You are on page 1of 59

elektronik.

si 15
Cena 0,00 Revija o elektroniki in raunalnitvu

Avgust 2011

Mobilna dvopasovna antena domae izdelave

LCD termometer Manchester /AFSK modem - ATNC

Nizkofrekvenni sweep DDS funkcijski generator Krii in teave preprostega FM oscilatorja

Puoba

ISSN 1855-6868

Drutvo elektronikov Slovenije

www.elektronik.si

Drutvo in aktivnosti
Drutvo elektronikov Slovenije Poljanska cesta 20/a, 1000 Ljubljana Web: www.drutvo-elektronikov.si Matina tevilka:4014987 Davna tevilka: SI96410540 TRR:03171-1000914013 pri SKB d.d.

Priprave na tisk zbornika so v polnem teku. Izla je e zadnja tevilka revije, ki bo vkljuena v tiskano obliko zbornika. Dopustom navkljub se delo nadaljuje in tako se e pripravljamo na nov skupinski projekt: EATNC na eni sami ploici. Po predvidevanjih bomo izdelali ve kot 40 tovrstnih izdelkov.

elektronik.si

V tej tevilki objavljam preprost funkcijski generator za katerega verjamem, da bodo prav tako elje po skupnem projektu, saj je e sedaj enormno velik interes. Vsem zainteresiranim obljubim, da bomo tudi e vnaprej organizirali delavnice. Skupno delo in sodelovanje z radioamaterji bomo organizirali tudi na vseslovenskem nivoju, saj je v pripravi podpis pisma o nameri, kjer je to sodelovanje podrobneje definirano. Urednik

Revija o elektroniki in raunalnitvu je obasnik Drutva elektronikov Slovenije. Glavni in odgovorni urednik: Darko Volk. Lektor - tehnika: Alja Ogrin Lektor - leposlovje: Ne eli biti imenovan Uredniki odbor: moderatorski team foruma www.elektronik.si Slika na naslovnici: Miran Kokol Revija je v elektronski obliki, praviloma v pdf formatu. Sestavni deli revije so lahko tudi druge datoteke, ki predstavljajo source programske opreme objavljene v reviji. Vsi sestavni deli revije so zapakirani v ZIP format. Revija objavljena na internetu je dostopna vsem uporabnikom www. elektronik.si, ki je javni forum. Cena revije je 0 eur. Avtorstvo lankov objavljenih v tej reviji je izkljuna last avtorjev. Revija si ne jemlje nikakrne pravice glede objavljanja lankov v drugih medijih, e je le naveden vir in avtor. Izdelava projektov objavljenih v reviji je dovoljena zgolj za lastno uporabo. Za izdelavo v komercialne namene je potrebno pisno soglasje avtorjev. Uredniki odbor ne odgovarja za morebitno kodo nastalo pri in zaradi izdelave v reviji objavljenih projektov oziroma zaradi nestrokovne uporabe le teh.

Kazalo po reviji:
Dvopasovna mobilna antena domae izdelave
Kostja Makarovi S56KM

Radio

USB LCD termometer


Luka Penger

Luka1995

Digitalije

Manchester/AFSK Modem-ATNC
Dr.Matja Vidmar S53MV

Digitalije

Nizkofrekvenni sweep DDS funkcijski generator


Darko Volk VolkD

Instrumenti

Krii in teave preprostega fm oscilatorja


iga Komac ziga555

Radio

Puoba III

Gaper Jeriek JamesQ

Znanstvena fantastika 2

ISSN 1855-6868
elektronik avgust 2011 / 15

S56KM

s56km1@gmail.com

Dvopasovna mobilna antena domae izdelave


Veliko radioamaterjev je aktivnih tudi v avtomobilu, predvsem za rutinske zveze preko repetitorjev in echolink sistema. Veliko jih uporablja tudi APRS. Oddaja z rono postajo in gumi-anteno iz avtomobila je seveda zelo nerodna stvar in tudi elektromagnetno valovanje se iz notranjosti avtomobila, ki je pribliek faradejeve kletke, slabo iri. Za resneje delo iz avtomobila je torej mobilna antena nujno potrebna. Komercialnih anten je danes na trgu veliko. Razlini proizvajalci, razlini modeli, razlini naini montae. Posebna veja montae anten so antene z magnetnim podnojem. Slednji ima prednost, da jih lahko montiramo brez posega v avtomobilsko karoserijo. Slabost antene z magnetnim podnojem pa je ponavadi ta, da moramo koaksialni kabel voditi skozi vrata, kjer se kabel stisne ali celo unii. Zato se veina radioamaterjev, ki je dejavna iz avtomobila, odloi, da prevrta karoserijo in nanjo direktno pritrdi anteno. Za pritrjevanje antene na karoserijo pa imamo na voljo ve "setov za pritrditev antene". Nekateri, predvsem stareji, avtomobili imajo v karoseriji e predvideno luknjo za montao antene. Med njimi je tudi moj, in odloil sem se, da v to luknjo montiram anteno. Po pregledu kitov za vgradnjo na triu sem ugotovil, da je le malo anten takih, ki se prikljuijo na vodo odporen N konektor, veliko ve pa je takih, ki se priklopijo na PL konektor. Da bi se reili zmede s konektorji ob vgradnji antene je potrebno poznati lastnosti nekaj konektorjev, ki so primernih dimenzij za antensko luknjo. PL konektor je verjetno eden starejih konektorjev. Predviden je za delo na nijih frekvencah. Pri vijih frekvencah se izgube na njem poveajo, zato za delo nad 100MHz in vije ni ravno primeren. Poleg slabih elektrinih karakteristik tudi ni vodoodporen. Drug konektor primernih dimenzij in mehanskih karakteristik, ki se ga uporablja tudi za montao v nekaterih komercialnih mobilnih antenah, je N konektor. Ta je vodoodporen in ima elektrino precej bolje lastnosti tudi na vijih frekvencah. Da bi dobil res tisto, kar elim, tako dimenzijsko kakor tudi elektrino, sem se odloil, da anteno naredim sam. Na voljo sem imel nekaj starih N konektorjev, varilno ico iz nerjaveega jekla debeline 1,8 mm in epoksi smolo. Obliko antene sem povzel po Diamondovem modelu MR77, ki je prikazan na Sliki 1. Na priblino 80 cm dolgi varilni

Slika 1. Diamond MR77 antena

Slika 2. Tuljava iz inox varilne ice, sestavni del antene

elektronik avgust 2011 / 15

Kostja Makarovi

Dvopasovna mobilna antena domae izdelave

ici sem najprej navil tuljavo z 2,5 ovoja z zaetkom na dolini 15 cm (slika 2). Kraji del pod tuljavo sem nato skrajal na 9 cm. Spodnji del sem nabrusil v konico, podobno konici v mokemu N konektorju. Nato sem ta konec ice vstavil na mesto center pina v mokem N konektorju z odstranjenim center pinom, namenjen povezavi s koaksialnim kablom debeline kot jo ima RG-8 ali kaken podoben kabel. Ker se inoks ice ne da spajkati, oz. ce nam spajkanje e uspe, bo spajka tam poila, zato bo center pin kar obruena konica ice, vstavljena v moki N konektor. Paziti je potrebno, da bo ica nameena v sredino konektorja in da bo obruen del ice segal tako dale, kakor sega center pin v originalnem konektorju (sliki 3 in 4). Da bi ico v konekSlika 3. "center-pin" v N konektorju torju delno fiksiral in prepreil puanje epoksi smole v spodnji del konektorja, sem prostor okoli pina zapolni s tekoo plastiko, s plastelinom ali podobnim poltrdim materialom. Ko je bila ica pritrjena v konektor, sem v zgornji del do vrha nalil zmeano zmes obeh komponent epoksi smole, zmeane po navodilih proizvajalca. Epoksi smolo prodajajo veje trgovine z barvami. Poleg epoksi smole, ki je v ponavadi litrski ali pol litrski embalai morate kupiti tudi trdilec. Obiajno

Slika 4. Novo izdelani "center-pin" v N konektorju

se smola zmea s trdilcem v razmerju 10:1. Trdilec sproi strjevanje smole. Koliina trdilca pa vpliva na hitrost strjevanja e ga damo, se bo smola strdila kasneje ali pa se sploh ne bo, e damo trdilca preve, se bo smola strdila v trenutku in ob tem oddala veliko koliino toplote. Med strjevanjem smole preverimo, e je ica e vedno na mestu. Moja epoksi smola se je dokonno strdila priblino v 8 h urah. Med akanjem, da se plastika v konektorju strdi, sem na avtomobil montiral enski N konektor. Uporabil sem podoben konektor kakor je prikazan na sliki 5. Ker je bila povrina karoserije v mojem primeru rahlo poevna, sem za pritrditev uporabil dve matici in aluminijaste distannike, da sem lahko anteno postavil vertikalno. Nain montae je prikazan na Sliki 6. Za napeljavo po avtomobilu sem uporabil tanek koaksialni kabel RG-316, kot alternativo pa lahko uporabimo tudi 4

Slika 5. enski N konektor montiran na avtomobilu

elektronik avgust 2011 / 15

Kostja Makarovi

Dvopasovna mobilna antena domae izdelave RG-174, RG-178 ali LMR-200. Koaksialni kabel mora imeti poln ali penast dielektrik. Na koncu kabla, ki je speljan v avtomobil, sem montiral SMA moki konektor. V kolikor v avtomobilu uporabljate moneje postaje, uporabite RG223 ali RG-58. Od postaje, ki jo priklapljate na kabel, pa je odvisna izbira konektorja v avtomobilu. Ker anteno uglaujete na licu mesta lahko namesto 50 ohmskih koaksialnih kablov uporabite tudi 75 ohmske ter anteno poglasite s takim kablom. Konno lahko iz konektorja odstranimo tesnilno mehko plastiko okoli center-pina in anteno previdno zmontiramo na dobro pritrjen enski konektor na avtomobilu. V avtomobil smo namestili spektralni analizator in s ipalkami poasi krajali anteno. Antena brez krajanja resonira na priblino 70 MHz in na 250 MHz. Antena je torej predolga. Po poasnem krajanju, na skupni dolini antene priblino 50 cm, dosee resonanno frekvenco pri 145 in 435 MHz.

Slika 6. Distannik pod matico enskega Nkonektorja

Slika 7. Narejena antena

Spektralni analizator pokae, da je SWR zelo nizek le na ozkem podrocju okoli spodnje resonancne frekvence (145 MHz), zgornje podrocje z nizkim SWR-jem pa je ire, zato priporocam, da se anteno poglauje na frekvenco 145 MHz. Ko s krajanjem antene pridemo do resonancne frekvence, ki je blizu 145 MHz, za kontrolo preverimo e SWR na 435 MHz. Ko odreemo e kaken milimeter ice, so resonancne frekvence enake elenim (145 MHz in 437 MHz). Takna antena zagotavlja SWR, ki je niji od 1:2 na celotnem radioamaterskem podrocju na 2 m in 70 cm frekvencnem pasu. Ko anteno poglasite, pa na konec ice zaradi varnosti dajte zaitno plastino kapo (del pokrovka lepila za les) ter jo prilepite z lepilom. Za poglaevanje takne antene ne potrebujemo spektralnega analizatorja. Mostini reflektometer (ena od izvedb SWR metra) je za takno delo odlien pripomoek. Na internetu je veliko nartov za takne mostike, sam pa uporabljam mostini reflektometer, ki ga je izdelal in opisal S53MV. e seveda pri roki nimamo ne enega na
elektronik avgust 2011 / 15

Kostja Makarovi

Dvopasovna mobilna antena domae izdelave

drugega, pa se lahko drimo tudi mer, opisanih v lanku. Tudi e antena ne bo povsem resonanna, to ne bo predstavljalo vejih teav. Za primerjavo, e mere antene zgreimo za +/-1 cm je to isto, kot e bi se antena rahlo ziba. e mere zgreimo za +- 3 cm je isto, kot ko se antena ziba med vonjo in +/- 10 cm je to za oddajnik e vedno bolje od japonske gumi antene.

Zahvala
Za pomo, nasvete, tehnino podporo ter izposojo opreme, predvsem spektralnega analizatorja, se zahvaljujem Matjau, S53MV. Za teste in sporoanje raporta pa vsem radioamaterjem, ki ste mi anteno pomagali testirati na terenu.

elektronik avgust 2011 / 15

luka1995

luka.penger@siol.net

USB LCD Termometer z ATmega32u2


Termometer uporablja mikrokontroler ATmega32u2 (TQFP32), uporabimo lahko tudi ATmega16u2, ampak priporoam uporabo vejega mikrokontrolerja s 32k Flash pomnilnika. USB (USB 2.0 Full-speed) periferija je namenjena tudi programiranju, saj ima mikrokontroler e naloen DFU bootloader. Programiramo ga s programom FLIP. To pomeni, da za programiranje ne potrebujemo nobenega drugega AVR programatorja. Mikrokontroler e ima vgranjeno USB periferijo, zato ne potrebuje dodatnih USB-UART mostinih integriranih vezja (FTDI in podobno). Uporabljena sta dva digitalna temperaturna senzorja DS18B20, za zunanjo in notranjo temperaturo. Na vezju je tudi napetostni regulator LM1117-5V 800 mA, da lahko napravo napajamo iz zunanjega vira (max. 15 V). Vezje deluje s taktom 16 MHz (uporablja zunanji kristal), ki ga potrebuje mikrokontroler za delovanje USB komunikacije. Na USB povezavah morajo biti upori vrednosti 22 ohm, ki sluijo prepreevanju motenj. Za pravilno delovanje USB komunikacije ne smemo pozabiti na keramini kondenzator Ucap 1 F in elektrolitski kondenzator 22 F. Vezje ima tiri tipke, HWB, Reset, tipka za vklop in izklop osvetlitve LCD prikazovalnika in tipko za vklop in izklop USB povezave. Za prikaz meritev je uporabljen 162 LCD prikazovalnik.

