You are on page 1of 32

Piter Skarzinski Rouan Gibson INOVACIJA DO KOREN

Dru{tvo za izdava~ka dejnost PABLI[ER DOO, Skopje ul. Frederik [open 6-2 tel. 02 3077 587
e-mail: publisher@kniga.com.mk www.kniga.com.mk

Direktor

Teodor Aleksov

Glaven urednik Aleksandar Sazdov

Naslov na originalot

Peter Skarzynski Rowan Gibson INNOVATION TO THE CORE


Copyright 2008 Rowan Gibson and Strategos Copyright za makedonskoto izdanie PABLI[ER, 2009

Prevod

Maja Velevska Aneta Risteska Vaska Koceva

Site prava se zadr`ani. Nitu eden del od ova izdanie ne smee da bide prepe ~a tuvan, kopiran ili objavuvan vo koja bilo forma ili na koj bilo na~in vo elek tronskite ili pe~ateni te mediumi, bez pismena soglasnost od izdava~ot.

Piter Skarzinski Rouan Gibson

INOVACIJA DO KOREN
nacrt-plan za pottiknuvawe na inovativnosta na va{ata kompanija

Na na{ite deca, potencijalni inovatori vo idninata: Greta, Henri, Xejk, Xejms, Luk, Mek, Megan, Sofi Na voda~ite i ~lenovite na timovite {irum svetot koi ve}e rabotat naporno na preobrazuvaweto na inovaciskata retorika vo realnost.

Najdobro e ne{tata da se pravat sistematski. Hesiod, 700 pr.n.e.

SODR@INA

Blagodarnost 11 Voved na Geri Hejml 15 PRV DEL PRETVORAWE NA RETORIKATA VO REALNOST Noviot inovaciski predizvik 23 Sozdavawe uslovi za inovacija 24 Novite inovaciski voda~i 28 Pove}e pomodarski zbor otkolku klu~na kompetentnost 34 Streme` kon sistemsko razbirawe 36 Inovativnost do koren 40 Sozdavawe preduslovi za inovacija 45 Sozdavawe {irina na opseg na inovacijata 47 Maksimizirawe na raznovidnosta 53 Povrzuvawe i razgovor 64 Dali e toa s? 73 Inovaciski predizvici i imperativi na rakovodstvoto 74 Sozdavawe na osnova za novi strategiski spoznanija 77 ^etirite objektivi# na inovacija 78 Predizvikuvawe na ortodoksi 79 Zauzduvawe na prekini (diskontinuiteti) 89 Zavladejuvawe so kompetentnostite i strategiskite pridobivki 97 Razbirawe na neiska`anite potrebi 107 Organizirawe na procesot na otkrivawe 115 Crpewe od kolektivnata mudrost 117 Selektirawe i upotreba na Spoznanijata od otkrivawe# 118 Inovaciski predizvici i imperativi na rakovodstvoto 120 VTOR DEL PRO[IRUVAWE I ZGOLEMUVAWE NA PROCESOT NA PODGOTOVKA NA INOVACIJATA Sozdavawe lavina od novi mo`nosti Vklu~uvawe na mnogu umovi Rasturawe dovolno seme Pro{iruvawe na predniot kraj 125 127 137 140 7

Zgolemuvawe na brojot na kombinacii Sozdajte pretstava za specifi~ni temi Inovaciski predizvici i imperativi na rakovodstvoto Inovirawe vo ramkite na biznis - modelot [to pretstavuva inovacijata na biznis - model? Dve o~igledno razli~ni celi Razmisluvawe na holisti~ki na~in Postavuvawe na novi pra{awa Rastegnuvawe na va{iot biznis - model Test za kiselost Inovaciski predizvici i imperativi na rakovodstvoto TRET DEL EVALUACIJA I IZRAMNUVAWE NA NOVI MO@NOSTI ZA RAST Postavuvawe na vistinskite pra{awa vo vistinskoto vreme Evaluacija na idei Granicite na zgolemuvaweto Odredena radikalna inovacija Radikalnoto ne mora da zna~i deka e rizi~no Dali }e izvr{i vlijanie? Inovaciski predizvici i imperativi na rakovodstvoto Sozdavawe na arhitektura na inovacijata Naso~uvawe na procesot na inovacija Oblikuvawe na va{eto inovacisko portfolio Proveruvawe i rasporeduvawe na ideite Zaedni~ko gledi{te Pove}e od misija, vizija ili plan Strategija od dnoto Licenciran - no ne i taen Sozdavawe i testirawe na probna arhitektura Nacrt-plan za gradewe na idninata Inovaciski predizvici i imperativi na rakovodstvoto ^ETVRT DEL MAKSIMIZIRAWE NA VRA]AWETO NA INOVACIJATA Upravuvawe so resursi i nivno zgolemuvawe Prepreki vo procesot na buxetirawe Inkubatori i Skank vorks 8

