You are on page 1of 15

Arheološki vestnik 64, 2013, str.

301–323

301
rasprave i popraćeno je brojnim ilustracijama (njih 345 samo u prvome svesku te ukupno sa 270 ilustracija uz 83 table u drugome svesku) kako bi čitanje, savladavanje i, konačno, razumijevanje teksta bilo što jasnije, preglednije i uvjerljivije. Karte rasprostiranja, iako postavljene u regionalnom okviru, pružaju bogatiji i potpuniji prikaz, tj. ocrtavanje nalazišta i kulturnog djelovanja u toj regiji. Izuzetno su dragocjene i zbog zemljopisnog i zbog teritorijalnog, odnosno glede vrednovanja konteksta nalaženja pojedinih predmeta, koji je Mariju Gavranoviću bio od velikog značaja. Iznimno vrijedni podatci nalaze se u II. svesku knjige. Katalog se nastavlja doduše kao zasebna knjiga, u kojem su predstavljena nalazišta i nalazi. Korisnost će biti velika od dobro i pregledno organiziranih grobnih ili zatvorenih cjelina, bilo starijeg datuma objave, budući da znamo da su one uobičajeno bile objavljivane “razbijeno”, bilo novijeg datuma, tj. one još u potpunosti ne objavljene. Katalog je opsežno i dobro napisan, s crtežima i fotografijama novopredstavljenih nalaza materijalne kulture na tablama, od kojih je keramika vjerodostojno rekonstruirana. Djelo je posvećeno cjelokupnom, s težnjom k sintetičkom i modernom znanstvenom istraživanju područja Bosne od oko 700 godina duge povijesne vertikale, od posljednjih stoljeća 2. tisućljeća i većeg dijela 1. tisućljeća stare ere. Stoga predstavlja izuzetan napredak za arheološku znanost toga dijela jugoistočne Europe, i unatoč činjenici kako je upravo ta regija, u odnosu na neka druga područja zapadnoga Balkana, bila solidno istraživana i objavljivana u ranijim razdobljima.3 Prva tematska cjelina A Arbeitsgebiet als Natur- und Kulturraum (str. 3–38), opširna je, uobičajena i nužna “uvodna” studija, od odlučujuće važnosti za pravilnu valorizaciju arheološke građe. Tako nas autor upoznaje s osnovnim zemljopisnim, geološkim i klimatskim obilježjima predmetnog prostora. Nadovezuje se prikazom iznimno važnog fenomena rudišta i rudnih bogatstva današnje Bosne te njihovim obilježjima u povijesnom i metalurškom aspektu u svrhu isticanja temeljnih gospodarskih aktivnosti (str. 3–13). U tim se poglavljima autor dakako služi rezultatima interdisciplinarnih istraživanja, no ne i iscrpno konzultiranom literaturom iz relevantnih disciplina. Posebno se to odnosi na zemljopisna i geološka određenja koja su napisana gotovo esejistički, bez metodološko-znanstvenog aparata, tj. navođenja relevantne literature bilo starijeg bilo novijeg datuma koja bi, nedovoljno upućenim a zainteresiranim, čitateljima ponudila mogućnost daljnjeg istraživanja.4 Po razrađenom umještenju prostora svog interesa, autor se nadalje bavio užim područjem rada, koje u uvodnim studijama povijesti i stanja istraživanja te uvodom u kronologiju, ili povijest razvoja kronoloških procesa, detaljnije razrađuje (5. Forschungsstand zur Spätebronze- und Früheisenzeit; 6. Grundlagen der Chronologie, str. 13–38). Navedena su pak poglavlja temeljito i detaljno predstavljena. Kroz razradu teritorija u kulturno-kronološkom smislu, u osnovi je obilježje postavljeno na predstavljanje evolutivnog znanstveno-istraživačkog rada Borivoja Čovića, od 1965. pa do konačnih zaključaka iz 1987. i 1988. godine, te poglavito razvoj kulturno-povijesnih ili zemljopisno-kulturnih modela zastupljenih u PJZ i AL BiH. U to je vrijeme Borivoj Čović

Mario Gavranović: Die Spätbronze- und Früheisenzeit in Bosnien. Universitätsforschungen zur Prähistorischem Archäologie, Band 195, Verlag Dr. Rudolf Habelt GmbH, Bonn 2011. ISBN: 978-3-7749-3721-5. Dva toma, 302+192 str.; sl. 267+270; k. 78; T. 83. Godina koja je iza nas, 2011., ostati će po mnogočemu ovjekovječena i u trajnoj vrijednosti dobra godina za arheološku znanost Bosne i Hercegovine. Naime, nakon dugih desetljeća, gotovo 20-ak godina primoranog i teškog zatišja, iz tiska je prispjelo mnoštvo zanimljivih radova na temu kasnog brončanog i željeznog doba toga prostora, posebice u temeljnim arheološkim glasilima iz BiH. U prvome se svakako ističe iznimno obiman 52. svezak Glasnik Zemaljskog muzeja BiH. Slijedom dobrih okolnosti te izuzetnih napora izdavača, objavljena je čitava studija nekada poduzetog i djelomično odrađenog projekta “Bronzano doba sjeverne Bosne”, Borivoja Čovića i njegovih suradnika iz nadležnih institucija.1 Iz tiska je izašao i 40., jubilarni, Godišnjak Centra za balkanološka ispitivanja, u kojemu je također jedan od opsežnijih radova posvećen prostoru sjeverozapadne Bosne s kraja brončanog i prijelaza na željezno doba, onaj Orhana Jamakovića.2 Unatoč tomu, na navedenu se temu ispred svih predstavila prva monografska publikacija za prostor srednje i sjeverne Bosne, ona Marija Gavranovića. Riječ je o autoru koji je podrijetlom iz Bugojna, a spletom je životnih okolnosti pristignuo u Berlin, gdje živi i radi. Školovao se na Filozofskom fakultetu u Zagrebu, te najvećim dijelom na Freie Universität-u u Berlinu, Institut für Prähistorische Archäologie, gdje je i zaključio obrazovni proces promocijom doktora znanosti 2010. godine. Već se gotovo desetljeće istraživački bavi tim prostorom što se naravno odražavalo u njegovim pojedinačnim objavljenim radovima te sudjelovanjima na znanstvenim skupovima. Zaokružene studije njegova rada, u obliku magistarske i doktorske disertacije, implicirale su nastanak ove i ovakve monografije koja će svojim opsegom i oblikom postati nedvojbeno traženom literaturom za predmetno područje. Monografija je tiskana u seriji već dokazane Universitätsforschungen zur Prähistorischen Archäologie koja je i nastala s razlogom kako bi se objavljivala istraživanja upravo mladih znanstvenika. U tom djelu autor nije objavio rezultate, niti građu iz osobno poduzetih iskopavanja na prostoru Bosne, već je svoje istraživanje isključivo posvetio obradi podataka, odnosno nalazima materijalne građe iz naselja Pod kod Bugojna, istraživačka kampanja 1963. godine, te pojedinom korpusu neobjavljenog materijala kojeg je uspio pridobiti iz Zemaljskog muzeja u Sarajevu te Muzeja u Tuzli. Većina tretiranog gradiva odnosi se ipak na već otprije objavljenu i dobro poznatu građu iz prostora današnje Bosne, no vrednovanu u novom znanstvenom okviru i metodološkom modelu. Knjiga je fizički podijeljena u dva sveska. U prvom je svesku objedinjen tzv. tekstualni dio, koncipiran sustavno i pregledno u tri glavne tematske cjeline, koje su razrađene u brojnim, što dužim što kraćim, poglavljima te još brojnijim potpoglavljima i dodatcima. Započinje kratkim uvodom, a završava preglednim sažetkom, popisom kartografije i literature, tj. opsežnim katalogom u drugom svesku istog izdanja. Djelo je napisano na ukupno 278 strana same

