You are on page 1of 3

Zgodovina 7.

Razred
Zaporedje dogodkov imenujemo KRONOLOGIJA. Ostanki preteklosti- zgodovinski viri s njihovim preuevanjem nastajajo ugotovitve o zgodovini. Poznamo: Materialne zgodovinske vire- so snovi,, ostanki iz preteklosti, sem sodijo:nakit, oroje, orodje, posode, kipci, likovni izdelki,Lahko o zelo veliki ali pa mikroskopsko majhni. To so izdelki ljudi. Bolj ko se bliamo sedanjosti, ve je ostankov. Pisne zgodovinske vire Ustne zgodovinske vire Arheolog je znanstvenik, ki se ukvarja z materialnimi zg. viri. Njegova oprema so lopatice, opii, metlice, fotoaparati,.. Pri delu mora skrbno popisati in preiskati najdbie in najdbe. Etnolog: Preuuje naine ivljenja kulturno razlinih narodov in ljudstev. Pomaga zgodovinarjem dopolniti sliko zgodovine. Muzej: Iz grke besede mouslion hram, posveen muzam, grkim boginjam znanosti in umetnosti; v kateri so razstavljeni predmeti iz preteklosti. Historija: Iz grke besede historia, drug naziv za zgodovino Restavriranje: Iz latinske besede restaurare To pomeni da nekemu predmetu obnovijo prvotno podobo

Galerija: Iz italijanske besede galleria Ustanova, ki hrani likovne umetnine Kustos: Iz latinske besede custos To je uvaj, varnostnik, varuh, skrbnik, utrjevalec zbirk v muzeju ali galeriji Koledar: Pove nam, katero leto, mesec in dan je danes. Izdelali so ga ljudje v asu prvih civilizacij- temeljili so na opazovanju vesoljskih teles, predvsem Lune in Sonca. Julij Cezar je v 1. Stoletju pr.Kr. prenovil koledar (julijanski) Pape Gregor XIII. Je leta 1582 uvedel nov koledar, ki ga uporabljamo e danes- gregorijanski koledar. ZAPIS: Prve pisave so nastale na blinjem vzhodu. Vanj so ljudje zapisovali verske hvalnice, uroke, zakone, knjievna dela Zgodovinska doba se je zaela s pojavom pisnih virov. Pisava Sumercev se imenuje klinopis. Pisava Egipanovhieroglifi pa se je pojavila 3000 let pr.n.t. v Egiptu. Te pa so pisali na papirusne zvitke s rnilom. Hieroglifi so bili slikovna abeceda, prvo abecedno pisavo pa so izumili Feniani. BIVALIA Zgodovinarji sklepajo, da pralovek ni bil stalno naseljen in je ivel v zaasnih bivaliih-jamah. Stalno se je naselil z razvojem poljedelstva in ivinoreje ter obrti. Bivalia so zgrajena vedno iz materiala, ki ga je v bliini dovolj. lovek je sprva bival v enoprostorskih hiah skupaj z ivalmi, pomemben del bivalia je bilo ognjie.

STARI VEK-1. Mesta, Grki in Rimljani, kanalizacija in javna kopalia SRDNJI VEK- mesta obdana z obzidjem, visoke lesene in ozke hie, poari, mestni trg v srediu mesta, gradovi in samostani NOVI VEK-irjenje mest zaradi razvoja industrije. NOVEJA ZGODOVINA- sodobna mesta in bivalia Nafta: Nastala pred milijoni let iz morskih organizmov. rpajo jo na kopnem izpod morskega dna Uporabljali kot gorivo Grki uporabljali v vojne namene in za petrolejske svetilke

Asfalt: Sluil kot gradbeni material Bencin: Leta 1900 iz nafte dobili bencin Od leta 1900 bencinska poraba rasla Elektrine naprave: V 19. stoletju prve uporabne naprave Ugotovili so, da so elektrine naprave zelo koristne