144 149 152 155 158 161 163 166 168 170 171

175 175 178 179 183 184 186 189 191 193 201 202 204 206 208 209 211 212

217 218 219

Pazar za idei, kapital i talent Sozdavawe portfolio na proekti Premestuvawe na talent Kon hibridnata organizacija Zgolemuvawe na raspolo`livite resursi Inovaciski predizvici i imperativi na rakovodstvoto Regulirawe na brzinata na investiciite i osloboduvawe od rizikot Zapoznajte ja trkata vo koja se natprevaruvate Kako da se razberat maratonite Kako da se razberat sprintovite Kako da pravite mudri potezi# Izbegnuvawe na rizik Maksimizirawe na u~eweto nad investiciite Nau~ete pobrzo, nau~ete poeftino, nau~ete podobro Rakovodewe so portfolio na eksperimenti Delewe na rizikot so partnerite Inovaciski predizvici i imperativi na rakovodstvoto PETTI DEL VODEWE NA INOVATIVNOSTA DO KOREN Dinami~no balansirawe na snabduvaweto i pobaruva~kata Spravuvawe so nabavkata na inovacijata Spravuvawe so pobaruva~kata na inovacijata Sozdavawe na vistinski to~ki na pritisok Aspiracii nad brojkite Merewe na u~inokot na inovacijata Razbirliva matrica na metri~kiot sistem Karti~ka za zapi{uvawe rezultati od inovacija Doteruvawe na ramnote`ata Inovaciski predizvici i imperativi na rakovodstvoto Gradewe na sposobnost za sistemska inovacija Rakovodstvo i organizacija Lu|e i ve{tini Procesi i alati Kultura i vrednost Kulturna tranzicija Inovaciski predizvici i imperativi na rakovodstvoto Sozdavawe izdr`livost na inovacijata Identifikacija na pre~ki vo inovacijata

221 227 229 230 232 236 239 240 241 244 246 247 250 256 257 258 259

263 264 271 276 279 280 282 288 290 292 295 297 306 311 316 322 324 327 330 9

Prepravawe na menaxmentskiot proces Ultimativen predizvik Uraqmnote`uvawe na inovativnosta i efikasnosta Tenzii vnatre vo inovativnosta Va{eto sopstveno pate{estvie vo inoviraweto Predizvici za inovirawe i imperativi za rakovodstvoto Zabele{ki Bibliografija Za avtorite

331 336 337 342 345 347 349 354 357

10

BLAGODARNOST

Na knigava se rabote{e mnogu godini i taa se temeli vrz zaedni~ki znaewa i iskustva na mnogu lu|e. Na site niv sme im beskrajno blagodarni. Prvo i najva`no, mnogu mu dol`ime na na{iot kolega i prijatel Xeri Hejmel. U{te od samite po~etoci na idejata za Inovativnost do korenot,# pa s do poslednite napraveni ispravki na tekstot, Xeri Hejmel neumorno rabote{e so nas, so cel da pomogne ovaa kniga da prerasne vo prakti~en i korisen vodi~ za izvr{ni direktori, koi gi predvodat inovaciite vo mnogu organizacii {irum svetot. Vo tekot na vremenski period od pribli`no tri godini, ja imavme ~esta da pomineme mnogu vreme so eden od vode~kite, svetski misliteli na poleto na biznis-strategijata - na sostanoci vo Londonskata {kola za biznis; dolgi, produktivni denovi vo negoviot dom vo Kalifornija; i vo tekot na bezbroj telefonski razgovori. Xeri se sre}ava{e so nas ne samo za da razgovara za principite na inovaciskata strategija i menaxment koi, blagodarej} i na nego, do`iveaja golem napredok vo tekot na poslednive pet naesetina godini, tuku i za da razgleduva drugi uspe{ni pos tapki, pomagala i pristapi. Nikoga{ ne mo`eme da go pre cenime negoviot pridones kon ovaa kniga. Isto taka, sakame da im ja izrazime na{ata blagodarnost na mnogu avtori na knigi i napisi vo vrska so inovacii, koi iz vr{ija vlijanie vrz na{iot na~in na razmisluvawe vo te kot na izminative godini - se nadevame deka gi vklu~ivme pove
11

to, ako ne i site niv vo na{ata bibliografija. Tri imiwa }e zas lu`uvaat osobeno vnimanie: Klejton Kristensen poradi negovata rabota na podriva~ki inovacii, Henri ^esbrou po radi jasnoto definirawe na paradigmata na otvorni inovacii i Stefan Tomki poradi istra`uvawata i napisite za eks perimentiraweto kako su{tinski del od inovacijata. Blagodarnost upatuvame i do site ~lenovi na timot vo Stra tegos# za nivnata strpliva i entuzijasti~ka poddr{ka pri sozdavaweto na ovaa kniga - osobeno vo migovite koga se vmetnuvavme vo svoite dnevni rasporedi {to i bez toa bea prepolni. Prakti~nite soveti {to ni gi dadoa na{ite ko le gi, od svoeto iskustvo od prva raka so klienti, zaedno so zna ~itelnata pomo{ {to ni ja ovozmo`ija preku istra`uvawe i izdavawe, bea besceneti za ovoj proekt. Osobeno bi sakale da im se zablagodarime na Xorx ^en, Dejv Krosvajt, Pedro do Kormo Kosta, Xenifer Dominikvini, Pjer Loev, Navid Musa i Ejmi Mjuler. Pri formiraweto na na{eto mislewe, isto taka zna~ajna uloga odigraa i na{ite klienti, pa srde~no im se zablagodaruvame poradi toa {to ni poka`aa deka principite {to gi prezentirame vo ovaa kniga navistina mo`e da im pomognat na korporaciite vo izgradbata na izdr`livi sposobnosti za inovirawe vo pretprijatieto. Nensi Snajder, potpretsedatel na korporacijata Virlpul, se zdobi so specijalni priznanija za svojata pionerska rabota kako {ampion na inovativen proces vo ramkite na golema, globalna organizacija, kako i za svojata kniga Strategiska inovacija# (zaedni~ko delo so Debora Duare), kniga koja, spored nas, e klu~en referenten trud na poleto na inovaciskiot menaxment. Isto taka, Nensi be{e mnogu qubezna i odvoi vreme da gi pregleda na{ite preliminarni rakopisi i da ponudi podobri varijanti za opre deleni delovi, za {to sme beskrajno blagodarni. Blago darnost upatuvame i do [on Lindi od Virlpul, kako i do Fernando Fli{fi{, inovaciski rakovoditel na CEMEKS, koi ni objasnija nekoi zna~ajni podatoci {to gi upotrebivme vo delot so referenciite kon svoite zaslu`ni kompanii vo ramkite na knigava.
12

