6alo$arno ! je $ilej#a oblika krivde. (a k.d.' !orjena i% $alo$arno !i' je !orile) ka%en ko odgovoren le' "e 1( !ako dolo"a pri po a$e%ne$ k.d. 1( je uvedel po ebna k.d. * $alo$arno !na k.d.: $alo$arno %dravljenje 21>?. "l.3' $alo$arno opravljanje lekarnar ke dejavno !i 21>,. "l.3' pov%ro"i!ev pro$e!ne ne re"e i% $alo$arno !i 2<,G. "l.3' ogroanje po ebni& vr ! javnega pro$e!a 2<,@. "l.3. II. NA10EP 1. Pojem na)le'a Naklep o%na"uje najve"jo in!en%ivno ! !oril"evega ubjek!ivnega odno a do prekr#ene nor$e in k.d. (grajen je na %ave !i in volji. 1I. "l. 1(: Kaznivo dejanje je storjeno z naklepo$& e se je storilec zavedal svojega dejanja in ga hotel storiti 25 direk!ni naklep39 ali e se je zavedal& da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana posledica& pa je privolil& da posledica nastane 25 even!ualni naklep3. ,. !ire)tni na)le' .dolus directus/ je podan' "e e je !orile) %avedal vojega dejanja in ga je &o!el !ori!i. 13 Zavestna ali intelektualna sestavina direktnega naklepa 8%na"uje jo be edna %ve%a: e se je storilec zavedal svojega dejanja . .odi#"e $ora ugo!ovi!i: a3 ali e je !orile) %avedal v e& %akon ki& %nakov k.d. in njegovega bi !va * prepovedano !i v ob"e"love#ke$' $oralne$' drubene$ in pravne$ $i lu. e e !orile) ni %avedal kak#nega % %akono$ dolo"enega %naka k.d.' naklepa ni. b3 ali e je !orile) %avedal prepovedane po ledi)e' ali je i$el pred !avo o po ledi)i v njene$ /i%i"ne$ po$enu' ob egu in $i lu njene o)ialno e!i"ne prepovedano !i. )3 ali e je %avedal v%ro"ne %ve%e $ed voji$ ravnanje$ in prepovedano po ledi)o. ,3 /oljna ali voluntaristina sestavina direktnega naklepa 4o!enje po ledi)e je !ipi"ni %nak naklepa.
52
IZPISKI
Direk!ni naklep je podan !udi' "e !orile) ni dokon"no prepri"an' ali bo i% njegovega ravnanja na !ala &o!ena po ledi)a. Direk!ni naklep je podan !udi v na pro!ne$ pri$eru' ko e !orile) %aveda nei%ogibnega na !anka po ledi)e' ki je no"e ali do nje ni$a odno a. (ave ! !oril)a' da bo po ledi)a %ago!ovo na !ala' vklju"uje njegovo &o!enje po ledi)e. <. Event"alni na)le' .dolus eventualis/ je podan' "e e je !orile) %avedal' da la&ko %aradi njegovega ravnanja na !ane prepovedana po ledi)a' vendar je privolil' da po ledi)a na !ane. .e !avlja!a ga %ave !na in voljna e !avina. 13 Zavestna ali intelektualna sestavina eventualnega naklepa .odi#"e $ora ugo!ovi!i' ali e je !orile) %avedal: a3 v e& %akon ki& %nakov k.d. 2enako ko! pri direk!ne$ naklepu3' b3 $ono !i' da bo i% njegovega ravnanja na !ala prepovedana po ledi)a' )3 v%ro"ne %ve%e $ed voji$ ravnanje$ in na !anko$ prepovedane po ledi)e. ,3 /oljna ali voluntaristina sestavina eventualnega naklepa I%raa jo be edna %ve%a: je privolil& da posledica nastane. +re %a privoli!ev. To je !reba ugo!ovi!i in doka%a!i' ne le do$neva!i. .odi#"e $ora ugo!ovi!i ob !oj obe& ele$en!ov' %ave !nega in voljnega. Even!ualni naklep je podnja $eja naklepa. ( nji$ ra%$ejuje$o naklepna k.d. od !orjeni& i% $alo$arno !i. +lede ka%nivo !i %akon ne ra%likuje $ed direk!ni$ in even!ualni$ naklepo$. .odi#"e ga la&ko upo#!eva pri od$eri ka%ni. C. 8 otavljanje na)le'a 13 Naklep in narava nekaterih kaznivih dejanj V 1( o k.d.' ki ji& je glede na nji&ovo naravo $ono !ori!i le naklepno' ki ji& je $ono !ori!i le % direk!ni$ naklepo$ ali % obe$a vr !a$a naklepa' ki ji& je $ono !ori!i % naklepo$ ali i% $alo$arno !i in ki ji& je $ono !ori!i a$o i% $alo$arno !i. ,3 Kaj $ora zajeti storileva zavest pri naklepu .!oril"eva %ave ! $ora pri obe& !opnja& naklepa %aje!i v e %akon ke %nake k.d. 6ed %naki k.d. e la&ko pojavi !udi pro!ipravno !. V !e& pri$eri& e $ora !orile) %aveda!i !udi /or$alne pro!ipravno !i vojega dejanja. Druga"e e %a naklep ne %a&!eva %ave ! o /or$alni pro!ipravno !i. (ado !uje !oril"eva %ave ! o ob"e"love#ki' $oralni in drubeni prepovedano !i * $a!erialni pro!ipravno !i o%. drubeni nevarno !i dejanja. <3 Na$en je %ave !na u $erjeno ! k )ilju' ki ga !orile) %a leduje !ori!vijo k.d. .!oril"ev na$en je la&ko iden!i"en prepovedano po ledi)o ali je %unaj nje. Na$en je la&ko bi !ven ali i%re)en %nak k.d. (a !a dejanja je po!rebno ugo!ovi!i in doka%a!i !oril"ev direk!ni naklep in njegov na$en. (a k.d.' ki o po naravi in %akonu na$en ka' even!ualni naklep ne %ado#"a' aj $ora bi!i direk!ni naklep obarvan po ebni$ na$eno$ 2dolus coloratus3. Na$en' ki ga je !orile) &o!el do e"i' je %elo po$e$ben %a pravno kvali/ika)ijo k.d.' "e!udi ni %akon ki %nak k.d. G. Po%e$ne o$li)e na)le'a Direk!ni naklep e pojavlja v ra%li"ni& oblika&. Doloni naklep 2dolus determinatus3 e nana#a na po ledi)o v na!an"no !i !i obliki' ko! jo !orile) predvideva. "ploni naklep 2dolus generalis3 e nana#a na klop i !ovr !ni& po ledi). N.pr.: nekdo i$a na$en !ele no po#kodova!i drugo o ebo' ne da bi e odlo"il %a po a$e%no obliko !ele ne po#kodbe.
53
IZPISKI
-re$iljen naklep 2dolus praemeditatus3 je podan' kadar je !orile) pre$i#ljeno in na"r!ovano %a noval' pripravil in i%vr#il k.d. V 1( ni nikjer i%re)no o$enjen' vendar ga je $ono ra%bra!i i% %akon kega opi a k.d. 5ipni ali nenadni naklep 2dolus repentinus3 je podan' kadar je !orile) reagiral v !renu!ku 2na $a&3 * njegova odlo"i!ev je !akoj#en e$o)ionalen' i%%van' i$pul%iven od%iv na dolo"en poloaj %aradi pre !ra#eno !i ali &ude ra%draeno !i. I%re)no je upo#!evan pri uboju na $a& !er &udi in po ebno &udi !ele ni po#kodbi na $a&. Obarvani naklep 2dolus coloratus3 je podan !oril"evi$ na$eno$. (akon %anj pri dolo"ene$ k.d. i%re)no ali po naravi !vari %a&!eva po eben !oril"ev na$en. Even!ualni naklep %a !ak#na k.d. ne %ado#"a. III. 6A086ARN8.T 1. Pojem malomarno%ti 1a%en kopravni in !i!u! $alo$arno !i je $ilej#a in po na !anku $laj#a oblika krivde. Dejanje' !orjeno i% $alo$arno !i' je ka%nivo le' "e je !ako dolo"eno v %akonu. V !e& pri$eri& je predpi ana ob"u!no $ilej#a ka%en ko! pri naklepni& k.d. 1( dolo"a $alo$arno ! v 1H. "l.: Kaznivo dejanje je storjeno iz $alo$arnosti& e se je storilec zavedal& da zaradi njegovega ravnanja lahko nastane prepovedana posledica& pa je lahko$iselno $islil& da jo bo lahko prepreil ali da ne bo nastala9 ali e se ni zavedal& da lahko nastane prepovedana posledica& pa bi se bil po okoliinah in po svojih osebnih lastnostih tega $oral in $ogel zavedati . 1( dolo"a , !opnji $alo$arno !i * %ave !no in ne%ave !no $alo$arno !. Pri $alo$arno !i ni &o!enja. Ra%likovanje $ed %ave !no in ne%ave !no $alo$arno !jo !e$elji na nor$a!ivi !i"ni kon)ep)i-ji o krivdi. ,. Zave%tna malomarno%t .luxuria/ je podana' e se je storilec zavedal& da zaradi njegove storitve ali opustitve lahko nastane prepovedana posledica& pa je lahko$iselno $islil& da jo bo lahko prepreil ali da ne bo nastala. .odi#"e $ora %a %ave !no $alo$arno ! ugo!ovi!i' ali e je !orile) %avedal: 13 vseh zakonskih znakov k'd' 2enako ko! pri obe& !opnja& naklepa3' ,3 $onosti& da bo iz njegovega ravnanja nastala prepovedana posledica 2enako ko! pri even!ualne$ naklepu3' <3 vzrone zveze $ed svoji$ ravnanje$ in nastanko$ prepovedane posledica 2enako ko! pri obe& !opnja& naklepa3. +lede %ave !nega ele$en!a e %ave !na $alo$arno ! ne ra%likuje od even!ualnega naklepa. Ra%likuje e v voljne$ ele$en!u * ni !oril"evega &o!enja o%. privoli!ve v prepovedano po ledi)o. (a %ave !no $alo$arno ! je !ipi"no' da !orile) no"e po ledi)e' in $u ni v eeno' ali bo po ledi)a na !ala ali ne * !orile) po ledi)o ne ogla#a. 9!e$eljen o"i!ek' ki ga la&ko na lovi$o !oril)u' je' da je bil la&ko$i eln' ko je ra"unal' da bo po ledi)o la&ko prepre"il o%. da plo& ne bo na !ala. 0a&ko$i elno ! e i%raa v , $ono !i&: 13 kot storilevo lahko$iselno $nenje& da bo posledico lahko prepreil ' ,3 kot storilevo lahko$iselno $nenje& da prepovedana posledica ne bo nastala * !orile) vojega pri"akovanja' da po ledi)a ne bo na !ala' ne opira na dej !va' !e$ve" neodgovorno in povr#no odene krb' ki e pojavi v njegovi %ave !i. <. Ra*mejitev med event"alnim na)le'om in *ave%tno malomarno%tjo
54
IZPISKI
Najbolj %nan kri!erij %a ra%$eji!ev je Drankova /or$ula 2po ne$#ke$ ka%en kopravne$ !eore!iku R. Dranku3: v%a$e e' da je !orile) privolil v prepovedano po ledi)o 2even!ualni naklep3' kadar od vojega ravnanja ne bi od !opil !udi !edaj' ko bi %ane ljivo vedel' da po prepovedana po ledi)a na !ala. .labo ! Drankove /or$ule' ki je !eore!i"no pravilna' je' da je %grajena na &ipo!e!i"ni predpo !avki' ki ni vedno doka%ljiva. Ni $ono po !avi!i plo#no veljavni& pravil %a ra%$eji!ev $ed even!ualni$ naklepo$ in %ave !no $alo$arno !jo. Even!ualni naklep $ora bi!i doka%an in popolno$a nedvo$en. V ak porni in $ejni pri$er' ki dopu#"a dvo$' ali je !orile) v po ledi)o privolil' je !reba ra%i ka!i ko! $ono %ave !no $alo$arno !' "e gre %a dejanje' ka%nivo !udi i% $alo$arno !i. Naklep $ora bi!i ugo!ovljen ko! pov e$ %ane ljiv' %anj ne %ado !uje verje!no !. C. Ne*ave%tna malomarno%t .negligentia/ je podana' e se storilec ni zavedal& da iz njegovega ravnanja lahko nastane prepovedana posledica& pa bi se bil po okoliinah in po svojih osebnih lastnostih tega $oral in $ogel zavedati . +re %a pri$ere' ko je i% dolo"enega !oril"evega ravnanja na !ala prepovedana po ledi)a' glede ka!ere $u ni $ono o"i!a!i ni!i naklepa ni!i %ave !ne $alo$arno !i. .odi#"e $ora ugo!ovi!i' ali je !oril)u $ono o"i!a!i' da bi e bil $oral in $ogel %aveda!i $ono !i na !anka prepovedane po ledi)e. Pri ne%ave !ni $alo$arno !i ni ni!i %ave !i ni!i volje glede prepovedane po ledi)e. V kri$inalno )ono NE odijo naklju"ne ne re"e. Ra%likovanju $ed naklju"je$ in ne%ave !no $alo$arno !jo o na$enjeni po ebni kri!eriji. V ivljenju o !udi ne re"na naklju"ja' %a ka!era ni $ono v%po !avi!i ka%en ke odgovorno !i. (a!o po%na$o druge vr !e odgovorno !i * od#kodnin ko odgovorno !' poli!i"no in $oralno odgovorno !' odgovorno ! %a prekr#ek in odgovorno ! %a di )iplin ki pre !opek. G. Kriteriji *a ra*mejitev ne*ave%tne malomarno%ti od na)lj",ja 1( %a&!eva ugo!ovi!ev' ali bi e bil !orile) $oral in $ogel %aveda!i $ono !i na !anka prepovedane po ledi)e glede na okoli#"ine in glede na njegove o ebne la !no !i. Treba je ra%likova!i okoliine in osebne lastnosti. Objektivni kriterij nezavestne $alo$arnosti je vpra#anje' ali e je bil ob!oeni glede na objek!ivne okoli#"ine dolan %aveda!i e $ono !i na !anka prepovedane po ledi)e. "ubjektivni kriterij nezavestne $alo$arnosti je vpra#anje' ali bi e bil bil ob!oeni $oral in $ogel %aveda!i $ono !i na !anka prepovedane po ledi)e glede na njegove o ebne la !no !i. 13 Objektivni kriteriji .odi#"e $ora najprej ugo!ovi!i' ali je %a !oril)a ob !ajala objek!ivno ugo!ovljiva dolno ! zavedati se $onosti nastanka prepovedane posledice v obliki obi"ajni& pravil previdno !i in ob%irno ! ali )elo ko! !rokovno' e!i"no ali pravno pravilo * ka!ero ravnanje bi bilo v dani& okoli#"ina& dolno !no ravnanje in koga je obve%ovalo. To je 1. /a%a ra%i kovanja' ki i$a , po$ena: ugo!ovi$o' koga i%$ed ljudi' vple!eni& v ka%en ko %adevo' je obve%ovala dolno ! kaj ukreni!i' da prepovedana po ledi)a ne bi na !ala' ugo!ovi$o' ali je bilo ravnanje obdolen)a objek!ivno gledano kr#i!ev dolno !nega ravnanja. V ,. /a%i je !reba ra%i ka!i' kako bi v enaki& okoli#"ina& ravnal drug "lovek' ki bi ga obve%ovala enaka pravila. Pri !e$ i odi#"e po$aga % $nenje$ i%veden)a !roke' ki pride v konkre!ne$ pri$eru v po#!ev. Po !ak#ne$ po !opku dobi$o dolnostno
55
IZPISKI
ravnanje 5 !andard "lovekovega ravnanja glede na predvidljivo ! na !anka prepovedane po ledi)e' ki ga v konkre!ne$ pri$eru la&ko pri"akuje$o in %a&!eva$o od ljudi' ki bi ji& v enaki& okoli#"ina& obve%ovala enaka pravila. . !ak#ni$ po !opko$ dobi$o objek!ivno $erilo %a pre ojo ka%en ke %adeve * ugo!ovi$o: "e a bi e !orile) $oral %aveda!i' ali je %a !oril)a ob !ajala dolno ! %aveda!i e $ono !i na !anka prepovedane po ledi)e' ali je ob !ajala dolno ! na dolo"en na"in ravna!i' da do po ledi)e ne bi pri#lo. e odi#"e ne $ore % go!ovo !jo ugo!ovi!i !oril"eve dolno !i in njene v ebine' gre %a naklju"je. ,3 "ubjektivni kriteriji e je odgovor na vpra#anje o objek!ivne$ ob !oju dolno !i %a !oril)a pri!rdilen' !o ne %ado !uje %a ugo!ovi!ev njegove krivde. Drugi pogoj je ubjek!iven. I%raa ga be edna %ve%a: pa bi se po okoliinah in svojih osebnih lastnostih tega $oral in $ogel zavedati. +re %a vpra#anje' ali je !orile) v dani& okoli#"ina& in glede na voje o ebne la !no !i %$ogel u !re"i %a&!eva$' ki %anj i%&ajajo i% ugo!ovljene dolno !i %aveda!i e $ono !i na !anka prepovedane po ledi)e. 9porablja$o , pravili: od nikogar ni $ono %a&!eva!i "udeev' od nikogar ni $ono %a&!eva!i ve"' ko! %$ore. Treba je upo#!eva!i individualne la !no !i !oril)a' ki o la&ko nadpovpre"ne' povpre"ne ali podpovpre"ne na plo#no ali v konkre!ni& okoli#"ina& v !renu!ku !ori!ve k.d. 8d v akogar %a&!eva$o !oliko' ko! o ebno %$ore. e o !oril"eve o ebne la !no !i na plo#no ali v !renu!ku !ori!ve podpovpre"ne' $u krivde ni $ono o"i!a!i' ker ni bil %$oen u !re"i !e$u' kar e je od njega %a&!evalo 2 ultra posse nemo tenetur3. .ubjek!ivni kri!erij je %a pre ojo ne%ave !ne $alo$arno !i bi !venega po$ena. e ga %ane$ari$o' pre ko"i$o v objek!ivno odgovorno !. .odobna nevarna red !va' dejavno !i in oblike energije pogo !o %a&!evajo od "loveka ve"' ko! %$ore. (a!o je ka%en kopravna in!erven)ija %aradi dejanj' !orjeni& i% $alo$arno !i' u!e$eljena le' kadar je !oril"evo ravnanje kljub !e$u' da e $ono !i na !anka prepovedane po ledi)e ni %avedal' glede na objek!ivne in ubjek!ivne kri!erije !ak#no' da ra%odeva njegov kri$inalni odno do plo#ni& "love#ki&' !rokovni& in pravni& pravil %a %ago!ovi!ev varno !i ljudi in pre$oenja. Ne%ave !na $alo$arno ! je a$o !ojna oblika krivde' ki $ora bi!i nedvo$no doka%ana. @. Malomarno%tna )a*niva dejanja +re %a k.d.' ki ji& poj$ovno in po naravi ni $ono i%vr#i!i naklepno' !e$ve" le i% $alo$arno !i. 6alo$arno !no k.d. je po eben !ip k.d. !e$eljni$i ele$en!i: 13 i%vr#i!veno ravnanje ko! !ori!ev ali opu !i!ev po$eni kr#i!ev dolno !nega ravnanja' ,3 $alo$arno !no k.d. i$a po#kodbo %avarovane dobrine %a prepovedano po ledi)o' <3 v%ro"na %ve%a $ed kr#i!vijo dolno !nega ravnanja in na !alo po#kodbeno po ledi)o e poj$uje druga"e ko! pri naklepni& k.d.: a3 objek!ivna predvidljivo ! po#kodbene po ledi)e * "e ni objek!ivno predvidljiva' po!e$ v%ro"ne %ve%e ni. b3 "e bi prepovedana po ledi)a na !ala !udi v pri$eru' ko bi ob!oeni !oril v e' kar $u je velevalo dolno !no ravnanje' v%ro"ne %ve%e ni.
56
IZPISKI
C3 krivda e ravna po pravili& v %ve%i ubjek!ivni$ kri!erije$ %a ugo!avljanje ne%ave !ne $alo$arno !i: od nikogar ni $ono %a&!eva!i ve"' ko! %$ore 2 ultra posse nemo tenetur3' od v akogar je !reba %a&!eva!i !oliko' ko! on o ebno %$ore. 1( v ebuje C $alo$arno !na k.d.: $alo$arno %dravljenje 21>?. "l.3' $alo$arno opravljanje lekarni#ke dejavno !i 21>,. "l.3' pov%ro"i!ev pro$e!ne ne re"e i% $alo$arno !i 2<,G. "l.3' ogroanje po ebni& vr ! pro$e!a 2<,@. "l.3.
8 $o poglavje: O!+OVORNOST ZA =8JO POSLE!ICO

I. 1VA0IDIEIRAN8 1A(NIV8 DEJANJE IN 1A(NIV8 DEJANJE' 1VA0IDIEIRAN8 . 49J=8 P8.0EDIE8 Kvali*icirana k'd' o k.d.' ki o &uj#a %aradi enega ali ve" doda!ni& %akon ki& %nakov' glede ka!eri& $ora bi!i podan !oril"ev naklep. K'd'& kvali*icirana s hujo posledico o k.d.' pri ka!eri& je i% !e$eljnega k.d. na !ala &uj#a po ledi)a' ki je v ebin ko la&ko enaka prepovedani po ledi)i v !e$eljne$ k.d.' le njena in!en%ivno ! ali veliko ! je &uj#a ali ve"ja. N.pr.: !oril"ev naklep %av%a$e le po#kodbo druge o ebe' vendar po#kodovani ka neje %aradi !e po#kodbe u$re' "eprav !orile) $r!i ni &o!el in vanjo ni privolil. 4uj#a po ledi)a la&ko na !ane le %aradi !oril"eve $alo$arno !i. Pogoji %a uporabo in !i!u!a odgovorno !i %a &uj#o po ledi)o o: 13 da jo 1( dolo"a' ,3 da glede &uj#e po ledi)e !oril)u ni $ono o"i!a!i naklepa' <3 da je $ed !oril"evi$ ravnanje$ in &uj#o po ledi)o podana v%ro"na %ve%a' C3 da je glede &uj#e po ledi)e !oril)u $ono o"i!a!i $alo$arno !. II. 8D+8V8RN8.T (A 49J=8 P8.0EDIE8 1>. "l. 1(: 8e je iz kaznivega dejanja nastala huja posledica& za katero zakon predpisuje hujo kazen& se s$e ta kazen izrei& e je storilec glede na to posledico ravnal $alo$arno. Ta dolo"ba je uvr#"ena v plo#ni del' da ne bi bilo nikakr#nega dvo$a' da je !reba ugo!ovi!i $alo$arno ! !udi v pri$eri&' ko je i% !e$eljnega k.d. na !ala &uj#a po ledi)a' ki ni bila v !oril"eve$ naklepu. (a&!evajo e ugo!ovi!ev in doka%i o krivdi !udi v pri$eri&' ko e %di a$o po ebi ra%u$ljivo' da dolo"eno naklepno ali $alo$arno ravnanje pov%ro"i dolo"eno prepovedano po ledi)o.
Deve!o poglavje: ZMOTA

I. P8JE6 (68TE ($o!a v plo#ne$ po$eni' da kdo ni$a pred !ave o dolo"ene$ dej !vu' ne ve %anj ali i$a o dolo"ene$ dej !vu napa"no pred !avo. (aradi !ega o napa"ne !udi njegove odlo"i!ve in ravnanja.
57
IZPISKI
($o!a o dej !vi& v %ve%i k.d. je v ka%en ke$ pravu upo#!evna. (a %$o!o ne %ado#"a !oril"ev dvo$' $arve" $ora bi!i podano njegovo prepri"anje' %grajeno na nevedno !i ali napa"ni& pred !ava&. Pravni u"inek %$o!e je odvi en od !ega' na kaj e %$o!a nana#a' in od !ega' ali je opravi"ljiva ali ne. Dejanska z$ota e nana#a na ra%li"ne dejan ke okoli#"ine k.d. -ravna z$ota e nana#a na vpra#anje o prepovedano !i dejanja. II. DEJAN.1A (68TA ,?. "l. 1(: Ni kazensko odgovoren storilec& ki se ob storitvi kaznivega dejanja ni zavedal kaknega njegovega z zakono$ doloenega znaka& ali je z$otno $islil& da so podane okoliine& v katerih bi bilo to dejanje dopustno& e bi bile zares podane . 8b !aja!a , obliki dejan ke %$o!e: dejan ka %$o!a v oje$ po$enu * e nana#a na %akon ke %nake k.d.' dejan ka %$o!a v #ir#e$ po$enu * e nana#a na okoli#"ine' ki bi i%klju"evale pro!ipravno ! k.d.' "e bi %are ob !ajale. 1. !ejan%)a *mota v o#jem 'omen" je nevedno ! ali napa"na pred !ava o kak#ne$ % %akono$ dolo"ene$. Dejan ka %$o!a v oje$ po$enu je nega)ija naklepa' ker je %a naklep po!rebno ugo!ovi!i' da e je !orile) %avedal v e& %akon ki& %nakov k.d. (akon ki %naki k.d. o la&ko /i%i"ne ali pravne narave. e gre gre %a k.d.' ki ga je $ono !ori!i le naklepno' in dejan ka %$o!a v oje$ po$enu i%klju"i !oril"ev naklep' je !oril"eva ka%en ka odgovorno ! i%klju"ena. e gre %a dejanje' ka%nivo !udi i% $alo$arno !i' $ora odi#"e ra%i ka!i' ali je bil !orile) v %$o!i %aradi $alo$arno !i * ali e je %avedal $ono !i' da i$a o %naku k.d. napa"no pred !avo' a je la&ko$i elno $i lil' da ni !ako' o%. ali e $u la&ko o"i!a' da bi e bil $oral in $ogel !i !ega %naka k.d. %aveda!i o%. i$e!i o nje$ pravilno pred !avo. .odi#"e e $ora prepri"a!i' ali je bila %$o!a i%ogibna ali nei%ogibna. ,. !ejan%)a *mota v (ir(em 'omen" je %$o!a o okoli#"ini' ki bi i%klju"evala pro!ipravno ! k.d.' "e bi bila %are podana. +re %a dejan ke okoli#"ine' ki ni o %naki k.d.' vendar o !ak#ne narave' da dejanje ne bi bilo $a!erialno pro!ipravno' "e bi bile %are podane. To o pri$eri pu!a!ivnega ilobrana in pu!a!ivne krajne ile' %$o!e glede privoli!ve o#kodovan)a' %$o!e glede $edi)in ki& po egov. V !e& pri$eri& je vedno i%klju"en !oril"ev naklep v %ave !ne$ delu' ki %a&!eva !oril"evo %ave ! o o)ialno e!i"ni prepovedano !i ravnanja in po ledi)e 25 $a!erialni pro!ipravno !i3. Tudi %a %$o!o v #ir#e$ po$enu velja njena i%ogibno ! o%. nei%ogibno !. e gre %a dejanje' ka%nivo !udi i% $alo$arno !i' $ora odi#"e ra%i ka!i' ali ni bil !orile) v %$o!i %aradi $alo$arno !i. <. !r" e vr%te dejan%)e *mote e nana#ajo na ubjek! ali objek! k.d. in v%ro"no %ve%o $ed !oril"evi$ ravnanje$ in na !alo prepovedano po ledi)o. Ne vplivajo na ka%en ko odgovorno !. 13 Z$ota o subjektu 2error in persona3 ob !aja' kadar !orile) !ori k.d. na o ebi ;' prepri"an' da i$a opravi!i % o ebo A. (a vpra#anje o !oril"evi ka%en ki odgovorno !i je bre% po$ena. ($o!a o o ebi i$a dolo"en u"inek le v pri$eru' "e je la !no ! o ebe' glede ka!ere je !orile) v %$o!i' %akon ki %nak dolo"enega k.d. Ta u"inek e i%je$o$a pokae ko! i%klju"i!ev !oril"eve ka%en ke odgovorno !i' pravilo$a e pokae ko! ra%log %a druga"no pravno kvali/ika)ijo k.d.
58
IZPISKI
,3 Z$ota o objektu 2error in obiecto3 e nana#a na pred$e! k.d. Je bre% po$ena %a ka%en ko odgovorno !. e e %$o!a nana#a na pred$e!' ki je %akon ki %nak k.d.' je po$e$bna %a pravno kvali/ika)ijo k.d. V i%je$ni& pri$eri& preide v dejan ko %$o!o v oje$ po$enu in i%klju"i naklep' pravilo$a vpliva le na pravno kvali/ika)ijo k.d. <3 Z$ota o vzroni zvezi e pojavlja v , oblika&: 213 Dogajanje' ki ga je proil !orile)' po!eka druga"e' ko! i ga je %a$i lil' !oda druga"en po!ek v%ro"no !i ne vpliva na na !anek prepovedane po ledi)e' ki je bila v !oril"eve$ naklepu. 2,3 Zgreeni udar 2aberratio ictus3 * !orile) i%vr#uje k.d. na dolo"ene$ ubjek!u ali objek!u' vendar po ledi)a na !ane na druge$ ubjek!u ali objek!u. Po ledi)a na !ane i% ra%logov' ki o %unaj !oril"eve $o"i. III. PRAVNA (68TA je %$o!a o prepovedano !i dejanja' ki ga je !orile) !oril. .!orile) e %agovarja' da je k.d. !oril' ker ni vedel' da je ka%nivo' o%. ker je bil prepri"an' da je dopu !no. Po ,1. "l. 1( ni ka%en ko odgovoren !orile) k.d.' ki i% opravi"eni& ra%logov ni vedel' da je !o dejanje prepovedano. Po ,. od !. $e odi#"e !oril)a $ileje ka%nova!i' "e bi e !ak#ni %$o!i la&ko i%ognil. .odi#"e $ora ra%i ka!i' ali o podani argu$en!i' ki u!e$eljujejo o"i!ek' da bi e !orile) ob ve"ji previdno !i' krbno !i in ve !no !i %$o!i o prepovedano !i vojega dejanja la&ko i%ognil. Neopravi"ljiva in i%ogibna %$o!a ne i%klju"uje ka%en ke odgovorno !i' ker je u!e$eljen o"i!ek !oril)u' da e je %avedal o%. bi e $oral in $ogel %aveda!i prepovedano !i vojega dejanja v ob"e"love#ke$' $oralne$' o)ialne$ ali pravne$ $i lu.
De e!o poglavje: PRIPRAVLJALNA !EJANJA IN POSK8S

I. .T8PNJE PRI 9RE.NIEVANJ9 1A(NIVE+A DEJANJA Iter criminis je po!' po ka!eri na !ajajo k.d. 8b !ajajo C /a%e pri ure ni"evanju k.d.: 13 goli naklep * !opnja' ko e !orile) odlo"a in odlo"i' da bo !oril k.d.' ob !aja a$o no!ranja odlo"i!ev ,3 pripravljalna dejanja * !opnja' ko !orile) %a"ne vojo odlo"i!ev i%vr#eva!i !ako' da jo je $ono %a%na!i v %unanje$ ve!u' vendar #e ne ure ni"uje %akon ki& %nakov k.d. <3 izvritvena ravnanja * !opnja' ko %a"ne !orile) ure ni"eva!i k.d. in i%vr#uje njegove %akon ke %nake C3 dokonano k.d' * !opnja' ko na !ane prepovedana po ledi)a' ure ni"eni o v i %akon ki %naki k.d. Da%a golega naklepa nikoli ne $ore bi!i %aje!a v kri$inalno )ono' ker i ni $ogo"e %a$i li!i' da bi la&ko kdo ka%en ko odgovarjal %a !o' kar $i li ali "u !vuje. (a k.d. e la&ko #!eje le dokon"ano k.d. * k.d.' ki i$a v e %nake k.d. vklju"no prepovedano po ledi)o. I%je$o$a e % %akono$ in ob v nje$ dolo"eni& pogoji& )ona kri$inalno !i la&ko ra%!egne v /a%o i%vr#i!veni& ravnanj' pri ka!eri& ni na !ala prepovedana po ledi)a. To i$enuje$o poskus dejanja. V %elo i%je$ni& in u!e$eljeni& pri$eri& e )ona kri$inalno !i la&ko ra%!egne v /a%o pripravljalni& dejanj. 1a%nivo ! pripravljalni& dejanj je !reba #!e!i %a nujno %lo'
59
IZPISKI
upravi"eno le' ko var !vo najbolj po$e$bni& "lovekovi& in drubeni& vredno! od!e&!a objek!ivni po$en "lovekovega ravnanja. II. PRIPRAV0JA0NA DEJANJA 1. Pojem 'ri'ravljalni- dejanj -ripravljalna dejanja o %unanje objek!ivno %a%navne $ani/e !a)ije !oril"eve odlo"i!ve' da bo !oril k.d. .!orile) % nji$i ne ure ni"uje nobenega %akon kega %naka k.d. N.pr.: pripravlja red !va %a !ori!ev' u !varja $ono !i in pogoje %a !ori!ev' pridobiva odelav)e ali %a leduje r!ev' i ogleduje kraj dejanja'... . pripravljalni$i dejanji ni o ni!i napadeni ni!i nepo redno ogroeni ni!i plo#ni' ni!i po ebni ali po a$e%ni objek!i ka%en kopravnega var !va. 1dor i%vr#uje pripravljalna dejanja' la&ko vedno od !opi od dokon"anega k.d. Pripravljalna dejanja o na"elo$a neka%niva. V !o!ali!arni& drava& nji&ova inkri$ina)ija lui %a pregon poli!i"ni& na pro!nikov. Ra%likuje$o < vr !e pripravljalni& dejanj: 13 pripravljalno dejanje kot posebno k'd' 2delictum sui generis3 ,3 kaznivost pripravljalne *aze nekaterih k'd' 2delictum preparatum3 <3 delikt lotevanja. ,. Pri'ravljalno dejanje )ot 'o%e$no )a*nivo dejanje .delictum sui generis/ po$eni' da je dejanje' ki je po naravi i)er pripravljalno %a i%vr#i!ev dolo"enega k.d.' inkri$inirano ko! po ebno k.d. % v e$i !e$eljni$i ele$en!i in %akon ki$i %naki k.d. Pri$eri: ,G?. "l. * i%delava' pridobi!ev in od!uji!ev pripo$o"kov %a ponarejanje' ,>I. "l. * &udodel ko %druevanje' ,>H. "l. * dogovor %a k.d. e v !ak#ni& pri$eri& !orile) najprej !orile) najprej ure ni"i %nake pripravljalnega k.d. in na!o pravo k.d.' gre %a navide%ni !ek %aradi odno a ub idiarno !i. Tak#no inkri$iniranje pripravljalni& dejanj je legi!i$no in korek!no' ker o ja no dolo"eni in v prak i prepo%navni v i %akon ki %naki k.d. <. Ka*nivo%t 'ri'ravljalne 0a*e ne)ateri- )a*nivi- dejanj . delictum preparatum/ 1a%en ki %akonik inkri$inira v a ravnanja' ki e v odno u do dolo"ene prepovedane po ledi)e la&ko pojavijo ko! pripravljalna. De/inira ji& i%re)na dolo"ba' ki pove' ka!era dejanja e la&ko #!ejejo ko! pripravljalna. V loven ke$ 1( !ak#ni& dejanj ni$a$o. C. !eli)t lotevanja %av%e$a po ebne in porne inkri$ina)ije: Kdor stori dejanje& ki $eri na to& da bi''' ' Kdor se loti''' 9porablja e predv e$ pri k.d. %oper ob !oj drave in njeno u !avno uredi!ev. Tak#na be edila %aje$ajo kakr#nakoli ravnanja' ki bi ji& bilo $ono !udi /an!a%ij ki$i kon !ruk)ija$i pravi!i v %ve%o % do$nevni$ )ilje$ ob!oen)a. V loven ke$ 1( ni$a$o delik!ov lo!evanja. III. I(VR=ITVENA RAVNANJA IN P8.19. 1. Pojem i*vr(itveni- ravnanj in 'o%)"%a ( i%vr#i!veni$i ravnanji !orile) i%vr#uje %akon ke %nake k.d. .!orile) je pre#el od priprav k nepo redni i%vr#i!vi k.d. Prepovedana po ledi)a ni ali #e ni na !ala. .!orile) je po ku il ure ni"i!i prepovedano po ledi)o' vendar $u !o ni u pelo' ali e je pre$i lil' #e preden jo je ure ni"il * poskus k'd' Objektivna stran poskusa * !orile) je pravil v nevarno ! %avarovano dobrino' vendar ni ure ni"il prepovedane po ledi)e: nedokonan poskus * !orile) je ure ni"il neka!ere %nake k.d.'
60
IZPISKI
dokonan poskus * !orile) je ure ni"il v e %nake k.d. "ubjektivna stran poskusa * !orile) je ravnal naklepno' dolo"no in na %unaj vidno' i%ra%il je voljo pov%ro"i!i prepovedano po ledi)o. Objektivno0subjektivna teorija daje najbolj#e re%ul!a!e %a odno prak o. 8bjek!ivni kri!erij i$a predno !no vlogo' ubjek!ivni dopolnilno. ,. Ka*nivo%t 'o%)"%a 1( de/inira po ku v ,,. "l. ko! zaetek izvritve naklepnega k'd'& ki ga storilec ni dokonal. Po ku je ka%niv' "e gre %a k.d.' %a ka!ero e $e po %akonu i%re"i < le!a %apora ali &uj#a ka%en. Po ku drugi& k.d. je ka%niv' "e je v 1( i%re)no dolo"eno' da je ka%niv !udi po ku . Po ku ni ka%niv na plo#no' !e$ve" le v pri$eri&' ko !ako dolo"a plo#ni del ali po ebni del 1( pri po a$e%ni& k.d. Objektivno0subjektivna koncepcija poskusa * %a ka%nivo ! po ku a je po!rebna pro!ipravno ! in nevarno ! !oril"evega ravnanja 2 !orile) je % ure ni"i!vijo %nakov k.d. ogro%il %avarovano dobrino * objek!ivni pogoj ka%nivo !i po ku a3' ki ra%odene !oril"ev naklep' %ave ! in voljo ure ni"i!i prepovedano po ledi)o 2 ubjek!ivni pogoj ka%nivo !i po ku a3. Pri k.d.' %a ka!era je predpi ana ka%en $anj ko! < le!a %apora' 1( od !opa od ka%nivo !i po ku a %aradi $aj&nega po$ena dejanj in ker pri po ku u prepovedana po ledi)a ne na !ane' vendar dopu#"a $ono !' da je po ku pri neka!eri& k.d. objek!ivno in ubjek!ivno nevaren * po ebni del 1( dolo"i ka%nivo ! po ku a !udi pri k.d.' %a ka!era je predpi ana ka%en $anj#a od < le! %apora. Pri k.d.' %a ka!era je predpi ana ka%en < le! %apora ali &uj#a ka%en' i%&aja 1( i% predpo !avke' da v a i%polnjujejo objek!ivni in ubjek!ivni pogoj. ,. od !. ,,. "l. o$ogo"a $ilej#e ka%novanje !oril)a. e je po ku po 1( ka%niv' e !orile) ka%nuje v $eja& ka%ni' ki je predpi ana %a po ku#eno k.d.' la&ko !udi $ileje. 1( prepu#"a odi#"u pre ojo o !e$' koliko je !orile) po ku o$ ogro%il %avarovano dobrino in koliko je i%ra%ilo njegovo &o!enje ure ni"i!i prepovedano po ledi)o. Po ku poj$ovno ni $ogo" pri v e& k.d. Ni $ogo" pri nepravi& opu !i!veni& dejanji&' ker $i elno ni $ono' da bi kdo po ku il opu !i!i dolno ! prepre"i!i na !anek prepovedane po ledi)e. Ni $ogo" pri verbalni& delik!i&' ker ni $ono' da bi kdo po ku il ra%ali!i kak#no o ebo. Ni $ogo" pri $alo$arno !ni& k.d. Po ku ni $ogo" v pri$eri&' ko je poj$ovno ali i%re)no %aje! % opi o$ dejan kega !anu dolo"enega k.d. 2n.pr. ni $ogo" po ku dejanja nedovoljene prekini!ve no e"no !i. V !e& pri$eri& je po ku i%ena"en % dokon"ani$ k.d. <. Ra*mejitev med 'ri'ravljalnimi dejanji in 'o%)"%om 13 Objektivni kriterij raz$ejitve po$eni' da e %a po ku la&ko #!eje le !oril"evo dejanje ali ravnanje' ki po$eni %a"e!ek i%vr#i!ve k.d. I%vr#i!veno ravnanje je ravnanje' ka!eri$ !orile) i%vr#uje %akon ke %nake k.d. V dvo$ljivi& pri$eri& $ora$o ugo!ovi!i' ka!era ravnanja o %a dolo"eno k.d. i%vr#i!vena. e je i%vr#i!veno ravnanje i%re)en e !avni del %akon kega opi a dolo"enega k.d.' je po ku podan' !akoj ko je !orile) !oril. e je $ed %akon ki$i %naki k.d. dolo"eno red !vo ali na"in !ori!ve' je po ku podan' br ko !orile) !o red !vo ali na"in !ori!ve' je po ku podan' !akoj ko !orile) !o red !vo ali na"in uporabi. Dolo"ena k.d. o e !avljena i% ve" i%vr#i!veni& ravnanj 2 veaktna k'd'3. Pri nji& je po ku podan' ko !orile) !ori ka!ero i%$ed !e& dejanj.
61
IZPISKI
I%vr#i!veno dejanje e poj$uje ko! ravnanje' ki ure ni"uje' kar je %a dolo"eno k.d. bi !veno' njegovo bi!. To je naravno i%vr#i!veno ravnanje. 6ed i%vr#i!vena dejanja #!eje$o !udi pripravljalna dejanja' "e i%polnjujejo , pogoja: o sestavni del kri$inalnega narta' o neposreden pogoj za izvritveno ravnanje. ,3 "ubjektivni kriterij raz$ejitve e dolo"eno dejanje ni i%vr#i!veno v objek!ivne$ $i lu ko! %akon ko dolo"eno ali naravno i%vr#i!veno dejanje' po!e$ po ku a ni. e je i%vr#i!veno' e v pre ojo pri!egne subjektivni ele$ent po ku a. .ubjek!ivni ele$en! po ku a je v ebina !oril"evega naklepa. Po$e$ben je %a ugo!ovi!ev' ka!ero k.d. je bilo po ku#eno. C. Ra*mejitev med 'o%)"%om in do)on,anim )a*nivim dejanjem To vpra#anje je po$e$bno' kadar je odlo"ilno %a pravno kvali/ika)ijo dolo"enega dejanja. Pogo !o je pravna kvali/ika)ija odvi na od v ebine !oril"evega naklepa. Pri pre$oenj ki& delik!i& e #!eje' da je dejanje dokon"ano' ko je % odv%e$o$ !vari one$ogo"eno ra%polaganje % njo prej#nje$u i$e!niku !er pride !var v !oril"evo dejan ko ra%polaganje * teorija aprehenzije. IV. NEPRI6EREN P8.19. .!orile) uporabi red !vo' ka!eri$ prepovedane po ledi)e plo& ne $ore pov%ro"i!i' ali i%vr#i k.d. pro!i pred$e!u' pro!i ka!ere$u k.d. plo& ne $ore i%vr#i!i. Te$eljno pravilo %a ugo!avljanje nepri$ernega po ku a je' da je po ku nepri$eren' "e % uporabljeni$ red !vo$ ali pro!i dane$u pred$e!u v dane$ poloaju ni&"e drug ne bi $ogel pov%ro"i!i prepovedane po ledi)e' "e!udi bi ravnal bolj pre!no. Po ku je la&ko nepri$eren le %aradi nepri$erno !i konkre!no uporabljenega red !va ali %aradi nepri$erno !i konkre!nega objek!a 2ali obojega3. (a nepri$eren po ku velja !udi' "e !orile) dolo"enega pred$e!a ne $ore v%e!i' ker ga ni !a$' kjer ga je i kal. ,<. "l. 1( pravi' da $e odi#"e odpu !i!i ka%en !oril)u' ki po ku#a !ori!i k.d. % nepri$erni$ red !vo$ ali pro!i nepri$erne$u pred$e!u. 1( #!eje nepri$eren po ku na"elno %a ka%niv. Tudi !ak#en po ku in !orile) !a nevarna' ra%en "e e dokae na pro!no. V. PR8.T8V80JNI 8D.T8P 1. Pojem 'ro%tovoljne a od%to'a od do)on,ane a )a*nive a dejanja in 'o oji *anj Pro !ovoljni od !op po$eni' da i je !orile) pre$i lil in $ed i%vr#evanje$ k.d. odne&al ali pro !ovoljno prepre"il na !anek prepovedane po ledi)e. 1( poobla#"a odi#"e' da v !ak#ne$ pri$eru !oril)u odpu !i ka%en. Ta dolo"ba je kri$inalnopoli!i"ne narave. Njen na$en je podbudi!i !oril)e' naj odne&ajo od dokon"anja k.d. o%. prepre"ijo na !anek prepovedane po ledi)e. Ne glede na !o je po ku podan !udi v pri$eru pro !ovoljnega od !opa. Pro !ovoljni od !op je podan le' "e e je !orile) po la !ni volji in NE pod vplivo$ %unanji& okoli#"in odlo"il' da bo opu !il nadaljnje i%vr#evanje %akon ki& in naravni& %nakov k.d. o%. da bo prepre"il na !anek prepovedane po ledi)e. 13 -rostovoljni odstop pri nedokonane$ poskusu je podan' "e !orile) po voji volji prene&a % i%vr#i!veni$i ravnanji. (ado !uje njegova nadaljnja pa ivno !. Pro !ovoljni od !op ni i%klju"en v pri$eri&' ko je !orile) odne&al na pro#njo r!ve ali njenega prigovarjanja. Pro !ovoljno ! je podana le' "e e !orile) %aveda' da bi dejanje la&ko dokon"al in ure ni"il prepovedano po ledi)o. NI
62
IZPISKI
pro !ovoljnega od !opa' "e je !orile) odne&al' ker i% objek!ivni& ra%logov dejanja ni $ogel dokon"a!i. ,3 -rostovoljni odstop pri dokonane$ poskusu je podan' "e !orile) pro !ovoljno prepre"i na !anek po ledi)e. +re %a pri$ere' ko !orile) dovr#i v a po!rebna i%vr#i!vena dejanja' da bi po ledi)a na !ala' vendar !a ni ve%ana "a ovno ali krajevno nepo redno na %adnje i%vr#i!veno ravnanje' !e$ve" na !ane po%neje ali drugje. e v !ake$ pri$eru !orile) voji$ ak!ivni$ delovanje$ prepre"i na !anek prepovedane po ledi)e' je pro !ovoljni od !op podan. Pro !ovoljni od !op pri dokon"ane$ po ku u ni vedno $ogo". 1adar !orile) po i%vr#i!vene$ ravnanju ne $ore ni"e ar ve" !ori!i %a prepre"i!ev prepovedane po ledi)e' ne $ore od !opi!i od i%vr#i!ve k.d. .!oril"eva neu pe#na pri%adevanja' da bi prepre"il prepovedano po ledi)o' ne #!ejejo %a pro !ovoljni od !op. Pro !ovoljni od !op ne odpravlja nevarno !i po ku a in !oril"eve ka%en ke odgovorno !i. To pre oja odi#"e. ,. !r" o %amo%tojno )a*nivo dejanje7 %torjeno med 'o%)"%om ,. od !. ,C. "l. e nana#a na pri$ere' ko je !orile) i)er pro !ovoljno od !opil od dokon"anja k.d.' !oda po a$e%na i%vr#i!vena ravnanja' !orjena $ed i%vr#evanje$ kon"nega dejanja' o drugo k.d. Po !avlja e vpra#anje o sa$ostojnosti k'd'' ki ga je !orile) e !oril' preden je pro !ovoljno od !opil. 8b !aja!a , $ono !i: opravi!i i$a$o % dve$a k.d.' od ka!eri& je prvo dokon"ano in drugo o !ane pri po ku u' kvali*iciran poskus * prvo k.d. ni$a narave a$o !ojnega k.d. in je %a!o v navide%ne$ !eku po ku#eni$ 25 drugi$3 k.d.
Enaj !o poglavje: 8!ELE>2A