112–241). uvelike pripomoći pri njihovoj daljnjoj stručnoj analizi ne samo u regiji. zatim preko Donje Doline do srednjobosanskih vrlo važnih i već dobro poznatih nalazišta Pod i Varvara sve do kompleksa tzv. 17). Abb. koji se nižu zemljopisno od sjevera prema jugu i to u vremenskom rasporedu s istaknutim tzv. prijelazne faze iz kasnog brončanog u starije željezno doba (Ha B3–Ha C1) te starijeg željeznog doba. ni te partikularnosti nisu prikazane kritički kroz povećalo univerzalnosti. iako pruža mogućnosti mnogostrukih rasprava i nadgradnji dosadašnjih spoznaja.7 Potom. čije će brojne serijacije bilo zastupljenosti u pojedinim arheološkim kontekstima. prije svega. godine. okovi nasadnika koplja iz grobova Donje Doline (Kat. 159: 9–10. konzistentno uređeno i pregledno predočeno izdvaja se opširno poglavlje 8. Opis. koji svakako nije zanemariv. sve ovisno naravno o tipu i načinu njihova dosadašnjega znanstvenog vrednovanja. Naprotiv. Metallfunde (str. 8. Svaku pozornost zahtijeva razrada mačeva i izdvajanje iz njihova korpusa bodeža iz Lašve i Donje Doline te analiza kalupa iz Varvare (str. u kojoj je predstavljena i razrađena tipološko-kronološka klasifikacija predmeta materijalne kulture u regiji. kronološkim markerima materijalne kulture: od nekropola Barice-Gređani tipa. ne bismo mogli složiti budući da autor njima ne manipulira smotreno već vrlo paušalno. 39–241).302 Knjižne ocene in prikazi doista postignuo vrhunac u svom stručnom i istraživačkom radu. pored vrhova koplja i mačeva. Nadovezuje se rasprava o metalnom posuđu (str. podijeljenog u dvije faze (u relativnoj shemi srednjoeuropske periodizacije Br D–Ha B1). Tu je prava šteta da kaciga iz Čarakova te ulomci kaciga iz nekropole Kamenjača kod . 119–120). najbolje razrađena poglavlja (str. U tom su smislu prikazani i ocrtani osnovni zatvoreni ili dobro ustanovljeni istraživački kompleksi. opet.8. 55: 5). podijeljen također u brojne manje razrađene cjeline. uz kartu rasprostiranja ili eventualno tretirani u dijagramima. No postavlja neka važna i svježa pitanja čime se otvaraju pokoji relevantni problemi koje će u tijeku daljnjih izlaganja pojašnjavati na temelju arheološke građe. bolje rečeno. ali. 123–136). pa do 2011. sa završnim se sudovima tog poglavlja ne bismo mogli složiti gdje Mario Gavranović izrijekom navodi kako od 1990. već i na prostoru čitavog zapadnog i središnjeg Balkana. odnosi na periodizaciju pojedinih vremenskih odrednica uspoređenima sa srednjoeuropskom kronologijom. Kao izuzetno zanimljivo. npr. godine navodno nije bilo novo-predstavljenih nalaza iz prostora čitave BiH (str. autorov je pristup tom vrlo važnom dijelu istraživanja same povijesti istraživanja i napretka stručnog rada prilično konzervativan. grafovima ili kombinacijskim tabelama. Najopširniji je to dio rasprave. neki s puno većim opsegom zastupljeni. ponajviše u literaturi tuzemnih govornih područja što se. U konačnici. S druge strane. u krajnje prihvaćenom i razrađenom metodološko-kronološkom modelu autor razmatra i kronološki predstavlja poziciju njegova istraživanja u okviru kasnog brončanog doba. gotovo prikazana kroz samo određen izbor dosadašnje literature na temu. kritički predstavljeni te su neki s manjim. Abb. cijenjen kako u domovini tako još više izvan nje. prevođenjem tradicionalno utvrđenih podataka i pravila. u poglavlju su jasno navedene već u struci više puta istaknute i posve prihvaćene teze. Sjekire su. Također. Zatim slijedi prikaz britvi i srpova (str. s kojom je autor bio uvršten u prestižno svjetsko izdanje o sintezi etnogeneze europskih naroda. To je u osnovi kontradiktorno i s korištenim radovima u obradi građe autorove monografije. godine. 21). neprekidno upozoravajući na izrazite ili određene regionalne posebnosti. gdje su predmeti predočeni pojedinačno po tipovima. posebice rezultati njihova rada. bodežima. preko sjevernobosanskih naselja Vis. čemu shodno takva pozicija ne bi mogla biti opravdana. odnosno s dijelovima vojne opreme navalnog karaktera (str. Zecovi i Zemunica. 148–153). 21–29). Da je tomu tako svjedoči i neizostavno važna pregledna studija o etnogenezi Ilira i njima srodnim kulturnim skupinama na području čitavog Balkana. iz 1986. S time povezano s pojedinim se. mnogo šire prizme tadašnjih kulturno-povijesnih zbivanja prapovijesne Europe.9. 5 čiji rad Mario Gavranović nažalost nije uvažio. 153–156). bilo pojedinih tipova a s obzirom na izveden ukrasni element. unatoč već izdavna njihovom izdvajanju iz tih kulturnih kompleksa poglavito uzduž dinarskog masiva.9 Središnji je dio monografije Marija Gavranovića tematska cjelina B Chronologisch-regionale Einordnung des Fundstoffes. Bosut-Kalakča (str. 29–38). dobro poznati. Boška Marijana iz 2000. štitovima i kacigama. već autor ostaje dosljedan regionalizmu u svakom smislu toga poimanja. zapravo također studiju doktorske disertacije. Iako podrobne.6 te suprotno od tada publiciranih radova. izuzetno zanimljiva i relativno bogata grupa nalaza iz tzv. i autorova interesa. čime se stječe dojam neuravnoteženosti njihova doprinosa cjelokupnom dotadašnjem saznanju. primijeni na svom području i gradivu. Nižu se redom potpoglavlja o knemidama. U kronološkom slijedu autor nas upoznaje s mačevima. u nastojanju da ih. pa i okolnih područja. Pojedini predmeti zastupljeni su u velikim i temeljitim pregledima. među kojima treba posebno istaknuti sintezu. 116–117. Schutzwaffen i 8. 160–241). grobovima Donje Doline. noževima. a prilično sporni i zastarjeli sinonim kompleksa halštatske kulture za vrijeme starijeg željeznog doba i to za prostor čitave BiH (str. nisu predstavljeni. te kao takvo njihovo grupiranje i kartiranje. istraživači nisu. Metalgefäße poglavlja. pojedinih procesa ili modnih mijena. Međutim. podijeljenog u tri faze (Ha C1–Ha D2–3). u nešto suvremenijem aspektu. 170: 2) ili iz Tešnja (Kat. Tako je termin nadregionalnog kompleksa kulture polja sa žarama počesto korišten kao sinonim za kasno brončano doba. naseobinski i grobljanski.. iako malobrojni ali. Sukladno tomu. zastupljen na gotovo 200 stranica (str. vrlo je šturo obrađena. Inferiorni je tako položaj nesumnjivo pripao Zdravku Mariću i njegovom znanstvenom opusu. 112–148). čvrsti je model od kojeg u tim poglavljima nema odstupanja. dok poneki s gotovo minimalnim osvrtom. vremenski smještaj i rasprostiranje. vrhovima koplja. a tek potom one vojne opreme obrambenog karaktera (str. budući da se uglavnom zadovoljava prikupljanjem i prenošenjem ili. Nadovezuje se s pregledom periodizacije prema ostavama po prijedlogu Petera Königa8 te nešto opširnijim diskursom o Glasincu i njegovom kronološko-kulturnom okviru (str. 156–160) te napokon i poveća diskusija o brojnim nalazima nakita i dijelova nošnje (str. o prostoru željeznodobne Hercegovine i južne Dalmacije. ponajprije terminološkim odrednicama. sjekirama itd.

od kojih posebno imponira ono posvećeno fibulama tipa Golinjevo. ukrasnih palmeta i dijelova tronošca iz naselja Pod (str. Keramički fundus dobio je najviše prostora što je. 89–123. 278). Abb. začuđuje kako neki tipovi fibula. sitni predmeti nakita i nošnje gotovo da uopće nisu iscrpljeni kao sintaksa amblemskih pokazatelja procesa i promjena koje su se događale u širokim razmjerima onodobne europsko-mediteranske scene. mijena i/ili tendenca u prostornom rasporedu regije. Zecovi i Zemunica. str. “ponavljanje postupaka”. Istim je načinom. Varvara. što pogotovo dolazi do izražaja u posljednjem diskutiranom poglavlju: C Zusammenfassender Überblick (str. Zemunica (Kat. najveći dio toga poglavlja. npr. amfore. 8–9). str. str. Nakon nekoliko objavljenih PBF izdanja koja su posredno ili neposredno tretirala i građu iz prostora Bosne. Kat. Keramika iako vrlo sigurno diferencirana i solidno prikazana nije uspoređena s postojećim obimnim keramičkim studijama. 175–203). što autor na kraju opravdava tzv. 97: 6). već se isključivo opisno oslanja na one prisutne u stručnoj literaturi. omogućeno je lučenje određenih stratigrafsko-kronoloških faza. U tome se nekako čini da je možda nedovoljna pozornost priskrbljena tipovima igala s vazasto oblikovanim glavicama (str. uključivanje u širi kulturni prostor poglavito kasnog brončanog doba. Kopilo (Kat. 20.11.11 iznenađuje prostorno i količinski obrađivanje tih primjeraka. više ne bi moglo biti primjereno!12 Nešto je veća pažnja posvećena prikazu brončanog posuđa. i to vrlo znakovitih ili bitnih predmeta. kao bitnim i izrazitim indikatorima nastupa novog. pri čemu posebnu pozornost zavređuju opet brojne karte i tipološke tabele. tj. kao i njihovim stalnim uspoređivanjem ili prilagođavanjem. npr. Der keramische Fundstoff im Arbeitsgebiet (str. Agina Sela (Kat. 87–88. grob 79 (Kat. i kreativan i funkcionalan. T. od samog autora analiziran tropetljasti tip lučne fibule (str. lonce. Ab. igla iz Donje Doline pridružena je tako tipu igala Sirolo Numana (Abb. od čega poveći broj stranica pripada prikazu kronološki. od kojih se ističu primarno objelodanjeni keramički oblici iz naselja Pod (Kat. 78–81). s varijantama ili inačicama.13 odnosno lučne dvopetljaste fibule. oni slijede shemu Hermanna Müller-Karpea iz 1959. a istaknuti treba. 160–203). Autor redom analizira: zdjelice. Budući da autor zapravo ne raspravlja problemski o pitanjima vezanim uz interpretaciju kulturno-povijesnih ili interaktivnih procesa u sinkronom ili diakronom povezivanju odnosa tih zemljopisnih i povijesnih regija. ostvarivši implicitno brojne reinterpretacije u struci. ili primjerice one iz Vašarovina ili Banje kod Ošanića. 5–7) i Dobrinje (Kat. a shodno tomu događa se da pojedine primjerke pridružuje određenom tipu kojemu baš i ne sude. phiala i pojedinih ulomaka posuđa. tabelama i kartama rasprostiranja. Sve zajedno omogućilo je autoru prikazivanje određenih kontinuiteta. 18–19. različitog načina i stila ukrašavanja (str. iako predstavljeni nisu interpretirani. 163: 2. 159–161. Slijedom navedenoga. Ondje je iznova dan sažeti pregled sve građe. s pravom se valja složiti s autorom i prihvatiti njegov pozitivistički duh završnog finiša. T. društveno-proizvodnim ili nekim drugim semantičkim interpretacijama. čini se to doista propuštenom prilikom. obuhvativši tako većinu predstavljenih predmeta i u tome djelu. 86–87. 15 prilikom čega je diskrepancija relativne i apsolutne periodizacije znatna. Brojni tzv. 40–111). jer posve dobro upotpunjuju sliku rasprostiranja najbrojnije skupine ilirskih kaciga III A2-a varijante. prijenosne peći i druge forme. T. šalice. simboličkim. kao što je ona iz Sanskog Mosta. T. brojnih varijanti (str. U osnovi čitavog tog velikog B poglavlja Mario Gavranović preuzima već izdvojenu i prihvaćenu tipološku klasifikaciju. 24). u brojnim grafovima. i odražavati će se kako na vrednovanju građe tako i na vrednovanju cjelokupne regije u široj kulturno-povijesnoj povezanosti. T. što bi otvorilo niz novih i/ili drugačijih pravaca promišljanja i omogućilo konkretno uspoređivanje. 29–73). T. str. sukladno postignutim saznanjima. jednostavno preuzima ili prenosi od više autora. Iznimno detaljno predstavlja se pak veliko poglavlje o fibulama (8. Pomnim. 28). U relativnom smislu. str. Zato o samoj tehnologiji izvedbe pojedinih. T. 40–87). implicitno i njihovo interpretiranje u širem kontekstu koje. T. a već predstavljenu interpretaciju najčešće prostorne distribucije ili izvornog podrijetla te kronološkog okvira pojedinih predmeta. 87–111). str. 168–169) raznih varijanti. vedra. starijeg željeznog doba na širim prostorima jadranskog bazena. zdjele. S druge strane. 184–192. pred nama se otvara poglavlje po kojem će predočeno nam istraživanje Marija Gavranovića obilježiti trajnu vrijednost i neupitan zaokret u razvoju znanstvenog istraživanja keramografije za prostor BiH. tj. element nošnje nositelja s istočne obale Jadrana i njegova zaleđa. str. Općenito su najrazličitiji oblici lučnih fibula temeljito razrađeni. koji potom slijedi. Tipovi su jasno predočeni u pojedinačnom ili zajedničkom tipskom razmjeru. Vis. tj. 243–278). kantare. 177–181).Knjižne ocene in prikazi 303 Breze uopće nisu tretirani. 25–27) te iz Bočca (Kat. 88. predočeno i sljedeće potpoglavlje koje se tiče isključivo načina ukrašavanja na keramičkim posudama. ne donosi novosti. Urnenfelderzeit i Hallstattzeit kultura. str. Vratimo li se unazad. godine i nisu usklađivani s modernijim pristupima tom problemu.10 Iako autor za predmete obrambene vojne opreme ne donosi karte rasprostiranja. nedvojbeno i zavrijedio. 188). iz Šuplje pećine (Kat. šalica. s obzirom na razvoje i oblikovne kriterije. 3–4). k poglavlju pod rednim brojem 7. 247). T. retoričkim izborom mogućnosti (ne)interpretacije (str. kao i posrednih ili neposrednih utjecaja iz drugih kulturnih područja (str. 75–77) i Varvara (Kat. str. ali sada u kronološkoj faznosti većih okvira tzv. posvećen je nakitu i dijelovima nošnje (str. Prvi je puta analitično obrađena keramika prema pouzdanim stratigrafskim podatcima iz naselja Pod. 156–160). Njima se pridružuju vrijedni nalazi iz do sada potpuno nepoznatih naselja Bare (Kat.14 a koja se pokazuje kao značajan. dogodilo se i tzv. pseudocertosa tip fibule sa završetkom nožice u obliku životinjske glavice. zaleđa i unutrašnjosti. Pri tomu gotovo da nema nikakvog dvoumljenja glede njihove ispravnosti. Posljedično je stoga i dekorativni kanon na brojnim iznimnim predmetima obrađen opisno i gotovo da nije tretiran u umjetničkim. ne izdvajajući kod toga svoje tipološke i tehnološke kriterije. a koje autor razlikuje u čak V grupa. kojim . 160–241). Međutim. str. 17–18. odnosno njihovih stupnjeva. strukturiranim i dosljednim tipološkim vrednovanjem. koja se kao takvom ispostavlja i za prostor središnje Bosne. prostorno i kulturno indikativnim oblicima igala i fibula (str. 166–167) ili iglama s konično oblikovanim glavicama (str.