Imavme ogromna privilegija da rabotime so eden od najdobrite izdava~ki timovi vo svetot na Biznis {kolata na Harvard. Na{iot vi{ urednik Xef Kehoi majstorski n vode{e niz procesot na pi{uvaweto i ni dava{e mudri i proniklivi soveti koi ni pomognaa vo postojanoto zajaknuvawe i podobruvawe na tekstot na knigata. Isto taka, bi sakale da im se zablagodarime na Tod Berman, Mark Blumfild, Xuli Devol, Stefani Finks (za prekrasniot dizajn na koricata!), Sara Grin, Dejzi Haton, Sara Man, Kerolin Monako, Zinat Potija i Xen Varing (koja tolku ve{to se spravi so sozdavaweto na knigata), kako i na anonimnite blagorodni recenzenti, koi ni davaat predlozi za opredeleni detalni, proniklivi promeni, so cel da se podobri na{ata rabota. Na{ite administrativni asistenti - Mirjam Gribnau, Kejti Lesli i Grejs Rejm - bea potporni stolbovi vo zadninata, gi sreduvaa na{ite nevozmo`ni dnevni planovi za rabota i ni pomagaa da se spravime so bezbrojnite povici i bezbrojnata korespodencija, {to e neizbe`na pojava koga se raboti za proekt od ovoj tip. Tie imaat presudna uloga vo sozdavaweto na ovaa kniga poradi toa {to ni bea od ogromna pomo{. Rouan bi sakal osobeno da ja izrazi svojata blagodarnost kon Piter Barat-Xouns, negov blizok biznis-sorabotnik i drag prijatel pove}e od dvaeset godini, zaedno so Xon Najs bit, najgolemiot futurist na svetot (i, }e dodade Rouan, naj golemiot mentor na svetot). Nivniot qubezen duhot i neumor noto veruvawe mu obezbedija na Rouan ogromna poddr{ka da prodol`i ponatamu. Isto taka, toj bi sakal da im se zablagodari na site od timot na Rethinking Grup: @erar Bujtendijk (sega vo Buro de Hoxe), Hans [oenmejker, Sabina Svinkels, Jan van Bul, Rik van de [ut i Digna Juin, kako i na svojot dol gogodi{en IT-sorabotnik i veb-dizajner, Mark Hoivenars, za nivnata svoevolna i nesebi~na poddr{ka vo tekot na celoto vreme. Piter li~no bi sakal da im se zablagodari na golemiot broj rakovodni timovi na klienti so koi toj sorabotuva{e po radi upornoto razvivawe na inovacijata kako sposobnost vo ramkite na svoite organizacii. Isto taka, toj bi sakal da
13

im se zablagodari na Den Simpson za negovoto vnimatelno ~itawe na na{ite rakopisi na po~etokot, na Vejn Klark za ne govata sposobnost da se spravi i so snabduva~kata i so po ba ruva~kata strana na inovacijata i na Ejmi Mjuler za detalnoto istra`uvawe i spoznavawe na inovaciskiot metri~ki sis tem. Osobena blagodarnost upatuvame do osnova~ot na Stra tegos Linda Jejts za vlo`enite napori na po~etokot na pro ektot, so toa {to interesite na Strategos gi naso~i kon pomagaweto na klientite vo izgradbata i razvivaweto na sposobnosta za inovirawe, so cel da se postigne zna~aen razvoj. Posledniot i najzna~ajniot zbor na blagodarnost go za ~u vavme za na{ite soprugi - Anke Gibson i Karen Skarzinski - kako i za na{ite mili deca, koi se osnovnata pri~ina za s {to pravime. Nim im dol`ime najdlaboka blagodarnost za beskrajnata poddr{ka.

14

VOVED

Vo 1995 godina, zaedno so grupa mladi kolegi, osnovav nova kompanija, po ime Strategos. Na{ata cel ne be{e da izgradime u{te edna konsultantska kompanija - tuku ednostavno toa be{e samo na~in da se postigne krajnata cel. Namesto toa, sakavme da proverime edna hipoteza: deka so trud i izdr`livost, golemite birokratski organizacii bi mo`ele da stanat dobri i vo voveduvaweto na inovacii {to predizvikuvaat drasti~ni promeni, kako {to bea dobri pri discipliniranoto sproveduvawe. Vo sekoj slu~aj, jas i moite partneri ne bevme naivni. Znaevme deka mo`ebi }e ni trebaat desetina, pa i pove}e godini, za da gi razvieme materijalite, pomagalata, metrikata, procesite i IT-sistemite, koi na na{ite klienti bi im ovozmo`ile da ja smestat inovaciskata DNK dlaboko vo svoite sistemi na upravuvawe i organizaciski kulturi. Bevme svesni deka }e ni pretstavuva te{kotija da najdeme korporaciski partneri {to }e bidat podgotveni da se vpu{tat vo opasni podvizi nadvor od granicite na najdobrite praktiki i da se soo~at so predizvikot inoviraweto da prerasne vo sposobnost zastapena nasekade i vo sekoe vreme. Znaevme deka }e morame da dopreme dlaboki pra{awa: na primer, zo{to nekoi lu|e mo`at predvreme da zabele`at novi i nevoobi~aeni mo`nosti, za razlika od tolku mnogu drugi lu|e za koi se ~ini deka ne se sposobni da poglednat nad postojanata (status kvo) sostojba? Od druga strana, bevme svesni deka
15