(slika3: programiranje Atmega32u2) (slika2: Razpored pinov za Atmega32u2)

Merjenje temperature s senzorjem DS18B20: Za merjenje temperature je uporabljen senzor DS18B20. Merjenje temperature je mono v razponu od -55C do +125C z natannostjo +/- 0,5C (od -10C do +85C). Napajamo ga z napetostjo od 3,0 V do 5,5 V. Komunikacija s senzorjem je "1-Wire", kar pomeni, da po eni liniji oz. vodilu (in masi) poiljamo podatke v obe smeri, po doloenem protokolu. Komunikacija je asinhrona in dvosmerna. Na vodilo lahko hkrati prikljuimo eno ali ve 1-wire naprav. Vodilo, ko ni v uporabi, mora biti
elektronik avgust 2011 / 15

Luka Penger

USB LCD Termometer z ATmega32u2

v visokem loginem stanju, zato moramo uporabiti upor vrednosti 4,7 k, ki ga poveemo na napajalno napetost VCC. Vsak senzor ima tudi 64-bitno lastno serijsko tevilko, ki slui temu, da lahko na isto linijo oz. vodilo poveemo ve senzorjev in potem vemo od katerega prihaja podatek. Digitalni senzor DS18B20, omogoa 9 do 12 bitno merjenje temperature v C. Prav tako ima alarm funkcijo, ki se vklopi (senzor polje svojo indentifikacijsko tevilko), ko temperatura pride izven naprej doloenih meja. as pretvorbe, od ukaza do veljavne 12-bitne tevilke o temperaturi, je 750 ms. Prebrano tevilko moramo z doloenim algoritmom pretvoriti v eljeno

Slika5: Blokovna shema DS18B20

Slika4: Pretvorba temperature v podatke

obliko za prikaz. Temperaturni senzor DS18B20 je na voljo v razlinih ohijih, kot so: TO-92, SO-8 in SOP-8.

Slika6: Razlina ohija senzorjev

Seznam elementov: Ime Oznaka Oznaka v shemi Opis tevilo LCD 162 LCD 162 L CD LCD 162 1 RAD-0.1 22uF C10 Elektrolitski kondenzator 2 0805 100nF C2,C3,C5,C6,C7 Keramini kondenzator 5 0805 1F C4 Keramini kondenzator 1 0805 33pF C8,C9 Keramini kondenzator 2 0805 LED1 D1 RED LED 1 DC-Connector PWR2.5 J1 Napajalni konektor 1 USB B-Connector 440247-2 J2 USB 2.0, B Tipa 1 HDR1x3 DS18b20 P1,P2 Letvica, 3 -pin 2 HDR1x2 Jumper P3 Letvica,2-pin 1 SOT-23A BC817, 500mA Q1 NPN Tranzistor 1 0805 4k7 R1,R2 Upor 2 0805 22R R6,R7 Upor 2 SMD Trimmer 10k R8 Trimer potenciometer 1 0805 10k R9,R10,R11,R14 Upor 4 0805 1k R12 Upor 1
elektronik avgust 2011 / 15

Luka Penger 0805 Tactile Switch Tactile Switch Tactile Switch Tactile Switch SOT223 470R 90 HWB 90 Reset 90 Tipka2 90 Tipka1 LM1117-5.0 R13,R15 S1 S2 S3 S4 U1

USB LCD Termometer z ATmega32u2 Upor Mikrotipka 66 90 Mikrotipka 66 90 Mikrotipka 66 90 Mikrotipka 66 90 800mA linearni reg. 2 1 1 1 1 1

Nart:

Slika7: Nart termometra Shema je narisana v programu Altium Designer 10.

elektronik avgust 2011 / 15

Luka Penger

USB LCD Termometer z ATmega32u2

Tiskano vezje:
Vezje je dvostransko, velikost je enaka velikosti LCD ploe in znaa 37x80mm. Na njem so vsi elementi, vkljueno z LCD prikazovalnikom, tipkami in konektorji. Elementi so razporejeni na notranji strani vezja, vkljueno z USB in napajalnim konektorjem. Notranjost vezja je hitro dostopna, saj odvijemo 4 vijake in snememo LCD prikazovalnik.

Slika8: Zgornja stran vezja

Slika9: Spodnja stran vezja

elektronik avgust 2011 / 15

10

Luka Penger

USB LCD Termometer z ATmega32u2

Slika10: 3D slika vezja

Slika11: Tiskano vezje, merilo 1:1; levo normalno, desno zrcalno

Domaa izdelava tiskanega vezja ni kaj posebnega in je izvedljiva. Vij je zelo malo in se jih da lepo zaspajkati.

Sestavljanje:
Najprej prispajkamo vse manje SMD elemente - upore, kondenzatorje, mikrokontroler in napetostni regulator. ele potem se lotimo spajkanja vejih elementov - USB konektorja, napajalnega konektorja, tipk in letvice. Pri spajkanju mikrokontrolerja je treba biti pozoren, da je pravilno obrnjen in da ni kratkih stikov. Paziti je potrebno
elektronik avgust 2011 / 15

11

USB LCD Termometer z ATmega32u2

Slika12: Izdelano tiskano vezje

tudi na polariteto elektrolitskih kondenzatorjev. Pozor: ohije od USB konektorja je prevodno in je na njem masa (GND). Na konektor je potrebno nalepiti izolacijsko folijo, da ne bo kratkega stika med USB konektorjem in LCD prikazovalnikom. Kako se povezati na mikrokontroler (DFU mode)? Najprej priklopimo vezje (mikrokontroler) na USB, preklopiti moramo v nain programiranja preko USB vmesnika (DFU mode). To naredimo tako, da pritisnemo tipko HWB in na kratko pritisnemo e tipko RESET. Nato tipko HWB spustimo. Raunalnik bo prepoznal mikrokontroler in namestil gonilnike. Tudi gonilniki so priloeni reviji. Ko so gonilniki nameeni, v programu Flip kliknemo ikono in izberemo mikrokontroler, ki ga uporabljamo. Poveemo se tako, da kliknemo ikono in kliknemo Open. Tako smo Flip povezali z mikrokontrolerjem. S klikom Run pretoimo program v mikrokontroler. e je mikrokontroler pravilno sprogramiran, se morajo pri kljukicah pojaviti zeleni krogi. Da program zaenemo, pritisnemo in spustimo tipko RESET. Backlight funkcija ON/OFF: Na vezju je NPN tranzistor BC817 v SOT-23 ohiju s katerim krmilimo napajanje za osvetlitev LCD prikazovalnika. S tipko backlight vklopimo in izklopimo osvetlitev LCD prikazovalnika.
elektronik avgust 2011 / 15

12

Luka Penger

USB LCD Termometer z ATmega32u2

Slika13: NPN tranzistor za osvetljitev

Slika14: Osvetljitev LCD-ja vkljuena

USB to Serial ON/OFF funkcija: Termometer ima monost izklopa in vklopa USB to Serial povezave s tipko USB.

Slika15: USB to Serial Dicsonnected

slika16: USB to Serial Connected

Prikaz na zaslonu:

Slika17: Prikaz na zaslon

Program za mikrokontroler je napisan v programskemu jeziku C, v orodju AVR Studio 4. Sistem je zgrajen iz glavnega programa, v katerem se v neskonni zanki izvaja izpis izmerjene notranje in zunanje temperature. USBtoSerial in program: Ko smo sprogramirali mikrokontroler, priklopimo vezje na USB. Raunalnik bo avtomatsko zaznal napravo FlashElectronics USB, potrebno je namestiti gonilnik FlashElectronics_DRIVER.inf. Ko bo ta korak uspeno zakljuen, bo v Device Manager (Upravitelj naprav) nova naprava FlashElectronics USB (COMx). Sedaj lahko zaenemo program FlashElectronics.exe. Program deluje na Windows 7, Vista in XP. Nameen moramo imeti tudi .NET Framework 4. V polju izberemo COM port in kliknemo gumb OPEN, za osveitev portov kliknemo gumb R. Program nam prikazuje notranjo in zunanjo temperaturo, as, datum in status osvetlitve LCD zaslona. Program tudi shranjuje temperaturo v mapo Temperature, program mapo
elektronik avgust 2011 / 15

13

Luka Penger

USB LCD Termometer z ATmega32u2

Slika18: Upravitelj naprav

ustvari sam. Temperature se zanejo shranjevati, ko kliknemo gumb OPEN, zakljui pa se z gumbom CLOSE. Temperatura se zapisuje vsakih 10 sekund. Program je narejen z orodjem Visual Studio (vb.net). Literatura: 1. Atmega32u2 datasheet: http://atmel.com/dyn/resources/prod_documents/doc7799.pdf 2. DS18b20 datasheet: http://datasheets.maxim-ic.com/en/ds/DS18B20.pdf

Slika19: FlashElectronics USB program

elektronik avgust 2011 / 15

14

Luka Penger

USB LCD Termometer z ATmega32u2

elektronik avgust 2011 / 15

15

S53MV

vidmar.matjaz@gmail.com

Manchester/AFSK Modem-ATNC
Matja Vidmar, S53MV

1. Nadgradnja in zdruljivost packet-radio omreij


Ne-Brezhibni Protokol (NBP) je nastal z eljo im bolje izkoristiti uinkovite mikrovalovne BPSK radijske postaje, pripadajoe antene, napajalnike in planinske postojanke. Pri megabitnih hitrostih so prile do izraza pomanjkljivosti protokola AX.25 ter v e veji meri hibe in napake pripadajoe programske opreme. Megabitne BPSK radijske postaje e v osnovi razpolagajo s tevilskimi (digitalnimi) vhodi in izhodom: TXM, /PTT in RXM. Osnovna strojna oprema za NBP: oba ATNC in EATNC uporabljata programski HDLC (X.25) krmilnik, ki lahko proizvaja radijske okvirje Ne-Brezhibnega Protokola (NBP) oziroma navadne AX.25 okvirje v nainu KISS. HDLC krmilnik je tako programiran, da se obnaa proti bitni sinhronizaciji in skramblerju popolnoma enako kot znani HDLC vmesniki Z8530SCC oziroma SAB82532. Bitna sinhronizacija se nato neposredno vee na signale megabitne BPSK radijske postaje. V obstojeem packet-radio omreju imamo e vedno veliko tevilo analognih radijskih postaj. Ozkopasovne NBFM (irina sita 15kHz) radijske postaje in 1200bps modemi iz zgodovinskih zaetkov packet-radia pred tremi desetletji so danes e vedno priljubljeni in se uporabljajo za APRS. irokopasovne WBFM (irina sita 230kHz) in preprosti Manchester modemi za 38.4kbps omogoajo priljubljen AX.25 dostop do DX Clustrov in podobno. Programska oprema obeh ATNC in EATNC omogoa delovanje pri poljubno nizkih hitrostih prenosa tako v nainu NBP kot v nainu KISS (AX.25). Poleg zunanje bitne sinhronizacije potrebujeta tudi primeren modem za uporabo analogne radijske postaje. Manchester modem in pripadajoo bitno sinhronizacijo bi se dalo preprosto izvesti s preprogramiranjem vezja Altera EPM3064 v obstojeih (E)ATNC. Prav zastareli telefonski modem Bell-202 za 1200bps je danes najveja preglavica graditeljev in vzdrevalcev APRS omreja. Pripadajoi ipi AM7910 oziroma TCM3105 se e dve desetletji ne proizvajajo ve in se jih danes ne da nikjer ve kupiti! Niti z omrejem AX.25 na splono ni kaj dosti bolje: rezervne dele za neko slavne SuperVozlje in megabitne TNC je danes e zelo teko dobiti! Razmeroma nizke hitrosti prenosa preko NBFM in WBFM postaj omogoajo izvedbo celotnega modema, bitne sinhronizacije in pomonih vezij (DCD) povsem programsko v tehniki tevilske obdelave signalov DSP (Digital Signal Processing). Mikrokrmilniki druine LPC2xxx z jedrom ARM7 omogoajo programsko izvedbo preprostih DSP modemov do priblino 100kbps in zahtevnejih DSP modemov do priblino 10kbps.
elektronik avgust 2011 / 15

16

Matja Vidmar

Manchester/AFSK Modem-ATNC

S stalia konnega uporabnika je torej zelo zaeljena reitev zdruitev programskega (DSP) modema in ATNC v en sam program v istem mikrokrmilniku. Takno programsko opremo sem poimenoval MATNC, kar naj bi v zaetku pomenilo Manchester-ATNC in pozneje posploeno v Modem-ATNC. Programska reitev v trenutku odpravi teave z zastarelimi in teko dobavljivimi ipi, kot so AM7910 ali TCM3105. Povrhu lahko v programski reitvi izdelamo res optimalen modem, ga prilagodimo pomanjkljivostim zastarelih radijskih postaj in po potrebi celo dodajamo nove vrste modemov.