s. Sarajevo. ostave. Trojni grob željeznog doba u Priluci kod Livna. Kamenjača. – Bericht der Römisch-germanischen Kommission 76. knjiga II). 4 Npr.. – Vjesnik za arheologiju i historiju dalmatinsku 87–89. V. 235–236. II: 1–4. 8 König 2004. – U: N. Marijan 2000. 51–67. Veliki geografski atlas Jugoslavije. Zajednička grobnica željeznog doba iz Vašarovina kod Livna. 7 Navodim samo nekoliko primjera: Marić 1995. 2000. (vidjeti katalog. Cambi. 14: 8. – Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i Hercegovine u Sarajevu 53. I. HARDING. A. Pravidur 2012.und Hallstattzeit im südöstlichen Pannonien. itd. – U: W. KLEMENČIĆ. Glasnik 2011 = Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i Hercegovine u Sarajevu. 2. M. 42. Die Helme von Olympia: Ein Beitrag zu Waffenweihungen in griechischen Heiligtümern. MILIČEVIĆ-CAPEK. 295–304. I. 232–286. Paškvalin 2002. – Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i Hercegovine u Sarajevu 40/41. n. Čače. – Arheološki vestnik 58. Harding 1995. 1986. BLEČIĆ KAVUR. M. T. MARIĆ. Marijan 2000. Biblioteka knjiga Mediterana 26. Pare 1998. II. 92 table. – Jahrbuch des Römisch-Germanisches Zentralmuseum 45/1. ČOVIĆ. B. 1995.). Arheologija. Kraj bronzanog i početak željeznog doba na prostoru sjeverozapadne Bosne. Željezno doba na južnojadranskom području (istočna Hercegovina. – Sarajevo. – Hercegovina. 347–358. 2 Jamaković 2011. Navedena se opaska čini to mjerodavnijom.und Frühgeschichte. Grundzüge der Chronologie im östlichen Mitteleuropa (11. njemačke škole. 244 strane. 2011. Blečić Kavur. Stuttgart. C. Varvara. Der “Thrako-Kimmerische” Formenkreis aus der Sicht der Urnenfelder. . 101–179. godišnjak za kulturno i povijesno nasljeđe 21. pa već i po tome. Stuttgart. 91–131. Čović 1987. 91–100. Helenistički sloj nekropole ilirsko-panonskog plemena Dezidijata na Kamenjači u Brezi kod Sarajeva. Die Hallstatt Kultur 1981. C. GABROVEC. – Prähistorische Bronzefunde 20/11. T. Donja Dolina. Klemenčić 1997. Periša 2002. Grčki utjecaj na istočnoj obali Jadrana. Die Hallstatt Kultur 1981 = Die Hallstatt Kultur. 139–144. Frühform europäischer Einheit (Linz. 68–71. 19. – Godišnjak Centra za balkanološka ispitivanja 37/35. 2004. budući da je sam autor zamjerio P. 1995.) 1987. D. Paškvalin 2008. M. PBF XX. 13–286. 9 Npr. 1995. – Godišnjak Centra za balkanološka ispitivanja 40. 1987. – Olympische Forschungen 33. 7–221. F. – Zagreb. Chr. 2010/2011. zaslužuje iznimnu pozornost poglavito istraživača iz šire regije jugoistočne Europe. Teil 1. 87. T. LITERATURA BERTIĆ. kao i po uloženom trudu. 14 Marijan 1986. Aus der Sicht der Anthropologie und Vor. 296. Spätbronzezeitliche Hortfunde aus Bosnien und der Herzegowina. Ilirske kacige s područja Bosne i Hercegovine. METZNER-NEBELSICK. Paškvalin 2008. i najnovije Blečić Kavur. A. 91–131.) 1997. 2002. VIII: 15–19. Pećine u Debeljacima kod Banje Luke. Grupa Donja Dolina–Sanski Most. ČOVIĆ. Periša 1998. MARIJAN. – Opuscula archaeologica 19. 11 To ponajviše vrijedi za referentni rad Bibe Teržan (1995). 2008. B. južna Dalmacija). A. 6. samo su neka od imena istraživača čije su studije i pregledi temeljni za poznavanje zemljopisnih i geološko-prirodnih obilježja područja zapadnog Balkana i istočne obale Jadrana. B. König 2004. 2007. S. Čović 1986. Jahrhundert V. – Godišnjak Centra za balkanološka ispitivanja 34/32. Pouzdanom formom i konceptom autor je. Z. usp. GAVRANOVIĆ. 26. PARE. 17: 1–4. JAMAKOVIĆ. New York. Kandler-Pálsson (ur. Rogić 1982. 157–166. novije podatke kod Frielinghaus 2011. Ostava ratničke opreme na Grepcima u Livanjskom polju. D. – Vorgeschichtliche Forschungen 23. 1 Glasnik FRIELINGHAUS. Zbornik radova sa skupa održanog 1998. Teržan 1999. – Prähistorische Bronzefunde 4/14. T. 52.–8. Beiträge zum Übergang von der Bronze. P. Atlas Europe. Sarajevo. PERIŠA. Die hellenistische Stadt oberhalb Ošanići bei Stolac (Ostherzegowina). Peter König. MARIJAN. B. 2005. PERIŠA. u maniri tzv. Željezno doba. 10 Paškvalin 2002. Zemaljskog muzeja Bosne i Hercegovine 2011. – U: Praistorija Jugoslavenskih Zemalja 5 . 293–433. pojedinačni nalazi itd. (ur. MARIJAN. S. godine u Splitu. 1986. O. Vranjevo selo-zaštitna istraživanja. E. Vasić 2010. 23–38. Ethnogenese europäischer Völker. B. Eine dreischleifige Bogenfibel mit dreieckiger Fußplatte aus Bosnien (Trozankasta ločna fibula s trikotno nogo iz Bosne).). PRAVIDUR 2012. Vidića guvno. Marijan 1995. 13 Gavranović 2007. Bernhard. H. 1987. Pod kod Bugojna. Die Schwerter im ehemaligen Jugoslawien.). Metzner-Nebelsick 2002. 2007. 55–74. 2002. Pravidur 2012. Königu na nedovoljnom i nedobrom poznavanju zemljopisnih i prirodnih obilježja BiH (Gavranović 2005. 2011. Die Ethnogenese der Illyrer aus der Sicht der Vor. Zato.und Frühgeschichte. Raunig 2004. PAŠKVALIN. M. nastojao prikupiti i prikazati obiman opus građe. Gabrovec 1987.304 Knjižne ocene in prikazi kaže kako je to tek ishodišno djelo za buduća istraživanja. Spätbronzezeitliche Hortfunde aus Bosnien und der Herzegowina. 55–74. Bertić 1987. B.zur Eisenzeit in Mitteleuropa. 298–299). 15 Npr. (ur. – Vjesnik za arheologiju i historiju dalmatinsku 93. – Arheološki vestnik 53. 2002. Navodi ih već i Vasić 1982. – U: Praistorija Jugoslavenskih Zemalja 5. 15–21. Miličević-Capek 2007. Kirigin (ur. 12 Usp. poneki vidljivi tehnički (grafička obrada) i etički (nedostatak sažetka na bosanskom jeziku) nedostatci ipak ne bi smijeli umanjiti težinu te opsežne monografije. 6 Navodim samo nekoliko primjera: Žeravica 1993. V. KÖNIG. PAŠKVALIN. 5 Čović 1986. Željezno doba. 31–72. 3 Npr. – Zagreb. GAVRANOVIĆ. 1998.T. 11 Band. Breza kod Sarajeva. 521–538. Franz Steiner Verlag. 35–136. 2004. 1981). 1998. Uvod.