I. P8JE6 9DE0E:;E 9deleba o%na"uje pri$ere' ko je pri ure ni"evanju k.d. odelovalo dvoje ali ve" ljudi. . poj$o$ udeleba %aje$a$o v e' ki o ure ni"evanja kakega k.d. udeleili * udeleen)i. 9deleba e nana#a na vloge in pri pevek v akega po a$e%nika & kon"ne$u u"inku * na !anku prepovedane po ledi)e' !er na $ed ebojno pove%ano ! udeleen)ev in !opnjo nji&ove organi%irano !i. 9deleba je pravni poje$' ki !e$elji v ra%li"ni& pojavni& oblika& kri$inali!e!e' kjer ne na !opa le en !orile)' $arve" v aj , ali ve". (a ka%en ko pravo je najpo$e$bnej#e ra%lo"evanje $ed udeleen)i' ki o nepo redno odelovali pri ure ni"i!vi k.d. in drugi$i udeleen)i' ki o odelovali kako druga"e. Dejan ki pri pevek nepo redno odelujo"i& pri k.d. je pov e$ druga"en ko! pri pevek napeljeval)ev in po$aga"ev' ki a$i ne ure ni"ujejo %akon ki& %nakov k.d. 213 udeleba v ire$ po$enu %aje$a o !oril !vo' napeljevanje in po$o". 2,3 udeleba v oje$ po$enu %aje$a le napeljevanje in po$o". .plo#ni pogoji' pod ka!eri$i je $ono govori!i o udelebi: udeleba v #ir#e$ po$enu je odelovanje ve" ljudi pri i !e$ k.d. * %aje$a$o ra%li"ne pri pevke po a$e%ni& udeleen)ev le' "e o pripo$ogli k i%vr#i!vi k.d. o%. na !anku prepovedane po ledi)e udeleba v oje$ po$enu $ora bi!i !ali#"a v%ro"ne %ve%e eden i%$ed pogojev %a na !anek prepovedane po ledi)e' vendar ni nujno' da je njen nepo reden v%rok.
63
IZPISKI
.ubjek!ivni ele$en! udelebe v #ir#e$ po$enu je %ave ! v akega udeleen)a o kupne$ delovanju. Ta %ave ! ni i !ove!na krivdo' ker o oblike krivde udeleen)ev la&ko ra%li"ne. .o !oril)i $orajo vede!i eden %a drugega' naklju"no ovpadlo a$o !ojno ravnanje , ljudi ni udeleba. 9deleen)i v #ir#e$ po$enu $orajo vede!i %a !oril)a o%. v aj %a dolo"en krog o eb' $ed ka!eri$i je !orile). (a udeleen)a v oje$ po$enu je po!reben naklep glede k.d. in prepovedane po ledi)e. II. .8.T8RI0.TV8 1. Pojem %o%toril%tva (a ugo!ovi!ev' da je kdo !oril k.d.' je odlo"ilnega po$ena' ali je ure ni"il %akon ke %nake k.d. 2vklju"no prepovedano po ledi)o3. .!orile) je !i !i' ki je ure ni"il %akon ki dejan ki !an k.d. 1ar velja %a !oril)a' velja !udi %a o !oril)a. 1dor ko$ drugi$ ure ni"uje %akon ki dejan ki !an ali bi !vene ele$en!e k.d.' je o !orile). Pri !e$ gre la&ko %a deli!ev dela' ure ni"evanje k.d. je la&ko i !o"a no ali uk)e ivno. ,G. "l. 1( dolo"a' da gre %a o !oril !vo' "e ve" o eb kupno !ori k.d. !ako' da odelujejo pri i%vr#i!vi' ali !ako' da kak#ni$ druga"ni$ dejanje$ odlo"ilno pri pevajo k njegovi i%vr#i!vi. .o !oril !vo i$a po 1( , ra% eno !i: .odelovanje pri i%vr#i!vi * v ak od o !oril)ev ure ni"uje del %nakov k.d. .o !oril)i kak#ni$ drugi$ dejanje$ odlo"ilno pri pevajo k i%vr#i!vi k.d. * odelave) ni nepo redno ure ni"il %akon kega %naka k.d.' vendar je njegov objek!ivni pri pevek k ure ni"i!vi k.d. !ako odlo"ilen' da ga ni $ono #!e!i %a napeljeval)a ali po$aga"a. ,. Kriteriji *a 're'o*navanje %o%toril%tva o objek!ivni in ubjek!ivni. 8bjek!ivni kri!eriji e nana#ajo na poje$ i%vr#i!veni& dejanj dolo"enega k.d. 1o ra%lo"uje$o o !oril !vo od po$o"i' $ora$o o)eni!i' kaj je ravnanje' ki ni i%vr#i!veno' objek!ivno po$enilo %a nepo redno i%vr#i!ev k.d. * ali je bilo objek!ivno po$e$ben pogoj %a u pe& kri$inalnega podviga. e dejanje kakega udeleen)a !ali#"a objek!ivnega kri!erija ni po$e$bno' po!e$ ne gre %a o !oril !vo' !e$ve" gre la&ko le %a po$o". Tudi ugo!ovi!ev' da i$a neko ravnanje objek!ivno velik po$en %a ure ni"i!ev k.d.' ne %ado !uje. Pri pevek udeleen)a $ora bi!i odlo"ilen %a u pe& kakega kri$inalnega podviga' ker i$a$o opravi!i % ravnanje$' ki ni i%vr#i!veno glede %nakov k.d. .ubjek!ivni kri!erij e na$ kae ko! vpra#anje' ali je !orile) poj$oval k.d.' pri ka!ere$ je odeloval ko! voje ali ko! !uje. 1dor je ob i%polnjene$ objek!ivne$ pogoju ravnal cu$ ani$o auctoris * je #!el dejanje %a voje' je nedvo$no o !orile). Toda' "e dejanje ni odlo"ilen pri pevek in je !orile) deloval cu$ ani$o socii * ni #!el dejanja %a voje in je le odeloval pri !uje$ k.d.' po!e$ ne $ore bi!i o !orile). .o !oril)a in po$aga"a naj e ra%lo"uje po !e$' kdo je bil Rgo podar dejanjaS in kdo je i$el le podrejeno vlogo. .ubjek!ivna !ran o !oril !va %a&!eva %ave ! o !oril)ev o !e$' da odelujejo pri ure ni"i!vi k.d. !ako' da v ak #!eje dejanje %a voje ne glede na !o' kdo ga nepo redno dokon"a. <. Ka*en%)a od ovorno%t %o%toril&ev 1rivda e pre oja %a v akega o !oril)a po ebej' %a!o ni i%klju"eno o !oril !vo ob ra%li"ni& oblika& in !opnja& krivde o !oril)ev. Teore!i"no je $ono o !oril !vo i% $alo$arno !i.
64
IZPISKI
.o !orile) je a$o !ojno ka%en ko odgovoren v $eja& vojega naklepa ali $alo$arno !i' ko! !o dolo"a 1. od !. ,>. "l. 2individualna krivdna odgovorno ! o !oril)a3. 6ono je' da dobi dejanje enega o !oril)a druga"no pravno kvali/ika)ijo. 3ksces 6izpad7 sostorilstva * eden i%$ed o !oril)ev !ori &uj#e k.d.' ko! !a ga i$ela o !oril)a v naklepu. .o !orile) ne odgovarja %a ek )e . Pri k.d. &uj#o po ledi)o odgovarja %a &uj#o po ledi)o odgovarja %a &uj#o po ledi)o !udi o !orile)' ki je ni a$ pov%ro"il' "e $u je glede &uj#e po ledi)e $ono o"i!a!i $alo$arno ! po 1>. "l. C. Po%redni %torile& je !orile)' ki koga drugega uporabi ko! orodje %a i%vr#i!ev k.d.' !ako da i% o%adja vodi njegovo dejavno !' i%kori#"a njegovo ne%nanje' %$o!o' nera%gledano !'T Po 1( po redni !orile) odgovarja ko! o !orile)' napeljevale) ali po$aga". Poj$a pravnega in !i!u!a po rednega !oril)a 1( ne po%na. G. N"jno %o%toril%tvo ra%lo"uje$o od /akul!a!ivnega. +re %a pri$ere' kjer %akon ki opi o%. dejan ki !an dolo"enega k.d. predpo !avlja ve" !oril)ev * oboroen upor 2<GC. "l.3' upor o eb' ki ji$ je odv%e!a pro !o ! 2,>G. "l.3. I$enuje$o ji& k'd' sreanja' ker o v e udeleene o ebe ka%nive in e ravnanje udeleen)ev giblje v i !i $eri. Druga kupina k.d. nujnega o !oril !va predpo !avlja' da e dejanja udeleen)ev $ed ebojno dopolnjujejo ali o v na pro!ju. Pri !aki& k.d. je ka%nivo ! drugega udeleen)a pogo !o i%klju"ena. @. Ka*novanje %o%toril&ev ,@. "l. 1(: v ak i%$ed o !oril)ev e ka%nuje ka%nijo' predpi ano %a k.d.' ki o ga kupno i%vr#ili. To !ali#"e i$a o novo v dej !vu' da je o !orile) v re ni)i !orile). To ni ovira %a individuali%a)ijo ka%ni v ake$u o !oril)u po ebej. I. Pro%tovoljni od%to' in "'o(tevanje o%e$ni- ra*merij7 la%tno%ti in o)oli(,in .o !oril)u' ki bi pro !ovoljno prepre"il k.d.' obljublja 1( v ,. od !. ,>. "l. $ono !' da $u odi#"e ka%en odpu !i ali v aj o$ili. Po!rebno je' da prepre"i k.d.' kar po$eni' da $ora prepre"i!i nadaljnje ure ni"evanje k.d. drugi$ o !oril)e$ in udeleen)e$. (aradi o ebni& ra%$erij' la !no !i ali okoli#"in 1( pogo !o i%klju"uje ka%en ko odgovorno ! ali dopu#"a odpu !i!ev' %$anj#anje ali pove"anje ka%ni. V <. od !. ,>. "l. je dolo"eno' da e $ejo !e okoli#"ine upo#!eva!i a$o pri !oril)u ali o !oril)u' pri ka!ere$ o !ak#na ra%$erja' la !no !i ali okoli#"ine podane. To e nana#a i%klju"no na o ebna ra%$erja' la !no !i in okoli#"ine' ki vplivajo na ka%en ko odgovorno ! in ka%nivo !' ne pa na kak#ne druge okoli#"ine. 6ed o ebne okoli#"ine e #!ejejo: nepri#!evno ! ali bi !veno %$anj#ana pri#!evno !' dejan ka ali pravna %$o!a' $ladole!no !' pro !ovoljni od !op' povra!ek' la !no !i uradne' voja#ke ali odgovorne o ebe. Pravilo <. od !. ,>. "l. ne pride v po#!ev' kadar gre %a prava delicta propria' ko je kaka !oril"eva o ebna la !no ! kon !i!u!ivni ele$en! k.d. V !ak#ni& pri$eri& e udeleen)i ka%nujejo po "lenu' ki velja %a !oril)a' "e!udi ni$a %a&!evane o ebno !ne la !no !i. III. 9DE0E:;A V 8:JE6 P86EN9 1. Pojem "dele#$e v o#jem 'omen" in njeni temeljni 'ravni 'ro$lemi :deleba v oje$ po$enu %aje$a oblike odelovanja pri ure ni"i!vi dolo"enega k.d.' ki ni$ajo narave !oril !va. .e$ #!eje!a: napeljevanje' po$o".
65
IZPISKI
Napeljevanje in po$o" ni !a %akon ko ali naravno i%vr#i!veno dejanje' "e!udi je nepo redni pogoj %a i%vr#i!veno dejanje dolo"enega k.d. 9deleba v oje$ po$enu ni k.d.' !e$ve" %aje$a ravnanja' ki o le dopolnilna in pri pevajo k !ori!vi' vendar ni o odlo"ilen pogoj %a na !anek k.d. in prepovedane po ledi)e. :delebena dejanja o dejanja udelebe v oje$ po$enu in %aje$ajo odelovanje koga pri !uje$ k.d. V ka%en kopravni !eoriji ob !aja!a , !eoriji o po$enu udelebe: 13 teorija o odvisnosti ali akcesornosti udelebe * i%&aja i% prepri"anja' da je % udelebo ve" ljudi pri ure ni"evanju dolo"enega k.d. !orjeno eno a$o dejanje' pri ka!ere$ na !opa !orile) ko! glavni !orile)' $ed!e$ ko drugi kaj dopolnjujejo' pri pevajo'... +lede na !o' da !a dejanja ni o ka%niva' ji& je !reba ve%a!i na dejanje glavnega !oril)a in nji&ovo ka%nivo ! naredi!i odvi no od !ega' ali je glavni !oril)e v aj po ku il !ori!i k.d. ,3 teorija o sa$ostojnosti ali principalnosti udelebe * e nave%uje na plurali !i"en pogled na udelebo' v pri pevku v akega udeleen)a vidi a$o !ojno kri$inalno koli"ino' ki njen ob !oj ni odvi en od dejanja glavnega !oril)a in ki !udi glede pravne kvali/ika)ije uiva a$o !ojno !. Dejanja udeleen)ev e #!ejejo %a nji&ova dejanja' NE %a odelovanje pri !uje$ dejanju. Ve"in ko !ali#"e preje$a !eorijo o ak)e orno !i 2odvi no !i3 udelebe' ki e dopolnjuje % dolo"ba$i' da je udelebeno dejanje a$o !ojno k.d. Tak#no dolo"bo glede a$o !ojno !i 2prin)ipalno !i3 udelebe i$a 1( v ,. od !. ,@. "l. glede neu pelega napeljevanja. ,. S)"'ni in %'lo(ni 'o oji "dele#$e v o#jem 'omen" o kri!eriji %a ra%likovanje $ed o !oril)i in udeleen)i. Delovanje glavnega !oril)a in udeleen)ev pri i !e$ k.d. je kupno. 9deleba je $ona le pred in $ed !ori!vijo k.d. Po !ori!vi k.d. ni ve" $ona. 9delebena dejanja o %unaj kroga i%vr#i!veni& dejanj. +re %a dolo"en pri pevek' podporo ali prigovarjanje !oril)u' o$ogo"anje ali olaj#anje poloaja !oril)u pri ure ni"evanju k.d. (a udelebena dejanja ni nujen nepo reden v%ro"ni odno $ed nji$i in prepovedano po ledi)o. 9delebeno dejanje po !ane ka%nivo #ele' "e je glavni !orile) !oril ali po ku il !ori!i %akon ki dejan ki !an dolo"enega k.d. "talie o o$ejeni ali li$itirani akcesornosti udelebe * %a ob !oj udelebe %ado !uje' da je glavni !orile) po ku il ali dokon"al k.d.' pri "e$er je bre% po$ena ob !oj njegove ka%en ke odgovorno !i. .ubjek!ivna !ran udelebe %aje$a %ave ! udeleen)ev o kupne$ delovanju !oril)e$. 9deleen)i $orajo vede!i %a !oril)a o%. %a dolo"en krog o eb' $ed ka!eri$i je !orile). 9deleba je la&ko le naklepna. 9deleene) e $ora %aveda!i' da e udeleuje k.d.' in !o &o!e!i o%. e %aveda!i $ono !i' da voji$ ravnanje$ pri peva & k.d.' in v !o privoli!i. 9deleba je $ona !udi pri delicta propria * udeleene) je la&ko !i !i' ki ni$a po ebni& o ebni& la !no !i' ki ji& %akon predpi uje %a !oril)a. e je dolo"ena o ebna la !no ! kvali/ika!oren ali privilega!oren ele$en! k.d.' udeleene) odgovarja %a !e$eljno in !orile) %a kvali/i)irano o%. privilegirano k.d. 4uj#a oblika udelebe kon u$ira $ilej#e. .!oril !vo in o !oril !vo !a naj&uj#i obliki udelebe' ki kon u$ira!a v e druge oblike. Napeljevanje kon u$ira po$o". IV. NAPE0JEVANJE 1. Pojem in 'o oji na'eljevanja
66
IZPISKI
Napeljevanje je oblika udelebe v oje$ po$enu. Dolo"a ga 1( v 1. od !. ,@. "l.: Kdor drugega naklepo$a napelje& da stori kaznivo dejanje& se kaznuje& kakor da bi ga bil sa$ storil' Napeljevanje e la&ko pojavi ko! prigovarjanje' prepri"evanje' dajanje na ve!ov' gronja' obljuba pla"ila ali darila'... ;i !veno je' da napeljevale) pri bodo"e$ !oril)u pov%ro"i odlo"i!ev' da bo !oril k.d. Napeljevanje e $ora nana#a!i na dolo"eno o ebo ko! bodo"ega !oril)a 2ali v aj konkre!no dolo"en krog o eb3 in na dolo"eno konkre!no k.d. .plo#ni po%ivi nedolo"ene$u krogu o eb e ne #!ejejo %a napeljevanje. e e napeljevanje nana#a na i !o k.d.' gre %a eno a$o napeljevanje ne glede' ali gre %a enkra!no ali ve"kra!no napeljevanje. e!udi napeljevale) napeljuje %a eno k.d. ve" o eb &kra!i' gre %a eno a$o napeljevanje. e e napeljevanje nana#a na ra%li"na k.d.' gre %a 2idealni ali realni3 !ek napeljevanj. Nepo redno napeljevanje je napeljevanje' pri ka!ere$ !a napeljevale) in napeljani v nepo redne$ !iku. Po redno napeljevanje je napeljevanje' pri ka!ere$ napeljevale) napeljuje bodo"ega !oril)a prek v$e nega ali v$e ni& napeljeval)ev. Ni nujno' da e v$e ni napeljeval)i po%najo. Napeljevanje je $ono le naklepno. Naklep napeljeval)a e $ora nana#a!i na napeljevanje in na k.d.' & ka!ere$u napeljuje. Napeljevale) e $ora %aveda!i' da voji$i ravnanji nekoga napeljuje' in !o &o!e!i. Ni nujno' da e napeljani %aveda' da ga kdo napeljuje in kdo je !o. Naklep napeljeval)a $ora %aje!i !udi k.d.' & ka!ere$u napeljuje. V ebina napeljeval"evega naklepa $ora bi!i iden!i"na % v ebino !oril"evega naklepa. Napeljevale) !oji v o%adju in prepu#"a i%vr#i!ev k.d.' na"in' kraj' "a in druge podrobno !i nepo redne$u !oril)u. ,. Ka*nivo%t na'eljevanja Predpo !avka ka%nivo !i napeljevanja je' da je !orile) po ku il !ori!i k.d.' "e je po ku ka%niv' ali dokon"al k.d. 2ure ni"il prepovedano po ledi)o3. Napeljevale) e ka%nuje' ko! da bi a$ !oril !orjeno k.d. .odi#"e $u $ora ka%en od$eri!i v $eja& ka%ni' predpi ane %a k.d. e je k.d. na !alo pri po ku u' e napeljevale) ka%nuje ko! %a po ku . <. Na'eljevanje )ot 'o%e$no )a*nivo dejanje +re %a a$o !ojno inkri$ina)ijo napeljevanja a$ega po ebi' kadar dejanje glavnega !oril)a ni ka%nivo' ker plo& ni inkri$inirano. Pri$er je k.d. napeljevanja k a$o$oru in po$o"i pri a$o$oru 21<1. "l.3. .a$o$or ni in ne $ore bi!i k.d.' vendar je napeljevanje k a$o$oru !ako nevarno dejanje' da ga 1( )elo i%ena"uje % u$oro$' "e e nana#a na o!roka ali nepri#!evno o ebo. Drugi pri$eri' ko o objek!i ka%en kopravnega var !va !ako po$e$bni' da po ee %akon po inkri$ina)iji napeljevanja a$ega' o: %bujanje narodno !nega' ra nega ali ver kega ovra#!va' ra%dora ali ne !rpno !i 2<??. "l.3' #"uvanje k na ilni pre$e$bi u !avne uredi!ve 2<@?. "l.3' #"uvanje & geno)idu in vojni$ &udodel !vo$ 2<IH.M2C3 "l.3' #"uvanje k napadalni vojni 2<HG. "l.3. V. NE9.PE08 NAPE0JEVANJE 1. Pojem in 'ravna narava ne"%'ele a na'eljevanja
67
IZPISKI
Neu pelo napeljevanje po$eni' da napeljevani k.d.' & ka!ere$u je bil napeljan' ni !oril ni!i po ku il !ori!i. Ra%logi %a neu pe& napeljevanja: napeljeval)u ni u pelo pov%ro"i!i !oril"eve odlo"i!ve' napeljevani i je po%neje pre$i lil' napeljevane$u %aradi objek!ivni& okoli#"in dejanja ni u pelo !ori!i' !orile) e je dokon"no odlo"il %a !ori!ev k.d.' #e preden je napeljevale) %a"el nanj vpliva!i' !orile) ni !oril !i !ega k.d.' !e$ve" drugo k.d. Neu pelo napeljevanje na"elo$a ni ka%nivo po !eoriji o odvi ni naravi udelebe' ra%en po i%re)ni dolo"bi ,. od !. ,@. "l. 1(' ki uveljavlja !ali#"e o a$o !ojni naravi neu pelega napeljevanja' "e e je nana#alo na k.d.' %a ka!era e $e po %akonu i%re"i ka%en < le!a %apora ali &uj#a ka%en. ,. Ka*nivo%t ne"%'ele a na'eljevanja je v%po !avljena ko! a$o !ojn' vendar e glede pravne kvali/ika)ije in ka%novalnega okvira vee na k.d. v napeljeval"eve$ naklepu. 1a%novalni okvir' v ka!ere$ e la&ko giblje odi#"e pri od$eri ka%ni %a neu pelo napeljevanje' je !i !i' ki je predpi an %a dejanje v napeljeval"eve$ naklepu. (a neu pelo napeljevanje odi#"e la&ko i%bira ka%en v okviri& ka%ni' predpi ano %a k.d. v napeljeval"eve$ naklepu' a la&ko napeljeval)a !udi $ileje ka%nuje. IV. P868 1. Pojem in 'ravna narava 'omo,i Po$o" je $ilej#a oblika udelebe v oje$ po$enu. Dolo"a jo ,I. "l. 1(. Dejanja po$o"i o %unaj kroga %akon ki& ali naravni& i%vr#i!veni& ravnanj. Po$enijo objek!ivno le podporo' o$ogo"anje' olaj#evanje' pripravljanje'... Po ubjek!ivni !rani o dejanja po$o"i odelovanje pri !uje$' NE voje$ k.d. Po$aga"eva ravnanja ni o v%rok prepovedane po ledi)e !ali#"a v%ro"ne %ve%e' ker bi !orile) k.d. la&ko !oril !udi bre% po$o"i. 1ri!eriji %a ra%$eji!ev po$o"i od drugi& oblik udelebe o: objektivni * dejanje po$o"i je ali bi la&ko bilo podpora' o$ogo"anje'... !oril)u pri ure ni"evanju dolo"enega k.d.' subjektivni * %a&!evajo pove%ano ! $ed po$aga"e$ in !oril)e$ !er po$aga"ev naklep: ni po!rebno' da bi !orile) vedel %a individualno dolo"eno o ebo po$aga"a' ni !reba' da bi vedel' da $u plo& kdo po$aga' po$aga" $ora vede!i' da po$aga pri dolo"ene$ k.d.' "eprav $u ni !reba vede!i %a individualno dolo"eno o ebo !oril)a' naklep po$aga"a $ora ob ega!i %ave !' da po$aga pri dolo"ene$ k.d.' in &o!enje !e po$o"i !er e $ora nana#a!i na dolo"eno k.d. 0a&ko je direk!en ali even!ualen. ,. O$li)e 'omo,i V ,. od !. ,I. "l. o pri$ero$a navedene oblike po$o"i. Po$o" je $ona le pred ali $ed i%vr#i!vijo k.d. Po$o" po !orjene$ k.d. je a$o !ojno k.d. 2,HI. "l.3. Dejanja po$o"i e delijo na po$o" v /i%i"ni in po$o" v p i&i"ni obliki: 13 -o$o v *izini obliki: "e da po$aga" !oril)u na ra%polago red !va %a i%vr#i!ev k.d.' "e po$aga" od !rani ovire %a i%vr#i!ev k.d. Po$o" v /i%i"ni obliki ob ega !udi druga"na ravnanja' "e objek!ivno u !re%ajo po $i lu !e$a dve$a. Po$o" v /i%i"ni obliki je $ona !udi ko! opu !i!ev.
68
IZPISKI
,3 -o$o v psihini obliki: "e da po$aga" !oril)u na ve! ali navodila' kako naj i%vr#i k.d.' "e po$aga" !oril)u vnaprej obljubi' da bo prikril k.d.' !oril)a' red !vo' ka!eri$ bo k.d. !orjeno' in ledove k.d. 2o ebno prikrivanje3' "e po$aga" vnaprej obljubi !oril)u' da bo prikril pred$e!e' pridobljene k.d. 2 !varno prikrivanje3. e je po$o" dana v obliki na ve!a ali navodila !oril)u' kako naj !ori k.d.' je !reba ra%i ka!i' ali e konkre!no ravnanje plo& la&ko #!eje %a na ve! o%. %a navodilo. <. !ve 'ravni naravi 'omo,i 'o %torjenem )a*nivem dejanj" Drugi dve obliki po$o"i !a v bi !vu dve vnaprej#nji obljubi !oril)u' ki $u olaj#a!a !ori!ev k.d.' ga o&rabri!a in $u daje!a podporo. ;re% po$ena je' "e po$aga"' ki je kaj vnaprej obljubil' po%neje voje obljube ne i%polni. Tega ne $ore$o #!e!i %a pro !ovoljni od !op' aj je po$aga" !i !o' kar je ka%nivo' e !oril in od !ega ne $ore ve" od !opi!i. 8koli#"ino' da po$aga" vnaprej#nje obljube po !orjene$ k.d.' $e odi#"e #!e!i %a olaj#evalno okoli#"ino. Vnaprej#nje obljube e nana#ajo na , ra%li"ni ravnanji: 213 obljuba osebne po$oi storilcu %a "a po !orjene$ k.d. * njen $i el je prepre"i!i' da bi organi odkrivanja in pregona odkrili k.d. !er i% ledili !oril)a. Tak#no ravnanje je po ebno k.d.' inkri$inirano v poglavju o k.d. %oper pravo odje v L ,HI. Toda "e je !orile) !ega dejanja !ak#no po$o" ko$u vnaprej obljubil' po!e$ je po$aga"' ki bo odgovarjal %a po$o" pri k.d. glavnega !oril)a in ne po L ,HI. e je kdo dajal !oril)u po !ori!vi k.d. !ak#ne vr !e po$o"i' ne da bi $u jo vnaprej obljubil' je !orile) k.d. po L ,HI. 2,3 po$o glede pred$etov& pridobljenih s k'd' * !udi !o dejanje je a$o !ojno inkri$inirano v poglavju o k.d. %oper pre$oenje pod i$eno$ FprikrivanjeF v L ,,1. .$i el !e inkri$ina)ije je' da ka%en ki pregon %aja$e !udi ljudi' ki kup"ujejo !var$i' kupujejo ali ra%pe"avajo !vari 2pred$e!e3' %a ka!ere vedo' da o pridobljeni k.d. 1dor vnaprej obljubi bodo"e$u !oril)u' da bo po !orjene$ k.d. kaj !ak#nega !oril' je po$aga" pri k.d. glavnega !oril !va in ne !orile) k.d. prikrivanja po L ,,1. Po !e$ "lenu bo odgovarjal le !i !i prekup"evale)' prikriva" ali ra%pe"evale)' ki !ega !oril)u ni vnaprej obljubil. C. Ka*nivo%t 'omo,i Tudi glede po$o"i velja' da dejanja in ravnanja' ki ji& %aje$a' ka%en kopravno oivijo' "e je glavni !orile) i%vr#il ali v aj po ku il i%vr#i!i k.d. 2"e je po ku plo& ka%niv3. To !ali#"e je uveljavljeno pri po$o"i bre% i%je$e. Dejanja po$o"i a$a po ebi ni"e ar ne po$enijo' ker o la&ko najve" neka%niva pripravljalna dejanja. Po$o" #!eje 1( %a $ilej#o obliko udelebe in %a!o i%re)no o$ogo"a $ilej#e ka%novanje po$aga"a. Pre ojo o po$enu in nevarno !i po$o"i in po$aga"a prepu#"a %akon odi#"u !ako' da $u o$ogo"a i%rabi!i ve predpi ani ka%en ki okvir % i%javo' da e po$aga" ka%nuje' kakor da bi k.d. a$ !oril' in da $u o$ogo"a !udi i%rek $ilej#e ka%ni. G. Pomo, )ot 'o%e$no )a*nivo dejanje (aradi na"elnega !ali#"a o odvi ni naravi udelebe $ora 1( oblikova!i po ebna k.d.' ko je po$o" a$a po ebi ka%niva * a$o !ojno in neodvi no od k.d. glavnega !oril)a. To je po!rebno' kadar dejanje glavnega !oril)a plo& ni ka%nivo: po$o" pri a$o$oru po L 1<1' po$o" no e"i en ki po prekini!vi no e"no !i po L 1<,' o$ogo"anje bega o ebi' ki ji je v%e!a pro !o ! po L ,>@.
69
IZPISKI
VII. 1A(NIV8.T 8R+ANI(AT8RJEV 49D8DE0.1I4 (DR9:; 1. Pojem in 'ravna narava or ani*iranja -"dodel%)i- *dr"#$ Po ebna in po nevarno !i naj&uj#a oblika odelovanja ve" ljudi pri i%vr#evanju k.d. je &udodel ka %druba. V ka%en ki %akonodaji na !opa!a , individuali%irani eno!i: organi%a!or &udodel ke drube' "lan &udodel ke %drube. 8rgani%a!or &udodel ke drube e la&ko pojavi v ve" vloga&. V L ,>I 1( je inkri$inirano u !anavljanje &udodel ke drube' ki i$a na$en i%vr#eva!i k.d.' %a ka!era e $e i%re"i ka%en' &uj#a od G le! %apora. 1a%nivo je !udi "lan !vo v !aki drubi. 1( je po egel po inkri$ina)iji pripravljalnega dejanja ko! delictu$ sui generis. (akonik ne dolo"a na!an"no' kaj naj e e #!eje %a i%vr#i!vena ravnanja !ega k.d. (druevanje je ka%nivo le' "e je $ono v konkre!ni dejavno !i %ane ljivo in objek!ivno prepo%na!i organi%irano !' kon pira!ivno ! in na$ene !ak#nega %druevanja. . poj$o$ Fu !anovi!iF je !reba ra%u$e!i !ak#ne dejavno !i !oril)a 2organi%a!orja3' ki o po!rebne' da bi e kupina o eb $ed eboj pove%ala' e organi%irala' pora%delila delo' vloge in i %a !avila &udodel ke )ilje. .podnja !opnja organi%irano !i po$eni' da gre %a kupino naj$anj < o eb' ki o e dogovorile o &udodel ki& )ilji& kupnega delovanja' "e pri v ake$ po a$e%niku ob !aja %ave ! in volja o kupne$ delovanju in naklep glede k.d.' ki ji& i$ajo na$en kupaj i%vr#i!i. Tak#no k.d. je po voji naravi pripravljalno in ogro%i!veno glede na objek!e ka%en kopravnega var !va. (a ka%nivo ! %ado !uje e ab !rak!na nevarno !. 8bjek!ivno ugo!ovljena dej !va o delovanju organi%a!orja in "lanov drube $orajo bi!i e a$a po ebi pro!ipravna in dovolj nevarna. (a dejanje po L ,>I $ora bi!i podan direk!ni naklep organi%a!orja in "lanov &udodel ke %drube. 1dor u !anavlja !ak#no %drubo in kdor e ji pridrui ko! "lan' e $ora %aveda!i v e& %nakov vojega ravnanja in $ono !i na !anka prepovedane po ledi)e !er oboje !udi &o!e!i. (a!o even!ualni naklep %a !o k.d. ne %ado !uje. 8rgani%a!or in "lan &udodel ke %drube e la&ko pojavi!a v !ej vlogi ko! !oril)a neka!eri& drugi& k.d.' ki o po ebna 2 le! specialis3 v odno u do k.d. i% ,>I. "lena 2 le! generalis3: %druevanje %a i%vr#evanje k.d. %oper u !avno uredi!ev in varno ! Republike .lovenije 2L <@137 %druevanje in #"uvanje & geno)idu in vojni$ &udodel !vo$ 2L <IH3. +lede na pripravljalno naravo v e& !re& k.d. je ra%u$ljivo' da je pravilo$a podan navide%en !ek % dokon"ani$i ali po ku#eni$i k.d.' ki o ji& i%vr#ili organi%a!or in "lani &udodel ke %drube. 0e %a organi%a!orje je $ono ek kludira!i e a$o u !anavljanje drube' "e je bila !a pripravljalna dejavno ! e a$a po ebi !ako po$e$bna in nevarna kri$inalna koli"ina' da je ne gre %ane$ari!i. 8rgani%a!orju in "lanu &udodel ke %drube e $e ka%en odpu !i!i' "e prepre"i i%vr#i!ev na$eravani& k.d. ali ji& pravo"a no na%nani. . !o dolo"bo o %aje!i le pri$eri' ko je #lo #ele %a u !anavljanje &udodel ke %drube o%. v"lani!ev vanjo. e bi %druba na$eravano k.d. e i%vr#ila' !e dolo"be ni ve" $ono uporabi!i. e je dejanje o !alo pri po ku u' veljajo plo#ne dolo"be o pro !ovoljne$ od !opu. 8rgani%a!or in "lani &udodel ke %drube e la&ko pojavijo !udi ko! !oril)i' o !oril)i' napeljeval)i in po$aga"i pri k.d.' %aradi ka!eri& je organi%a!or &udodel ko %drubo u !anovil. ,. O$li)e -"dodel%)i- *dr"#$
70
IZPISKI
1( ne na#!eva ra%li"ni& $oni& oblik &udodel ki& %drub in e o$ejuje na plo#en i%ra% %druba. Poje$ F%drubaF e bi !veno ra%lo"uje od poj$a F kupinaF. V !e& pri$eri& gre %a pon!ano in neorgani%irano reagiranje ve"jega #!evila ljudi bre% vnaprej#njega na"r!a in bre% vnaprej dolo"enega kupnega )ilja. Pri !ak#ni& kupina& ni organi%a!orja' la&ko pa e pojavi vodja kupine. 4udodel ko %drubo organi%a!or i !e$a!i"no u !anavlja %a i%vr#evanje vnaprej dolo"eni& &udi& k.d. V ka%en kopravni !eoriji ra%likuje$o nekaj vr ! &udodel ki& %drub glede na !opnjo nji&ove organi%irano !i. Te$eljni poje$ &udodel ke %drube o%na"uje v ako $anj ali bolj organi%irano %drui!ev ve" o eb 2poleg organi%a!orja v aj #e , o ebi3' ki ji& pove%uje kupen na$en i%vr#eva!i dolo"ena k.d. Poje$ !olpe navadno o%na"uje !rajnej#o in bolj organi%irano %drubo ve" o eb' ki o e %druile' da bi kupaj i%vr#evale ve"je #!evilo i !ovr !ni& na ilni#ki& k.d.' ki ni o vnaprej dolo"ena v podrobno !i&. lani !olpe o ponavadi oboroeni. (aro!a je dogovor %a i%vr#i!ev po vr !i in %la !i po objek!u dolo"enega k.d. (a %aro!o %ado !uje!a e , o ebi' vendar gre %a !e nej#o' kon pira!ivno $ed ebojno pove%ano ! "lanov ko! pri drugi& &udodel ki& %druba&.
Dvanaj !o poglavje: KAZNIVOST ZA KAZNIVA !EJANJA7 STORJENA PO JAVNI= +LASILI=

I. P8JE6 1A.1ADNE 8D+8V8RN8.TI Dolo"be o ka%nivo !i %a k.d.' !orjena po javni& gla ili&' o i%je$e od plo#ni& na"el glede ka%en ke odgovorno !i in ka%nivo !i. Ra%logi %a od !opanje od plo#ni& na"el ka%en kega prava !a ,: 213 javna gla ila o i%je$no po$e$bna e !avina ivljenja v odobni drubi7 v a !a red !va i$ajo i%redno $o" in vpliv na ljudi. 1.d.' !orjena po javni& gla ili&' dobijo po ebno !eo' ker je javna gla ila %elo la&ko %lorabi!i. 2,3 !ipi"na la !no ! javni& gla il je' da pri nji&ovi i%delavi odeluje ve" ljudi. +lede ka%nivo !i odelav)ev uveljavlja 1( najprej plo#na na"ela o ka%nivo !i in v e konkre!ne dolo"be' ki %adevajo ka%en ko odgovorno !. (a k.d.' !orjeno po javni& gla ili&' odgovarja !i !i' ki ga je !oril * av!or pri pevka' ka!eri$ o ure ni"eni %naki kak#nega k.d. Po ebne dolo"be o ka%nivo !i %a dejanja' !orjena po javni& gla ili&' e uporabijo le v pri$eru' "e %oper !oril)a k.d. ali udeleen)a ka%en ki pregon ni $ogo". Najpogo !eje preje$ajo v ka%en ki %akonodaji kaskadno odgovornost' ka!ere bi !vo je v !e$' da e !i !i' %oper ka!erega bo proen ka%en ki pregon' ugo!avlja % $e!odo i%lo"anja. e ka%en ki pregon %oper !oril)a ni $ogo"' pride na vr !o odgovorni urednik' "e pa !a ni ka%niv' pride na vr !o njegov na$e !nik7 ali "e %oper !oril)a ka%en ki pregon ni $ogo"' e la&ko ka%nuje i%daja!elj' "e pa !a ne pride v po#!ev' po!e$ e ka%nuje !i kar. 1a kadno odgovorno ! je $ono %a nova!i na na"elu krivdne odgovorno !i. +re %a !o' da i$ajo neka!ere o ebe' ki odelujejo pri i%delavi javni& gla il' dolno ! prepre"i!i' da bi e % nji$i i%vr#evala k.d. (akon o javni& gla ili& dolo"a' da o odgovorni urednik in uredniki po a$e%ni& delov javnega gla ila odgovorni %a v ako objavljeno in/or$a)ijo. e je bilo po javne$ gla ilu !orjeno k.d. in "e ka%en ki pregon !oril)a ni $ogo"' po!e$ je nekdo %ane$aril voje dolno !i. 8pu !i!ev dolno !i prepre"i!i' da bi javno gla ilo po !alo red !vo %a i%vr#i!ev k.d.' je !orej !e$elj ka%nivo !i !i !ega' ki pride ko! odgovoren v po#!ev po pravili& ka kadne odgovorno !i. 1a%en ka ank)ija naj
71
IZPISKI
%adane najprej !i !e' ki o najbolj odgovorni' "e pa je nji&ova ka%nivo ! i%klju"ena' o po !opni"ka& nav%dol ka%novani !i !i' ki o i)er $anj odgovorni' pa %anje vendarle ni $ogo"e re"i' da o !orili v e' kar bi $orali !ori!i' da bi prepre"ili i%vr#i!ev k.d. po ka!ere$ od javni& gla il. 1a%en ka odgovorno ! na#!e!i& o eb e vee na nji&ovo krivdo po pravili&' ki veljajo %a ne%ave !no $alo$arno ! v odno u do opu !i!ve nji&ovi& dolno !i. II. 1A(NIV8.T 8D+8V8RNE+A 9REDNI1A IN NJE+8VE+A NA6E.TNI1A V L <? 1( je dolo"ba o ka%nivo !i odgovornega urednika o%. !i !ega' ki ga je nado$e#"al' ko je bila objavljena in/or$a)ija. 1a%niv je: 13 "e je av!or o !al ne%nan do kon)a glavne obravnave pred odi#"e$ I. !opnje7 ,3 "e je bila in/or$a)ija objavljena bre% av!orjeve privoli!ve7 <3 "e o bile !varne ali pravne ovire %a pregon av!orja ob objavi in/or$a)ije in "e #e !rajajo. 8dgovorni urednik o%. njegov na$e !nik je ka%niv na$e !o av!orja %a k.d.' %a ka!ero bi odgovarjal av!or' "e je bilo k.d. !orjeno po "a niki& ali drugi& periodi"ni& !i kani& publika)ija& ali /il$ ki& novi)a&. 8dgovorni urednik ali njegov na$e !nik ni ka%niv' "e i% opravi"eni& ra%logov ni vedel %a kak#no i%$ed okoli#"in' ki prepre"ujejo ka%en ki pregon av!orja' ali "e ni vedel %a objavljeno in/or$a)ijo. V pri$eri&' ko av!or o !ane ne%nan do kon)a glavne obravnave pred odi#"e$ I. !opnje' gre la&ko %a !o' da: av!or v re ni)i ni bil %nan' ga odgovorni urednik no"e i%da!i. e av!or v re ni)i ni bil %nan' je vpra#anje' kako la&ko odgovorni urednik objavi pri pevek ne%nanega av!orja' ne da bi ga prebral. e odgovorni urednik av!orja ko! !oril)a k.d. no"e i%da!i' !o po$eni' da je na e prev%el ka%en ko odgovorno ! %a objavljeno in/or$a)ijo. e je bila in/or$a)ija objavljena bre% av!orjeve privoli!ve' po!e$ je ka%en ko odgovoren !i !i' ki jo je nepo redno v!i&o!apil v red !vo javnega obve#"anja ko! o !orile) ali po$aga". e !a ni %nan o%. ka%en ki pregon pro!i nje$u ni $ogo"' e la&ko ka%nuje odgovorni urednik' ra%en "e i% opravi"eni& ra%logov ni vedel' da je in/or$a)ija objavljena bre% av!orjeve privoli!ve' ali "e %a objavljeno in/or$a)ijo i% upravi"eni& ra%logov plo& ni vedel. .!varne ali pravne ovire %a ka%en ki pregon av!orja la&ko po$enijo' da je av!or u$rl 2 !varna ovira3 ali ga varuje i$uni!e!a o%. je i%klju"ena njegova ka%en ka odgovorno !' npr. %aradi nepri#!evno !i 2pravna ovira3. III. 1A(NIV8.T I(DAJATE0JA' TI.1ARJA IN I(DE08VA0EA Te dolo"be %adevajo v 1. od !avku neperiodi"ne !i kane publika)ije' v ,. od !avku pa gra$o/on ke plo#"e' $agne!o/on ke !rakove' /il$e %a javno in %a ebno predvajanje' diapo%i!ive' /onogra$e' video red !va' avdi!ivna red !va in podobna ob"ila' ki o na$enjena #ir#e$u krogu ljudi. (akon uporablja #ir#e i%ra%e: i%daja!elj o%. i%delovale). 1adar je k.d. !orjeno po neperiodi"ni !i kani publika)iji' je najprej odgovoren av!or. e %oper njega ka%en ki pregon ni $ogo"' je ub idiarno odgovoren i%daja!elj. e ni i%daja!elja ali o podane !varne ali pravne ovire %a njegov pregon' e la&ko ka%nuje !i kar. Toda !i karjeva ka%nivo ! na podnji !opni"ki ka kade je podana le' "e je vedel' da ni i%daja!elja o%. da pregon %oper njega plo& ni $ogo". 1adar je k.d. !orjeno po gra$o/on ki plo#"i' $agne!o/on ke$ !raku' /il$u ali kak#ne$ druge$ video red !vu ali avdi!ivne$ red !vu. Tudi %a i%deloval)a velja
72
IZPISKI
dolo"ba o i%klju"i!vi ka%nivo !i' "e i% opravi"eni& ra%logov ni vedel %a av!orja ali da o bili plo#"a' !rak' /il$'... i%delani bre% av!orjeve privoli!ve o%. "e ni vedel' da o podane !varne ali pravne ovire %a pregon av!orja o%. "e i% upravi"eni& ra%logov ni vedel %a i%delavo. .ub idiarna ka%nivo ! odgovorni& urednikov' i%daja!eljev' !i karjev in i%deloval)ev ne na !opa &kra!i' %a!o ni o nikoli o !oril)i.
9etrti del: KAZENSKE SANKCIJE

Prvo poglavje: POJEM KAZENSKI= SANKCIJ
I. 1A(EN.1E .AN1EIJE 18T ENA I(6ED 8;0I1 REA1EIJE PR8TI 1RI6INA0ITETI 1. 2i%tvo )a*en%)i- %an)&ij 1a%ni o i$ele v prvi& oblika& drubenega ivljenja "loveka obliko $a#"evanja o#kodovan)a7 po$enile pa o !udi i$boli"no red !vo %a po$iri!ev %la' pov%ro"enega kr#i!vijo. 1a%en je bila in o !aja poglavi!no in najpogo !ej#e red !vo drubenega reagiranja na k.d. To /unk)ijo pa la&ko ka%en i%vr#uje le' "e i$a neka!ere !e$eljne %na"ilno !i: a3 po v ebini je i%ra% nega!ivnega $oralno-e!i"nega vredno!enja k.d. in !oril)a' b3 na ljudi naj vpliva !ako' da bodo !e$' da je predpi ana %a dolo"ena ravnanja' po%nali' kaj je v drubi prepovedano in kaj dovoljeno' )3 ko! gronja' ki je predvidena %a po a$e%ne kr#i!elje' naj deluje na o !ale ljudi %a !ra#evalno' d3 "eprav je dane ka%en &u$ani%irana' po$eni na ilen po eg v pravi)e po a$e%nika. Njena /unk)ija je !udi povra"ilno !' i%je$o$a pa !udi eli$ina!orno !. 1a%en po$eni %a !oril)a %lo' ki ga ob"u!i ko! !rpljenje7 pa !udi ko! $ono ! %a re o)iali%a)ijo. 1a%en e kae ko! nujno ! %a o&rani!ev ra%voja "love#ke drube. ,. Ra*voj )a*en%)e *a)onodaje Pri ilni ukrepi %oper po a$e%nike' ki o kr#ili kupna pravila oi!ja' o e uporabljali e v naj%godnej#i& oblika& drubenega ivljenja "loveka. Tak#na red !va o bila: i%gon i% ple$ena' krvno $a#"evanje' poravnava. ( na !anko$ prve drave !er prvi& pi ani& pravil o k.d. e oblikujejo !udi prve oblike pri ilni& ukrepov %oper kr#il)e. Ti prvi ukrepi o po voji v ebini in na$enu ka%ni. Dolga !ole!ja je bila kazen edina oblika ka%en ki& ank)ij. .po"e!ka o po%nali $r!no ka%en in !ele ne ka%ni' ki o bile %elo kru!e' !er ka%ni na "a !i. 1a%ni o e po"a i &u$ani%irale. Pro !o !ne ka%ni o %a$enjale !ele ne ka%ni. 9go!ovili o' da je ob ojen)e na pro !o !ne ka%ni $ono i%kori !i!i %a delo. Pri#lo je do po%nanja' da je
73
IZPISKI
delo $ed pre !ajanje$ pro !o !ne ka%ni $ono uporabi!i !udi v prev%gojni in re o)iali%a)ij ki na$en. Ka en !e posebna vrsta ka enskih sankci! . Po$eni nega!ivno $oralno-e!i"no o)eno o !oril)u in k.d.' ki ga je !oril. Njena i%vr#i!ev po$eni %a !oril)a po eg v vredno!e' ki o %anj i%redno po$e$bne. 1a%en je #e vedno najpogo !ej#a oblika ka%en ki& ank)ij. 1one) 1>. !. je pod vplivo$ po%nanj i!alijan ke o)ioan!ropolo#ke #ole in o)iolo#ke #ole prevladalo po%nanje' da ka%en ne $ore bi!i u pe#no red !vo %a preven!ivno delovanje na !oril)e k.d.' ki o nevarni %a drubo in nedoje$ljivi %a u"inek ka%ni. Treba je uporabi!i ukrepe' ka!eri$i bi i%lo"ili !oril"evo nevarno !' ki e kae v njegovi kri$inalni $o"i. "arnostni ukrepi o druga vr !a ka%en ki& ank)ij' ki dopolnjujejo drubeno reagiranje pro!i kri$inali!e!i. .o red !vo %oper po ebne kupine !oril)ev: nepri#!evni !oril)i' pri ka!eri& e uporabijo na$e !o ka%ni varno !ni ukrepi7 povra!niki * uporabijo e varno !ni ukrepi poleg ka%ni7 !oril)i i% navade * uporabijo e varno !ni ukrepi poleg ka%ni7 pokli)ni !oril)i * uporabijo e varno !ni ukrepi poleg ka%ni. Po ebna kupina ukrepov' na$enjena $ladole!niko$' o v go!ni ukrepi. .o !re!ja vr !a ka%en ki& ank)ij' ki e uporablja na"elo$a le pro!i $ladole!niko$. ( nji$i e $ladole!nik prev%goji' e $u po$aga in e ga nad%oruje #ankci!e opo orilne narave o: pogojna ob odba' odni opo$in' delo v kori ! lokalne kupno !i ali &u$ani!arni& organi%a)ij. V odobne$ ka%en ke$ pravu ob !ajajo %a !oril)e k.d.: 213 ka%ni' 2,3 varno !ni ukrepi' 2<3 v%gojni ukrepi' 2C3 ank)ije opo%orilne narave. .kupaj ji& o%na"uje$o ko! ka%en ke ank)ije. 1a%en ke ank)ije o pri ilni ukrepi %oper !oril)e k.d. in %oper kri$inali!e!o ko! po eben drubeni pojav. V %ve%i % dolo"anje$ ka%en ki& ank)ij in nji&ovo uporabo velja $ak i$a' da ji& je dovoljeno uporabi!i le ko! krajne red !vo drube 2ulti$a ratio3. II. .8D8;NI P8+0EDI NA 1A(EN.1E .AN1EIJE 1. ;"n)&ije )a*en%)i- %an)&ij $eneralno preventivna funkci!a ka ni je $oralna ob odba k.d. in gronja $oni$ !oril)e$ k.d. =e dane je ena i%$ed !e$eljni& /unk)ij ka%ni in ka%en ki& ank)ij na plo&. . po$o"jo ka%en ki& ank)ij ku#a$o do e"i krepi!ev drubene $orale !er vpliva!i na ra%voj drubene odgovorno !i in di )ipline ljudi. #pecialno preventivna funkci!a ka ni o !aja !udi v dana#nji& ra%$era& ena i%$ed /unk)ij ka%en ki& ank)ij. Ra%vila e je v )elo!no obravnavanje !oril)a k.d.' ki je u $erjeno v !o' da e do ee njegova re o)iali%a)ija. (a!o ob !aja siste$ ukrepov $ed izvrevanje$ kazenskih sankcij. Na$en !e& ukrepov je odvrni!ev !oril)a od ponovne !ori!ve k.d.' )ilj i !e$a ukrepov pa je vrni!ev !oril)a v drubo. Re o)iali%a)ij ke ukrepe je dopu !no uporablja!i $ed i%vr#evanje$ ka%en ki& ank)ij 2%la !i velja !o %a ka%en %apora3 le privoli!vijo ob ojen)a ob varovanju njegovi& !e$eljni& "lovekovi& pravi).
74
IZPISKI
%ravi&nost je ena i%$ed poglavi!ni& /unk)ij ka%en ki& ank)ij. Pravi"no ! ko! /unk)ija ka%en ki& ank)ij vna#a v ka%en ko pravo e!i"na in $oralna $erila' ker opravi"uje uporabo ka%en ki& ank)ij le !edaj' "e in kolikor je !o nujno po!rebno %a ob !oj drube. ,. Moni*em in 'l"rali*em )a*en%)i- %an)&ij Poje$ moni em je v %godovini ka%en kega prava o%na"eval najprej sistem ka enskih sankci! proti kriminaliteti, ki !e obsegal samo eno vrsto ka enskih sankci! ' ka ni. . pojavo$ varno !ni& ukrepov ko! nove vr !e ka%en ki& ank)ij je prodrlo prepri"anje' da je bolj u!e$eljen dualize$ ka%en ki& ank)ij ko! siste$& ki o$ogoa uporabo dveh vsebinsko razlinih vrst kazenskih sankcij zoper razline skupine storilcev k'd' =ola novega drubenega var !va je %agovarjala !ali#"e o poeno!enju ka%en ki& ank)ij 2$oni%e$3' vendar !ako' da bi v regi !ru ka%en ki& ank)ij %oper !oril)e o !ali v i do edanji ukrepi' le da bi e v ebin ko pribliali drug druge$u in e uporabljali ko! eno!na ka!egorija ka%en ki& ank)ij. V ka%en kopravne$ i !e$u je po!rebno %ago!ovi!i #!evilne in ra%li"ne oblike nado$e !il %a ka%ni' #e po ebej %a ka%ni odv%e$a pro !o !i. . !e$ v %ve%i je $ono govori!i o plurali mu ka%en ki& ank)ij. III. .I.TE6 1A(EN.1I4 .AN1EIJ V VE0JAVNE6 1A(EN.1E6 PRAV9 1. S'lo(ne *na,ilno%ti .i !e$ ka%en ki& ank)ij v loven ke$ ka%en ke$ pravu !e$elji na plurali !i"ne$ i%&odi#"u. Te$eljna deli!ev $ed ka%en ki$i ank)ija$i v loven ke$ ka%en ke$ pravu je deli!ev na ka%ni in varno !ne ukrepe. V%gojni ukrepi i$ajo po ebno vlogo in o na$enjeni po ebni' !aro !no opredeljeni kupini !oril)ev k.d. 6ed po a$e%ni$i vr !a$i ka%en ki& ank)ij i$ajo ka%ni najve"ji po$en in e najpogo !eje uporabljajo. Na"elo %akoni!o !i je do ledno i%peljano. (a k.d. je $ono i%re"i le ka%en' ki je bila predpi ana pri po a$e%ne$ k.d.' #e preden je bilo dejanje !orjeno. Druga ka%en ka ank)ija e $e i%re"i ob ob !oju pogojev' ob ka!eri& je bila v %akonu predpi ana' preden je bilo k.d. !orjeno. Ena i%$ed oblik novi& ank)ij je Fi%vr#i!ev del v kori ! lokalne kupno !iF 2 co$$unit; service3 * !oril)u e naloi dolno ! opravi!i dolo"eno #!evilo ur dela v kori ! lokalne kupno !i v dolo"ene$ "a u. 8b ojene) $ora privoli!i v i%rek !e ank)ije * o !ane v voje$ nor$alne$ okolju !er %adri %apo li!ev' ki jo je i$el' naloeno delo pa opravlja v pro !e$ "a u. 1( ni uvedel !aki& ank)ij ko! a$o !ojne ank)ije' vendar je dolo"il v L 1?I' da je $ono ka%en %apora do < $e e)ev i%vr#i!i !udi !ako' da ob ojeni na$e !o ka%ni %apora opravi v obdobju najdalj @ $e e)ev delo v kori ! &u$ani!arni& organi%a)ij ali lokalne kupno !i. V okviru v%gojni& ukrepov %a $ladole!nike je 1( v L II uvedel ko! eno i%$ed $oni& navodil Fopravi!i delo v kori ! &u$ani!arni& organi%a)ij ali lokalne kupno !iF. ,. Zna,ilno%ti 'o%ame*ni- vr%t )a*en%)i- %an)&ij 1( ra%vr#"a ka%en ke ank)ije v C poglavi!ne kupine: 13 ka%ni' ,3 opo%orilne ank)ije: pogojna ob odba' pogojna ob odba % var !veni$ nad%or !vo$'
75
IZPISKI
odni opo$in. <3 varno !ni ukrepi' C3 v%gojni ukrepi. Ka ni e uporabljajo %a polnole!ne' ka%en ko odgovorne !oril)e k.d. 1a%en !e$elji na krivdi ko! o)ialno-e!i"no nega!ivni odbi o !oril)u in njegove$ ravnanju7 %a!o je !udi a$a o)ialno-e!i"no nega!ivno obarvana. %ogo!no obsodbo' pogo!no obsodbo varstvenim nad orstvom in sodni opomin obravnava 1( v po ebne$ poglavju. +re %a , a$o !ojni ka%en ki ank)iji opo%orilne narave' ki po v ebini po$eni!a nado$e !ilo %a ka%en odv%e$a pro !o !i. V ebina pogojne ob odbe in odnega opo$ina je v opo%orilu. Pri pogojni ob odbi je opo%orilo dano !udi v obliki ka%ni' ki jo je !reba ob ojen)u dolo"i!i. "arnostni ukrepi !e$eljijo na po%nanju' da o pri neka!eri& !oril)i& k.d. podana dolo"ena !anja ali okoli#"ine' %aradi ka!eri& ob !aja nevarno !' da bodo ponavljali k.d. I%&ajajo i% !oril"eve nevarno !i' ne i% njegove krivde. .o $oralno indi/eren!ni ukrepi' predvideni in po!rebni %aradi var !va drube. Nji&ovo !rajanje in oblika pravilo$a ni !a odvi na od !ee k.d.' ki ga je !orile) !oril' !e$ve" od vr !e in !opnje njegove nevarno !i. Varno !ne ukrepe je $ono i%re"i poleg ka%ni ali na$e !o nje' la&ko e i%vr#ujejo !udi bre% odv%e$a pro !o !i. Varno !ni ukrepi' ki o pove%ani % odv%e$o$ pro !o !i' e $ejo pravilo$a i%reka!i le na$e !o ka%ni. .loven ko ka%en ko pravo po%na le en varno !ni ukrep 2obve%no p i&ia!ri"no %dravljenje in var !vo v %drav !vene$ %avodu3' ki je vedno pove%an % odv%e$o$ pro !o !i. " go!ni ukrepi o na$enjeni $ladole!niko$' ki o !orili k.d. v !aro !i od 1C. do 1H. le!a' i%je$o$a do ,1. le!a !aro !i. +lavna v ebina je po$o"' var !vo in nad%or !vo. Neka!eri i%$ed v%gojni& ukrepov' ki ji& po%na 1(' e la&ko uporabijo !udi %a $laj#e polnole!ne o ebe $ed 1H. in ,1. le!o$ !aro !i' "e bi bilo pri$erneje na$e !o ka%ni %apora i%re"i !ak ukrep. V%gojni ukrepi e i%re"ejo' ker je $ladole!nik i)er !oril k.d.' vendar je k.d. le %na$enje $ladole!nikove neprilagojeno !i in povod %a uporabo v%gojnega ukrepa. I%bira v%gojnega ukrepa pravilo$a ni odvi na od !ee k.d.' !e$ve" od o ebno !i $ladole!nika in po!reb' ki ji& narekuje njegova v%goja. V i%je$ni& pri$eri&' "e gre %a !ori!ev %elo &udega k.d. in o podani pogoji %a i%rek ka%ni' e la&ko !udi $ladole!niku 2 a$o !arej#e$u v !aro !i od 1@. do 1H. le!a3 i%re"e ka%en mladoletni(kega apora. .i !e$ ka%en ki& ank)ij v loven ki ka%en ki %akonodaji preje$a ka%en ko! !e$eljno ka%en ko ank)ijo. <. S'lo(ni namen in meje )a*en%)i- %an)&ij Te$eljni na$en ka%en ki& ank)ij je %ago!ovi!ev var !va pred k.d. To do egajo !e$' da delujejo v , $ere&: ko! repre ivni ukrepi po$enijo pov%ro"i!ev %la !oril)u k.d.' nji&ova preven!ivna /unk)ija e kae v !enji' da bi % nji$i do egli )ilje generalne in pe)ialne preven)ije. Te$eljni na$en ka%en ki& ank)ij je %a!iranje in prepre"evanje !aki& dejavno !i' ki kr#ijo ali ogroajo pravne dobrine' %avarovane ka%en ko %akonodajo. (a ka%en ko! naj !arej#o vr !o ka%en ki& ank)ij je %na"ilno' da e v e od njeni& %a"e!kov v %ve%i % njo uveljavlja!a , !e$eljna na$ena: 213 povrailnost 6retribucija7 * !a na$en je obrnjen v e i%vr#eno k.d. in ku#a i%ravna!i pov%ro"eno %lo % %lo$' ki ga po$eni ka%en7 2,3 prepreevanje 6prevencija7 * !a na$en je obrnjen v pri&odno ! in ku#a ka%en oblikova!i !ako' da bi bilo % njo v bodo"e $ono prepre"i!i nova k.d.
76
IZPISKI
(a varno !ne ukrepe je %na"ilno' da pri nji& prevladuje na$en prepre"eva!i k.d. v pri&odnje. (a v%gojne ukrepe je %na"ilno' da je nji&ov poglavi!en po$en v%goja' prev%goja in po$o". Preven)ija e je v ,?. !. ra%vila v %a&!evo' da je !reba ob ojene$u !oril)u %ago!ovi!i prevzgojo 6resocializacijo7' od ede$de e!i& le! dalje pa je $ono re"i' da i$a ob ojeni pravi)o' ne pa obveznosti preje!i ra%li"ne oblike obravnavanja $ed i%vr#evanje$ ka%en ke ank)ije' ka!ere v ebina je re o)iali%a)ij ke narave.
Drugo poglavje: KAZNI

I. TE8RIJE 8 1A(NI 1a%en je bila poglavi!na ank)ija %oper !oril)e k.d. v v ej %godovini "love#ke drube. Po$en !eorij o upravi"eno !i ka%ni in ka%novanja je' da !e !eorije v iljujejo %akonodajal)u in pravo odju $erila o !e$' kdaj je plo& upravi"eno uporabi!i ka%en' in "e e uporabi' v ka!ere$ na$enu naj e uporabi. 1. Pravni temelj )a*ni 13 +eta*izine ali idealistine teorije #!ejejo ka%en %a i%ra% $a#"evanja drube in drave %oper !oril)a k.d. 1a%en e uporablja v i$enu ab olu!ne pravi"no !i' ki je bila !ori!vijo k.d. kr#ena' njena kr#i!ev %a&!eva povra"ilo in daje dravi pravi)o do uporabe ka%ni ko! oblike $a#"evanja. (a !oril)a po$eni ka%en red !vo pokore %a !orjeno k.d. * njegovo pravi)o. ,3 2eorije drubene pogodbe * !e$elj %a na !anek drave je drubena pogodba. Drava je na !ala % drubeno pogodbo $ed po a$e%niki' ki o od !opili del voji& naravni& pravi) dravi %aradi !ega' da bi le-!a opravljala !i !e kupne /unk)ije' ki o po!rebne %a ivljenje ljudi in nji&ovo oi!je. Ena najpo$e$bnej#i& /unk)ij je var !vo ljudi pred k.d. 8pravljanje !e /unk)ije opravi"uje dravo' da uporablja %oper !i !e' ki o !orili k.d. ka%en ko! obliko ukrepov' ka!eri$i e druba %avaruje pred kri$inali!e!o. <3 -ravno nor$ativne teorije * dravna obla ! e nujno kae v !e$' da o dolo"ena ravnanja prepovedana in ka%niva' dravljani pa o privolili v uporabo ukrepov' ki ji& predvideva %a kr#i!ve' e !e$' da ivijo in delajo v !ej dravi. 1r#i!ev pravnega reda 2ka%en kega %akona3 predpo !avlja %a!o uporabo ank)ij %oper !oril)a in e a$o !o' da je po a$e%nik kr#il ka%en kopravno nor$o' ki v drubi ob !aja' opravi"uje ukrepanje %oper njega. C3 "ocioloke teorije i#"ejo !e$elj pravi)e do ka%novanja v drubeni /unk)iji prava na plo& in ka%en kega prava po ebej. Pravni !e$elj ka%ni vidijo v pravi)i in po!rebi drube' da e %avaruje pred kri$inali!e!o in uporabi %a !o var !vo pri ilna red !va' $ed nji$i %la !i !udi ka%en. 9poraba ka%en ki& ank)ij je upravi"ena in po!rebna %aradi var !va drube in po$eni poleg pravi)e !udi po ebno dolno ! drave' ki je dolna krbe!i %a pravno varno ! dravljanov !er var !vo !e$eljni& pravni& dobrin. ,. Namen in 'omen )a*novanja Vpra#anja na$ena ka%novanja je pove%ano % vpra#anji )iljev' ki ji& ku#a!a po a$i"na druba in njen pravni red do e"i % uporabo ka%ni. 13 #bsolutne teorije vidijo v ka%ni red !vo' ka!eri$ !i !i' ki i$a pravi)o ka%nova!i 2drava3' vra"a !oril)u %lo' ki ga je !a !oril k.d.' % %lo$. 1a%en je oblika $a#"evanja nad !oril)e$ k.d.' %a !oril)a pa po$eni pokoro' ki jo $ora pre !a!i %a!o' ker je !oril dejanje' ki je prepovedano. 1a%en je opravi"ena ko! povra"ilo 2re!ribu)ija3 %a %lo. Na$en ka%ni je pravi"no povra"ilo %a pov%ro"eno %lo na eni !rani in obve%no ! pokori!i e %anj na drugi !rani. To dvoje po$eni ab olu!ni )ilj. Ab olu!ne !eorije i%&ajajo i% predpo !avke o "loveku ko! vobodne$ bi!ju' ki e vobodno odlo"i
77
IZPISKI
%a k.d.' in povra"ilo je %a!o logi"na po ledi)a %a !ak#no odlo"i!ev. Ra%log %a uporabo ka%ni je v !orjene$ k.d. * punitur (uia peccatu$ est. Ab olu!ne !eorije re"a$o pri pred !avniki& $e!a/i%i"ni& o%. ideali !i"ni& !eorij o pravne$ !e$elju ka%ni. ,3 Relativne teorije !e$eljijo na prepri"anju' da $ora ka%en lui!i kak#ne$u po ebne$u na$enu in e ne $ore %adovolji!i !e$' da !a pravi"no povra"ilo in pokora %a pov%ro"eno %lo edini na$en ka%ni. 1a%en je red !vo' ka!eri$ je !reba in je $ono do e"i kori !ne drubene )ilje * prepre"evanje kri$inali!e!e. Eilj' ki ga ku#a ka%en do e"i' in na$en' ki $u lui' je var !vo drube pred kri$inali!e!o. . ka%nijo ku#a druba do e"i' da bi ljudje v pri&odnje ne i%vr#evali k.d. * punitur ne peccetur. 2eorije generalne prevencije o)enjujejo ka%en ko! red !vo' ki deluje %a !ra#ujo"e na $one !oril)e k.d. in ji& !e$ odvra"a od !ega' da bi $orda !orili k.d. 1a%en' predpi ana %a po a$i"no k.d.' naj bi delovala ko! p i&olo#ka pri ila na !i !e' ki bi la&ko v pri&odno !i !orili k.d. 2eorije specialne prevencije * na$en ka%ni je prepre"i!i !oril)u k.d.' da bi %nova !oril k.d. To je $ono do e"i % %a !ra#evanje$' !ako da !orile) %aradi !ra&u pred ka%nijo ne !ori ponovnega k.d. ;olj pogo !a !ali#"a e %av%e$ajo %a !o' da bi !oril)a ka%nijo prev%gojili ali pobolj#ali' da %a!o ne bi ve" ponavljal k.d. <3 +eane teorije %druujejo neka!era !ali#"a ab olu!ni& in neka!era !ali#"a rela!ivni& !eorij o na$enu ka%ni. I%&odi#"e %a $e#ane !eorije je' da je ka%en upravi"ena' ker po$eni $oralno*e!i"no nega!ivno odbo o !oril)u in pravi"no povra"ilo %la % %lo$' in ker je !reba % njo do e"i prepre"evanje k.d. v pri&odnje * punitur (uia peccatu$ est et ne peccetur. C3 Te$eljni na$en ka%ni !a !udi njen: generalno preventivni na$en * kae e v !e$' da je ka%en #e vedno $ernik %a ra%voj drubene $orale' da je $erilo o dovoljene$ in prepovedane$ !er da po$eni %a ljudi gronjo' ki e ure ni"i %oper nji&' "e !orijo k.d. V !e$ po$enu i$a ka%en %a !ra#evalni u"inek in naj v%gojno vpliva na ljudi' da ne bi i%vr#evali k.d. specialno preventivni na$en * i%rek in i%vr#i!ev ka%ni vpliva!a na !oril)a k.d.' da v pri&odnje ne bi ponavljal k.d. 1a neje o poj$ovali pe)ialno preven)ijo ko! po ebno /unk)ijo ka%ni #ir#e: pe)ialna preven)ija deluje la&ko na !oril)a ko! nega!ivna i%ku#nja' po$eni pa !udi $ono !' da e !orile) $ed i%vr#evanje$ ka%ni pobolj#a in %a!o ne !ori ve" k.d. .pe)ialna preven)ija ko! po ebna /unk)ija ka%en ki& ank)ij ni ni!i po!rebna ni!i kori !na v v ake$ po a$i"ne$ pri$eru' in i)er !akra!' kadar gre %a !oril)e' pri ka!eri& je verje!no !' da bi ponovili k.d.' %elo $aj&na. G3 -ovrailnost ka%ni e kae v $oralni ob odbi !oril"evega vedenja' ki e $u ka%nijo i%reka drubena graja in !e$ pov%ro"a %lo. 1a%en je !reba od$eri!i v ora%$erju !eo k.d.' vendar pa vi#ina ka%ni ne $e prei!i !opnje in ob ega krivde. II. .I.TE6 1A(NI V VE0JAVNE6 1A(EN.1E6 PRAV9 1. S'lo(ne *na,ilno%ti .odobni ka%en kopravni i !e$i po%najo ve" vr ! ka%ni. 1a%ni ra%likuje$o glede na !o' ka!era vredno!a je % nji$i pri%ade!a. 213 Glavne in stranske kazni: glavne ka%ni e i%rekajo a$o !ojno * ka%en %apora e vedno i%reka a$o !ojno' %a!o je la&ko le glavna ka%en7
78
IZPISKI
!ran ke ka%ni e i%rekajo poleg glavne ka%ni * ka%ni prepovedi vonje $o!ornega vo%ila in i%gona !uj)a i% drave e $e!a vedno i%re"i ko! !ran ka ka%en ob ka%ni %apora. 2,3 2rajne in asovno o$ejene kazni : !rajne ka%ni o do $r!ne ka%ni odv%e$a pro !o !i' loven ki 1( ji& ne po%na7 "a ovno o$ejene ka%ni o predpi ane in e i%rekajo %a o$ejeno "a ovno obdobje. Te ka%ni o dolo"ene v ra%ponu * %akon predvideva nji&ove plo#ne $eje: o plo#na podnja $eja 2$ini$u$3 in plo#na %gornja $eja 2$ak i$u$3' o po ebni $ini$u$ ali po ebni $ak i$u$ pri po a$e%ni& k.d. 2<3 #lternativno doloene in ku$ulativno doloene kazni : ka%ni o pri po a$e%ne$ k.d. dolo"ene alternativno' "e je $ona i%bira $ed , ka%ni$a. 1a%ni o pogo !o dolo"ene al!erna!ivno' !ako da la&ko odi#"e i%bira $ed eno in drugo ka%nijo. Po 1( e $e %a naj&uj#a naklepna k.d. al!erna!ivno i%re"i ka%en <? le! %apora. ka%ni o dolo"ene ku$ulativno' "e e obe ka%ni i%reka!a &kra!i. e je %a kak#no k.d. predpi ani& ve" ka%ni' e $e le ena i%$ed nji& i%re"i ko! glavna ka%en. 1a%en $ora bi!i o ebna * pri%ade!i $e le !oril)a k.d.' ne pa !udi njegovega okolja 2druine3. 1a%en $ora bi!i &u$ana * ne $e bi!i po voji !e$eljni v ebini !aka' da pov%ro"a !rpljenje' ali da po$eni $u"enje ob ojen)a. 1a%en ko! oblika drubene graje $ora bi!i v ora%$erju !opnjo in obliko !oril"eve krivde. 1a%en $ora bi!i ora%$erna !ei !orjenega k.d. 1a%en $ora bi!i popravljiva * !ak#na' da je $ono odpravi!i njen u"inek in njene po ledi)e' "e e i%kae' da je bila i%re"ena neupravi"eno. Te %a&!eve ne i%polnjuje $r!na ka%en' ki je nepopravljiva. (a&!eva' da je ka%en popravljiva' je po$e$bna %aradi $ono !i odni& %$o!. Na#e po%i!ivno ka%en ko pravo po%na C vr !e ka%ni: 213 %apor' 2,3 denarna ka%en' 2<3 prepoved vonje $o!ornega vo%ila' 2C3 i%gon !uj)a i% drave. Na"elo$a e $e i%re"i le !i !a ka%en' ki je %a po a$e%no k.d. predpi ana ko! glavna ka%en. 1a%ni %a po a$e%na k.d. o predpi ane v $eja& %akon ki& okvirov po a$e%ne vr !e ka%ni !ako' da !a dolo"ena podnja in gornja $eja plo#ni$ ali po ebni$ $ini$u$o$ ali $ak i$u$o$. I%je$a od na"ela' da e $e i%re"i %a po a$e%no k.d. le ka%en' ki je %anj predpi ana' velja %a denarno ka%en. To $e odi#"e i%re"i ko! !ran ko ka%en !udi !edaj' kadar ni i%re)no predpi ana ali kadar je predpi ana al!erna!ivno % %aporo$' "e gre %a k.d.' !orjeno i% kori !oljubno !i' odi#"e pa i%re"e ko! glavno ka%en %apor. ,. Namen )a*ni Po dolo"bi L C1M213 od$eri odi#"e ka%en v $eja&' ki o % %akono$ predpi ane %a !o dejanje' glede na: teo !orjenega k.d.' in storilevo krivdo. 1( po !avlja %a&!evo po ora%$erno !i $ed !eo kr#i!ve in krivde na eni !rani !er ank)ijo na drugi !rani.
79
IZPISKI
8koli#"ine' ki vplivajo na !o' da bo ka%en vi#ja ali nija v okviru ka%ni' dolo"ene na podlagi na"ela ora%$erno !i' o !i !e' ki upo#!evajo specialnopreventivni na$en kazni. 1a%en naj: 213 po$eni povrailo %a !orjeno dejanje' 2,3 vpliva na druge& da ne bi delali k'd' ' 6<7 preprei storilcu izvritev novega k'd' 8b ojeni la&ko $ed i%vr#evanje$ po a$e%ne ka%ni 2ki !o po voji naravi dopu#"a3 prej$e ponujene progra$e re o)iali%a)ije. III. VR.TE 1A(NI IN P8+8JI (A NJI48V8 I(RE1ANJE 1. Pro$lem %mrtne )a*ni .loven ki pravni i !e$ $r!ne ka%ni ne po%na. .$r!na ka%en po ega v najpo$e$bnej#o "lovekovo dobrino * v njegovo ivljenje * in po$eni naj&uj#o ka%en. Ra%voj ka%en kega prava je po !opno o$ejeval njeno uporabo. 1o! ukrep' ki je pravilo$a predpi an %a i%je$ne pri$ere' je bila $r!na ka%en pogo !eje predpi ana in pogo !eje i%re"ena v kri%ni& i!ua)ija&. (agovorniki $r!ne ka%ni $enijo' da i$a druba pravi)o brani!i e pred po a$e%niko$' ki je kr#il najpo$e$bnej#e drubene in pravne dobrine' in da je $r!na ka%en %adnje red !vo !ak#ne obra$be. +eneralno preven!ivni po$en $r!ne ka%ni ko! gronje $oni$ !oril)e$ je velikega po$ena. Pri$eri odni& %$o!' v ka!eri& je bila $r!na ka%en i%re"ena in i%vr#ena' o bili ora%$erno redki' %a!o nepopravljivo ! $r!ne ka%ni ne $ore ra%log %a njeno odpravo. .$r!na ka%en je pravi"na' ker po$eni u"inkovi!o var !vo pred najbolj nevarni$i k.d. in najbolj nevarni$i !oril)i. 6enijo !udi' da je $r!na ka%en najvi#ji i%ra% &u$ano !i dolo"ene drave' aj v%po !avlja pravi"no ! v drubi' daje %ado#"enje r!va$ in nji&ovi$ voj)e$ !er krbi %a ravno!eje $ed %lo"ino$ in ka%nijo. Na pro!niki $r!ne ka%ni e i$enujejo aboli)ioni !i' ker i pri%adevajo %a njeno odpravo. 6enijo' da ni&"e * ni!i drava * ni$a pravi)e v%e!i druge$u ivljenje in da je %aradi !ega !e$eljnega na"ela $r!na ka%en nedopu !na. Neupravi"ena je !udi %a!o' ker je nepopravljiva in njenega u"inka ni $ono odpravi!i' "e!udi e ka neje pokae' da bi !o bilo upravi"eno. Nadalje $enijo' da je nepravi"na' kaj!i drava pravni$ redo$ ne $ore %ago!ovi!i ab olu!ne pravi"no !i' aj lui predv e$ o&rani!vi ob !oje"i& drubeni& odno ov' ki o po de/ini)iji nepravi"ni. .$r!na ka%en je v bi !vu neu"inkovi!a' ker je njen u"inek na plo&' %la !i generalno-preven!ivni' %ane$arljiv ali ga plo& ni. Je ne&u$ana !er je v na pro!ju % do eeno !opnjo "love#ke )ivili%a)ije in kul!ure v dana#nje$ "a u. 8(N e %av%e$a %a odpravo $r!ne ka%ni !er e pri !e$ kli)uje na .plo#no deklara)ijo o "lovekovi& pravi)a& !er na Pak! o dravljan ki& in poli!i"ni& pravi)a&' ki oba ra%gla#a!a "lovekovo ivljenje %a nedo!akljivo. 8(N e %av%e$a %a !o' da drave' ki #e vedno i%vajajo $r!no ka%en' %ago!ovijo v e $one oblike pro)e nega var !va' kadar e i%re"e $r!na ka%en. Evrop ka konven)ija o var !vu "lovekovi& pravi) in !e$eljni& vobo#"in .ve!a Evrope v voje$ prvo!ne$ be edilu ni prepovedala $r!ne ka%ni' VI. pro!okol k !ej konven)iji' ki %adeva odpravo $r!ne ka%ni' pa prepoveduje !o ka%en. Ta pro!okol dovoljuje predpi ovanje $r!ne ka%ni le %a dejanja' !orjena $ed vojno ali ob nepo redni vojni nevarno !i. Ve"ina ka%en kopravni& i !e$ov drav (a&odne Evrope je odpravila $r!no ka%en ko! naj&uj#o v )elo!i ali v aj v $irne$ "a u. Edina evrop ka drava' ki je "lani)a .ve!a Evrope in je %adrala $r!no ka%en !er jo !udi i%reka in i%vr#uje' je Tur"ija.
80
IZPISKI
Neka!eri ka%en kopravni i !e$i' v ka!eri& o odpravili $r!no ka%en' o prejeli ka%en do $r!nega %apora ko! nado$e !ilo %a $r!no ka%en. Ne$ogo"e je e$piri"no preveri!i' ali i$a $orda ve"ji pe)ialnopreven!ivni u"inek ko! dolgo!rajna %aporna ka%en. 8"i!ajo ji !udi' da njeno nedolo"no !rajanje o%. i%vr#evanje kr#i "lovekovo o ebno do !ojan !vo. Prepoved i%rekanja $r!ne ka%ni v .loveniji je prvi dolo"il a$and$a k u !avi i% le!a 1>IC' ki je bil preje! ep!e$ba 1>H>. .edaj dolo"a nedo!akljivo ! "lovekovega ivljenja in prepoved $r!ne ka%ni L 1I u !ave R.. ,. Ka*en *a'ora odi $ed pro !o !ne ka%ni. V %ve%i % oblika$i ka%ni odv%e$a pro !o !i velja o$eni!i kratkotrajne kazni zapora . To o ka%ni' ka!eri& dolina e ponavadi dolo"a @ $e e)i. Dopu !no je uporabi!i ka%en odv%e$a pro !o !i le ko! skrajne sredstvo. 9"inkovi!o ! ka%ni odv%e$a pro !o !i je pogo !o $aj&na. .odobni po ku i o$ejevanja ka%ni odv%e$a pro !o !i gredo v , $ere&: #!evilni ka%en kopravni i !e$i po%najo ra%li"ne oblike i%vr#i!ve * n.pr. ob ojene) ni ve" ,C ur na dan v %aporu' !e$ve" preivi !a$ le kone) !edna ali je !a$ le pono"i7 od 1>H?. le! dalje je %elo iva u $eri!ev %a uvajanje al!erna!ivni& ank)ij * al!erna!ivne ank)ije o ank)ije' ki ji& po%i!ivno pravo predvideva na$e !o ka%ni odv%e$a pro !o !i in i$ajo druga"no naravo. +re %a pre$oenj ke ka%ni ali %a odv%e$ dolo"ene pravi)e. Najpo$e$bnej#o novo ! po$eni izvritev del v korist lokalne skupnosti' ki o jo ko! ank)ijo prvi uvedli v Veliki ;ri!aniji v 1>I?. le!i&. (apor je vedno glavna ka%en in e $e i%re"i le' "e je predpi an % %akono$. 0a&ko e i%re"e ko! nado$e !ilo %a nepla"ano in nei%!erljivo denarno ka%en. Najnija $era 2 plo#ni $ini$u$3 je 1G dni. Najvi#ja $era 2 plo#ni $ak i$u$3 je 1G le!. (akonik dopu#"a' da e $e pri naj&uj#i& naklepni& k.d. al!erna!ivno predpi a!i ka%en %apora <? le!. Ta vi#ina po$eni i%je$en po ebni $ak i$u$ ka%ni %apora. .odi#"e la&ko i%re"e le !o vi#ino ka%ni %apora' ne $ore pa i%reka!i ka%ni $ed 1G in <? le!. 1a%en %apora do , le! e la&ko predpi#e bre% dolo"i!ve naj$anj#e $ere !e ka%ni' kar i$a po$en %a o$ili!ev ka%ni' aj la&ko odi#"e v pri$eru' "e naj$anj#a $era ka%ni %apora ni dolo"ena' na$e !o !e ka%ni i%re"e denarno ka%en. (apor e la&ko i%reka na )ela le!a in )ele $e e)e' do #e !i& $e e)ev pa !udi na )ele dni. <. !enarna )a*en odi $ed pre$oenj ke ka%ni. Ne pri%adane v e& ljudi enako * %a !i !ega' "igar pre$oenj ki poloaj je lab' po$eni denarna ka%en $nogo &uj#e bre$e ko! %a !i !ega' ki je pre$oen. Denarna ka%en !udi ni o ebna' ker ne pri%adane le ob ojen)a' !e$ve" !udi druge "lane njegove oje druine' ki pridejo %aradi pla"ila denarne ka%ni v lab#i $a!erialni poloaj. 8"i!ku' da denarna ka%en ne pri%adane v e& ljudi enako' e je $ono i%ogni!i !e$' da e pri njeni od$eri upo#!eva pre$oenj ko !anje ob ojen)a in e ka%en od$eri v kladu % nji$. Po%na$o !udi !ak#en i !e$ denarni& ka%ni' kjer e vi#ina denarne ka%ni i%ra"una v ora%$erju % ob ojen"evi$i do&odki. Dane po !aja denarna ka%en ena najpo$e$bnej#i& in najpogo !eje uporabljani& ka%ni. Po%najo jo v i odobni ka%en ki %akoni' $ed drugi$ !udi %a!o' ker je denarna ka%en eno najbolj#i& nado$e !il %a kra!ko!rajne pro !o !ne ka%ni. Po%i!ivno ka%en ko pravo predpi uje denarno ka%en na , na"ina:
81
IZPISKI
predpisovanje v razponu 2 !arej#i na"in3 * od najnije do najvi#je $eje' %akon dolo"i plo#no podnjo in gornjo $ejo !e ka%ni' odi#"e pa jo i%reka v !e$ okviru' upo#!evajo" %la !i pre$oenj ko !anje !oril)a7 predpisovanje v dnevnih zneskih 2novej#i na"in3 * odpravlja po$anjkljivo !' da denarna ka%en ne pri%adane v e& !oril)ev enako. 1( dolo"a denarno ka%en v L <H. Denarna ka%en je la&ko glavna ali !ran ka ka%en. 1o! glavna e $e i%re"i le' kadar je predpi ana %a po a$e%no k.d. 1o! !ran ka e la&ko i%re"e le %a k.d.' !orjena i% kori !oljubno !i' !udi "e ni predpi ana % %akono$' ali kadar je % %akono$ predpi ano' da bo !orile) ka%novan % %aporo$ ali denarno ka%nijo' odi#"e pa i%re"e ko! glavno ka%en %apor. 1( preje$a dolo"anje denarne ka%ni v dnevni& %ne ki&. .odi#"e opravi pri dolo"anju denarne ka%ni , opera)iji: 213 najprej dolo"i tevilo dnevnih zneskov * #!evilo dnevni& %ne kov po$eni $erilo %a dolo"i!ev vi#ine ka%ni !er e dolo"i glede na ora%$erje $ed !eo k.d. in !opnjo krivde. To $erilo je enako %a v e !oril)e' %akonik pa dolo"a najnije 2G3 in najvi#je #!evilo 2<@?3 dnevni& %ne kov' %a k.d.' !orjena i% kori !oljubno !i' pa najve" 1AG??. 2,3 na!o i%ra"una viino dnevnega zneska * !a je odvi na od !oril"evega pre$oenj kega !anja v )elo!i. .odi#"e pri !e$ upo#!eva: !oril"evo pla"o v %adnji& < $e e)i&' njegove druge do&odke' njegove druin ke obve%no !i. .odi#"e je dolno pri ugo!avljanju !e& poda!kov uporabi!i poda!ke' ki v "a u i%reka denarne ka%ni ni o !arej#i od @ $e e)ev. 8koli#"ine' ki o po$e$bne %a dolo"i!ev vi#ine dnevnega %ne ka' je odi#"e dolno ugo!ovi!i !ako' da %bere poda!ke o nji&. (akonik dovoljuje' da odi#"e i%je$o$a !e okoli#"ine o)eni. (a pri$ere' ko odi#"e dnevnega %ne ka ne $ore ugo!ovi!i' dolo"a %akonik #e 1 najnijo in najvi#jo $ono vredno ! !ega %ne ka 2$ini$u$ povpre"ne "i !e 60 1 pla"e' $ak i$u$ povpre"ne "i !e pla"e3. 3 .odi#"e $ora v odbi dolo"i!i rok %a pla"ilo denarne ka%ni * naj$anj 1G dni' najve" < $e e)e. V opravi"eni& pri$eri& la&ko odi#"e dolo"i' da e denarna ka%en odpla"uje v obroki&' vendar ne dalj ko! %a , le!i. e ob ojene) v roku' ki je dolo"en' denarne ka%ni ne pla"a' e %ne ek i%!erja pri ilno. e o !ane i%vr#ba neu pe#na' %a$enja odi#"e denarno ka%en % %aporo$ !ako' da %a v aka %a"e!a , dnevna %ne ka dolo"i ka%en %apora. (apor ni$a narave ka%ni %apora. 0a&ko !raja $anj ko! 1G dni' %a ob ojen)a ne na !anejo pravne po ledi)e in ne veljajo dolo"be o pogojne$ odpu !u. Ne $ore bi!i dalj#i ko! ka%en %apora' predpi ana %a k.d.' %a ka!ero je odi#"e i%reklo denarno ka%en' ki je ni bilo $ono i%!erja!i' in ne $e bi!i dalj#i od @ $e e)ev. Denarna ka%en' ki pre ega <@? %ne kov' %a!o la&ko o !ane nei%!erjana. e ob ojene) pla"a del denarne ka%ni' e $u preo !anek ora%$erno pre$eni v %apor. e $ed pre !ajanje$ %aporne ka%ni pla"a #e !a o !anek' e i%vr#evanje %apora u !avi. Po ob ojen"evi $r!i e denarna ka%en ne i%vr#i. C. Pre'oved vo#nje motorne a vo*ila
82
IZPISKI
je !ran ka ka%en' ki jo $e odi#"e i%re"i !oril)u k.d. %oper varno ! javnega pro$e!a' "e $u je i%reklo ka%en 2%apora ali denarno ka%en3 ali pogojno ob odbo. I%rek !e ka%ni je /akul!a!iven. To ka%en je $ono i%re"i le !oril)u' ki je !oril k.d. %oper varno ! javnega pro$e!a. .!orile) je i)er pov e$ po oben odelova!i v pro$e!u ko! vo%nik $o!ornega vo%ila' vendar generalno- in pe)ialnopreven!ivni ra%logi %a&!evajo' da e $u i%re"e poleg glavne !udi !a !ran ka ka%en. Ra%lika $ed njo in varno !ni$ ukrepo$ odv%e$a vo%ni#kega dovoljenja je' da gre !ukaj %a !oril)a' ki je po oben %a vonjo' pri varno !ne$ ukrepu pa !oril)a' pri ka!ere$ odi#"e po%na' da bi njegova nadaljnja udeleba v javne$ pro$e!u ko! vo%nika $o!ornega vo%ila po$enila nevarno ! %a javni pro$e! %aradi njegove ne po obno !i %a varno upravljanje % $o!orni$i vo%ili. 1a%en prepovedi vonje $o!ornega vo%ila !raja naj$anj < $e e)e in najve" 1 le!o' ra"unajo" od dneva pravno$o"no !i odbe. a ' ki ga je !orile) $orebi!i prebil v %aporu ali v %drav !vene$ %avodu %a %dravljenje in var !vo' e ne v#!eva v "a !rajanja !e ka%ni. Prepoved vonje e nana#a na $o!orno vo%ilo dolo"ene vr !e ali ka!egorije. 6o!orno vo%ilo po$eni v ako pro$e!no red !vo na $o!orni pogon v kopne$' vodne$ ali %ra"ne$ pro$e!u. Prepoved vonje e nana#a !ako na po a$e%no vr !o vo%ila v #ir#e$ $i lu 2npr. vo%ilo v kopne$ pro$e!u3' na vr !o vo%ila v #ir#e$ $i lu 2npr. o ebni av!o$obil3 ko! !udi na po a$e%ne ka!egorije vo%il. 1a%en prepovedi vonje $o!ornega vo%ila je pod enaki$i pogoji ko! o ebi' ki i$a do$a"e vo%ni#ko dovoljenje' $ono i%re"i !udi o ebi' ki i$a !uje vo%ni#ko dovoljenje. V !e$ pri$eru ob ega !a ka%en prepoved uporabe !ega dovoljenja v Republiki .loveniji. G. I* on t"j&a i* dr#ave je druga !ran ka ka%en. V ebin ko po$eni' da $ora !uje)' ki e $u i%re"e' dravo %apu !i!i' e v "a u njenega !rajanja vanjo ne $e vrni!i in e v njej ne $e na !ani!i. To ka%en je $ono i%re"i le !uj)u. .odi#"e jo $e i%re"i' "e je ko! glavno ka%en i%reklo ka%en %apora' denarno ka%en ali pogojno ob odbo. I%rek !e !ran ke ka%ni je /akul!a!iven. Trajanje ka%ni je "a ovno o$ejeno od naj$anj 1 le!a do najve" 1? le!. a !rajanja e #!eje od dneva pravno$o"no !i odbe. Pri !e$ e "a ' prebi! v %aporu' ne v#!eva v "a !rajanja !e ka%ni.
Tre!je poglavje: O!MERA KAZNI