MATNC je namenjen domai uporabi kot konna postaja za AX.25 oziroma NBP packet-radio preko analognih radijskih postaj oziroma uporabi v packet-radio vozliu ASV na hribu. V vozliu na hribu lahko MATNC krmili analogno radijsko postajo oziroma ga uporabimo kot most med starim AX.25 omrejem SuperVozljev in novim NBP omrejem ASV. MATNC v veliki meri izkoria programsko opremo, ki je bila razvita za ATNC. Povsem enako kot svojega predhodnika tudi MATNC programiramo, nastavljamo in nadzorujemo preko UART0 s preprostim ASCII terminalom za 9600bps. MATNC razpolaga z enim izhodom za telekomando. MATNC al ne omogoa telemetrije, ker pripadajoe analogne vhode ATNC uporablja programski modem MATNC.
elektronik avgust 2011 / 15

17

Matja Vidmar

Manchester/AFSK Modem-ATNC

Kar je v MATNC novo glede na ATNC, so programski modemi za Manchester (od 4800bps do 76800bps) in AFSK (od 150bps do 2400bps), ki lahko neposredno krmilijo analogno radijsko postajo brez vsakrnih vmesnikov. Poleg treh nainov delovanja ATNC pozna programska oprema MATNC e etrti nain delovanja HDLC<>KISS za povezavo novega omreja NBP s starim omrejem in uporabniki AX.25. MATNC lahko deluje v tirih razlinih nainih:

(1) kot KISS vmesnik za uporabo AX.25 oziroma poljubnega protokola na vmesniku UART1 in HDLC na radijski strani (M=0 in L=0), (2) kot SLIP vmesnik na UART1 za prenos IP4, AX.25 in drugih protokolov preko NBP na radijski strani (M<>0 in L=0), (3) kot lokalna NBP zanka na UART1 med ATNC, EATNC in MATNC, ki so povezani v vozlie ASV (M<>0, L<>0 in L<>*) in (4) kot pretvornik HDLC<>KISS na radijski strani in hkrati lokalna NBP zanka na UART1 za povezavo v vozlie ASV (M<>0 in L=*). Naini delovanja MATNC (1), (2) in (3) so popolnoma enaki ATNC. Razlika med nainoma (3) in (4) je v vrsti okvirjev, ki jih MATNC poilja oziroma sprejema preko vgrajenega programskega modema z analogne radijske postaje. V nainu (3) se na radijski strani uporabljajo NBP okvirji popolnoma enako kot pri (E)ATNC. V nainu (4) MATNC na radijski strani sprejema okvirje AX.25. Sprejete okvirje AX.25 takoj pretvori v obliko KISS tako, da jim na zaetek doda byte 0x00 (KISS znaka). KISS okvir se naprej obravnava povsem enako kot SLIP okvir in se usmerja po NBP omreju glede na nastavitev privzete poti (ukaz "I") oziroma tabele usmerjanja (ukaz "A"). Ker HDLC vrata tedaj niso na razpolago za NBP, se KISS/NBP okvirji poljejo izkljuno v lokalno zanko vozlia ASV. Ko MATNC v nainu (4) sprejme po lokalni zanki NBP okvir, ki je nanj naslovljen kot konni naslovnik, odstrani NBP naslovno polje in prvi byte koristnega tovora, kar naj bi bila KISS znaka. Ostanku tovora izrauna CRC, da iz njega nastane obiajni radijski AX.25 okvir ter ga polje v HDLC oddajnik. Pri tem se HDLC oddajnik ne zmeni za vsebino tovora, tovor odda samo enkrat, ne priakuje potrditve sprejema in oddaje istega tovora ne ponavlja. e je bil tovor okvir IP4 ali KISS, se glede na nastavitev ukaza "A" samodejno osveuje tabela usmerjanja. MATNC v nainu (4) lahko poveemo na analogno radijsko postajo kot APRS vhod oziroma kot sploen AX.25 dostop. MATNC v nainu (4) lahko poveemo (krino) tudi na Manchester modem SuperVozlja, da poveemo novo in staro packet-radio omreje.

elektronik avgust 2011 / 15

18

Matja Vidmar

Manchester/AFSK Modem-ATNC

2. Nart Modem-ATNC
MATNC ima zelo podoben elektrini nart kot ATNC in je izdelan na povsem enakem enostranskem tiskanem vezju. Razlike med MATNC in ATNC so v nekaj uporih in v kondenzatorju na analognih vhodih in analognem izhodu LPC2138/01 ter v pomenu signalov na posameznih vtinicah.

MATNC ne uporablja SSP vmesnika. Vtinica za bitno sinhronizacijo ATNC je v MATNC uporabljena le za napajanje, za svetleo diodo DCD in za telekomando. Vtinica za telemetrijo in telekomando ATNC je v MATNC uporabljena za priklop analogne radijske postaje s signali M-RX (NF izhod sprejemnika EAR), M-TX (NF vhod oddajnika MIC) in /PTT (stikalo na maso za preklop na oddajo). Konno imajo vtinice UART0, UART1 in ARM JTAG povsem enako nalogo v MATNC kot v ATNC. Neuporabljeni prikljuki SSP vmesnika so programirani kot izhodi na logini enici. Smiselna uporaba je priroen izvor +3.3V za DCD LED. Izhod P1.17 (nepovezana nogica 12) oznauje izbrani modem: 0=Manchester, 1=AFSK. Na obstojeem tiskanem vezju ATNC al ni nikjer dostopen drugi A/D pretvornik mikrokrmilnika LPC2138/01, zato MATNC nima telemetrije.
elektronik avgust 2011 / 15

19

Matja Vidmar

Manchester/AFSK Modem-ATNC

V MATNC je obvezno vgraditi novejo razliico mikrokrmilnika LPC2138/01 oziroma mikrokrmilnik LPC2148. Stareji razliici LPC2138 (brez oznak) in LPC2138/00 imata manj zmogljiv A/D pretvornik, ki ga programska oprema za MATNC ne zna uporabljati. Na sreo so ti stari primerki LPC2138 zelo redki in jih sam e nisem videl. Vsi moji primerki proizvajalcev Philips oziroma NXP z zelo razlinimi datumi proizvodnje imajo /01 pod glavno oznako ipa. Izboljani A/D pretvornik v LPC2138/01 potrebuje predvsem Manchester demodulator za 38.4kbps. Vhodni analogni signal iz sprejemnika gre vzporedno na tri vhode A/D pretvornika. Notranja logika LPC2138/01 shrani rezultate treh zaporednih A/D pretvorb v tri loene notranje registre in ele zatem proi prekinitev FIQ. Frekvenca prekinitev je zato samo dvakratna oziroma 76.8kHz kljub estkratni frekvenci vzorenja 230.4KHz. Izboljana logika LPC2138/01 torej omogoa trikratno znianje frekvence prekinitev FIQ in s tem obremenitve ARM procesorja. A/D pretvorniki druine LPC2xxx niso najbolji. Po podatkih proizvajalca imajo 10 bitov loljivosti, vendar najnija dva bita obiajno nabirata um drugih vezij preko presluha znotraj samega ipa mikrokrmilnika. A/D pretvorniki druine LPC2xxx tudi nimajo sample&hold vezja na vhodu, kar pomeni dodatne napake pretvorbe pri
elektronik avgust 2011 / 15

20

Matja Vidmar

Manchester/AFSK Modem-ATNC

hitrih signalih. V MATNC je A/D pretvornik uporabljen v 7-bitnem nainu, da traja ena pretvorba natanno 8 taktov 1843.2kHz. Izbira , frekvence zunanjega kristala (14.7456MHz) je v MATNC zato e bolj omejena kot v ATNC!

Programski (DSP) Manchester demodulator je izdelan zelo podobno kot prvotna razliica z integriranimi vezji druine 74HCxxx. Glavna razlika je v bolji loljivosti A/D pretvornika (7bit) glede na preprost komparator LM339 (1bit) ampak hkrati niji frekvenci vzorenja! Poleg kapacitivnega sklopa vhoda A/D je takoj na zaetku vezja vstavljeno e programsko visokoprepustno sito z neskonnim odzivom IIR (Infinite Impulse Response), saj Manchester signal ne vsebuje enosmerne niti nizkih frekvenc. Prvi DPLL se uklene na nosilec oziroma taktno frekvenco Manchester modulacije. DPLL uporablja interpolacijo med zaporednimi vzorci, da navidezno dela s estkratno frekvenco. Demodulacija sama se potem izvede z mnoenjem vhodnega signala in regeneriranega nosilca. Sledi tristopenjsko nizkoprepustno sito s konnim odzivom FIR (Finite Impulse Response), ki odstrani neeljen produkt mnoenja na dvojni frekvenci 76.8kHz. Uklenitev prvega DPLL je hitra in zanesljiva, zato krmili tudi signal DCD. Drugi DPLL iz demoduliranega signala izlui taktno frekvenco podatkov. Tudi drugi DPLL uporablja interpolacijo med zaporednimi vzorci, da navidezno dela z dvanajstkratno frekvenco. Izlueni takt konno vzori podatke. Na prvi pogled je drugi DPLL mogoe nepotreben, ker prvi DPLL proizvaja isto frekvenco. V resnici ima prvi DPLL pomanjkljivost v delilniku frekvence z dva, kar pomeni nedoloenost faze in polaritete signala in je zato njegov izhod neuporaben za vzorenje podatkov! Kot drugi DPLL se je v preteklosti uporabljal kar notranji DPLL v vezjih Z8530SCC oziroma SAB82532.
elektronik avgust 2011 / 15

21

Matja Vidmar

Manchester/AFSK Modem-ATNC

Programski (DSP) AFSK demodulator je bolj zahteven. V modemu Bell-202 za 1200bps frekvenci nosilcev 2200Hz in 1200Hz nista sinhronizirani s taktom podatkov. Povrhu se modemi Bell-202 uporabljajo skupaj z analognimi radijskimi postajami, ki so bile nartovane za prenos govora in do doloene mere popaijo prenos podatkov. Popaenje oziroma de-enfazif obiajnih govornih FM sprejemnikov popravlja visokoprepustno sito z neskonnim odzivom IIR takoj za A/D pretvornikom. Vzorevalna frekvenca 76.8kHz je nekoliko previsoka za zahtevnejo obdelavo z mikrokrmilniki druine LPC2xxx. Decimator je izdelan kot osem-stopenjsko nizkoprepustno sito s konnim odzivom FIR, ki frekvenco vzorcev zniuje na znosnejih 9.6kHz. Vzorci s frekvenco 9.6kHz konno krmilijo AFSK demodulator. AFSK demodulator sestavljajo tiri vzporedna osem-stopenjska pasovna sita FIR za obe frekvenci 2200Hz in 1200Hz. Za vsako tonsko frekvenco sta dve enaki FIR siti s koeficienti v kvadraturi. Na ta nain mo signala v prepustnem pasu sita izraunamo preprosto tako, da setejemo kvadrata izhodov obeh pasovnih sit I in Q. Dodatno nizkoprepustno sito na izhodu zato ni potrebno. asovni odziv vseh tirih sit sicer doloa okenska funkcija, v tem primeru dvignjeni kosinus, ki je za vsa tiri sita enak. AFSK demodulatorju sledi izloevalnik takta. Tudi DPLL izloevalnika takta uporablja interpolacijo, da navidezno dela s estnajstkratno frekvenco podatkov 1200bps. Izlueni takt konno vzori podatke. Uklenitev DPLLja izloevalnika takta krmili tudi signal DCD. Opisani programski DSP demodulator zato ne potrebuje skvela radijske postaje. Skvel pustimo odprt, da je uklenitev demodulatorja im hitreja!
elektronik avgust 2011 / 15

22

Matja Vidmar

Manchester/AFSK Modem-ATNC

Oba modulatorja izkoriata prekinitve sprejemnika s frekvenco 76.8kHz. Manchester modulator tedaj preprosto izdela obe polperiodi podatkovnega bita z obratnim predznakom. AFSK modulator uporablja tevilsko krmiljeni oscilator NCO (Numerically-Controlled Oscilaltor), ki preko tabele proizvaja sinusni izhod na frekvenci 2200Hz oziroma 1200Hz. Oba modulatorja krmilita vgrajeni D/A pretvornik v LPC2138/01.