ne sme sami vo na{ata potraga. Imavme mo`nost da nau~ime tolku mnogu raboti od mnogu upravnici i nau~nici, koi ednakvo bea posveteni na osloboduvaweto na mo}ta na ~ove~kata imaginacija vo rabotata. Na samiot po~etok, za inspiracija gi poglednavme trudovite na V. Edvards Deming i sledbenicite na strategijata za upravuvaweto so vkupniot kvalitet# (UVK). Pred nivnata pionerska rabota, odgovornosta za kvalitetot vo mnogu kompanii tesno se fokusirala na sposobnostite na visokoobu~eni, kvalitetni inspektori. Tie lica dobivale plata so cel da iz vr{at otstranuvawe na neispravnite proizvodi na krajot na seriskoto proizvodstvo. Zna~i, dokolku ste posetile tipi~na kompanija za proizvodstvo vo vremeto pred UVK, toga{ znaete deka kvalitetot vo toa vreme ne bil strogo meren, ne bil sostaven del od proizvodite od samiot po~etok, ne bil vgraden vo proizvodstvenite sistemi i protokoli, ne bil zna~aen faktor vo upravuva~kiot nadomestok i osobeno, ne bil odgovornost na obi~nite# rabotnici. Iako vo nekoi kompanii, kako na primer Patek Filip i Hermes, ve{ti majstori go nosele tovarot za sozdavaweto na izvonreden kvalitet, vo pogolemiot del od drugite kompanii kvalitetot zavisel od rabotata na onie od oddelot za kvalitet. Sepak, do krajot na dvaesettiot vek, kvalitetot stanal {iroko rasprostraneta sposobnost vo mnogu od vode~kite kompanii vo svetot. Vo dene{no vreme, napredni organizacii ~esto voveduvaat vistinka armija od [est sigma# crni pojasi, koi bile obu~eni da go upotrebat oru`jeto od statisti~ki analizi na procesite i postojanoto podobruvawe, ne{to {to prv pat bilo razvieno od strana na Deming i negovite sovremenici. Ako bilo vozmo`no da se sozdade ne{to tolku eteri~no i nedolovlivo kako kvalitetot, kako sposobnost postavena vrz {iroka osnova, se pra{uvavme zo{to ne bi mo`ele istoto da go storime i so inovacijata? Isto kako i kvalitetot vo izminatite godini, spored na{eto iskustvo, inovacijata be{e premnogu ~esto gledana kako rabota na specijalizirani lica, kreativni tipovi# {to se plateni da inoviraat i da
16

sedat vo R&D ili da rabotat na razvojot na novi proizvodi. Ili, na majstorite# na inovacijata - onie retki du{i koi i pokraj toa {to nemaat formalna uloga na inovatori, ponekoga{ uspevaat da im nametnat navistina radikalna ideja na konzervativnite prikriva~ki pretstavnici na srednata uprava i da ja plasiraat na pazarot. Vakvite pretpriema~i# bea ikonopoklonski i hrabri i isklu~itelno retki vo takvite kompanii. Ako, inovacijata pretstavuva kako {to mislime nie, edinstven na~in da se dobijat sovremeni rezultati vo tekot na dolg vremenski period, toga{ e nevozmo`no da se bide zadovolen so model na upravuvawe vo koj pravoto na kreativno razmis luvawe e izolirano na inovaciskite xeta (grupi) ili pretstavuva povremeno herojsko delo na onie lu|e {to se strplivi kako Jov i hrabri kako Ri~ard Lavovskoto srce. Inovacijata e premnogu zna~ajna za da se svede samo na funkcija ili na oddel, na ednokratna inicijativa ili na iklu~itelno delo. A vo godinite {to doa|aat, taa }e stanuva s posu{tinska. Vo svet vo koj postojano se slu~uvaat promeni, inovacijata pretstavuva edinstvena sigurnost protiv neva`nosta. Vo `ivotna sredina vo koja se slu~uva stabilno namaluvawe na frikcijata i raspa|awe na vleznite prepreki, inovacijata pretstavuva edinstven protivotrov za konkurencijata koja gi ru{i krajnite granici. I vo period na globalna ekonomija vo koja prednostite na znaeweto s pobrzo is~eznuvaat, inovacijata pretstavuva edinstvena ko~nica za komodizacija. Sepak, kako {to }e obrazlo`at Skarzinski i Gibson na stranicite {to sleduvaat, edna kompanija na sto uspeala od inovacijata da napravi celosno razviena sposobnost. Ne veru vam deka neuspehot i drugite kompanii da go storat istoto, go otslikuva nedostigot na posvetenost od vrvot, kako {to go ot slikuva nedostigot na jasna mapa so pomo{ na koja inovaci jata }e stane rabota na site. No taka be{e dosega. Dozvolete mi da se vratam na mojata analogija so kvalitetot. Ako vo 1970 godina go pra{avte direktorot na Xeneral motors (XM)dali e zainteresiran da go podobri kvalitetot na proizvodite na
17