I. P8JE6 8D6ERE 1A(NI V 81VIR9 INDIVID9A0I(AEIJE 1A(EN.1I4 .AN1EIJ Individuali aci!a je prilagodi!ev ka%en ke ank)ije !ei k.d. in o ebno !i !oril)a. ( zakonsko individualizacijo $i li$o na vr !e ka%ni' ki ji& je %a po a$e%na k.d. predpi ala ka%en ka %akonodaja' in na %akon ke okvire po a$e%ni& vr ! ka%ni' ki o %anje predpi ani. Pri predpi ovanju ka%ni %a po a$e%na k.d. upo#!eva 1( !ipi"ne in najpogo !ej#e pri$ere k.d.' ki o la&ko !orjena v &uj#i ali $ilej#i obliki. (akonik daje $ono !i %a upo#!evanje %na"ilno !i po a$e%nega pri$era v odni prak i % ob!eevalni$i in olaj#evalni$i okoli#"ina$i' ki ji& obravnava ko! splona pravila za od$ero kazni. 1( %ago!avlja po ebne $ono !i %a obravnavanje pri$erov' ki glede na !eo' kakr#no ji$ je pripi al %akon' $o"no od !opajo od povpre"ja. +re la&ko %a k.d.' ki o
83
IZPISKI
i%je$no la&ka' ali %a pri$ere' kjer po ebne okoli#"ine na !rani !oril)a %a&!evajo po ebno obravnavanje * posebna pravila za od$ero kazni: pravila o o$ilitvi ka%ni' pravila o odpustitvi ka%ni' pravila o povratku' pravila o od$eri ka%ni za dejanja v steku. .odi#"e je dolno v v ake$ konkre!ne$ pri$eru' ki ga obravnava' o)eni!i !eo konkre!nega k.d.' !opnjo !oril"eve krivde in njegovo o ebno !. "odna individualizacija po$eni' da odi#"e $ed $oni$i ank)ija$i i%bere !i !o' o ka!eri $eni' da bo najpri$ernej#a' na!o pa dolo"i njeno vi#ino' upo#!evajo" pri !e$ v e okoli#"ine po a$e%nega konkre!nega pri$era in v e $ono !i' ki $u ji& %a njegovo re#i!ev daje na voljo %akonik. .odi#"e je dolno v obra%loi!vi odbe poveda!i' ka!ere okoli#"ine je upo#!evalo pri od$eri ka%ni. Dolno je obra%loi!i' ka!eri ra%logi o bili %anj odlo"ilni' da je od$erilo vi#jo ali nijo ka%en od predpi ane' ali pa je ka%en odpu !ilo. II. .P08=NA PRAVI0A (A 8D6ER8 1A(NI 280AJ=EVA0NE IN 8;TE:EVA0NE 8180I=INE3 1. Pojem olaj(evalni- in o$te#evalni- o)oli(,in 1o odi#"e i%bere vr !o ka%ni' ki jo bo i%reklo' $ora dolo"i!i !udi njeno vi#ino. To !ori % uporabo plo#ni& pravil %a od$ero ka%ni. Vi#ino ka%ni dolo"i odi#"e ob upo#!evanju !ee dejanja in !opnje !oril"eve krivde. To je prvi in najvi#ji okvir ka%ni. Na!o pa odi#"e upo#!eva !i !e okoli#"ine' ki vplivajo na !o' da bo ka%en v !e$ okviru $anj#a ali ve"ja * olajevalne in obteevalne okoliine. (akonodajno!e&ni"no je $ono !e okoli#"ine dolo"i!i: pri$ero$a 2ek e$pli/ika!ivno3 * nji&ov e%na$ odi#"a ne o$ejuje' %a!o la&ko poleg i%re)no navedeni& okoli#"in uporabi !udi druge' ki ji& je ugo!ovilo % uporabo $eril' ki ji& dolo"a in !i!u! analogia intra lege$. Nena#!e!a okoli#"ina $ora bi!i po naravi in in!en%i!e!i podobna ka!eri i%$ed okoli#"in' navedeni& v %akoniku. taksativno * v %akonu o i%"rpno na#!e!e v e okoli#"ine in odi#"e ne $ore upo#!eva!i nobeni& drugi&. 8koli#"ine' ki ji& dolo"a %akonik ko! olaj#evalne ali ob!eevalne' o la&ko objek!ivne ali ubjek!ivne glede na !o' ali e nana#ajo na k.d. in njegove objek!ivne %na"ilno !i' ali na !oril"evo krivdo in njegovo o ebno !. 8koli#"ine o dolo"ene ko! /akul!a!ivne * odi#"u je prepu#"ena pre oja o !e$' kdaj ji& bodo upo#!evala pri i%biri in od$eri ka%ni. Pri k.d.' pri ka!eri& je po a$e%na okoli#"ina konstitutivni ele$ent k.d. 25 %akon ki %nak3' je odi#"e ne $e upo#!eva!i ko! ob!eevalno 2ali olaj#evalno3 okoli#"ino. .odna prak a je %av%ela !ali#"e' ki ga podpira !udi !eorija' da je upo#!evanje kak#ne okoli#"ine !udi ko! ob!eevalne dopu !no le' "e !o opravi"uje in!en%ivno ! !e okoli#"ine. ,. Vr%te o$te#evalni- in olaj(evalni- o)oli(,in Veljavno ka%en ko pravo opredeljuje olaj#evalne in ob!eevalne okoli#"ine pri$ero$a ko! okoli#"ine' ki vplivajo na !o' ali naj bo ka%en $anj#a ali ve"ja. Nji&ova uporaba je vedno *akultativna' !ako da je odi#"u dana $ono ! pre oje' ali bo dolo"eno okoli#"ino #!elo %a olaj#evalno ali ob!eevalno in jo ko! !ak#no upo#!evalo pri od$eri ka%ni. 213 "topnja kazenske odgovornosti je prva i%$ed okoli#"in' ki la&ko vplivajo na od$ero ka%ni' opredeljene ora%$erno !ei dejanja in !opnji !oril"eve krivde.
84
IZPISKI
2,3 Nagibi storilca o p i&i"na gibala' ki o vodila !oril)a pri !ori!vi k.d. Pravilo$a !i p i&i"ni pro)e i ni o vklju"eni v !oril"ev naklep' po voji v ebini o la&ko %avrni ali po%i!ivni. 2<3 "topnja ogroanja ali kritve zavarovane dobrine e nana#a na !eo po ledi)e k.d. in je objek!ivne narave. 2C3 Okoliine& v katerih je bilo k'd' storjeno * !e okoli#"ine o la&ko: objek!ivne narave * kraj' "a in na"in !ori!ve k.d.' kadar !i ele$en!i ni o %akon ki %naki k.d. ubjek!ivne narave * okoli#"ine na !rani !oril)a' ki e ne upo#!evajo pri ugo!avljanju ka%en ke odgovorno !i' npr. odno $ed !oril)e$ in o#kodovan)e$' i%%vano !' $lado !na nepre$i#ljeno !. .odi#"a bolj upo#!evajo objek!ivne. 2G3 -rejnje ivljenje storilca' v okviru ka!erega odi#"e pre oja' ali !orile) do !ori!ve k.d.ni kr#il pravni& predpi ov' ali je i%polnjeval voje plo#ne "love#ke in drubene dolno !i !er kako ji& je i%polnjeval. 2@3 Osebne in pre$oenjske raz$ere storilca o okoli#"ine' po$o"jo ka!eri& odi#"e upo#!eva njegovo plo#no ivljenj ko i!ua)ijo: g$o!ne' druin ke' %drav !vene' v%gojne in druge okoli#"ine' ki u!egnejo vpliva!i na od$ero ka%ni. 2I3 Obnaanje storilca po storjene$ k'd' je po$e$bna okoli#"ina pri od$eri ka%ni in je ubjek!ivne narave. Ta okoli#"ina pri od$eri ka%ni ne ra%kriva le !oril"evega odno a do !orjenega k.d.' !e$ve" i$a po$en !udi %a napoved njegovega vedenja v pri&odnje !er je v !e$ $i lu po$e$ben ele$en! individuali%a)ije. V %ve%i !o olaj#evalno okoli#"ino je !udi vpra#anje !oril"evega pri%nanja. Pravilo$a je pri%nanje olaj#evalna okoli#"ina !akra!' kadar je i$elo dolo"en po$en %a po!ek ka%en kega po !opka. Teorija ka%en kega prava po ebej opredeljuje i!ua)ijo' ko je !orile) % ak!ivni$ delovanje$ po !ori!vi k.d. po ku#al odvrni!i po ledi)o k.d. ali jo ku#al v aj olaj#a!i * gre %a !.i. dejansko kesanje. 2H3 -oravnava kode& povzroenae s k'd' * odobno ka%en ko pravo pripi uje poravnavi #kode velik po$en. Poravnava $ed !oril)e$ in o#kodovan)e$ je od redine 1>@?. le! dalje ena najbolj u pe#ni& novo !i na podro"ju ka%en kega prava. Pred !avlja obliko odvra"anja ka%en kega po !opka' v neka!eri& i !e$i& !udi al!erna!ivno ank)ijo. Dravni !oile) $e odloi!i ka%en ki pregon %a k.d.' %a ka!ero je predpi ana denarna ka%en ali ka%en %apora do 1 le!a' "e e je o u$ljene) pripravljen ravna!i po navodili& dravnega !oil)a in i%polni!i dolo"ene naloge' $ed ka!eri$i je na prve$ $e !u odprava ali poravnava #kode. e o u$ljene) v roku' ki ne $e bi!i dalj#i od @ $e e)ev' i%polni nalogo' dravni !oile) ovadbo %avre. Dravni !oile) i$a !udi pravi)o' da ka%en kega po !opka ne %a"ne o%. od !opi od pregona' "e je o u$ljene) %aradi dejan kega ke anja prepre"il #kodljive po ledi)e ali poravnal #kodo in dravni !oile) glede na konkre!ne okoli#"ine pri$era o)eni' da ka%en ka ank)ija ne bi bila upravi"ena. 2>3 Druge okoliine& ki se nanaajo na storilevo osebnost * v okviru !e kupine okoli#"in la&ko odi#"e upo#!eva !udi v e druge okoli#"ine' ki ji& ugo!ovi pri !oril)u in o po$e$bne %a od$ero ka%ni' a ji& i)er ne bi $oglo upo#!eva!i. III. P8VRATE1 1. Pojem 'ovrat)a
85
IZPISKI
8 povra!ku govori$o' ko odi#"e odi !oril)u' ki je bil e ob ojen %aradi k.d. Povra!ek po$eni' da je !orile) k.d. pred edanji$ ka%en ki$ po !opko$ e !oril kak#no k.d. in bil %aradi njega ob ojen. 1ri$inolo#ke ra%i kave ugo!avljajo' da e !avljajo povra!niki po ebno kupino ljudi' ki i$a voj ivljenj ki !il' voje o ebno !ne %na"ilno !i in voj na"in vedenja !er reagiranja. 1a%ni in re o)iali%a)ij ki progra$i o %a !e ljudi $anj u pe#ni ali neu pe#ni. Pravilo$a e povra!niku ni o po obni prilagodi!i okoli#"ina$' $ono !i$ in %a&!eva$ ivljenja na pro !o !i !ako' da ne bi ponavljali k.d. Po ebno po%orno ! po ve"ajo kri$inalnopoli!i"na !ali#"a preven!ivne$u delovanju pri prepre"evanju povra!ni#!va' kjer gre %a !ak#no delovanje pri $ladole!ni& ali $laj#i& !oril)i& k.d.' pri ka!eri& je $ono pri"akova!i' da ji& la&ko odvrne$o od povra!ni#!va. 6ed i%vr#evanje$ ka%en ki& ank)ij o po!rebni %a povra!nike po ebni prev%gojni progra$i. Pove"ana !opnja pri ile ne da %aeleni& u"inkov. 1a%en ko pravo po%na , na"ina' da odi#"e i%re"e !oril)u !rojo ka%en' "e gre %a povra!nika: povra!ek upo#!eva ko! ob!eevalno okoli#"ino' povra!ek upo#!eva ko! okoli#"ino' ki vpliva na !o' da !oril)u od$eri !rojo ka%en od predpi ane. Povra!niki o bili ena i%$ed prvi& kupin !oril)ev k.d.' %a ka!ere o predvideli neka!ere vr !e varno !ni& ukrepov. Ra%li"ni ka%en ki %akoni o !ak#ne vr !e varno !ni& ukrepov uredili !ako' da e !i ukrepi i%rekajo na$e !o ka%ni in e i%vr#ujejo ko! edina oblika ka%en ke ank)ije. Povra!ek e upo#!eva pri od$eri ka%ni le' "e je bilo novo k.d. !orjeno v ora%$erno kra!ke$ "a ovne$ obdobju po !i !e$' ko je bil !orile) ob ojen %a prej#nje k.d. o%. ko je prej#njo ka%en pre !al. Dolgo obdobje $ed !e$a !renu!ko$a na$re" po$eni' da e je !orile) vendarle re o)iali%iral in da bi bi bilo nepravi"no' "e bi pri od$eri ka%ni %a novo k.d. upo#!evali #e ob odbo' od ka!ere je po!eklo e $nogo "a a' v ka!ere$ ni !oril nobenega k.d. ,. Vr%te 'ovrat)a "ploni povratek * !orile) k.d.' ki ga odi#"e odi' je e bil ob ojen %aradi kakr#negakoli k.d. (na"ilno !i plo#nega povra!ka o objek!ivne narave * ve%ane o na !o' da je !orile) k.d. e prej !oril kak#no k.d. in bil %anj ob ojen. -osebni ali specialni povratek po$eni ponovi!ev i !ovr !nega k.d.' po!e$ ko je bil !orile) e ob ojen %aradi !ak#nega k.d. +re %a !oril)a' ki kljub prej#nji ob odbi 2ob odba$3 ponavlja k.d. i !e vr !e. 3nkratni povratek 0 gre %a !oril)a' ki je bil pred !ori!vijo k.d.' %a ka!ero $u odi#"e odi' ob ojen le enkra!. 0a&ko po$eni %a"e!ek pre !opni#ke kariere !oril)a. /ekratni povratek ob !aja v pri$eri&' ko je bil !orile) k.d.' ki $u odi#"e odi' pred !ori!vijo !ega k.d. e ob ojen %a ve" k.d. dolo"ene vr !e ali !ee. +re %a ponavljanje i !ovr !ni& k.d.' !ako da o ve"kra!ni povra!niki &kra!i !udi pe)ialni povra!niki. Ve"kra!ni povra!niki odijo $ed naj!ejo kupino !oril)ev k.d.' ki o neob"u!ljivi na ka%en in re o)iali%a)ijo. <. Povrate) 'o veljavnem )a*en%)em 'rav" 213 3nkratni povratek je okoli#"ina' po$e$bna %a od$ero ka%ni. (akonik dolo"a povra!ek ko! /akul!a!ivno okoli#"ino. Enkra!ni povra!ek je poloaj' ko odi#"e odi !oril)u' ki je e bil pravno$o"no ob ojen in je ka%en pre !al' je %a !arala ali bila odpu#"ena. .odi#"e $ora pri pre oji' ali bo #!elo povra!ek !oril)a %a ob!eevalno okoli#"ino ali ne' upo#!eva!i:
86
IZPISKI
13 ali je novo k'd' iste vrste kot prejnje * i !ovr !no ! k.d. po$eni' da odi novo k.d. v i !o kupino k.d. ko! prej#nja o%. je po naravi enako ko! prej#nje7 ,3 ali je novo k'd' storjeno iz enakih nagibov kot prejnje 7 <3 asovni raz$ik * koliko asa je preteklo od prejnje obsodbe o%. pre !ane' %a !arane ali odpu#"ene ka%ni. To o $erila' ki odi#"u po$agajo pri pre oji povra!ka. 1( dolo"a le pogoje' ob ka!eri& la&ko odi#"e upo#!eva povra!ek ko! ob!eevalno okoli#"ino * okoli#"ino' ki vpliva na !o' da bo kazen vija v okviru kazni& predpisane za k'd' 2,3 /ekratni povratek * gre %a !oril)e' ki o bolj nevarni' kar o poka%ali !ori!vijo ve" k.d. v ra%li"ni& "a ovni& obdobji&. +re %a !oril)e' ki %elo pogo !o ponavljajo k.d. in o %elo pogo !o pred odi#"i. Po ledi)a' ki jo predvideva 1( %a !o kupino !oril)ev k.d.' je *akultativna postroitev kazni * $ono !' da e i%re"e stroja kazen od predpisane. 1( dolo"a pogoje %a ve"kra!nega povra!nika v L C@M213. (a ve"kra!nega povra!nika e #!eje: 13 kdor je !oril naklepno k.d.' %a ka!erega je predpi ana ka%en %apora7 ,3 "e je bil v aj ,Q prej ob ojen %a i !ovr !na naklepna k.d. na ka%en %apora naj$anj 1 le!a7 <3 "e od dneva' ko je bil pu#"en pre !ajanja prej i%re"ene ka%ni' do novega k.d. ni pre!eklo G le!. Pogoji' ki ji& dolo"a %akonik' o dokaj !rogi. Nji&ov na$en je' da bi e dolo"be o ve"kra!ne$ povra!ku uporabile le %a naj&uj#e povra!nike. Tudi "e odi#"e ugo!ovi v e !e pogoje' ni dolno uporabi!i poobla !ila glede po !roi!ve ka%ni. Po$ona $erila %a ve"kra!ne povra!nike o: orodno ! !orjeni& k.d.' nagibi' i% ka!eri& o bila k.d. !orjena' druge okoli#"ine' ki kaejo na !o' da bo !orile) ponavljal !ak#na k.d. * npr. okoli#"ine' v ka!eri& o bila k.d. !orjena. Po o)eni v e& !e& okoli#"in la&ko odi#"e po pro !i pre oji i%re"e po !roeno ka%en' ki jo %akonik predvideva %a ve"kra!ni povra!ek. .!roja ka%en ne $e pre e"i dvojne $ere predpi ane ka%ni %a !i !o k.d. in ne 1G le! %apora 2 plo#nega $ak i$u$a3. Poobla !ila odi#"e ne $e uporabi!i' "e je pre!eklo ve" ko! G le!' odkar je bil !orile) odpu#"en pre !ajanja prej i%re"ene ka%ni * zastaranje vekratnega povratka. IV. 8D6ERA 1A(NI (A 1A(NIVA DEJANJA V .TE19 1. Na,ini odmere )a*ni *a )a*niva dejanja v %te)" 1adar obravnava odi#"e k.d.' !orjena v realne$ ali idealne$ !eku' obravnava ve" k.d.' ki ji& je !oril en !orile). Pri !eku odi#"e ugo!ovi ob !oj v akega po a$e%nega k.d. po ebej in %a v ako po ebej doloi ka%en po vr !i in vi#ini. 0o"i$o < pravila %a i%rekanje ka%ni pri k.d. v !eku: 213 -ravilo o absorbciji * po$eni' da &uj#a ka%en ob ega 2vklju"uje3 !udi $ilej#o ka%en' ki je bila dolo"ena %a po a$e%no k.d. I%re"e e le naj&uj#a i%$ed ka%ni' dolo"eni& %a po a$e%na k.d. 2,3 -ravilo o asperaciji * odi#"e $ora eno!no ka%en i%re"i !ako' da je le-!a ve"ja od v ake ka%ni' dolo"ene %a po a$e%no k.d.' vendar je pri !e$ o$ejeno !e$' da eno!na ka%en ne $e do e"i v o!e v e& ka%ni' dolo"eni& %a po a$e%na k.d.' ni!i $ak i$u$a !i !e vr !e ka%ni' ki jo je uporabilo.
87
IZPISKI
2<3 -ravilo o ku$ulaciji * po$eni' da e ko! eno!na ka%en i%re"ejo v e ka%ni' ki ji& je odi#"e dolo"ilo %a po a$e%na k.d. Ta na"in i%rekanja ka%ni je %elo !rog' aj po$eni kopi"enje v e& ka%ni in e %a!o dane uporablja le' "e o dolo"ene ra%li"ne vr !e pro !o !ni& ka%ni in denarna ka%en' pri ka%ni& i !e vr !e pa a$o pri denarni ka%ni. ,. Odmera )a*ni *a )a*niva dejanja v %te)" 'o veljavnem )a*en%)em 'rav" Veljavno loven ko ka%en ko pravo uporablja v a !ri pravila %a od$ero ka%ni pri k.d. v !eku. Po pravilu o ab orb)iji e i%re"e ka%en' "e je %a eno od k.d. odi#"e dolo"ilo ka%en %apora <? le!. V !ak#ne$ pri$eru i%re"e ko! eno!no ka%en le !o ka%en. Pravilo o a pera)iji je predvideno %a i%rek eno!ne ka%ni %a k.d. v !eku' kadar je odi#"e dolo"ilo %a po a$e%na k.d. ka%en %apora. Eno!no ka%en i%re"e odi#"e !ako' da $ora bi!i ve"ja od v ake po a$e%ne dolo"ene ka%ni' vendar !ako' da ne $e do e"i e#!evka v e& ka%ni' dolo"eni& %a po a$e%na k.d. in ne pre e"i plo#nega $ak i$u$a ka%ni %apora. Po ebno pravilo' ki !e$elji na na"elu a pera)ije' predvideva %akonik v pri$eru' ko je odi#"e dolo"ilo %a naj$anj < k.d. ka%en %apora nad 1? le! * v !ak#ne$ pri$eru $e i%re"i ka%en <? le!. Na po eben na"in re#uje %akonik pri$ere' ko o %a po a$e%na k.d. v steku predpi ane rela!ivno ni%ke %aporne ka%ni. V pri$eri&' ko o %a po a$e%na k.d. v !eku predpi ane ka%ni %apora do < le!' e i%re"e eno!na ka%en !ako' da ne $e pre e"i H le! %apora. A pera)ij ko pravilo e uporabi !udi v pri$eri&' ko je odi#"e dolo"ilo %a po a$e%na k.d. v !eku ka%en %apora in ka%en $ladole!ni#kega %apora. V !ak#ne$ pri$eru e i%re"e eno!na ka%en %apora po pravilu a pera)ije. Ab orb)ij ko pravilo pa e uporabi' "e je odi#"e i%reklo ka%en <? le! %apora. Po pravilu o ku$ula)iji e i%reka eno!na ka%en v pri$eri&' ko je odi#"e %a po a$e%na k.d. v !eku dolo"ilo denarne ka%ni. Eno!no ka%en i%re"e odi#"e !ako' da %vi#a najvi#jo denarno ka%en' vendar !ako' da ne $e pre e"i 2la&ko do ee3 e#!evka v e& dolo"eni& denarni& ka%ni in <@? dnevni& %ne kov o%. 1AG?? dnevni& %ne kov' "e je bilo eno ali ve" k.d. !orjeni& i% kori !oljubno !i. e je odi#"e %a neka!era k.d. dolo"ilo ka%en %apora' %a druga pa denarne ka%ni' i%re"e eno!no ka%en !ako' da i%re"e eno ka%en %apora in denarno ka%en' vi#ino v ake i%$ed njiju pa dolo"i po pravili& o !eku %a !i !o vr !o ka%ni. .!ran ko ka%en odi#"e i%re"e' "e jo je dolo"ilo v aj %a eno k.d. v !eku. V. 8D6ERA 1A(NI 8;.8JENE9' V=TEVANJE PRIP8RA IN PREJ=NJE 1A(NI 1. Odmera )a*ni o$%ojen&" Pri$eri' ko je !reba od$eri!i ka%en ob ojen)u' o: ob ojene) pre !aja ka%en' odi e $u %a k.d.' ki ga je !oril' preden je bila i%re"ena prva ob odba7 ob ojene) !ori novo k.d. po ob odbi %a prej#nje k.d.' vendar preden je %a"el pre !aja!i ka%en7 ob ojene) !ori novo k.d. v "a u pre !ajanja ka%ni %apora ali $ladole!ni#kega %apora7 ob ojene)' ki je na pogojne$ odpu !u' !ori k.d.' %aradi ka!erega e pogojni odpu ! prekli"e7 pogojno ob ojene$u e prekli"e pogojna ob odba %aradi k.d.' ki ga je !oril' preden je bila i%re"ena pogojna ob odba.
88
IZPISKI
V v e& !aki& pri$eri& $ora odi#"e' ki i%reka ka%en %a k.d.' %a ka!ero e !oril)u odi na%adnje' izrei eno!no ka%en %a v a k.d. Eno!no ka%en i%re"e po pravili& o od$eri ka%ni pri !eku. 1a%en %a prej#njo k.d. v%a$e ko! doloeno * upo#!eva jo enako ko! ka%en' dolo"eno %a po a$e%no k.d. v !eku' in izree eno!no ka%en % uporabo dolo"il o !eku. 1a%en ali del ka%ni' ki jo je ob ojene) e pre !al' odi#"e v#!eje v i%re"eno ka%en %apora' !ako da e ob ojen)u pri pre !ajanju nove eno!ne ka%ni od#!eje del prej#nje ka%ni' ki jo je e pre !al. 9poraba pravil o od$eri ka%ni pri !eku' ko gre %a k.d.' ki ga je !oril !orile)' ob ojen na ka%en %apora ali $ladole!ni#kega %apora $ed pre !ajanje$ ka%ni' u!egne bi!i nepravi"na' "e bi bil nepre !ani del prej i%re"ene ka%ni % uporabo dolo"b o !eku ne ora%$erno $aj&en * pri$er: ob ojene)' ki je ob ojen na vi oko ka%en %apora' na kon)u pre !ajanja !e ka%ni !ori &udo k.d. Tak#ne$u ob ojen)u bi %aradi pravila o v#!e!ju pre !anega dela ka%ni %apora in %aradi o$eji!ve ka%ni %apora na ,? le! o !ala %a pre !ajanje ka%ni %apora %a novo k.d. ora%$erno kra!ka doba' %a!o e $u i%re"e a$o !ojna ka%en. Na po eben na"in obravnava 1( la&ka k.d.' ki ji& !ori ob ojene) $ed pre !ajanje$ ka%ni %apora ali ka%ni $ladole!ni#kega . e !ori k.d.' %a ka!ero %akonik predpi uje denarno ali ka%en %apora do 1 le!a' e ob ojene) ka%nuje di )iplin ko. ,. V(tevanje 'ri'ora in 'rej(nje )a*ni Pripor po$eni odv%e$ pro !o !i v "a u ka%en kega po !opka 2do pravno$o"no !i odbe3 ko! ukrep %a %ago!ovi!ev obdolen"eve nav%o"no !i in %a u pe#no i%vedbo po !opka. (a!o ga ni $ogo"e ena"i!i ka%nijo %apora. 1( dolo"a' da e "a ' prebi! v priporu' !er kakr#enkoli drug odv%e$ pro !o !i v %ve%i k.d. v#!eva v i%re"eno ka%en %apora' $ladole!ni#kega %apora in v denarno ka%en. Trajanje ka%ni e ob ojen)u kraj#a %a "a ' ki ga je prebil v priporu' "e je bil pripor odrejen %aradi i !ega k.d.' %aradi ka!erega je bila i%re"ena ka%en %apora o%. $ladole!ni#kega %apora * identiteta k'd' e je ka%en ki po !opek uveden %a ve" k.d. in pripor ni odrejen %a v ako i%$ed nji&' e "a ' prebi! v priporu v#!eva v i%re"eno ka%en %apora' $ladole!ni#kega %apora in denarno ka%en %a !i !o k.d.' %a ka!ero je bil obdolene) ob ojen. Pri v ake$ v#!evanju o i enaki 1 dan pripora' dan odv%e$a pro !o !i' dan $ladole!ni#kega %apora' dan %apora in , dnevna %ne ka denarne ka%ni 21?A??? .IT3. VI. 86I0ITEV 1A(NI 1. Pojem omilitve )a*ni 8$ili!ev ka%ni po$eni $ono !' da odi#"e i%re"e ka%en' ki je nija od predpisane& ali uporabi $ilejo vrsto kazni. Poobla !ilo la&ko odi#"e uporabi' "e %akon i% kri$inalnopolitinih razlogov !o i%re)no dovoljuje. 1( o$ili!ev ka%ni dovoljuje pri: ilobranu' bi !veno %$anj#ani pri#!evno !i' neopravi"ljivi pravni %$o!i' po ku u' po$o"i' po a$e%ni& k.d.: o napeljevanje k a$o$oru' "e je bil a$o$or le po ku#en' o po$o" pri a$o$oru' "e je bil a$o$or le po ku#en .odi#"e la&ko o$ili ka%en pri v ake$ k.d.' "e ugo!ovi' da o podane posebne olajevalne okoliine' ki u!e$eljujejo i%rek o$iljene ka%ni.
89
IZPISKI
,. Na,ini omilitve )a*ni 1a%en' pri ka!eri je predpi an po ebni $ini$u$ dolo"ene vr !e ka%ni' e o$ili !ako' da e $e i%re"i ka%en pod !e$ $ini$u$o$. e po ebni $ini$u$ ni naveden' $e odi#"e %a$enja!i predpi ano vr !o ka%ni % $ilej#o * %a$enjava %aporne ka%ni % denarno. Na"ini o$ili!ve o: 213 "e je %a k.d. ko! naj$anj#a $era ka%ni predpi an %apor < ali ve" le!' $e odi#"e ka%en o$ili!i do 1 le!a %apora7 2,3 "e je %a k.d. ko! naj$anj#a $era ka%ni predpi an %apor 1 le!a' $e odi#"e ka%en o$ili!i do < $e e)ev %apora7 2<3 "e je %a k.d. ko! naj$anj#a $era ka%ni predpi an %apor $anj ko! 1 le!o' $e odi#"e ka%en o$ili!i do 1G dni %apora7 2C3 "e je %a k.d. predpi ana ka%en %apora in pri !e$ ni navedena naj$anj#a $era' $e odi#"e na$e !o ka%ni %apora i%re"i denarno ka%en. <. Omilitev )a*ni $re* omejitev po$eni i%je$no poobla !ilo odi#"u in je pove%ana % odpu !i!vijo ka%ni. e i$a odi#"e pravi)o !oril)u ka%en odpu !i!i' $u jo la&ko !udi o$ili bre% o$eji!ev. Pri o$eji!vi !e vr !e o$ili odi#"e ka%en' ne da bi upo#!evalo pravila' ki veljajo i)er %a o$ili!ev ka%ni. VII. 8DP9.TITEV 1A(NI 8dpu !i!ev ka%ni je red !vo' ki ga ka%en ko pravo predvideva %a pri$ere' kjer bi ka%novanje !oril)a ne bilo upravi"eno. 1o odi#"e !oril)u ka%en odpu !i' ga po%na %a krivega' vendar i%re"e' da e $u ka%en odpu !i. Tak#na odba je ob odilna odba' ker ob ega i%rek o krivdi. 8dpu !i!ev ka%ni je dovoljena le' kadar %akonik !o i%re)no dolo"a in je vedno /akul!a!ivna. 1( !o dolo"a pri: prekora"ene$ ilobranu' prekora"eni krajni ili' nepri$erne$ po ku u' pro !ovoljne$ od !opu od po ku a' "e o !orile)' napeljevale) ali po$aga" pro !ovoljno prepre"i !ori!ev k.d.' k.d. ra%ali!ve' "e je ra%aljene) ra%ali!ev vrnil' k.d. odv%e$a $ladole!ne o ebe' "e je !orile) pro !ovoljno i%ro"il $ladole!no o ebo upravi"en)u ali o$ogo"il ure ni"i!ev i%vr#ljive odlo"be' k.d. !a!vine' "e je !orile) vrnil o#kodovan)u ukradeno !var' preden je i%vedel' da je uveden ka%en ki po !opek' k.d. krive i%povedbe' "e !orile) pro !ovoljno prekli"e krivo i%povedbo' preden e dokon"no i%da odlo"ba' k.d. &udodel kega %druevanja' "e u !anovi!elj ali "lan drube prepre"i i%vr#i!ev k.d.' ki ji& je i$ela %druba v na"r!u' ali !a dejanja pravo"a no na%nani' k.d. i% $alo$arno !i' ki !oril)a !olikanj pri%adanejo' da i%rek ka%ni o"i!no ne bi bil upravi"en * v prak i o dokaj pogo !i pri$eri k.d. i% $alo$arno !i' pri ka!eri& o po ledi)e %a !oril)a !olik#ne in !ak#ne' da e a$e po ebi po$enijo ka%novanje %a !oril)a.
e!r!o poglavje: SANKCIJE OPOZORILNE NARAVE
90
IZPISKI
I. .P08=NE (NAI0N8.TI .ank)ije opo%orilne narave o ank)ije' ki po voji v ebini po$enijo nado$e !ilo %a ka%en %apora. 8blikovane o ko! nado$estilo za kazen odvze$a prostosti . Poglavi!na oblika !ake ank)ije je pogojna obsodba' neka!eri ka%en kopravni i !e$i po%najo !udi sodni opo$in. Na$en pogojne ob odbe in odnega opo$ina je' da !oril)a k.d.' ka!erega k.d. je $anj nevarno in $anj#ega po$ena' ne ka%nuje$o' "e !o ni nujno %aradi ka%en kopravnega var !va. 8b !e$ e $ora odi#"e prepri"a!i' da bo !udi a$o opo%orilo do eglo na$en ka%novanja v okviru pe)ialne preven)ije. Pogojna ob odba v ebuje opo%orilo' da bo ka%en i%re"ena in i%vr#ena' "e pogojno ob ojeni ne bo i%polnjeval pogojev in obve%no !i. Pri odne$ opo$inu ni gronje i%vr#i!ve ka%ni' vendar v ebuje opo%orilo' da bo odi#"e pri $orebi!ne$ pri&odnje$ k.d. uporabilo ka%en. II' P8+8JNA 8;.8D;A IN NJENI .I.TE6I 1. Pojem 'o ojne o$%od$e 1ra!ko!rajne pro !o !ne ka%ni labo vplivajo na !oril)e' %a!o e je porodila ideja' da bi !oril)e$ i%rekli ka%en' ne da bi jo $orali !udi pre !a!i. Njeno i%vr#i!ev bi odloili ob pogoju' da !orile) v dolo"ene$ roku ne !ori k.d. .odi#"e: 1. !oril)u i%re"e ka%en in njeno i%vr#i!ev pogojno odloi ob pogoju' da ob ojeni v dolo"ene$ roku 2!.i. preizkusna doba3 ne bo !oril novega k.d.' ,. !oril)a po%na %a krivega' vendar $u ka%ni ne i%re"e' !e$ve" ga po !avi le na prei%ku#njo. e !orile) v prei%ku ni dobi ne !ori novega k.d.' e ka%en %a k.d.' ki ga je e !oril' ne i%re"e. e pa v !e$ "a u !ori kak#no k.d.' la&ko i%re"e odi#"e ka%en !udi %a !i !o' glede ka!erega je bil !orile) na prei%ku#nji. .!orile) ne pre !aja ka%ni' $ed prei%ku no dobo pa vi i nad nji$ gronja' da jo bo $oral pre !a!i' "e v !e$ "a u !ori novo k.d. ,. Si%temi 'o ojne o$%od$e 213 #nglo,a$eriki siste$ =preizkunje= 2probation3: pro!i !oril)u k.d. e i%vede ka%en ki po !opek' v ka!ere$ po%na odi#"e !oril)a %a krivega' vendar $u ka%ni ne i%re"e. Na$e !o !ega ga Fpo !avi na prei%ku#njoF * po !avi ga pod po ebno nad%or !vo' ki ga i%vaja po ebna luba ve!oval)ev' navadno organi%irana pri odi#"i&. e !orile) v "a u' ki ga odi#"e dolo"i' ne !ori novega k.d.' odi#"e po pre!eku !e dobe ka%ni plo& ne i%re"e. 1o po!e"e doba' ko je bil !orile) na prei%ku#nji' prene&a !udi nad%or !vo' ki o ga opravljali u luben)i lube ve!oval)ev. .odi#"e !oril)u ne i%re"e ka%ni' vendar nad nji$ ve "a prei%ku#nje vi i gronja' da $u jo la&ko i%re"e' "e v !e$ "a u !ori novo k.d. Prei%ku#nja i$a naravo a$o !ojne ank)ije. Nad%or !vo nad ob ojen)e$ i%vajajo po ebni ve!oval)i' ki o !rokovno u po obljeni %a !o delo' !er $u poagajo pri ra%re#evanju proble$ov in !eav' na ka!ere u!egne nale!e!i v !e$ "a u. 2,3 3vropski kontinentalni siste$ pogojne obsodbe 2*rancosko0belgijski3: .odi#"e !oril)a k.d. po%na %a krivega !er $u i%re"e ka%en' vendar $u i%vr#i!ev i%re"ene ka%ni odloi ob pogoju' da !orile) v "a u' ki ga odi#"e dolo"i' ne !ori novega k.d. V "a u prei%ku ne dobe pogojno ob ojeni ni pod nad%or !vo$' !e$ve" je bolj ali $anj prepu#"en a$e$u ebi' kar je nega!ivna pla! pogojne ob odbe !e vr !e. III. P8+8JNA 8;.8D;A P8 VE0JAVNE6 1A(EN.1E6 PRAV9
91
IZPISKI
1. Pojem in namen 'o ojne o$%od$e Pogojno ob odbo in odni opo$in dolo"a 1( ko! a$o !ojni ank)iji opo%orilne narave. Pogojna ob odba po$eni ank)ijo' ki nado$e#"a ka%en in %a!o ne v ebuje izreka ka%ni' !e$ve" le njeno dolo"i!ev' ki je po!rebna %a pri$er prekli)a in %a !o' da ob ojeni ve' kaj ga "aka' "e bo pogojna ob odba prekli)ana. Pogojno ! ob odbe je v !e$' da ka%en' ki jo je odi#"e dolo"ilo 2ne pa i%reklo3' ne bo i%vr#ena' "e bo pogojno ob ojeni v "a u' ki ga odi#"e dolo"i in ne $e bi!i kraj#i ko! 1 le!o in ne dalj#i ko! G le!' ne bo !oril novega k.d. a od 1 do G le! i$enuje$o preizkusna doba' ker je pogojno ob ojeni v !e$ "a u na prei%ku#nji' ali boMne bo !oril novega k.d. ,. Po oji *a i*re) 'o ojne o$%od$e Te pogoje deli$o na: pogoje' pove%ane % dolo"i!vijo ka%ni' pogoje' pove%ane % na$eno$ pogojne ob odbe. 213 -ogoji& povezani z doloitvijo kazni : 13 .plo#ni %akon ki pogoj %a i%rek pogojne ob odbe je' da odi#"e dolo"i !oril)u k.d. denarno ka%en ali ka%en %apora do , le!. 6erilo %a i%rek pogojne ob odbe ni ka%en' ki je predpi ana %a k.d.' !e$ve" ka%en' ki jo odi#"e doloi. ,3 (akonik i%klju"uje $ono ! uporabe pogojne ob odbe pri k.d.' %a ka!era je predpi ana ka%en %apora naj$anj < le!. Pri !ej kupini k.d. je $erilo %a !o' da pogojne ob odbe ni $ono i%re"i' po ebni $ini$u$ ka%ni %apora' predpi an %a po a$e%no k.d. 2,3 -ogoji& povezani z na$eno$ pogojne obsodbe * $a!erialni pogoj je prepri"anje odi#"a' da !orile) ne bo ve" ponavljal k.d. .odi#"e e $ora prepri"a!i o !e$' da ka%en ko odgovornega !oril)a k.d.' ki je $anj nevarno' ni !reba ka%nova!i7 &kra!i pa e $ora prepri"a!i o !e$' da bo opo%orilo' ki je v gronji % dolo"eno ka%nijo' dovolj vplivalo na !oril)a' da ne bo ve" ponavljal k.d. .odi#"e $ora napravi!i progno%o storilevega bodoega vedenja. Pri !e$ o odi#"u v po$o" $erila vsebinske narave: 13 Osebnost storilca * odi#"e upo#!eva !i !e e !avine !oril"eve o ebno !i' ki kaejo' da je progno%a njegovega vedenja v pri&odnje ugodna. 1.d. je v !oril"eve$ ivljenju enkra!en naklju"en dogodek' ki ga je !oril %aradi !renu!ne !i ke' v a/ek!u' %aradi i%%vano !i ali nepre$i#ljeno !i. ,3 "torilevo prejnje ivljenje * odi#"e ugo!ovi' ali je bil !orile) e prej ob ojen o%. ali $u je e bila i%re"ena pogojna ob odba ali odni opo$in. <3 Obnaanje storilca po storjene$ k.d' * !oril"ev odno do o#kodovan)a' pri%adevanja' da povrne #kodo' ali dejan ka vrni!ev #kode o la&ko po$e$bni ka%alniki %a progno%o o njegove$ ravnanju v pri&odnje. C3 "topnja kazenske odgovornosti storilca. G3 Druge okoliine& v katerih je k.d. storil. .odi#"e la&ko v pogojni ob odbi dolo"i poleg glavne !udi !ran ke ka%ni. To po$eni' da e ka%en' ki je v pogojni ob odbi dolo"ena ko! glavna 2%apor ali denarna ka%en3 ne i%vr#i' v aka i%re"ena ka%en !ran ka ka%en 2denarna ka%en' prepoved vonje $o!ornega vo%ila' i%gon !uj)a i% drave3 pa e la&ko i%vr#i. Pogojno ob odbo la&ko odi#"e i%re"e' "e dolo"i ka%en %apora do , le! in denarno ka%en %a k.d. v !eku. V pri$eru !eka ni $ono i%re"i %a eno k.d. ka%en in %a drugo pogojno ob odbo. <. Po oji in o$ve*no%ti7 )i ji- %odi(,e la-)o nalo#i 'o ojno o$%ojenem" 213 "ploni pogoj' na ka!ere$ !e$elji pogojna ob odba je' da pogojno ob ojeni v roku' ki ga dolo"i odi#"e in ne $e bi!i kraj#i ko! 1 le!o in ne dalj#i ko! G le!' ne bo
92
IZPISKI
!oril novega k.d. e !a doba' ki jo i$enuje$o preizkusna doba' pre!e"e' ne da bi pogojno ob ojeni $ed njo !oril kak#no novo k.d.' e pogojna ob odba ne prekli"e' dolo"ena ka%en prene&a ko! gronja' e ne i%re"e in ne i%vr#i. e !ori pogojno ob ojeni k.d. $ed prei%ku no dobo in e !o odbo ugo!ovi #ele po 1 le!u' odkar je po!ekla prei%ku na doba' e pogojna ob odba ne $ore prekli)a!i. 2,3 -osebni pogoji' ki ji& la&ko odi#"e naloi ob pogojni ob odbi: 13 vrnitev pre$oenjske koristi' do ka!ere je !orile) pri#el k.d.7 ,3 povrnitev kode' ki jo je !orile) pov%ro"il k.d. e pogojno ob ojeni ne i%polni !e& pogojev' la&ko odi#"e prekli"e pogojno ob odbo. 2<3 Obveznosti' ki ji& la&ko odi#"e naloi ob ojene$u ob pogojni ob odbi: 13 obveznosti& ki izhajajo iz varnostnih ukrepov : prepovedi: o varno !ni ukrep prepovedi opravljanja pokli)a' o varno !ni ukrep odv%e$a vo%ni#kega dovoljenja7 Pogojna ob odba bo prekli)ana' "e bo pogojno ob ojeni prekr#il prepoved' ki i% !ak#nega varno !nega ukrepa i%vira. Ta doda!ni pogoj $ora odi#"e v odbi po ebej odredi!i. dolno ! %dravljenja %aradi alko&oli%$a ali narko$anije. 8b pogojni ob odbi' v ka!eri je bila dolo"ena kazen zapora' la&ko odi#"e i%re"e !udi varno !ni ukrep obve%nega %dravljenja alko&olikov in narko$anov. .odi#"e pogojno ob ojene$u naloi obve%no ! !akega %dravljenja na pro !o !i ko! po ebno obve%no ! pri pogojni ob odbi. 8b ojeni je dolan i%polnjeva!i obve%no !' ki %anj i%&aja i% i%re"enega varno !nega ukrepa. e e pogojno ob ojeni bre% opravi"enega ra%loga ne %a"ne %dravi!i ali %dravljenje a$ovoljno opu !i' $e odi#"e pogojno ob odbo prekli)a!i. ,3 obveznosti& ki so doloene pri posa$eznih k'd' * odi#"e ji& $e naloi!i pogojno ob ojene$u $ed prei%ku no dobo pri po a$e%ne$ k.d. pri i%$ikanju pla"evanju preivnine la&ko odi#"e !oril)u naloi' da $ora redno pla"eva!i preivnino' poravna!i %ao !alo preivnino in druge pri ojene obve%no !i' na !ale preivljanje$7 pri ne%akoni!i v eli!vi la&ko odi#"e ob pogojni ob odbi naloi !oril)u' da $ora v dolo"ene$ roku i%pra%ni!i !anovanje o%. pro !ore. Pogojna ob odba ni$a pravni& po ledi). Toda o eba' ki ji je i%re"ena !ak#na ob odba' e #!eje %a ob ojeno. 8b odba e vpi#e v ka%en ko eviden)o in e i%bri#e i% nje po 1 le!u ' odkar je pre!ekla prei%ku na doba. 8b pogojni ob odbi $e odi#"e i%re"i varno !ni ukrep odv%e$a vo%ni#kega dovoljenja in odv%e$ pred$e!o$. e je bila v njej dolo"ena ka%en %apora' $e i%re"i !udi obve%no %dravljenje alko&olikov in narko$anov !er prepoved opravljanja pokli)a. C. Pre)li& 'o ojne o$%od$e Pogojna ob odba e la&ko prekli"e: 213 "e je ob ojeni v prei%ku ni dobi !oril novo k.d.' 2,3 "e e je po i%reku pogojne ob odbe ugo!ovilo' da je ob ojeni !oril k.d.' preden je bil pogojno ob ojen' 2<3 "e ob ojeni ni i%polnil obve%no !i' ki o $u bile naloene ob pogojni ob odbi. 213 "toritev novega k'd' je najpo$e$bnej#i ra%log %a prekli) pogojne ob odbe. Prekli) pogojne ob odbe je:
93
IZPISKI
obligatoren * prekli) je obliga!oren' kadar odi#"e %a novo k.d. i%re"e ka%en %apora , ali ve" le!7 *akultativen * prekli) je /akul!a!iven v pri$eri&' ko odi#"e i%re"e ka%en %apora $anj ko! , le!i ali denarno ka%en %a eno ali ve" k.d.' ki ji& je pogojno ob ojeni !oril $ed po ku no dobo. .odi#"e pre oja' ali bo prekli)alo pogojno ob odbo ali ne * ali je %aradi !oril"evega novo !orjenega k.d. !reba pre$eni!i o)eno o progno%i !oril"evega vedenja. 2,3 "ojenje zaradi prej storjenega k'd' 8b ojene$u e odi v "a u prei%ku ne dobe %a dejanje' ki ga je !oril' preden je bila i%re"ena pogojna ob odba' v "a u ojenja pa e %anj ni vedelo. Prekli) pogojne ob odbe je *akultativen. 6erilo %a odlo"i!ev je prepri"anje odi#"a' da ne bi bilo podlage %a pogojno ob odbo' "e bi ob njene$ i%reku vedelo %a !o k.d. 2<3 Neizpolnitev naloenih pogojev oz' obveznosti Po ebne pogoje o%. obve%no !i' ki o bile pogojno ob ojene$u naloene ob pogojni ob odbi' $ora i%polni!i v roku' ki ga odi#"e %a !o dolo"i ob pogojni ob odbi. e pogojno ob ojeni ka!erega i%$ed na#!e!i& pogojev o%. obve%no !i ne i%polni' i$a odi#"e na voljo ve" $ono !i: 13 podalj#anje roka %a i%polni!ev obve%no !i v $eja& prei%ku ne dobe' ,3 /akul!a!ivni prekli) pogojne ob odbe in i%rek ka%ni' ki je bila dolo"ena pogojno ob odbo' <3 ob ojen)u e odpu !i i%polni!ev ene ali ve" obve%no !i ali e ji& nado$e !i % drugi$i u !re%ni$i obve%no !$i' dolo"eni$i v %akonu' "e e po%na' da ji& ob ojeni i% opravi"eni& ra%logov ne $ore i%polni!i. G. !olo,itev )a*ni 'ri 're)li&" 'o ojne o$%od$e 213 e odi#"e prekli"e pogojno ob odbo' upo#!eva ka%en' ki je bila v njej dolo"ena' !er dolo"i ka%en %a prej !orjeno o%. novo k.d.' na!o i%re"e eno!no ka%en po pravili& o !eku. 1a%en i% pogojne ob odbe e #!eje %a dolo"eno. 2,3 e odi#"e ne prekli"e pogojne ob odbe' !a , $ono !i: 13 %a prej !orjeno o%. novo k.d. odi#"e i%re"e ka%en * prej#nja pogojna ob odba o !ane v veljavi' novo i%re"ena ka%en e i%vr#i. e je ka%en %apor' e pre !ajanje ka%ni ne #!eje v prei%ku no dobo' dolo"eno %a k.d.' %a ka!ero je bila i%re"ena pogojna ob odba. ,3 %a prej !orjeno o%. novo k.d. i%re"e odi#"e pogojno ob odbo' "e po%na' da je !reba !udi %a novo k.d. i%re"i !o ank)ijo. (a novo k.d. e dolo"i ka%en po pravili& o !eku in dolo"i novo prei%ku no dobo' ki %a"ne !e"i od pravno$o"no !i odbe naprej. @. Ro)i *a 're)li& 'o ojne o$%od$e Pogojna ob odba e la&ko prekli"e v prei%ku ni dobi. e !ori pogojno ob ojeni v !e$ "a u k.d.' %aradi ka!erega je !reba pogojno ob odbo prekli)a!i' vendar e !o ugo!ovi odbo #ele po pre!eku prei%ku ne dobe' e $e pogojna ob odba prekli)a!i najka neje v 1 le!u po pre!eku prei%ku ne dobe. To je krajni rok' v ka!ere$ je #e $ono prekli)a!i pogojno ob odbo. IV. P8+8JNA 8;.8D;A ( VAR.TVENI6 NAD(8R.TV86 1. Pojem in 'o oji *a i*re) Nad%iranje ob ojen)a i%ven ka%en kopravnega i !e$a naj bi %ago!avljalo bolj#e $ono !i %a !o' da ne bo ponovil k.d. To ni a$o !ojna ank)ija' !e$ve" le posebna oblika pogojne obsodbe. Obsega nudenje po$oi& nadzorstvo in varstvo obsojenca .
94
IZPISKI
Na$enjena je !oril)e$ k.d.' %a ka!ere je pri$erna pogojna ob odba in pri ka!eri& je poleg opo%orila v obliki dolo"ene ka%ni po!rebno %a do ego na$ena ka%novanja #e po ebno vodenje in nad%or !vo !er ak!ivno delo % ob ojen)e$. Var !veno nad%or !vo la&ko i%re"e odi#"e ob pogojni ob odbi %a dolo"en "a $ed prei%ku no dobo. Nad%or !vo ob !aja v nudenju po$o"i' nad%or !va in var !va ob ojen)u. .odi#"e ga la&ko odpravi' #e preden je po!ekel dolo"en "a ' "e ugo!ovi' da je na$en !ega ukrepa do een. ,. Navodila in nji-ova i*$ira 6ono je i%reka!i pogojno ob odbo % var !veni$ nad%oro$ v , varian!a&: 213 ko! pogojno ob odbo % var !veni$ nad%or !vo$' 2,3 ko! pogojno ob odbo % var !veni$ nad%or !vo$ in dolo"i!vijo navodil. 1o odi#"e i%re"e var !veno nad%or !vo' la&ko odredi eno ali ve" navodil' po ka!eri& e $ora ravna!i ob ojene). (akonik predvideva C navodila' ki o na#!e!a !ak a!ivno: 213 %dravi!i e v u !re%ne$ %drav !vene$ %avodu' 2,3 obi kova!i u !re%no pokli)no' p i&olo#ko ali drugo ve!ovalni)o' 2<3 u po ablja!i e %a pokli) ali preje!i %apo li!ev' ki u !re%a ob ojen"eve$u %dravju' po obno !i$ in nagnjenju' 2C3 porablja!i do&odke v kladu preivnin ki$i dolno !$i. (akonik daje $erila' ki naj %ago!ovijo' da bodo i%brana "i$bolj u !re%na navodila. .odi#"e je dolno po ebej pa%i!i' da % dolo"i!vijo navodil ne pri%adane ob ojen"evega "love#kega do !ojan !va' ali da $u !e$ ne pov%ro"i po ebni& !eav. Navodila la&ko odi#"e $ed prei%ku no dobo pre$eni ali odpravi: po uradni dolno !i' na predlog ve!oval)a' na predlog ob ojen)a. <. Svetovale& in nje ova dejavno%t Var !veno nad%or !vo i%vr#uje po eben ve!ovale)' ki ga dolo"i odi#"e. Pravilo$a bo !o o)ialni delave). .ve!ovale) !udi nad%ira i%polnjevanje navodil' ki ji& je i%reklo odi#"e ob ojene$u. 213 .ve!ovale) pri peva k !e$u' da ob ojene) ne bi ve" ponavljal k.d.' !ako da $u po$aga !er ga nad%oruje in $u daje prak!i"ne napo!ke in na ve!e %a ure ni"evanje navodil. 2,3 .ve!ovale) je dolan opravlja!i vojo dolno ! ob%irno in na na"in' da ob ojene) ne bo i%po !avljen neprije!no !i$ * v kladu pravili voje !roke. 2<3 .ve!ovale) ob"a no poro"a odi#"u o i%vr#evanju var !venega nad%or !va. Pri !e$ la&ko predlaga pre$e$bo ali odpravo navodil !er u !avi!ev nad%or !va. C. Po%ledi&e nei*'olnjevanja navodil e ob ojene) $ed prei%ku no dobo navodil ne i%polnjuje ali e i%$ika !iko$ ve!oval)e$' ga $e odi#"e po vari!i. 0a&ko !udi: pre$eni navodila' podalj#a var !veno nad%or !vo v $eja& prei%ku ne dobe' prekli"e pogojno ob odbo. V. .8DNI 8P86IN 1. Pojem in *na,ilno%ti %odne a o'omina .odni opo$in je opo%orilna ank)ija' ki je i%lo"ena i% i !e$a ka%ni in drugi& vr ! ka%en ki& ank)ij. V a v ebina odnega opo$ina je v opo%orilo !oril)u k.d. .odi#"e ga i%reka v obliki klepa' ki ne v ebuje krivdoreka.
95
IZPISKI
.odni opo$in je na$enjen !oril)e$ $anj nevarni& k.d.' ka!eri$ ni po!rebno i%re"i ka%ni' in je $ogo"e pri"akova!i' da bo opo%orilo vplivalo nanje !ako' da ne bodo ve" ponavljali k.d. Je ena i%$ed oblik nado$e !ila %a ka%en. .odni opo$in je $ono i%reka!i %a laja k.d. 0a&ko e i%reka !ak#ni$ !oril)e$ laji& k.d.' %a ka!ere odi#"e po%na' da bo pri nji& $ono % i%reko$ odnega opo$ina $ono do e"i na$en ka%en ki& ank)ij. ,. Ra*merje med %odnim o'ominom in dejanjem maj-ne a 'omena Dejanja' %a ka!era la&ko odi#"e i%re"e odni opo$in' in dejanja $aj&nega po$ena' o i po voji& %na"ilno !i& podobna. +re %a dejanja' ka!eri& po$en in nevarno ! ni !a velika. 9poraba in !i!u!a dejanja $aj&nega po$ena po$eni' da !akega dejanja ne #!eje$o %a k.d. 9poraba odnega opo$ina po$eni' da ob !aja k.d.' vendar ni po!rebno' da bi njegovega !oril)a ka%novali * %ado#"a po ebna oblika opo%orila. Dejanje $aj&nega po$ena je dejanje' pri ka!ere$ o podani v i %naki /or$alni %naki k.d.' vendar $u $anjka!a $a!erialna pro!ipravno ! in nevarno !. Poje$ dejanja $aj&nega po$ena dolo"a!a , $erili: 213 neznatna nevarnost dejanja' na kar la&ko vplivajo: 13 narava ali !ea k.d.' ali ,3 ne%na!no ! ali od o!no ! #kodljivi& po ledi)' ali <3 okoli#"ine' v ka!eri& je bilo dejanje !orjeno. 2,3 nizka stopnja storileve kazenske odgovornosti ali njegove osebne okoliine . Pri !ake$ dejanju je i%klju"ena ka%nivo !. .odni opo$in e i%reka %a dejanja' ki o po /or$alni& in $a!erialni& !er objek!ivni& in ubjek!ivni& %naki& k.d. 6a!erialna pro!ipravno ! 25 nevarno !3 ob !aja' vendar je njena !opnja $aj&na. 8b !ajajo v i /or$alni ele$en!i k.d. Ra%lika $ed odni$ opo$ino$ in dejanje$ $aj&nega po$ena je v nevarno !i dejanja in !oril)a. Ra%$eji!ev $ed nji$a je dejan ko vpra#anje' ki ga je !reba re#i!i v v ake$ po a$i"ne$ pri$eru. <. Po oji *a i*re) %odne a o'omina 213 "plono pooblastilo: odni opo$in e $e uporabi!i pri k.d.' %a ka!era je predpi ana ka%en %apora do 1 le!a ali denarna ka%en' "e o podane olaj#evalne okoli#"ine' ki delajo k.d. po ebno la&ko. 2,3 Obstoj posebnih pogojev: odni opo$in je $ono i%re"i !udi %a k.d.' %a ka!era je predpi ana ka%en %apora do < le!' "e o i%polnjeni po ebni pogoji' ki ji& 1( pri !aki& k.d. dolo"a * 1( pri v ake$ po a$e%ne$ k.d. dolo"i' ali je in ob ka!eri& pogoji& je $ono uporabi!i odni opo$in 2npr. la&ka !ele na po#kodba3. Pri pre oji' ali naj uporabi odni opo$in' odi#"e upo#!eva: o ebno ! !oril)a' njegovo prej#nje ivljenje' njegovo obna#anje po !orjene$ k.d. !opnjo ka%en ke odgovorno !i' druge okoli#"ine' v ka!eri& je k.d. !oril. Te okoli#"ine $orajo bi!i po v ebini !ake' da na nji&ovi podlagi odi#"e ugo!ovi' da o bile podane !ak#ne olaj#evalne okoli#"ine' %aradi ka!eri& je i%rek odnega opo$ina upravi"en. .odni opo$in e $e i%re"i !udi %a ve" k.d. v !eku' "e o %a v ako i%$ed nji& podani pogoji %a njegov i%rek. C. Po%ledi&e %odne a o'omina
96
IZPISKI
.odni opo$in ni$a pravni& po ledi). .!orile) velja %a ob ojenega in ob odba e vpi#e v ka%en ko eviden)o. I% ka%en ke eviden)e e i%bri#e' "e !orile) v 1 le!u od pravno$o"no !i odne odlo"be ne !ori novega k.d. 8b odne$ opo$inu je $ono i%re"i varno !na ukrepa: odv%e$ vo%ni#kega dovoljenja' odv%e$ pred$e!ov.
Pe!o poglavje: VARNOSTNI 8KREPI

