You are on page 1of 16

I. OSNOVI NA SOVREMENOTO U^EWE ZA GRADBATA I SVOJSTVATA NA MATERIJATA 1. 1.

Op{to Novata teorija za dvi`eweto na materijata, zasnovana na istra`uvawata vr{eni vo prvata polovina na dvaesetiot vek, gi objasnuva na zadovolitelen na~in zakonitostite na koi se pot~inuvaat mikroobjektite, no istovremeno povlekuva niza pra{awa i te{kotii vo napu{taweto na op{toprifatenite klasi~ni poimi i pretstavi, odnosno "klasi~niot" na~in na mislewe. Osnovno e {to taa dava mo`nost za fundamentalno prou~uvawe na fizi~kite objekti, odnosno objasnuvawe na fizi~kata realnost, poa|aj}i od zakonite na dvi`eweto na mikroobjektite - atomite, molekulite i elementarnite ~esti~ki. Zatoa, vo tekstot {to sleduva se dadeni osnovnite idei na koi se gradi sovremenata teorija za dvi`eweto na materijata - kvantnata mehanika. 1. 2. De Brolieva hipoteza (Korpuskularno - branov dualizam) Spored ovaa postavka ~esti~kata so masa m koja se dvi`i ramnomerno so brzina v ima istovremeno i korpuskularni i branovi osobini. Korpuskularnite osobini na ~esti~kata mo`at da se karakteriziraat so energija E i impulsot P, a branovite osobini so frekvencijata i branoviot vektor K. Ovie veli~ini se me|usebno povrzani so relaciite:
E = h

(1.1) (1.2) (1.3)

r r P = h K

h=

h 2

kade {to h e Plankovata konstanta. Na branoviot vektor K mu odgovara branov broj k=2/, kade {to e branovata dol`ina na monohromatskiot bran koj i se pridru`uva na ~esti~kata. Monohromatskiot elektromagneten bran e opi{an so branovata funkcija:
r ( r , t ) = C e rr i2 ( E t p r ) h

(1.4)

Kako ~esti~kata ima impuls: r r p = m v

(1.5)

I-1

ako nejzinata masa vo miruvawe ne e nula, za branovata dol`ina na De Brolieviot bran se dobiva:

h m v

(1.6)

Ravenkata na branot koj se prostira samo vo eden pravec mo`e da se napi{e vo oblik:

( x, t ) = C e (i (t kx ))
pri {to =2 e kru`nata frekvencija na branot. Faznata brzina na De Brolieviot bran }e bide:

(1.7)

vf =

= = T k

(1.8)

So superpozicija na ramni monohromatski branovi (1.7) koi imaat branovi broevi vo intervalot [k0-k, k0+k], kade k<<k0, se dobiva oblik na branovo dvi`ewe koj {to ima amplituda razli~na od nula samo vo mal del od prostorot, branov paket vo oblik:

( x, t ) = A e

( i( 0 t k 0 x ) )

(1.9)

so branov broj k0 i frekvencija 0=0(k), i amplituda:

A = 2 C k

sin

(1.10a)

= x v g t k
d vg = dk k = k

(1.10b)

(1.10v)
0

Za t=0 se dobiva deka amplitudata e maksimalna za 0:


sin 0 =1 0 0 lim
(1.11)

i minimalna vo 0=. Za rastojanieto pome|u ovie minimumi }e va`i:


k x = 2
(1.12)

Ovaa relacija va`i za rastojanieto pome|u prvite minimumi, odnosno toa e najmalata lokalizacija na branoviot paket. Kako sprema (1.11) i (1.12) branoviot paket ima pove}e podale~ni maksumumi i minimumi, za nego vo op{t oblik }e va`i:
k x 2
(1.13)

I-2

Ako se razgleduva zavisnosta na branoviot proces od vremeto, vo x=0, se dobiva deka ovoj proces e mnogu intenziven vo intervalot t, odnosno se dobiva neednakvosta:
t 2
(1.14)

od kade sleduva deka vremenski postabilen branov paket se dobiva so superpozicija na pomal broj ramninski branovi. Poa|aj}i od brzinata na prostirawe na branoviot paket vg
vg = d dx = lim = dt k 0 k dk
(1.15)

se dobiva:

p2 d 2 m d ( 2 h ) p vg = = = =v d( h k ) d ( p) m

(1.16)