XM, negoviot odgovor najverojatno } e glase{e da#. Povisokiot kvalitet pridonesuva za poniski tro{oci za garancija i posre}ni potro{uva~i. Me|utoa, za nesre}a, pred triesetina godini, vrvniot rakovoden tim na XM nemal prakti~na ideja kako da napravi ~ekor napred vo funkcio nalnata promena na kvalitetot. Dodeka konkurentnite kom pa nii na XM vo Japonija ve}e pravele krupni ~ekori za ins ti tucionalizacija na kvalitetot, pove}eto vakvi napori bi le nevidlivi za avtoizvr{nite direktori vo Detroit. Direk torot na XM najverojatno sakal da go postavi kvalitetot na visoko nivo, no ednostavno ne znael kako da go stori toa. Spored mene, vo dene{no vreme, pred mnogu izvr{ni direktori se ispre~uva sli~na dilema vo vrska so inovacijata. Koga vsu{nost inovacijata po~nuva da stanuva sistemska sposobnost? Kako izgleda tekot na procesot na izgraduvaweto na sposobnosta? Koi raboti treba najprvin da se sredat, za da se isplati podocne`niot trud? Kako se prepoznavaat i se neutraliziraat smrtonosnite i ~esto skrieni toksini, koi ja uni{tuvaat inovacijata? Kako cvrsto se vnesuva inovaciskiot gen vo dadena kompanija, vo koja bile potro{eni desetina godini na fokusiranost na efikasnosta i kratkotrajniot operaciski efekt? Kako da se pretvorat obi~nite# vraboteni vo izvonredni inovatori? Kako se vr{i zgolemuvawe na opsegot na inovativniot proces, za da mo`e da opfati celi delovni modeli, kako i oddelni proizvodi i uslugi? Kako se upravuva so napnatosta me|u potrebata da im se ovozmo`i na mnogu cve}iwa da cvetaat# i potrebata od fokusirawe na skudnite resursi? Na koj na~in se sozdavaat nenapnatosta i slobodata {to se neophodno potrebni za da se slu~i inovacija, bez da izlezat lu|eto od kolosekot? Kako se baraat idei {to nosat drasti~ni promeni, bez da se prezemat nepotrebni rizici so ogromni razmeri? Kako vie, kako izvr{en direktor, ja upravuvate, merite i predvodite inovacijata? Nakratko, kako ja vodite inovacijata do korenot? Ova se samo del od pra{awata so koi moite kolegi se spravuvaa vo tekot na minatite godini. Knigata {to vie sega ja dr`ite v race pretstavuva ~ist proizvod na seto ona {to tie
18

go nau~ija vo toj period. Na ovie stranici }e najdete prak ti~ni soveti, pomagala i metodi za nosewe na inovacijata do koren vo va{iot biznis, va{ata organizacija i va{ata kultura. Xeri Hejml Vudsajd, Kalifornija Noemvri, 2007

19

20

PRV DEL

PRETVORAWE NA RETORIKATA VO REALNOST

21

22

POGLAVJE 1

Noviot InovaCiski PreDiZvik

Zamislete si site lu|e od va{ata firma sekoe utro da doa |aat na rabota so veruvawe deka svoite idei bi mo`ele da vlijaat vrz sudbinata na kompanijata. Zamislete si sekoj agol vo va{ata kompanija celo vreme da pulsira so radikalni koncepti, koncepti {to gi kr{at site pravila, za novi proizvodi, uslugi, strategii i biznisi, ne{to {to bi ve snabduvalo so postojan protok na inovacii so koi vie bi mo`ele da gi voshituvate svoite potro{uva~i, da gi zbunuvate svoite konkurenti i bogato da gi nagraduvate svoite akcioneri. Zamislete da mo`ete da bidete aktivni na Internet 24/7 i vo sekoj moment da imate otvoren prozorec za globalnite inovaciski aktivnosti na va{ata kompanija - kontrolna tabla na koja }e vi bide prika`ano kolku idei bile proizvedeni, od koi delovi na svetot poteknuvaat tie, kolku brzo napreduvaat niz procesot na podgotovkata, koga }e bidat komercijalizirani i kolku se o~ekuva da iznesuva nivnata finansiska vrednost vo idninata. Zamislete si site va{i vraboteni, na sekoe nivo i na sekoe mesto, da se obu~eni so principite, ve{tinite i pomagalata na inovacijata - {to zna~itelno ja zgolemuva nivnata sposobnost da otkrivaat novi spoznanija, da zabele`uvaat neisko ris teni mo`nosti i da sozdavaat novi i neobi~ni delovni idei. Isto taka, zamislete si va{ata kompanija da ima inovaciska infrastruktura rasprostraneta {irum svetot, so {to
23

lu|eto bi mo`ele lesno i brzo da najdat pari, talent i menaxerski tim za poddr{ka, ne{ta koi im se potrebni za da gi pretvorat svoite idei vo uspe{ni prikazni na pazarot. Ednostavno ka`ano, zamislete si deka poimot za gradewe i odr`u va we na dlaboka korporaciski rasprostraneta sposobnost za inovacija ne e samo nejasna aspiracija, tuku sekojdnevna realnost vo va{ata organizacija. A sega prestanete da si zamisluvate. Vo nekoi od vode~kite kompanii vo svetot - XE, Prokter i Gembl, IBM, Virlpul, Rojal Da~/[el, CEMEKS, Best Baj, V. L. Gor i nekoi drugi - mnogu raboti od pogore ka`anoto ve}e se slu~uvaat. Od ovaa kniga }e nau~ite kako dramati~no da gi podob ri te sposobnostite za inovacija na va{ata organizacija po pat na mobilizirawe i odreduvawe na pari~nata vrednost na imaginacijata na va{ite vraboteni, potro{uva~i i delovni partneri - sekoj den i nasekade. Na slednite stranici, so vas }e gi spodelime pomagalata, tehnikite i metodite koi nie us pe{no gi upotrebuvavme pove}e od deset godini za da im pomog neme na kompaniite da ja pretvorat inovacijata vo klu~ na kompetentnost i so pomo{ na toa da gi nadminat in dustriskite sopernici.

SOZDAVAWE NA USLOVI ZA INOVACIJA


Inovacija. Od prostoriite na upravniot odbor do delovnite pe~ateni mediumi, site zboruvaat za toa. Pove}eto vi{i iz vr{ni direktori }e vi re~at deka ja razbiraat porakata. Vo koe bilo istra`uvawe za prioritetite pri upravuvaweto vo dene{no vreme, re~isi sekoga{ inovacijata se nao|a me|u prvi te dve-tri raboti na sekoj korporaciski raboten plan.1 Me|utoa, da se dade prioritet na inovacijata ne e isto kako i da se napravi taa da se slu~i. Premnogu ~esto, inovacijata stanuva ni{to pove}e od pomodarski zbor ili nalepnica - theme du jour na rakovodstvoto - koj dobiva mnogu po~ituvana retorika na sostanocite vo dadena kompanija, vo korporaciskite reklamni kampawi i vo godi{nite izve{tai.
24