I. VARN8.TNI 91REPI V .I.TE69 1A(EN.1I4 .AN1EIJ 1. Na%tane) in ra*voj varno%tni- ")re'ov Do kon)a 1>. !. je bila ka%en edina ank)ija' ki jo je ka%en ko pravo po%nalo. 1one) 1>. !. je i!alijan ka o)ioan!ropolo#ka #ola opo%orila na !o' da pri neka!eri& kupina& !oril)ev ni $ono govori!i o krivdi' %a!o pri nji& ka%en o !aja bre% u"inka. +re %a nevarne !oril)e' %a!o o %anje predlagali druga"ne ukrepe ko! ka%ni * %a odpravo !oril"eve nevarno !i o po!rebni v%gojni' pobolj#evalni in eli$ina!orni ukrepi 5 varno !ni ukrepi. Po predlogi& pripadnikov o)ioan!ropolo#ke #ole 2Derri' +aro/alo3 o varno !ni ukrepi oblikovani ko! ukrepi %a var !vo drube' ki naj nado$e !ijo ka%en 2ukrepi drubene obra$be3. Po v ebini o bili $edi)in ki in eli$ina!orni. ( nji$i naj bi i%olirali !oril)e k.d.' ki o %a drubo nevarni. (a$i el !a prejeli o)iolo#ka in eklek!i"na #ola' ki je %adrala ka%en ko! !e$eljno ank)ijo !er prejela varno !ne ukrepe %a po ebne kupine !oril)ev * du#evno abnor$ne !oril)e' ve"kra!ne povra!nike' delo$r%nee' po!epu&e'... Na %a"e!ku o bili varno !ni ukrepi i%lo"ilni in %a !ra#evalni. Po$enili o po ebno obliko odv%e$a pro !o !i' ki je ledila i%vr#i!vi pro !o !ne ka%ni * npr. v Dran)iji relega)ija 5 i%gon v kolonije po pre !ani %aporni ka%ni. /ikarijoi siste$ * i !e$ nado$e#"anja ank)ij pri pro !o !ni& ka%ni& in varno !ni& ukrepi&' pove%ani& % odv%e$o$ pro !o !i. .odi#"a ni o $ogla i%reka!i obe& vr ! ank)ij &kra!i' !e$ve" o $orala i%bra!i eno i%$ed nji&. Na %a"e!ku ,?. !. o e varno !ni ukrepi preoblikovali v ukrepe kura!ivno in preven!ivno v ebino. I%rekali o e' da bi e od !ranila nevarno ! !oril)a' da bi ponovil k.d. * pe)ialno preven!ivna /unk)ija. Tak#en kon)ep! varno !ni& ukrepov !a prejeli Norve#ka in Anglija. Po II. .V o bili uvedeni novi varno !ni ukrepi %a ka%en ko odgovorne !oril)e k.d.' glede ka!eri& je odi#"e ugo!ovilo' da o nevarni. . #irjenje$ %ave !i o "lovekovi& pravi)a& e je %$anj#evalo #!. varno !ni& ukrepov' pove%ani& % odv%e$o$ pro !o !i. Dane o varno !ni ukrepi oblika ka%en ki& ank)ij' ki pri pevajo k bolj u"inkovi!e$u prepre"evanju k.d. ( nji$i je o$ogo"ena ve"ja individuali%a)ija ka%en ki& ank)ij in ve" $ono !i %a re o)iali%a)ijo. Tudi pri varno !ni& ukrepi& je !reba %ago!ovi!i var !vo !e$eljni& na"el pravne drave * var !vo pravi) "loveka in na"ela %akoni!o !i. ,. Pojem in 'omen varno%tni- ")re'ov Varno !ni ukrepi o po ebna vr !a ka%en ki& ank)ij' ki i%&aja i% po%nanja' da ka%en ne $ore bi!i edino u"inkovi!o red !vo %a v e !oril)e. Varno !ni ukrepi o dopolnilna vr !a ka%en ki& ank)ij' ki e ponavadi i%re"ejo poleg ka%ni' vendar e la&ko i%re"ejo !udi na$e !o nje. 9poraba varno !nega ukrepa je ve%ana na storitev k'd' .odi#"e ga la&ko i%re"e le' "e ugo!ovi' da je !orile) !oril k.d. 9poraba varno !nega ukrepa ni ve%ana na !eo o%. naravo k.d.' ra%en na lednji& varno !ni& ukrepov:
97
IZPISKI
obve%no p i&ia!ri"no %dravljenje in var !vo v %drav !vene$ %avodu' prepoved opravljanja pokli)a. Te$eljni ra%log %a uporabo varno !nega ukrepa je storileva nevarnost' ki jo je prika%al !ori!vijo k.d. in %aradi ka!ere je verje!no' da bo k.d. ponavljal. Varno !ni ukrep e i%reka %aradi odprave !e nevarno !i. Je $oralno in e!i"no neobarvan ukrep' ker ne v ebuje o"i!ka !oril)u. Te$elj %a i%rek ka%ni je ugo!ovi!ev odi#"a o krivdi !oril)a. Pri i%reku varno !nega ukrepa $ora odi#"e ugo!ovi!i le ob !oj nevarno !i !oril)a. Varno !ni ukrep po$eni %a !oril)a odv%e$ ali o$eji!ev dolo"eni& pravi). Tudi pri varno !ni& ukrepi& je po!rebno %ago!ovi!i po#!ovanje v e& !e$eljni& na"el ka%en kega prava * na"ela %akoni!o !i in na"ela o$ejeno !i repre ije. "ploni na$en varno !ni& ukrepov je prepre"evanje k.d. V !e$ okviru o u $erjeni v pe)ialno preven)ijo. -osebni na$en varno !ni& ukrepov je' da naj bi % nji$i odpravili !anja in okoli#"ine' ki la&ko vplivajo na ponavljanje k.d. !oril)a: 213 stanja' ki ji& je !reba odpravi!i' e nana#ajo na !oril"evo o ebno !. Pri po a$e%ni& varno !ni& ukrepi& o !a !anja po ebej dolo"ena * i% v ebine po a$e%ni& varno !ni& ukrepov je $ono ra%bra!i' %a ka!era !anja gre. Ponavadi gre %a du#evno !anje' ki je po$e$bno %a pre ojo !oril"eve pri#!evno !i. Tak#na !anja po ku#a$o odpravi!i % uporabo: varno !nega ukrepa obve%nega p i&ia!ri"nega %dravljenja 2% var !vo$ v %drav !vene$ %avodu ali na pro !o !i3' varno !nega ukrepa obve%nega %dravljenja alko&olikov in narko$anov. Varno !ni ukrep la&ko odi#"e i%re"e' "e ob !aja v%ro"na %ve%a $ed nenor$alni$ du#evni$ !anje$ in !orjeni$ k.d. 4kra!i $ora ob !aja!i nevarno !' da bo !orile) %aradi nenor$alnega du#evnega !anja dejanje ponovil. I%rek varno !nega ukrepa' pove%anega % odv%e$o$ pro !o !i' je dopu !en le' "e je odi#"e na podlagi !ee !orjenega k.d. in na podlagi stopnje !oril"eve duevne $otenosti ugo!ovilo' da ob !aja pri !oril)u nevarno !' da bi ponovil hudo k'd' dolo"ene vr !e 2%oper ivljenje in !elo' %oper polno nedo!akljivo !' %oper pre$oenje3. 2,3 okoliine e nana#ajo na !oril"evo okolje in njegove ivljenj ke ra%$ere. Nji&ov po$en je v pove%ano !i !oril)e$ in vplivanju nanj: pokli) !oril)a * !orile) je pokli) %lorabil %a i%vr#evanje k.d.' %a!o e $u i%re"e varno !ni ukrep prepovedi opravljanja pokli)a' udeleba !oril)a v javne$ pro$e!u * %aradi !oril"eve ne po obno !i varno upravlja!i % vo%ili gre %a okoli#"ino' %aradi ka!ere la&ko !orile) pe! !ori k.d.' %a!o $u !o prepre"i$o % varno !ni$ ukrepo$ odv%e$a vo%ni#kega dovoljenja. 8koli#"ine' ki bi la&ko vplivale na !o' da bo !orile) ponavljal k.d.' $ora odi#"e ugo!avlja!i pri v ake$ k.d. in !oril)u po ebej. -osa$ezni na$en varno !nega ukrepa je %na"ilen %a v ak varno !ni ukrep po ebej. Pri uporabi varno !ni& ukrepov $ora odi#"e upo#!eva!i: plo#ni na$en ka%en ki& ank)ij' po ebni na$en varno !ni& ukrepov ko! po ebne vr !e ka%en ki& ank)ij' po a$e%ni na$en po a$e%nega varno !nega ukrepa. <. Storil,eva nevarno%t )ot merilo *a "'ora$o varno%tne a ")re'a .!oril"eva nevarno ! je !e$eljno i%&odi#"e %a i%rek varno !nega ukrepa. Preden odi#"e uporabi dolo"en varno !ni ukrep' $ora ugo!ovi!i' ali ob !aja nevarno !' da bo
98
IZPISKI
!orile) %aradi po ebni& o ebno !ni la !no !i' nenor$alni& du#evni& !anj in dolo"eni& objek!ivni& okoli#"in ponavljal k.d. Varno !ni ukrep' ki je ve%an na ugo!ovi!ev nevarno !i' e ne $ore i%re"i ko! a$o !ojna ank)ija' %a!o e i%re"e poleg ka%ni. I%je$a od !ega pravila o nepri#!evni !oril)i. Nevarno ! !oril)a je pe)i/i"no !anje !oril)a' %aradi ka!erega u!egne ponavlja!i k.d.: 213 izhaja iz k'd'& ki ga je storilec storil * po$e$bni %a opredeli!ev nevarno !i o: 13 vr !a k.d.' ,3 narava in !ea k.d. 2,3 se nanaa na k'd'& ki ga storilec lahko stori v prihodnosti * i% vr !e' narave in !ee k.d. la&ko odi#"e klepa' ali ob !aja nevarno ! ponovi!ve' in glede ka!erega k.d. ob !aja. ( varno !ni$ ukrepo$ eli$o od !rani!i pe)i/i"no nevarno ! !oril)a !e$' da: $u odv%a$e$o dolo"eno pravi)o' $u naloi$o dolo"eno prepoved o%. obve%no !. Osebni varnostni ukrepi o na$enjeni !oril)e$ k.d. "tvarni varnostni ukrepi e uporabljajo glede !vari v %ve%i k.d. * odi#"e uporabi varno !ni ukrep' da od !rani nevarno ! !vari 2npr. odv%e$ pred$e!ov' ki o bili uporabljeni ali na$enjeni %a k.d.3. C. Ra*merje med varno%tnimi ")re'i in )a*nijo 1a%ni in varno !ni ukrepi o ka%en ke ank)ije * odijo $ed red !va' ki ji& pravni red preje$a' da bi % nji$i prepre"evali nadaljnje i%vr#evanje k.d. 1a%ni in varno !ni ukrepi o ank)ije pri ilne narave * nji&ovo i%vr#i!ev %ago!avlja drava % apara!o$ pri ile. Te$elj %a uporabo ka%ni in varno !ni& ukrepov je !orjeno k.d. (a ka%ni in varno !ne ukrepe velja na"elo %akoni!o !i: $ono je i%re"i le !i !e ka%ni in varno !ne ukrepe' ki ji& je dolo"il %akon pred !renu!ko$' ko je bilo k.d. i%vr#eno in le' "e o i%polnjeni pogoji' ki ji& dolo"a %akon. 1a%ni in varno !ni ukrepi $orajo bi!i dolo"eni' preden je bilo k.d. !orjeno. I%re"i e $ejo le ka%ni in varno !ni ukrepi' ki o dolo"eni v %akonu' ob pogoji&' ki ji& dolo"a %akon. 1a%ni in varno !ni ukrepi i$ajo enak plo#ni na$en * prepre"evanje kri$inali!e!e. Na$en ka%ni je #ir#i ko! na$en varno !ni& ukrepov. 1a%en i$a generalni in pe)ialni preven!ivni na$en !er ko! re!ribu!ivna ank)ija i%polnjuje drubeno e!i"no /unk)ijo. +eneralni preven!ivni na$en ka%ni je v%gojno vplivanje na druge ljudi' da ne bi i%vr#evali k.d. .pe)ialni preven!ivni na$en ka%ni je prepre"i!i !oril)u' da bi ponavljal k.d. 1a%en %a leduje ve" )iljev. Na$en varno !ni& ukrepov je pe)ialno preven!ivno * u $erjen je na po a$e%nega !oril)a in od !rani!ev nevarno !i' da bi ponavljal k.d. Varno !ni ukrepi e i%rekajo' da bi % nji$i odpravili !anja in okoli#"ine' ki bi la&ko vplivale na !oril"evo ponavljanje k.d. Te$elj %a i%rek ka%ni je !oril"eva ka%en ka odgovorno ! * pri#!evno ! in krivda. .!oril)u' ki ni kriv' ka%ni ni $ono i%re"i. Varno !ni ukrep !e$elji na nevarno !i !oril)a' da bo ponavljal k.d. I%&odi#"e %a ugo!avljanje nevarno !i je !orjeno k.d. 1er je ka%en ve%ana na !oril"evo krivdo' je i%ra% o"i!ka !er po$eni $oralno in e!i"no nega!ivno odbo o !oril)u. 1a%en je o)ena dejanja in !oril)a %a na%aj. Varno !ni ukrep' ki i%&aja i% !oril"eve nevarno !i' je vredno !no nev!ralen !er $oralno in e!i"no ni obarvan. Varno !ni ukrep je obrnjen naprej. 1a%en od$eri odi#"e v ora%$erju !eo k.d. in !opnjo !oril"eve krivde.
99
IZPISKI
.ora%$erje $ed kr#i!vijo in ank)ijo velja le %a varno !ne ukrepe' pove%ane % odv%e$o$ pro !o !i in po egi v i%redno po$e$bne "lovekove vredno!e. To !ali#"e %a&!eva' da odi#"e pre odi nevarno ! !oril)a' da bi ponovil k.d. II. .I.TE6ATI1A IN VR.TE VARN8.TNI4 91REP8V P8 VE0JAVNE6 1A(EN.1E6 PRAV9 1. Si%temati)a varno%tni- ")re'ov .loven ki 1( po%na na lednje varno !ne ukrepe: 213 obve%no p i&ia!ri"no %dravljenje in var !vo v %drav !vene$ %avodu' 2,3 obve%no p i&ia!ri"no %dravljenje na pro !o !i' 2<3 obve%no %dravljenje alko&olikov in narko$anov' 2C3 prepoved opravljanja pokli)a' 2G3 odv%e$ vo%ni#kega dovoljenja' 2@3 odv%e$ pred$e!ov. ,. Vr%te varno%tni- ")re'ov 213 Deli!ev glede na odv%e$ pro !o !i: 13 varnostni ukrepi& povezani z odvze$o$ prostosti : obve%no p i&ia!ri"no %dravljenje in var !vo v %drav !vene$ %avodu * je vedno pove%ano % odv%e$o$ pro !o !i' obve%no %dravljenje alko&olikov in narko$anov * je v"a i& pove%ano % odv%e$o$ pro !o !i. ,3 varnostni ukrepi& ki niso povezani z odvze$o$ prostosti . 2,3 Deli!ev na o ebne in !varne varno !ne ukrepe: 13 osebni varnostni ukrepi * nana#ajo e na o ebo !oril)a' ,3 stvarni varnostni ukrepi * nana#ajo e na pred$e! ali !var' pove%ano k.d. Pri na je !o le odv%e$ pred$e!ov. 2<3 Deli!ev po v ebini: 13 kurativni varnostni ukrepi * nana#ajo e na ra%li"ne vr !e !re!$ana: obve%no p i&ia!ri"no %dravljenje in var !vo v %drav !vene$ %avodu' obve%no p i&ia!ri"no %dravljenje na pro !o !i' obve%no %dravljenje alko&olikov in narko$anov. ,3 prepovedni varnostni ukrepi * ob egajo po a$e%ne prepovedi: prepoved opravljanja pokli)a' odv%e$ vo%ni#kega dovoljenja. 2C3 Deli!ev po na$enu: 13 varnostni ukrepi& ki odpravljajo stanja * nana#ajo e na odpravljanja nenor$alni& du#evni& !anj' ki bi la&ko vplivala na ponavljanje k.d.: obve%no p i&ia!ri"no %dravljenje in var !vo v %drav !vene$ %avodu' obve%no p i&ia!ri"no %dravljenje na pro !o !i' obve%no %dravljenje alko&olikov in narko$anov. Varno !ni ukrepi' ki odpravljajo !anja' o enaki kura!ivni$ varno !ni$ ukrepo$. ,3 varnostni ukrepi& ki odpravljajo okoliine * nana#ajo e na !oril"evo okolje in la&ko ji& povee$o % o ebno !jo !oril)a: prepoved opravljanja pokli)a' odv%e$ vo%ni#kega dovoljenja. Varno !ni ukrepi' ki odpravljajo okoli#"ine' o enaki prepovedni$ varno !ni$ ukrepo$. <. I*re)anje varno%tni- ")re'ov
100
IZPISKI
I%re"i je $ono le varno !ne ukrepe' ki o dolo"eni 1(' ob pogoji&' ki ji& 1( dolo"a. .!oril)u e $e i%re"i eden ali ve" varno !ni& ukrepov. , varno !na ukrepa je $ono i%reka!i ko! a$o !ojni ank)iji na$e !o ka%ni' "e gre %a nepri#!evne !oril)e. To !a: obve%no p i&ia!ri"no %dravljenje in var !vo v %drav !vene$ %avodu' obve%no p i&ia!ri"no %dravljenje na pro !o !i. Poleg !ega varno !nega ukrepa e $e nepri#!evni$ !oril)e$ &kra!i i%re"i #e druge varno !ne ukrepe: prepoved opravljanja pokli)a' odv%e$ vo%ni#kega dovoljenja' odv%e$ pred$e!ov. Ve"ino$a odi#"a varno !ne ukrepe i%rekajo poleg ka%ni. e odi#"e i%re"e ka%en %apora ali pogojno ob odbo na ka%en %apora' $e ob njej i%re"i !udi: odv%e$ vo%ni#kega dovoljenja' odv%e$ pred$e!ov' obve%no %dravljenje alko&olikov in narko$anov' prepoved opravljanja pokli)a. To bo odi#"e !orilo' kadar o i%polnjeni %akon ki pogoji %a i%rek v.u.' "e $eni' da bo $ono na$en ank)ij do e"i bolje % i%reko$ v.u. e odi#"e i%re"e denarno ka%en' pogojno ob odbo na denarno ka%en' odni opo$in ali odpu !i ka%en $e ob njej i%re"i le: odv%e$ vo%ni#kega dovoljenja' odv%e$ pred$e!ov. 6laj#e$u polnole!ne$u !oril)u' ki $u i%re"e v%gojni ukrep' $e odi#"e i%re"i v e v.u.' ra%en prepovedi opravljanja pokli)a' ker bi !o nega!ivno vplivalo na $ono ! njegove re o)iali%a)ije. 6ladole!niku' ki $u i%re"e v%gojni ukrep' denarno ka%en ali $ladole!ni#ki %apor' $e odi#"e i%re"i v e v.u. ra%en prepovedi opravljanja pokli)a !er obve%nega p i&ia!ri"nega %dravljenja in var !va v %drav !vene$ %avodu * na$e !o !ega e i%re"e v%gojni ukrep oddaje v %avod %a u po abljanje. III. P8.A6E(NE VR.TE VARN8.TNI4 91REP8V 1. O$ve*no '%i-iatri,no *dravljenje in var%tvo v *drav%tvenem *avod" je na$enjeno nepri#!evni$ in bi !veno %$anj#ano pri#!evni$ !oril)e$' pri ka!eri& odi#"e ugo!ovi' da ob !aja nevarno ! ponavljanja k.d. %aradi nji&ovi& abnor$ni& du#evni& !anj. 8b ega $edi)in ko obravnavanje !oril)a' da bi e odpravila njegova nevarno !. .odi#"e $ora i%re"i obve%no p i&ia!ri"no %dravljenje in var !vo ob na lednji& pogoji&: 213 !orile) je !oril dejanje' ki i$a objek!ivne %nake k.d. * !o $ora bi!i ugo!ovljeno v ka%en ke$ po !opku7 2,3 !orile) je bil ob !ori!vi dejanja nepri#!even ali bi !veno %$anj#ano pri#!even7 2<3 odi#"e na podlagi !ee k.d. in !opnje !oril"eve du#evne $o!eno !i ugo!ovi' da bi na pro !o !i la&ko !oril &udo k.d. %oper: ivljenje in !elo' polno nedo!akljivo !' pre$oenje7 2C3 nevarno ! !oril)a je $ono odpravi!i le % %dravljenje$ in var !vo$ v %drav !vene$ %avodu.
101
IZPISKI
(a odlo"i!ev e pri!egne i%veden)e p i&ia!ri"ne vede. V ka%en ke$ po !opku $ora odi#"e ugo!ovi!i' da je !orile) nevaren. .!orjeno k.d. je po$e$bna okoli#"ina' i% ka!ere je $ono klepa!i na pogoj !ak#ne nevarno !i. 8b ob !oju navedeni& pogojev je i%rek obve%nega p i&ia!ri"nega %dravljenja in var !va obve%en. .odi#"e $ora i%vr#evanje v.u. u !avi!i' "e ugo!ovi' da %dravljenje in var !vo v %drav !vene$ %avodu ni !a ve" po!rebna. Po pre!eku v akega le!a i%vr#evanja ukrepa odi#"e odlo"i' ali je nadaljnje %dravljenje #e po!rebno. Najdalj#e !rajanje ukrepa je 1? le!. e je %dravljenje po!rebno !udi po pre!eku !ega roka' e i%vr#uje ko! $edi)in ki %drav !veni ukrep. 8bve%no p i&ia!ri"no %dravljenje in var !vo e i%re"e na$e !o ka%ni' "e gre %a nepri#!evnega !oril)a. e gre %a bi !veno %$anj#ano pri#!evnega !oril)a' e i%re"e poleg ka%ni. Tak#en !orile) je ka%en ko odgovoren. 8b ojene) e najprej napo!i na %dravljenje. Po kon"ane$ %dravljenju e odpu !i na vobodo ali na pre !ajanje preo !ale %aporne ka%ni' "e je !a dalj#a od %dravljenja. V !e$ pri$eru la&ko odi#"e odredi pogojni odpu !. Pri odlo"anju o !e$ upo#!eva: u pe& %dravljenja' !oril"evo %drav !veno !anje' "a ' ki ga je prebil v %drav !vene$ %avodu' o !anek ka%ni' ki ga #e ni pre !al' $oni u"inek pro !o !ne ka%ni na ob ojen"evo %drav !veno !anje. Po pogojne$ odpu !u e !oril)u la&ko i%re"e obve%no p i&ia!ri"no %dravljenje na pro !o !i' "e je po!rebno. ,. O$ve*no '%i-iatri,no *dravljenje na 'ro%to%ti e i%re"e: 213 nepri#!evne$u !oril)u' "e odi#"e ugo!ovi' da je !ak#no %dravljenje po!rebno in bo %ado !ovalo %a !o' da !orile) ne bo ve" ponavljal &uj#i& k.d. 2 te$eljni ukrep37 2,3 bi !veno %$anj#ano pri#!evne$u !oril)u' "e je bil pogojno odpu#"en pre !ajanja %aporne ka%ni po pre !ane$ F%apr!e$F p i&ia!ri"ne$ %dravljenju in odi#"e ugo!ovi' da je obve%no p i&ia!ri"no %dravljenje na pro !o !i #e po!rebno 2sukcesivni ukrep3. Pri obve%ne$ p i&ia!ri"ne$ %dravljenju na pro !o !i ni po$e$bna !ea k.d. Nevarno ! ponovi!ve k.d. e pre oja v %ve%i ka!eri$koli &uj#i$ k.d. .odi#"e la&ko obve%no p i&ia!ri"no %dravljenje na pro !o !i %a$enja % obve%ni$ p i&ia!ri"ni$ %dravljenje$ v %drav !vene$ %avodu' "e: e !orile) no"e %dravi!i na pro !o !i' !orile) %dravljenje a$ovoljno opu !i' %dravljenje na pro !o !i ni u pe#no in je po!rebno %dravljenje v %drav !vene$ %avodu. 8bve%no p i&ia!ri"no %dravljenje na pro !o !i la&ko !raja najve" , le!i od pravno$o"ne odne odlo"be. Po pre!eku v akega le!a odi#"e odlo"a' ali je %dravljenje #e po!rebno. <. O$ve*no *dravljenje al)o-oli)ov in nar)omanov je v.u.' ki dopu#"a' da e v okviru ka%en kopravni& ank)ij vpliva na okoli#"ino' ki je v%ro"no pove%ana !oril"evo delinkven!no !jo. Alko&oli%e$ in narko$anija !a $o"an kri$inogen dejavnik. Dolo"ena k.d. pogo !o !orijo odvi niki od alko&ola in $a$il o%. $ed !ori!vijo k.d. in odvi no !jo ob !aja v%ro"na %ve%a. Privoli!ev bolnika v %dravljenje je i%je$nega po$ena %a njegov u pe&.
102
IZPISKI
8bve%no %dravljenje alko&olikov in narko$anov i%re"e odi#"e ka%en ko odgovorne$u !oril)u ob na lednji& pogoji&: 213 "e ga je ob odilo na ka%en %apora ali $u i%reklo pogojno ob odbo' v ka!eri je dolo"ilo ka%en %apora7 2,3 "e je !oril k.d. %aradi odvi no !i od alko&ola in $a$il7 2<3 "e ob !aja v%ro"na %ve%a $ed k.d. in odvi no !jo7 2C3 "e ob !aja nevarno !' da bo %aradi odvi no !i ponavljal k.d. 9krepa ni $ono i%re"i' "e je odi#"e i%reklo denarno ka%en' pogojno ob odbo na denarno ka%en' odni opo$in ali ka%en odpu !ilo. 9krep ni na$enjen !oril)e$' ki o e enkra! naklju"no opili ali o$a$ili in v !ake$ !anju !orili k.d. Na$enjen je !oril)e$' ki o alko&oliki ali narko$ani. (aradi !e la !no !i o odvi niki vedenj ko labilni' i$ajo pre$enjeno o ebno ! %aradi dolgole!ne %lorabe alko&ola ali $a$il. 8dvi no ! od alko&ola ali $a$il $ora odi#"e ugo!ovi!i v ka%en ke$ po !opku po$o"jo i%veden)a p i&ia!ra. I%vedene) v i%vidu opredeli ob !oj !oril"eve odvi no !i' njeno !opnjo' $ono !i %a u pe& obve%nega %dravljenja !er progno%ira !oril"evo vedenje glede obve%nega %dravljenja. Pogoj %a i%rek obve%nega %dravljenja je ob !oj v%ro"ne %ve%e $ed k.d. in odvi no !jo !oril)a. (ado#"a ob !oj po redne v%ro"ne %ve%e' ki jo poda ugo!ovi!ev' da je bila !oril"eva odvi no ! od alko&ola in $a$il v%rok %a !ori!ev k.d. 2npr. !orile) je k.d. elel pridobi!i red !va %a nabavo alko&ola ali $a$il3. Nevarno !' ki e kae v verje!no !i' da bo !orile) ponavljal k.d. %aradi odvi no !i' $ora odi#"e ugo!ovi!i v v ake$ pri$eru. 9krep e i%vr#uje v %avodu %a pre !ajanje ka%ni' "e je !orile) na pre !ajanju %aporne ka%ni. Druga"e e i%vr#uje v %drav !vene$ %avodu 25 %avod' v ka!ere$ e i%vr#uje obve%no p i&ia!ri"no %dravljenje in var !vo3 ali pe)iali%irane$ %avodu %a %dravljenje 25 %avodi %a %dravljenje alko&olikov in narko$anov3. a ' prebi! v !e& %avodi&' e v#!eva v ka%en. 9krep $e !raja!i najve" !oliko "a a' kolikor !raja ka%en. Pri pogojni ob odbi na %aporno ka%en odi#"e i%re"e ukrep ob upo#!evanju !oril"eve pripravljeno !i na %dravljenje. (dravljenje i$a ve" upanja na u pe&' "e je pro !ovoljno. V !e$ pri$eru e ukrep i%vaja a$bulan!no na pro !o !i. e !orile) ob pogojni ob odbi: e bre% upravi"enega ra%loga ne %a"ne %dravi!i na pro !o !i' %dravljenje a$ovoljno opu !i' la&ko odi#"e pogojno ob odbo prekli"e. 8b pogojni ob odbi la&ko ukrep !raja najve" , le!i. C. Pre'oved o'ravljanja 'o)li&a prepre"i nevarno !' ki i%&aja i% okoli#"ine' da je !orile) %lorabil voj pokli) %a i%vr#i!ev k.d.' in okoli#"ine' da bi ga naprej opravljal. 8b ega !udi prepoved opravljanja dolo"ene a$o !ojne dejavno !i in prepoved opravljanja dolo"ene dolno !i. (a i%rek ukrepa $orajo bi!i i%polnjeni na lednji pogoji: 213 !oril)u je i%re"en2a3: 13 %aporna ka%en' ,3 pogojna ob odba na %aporno ka%en' <3 v.u. obve%nega p i&ia!ri"nega %dravljenja in var !va v %drav !vene$ %avodu ko! a$o !ojna ank)ija %a nepri#!evne !oril)e' C3 v.u. obve%nega p i&ia!ri"nega %dravljenja na pro !o !i ko! a$o !ojna ank)ija %a nepri#!evne !oril)e. 2,3 !orile) je %lorabil voj pokli)' poloaj' dejavno ! ali dolno ! %a k.d.'
103
IZPISKI
2<3 odi#"e u!e$eljeno klepa' da bi bilo %aradi !e %lorabe nevarno' "e bi !orile) naprej opravljal !ak#en pokli)' dejavno ! ali dolno !. Na nevarno ! odi#"e klepa i% dej !va' da je !orile) %lorabil pokli) v na$en !ori!ve k.d. Prepoved e nana#a le na pokli)' dejavno ! ali dolno !' ki ji& je !orile) opravljal v "a u !ori!ve k.d. ,. in <. pogoj !a dolo"ena ku$ula!ivno * %a i%rek ukrepa $ora odi#"e ugo!ovi!i ob !oj obe&. Prepoved opravljanja dolo"ene dolno !i po$eni prepoved po a$e%ne ali v e& dolno !i' ka!eri$i o pove%ane ra%li"ne oblike upravljanja pre$oenja. 9krep !raja naj$anj 1 le!o in najve" G le! od pravno$o"ne odbe. a ' prebi! v %aporu ali %drav !vene$ %avodu e ne #!eje v "a !rajanja ukrepa. Po pre!eku , le! od %a"e!ka i%vr#evanja ukrepa la&ko odi#"e na pro#njo ob ojen)a odlo"i' da ukrep prene&a' "e ugo!ovi' da o prene&ali ra%logi %a ukrep 2ni ve" nevarno !i %a %lorabo pokli)a %a !ori!ev k.d.3. Pri pre oji upo#!eva: obna#anje !oril)a po ob odbi' !oril"evo pripravljeno !' da povrne #kodo' pov%ro"eno k.d.' !oril"evo pripravljeno !' da vrne pre$oenj ko kori !' pridobljeno k.d. e e ukrep i%re"e ob pogojni ob odbi' la&ko odi#"e dolo"i' da bo pogojno ob odbo prekli)alo' "e bo !orile) prekr#il prepoved. G. Odv*em vo*ni()e a dovoljenja Nevarno ! vo%nika po$eni' da bi la&ko ponovil k.d. %oper varno ! javnega pro$e!a. (a po a$e%nika po$eni ukrep odv%e$ ugodno !i' ka!ero &i!reje in laje %adovoljuje voje po!rebe. 9krep je na$enjen po ebni kupini !oril)ev k.d. %oper varno ! javnega pro$e!a. V ebina ukrepa je prepoved vonje $o!ornega vo%ila. .odi#"e !oril)u k.d. %oper varno ! javnega pro$e!a one$ogo"i' da bi e udeleeval javnega pro$e!a ko! vo%nik $o!ornega vo%ila. 9krep e uporabi ob ob !oju na lednji& pogojev: 213 !orile) je !oril k.d. %oper varno ! javnega pro$e!a' 2,3 odi#"e je: 13 pri#!evne$u !oril)u i%reklo ka%en' ,3 pri#!evne$u !oril)u i%reklo pogojno ob odbo' <3 pri#!evne$u !oril)u i%reklo odni opo$in' C3 pri#!evne$u !oril)u ka%en odpu !ilo' G3 nepri#!evne$u !oril)u i%reklo v.u. obve%nega p i&ia!ri"nega %dravljenja in var !va v %drav !vene$ %avodu' @3 nepri#!evne$u !oril)u i%reklo v.u. obve%nega p i&ia!ri"nega %dravljenja na pro !o !i' I3 $laj#e$u polnole!ne$u !oril)u i%reklo v%gojni ukrep' H3 $ladole!ne$u !oril)u i%reklo v%gojni ukrep7 2<3 odi#"e je po%nalo' da bi nadaljnja !oril)a v javne$ pro$e!u po$enila nevarnost %a javni pro$e! %aradi njegove nesposobnosti %a varno upravljanje % $o!orni$i vo%ili. .!oril"evo ne po obno ! %a varno vonjo $ora odi#"e ugo!ovi!i po$o"jo i%veden)a. Nanjo la&ko kaejo !udi: okoli#"ine' v ka!eri& je bilo k.d. !orjeno' dej !vo' da je !orile) e prej kr#il pro$e!ne predpi e: o i%vr#evanje prekr#kov' o i%vr#evanje k.d. %oper varno ! javnega pro$e!a.
104
IZPISKI
Ra%lika $ed odv%e$o$ vo%ni#kega dovoljenja in !ran ko ka%nijo prepovedi vonje $o!ornega vo%ila je v njuni pravni naravi in pogoji& %a nji&ovo i%rekanje. Njun u"inek je enak: i%lo"i!ev !oril)a k.d. %oper varno ! javnega pro$e!a i% pro$e!a. 9krep po$eni odv%e$ e i%danega dovoljenja' "e ga !orile) i$a' ali prepoved i%daje novega' "e ga !orile) #e ni$a. 9krep la&ko odi#"e i%re"e vo%niku a$a!erju ali pokli)ne$u vo%niku. 9krep je "a ovno o$ejen in !raja od 1 do G le!. Vo%ni#ko dovoljenje prene&a velja!i % dne$ pravno$o"no !i odlo"be' ka!ero je bil ukrep i%re"en. a ' prebi! v %aporu ali %drav !vene$ %avodu' e ne v#!eva v "a !rajanja ukrepa. V#!eva e "a ' ko je bilo $ed ka%en ki$ po !opko$ obdolen)u v%e!u vo%ni#ko dovoljenje po klepu prei kovalnega odnika ali ena!a !er "a odv%e$a vo%ni#kega dovoljenja %aradi prekr#ka. Po po!eku ukrepa' la&ko !orile) na novo pridobi vo%ni#ko dovoljenje ob pogoji&' ki o predpi ani %a pridobi!ev po a$e%ni& vr ! vo%ni#ki& dovoljenj. Dolan je i%polni!i v e pogoje %a pridobi!ev vo%ni#kega dovoljenja. Po pre!eku , le! i%vr#evanja ukrepa la&ko odi#"e na pro#njo ob ojen)a odlo"i' da ukrep prene&a' "e ugo!ovi' da o prene&ali ra%logi %a i%rek ukrep 2 !orile) ni ve" ne po oben %a varno upravljanje % $o!orni$i vo%ili3. e e odv%e$ vo%ni#kega dovoljenja naloi ob pogojni ob odbi' e la&ko ob odba prekli"e' "e ob ojene) kr#i prepoved. @. Odv*em 'redmetov je !varni varno !ni ukrep. .odi#"e la&ko odv%a$e pred$e!e' ki o !oril"eva la !' in: 213 o bili uporabljeni %a k.d.' ali 2,3 o bili na$enjeni %a k.d.' ali 2<3 o na !ali k.d. Pred$e!i' ki ji& je $ono v%e!i' $orajo bi!i na po eben na"in pove%ani k.d. (aradi $ono !i' da ji& obdri !orile)' po$enijo po ebno nevarno !. Nji&ov odv%e$ je predviden %aradi od !rani!ve !e nevarno !i. Pred$e!i' uporabljeni %a !ori!ev k.d.' o pred$e!i' ka!eri$i je bilo k.d. !orjeno ali ki o bili uporabljeni pri njegove$ pripravljanju 2oroje ali orodje' uporabljeno pri k.d.3. Pred$e!i' na$enjeni %a k.d.' o pred$e!i' %brani v !a na$en' ne glede na !o' ali o bili %a !ori!ev k.d. re ni"no uporabljeni ali ne. Pred$e!i' na !ali k.d.' o pred$e!i' ki o bili k.d. i%delani 2npr. ponarejen denar' ponarejena li !ina' $a$ila'...3. Pred$e!i e la&ko v%a$ejo le' "e o !oril"eva la !. e ni o !oril"eva la !' e la&ko odv%a$ejo le' "e !o %a&!eva plo#na varno ! ali $oralni ra%logi 2npr. odv%e$ $a$il in red !ev %a nji&ovo i%delovanje3. Pri odv%e$u pred$e!ov' ki o la ! drugi& ljudi' i$ajo !i pravi)o %a&!eva!i od !oril)a od#kodnino. 8dv%e$ pred$e!ov je: /akul!a!iven' obve%en * dolo"en je % %akono$ pri neka!eri& k.d. v po ebne$ delu 1(: o ponarejanje denarja NL ,C>M2G3O' o je$anje in dajanje podkupnine NL ,@IM2C3' L ,@HM2C3O' o pranje denarja NL ,G,M2<3O. Pred$e!i' pridobljeni ko! nagrada %a !orjeno k.d.' in pred$e!i' pridobljeni prodajo ali %a$enjavo pred$e!ov' pridobljeni& k.d.' e ne $orejo odv%e!i % v.u. odv%e$a pred$e!ov' vendar e la&ko odv%a$ejo v okviru odv%e$a pro!ipravne pre$oenj ke kori !i' pridobljene k.d. V ka%en ke$ po !opku je $ono odv%e!i !udi pred$e!e k.d. 5 pred$e!e' na ka!eri& je bilo !orjeno k.d. 2corpus delicti3. To je %a eg pred$e!ov. (anj veljajo dolo"ila (1P.
105
IZPISKI
=e !o poglavje: IN!IVI!8ALIZACIJA KAZENSKI= SANKCIJ

I. P8JE6 IN RA(V8J INDIVID9A0I(AEIJE 1A(EN.1I4 .AN1EIJ 1. Pojem individ"ali*a&ije )a*en%)i- %an)&ij Individuali%a)ija ka%en ki& ank)ij je prilagodi!ev ka%en ke ank)ije !ei in naravi k.d. Je )elovi! pro)e ' ki e odvija: 213 na %akonodajne$ podro"ju * zakonska individualizacija' 2,3 $ed po!eko$ po a$e%nega ka%en kega po !opka * sodna individualizacija' 2<3 $ed i%vr#evanje$ ka%en ki& ank)ij * penitenciarna individualizacija . 213 Zakonska individualizacija o%na"uje v a red !va' ki ji& v !a na$en daje po%i!ivno pravo: 13 hierarhina razporeditev k'd' * 1( %a ra%li"na k.d. predpi uje ra%li"no vi#ino in ra%pone ka%ni' poleg !e$eljnega k.d. dolo"a privilegirane in kvali/i)irane oblike. ,3 $onosti in sredstva' ki ji& ob ega po%i!ivno pravo' da la&ko odi#"e v konkre!ne$ ka%en ke$ po !opku i%bere ka%en ko ank)ijo' ka!ere i%biro in od$ero bo %ado !ilo %a&!evi po ora%$erno !i ank)ije !opnjo kr#i!ve in !opnjo krivde !er ob"u!ku pravi"no !i in re o)iali%a)iji !oril)a. 2,3 "odna individualizacija je pro)e ' v ka!ere$ odi#"e od$erja ka%en ko ank)ijo !oril)u. 9poraba red !ev in $ono !i %a individuali%a)ijo je v roka& odi#"a. 13 kvalitativna sodna individualizacija 5 odlo"anje odi#"a o !e$' ka!ero vr !o ka%en ke ank)ije bo uporabilo. 9po#!eva!i $ora !eo in okoli#"ino k.d. !er !opnjo !oril"eve krivde in o ebno ! !oril)a. ,3 kvantitativna sodna individualizacija 5 odlo"anje odi#"a o vi#ini i%brane ka%en ke ank)ije. 9po#!eva v e $ono !i' ki ji& daje 1( %a vi#jo' nijo' !rojo ali $ilej#o ank)ijo. . kvali!a!ivno in kvan!i!a!ivno odno individuali%a)ijo e oblikuje kaznovalna politika sodi. , glavni u $eri!vi ka%novalne poli!ike !a: prepre"evanje k.d. * generalnopreven!ivni na$en' re o)iali%a)ija !oril)ev * pe)ialnopreven!ivni na$en. 2<3 -enitenciarna individualizacija je individuali%a)ija v "a u i%vr#evanja ka%en ki& ank)ij. Nana#a e na i%vr#evanje pro !o !ni& ka%ni. .red !va in oblike peni!en)iarne individuali-%a)ije o pred$e! kri$inologije in penologije. ,. Ra*voj individ"ali*a&ije )a*en%)i- %an)&ij Individuali%a)ija k. . e je ra%vijala ko! i kanje rednje po!i $ed: %a&!evo' da $ora ka%en drubo varova!i pred !oril)i k.d.' %a&!evo' da $ora bi!i ka%en ora%$erna !eo k.d.' krivdo !oril)a in njegovo re o)iali%a-)ijo. 1a%en $ora u !re%a!i plo#ni !opnji repre ivno !i v dolo"eni& drubeni& ra%$era&. V "a u $e#"an ki& revolu)ij o poudarjali %a&!evo po pravi"no !i ka%ni v objek!ivne$ po$enu * i !e$ ab olu!no predpi ani& ka%ni. 1la i"na in neokla i"na #ola ka%en kega prava !a o$ogo"ili prilagajanje ka%ni !ei k.d. * odi#"a o i$ela po a$i"na poobla !ila pri od$eri ka%ni. 9po#!evala !a e k.d. v objek!ivne$ pogledu in !opnja !oril"eve krivde. Druge e !avine !oril"eve o ebno !i e ni o upo#!evale. Predlogi o)ioan!ropolo#ke #ole kone) 1>. !. o poudarjali var !vo drube pred kri$inali!e!o !er po$en !oril"eve o ebno !i pri i%biri in od$eri ka%en ke ank)ije. (aradi var !va drube o e %a&!eve po pravi"no !i po !avile v o%adje.
106
IZPISKI
.o)iolo#ka in eklek!i"na #ola po$eni!a ko$pro$i $ed kla i"no in o)ioan!ropolo#ko #olo. +ibanje %a novo drubeno obra$bo je i%&ajalo i% prepri"anja' da je na !oril)e $ono vpliva!i % upo#!evanje$ po!reb po nji&ovi re o)iali%a)iji * socialnoterapevtska koncepcija kazenskega prava. I%ra% gibanja o bile pove"ane !enje po &u$ani%a)iji ka%en ki& ank)ij. (av%e$ali o e %a "i$ ve"jo individuali%a)ijo k. . Nji&ovo i%vr#evanje naj bi po !alo !re!$a %a re o)iali%a-)ijo * k tret$anu us$erjena ideologija. Tovr !na !ali#"a ni o i%polnila pri"akovanj * kri$inali!e!a ni upadla. Nevarno !i prevelike individuali%a)ije o: $ono ! ubjek!ivi%a)ije ka%en kega prava' $ono ! %lorab "lovekovi& pravi) in vobo#"in * individuali%a)ija po$eni neenako obravnavanje !oril)ev. Novej#i predlogi: !e$eljni /unk)iji ka%ni naj bo !a generalna in pe)ialna preven)ija' pro !o !ne ka%ni $orajo bi!i o$ejene na naj$anj#o $ero' pri i%biri in od$eri pro !o !ni& ka%ni je !reba upo#!eva!i o ebne pravi)e !oril)a' re o)iali%a)ija !oril)a naj e uporabi le' "e jo ob ojene) prej$e. II. P8+0AVITNI .I.TE6I IN .RED.TVA (A INDIVID9A0I(AEIJ8 1A(EN.1I4 .AN1EIJ .odobna ka%en ka i%polnjuje %a&!eve %a individuali%a)ijo na , na"ina: 213 a$a podrobno ureja poglavi!ne $ono !i' red !va in na"ine individuali%a)ije !er odi#"e$ na$enja $anj#o vlogo in po$en pri njene$ i%vajanju * npr. siste$ sodne od$ere ka%ni v (DA' kjer po ebne $erni)e %a odno od$ero na!an"no dolo"ajo $erila %a od$ero ka%ni in pu#"ajo odi#"e$ %elo $aj&ne okvire %a pro !o pre ojo' npr. !ak a!ivno dolo"ene ob!eevalne in olaj#evalne okoli#"ine'... 2,3 predvideva ve"je $ono !i %a na$en individuali%a)ije' vendar i$ajo odi#"a pri njeni pre oji velik dele * odi#"e i$ajo %elo veliko poobla !il glede i%bire ka%en ke ank)ije in glede i%bire ka%ni. III. .I.TE6' .RED.TVA IN 68:N8.TI (A I(;IR8 PRI6ERNE 1A(EN.1E .AN1EIJE P8 VE0JAVNE6 1A(EN.1E6 PRAV9 1( %ago!avlja #iroke $ono !i %a individuali%a)ijo v okviru ka%ni' oblik njenega nado$e !ila in drugi& ka%en ki& ank)ij 2varno !ni& ukrepov3. Individuali%a)ijo o$ogo"ajo: i%rekanje denarne ka%ni v dnevni& %ne ki&' dolo"i!ev novi& !ran ki& ka%ni 2npr. prepoved vonje $o!ornega vo%ila3' i%vr#i!ev ka%ni %apora do < $e e)ev % delo$ v kori ! lokalne kupno !i. Pri odni individuali%a)iji ob !ajajo #!evilne $ono !i in red !va prepu#"ena pro !i pre oji odi#"a. Individuali%a)ija je dolno ! odi#"a' ki jo $ora i%polni!i ob upo#!evanju v e& poobla !il' ki ji& daje 1(. Prak!i"na i%vedba v e& $ono !i in red !ev' ki ji& %ago!avlja 1(' al ni ure ni"ljiva. .odi#"a pre$alo i%rabljajo ponujene $ono !i in e nagibajo k !andardi%irani$ oblika$ in od$era$ ka%en ki& ank)ij.
.ed$o poglavje: PO+LAVITNE ZNA9ILNOSTI IZVREVANJA KAZENSKI= SANKCIJ