Zna~i brzinata na prostirawe na branoviot paket e ednakva na brzinata {to ja ima ~esti~kata vo klasi~nata fizika. Taka po nekoi interpretacii ~esti~kata bi mo`ela da se razgleduva kako branov paket koj se dvi`i niz prostorot so brzina vg=v. 1. 3. Hajzenbergova relacija na neodredenost Faktot deka brzinata na ~esti~kata se sovpa|a so grupnata brzina na De Brolieviot bran dozvoluva formalno da se primenat relaciite:
k x 2
t 2
(1.17a) (1.17b)

za slu~aj na De Broliev bran. Ako se pomno`i so se dobiva:

p x x h
E t h

(1.18a) (1.18b)

Ovie relacii se narekuvaat Hajzenbergovi relacii na neodredenost. Soglasno so niv ne mo`e istovremeno da se odredat polo`bata i impulsot na ~esti~kata, odnosno vremeto na nastanuvawe na procesot i energijata. Gre{kite koi pritoa se pravat, odnosno neodredenosta, ograni~eni se so vrednosta na Plankovata konstanta. Relaciite na neodredenost poka`uvaat do koja granica va`at poimite i veli~inite na klasi~nata fizika vo mikrosvetot. Sfa}aweto deka sekoja ~esti~ka ima branovi i korpuskularni svojstva podrazbira soodvetni
I-3

ograni~uvawa bidej}i lokalizacijata na polo`bata na branot, pa i da e toa mal branov paket ~ii amplitudi se razli~ni od nula vo mnogu mal prostor, ima za posledica odnapred definirani granici na primenlivost na takvoto sfa}awe. 1. 4. Verojatnosten pristap Odnesuvaweto na mikro~esti~kite ne e determinirano kako vo klasi~nata mehanika, odnosno iako se poznava sostojbata na ~esti~kata vo odreden moment ne e mo`no ednozna~no da se odredi odnesuvaweto na ~esti~kata vo naredniot moment na vreme. Kako rezultat na Hajzenbergoviot princip na neodredenost, ne mo`at vo daden moment to~no da bidat odredeni koordinatite i impulsot na mikro~esti~kata, taka da nejzinata sostojba se opi{uva so pomal broj dinami~ki promenlivi otkolku vo slu~aj na klasi~en objekt. Kaj mikro~esti~kite, objektot e celosno zadaden ako se dadeni fizi~kite veli~ini koi mo`at da se merat istovremeno. Na primer za sloboden elektron toa bi bile koordinatite x, y, z i spinot, ili impulsot px, py, pz i spinot. Kako rezultat na vakvoto "necelosno" zadavawe na sostojbata, odreduvaweto na narednata sostojba ima verojaten karakter, odnosno narednata sostojba ne e ednozna~na tuku e mo`na so odredena verojatnost. Ako se pojde od postavkata deka sostojbata na mirko~esti~kata se opi{uva so kompleksna branova funkcija, (r,t), koja e zadadena ako e zadaden polniot sistem na fizi~ki veli~ini, se postavuva pra{awe koj e fizi~kiot smisol na funkcijata (r,t). Spored interpretacijata predlo`ena od Maks Bor, veli~inata: r 2 ( r , t ) dxdydz = dP( x, y, z)
(1.19)

pretstavuva verojatnost, vo momentot t, ~esti~kata da se najde vo prostorot r 2 r x, x+x, y, y+y, z, z+z. Vo taa smisla ( r , t ) = ( r , t ) e gustina na taa verojatnost. Poa|aj}i od toa, sledi:

( r , t)

dxdydz = 1

(1.20)

bidej}i verojatnosta ~esti~kata da se najde bilo kade vo prostorot e 1. Ova istovremeno pretstavuva uslov za normirawe na branovata funkcija.

I-4

1. 5. [redingerova ravenka Branovata funkcija koja se zema za opi{uvawe na ~esti~kata mora da bide ednozna~na, kontinualna i neprekinata. Taa mo`e da se prika`e kako proizvod od dve funkcii, edna koja zavisi od vremeto, a drugata od koordinatite. Ako se zeme deka e:
r r ( r ) = A e j k r r

(1.21)

toga{ se dobiva:

2 x
odnosno,
2

2 y
2

2 z
2

+ k2 = 0

(1.22)

2 +
So ogled deka e E k =

p2 = 0 h2

(1.23)

p2 i E = E k + E p , ravenkata (9) vo poop{t oblik glasi: 2m

2 +

2m (E E p ) = 0 h2

(1.24)