3. Izvedba Modem-ATNC
Samostojen MATNC potrebuje poleg osrednjega raunalnika z LPC2138/01 e dva krmilnika RS232 in napajalnik. Najbolj oitna razlika glede na ATNC je v tem, da v MATNC ni ploice bitne sinhronizacije in skramblerja.

elektronik avgust 2011 / 15

23

Matja Vidmar

Manchester/AFSK Modem-ATNC

MATNC je vgrajen v ohije iz aluminijaste ploevine. Vse enote so pritrjene na dno iz 1mm debele Al ploevine:

Za pokrov v obliki U zadoa Al ploevina 0.6mm.

elektronik avgust 2011 / 15

24

Matja Vidmar

Manchester/AFSK Modem-ATNC

Tudi notranje oienje je v MATNC bolj preprosto:

Vsi prikljuki MATNC so napeljani na prednjo ploo:

elektronik avgust 2011 / 15

25

Matja Vidmar

Manchester/AFSK Modem-ATNC

Za povezavo MATNC<>postaja je uporabljen 5+1 polni DIN konektor s kontakti v loku 270 stopinj, kakrni so se uporabljali na vseh televizorjih, kamerah in drugi video opremi za prenos video signalov (pred uvedbo SCART vtinice). Razporeditev prikljukov je:

elektronik avgust 2011 / 15

26

Matja Vidmar

Manchester/AFSK Modem-ATNC

4. Programiranje in ukazi Modem-ATNC


Programiranje MATNC je povsem enako programiranju ATNC z istim mikroprocesorjem. Najprej zapeemo v FLASH pomnilnik osnovni delovni program s primernim programskim orodjem H-JTAG oziroma FlashMagic. Pri tem H-JTAG potrebuje vmesnik "Cigotag". FlashMagic dela preko poljubnih COM vrat na UART0, pred tem pa moramo ob RESETu priklicati BOOTLOADER z ozemljitvijo P0.14 (pin 19 na prikljuku JTAG). V programatorju moramo navesti frekvenco takta procesorja, ki je v MATNC obiajno 14.7456MHz. Opisana inaica programa za MATNC uporablja mostiek na TRST oziroma P1.31 na prikljuku 3. Z ozemljenim P1.31 ali vkljuenim JTAG deluje MATNC, bolj tono UART0, tako kot v celotnem opisu. MATNC tedaj razpolaga s 15 pomnilnikimi bloki za podatkovne okvirje ne glede na vgrajeni mikrokrmilnik LPC2138/01 ali LPC2148. Nepovezan ali visok P1.31 namenoma izkljui UART0 in sprosti en dodaten pomnilniki blok, da MATNC razpolaga s 16 bloki pomnilnika. e razpolagamo z zapisom nastavitev MATNC, jih lahko zapeemo kar s programatorjem v FLASH sektor 25 na zaetnem naslovu 0x7B000. Sicer vse nastavitve im prej opravimo preko UART0 (ozemljen P1.31). Vsebina FLASH devikega LPC2138/01 ali LPC2148 je namre nastavljena na same logine enice. To pomeni vsi NBP naslovi se nastavijo VSEM (* ali FFFFFFFF), vsi IP4 naslovi se nastavijo na 255.255.255.255, vsi asovni parametri in tevci se nastavijo na nesmiselno visoke vrednosti 255, 65535 ali 4294967295, pa glede na to, e gre za 8-bitno, 16-bitno ali 32-bitno tevilo. V taknih razmerah MATNC ne more poeti ni pametnega! RESET: po RESETu se MATNC (obvezno mostiek na TRST=P1.31) javi z inaicama programa in mikrokrmilnika: *** Manchester/AFSK ATNC - S53MV 18.07.2011 ID=0002FF25 *** kjer je: 0002FF25 oznaka za ip LPC2138/01 oziroma 0402FF25 oznaka za ip LPC2148. al koda za oznako ipa ne razlikuje med inaicami LPC2138, LPC2138/00 oziroma LPC2138/01! Vse nastavitve tevilnih parametrov lahko seveda opravimo preko terminala na UART0 (P1.31 ozemljen!) e odtipkamo nepoznan ukaz oziroma prazno vrstico (samo <enter>), MATNC javi: !!! Nepoznan ukaz (A,B,C,F,H,I,J,K,L,M,N,O,P,Q,R,S,T,U,V,W,Y,Z,?)

elektronik avgust 2011 / 15

27

Matja Vidmar

Manchester/AFSK Modem-ATNC

Ukaz "?": ?<enter> nam izpise kratka navodila kot pomo pri programiranju: *** Seznam veljavnih ukazov MATNC *** A <IP/AX> <naslov#1> <naslov#2> <naslov#3> - (A)RP usmerjanje B <baudrate> - nastavi (B)audrate za UART1 (SLIP) C <perioda> - (C)vekanje / kokodakanje (izhod: prazna vrstica) F <kljuc> - vpis trenutnih parametrov v (F)LASH in RESET MATNC H <preklop> - oblika vnosa/izpisa naslovov N36/(H)EX I <naslov#1> <naslov#2> <naslov#3> - (I)P/AX privzeti naslov J <besedilo> - besedilo (J)avljanja (izklop: prazna vrstica) K <ukaz> <geslo> - (K)omanda in geslo L <naslov#1> <naslov#2> <naslov#3> - naslovi (L)okalne zanke M <naslov> - (M)oj naslov (0=KISS) N <naslov#1> <naslov#2> <naslov#3> - (N)aslov za pogovor/meritev O <stevilo> - meritev (O)dziva stevila byte, 0=izklop P <stevilo> <zakasnitev> <minblok> - (P)onavljanja Q <quartz> <takt> - (Q)uartz in takt ARM procesorja R - (R)ESET MATNCja S <slot> <glava> <rep> - zakasnitve (S)lot, glava in rep T <z DCD> <brez DCD> - (T)ecnoba preklopa na oddajo /65536 U - vkljuci izpis (U)porabnih okvirjev V - vkljuci izpis (V)seh okvirjev W <zakasnitev> - HayesAT (W)AIT Y <jakost> <modem> <hitrost> - (Y)jakost, modem in hitrost Z <vklop/izklop> - izpis %DCD, %PTT, prosto, (Z)ank/s, cas ? - izpisi ta seznam MATNC ima veinoma povsem enake ukaze kot ista razliica programa za ATNC in EATNC. Na primer razliica programa "m28" za MATNC z datumom 18.07.2011 ima skoraj povsem enake ukaze kot program "h94" za ATNC oziroma podskupina ukazov programa "e50" za EATNC. V nadaljevanju bom zato opisal samo razlike med ukazi MATNC in ATNC. Ukaz "Y": ima v MATNC povsem drugano nalogo kot v (E)ATNC. Z ukazom "Y" nastavimo v MATNC jakost modulacije oddajnika, izberemo vrsto modema in nastavimo hitrost modema. Z ukazom: Y 120 0 38400<enter> nastavimo jakost modulacije 120, izberemo Manchester modem in hitrost modema 38400bps. MATNC potrdi ukaz z odgovorom: *** Jakost TX: 120/255 0=Manchester 38400bit/s (FLASH+RESET) Jakost modulacije lahko nastavljamo v mejah od 0 do 255. Skala jakosti je linearna. 255 pomeni poln razpon D/A pretvornika 3.3Vpp. Nastavitev jakosti moduelektronik avgust 2011 / 15

28

Matja Vidmar

Manchester/AFSK Modem-ATNC

lacije uinkuje takoj. Jakost modulacije moramo seveda prilagoditi uporabljenemu analognemu oddajniku. Modem lahko izbiramo 0=Manchester oziroma 1=AFSK. Izbira modema uinkuje takoj. Hkrati z izbiro modema se izrauna tudi nova hitrost modema iz znane frekvence prekinitev FIQ. Hitrost modema se preraunava glede na vrsto modema, vgrajeni kristal za takt mikrokrmilnika LPC2138/01 (ukaz "Q") in mone module deljenja takta. Pri obiajnem kristalu 14.7456MHz in Manchester modemu lahko nastavljamo hitrost med 4800bps in 76800bps. Pri obiajnem kristalu 14.7456MHz in AFSK modemu lahko nastavljamo hitrost med 150bps in 2400bps. Nastavljena hitrost nima takojnjega uinka! Delilnik takta A/D pretvornika se nastavi ele po vpisu v FLASH in RESETu MATNC z ukazom: F 123456789<enter>. POZOR! Pri izbiri hitrosti nad 40000bps je ARM procesor zelo obremenjen s prekinitvami FIQ iz A/D pretvornika. ARM procesor tedaj ne zmore ve obdelati vseh prekinitev IRQ iz UART1 pri 3.6864Mbps in lahko pride do izgub podatkov. Hitrost delovanja UART1 je v tem primeru nujno zniati z ukazom "B", ki prav tako zahteva vpis v FLASH in RESET MATNC. Konno lahko izberemo hitreji (noveji) primerek LPC2138/01 in vgradimo kristal za vijo frekvenco, na primer 18.432MHz. Oba najbolj uporabljana modema Bell-202 AFSK za 1200bps in Manchester za 38400bps zahtevata isto frekvenco prekinitev 76.8kHz. Pri preklapljanju MATNC med tema dvema modemoma torej zadoa izbira modema z drugim parametrom, ki uinkuje takoj brez vpisa v FLASH. Z obema omenjenima modemoma UART1 deluje zanesljivo tudi pri 3.6864Mbps. Ukaz "L": z njim nastavimo do najve 8 naslovov ATNC, EATNC oziroma MATNC, ki so v lokalni NBP zanki povezani v ArmSV v nainu (3). Z ukazom: L S53MV2 S53MV4 S53MV<enter> vstavimo v lokalno zanko udeleence z naslovi S53MV2, S53MV4 in S53MV. MATNC potrdi ukaz z odgovorom: *** Lokalni naslovi: S53MV2+S53MV4+S53MV Posebnost MATNC je naslov VSEM (* ali FFFFFFFF) na prvem mestu v seznamu "L", ki preklopi MATNC v nain (4) HDLC<>KISS. To storimo z ukazom: L *<enter> MATNC potrdi ukaz z odgovorom: *** Lokalni naslovi: *=HDLC<>KISS POZOR! ATNC niti EATNC ne poznata naina HDLC<>KISS! Isti ukaz: L *<enter> ima v ATNC oziroma EATNC povsem drugaen uinek kot v MATNC. V ATNC in EATNC
elektronik avgust 2011 / 15

29

Matja Vidmar

Manchester/AFSK Modem-ATNC

ta ukaz izkljui HDLC vrata, po naslednjem RESETu celo prekinitve FIQ. MATNC preklopimo v nain (2) SLIP z ukazom: L 0<enter> in dobimo potrditev: *** Lokalni naslovi: 0=SLIP Lokalna NBP zanka uporablja povsem enako SLIP uokvirjanje kot KISS ali pravi SLIP, le da predstavljajo vsebino celi NBP okvirji. MATNC sicer vsebuje dva razlina sprejemnika za (2) SLIP in (3) lokalno NBP zanko zaradi razlinega dodeljevanja pomnilnika. MATNC v nainu (1) KISS lahko uporablja en ali drug sprejemnik, kar izbiramo z ukazom "L". Lokalna NBP zanka je v nainu KISS sicer vedno izkljuena, je pa njen sprejemnik hitreji in bolji od SLIP, ki mora odgovarjati na neumne ukaze za WIN modem. Nastavitev naina delovanja in naslove lokalne zanke se shranjuje v FLASH z ukazom: F 123456789<enter>. Ukaz "S": z njim nastavimo asovne parametre preklapljanja radijske postaje na oddajo. Ti asovni parametri so nujno potrebni v kateremkoli nainu delovanja MATNC. Ukaz deluje sicer popolnoma enako kot za ATNC ali EATNC, ampak zaradi nijih hitrosti prenosa so tevilke dosti veje kot za megabitne ATNC ali EATNC! Primer za WBFM 38.4kbps: S 50000 10000 1000<enter> Vse tri veliine so izraene v mikrosekundah, odgovor MATNCja se glasi: *** Slot: 50000us Glava: 10000us Rep: 1000us Primer za NBFM 1200bps: S 300000 300000 30000<enter> Vse tri veliine so izraene v mikrosekundah, odgovor MATNCja se glasi: *** Slot: 300000us Glava: 300000us Rep: 30000us POZOR! Pri NBFM postajah so asovni parametri odvisni tudi od sogovornika, njegove hitrosti preklopa sprejem/oddaja in obratno ter hitrosti njegovega skvela, e uporablja DCD iz ipa za telefonski modem. Vsi trije asovni parametri se shranjujejo v FLASH z ukazom: F 123456789<enter> Ukaz "P": nastavi tevilo in zakasnitev ponavljanj ter minimum prostih blokov v NBP v nainih delovanja (2) in (3) MATNC. V nainih (1) in (4) MATNC oddaje ne ponavlja in ukaz "P" nima uinka. Ukaz deluje sicer popolnoma enako kot za ATNC ali EATNC, ampak zaradi nijih hitrosti prenosa in krajih okvirjev so tevilke drugane kot za megabitne ATNC ali EATNC! Primer za WBFM 38.4kbps: P 11 330000 9<enter> MATNC odgovori: *** Ponovi: 11-krat Zakasnitev: 330000us Min: 9blok 30