I. 1RI6INA0N8P80ITINI NA6EN I(VR=EVANJA 1A(EN.1I4 .AN1EIJ
107
IZPISKI
I%vr#evanje ka%en ke ank)ije je konkre!na ure ni"i!ev ab !rak!ne predpi ane ank)ije %oper !oril)a k.d.' ko! je dolo"ena v 1(. I%vr#evanje ka%en ke ank)ije po$eni nepo redno reali%a)ijo ka%ni' opo%orilni& ank)ij' varno !ni& ukrepov in v%gojni& ukrepov. ( i%vr#i!vijo ka%ni e ure ni"uje njena generalnopreven!ivna in pe)ialnopreven!ivna /unk)ija. +eneralnopreven!ivno u"inkuje i%vr#i!ev ka%ni na po!en)ialne !oril)e ko! po!rdi!ev' da je gronja ka%nijo re no $i#ljena. .pe)ialnopreven!ivno neprije!ne po ledi)e i%vr#i!ve ka%ni vplivajo na !oril)a' da e v pri&odnje i%ogiba k.d. I%vr#i!ev ka%en ke ank)ije je prak!i"en ukrep' ki lui %a"a ni i%lo"i!vi nevarni& !oril)ev i% okolja. Na$e !o $r!ne ka%ni in !ele ni& ka%ni o e v 1>. !. uveljavile pro !o !ne ka%ni' pove%ane pri ilni$ delo$' ker je na po$enu v na pro!ju prej#nji$i "a i pridobila delovna ila. :ivljenje e je poka%alo ko! vredno!a. 8dv%e$ pro !o !i o najprej po%nali ko! pridralni ukrep. ( njegovo po$o"jo o %ago!ovili' da je bilo %oper !oril)a $ono i%vr#i!i !ele no ali $r!no ka%en 2F"akalni)a %a $ori#"e ali $u"ilni)oF3. I%vr#evanje pro !o !ni& ka%ni e je na!o &u$ani%iralo. I%bolj#ale o e na !ani!vene in &igien ke ra%$ere !er pre&rana' delo ni bilo ve" pri ilno' !e$ve" pro !ovoljno red !vo %a prev%gojo ob ojen)ev' uvajalo e je plo#no i%obraevanje in pokli)no u po abljanje ob ojen-)ev. V "a u na)i%$a in /a#i%$a je pri#lo do naj&uj#i& %lorab pro !o !ni& ka%ni' ki o e i%kori#"ale %a $a ovno kr#enje "lovekovi& pravi). I%vr#evanje ka%en ki& ank)ij' pove%ani& % odv%e$o$ pro !o !i' je pogo ! pred$e! $edna-rodnopravnega urejanja. 8(N je 1>GG prejela .plo#na $ini$alna pravila %a obravnavanje ob ojen)ev' ki dolo"ajo $ini$u$ pogojev' ki ji& $ora drava po#!ova!i pri i%vr#evanju odv%e$a pro !o !i' !er $ini$u$ pravi)' ki ji& $ora o$ogo"i!i %aporniku. 1>HI je .ve! Evrope prejel Evrop ka %apor ka pravila * nji&ovo !e$eljno pravilo %a&!eva' da je !reba pri i%vr#evanju ka%ni odv%e$a pro !o !i ob ojen)u %ago!ovi!i po#!ovanje "lovekovega do !ojan- !va. II. V8DI0NA NAE0A (A I(VR=EVANJE 1A(EN.1I4 .AN1EIJ P8 VE0JAVNE6 1A(EN.1E6 PRAV9 I%vr#evanje ka%en ki& ank)ij podrobneje obravnava penologija. 1a%en ko pravo dolo"a na"elna i%&odi#"a in okvire %a i%vr#evanje ka%en ki& ank)ij. 1( ob ega na"elne dolo"be o i%vr#evanju ka%en ki& ank)ij' ki opredeljujejo: v ebino i%vr#i!ve ka%en ki& ank)ij' pravi)e ob ojen)ev' $eje odv%e$a in $eje o$eji!ev pravi) ob ojen)ev' ravnanje % ob ojen)i' $eje po egov v %a ebno ! ob ojen)ev. Podrobno i%vr#evanje ka%en ki& ank)ij ureja (akon o i%vr#evanju ka%en ki& ank)ij. 1. Na,elo *a)onito%ti i$a , po$ena: 213 $e e i%vr#i!i le ka%en ka ank)ija' ki je bila i%re"ena pravno$o"no odno odlo"bo * $e e i%vr#i!i le pro!i o ebi' na ka!ero e nana#a7 2,3 !oril)u e $ejo odv%e!i ali o$eji!i njegove pravi)e' %aja$"ene % u !avo ali %akoni' kolikor je nujno' da e i%vr#i po a$e%na ank)ija. 0e %akon la&ko dolo"i o$eji!ve pravi) o eba$' pro!i ka!eri$ e i%vr#ujejo ka%en ke ank)ije. Nujno po!rebne o$eji!ve je dovoljeno uporabi!i %a do ego na$ena ka%en ki& ank)ij * generalne in pe)ialne preven)ije.
108
IZPISKI
8 eba' pro!i ka!eri e i%vr#uje ka%en ka ank)ija' ne $e bi!i podvrena $u"enju ali drugi obliki okru!nega' poniujo"ega ali okru!nega ravnanja. e je !ak#ne$u ravnanju kljub !e$u podvrena' ji je !reba %ago!ovi!i odno var !vo. . !o dolo"bo 1( ure ni"uje 1onven)ijo 8(N o prepovedi $u"enja in drugi& oblik okru!nega' ne"love#kega ali poniujo"ega ravnanja ali ka%novanja 21>H13. ,. Na,elo -"mano%ti 1a%en ka ank)ija po$eni %a !oril)a dolo"eno %lo * je$lje ali o$ejuje $u pravi)e' ki ji& je pred njo i$el in pro !o uival. .odobno ka%en ko pravo #!eje &u$ano ! pri i%vr#evanju ka%en ki& ank)ij %a eno voji& !e$eljni& na"el. Pri o$eji!va& ob ojen"evi& pravi) je !reba %ago!ovi!i po#!ovanje o ebno !i !oril)a in njegovega "love#kega do !ojan !va. Treba je varova!i !ele no in du#evno )elovi!o ! ob ojen)ev. Na"elo &u$ano !i %a&!eva' da je odno do ob ojen)ev &u$an. Te$elji!i $ora na po#!ovanju nji&ovi& o ebno !i ko! ljudi. Pri ilni ukrepi %oper ob ojen)e $orajo bi!i krajno o$ejeni' #e po ebej uporaba /i%i"ne pri ile in !relnega oroja. Ni dovoljeno uporablja!i prev%gojni&' $edi)in ki& in p i&olo#ki& po !opkov' ki po egajo v ob ojen"evo %a ebno ! in ji& ob ojene) i%re)no %avra"a 2npr. lobo!o$ija' &ipno%a'...3. Tak#ne $e!ode je $ono uporablja!i le privoli!vijo ob ojen)a. e ob ojene) po !opek odkloni' $ora bi!i odkloni!ev i%re)na in upravi"ena. <. Na,elo 'rev* oje in re%o&iali*a&ije e nana#a na i%vr#evanje %aporne ka%ni. Njen po ebni na$en je o$ogo"i!i !oril)u ob njegovi pro !ovoljni privoli!vi oblike re o)iali%a)ije' ki pri pevajo k !e$u' da po pre !ani ka%ni ne bo ponavljal k.d. ( i%vr#i!vijo ka%ni ku#a$o pripravi!i ob ojen)a na ivljenje na pro !o !i !ako' da bo ivel in delal v kladu pravni$ redo$. C. Na,elo individ"ali*a&ije i$a pri i%vr#evanju k. . po eben poudarek. Pri %aporni ka%ni po%na$o penitenciarno indivi,dualizacijo. Peni!en)iarna individuali%a)ija je prilagodi!ev i%vr#i!ve ka%en ke ank)ije o eb-no !i !oril)a. 1( daje plo#ne okvire %a peni!en)iarno individuali%a)ijo: ob ojen)i e ra%vr#"ajo v ra%li"ne vr !e ka%en ki& %avodov glede na !o' koliko $ora bi!i o$ejena nji&ova pro !o !: o %apr!i %avodi' o polodpr!i %avodi' o odpr!i %avodi. 6ilej#o ka%en je $ono pre !aja!i v bolj odpr!e$ i !e$u. .odi#"e la&ko odredi' v kak#-ne$ %avodu naj ob ojene) pre !aja %aporno ka%en: o "e je ob ojen)u i%reklo %aporno ka%en do < le!' la&ko odredi' da ob ojene) ka%en pre !aja v odpr!e$ %avodu' o "e je ob ojen)u i%reklo %aporno ka%en do G le!' la&ko odredi' da ob ojene) ka%en pre !aja v polodpr!e$ %avodu. +re %a poobla !ilo' ki ga odi#"e ni dolno uporabi!i. %aporno ka%en do < $e e)ev je $ono i%vr#i!i !ako' da ob ojene) na$e !o nje opravi delo v kori ! lokalne kupno !i ali &u$ani!arni& organi%a)ij 2H?*,C? ur3. Delo e ra%poredi !ako' da ne $o!i ob ojen"evega delovnega ra%$erja. 8 obliki ka%ni odlo"i odi#"e' ki je i%reklo ka%en na I. !opnji' pri "e$er upo#!eva: o objek!ivne in ubjek!ivne okoli#"ine !oril)a' o njegovo privoli!ev v !ak na"in ka%ni. e ob ojene) ne i%polnjuje nalog' ki i%virajo i% dela v kori ! lokalne kupno !i' la&ko odi#"e odredi' da e i%re"ena %aporna ka%en i%vr#i.
109
IZPISKI
III. P8+8JNI 8DP9.T 1. Pojem 'o ojne a od'"%ta Pogojni odpu ! je odpu ! ob ojen)a pre !ajanja %aporne ka%ni' ki je #e ni pre !al v )elo!i' pod pogoje$' da v "a u' %a ka!erega $u je bila i%re"ena %aporna ka%en' ne bo !oril novega k.d. 8b ojene) e v ka%en ke$ %avodu bolje obna#a' je bolj di )ipliniran in delaven' "e e $u o$ogo"i' da pri$erni$ vedenje$ %a lui odpu !' preden po!e"e doba' na ka!ero je ob ojen. 8b ojene)' ki prebije ve" le! v %aporu' e !eko %najde in prilagodi ivljenju na pro !o !i' kar pogo !o vodi v povra!ni#!vo. Pogojni odpu ! je ukrep' ki naj pripravi ob ojen)a na vobodno ivljenje. 1dor je pogojno odpu#"en' ka%ni #e ni pre !al. e v dobi do i%!eka ka%ni !ori novo k.d.' e pogojni odpu ! la&ko prekli"e. ,. Po oji *a "'ora$o 'o ojne a od'"%ta 213 ob ojene) je pre !al v aj polovi)o %aporne ka%ni' na ka!ero je bil ob ojen * /or$alni pogoj %a odpu !. .!roja i%je$a velja %a ob ojen)e' ki ji$ je odi#"e i%reklo %aporno ka%en nad 1G le! * !i o la&ko pogojno odpu#"eni pre !ajanja ka%ni #ele po!e$' ko o pre !ali 3 ka%ni. Na$en !e dolo"be je prepre"i!i' da bi bili ob ojen)i na naj&uj#e ka%ni 4 la&ko pogojno pu#"eni po rela!ivno kra!ke$ "a u v %aporu' "eprav generalna preven)ija %a&!eva ve"ji del pre !ane ka%ni. 1 6ilej#a i%je$a dopu#"a pogojni odpu ! po!e$' ko je ob ojene) pre !al %aporne 3 ka%ni' "e ob !ajajo po ebne okoli#"ine' ki e nana#ajo na !oril"evo o ebno ! in kaejo na !o' da !orile) ne bo ponovil k.d. 2,3 u!e$eljeno je pri"akova!i' da !orile) ne bo ponovil k.d. * $a!erialni pogoj. 8rgan' ki dovoljuje pogojni odpu ! je 1o$i ija %a pogojni odpu ! pri 6ini !r !vu %a pravo odje. 8 pogojne$ odpu !u e odlo"a !ako' da o)eni' ali je $ono pri"akova!i' da ob ojene) na pro !o !i ne bo i%vr#eval k.d. Pri !e$ uporabi poro"ila o ob ojen"eve$ vedenju' ki ji& pripravlja kupina !rokovnjakov v ka%en ke$ %avodu !e$' da %birajo in o)enjujejo poda!ke o ob ojen"eve$ vedenju $ed pre !ajanje$ ka%ni. <. Pre)li& 'o ojne a od'"%ta e pogojno odpu#"eni !ori k.d.' je $ono pogojni odpu ! prekli)a!i. (a prekli) pogojnega odpu !a je pri !ojno odi#"e' ki je vodilo ka%en ki po !opek %aradi k.d.' ki ga je pogojno odpu#"eni !oril. Prekli) pogojnega odpu !a je: 213 obvezen 2obliga!oren3' "e je odi#"e %a novo k.d. i%reklo %aporno ka%en nad 1 le!o' 2,3 *akultativen' "e je odi#"e %a novo k.d. i%reklo %aporno ka%en do 1 le!a * odi#"e $ora napravi!i progno%o ob ojen"evega vedenja in pri !e$ upo#!eva!i: o orodno ! !orjeni& k.d.' o po$en !orjeni& k.d.' o nagibe' i% ka!eri& o bila k.d. !orjena' o druge okoli#"ine' ki kaejo na !o' ali je prekli) pogojnega odpu !a u!e$eljen ali ne.
110
IZPISKI
e je pogojno odpu#"eni %a novo k.d. ob ojen na %aporno ka%en do 1 le!a in odi#"e ne prekli"e pogojnega odpu !a' e pogojno odpu ! podalj#a %a "a ' ko ob ojene) pre !aja %aporno ka%en. e odi#"e prekli"e pogojni odpu !' i%re"e ka%en po pravili& o od$eri ka%ni v !eku. Pri !e$ v%a$e ko! dolo"en #e ne pre !ani del %aporne ka%ni %a !aro k.d. Dolo"be o pogojne$ odpu !u e uporabijo !udi' "e odi#"e ob odi pogojno odpu#"enega %a k.d.' ki ga je !oril' preden je bil pogojno odpu#"en. e !ori ob ojene) v "a u pogojnega odpu !a novo k.d.' ki i$a %a po ledi)o prekli) pogojnega odpu !a' vendar e !o odbo ugo!ovi #ele' ko je pogojni odpu ! po!ekel' e la&ko pogojni odpu ! prekli"e v 1 le!u po njegove$ pre!eku. IV. P868 8;.8JENEE6 P8 PRE.TANI 1A(NI Po$o" po pre !ani ka%ni je postpenalna po$o. Njen na$en je od !ranjevanje !eav' na ka!ere nale!i odpu#"eni ob ojene)' in urejanje njegovi& ivljenj ki& ra%$er' da e bo la&ko vklju"il v nor$alno ivljenje. Po !penalno po$o" opredeljuje (akon o i%vr#evanju ka%en ki& ank)ij. (ago!avljajo jo ka%en ki %avodi in !rokovne lube o)ialnega var !va v ob"ini' kjer bo ob ojene) prebival. Po !penalna po$o" ob ega: po$o" pri %a"a ni na !ani!vi in pre&rani' %ago!ovi!ev po!rebnega %dravljenja' uredi!ev novega okolja' v ka!ere$ naj ob ojene) ivi' po$o" pri urejanju druin ki& ra%$er' po$o" pri i kanju pri$erne %apo li!ve' po$o" pri !rokovne$ u po abljanju' $a!erialno po$o" %a najnujnej#e po!rebe. 8dpu#"eni ob ojene) po!rebuje %la !i o ebno po$o" in vod !vo' ki naj $u po$aga prebrodi!i !eave in olaj#a vklju"i!ev v nor$alno ivljenje.
8 $o poglavje: O!VZEM PREMO>ENJSKE KORISTI7 PRI!O2LJENE S KAZNIVIM !EJANJEM

I. P86EN IN PRAVNA NARAVA 8DV(E6A PRE68:ENJ.1E 18RI.TI' PRID8;0JENE . 1A(NIVI6 DEJANJE6 1. Pojem in namen odv*ema Po plo#ni& pravni& na"eli& ni&"e ne $e obdra!i pre$oenj ke kori !i' ki jo je dobil pro!ipravno. e je pre$oenj ka kori ! pridobljena k.d. ali %aradi njega' e v ka%en ke$ po !opku odv%a$e. Pre$oenj ko kori ! e !avljajo denar in drago)eno !i' pridobljene k.d.' !er v aka druga pre$oenj ka kori !' pridobljena k.d. Pre$oenj ko kori ! $ora odi#"e odv%e!i !akoj' ko po%na' da je na !ala k.d. .odi#"e je pre$oenj ko kori ! dolno odv%e!i. 8dv%e$ pre$oenj ke kori !i e la&ko i%re"e ob: ob odbi na ka%en' pogojni ob odbi' odne$ opo$inu' i%reku v%gojnega ukrepa'
111
IZPISKI
i%reku obve%nega p i&ia!ri"nega %dravljenja in var !va v %drav !vene$ %avodu' i%reku obve%nega p i&ia!ri"nega %dravljenja na pro !o !i. Pre$oenj ka kori ! je "i !i pre eek pre$oenja' ki ga je !orile) pridobil k.d.' ki i%&aja i% kri$inalne dejavno !i in je k.d. v v%ro"ni %ve%i. ,. Pravna narava odv*ema 'remo#enj%)e )ori%ti 8dv%e$ pre$oenj ke kori !i je ka%en kopravni ukrep po ebne vr !e. Ni ka%en ka ank)ija. Njegov na$en je v%po !avi!ev pre$oenj kega !anja' ki je ob !ajalo pred !ori!vijo k.d. Dovoljen je %oper !oril)a in %oper <. o ebo' na ka!ero je bila pre$oenj ka kori ! prene ena. 8dv%e$ pre$oenj ke kori !i e i%re"e ko! obve%en ukrep odno odlo"bo' ka!ero e ugo!ovi' da je bilo k.d. !orjeno' "e je bila u !varjena k.d.' je na !ala %aradi k.d. ali o bile pravi)e o#kodovan)a do pre$oenj kopravnega %a&!evka %avarovane. II. NAIN 8DV(E6A PRE68:ENJ.1E 18RI.TI' PRID8;0JENE . 1.D. 1. Odv*em 'remo#enj%)e )ori%ti %toril&" Pre$oenj ka kori ! e odv%a$e !oril)u !ako' da e odv%a$ejo denar' drago)eno !i in v aka druga pre$oenj ka kori !' pridobljena k.d. e !oril)u pre$oenj ke kori !i ni $ono odv%e!i' ker je % denarje$ kupil pred$e!e ali je drago)eno !i %a$enjal' e $u naloi pla"ilo denarnega %ne ka' ki u !re%a pridobljeni pre$oenj ki kori !i. V opravi"eni& pri$eri& la&ko !orile) pridobljeno pre$oenj ko kori ! odpla"a v obroki&. Rok pla"ila ne $e bi!i dalj#i od , le!. ,. Odv*em 'remo#enj%)e )ori%ti dr" im o%e$am .!oril)u ni $ono odv%e!i pre$oenj ke kori !i' "e jo je prene el na drugo o ebo. (a!o e !a pre$oenj ka kori ! odv%a$e drugi$ o eba$: 213 !orile) je pre$oenj ko kori ! prene el na kateregakoli preje$nika * %a njen odv%e$ $ora!a bi!i i%polnjena , pogoja: 13 objektivni pogoj * kori ! je bila prene ena neodpla"no ali %a pla"ilo' ki ne u !re%a dejan ki vredno !i7 ,3 subjektivni pogoj * preje$nik je vedel ali bi $oral in $ogel vede!i' da je bila kori ! pridobljena k.d. .odi#"e $ora ugo!ovi!i ob !oj obe& pogojev. 2,3 !orile) je pre$oenj ko kori ! prene el na blinjega sorodnika ali zakonca 2po voji!elja' po vojen)a3. (a njen odv%e$ zadoa objektivni pogoj * kori ! je bila prene ena neod-pla"no ali %a pla"ilo' ki ne u !re%a dejan ki vredno !i. 1ori ! e ne odv%a$e' "e blinji orodnik dokae' da je %anjo pla"al )elo!no vredno ! * doka%no bre$e je na blinje$ orodniku. 1o! blinji orodniki e #!ejejo o ebe' ki e $ejo po (1P pri!oi!i v kori ! obdolen)a: orodniki v ravni "r!i' bra! in e !ra' rejnik. III. VAR.TV8 8=18D8VANEA 8#kodovane) i$a pravi)o' da v ka%en ke$ po !opku uveljavlja pre$oenj kopravni %a&!evek. 8dv%e$ pre$oenj ke kori !i %a!o odi#"e i%re"e le' "e % nji$ ni o pri%ade!e o#kododovan"eve pre$oenj kopravne pravi)e. 8#kodovane) i$a prven !veno pravi)o' da e njegov pre$oenj kopravni %a&!evek poravna i% odv%e!e vredno !i ali i%!erjanega %ne ka. 8dv%e$ pre$oenj ke kori !i je %aradi var !va o#kodovan)a ub idiaren ukrep. .odi#"e ga i%re"e "e:
112
IZPISKI
213 o#kodovane) ni %nan' 2,3 o#kodovane) ni prijavil vojega pre$oenj kopravnega %a&!evka' 2<3 o#kodovan)u ni bil pri ojen pre$oenj kopravni %a&!evek' 2C3 je ka%nivo pridobljena pre$oenj ka kori ! ve"ja od pre$oenj kopravnega %a&!evka o#kodovan)a. e odi#"e o#kodovan)a pre$oenj kopravni$ %a&!evko$ napo!i na pravdo' la&ko %a"ne pravdo v @ $e e)i& po pravno$o"no !i ka%en kopravne odne odlo"be' ki ga je na pravdo napo!ila. V < $e e)i& od pravno$o"ne )ivilnopravne odne odlo"be' ka!ero je ugo!ovljen njegov %a&!evek' la&ko o#kodovane) %a&!eva popla"ilo i% odv%e!e pre$oenj ke kori !i. 8#kodovane)' ki ni prijavil pre$oenj kopravnega %a&!evka v ka%en ke$ po !opku' la&ko %a"ne pravdo %a ugo!ovi!ev %a&!evka v < $e e)i& od dneva' ko je %vedel %a ka%en kopravno odno odlo"bo' ka!ero je bila odv%e!a pre$oenj ka kori !' o%iro$a najka neje v , le!i& od pravno$o"no !i ka%en kopravne odne odlo"be o odv%e$u pre$oenj ke kori !i. V < $e e)i& od pravno$o"ne )ivilnopravne odlo"be' ka!ero je ugo!ovljen njegov %a&!evek' la&ko o#kodovane) %a&!eva popla"ilo i% odv%e!e pre$oenj ke kori !i.
Deve!o poglavje: PRAVNE POSLE!ICE O2SO!2E IN RE=A2ILITACIJA

I. PRAVNE P8.0EDIEE 8;.8D;E 1. Pojem in narava 'ravni- 'o%ledi& o$%od$e 1o ob ojene) pre !ane ka%en in e vrne v nor$alne ivljenj ke ra%$ere' i$a pravilo$a enake pravi)e in enak poloaj ko! v ak drug "lovek. 8b ojen)i i$ajo po pre !ani' odpu#"eni ali %a !arni ka%ni %apora ali $ladole!ni#kega %apora v e pravi)e' ki o dolo"ene v u !avi' %akoni& in drugi& predpi i&. Vendar ob !ajajo po pre !ani ka%ni dolo"ene okoli#"ine' %aradi ka!eri& dolo"eni& pravi) ni $ono %aupa!i o ebi' ki je bila ob ojena %aradi dolo"enega k.d. ali na dolo"eno ka%en. Neka!eri pokli)i in na%ivi o v drubi !ako po$e$bni' da ji& la&ko %aupa$o le ljude$' ki #e ni o bili ob ojeni' ni o bili ob ojeni %aradi dolo"eni& vr ! k.d. ali ni o bili ob ojeni na ka%en dolo"ene !ee. -ravne posledice obsodbe o dolo"ene o$eji!ve' ki %adanejo ob ojen)a po pre !ani ka%ni. .o po eben in !i!u! ka%en kega prava' ka!eri$: 213 e ob ojen)u odv%a$ejo dolo"ene pridobljene pravi)e' ali 2,3 e ob ojen)u prepove pridobi!i dolo"ene pravi)e po pre !ani glavni ka%ni. Pravne po ledi)e ob odbe' ki ob ojen)u odv%a$ejo dolo"ene pridobljene pravi)e' %a"nejo u"inkova!i !akoj' ko je ob odba pravno$o"na. 8b egajo prene&anje opravljanja dolo"eni& javni& /unk)ij ali poobla !il javne o ebe. Pravne po ledi)e ob odbe' ki ob ojen)u prepovejo pridobi!i dolo"ene pravi)e' %a"nejo u"inkova!i #ele po pre !ani glavni ka%ni. Pogoj %a na !anek pravni& po ledi) ob odbe je ob odba %a dolo"eno k.d. ali ob odba na dolo"eno ka%en. Vr !e pravni& po ledi) ob odbe dolo"a 1( * noben drug %akon ne $e predpi a!i doda!ne ali druga"ne vr !e pravni& po ledi) ob odbe. Po a$e%ne pravne po ledi)e ob odbe la&ko dolo"i le %akon. Pravna po ledi)a ob odbe $ora bi!i %aradi na"ela %akoni!o !i ko! ank)ija dolo"ena' preden je bilo k.d. !orjeno. (oper !oril)a e $e uporabi!i le pravna po ledi)a ob odbe' ki je bila % %akono$ dolo"ena v "a u !ori!ve k.d. Pravne po ledi)e ob odbe na !anejo a$i$ %akono$' ka!eri$ o predpi ane.
113
IZPISKI
Pravna po ledi)a ob odbe na !ane % dne$ pravno$o"no !i odne odlo"be' ka!ero je bil ob ojene) ob ojen %aradi dolo"enega k.d. ali na dolo"eno ka%en. Npr. u !ava dolo"a' da D( odnika ra%re#i' "e i%vr#i naklepno k.d. % %lorabo odni#ke /unk)ije in e !o ugo!ovi pravno$o"no odbo 2pravna po ledi)a ob odbe je prepoved opravljanja pokli)a3. 1( je pravni vir' ki daje plo#no poobla !ilo' kak#ne p'p.o. e $ejo dolo"i!i in ob kak#ni& pogoji&. V ak po a$e%en %akon' ki dolo"i p.p.o.' jo la&ko dolo"i le v okviru pogojev' ki ji& dolo"a 1(. P.p.o. ne $orejo na !a!i' "e je bila !oril)u i%re"ena denarna ka%en' pogojna ob odba' odni opo$in ali "e $u je odi#"e ka%en odpu !ilo. (a $ladole!nika' ki $u je odi#"e i%reklo v%gojni ukrep ali odni opo$in' ne $orejo na !a!i p.p.o.' ki prepovedujejo pridobi!ev dolo"eni& pravi) 2!ak#ne p.p.o. bi o!eile re o)iali%a)ijo $ladole!nikov3 * de *acto %a $ladole!nike p.p.o. ne ob !ajajo. ,. Vr%te 'ravni- 'o%ledi& o$%od$e 213 P.p.o.' ki se nanaajo na prenehanje ali izgubo doloenih pravic : na !anejo % dne$ pravno$o"no !i odne odlo"be in o i%vr#ene !e$' ko na !anejo. 8b ojene) la&ko !e pravi)e ka neje pe! pridobi. Edina !ak#na p.p.o. je prenehanje opravljanja doloenih javnih *unkcij ali pooblastil uradne osebe: (akon o po lan)i& in (akon o dravne$ ve!u * po lan)u D( ali "lanu dravnega ve!a prene&a $anda!' "e je pravno$o"no ob ojen na %aporno ka%en' dalj#o od @ $e e)ev. Pravno na"elo je' da /unk)ijo pred !avnika ljud !va la&ko opravlja le neopore"na o eba. (akon o odve!ni#!vu in (akon o no!aria!u * odve!nik ali no!ar e i%bri#e i% i$enika odve!nikov o%. no!arjev' "e je pravno$o"no odbo ob ojen na %aporno ka%en nad @ $e e)ev %a naklepno k.d.' ki e preganja po uradni dolno !i. u !ava * D( ra%re#i odnika' "e je pravno$o"no odbo ugo!ovljeno' da je !oril naklepno k.d. % %lorabo odni#ke /unk)ije 2npr. %loraba uradnega poloaja ali uradni& pravi) NL ,@1O' kr#i!ev nedo!akljivo !i !anovanja % %lorabo uradnega poloaja ali uradni& pravi) NL 1G,M2<3O3. (akon o odni#ki lubi * "e je odnik pravno$o"no odbo ob ojen %aradi naklepnega k.d. % %lorabo odni#ke /unk)ije' $ora odi#"e odbo po la!i odne$u ve!u. .odni ve! je dolan bre% odla#anja obve !i!i D(' ki odnika ra%re#i. +lede drugi& ob odb velja: o %a ob odbe na %aporno ka%en nad @ $e e)ev * odi#"e je dolno odbo po la!i odne$u ve!u' ki je D( dolan predlaga!i' naj odnika ra%re#i7 o %a ob odbe na %aporne ka%ni pod @ $e e)ev in nepro !o !ne ka%ni * odni ve! predlaga D(' naj odnika ra%re#i le' "e gre %a k.d.' %aradi ka!erega je odnik o ebno !no nepri$eren %a opravljanje odni#ke /unk)ije. Pre oja je v roka& D(' $erilo je i%ra%i!o vredno !no. 2,3 P.p.o.' ki ob ojen)u prepovejo pridobitev doloenih pravic: %a"nejo u"inkova!i po !e$' ko je ob ojene) glavno ka%en pre !al. To o: 13 prepoved opravljanja dolo"eni& /unk)ij' ,3 prepoved pridobi!ve dolo"enega pokli)a' <3 prepoved pridobi!ve dolo"eni& dovoljenj ali odobri!ev' ki ji& dajejo dravni organi vojo odlo"bo. Pri$eri i% %akonodaje:
114
IZPISKI
213 (akon o odni#ki lubi * kandida! $ora bi!i o ebno !no pri$eren %a opravljanje odni#ke /unk)ije. 8 ebno !no nepri$eren je kandida!' ki e obna#a ali e je obna#al !ako' da je $ono na podlagi njegovega ravnanja u!e$eljeno klepa!i' da odni#ke /unk)ije ne bo opravljal po#!eno in ve !no * po$e$bna je neka%novano ! kandida!a. 2,3 (akon o odve!ni#!vu in (akon o no!aria!u * kandida! %a odve!nika ali no!arja $ora bi!i vreden %aupanja !ega pokli)a. Ni vreden %aupanja' kdor je ob ojen %a k.d.' %aradi ka!erega je $oralno nevreden %a opravljanje odve!ni#kega ali no!ar kega pokli)a. P.p.o. v na pro!ju % varno !ni$ ukrepo$ prepovedi opravljanja pokli)a na !anejo po sa$e$ zakonu 2e! lege3. (aradi !ega e ji& v ka%en kopravni !eoriji %elo kri!i%ira' ker pri nji& ni $ono upo#!eva!i po ebno !i po a$e%nega pri$era in !oril)a. 2<3 Deli!ev p.p.o. glede na !o' ka!ere pravi)e o$ejujejo: p.p.o.' ki pri%adanejo dravljan ke pravi)e * i%guba ak!ivne ali pa ivne volilne pravi)e' p.p.o.' ki i$ajo %a po ledi)o o$eji!ev pro !o !i * obve%na na eli!ev v dolo"ene$ kraju' poli)ij ki nad%or7 pokli)ne prepovedi * i%guba pravi)e do javne lube' prepoved opravljanja pokli)a7 p.p.o.' ki %adevajo la !nino in dedovanje * prepoved upravljanja la !nega pre$oenja' dedna ne po obno !. <. Trajanje 'ravni- 'o%ledi& o$%od$e P.p.o. na !anejo % dne$ pravno$o"no !i odne odlo"be' na ka!ero o ve%ane. P.p.o.' ki po$enijo prene&anje dolo"eni& pravi)' %a"nejo u"inkova!i !akoj 2I. kupina3. P.p.o.' ki prepovedujejo pridobi!ev dolo"eni& pravi)' %a"nejo u"inkova!i po pre !ani' odpu#"eni ali %a !arani ka%ni 2II. kupina3. P.p.o. i% I. kupine ni o "a ovno o$ejene' vendar la&ko ob ojene) odv%e!o pravi)o pridobi na novo. P.p.o. i% II. kupine o "a ovno o$ejene na najdalj G le! po pre !ani' odpu#"eni ali %a !arani ka%ni' "e ni %a po a$e%ne p.p.o. % %akono$ dolo"en dalj#i rok. Trajanje p.p.o. i% II. kupine e la&ko odpravi ali kraj#a: % a$ne !ijo ali po$ilo !i!vijo' % i%bri o$ ob odbe' na ka!ero je pravna po ledi)a ve%ana' odno odlo"bo na pro#njo ob ojen)a * odi#"e la&ko odredi' da prene&a p.p.o. i% II. kupine v , le!i& po pre !ani' odpu#"eni ali %a !arani ka%ni. Pri !e$ odi#"e upo#!eva: o vedenje ob ojen)a po ob odbi' o $orebi!no povrni!ev #kode' pov%ro"ene k.d.' o druge okoli#"ine' ki kaejo' da je prene&anje p.p.o. u!e$eljeno. . prene&anje$ p.p.o. ni o pri%ade!e pravi)e drugi&' ki e opirajo na ob odbo. II. RE4A;I0ITAEIJA 1. Pojem re-a$ilita&ije Na"elo$a prene&ajo v i u"inki ob odbe % dne$ pre !ane' odpu#"ene ali %a !arane glavne ka%ni. Po!e$ je poloaj ob ojen)a i%ena"en % drugi$i ljud$i * uiva pravi)e' dolo"ene v u !avi' %akoni& in drugi& predpi i&.
115
IZPISKI
Vendar je %aradi pravni& po ledi) ob odbe in dolo"eni& varno !ni& ukrepov poloaj biv#ega ob ojen)a o!een' %a!o ne $ore enakopravno odelova!i v nor$alne$ drubene$ ivljenju. Rehabilitacija je po eben in !i!u! ka%en kega prava' ka!eri$ e ob ojen)u' ki je pre !al glavno ka%en' vrnejo v e pravi)e' ki bi ji& i$el' "e ne bi nikoli bil ob ojen 2*ikcija o neobsojenosti3. 8b odba ne $e bre$eni!i ob ojen)a' ki e po i%vr#eni ka%ni pri$erno vede. 8b !aja!a , vr !i re&abili!a)ije: 213 zakonska rehabilitacija * na !opi pri ob odba& na $ilej#e ka%ni' "e ob ojene) v dolo"ene$ "a u po pre !ani ka%ni ne !ori novega k.d. 8b odba e i%bri#e obve%no po a$e$ %akonu bre% po ebne odne odlo"be. 2,3 sodna rehabilitacija * o re&abili!a)iji odlo"i odi#"e na pro#njo biv#ega ob ojen)a in na podlagi poda!kov o njegove$ ivljenju po pre !ani ka%ni. Pri !e$ e upo#!eva' ali e je ob ojene) v !e$ "a u pri$erno vedel in ponovno vklju"il v nor$alno drubeno dogajanje. ,. Re-a$ilita&ija 'o veljavnem )a*en%)em 'rav" 1( %ago!avlja ob ojen)e$ na ka%en %apora ali $ladole!ni#kega %apora po pre !ani' odpu#"eni ali %a !arani ka%ni v e pravi)e' dolo"ene v u !avi' %akoni& in drugi& predpi i&' ra%en pravi)' ki ji& ob ojen)i ne $orejo pridobi!i %aradi i%re"enega varno !nega ukrepa ali pravni& po ledi) ob odbe. Enak poloaj i$ajo ob ojen)i na pogojne$ odpu !u. (akon ka re&abili!a)ija ob !aja' ko e ob odba izbrie i% ka%en ke eviden)e in prene&ajo v e p.p.o. * ob ojene) velja %a neob ojenega. I%bri ob odbe i% ka%en ke eviden)e do ee ob ojene) v dolo"ene$ "a u po i%vr#eni' odpu#"eni ali %a !arani ka%ni' "e v !e$ "a u ne !ori novega k.d. (akon ka re&abili!a)ija i$a , o$eji!vi: 213 ni $ono i%bri a!i ob odbe nad 1G le! %apora * %akon ka re&abili!a)ija je i%klju"ena' "e gre %a naj&uj#e ka%ni. 1( i%&aja i% do$neve' da gre v !aki& pri$eri& %a o ebe' pri ka!eri& ni upravi"eno u !vari!i /ik)ije o neob ojeno !i. 2,3 ob odba e ne $ore i%bri a!i i% ka%en ke eviden)e' dokler ob !ajajo varno !ni ukrepi. .odna re&abili!a)ija * odi#"e la&ko ob odbo na pronjo obsojenca i%bri#e i% ka%en ke eviden)e in v%po !avi /ik)ijo o neob ojeno !i v kraj#e$ roku' ko! je dolo"en %a i%bri ob odbe i% ka%en ke eviden)e. Pogoj je' da ob ojene) ni !oril novega k.d. 8b ojene) la&ko vloi pro#njo po po!eku polovi)e roka %a %akon ko re&abili!a)ijo. 1o odi#"e odlo"a o i%bri u' upo#!eva: vedenje ob ojen)a po pre !ani ka%ni' naravo k.d.' druge okoli#"ine' ki o po$e$bne %a i%bri ob odbe. III. I(;RI. 8;.8D;E V e ka%en ke ob odbe' ki ji& odi#"e i%re"e' e vpi ujejo v kazensko evidenco. (a ob$o"je )ele drave jo vodi 6ini !r !vo %a no!ranje %adeve. Poda!ki o ob ojen)i& in ob odba& o po$e$bno red !vo %a delovanje %oper kri$inali!e!o' ker o$ogo"ajo pregled nad ob ojeni$i o eba$i. Poda!ki i% ka%en ke eviden)e e dajejo pravo odni$ organo$ v ka%en ke$ po !opku %oper po a$e%ne !oril)e' da bi !i organi dobili "i$ve" poda!kov o !oril"eve$ prej#nje$ ivljenju. 1a%en ka eviden)a ob ega: o ebne poda!ke o !oril)i&'
116
IZPISKI
poda!ke o i%re"eni& ka%ni&' pogojni& ob odba&' odni& opo$ini& in odpu#"eni& ka%ni&' poda!ke o pravni& po ledi)a& ob odb' poda!ke o i%vr#eni& ka%ni&' poda!ke o pre$e$ba& poda!kov 2nove ka%ni na podlagi od$ere ka%ni %a dejanja v !eku' a$ne !ije' po$ilo !i!ve3' poda!ke o ra%veljavi!vi vpi a neupravi"ene odbe. 8 v%gojni& ukrepi& e vodi po ebna eviden)a' ki ob ega: o ebne poda!ke o $ladole!niki&' poda!ke o i%re"eni& v%gojni& ukrepi&' poda!ke o i%vr#eni& v%gojni& ukrepi&. 8b odba e i%bri#e i% ka%en ke eviden)e v dolo"ene$ roku po i%vr#i!vi' %a !aranju ali odpu !i!vi ka%ni' "e ob ojene) v !e$ roku ne !ori novega k.d.: 213 odni opo$in ali odpu#"ena ka%en * 1 le!o od pravno$o"no !i odne odlo"be' 2,3 pogojna ob odba * 1 le!o po pre!eku prei%ku ne dobe' 2<3 denarna ka%en' !ran ka ka%en' %aporna ka%en do 1 le!a' $ladole!ni#ki %apor * < le!a' 2C3 %aporna ka%en od 1 do < le! * G le!' 2G3 %aporna ka%en od < do G le! * H le!' 2@3 %aporna ka%en od G do 1? le! * 1? le!' 2I3 %aporna ka%en od 1? do 1G le! * 1G le!' 2H3 %aporna ka%en nad 1G le! e ne i%bri#e. 8rgan' ki vodi ka%en ko eviden)o' je dolan ob odbo i%bri a!i' "e o i%polnjeni %akon ki pogoji %a i%bri : 213 po!ekel je rok' dolo"en %a i%bri ' 2,3 ob ojene) v !e$ roku ni !oril novega k.d. I%bri i% ka%en ke eviden)e na podlagi sodne rehabilitacije na !ane odno odlo"bo. 8rgan' ki vodi ka%en ko eviden)o' je dolan ob odbo i%bri a!i' ko prej$e odno odlo"bo o i%bri u. IV. DAJANJE P8DAT18V I( 1A(EN.1E EVIDENEE 1rog organov in organi%a)ij' ki la&ko dobijo poda!ke o ob odbi' $ora bi!i o%ek. 6ono je daja!i le poda!ke o neizbrisanih obsodbah. I%bri ana ob odba i$a %a po ledi)o /ik)ijo o neob ojeno !i' %a!o !e& poda!kov ni $ono poro"a!i niko$ur. -odatki o neizbrisani obsodbi e dajejo: odi#"u' dravne$u !oil !vu in poli)iji v %ve%i ka%en ki$ po !opko$' ki !e"e %oper prej ob ojeno o ebo' organo$ %a i%vr#evanje ka%en ki& ank)ij' pri !ojni$ organo$' ki odelujejo v po !opku %a podeli!ev a$ne !ije' po$ilo !i!ve ali i%bri ob odbe. Drugi$ organo$ in organi%a)ija$ poda!ki i% ka%en ke eviden)e ni o do !opni. I%je$o$a e la&ko dajo dravni$ organo$' pravni$ o eba$ in %a ebni$ delodajal)e$ na obra%loeno %a&!evo' "e: 213 #e !rajajo p.p.o. ali varno !ni ukrepi' ali 2,3 i$ajo upravi"en' na %akonu u!e$eljen in!ere . 8rgan' ki vodi ka%en ko eviden)o' odlo"i po pro !i pre oji' ali bo dal %a&!evane poda!ke ali ne. Poobla !ilo o upravi"ene$' na %akonu u!e$eljene$ in!ere u je !reba ra%laga!i re !rik!ivno. Dajanje poda!kov i% i%bri ane eviden)e in uporaba !aki& poda!kov !a prepovedana.
117
IZPISKI
Po a$e%nik la&ko %a&!eva poda!ke o !e$' da ni bil ob ojen o%. ka%novan' "e ji& po!rebuje %a uveljavi!ev voji& pravi). Poda!ki i% eviden)e o v%gojni& ukrepi& e la&ko dajo: odi#"e$' dravni$ !oil !vo$ in organo$ %a no!ranje %adeve v %ve%i ka%en ki$ po !opko$ pro!i $ladole!niku' organo$ o)ialnega var !va' %avodo$' ki i%vr#ujejo v%gojne ukrepe.
De e!o poglavje: 8+ASNITEV KAZNI

I. (A.TARANJE 1. Pojem *a%taranja 1a%en ki po !opek uvede odi#"e pravilo$a k$alu po !ori!vi k.d. V ka%en ke$ po !opku e ugo!ovi !orile) in e $u i%re"e u !re%na ank)ija' ki e na!o ob %akon ki& pogoji& i%vr#i. V dolo"eni& pri$eri& !o ni $ono: organi ka%en kega pregona !oril)a ne odkrijejo' %a!o po !opka ni $ono i%ve !i' ka%ni ni $ono i%vr#i!i' ker je ob ojene) %bolel' pobegnil'... (a !aranje je ka%en kopravni in !i!u!' ki pov%ro"i uga ni!ev pravi)e drave do i%reka ka%en ke ank)ije in njene i%vr#i!ve' "e je od !ori!ve k.d. o%. i%reka ka%en ke ank)ije pre!eklo dalj "a a. Po%na$o , vr !i %a !aranja: 213 zastaranje kazenskega pregona * "e ka%en ki po !opek #e ni i%veden' po po!eku dolo"enega "a a ni ve" $ono i%re"i ka%ni. Pravi)a drave do ka%en ke ank)ije prene&a. 2,3 zastaranje izvritve kazni * i%re"ena ka%en v dolo"ene$ "a u ni bila i%vr#ena. Pravi)a drave do i%vr#i!ve ka%ni. (a !aranje je ra%log uga ni!ve ka%ni. Ra%logi %a %a !aranje v ka%en ke$ pravu: kri$inalnopoli!i"ni * ka%en po dalj#e$ "a ovne$ obdobju ni$a po ebnega generalno-preven!ivnega u"inka' prak!i"ni * v %ve%i % doka%ovanje$ na !anejo !eave. .odi#"a in drugi organi ka%en kega po !opka $orajo v v aki /a%i po !opka pa%i!i na po!ek %a !aranja. (a !aranje $orajo upo#!eva!i po uradni dolno !i. (a !aranje na !opi e! lege' ko po!e"ejo %a !aralni roki. ,. Za%taranje )a*en%)e a 're ona 213 -oje$ in roki: (aradi po!eka rokov' ki ji& dolo"a 1(' e ne $e i%ve !i ka%en ki pregon in i%re"i ka%en. Dolina rokov je odvi na od !ee ka%ni: 13 ,G le! %a k.d.' %a ka!ero e $e i%re"i <? le! %apora' ,3 1G le! %a k.d.' %a ka!ero e $e i%re"i nad 1? le! %apora' <3 1? le! %a k.d.' %a ka!ero e $e i%re"i nad G le! %apora' C3 G le! %a k.d.' %a ka!ero e $e i%re"i nad 1 le!o %apora' G3 < le!a %a k.d.' %a ka!ero e $e i%re"i do 1 le!o %apora ali denarna ka%en. e je %a k.d. predpi ani& ve" ka%ni' e %a !aranje dolo"i po naj&uj#i. e je bil !orjen po ku ' e %a !aranje dolo"i glede na ka%en %a dokon"ano k.d. (a !aralni roki o enaki %a glavnega !oril)a in udeleen)e. 2,3 -otek rokov: (a !aralni rok %a %a !aranje ka%en kega pregona %a"ne !e"i od dneva' ko je bilo k.d. !orjeno.
118
IZPISKI
Pri nadaljevani& k.d. %a"ne %a !aranje !e"i' ko je bilo !orjeno %adnje k.d. Pri kolek!ivni& k.d. %a"ne %a !aranje !e"i' ko je bilo !orjeno %adnje k.d. Pri !rajajo"i& k.d. %a"ne %a !aranje !e"i od !renu!ka' ko je pro!ipravno !anje prene&alo. 2<3 Zadranje zastaranja: po$eni' da %a !aralni rok ne !e"e v "a u' ko e ka%en ki pregon %aradi dolo"ene ovire po %akonu ne $ore %a"e!i ali nadaljeva!i. Po prene&anju ovire e ka%en ki po !opek la&ko %a"ne ali nadaljuje. 8vire o: 13 ovire pravne narave: i$uni!e!a po lan)a v D(' "e e nanjo kli)uje in $u jo $anda!no* i$uni!e!na ko$i ija pri%na 2po !opek e ne $ore %a"e!i3' %a"a na du#evna bole%en ali %a"a na du#evna $o!nja !oril)a' ki e pojavi $ed ka%en ki$ po !opko$ 2po !opek e ne $ore nadaljeva!i3. ,3 ovire dejanske narave: beg !oril)a' !orile) je nedo egljiv dravni$ organo$' !oril"evo bivali#"e je ne%nano' delo odi#"e je one$ogo"eno %aradi naravne ka!a !ro/e' vojne'... 1o! ra%log %a %adranje e upo#!evajo le ovire pravne narave. Veljajo le %a o ebo' na ka!ero e nana#ajo 2ne %a udeleen)e3. 2C3 -retrganje zastaranja: po$eni' da e %a !aralni rok %aradi po ebej dolo"eni& okoli#"in prekine in %a"ne !e"i %nova. (a !aranje ka%en kega pregona pre!rga: 13 vsako procesno dejanje za pregon storilca %aradi !orjenega k.d. * !o o dejanja' ki ji& opravi pri !ojni dravni organ' /i%i"na ali pravna o eba' ki o upravi"eni' da opravijo pro)e na dejanja. Pro)e no dejanje $ora bi!i i%vr#eno pro!i !oril)u' da bi e %a"el ali nadaljeval pregon %aradi dolo"enega k.d. Pro)e na dejanja' ki pre!rgajo %a !aranje' o pro)e na dejanja odi#"a in drugi& organov' ki o odelujejo v ka%en ke$ po !opku in o po (1P upravi"eni' da pred ali $ed ka%en ki$ po !opko$ uporabljajo u !re%ne ukrepe ko! pro)e na dejanja %oper dolo"eno o ebo ko! !oril)a k.d. (a !aranja NE pre!rgajo: ovadba poli)ije' v a druga dejanja poli)ije. Pro)e na dejanja $orajo bi!i opravljena %oper dolo"enega !oril)a. Pro)e na dejanja %oper ne%nanega !oril)a ne $orejo pre!rga!i %a !aranja. ,3 novo& enako hudo k'd' ali huje k'd'' ki ga !ori !orile) v "a u' ko !e"e %a !aralni rok * !e$elj %a pre ojo !ee k.d. !a ka%ni' predpi ani %a obe k.d. #kvizitorno zastaranje po$eni' da je %a %a !aranje po!rebno' da !orile) ne !ori novega k.d. 2G3 #bsolutno zastaranje: 1a%en ki pregon %a !ara v v ake$ pri$eru ne glede na pre!rganja in %adranja %a !aranja' "e pre!e"e dvakra! !oliko "a a' ko! e %a&!eva %a %a !aranje ka%en kega pregona * absolut,ni zastaralni roki. Navadni %a !aralni roki o relativni zastaralni roki. <. Za%taranje i*vr(itve )a*ni 213 -oje$ in roki: (aradi po!eka dolo"enega "a a uga ne pravi)a do i%vr#i!ve ka%ni. Do !ega la&ko pride' ko e ka%en #e ni %a"ela i%vr#eva!i ali je bilo njeno i%vr#evanje prekinjeno.
119
IZPISKI
I%re"ena ka%en e ne $e i%vr#i!i' "e je pre!eklo: 13 ,G le! od ob odbe na <? le! %apora' ,3 1G le! od ob odbe na 1? do 1G le! %apora' <3 1? le! od ob odbe na G do 1? le! %apora' C3 G le! od ob odbe na < do G le! %apora' G3 < le!a od ob odbe na 1 do < le!a %apora' @3 , le!i od ob odbe na %apor do 1 le!a ali denarno ka%en. (a !aralni rok e dolo"i glede na ka%en' i%re"eno pravno$o"no odbo. Pri ob odbi %a k.d. v !eku e %a !aralni rok dolo"i glede na eno!no ka%en. e je pravno$o"no i%re"ena ka%en po%neje pre$enjena' e %a !aralni rok dolo"i po pre$enjeni ka%ni. Ra%logi %a $ono pre$e$bo ka%ni o: ne/or$alna obnova ka%en ke-ga po !opka' %a&!eva %a i%redno o$ili!ev ka%ni' a$ne !ija ali po$ilo !i!ev. Po ebni roki o dolo"eni %a %a !aranje ka%ni $ladole!ni#kega %apora: 13 1? le! od ob odbe na $ladole!ni#ki %apor nad G le!' ,3 G le! od ob odbe na $ladole!ni#ki %apor nad < le!a' <3 < le!a od ob odbe na $ladole!ni#ki %apor do < le!. .!ran ke ka%ni %a !arajo' ko %a !ara glavna ka%en. To ne velja %a !ran ko denarno ka%en' ki %a !ara po pre!eku , le! od ob odbe. 2,3 -otek rokov: (a !aralni roki %a"nejo !e"i od pravno$o"no !i odne odlo"be. I%je$e: prekli)ana pogojna ob odba * %a !aranje %a"ne !e"i % dne$' ko po !ane odlo"ba o prekli)u pravno$o"na' prekli)an pogojni odpu ! * %a !aranje %a"ne !e"i % dne$' ko po !ane odlo"ba o prekli)u pravno$o"na' pre$e$ba nei%!erljive denarne ka%ni v %apor * %a !aranje %a"ne !e"i % dne$' ko je po !al klep o nado$e !i!vi denarne ka%ni % %aporo$ pravno$o"en. ob ojene) pobegne i% %apora ali $ladole!ni#kega %apora * %a !aranje %a"ne !e"i % dne$ pobega. 3kstinktivno zastaranje * %a %a !aranje e %a&!eva le po!ek rokov. 2<3 Zadranje zastaranja: (a !aranje i%vr#i!ve ka%ni ne !e"e' ko e po %akonu ka%en ne $e i%vr#i!i. 9po#!evajo e le ovire pravne narave. 8vire pravne narave e nana#ajo na odloi!ev i%vr#i!ve ka%ni na podlagi dolo"il (akona o i%vr#evanju ka%en ki& ank)ij 2npr. &uda bole%en ob ojen)a' &uda bole%en v druini ob ojen)a' $r! v druini ob ojen)a3. Po prene&anju ovire %a !aranje !e"e naprej. 2C3 -retrganje zastaranja: (a !aranje i%vr#i!ve ka%ni pre!rga v ak ukrep pri !ojnega organa' ki $u je na$en i%vr#i!ev ka%ni. Pri !ojni organi o organi %a i%vr#evanje ka%ni o%. varno !ni& ukrepov 2okrono odi#"e' pri !ojno %a i%vr#i!ev ka%en ki& odb3. 9krepi o: po%iv odi#"a ob ojen)u' ki je na pro !o !i' naj e javi na pre !ajanje ka%ni' odredi!ev pri ilne privedbe ob ojen)a' ki e kriva ali je na begu' odredba odi#"a o najdbi ob ojen)a ne%nanega bivali#"a. 2G3 #bsolutno zastaranje: I%vr#i!ev ka%ni %a !ara v v ake$ pri$eru po pre!eku dvakra! !oliko "a a' kolikor ga %a&!eva 1( %a %a !aranje. C. Za%taranje i*vr(itve varno%tni- ")re'ov
120
IZPISKI
8bve%no p i&ia!ri"no %dravljenje in var !vo v %drav !vene$ %avodu' obve%no p i&ia!ri"no %dravljenje na pro !o !i' odv%e$ vo%ni#kega dovoljenja in odv%e$ pred$e!ov %a !arajo' ko pre!e"e < le!a od pravno$o"no !i odne odlo"be. 8bve%no %dravljenje alko&olikov in narko$anov %a !ara &kra!i ka%nijo' ob ka!eri je bilo i%re"eno' ali pre!eko$ pre ku ne dobe' "e je bila i%re"ena pogojna ob odba. Prepoved opravljanja pokli)a %a !ara' ko pre!e"e "a ' %a ka!erega je bila i%re"ena. G. Ne*a%tarljivo%t )a*nivi- dejanj eno&ida in vojni- -"dodel%tev +eno)id in vojna &udodel !va o i%redno &uda k.d.: geno)id' vojno &udodel !vo %oper )ivilno prebival !vo' vojno &udodel !vo %oper ranjen)e in bolnike' vojno &udodel !vo %oper vojne uje!nike' vojno &udodel !vo % uporabo nedovoljeni& bojni& red !ev' %druevanje in #"uvanje & geno)idu in vojni$ &udodel !vo$. (a !aranje !ak#ni& k.d. je $oralno neopravi"ljivo' %a!o ne %a !arajo nikoli. Ne %a !arajo !udi k.d.' ka!eri& ne%a !arljivo ! je dolo"ena % $ednarodni$i konven)ija$i in $ednarodni$i pogodba$i 26ednarodna konven)ija o ne%a !arljivo !i vojni& %lo"inov in %lo"inov %oper "love"no !' 1>@H3. II. A6NE.TIJA IN P86I08.TITEV 1. S)"'ne *na,ilno%ti amne%tije in 'omilo%titve A$ne !ija in po$ilo !i!ev !a ra%loga %a uga ni!ev ka%ni. ( nji$a e ob ojen)u popolno$a ali delo$a: odpu !i i%vr#i!ev ka%ni' i%re"ena ka%en pre$eni v $ilej#o ali pogojno ob odbo' i%bri#e ob odba' odpravijo o%. kraj#ajo pravne po ledi)e ob odbe' odpu !i ka%en ki pregon 2abolicija3. A$ne !ijo daje %akonodajni organ. Po$ilo !i!ev daje pred ednik republike. A$ne !ija in po$ilo !i!ev po$eni!a ak! $ilo !i. Nana#a!a e na i%re"ene ob odbe ra%en pri odpu !i!vi ka%en kega pregona. .odne odlo"be' ki o i%rekle ka%ni' o !anejo ne pre$enjene. A$ne !ija ali po$ilo !i!ev' ki odpu !i!a ka%en ki pregon' e i$enuje!a abolicija. Aboli)ija je naj#ir#a oblika ak!a $ilo !i * ka%ni ni $ono i%re"i' ka%en ki po !opek e ne $ore %a"e!i' e uveden ka%en ki po !opek e u !avi. A$ne !ija in po$ilo !i!ev !a i%ra% volje najvi#ji& dravni& organov' da e ob ojen)u ka%en popolno$a ali delo$a odpu !i. .!ali#"a %a u!e$eljeno ! a$ne !ije in po$ilo !i!ve: 213 % nji$a je $ono popraviti strogost zakona ' "e e %aradi pre$enjeni& okoli#"in pre$eni o)ena k.d. * k.d. e o)enjuje ko! $anj nevarno. 13 odna odlo"ba la&ko po$eni nepravi"no odlo"i!ev %aradi previ oke od$ere ka%ni' ,3 !a spodbuda za obsojenca' da e bolje obna#a' <3 !a izraz politine $odrosti' ker je % nji$a $ono upo#!eva!i pravne in nepravne okoli-#"ine' ki opravi"ujejo njuno uporabo. 2,3 !a akta $ilosti * ra%logi %anju o okoli#"ine' ki narekujejo $ilej#i odno do !oril)a.
121
IZPISKI
e je odba napa"na i% drugi& ra%logov' je $ono njeno nepravi"no ! odpravi!i % i%redni-$i pravni$i red !vi. ( a$ne !ijo in po$ilo !i!vijo ni o pri%ade!e pravi)e drugi& ljudi' ki e opirajo na ob odbo * o#kodovane) o&rani vojo pravi)o do pri ojenega pre$oenj kopravnega %a&!evka. To ne velja %a aboli)ijo. ,. Amne%tija e podeljuje !rani %akonodajni& organov. Pri na jo daje Dravni %bor % %akono$ o a$ne !iji. (akon o a$ne !iji la&ko: dolo"i k.d.' %a ka!era e daje a$ne !ija' dolo"i ka%en' na ka!ero e a$ne !ija nana#a 2npr. a$ne !ija %a v e ob ojen)e na %aporno ka%en do 1 le!a3. Aboli)ija je naj#ir#i ob eg a$ne !ije. 6ona je do pravno$o"no !i odbe. Popolna ali delna odpu !i!ev i%vr#ene ka%ni e la&ko podeli' ko je ka%en e i%re"ena: popolna odpu !i!ev i%vr#i!ve ka%ni po$eni odpu !i!ev i%vr#i!ve glavne ali !ran ke ka%ni v )elo!i' delna odpu !i!ev i%vr#i!ve ka%ni po$eni' da e odpu !i i%vr#i!ev dela i%re"ene ka%ni. A$ne !ija la&ko i%re"eno ka%en pre$eni v $ilej#o ka%en' vendar je pri na ne $ore %a$enja!i pogojno ob odbo %aradi !rogo individualne narave pogojne ob odbe * a$ne !ija je plo#ni ak! in e nana#a na nedolo"eno #!. o eb. ( a$ne !ijo je $ono podeli!i i%bri ob odbe' ne glede na dolo"be' ki veljajo %a i%bri . ( a$ne !ijo e la&ko odpravi dolo"ena pravna po ledi)a ob odbe %a biv#e ob ojen)e' vendar % njo ni $ono kraj#a!i !rajanja p.p.o. Dravni %bor je %adnji %akon o a$ne !iji prejel 1>>?. ( nji$ je v e$ ob ojen)e$ % i%je$o ob ojen)ev %aradi na ilni& k.d. kraj#al ka%en %a U. <. Pomilo%titev e podeljujejo !rani najvi#ji& dravni& organov. Pri na jo daje pred ednik republike. Daje e v obliki odloka ali odlo"be glede poi$en ko dolo"ene o ebe. Po$ilo !i!ev e i%vaja v kladu % dolo"ba$i po ebnega %akona' ki dolo"a po !opek %a njeno i%vedbo * (akon o po$ilo !i!vi. Po$ilo !i!ev e daje %a k.d.' dolo"ena v 1(R.' in %a k.d.' dolo"ena v !uji& ka%en ki& %akonodaja&' "e je !orile) dravljan R. in je !ako dolo"eno % $ednarodni$i pogodba$i. 8b eg po$ilo !i!ve je #ir#i ko! ob eg a$ne !ije: i%re"eno ka%en la&ko %a$enja pogojno ob odbo' pravne po ledi)e ob odbe la&ko kraj#a.
Peti del: MLA!OLETNIKO KAZENSKO PRAVO
122
IZPISKI
Prvo poglavje: MLA!OLETNIKO PRESTOPNITVO IN NJE+OVO KAZENSKOPRAVNO O2RAVNAVANJE