Slo`eniot predizvik za pogolemiot del od organizaciite se sostoi vo na~inot na pretvoraweto na seta taa retorika vo cvrsta, isplatliva realnost - ne samo so pretvorawe na ras te~kite promeni vo postojni proizvodi ili uslugi ili tra gawe po otkritija {to retko se slu~uvaat, tuku i so sozdava we na postojan tek na probivni inovacii koi so tekot na vremeto se us lo`nuvaat, pri {to se sozdava mo}na prednost pred konkurencijata. Mnogu malku firmi bea uspe{ni pri sproveduvaweto na pogore ka`anoto. Vo najgolemiot broj slu~ai, vlo`uvaweto na pari i trud vo inovacija sozdalo zna~itelno malku vo odnos na novi pari~ni prihodi. Po sproveduvaweto na istra`uvawata za iljada najgolemi potro{uva~i vo svetot, na primer, za istra`uvawe i razvoj (R&D), od konsultantskata firma Booz Alen Hamilton do{le do zaklu~ok deka vo 2005 i 2006 godina ne postoi nikakva zabele`itelna statisti~ka povrzanost me|u nivoata na potro{uva~ka za R&D i re~isi site merki na uspeh na poleto na biznisot, vklu~uvaj}i gi i porastot na proda`bata, bruto-zarabotkata, aktivnata zarabotka, zarabotkata na pretrijatieto, kapitalizacijata na pazarot ili vkupna zarabotka na akcionerite#.2 Kako ilustracija na ova, po go dete koja firma od SAD potro{ila pove}e pari za R&D od koja bilo druga kompanija vo svetot vo tekot na poslednite dva eset i pet godini? Odgovorot na ova pra{awe e: Xeneral motors.3 Se razbira, biznis-istorijata e prepolna so primeri za us pe{ni inovacii. Vo tekot na izminatite godini, mnogu kompanii mo`ele da stanat vode~ki vo opredelena industriska granka - ili da izmislat nekoja sosema nova - po pat na kontrolirawe na podriva~kata tehnologija, radikalni idei za novi proizvodi, sosema nov koncept na uslugi ili biznismodel {to }e predizvika drasti~ni promeni. Me|utoa, slu~aj po slu~aj, tak vite kompanii na krajot im ja otstapija svojata vode~ka po zicija na konkurentnite kompanii - mnogu ~esto na novootvoreni kompanii - koi podocna go prifatija predizvikot za sozdavawe na superiorni idei. Mnogu malku organizacii uspeaja da izgradat dlaboka, izdr`liva sposobnost
25

za inovirawe - takva {to postojano pridonesuva za profitabilen porast na prihodite i {to ovozmo`uva na dadenata kompanija da odr`uva konkurentna prednost podolg vremenski period. Barem taka be{e dosega. Vo momentov, brojot na glavnite kompanii {to rabotat metodolo{ki na predizvikot za upra vuvawe so procesot na inovacijata brzo raste i napredokot na nekolku pionerski firmi dava nade` i inspiracija za ostanatiot del od delovnata zaednica. Ovie vode~ki igra~i po ka`uvaat deka golemite industriski organizacii navistina mo`at uspe{no da se nosat so predizvikot za inovirawe na vi sokositemati~en na~in, postaven vrz {iroka osnova. Da gi vidime dobro dokumentiranite napori na XE i Prokter i Gembl - dve od najgolemite i najpoznatite kompanii na teritorijata na zemjata - za vnesuvawe na inovacijata do koren vo svoite oddelni organizacii. XE: Od Namaluva~ na Tro{ocite do Centrala za Inovacii Po prezemaweto na rakovodstvoto na kompanijata od Xek Vel~ vo 2001 godina, Xef Imelt, glaven izvr{en direktor na XE, zapo~nal ni{to pomalku tuku kulturolo{ka revolucija vo kompanijata, naso~uvaj}i go nejziniot strategiski fokus kon postojano podobruvawe na krajnite rezultati, kon sozdavawe na smeli, imaginativni idei. Negovata cel otsekoga{ be{e da gi sozdade granicite# na kom panijata, ovoj pat organski, a ne preku steknuvawe (akvizi cija) - so toa {to }e go vnese XE vo novi biznis-relacii, novi geografski oblasti i novi segmenti na potro{uva~i. Imelt bil svesen deka toa e edinstveniot na~in negovata kompanija da mo`e da prodol`i da gi ispolnuva svoite strogi finansiski celi. Vo momentov, toj e pod pritisok da postiguva neverojatni 8 procenta organski porast sekoja godina. Za kompanija so golemina kako XE, toa pretstavuva 15 milijardi dolari godi{no od novi prihodi - {to e ednakvo na dodavawe na nov biznis so golemina na Najk.4 Za da go postigne toa, Imelt naporno rabotel
26