elektronik avgust 2011 / 15

Matja Vidmar

Manchester/AFSK Modem-ATNC

Primer za NBFM 1200bps: P 3 1000000 11<enter> MATNC odgovori: *** Ponovi: 3-krat Zakasnitev: 1000000us Min: 11blok Prikazani parametri v zgledih za NBFM 1200bps v ukazih "S"in "P" so zelo "agresivni" in so primerni le za posamine, zelo kratke okvirje! Vsi trije parametri ukaza "P" se shranjujejo v FLASH z ukazom: F 123456789<enter>. Pes uvaj: MATNC ima vgrajenega psa uvaja, ki lahko v primeru oitne napake povzroi popolni RESET MATNC. Pes uvaj ovohava preklop sprejem/oddaja iz milisekundne zanke programa. e v asu 70 sekund (desetkrat ve kot ATNC ali EATNC) pes uvaj niti enkrat ne zazna PTT manji od 98%, sproi popolni RESET. Tak dogodek ima lahko ve vzrokov znotraj in zunaj MATNC. Zunanji razlog je lahko JTAG programator, ki zaustavlja procesor. Notranji razlog RESETa je lahko preobremenitev procesorja, e so hitrosti HDLC in UART1 nastavljene previsoko oziroma prenizko in sta oba vmesnika obremenjena z gostim prometom. e se program zatakne na oddaji oziroma se glavna zanka ne izvaja ve, ez 70 sekund pes uvaj ugrizne z RESETom. Primer: oddaja enega samega okvirja najveje doline traja ve kot 10 sekund s hitrostjo 1200bps. Zaporedna oddaja ve kot est taknih okvirjev torej sproi psa uvaja! Pes uvaj MATNC uporablja isti takt procesorja in je odvisen od kristalnega oscilatorja ter nastavitev PLLja za mnoenje taktne frekvence. Pes uvaj torej deluje v vsakem primeru, da se le takt procesorja popolnoma ne ustavi. Pomnilnik LPC2138/01 vkljuuje 32kbyte hitrega RAM neposredno na vodilu ARM procesorja. Od teh jih je 24kbyte namenjeno 15 (16 brez UART0) delovnim blokom doline 1632byte (0x660), ki naeloma shranjujejo en okvir. Prvih 8byte je namenjeno opisu vsebine bloka, naslednjih 80byte je namenjeno NBP glavi okvirja (tevilka, naslovi, loila) in ostanek koristnemu tovoru z rezervo na koncu za raunanje CRC. Preostalih 8kbyte je razdeljeno med 4kbyte tabele dvojnikov NBP, 176byte vmesnika tipkovnice terminala na UART0, 1.4kbyte vmesnika zaslona terminala na UART0, 1kbyte za parametre, ki se prepiejo iz FLASH sektorja 25, razne notranje spremenljivke in vse tri sklade: glavni, IRQ in FIQ. ASCII terminal na UART0 ima torej povsem neodvisen pomnilnik, kar omogoa nadzor tudi v primeru, ko je NBP zasedel vse razpololjive bloke. Zaslonski vmesnik je kroni doline 1.4kbyte, kar pomeni, da bo izpisovanje daljih sporoil na UART0 porezano, na primer ob gostem prometu in vklopljenem izpisu vseh okvirjev z ukazom "V". Prevedeni program "m28" je dolg 19.4kbyte in se izvaja izkljuno iz FLASH 31

elektronik avgust 2011 / 15

Matja Vidmar

Manchester/AFSK Modem-ATNC

(500kbyte na razpolago v enem kosu). Isti program dela tudi na LPC2148. LPC2148 ima dodatnih 8kbyte pomnilnika RAM za USB, ki je al nekoliko poasneji in ga program, pisan za LPC2138/01, (e) ne zna izkoriati. Blok 1kbyte parametrov, ki se prepiejo iz sektorja 25 v RAM ob RESETu, je v sedanji inaici dodeljen na skoraj enak nain kot v ATNC oziroma EATNC. Razlika je edino v parametrih ukaza "Y", ki so razlini med MATNC in (E)ATNC. Zadnjih 32byte (nastavitve Ethernet vmesnika) v MATNC ni uporabljeno.

5. Poskusi uporabe Modem-ATNC


MATNC sem najprej preizkusil v nainih (2) in (3) predvsem za primerjavo, kaj zmore Ne-Brezhibni Protokol preko starih analognih radijskih postaj. Nenazadnje imamo po naih planinskih postojankah e vedno veliko tevilo delujoih WBFM postaj v frekvennih podrojih 434MHz in 1293MHz, pripadajoih antenskih sistemov, antenskih sit, kablov itd. Rezultati poskusov kaejo, da se da s 434MHz WBFM postajami in 38.4kbps Manchester modemi dosei internetni dostop dobrih 3kbyte/s. NBP omogoa, da je taken dostop povsem zanesljiv in vsekakor bolji od analognega telefonskega modema. Stare analogne WBFM postaje torej e vedno omogoajo sicer poasen, a zanesljiv dostop do interneta. Ko odpovejo vse druge zveze, so dobre stare WBFM postaje e vedno spodoben izhod v sili. Pri 19.2kbps Manchester se zmogljivost seveda razpolovi.

elektronik avgust 2011 / 15

32

Matja Vidmar

Manchester/AFSK Modem-ATNC

Poskusi navijanja hitrosti Manchester modemov niso dali vzpodbudnih rezultatov. 51.2kbps Manchester dosee komaj slabih 4kbyte/s. Niti 76.8kbyte/s Manchester ne gre kaj dosti hitreje, niti v delavnici na komaj nekaj metrov razdalje med postajama. Smiselna hitrost delovanja Manchester modemov preko analognih WBFM postaj s siti irine 230kHz je torej 38.4kbps. Vije hitrosti delovanja torej ne poveujejo zmogljivosti radijske zveze, pa pa le zmanjajo domet in poveajo obutljivost zveze na odboje in druga popaenja. Ukaz "O" je treba v MATNC uporabljati previdno! Preizkus zveze z najvejo dopustno dolino okvirjev vsako sekundo popolnoma zasede zmogljivost brezhibne zveze brez ponavljanj z 38.4kbps Manchester modemi! Za preizkus resnine zveze z motnjami in ponavljanji preko WBFM postaj in 38.4kbps Manchester modemov moramo obiajno uporabljati kraje okvirje! Ukaz "O" je skoraj neuporaben za preizkus 1200bps AFSK modemov. Zakasnitev 1200bps zveze preko NBFM postaj je obiajno prevelika, da bi lahko izvedli eno meritev vsako sekundo s e tako kratkimi okvirji. Kar bi se dalo storiti, poveati presledek med posameznimi meritvami odzivov na 10 sekund ali ve. To al ni najbolj zdruljivo z megabitnimi ATNC in EATNC!

elektronik avgust 2011 / 15

33

Matja Vidmar

Manchester/AFSK Modem-ATNC

Poskusi s programom "Ping" iz WinXP kaejo, da je povprena zakasnitev meritve odzivov s kratkimi okvirji in NBP prenosom IP4 okvirjev preko 1200bps AFSK modemov okoli tri sekunde, najveja zakasnitev pa dosee okoli deset sekund. Stari 1200bps AFSK modemi torej niso uporabni za internet, ker so zakasnitve prevelike. asovne konstante internetnih protokolov so danes nastavljene tako, da je analogni telefonski modem najpoasneji udeleenec, ki ga takno omreje e sprejme. Seveda sem takoj preizkusil, kaj zmore MATNC v nainu (1) KISS za zastareli in neuinkoviti, a priljubljeni protokol AX.25, tako z Manchester modemom za 38.4kbps kot tudi z AFSK modemom za 1200bps. Pri tem je konna postaja samoumevna. Preko KISS vmesnika lahko AX.25 omreje navezujemo tudi naprej. Danes so najbolj obiajni IP "tuneli" za AX.25 preko inega interneta. Povsem isto lahko naredimo tudi preko NBP omreja. Gradnjo AX.25 "tunelov" preko NBP omreja znatno poenostavi MATNC nain delovanja (4) HDLC<>KISS. En sam MATNC takrat dela na radijski (HDLC) strani z okvirji AX.25. Na UART1 se isti MATNC neposredno povee v lokalno zanko ASV z NeBrezhibnim Protokolom.

elektronik avgust 2011 / 15

34

Matja Vidmar

Manchester/AFSK Modem-ATNC

Prvi primer uporabe AX.25/NBP tunela je packet-radio vozlie na rni Prsti. Naprave v planinski koi se napajajo iz fotovoltainih panelov. Zaradi pomanjkanja elektrine energije je bilo potrebno izkljuiti porene uporabnike, kot je stari SuperVozelj. Hkrati je bilo potrebno zagotoviti AX.25 povezavo do MiniSV KUP:S55YBG, ki ne vidi drugih vozli razen rne Prsti. Reitev opisane naloge zahteva samo dva dodatna MATNC. Prvi MATNC na Sv.Gori je povezan kar z ico na Manchester modem sicer neuporabljenega etrtega kanala SV GORICA:S55YNG. Drugi MATNC krmili WBFM postajo na 434.4MHz na rni Prsti. Vmes omreje NBP poskrbi za prenos kakrnihkoli okvirjev vkljuno s KISS. V obeh MATNC je pot preko NBP omreja, bolj tono preko udeleencev S51YNG in S51YCP, vpisana kot privzeta pot z ukazom "I". Oba MATNC v resnici zmoreta e dosti ve, saj je v obeh vkljuena avtomatika usmerjanja za AX.25 klicne znake: A<enter> *** AX25 usmerjanje: 6=VPIS-PRIVZETO Katerikoli uporabnik NBP omreja lahko poilja KISS okvirje S50YNG oziroma S50YCP. Avtomatika usmerjanja bo tedaj zagotovila, da AX.25 odgovor in to samo za njegov klicni znak ne ubere privzete poti, pa pa najde pravo pot nazaj do poiljatelja. Katerikoli NBP uporabnik lahko torej dostopa preko S50YNG naravnost v SuperVozelj GORICA:S55YNG ali pa se pojavi preko S50YCP kot AX.25 uporabnik z lastno radijsko postajo na rni Prsti. al ima AX.25 veliko pomanjkljivosti. Najhuja pomanjkljivost AX.25 je to, da vedno strogo zahteva pravilen vrstni red okvirjev. e se zamea vrstni red podatkovnih okvirjev AX.25, to vodi samo v nepotrebna ponavljanja in upoasnitev zveze. e pa se zamea vrstni red potrditvenih okvirjev, to vodi v protokolno napako AX.25, ki naj bi se zakljuila z oddajo okvirja FRMR (FRaMe Reject), izgubo podatkov in ponovnim vzpostavljanjem zveze. Sodobna raunalnika omreja vkljuno s celotno skupino internetnih protokolov niti Ne-Brezhibni Protokol NE zagotavljajo vrstnega reda okvirjev. Vsak okvir se v sodobnih omrejih obravnava loeno in se poskua im prej posredovati prejemniku ne glede na to, kaj se dogaja z ostalimi okvirji. TCP/IP na ta nain zagotavlja zanesljiv in uinkovit prenos podatkov e ve desetletij. Pri prenosu AX.25 okvirjev skozi IP omreje torej lahko pride do AX.25 protokolne napake zaradi premeanega vrstnega reda okvirjev. Verjetnost taknega dogodka je v inem IP omreju sicer majhna, ker je IP omreje dosti hitreje od AX.25 zvez in je verjetnost izgube in ponavljanja okvirjev v inem omreju majhna. V radijskem NBP omreju je verjetnost ponavljanja okvirjev in posledino pomeanja vrstnega reda okvirjev dosti veja. Posledice AX.25 protokolne napake so razline. Najpreprosteje gre s SuperVozlji, ki se napanemu vrstnemu redu okvirjev takoj prilagodijo, sicer zavrejo
elektronik avgust 2011 / 15

35

Matja Vidmar

Manchester/AFSK Modem-ATNC

kaken nepotrjen podatkovni okvir, a nikoli ne oddajo FRMR. Kombinacija programov Flexnet/WPP se pri sprejemu FRMR sesuje. Marsikatera druga oprema za AX.25 verjetno sploh ni preizkuena na protokolno napako oziroma FRMR... Kako prepreiti AX.25 protokolne napake v "tunelih" preko IP in NBP omreij? Veliko bi pomagala nastavitev AX.25 parametra MAXFRAME=1, da je vedno na poti le en sam okvir in so potrebne zares velike zakasnitve, da bi prilo do pomeanja vrstnega reda. Ker v praksi marsikje ne moremo menjati vrednosti MAXFRAME, so "tuneli" uporabi le za poasne AX.25 zveze: rono tipkanje obeh udeleencev oziroma spremljanje dogajanja na DX Clustru. IP ali NBP "tunel" za AX.25 al ni primeren za prenos velikih koliin podatkov, ker prej ali slej pride do AX.25 protokolne napake. Iz istega razloga nain (4) HDLC<>KISS ni vgrajen v navaden ATNC! Po drugi strani so AX.25/IP in AX.25/NBP tuneli povsem uporabni za protokole, ki sicer uporabljajo AX.25 okvirje, a ne uporabljajo AX.25 protokola za vzpostavljanje zveze oziroma potrjevanje sprejema. Obiajno so to neotevileni (UI) AX.25 okvirji. Najbolj razirjeni so protokoli druine APRS (Automatic Packet Reporting System). Pri nas je APRS zelo razirjen na frekvenci 144.800MHz z NBFM postajami in AFSK modemi za 1200bps. MATNC je lahko uinkovita APRS dostopna toka. Privzeta pot je nastavljena preko NBP omreja do znanega ATNC, ki iz NBP okvirjev izlui APRS vsebino in jo polje v KISS obliki APRS streniku. Pri tem lahko ve MATNC na ve razlinih hribih poilja po razlinih privzetih poteh APRS okvirje enemu samemu in istemu ATNC s KISS povezavo do APRS strenika. Tudi protokol APRS ima svoje pomanjkljivosti. Med najhujo tejem to, da APRS okvirji ne vsebujejo naslova prejemnika. Kako naj torej APRS strenik doloi, kam poslati odgovor na APRS okvir, e vanj ne sme vstaviti naslova prejemnika? V predlaganem omreju iz MATNC dostopnih tok po hribih ANTC strenika v dolini lahko uporablja samo privzeto pot nazaj do ene same dostopne toke, saj njegova avtomatika usmerjanja nujno zahteva naslov prejemnika! Modem-ATNC oziroma MTANC je v vsakem primeru pomemben vezni len med starim svetom AX.25 ter novim svetom NBP in interneta. Napak starega ne moremo popraviti, lahko jih pa omilimo z novimi tehnikami in uinkovitimi vmesniki. En tak vmesnik je zagotovo MATNC. Isti program za MATNC bi se dalo prenesti tudi na mikroraunalnik EATNC. Prednost EATNC je predvsem veja koliina pomnilnika v LPC2368 in e veja v LPC2387. Pri povezavi MATNC v lokalno zanko ASV namre preti nevarnost, da akajoi okvirji na poasno oddajo 1200bps zasedejo celoten razpololjiv pomnilnik MATNC in zaasno ustavijo celoten promet v lokalni zanki!

elektronik avgust 2011 / 15

36

Matja Vidmar

Manchester/AFSK Modem-ATNC

MATNC spretno izrablja tehniko tevilske obdelave signalov DSP. Prav DSP omogoa enostaven, cenen in zmogljiv MATNC, ki v isti napravi omogoa ve razlinih modemov. Za primerjavo, vzorevalna frekvenca veine zvonih kartic v PC raunalnikih je prenizka za Manchester modem za 38.4kbps. Poleg opisanih modemov za 38.4kbps Manchester in 1200bps AFSK bi se dalo vgraditi e kaken drug modem, na primer 9600bps G3RUH in to samo z dopolnjevanjem programske opreme!

elektronik avgust 2011 / 15

37

VolkD

darko.volk@gmail.com

Nizkofrekvenni sweep DDS funkcijski generator


Naslov oznauje, natanno to kar sem naredil. Izdelek je posledica mojega igranja z DDS. Ampak ne prehitevajmo zanimo po vrsti.