I. 60AD80ETNI=18 PRE.T8PNI=TV8 1. Pojem mladoletni()e a 're%to'ni(tva +ladoletniko prestopnitvo ali $ladoletnika delinkvenca o k.d.' ki ji& i%vr#ujejo $ladole!-niki !er druga odklon ka in devian!na vedenja $ladi&. +ladoletnika kri$inaliteta o k.d.' ki ji& i%vr#ujejo $ladole!niki' in dejanja' ki ji& !orijo o!ro)i in i$ajo %akon ke %nake k.d. V #!evilni& pravni& i !e$i& vklju"uje $ladole!ni#ko pre !opni#!vo !udi ra%li"ne druge oblike neprilagojenega ali odklon kega vedenja o!rok in $ladole!nikov: neopravi"eno in ponavljajo-"e e i%o !ajanje od pouka' beganje % do$a' narko$anija' alko&olo$anija'... +lede na ob eg preje$anja $ladole!ni#kega pre !opni#!va ka%en kopravne i !e$e deli$o v , kupini: pravni i !e$i' ki o e odlo"ili %a oji poje$ $ladoletnikega prestopnitva * obravnava-jo le k.d. $ladole!nikov 5 ravnanja' ki ji& 1( dolo"a ko! ka%niva in ji& !orijo $ladole!ni-ki' i%klju"ena o ravnanja $ladole!nikov' ki o odklon ka' vendar ne ka%niva' i%klju"ena o v a dejanja' ki i$ajo %nake k.d.' vendar ji& !orijo o!ro)i' pravni i !e$i' ki o prejeli iri poje$ $ladoletnikega prestopnitva * vklju"uje !udi ravnanja o!rok' ki o !orili k.d. ali i%pri"ujejo druge oblike odklon ki& ravnanj' !er druge oblike odklon kega vedenja $ladole!nikov * angloa$eri#ki pravni i !e$. 8dklon ko vedenje $ladole!nikov' ki e ne kae v !ori!vi k.d.' pri na obravnavajo drugi neka%en ki organi * organi o)ialnega var !va. To o upravni dravni organi' kar je porno' aj o pravi)e o!rok in $ladole!nikov bolje %avarovane v odni& ko! v upravni& po !opki&. ,. Zna,ilno%ti mladoletni()e a 're%to'ni(tva .odi#"a v .loveniji uporabljajo pro!i $ladole!niko$ predv e$ v%gojne ukrepe in le redko ka%en $ladole!ni#kega %apora. Teijo k i%rekanju ukrepov' ki e i%vr#ujejo v $ladole!niko-ve$ do!edanje$ okolju in po$enijo nudenje po$o"i' v%gojo' nad%or !vo in vodenje. Vi ok je dele v%gojnega ukrepa ukora. .!aro ! $ladole!ni& pre !opnikov e %niuje in pove"uje e #!. o!rok' ki o i%vr#ili ravnanja' ki i$ajo %nake k.d. 1.d. $ladole!nikov e ra%likujejo od k.d. polnole!ni& !oril)ev. Dele k.d. %oper pre$oenje je %elo velik in ob ega H?*HGB v e& k.d. $ladole!nikov. Dejanja pogo !o ni o !orjena i% enaki& pobud ko! k.d. polnole!ni&. .o re%ul!a! $lado !ne nepre$i#ljeno !i' po ledi)a !renu!ne odlo"i!ve' !er kaejo na !o' da o nji&ovi !oril)i nedo%orele in p i&i"no !er o)ialno nera%vi!e o ebe. Pri&aja do pora !a na ilni& k.d. 6ladole!niki velik del k.d. !orijo v kupina&. 6ladole!ni#ke %drube o pravilo$a &e!erogene * e !avljajo ji& $ladole!niki' o!ro)i in polnole!niki' ki o pravkar pre !opili prag polnole!no- !i.6ladole!niki' ki i%vr#ujejo k.d.' o pravilo$a nedo%orele' #e ne ra%vi!e o ebno !i' na ka!ere %la&ka in &i!ro vplivajo %unanje okoli#"ine. I%&odi#"e %a obravnavanje $ladole!nikov' ki o !orili k.d.' o po!rebe po a$e%nega $ladole!-nika %a prev%gojo. (a!o ob !aja po ebna vr !a ank)ij * v%gojni ukrepi. <. Sedanja %'o*nanja o dejavni)i- mladoletni()e a 're%to'ni(tva Dejavniki $ladole!ni#kega pre !opni#!va o podobni dejavniko$ kri$inali!e!e na plo&.
123
IZPISKI
Na na !anek $ladole!ni#kega pre !opni#!va delujejo #!evilni $ed eboj pove%ani dejavniki' ki i%&ajajo i% plo#ni& o)ialni& ekono$ ki& ra%$er' o)ialni& okoli#"in $ladole!nikovega ojega in #ir#ega okolja !er i% %na"ilno !i njegove o ebno !i. Dejavniki $ladole!ni#kega pre !opni#!va ob egajo < velike kupine: sploni socialni in ekono$ski dejavniki' dejavniki v okolju' individualni dejavniki. II. V08+A 1A(EN.1E+A PRAVA PRI 8;RAVNAVANJ9 60AD80ETNI=1E+A PRE.T8PNI=TVA 1. Ra*voj )a*en%)o'ravne a o$ravnavanja mladoletni)ov 13 Kazensko pravo za $ladoletnike * o!ro)i pod dolo"eno !aro !jo 2I le!3 ni o $ogli bi!i ka%novani. Ri$ ko pravo i% dobe )e ar !va je po%nalo deli!ev $ladole!nikov na < kupine' ki o ra%likovale glede na !opnjo ka%en ke odgovorno !i. Na"elo: )alitia supplet aetatem 5 %lobna volja nado$e !i !aro ! * $ladole!nike o kljub o$eji!va$ ka%en ke odgovorno !i po a$e%ni& !aro !ni& kupin obravnavali enako ko! polnole!ne !oril)e k.d. Najpo$e$bnej#e pre$e$be o bile preje!e v ,.M, 1H. !. . /ran)o ki$ ka%en ki$ %akoni-ko$ 1H1? e pojavi ra%likovanje na: $ladoletnike' ki delujejo razsodno 2avec discernement3 * o ka%en ko odgovorni' $ladoletnike' ki ne delujejo razsodno 2sans discernement3 * pro!i nji$ o %a"eli uporablja!i ukrepe po ebne vr !e' ka!eri& na$en je bil pobolj#anje in prev%goja $ladole!-nikov. Na oblikovanje $ladole!nikov ko! po ebne ka!egorije !oril)ev k.d. je i$ela po$e$ben vpliv o)iolo#ka #ola ka%en kega prava in ideje Dran%a von 0i %!a. (av%e$ala e je %a individuali-%a)ijo ka%en ki& ank)ij in re o)iali%a)ijo !oril)ev' poudarjala je po$en $ladole!nikov ko! po ebne kupine' pri ka!eri& je glavni )ilj i%rekanja ka%en ki& ank)ij prev%goja. 6ed 1>G? in 1>@? je bila v #!evilne ka%en ke %akonodaje preje!a ka!egorija $laj#i& polnole!ni& o eb * $ladi& o eb' ki o !orile k.d. ko! polnole!ne in je %akon %anje ob po ebni& pogoji& predvidel $ono !' da e pro!i nji$ uporabijo neka!eri v%gojni ukrepi. 8(N je 1>HG prejela "tandardna $ini$alna pravila za kazensko pravosodje za $ladoletnike 2-ekinka pravila3 * dolo"ajo naj$anj#i okvir pravi) in obve%no !i drav "lani) na podro"ju obravnavanja $ladole!nikov: naelo skrajnega sredstva pri uporabi ka%en kega prava pro!i $ladole!niko$' naelo prevzgoje' naelo enakega procesnega varstva %a $ladole!nike' kakor ga uivajo polnole!ni' naelo o$ejenosti uporabe ukrepov' ki o pove%ani % odv%e$o$ pro !o !i. I%&odi#"a Pekin#ki& pravil je prev%ela 1onven)ija 8(N o o!rokovi& pravi)a&. ,3 -osebno sodstvo za $ladoletnike * prvo po ebno odi#"e %a $ladole!nike je bilo u !anov-ljeno 1H>> v E&i)agu. Dane ob !ajajo koraj v v e& ka%en kopravni& i !e$i& po ebna odi#"a %a $ladole!nike ali po ebni ena!i' ki obravnavajo le !e !oril)e k.d. in pri ka!eri& e po !opek delo$a ra%likuje od po !opka pro!i polnole!ni$ !oril)e$ k.d. Poleg po ebni& odi#" %a $ladole!nike ob !ajajo v neka!eri& pravni& i !e$i& upravni organi' ki i$ajo enake pri !ojno !i ko! odi#"a %a $ladole!nike.
124
IZPISKI
,. Ka*en%)o 'ravo )ot eno i*med %red%tev *a 're're,evanje in o$ravnavanje mladoletni()e a 're%to'ni(tva Nepenalni ukrepi o ukrepi' ki ni$ajo narave ka%en ke ank)ije. 8rgani o)ialnega var !va o dolni ukrepa!i v v e& pri$eri&' ko je !o po!rebno pri o!ro)i&' ki i%vr#ujejo dejanja' ki i$ajo %nake k.d.' ali kaejo druge oblike odklon kega vedenja. Ti organi $orajo ukrepa!i' kadar gre %a odklon ko vedenje $ladole!nikov' ki #e ne po$eni k.d. Dolni o varova!i pravi)e obravnavani& o!rok in $ladole!nikov na enak na"in in v enake$ ob egu' ko! o !e pravi)e varovane v odne$ ka%en ke$ po !opku. V na#e$ i !e$u je uporaba ka%en kopravni& ukrepov %adnje red !vo 2na"elo krajnega red !va3' ki e uporabi %aradi po!reb po v%goji ali prev%goji $ladole!nika. III. TE6E0JNE (NAI0N8.TI VE0JAVNE+A 60AD80ETNI=1E+A 1A(EN.1E+A PRAVA 1. Ra*voj mladoletni()e a )a*en%)e a 'rava v Sloveniji V ,.M, 1>. !. je ob egal dolo"be o obravnavanju $ladole!ni& !oril)ev k.d. ka%en ki %akonik 21HG,3. 1>?H je av !rij ko pravo odno $ini !r !vo i%dalo po ebno odredbo' ki je urejala ka%en ki po !opek pro!i $ladole!niko$. V 0j. je bil u !anovljen ko! prvi v dravi IJ. odni oddelek' ki je obravnaval o!ro#ko var !vo' $ladin ko krb in ka%en ke %adeve $ladole!nikov do 1H. le!a !aro !i. Prvi odnik %a $ladole!nike je bil Dran 6il"in ki. Po na !anku Jugo lavije je ka%en ko pravo %a $ladole!nike )elovi!o uredil ka%en ki %akonik. Te$eljno i%&odi#"e je deli!ev $ladole!nikov na $laj#e $ladole!nike 21C*1I le!3 in !arej#e $ladole!nike 21I*,1 le!3. .!arej#i $ladole!niki o bili ka%en ko odgovorni. V obdobju po II. .V je podro"je $ladole!nikov uredil 1( i% 1>G1. 6ladole!nike je delil na ka%en ko odgovorne in ka%en ko neodgovorne' pri "e$er je ka%en o !ala na"elo$a predvide-na %a ka%en ko odgovorne $ladole!nike in v%gojni ukrepi %a ka%en ko neodgovorne. Pri kupini ka%en ko odgovorni& $ladole!nikov je 1( ra%likoval $ed $laj#i$i 21C*1@ le!3 in !arej#i$i 21@*1H le!3. Novela 1( i% 1>G> je prine la poglavi!ne pre$e$be na podro"ju obravnavanja $ladole!ni& pre !opnikov. 8dpravila je ra%likovanje na ka%en ko odgovorne in neodgovorne $ladole!nike. 1a%en ka odgovorno ! je prene&ala bi!i !e$eljno $erilo %a uporabo v%gojni& ukrepov. Pri i%biri v%gojnega ukrepa je odi#"e upo#!evalo !udi $ladole!nikovo du#evno ra%vi!o ! in njego-ve p i&i"ne la !no !i. Deli!ev na !arej#e in $laj#e $ladole!nike je i$ela po$en' da je bilo $ono $laj#i$ $ladole!niko$ i%reka!i le v%gojne ukrepe in !arej#i$ pravilo$a v%gojne ukrepe. ,. Mladoletni)ova 'rev* oja )ot temeljni namen "'ora$e v* ojni- ")re'ov 1.d. $ladole!nika je v ve"ini pri$erov %unanje %na$enje njegove o ebne neprilagojeno !i. Poglavi!ni na$en' ki ga eli$o do e"i % i%vedbo ka%en kega po !opka in i%reko$ ka%en ke ank)ije' je' da bi $ladole!nika u po obili %a kori !no in drubeno preje$ljivo ivljenje. ( v%gojni$ ukrepo$ je !reba $ladole!niku %ago!ovi!i v%gojo' prev%gojo in pravilen ra%voj. .plo#ne ugo!ovi!ve o o ebno !i& $ladole!ni& delinkven!ov kaejo' da gre pri nji& pogo !o %a o ebno !i' ka!eri& v%goja je bila po$anjkljiva in %ane$arjena. (a!o je !reba % v%gojni$i ukrepi %ago!ovi!i po$o" in var !vo. Pri je po ebnega po$ena !rokovno u po abljanje' ki je objek!iven pogoj %a $ladole!nikovo u pe#no !v ivljenju.
125
IZPISKI
Tea k.d.' ki je pri polnole!ne$ !oril)u bi !venega po$ena %a dolo"i!ev ka%ni' pri $ladole!ni-ki&' ki e ji$ i%reka v%gojni ukrep' pravilo$a ne vpliva na njegovo i%biro. <. Staro%tne %)"'ine mladoletni)ov Otroci do 1C. le!a e ne $ejo ka%nova!i !er %anje e ne $ejo uporabi!i v%gojni ali varno !ni ukrepi' predpi ani 1(. 8!roke obravnavajo organi o)ialnega var !va. +laji $ladoletniki o $ladole!niki' ki o i$eli ob !ori!vi k.d. e 1C le!' vendar #e ne 1@ le!. Nikoli e ne $ejo ka%nova!i' !e$ve" e $ejo pro!i nji$ i%re"i le v%gojni in varno !ni ukrepi. "tareji $ladoletniki o bili ob !ori!vi k.d. e !ari 1@ le!' vendar #e ne 1H le!. Pro!i nji$ e pravilo$a i%rekajo v%gojni ukrepi. V po ebno i%je$ni& pri$eri& in pogoji&' ki ji& dolo"a %akonik' e $ejo ka%nova!i % $ladole!ni#ki$ %aporo$' denarno ka%nijo !er !ran ki$a ka%ni$a prepovedi vonje $o!ornega vo%ila ali i%gono$ !uj)a i% drave. +laje polnoletne osebe o o ebe' ki o !orile k.d. ko! polnole!ne' vendar v "a u ojenja ni o dopolnile ,1 le!. Ti !oril)i o pravilo$a ka%en ko odgovorni in e ji$ i%rekajo ka%ni. e odi#"e pre odi glede na o ebno ! $laj#e polnole!ne o ebe in glede na okoli#"ine' v ka!eri& je bilo !orjeno k.d.' da bi bilo %a !akega !oril)a bolj pri$erno' da $u na$e !o ka%ni %apora i%re"e v%gojni ukrep' je $ono !aki o ebi i%re"i v%gojni ukrep nad%or !va organa o)ialnega var !va ali %avod ki ukrep. C. tevil,no%t v* ojni- ")re'ov V%gojni ukrepi o po voji v ebini %elo ra%li"ni in egajo od !aki&' ki i$ajo naravo u !nega opo%orila' do !aki&' ki %a&!evajo prev%gojo v %avod ki& ra%$era&. =irok regi !er ank)ij %a $ladole!nike je nei%ogibno po!reben' "e upo#!eva$o poglavi!ni na$en' ki ga eli$o do e"i % uporabo v%gojni& ukrepov in ka%ni $ladole!ni#kega %apora. G. S'remenljivo%t v* ojni- ")re'ov V%gojni ukrep' ki ga je odi#"e i%reklo $ladole!niku' je $ono po i%reku pre$eni!i * odi#"e la&ko u !avi njegovo i%vr#evanje ali nado$e !i i%re"eni v%gojni ukrep % drugi$. I% na$ena v%gojni& ukrepov i%&aja' da v%gojni ukrep ni ve" po!reben' "e je v%goja o%. prev%goja do eena. 6ono !' da e i%vr#evanje v%gojnega ukrepa u !avi o%. da e i%re"eni v%gojni ukrep nado$e !i % drugi$ glede na u pe& prev%goje' %a&!eva' da !rajanje v%gojnega ukrepa ni dolo"eno vnaprej %a v ak po a$i"en pri$er' !e$ve" !raja' dokler odi#"e i%vr#evanja ukrepa ne u !avi o%. dokler ga ne nado$e !i % drugi$. Na"elo %akoni!o !i glede dolo"eno !i ka%en ke ank)ije je %ago!ovljeno !e$' da %akonik dolo"a' koliko $ora v%gojni ukrep naj$anj !raja!i in koliko la&ko !raja najdalj.
Drugo poglavje: VZ+OJNI 8KREPI IN KAZNI ZA MLA!OLETNIKE

I. VR.TE V(+8JNI4 91REP8V 1. Ra*vr%titev v* ojni- ")re'ov in %'lo(na merila *a nji-ovo "'ora$o V%gojne ukrepe ra%vr#"a$o v , !e$eljni kupini: 213 v%gojni ukrepi' ki e i%vr#ujejo na pro !o !i * nezavodski ukrepi: 13 ukor' ,3 navodila in prepovedi' <3 nad%or !vo organa o)ialnega var !va. 2,3 zavodski ukrepi: 13 oddaja v v%gojni do$' ,3 oddaja v prev%gojni do$'
126
IZPISKI
<3 oddaja v %avod %a u po abljanje. :krepe na prostosti 6nezavodske ukrepe7 i%re"e odi#"e $ladole!niku' ki ga je po!rebno opo%ori!i na nepravilno ! njegovega ravnanja !er %ago!ovi!i njegovo v%gojo' prev%gojo in pravilen ra%voj v njegove$ do!edanje$ okolju po$o"jo kraj#i& ukrepov ob u !re%ne$ !rokovne$ vodenju. .plo#na $erila %a i%rek ne%avod ki& ukrepov o: 213 po!reba $ladole!nika' da prej$e opo%orilo v obliki v%gojnega ukrepa' ki naj pokae nepravilno ! njegovega ravnanja7 2,3 po!reba $ladole!nika %a v%gojo' prev%gojo in pravilen ra%voj v njegove$ do!edanje$ okolju7 2<3 po!reba $ladole!nika' da e !i po !opki %ago!ovijo po$o"jo kra!ki& progra$ov7 2C3 po!reba $ladole!nika' da e !i po !opki ure ni"ijo ob u !re%ne$ !rokovne$ vodenju. Zavodske ukrepe i%re"e odi#"e $ladole!niku' pri ka!ere$ o po!rebni !rajnej#i v%gojni' prev%gojni ali %drav !veni ukrepi in njegova 2popolna ali delna3 i%lo"i!ev i% okolja. 9porabijo e ko! krajno red !vo in $ejo !raja!i v $eja&' dolo"eni& % %akono$' le !oliko "a a' kolikor je po!rebno' da e do ee nji&ov na$en. .plo#na $erila %a uporabo %avod ki& ukrepov o: 213 po!reba $ladole!nika po !rajnej#i& v%gojni&' prev%gojni& in %drav !veni& ukrepi& * !e ukrepe $orajo i%vr#eva!i %a !o po ebej u po obljeni !rokovnjaki 2v%goji!elji' p i&ologi' o)ialni delav)i' p i&ia!ri37 2,3 po!reba po $ladole!nikovi popolni ali delni i%lo"i!vi i% do!edanjega okolja * odi#"e e $ora prepri"a!i' da je $ladole!nika nujno i%lo"i!i i% njegovega okolja. .!andardna pravila 8(N o ka%en ke$ pravo odju %a $ladole!nike 2Pekin#ka pravila3 dolo"ajo , po$e$bni o$eji!vi %avod ki& 2i%lo"i!veni&3 ukrepov: uporabijo naj e le ko! krajno red !vo * v konkre!ne$ pri$eru ne $e bi!i $ona uporaba nobenega ne%avod kega ukrepa' !rajajo naj najkraj#i $oni "a . ,. 8)or je naj$ilej#i v%gojni ukrep. Po$eni opo%orilo $ladole!niku. I%re"e ga odi#"e' "e %ado#"a' da $ladole!niku %a !orjeno k.d. i%re"e grajo. . !e$ prikae $ladole!niku #kodljivo ! njegovega ravnanja in ga opo%ori' da $u bo i%reklo !rojo ka%en ko ank)ijo' "e bo !oril novo k.d. <. Navodila in 're'ovedi i$ajo %a v ebino ra%li"ne obve%no !i' ki ji& je $ono naloi!i $ladole!niku' ne da bi ga i%lo"ili i% njegovega okolja. Pri na ukrep upo#!eva 11 $oni& obve%no !i. .odi#"e la&ko i%re"e ve" navodil in prepovedi &kra!i. 6orajo bi!i !aka' da ji& $ladole!nik la&ko i%polni in da ji& je $ono nad%ira!i. .odi#"e pri i%reku upo#!eva $ladole!nikovo pripravljeno ! %a odelovanje * $ono ! u pe&a pri i%vr#evanju v%gojni& ukrepov je ve"ja' "e $ladole!nik v ukrep privoli. 1( po%na na lednja navodila in prepovedi: 213 o ebno opravi"ilo o#kodovan)u' 2,3 poravnava $ladole!nika in o#kodovan)a * $ona je na ve" na"inov: 13 pla"ilo * od#kodnina %a pov%ro"eno #kodo je $ona le' "e i$a $ladole!nik la !ne do&odke o%. pre$oenje' i% ka!erega la&ko #kodo povrne. ,3 delo * pogoj %a povra"ilo #kode % delo$ je pora%u$ $ed o#kodovan)e$ in $ladole!niko$' da e #koda povrne na !a na"in. Delo ne $e pre e"i @? ur v < $e e)i& in $ora bi!i ra%porejeno !ako' da ne $o!i $ladole!nikovega #olanja ali %apo li!ve.
127
IZPISKI
2<3 redno obi kovanje #ole * uporabi e' "e je $ladole!nikovo k.d. pove%ano % i%o !ajanje$ od pouka in je $ono pri"akova!i' da bo redno obi kovanje pouka prepre"ilo ponavljanje k.d. Po!rebno je nad%or !vo nad i%vajanje$ ukrepa. 0a&ko !raja najve" 1 le!o. 2C3 u po abljanje %a pokli) ali preje$ %apo li!ve' ki u !re%a $ladole!nikove$u %nanju' po obno !i$ in nagnjenju * navodilo je na$enjeno $ladole!niko$' ki i$ajo $ono ! u po ablja!i e %a dolo"en pokli) ali dobi!i dolo"eno %apo li!ev' vendar !o odklanjajo. 2G3 na !ani!ev pri dolo"eni druini' v do$u ali kje drugje * e uporabi pri $ladole!niki&' ki ni$ajo !alnega bivali#"a ali begajo % do$a in pri ka!eri& je $ono pri"akova!i' da bi !abilno ! bivali#"a prepre"ila ponavljanje k.d. I%klju"ena je na !ani!ev v v%gojne$ do$u. 2@3 i%vr#i!ev dela v kori ! &u$ani!arni& organi%a)ij ali lokalne kupno !i * odi#"e je dolno %ago!ovi!i dolo"i!i ob eg del in "a ' v ka!ere$ ji& $ora $ladole!nik opravi!i. Najve"ji ob eg je 1,? ur' najdalj#e obdobje je @ $e e)ev. I%vr#evanje ukrepa ne $e $o!i!i $ladole!nikovega #olanja ali %apo li!ve. 2I3 %dravljenje v u !re%ni %drav !veni organi%a)iji * na$enjeno je $ladole!niko$' ki po!rebu-jejo po ebno %drav !veno po$o" pri prev%goji. 2H3 obi kovanje v%gojne' pokli)ne' p i&olo#ke in druge po ve!ovalni)e * ku#a %ago!ovi!i prev%gojo $ladole!nika po$o"jo po ebni& oblik obravnavanja. 2>3 udeleba v progra$i& o)ialnega !reninga * odi#"e i%re"e !o navodilo' "e je udeleba v progra$i& po!rebna %a $ladole!nikovo i%obraevanje in delovno u po abljanje. 9krep la&ko !raja najve" 1 le!o. 21?3 opravljanje prei%ku a pro$e!ni& predpi ov * na$enjeno je $ladole!niko$' ki o i%vr#ili k.d. %oper varno ! javnega pro$e!a. 8 eba % dopolnjeni$i 1G le!i la&ko vo%i !rak!or ali $o!okul!iva!or' o eba % dopolnjeni$i 1C le!i la&ko vo%i kolo % $o!orje$. 2113 prepoved vonje $o!ornega vo%ila * i%re"e e $ladole!ne$u !oril)u k.d. %oper varno ! javnega pro$e!a pod enaki$i pogoji' ko! e i%re"e !ran ka ka%en prepovedi vonje $o!ornega vo%ila polnole!ne$u !oril)u. .odi#"e la&ko navodila in prepovedi $ed i%vr#evanje$ pre$eni ali odpravi' "e $eni' da bo !e$ bolje do een na$en v%gojni& ukrepov. e $ladole!nik ne i%polnjuje navodil in prepovedi' ji& la&ko odi#"e %a$enja % v%gojni$ ukrepo$ nad%or !va organa o)ialnega var !va. Na !o $ono ! opo%ori odi#"e $ladole!nika' njegove !ar#e' po voji!elja' rejnika ali krbnika' ko ukrep i%re"e. Poravnava % o#kodovan)e$' opravljanje del v kori ! lokalne kupno !i ali &u$ani!arni& organi%a)ij !er udeleba o progra$i& o)ialnega !reninga %a&!evajo odelovanje organov o)ialnega var !va' ki pripravijo in vodijo i%vr#evanje !e& navodil. 8 i%vr#evanju obve#"ajo odnika %a $ladole!nike. ( i%vr#evanje$ nobenega ukrepa ni dovoljeno pri%ade!i $ladole!nikovega "love#kega do !ojan !va. C. Nad*or%tvo or ana %o&ialne a var%tva 6ladole!ni delinkven! o !ane v voje$ do!edanje$ okolju' pri "e$er odi#"e po ebni !rokov-ni lubi 2Een!er %a o)ialno delo3 naloi i%vr#evanje nad%or !va. ( nad%or !vo$ e po ku#a do e"i $ladole!nikova prev%goja v nor$alne$ okolju. Te$eljni pogoji %a i%rek nad%or !va !a: 213 $ladole!nik po!rebuje strokovno po$o in nadzorstvo' 2,3 na $ladole!nikovo v%gojo' prev%gojo in pravilen ra%voj je potrebno vplivati trajneje'
128
IZPISKI
2<3 $ladoletnika ni potrebno izloiti i% njegovega do!edanjega okolja * plo#ni pogoj %a uporabo ne%avod ki& ukrepov. .ve!ovale) je po pokli)u pravilo$a o)ialni delave). Po ku#a uredi!i poglavi!ne proble$e' ka!eri$i e re"uje $ladole!nik: nad%oruje $ladole!nika' krbi %a $ladole!nikovo #olanje' krbi %a $ladole!nikovo %apo li!ev' po krbi %a i%lo"i!ev $ladole!nika i% okolja' ki nanj #kodljivo vpliva' po krbi %a %dravljenje $ladole!nika' krbi %a uredi!ev ra%$er' v ka!eri& ivi $ladole!nik. 9kor in nad%or !vo o)ialnega var !va !a najpogo !ej#a v%gojna ukrepa pro!i $ladole!niko$ v .loveniji. 9krep !raja naj$anj 1 le!o in najve" < le!a. 8 prene&anju odlo"i odi#"e $ed i%vr#evanje$. 8b nad%or !vu o)ialnega var !va e la&ko i%re"ejo navodila in prepovedi' ki ni$ajo narave a$o !ojnega v%gojnega ukrepa. e $ladole!nik ne i%polnjuje navodil in prepovedi' la&ko odi#"e %a$enja nad%or !vo o)ialnega var !va % %avod ki$ ukrepo$. Na !o $ora odi#"e opo%ori!i $ladole!nika' njegove !ar#e' po voji!elje' rejnika ali krbnika. G. Oddaja v v* ojni dom je %avod ki v%gojni ukrep' pri ka!ere$ e po ku#a do e"i $ladole!nikova prev%goja v !rdnej#i& okviri& %avod kega okolja !er pod !alni$ vod !vo$ in nad%or !vo$ v%goji!eljev. (a i%rek ukrepa $orajo bi!i podani na lednji pogoji: 213 plo#ni pogoj %a uporabo %avod ki& ukrepov 5 $ladole!nikova potreba po trajnejih v%gojni&' prev%gojni& ali %drav !veni& ukrepih' 2,3 v konkre!ne$ pri$eru po$eni %avod ki ukrep skrajne sredstvo %a %ago!ovi!ev $ladole!-nikove 2pre3v%goje in pravilnega ra%voja' 2<3 po ebni pogoj * po!rebno je po krbe!i %a $ladole!nikovo 2pre3v%gojo pod !alni$ nad%oro$ !rokovni& v%goji!eljev. 8ddaja v v%gojni do$ e la&ko i%vr#uje v v ake$ do$u %a na !ani!ev $ladine' vendar e vedno i%vr#uje v v%gojni& do$ovi&. Novo ! pri i%vr#evanju ukrepa o !anovanj ke kupine * $anj#e !anovanj ke eno!e' v ka!eri& ivi < do H $ladole!nikov % , do C v%goji!elji. Na$e#"ene o v navadni& !anovanji& v $e !ne$ okolju. 8ddaja v v%gojni do$ !raja naj$anj @ $e e)ev in najve" < le!a. .odi#"e ne dolo"i' koliko "a a naj !raja' vendar odlo"i o !e$ glede na u pe& prev%goje. @. Oddaja v 'rev* ojni dom je %avod ki ukrep' ka!eri$ e po ku#a do e"i $ladole!nikova prev%goja v okviri& %avod ke-ga okolja po$o"jo bolj u"inkovi!i& prev%gojni& ukrepov. .odi#"e ga i%re"e' "e: 213 ob !aja plo#ni pogoj %a i%rek %avod kega ukrepa' 2,3 gre %a $ladole!nika' ki po!rebuje bolj u"inkovi!e prev%gojne ukrepe. Pri odlo"i!vi odi#"e upo#!eva: naravo in !eo k.d.' ali o bili $ladole!niku e prej i%re"eni v%gojni ukrepi 2$ladole!nikovo prej#nje ivljenje3. 9krep je na$enjen o ebno !no &uje $o!eni$ $ladole!niko$' ki o !orili !eja k.d.' in $ladole!ni$ povra!niko$. Edini prev%gojni do$ v .loveniji je v Rade"a&.
129
IZPISKI
9krep !raja naj$anj 1 le!o in najve" < le!a. .odi#"e ob i%reku ne dolo"i njegovega !rajanja' !e$ve" odlo"i o !e$ ka neje glede na u pe& prev%goje. I. Oddaja v *avod *a "%'o%a$ljanje je ub idiaren %avod ki ukrep' ki ga odi#"e i%re"e na$e !o: oddaje v v%gojni %avod' oddaje v prev%gojni do$' varno !nega ukrepa obve%nega p i&ia!ri"nega %dravljenja in var !va v %drav !vene$ %avodu 2"e je v %avodu $ono po krbe!i %a %dravljenje in var !vo $ladole!nika3. .odi#"e ga i%re"e $ladole!niku' ki je $o!en v !ele ne$ ali du#evne$ ra%voju !er ga je po!rebno odda!i v %avod' da bi e u po obil %a nadaljnje ivljenje. 9krep !raja' dokler je !o po!rebno %aradi $ladole!nikovega u po abljanja' %dravljenja ali var !va' vendar najve" < le!a. Po pre!eku v akega le!a $ora odi#"e odlo"i!i' ali !a %dravljenje in var !vo #e po!rebna. 8b $ladole!nikovi polnole!no !i odi#"e prei%ku i' ali je po!rebno' da #e o !ane v %avodu' ali ga je !reba pre$e !i!i v u !re%en %avod %a polnole!ne. H. Po ojni od'"%t v ,a%" i*vajanja *avod%)e a ")re'a +ronja' da je pogojni odpu ! $ono prekli)a!i' ki v "a u pogojnega odpu !a vi i nad $ladole!niko$' pogo !o vpliva na $ladole!nika po%i!ivno' da ne ponavlja k.d. Pogojni odpu ! je $oen pri oddaji v v%gojni %avod in oddaji v prev%gojni do$. (anj $ora!a bi!i ku$ula!ivno i%polnjena , pogoja: 213 /or$alni pogoj * $ladole!nik je prebil v %avodu naj$anj 1 le!o' 2,3 $a!erialni pogoj * na podlagi do eeni& re%ul!a!ov 2pre3v%goje je $ono u!e$eljeno klepa!i' da v "a u pogojnega odpu !a $ladole!nik ne bo ponavljal k.d. .odi#"e la&ko odlo"i' da e %a "a pogojnega odpu !a $ladole!niku i%re"e nad%or !vo o)ial-nega var !va. Ne po#!ovanje obve%no !i' ki ji& $ladole!niku naloi ve!ovale)' i$a %a po ledi)o la&ko prekli) pogojnega odpu !a. Prekli) pogojnega odpu !a je vedno /akul!a!iven * odi#"e la&ko pogojni odpu ! prekli"e: "e $ladole!nik !ori novo k.d.' ali "e e $ladole!nik ne dri obve%no !i v okviru nad%or !va o)ialnega var !va * v !e$ pri$eru e "a ' pre !an na pogojne$ odpu !u' ne #!eje v "a v%gojnega ukrepa. Pogojni odpu ! !raja do i%!eka %akon kega roka i%re"enega v%gojnega ukrepa. II. I(;IRA V(+8JNE+A 91REPA 1. Temeljno merilo 'ri i*$iri v* ojne a ")re'a 1o odi#"e i%bira v%gojni ukrep' $ora i%&aja!i i% na$ena v%gojni& ukrepov ko! po ebne vr !e ka%en ki& ank)ij 5 %ago!ovi!ev 2pre3v%goje in pravilnega ra%voja $ladole!nika. Te$eljno $erilo %a i%biro o $ladole!nikove po!rebe %a 2pre3v%gojo in pravilen ra%voj. 8koli#"ine' ki pred !avljajo $erila in $erni)e %a i%biro v%gojnega ukrepa' o: $ladole!nikova !aro !' $ladole!nikova du#evna ra%vi!o ! in p i&i"ne la !no !i' $ladole!nikova nagnjenja in nagibi' i% ka!eri& je !oril k.d.' $ladole!nikova do!edanja v%goja' okolje in ra%$ere' v ka!eri& je ivel' narava in !ea k.d.' ob !oj prej i%re"eni& v%gojni& ukrepov inMali ka%ni'
130
IZPISKI
v e druge okoli#"ine' ki vplivajo na !o' da i%re"e odi#"e ukrep' ka!eri$ bo najbolj do een na$en v%gojnega ukrepa. Pri i%biri $ora odi#"e )elovi!o pre odi!i $ladole!nikovo o ebno ! !er o)eni!i po$en k.d. V e okoli#"ine je !reba pre odi!i kupaj % o)eno k.d. ko! %unanje$ %naku $ladole!nikove $o!eno !i. Po (1P e odi#"e !e$i okoli#"ina$i e%nani !ako' da ji& ugo!ovi odelovanje$ !rokovnjakov % ra%li"ni& podro"ij 2 o)ialno delo' p i&ologija' pedagogika' $edi)ina'...3. e obravnava odi#"e $ladole!nika %aradi k.d. v !eku' i%bere in i%re"e en v%gojni ukrep' pri "e$er upo#!eva v a k.d. kupaj. ,. S'remem$a odlo,$e o v* ojni- ")re'i- in "%tavitev nji-ove a i*vr(evanja .odi#"e u !avi i%vr#evanje v%gojnega ukrepa' ko je njegov na$en do een * ko !a %ago!ov-ljena $ladole!nikova v%goja in pravilen ra%voj. Pogoji %a u !avi!ev ali pre$e$bo v%gojnega ukrepa o ra%vr#"eni v < kupine: 213 Nove okoliine * odi#"e bi pri i%biri ukrepa odlo"ilo druga"e' "e bi !e okoli#"ine !akra! po%nalo. 9 !avi!ev i%re"enega v%gojnega ukrepa je $ona bre% o$eji!ev ne glede na !rajanje ukrepov. (avod ke v%gojne ukrepe je $ono nado$e !i!i % nad%or !vo$ o)ialnega var !va. Nad%or !vo o)ialnega var !va je $ono nado$e !i!i % %avod ki$ v%gojni$ ukrepo$. Navodila in prepovedi je $ono nado$e !i!i % nad%or !vo$ o)ialnega var !va. 2,3 :speh 6pre7vzgoje ali usposabljanja * odi#"e pre$lja in nad%ira i%vr#evanje v%gojni& ukrepov. 8rgani' ki ji& nepo redno i%vr#ujejo' o dolni obve#"a!i odi#"e o u pe#no !i v%gojnega ukrepa 2npr. uprava %avoda je dolna v aki& @ $e e)ev poro"a!i odi#"u o $ladole!nikove$ obna#anju3. .odnik %a $ladole!nike i la&ko pri krbi poro"ila o i%vr#e-vanju ne%avod ki& v%gojni& ukrepov po$o"jo o)ialnega var !va. Na podlagi poro"il' odi#"e $ed i%vr#evanje$ ukrepa odlo"i' ali naj e ukrep i%vr#uje naprej. Pri !e$ je ve%ano na $ini$alno !rajanje po a$e%nega ukrepa. +lede u !avi!ev in nado$e !i!ev %avod ki& ukrepov velja!a o$eji!vi: 13 oddaja v v%gojni %avod e ne $e u !avi!i pred po!eko$ @ $e e)ev * do pre!eka !ega roka e la&ko nado$e !i le % oddajo v prev%gojni do$ ali %avod %a u po abljanje. ,3 oddaja v prev%gojni do$ e ne $e u !avi!i pred po!eko$ 1 le!a * do pre!eka !ega roka e la&ko nado$e !i le % oddajo v v%gojni %avod ali %avod %a u po abljanje. 8$eji!vi !a $i elni' ker pri $ladole!niki&' ki ji$ je i%re"en %avod ki ukrep' ni $ono pri"akova!i v%gojnega u pe&a v kra!ke$ "a u. Po pre!eku $ini$alni& rokov ni ve" nobeni& o$eji!ev %a u !avi!ev ali nado$e !i!ev %avod ki& ukrepov % nad%or !vo$ o)ialnega var !va. 2<3 Neizvritev izreenega vzgojnega ukrepa * v%gojni ukrep e pravilo$a %a"ne i%vr#eva!i po pravno$o"no !i odne odlo"be' ka!ero je bil i%re"en. e e ukrep ni %a"el i%vr#eva!i v 1 le!u po pravno$o"no !i odlo"be 2$ladole!nik je %bolel' e i%$ikal i%vr#evanju ukrepa'...3 ali e %aradi $ladole!nikovega bega i% %avoda ni i%vr#eval dalj ko! 1 le!o' $ora odi#"e ponovno odlo"i!i o i%re"ene$ ukrepu' pri "e$er la&ko: odlo"i' naj e ukrep ne i%vr#i' "e $ladole!nik v !e$ "a u ni !oril nobenega k.d.'
131
IZPISKI
odlo"i' da e ukrep i%vr#i' i%re"eni ukrep nado$e !i % drugi$ ukrepo$. Navodila in prepovedi la&ko !rajajo najdalj 1 le!o. e ji& $ladole!nik ne i%polnjuje' ji& odi#"e la&ko nado$e !i % nad%or !vo$ o)ialnega var !va. <. I*re)anje )a*en%)i- %an)&ij 'olnoletnim *a )a*niva dejanja7 )i %o ji- %torili )ot mladoletni)i Pravilo$a e ka%en ka ank)ija i%re"e' ko je !orile)' ki dejanje !ori ko! $ladole!nik' #e vedno $ladole!en 2$laj#i od 1H le!3. .!oril)u' ki je bil v "a u !ori!ve k.d. $ladole!en' e la&ko na"elo$a i%re"e le ka%en ka ank)ija' predvidena %a $ladole!nike' "e!udi o ob ojenju polnole!ni. Po"a no ! ka%en kega po !opka ne $e bi!i v #kodo !oril)u. 213 1zrekanje kazenskih sankcij polnoletni$& ki so storili k'd' kot $laji $ladoletniki : .!oril)i o !orili k.d.' ko o bili $ed 1C. in 1@. le!o$. .odi e ji$ #ele' ko o do egli polnole!no !. 1( je glede i%rekanja ka%en ki& ank)ij re !rik!iven: 13 polnole!ne$u' ki je !oril k.d. ko! $laj#i $ladole!nik' e ne $e odi!i' "e je dopolnil ,1 le!7 ,3 polnole!ne$u' ki je !oril k.d. ko! $laj#i $ladole!nik in v "a u ojenja #e ni dopolnil ,1 le!' e $e i%re"i ka%en ka ank)ija le' "e gre %a k.d. predpi ano %aporno ka%nijo nad G le!7 <3 polnole!ne$u' ki je ko! $laj#i $ladole!nik !oril k.d. predpi ano %aporno ka%nijo nad G le! in v "a u ojenja #e ni dopolnil ,1 le!' e la&ko i%re"e le u !re%en %avod ki ukrep. I%rek %avod kega ukrepa je /akul!a!iven * odi#"e ga i%re"e' "e je !o $i elno glede na v e okoli#"ine pri$era' pri "e$er upo#!eva: !eo !orjenega k.d.' "a ' ki je pre!ekel od !ori!ve' !oril"evo obna#anje po !ori!vi' na$en v%gojnega ukrepa. 2,3 1zrekanje kazenskih sankcij polnoletni$& ki so storili k'd' kot stareji $ladoletniki : 13 polnole!ne$u' ki je !oril k.d. ko! !arej#i $ladole!nik' $e odi#"e i%re"i ank)ijo %a v ako k.d. ne glede na !eo7 ,3 polnole!ne$u' ki je !oril k.d. ko! !arej#i $ladole!nik' la&ko odi#"e i%re"e: nad%or !vo o)ialnega var !va' u !re%en %avod ki ukrep' denarno ka%en' "e o i%polnjeni pogoji %anjo' ka%en $ladole!ni#kega %apora' "e o i%polnjeni pogoji %anj. I%rek ka%en ke ank)ije je /akul!a!iven. .odi#"e upo#!eva v e okoli#"ine pri$era 2glej %goraj3. (avod ke v%gojne ukrepe je $ono i%vr#eva!i le' dokler !orile) ne dopolni ,< le!. <3 polnole!ne$u' ki je !oril k.d. ko! !arej#i $ladole!nik in je $ed sojenje$ dopolnil >? let' lahko sodie na$esto $ladole!ni#kega %apora i%re"e ka%en navadnega %apora ali pogojno ob odbo. (a !oril)a' ki je bil ob !ori!vi $ladole!en' e uporabi druga"en pravni rei$' ko! je veljal v "a u !ori!ve. 9poraba $ladole!ni#kega %apora in v%gojni& ukrepov ni $ona' ker je !orile) pre !ar. 9 !avi!ev ka%en kega po !opka ni upravi"ena i% generalnopre-ven!ivni& ra%logov. e e !oril)u i%re"e ka%en navadnega %apora' i$a lednja enak pravni u"inek ko! ka%en $ladole!ni#kega %apora glede: pravni& po ledi) ob odbe * %a !oril)a ne $orejo na !a!i p.p.o.' ki prepovedujejo pridobi!ev dolo"eni& pravi)'
132
IZPISKI
i%bri a ob odbe in re&abili!a)ije * ob odba e i%bri#e i% ka%en ke eviden)e v < le!i& po pre !ani' odpu#"eni ali %a !arani ka%ni' ne glede na dolino %apora. C3 :inek zapora na vzgojne ukrepe * odi#"e i%re"e polnole!ne$u %apor' "eprav $u je bil e i%re"en v%gojni ukrep: "e odi#"e po i%reku v%gojnega ukrepa !oril)u i%re"e ve" ko! 1 le!o %apora' e v%gojni ukrep ne i%vr#i o%. e njegovo i%vr#evanje u !avi7 "e odi#"e po i%reku v%gojnega ukrepa !oril)u i%re"e $anj ko! 1 le!o %apora' o i%vr#i!vi v%gojnega ukrepa odlo"i v odbi * v%gojni ukrep e la&ko: o po pre !ani ka%ni i%vr#i' ali o po pre !ani ka%ni ne i%vr#i. "e odi#"e $ed i%vr#evanje$ i%re"enega v%gojnega ukrepa !oril)u i%re"e $anj ko! 1 le!o %apora' o nadaljnje$ i%vr#evanju v%gojnega ukrepa odlo"i v odbi * i%vr#evanje v%gojnega ukrepa e la&ko: o po pre !ani ka%ni nadaljuje' o % %a"e!ko$ i%vr#evanja ka%ni u !avi. III. 1A(NI (A 60AD80ETNI1E 1. Namen )a*ni *a mladoletni)e 1a%ni %a $ladole!nike o: 213 glavni ka%ni: 13 $ladole!ni#ki %apor' ,3 denarna ka%en. 2,3 !ran ki ka%ni: 13 prepoved vonje $o!ornega vo%ila' ,3 i%gon !uj)a i% drave. .odi#"a ji& i%rekajo $ladole!niko$ izje$o$a. Po voje$ na$enu %druujejo %na"ilno !i ka%-ni in v%gojni& ukrepov. Na$en ka%ni %a $ladole!nike je %ago!ovi!ev 2pre3v%goje in pravilnega ra%voja $ladole!nika. To e do ega % var !vo$' po$o"jo in nad%or !vo$ $ladole!nikov' !rokovni$ u po ablja-nje$ in ra%vijanje$ o ebne odgovorno !i % i%obraevalni$i ukrepi. 1a%ni %a $ladole!nike i$ajo !udi pe)ialno in generalnopreven!ivno /unk)ijo. I%rek denarne ka%ni %a $ladole!nika je dopu !en le' "e jo je $ladole!nik po oben pla"a!i % la !ni$i do&odki. Denarna ka%en na $ladole!nika v%gojno vpliva !e$' da $u je$lje /inan"-na red !va' ki i ji& je a$ pridobil. ,. Ka*en mladoletni()e a *a'ora 213 "ploni pogoji za izrek $ladoletnikega zapora : 13 $ladole!ni#ki %apor je $ono i%re"i le !arej#e$u $ladole!niku 21@*1H le!3' ,3 $ladole!ni#ki %apor je $ono i%re"i le %a k.d. predpi ano %aporno ka%nijo nad G le!' <3 $ladole!ni#ki %apor je $ono i%re"i le ka%en ko odgovorne$u !oril)u' C3 $ladole!ni#ki %apor je $ono i%re"i' "e odi#"e ugo!ovi' da ne bi bilo upravi"eno i%re"i v%gojnega ukrepa %aradi: narave in !ee dejanja' vi oke !opnje ka%en ke odgovorno !i.
133
IZPISKI
1a%en ko odgovorno ! $ladole!nika ugo!avlja odi#"e !ako' da pre odi' ali je $ladole!nik ra%u$el po$en vojega dejanja in ali je i$el v obla !i voje ravnanje. 9go!ovi!i je !reba' ali je ravnal naklepno ali i% $alo$arno !i. Pri#!evno ! $ladole!nika e ugo!avlja v okviru !opnje njegove %relo !i. 6ladole!nikova krivda e ugo!avlja po enaki& $erili& ko! pri polnole!ni& !oril)i&. Vi oka !opnja ka%en ke odgovorno !i je podana' "e gre %a $ladole!nika' pri ka!ere$ je po obno ! ra%u$evanja in odlo"anja ve"ja ko! povpre"no' %a!o !a naklep in $alo$arno ! %elo in!en%ivna. 2,3 Od$era kazni $ladoletnikega zapora : 13 .plo#na pravila %a od$ero ka%ni $ladole!ni#kega %apora: 6ladole!ni#ki %apor e la&ko od$eri v ra%ponu od @ $e e)ev do G le!. (a naj&uj#a k.d. predpi ano %aporno ka%nijo <? le! %a polnole!ne !oril)e e la&ko $ladole!niku i%re"e od G do 1? le! $ladole!ni#kega %apora. 6ladole!ni#ki %apor e la&ko i%reka na )ela le!a in )ele $e e)e. Pri od$eri $lad. %apora odi#"e ni ve%ano na okvire ka%ni' ki o predpi ane %a polno-le!ne !oril)e' in ni ve%ano na po ebne $ini$u$e !e& ka%ni. .odi#"e ne $ore uporabi!i dolo"b o o$ili!vi in odpu !i!vi ka%ni !er dolo"b o po !roi!-vi ka%ni pri ve"kra!ne$ povra!ku. Ne $ore i%re"i pogojne ob odbe. ,3 Po ebna pravila %a od$ero ka%ni $ladole!ni#kega %apora: 6lad. %apor od$eri odi#"e po vi#ini in !e$ dolo"i' koliko "a a bo !rajal. .odi#"e $ora upo#!eva!i v e olaj#evalne in ob!eevalne okoli#"ine. 1( dolo"a , kupini po ebni& okoli#"in' ki ji& $ora odi#"e upo#!eva!i: !opnja $ladole!nikove o ebne %relo !i * odi#"e $ora upo#!eva!i )elo!no $lado-le!nikovo o ebno ! in o ebno %relo ! v p i&o o)ialne$ po$enu7 "a ' po!reben %a $ladole!nikovo prev%gojo * re o)iali%a)ij ko $erilo' po ebej po$e$ben je "a ' po!reben %a $ladole!nikovo !rokovno u po abljanje' ker led-nje o$ogo"i $ladole!niku' da e po pre !ani ka%ni laje vklju"i v nor$alno ivlje-nje. <3 8d$era $ladole!ni#kega %apora %a k.d. v !eku: e je !arej#i $ladole!nik !oril ve" k.d. v !eku in odi#"e po%na' da je !reba %a v ako k.d. i%re"i $lad. %apor' i%re"e eno ka%en v $eja& njene %akon ke $eje. .odi#"e NE uporabi pravil o od$eri ka%ni %a k.d. v !eku' ki veljajo %a polnole!ne !oril)e' in NE dolo"i ka%ni %a po a$e%na k.d. e !ori !arej#i $ladole!nik ve" k.d. v !eku !er je %a dolo"ena k.d. po!rebno i%re"i $lad. %apor in %a druga k.d. denarno ka%en ali v%gojni ukrep' i%re"e odi#"e %a v a k.d. le $lad. %apor. Enako velja' "e odi#"e po i%reku $lad. %apora ugo!ovi' da je $ladole!nik pred ali po i%reku !oril k.d. 2<3 1zvritev kazni $ladoletnikega zapora : 13 .plo#ne %na"ilno !i: 6a!erijo podrobno ureja (akon o i%vr#evanju ka%en ki& ank)ij. .!arej#i $ladole!niki pre !ajajo $lad. %apor v po ebni& ka%en ki& %avodi&' kjer la&ko o !anejo do ,<. le!a. e pre !ajajo ka%en v po ebni& oddelki& plo#ni& ka%en ki& %avodov' $orajo bi!i lo"eni od polnole!ni& ob ojen)ev. e ob ojene) ne pre !ane ka%ni' ko dopolni ,< le!' ga oddajo v ka%en ki %avod' v ka!ere$ pre !ajajo ka%en polnole!ni ob ojen)i. V %avodu %a $ladole!nike la&ko o !ane ob ojene)' !arej#i od ,< le!' "e je po!rebno' da dokon"a #olo ali !rokovno u po ablja-nje.
134
IZPISKI
V %avodu ob !ajajo $ono !i %a dopolnilno i%obraevanje in !rokovno u po abljanje. 8b ojen)i v $lad. %aporu uivajo ve" ugodno !i ko! nji&ovi polnole!ni FkolegiF. 1a%en ki %avod %a $ladole!nike je v Eelju. ,3 Pogojni odpu !: 8b ojeni $ladole!nik je la&ko pogojno odpu#"en i% $lad. %apora' ko pre !ane 1M< i%re"ene ka%ni' vendar $ora $ini$alno pre !a!i v aj @ $e e)ev ka%ni. Veljajo $i elno enake dolo"be ko! %a pogojni odpu ! polnole!nega ob ojen)a. .odi#"e la&ko odredi pogojno odpu#"ene$u $ladole!niku nad%or !vo o)ialnega var !va' ki je $i#ljeno ko! po$o"' da $ladole!nik ne bi bil prepu#"en a$e$u ebi. <3 9"inek $ladole!ni#kega %apora na v%gojne ukrepe: .odi#"e obravnava $ladole!nika %aradi novi& k.d.' ki ji& je !oril v "a u i%vr#evanja v%gojnega ukrepa. e $u i%re"e %a nova k.d. $lad. %apor' i%vr#evanje v%gojnega ukrepa prene&a. e je !orile) $laj#a polnole!na o eba in e $u i%re"e $lad. %apor po i%reku v%gojnega ukrepa o%. $ed i%vr#evanje$ v%gojnega ukrepa' e v%gojni ukrep ne i%vr#i o%. e i%vr#evanje v%gojnega ukrepa u !avi. C3 (a !aranje i%vr#i!ve ka%ni $ladole!ni#kega %apora: 6lad. %apor e ne $e i%vr#i!i' "e je pre!eklo: 1? le! od ob odbe na $lad. %apor nad G le!' G le! od ob odbe na $lad. %apor nad < le!a' < le!a od ob odbe na $lad. %apor do < le!. Roki e ra"unajo od dneva pravno$o"no !i odne odlo"be. <. !enarna )a*en *a mladoletni)e 213 "ploni pogoji za izrek denarne kazni za $ladoletnike : 13 denarno ka%en je $ono i%re"i stareje$u $ladoletniku' ki je kazensko odgovoren7 ,3 denarna ka%en e la&ko i%re"e %a k.d. predpi ano: %aporno ka%nijo do G le!' denarno ka%nijo. <3 denarna ka%en e la&ko i%re"e le $ladole!niku' "e jo je sposoben plaati s svoji$i dohodki. .odi#"e do ee na$en ka%en ki& ank)ij %a $ladole!nike % i%reko$ pre$oenj ke ank)i-je' ki $ladole!nika ekono$ ko pri%adane. 1o odi#"e odlo"a' ali bo uporabilo %a !arej#ega $ladole!nika denarno ka%en' upo#!eva !udi na$en v%gojni& ukrepov 25 pravilen ra%voj in 2pre3v%goja $ladole!nika3. 2,3 Od$era denarne kazni za $ladoletnike: 13 .plo#no: 6ladole!niku e denarna ka%en i%re"e v dnevni& %ne ki& 2enako ko! pri polnole!ni& !oril)i&3. Naj$anj#a $era !a ,' najve"ja $era 1H? dnevni& %ne kov. ,3 8d$era denarne ka%ni %a $ladole!nike pri !eku: e odi#"e obravnava $ladole!nika %aradi ve" k.d.' ki ji& je !oril v !eku' !a $ona , pri$era:
135
IZPISKI
odi#"e ugo!ovi' da je !reba %a v a k.d. i%re"i denarno ka%en in i%re"e denarno ka%en v kladu plo#ni$i pravili o od$eri ka%ni pri !eku' odi#"e ugo!ovi' da je !reba %a dolo"ena k.d. v !eku i%re"i denarno ka%en in %a druga k.d. v%gojni ukrep * %a v a k.d. e i%re"e denarna ka%en A0I v%gojni ukrep 2eno ali drugo' vendar ne oboje &kra!i3. <3 I%vr#i!ev denarne ka%ni %a $ladole!nike: Denarna ka%en %a $ladole!nike e v prvi /a%i i%vr#i na enak na"in ko! %a polnole!ne. e $ladole!nik ne pla"a a$' e pri ilno i%!erja. e je ni $ono ni!i pri ilno i%!erja!i' e denarna ka%en nado$e !i % ne%avod ki$ v%gojni$ ukrepo$ 2ukor' navodila in pre-povedi' nad%or !vo o)ialnega var !va3. Denarne ka%ni %a $ladole!nike NI $ono na-do$e !i!i % $lad. %aporo$. C. I*re) %tran%)i- )a*ni in varno%tni- ")re'ov *a mladoletni)e 213 1zrek stranskih kazni : e odi#"e $ladole!niku i%re"e ka%en 2$ladole!ni#ki %apor ali denarna ka%en3' $u la&ko i%re"e !ran ki ka%ni: prepoved vonje $o!ornega vo%ila' i%gon !uj)a i% drave. (a njun i%rek $orajo bi!i i%polnjeni enaki pogoji ko! %a i%rek pri polnole!ni& !oril)i&. 2,3 1zrek varnostnih ukrepov: 6ladole!niku' ki $u je i%reklo ka%en ko ank)ijo' la&ko odi#"e i%re"e v e varno !ne ukrepe' ra%en prepovedi opravljanja pokli)a.
Tre!je poglavje: MLAJI POLNOLETNI STORILCI KAZNIVI= !EJANJ

I. ;I8P.I4INE IN .8EIA0NE (NAI0N8.TI 60AJ=I4 P80N80ETNI4 8.E; 8bdobje po 1H. le!u !aro !i i$a !udi voje po ebno !i. lovek je v obdobju od 1H. do ,G. le!a bolj doje$ljiv %a %unanje vplive. .!aro !ne kupine' ki ji& po !avlja pravo %a ra%li"no obravnavanje !oril)ev' ne u !re%ajo re ni"ne$u po !opne$u do%orevanju po a$e%nika. .odobno ka%en ko pravo o$ogo"a obravnavanje $laj#i& polnole!ni& !oril)ev podobno ko! $ladole!nikov. .kupina e i$enuje $laji polnoletni storilci * k.d. o !orili ko! polnole!ni in do i%reka pravno$o"ne odne odlo"be #e ni o dopolnili ,1 le!. Poleg ka%ni ji$ je $ono i%re"i !udi v%gojne ukrepe. II. P808:AJ 60AJ=I4 60AD80ETNI4 V VE0JAVNE6 1A(EN.1E6 PRAV9 1. Po oji *a "'ora$o ne)ateri- v* ojni- ")re'ov Pogoji o: 213 !orile) je !oril k.d. ko! polnole!en7 2,3 !orile) do i%reka pravno$o"ne odne odlo"be #e ni dopolnil ,1 le!7 2<3 odi#"e po%na' da je glede na o ebno ! !oril)a in okoli#"ine' v ka!eri& je !oril k.d.' pri$erneje na$e !o %aporne ka%ni i%re"i v%gojni ukrep. .odi#"e i%bira $ed obi"ajno %aporno ka%nijo %a polnole!ne !oril)e in v%gojni$ ukrepo$. I%rek v%gojnega ukrepa je /akul!a!iven in prepu#"en pro !i pre oji odi#"a. .odi#"e upo#!eva !oril"evo o ebno ! v )elo!i in !opnjo njegove o ebne %relo !i. ,. Vr%te v* ojni- ")re'ov7 )i %e la-)o i*re,ejo mlaj(im 'olnoletnim o nad%or !vo o)ialnega var !va in %avod ki ukrepi.
136
IZPISKI
Proble$ je' ker $laj#i& polnole!ni& !oril)ev ne obravnavajo odniki %a $ladole!nike' %a!o e v%gojni ukrepi redko uporabljajo. e je odi#"e i%reklo $laj#e$u polnole!ne$u i%reklo v%gojni ukrep' $u la&ko i%re"e !udi !ran ko ka%en prepovedi vonje $o!ornega vo%ila. V%gojni ukrep la&ko !raja najdalj do !oril"evega ,<. le!a' po!e$ njegovo i%vr#evanje prene&a. <. I*re) )a*ni in varno%tni- ")re'ov mlaj(im 'olnoletnim .odi#"e la&ko vobodno i%bira $ed ka%ni$i in drugi$i ka%en ki$i ank)ija$i. Priporo"a e uporaba odnega opo$ina in pogojne ob odbe. Varno !ni ukrepi e $laj#i$ polnole!ni$ i%rekajo enako ko! polnole!ni$ !oril)e$. 8b v%gojne$ ukrepu %a $laj#ega polnole!nega la&ko odi#"e i%re"e v e varno !ne ukrepe ra%en prepovedi opravljanja pokli)a' ker bi o!eila re o)iali%a)ijo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
POSE2NI !EL
.*a'i%)i % 'redavanj/ 8VO!
137
IZPISKI
Deli!ev ka%en ki& %akonikov na plo#ni in po ebni del e je prvi" pojavila kone) 1H. !. 1IHI je bila prvi" uveljavljena deli!ev na dolo"be plo#nega %na"aja in dolo"be o po a$e%ni& k.d. V prvi& %akoniki& v %godovini o bile ka%en kopravne in )ivilnopravne dolo"be po$e#ane. Prve kodi/ika)ije' ki o bile po ve"ene le ka%en kopravni$ dolo"ba$' o e v Evropi pojavile #ele v 1@. !.: Constitutio Criminalis Carolina v &ab bur#ki& deela& 21G<,3' vendar e je uporabljala le ub idiarno glede na av!ono$no pravo $e ! in deel' ka%en ki %akonik Dilipa II. v =paniji. (no!raj ka%en kega prava e je najprej pojavila deli!ev na ka%en ko $a!erialno pravo in ka%en- ko pro)e no pravo. 1o! dolo"be ka%en kega $a!erialnega prava o e najprej pojavile dolo"be po ebnega dela. I% nji&ovega preu"evanja o pravniki o ugo!ovili' da v ebujejo po a$e%ne dolo"be kupne ele$en!e' ki e nana#ajo na k.d.' ka%en ko odgovorno ! in ka%en ke ank)ije * na !ale o dolo"be plo#nega %na"aja. .plo#ni in po ebni del v 1( pred !avlja!a )elo!o. Dolo"be plo#nega dela 1( veljajo %a v e ka%en kopravne dolo"be v %akoni& Republike .lovenije 2L @ 1(3. V e ka%en kopravne dolo"-be v v e& %akoni& R. $orajo bi!i v kladu 1(' %a!o je 1( de *acto &ierar&i"no vi#ji %akon od v e& o !ali& %akonov' kar e !i"e ka%en kopravne $a!erije. Dolo"be plo#nega dela e uporab-ljajo ko%i dolo"be po ebnega dela' ker i$a$o vedno konkre!nega !oril)a k.d. .plo#ni del 1( pred !avlja plo#ni okvir in v ebuje ele$en!e' ki o nujno po!rebni %a ka%nivo ! dolo"enega k.d.' ker ne na !opajo v opi i& k.d. Po ebni del pred !avlja konkre!i%a)ijo plo#-nega dela * pri po a$e%ni& k.d. o konkre!i%irane !udi ank)ije. V po ebne$ delu je ko! ka%en ka ank)ija vedno predpi ana le ka%en. Druge ka%en ke ank)ije e i%rekajo na podlagi dolo"b plo#nega dela. No!ranja i !e$a!ika 1( e kae v deli!vi na plo#ni in po ebni del !er po a$e%na poglavja. I%&odi#"e %a ra%vr !i!ev poglavij v po ebne$ delu 1( pred !avljajo vredno!e in objek!i ka%enkopravnega var !va. Ra%vr !i!ev poglavij na$ pove' kako o !e vredno!e &ierar&i"no ra%pore-jene. 8d !ega od !opa!a %adnji poglavji * k.d. %oper dravno varno ! in u !avno uredi!ev Repu-blike .lovenije !er k.d. %oper "love"no ! in $ednarodno pravo' ki varuje!a najpo$e$bnej#e ka%en kopravne vredno!e' vendar e kljub !e$u na&aja!a na kon)u po ebnega dela.
Prvo poglavje: KAZNIVA !EJANJA ZOPER >IVLJENJE IN TELO

8bjek! ka%en kopravnega var !va je "lovekovo ivljenje in njegova in!egri!e!a. Pravi)a do iv-ljenja je pri na po u !avi ab olu!na pravi)a' %a!o v .loveniji ni $r!ne ka%ni. 1a%en ko pravo varuje ivljenje od po"e!ja do $r!i 2i%je$a od !ega je u$e!na prekini!ev no e"no !i' ki i%&aja i% u !avne pravi)e do vobodnega odlo"anja o roj !vi& o!rok3. ;re% i%je$e e varuje "lovekovo ivljenje od roj !va do $r!i. :ivljenje nerojenega o!roka ni %avarovano ab olu!no. Ni ka%en ke odgovorno !i' "e pride do uni"enja plodu i% $alo$arno !i. Deli!ev k.d. v !e$ poglavju: 213 13 k.d. %oper ivljenje' ,3 k.d. %oper "lovekovo !ele no in!egri!e!o. 2,3 13 k.d. po#kodbeno po ledi)o' ,3 k.d. % ogro%i!veno po ledi)o. 2<3 13 k.d.' !orjena naklepno ,3 k.d.' k.d. !orjena i% $alo$arno !i. Vr !e k.d.: 213 k.d. %oper ivljenje: 1) u$or' 2) uboj na $a&' 3) pov%ro"i!ev $r!i i% $alo$arno !i' 4) de!o$or' 5) napeljevanje in po$o" pri a$o$oru 2,3 k.d. %oper bodo"e ivljenje: 1) nedovoljena prekini!ev no e"no !i' 2<3 k.d. %oper !ele no in!egri!e!o: 1) la&ka !ele na po#kodba'
138
IZPISKI
2) &uda !ele na po#kodba' 3) po ebno &uda !ele na po#kodba.