da Pohl še vedno skoraj povsem izpusti vlogo cerkve kot organizacije. temu pa sledi uvod izpod peresa obeh urednikov. s katerimi bi lahko premaknili debate. ROGIĆ. Poudari sicer. ki so jo imeli (v pisnih virih in arheološkem zapisu sicer mnogo manj opazni) ostanki domačega prebivalstva in njihove cerkve. Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine.und Früheisenzeitlichen Südosteuropa. Pohl izpostavi tudi M. Christian Witschel: Römische Legionslager in den Rhein. ki mu pripisuje skoraj dokončen konec rimskih struktur. Vseeno se zdi.Knjižne ocene in prikazi 305 RAUNIG. 5–24. Wickhama. dodan pa je tudi indeks (modernih in latinskih) krajevnih imen. kjer so izpostavljene še vedno zelo aktualne debate o kontinuiteti ali prelomu med antiko in srednjim vekom ter o barbarskih identitetah in etnogenezah. V. sklicujoč se na posamezne prispevke. st. kljub trditvam v starejšem zgodovinopisju. Druga Recija ostala branjena tudi po vojaških akcijah okrog leta 402. da je bilo med antiko in srednjim vekom več prehodov in da iskanje razlogov za padec Rima ne bo pripeljalo diskusije naprej. Z. V grobem jih razdeli na dva tabora. Kulikowskega govori o zadnjih raziskavah barbarske identitete in ponudi nekaj raziskovalnih nastavkov. Goti). Beck Verlag. Predlaga. Philosophisch-historische Klasse. Ward-Perkins) in se vračajo k Gibbonovi ideji o “decline and fall” rimskega cesarstva. Heather. ki sta se osredotočila na socialne in gospodarske vidike prehoda med antiko in srednjim vekom. Prilog proučavanju grčkog oružja u Jugoslaviji. Reflecting on Illyrian Helmets. Nubra obravnava spremembe v arhitekturi taborov in utrdb v severozahodnih provincah v 3. W. Südosteuropa Schriften 17 (Prähistorische Archäologie in Südosteuropa 11). B. da jima zgoraj omenjeni avtorji posvečajo premalo pozornosti. ter njihovo postopno spreminjanje v večinoma civilne utrjene naselbine s prisotnostjo vojske. Na koncu knjige so zbrani angleški povzetki vseh prispevkov. Bosnien und Herzegowina. in 4. da je. Pohl razmišlja o različnih konceptih konca antike in padca rimskega imperija in predstavi trenutno vodilne anglosaške pisce o tej tematiki. Naslov zbornika morda rahlo zavaja. Bolgari). sicer z nekoliko neobhodnega ponavljanja. 81–159. Delo se začne s predgovorom urednikov z glavnimi podatki o srečanju in zborniku. Handel und soziale Oberschichten im früheisenzetlichen Südosteuropa. tu avtor prizna tudi pomen arheoloških najdb. okrog 20 risarskimi in računalniškimi rekonstrukcijami ter 6 preglednicami. – Prähistorische Bronzefunde 9/18. pa do prehoda v srednji vek. Dietz govori v prvem delu svojega sestavka o problemih interpretacije Notitie Dignitatum in zaključi. ali šele takrat.). da vsaj ponekod situacija ni bila tako dokončna. Djela Centra za balkanološka ispitivanja 82/8. VASIĆ. vendar kljub temu odlično izhodiščno točko za študij problematike obmejnih vojaških utrdb v severozahodnih provincah imperija v času po sredini 3. B. – Godišnjak Centra za balkanološka ispitivanja 20/18. C. so pa vključene panonske notranje utrdbe v Prvi Panoniji in Valeriji. Nekateri nekoliko v nasprotju s številnimi zgodovinskimi in arheološkimi viri zagovarjajo. Neue Folge. stoletjem in se osredotoča na legijske tabore in njihovo neposredno okolico ob Renu in zgornji Donavi do donavskega kolena ter na vprašanje. München. 1995. 666 str. V drugem delu meni. Vendar se ne ukvarja z vlogo. ki se morda že nekaj časa vrtijo na mestu. Goffart). Prispevek M. Äxte und Beile aus Dalmatien und anderen Teilen Kroatiens. Regionalna geografija Jugoslavije. tematskih člankov. – Starinar 60. TERŽAN. Berlin. B. München 2011. – U: B. V resnici predstavlja ta dolgi uvod dober tematsko urejen in kritičen vsebinski pregled celotnega zbornika. st. 2010. 1999. Heft 138. Hänsel (ur. ki se mu lahko samo pridružimo. na kakšen način je tam potekal prehod v (zgodnji) srednji vek. 1993. Za uvodom sledi najprej sklop preglednih študij oz. Montenegro. tlorisi in preseki. z eno izjemo v angleščini. Handel. ISBN 978-3-7696-0126-8. – Arheološki vestnik 50. ki so bila pokristjanjena (Franki. 2004. i. saj prostor srednjega in spodnjega toka Donave ni obravnavan. da barbari pravzaprav niso imeli nič opraviti s koncem imperija (W. da bi preusmerili pozornost tudi na do sedaj zanemarjane barbare v različ- . 1982. Pri tem posebej mislim na vzhodnoalpski prostor in pa tudi Podonavje. VASIĆ. Članek zaključi z mnenjem.und Donauprovinzen – Nuclei spätantikfrühmittelalterlichen Lebens? Abhandlungen der Bayerischen Akademie der Wissenschaften. R. Literatura je navedena v vsakem prispevku posebej. Tausch und Verkehr im Bronze. Zbornik je slikovno zelo bogat. 97–143. Poudariti želi dva elementa. čeprav novejše raziskave dajejo upanje. B. opremljen s preko 100 načrti. Članek H. McCormicka in C.H. Umjetnost i religija prahistorijskih Japoda. R. za katera meni. – Zagreb. neokatastrofizem (P. Teržan. in 6. drugi pa zastopajo t. ki je lahko na svoja ramena prevzela določen del vsaj lokalne ali regionalne uprave v kriznem obdobju. K. Martina BLEČIĆ KAVUR Michaela Konrad. ŽERAVICA. Avtor prispevka sam ostaja pri ideji transformacije (preobrazbe). da vendarle dovolj zanesljivo predstavlja stanje v Drugi Reciji na začetku 5. 37–55. da so pri prevzemu nekdaj rimskih ozemelj uspela samo tista barbarska kraljestva. 138. st. To sta vloga krščanstva in barbarskih ljudstev pri ustvarjanju zgodnjega srednjega veka. ko so se pokristjanila (Madžari. zvezek filozofsko-historičnega razreda Abhandlungen der Bayerische Akademie der Wissenschaften z naslovom Rimski legijski tabori v renskih in donavskih provincah – jedra poznoantično-zgodnjesrednjeveškega življenja? urednikov Michaele Konrad in Christiana Witschla je zbornik arheoloških in zgodovinskih prispevkov s srečanja na temo legijskih taborov v pozni antiki. 4 grafi in 5 barvnimi fotografijami. Bolj pomembno se mu zdi posvetiti regionalnim ali celo lokalnim elementom preobrazbe. kjer se avtorja sprehodita preko vseh bistvenih vprašanj tega srečanja ter poskušata odgovoriti nanja. Članki so v nemškem jeziku. preko 70 črno-belimi fotografijami. An Outline of the Urnfield Culture Period in Slovenia / Oris obdobja kulture žarnih grobišč na Slovenskem. več kot 40 kartami in več kot 40 tablami risb. Potekalo je marca leta 2007 v Münchnu. ko naj bi Stiliho odpeljal vse vojaške enote iz te province. U. 1982. Zajema predvsem čas med 3.