Nekaj teorije
DDS. Kaj kratica sploh pomeni? To seveda nikakor ni Doctor of Dental Surgery, eprav sem zadnje ase imel opraviti tudi s tem. Torej DDS (Direct Digital Synthesizer) je nain generiranja elektrinega signala. Kot ime pove, se analogni signal tvori direktno iz digitalne vrednosti, ki predstavlja vrednost amplitude eljenega signala.

Slika 1: Princip generiranja signala z DDS

Na sliki 1 si lahko ogledamo posamezne dele takega naina generiranja signala. Digitalna logika mora poskrbeti, da s pravo hitrostjo pregledujemo po tabeli, v kateri so vpisani vzorci eljenega signala. Hitrost pregledovanja po tabeli doloa frekvenco, vsebina tabele pa obliko signala, zapisano tevilno v obliki vzorcev. Preprosta logika torej pove, da bomo potrebovali DA (Digitalno / Analogni) pretvornik. Nek analogni signal lahko v digitalni obliki zapiemo le kot diskretne vzorce. Ker je tevilo vzorcev seveda omejeno, je povsem jasno, da bomo na izhodu dobili nek signal, ki ne bo povsem eljene oblike, pa pa bo stopniast, pri emer bo tevilo stopnik enako tevilu vzorcev. Tak signal vsebuje mnogo frekvennih komponent, ki pa jih ne elimo. Hoemo imeti lep in gladek signal, ne pa veliko tevilo stopnik. To popravimo z nizko prepustnim izhodnim filtrom. Tako dobljen signal moramo e dodatno obdelati, saj je vhodna impedanca filtra neprimerna za nadaljnjo uporabo. Tudi nivo signala je konstanten, mi pa bi eleli nastavljivega. Pa pojdimo po vrsti: Digitalna logika za tovrsten nain generiranja signala je nedvomno najveja uganka. Kako zadeva sploh deluje in kako to narediti? Oglejmo si sliko 2. Tu vidimo kar nekaj stvari, ki jih pravzaprav lahko realiziramo z obiajno logiko. Vezje deluje silno preprosto. Ob uri 38

Slika 2: Digitalni del DDS-ja

elektronik avgust 2011 / 15

Darko Volk

Nizkofrekvenni sweep DDS funkcijski generator

referennega oscilatorja setevalnik povea stanje tevca za vrednost, ki je v registru. e imamo za polno periodo naega signala 256 vzorcev, potem zgornjih 8 bitov tevca peljemo na tabelo vzorcev. Hitrost spreminjanja naslovov v tabelo in s tem frekvenca naega izhodnega signala sta torej odvisni od frekvence Referennega oscilatorja in vpisane vrednosti v register. e predpostavimo, da je frekvenca referennega oscilatorja stalno enaka in stabilna, je izhodna frekvenca odvisna zgolj od vrednosti, vpisane v register. e v register vpiemo vrednost 1, nam tak generator da najnijo mono frekvenco, ki jo lahko generira. Istoasno pa je to tudi vrednost posameznega koraka pri nastavljanju vseh vijih frekvenc. e je v register vpisana vrednost n, je namre izhodna frekvenca za n krat veja od najnije. e najmanj problema je z referennim oscilatorjem. Ta je obiajno kvarni in tu ni kaj dosti za povedati, le to, da je v elji dosei im vijo izhodno frekvenco istoasno tudi elja imeti im hitreji referenni oscilator. Posamezni sklopi torej niso ni pretresljivo posebnega, dokler... Ja, in ta dokler je skrivil lase e mnogim. e pogledamo tevec. Potrebno je doloiti kako velik tevec pravzaprav potrebujemo. Iz e povedanega sledi, da je zgornjih 8 bitov pravzaprav naslovni prostor za tabelo vzorcev, v kateri je zapisana oblika izhodnega signala (npr. sinus). e bi register imel le 8 bitov, potem je jasno, da bi bila najnija izhodna frekvenca kar frekvenca referennega oscilatorja podeljena z 256. Istoasno pa bi to bila tudi najvija frekvenca pri kateri bi bili upotevani vsi vzorci zapisani v tabeli. Vrednost registra bi bila torej 1 in tudi register bi bil 8 bitni. Prav tako bi bil setevalnik 8 bitni. Tak generator nebi bil uporaben, ker bi imel prevelik korak pri nastavljanju frekvenc. Iz povedanega vidimo, da moramo poveati tevilo bitov tako tevca, kot tudi registra. S tem pa seveda tudi postane setevalnik postane veji in bolj kompleksen. Vidimo pa tudi, da nam vsak dodaten bit prepolovi korak s katerim lahko nastavljamo frekvenco. Zaradi lajega razumevanja bom izbral digitalne tevilke. e torej elimo imeti generator z zgornjo frekvenno mejo, pri kateri so e upotevani vsi vzorci tabele, ki je enaka 65536 Hz in korakom nastavitve 1 Hz, moramo torej imeti 24-bitni tevec in prav taken register. Tudi setevalnik mora biti 24-bitni. Referenni oscilator pa mora biti 16,777216 MHz. Narediti 24 bitni setevalnik, ki bo seteval s to frekvenco, pa je e teava. Pred leti sem to poskual narediti v Xilinix-u, a se je izkazalo, da ima njihov takratni software bug ravno v setevalniku in sem zato obupal. No vse ni tako rno, kot se vidi na prvi pogled. Spoznali smo, da potrebujemo vsaj 24 bitne registre. Druga ugotovitev pa je precej bolj razveseljiva, pove pa, zakaj imajo DDS generatorji sinusa precej vije frekvenne meje. Po teoriji je namre mogoe generirati sinusen signal, e e sta dana le dva vzorca v periodi.To dejstvo pa ob uporabi filtrov s pridom izkoriajo prav vsi dananji DDS-i.
elektronik avgust 2011 / 15

39

Darko Volk

Nizkofrekvenni sweep DDS funkcijski generator

Tabela vzorcev vsebuje n-bitne vrednosti signala, ki ga elimo generirati. Te vrednosti potem pripeljemo na n-bitni D/A pretvornik in tako dobimo eljen analogni signal. Izbira tevila n je seveda pomembna in je odvisna od marsiesa. Glavni faktor pa je seveda tevilo vzorcev v tabeli. Predstavljajmo si nek signal, narisan v koordinatnem sistemu. tevilo vzorcev predstavlja as (x os), vrednosti pa y os. Razen v izjemnih primerih, ko hoemo zelo natanno definirati velike strmine naraanja signala, je popolnoma nesmiselno imeti n veji, kot je tevilo bitov, ki definira velikost tabele. S tem smo pravzaprav tudi doloili velikost tabele. Kakna bo fizina izvedba te tabele pa je odvisno od izvedbe in zahtev. V taki tabeli je najvekrat vpisan sinusni signal. Nemalokrat pa potrebujemo tudi ago, trikot ali impulze. V primeru potrebe za razlinimi signali razline tabele preprosto zamenjamo med seboj. e so vpisi narejeni v EEPROM-u je to najlaje izvedljivo tako, da del naslovnega prostora pravzaprav predstavlja naslov do razlinih tabel. Tako imamo v istem EEPROM-u zapisane podatke o razlinih signalih, menjavamo pa jih tako, da spreminjamo samo del naslovnega prostora. e bolj domiselen nain je, da imamo namesto EEPROM-a kar RAM in seveda ustrezno logiko, ki omogoa vpisovanje novih vzorcev vanj. D/A pretvornik je del, ki me je e najmanj skrbel. Zaradi hitrosti je bilo vano le, da je paralelni. Vsakrna nenatannost pri tem pretvorniku se odrazi kot dodaten signal, ki pa je po frekvenci bistveno veji kot je spekter, ki ga potrebujemo. Nizkopropustni filter izloi vse neeljene produkte, ki nastanejo pri D/A pretvorbi, tako zaradi naina generiranja signala, kot tudi zaradi nelinearnosti D/A pretvornika. Ko generiramo signale, ki so frekvenno tako visoki, da ne izkoristimo vseh vzorcev tabele, se neeljeni produkti e poveajo. Vse to mora filter izloiti. Kot povsem primerni so se izkazali obiajni LC filtri. Pod Obdelavo signala je miljena predvsem impedanna prilagoditev in regulacija nivoja. Nivo amplitudi signala sicer lahko spreminjamo tudi z vpisom razlinih vrednosti v tabelo. Vendar nam tak nain ne nudi irokega razpona regulacije nivoja. Potrebujemo torej nekaj bolj uinkovitega. In to je slabilec (attenuator).

Sweep generator
V naslovu samem je omenjena e besedica sweep. Kaj ta besedica sploh pomeni? To je lastnost generatorja (oscilatorja), da lahko menja frekvenco sinhrono z neko agasto ali trikotno funkcijo. 40

Slika 3 Sweep generator

elektronik avgust 2011 / 15

Darko Volk

Nizkofrekvenni sweep DDS funkcijski generator

Kaj vse je potrebno narediti, da dobimo e to funkcijo je najlepe vidno na sliki 3. Sweep logika poskrbi, da se register pravoasno postavi na pravilno vrednost, potem pa setevalnik priteva nastavljeni n s neko doloeno hitrostjo, ki je odvisna od signala sw. clock. Povedati je treba, da je n lahko tudi negativno tevilo, kar pomeni, da se frekvenca generatorja s sweepom zmanjuje.

Slika4: Nart sweep funkcijskega generatorja

elektronik avgust 2011 / 15

41

Darko Volk

Nizkofrekvenni sweep DDS funkcijski generator

Vezje sicer ni ravno enostavno, a za gradnjo ni tako zahtevno, kot setevalnik, ki deluje na frekvenci referennega oscilatorja, saj se tu pojavljajo mnogo nije frekvence.

Nart in opis generatorja


Ker sem e pri nartovanju naletel na vse zgoraj opisane teave, sem se, kot je danes v modi, zatekel v virtualni svet. Namesto, da bi vse opisane dele generatorja naredil v hardware obliki, sem veino tega skual reiti bolj mehko. Celotno digitalno logiko in tabelo vzorcev sem strpal v program, ki se nahaja v ATMega324. Preostali del, ki je v hardware izvedbi lahko vidite na sliki 4. Razen standardnega dela okrog napajanja mikrokontrolerja in okrog kvarnega kristala, lahko takoj opazimo D/A pretvornik, ki je narejen kar z 1 kohm 1 % upori. Takoj za njim je nekaj frekvenne korekcije, ki je narejena z nekaj kondenzatorji in nato je e filter. Izveden je kot trojni PI filter s prelomno frekvenco nekje nad 650KHz. Sledimo signalu OUT in videli bomo, da gre na dvojni digitalni potenciometer z oznako AD5252. Potenciometer je krmiljen preko SDA in SCL ter slui kot slabilec. Ker potenciometer sicer ni namenjen slabljenju signala v instrumentih, sem se moral krepko potruditi, da sem nael ustrezne nastavitve obeh potenciometrov, da lahko nastavljam slabitev v db. Nastavitve sem shranil v tabelo, v primeru druganih potenciometrov jih je mogoe spremeniti. Sledi ojaenje signala s irokopasovnim ojaevalnikom AD847. Tu se istoasno reim enosmernega nivoja, ojaam signal in prilagodim impedanco. Tak signal se torej pojavi na izhodni sponki generatorja. Da bi ta ojaevalnik deloval pravilno, potrebuje negativno napajalno napetost. To dobi s pomojo napetostnega pretvornika ICL7662. Na nartu lahko opazimo e eno sponko in nekaj diod ter uporov. To je pravzaprav napetostna sonda. Z njeno pomojo je s tem instrumentom mogoe izmeriti tudi frekvenno karakteristiko neke zunanje naprave ali vezja. Zelo lepo se lahko vidi karakteristiko kakega filtra. Avdiofili bodo lahko posneli karakteristiko svojih naprav. Kot e povedano je glavni del generatorja v programu, ta razdeljen na dva dela: na program v mikrokontrolerju in na program na PC-ju. Povezava gre preko USB-ja in na nartu se vidi, da za to skrbi FT232RL. Nart je kar se da enostaven. Uporabljen material pa vsem dosegljiv.