2C3 k.d.' ka!eri$i e ivljenje ali !ele na in!egri!e!a ogroa: 1) odelovanje pri pre!epu' 2) ogroanje % nevarni$ orodje$ pri pre!epu ali prepiru' 3) pov%ro"i!ev nevarno !i. 2G3 k.d. %oper "love#ko olidarno !: 1) %apu !i!ev labo!ne o ebe' 2) opu !i!ev po$o"i. V a k.d. o plo#na' ra%en de!o$ora' ki je po ebno k.d. Pravilo$a gre %a po#kodbena k.d.' vendar ob !aja !udi kupina ogro%i!veni& k.d. %oper ivljenje in !elo. Pravilo$a gre %a !ori!-vena k.d.' ra%en %apu !i!ve labo!ne o ebe in opu !i!ve po$o"i' ki !a opu !i!veni k.d. 1.d. o pravilo$a naklepna' vendar v neka!eri& pri$eri& %ado#"a $alo$arno !. (a naklepna k.d. e %a&!eva direk!ni ali even!ualni naklep. 4ipni ali nenadni naklep e upo#!eva pri uboju na $a&. Pri a$o$oru je po ebej inkri$inirano napeljevanje in po$o" pri a$o$oru' kar je po ebno ! v 1(' aj a$o$or ni k.d. 1.d. %oper ivljenje in !elo ob egajo 1?B k.d.' ki ji& obravnavajo na#a odi#"a. I. 1A(NIVA DEJANJA (8PER :IV0JENJE 1. 8mor .? 3@5/ 1.1. *blike umora 213 Obiajna oblika u$ora: Kdor ko$u vza$e ivljenje& se kaznuje z zaporo$ naj$anj @ let . V 1. od !avku je opi ano !e$eljno k.d. 9$or je naklepno in pro!ipravno uni"enje "love-#kega ivljenja. Je plo#no k.d.' ki ga la&ko !ori v akdo. 6ono ga je !ori!i le naklepno in i)er % direk!ni$ ali even!ualni$ naklepo$. 9ni"enje "love#kega ivljenja v ilobranu 2npr. poli)i ! uporabi !relno oroje' da %avaruje ivljenje ljudi' in ubije !oril)a3 ni pro!i-pravno' %a!o ni podano k.d. u$ora. Pred$e! u$ora je "lovek ko! ivo bi!je od roj !va do $r!i. Pred$e! napada je %a!o la&ko !udi ko$aj rojeni %a ivljenje ne po obni o!rok 2"e ga ne ubije $a!i * v !e$ pri$eru gre %a de!o$or po L 1<?3 ali u$irajo"i neo%dravljivi bolnik. 9ni"enje ploda je k.d. nedovoljene prekini!ve no e"no !i po L 1<,. Napad na e $r!vega "loveka 2!ruplo3 je k.d. kruni!ve !rupla po L <1@. 9boj ivali je k.d. po#kodovanja !uje !vari po L ,,C. 9$or e la&ko !ori !ori!vijo ali nepravo opu !i!vijo. . !ori!vijo o $i#ljena v a nepo- redna in po redna red !va' ka!eri$i e la&ko pov%ro"i $r! "loveka. Nepo redna red- !va o uporaba oroja' !rupov' %adavljenje' u!opi!ev' i!d. Po redno je $ono u$ori!i ne-koga prek ra%draene in na#"uvane ivali' po#kodovanja !vari 2npr. one po obi!ev %avor na av!o$obilu3' i!d. (a u$or v opu !i!vi $ora ob !aja!i garan!na dolno ! 25 dolno ! pre-pre"i!i na !anek prepovedane po ledi)e3' ki jo !orile) naklepno opu !i * npr. !ar#i opu !i-jo dolno krb %a o!roke in ji& i% !radajo ali pu !ijo na $ra%u' $a!i opu !i dojenje' i!d. 1.d. u$ora !ori !udi okueni % viru o$ 4IV' ki e voje okueno !i %aveda in vojo oku-eno ! prene e na r!ev % okueni$i pred$e!i ali polni$i dejanji. e okuena r!ev ne u$re' gre %a po ku u$ora' "eprav je AID. neo%dravljiv. Po ledi)a u$ora je $r! "loveka. 6ed !oril"evi$ ravnanje$ in $r!jo r!ve $ora bi!i po-dana v%ro"na %ve%a. (a u$or e #!eje !udi' "e !orile) le po lab#a o#kodovan"evo !anje' ki a$o po ebi vodi v $r! 2npr. po pe#i!ev u$iranja na $r! bolnega3. Vr !e $r!i o: bioloka s$rt * noben del "loveka ni iv' klinina s$rt * ob !ajajo #e ivi deli "loveka' navidezna s$rt 2vita minima3 * ivljenje je #e pri o!no' vendar !ako #ibko' da ga ni v akdo po oben %a%na!i 2npr. )erebralna ko$a klini"no $r!jo in $ono !jo reani-$a)ije3' $oganska ali cerebralna s$rt * prene&anje v e& $ono !i %a ivljenje po a$e%nika ko! )elo!e. 1o ni ve" $oganov' ni ve" %ave !i' %a!o ni ve" ivljenja v "love#ke$ po-$enu. . po$o"jo apara!ur la&ko po a$e%ni organi #e delujejo' %a!o e po !avlja vpra-#anje dopu !no !i pre adi!ve organov. 1on"ni v%rok $r!i je %a !oj r)a in prene&anje di&anja 5 v%rok' ki je ivljenj ko po$e$b-ne organe doko"no one po obil %a delovanje.
139
IZPISKI
.$r! druge o ebe ko! po ledi)a $ora ob !aja!i v %ave !i !oril)a pri direk!ne$ naklepu %a u$or. Pri even!ualne$ naklepu %a u$or e $ora !orile) %aveda!i $ono !i na !anka $r!i. (a ka%en ko odgovorno ! je bre% po$ena' "e !orile) v%a$e ivljenje napa"ni o ebi 2%$o!a o ubjek!u3' ker je podan !oril"ev naklep glede odv%e$a ivljenja. 6>7 Kvali*icirane oblike u$ora 1) :$or na grozovit ali zahrbten nain .!orile) stori dejanje na grozovit ali zahrbten nain. :$or na grozovit nain .!orile) r!ev $u"i !e$' da ji pov%ro"a &ude /i%i"ne bole"ine ali p i&i"no !rplje-nje' ki po in!en%i!e!i in !rajanju pre egajo obi"ajno !rpljenje' ki na !ane pri v ake$ u$oru. :r!ev $ora v e !o a$a ob"u!i!i' %a!o u$or ni gro%ovi!' "e !orile) r!ev $u"i v ne%ave !ne$ !anju ali e nad njo i%ivlja' ko je e $r!va 2v !e$ pri$eru gre %a kruni!ev !rupla po L <1@3. Npr. !orile) r!ev polije % ben)ino$ in ivo %age pri polni %ave !i * gre %a pri-$er gro%ovi!ega u$ora. Vendar ne gre %a pri$er gro%ovi!ega u$ora' "e !orile) r!ev udari kolo$ po glavi in jo pravi v ne%ave ! !er #ele na!o polije % ben)i-no$ in ivo %age * !rpljenje r!ve %aradi ne%ave !i ni ni" ve"je od !rpljenja pri obi"ajne$ u$oru' aj r!ev plo& ne "u!i' da gori. :$or na zahrbten nain .!orile) i%rabi %aupanje r!ve in dejanje !ori !ako' da r!ev ne $ore %a%na!i nje-govega delovanja ali red !va 2!er !ako ni$a nobene $ono !i %a obra$bo3. (na"ilni pri$eri o u$ori r!ev v panju' ko !orile) in r!ev ne pi!a kupaj' in %a !rupi!ve. (a doka% %a&rb!no !i e %a&!evajo ubjek!ivni ele$en!i pri !oril)u 2%vija"no !' %a&rb!no !' pre!kano !' golju/ija3 in objek!ivne okoli#"ine' ki ji& i%ra-a!a na"in !ori!ve in uporabljeno red !vo. 2) :$or iz koristoljubja& u$or zaradi storitve ali prikritja drugega k'd'& u$or iz brezobzirnega $aevanja ali drugih nizkotnih nagibov .!orile) stori dejanje iz koristoljubnosti& zato da bi storil ali prikril kakno drugo k'd'& iz brezobzirnega $aevanja ali iz kaknih drugih nizkotnih nagibov . :$or iz koristoljubja Eilj !oril)a je % u$oro$ pridobi!i $a!erialno kori !. .!orile) $ora i$e!i obarvan naklep pridobi!i $a!erialno kori !' %a!o je !o dejanje $ono !ori!i le % direk!ni$ naklepo$. Ni po!rebno' da je kori ! do eena ali da je pro!ipravna. 1ori ! la&ko pred !avlja !udi o&rani!ev !oril"evega pre$oenja 2npr. u$or upnika' da ne bi !orile) pla"al dolga3 ali prepre"i!ev #kode. To o u$ori %aradi dedovanja' %ava-rovalnine' pla"ani u$ori po naro"ilu' i!d. V poj$u kori !oljubno !i je ob eena pro!ipravna prila !i!ev !uje pre$i"ne !vari. e !orile) u$ori r!ev pri ropu 2L ,1<3' da bi i pro!ipravno prila !il !ujo pre$i"-no !var' je k.d. ropa kon%u$irano v u$oru i% kori !oljubja. e !orile) u$ori r!ev pri ropar ki !a!vini 2L ,1C3' da bi ukradeno !var obdral' je k.d. ropar ke !a!vine kon%u$irano v u$oru i% kori !oljubja. e pa !orile) pri ropu 2ali ropar ki !a!vini3 u$ori r!ev bre% na$ena pro!ipravne prila !i!ve 2ali obdranja ukradene !vari3' gre %a realni !ek obi"ajnega u$ora in ropa 2ali ropar ke !a!vine3. Npr. ropar u$ori ban"nega u luben)a po!e$' ko $u je !a e i%ro"il denar 2ropar ki !a! u$ori r!ev po!e$' ko jo je pre!epel do ne%ave !i' ker $u je po ku ila odv%e!i ukradeno !var3. :$or zaradi storitve ali prikritja drugega k'd' o :$or zaradi storitve drugega k'd' i%vr#i !orile)' da i o$ogo"i ali olaj#a !ori!ev drugega k.d. 2npr. !orile) na pre&odu u$ori $oa' da bi la&ko po- ilil njegovo eno3. 6oen je !udi u$or %aradi dokon"anja e %a"e!ega k.d. e !orile) i%vr#i drugo k.d.' je vedno podan realni !ek kvali/i)iranega u$o-ra in drugega k.d. 2v na#e$ pri$eru !ek u$ora %aradi !ori!ve drugega k.d. in po il !va3. Ni po!rebno' da je drugo k.d. ugo!ovljeno pravno$o"no od-bo' da je bilo plo& !orjeno o%. da ga je bilo plo& $ogo"e !ori!i. ;i !veno je' da je u$or !orjen % na$eno$ !ori!ve drugega k.d. 2%a&!eva e !orej obarvani naklep3. o :$or zaradi prikritja drugega k'd. .!orile) je drugo k.d. e !oril' na!o je !oril k.d. u$ora. (na"ilen pri$er je u$or pri"e prvega k.d. Po!reben je obarvani naklep %a prikri!je k.d. .!orile) $ora !ori!i obe dejanji' vendar ni po!rebno' da je ka%en ko odgovoren %a prvo k.d. Npr. "e je !orile) v nepri-#!evne$ !anju po ilil r!ev in jo
140
IZPISKI
pri#!even u$oril' da ga ne bi ovadila' je po-dana kvali/i)irana oblika u$ora kljub ka%en ki neodgovorno !i %a prvo k.d. :$or iz brezobzirnega $aevanja ali kaknih drugih nizkotnih nagibov Ne gre %a obi"ajno $a#"evanje' !e$ve" %a $a#"evanje i% ni%ko!ni& nagibov. Naj-bolj %na"ilni pri$eri ob egajo krvno $a#"evanje. Poje$ bre%ob%irnega $a#"eva-nja ob ega po eben nagib !oril)a' %a!o pride v po#!ev le direk!ni naklep. Ni%ko!ni nagibi o nagibi' ki ni o pokri!i poj$o$ kori !oljubno !i' o$ogo"i!ve ali prikri!ja drugega k.d. !er bre%ob%irnega $a#"evanja. .e$ padajo u$ori %aradi ne$a!erialni& kori !i' u$ori i% obi"ajnega $a#"evanja' u$ori %aradi ovra#!va' %lobe' ek ualne po!e#i!ve' ljubo u$ja' !enje po napredovanju' i%$ikanju obve%-no !i' i!d. 3) :$or uradne ali vojake osebe .!orile) stori dejanje zoper uradno ali vojako osebo& ko taA o opravlja naloge javne ali dravne varnosti' o varuje javni red' o zasleduje storilca k'd'' ali o pazi na koga& ki $u je odvzeta prostost' ali zoper preiskovalnega ali sodeega sodnika& dravnega toilca ali njegovega za,stopnika v postopku proti hudodelski zdrubi . Te o ebe o %aradi /unk)ije' ki jo opravljajo' bolj i%po !avljene $orebi!ni$ nevarno- !i$' %a!o ji& je !reba bolj %a#"i!i!i ka%en ki$ pravo$. Ra%log %a kvali/ika)ijo u$ora o po ebne la !no !i r!ve. :r!ev $ora opravlja!i navedene po ebne naloge' ko je u$orjena. 8pravljanje po ebni& nalog in po ebne la !no !i r!ve $orajo ob !aja!i v %a-ve !i !oril)a' i)er ne gre %a !o obliko u$ora. 4udodel ka druba je v aka druba organi%iranega kri$inala in ne &udodel ka druba po de/ini)iji L ,>I 1(' ki $ora i%vr#eva!i k.d. predpi ano ka%nijo nad G le! %apora. Po !opek je la&ko ka%en ki ali predka%en ki. .odnik je la&ko !udi odnik poro!nik. e $a/ija u$ori pred ednika Vr&ovnega odi#"a ali odnika V.' je !reba preveri!i' "e !ega ni !orila % na$eno$ ogro%i!ve u !avne uredi!ve ali varno !i Republike .lovenije' ker je v !e$ pri$eru podano k.d. u$ora najvi#ji& pred !avnikov drave po L <G,. 4) :$or v sostorilstvu Dejanje stori dvoje ali ve oseb& ki so se zdruile za to& da bi izvrile u$or . +re %a %drui!ev naj$anj dve& o eb. .!oril)i odgovarjajo ko! o !oril)i' vendar ni nuj-no' da o v i ka%en ko odgovorni. (drui!ev % na$eno$' da bi !orili u$or' $ora bi!i opravljena pred dejanje$. e o pri k.d. podani kvali/ika!orni %naki ve" oblik kvali/i)iranega u$ora' je podan navi-de%ni idealni !ek v e& oblik u$ora. Dejanje je !reba pravno kvali/i)ira!i po ,. od !avku 1,I. "lena in v e& !o"ka&' ki pridejo v po#!ev. Npr. !orile) na gro%ovi! na"in u$ori poli)i !a' ko ga je !a $ed opravljanje$ nalog javne varno !i %alo!il pri veliki !a!vini * pravna kvali/ika)ija je kvali/i)irani u$or po 1.' ,. in <. !o"ki ,. od !avka 1,I. "lena. 6<7 -rivilegirana oblika u$ora 2e$eljno k'd' je bilo storjeno v posebej olajevalnih okoliinah . <. od !avek dolo"a privilegirano obliko u$ora. .!oril)a e la&ko ka%nuje $ileje' "e ob !a-jajo po ebne olaj#evalne okoli#"ine. +re %a ra%li"ne okoli#"ine' ki dajejo u$oru $ilej#o obliko. Pri$eri o u$ori i% $ilo !i' u$ori na %a&!evo r!ve' u$ori pri !anko$ r!ve in u$ori' ko je !orile) %aradi ravnanja o#kodovan)a v &udi !i ki. Npr. %dravnik u$ori na $r! bolnega' ki ga pro i' naj ga u $r!i 2ev!ana%ija37 vojak u $r!i u$irajo"ega obor)a' ki !rpi &ude bole"ine7 ena u$ori $oa' ki ve" le! u !ra&uje in $u"i druino' i!d. 1.,. %oskus umora je podan v pri$eru v akega ravnanja !oril)a' na$enjenega %a u$or r!ve' "e pri !oril)u ugo-!ovi$o $oril ki naklep. Npr. po ku je podan e v pri$eru' ko !orile) "aka % nape!o pu#ko in $eri v !o"ko' kjer naj bi e pojavila r!ev. Ni po!rebno' da je r!ev pri po ku u plo& po#kodo-vana. 0a&ko je laje' &udo ali po ebno &udo po#kodovana. e !orile) po ku#a r!ev u$ori!i ve"kra! %aporedo$a v kra!ki& "a ovni& in!ervali&' gre %a po ku enega k.d. u$ora 2npr. !orile) po ku#a u$ori!i r!ev % ve"i$i %aporedni$i !reli3. e je $ed po a$e%ni$i po ku i dalj#a pav%a' gre %a realni !ek ve"i& po ku ov u$ora. e je $ed po ku o$ in u peli$ u$oro$ dalj#a pav%a' gre %a realni !ek u$ora in po ku a u$ora i !ega o#kodovan)a. (a nepri$eren po ku u$ora gre' "e !orile) npr. po ku#a r!ev u$ori!i pokvarjeni$ !relni$ oroje$' !relja v $r!vega "loveka' po ku#a %a !rupi!i r!ev % nenevarno novjo' i!d. e e !orile) po pov%ro"eni !ele ni po#kodbi pre$i li in od !opi od u$ora' gre %a po ku u$ora' ki kon%u$ira pov%ro"eno !ele no po#kodbo 2la&ko' &udo ali po ebno &udo3.
141
IZPISKI
Po ku u$ora je $ogo" pri o !oril !vu' ko ve" o eb kupaj naklepno deluje' da bi neko$u v%ele ivljenje. Po ku u$ora je podan %a v akega i%$ed o !oril)ev. e o !oril)e$ r!ev u pe u$ori!i' odgovarjajo %a o !oril !vo pri dokon"ane$ k.d. u$ora ne glede na !o' kdo je r!vi pri%adejal $r!no po#kodbo. 1.<. +a mer!a do drugih k,d, 9$or je kon%u$iran v na lednji& k.d.: u$or najvi#ji& pred !avnikov drave 2L <G,3' "e je !orjen % na$eno$ ogro%i!ve u !avne uredi!ve ali varno !i Republike .lovenije' "e !orile) pri i%vr#i!vi na lednji& k.d. naklepno v%a$e ivljenje eni ali ve" o eba$ 2L <@,3: o velei%daja 2L <CH3' o napad na o%e$elj ko )elovi!o ! 2L <C>3' o napad na neodvi no ! drave 2L <G?3' o kr#i!ev o%e$elj ke nedo!akljivo !i 2L <G13' o na ilje %oper najvi#je pred !avnike drave 2L <G<3' o oboroen upor 2L <GC3' o !erori%e$ 2L <GG3' o diver%ija 2L <G@3' o abo!aa 2L <GI3. geno)id 2L <I<3' vojno &udodel !vo %oper )ivilno prebival !vo 2L <IC3' vojno &udodel !vo %oper ranjen)e in bolnike 2L <IG3' vojno &udodel !vo %oper ranjen)e in bolnike 2L <I@3' pro!ipravno pobijanje in pov%ro"anje ran ovraniku 2L <I>3' $ednarodni !erori%e$ 2L <HH3' "e !orile) naklepno v%a$e ivljenje eni ali ve" o eba$' ogroanje o eb pod $ednarodni$ var !vo$ 2L <H>3' "e !orile) naklepno v%a$e ivljenje eni ali ve" o eba$' je$anje !al)ev 2L <>?3' "e !orile) naklepno v%a$e ivljenje eni ali ve" o eba$. V u$oru o kon%u$irane v e !ele ne po#kodbe 2la&ke' &ude in po ebno &ude3' ki pri nje$ na !anejo' ker o %aje!e v a$e$ k.d. u$ora. 9$or kon%u$ira na ilni#!vo po L ,>>' "e !orile) neko$u v%a$e ivljenje pri bre%ob%irne$ na ilne$ obna#anju. e !orile) v $r!no nevarno ! pravi #e koga drugega' gre %a idealni !ek pov%ro"i!vijo plo#ne nevarno !i po L <1I. To e %godi' ko !orile) uporabljenega red !va %a !ori!ev u$ora po uporabi ne $ore ve" obvlada!i 2npr. uporaba ra% !reliva' %a !rupi!ev &rane' !reljanje na do-lo"eno o ebo v kupini drugi& o eb3. e !orile) !relja v kupino o eb pri !anko$' da %adane ve" o eb' je podan !ek ve"i& u$orov ali po ku ov u$orov % even!ualni$ naklepo$. 1.d. po#kodovanja !uje !vari je v ebovano 2inkludirano3 v u$oru' "e je na !alo ob !ori!vi u$ora 2npr. po#kodovanje obleke r!ve %aradi !rela3. e !orile) vdre v !anovanje in !a$ u$ori r!ev' gre %a navide%ni realni !ek k.d. kr#i!ve nedo!akljivo !i !anovanja po L 1G,. Vdor v !anovanje je pred&odno neka%nivo dejanje v odno u do k.d. u$ora in je v k.d. u$ora v ebovano. ,. 8$oj na ma- .? 3@4/ Kdor koga ubije na $ah& ker ga je ta brez njegove krivde z napado$ ali hudi$i alitva$i $ono razdrail& se kaznuje z zaporo$ od ? do ?B let. 9boj na $a& je privilegirana oblika u$ora. (anjo je %na"ilen &ipni ali nenadni naklep' ki je la&-ko direk!ni ali even!ualni' !er $o"na ra%draeno ! !oril)a' %aradi ka!ere popu !i njegov nad%or nad la !ni$ ravnanje$ 2a*ektno stanje * be ' ra%jarjeno !' !ra&' ra$' alo !3. Ra%draeno ! $ora bi!i !ako $o"na' da pov%ro"i po ebno du#evno !anje' v ka!ere$ !orile) bre% kakr#nekoli ra% odno !i in v !renu!ku i%%vano !i i%vr#i dejanje. Ne gre %a uboj na $a&' "e je !orile) %apadel v !anje $o"ne ra%draeno !i %aradi voje velike preob"u!ljivo !i in ne%na!nega povoda. .!orile) uboja je la&ko v akdo. Pogo !o e po !avljajo vpra#anja o pri#!evno !i' ki ji& je !reba ugo!ovi!i % i%veden)e$ * "e je bil !orile) nepri#!even 2astenini a*ekti3' ne gre %a uboj na $a&' !e$ve" nepri#!evno ! i%klju"i ka%en ko odgovorno !. 6ona je !udi bi !veno %$anj#ana pri#!evno !. A/ek!na !anja ne !rajajo dolgo' vendar ni nujno' da uboj ledi !akoj po o#kodovan"eve$ napadu ali &udi& ali!va&. Do uboja pa $ora pri!i v !anju ra%draeno !i. 8#kodovane) odlo"ilno pri peva k la !ne$u uboju na , na"ina: z napado$ * napad je dejanje o#kodovan)a' ka!eri$ ogroa ali kr#i !oril"eve pravi)e o%. po ega v njegovo %a ebno ivljenje. Napad je la&ko /i%i"en ali p i&i"en' vendar $ora bi!i
142
IZPISKI
o redo!o"en na !oril)a ali na o ebo' ki je !oril)u bli%u 2npr. %akone)' o!roki' !ar#i3. Na-pad $ora bi!i objek!ivno po oben i%%va!i ra%draeno !. V odni prak i e pri%nava !udi napad na pre$oenje 2npr. ra%bijanje av!o$obila3. s hudi$i alitva$i' ki po$enijo napad na "a ! in dobro i$e !oril)a ali o ebe' ki o $u bli%u. :ali!ve %av%e$ajo v e oblike ravnanj' ki o predvidena ko! k.d. %oper "a ! in dobro i$e. .!opnja ali!ev $ora bi!i !ak#na' da la&ko !oril)a dejan ko &udo ra%ali' %a!o $ora pre ega!i obi"ajne ali!ve' do ka!eri& pri&aja pri k.d. %oper "a ! in dobro i$e. Napada in ali!ev ni $ono upo#!eva!i ko! olaj#evalni& okoli#"in' ker !vorijo %akon ke %nake k.d. Do napada ali &udi& ali!ev $ora pri!i bre% !oril"eve krivde. .!orile) ni o#kodovan)a k !e$u dejanju na noben na"in i%%val. e !orile) i%%ove o#kodovan)a' da ga !a napade ali &udo uali' bo !orile) kljub $o"ni ra%draeno !i odgovarjal %a u$or. Podoben uboju je prekora"eni ilobran pri k.d. u$ora. e o &kra!i podani v i %akon ki %naki uboja na $a&' je !reba dejanje kvali/i)ira!i ko! uboj na $a& v pove%avi prekora"eni$ ilobra-no$ in poi ka!i %a !oril)a najugodnej#o re#i!ev. Po ku uboja na $a& je $ogo". <. Pov*ro,itev %mrti i* malomarno%ti .? 3@6/ je k.d.' ki ga je $ono !ori!i le % $alo$arno !no obliko krivde. Treba ga je ra%likova!i od pri$erov &ude !ele ne po#kodbe 2L 1<C3' po ebno &ude !ele ne po#kodbe 2L 1<G3 in pov%ro-"i!ve plo#ne nevarno !i 2L <1I3' ki e kon"ajo $r!jo' ker gre v !e& pri$eri& %a odgovorno ! !oril)a %a &uj#o po ledi)o. Pri odgovorno !i %a &uj#o po ledi)o i% &ude in po ebno &ude !ele ne po#kodbe !orile) ravna v odno u do !e$eljne po ledi)e naklepno in v odno u do &uj#e po ledi)e $alo$arno. Pri odgovorno !i %a &uj#o po ledi)o i% pov%ro"i!ve plo#ne nevarno !i ravna naklepno ali $alo-$arno in v odno u do &uj#e po ledi)e a$o $alo$arno. Prak!i"no vpra#anje je' kdaj gre %a pov%ro"i!ev plo#ne nevarno !i % odgovorno !jo %a &uj#o po ledi)o 2L <1IMC3 in kdaj %a pov-%ro"i!ev $r!i i% $alo$arno !i 2L 1,>3. Pov%ro"i!ev plo#ne nevarno !i $ora bi!i u $erjena na nedolo"en krog o eb. V prak i o najpogo !ej#i pri$eri opu !i!ve %avarovanja ja$' v ka!ere pade in e do $r!i po#koduje o#kodovane). e la&ko pripi#e$o !oril"evi $alo$arno !i $r! o ebe' ki e na kraju ne re"e navadno %adruje 2npr. la !en ali o edov o!rok' druin ki "lani' o ed'...3' gre %a k.d. pov%ro"i!ve $r!i i% $alo$arno !i po L 1,>. e pa je ne%avarovana ja$a po$enila nevarno ! %a nedolo"en krog $i$oido"i& ljudi' od ka!eri& je nekdo padel vanjo in u$rl' gre %a pov%ro"i!ev plo#ne nevarno !i po L <1I % odgovorno !jo %a &uj#o po ledi)o. Pri pov%ro"i!vi $r!i i% $alo$arno !i !orile) ravna a$o $alo$arno. .!orile) je la&ko v akdo. Dejanje e la&ko !ori !ori!vijo ali 2nepravo3 opu !i!vijo' "e gre %a opu !i!ev garan!ne dol-no !i 2npr. $a!i na plai opu !i nad%or !vo nad o!roko$' ki e u!opi3. Pov%ro"i!ev $r!i i% $alo$arno !i je kon%u$irana po na"elu pe)ialno !i v na lednji& k.d.' "e pri nji& pride do $r!i druge o ebe: prena#anje nale%ljivi& bole%ni 2L 1HHMC3' proi%vodnja in pro$e! #kodljivi& red !ev %a %dravljenje 2L 1><MG3' proi%vodnja in pro$e! %drav !veno opore"ni& ivil in drugi& i%delkov 2L 1>CMG3' pov%ro"i!ev nevarno !i pri gradbeni dejavno !i 2L <1HMC3' pov%ro"i!ev nevarno !i % jedr ki$i nov$i 2L <1>MG3' pov%ro"i!ev pro$e!ne ne re"e i% $alo$arno !i 2L <,GM,3' ogroanje po ebni& vr ! javnega pro$e!a 2L <,@M<3' ogroanje javnega pro$e!a % nevarni$ dejanje$ ali red !vo$ 2L <,IMC3 opu !i!ev nad%or !va v javne$ pro$e!u 2L <,HMG3. C. !etomor .? 3AB/ +ati& ki vza$e ivljenje svoje$u otroku $ed porodo$ ali takoj po porodu& dokler je e pod njegovi$ vplivo$& se kaznuje z zaporo$ do < let. De!o$or je privilegirana oblika u$ora. Je po ebno k.d.' ki ga la&ko !ori le $a!i $ed porodo$ ali !akoj po nje$. :en ka !ori dejanje pod vplivo$ po ebnega abnor$alnega p i&i"nega !anja' ki na !ane %aradi poroda 2poporodna depresija3. To po ebno p i&i"no !anje ugo!avlja$o po$o"jo i%veden)a. .!orilka je la&ko le $a!i. 6orebi!ni udeleen)i pri de!o$oru 2o"e o!roka' !ar#i $a!ere'...3 odgovarjajo %a udelebo pri u$oru. e $a!i na !opa ko! udeleenka 2po$o"-ni)a' napeljevalka' o !orilka3 pri de!o$oru' e njena udeleba kvali/i)ira ko! udeleba pri de!o-$oru' ra%en "e e pred porodo$ napeljuje drugega' da naj po porodu u$ori o!roka' ki ga bo rodila * v !e$ pri$eru odgovarja %a napeljevanje k u$oru. Vendar je $a!i la&ko !orilka de!o$ora !udi !edaj' ko e je %a u $r!i!ev o!roka odlo"ila e pred porodo$' ali i je e !akra! pripravila red !vo %a u$or o!roka.
143
IZPISKI
De!o$or je $ono !ori!i le naklepno. 6ono ga je !ori!i !ori!vijo ali opu !i!vijo 2i% !rada-nje' i%po !avi!ev o!roka $ra%u' i!d.3. Pred$e! de!o$ora je o!rok od %a"e!ka poroda naprej * od !renu!ka' ko e %a"ne i%lo"eva!i i% $a!erinega !ele a. 8!rok e $ora rodi!i iv' vendar ni po!rebno' da je po oben %a ivljenje. Pro!i $r!vorojene$u o!roku ni $ono !ori!i de!o$ora. e $a!i u$ori de/ek!nega in %a ivlje-nje ne po obnega o!roka' o podane po ebne olaj#evalne okoli#"ine. e pri porodu ali po nje$ pride do $r!i o!roka i% $alo$arno !i' je !reba !o opredeli!i ko! pov-%ro"i!ev $r!i i% $alo$arno !i 2L 1,>' predpi ana ka%en do G le! %apora3 in ne ko! de!o$or 2predpi ana ka%en do < le!a %apora3. V na pro!ju % logiko je' da je %a naklepno k.d. predpi ana nija ka%en ko! %a $alo$arno !no k.d. % enako po ledi)o * gre %a napako v 1(. 1er je ned-vo$no laje k.d.' "e $a!i $ed porodo$ ali na!o pod vplivo$ poroda v%a$e ivljenje o!roku i% $alo$arno !i' ko! "e !o !ori naklepno' bi $oralo odi#"e !o upo#!eva!i in v pri$eru pov%ro"i!-ve $r!i novorojenega o!roka i% $alo$arno !i i%reka!i ka%en v okviru L 1<?. Du#evno !anje' ki ga pri $a!eri i%%ove porod' je v ebovano v %akon ki& %naki& k.d.' %a!o e ga ne $e upo#!eva!i ko! olaj#evalno okoli#"ino. e $a!i u$ori o!roka' ko ni ve" pod vplivo$ porodne $o!nje' vendar je #e vedno v &udi !i ki 2 o)ialne ra%$ere' ne%akon ki o!rok3' je podano k.d. u$ora v po ebni& olaj#evalni& okoli#"i-na& 2L 1,IM<3. G. Na'eljevanje ) %amomor" in 'omo, 'ri %amomor" .? 3A3/ Kdor koga naklepo$a napelje k sa$o$oru ali $u po$aga pri sa$o$oru in ta stori sa$o,$or& se kaznuje z zaporo$ od C $esecev do @ let. +re %a po ebno inkri$ina)ijo napeljevanja in po$o"i. 1( upo#!eva na"elo ak)e orno !i udele-be' po ka!ere$ udeleene) v oje$ po$enu 2napeljevale)' po$o"nik3 ne odgovarja %a udele-bo pri k.d.' "e do k.d. ni pri#lo. I%je$o$a je na"elo prin)ipalno !i udelebe 25 udeleba je a-$o !ojno k.d.3 predvideno %a neu pelo napeljevanje k &uj#i$ k.d. 2predpi ana ka%en nad < le!a %apora3' ki e ka%nuje ko! po ku . Neu pela po$o" ni nikoli ka%niva. Na"elo prin)ipalno !i udelebe je !rogo uveljavljeno pri napeljevanju in po$o"i pri a$o$oru * a$o$or ni k.d.' udeleba pri nje$ pa je. ;re% po ebne inkri$ina)ije udeleba pri a$o$oru ne bi bila ka%niva. Napeljevanje po$eni' da je !orile) pri neki o ebi proil i%vr#i!ev a$o$ora ali je voji$ rav-nanje$ u!rdil njeno odlo"i!ev %a a$o$or. Dokon"no odlo"i!ev %a a$o$or prej$e a$o$o-rile) a$. e !orile) nekoga pri ili k a$o$oru' !ori k.d. u$ora. Po$o" po$eni' da nudi !orile) a$o$oril)u na ve!' kako naj a$o$or naredi' $u da na voljo red !va ali od !rani ovire %a !ori!ev a$o$ora. Tudi po$o" preide v u$or' "e !orile) &kra!i pri ili a$o$oril)a' da naredi a$o$or. ;laje kvali/i)irana oblika dejanja e gla i: Kdor naklepo$a napelje k sa$o$oru ali po$aga pri sa$o$oru $ladoletni osebi& ki je e stara ?D let& ali osebi& katere sposobnost razu$eti po$en svojega dejanja ali i$eti v oblasti svoje ravnanje je bila bistveno z$anjana& in ta stori sa$o$or& se kaznuje z zaporo$ od ? do ?B let' +re %a $ladole!nega a$o$oril)a v !a-ro !i od dopolnjeni& 1C do nedopolnjeni& 1H le! ali %a bi !veno %$anj#ano pri#!evno o ebo. Te& la !no !i a$o$oril)a e $ora !orile) %aveda!i' i)er je podano !e$eljno k.d. 4uj#e kvali/i)irana oblika e gla i: Kdor naklepo$a napelje k sa$o$oru ali po$aga pri sa$o,$oru $ladoletne osebe& ki e ni stara ?D let& ali osebi& ki ni $ogla razu$eti po$ena svojega dejanja ali i$eti v oblasti svojega ravnanja& se kaznuje kot za u$or' +re %a $ladole!nega a-$o$oril)a v !aro !i pod 1C le! ali %a pov e$ nepri#!evno o ebo. Te la !no !i $ora !orile) po-%na!i' i)er je podano !e$eljno k.d. ali k.d. po blaje kvali/i)irani obliki 2npr. !orile) je vedel' da je a$o$orile) !ar $anj ko! 1H le!' vendar ni vedel' da je $laj#i od 1C le!3. Tak#no dejanje po$eni po ebno obliko u$ora' ker o!ro)i in nepri#!evne o ebe ni o %$one ra%u$e!i a$o-$ora. Po ebna oblika napeljevanja k a$o$oru e gla i: Kdor surovo ali neloveko ravna s ko$& ki $u je podrejen ali odvisen& in ta zaradi takega ravnanja stori sa$o$or& se kaznuje z zaporo$ od C $esecev do @ let' V !e$ pri$eru napeljuje !orile) a$o$oril)a po redno. .urovo ravna-nje %aje$a &uj#e /i%i"ne na ilje nad !oril)e$. Ne"love#ko ravnanje ob ega grobe po !opke !o-ril)a' ki ob"u!no od !opajo od plo#no pri%nani&. .urovo ali ne"love#ko ravnanje $ora bi!i ob-jek!ivno po obno' da dolo"eno o ebo privede do a$o$ora. .a$o$orile) $ora bi!i v odvi -no !i od !oril)a 2uradna' $a!erialna' delovna' druin ka odvi no !3. e a$o$orile) ni v od-vi no !i od !oril)a in naredi a$o$or %aradi njegovega urovega ali ne"love#kega ravnanja' plo& ni podano k.d. Tak#no po redno napeljevanje k a$o$oru je $ono !ori!i le % $alo$ar-no !jo v ra%$erju do !orjenega ali po ku#anega a$o$ora. e po ku#a !orile) urovi$ rav-nanje$ naklepno do e"i a$o$or podrejene $u o ebe' je !reba dejanje kvali/i)ira!i po 1.' ,. ali <. od !avku L 1<1. 6ed ne"love#ki$ in urovi$ ravnanje$ !er a$o$oro$' ki ga !ori od !o-ril)a odvi na o eba' $ora bi!i podana v%ro"na %ve%a.
144
IZPISKI
6ilej#e k.d. e gla i: Kdor ko$u po$aga pri sa$o$oru in ta stori sa$o$or& pa so pri te$ po,dane posebne olajevalne okoliine& se kaznuje z zaporo$ do < let . Privilegirana oblika je predvidena le ko! po$o". .a$o$orile) e a$ odlo"i %a a$o$or' !orile) $u pri !e$ le po-$aga. (na"ilni pri$eri o a$o$ori neo%dravljivo bolni&. Dokon"ani ali po ku#eni a$o$or pada $ed objek!ivni pogoj ka%nivo !i. .a$o$or je na$e-ren in %ave !en odv%e$ la !nega ivljenja. Ni po!rebno' da je !orile) do a$o$ora v krivdne$ odno u. e je a$o$or bil le po ku#en' e la&ko %a ka!erokoli obliko i%re"e o$iljena ka%en. Po ku napeljevanja k a$o$oru je $ogo". V !e$ pri$eru a$o$or ni ni!i po ku#en' %a!o gre %a neu pelo napeljevanje k a$o$oru' ki je ka%nivo. e e a$o$orile) odlo"i naredi!i a$o$or po napeljevanju % uporabo ab olu!ne ile 2npr. &ip-no%a3' gre %a u$or. II. 1A(NIVA DEJANJA (8PER ;8D8E :IV0JENJE 1. Nedovoljena 're)initev no%e,no%ti .? 3A@/ Kdor v nasprotju z zdravstveni$i pogoji in naino$ u$etne prekinitve nosenosti& ki so dolo,eni z zakono$& nosei enski z njeno privolitvijo prekine nosenost& zane prekinjati ali ji po,$aga pri prekinitvi nosenosti& se kaznuje z zaporo$ do < let . .!orile) je la&ko v akdo' ra%en no e"e en ke' ka!eri e prekine ali prekinja no e"no !. No e"a en ka ne $ore bi!i ni!i napeljevalka ni!i po$o"ni)a pri k.d. (aradi dopu !no !i a$opo#kodb ni ka%niv abor!u ali njegov po ku % la !no roko 2ra%ni %varki' ki pov%ro"ajo $i#i"ne kr"e' ple!ilke'...3' "eprav e !aka dejanja pov e$ od ve!ujejo' ker je $ono u$e!no prekini!ev no e"no !i opravi!i !rokovno in legalno v bolni#ni)i. 1.d. e la&ko !ori le naklepno. Privoli!ev en ke ne i%klju"i pro!ipravno !i' kar je i%je$a od na"ela' da privoli!ev o#kodovan)a i%klju"uje pro!ipravno !. .!orile) $ora i$e!i pred !avo o pro!ipravno !i vojega ravnanja. 1a%niv je v ak ne%akoni! po eg v !elo no e"ni)e' ki privede do prekini!ve no e"no !i. 8d %ano- i!ve do <?. !edna no e"no !i govori$o o plavu' na!o e prekinjena no e"no ! #!eje %a porod. Dejanje je ka%nivo le' "e je !orjeno v na pro!ju predpi i' ki urejajo odlo"anje o roj !vu o!rok. Te$eljno k.d. je !orjeno privoli!vijo no e"e en ke. Pri !anek no e"e en ke $ora bi!i pro- !ovoljen in re en. e je !rani !oril)a uporabljena ila ali gronja' gre %a kvali/i)irano obliko dejanja. Pro !ovoljnega pri !anka ne $ore da!i nepri#!evna o eba. Te$eljno k.d. e la&ko !ori na ve" na"inov: ko! dokon"ano dejanje * !orile) prekine no e"no ! en ke in pride do i%lo"i!ve plodu !akoj ali ka neje' ko! po ku * !orile) %a"ne prekinja!i no e"no !' vendar !ega ne dokon"a' en ka pa o !a-ne naprej no e"a. Po ku je i%ena"en % dokon"ani$ k.d.' vendar gre %a lajo obliko k.d.' kar e upo#!eva pri od$eri ka%ni. ko! po$o" * !orile) po$aga pri prekini!vi no e"no !i: o druge$u !oril)u pri !e$ k.d.' ali o no e"i en ki' ki a$a prekinja no e"no ! * v !e$ pri$eru no e"ni)a ne !ori k.d.' %a!o gre %a a$o !ojno inkri$ina)ijo po$o"i. Po ku in po$o" !a i%ena"ena a$i$ k.d. 1vali/i)irano k.d. e gla i: Kdor nosei enski brez njene privolitve prekine ali zane prekinjati nosenost& se kaznuje z zaporo$ od ? do E let . 1vali/i)irano k.d. ob ega pri$ere' ko je dejanje !orjeno bre% pri !anka no e"e en ke. e je !orile) v %$o!i glede pri !anka' gre %a !e$eljno k.d. Dejanje ob ega dokon"ano k.d. in po ku ' ki je i%ena"en % dokon"ani$ k.d. e prekine no e"no ! %dravnik bre% pri !anka no e"e en ke in ob !ajajo $edi)in ki ra%logi %a prekini!ev no e"no !i' ker je ivljenje ali %dravje en ke v nevarno !i' ni podano k.d.' ker gre %a krajno ilo. e je opravljen po ku na en ki' ki ni no e"a' ni podano k.d. nedovoljene prekini!ve no e"-no !i. .!orile) v !e$ pri$eru odgovarja %a la&ko' &udo ali po ebno &udo !ele no po#kodbo' "e jo je pov%ro"il. Ve"kra! ponovljen po ku prekini!ve no e"no !i pri i !i en ki $ed eno no e"no !jo #!eje %a eno k.d. Realni !ek k.d. je podan' "e !orile) po ku#a prekini!i no e"no ! %nova ob novi preki-ni!vi no e"no !i. I% $alo$arno !i pov%ro"ena prekini!ev no e"no !i 2npr. % udar)e$ v !rebu&3 ni ka%niva' !ori-le) odgovarja le %a pov%ro"i!ev &ude 2L 1<CM<3 ali po ebno &ude !ele ne po#kodbe i% $alo$ar-no !i 2L 1<GM<3. e en ka pri prekinjanju no e"no !i u$re' gre %a u$or 2L 1,I3' "e $r! la&ko pripi#e$o !oril"eve$u naklepu' i)er gre %a pov%ro"i!ev $r!i i% $alo$arno !i 2L 1,>3. V !renu!ku' ko e pri no e"i en ki %a"ne porod' e i%lo"eni plod #!eje %a "loveka' %a!o !orile) % njegovi$ uni"enje$ !ori u$or 2L 1,I3.
145
IZPISKI
III. 1A(NIVA DEJANJA (8PER 08VE18V8 TE0E.N8 EE08VIT8.T Ta k.d. pred !avljajo < ra%li"ne !opnje !ele ni& po#kodb: 1. ahka telesna pokodba 2L 1<<3 ,. 5uda telesna pokodba 2L 1<C3 <. -osebno huda telesna pokodba 2L 1<G3 (a v e !ele ne po#kodbe je %na"ilen plo#ni naklep 2 dolus generalis3 * !orile) je odlo"en' da bo r!ev !ele no po#kodoval' !opnja njeni& po#kodb pa je odvi na od #!evilni& okoli#"in' ki ni o %aje!e !oril"evi$ naklepo$ 2 !orile) e pravilo$a ne odlo"i %a !opnjo' do ka!ere bo po-#kodoval r!ev3. .!opnja !ee !ele ni& po#kodb e vedno ugo!avlja % i%veden)e$ odno$edi)in ke !roke. (1P predvideva v !e$ pri$eru )elo obliga!orno i%veden !vo. 1. La-)a tele%na 'o()od$a .? 3AA/ Kdor koga tako telesno pokoduje& daA je bil zaradi tega zaasno okvarjen ali oslabljen kaken del njegovega telesa ali njegov organ ' ali je okodovaneva z$onost za delo zaasno z$anjana& ali je prizadeta njegova zunanjost& ali je zaasno okvarjeno njegovo zdravje& se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporo$ do ? leta . .!orile) la&ke !ele ne po#kodbe je la&ko v akdo. 0a&ko e !ori le naklepno !ori!vijo ali opu- !i!vijo. 0a&ka !ele na po#kodba i% $alo$arno !i ni ka%niva. 0a&ki& !ele ni& po#kodb ne po$enijo ne%na!ne po#kodbe' ko! o odrgnine in opra kanine. Po-#kodbe' ki ji& ne $ore$o opredeli!i ni!i ko! la&ke !ele ne po#kodbe' kvali/i)ira$o ko! grdo ravnanje po L 1C@. Po#kodovane) % la&ko !ele no po#kodbo ni pravljen ni!i v ab !rak!no $r!no nevarno !. Ni!i en organ ali del !ele a ni uni"en. Ne po obno ! %a delo je kra!ka. 8kvara %dravja je laja in %a-"a na. Po ledi)e po#kodb na vidni& deli& !ele a ne po$enijo kaeno !i. e o po#kodbe !rajne' gre %a &udo !ele no po#kodbo po L 1<C. Po odno$edi)in ki prak i %a la&ko !ele no po#kodbo #!ejejo: pre!re $oganov % %$edeno !jo in de%orien!a)ijo bre% pri o!no !i drugi& %nakov' %lo$ enega rebra kjerkoli' %lo$ , podnji& reber 2rebra % $anj#o /unk)ijo pri di&anju3' %lo$ no u' "e ni $o!eno di&anje' %lo$ljen %ob' i!d. (a la&ko !ele no po#kodbo e #!eje !udi %a"a no %$anj#ana dela%$ono !. Pri%ade!o !i po#kodovan"eve %unanjo !i o $anj#e vidne po ledi)e po#kodbe na po#kodovan-"evi& vidni& deli& !ele a. +re le %a %a"a no ! !e& po#kodb 2npr. $anj#e pra ke in rane3. Pregon %a !e$eljno k.d. e %a"ne na predlog. 1vali/i)irano k.d. e gla i: 8e je pokodba prizadejana z nevarni$ oroje$& nevarni$ orod,je$& ali na tak nain& s kateri$ se lahko telo hudo pokoduje ali zdravje hudo okvari& se stori,lec kaznuje z zaporo$ do < let. (a kvali/i)irano la&ko !ele no po#kodbo gre' "e je pri%adejana % oroje$ ali nevarni$ orodje$. Ni po!rebno ugo!avlja!i nevarno !i oroja' vendar je po!rebno ugo!ovi!i' da je nevarno uporabljeno orodje. Nevarno ! orodja je v !e$' da e % nji$ la&ko pov%ro"i &uda !ele na po#kodba ali okvara %dravja 2npr. vile' kladivo' ekira3. V po#!ev pride !udi ka!erokoli drugo red !vo' ka!eri$ e la&ko pov%ro"i &uda !ele na po#kodba ali okvara %dravja. Pri !e$ $ora$o ugo!ovi!i na"in uporabe red !va in del !ele a' na ka!erega je bil na-pad !oril)a u $erjen. Pod nevarna red !va padajo npr. ve"ji ka$ni' !ekleni)e' debele pali)e' okovani "evlji' bok erji' i!d. Nevarno red !vo ne $ore bi!i del !ele a. 1vali/i)iran je !udi na"in !ori!ve' ka!eri$ e la&ko !elo &udo po#koduje ali %dravje &udo okvari. 0a&ko gre %a nenevarno red !vo' ki e uporabi na nevaren na"in 2npr. vin"nik' ka!e-ri$ !orile) $eri v oko3' ali le %a nevaren na"in' ka$or padajo po ebno nevarni udar)i i% boril-ni& #por!ov 2bok ' judo' kara!e3' ki %aradi po ebne !e&nike la&ko pov%ro"ijo &udo !ele no po-#kodbo. e !orile) % nevarni$ red !vo$ o#kodovan)u plo& ne pov%ro"i po#kodbe' gre %a ogroanje % nevarni$ orodje$ pri pre!epu ali prepiru po L 1<I 2"e je !o !orjeno ob pre!epu ali prepiru3. V la&ki !ele ni po#kodbi je kon%u$irano grdo ravnanje po L 1C@. 0a&ka !ele na po#kodba je kon%u$irana v na lednji& k.d. in v v e& k.d.' ki kon%u$irajo !a dejanja: u$or 2L 1,I3' uboj na $a& 2L 1,H3' de!o$or 2L 1<?3' nedovoljena prekini!ev no e"no !i 2L 1<,3' &uda !ele na po#kodba 2L 1<C3' po ebno &uda !ele na po#kodba 2L 1<G3.
146
IZPISKI
,. ="da tele%na 'o()od$a .? 3AC/ Kdor koga tako telesno pokoduje ali $u prizadene takno kodo na zdravju& daA bi bilo lahko zaradi tega v nevarnosti ivljenje pokodovanca& ali je unien ali za vselej znatno oslabljen kaken del njegovega telesa ali kak organ& ali je zaasno znatno oslabljen po$e$ben del telesa ali po$e$ben organ& ali je zaradi tega pokodovani zaasno nez$oen za vsakrno delo& ali je njegova z$onost za delo za vselej z$anjana ali je bila zaasno znatno z$anjana& ali je bil zaasno skaen& ali $u je zaasno hudo ali za vselej v $anji $eri okvarjeno zdravje& se kaznuje z zaporo$ od C $esecev do @ let. .!orile) je la&ko v akdo. Dejanje e la&ko !ori % direk!ni$ ali even!ualni$ naklepo$' !ori!-vijo ali opu !i!vijo. Pri &udi in po ebno &udi po#kodbi je predvidena: odgovornost za hujo posledico' telesna pokodba na $ah. Po ebno &uda !ele na po#kodba la&ko v ebuje even!ualni naklep %a $r!. e r!ev k$alu po po#kodbi u$re' bo dravni !oile) &udo !ele no po#kodbo kvali/i)iral ko! u$or. e r!ev u$re #ele "e% nekaj "a a' gre %a po ebno &udo !ele no po#kodbo' kvali/i)irano &uj#o po ledi)o. IV. 1A(NIVA DEJANJA' . 1ATERI6I .E :IV0JENJE A0I TE0E.NA INTE+RITETA 8+R8:A 1. Sodelovanje 'ri 'rete'" .? 3AD/ +re %a ogro%i!veno k.d. 8bjek!ivni pogoj ka%nivo !i je' da je nekdo v pre!epu ubi! ali &uje !ele no po#kodovan. %retep !e fi i&ni spopad na!man! - oseb. 9deleene) v pre!epu ni: kdor e %najde v pre!epu bre% la !ne krivde' kdor e v pre!epu brani' kdor ra%dvaja udeleen)e pre!epa. 1rivdna odgovorno ! udeleen)a pre!epa ni pravno relevan!na. ,. O ro#anje * nevarnim orodjem 'ri 'rete'" ali 're'ir" .? 3A5/ ( ogroanje$ !orile) u !vari konkretno nevarnost %a !ele no in!egri!e!o drugega. %repir 5 $ed ebojno prerekanje naj$anj , o eb % be eda$i ali kre!nja$i bre% /i%i"nega po-pada. ;e edni prepir ni dovolj %a inkri$ina)ijo * $ora bi!i !ak#ne in!en%i!e!e' da la&ko preide v /i%i"ni popad. <. Pov*ro,itev nevarno%ti .? 3A4/ je pravo opustitveno k.d. .e !avljeno je i% pov%ro"i!ve $r!ne nevarno !i %a drugega in opu !i!ve po$o"i. 1.d. je vedno naklepno glede opu !i!ve po$o"i. .!orile) e $ora %aveda!i' da bi r!vi la&ko po$agal. V. 1A(NIVA DEJANJA (8PER .80IDARN8.T 1. Za'"%titev %la$otne o%e$e .? 3A6/ je pravo opustitveno k.d. .!orile) je la&ko le o eba' ki ji je bila labo!na o eba %aupana ali je bila dolna %anjo krbe!i. #labotna oseba je o eba' ki ne $ore krbe!i %a e. Nevarno ! %a ivljenje labo!ne o ebe $ora bi!i konkre!na. ,. O'"%titev 'omo,i .? 3CB/ je pravo opustitveno k.d. I%vr#i!veno dejanje je opu#"anje po$o"i o ebi' ki je v $r!ni nevar-no !i. .$r!na nevarno ! $ora bi!i konkre!na.
Drugo poglavje: KAZNIVA !EJANJA ZOPER 9LOVEKOVE PRAVICE IN TEMELJNE SVO2O9INE

8bjek! ka%en kopravnega var !va o "lovekove pravi)e in !e$eljne vobo#"ine' ki ji& pri%na-vajo 9 !ava' $ednarodna kupno ! in $ednarodno pravo. lovekove pravi)e in !e$eljne vobo#"ine o varovane !udi v drugi& poglavji& 1(. V !e$ po-glavju o varovane najpo$e$bnej#e "lovekove pravi)e in !e$eljne vobo#"ine. 1.d. e kaejo ko!: kr#i!ev %a ebno !i' kr#i!ev enakopravno !i'
147
IZPISKI
kr#i!ev "lovekove vobode gibanja' napad na individualne o%. kolek!ivne poli!i"ne pravi)e' kr#i!ve av!or ki& pravi)' kr#i!ve drugi& pravi) in vobo#"in' ki ji& ni $ono uvr !i!i druga$. V a k.d. o plo#na' ra%en neupravi"ene i%daje pokli)ne krivno !i' ki jo la&ko !ori o eba' ki je krivno ! %vedela $ed opravljanje$ dela. 1.d. o naklepna in pravilo$a pokodbena' ra%en ogroanja varno !i. Pri ve"ini k.d. je predvidena kvali*icirana oblika. Po!rebna je %ave ! o pro!ipravno !i' druga"e gre %a dejan ko %$o!o v oje$ $i lu' kar je nega)ija naklepa. 1o! ka%ni o predvidene alternativno denarne kazni ali kazen zapora do ? leta . (a polovi)o k.d. se pregon zane na predlog * odlo"ilen je o#kodovan"ev in!ere . ;re% o#kodovan"evega predloga !oile) ne $ore %a"e!i ka%en kega pregona. Na %a ebno !obo e %a"ne pregon %a: neupravi"eno pri lu#kovanje in %vo"no ne$anje 2L 1CH3' "e gre %a privilegirano obliko k.d.' ko !orile) neupravi"eno po na$e nje$u na$enjeno %aupno i%javo' nedovoljeno objavo %a ebni& pi anj 2L 1G13' neupravi"eno i%dajo pokli)ne krivno !i 2L 1G<3. 1. Kr(itev ena)o'ravno%ti .? 3C3/ je i%&odi#"no k.d. v !e$ poglavju. Te$elji na L 1C 9 !ave in 6ednarodne$ pak!u o poli!i"ni& in dravljan ki& pravi)a&. 1.d. e la&ko !ori % direk!ni$ ali even!ualni$ naklepo$. .!orile) e $ora %aveda!i' da kr#i enakopravno ! drugi&: Fr!evF prikraj#a %a vobo#"ino ali pravi)o' Fr!viF o$eji vobo#"ino ali pravi)o' neko$u druge$u da po ebno pravi)o ali ugodno !. ,. Pri%iljenje .? 3C@/ a$o po ebi je redko. (aradi odnosa subsidiarnosti je pogo !o eden iz$ed ele$entov drugih k'd . * navidezni idealni stek. <. Proti'raven odv*em 'ro%to%ti .? 3CA/ je k.d.' ki napada svobodo gibanja' ki jo ja$"i 9 !ava. Je trajajoe k.d. +lede "a a !ori!ve ve-ljajo pravila' ki veljajo %a !rajajo"a k.d. C. 8 ra$itev .? 3CC/ 8b ega po ebne pri$ere prisiljenja in protipravnega odvze$a prostosti 2navide%ni idealni !ek po odnosu konsu$pcije3 z na$eno$ izsiljevanja. To je k'd' stanja * ure ni"eno je pro!ipravno !anje' vendar %a ob !oj k.d. ni odlo"ilno. .!orile) k.d. pri ili ugrabljeno o ebo ali koga dru-gega' da nekaj !ori' opu !i ali !rpi. G. O ro#anje varno%ti .? 3CE/ je ogro%i!veno k.d.' u $erjeno k o ebni varno !i. Gronja $ora biti resna. (a re no gronjo e #!eje !udi gronja' pri ka!eri red !vo' ka!eri$ !orile) gro%i' ni nevarno %a ogroanje' "e !o-rile) pri r!vi pov%ro"i ob"u!ek ogroeno !i. Ni po$e$bno' ali je !orile) na$eraval gronjo ure ni"i!i. @. +rdo ravnanje .? 3CD/ Pred !avlja napad na drugo osebo' pri ka!ere$ la&ko na !anejo po#kodbe' ki padajo pod la&ko !ele no po#kodbo in oblike ra%ali!ve. V bi !vu gre %a $u"enje' vendar $u"enje pri na ni k.d. Po ledi)a grdega ravnanja e kae v pri%ade!i !ele ni ali du#evni )elovi!o !i o#kodovan)a 2pra- ke' bu#ke'...3. Pri%ade!o ! je la&ko !udi p i&i"na I. Ne"'ravi,ena o%e$na 'rei%)ava .? 3C5/ Inkri$inirana je neupravi"ena o ebna prei kava' ne prei kava pro !orov. +re %a !ele ni pregled o ebe in !vari' ki ji& i$a o eba pri ebi in na ebi. .e$ pada !udi prei kava av!o$obila. H. Ne"'ravi,eno 'ri%l"()ovanje in *vo,no %nemanje .? 3C4/ ob ega napade na nedo!akljivo ! %a ebnega ivljenja. .a$o %akon la&ko predpi#e i%je$e do !aj-no !i pi e$ in drugi& ob"il. Inkri$inirano je !udi %vo"no ne$anje %aupne i%jave' ki je na$enjena !oril)u a$e$u' bre% vedno !i o ebe' ki je dala !o i%javo' in % na$eno$ !ak#no i%javo %lorabi!i. Preganja e na %a eb-no !obo. >. Ne"'ravi,eno %li)ovno %nemanje .? 3C6/ !e$elji na u !avno %aja$"eni pravi)i do %a ebno !i. Inkri$inirano je likovno ne$anje pro !o-rov drugega bre% njegove privoli!ve. 1?. Kr(itev tajno%ti o$,il .? 3EB/ !e$elji na u !avno %aja$"eni !ajno !i pi e$ in drugi& ob"il. .!orile) deluje naklepno in e $ora %aveda!i pro!ipravno !i vojega dejanja. 1.d. ni ka%nivo i% $alo$arno !i. Neupravi"eno ! ni podana' "e da o eba privoli!ev.
148
IZPISKI
Drave pogo !o o$ejujejo krip!i"no %a#"i!o in/or$a)ij po elek!ron ki& $ediji& 2npr. elek!ron- ka po#!a3' ker e no"ejo odpoveda!i $ono !i do po ega v %a ebno !. Tak#ni po egi o la&ko upravi"eni' "e o v in!ere u ka%en kega po !opka. 11. Nedovoljena o$java *a%e$ni- 'i%anj .? 3E3/ kr#i u !avno %aja$"eno pravi)o do %a ebno !i. .!orile) pi anja objavi brez dovoljenja poobla-#"ene o ebe' %a!o je dejanje ka%nivo' "e je !orjeno naklepno ali i% $alo$arno !i. (a pregon je predpi ana %a ebna !oba. 6ed %a ebno pi anje e #!ejejo dnevniki' pi $a in druga %a ebna pi anja. 1,. Kr(itev nedota)ljivo%ti %tanovanja !e$elji na L <G 9 !ave. V ak pro!ipraven v !op v !uje !anovanje in njegovo prei kovanje je prepovedano. 1o! !anovanje e #!ejejo: pro !ori' ki e ob"a no uporabljajo %a po"i!ek' delav ka !anovanja' a$ ki do$ovi' do$ovi upokojen)ev' &o!el ke obe' v i %apr!i pro !ori' ki o !uja la !nina. Dejanje je neupravi"eno' "e ni dovoljenja ali %akon kega poobla !ila. Dejan ka %$o!a v oje$ $i lu 2da je bilo dano %akon ko poobla !ilo3 i%klju"i ka%en ko odgo-vorno !. Po ku je ka%niv. 1<. Ne"'ravi,ena i*daja 'o)li&ne %)rivno%ti FGtajno%tiGF .? 3EA/ po$eni kr#i!ev pokli)ne $ol"e"no !i. .!oril)i o la&ko le: %agovornik' odve!nik' %dravnik' du-&ovnik' o)ialni delave)' p i&olog ali druga o eba pri opravljanju vojega pokli)a 2babi)a pri porodu' ve!erinar' negovalka' novinar'...3. (a i%klju"i!ev pro!ipravno !i gre' "e je od i%daje krivno !i ve"ja kori ! %a drubo' ko! bi bila od o&rani!ve krivno !i. "krivnost je nekaj' kar niko$ur ni %nano. 2ajnost je nekaj' kar je neka!eri$ o eba$ %nano' vendar o !ali$ ne $e bi!i %nano. 1C. Zlora$a o%e$ni- 'odat)ov +re %a blanke!no dolo"bo. 8 ebni poda!ki e la&ko vodijo le na podlagi %akona ali privoli!ve o ebe' na ka!ero e nana#ajo. Inkri$iniran je !udi vdor v ra"unalni#ko %birko poda!kov' da vdi-rale) ebi ali ko$u druge$u pridobi dolo"en o ebni poda!ek. Dokler poli)ija uporablja o ebne poda!ke v okviru voje lube' !o ni pro!ipravno' dokler ne pride do %lorabe. 1G. Kr(itev 'ravi&e do 'rito#$e .? 3EE/ Varuje e pravi)a do pravnega red !va in pe!i)ije. 1@. Pre're,itev ali oviranje javne a %-oda .? 3ED/ Varuje e pravi)a do %biranja in %druevanja. 1I. Pre're,itev ti%)anja in oddajanja .? 3E5/ . !e$ k.d. e varuje pravi)a do vobode i%raanja. Inkri$inirano je pro!ipravno oddajanje radij- kega in !elevi%ij kega progra$a. 1H. Kr(itev avtor%)e 'ravi&e .? 3E4/ Varujejo e $oralne av!or ke pravi)e. 1>. Ne"'ravi,eno i*)ori(,anje avtor%)e a dela .? 3E6/ Varujejo e $a!erialne av!or ke pravi)e. ,?. Kr(itev 'ravi& i*vajal&ev .? 3DB/ Varujejo e pre$oenj ke pravi)e i%vajal)ev u$e!ni#ki& del.
Tre!je poglavje: KAZNIVA !EJANJA ZOPER VOLILNO PRAVICO IN VOLITVE