Mosserja o Vindoboni. ter da bi zgodovinarji pri svojem delu previdneje (manj selektivno) uporabljali arheološko gradivo. in 4. na primer Mavre in Arabce. Zsidi o Akvinku. Prav za konec sledi prispevek T. ki so neprekinjeno v uporabi. in 5. i. Zmanjševanje utrjenih površin in velikosti posadk sovpada z opuščanjem neutrjenih civilnih naselbin in preseljevanjem civilnega prebivalstva za obzidja utrjenih središč. R. Ottena o Xantnu. stoletje. pol. da gre pri novem denarju le še za novce višjih vrednosti. ki so večinoma doživele podobno usodo (z izjemo Keszthelyja-Fenékpuszte). vendar z drugimi germanskimi skupinami. z redkimi izjemami (Akvink). M. stoletju. Heinrich Tamáska piše o panonskih notranjih utrdbah. st. C. Faza II obsega predvsem prvo tretjino 5. Gugla o Karnuntu. najdemo v sklopu člankov o Prvi Germaniji in Maximi Sequanorum. da so tamkajšnji krščanski objekti nosilci poselitvene kontinuitete v zgodnji in srednji vek. Precej prostora je posvečenega eni ključnih dilem tega obdobja: kdaj je prenehal delovati centralni državni upravni aparat in redna vojska na mejnih območjih in ali se je to zgodilo sočasno? V zvezi s tem je nekajkrat postavljeno pod vprašaj. Severina. Glede na to. Vide o poselitvenih spremembah srednjega Podonavja med 4. ki so urejeni po provincah od severozahoda proti jugovzhodu. vendar se zdi. s katerimi se ukvarja predstavljena publikacija. B. st. Srednjeveške naselbine se pogosto oblikujejo okrog cerkvenih stavb. in 6.. ob njih pa je krožil stari drobiž. V Obrežnem Noriku model mirnega prevzema naselbinskih struktur s strani Germanov do neke mere in predvsem vzhodno od reke Enns zamenja pomanjkanje znakov življenja znotraj bivših rimskih utrdb do karolinškega obdobja. . Sklop o Drugi Germaniji sestavljajo prispevki T. Vida na koncu zbornika in predlaga novo kronologijo (glej spodaj). značilno opredeljevanje pokopov brez pridatkov kot staroselske grobove poznega 5. s čimer se seveda ne bi mogli bolj strinjati. Zadnji sklop govori o Prvi Panoniji in Valeriji. Trierja o Kölnu. stol. Faza III zajema hunskodobna grobišča. Müssemeier o Bonnu. rimsko-barbarska mešana kultura domačinov in federatov. Sestavljajo ga članki R. Po dolgih letih usmerjenosti madžarske arheologije v študije avarskega in langobardskega gradiva njegovo zanimanje in trud pri odkrivanju Romanov posebej razveseljuje. da je tu več govora o povečanem pomenu cerkve kot vzdrževalke administrativnih struktur v pozni antiki. Prav tako se spreminja nekdanja značilna notranja arhitektura taborov. da je rimska prisotnost na renski in donavski meji lahko trajala preko razvpitih dogodkov okrog let 405–407 še do sredine ali celo v drugo polovico 5. i. ko se v vojaških taborih na noriško-panonskem limesu oblikuje t. Ponovni pretresi pisnih in numizmatičnih virov ponekod nakazujejo. Posebej zanimivi se na tem mestu zdijo vedno pogostejši argumenti za redno uporabo starega bronastega denarja 4. st. rimski psevdoprovinci Alamaniji na prostoru nekdanjih agri decumates. ponekod celo do 6. Vedno pogosteje se kaže. Delitev panonskih grobišč na tipe Ságvár. st. st. V nekaterih so bili nastanjeni tudi barbarski vojaki.). V zborniku je omenjen tudi vidik gospodarskega zaledja taborov ter trgovina na dolge razdalje. W. ponekod so vidne le manjše spremembe v njihovi mikrolokaciji. R. st. Poleg dvojnosti vojaško-civilno se pojavlja tudi dvojnost rimsko-barbarsko in problematika določevanja germanske prisotnosti v naselbinah ter ob tem takoj priljubljeno vprašanje etnične identitete in etnogeneze ljudstev na meji imperija. kjer so tuji elementi še dokaj redko zastopani. V istem sklopu O. V. Matthisena o t. Nekatere utrdbe so bile močno zmanjšane ali celo povsem opuščene. Csákvár in Szabadbattyán zavrača tudi T. Faza I predstavlja rimska grobišča konca 4. kjer sta opazna zaton rimskih struktur do sredine 5. Sploh preseneča odsotnost (vsaj omemb rezultatov) keramičnih študij v povezavi z oskrbo in prisotnostjo vojske na mejah. Bierbrauer. 5. kako močne posledice so v resnici pustile politične in vojaške cezure 4. Evgipijev življenjepis sv. Borhyja o Brigetiu in P.306 Knjižne ocene in prikazi nih delih cesarstva. Podobno naselitveno zgodovino. ki je bil tudi predlagatelj teme za srečanje v Münchnu. Bratož pa o dvestoletnem postopnem in neorganiziranem izseljevanju prebivalstva iz panonskih provinc v 5. G. ko se začenja močno brisati meja med civilnimi in vojaškimi naselbinami. stoletja in ali jih morda pogosto precenjujemo. Zbornik se nadaljuje s sklopi obravnave posameznih legijskih taborov. Schwarza o Kastrumu Rauracense in R. sestavljene iz domačega prebivalstva. predvsem s Sredozemljem. Sklop sestavljajo članki M. da ta tema še zdaleč ni dovolj izkoriščena. Kuhnle o Strassburgu. Vprašanja. Pogosto se izkaže. se na koncu izkaže. Ubl. ko sicer pomanjkanje sočasnih kovov pojasnjujemo s prenehanjem rednega denarnega obtoka. ki vzdržujejo rimsko upravno strukturo v območju. in 6. predvsem seveda v Porenju. druge pa so branile le še lokalne milice. piše o (ne)zmožnosti metodološko ustrezne arheološke argumentacije prisotnosti Alatejeve in Safraksove skupine v Panoniji in njenega enačenja z grobišči tipa Csákvár. vojaške barake in principije zamenjujejo nove..-A. O kastelih v Obrežnem Noriku piše H. na obravnavanem prostoru potekali zelo različni scenariji. Tako tabori v zadnji fazi lahko predstavljajo poselitvena središča. gledano pod drobnogledom. Ponudi novo kronološko delitev panonskih grobišč na faze I do IV. ki so jih kot plačilo ali plen uporabljali predvsem barbari. st.. Vida poskuša slediti staroselsko prebivalstvo še globoko v 5. da je za ta prostor na razpolago eden redkih pisnih virov za drugo polovico 5. deloma civilne stavbe. ne preseneča. Igl pa o Ennsu. in odsotnost znakov kontinuitete poselitve do 9. Päffgena o okolici Kölna ter U. Knöchleina in G. in njihovimi posledicami za arhitekturo in vlogo vojaških taborov ter številčnost tam nastanjenih enot. čeprav je včasih argumentacija še na razmeroma šibkih tleh (npr. st. st. so številna. Störmer pa z zgodovinskega vidika. L. Pri Drugi Reciji M. Prav tako se kot datacijski pripomoček med prispevki redko kje omenja militaria. da so. Veliko število najdišč kaže transformacijo arhitekture in notranje ureditve taborov v pozni antiki. V tej provinci Franki brez opaznega uničenja nasledijo rimska naselbinska jedra. le zelo redke so bile novoustanovljene.. Kot odgovor na naslovno vprašanje. ali so vojaški tabori centri daljšega naselitvenega razvoja v zgodnji in srednji vek. stoletja še globoko v 5. Konrad govori o Regensburgu z arheološkega. Rupprechta o Mainzu. faza IV pa grobišča 2. P. Začenjajo se z vojaškimi reformami poznega 3. st.