da ja pretvori inovacijata vo dla boka, sistemska sposobnost na kompanijata - ma{ina# {to }e pridonesuva i }e odr`uva novi porasti na godi{nite pri hodi. Prokter i Gembl: Od Ne e izmisleno ovde# do otvorena inovacija Na sli~en na~in, koga Alen X. Lafli stanal direktor na Prokter i Gembl vo 2000 godina, jasno se izjasnil deka saka inovacija niz spektarot - vo pogled na toa kako kompanijata voveduva novini, dejstvuva na pazarot, proizveduva i gi distribuira svoite proizvodi.5 Pri~inata za ova bila ednostavna. Isto kako Xef Imelt, direktorot na XE, Lafli se zafatil so sozdavawe na nemilosrdni nivoa na profitabilen porast sekoja godina - okolu 7 milijardi dolari od novi prihodi go di{no - i treba da najde novi imaginativni na~ini za da go pottikne u{te pove}e seto toa. Edna od negovite glavni inicijativi vo gigantot za sozdavawe na proizvodi za {iroka potro{uva~ka, so sedi{te vo Sinsinati, bila da gi sru{i barierite koi otsekoga{ slu`ele za da se oddelat kategoriite na proizvodite, biznis-edinicite, oddelite i brendovite, so {to bi se ovozmo`ilo inovacijata slobodno da se slu~uva vo celata organizacija. [to e u{te pozna~ajno, vo 2001 godina Lafli gi otvoril vratite na Prokter i Gembl na inovatori {to ne bile na platniot spisok na kompanijata, postavuvaj}i si za cel negovata organizacija da dobie najmalku 50 procenta od vkupniot broj inovacii od izvori nadvor od kompanijata (pribli`no do 10 procenta vo toa vreme). Blagodarej}i na noviot organizaciski model Povrzi i razvij, od toj period na kompanijata bilo ovozmo`eno da vadi novi proizvodi na pazarot {to se razvivale, delumno ili vo celost, nadvor od Prokter i Gembl. Jasno e deka, koga Imelt i Lafli zboruvaat za imperativi na inovacijata, toa ne e sosema retori~no - toa e ne{to {to temelno gi preobrazuva svoite organizacii. I preseda not {to go postavuvaat ovie kompanii nema da pomine nezabele`an. Xef Kolvin za spisanieto Fortuna pi{uva, Imelt i Lafli
27

go odat patot {to sekoj {to }e treba da go pomine se zanimava so biz nis. Gledajte i u~ete#.6

NOVITE INOVACISKI VODA^I


Nekoi kompanii - kako, na primer, Epl ili Gugl ili V. L. Gor - izgledaat kako da se rodile inovativ ni. No {to da se pravi ako va{ata kompanija ne e edna od niv? [to ako va{ata firma e mnogu podobra vo discipliniranoto sproveduvawe otkolku vo sozdavaweto na inovacii {to se odli~ni za zgolemuvawe na pari~nite prihodi? Ako e taka, toga{ e ograni~en brojot na rabotite {to mo`ete da gi nau~ite od inovaciskite voobi~aeni osomni~eni#. Namesto toa, treba da u~ite od kompanii, najverojatno kako {to e va{ata, koi od inovaciski zaostanati kompanii se preobrazile vo inovaciski voda~i. Ajde da porazgovarame za dva neverojatni inovaciski {ampioni. Edniot e Virlpul, globalniot predvodnik za aparati za doma}instvoto, a drugiot e meksikanskata firma CEMEKS, eden od svetski vode~kite proizvoditeli na materijali za grade`ni{tvoto (kako na primer, cement, me{avina za beton i agregati). Ovie dve kompanii, me|u drugoto, pretstavuvaat pokazatel deka e sosema vozmo`no staromodnite# industriski organizacii da se pretvorat vo katalizatori na postojaniot proces na inovacija {to gi kr{i pravilata. Virlpul: Razmisluvawa nadvor od Belata kutija# Koga glavniot izvr{en direktor i osnovopolo`nik na Virlpul, Dejv Vitvam se vpu{til vo definirawe na globalnata inovaciska strategija na negovata kompanija vo 1999 godina, to~nite zborovi {to toj gi upotrebil glasat: Inovacija od site i otsekade#. Toa pretstavuva{e ogromna aspiracija, ako se zeme predvid faktot deka vo toj period Virlpul imal 68 iljadi vraboteni vo 170 zemji, kako i 50 istra`uva~ki centri za proizvodstvo i tehnologija {irum Zemjinata topka. No denes, Virlpul stana najdobar prakti~en model za vgra28

duvawe na inovacijata kako sposobnost vo golemo, globalno pretprijatie. Za da se vgradi inovacijata kako klu~na kompetentnost vo Virlpul, trebale da se vlo`at ogromni napori vo pe riod od nekolku godini, vklu~uvaj}i zna~ajni promeni vo vrska so odgovornostite na voda~ite i razvojot, kulturnite vred nosti, raspredelbata na resursite, upravuvaweto so znae weto, sis temite na nagradi i priznanija, tradicionalnite hie rarhii, sistemite na merewe i podnesuvawe na izve{tai i go lem broj drugi praktiki i polisi na upravuvaweto. Eve samo nekolku primeri za promenite koi nastanale: Nazna~uvawe na potpretsedateli za inovacija, i na svet sko i na regionalno nivo; Sozdavawe na ogromni inovaciski timovi# {to funk ci o niraat vkrsteno vo sekoj od regionite, vraboteni is klu ~ivo za celite na potragata po novi, probivni idei; Voveduvawe na programi za obuka vo sklopot na kompanijata, zaradi razvoj i raspredelba na na~inot na mis lewe i ve{tinite za inovacija; Nazna~uvawe na nad {estotini inovaciski mentori# so skrateno rabotno vreme i dvaeset i pet inovaciski konsultatni# so polno rabotno vreme, koi imaat uloga na visokokvalifikuvani sovetnici na timovite za razvoj na novi proekti {irum svetot; Sozdavawe na inovaciski odbori# vo sekoj region i vo sekoja pogolema delovna edinica, sostaveni od vi{i vra boteni koi se sostanuvaat edna{ mese~no ne samo za da gi razgledaat ideite i proektite, da postavat celi i da izvr{at raspredelba na resursite tuku i da go nad gle du vaat postojaniot proces na gradewe na inovacijata kako sposobnost
29

