You are on page 1of 3

Dva normalna obroka na dan veliko boljša kot šest mini obrokov

O nespametnosti drobljenja naših dnevnih kalorij na večje število majhnih obrokov čez dan smo že pisali. Želje prodajalcev razne dietetične – in druge – umetne hrane so eno, realnost človeške biologije, ki jo nenehno potrjujejo znanstvene raziskave, pa nekaj popolnoma drugega. Cel dan nekaj grizljati in prežvekovati je normalno za krave itd., ki s travo ne morejo vnesti veliko kalorij v enem obroku, pa se morajo zato s prehranjevanjem ukvarjati neprestano in drugega praktično niso niti zmožne početi. lovek pa ni krava in ima tudi popolnoma drugačna prebavila – takšna, ki ne terjajo, da bi se od jutra do večera samo prehranjeval. !z rastlinskega materiala, zlasti če je ta prehransko bolj reven "dober primer je prav trava# zmore prežvekovalec izvleči veliko več kot vsejedec, saj je za to bolje opremljen. $emu je prežvekovanje tudi namenjeno. %o drugi strani pa človek lahko poleg rastlin uživa tudi maščobe in živalske beljakovine ter veliko koristnega pridobi iz njih. %ravzaprav jih celo mora uživati, da vnese v telo vse potrebne vitamine. $akšni kalorični obroki, ki jih odlikuje tudi kvalitetno razmerje med kalorijami in vsebnostjo hranil, ga dobro oskrbijo z energijo za cel dan, lahko pa tudi za več dni, zato ni potrebno da so pogosti. &eliko bolj je pomembno, da so naravni, sveži in čimbolj neprocesirani. $o pa je ravno tisto, česar industrija umetne hrane ne želi. 'ato od njih tega ne boste slišali. (asprotno, oni vneto širijo doktrino, da bi morali ljudje neprestano nekaj prigrizovati. (e nazadnje vsako leto spravijo na trg okoli )*.*** novih izdelkov. +e kdo jih bo pojedel, če bodo ljudje število obrokov krčili, -okazano je, da se lahko postimo najmanj tri dni, preden bi prišlo do upada metabolizma, pred katerim strokovnjaki svarijo v primeru, da dnevni vnos kalorij zmanjšamo. %rav tako v primeru preskakovanja obrokov ali celodnevnega posta ni nevarnosti, da bi telo začelo razgrajevati lastne mišice. (evarno bi postalo le, če bi se postili dlje časa. 'ato nekajurni vsakodnevni post res ni noben problem in metabolizem zaradi njega ne bo trpel. Celo vrhunski športniki, ki intenzivno trenirajo vsak dan – nekateri tudi večkrat na dan – in svoje mišice močno obremenjujejo, lahko s postom izboljšajo rezultate, saj post pospeši regeneracijo tkiv. +e v jedilnik morajo strateško vključiti nekaj dodatnih beljakovin in maščob. $akšna ketogena prehrana se pri športu zelo obnese, saj po eni strani oskrbuje z energijo in surovinami za popravilo mišic, po drugi strani pa imitira post, ker "skoraj# ne dviguje inzulina. "%rehrana je ketogena takrat, ko omejimo ogljikove hidrate in telo prisilimo, da se prehranjuje bodisi z maščobnimi kislinami bodisi s ketoni, ki nastanejo pri razgradnji naših lastnih maščob.# &sa telesna tkiva imajo za gorivo raje maščobe in ketone kot pa glukozo. Celo možgani, za katere trdijo, da brez glukoze ne morejo. .eveda pa telo najprej porabi glukozo, če je ta prisotna. !n ta je prisotna, če jo s prigrizovanjem kar naprej dovajamo. .krivnost je torej v drastični omejitvi vnosa O/, saj to telo spodbudi k temu, da se dobro izuri v kurjenju maščob in si energijo pridobiva raje iz njih. !n v kratkih postih, ko telo glukoze ne dobi.