I. Reihe A. Zbornik pred nami je gotovo en od korakov na pravi poti. predvsem na posodju in opekah ter drugih keramičnih izdelkih. leta 15 bolj ali manj mirno priključeno imperiju. Onomasticon provinciarum Europae Latinarum. Lőrincz. Knjiga z naslovom Osebna imena rimske province Norik je impozantno delo in zadnja monografija s področja imenoslovja. poleg nagrobnikov. P. kjer v nekaterih primerih pozneje zraste tudi srednjeveška naselbina. temveč tudi osebe. da bo v svojo raziskavo vključil ne le osebe. Pogosto se kontinuiteta vzpostavi predvsem ob cerkvenih stavbah. Potek mej nove province v podrobnosti ni znan. ter priznavanje kontinuirane prisotnosti staroselcev in njihove vloge. compos. 1986. ki prinašajo načeloma indekse noriških rimskih napisov. ki se je pred par leti preselila v Salzburg). senatorji ali predstavniki viteškega stanu. II–III. Olms-Weidmann. Osebe senatorskega stanu se v seznamih od drugih oseb ločijo tako. še kar nekaj časa pa so v nekaterih primerih v epigrafskih virih prepoznavni tudi Romani. V seznamu najdemo tudi imena konzulov. Pri preučevanju imen postajajo vse bolj pomembni tudi predmeti iz kovine z vrezanimi besedili in imeni. da so njihova imena zapisana z velikimi tiskanimi črkami. glajene keramike). Schubert. ki jo je avtor posvetil osebnim imenom v provincah zahodnega dela rimskega imperija. čvrsta organizacija prostora pa se je ponovno vzpostavila pravzaprav šele z naselitvijo in pokristjanjenjem Madžarov. III: Labareus – Pythea. Vol. Tina MILAVEC Andreas Kakoschke: Die Personennamen in der römischen Provinz Noricum. verjetno se je skozi čas tudi spreminjal. 2002). dalje za Recijo (2009). ki so se v Norik naselili pozneje. epigrafska baza Clauss-Slaby iz Frankfurta. dejansko pa v nekoliko drugačni obliki vsebujejo tudi besedila napisov s kamnitih spomenikov province. Knjiga Andreasa Kakoschke je sestavljena predvsem iz dvodelnega seznama imen vseh oseb. Katalog osebnih imen in avtorjev komentar k večini teh imen predstavljata važno nadgradnjo k seznamu noriških imen v leksikonu osebnih imen severne Italije in zahodnih provinc imperija (B. I: Aba – Bysanus. miljniki in mejniki. Zürich. pred nami pa je komentiran seznam osebnih imen province Norik. 2000. ki jih je določil Theodor Mommsen v Korpusu latinskih napisov (Corpus inscriptionum Latinarum). del Slovenije s težiščem v Celju (antični Celeji) in celejskem mestnem območju ter manjši del Italije. ki jim je bil včasih pripisan strogo nerimski značaj. ki vsebuje pretežno napise iz zahodnega dela imperija. obetajo nove uvide v akulturacijske procese panonskega zgodnjega srednjega veka. razni počastitveni in gradbeni ter vladarski napisi. če modele razlag poskušamo prehitro posplošiti. pač pa se je kronološko omejil na prva tri stoletja krščanske ere. kontinuiteti ali transformaciji. ki so v Noriku službovali le eno ali nekaj let. npr. kot npr. kot višji državni uradniki. južno Bavarsko. ki so krajši ali daljši čas živele v provinci. Vol. ki so v prosti uporabi na medmrežju (to so predvsem Epigraphische Datenbank Heidelberg. Hildesheim. Onomasticon pa še vedno predstavlja pomembno delo za prvo orientacijo o razprostranjenosti posameznih gentilnih imen in “priimkov” (cognomina) in za vsa tista imena. gojilo prijateljske odnose. IV: Labareus – Pythea. Zbiranje gradiva so avtorju močno olajšale elektronske epigrafske baze. vojaške diplome. stoletju pr. da se jim obravnavano obdobje ne glede na nedvomen pomen širokih sintez še vedno izmika in razočara. ki so bile kakorkoli povezane z Norikom. pod Klavdijem pa je postalo ena od številnih rimskih provinc. Provinca Norik je obsegala večji del današnje Avstrije. Kot vse kaže. v kateri je zbrano največje število napisov. ki so bile v provinci le (zelo) kratek čas. 775 str. To delo predstavlja hkrati tudi glavni vir gradiva za študij rimskodobnih imen v Noriku. kjer vsekakor kaže nadaljevati. Hainzmann. torej poleg domačinov in prebivalcev province. Galijo Belgiko (2010) in Britanijo (2011). Doslej je izdal že sezname osebnih imen in spremljajoče komentarje za provinci Zgornjo in Spodnjo Germanijo (2006–2008). ki so najštevilčnejši. ki so na diplomah ali drugih spomenikih navedeni kot eponimni visoki državni predstavniki. 1999. ki so bile v rimskem obdobju dokumentirane v Noriku. 20052. katerih imena so obeleževala tekoče leto. tamkajšnji barbari niso prevzemali rimskih upravnih struktur. Večino tega gradiva predstavljajo kamniti spomeniki vseh vrst. V katalog so vključene tudi osebe. tudi priseljence. avtor se je odločil za meje. pri čemer so novi nosilci upravnih struktur Germani. II: Cabalicius – Ixus. ki bodo šele skupaj lahko sestavile barvit mozaik pozne antike in zgodnjega srednjega veka. Vol.. Poleg napisov na kamnitih spomenikih so za študij oseb pomembni še napisi na manjših predmetih vsakdanje rabe in žigi na tovarniško izdelanih predmetih. ki (še) niso vključena v avtorjeve knjige. da bodo potrebne podrobne študije. in Ubi erat lupa z Dunaja. Osvežene interpretacije pripadnosti proučevanega arheološkega gradiva določenim nosilcem in raziskave produkcijskih centrov nekaterih vrst gradiva (npr. je očitno. upravitelji ali vojaški poveljniki različnih činov. je bilo ok. drugi pomemben korpus rimskih napisov iz province pa so trije zvezki ILLPRON ( Inscriptionum lapidariarum Latinarum provinciae Norici Indices. nekdanjega (verjetno pretežno keltskega) Noriškega kraljestva. sicer osredotočen predvsem na Porenje. Glavna zaključna misel se zdi. čeprav nima vedno preverjenih podatkov. New York 2012. Avtor se je odločil. iz katerega izvira tudi daleč največ gradiva. Kr. Fasc. Srednje Podonavje že nekaj časa predstavlja pravi laboratorij za preigravanje scenarijev stikov in odnosov med rimskim prebivalstvom in barbarskimi naseljenci od konca 4. V obdonavskih provincah je zgodba večinoma drugačna. Pri navajanju oseb. Vol. ki je z rimsko državo od začetkov medsebojnih stikov v 2. 262. čas torej. trgovce in koloniste. še oltarji raznim božanstvom in drugi posvetilni napisi. Predvsem pri Pohlovem pregledu teorij o katastrofi. 2 zemljevida. ISBN 978-3-487-14875-5. . Alpha-Omega.Knjižne ocene in prikazi 307 Predvsem za province ob Renu velja. znanih predvsem z nagrobnikov in deloma s posvetilnih oltarjev. 1987). M. vendar z nastavki tudi za obdonavske province. ki so bile v kakršnikoli vlogi kdajkoli dokumentirane v provinci. avtor ni postavil nobenih omejitev. da gre pogosto za kontinuiteto naselbine znotraj taborskih zidov. kot npr. kontinuiteta delovanja utrdb je prekinjena. stoletja dalje.

“peregrinega statusa” in so nosile le eno osebno ime. Bodenkunde und Dendroökologie. povsem brez napak. 288) ali pa “Marburg” namesto Maribor (npr. kar je seveda nedopustno. Katalog je razdeljen na obsežen prvi del. ki je prevedeno tudi v slovenščino. čeprav se zdi. pedoloških in dendrokronoloških raziskav. v katerem kot paralelo za ime navede tudi dedikanta na posvetilu Očetu Liberu iz Šentožbolta. Antönien (Schweiz). ki so zaradi narave gradiva zelo neenakomerno dolga. prevedla ga je Julijana Visočnik. Visočnikovi. “Prvih imen” je bilo v rimskem poimenovanju le omejeno število (ok. da bi oznaka “domače” povsem zadostovala. je natančno razloženo v uvodu. Frankfurter Archäologische Schriften 15. 774–775). da je že prvo ime v katalogu (v razdelku “cognomina” z območja Celja. geoloških. 1850 m) in pedoloških profilov prikazujejo zgodovino razvoja vegetacije pod današnjo gozdno mejo in nad njo. dvajset). Antönien (Švica. vedno znova skozi vso knjigo v oklepaju ponovi definicijo te oznake: “aus Noricum bzw. V prvem. ostalih 700 in več strani pa obsega katalog osebnih imen. Zanimivo je. Preostala manj pogosto uporabljena dela so v komentarjih navedena s polnim citatom. kar bi še najbolje ustrezalo “priimku” (cognomen ) rimskega državljana. 2011. Dr. ker je Kakoschke podatke dobil v starejši nemški literaturi in se tovrstnih napak ni niti zavedal ter zato očitno ni pomislil. ko je bil skrčen smrekov . posvetitelj oltarja bogu Voglajne Akvonu z Rifnika pri Šentjurju. da ponekod namesto Rogatec zapiše “Rohitsch” (str. “priimke”. posvečene noriškim avtonomnim mestom. je razumljivo.. 1720 m. na katero naletimo v drugih delih imperija. S tem ni sicer nič narobe. vsa “prva” imena so bila (skoraj) vedno okrajšana. sicer pa gre za razmeroma pogosto žensko ime v Noriku. ta je namreč še vedno temeljno delo za zgodovino Norika v rimski dobi in pozni antiki. 387). imena skratka. Zanimivo je. Ein Methodenverbund aus Palynologie. končujejo na -ius (str. ne le za noriška. Avtor je zelo natančen: ko npr. 170 str. ime Tinco.zur Kulturlandschaft im Hochtal von St. 2002. Tro. Nesporno je Kakoschkejeva knjiga temeljna za študij rimskodobnih imen in ni le nenadomestljiva. pri čemer pa ne omeni. Titus. uvodnem delu. današnje klime in vegetacije ter arheoloških najdišč in zgodovinskih virov. To ni vsa literatura. i. da bi dal rokopis v pregled dr. ki je vzet iz monografije o Noriku Géze Alföldyja. Njihova uporaba je sčasoma zbledela. kar izide. 629) je le manjši spodrsljaj. da vse članke iz Situle 40. citira kot Šašel Kos/Scherrer. priložen CD-ROM. v komentarju označi določeno ime za “domače” (“einheimisch”) – in teh je mnogo –. Vsi našteti razdelki se nahajajo na 36 straneh. tako gentilna kot cognomina.). kot npr. prepoznavna po tem. hčerke Venimara. m. imajo spremembe klime in izraba tal zelo močan vpliv na pokrajino in življenje ljudi. trda vezava. V knjigi so predstavljeni rezultati multidisciplinarnih paleookoljskih raziskav v visokogorski dolini St. n. 1300–1000 pr. a še mnogo manj jih je bilo običajno v uporabi. 37–226). Navedenih nekaj pomanjkljivosti pomeni predvsem to. ki jo je Kakoschke uporabil v komentarjih k imenom. veliko prebivalcev Norika pa ni imelo rimskega državljanstva. Bonn. št. so na kratko prikazani cilji raziskave in poljudno predstavljene osnovne raziskovalne metode. ISBN 978-3-77493659-1. V pozni antiki večina oseb nosi le eno ime. Abascantus. predvsem v zahodnem delu imperija. Kakoschke ime pospremi s poučnim komentarjem. v. saj so mnoga dokumentirana tudi v Italiji in drugih provincah. Da se včasih namesto slovenskih imen pojavljajo nemška. nato pa sledi oris geografskih. ki se pojavijo na keltskih novcih. 1400–1300 n. od bronaste dobe do srednjega veka. Te osebe so bile t. v času tople in suhe klime. zemljevid zahodnega in vzhodnega Norika. Banona. Še obsežnejši del prinaša vsa enojna osebna imena in cognomina oz. da gre za območje znamenitega trojanskega prelaza. Knjiga je razdeljena v dva dela. Pelodni diagrami s treh paleoekoloških najdišč (Capelgin. med njimi so bila najpogostejša npr. Kaj ponuja uporabniku. ki obsega vsa gentilna (družinska) imena. Gaius. V klimatsko občutljivih območjih. Sextus. Lasko namesto Laško (str.. čeprav bi bil podatek dobrodošla dopolnitev. ki se sicer omenja tudi na nagrobnem napisu kot ime moža Banane. da ni nič. ne več kot kakih deset. Prvi človekov vpliv se je pojavil v pozni bronasti dobi (pribl. ki je bil v antiki znan kot Atrans. str. dem benachbarten Raum”.ali trodelni imenski formuli niso bila prva imena (praenomina) in ne gentilna imena. v katerem je pojasnjena tudi njena zgradba. Sledita krajši seznam kratic in nekoliko daljši seznam uporabljene literature. V drugem delu knjige so predstavljeni rezultati palinoloških. da z zatonom antike to ime prevlada in se začne tudi gentilno ime vse manj uporabljati. s pomočjo katerih avtorica rekonstruira uporabo pokrajine v zadnjih 3500 letih. Rudolf Habelt GmbH. Marcus. Aulus. V katalogu so v dveh krajših razdelkih posebej navedena tudi vsa fragmentarno ohranjena imena.308 Knjižne ocene in prikazi Med obravnavana imena je avtor vključil tudi imena noriških vladarjev. Knjiga je neobhoden priročnik za študij rimskodobne onomastike in ne bi smela manjkati v nobeni večji knjižnici s težiščem na antiki. ki v rimski dvo.). kot so severne Alpe. ki je bilo v rimskem imperiju v prvih treh stoletjih krščanske ere značilno predvsem za osebe brez rimskega državljanstva. 1680 m. saj nezanemarljivo število osebnih imen izvira iz Celja in slovenske Štajerske. Bolj nerazumljivo pa je npr. Gross Ried. a ne vedno. pač pa je moteče. Predgovoru sledi kratko uvodno poglavje.ali dvodelna imenska formula je bila značilna za rimske državljane (v dvodelni se ne pojavi več “prvo” ime). posebej če gre za večje in pomembnejše delo. kadar raziskujemo imena iz Norika. da se večinoma. in Schal. temveč je zelo koristna tudi kot komentar za marsikatero ime. Lucius. Na koncu knjige sta dva zemljevida (str. pa se pojavi tudi v tej knjigi. temveč le najbolj pogosto citirana dela. Knjiga je razdeljena na nekaj poglavij. geomorfoloških in pedoloških značilnosti regije. Kakoschkejeva knjiga noriških osebnih imen lahko služi kot priročnik za imena v širšem kontekstu. Marjeta ŠAŠEL KOS Astrid Röpke : Der Wandel von der Natur. sočasno z zatonom uporabe teh imen pa beležimo naraščajočo pomembnost “priimkov” (cognomina). torej po urednikih monografije in ne po avtorjih člankov. Banana je v tej obliki izpričana le v tem napisu.