Organizacijata na zna~ajni komunikaciski nastani, na re~eni Denovi na inovacija#, vo tekot na koi ino va ciskite timovi im gi otkrivaat svoite idei na drugi lu|e od Virlpul, na mediumite, pa duri i na ana li ti ~a rite od Vol Strit. Isto taka, ponekoga{ vakvi nastani se odr`uvaat i vo trgovskite centri vo predgradijata, {to pretstavuva eden vid na~in na sobirawe na podatoci za rezultatite i dopolnitelnite idei od potencijalnite korisnici; Sozdavawe na razbirliv zbir na metri~ki sistemi za pos tojano merewe na inovativnata sposobnost na kom pa niite, kako i na napredokot na vgraduvaweto na inovacijata kako klu~na kompetentnost; Vospostavuvaweto na sofisticirana IT-infrastruktura, nare~ena inovaciski E-prostor,# koja vr{i in teg ri rawe na site vraboteni vo Virlpul vo naporite za soz davawe na inovacija i im ovozmo`uva da go sledat nap redokot na inovaciskite aktivnosti vo sklopot na korporacijata. Glavnata cel na seto ova bila da mu se pomogne na sekoj vraboten vo Virlpul da razmisluva nadvor od tradicionalnata bela kutija# na aparatite za doma}instvoto i da zamis luva voz budlivi re{enija vo vrska so potro{uva~ite, ne{to {to po natamu bi zna~elo novi dopolnitelni prihodi za kompanijata. Ishodot od seto toa bil protok na probivni idei za proizvodi i biznisi, {to doa|ale od site strani na organizacijata Virlpul - idei koi se vredni za potro{uva~ite na na~ini koi prethodno ne bile zabele`ani vo sklopot na kom panijata ili industriskata granka. Na toj na~in nastana naglo zgolemuvawe na godi{nite prihodi na kompanijata poradi mno`estvoto novosozdadeni proizvodi - pri {to prihodite se zgolemija od 78 milioni dolari vo 2003 godina na 1,6 milijardi dolari vo 2006 godina (cifra {to e nad dvaeset pati pogolema).7 Denes, vo Virlpul
30

se vo tek nad petstotini proekta vo proces na podgotovka za inovacija, od koi vo idninata se o~ekuvaat prihodi od 3,5 milijardi dolari. Istovremeno, nema znaci deka inovaciskata sila na kompanijata {to gi uriva site pre~ki }e se namali. Xef Fetig, vo momentov glaven izvr{en direktor na kompanijata, izjavi za Biznis vik, Ako go odr`uvame procesot na inovacija, }e prodol`ime da rasteme#.8 Spored toa, ne e iznenaduvawe deka celokupnite prihodi i dobivki na Virlpul vo momentov se najvisoki i s pobrzo rastat u{te pove}e - i toa vo ramkite na industriska granka vo koja mnogu od svetskite sopernici na Virlpul se borat za opstanok. CEMEKS: Obnova na biznisot za cement Edna od najbrzoraste~kite i najprofitabilnite kompanii vo svetot vo tekot na poslednite nekolku godini e firmata za proizvodstvo na grade`ni materijali od Meksiko, so ime CEMEKS. Spisanieto Biznis vik ja vbrojuva kompanijata CEMEKS vo novata klasa na opasni konkurentni kompanii# od pa zarite vo razvoj i taa brzo se razviva i se stremi da gi pre diz v ika korporaciite od Amerika. Denes, ovaa kompanija e broj tri na svetskiot pazar za cement.9 Industrijata za cement mo`ebi ne izgleda kako da mo`e da inspirira revolucionerni razmisluvawa ili kako da mo`e da privle~e kreativni, qubopitni i protivstaveni tipovi lu|e. Me|utoa, sposobnosta na CEMEKS povtorno da se soz dade sebe i industrijata za cement mo`e da poslu`i kako primer za sekoja kompanija {to se stremi kon razrabotuvawe na inovacijata. Na po~etokot na 1990-tite, Lorenco Zambrano, vo toa vreme glaven izvr{en direktor na CEMEKS, sfatil deka inova cijata pretstavuva klu~ za sozdavawe na podobra idnina za ne govata kompanija. Toj se re{il da go isturka CEMEKS nad ne govite korewa vrzani za tradicijata so investirawe vo ve{ tinite za re{avawe na problemite na obi~nite vraboteni. Vak vata negova vizija predizvikala sozdavawe na sposob31

nost za inovacija {irum korporacijata, {to pomognalo na kompanijata da postigne porast vo proda`bata i do bivkite vo tekot na poslednite deset godini vo prosek od po ve }e od 20 procenta i da gi pro{iri marginite na deluvawe prib li`no za isto tolku, {to zna~elo dvojno pove}e od dvete naj golemi svetski konkurentni kompanii - Lafaron od Francija i Holcim od [vajcarija. Toa isto taka pomognalo na kom pa nijata CEMEKS da stane edna od najmnogu cenetite mesta za ra bota vo Meksiko. Sleduvaat del od sostavnite delovi na inovaciskiot sistem na CEMEKS: Posvetena grupa inovatori, predvodena od inovaciski direktor, so vraboteni so polno rabotno vreme, odgovorni za milioni dolari vo godi{niot buxet; Timovi so pove}e funkcii, sostaveni od deset do dvanaeset ~lena od site segmenti na kompanijata, a vo opisot na nivnata rabota stoi deka tie treba da sozdavaat novi idei i probivni predlozi vo vrska so najzna~ajnite platformi ili temi; Inovaciski odbor ~ija funkcija e da vr{i proverki i da gi najde vakvite predlozi, so po~etni fondo vi vo razmer od nekolku stotici iljadi do nekolku mi lioni dolari; Stotici obu~eni i visokoistaknati inovaciski {ampioni# vo sekoj del od organizacijata, koi se prisutni za da gi naso~uvaat i da im bidat mentori na site onie vraboteni {to }e dojdat do nekoja ideja; Virtuelni ping-pong# natprevari na Internet - {to se odr`uvaat redovno i pritoa sudija e nekoj od inova cis kite eksperti vo kompanijata - vo koi lu|eto gi udiraat# interesnite idei niz kompanijata, so {to tie pos tepeno se podobruvaat;
32