Tiskano vezje
Vezje je po velikosti prilagojeno aluminijastemu ohiju standardne izdelave. Vezje samo je tako enostavno, da ga je mogoe narediti celo kot enostransko, a je v tem primeru potrebnih nekaj prevezav. Slika 5 prikazuje tiskanino z obeh strani v merilu 1:1 Na ploici so vsi konektorji, ki jih potrebujemo dva cina z ene strani
elektronik avgust 2011 / 15

42

Darko Volk

Nizkofrekvenni sweep DDS funkcijski generator

Slika5: Tiskano vezje generatorja

in mini USB konektor z druge. Tiskano vezje je pripravljeno tako, da gre v aluminijasto katlico, narejeno iz profila, ki je z obeh strani zaprta z aluminijastima ploicama. Ploici imata ustrezne

elektronik avgust 2011 / 15

43

Darko Volk izvrtine za konektorje.

Nizkofrekvenni sweep DDS funkcijski generator

Programska oprema
Ve kot polovico tega projekta je pravzaprav skritega v programski opremi. Ta se deli na program za mikrokontroler ATMega324 in na program za PC raunalnik. Kot e omenjeno, povezava gre preko USB prikljuka. Oba programa sta priloena reviji. Priloen je program in tudi izvorna koda. Program za PC je pisan v Delphi 7, program za mikrokontroler pa v C-ju. Toneje v CodeVisionAvr.

Programska oprema za ATMega324


Bilo bi preve, e bi tule razlagal celoten program za signal generator. Opisal bom le najbolj bistvene dele programa.
unsigned int nn; // R3, R4 unsigned int ww; // R5, R6 unsigned char nn1; // R8 unsigned char ww1; // R7 . . while (1) { #asm ADD R7, R8 // ww1=ww1+nn1; ADC R5, R3 // ww=ww+nn; + carry ! ADC R6, R4 #endasm data=table[ww>>8]; }; }
Slika6: Glavni del programa

predstavlja referenni oscilator.

Na sliki 6 vidimo glavni del programa. Ta del vsebuje 24 bitni setevalnik. Ker jezik C ne pozna 24 bitnih spremenljivk, je to bilo potrebno realizirati v assemblerju. Da bi to lahko storili, je potrebno vedeti, kako prevajalnik doloi prostor za spremenljivke. To lahko izvemo, e program prevedemo na nain, da lahko vidimo generirano assemblersko kodo. S tem pridobimo podatek, v katerem registru se nahaja katera od spremenljivk. Ko to vemo, je realizacija setevalnika v assemblerju dokaj preprosta. Da bo razmiljanje enostavneje naj povem da spremenljivki ww in ww1 predstavljati tevec na sliki 2. Spremenljivki nn in nn1 pa predstavljati register. Spremenljivka data je pravzaprav PORTB, ki je prikljuen na vhod D/A pretvornika. V spremenljivki table so vpisane vrednosti vzorca signala. Ciklino ponavljanje v while zanki pa

Preden nadaljujete, zajemite sapo in si e enkrat preberite zgornji tekst. ele, ko je do tu vse jasno, bomo odgovorili na vpraanje: Kolikna je frekvenca takega referennega oscilatorja? Za toen odgovor moramo poiskati, kako je ta zadnji del programa prevajalnik prevedel. To najdemo v list direktoriju v datoteki siggen.lst

elektronik avgust 2011 / 15

44

Darko Volk

Nizkofrekvenni sweep DDS funkcijski generator

; 0000 0310 while (1) _0x9F: ;0000 0311 { ; 0000 0312 ;0000 0313 #asm ;0000 0314 ADD R7, R8 // ww1=ww1+nn1; 000505 0c78 ADD R7, R8 // ww1=ww1+nn1; /*1 ; 0000 0315 ADC R5, R3 // ww=ww+nn; + carry ! 000506 1c53 ADC R5, R3 // ww=ww+nn; + carry ! /*1 ;0000 0316 ADC R6, R4 000507 1c64 ADC R6, R4 /*1 ;0000 0317 #endasm ; 0000 0318 ;0000 0319 // ww1=ww1+nn1; ; 0000 031A // ww=ww+nn; ; 0000 031B data=table[ww>>8]; 000508 2de6 MOV R30, R6 /*1 000509 70f0 ANDI R31, HIGH(0x0) /*1 00050a 50e0 SUBI R30, LOW(-_table) /*1 00050b 4ffd SBCI R31, HIGH(-_table) /*1 00050c 81e0 LD R30, Z /*2 00050d b9e5 OUT 0x5, R30 /*1 ;0000 031C }; 00050e cff6 RJMP _0x9F /*2
Slika7: prevedena koda v assembelrju

Razen tega, kar je na sliki 7, nam bo v pomo tudi dokument na naslovu: http://www. atmel. com/dyn/resources/prod_documents/doc0856.pdf , ki je AVR instruction set manual. V njem bomo poiskali, koliko ciklov traja posamezen ukaz. Podatek o tem dobimo na strani 11 v rubriki "#clocks". Z malo matematike vidimo, da za polno zanko potrebujemo 12 instrukcijskih ciklov. To pa pri urinem taktu 20 MHz pomeni, da je referenni oscilator 20/12 = 1.66666666 MHz. To pa pomeni, da je najvija frekvenca signala, ki ga dobimo na izhodu 256x manja, kar znese 6510 Hz. Kljub temu pa lahko signal generator generira frekvence vse do 600 kHz, torej priblino 100x vije. To dejstvo, potrjuje pravilo, da je za uspeno generiranje sinusnega signala potrebno imeti najmanj dva vzorca na periodo. To seveda velja za generiranje sinusnih signalov. Za generiranje poljubnega signala je zgornja frekvenna meja nija. Kot smo e povedali je 6510 Hz tisti signal, ki je definiran v vseh 256 tokah. Za generiranje od sinusne oblike bolj kompliciranih signalov ne potrebujemo vseh 256 tok, e 20 jih je dovolj, da dobimo dovolj dober pribliek eljeni obliki.

elektronik avgust 2011 / 15

45

Darko Volk

Nizkofrekvenni sweep DDS funkcijski generator

To pa pomeni, da z generatorjem z lahkoto generiramo tudi trikotno, agasto in pravokotno obliko signala vse do 50kHz. Verjeli ali ne, a glavna zanka programa vsebuje res samo teh 9 vrstic. Vse ostalo se dogaja v prekinitvenih rutinah. al vsaka prekinitev zmoti delovanje "referennega oscilatorja" v glavni zanki. To sicer ni huda napaka, saj se ta motnja zgodi le, ko nastavljamo novo frekvenco ali vzorec generatorja. Prehod med starim in novim signalom zato ni povsem "gladek". In kaj je vse v prekinitvenih rutinah? Marsikaj! Program sam ima namre skoraj 800 vrstic. Vsake posamezne rutine ne bom opisoval, ker bi to vzelo preve asa. Omenil bom le tiste, ki so bistvene za razumevanje delovanja, celoten program pa je priloga revije. Preko FTDI ipa se zahteve za spreminjanje parametrov poiljajo z osebnega raunalnika na mikrokrmilnik. To v mikrokrmilniku sproi ustrezno prekinitev in v njej se zahteva obdela. Zahteve z raunalnika delimo na tri skupine: Zahteva za spremembo frekvence Iz prejete frekvence se izrauna vrednost, ki se vpie v "Register" (glej sliko 2). Po vpisu se zane generiranje signala z novo frekvenco. V to skupino spada tudi ukaz za "sweep". Ta sproi e en nivo prekinitev. V tem nivoju se "Register" ustrezno povea (ali zmana) ob vsaki prekinitvi. Posledino se tako spreminja tudi frekvenca. Zahteva za spremembo amplitude Ta zahteva procesorju naloi nekoliko ve dela. V tabeli nastavitev obeh potenciometrov najprej poie ustrezne vrednosti za eljeno slabljenje in te vrednosti polje preko I2C vodila na digitalni potenciometer AD5252. Zahteva za spremembo oblike Generator lahko naredi kaken koli signal, ki se ga da opisati z 256 vzorci, ki so shranjeni v tabeli. Ta tabela se ob startu napolni z vzorci sinusnega signala, kasneje pa lahko njeno vsebino spreminjamo tako, da z raunalnika poljemo zahtevo za spremembo tabele in poljemo e ustrezne podatke.

Program na osebnem raunalniku


Opis programa v mikrokrmilniku je bil podan z zornega kota samega izvajanja, opis njegovega druabnika na raunalniku pa bo podan bolj z zornega kota uporabnika. Prikazali bomo kako se preko tega uporabnikega vmesnika generator uporablja. Na sliki 9 vidimo uporabniki vmesnik. Celotna forma je razdeljena na tiri dele. Prvi prikazuje frekvenco. V tem delu si lahko tudi izberemo nekaj funkcionalnosti proelektronik avgust 2011 / 15

46

Darko Volk

Nizkofrekvenni sweep DDS funkcijski generator

grama. Ena od zanimivih je Transparent. e jo vkljuimo, se funkcije programa zaklenejo ne moremo jih spreminjati. Vidno ostane le okno s prikazovanjem frekvence, pa e to je transparentno, tako, da skozenj lahko vidimo dokumente, ki so pod njim. Opozoriti velja, da moramo v polje "Communication port" vpisati pravilno tevilko porta, kjer se na generator nahaja, sicer ni povezave med raunalnikom in napravo. Drugo okno slui za hitro nastavljanje frekvence. Monosti so od numerinega vpisa, do nastavitve frekvence z drsnikom. Na razpolago so tudi gumbi za hitro spreminjanje frekvence za doloeno tevilo ali pa za mnoenje / deljenje frekvence z dva. V tem oknu nastavljamo tudi izhodni nivo signala. Slabilec (attenuator) lahko
elektronik avgust 2011 / 15

47

Darko Volk

Nizkofrekvenni sweep DDS funkcijski generator

izhodni signal oslabi vse do 40 dB. Tudi tu je monost nastavljanja z vnosom v polje ali z drsnikom. Mono je tudi nastavljanje nivoja signala po 3 dB stopnjah. Tretje je okno sweep generatorja. Sweep je funkcija, da generator kontrolirano spreminja frekvenco navzgor ali navzdol z doloeno hitrostjo. V tem oknu torej vnaamo podatke: as posameznega koraka, korak spremembe frekvence ter spodnjo in zgornjo frekvenno mejo. Z gumbom lahko izberemo nain sweepanja (od spodaj navzgor, od zgoraj navzdol ali izmenoma). Nastavimo lahko, ali elimo samo en prehod ali ve prehodov. Sweep funkcijo se izkljui z zadnjim gumbom v tem oknu. etrto okno je namenjeno ali urejevalniku signala ali pa meritvi frekvennega odziva nekega zunanjega vezja. Signal editor je izjemno mona funkcija tega generatorja. e aktiviramo to okno kot urejevalnik signala (obkljukamo ustrezno izbiro v prvem oknu) se nam prikae nekaj objektov, ki jih je potrebno razumeti. Povsem na levi strani je okno, ki je nekaken osciloskop, kjer opazujemo signal, ki ga ustvarjamo. Pod njim je okno, kjer izberemo kateri signal bomo z generatorjem v danem trenutku generirali. Na izbiro imamo dva signala, ki smo ju predhodno vpisali v spomin in trenuten delovni signal. Okno "osciloskop" vedno prikazuje trenutni signal in generiran signal. e elimo, lahko vkljuimo e prikaz signalov, ki so shranjeni v spominu. Na voljo imamo dve spominski lokaciji. Na desni strani "osciloskopa" imamo tiri izbire. Oznaene so z RT. ch, Neg, Mixer in Limiter. Pod njimi pa so trije gumbi: "Set out signal", "Set memo1" in "Set memo2". Gumb "Set out signal" povzroi, da se vzorci delovnega signala prepiejo v tabelo vzorcev mikrokrmilnika. Na ta nain zane generator generirati nov vzorec signala. e si izberemo "RT. ch." je gumb nedosegljiv. Razlog je v tem, da se vsaka sprememba delovnega signala takoj prenese v tabelo vzorcev. V tem primeru lahko tudi na osciloskopu sledimo spremembam signalov v realnem asu. Gumb "Set Memo 1" povzroi vpis delovnega signala na prvo spominsko lokacijo. Enako gumb "Set Memo 2" vpie delovni signala na drugo spominsko lokacijo. "Neg" zrcali delovni signal preko x osi. Izjemno enostavna funkcija, ki pa zna biti e kako uporabna. Podrobneje si oglejmo izbiro "Mixer". Slednja nam omogoi, da iz dveh signalov dobimo tretjega. To naredimo pravzaprav s setevanjem ustreznega delea enega in drugega signala. Temu meanju slui tudi drsnik, ki se nahaja desno od izbire. V dveh padajoih poljih si izberemo, katera dva signala bomo meali med seboj, nato pa z drsnikom doloimo dele enega in drugega signala. Spremembe opazujemo v oknu "osciloskop", e pa imamo vkljueno izbiro "RT. ch.", pa spremembe lahko vidimo tudi na pravem osciloskopu. Ostane nam e, da vkljuimo omejevalnik. To storimo z izbiro "Limiter". Z 48

elektronik avgust 2011 / 15

Darko Volk

Nizkofrekvenni sweep DDS funkcijski generator

drsniki na desni strani omejimo signal na zgornji in spodnji strani. Pri vsem tem opisovanju pa smo pravzaprav pozabili na izvor signala. Imamo jih ve. Desno zgoraj si tirje gumbi z oznakami "Sine", "Stepping", Pulse" in "Noise". Oglejmo si prvega. Sinusni urejevalnik