poplave). št.). Knjiga predstavlja rezultate obsežne raziskave in je zelo lepo opremljena s številnimi diagrami. da je bila tudi v odmaknjenih mejnih območjih severnih Alp možna širitev kmetijstva (s kulturnimi in tehnološkimi prilagoditvami) na večje nadmorske višine. Maja ANDRIČ in Tjaša TOLAR . povečala pa se je tudi potreba po lesu zaradi rudarstva. V času klimatskih ohladitev med t. do zelo močnega sekanja gozda pa je prišlo v poznem srednjem veku med 1300 in 1500 n. vsekakor pa bi si v bodoče želeli še več podobnih raziskav. Podobne faze intenzivnega človekovega vpliva na okolje so zaznali še v železni dobi (pribl. ki so bili navajeni kmetovanja v ostrih alpskih razmerah. Takšne multidisciplinarne raziskave so v Alpah zaradi kompleksnih okoljskih procesov in fragmentiranosti paleooekološkega zapisa ter komplementarnosti različnih okoljskih arhivov redke in dragocene. razširitev zelene jelše pa lahko povežemo z razvojem pašništva. Ponekod so erozijski procesi odstranili kisli horizont nekdanjih podzolov in celo izboljšali rodovitnost tal. 800–15 pr. Pogrešamo nekoliko podrobnejšo analizo rezultatov. ko je požiganje gozda postalo pogostejše. št. in v rimski dobi (15 pr.). Sledila je obnova gozda: dendroekološke raziskave kažejo. “malo ledeno dobo” (1600–1850 n. ko se je širitev pašnikov nadaljevala. fotografijami in zemljevidi. ponekod pa so se obnovili tudi procesi podzolizacije tal.–450 n. št. ki je sprožila številne naravne katastrofe (plazovi. št. medtem ko je zaradi klimatskih nihanj. n. da so smreke v regiji stare od 200 do 300 let. pedologije in dendrokronologije). n. Gozd si je zaradi hladnejše in vlažnejše klime ter posledic propada rimskega imperija v zgodnjem srednjem veku opomogel. V tem obdobju so se v regijo priselili nemško govoreči ljudje iz doline Wallis (“Walser people”).Knjižne ocene in prikazi 309 gozd. Do širitve je prišlo med klimatsko ugodnejšimi. Knjiga povezuje spoznanja različnih ved (palinologije. Raziskava je pokazala.) se je pojavila izrazita erozija tal. i. hladne in vlažne klime ter intenzivne izrabe tal prihajalo tudi do katastrofalnih dogodkov in opustošenja doline. št. suhimi in toplimi obdobji.

(EUR 14. (EUR 51.00) 16. (EUR 51. Stone Age hunters’ camp at the western edge of the Ljubljansko barje.).).60) 4. Ivan Turk (ed. del: Geologija in paleontologija / Divje babe I. Benjamin Štular. Kr. Poznoantična in zgodnjesrednjeveška naselbina / Tinje oberhalb von Loka pri Žusmu. (EUR 20. The Ljubljansko barje in the 2nd half of the 4th millennium BC. Viktorjev spodmol in / and Mala Triglavca. Poselitev – gospodarstvo – družba. (EUR 14. Prispevki k poznavanju mezolitskega obdobja v Sloveniji / Contributions to understanding the Mesolithic period in Slovenia. Andrej Pleterski (with Timotej Knific.Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 1. Ljubljansko barje v 2. 2008. Spätantike und frühmittelalterliche Siedlung. 1997. Anja Dular. Marko Stokin.00) 11. Kučar. Zalog pri Verdu. Upper Pleistocene Palaeolithic site in Slovenia. 2007. Ivan Turk (ed.00) 14. Janez Dular. Draško Josipović.). (EUR 14. Janez Dular. 2006. Marjana Tomanič Jevremov (with contribution by Borut Toškan and Janez Dirjec). Irena Lazar.).00) 13. Irena Šavel. Anton Velušček (ed. U ­ trjeno naselje iz pozne bronaste in starejše železne dobe / Ormož. Mali grad. Sermin.00) 15. Benjamin Štular and Mateja Belak). 2009. (EUR 57. (EUR 40. Nina Zupančič). Slavko Ciglenečki. 1995. 2002. Prazgodovinska in zgodnjerimska naselbina v severozahodni Istri / A Prehistoric and Early Roman Settlement in Northwestern Istria.40) 9. Ormož. 2000. Halštatske nekropole Dolenjske / Die hallstattzeitlichen Nekropolen in Dolenjsko. Eneolitsko kolišče na Ljubljanskem barju / An eneolithic pile dwelling in the Ljubljansko barje.00) 12. The gateway between the Mediterranean and Central Europe. (EUR 14. Janez Dular. (EUR 51. Najdbe / Frühmittelalterliche Siedlung Pristava in Bled. Hočevarica. Janez Dular. 2005. Anton Velušček (ed. 2008. Tabor kamenodobnih lovcev na zahodnem robu Ljubljanskega barja / Zalog near Verd. Metka Culiberg. 1996. Koliščarska naselbina Stare gmajne in njen čas. 2010. (EUR 27. Tinje nad Loko pri Žusmu. Funde. Ivan Turk (ed.60) 6. 2004. South-Eastern Slovenia in the Early Iron Age. (EUR 43. Okra.60) 3. / Stare gmajne pile-dwelling settlement and its era. Železnodobno naselje in zgodnjekrščanski stavbni kompleks na Kučarju pri Podzemlju / Eisenzeitliche Siedlung und frühchristlicher Gebäudekomplex auf dem Kučar bei Podzemelj.60) 5. Slavko Ciglenečki (with contributions by Zvezdana Modrijan. Part I: Geology and Palaeontology.70) 7. Moustérienska "koščena piščal" in druge najdbe iz Divjih bab I v Sloveniji / Mousterian "bone flute" and other finds from Divje Babe I cave site in Slovenia. (EUR 14. 2009. Sneža Tecco Hvala.). polovici 4.). Najstarejša koliščarska naselbina na ljubljanskem barju / The oldest pile-dwelling settlement in the Ljubljansko barje. Janez Dirjec. Rimsko steklo Slovenije / The Roman glass of Slovenia.60) 2. Sneža Tecco Hvala. 2004. High Medieval Castle in Kamnik. Andreja Dolenc Vičič. (EUR 58. Jana Horvat. Divje babe I. Vrata med Sredozemljem in Srednjo Evropo / Ocra. 2003. Jana Horvat (with contributions by Vesna Svetličič. 2007. Resnikov prekop. Zgodnjesrednje­ veška naselbina na blejski Pristavi.40) 8. 2003.00) 18. Andrej Gaspari (ed. Befestigte Siedlung aus der späten Bronze.00) 17. (EUR 42. (EUR 52.).40) 10. tisočletja pr. Anton Velušček (ed. Janez Dular. Ivan Turk). (EUR 56. Settlement – Economy – Society / Jugovzhodna Slovenija v starejši železni dobi. (EUR 82. Paleolitsko najdišče mlajšega pleistocena v Sloveniji. Meta Bole. Visokosrednjeveški grad v Kamniku / Mali grad.und der älteren Eisenzeit.00) . I. Bronastodobno naselje Oloris pri Dolnjem Lakošu / Bronzezeitliche Siedlung Oloris bei Dolnji Lakoš. Alma Bavdek. Borut Toškan.