8bjek! ka%en kopravnega var !va o: volilna pravi)a po a$e%nika' pravi)a do gla ovanja' voli!ve a$e po ebi. Dejanja la&ko ra%vr !i$o v , kupini: 213 k.d. %oper volilno pravi)o po a$e%nika:
149
IZPISKI
1) kr#i!ev volilne pravi)e 2L 1@13' 2) kr#i!ev pro !e odlo"i!ve volil)ev 2L 1@,3' 3) kr#i!ev vobodne opredeli!ve 2L 1@C3.
2,3 k.d.' ki pred !avljajo nedovoljene po ege v a$ volilni projek!. 1) %loraba volilne pravi)e 2L 1@<3' 2) uni"enje ali ponaredi!ev volilni& li !in 2L 1@G3' 3) ponaredi!ev volilni& re%ul!a!ov 2L 1@@3' 4) kr#i!ev !ajno !i gla ovanja 2L 1@I3. Dodano je preje$anje podkupnine pri voli!va& 2L 1@H3. 1.d. o plo#na. Neka!era la&ko !ori le uradna o eba. Pri dolo"eni& k.d. je predvidena kvali/i-)irana oblika' "e je !orile) uradna o eba. V a k.d. o naklepna. .!a!i !i"no je !a kupina koraj nepo$e$bna 2?.? do ?.,B ob ojeni& o eb3. Prepovedano je vnaprej ra%gla#a!i volilne re%ul!a!e
e!r!o poglavje: KAZNIVA !EJANJA ZOPER 9AST IN !O2RO IME

8bjek!a ka%en kopravnega var !va !a ast in dobro i$e 25 "lovekov vredno !ni ob"u!ek o la !ni o ebno !i3 in ugled. Dejanja la&ko ra%vr !i$o v , kupini: 213 k.d.' ki napadajo "a ! in dobro i$e po a$e%nika' 2,3 k.d.' ki po$enijo napad na "a ! in dobro i$e do$a"e drave' !uji& drav' $ednarodni& organi%a)ij in nji&ovi& pred !avnikov. 1.d. o splona in naklepna. (a v a k.d.' ra%en obrekovanja &udi$i po ledi)a$i' je predpi ana denarna ka%en ali ka%en %a-pora do 1 le!a' %a!o je $ono i%re"i odni opo$in. Po L 1II je $ona odpu !i!ev ka%ni %a k.d. %oper po a$e%nika' "e je bil !orile) i%%van' e je pred odi#"e$ opravi"il o#kodovan)u ali je vojo nere ni"ne !rdi!ve prekli)al. e je bilo k.d. !orjeno red !vi javnega obve#"anja' e odba la&ko objavi. +re %a ka%en ko ank)ijo' %a!o $orajo bi!i %a njeno i%vr#i!ev i%polnjeni v i %akon ki pogoji. 6ediji kljub !e$u objavljajo odbe. Pregon %a k.d. %oper po a$e%nika e %a"ne na zasebno tobo ' ra%en "e je bilo k.d. !orjeno pro!i dravne$u organu' voja#ki ali uradni o ebi * v !e$ pri$eru e pregon %a"ne na predlog. Pregon %a k.d. %oper drave' $ednarodne organi%a)ije in nji&ove pred !avnike e %a"ne na predlog. Pregon %a ra$o!i!ev !uje drave ali $ednarodne organi%a)ije e la&ko %a"ne le % do-voljenje$ $ini !ra %a pravo odje. 1.d. %oper "a ! in dobro i$e pred !avljajo ,.GB v e& k.d. V prak i ji& re#ujejo odniki %a"e!-niki' kar ni pravilno' aj gre %a i%redno ko$plek na k.d. I. 1A(NIVA DEJANJA (8PER A.T IN D8;R8 I6E P8.A6E(NI1A 1. Ra*#alitev .? 3D6/ Ra%ali!ev je aljiva vrednostna sodba o drugi osebi. .!orjena je la&ko % be eda$i' kre!nja$i' ri ba$i' gla ovi' gla bo ali dejanji 2klo/u!anje' br)anje' ob$e!avanje pred$e!i'...3. Ra%ali!ev $ora bi!i objektivno podana. 8)enjeva!i jo je !reba glede na "a ' $ed ebojne odno- e !oril)a in o#kodovan)a' okoli#"ine' navade'... Doka o resni&nosti ra .alitve ni dopusten 2npr. "e nekdo re"e pro !i!u!ki' da je kurba in ga ona !oi %a ra%ali!ev' !orile) ne $e doka%ova!i' da je en ka re pro !i!u!ka3. -oskus razalitve je poj$ovno izkljuen * la&ko gre le %a dokon"ano k.d. 8predeljen je !udi !e$elj %a i%klju"i!ev pro!ipravno !i 2ali!ev v %nan !vene$ ali u$e!ni#ke$ delu' v re ni kri!iki' pri opravljanju uradne dolno !i' pri opravljanju novinar kega pokli)a'...3 * ali!ev ni !orjena % na$eno$ %ani"evanja. V (1P je predvidena $ono ! na pro!ne %a ebne !obe' "e ra%aljene) ra%ali!ev vrne. ,. O$re)ovanje .? 35B/ e !ori % direk!ni$ naklepo$. Poj$ovno ni dovoljen dokaz resninosti. Nere ni"no ! dej !ev $ora bi!i objek!ivno podana in !orile) e ji& $ora %aveda!i. 8#kodovane) ko! %a ebni !oile) no i dvojno dokazno bre$e: doka%a!i $ora' da je !orile) o nje$ ra%na#al ali !rdil kaj nere ni"nega' doka%a!i $ora' da e je !orile) %avedal nere ni"no !i !i !ega' kar je !rdil. <. >aljiva o$dol#itev .? 353/
150
IZPISKI
Dopu !en je doka% re ni"no !i. e !orile) dokae re ni"no ! voji& !rdi!ev ali dokae' da je u!e$eljeno verjel v re ni"no ! !i !ega' kar je govoril' e ne ka%nuje %a aljivo obdoli!ev' ven-dar e la&ko ka%nuje %a ra%ali!ev ali o"i!anje k.d. % na$eno$ %ani"evanja. C. O'ravljanje .? 353/ je podobno k.d. ko! obrekovanje' le da gre pri opravljanju %a re ni"ne poda!ke i% %a ebnega ali druin kega ivljenja o#kodovan)a. G. O,itanje )1d1 * namenom *ani,evanja .? 35A/ Ta dolo"ba je po!rebna %a var !vo biv#i& ob ojen)ev. II. 1A(NIVA DEJANJA (8PER A.T IN D8;R8 I6E REP9;0I1E .08VENIJE' T9JI4 DR:AV' 6EDNAR8DNI4 8R+ANI(AEIJ IN NJI48VI4 PRED.TAVNI18V 1. Sramotitev Re'"$li)e Slovenije ,. Sramotitev t"je dr#ave ali mednarodne or ani*a&ije <. Sramotitev %loven%)e a naroda ali narodni- %)"'no%ti V a !a k.d. o i%je$no redka.
Pe!o poglavje: KAZNIVA !EJANJA ZOPER SPOLNO NE!OTAKLJIVOST

8bjek! ka%en kopravnega var !va je spolna nedotakljivost. 1.d. e kaejo v na lednji& oblika&. k.d.' !orjena ilo ali gronjo' k.d.' !orjena % %lorabo $lado !i' k.d.' !orjena % %lorabo $ladole!no !i' k.d.' !orjena % %lorabo podrejeno !i' k.d. v %ve%i pro !i!u)ijo. V a k.d. o naklepna in ve"ino$a splona. V odni prak i ni o pogo !a' ra%en po il !ev. .!a!i !ika !e& k.d. ne odraa realnega !anja' kar ob !aja ogro$no !e$no polje kri$inali!e!e. :r!ve k.d. i% ra%li"ni& ra%logov ne prijavijo. 1. Po%il%tvo .? 34B/ je v veljavne$ 1( oblikovano !ako' da ga lahko stori kdorkoli proti osebi istega ali nasprot,nega spola . V ebina k.d. je odvi na od v ebine polnega ob"evanja 2 polna %drui!ev $o#kega in en ke3. V"a i& $o #!eli' da je k.d. dokon"ano' ko $o#ki polni organ %a"ne prodira!i v en kega. 1rog !oril)ev je dane ra%#irjen na o ebe' ki r!ev pri ilijo k polne$u ob"evanju % drugo o ebo. :en ka la&ko po ili $o#kega' "eprav je !o !eko i%vedljivo. Proble$ po il !va je doka%ovanje * !orile) obi"ajno %a!rjuje' da je % r!vijo polno ob"eval bre% ile ali gronje. Pogo !e o lane prijave' ko e dekle!a $a#"ujejo /an!o$' i!d. Doka%ova-nje po il !va je proble$a!i"no !udi' ker e po il !vo ponavadi %godi na a$e$ bre% drugi& pri" ko! !a !orile) in r!ev. DN1 anali%a je v %adnje$ "a u pre)ej olaj#ala doka%ovanje. 8d odi-#"a je odvi no' ali bo verjelo r!vi ali !oril)u. V !eoriji je pri#lo do predlogov' da en k po pr-ve$ %a li#anju ne bi ve" %a li#evali' ker la&ko pride do ekundarne vik!i$i%a)ije. Tega al ni $ono i%pelja!i %aradi pogo !no !i lani& prijav. .ila in gronja !a bi !venega po$ena. e je odpor r!ve ilo ali gronjo %lo$ljen enkra! !er !orile) % njo polno ob"uje ve"kra!' gre %a eno po il !vo. e $ora !orile) odpor r!ve %lo$i!i pred v aki$ polni$ ob"evanje$' gre %a !ek ve" po il !ev' %a kar e la&ko i%re"e vi#ja ka%en. .o !oril !vo pri po il !vu e v pre!eklo !i ni pravno pri%navalo. Dane je o !oril !vo $ono * %a o !oril)a e ne %a&!eva' da ure ni"i v e %akon ke %nake k.d. 2npr. en !orile) uporabi ilo in gronjo' da %lo$i odpor r!ve' !er drugi % r!vijo polno ob"uje3. ,. S'olno na%ilje .? 343/ vklju"uje polna dejanja pod vplivo$ ile in gronje' ki e ne #!ejejo %a polno ob"evanje. To o &o$o ek ualna ob"evanja in ra%na %adovoljevanja polne le 2oralni ek ' do!iki polovil' $a !urba)ija3. e $o#ki analno po ili $o#kega' !o ni po il !vo' a$pak polno na ilje' ker e &o$o ek ualna ob"evanja #!ejejo pod polno na ilje 2neka!eri$ e %di !o porno3. Pri!i $ora do do!ikov !ele o#kodovan)a in !oril)a * $ed nji$a $ora ob !aja!i /i%i"na pove-%ava. Privoli!ev o#kodovan)a i%klju"i pro!ipravno !. (a polno na ilje je po !avljen niji po ebni $ini$u$ ka%ni' ker je %a polno na ilje po!rebno $anj FnaporaF !rani !oril)a. (a r!ev je la&ko enako ali )elo bolj !rav$a!i"no. <. S'olna *lora$a %la$otne o%e$e .? 34@/ .labo!na o eba je o eba' ki e ne $ore upira!i. Pri k.d. ne gre za nasilje.
151
IZPISKI
Pri po il !vu in polne$ na ilju ob !aja kvali/i)irana oblika k.d.' "e dejanje !ori ve" o eb %aporedo$a. Pri polni %lorabi !e kvali/i)irane oblike ne po%na$o * !eore!i"na u!e$elji!ev je' da i$ajo neka!ere ka!egorije labo!ni& o eb 2npr. o ebe % ni$/o$an ko du#evno $o!njo3 $o"no eljo po polno !i' %a!o bi bilo polno ob"evanje % ve" o eba$i la&ko po ledi)a !e elje. C. S'olni na'ad na o%e$o7 mlaj(o od 3E let .? 34A/ Varuje e polna nedo!akljivo ! o eb' $laj#i& od 1G le!. +re %a sporazu$ni odnos. 1o! kri!erij %a inkri$ina)ijo je po !avljeno o"i!no ne ora%$erje $ed %relo !jo !oril)a in r!ve 2npr. ni ka%-nivo' "e 1@le!nik polno ob"uje 1C-le!ni)o' vendar bo %elo verje!no ka%nivo' "e G?-le!nik polno ob"uje % 1,le!ni)o * pre oja!i je !reba v ak pri$er po ebej3.
G. Kr(itev %'olne nedota)ljivo%ti * *lora$o 'olo#aja .? 34C/ .!orile) je la&ko $o#ki ali en ka po ebno la !no !jo. Dejanje je kvali/i)irano' "e je !orile) u"i!elj' v%goji!elj' krbnik' po voji!elj ali rodi!elj !er %lorabi polno nedo!akljivo ! o ebe' ki je stareja od 1G le! 2"e je $laj#a' gre %a kvali/i)irani polni napad na o ebo' $laj#o od 1G le!3. V v ake$ pri$eru je !reba ugo!ovi!i' ali je #lo %a %lorabo poloaja ali pora%u$ni odno . @. Zvodni(tvo .? 34E/ je po$o" pri polne$ ob"evanju %a pla"ilo. V prak i e %vodni#!vo opravlja ko! FdobavljanjeF !rank pro !i!u!ka$. Dejanje je kvali/i)irano %a %vodni#!vo $ladole!ne o ebe 21G do 1H le!3 * predpi ana ka%en je od 1 do 1? le! %apora. I. Po%redovanje 'ri 'ro%tit"&iji .? 34D/ V prak i gre %a organi%irano kri$inalno dejavno ! 2!rgovina % beli$ blago$3. 1a%ni o rela!iv-no $ile' ra%en %a po redovanje pri pro !i!u)iji $ladole!ne o ebe. Ek !re$ni pri$eri po redova-nja pri pro !i!u)iji' ko $orajo pro !i!u!ke dela!i ko! unje in e ji& ko! unje prodaja in preva-a i% ene drave v drugo' padajo pod pravljanje v uenj ko ra%$erje 2L <HI3 v k.d. %oper "love"no ! in $ednarodno pravo. H. Pri)a*ovanje in i*delava 'orno ra0%)e a radiva .? 345/ 8bjek! ka%en kopravnega var !va je $ladina !er njena du#evna in !ele na polna nedo!akljivo !. 1a%novanje !e$elji na $ednarodni obve%no !i %a!iranja 2o!ro#ke3 pornogra/ije. 1( ne oprede-ljuje' kaj pornogra/ija plo& je. Inkri$inirano je le prika%ovanje pornogra/ ki& $a!erialov 2!ek- !i' like' %voki' /il$i' pred !ava v ivo3 o eba$' ki o $laj#e od 1C le!' ker i$a !o la&ko %a nji& neugodne du#evne po ledi)e. 1a%nivo je uporabi!i o ebe' $laj#e od 1H le!' %a i%delavo pornogra/ ki& $a!erialov.
=e !o poglavje: KAZNIVA !EJANJA ZOPER 9LOVEKOVO Z!RAVJE

8bjek! ka%en kopravnega var !va je lovekovo zdravje. Po po ledi)a& o !a k.d. podobna k.d. %oper ivljenje in !elo. Po #iri!vi po ledi) o podobna pov%ro"i!vi plo#ne nevarno !i. 1.d. e ra%likujejo po po ebni& okoli#"ina& in na"inu !ori!ve. Ra%vr !i$o ji& v < kupine: 213 ne po#!ovanje ukrepov %oper #irjenje nale%ljivi& bole%ni: 1) prena#anje nale%ljivi& bole%ni 2L 1HH3' 2,3 k.d.' ki pred !avljajo nepravilno delo v %dravni#ki' %drav !veni in ve!erinar ki !roki: 1) opu !i!ev %drav !vene po$o"i 2L 1H>3' 2) $alo$arno %dravljenje 2L 1>?3 3) nedovoljena pre adi!ev delov "love#kega !ele a 2L 1>13' 4) $alo$arno opravljanje lekarnar ke dejavno !i 2L 1>,3' 5) neve !no pregledovanje $e a %a pre&rano 2L 1>G3 2<3 k.d.' ki pred !avljajo proi%vodnjo' pro$e!' uporabo in o$ogo"anje uivanja %dravju #kodljivi& novi: 1) proi%vodnja in pro$e! #kodljivi& red !ev %a %dravljenje' 2) proi%vodnja in pro$e! %drav !veno opore"ni& ivil in drugi& i%delkov' 3) neupravi"ena proi%vodnja in pro$e! % $a$ili' 4) o$ogo"anje uivanja $a$il. Veliko dejanj je posebnih * !ori ji& la&ko le o eba po ebni$i la !no !$i. V !e$ poglavju e na&aja!a , pravi $alo$arnostni k'd': $alo$arno %dravljenje'
152
IZPISKI
$alo$arno opravljanje lekarnar ke dejavno !i. e bi bila !a dejanja !orjena naklepno' bi #lo %a druga k.d. 1.d. %oper "lovekovo %dravje o !a!i !i"no koraj nepo$e$bna' ra%en neupravi"ene proi%-vodnje in pro$e!a % $a$ili' ki je pri na rela!ivno pogo !o. V nadaljevanju obravnava$o le $alo$arno %dravljenje. 1. Malomarno *dravljenje .? 36B/ je pravo $alo$arno !no k.d. e ravna %dravnik naklepno v na pro!ju pravili %dravni#ke %nano !i in !roke' vendar % naj-bolj#i$ na$eno$ %a pa)ien!a 25 ravna FnaklepnoF3' ni o i%polnjeni %akon ki %naki $alo$ar-no !nega %dravljenja. Ni urejeno' kaj e %godi' "e pride do &uj#e po ledi)e. Ve"in ko !ali#"e !eorije je' da gre %a realni !ek $alo$arnega %dravljenja in pov%ro"i!ve $r!i i% $alo$arno !i. (dravnik' ki opravlja $alo$arno %dravljenje' odgovarja %a !oliko k.d.' ko! je o#kodovan)ev.
.ed$o poglavje: KAZNIVA !EJANJA ZOPER ZAKONSKO ZVEZO7 !R8>INO IN MLA!INO

8bjek!i ka%en kopravnega var !va o: %akon ka %ve%a' druina in $ladina. 1.d. la&ko ra%vr !i$o v < kupine: 213 k.d. %oper %akon ko %ve%o' 2,3 k.d. %oper druino' 2<3 k.d. %oper $ladino. Ti objek!i ka%en kopravnega var !va o %aje!i !udi v drugi& poglavji&. Vloga ka%en kega prava pri nji&ove$ varovanju je $ini$alna' ker je nji&ovo pravno var !vo %ago!ovljeno % druin ki$ in )ivilni$ pravo$. V a k.d. o naklepna. .!a!i !i"no o !o redka in nepo$e$bna k.d. 1.d. o plo#na in po ebna 2 !orile) je la&ko rodi!elj' po voji!elj'...3. 1. !vojna *a)on%)a *ve*a .? 364/ je k.d. !anja' pri ka!ere$ pro!ipravno !anje ni odlo"ilno. (avarovan je $onoga$ni %akon. (a !aranje %a"ne !e"i od dneva' ko je klenjena nova %akon ka %ve%a. V !eoriji o $nenja' da !o k.d. plo& ni $i elno' ker je nova %akon ka %ve%a po druin kopravni& predpi i& !ako ali !ako neveljavna. Pregon e ne %a"ne o%. e u !avi' "e prej#nja %akon ka %ve%a prene&a. ,. S'remem$a rod$in%)e a %tanja .? 366/ je k.d. !anja' ki je pov%ro"eno pov%ro"i!vijo pro!ipravnega !anja. Trajanje pro!ipravnega !anja ni odlo"ilno %a ob !oj k.d. Po ku je ka%niv. <. Odv*em mladoletne o%e$e .? @BB/ To k.d. la&ko !ori v akdo ra%en o ebe' ki ji je $ladole!na o eba %aupana v var !vo. e !orile) pro !ovoljno i%ro"i odv%e!o o ebo' je $ona odpu !i!ev ka%ni. C. Zanemarjanje mladoletne o%e$e in %"rovo ravnanje .? @B3/ V 1. od !avku je k.d. po ebno * !orile) je la&ko le rodi!elj' po voji!elj ali krbnik 2o eba' ki $ora krbe!i %a $ladole!no o ebo$' kar vklju"uje !udi rejnika3. V ,. od !avku je k.d. plo#no * !orile) je la&ko v akdo' ki je v odno u do $ladole!ne o ebe v nadrejene$ poloaju' pri "e$er ni nujno' da $ora %anjo krbe!i. G. Kr(itev dr"#in%)i- o$ve*no%ti .? @B@/ .!orile) je v akdo' ki i$a % %akono$ dodeljene druin ke obve%no !i. e odi#"e i%re"e pogoj-no ob odbo' la&ko naloi !oril)u' da $ora po#!ova!i druin ke obve%no !i. @. I*mi)anje 'la,evanj" 're#ivnine .? @BA/ !ori o eba' ki e i%$ika preivljanju o ebe' ki je bilo dolo"eno odno odlo"bo' odno porav-navo ali i%vr#ljivi$ dogovoro$. I. Krvo%)r"n%tvo .? @BC/ !ori polnole!na o eba' ki polno ob"uje z $ladoletni$ orodniko$: v ravni "r!i 2$a!i ino$' o"e &"erko' dedek % vnukinjo' babi)a % vnuko$'...3 * po nara-vi !vari je ne$ogo"e' da bi v !ak#ne$ ra%$erju ka%en ko odgovarjala $laj#a o eba' ker je nepred !avljivo' da bi bili o!ro)i polnole!ni in !ar#i $ladole!ni' v !ranki "r!i 2bra! % $ladole!no e !ro' e !ra % $ladole!ni$ bra!o$'...3. Pro !ovoljno polno ob"evanje $ed $ladole!ni$i in polnole!ni$i e !ra$i in bra!i !er polnole!-ni$i orodniki v ravni "r!i ni ka%nivo' vendar e $o"no od ve!uje.
153
IZPISKI
8 $o poglavje: KAZNIVA !EJANJA ZOPER !ELOVNO RAZMERJE IN SOCIALNO VARNOST

8bjek!a ka%en kopravnega var !va !a delovno raz$erje in socialna varnost. 8b !ajajo < kupine !ak#ni& k.d.: 213 k.d.' ki pred !avljajo kr#i!ve pravi) delav)ev' 2,3 k.d. ogroanja varno !i pri delu' 2<3 k.d.' ki e nana#ajo na o)ialno %avarovanje. Ta k.d. o pre!eno blanke!na' ker e kli)ujejo na ak!e i% delovne in o)ialne %akonodaje. V a k.d. o naklepna' ra%en k.d. ogroanja varno !i pri delu. 1.d. o oblikovana ko! splona * po naravi !vari ji& !orijo ljudje' ki odlo"ajo o pravi)a& de-lav)ev' varno !i pri delu in o)ialne$ %avarovanju. .!a!i !i"no o !a k.d. nepo$e$bna.
Deve!o poglavje: KAZNIVA !EJANJA ZOPER PREMO>ENJE

8bjek! ka%en kopravnega var !va je pre$oenje' ki je varovano !udi v drugi& poglavji& 1( v pove%avi % drugi$i objek!i ka%en kpravnega var !va. Pre$oenje je varovano enako' ne glede na !o' v "igavi la !i je. 1.d. v !e$ poglavju la&ko ra%vr !i$o v , kupini: 213 k.d.' ka!eri& pred$et so stvari' 2,3 k.d.' ka!eri& pred$et so pre$oenjske pravice. +lede na na"in !ori!ve la&ko k.d. v !e$ poglavju ra%vr !i$o v < kupine: 213 k.d.' pri ka!eri& je !e$eljna %na"ilno ! odvze$' 2,3 k.d.' pri ka!eri& okodovanec !oril)u pred$et sa$ izroi' 2<3 k.d.' pri ka!eri& gre %a pokodovanje in unienje stvari. V a k.d. o plo#na in naklepna. Pri ve"ini k.d. gre %a obarvani naklep' ki e nana#a na pro!i-pravno pridobi!ev in prila !i!ev. 1a%en ki pregon e %a"ne po uradni dolnosti ali na predlog. e je o#kodovane) v blinje$ ra%$erju !oril)e$' e pregon %a"ne na %a ebno !obo. 1.d. %oper pre$oenje o najbolj pogo !a v na#i dravi. 1. Tatvina .? @33/ je !e$eljno k.d. v !e$ poglavju. Dejanje je po teoriji o aprehenziji dokon"ano' ko !orile) !var v%a$e in !e$ !var preide v njegovo dejan ko ra%polaganje. (a privilegirano tatvino gre' "e vredno ! ukradene !vari $aj&na. Kvali*icirane oblike !a!vine o: veli)a tatvina 2? @3@3 * !orile) !ori navadno !a!vino na po ebne na"ine 2% vlo$o$' na predr%en na"in' v naravni& ka!a !ro/a&' i$a pri ebi oroje' i!d.3' ro' 2? @3A3 * !orile) uporabi ilo ali gronjo' da pride do !vari. +re %a e !avljeno k.d. i% pri iljenja in !a!vine' pri "e$er e pri iljenje pojavi pred !a!vino. ro'ar%)a tatvina 2? @3C3 * !orile) uporabi ilo ali gronjo' da ukradeno !var obdri. +re %a e !avljeno dejanje i% pri iljenja in !a!vine' pri "e$er e !a!vina pojavi pred pri ilje-nje$. ,. Odv*em motorne a vo*ila .? @3D/ je inkri$inirana !a!vina rabe. Predpi ana ka%en je %elo ni%ka 2do , le!i3' ker !o dejanje ponavadi !orijo $ladole!niki. <. +olj"0ija .? @35/ (a golju/ijo je po!reben golju*ivi na$en e od vsega zaetka ' kar je pogo !o !eko doka%a!i. Po lovna golju/ija je uvr#"ena v k.d. %oper go podar !vo. C. I*%iljevanje .? @34/ je pe)ialnej#a oblika pri iljenja' %a!o gre %a idealni !ek po odno u pe)ialno !i. G. Oder"(tvo .? @36/ 1ljub !e$u' da o ban"ni kredi!i v dana#nji& "a i i%redno ugodni' v i ljudje ni o kredi!no po- obni. To i%kori#"ajo !oril)i' ki po ojajo denar % oderu#ki$i obre !$i. 1er oderu&i ne dobijo odnega var !va' pride do i%!erjevanja. @. Pri)rivanje .? @@3/ Vnaprej obljubljeno prikrivanje e #!eje %a po$o" pri dolo"ene$ k.d. e ni obljubljeno vnaprej' gre %a a$o !ojno k.d.
154
IZPISKI
De e!o poglavje: KAZNIVA !EJANJA ZOPER +OSPO!ARSTVO

8bjek! ka%en kopravnega var !va je gospodarstvo Republike .lovenije. 1.d. i% !ega poglavja la&ko ra%vr !i$o v @ kupin: 213 k.d.' ki pred !avljajo varstvo tria pred nelojalno konkuren)o in $onopolni$ poloaje$' 2,3 k.d.' ki o na$enjena varstvu kupcev in poslovnih partnerjev' 2<3 k.d.' ka!eri& na$en je %ago!ovi!i pravno varnost v poslovne$ svetu' 2C3 k.d.' ka!eri& na$en je notranje varstvo podjetij' bank' %avarovalni) in drugi& po lovni& ubjek!ov' 2G3 k.d.' ki pred !avljajo varstvo $onetarnega siste$a' 2@3 k.d.' ki po$enijo zavarovanje dravnih interesov na davne$ in carinske$ podroju . V a k.d. o naklepna in oblikovana ko! plo#na. Ve"ino ji& la&ko po naravi !vari !ori le o e-ba' ki opravlja go podar ko dejavno !. 1. Zlora$a notranje in0orma&ije .? @CA/ +re %a !ajno po lovno in/or$a)ijo 2npr. krivna ponudba %a prev%e$ * ko bo ponudba javna' bodo )ene delni) nenor$alno %ra le3. . !o in/or$a)ijo la&ko vodilni v podje!ju pridobijo velike dobi"ke 2prek kredi!iranega nakupa delni)' ki ji& po%neje prodajo %a ve"kra! draje3. Tak#na in/or$a)ija la&ko podje!je obvaruje !udi pred i%gubo dobi"ka. (aradi !ajni& kanalov v po lovne$ ve!u je %lorabe no!ranji& in/or$a)ij !eko odkriva!i in #e !eje doka%ova!i. V ve"ini podje!ij padajo )elo v u !aljeno po lovanje in na"in boga!enja.
Enaj !o poglavje: KAZNIVA !EJANJA ZOPER PRAVNI PROMET

8bjek! ka%en kopravnega var !va je pravni pro$et. Pravni pro$e! je preno pravi) od enega pravnega ubjek!a na drugega na podlagi ogla ja volj. V a k.d. v !e$ poglavju o naklepna in plo#na' ra%en i%daje lanega %dravni#kega ali ve!erinar- kega pri"evala. Listina je v ako pi anje' no ile) poda!kov ali pred$e!' ki je pri$eren %a doka%ovanje dolo"e-nega dej !va. 0o"i$o: 213 zasebne listine * i%dajajo ji& %a ebniki' 2,3 javne listine * i%dajajo ji& pri !ojne in !i!u)ije. Poje$ javne li !ine je opredeljen v (akonu o pravdne$ po !opku in (akonu o upravne$ po !opku. /avna listina je li !ina' ki jo v predpi ani obliki v $eja& voje pri !ojno !i i%da: dravni organ' ali a$oupravna lokalna kupno !' ali no ile) javni& poobla !il 2!o je la&ko druba' organi%a)ija ali po a$e%nik3 pri i%vr#eva-nju javnega poobla !ila' ki $u je poverjeno % %akono$' !er doka%uje re ni"no ! !i !ega' kar e v njej po!rjuje ali dolo"a. Pri$eri javni& li !in: li !ine' ki ji& i%dajajo /akul!e!e' gi$na%ije' pri banka& i%dane garan)ije' po!rdila o pla"ane$ depo%i-!u' ogla ja in dovoljenja %a priklju"ke' ki ji& i%dajajo po#!na in !eleko$unika)ij ka podje!-ja' %drav !vena po!rdila' i!d. 0radna listina je li !ina' ki: je dolo"ena po ebni$ predpi o$ ko! uradna li !ina' ali je po obna %a doka%ovanje dolo"eni& dej !ev' ki o po$e$bna %a uradna ra%$erja. 9radne li !ine e !avljajo uradne o ebe pri opravljanju uradni& dolno !i. 9radne li !ine v ebujejo dej !va' ki o po$e$bna %a: uradna ra%$erja' pre$oenj ka ra%$erja' ure ni"evanje pravi) po a$e%nikov. (a uradno li !ino e #!eje !udi li !ina' ki jo je e !avila %a ebna o eba' in jo je ka neje overila uradna o eba voji$ podpi o$ in pe"a!o$. Poje$ uradne li !ine je #ir#i od poj$a javne li !ine. V e javne li !ine o uradne li !ine. V e uradne li !ine ni o javne li !ine. +oli)a ali blanke! ni li !ina' ker v pravne$ pro$e!u ni"e ar ne doka%uje. )aterialni falsifikat je: li !ina' ki jo i%da o eba' ki !ak#ne li !ine ne $ore i%da!i' ker ji $anjka dolo"ena po ebna la !no !'
155
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del li !ina' ko! i%daja!elj ka!ere je napi ana o eba' ki li !ine ni i%dala' predruga"enje prave li !ine. Intelektualni falsifikat je li !ina' ki jo i%da upravi"ena o eba' vendar je lana njena v ebina.
IZPISKI
Dvanaj !o poglavje: KAZNIVA !EJANJA !OL>NOST IN JAVNA POO2LASTILA
ZOPER
8RA!NO
8bjek! ka%en kopravnega var !va je pravilno opravljanje uradnih dolnosti in javnih poobla,stil . 1.d. v !e$ poglavju la&ko ra%vr !i$o v < kupine: 213 k.d.' ki pred !avljajo kritev vestnosti in potenja pri opravljanju uradni& dolno !i in jav-ni& poobla !il: 1) zloraba uradnega poloaja ali uradnih pravic 2L ,@13' 2) nevestno delo v slubi 2L ,@,3' 3) poneverba v slubi 2L ,@<3' 4) neupraviena uporaba v slubi 2L ,@C3' 5) ponareditev ali unienje uradne listine& knjige ali spisa 2L ,@G3' 6) izdaja uradne tajnosti 2L ,@@3' 7) protipravna prilastitev stvari ob preiskavi ali izvrbi 2L ,I,3. 2,3 korupcijska k'd': 1) je$anje podkupnine 2L ,@I3' 2) dajanje podkupnine 2L ,@H3' 3) nezakonito posredovanje 2L ,@>3. 2<3 k.d.' ki pred !avljajo kr#i!ve pravi) po a$e%nika: 1) kritev lovekovega dostojanstva z zlorabo uradnega poloaja ali uradnih pravic 2L ,I?3' 2) izsiljevanje izjave 2L ,I13. V a k.d. o naklepna' ra%en i%daje uradne !ajno !i' ki jo je $ono !ori!i !udi i% $alo$arno !i. (aje!a o le !ipi"na k.d.' ki po$enijo zlorabo oblasti. Neka!era k.d. o opredeljena ko! kvali-/i)irane oblike plo#ni& k.d. V a k.d. v !e$ poglavju o posebna' ker ji& la&ko !ori le uradna o eba' ra%en je$anja podkup-nine' dajanja podkupnine in ne%akoni!ega po redovanja. .lednje je oblikovano ko! plo#no k.d.' "eprav ga la&ko !ori le uradna o eba. 0o"i$o ve" ra%li"ni& vr ! podkupovanja: 213 pravo in nepravo podkupovanje: 1) pravo podkupovanje 5 uradna o eba na podlagi podkupnine v $eja& voji& pravi): opravi dejanje' ki ga ne bi $ela opravi!i' ne opravi dejanja' ki bi ga $orala ali $ela opravi!i. 2) nepravo podkupovanje 5 uradna o eba na podlagi podkupnine v $eja& voji& pravi): opravi dejanje' ki bi ga !udi i)er $orala opravi!i' ne opravi dejanja' ki ga !udi i)er ne bi $ela opravi!i. 2,3 aktivno in pasivno podkupovanje: 1) aktivno podkupovanje 5 dajanje podkupnine' 2) pasivno podkupovanje 5 je$anje podkupnine. :poraba dolob v !e$ poglavju je odrejena subsidiarno * uporabijo e le' "e ni o i%polnjeni %naki kak#nega bolj pe)ialnega k.d. Npr. uradna o eba ponaredi uradno li !ino * !e$ o i%polnjeni %akon ki %naki %lorabe uradne-ga poloaja in uradni& pravi) !er %akon ki %naki ponaredi!ve uradne li !ine. (aradi navide%nega idealnega !eka po odno u pe)ialno !i gre %a ponaredi!ev uradne li !ine.
Trinaj !o poglavje: !OL>NOST
KAZNIVA
!EJANJA
ZOPER
VOJAKO
8bjek! ka%en kopravnega var !va je nor$alno delovanje vojake slube in pravilno izvreva,nje vojakih dolnosti. 1.d. i% !ega poglavja bodo % uvedbo pokli)ne voj ke po !ala pov e$ nepo$e$bna.
156
IZPISKI
1.d. i% !ega poglavja la&ko ra%vr !i$o v , kupini: 213 k.d.' ki po$enijo napad na celovitost obra$bnega siste$a ' 2,3 k.d.' ki po$enijo krenje vojake dolnosti pri opravljanju posebnih nalog . 1.d. o ve"ino$a naklepna' neka!era o ka%niva !udi i% $alo$arno !i. V a k.d. o po ebna 2 !ori ji& la&ko le voja#ka o eba3 ra%en i%daje uradne !ajno !i. Voja#ka o eba i$a la&ko la !no ! uradne o ebe. Odklonitev spreje$a ali uporabe oroja 2L ,IG3 je po voji naravi ugovor vesti. Inkri$ina)ija je upravi"ena' ker je ugovor ve !i $ono pravno uredi!i. (a nei%polni!ev uka%a' upiranje nadrejene$u in beg i% obra$bni& il je $ono $ilej#e ka%nova-nje ali odpu ! ka%ni' "e je bil !orile) i%%van % ne%akoni!i$ ali urovi$ ravnanje$ nadrejene vo-ja#ke o ebe.
=!irinaj !o poglavje: KAZNIVA !EJANJA ZOPER PRAVOSO!JE

8bjek! ka%en kopravnega var !va je neovirano delo pravosodnih organov !er pravilno in zakonito delo pravosodnih organov. V !e$ poglavju o %aje!a k.d. %oper pravo odje ko! po ebno vejo obla !i po ebni$i naloga$i. . k.d. e prepre"uje ali ogroa delovanje pravo odni& organov. Pojavne oblike k.d. v !e$ poglavju o: 213 k.d.' ka!eri$i e ovira delovanje pravo odni& organov pri prepre"evanju k.d.' 2,3 k.d.' ka!eri$i e ovira delovanje pravo odni& organov pri odkrivanju k.d. in !oril)ev' 2<3 k.d.' ki ak!ivirajo pravo odne organe % u $erjanje$ nji&ove dejavno !i v napa"no $er 2kriva ovadba3' 2C3 k.d.' ka!eri$i e ovira i%vr#evanje odlo"i!ev pravo odni& organov. 1.d. o plo#na ali po ebna. V !e$ poglavju e pojavi!a , pravi opu !i!veni dejanji: opu !i!ev ovadbe' da e pripravlja k.d.' opu !i!ev ovadbe k.d. ali !oril)a. (a opu !i!ev ovadbe k.d. ali !oril)a je i%klju"ena ka%nivo ! %akon)a' %unaj%akon kega par!-nerja' orodnika v ravni vr !i' bra!a ali e !re' po voji!elja ali po vojen)a' %agovornika' %drav-nika in povednika. Najpogo !ej#i k.d. %oper pravo odje !a kriva i%povedba in kr#i!ev !ajno !i po !opka. 1. O'"%titev ovad$e7 da %e 'ri'ravlja )a*nivo dejanje .? @4E/ +re %a pravo opustitveno dejanje. Njegovi !oril)i ne $orejo bi!i o !oril)i' napeljeval)i in po$o"niki 2i%klju"ena ka%nivo ! udeleen)ev3. .!orile) je la&ko !udi o#kodovane)' %dravnik' %agovornik in povednik' vendar je $alo verje!no' da bo o#kodovane) odgovarjal %a opu !i!ev ovadbe %a k.d. pro!i nje$u a$e$u' aj bi ga !e$ prav%aprav ka%novali dvakra!. 1.d. je !orjeno le' kadar bi pripravljanje la&ko odkrili. ,. O'"%titev ovad$e )a*nive a dejanja ali %toril&a .? @4D/ +re %a pravo opustitveno dejanje. .!orile) je la&ko v akdo' ra%en udeleen)ev in o eb' %a ka-!ere je i%klju"ena ka%nivo !. <. Pomo, %toril&" 'o %toritvi )a*nive a dejanja .? @45/ Nekdo kriva !oril)a k.d.' ki e preganja po uradni dolno !i' njegovo orodje ali ledove. .!orile) je la&ko v akdo' ra%en !oril)a a$ega' udeleen)ev' %akon)a' %unaj%akon kega par!-nerja' orodnika v ravni vr !i' bra!a ali e !re in po voji!elja ali po vojen)a !oril)a. 1.d. e la&ko !ori le z direktni$ naklepo$. .!orile) k.d. i$a na$en' da e kri!i !orile) ne odkrije in ne i%vr#i ank)ija. 1.d. e la&ko !ori le z aktivni$ delovanje$. Ni ga $ono !ori!i % opu !i!vijo. +re %a a$o !ojno inkri$ina)ijo po$o"i. C. Kriva ovad$a .? @44/ .!orile) lano ovadi dolo"eno o ebo' da je !orila k.d.' ki e preganja po uradni dolno !i. .!orile) $ora vede!i' da: ovadena o eba dejanja ni !orila' gre %a dejanje' ki e preganja po uradni dolno !i. .!oril)u ni po!rebno vede!i %a pravno kvali/ika)ijo dejanja. G. Kriva i*'oved$a .? @46/ e la&ko !ori le naklepno. (a !ori!ev e ne %a&!eva #kodovalni na$en. e je pri"a prepri"ana' da e je dogodek %godil' ko! ga opi uje' ne gre %a krivo i%povedbo' ker v ak "lovek ra%li"no preje$a dogodke okoli ebe.
157
IZPISKI
Popolna iden!i"no ! i%povedb pri" ni doka% re ni"no !i' !e$ve" indi)' da o e pri"e nau"ile * la&ko gre )elo %a krivo i%povedbo' vendar je !o koraj ne$ogo"e doka%a!i. @. Kr(itev tajno%ti 'o%to')a .? @63/ .!orile) je la&ko vsak udeleenec v postopku. (a poda!ke $ora %vede!i pred ali $ed glavno obravnavo. e !ori k.d. uradna o eba' gre %a i%dajo uradne !ajno !i po L ,@@' ker je !o k.d. bolj pe)ialno. I. Kr(itev 're'ovedi o'ravljanja 'o)li&a .? @6A/ la&ko !ori v aka uradna ali odgovorna o eba. H. 2e o%e$e7 )i ji je odv*eta 'ro%to%t .? @6C/ .!orile) je la&ko le ob ojene)' ki je na pre !ajanju %aporne ka%ni. 1a%niv je le beg' !orjen ilo ali gronjo. e pride npr. do po!re a in ob ojene) i%kori !i prilono !' odgovarja %a di )iplin ki pre !opek v oviru %avoda %a pre !ajanje %aporne ka%ni. >. 8'or o%e$7 )i jim je v*eta 'ro%to%t .? @6E/ Dejanje la&ko !ori le ve" o eb &kra!i * nujno sostorilstvo. V a dejanja upornikov e $orajo giba!i v i !i $eri.
Pe!naj !o poglavje: KAZNIVA !EJANJA ZOPER JAVNI RE! IN MIR

8bjek! ka%en kopravnega var !va !a javni red in $ir. (aradi ra%li"no !i dejanj v !e$ poglavju e pra#uje$o' ali plo& i$ajo kupen objek! var !va. 1.d. v !e$ poglavju la&ko ra%vr !i$o v < kupine: 213 k.d. %oper javni red in $ir v oje$ $i lu: 1) &udodel ko %druevanje 2L ,>I3' 2) dogovor %a k.d. 2L ,>H3' 3) na ilni#!vo 2L ,>>3' 4) %bujanje narodno !nega' ra nega ali ver kega ovra#!va' ra%dora ali ne !rpno !i 2L <??3' 5) odelovanje v kupini' ki !ori k.d. 2L <?13' 6) &uj kanje k upiranju 2L <?G3' 7) i%delovanje in pridobivanje oroja in pripo$o"kov' na$enjeni& %a k.d. 2L <?>3' 8) nedovoljena proi%vodnja in pro$e! oroja ali ra% !relilni& novi 2L <1?3 9) a$ovoljno ! 2L <1<3. 2,3 k.d. %oper javne o ebe in javna dejanja: 1) prepre"i!ev uradnega dejanja uradni o ebi 2L <?,3' 2) napad na uradno o ebo' ko !a opravlja naloge varno !i 2L <?<3' 3) odelovanje v kupini' ki prepre"i uradni o ebi uradno dejanje 2L <?C3' 4) od !rani!ev ali po#kodovanje uradnega pe"a!a ali %na$enja 2L <?@3' 5) odv%e$ ali uni"enje uradnega pe"a!a ali uradni& pi ov 2L <?I3' 6) lano i%dajanje %a uradno ali voja#ko o ebo 2L <?H3. 2<3 k.d. %oper pie!e!o u$rli&: 1) kruni!ev groba 2L <1G3' 2) kruni!ev !rupla 2L <1@3. 2C3 k.d.' ki ji& ni $ono ra%vr !i!i: 1) prepovedan pre&od "e% dravno $ejo 2L <113' 2) %loraba %na$enj %a po$o" ali nevarno ! 2L <1,3' 3) oviranje ver ki& obredov 2L <1C3. V a k.d. o splona' naklepna in na"elo$a pokodbena. Pogo !ej#a k.d. v .loveniji o: na ilni#!vo' napad na uradno o ebo' a$ovoljno !. 1. ="dodel%)o *dr"#evanje .? @65/ +re %a a$o !ojno inkri$inirano pripravljalno dejanje. .!ori ga la&ko: u !anovi!elj drube' "lan drube. 1.d. je dokon"ano e a$i$ dogovoro$' da bo &udodel ka %druba i%vr#evala k.d.' %a ka!era je predpi ana ka%en nad G le! %apora. Pri !e$ ni po!rebno' da o !a dejanja vnaprej dolo"ena * "e o'
158
IZPISKI
la&ko u !anovi!elja inkri$inira$o e ko! napeljeval)a. .$i el inkri$ina)ije &udodel kega %druevanja je inkri$inira!i dejanja' ki ji& ne pokrije ni!i napeljevanje. e kdo u !anovi &udodel ko %drubo %a velike !a!vine' ne gre %a &udodel ko %drubo' ker je %a veliko !a!vino predpi ana ka%en do G le! %apora. 9 !anovi!elj !ak#ne &udodel ke %drube ne bi bil ka%niv' "e ne bi nepo redno odeloval pri k.d. ( novelu 1( je predpi ana obve%na odpu !i!ev ka%ni !i !e$u' ki prepre"i i%vr#i!ev k.d. %dru-be' na%nani %drubo ali ra%krije organi%a)ijo in vodilne "lane %drube 2!.i. F ke ane)F3. Ta do-lo"ba je pro!iu !avna' ker po ega v odne pri !ojno !i odi#"a * odi#"a odijo o porni& ka%en- ki& %adeva& in i%birajo $ed v aj , $ono !i$a. e odi#"e ne i%bira o%. odlo"a' po!e$ ne odi' !e$ve" deluje ko! upravni organ. ,. Na%ilni(tvo .? @66/ Novela 1( je uvedla inkri$ina)ijo na ilni#!va v druini. +re %a e !avljeno k.d.' ki e !oji i% ra%ali!ve' grdega ravnanja in ogroanja varno !i. V 1( je bilo na ilni#!vo uvedeno ko! reak)ija na pojav &uligan !va 21>@I3. Dane je eno najpogo !ej#i& k.d. pri na . <. Pre're,itev "radne a dejanja "radni o%e$i .? AB@/ e !ori ilo ali gronjo' da bo ila uporabljena. .ila je la&ko ab olu!na ali ko$pul%ivna. 9radno dejanje $ora bi!i %akoni!o. e ni' ne gre %a k.d. 1vali/i)irana oblika je e !avljeno k.d.' ki ob ega #e ra%ali!ev' grdo ravnanje in la&ko !ele no po#kodbo. =!evilo po#kodovani& uradni& o eb vpliva na od$ero ka%ni. C. Na'ad na "radno o%e$o7 )o ta o'ravlja nalo e varno%ti .? ABA/ Napad je u $erjen na uradno o ebo ali njenega po$o"nika. Po volji %akona gre %a navide%ni !ek ogroanja varno !i in prepre"i!ve uradnega dejanja uradni o ebi. 1vali/i)irana oblika je e !avljeno k.d.' ki ob ega #e gronjo % oroje$' grdo ravnanje ali la&ko !ele no po#kodbo. =!evilo napadeni& uradni& o eb vpliva na od$ero ka%ni. G. La#no i*dajanje *a "radno ali voja()o o%e$o .? AB4/ je plo#no k.d.' %a ka!erega e %a&!eva direk!ni in obarvani naklep * !orile) $ora i$e!i na$en' da bi ebi ali druge$u pridobil kak#no kori ! ali pri%adejal #kodo. e e nekdo i%daja %a uradno ali voja#ko o ebo %aradi #ale' ne gre %a k.d.' la&ko pa gre %a pre-kr#ek' ker )ivili !i ni o upravi"eni no i!i veljavni& voja#ki& in poli)ij ki& uni/or$. @. Pre'ovedan 're-od ,e* dr#avno mejo .? A33/ .!orile) $ora ilegalno pre"ka!i $ejo !er bi!i pri !e$ oboroen ali na ilen. e pre"ka $ejo i)er ilegalno' vendar ni oboroen ali na ilen' gre %a prekr#ek. 1vali/i)irana oblika dejanja je' "e !orile) pravlja druge ljudi ilegalno "e% $ejo Republike .lo-venije ali "e pravi "e% $ejo ve" o eb %aradi kori !oljubja. To je na$enjeno prepre"evanju ile-galni& pre&odov dravne $eje' ki ji& organi%irajo &udodel ke %drube. =e bolj kvali/i)irana oblika dejanja je' "e je !orile) "lan &udodel ke %drube %a prevaanje ile-gal)ev "e% $ejo ali !e$ pridobi ve"jo pre$oenj ko kori !. Po odlo"bi 9 !avnega odi#"a v pri$eru 0on"ari" po na#e$ 1( ni ka%nivo organi%ira!i ilegal-ni& pre&odov "e% $eje v drugi& drava&' "e ilegal)i pri !e$ ne pre"kajo loven ke $eje. +re %a pravno pra%nino v 1(.
=e !naj !o poglavje: KAZNIVA !EJANJA ZOPER SPLONO VARNOST LJ8!I IN PREMO>ENJA

-ri$arni objekt ka%en kopravnega var !va je plo#na varno !. "ekundarni objekt ka%en kopravnega var !va je ivljenje ljudi in pre$oenje. Dejanja v !e$ poglavju ni$ajo ni"e ar kupnega ra%en ogroanja plo#ne varno !i. Ve"ino$a gre %a ogrozitvena dejanja: konkre!na nevarno !: o pov%ro"i!ev plo#ne nevarno !i 2L <1I3' o pov%ro"i!ev nevarno !i pri gradbeni dejavno !i 2L <1H3. ab !rak!na nevarno ! * pov%ro"i!ev nevarno !i % jedr ki$i nov$i 2L <1>3. Dejanja o la&ko !orjena naklepno ali i% $alo$arno !i. V prak i o bolj pogo !e !ori!ve k.d. i% $alo$arno !i. Pov%ro"i!ev plo#ne nevarno !i' pov%ro"i!ev nevarno !i pri gradbeni dejavno !i in pov%ro"i!ev nevarno !i % jedr ki$i nov$i i$ajo predvideno odgovornost za hujo posledico. 4uj#a po- ledi)a
159
IZPISKI
la&ko na !ane i% !e$eljnega k.d.' ki je la&ko !orjeno naklepno ali i% $alo$arno !i. Pri dejanji&' kjer e %a &uj#o po ledi)o odgovarja i% $alo$arno !i' gre %a $alo$arnostna k'd' Pravi k.d. !a neodvrni!ev nevarno !i in odkloni!ev odelovanja pri odvra"anju plo#ne nevar-no !i. Pov%ro"i!ev nevarno !i % jedr ki$i nov$i je po ebno k.d.' "eprav je plo#no /or$ulirano. F1dorF ne %aje$a v e& ljudi' !e$ve" le o ebe' ki po edujejo nevarne jedr ke novi.
.ede$naj !o poglavje: KAZNIVA !EJANJA ZOPER VARNOST JAVNE+A PROMETA

8bjek! ka%en kopravnega var !va je varnost ljudi in pre$oenja v vseh vrstah pro$eta . 1.d. v !e$ poglavju pred !avljajo obliko plo#no nevarni& dejanj' %a!o o bila v"a i& vklju"ena $ed k.d. %oper pre$oenje. 0a&ko ji& ra%vr !i$o v , kupini: 213 plo#na k.d.' ki e la&ko %godijo v ka!ere$koli pro$e!u: 1) ogroanje javnega pro$e!a % nevarni$ dejanje$ ali red !vo$ 2L <,I3' 2) opu !i!ev nad%or !va v javne$ pro$e!u 2L <,H3' 3) %apu !i!ev po#kodovan)a v pro$e!ni ne re"i bre% po$o"i 2L <,>3. 2,3 po ebna k.d.' ka!eri$i e varuje dolo"eno vr !o pro$e!a: 1) pov%ro"i!ev pro$e!ne ne re"e i% $alo$arno !i 2L <,G3 * nana#a e na )e !ni pro$e!' 2) ogroanje po ebni& vr ! javnega pro$e!a 2L <,@3 * nana#a e na javni pro$e!. (gornji , dejanji !a !udi $alo$arnostni k'd' 8 !ala k.d. o naklepna. 8groanje javnega pro$e!a % nevarni$ dejanje$ ali red !vo$ !er opu !i!ev nad%or !va v javne$ pro$e!u !a ka%nivi !udi i% $alo$arno !i. Pri v e& k.d. v !e$ poglavju ra%en ugrabi!vi le!ala ali ladje 2L <<?3 !er uni"enju in od !rani!vi %na$enj' na$enjeni& %a varno ! %ra"nega pro$e!a 2L <<,3 je predvidena odgovorno ! %a &uj#o po ledi)o. 1.d. o predvidena ko! plo#na' vendar e la&ko nana#ajo !udi na o ebe po ebni$i la !no !$i. 1.d. i% !ega poglavja o %elo pogo !a' #e po ebej $alo$arna pov%ro"i!ev pro$e!ne ne re"e. 1. Pov*ro,itev 'rometne ne%re,e i* malomarno%ti .? A@E/ je $alo$arnostno k'd' e je pov%ro"i!ev pro$e!ne ne re"e naklepna' gre %a realni !ek po#kodovanja !uje !vari in pov%ro"i!ve plo#ne nevarno !i. Predpi an je objektivni pogoj kaznivosti * dejanje je ka%nivo le' "e v nje$ pride do &ude !ele -ne po#kodbe. Pri !e$ ugo!avlja$o le !oril"ev odno do ne re"e in e ne pra#uje$o o krivdi %a pov%ro"eno &udo !ele no po#kodbo. e pride a$o do la&ke !ele ne po#kodbe' gre %a prekr-#ek' "eprav je $ono uporabi!i dolo"bo o pov%ro"i!vi plo#ne nevarno !i. Po $nenju neka!eri& !o ni $ono' ker e pov%ro"i!ev plo#ne nevarno !i nana#a le na ogro%i!ev' pri "e$er ne pride do nobene po#kodbene po ledi)e. +lede $r!i ko! &uj#e po ledi)e $ora ob !aja!i !oril"eva $alo$arno !. +lede inkri$ina)ije &ude !ele ne po#kodbe ko! objek!ivnega pogoja ka%nivo !i velja na lednji pre$i lek. V pro$e!u gre pogo !o %a ne re"no naklju"je' pri "e$er la&ko na !ane po ledi)a i%-ven !oril"eve $o"i. Pri $alo$arno !ni& k.d. $ora$o !rik!no lo"eva!i naklepno in $alo$ar-no !no ravnanje. Pri ka%novanju bi $oral bi!i odlo"ilen odno !oril)a do kr#i!ve dolno !nega ravnanja 2%ave !na ali ne%ave !na $alo$arno !3.
8 e$naj !o poglavje: KAZNIVA PROSTOR IN NARAVNE !O2RINE
!EJANJA
ZOPER
OKOLJE7
8bjek!a ka%en kopravnega var !va !a okolje in pro !or !er naravne dobrine. V a k.d. v !e$ poglavju o plo#na k.d.' ra%en neve !ne ve!erinar ke po$o"i 2L <CI3' ki je $alo$arno !no k.d. Dolo"ena k.d. v !e$ poglavju o ka%niva !udi i% $alo$arno !i. V a k.d. v !e$ poglavju o plo#na' ra%en neve !ne ve!erinar ke po$o"i' ki je po ebno k.d. 1a%en ki& po !opkov v pre!eklo !i ni bilo. Do dane po%na$o en $edij ko %elo od$even pri-$er * kranj ki $u"i!elji $a"k.
Deve!naj !o poglavje: KAZNIVA !EJANJA ZOPER VARNOST REP82LIKE SLOVENIJE IN NJENO 8STAVNO 8RE!ITEV
160
IZPISKI
8bjek!a ka%en kopravnega var !va !a %unanja in no!ranja varno ! drave. Ta k.d. i$enuje$o !udi politina k'd' 5 v a k.d.' ki pred !avljajo napad na dravo ko! obla !. Dejanja i% !ega poglavja la&ko ra%vr !i$o v na lednje kupine: 213 ista politina k'd' * objek! ka%en kopravnega var !va in nepo redni pred$e! napada !a drava in obla !7 2,3 relativna politina k'd' * inkri$inirana o !udi v drugi& poglavji& 1(' vendar o poli!i"no obarvana: 1) ko$pleksna politina k'd' * i%polnjujejo %akon ke %nake navadnega in poli!i"nega k.d. Po eben %akon ki %nak poli!i"nega k.d. je nagib' na$en' )ilj 2npr. u$or pred ednika3. 2) koneksna politina k'd' * o navadna k.d.' ki o a$o !ojno inkri$inirana v drugi& poglavji& 1(' vendar o v odno u do poli!i"nega k.d. pripravljalna ali naknadna. V a poli!i"na k.d. je $ono !ori!i le % direk!ni$ in obarvani$ naklepo$. Te$eljno k.d. v !e$ poglavju je velei da!a 2L <CH3' ki po$eni dejan ki napad na ob !oj drave 2!eri!orialno )elovi!o !' neodvi no !' !eri!orialno uvereno !3' njeno u !avno uredi!ev in najvi#je organe. .e$ pada !udi dravni udar' ki je ka%niv le v po ku u 2"e u pe' po naravi !vari !o-ril)i ne bodo ka%novali a$i& ebe3. Fuvanje k nasilni spre$e$bi ustavne ureditve 2L <@?3 je edini verbalni poli!i"ni delik!. V neka!eri& pri$eri& je po ku inkri$iniran ko! a$o !ojno k.d. 1.d. v !e$ poglavju o plo#na ra%en napada na neodvi no ! drave 2L <G?3' ki ga la&ko !ori le dravljan Republike .lovenije. Ve"ina k.d. v !e$ poglavju je predvideni& ko! pre!eno &ipo!e!i"ni&' da i$a$o popoln 1(. Ni preve" verje!no' da e bodo kdaj %godila.
Dvaj e!o poglavje: KAZNIVA !EJANJA ZOPER O2RAM2NO MO9 !R>AVE

8bjek! ka%en kopravnega var !va je obra$bna $o" drave ko! bi !vena %na"ilno ! drave. 1.d. v !e$ poglavju la&ko ra%vr !i$o v na lednje kupine: 213 k.d. %oper po ebne obra$bne obve%no !i' 2,3 k.d. %oper voja#ke ukrepe pri opravljanju voja#ke dolno !i' 2<3 k.d. %oper red !va in ukrepe %a obra$bo drave' 2C3 k.d. %oper dravljan ko %ve !obo in predano ! dravi * !orijo e la&ko le $ed vojno. V a dejanja o naklepna. Pri neka!eri& gre %a obarvani naklep. 8blikovana o ko! plo#na k.d. Pri neka!eri& k.d. o !oril)i la&ko le dravljani .lovenije.
Enaindvaj e!o poglavje: KAZNIVA !EJANJA ZOPER 9LOVE9NOST IN ME!NARO!NO PRAVO

8bjek!a ka%en kopravnega var !va !a "love"no ! in $ednarodno pravo. Te$elj %a ka%nivo ! o $ednarodne pogodbe' ki ji& je !reba dopolnjeva!i. 1.d. v !e$ poglavju la&ko ra%vr !i$o v na lednje kupine: 213 genocid 2L <I<3 5 popolno ali delno uni"enje ra ne' ver ke ali narodno !ne kupine: 2,3 vojna hudodelstva: 1) vojno hudodelstvo zoper civilno prebivalstvo 2L <IC3' 2) vojno hudodelstvo zoper ranjence in bolnike 2L <IG3' 3) vojno hudodelstvo zoper vojne ujetnike 2L <I@3' 4) vojno hudodelstvo z uporabo nedovoljenih bojnih sredstev 2L <II3 5) zdruevanje in uvanje h genocidu in vojni$ hudodelstvo$ 2L <IH3. 2<3 k'd'& storjena $ed vojno& oboroeni$ spopado$ ali po vojni : 1) protipravno pobijanje in povzroanje ran sovraniko$ 2L <I>3' 2) protipravno je$anje stvari ubiti$ in ranjeni$ na bojiu 2L <H?3' 3) kritev parla$entareve pravice 2L <H13' 4) surovo ravnanje z ranjenci& bolniki in vojni$i ujetniki 2L <H,3' 5) neupraviena odloitev repatriacije vojnih ujetnikov 2L <H<3' 6) unievanje kulturnih in zgodovinskih spo$enikov in naravnih zna$enitosti 2L <HC3.
161
IZPISKI
2C3 k'd' zoper tujo dravo& $ednarodno organizacijo ali zoper osebe& ki uivajo $ednarodno varstvo : 1) $ednarodni terorize$ 2L <HH3' 2) ogroanje oseb pod $ednarodni$ varstvo$ 2L <H>3' 3) je$anje talcev 2L <>?3. 2G3 druga k'd'& ki varujejo z $ednarodni$ pravo$ zavarovane vrednote : 1) uvanje k napadalni vojni 2L <HG3' 2) zloraba $ednarodnih zna$enj 2L <H@3' 3) spravljanje v suenjsko raz$erje 2L <HI3' 4) piratstvo 2L <>13. V a k.d. o naklepna. V a k.d. o plo#na ra%en pira! !va. Pregon in i%vr#i!ev ka%ni ne %a !ara %a geno)id in vojna &udodel !va. Dolo"b $ednarodni& pogodb in konven)ij kljub nepo redne$ ure ni"evanju na podlagi 9 !ave ni $ono uporabi!i v ka%en ke$ pravu' ker $ednarodne pogodbe ne v ebujejo ank)ij' %a!o $ora drava pogodbene dolo"be prene !i v la !no ka%en ko pravo !er ji$ dolo"i!i ank)ije.
162

NAJBOLJŠA Skripta KMP!

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

NAJBOLJŠA Skripta KMP!

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del

Prvi del: KRIMINALITETA IN KAZENSKO PRAVO

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del

Drugo poglavje: KAZNOVALNO PRAVO

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del

Tre!je poglavje: KAZENSKO PRAVO

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del

e!r!o poglavje: KAZENSKO PRAVO IN ZNANOSTI O KRIMINALITETI

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del

Pe!o poglavje: RAZVOJ KAZENSKE+A PRAVA

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del

KAZENSKI ZAKONIK IN KAZENSKA ZAKONO!AJA

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del

Drugo poglavje: VELJAVNOST KAZENSKE+A ZAKONA

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del

Tre!je poglavje: TEMELJNA NA9ELA KAZENSKE+A PRAVA

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del

KAZNIVO !EJANJE IN KAZENSKA O!+OVORNOST

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del

Drugo poglavje: 9LOVEKOVO VOLJNO RAVNANJE

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del

Tre!je poglavje: !OLO9ENOST V ZAKON8

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del

e!r!o poglavje: PROTIPRAVNOST

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del

objek!ivni& in ubjek!ivni& okoli#"in odvi no' ka!ero 1D je napeljevale) ali po$aga".

!oril' la&ko je !udi

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del

Pe!o poglavje: KAZENSKA O!+OVORNOST

KAZENSKO MATERIALNO PRAVO, Sploni del