Okno sinusnega urejevalnika ponuja 7 gumbov. Najbolje, da jih kar preizkusimo. V oknu imamo e drsnik, ki omogoa nastavitev faznega zamika takega sinusnega signala. Funkcija pravzaprav pride do izraza ele, ko tak signal meamo z kakim drugim signalom. Tudi izbira Neg zna biti koristna. Ko smo signal izbrali, lahko sinusni urejevalnik zapustimo z gumbom OK.
elektronik avgust 2011 / 15

49

Darko Volk Stepping editor

Nizkofrekvenni sweep DDS funkcijski generator

Tu imamo na izbiro le dva vira signalov: "Ramp" in "Triangle". Ime pove skoraj vse. e si malo ogledamo, kako ti signali nastanejo kot vzorec v tabeli vzorcev, bomo hitro opazili zakaj imamo dva drsnika z oznakami o navpinem in vodoravnem preskakovanju. S pomojo teh dveh drsnikov lahko hitro ustvarimo namesto ravnih poevnih linij stopniaste napetosti. Zaradi veje uporabnosti lahko ta dva drsnika med seboj tudi zaklenemo. Tako kot prejnji vir signala ima tudi ta monost faznega zamika in invertnega signala.

elektronik avgust 2011 / 15

50

Darko Volk Pulse editor

Nizkofrekvenni sweep DDS funkcijski generator

Impulzi so pa impulzi, eni sami. Izbire vira torej tu ni. Lahko pa nastavljamo parametre teh impulzov. V ta namen imamo tiri drsnike, ki definirajo parametre "Duty cycle", "phase", "ON time" ter "OFF time" (slika 12). Z drsniki nastavimo obliko eljenih impulzov.

elektronik avgust 2011 / 15

51

Darko Volk Noise editor

Nizkofrekvenni sweep DDS funkcijski generator

Verjeli ali ne, a ta generator lahko proizvaja tudi um. Torej lahko deluje tudi kot umni generator. Algoritem za izdelavo umnega signala je poenostavljen do skrajnosti. um je namre zelo kompleksen signal, mi pa imamo na razpolago 256 vzorcev na periodo. Kaj pa perioda pri umu sploh je? Bolje, da o tem ne razmiljamo resno, ter da vzamemo vgrajen generator uma kot pripomoek z mnogimi pomanjkljivostmi, a je e vedno zelo uporaben. Barvo uma nastavljamo s tirimi drsniki, ki spreminjajo konstante v enem skrajno poenostavljenem generatorju uma. Za nameek e moj prispevek h generiranju umnega signala. Ko je vzorec s umom vpisan, lahko spreminjamo e hitrost njegovega generiranja. To naredimo tako, da oznaimo izbiro "freq. rnd"
elektronik avgust 2011 / 15

52

Darko Volk

Nizkofrekvenni sweep DDS funkcijski generator

Slika prikazuje um, ki je generiran na tak nain. Spodnji del slike je spektralna analiza signala. Videti je, da nekatere frekvence v tem signalu zelo izstopajo. Tako, obdelali smo vse vire signalov, ki so vgrajeni v ta program. e vam tako pridobljeni signali e vedno niso ve, pa jih lahko popravite tako, da preprosto z miko in pritisnjenim levim gumbom nariemo v oknu "osciloskopa" to, kar bi eleli imeti. Potrudite se! Kombinacij je 256! (faktorialno). Graf frekvennega odziva e v prvem oknu izberemo "Freq. r. graph", potem z nao napravo, ki bi ji sedaj e teko rekli zgolj funkcijski generator, lahko merimo frekvenni odziv neke nae naprave ali elementa. Na sliki 16 vidimo frekvenno odvisnost keraminega resonatorja z oznako 503 (Slika 15). Izberemo lahko tako linearne X in Y koordinate, kot tudi logaritmske. Frekvenne meje grafa se izbere v oknu Sweep generatorja. Y koordinata je podana v Voltih. Tudi vhod v napravo ne sme presei vrednosti 5V.

Sliak15: Keramini rezonator z oznako 503

elektronik avgust 2011 / 15

53

Darko Volk

Nizkofrekvenni sweep DDS funkcijski generator

Slika 16: Frekvenni odziv keraminega rezonatorja z oznako 503, prikazan v logaritmski skali.

elektronik avgust 2011 / 15

54

ziga555

zkomac@gmail.com

Krii in teave preprostega FM oscilatorja


Priujo lanek opisuje izkunje petnajstletnika ob gradnji frekvenno moduliranega oddajnika. Oddajnik smo mu pomagali oiveti in izmeriti harmonska popaenja na eni naih delavnic v Postojni. Vse pohvale mlademu avtorju. Urednitvo

O izdelavi FM oscilatorja je bilo na forumu e kar nekaj govora, zato sem se odloil, da ga izdelam tudi sam, saj me je zanimalo njegovo delovanje. Na spletu se o oscilatorjih najde veliko. Od mini oddajnikov, do takih, katerih mo je ve Wattov. Narisal sem shemo za mini oddajnik, moi 10 mW. Osnovo za vezje sem dobil na http:// predajnik.bravehost.com

Za tranzistor (TR1) lahko uporabimo kateri koli NPN tranzistor, sam sem uporabil kar 2N2219A. Duilka (L1) je narejena iz 4 ovojev ice debeline 1 mm in premera tuljave 6 mm. Pomembna sta tudi nastavljiva kondenzatorja C in C2, s katerima spreminjamo frekvenco in prilagoditev antene. Napajanje oscilatorja je od 9 V do 16 V. Priporoam e nekoliko veji bazni upor, saj vezje v nasprotnem porabi okoli 120 mA toka. Posledino se tranzistor mono segreje. Naredil sem ve tiskanin omenjenega oscilatorja in vsaka ima svoje slabosti. Predvsem je pomembno, da so zalite povrine povezane z maso in da so povezave na tiskanini im kraje, saj vsaka odvena povezava predstavlja neeleno anteno oz. tuljavo. Bodite pozorni tudi na to, da mora biti kondenzator C3 imblije tranzistorju TR1. Ko sem naredil FM oscilator, sem njegov oddajni spekter preveril na spektralnem analizatorju. Rezultati so bili nadvse zaskrbjujoi.

elektronik avgust 2011 / 15

55

iga Komac

Krii in teave preprostega FM oscilatorja

Na zaslonu vidimo 5 navpino poudarjenih oznak, ki predstavljajo jakost signala na posameznih frekvencah. Gledano z leve proti desni je prva frekvenca 0. Druga oznaka se nahaja na frekvenci 104,3 MHz. In kot je razvidno z zaslona, na FM oscilator oddaja z mnogo vejo mojo tudi na drugih frekvencah kot samo na eljenem radijskem FM obmoju (88-108 MHz). Naslednja oznaka je na frekvenci 208,6 kHz, tretja pa e na 312 MHz, oscilator smo sliali tudi z radioamatersko postajo Kenwood TH79, kar pomeni da z naim oscilatorjem motimo tudi radioamaterje. Vije frekvence segajo vse do 1,2 Ghz. Z nastavljanjem in premikanjem frekvence na kondenzatorjih pa se stanje lahko e obutno poslaba. Kot vidimo, oscilator oddaja tudi na drugih frekvennih pasovih, in s tem mono smetimo frekvenni pas. Na oscilator je ranga nekaj mW, tako da ne bo povzroil veje kode. Nekaterim se bo zdelo da je 10 mW malo, a naj omenim, da sem z doma narejeno anteno, postavljeno ob okno, pokril velik del vasi. Mnogo veji problemi se zanejo z ve-wattnimi oddajniki, ki lahko povzroijo e ve kode in motenj na ostalih frekvennih pasovih. Lahko e omenim, da je nekaj MHz nad radijskim FM pasom e letalska komunikacija, ki je ni ravno pametno motiti. Poleg tega pa so oddajniki (lahko bi se izrazil tudi "smetilniki") vejih moi prepovedani. Upam, da ste opazili, kaj zmore takna majhna stvar, ki sploh ni tako nedolna.
elektronik avgust 2011 / 15

56

iga Komac

Krii in teave preprostega FM oscilatorja

Monega oddajnika ni teko narediti, problem je narediti oddajnik, ki bo oddajal na tono doloeni frekvenci in ne bo smetil ostalih frekvennih pasov.

Tiskano vezje FM oscilatorja: levo normalno, desno zrcaljeno

(Rdei in sivi kabel sta za napajanje (9-16V), rdei z modro buirko je avdio plus, rjavi kabel ki gre pod vezjem pa je avdio masa, zeleni kabel pa gre na anteno.

Slika antene - oddajnik je slien po celi vasi.

Tiskano vezje - pogled s spodnje strani. Kasneje je bilo e predelano.

elektronik avgust 2011 / 15

57

Jamesq

Puoba III

Puoba III
Vitezi preteklosti so paravojaka skupina, obsedena s tehnologijo. Njihov energijski oklep je nekaj, esar nai znanstveniki niso sposobni narediti. Nae baterije se po navadi iztroijo po nekaj urah bojev, oklepi so teki in okorni, a vzdrljivi. Ampak njihovi so svetlobna leta pred naimi. Uporabljajo kar miniaturen fizijski reaktor, ki napaja njihove mehanske dele oklepa. Kovine, iz katere je oklep napravljen, nisem e nikjer videl. Je izredno lahka, a trdna. Ravno zato so izredno gibni in izredno nevarni v boju od blizu, eprav tudi ostalo njihovo oroje ni od muh. Medtem ko mi e vedno uporabljamo klasine puke, imajo oni e razvito lasersko oroje. Ampak so izredno zaprta skupnost. Praktino nikogar ne spustijo v organizacijo. Zanimivo poroilo. Ampak ne razumem, zakaj smo morali oditi iz kampa v to votlino, da mi poveste vse to. To ni ni takega, je jezno zael polkovnik. e res, ampak nisem e konal, gospod polkovnik, je mirno povedal Bob. Tisti doktor mi je tudi povedal, da supermutanti verjetno komunicirajo telepatsko, pa tudi sam nisem nikogar videl, da bi govoril. Polkovnik je zael postajati vidno nervozen. Nato pa sem v Newswestu videl nekaj zanimivega. Nekaj mimoidoih je nenadoma dobilo udne napade. Padli so na tla, kjer jih je treslo, koa je pozelenela in celotno njihovo telo je zaelo naraati, dokler se niso spremenili v supermutante. Na sreo smo njihov napad zajezili pravoasno. Kaplja potu je lezla po vidno ivnem obrazu polkovnika, ki je dajal izraz, da Bob pritiska na prave gumbe. Ampak najbolj zanimivo, je nadaljeval Bob, pa se mi je pripetilo ravno v tej votlini. Polkovnik je postajal rde v obraz. Pet supermutantov mi je sledilo od Newswesta do te votline. Ko sem se skrival v votlini, sem opazil nekaj zelo zanimivega. Mutanti so delovali zbegani in brez orientacije, ko so li malce globlje v votlino. Mutant v rni opravi je deloval e posebej nervozno in je bil precej razjarjen. Ko sem ga ustrelil, se je samo on spravil name, ostali pa tudi trznili niso. In tako sem vseh pet ubil in trupla zakopal tu v votlini. Zgleda namre, da ta votlina nekako moti njihovo sporazumevanje. A najveji ok je bil, ko sem zakopaval zadnje truplo prejnji teden. Nael sem vae truplo, gospod polkovnik. Polkovnik se je ves penast zagnal v Boba in ga zbil na tla. In bo verjetno tudi edini ostal s to skrivnostjo, poleg tvojega polkovnika, tu v votlini. Nihe ne sme motiti nartov Gospodarja! je zaelo hripavo vpiti nekaj z rdeimi omi, kar je le e spominjalo na polkovnika. Tvoja skupinica, ki uva vhod, ti ne bo isto ni pomagala. Votlina prav lepo blokira vae sporazumevanje, je potegnil za pitolo Bob. Ampak se je mutiranec e vrgel nanj in zahreal: Taki, kot si ti, bi bili dobra pridobitev za Gospodarjevo vojsko. Nekako mi ne ustreza zelena koa, je med prerivanjem dejal Bob. Prerivanje postane intenzivneje. Bob in mutirani se premetavata, enkrat je eden na vrhu, drugi drugi. Nato se zaslii glasna eksplozija iz smeri izhoda. Mutirani zaudeno pogleda proti izhodu. Bob izkoristi prilonost in ga vre s sebe ob steno. Blam, blam, blam, blam, blam je pela pitola, ko je poiljala svinec skozi telo mutiranega. Prestreljeno telo mutiranega se je sesedlo, ampak e vedno je kazalo znake
elektronik avgust 2011 / 15

58

Gaper jeriek

Puoba III

ivljenja. Tale mali trik ti je uspel, ampak naa vojska je premona za vae loveke prepire. Gospodar bo zavladal svetu in prepirov ne bo ve, so bile zadnje besede mutiranega polkovnika, preden je njegova glava tiho omahnila. Boba pa se je polotila omedlevica in se je komaj zavedal sveta okoli sebe. Pridueni koraki energijskih oklepov so se bliali predelu votline, kjer je obsedel Bob. Brat Gaiyax, vaa dejanja kaejo na predanost loveki vrsti, se je oglasil energijski oklep z rdeimi oznakami. Vitezi, odnesite Zaetnika in njegovega psa v bolninini oddelek! In skupina mo je enoglasno zavpila: NA UKAZ, VOJVODA ROTWASSEN!

elektronik avgust 2011 / 15

59