Social structure and burial rites of the Iron Age community. Spaha. (EUR 55. Saša Čaval and Ivan Šprajc). Drobci ledenodobnega okolja. 2011. (EUR 30. (35 EUR) . 2011. 2011. 2013. Jana Horvat and Andreja Dolenc Vičič (with the contribution of Marjana Tomanič Jevremov and Marija Lubšina Tušek). Vid Pleterski. (EUR 45.00) 21. 2013. 2010. Fundgegenstände und zeitliche Einordnung. 2012. 2012.00) 27. The Invisible Slavs. (EUR 55. Proceedings in Honour of Ivan Turk's Jubilee.19. Sneža Tecco Hvala. predmeti in čas / Frühmittelalterliche Siedlung Pristava in Bled. Dragan Božič. Najdbe / Late Antique fortified settlement Tonovcov grad near Kobarid. Severovzhodna Slovenija v pozni bronasti dobi / Nordostslowenien in der späten Bronzezeit. Francesco Boschin and K.00) 24. Magdalenska gora. Arheološka najdišča Ptuja. Zgodnjesrednje­ veška naselbina na blejski Pristavi. 2011. Janez Dirjec.00) 22. Maja Andrič (ed. Borut Toškan. Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu.00) 20. Settlement remains and interpretation.00) 23. Rabelčja vas. Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu. Zvezdana Modrijan. Patrick Fazioli). Marko Žagar and Veronika Pflaum). (51 EUR) 28. Taphonomie. 2010. Naselbinski ostanki in interpretacija / Late Antique fortified settlement Tonovcov grad near Kobarid. Zvezdana Modrijan. Jaanez Dular. Slavko Ciglenečki.). (EUR 57. Matija Turk. (EUR 39.). Rabelčja vas / Archaeological Sites of Ptuj. Anton Velušček (ed. Družbena struktura in grobni rituali železnodobne skupnosti / Magdalenska gora. (EUR 45. Tafonomija. Dolgoročne spremembe okolja 1. Borut Toškan (ed.00) 25. (EUR 47. Andrej Pleterski.). Tina Milavec (with contributions of Benjamin Štular. Andrej Pleterski (with contributions by Igorj Bahor. Petra Leben Seljak. Zbornik ob življenjskem jubileju Ivana Turka / Fragments of Ice Age environments.00) 26. Finds. Tina Milavec (with contributions of Peter Kos.

and lasted to the first decades of the 5th cent. Tina Milavec (with contributions of Peter Kos. glass finds. Dragan Božič. Francesco Boschin and K. The quality of the preservation of the churches enabled a boarder study of early Christian architecture in the eastern Alpine and Adriatic area. as well as for the others archaeological (anthropological and zoological) remains. 23). Saša Čaval. 2011. pottery and coin finds). however rich small finds were found.00 Zvezdana Modrijan. (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae. Settlement is placed in the boarder framework of the western Slovenia and Friuli in the Late Antiquity.00 . Due to the strong building activities at the beginning of the 6th cent. The book presents the stratigraphic situation and the settlement phases in all excavation fields (building 1. Borut Toškan. then the archaeological picture of the Soča River valley and the road network in Late Antiquity. 211 b-w and colour photos. Janez Dirjec. At first. new dwelling houses and an ecclesiastical complex of three connected churches were built. At this point of time. water cistern) as well as their dating. 24). 304 pages. Matija Turk. 93 b-w and 14 colour photos. The decline of the settlement dated in the beginning of the 7th cent. hardcover. Zvezdana Modrijan. The last zenith of the settlement dated in the middle of the 6th cent. Price: EUR 55. reveals the remains of three early Christian churches. 106 plates. 2011. buildings 2 and 3. An exceptional number of finds represents the base for studies of the material culture in Late Antiquity (metallic finds. the buildings of the first phase were poorly preserved. it represented an important part of the Late Roman defence system of Italy and in the 6th century a religious and administrative centre of the autochthonous inhabitants in the Soča River valley. ecclesiastical complex. when it played an important role in consolidation of the byzantine authority after the byzantine-gothic war. ISBN 978-961-254-331-0. (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae.Slavko Ciglenečki. The life in the settlement reaches its peak in the beginning of the 6th cent. ISBN 978-961-254-331-0. The first prosperity of the Late Antique settlement started in the middle of the 4th cent. Ivan Šprajc) Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu Naselbinski ostanki in interpretacija Late Antique fortified settlement Tonovcov grad near Kobarid Settlement remains and interpretation This book presents the results of field investigations at Late Antique hilltop settlement Tonovcov grad near Kobarid. Investigations. 80 tables and graphs. belonging to the best preserved Late Antique settlements in Slovenia and boarder eastern Alpine area. hardcover. drawings and charts. 560 pages. 20 x 29 cm. Tina Milavec (with contributions of Benjamin Štular. 5 appendices.. Price: EUR 55. In the second half of the 4th cent. Patrick Fazioli) Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu Najdbe Late Antique fortified settlement Tonovcov grad near Kobarid Finds All finds from the field investigations at Tonovcov grad near Kobarid are published in the second volume. Petra Leben Seljak. the position of the settlement and its present-day appearance were presented. going on from 1993 to 2005.. 20 x 29 cm. drawings and charts. some dwelling houses and a water cistern.

its social organization. structure of burials within tumuli. It sheds light on the relicts of the Urnfield cultural tradition in this Early Iron Age community. outfit of the deceased and other grave goods. 137 colour and b-w drawings. 26). Peabody Museum of Harvard University in Cambridge. Karst research and geography. 2012. 440 pages. give a good insight into the cultural and social processes of the time. as well as to the cult and religious sphere. USA). which are kept in several museums in different countries (Narodni muzej Slovenije. nature protection. geoarchaeology. Research topics include: archaeozoology. tables and maps. They were written by 21 authors. Wien. Ljubljana. 14 graphs. geochemistry. ecology. Price: EUR 57. palynology.00 Sneža Tecco Hvala Magdalenska gora Družbena struktura in grobni rituali železnodobne skupnosti Social structure and burial rites of the Iron Age community Magdalenska gora near Šmarje-Sap in the Dolenjska region is one of the most important Early Iron Age sites in the south-eastern Alps.) Dolgoročne spremembe okolja 1 Changes of past and present environment of Slovenia are discussed in nine papers in this book [Long-term environmental changes 1]. 2012. as well as cultural identity. 20 x 29 cm. Our aim is to increase multidisciplinary communication and cooperation between Slovenian researchers. hardcover. 120 pages. 12 tables and 13 maps. Price: EUR 30. the eastern Alps and western Pannonia.Maja Andrič (ed. 10 colour and 4 b-w photos. graphs. (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae. which speak about the changes in the costume and customs that took place in the roughly five centuries of the community’s existence. hardcover.00 . archaeobotany. Together with notes on the circumstances of find and contents of graves. Naturhistorisches Museum. they represent a valuable source for the study of social structure and differentiation. Two last chapters are dedicated to the development dynamics of the Magdalenska gora community. dendrochronology. biology. The finds and preserved grave groups from its tumulus cemeteries. 25). on the contacts with other cultural milieus and on its place within the trade-exchange network between the Apennine Peninsula. family-kin and military hierarchy. 20 x 29 cm. coming from 14 research organisations. working in the fields of palaeoecology and ecology. ISBN 978-961-254-400-3. (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae. its place and role within the settlement pattern of the Early Iron Age Dolenjska. ISBN 978-961-254-376-1. The book includes analyses of cemetery layout and development.

there are still vast areas of Europe in the early medieval period. It appears to be true especially for the regions settled by the Slavs. 20 x 29 cm. Among them is the area of the present-day Slovenia. Price: EUR 35. 2013.00 .314 Janez Dular Knjižne ocene in prikazi Severovzhodna Slovenija v pozni bronasti dobi Nordostslowenien in der späten Bronzezeit NIMAMO na kratko!!! Andrej Pleterski The Invisible Slavs If the term “prehistory” is used for the time and space not “seen” by written records. hardcover. where the state of written records can be described as “prehistoric”. which is generally considered “history”. 28). The latter does not “enter the history” before 1004. (Opera Instituti Archaeologici Sloveniae. where Bled lies. graphs and drawings. 200 pages. 92 plans. then there are “prehistoric” areas also in the time. In this sense. maps. ISBN 978-961-254-440-9.

Osnabrück Ulrich's international periodicals directory – R.zrc-sazu.html Illustrations: http://av.zrc-sazu.si/En/AV_slike.Navodila avtorjem: http://av.html Priprava slikovnega gradiva: http://av. Frankfurt a. .International Bibliography of Periodical Literature – Zeller Verlag. Funded by the Slovenian Book Agency. Sachkatalog der Bibliothek – Römisch-Germanische Kommission des Deutschen Archäologischen Instituts. Natisnjeno s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.Institut de l’Information Scientifique et Technique. Strasbourg DYABOLA. J. Vandoeuvre-les-Nancy IBR .html Guidelines to the contributors: http://av. Centre for Anthropology at the British Museum in London Antiquité – Bulletin analytique d'histoire romaine (BAHR).si/Si/AV_slike.si/Si/navodila. New Providence N. Bowker. Bulletin signalétique 525. CNRS/Marc Bloch University. Main ERIH – European Reference Index for the Humanities – European Science Foundation – Strasbourg EUROsources – RAABE Fachverlag für Wissenschaftsinformation.si/En/guidelines. Préhistoire et Protohistoire .International Bibliography of Book Reviews of Scholarly Literature – Zeller Verlag. R.zrc-sazu. Osnabrück IBZ .zrc-sazu.html Arheološki vestnik je vključen v naslednje indekse: / The Arheološki vestnik is included in: AHCI – Arts and Humanities Citation Index® (Thomson Reuters) AIO – Anthropological Index Online – Royal Anthropological Institute. Bonn Francis.