Že v prejšnjih člankih smo pokazali. 9 zdravljenju. v drugem primeru pa le )1. %ri večini ljudi predstavlja mejo. čimbolj sveža in pridelana na okolju "in človeku# prijazen način. da kdaj zaužijemo le dva obroka na dan. -rugič je večdnevni post težje izvedljiv z vidika discipliniranosti in držanja pravil iz zastavljenega programa. !n za prezasedene družine je včasih zajtrk ali večerja edini skupni obrok. možgani pa pridobijo na ostrini misli in kreativnosti. kar gotovo ni zaželeno. 'ato so kratki posti. npr. !ntermittent 4asting# eden najvarnejših in najbolj praktičnih. da znižanje vnosa kalorij podaljša življenje. $ežko bi sedeli na večurnem poslovnem kosilu in tam ne zaužili ničesar. da je razmak med njima od 2 do : ur. se pravi. da nas zvečer čaka slastna hrana. da ima telo v času kratkega posta veliko energije. &endar pa je omejevati kalorije vse življenje zelo težko. šteje. da jih izvajamo.&endar tridnevnega postenja znanstveniki niti ne priporočajo. na primer večerja s prijatelji "kjer nam ne bo treba vsem razlagati. %ostenje imamo v genih. ki nam najbolj ustreza. kot pa da jemo zjutraj in zvečer. &sekakor pa je priporočljivo. ki so to dokazale. da bomo morali lačni spat. %oskuse na sebi izvajajo tudi mnogi posamezniki 0 in rezultati so osupljivi. ki bi morali jesti z nami. izvajamo pa jih lahko vsak dan ali samo nekajkrat na teden. & primeru. se pravi na vsakih )1 ur. Živali. e namreč skrčimo vsakodnevno okno hranjenja in vnos hrane omejimo na manjši del dneva. . če ga bomo morali preživeti nesrečni in nezadovoljni. (eprijetno se ne bi počutili samo mi. Že nekaj časa je znano. okoli 1* ur. sedaj izvajajo poskuse tudi na ljudeh. da smo na dieti 0#. angl. $reba pa se je tudi vprašati. prijatelji in poslovnimi partnerji. (ajbolj učinkovita pa je sinergija obeh zgoraj opisanih taktik8 če kombiniramo postenje prek večjega dela dneva "in noči# s ketogeno prehrano. če vemo. obenem pa tudi eden najučinkovitejših načinov za preprečevanje in zdravljenje zdravstvenih tegob. -va obroka na dan sta boljša kot trije. saj ne terjajo močne volje ali odrekanja. v čem je smisel podaljšanega življenja. če je hrana naravna. 5rez težav jih vključimo v najrazličnejše življenjske sloge. seveda pa so tudi trije boljši kot pet ali šest. pripravo hrane. !zberemo pristop. 9er se ne ukvarjamo ves čas s hrano "pa tudi nabavo hrane. ko se ne hranimo. $retjič lahko postenje izven meja 123urnega ciklusa pri nekaterih ljudeh vrže iz tira komplementarna hormona sitosti in lakote. ko začne telo tvoriti ketone. saj se obnesejo tudi za pomlajevanje in hujšanje. to imitira zmanjšanje vnosa kalorij. ki so jim dolgoročno zmanjšali obroke za 6* 7. ob ):h in 1*h. z vidika družinskega in družabnega življenja ni praktičen. so postale razdražene in agresivne. $elo preprosto ne mara takšnega odtegovanja. $u priskoči na pomoč kratkotrajno postenje. &sako podaljšanje časa. striktno omejitvijo O/. 1* g ali manj O/ na dan. leptin in grelin. in jih nažene v prenajedanje. ampak tudi sogovorniki. Odrekanje takim dejavnostim bi bilo torej moteče za naše normalno življenje. imenovani tudi !4 "postenje s prekinitvami. čiščenju organizma in hujšanju pa pripomore tudi. %o neštetih živalskih študijah. pa čeprav so naše dnevne kalorije v resnici ostale nespremenjene. če ne nemogoče. pomivanjem itd. & prvem primeru namreč post traja dlje. &eliko lažje je čez dan preskakovati obroke. ne pa zavest. preostali del dneva pa imamo za post.# imamo več časa in si lahko dan organiziramo bolj svobodno in učinkovito. $rajajo manj kot 12 ur in so zlahka izvedljivi. pa je bolje. %rvič. +judje smo družabna bitja in radi jemo z družino. saj so se naši prapredniki redno postili.

%ostenje s prekinitvami je zelo preprosto in ne vključuje nobene prisile8 enostavno preskočite tu pa tam kakšen obrok. $elo vam bo hvaležno. . e res niste lačni. ko vam ni do hrane in ne čutite lakote. lahko mirno preskočite tudi dva.