Ova bi bila [redingerovata ravenka koja go opi{uva dvi`eweto na mikro~esti~kata so masa m i energija E, vo poleto so potencijalna energija Ep. Koga branovata funkcija sodr`i i vremenski faktor, }e ima oblik:

= e jt

(1.25)

Vo ovoj slu~aj so diferencirawe se dobiva [redingerovata ravenka za slu~aj na vremenska zavisnost:


jh

= E

(1.26)

So obedinuvawe na (1.24) i (1.25) mo`e da se dobie i sledniot oblik na [redinggerovata ravenka:

I-5

jh

h2 2 + E p 2m

(1.27)

Gornata diskusija e samo eden na~in na tretirawe na [redingerovata ravenka i ne bi trebalo da se razbere kako nejzino izveduvawe, zatoa {to taa e edna od osnovnite postavki na kvantnata mehanika i ne se izveduva.

1. 6. Kvantni broevi - kvantirawe i Borov model na atomot Koga stanuva zbor za mikroobjekti kako {to se atomite, molekulite i elementarnite ~esti~ki, klasi~niot princip za neprekinatost spored koj dinami~kite veli~ini (energijata, impulsot i dr.) dobivaat neprekinata niza od vrednosti, se napu{ta i se zema deka kaj takvi sistemi ovie veli~ini dobivaat diskontinuirana niza od vrednosti, odnosno se kvantirani. Taka elektromagnetnoto zra~ewe se razgleduva kako sevkupnost od korpuskuli - fotoni so energija h, pri {to impulsot na fotonite i r r branoviot vektor na zra~eweto k se povrzani so relacijata p = h k , odnosno se obedinuvaat korpuskularnite (p) i branovite (k) karakteristiki na materijata. Nils Bor zema deka elektronot vo atomot se dvi`i samo po strogo odredeni stacionarni orbiti, odredeni od uslovot na kvantirawe na negoviot moment na koli~estvo na dvi`ewe:

mvrn = n h

(1.28)

kade m e masata, a v brzinata na elektronot, rn e radius na n-tata orbita. Energijata na elektronot ne se menuva dodeka se dvi`i po n-tata orbita i iznesuva:
En =

(2 ) 2

(4 0 ) 2

m e4 h2

1 n2

m e4 z2
2 2 8 2 0 h n

(1.29)

Energijata se zra~i ili apsorbira pri preminot na elektronot od edna na druga pateka, pri {to frekvencijata na zra~eweto }e bide:

1 1 nk = R , n>k k 2 n2
kade R e Riderbergovata konstanta.

(1.30)

I-6

Ovie objasnuvawa na eksperimentalnite rezultati, koi bez dokaz gi dal Nils Bor se izveduvaat so postavuvawe na [redingerovata ravenka za atomot.

1. 7. ^esti~ki i potencijalni barieri Kako diskusija okolu re{avaweto na [redingerovata ravenka za prostorno ograni~eni ~esti~ki, }e bide razgledana interakcijata na snop ~esti~ki so potencijalni barieri. Zaradi poednostavno razgleduvawe }e se tretira ednodimenzionalen slu~aj, no re{enijata se direktno primenlivi za snopovi ~esti~ki vo uredi so pogolemi dimenzii. Se razgleduva najnapred snop ~esti~ki vo x pravec, so energija E, koi naiduvaat na potencijalna bariera vo x=0, so visina V2-V1, taka da e V1<E<V2

E<V2
slika 1.1. Elektronski snop i bariera

Klasi~no, treba da se o~ekuvaat ~esti~ki vo regionot I, kade E>V1, no ne vo regionot II, kade E<V2. Branovata funkcija za ~esti~kite vo snopot bi bila:

= A0 e

j ( E t p x ) h

(1.31)

Poto~no sekoja ~esti~ka treba da se pretstavi so branov paket, no za malo p , refleksijata na paketot e sli~na so refleksijata na poedine~en bran. h Ako se primeni [redingerovata ravenka za stacionarna sostojba na regionite I i II:

d2 dx
2

2m h
2

( E V1 ) = 0

(vo regionot I)

(1.32)

Ako se zeme deka:

I-7

2m (E V1 ) = 2 2 h
se dobiva:

(1.33)

d2 dx
Re{enijata se vo forma:
2

+ 2 = 0

(1.34)

1 = A e j x + B e j x
Et j h

(1.35)

Odnosno kompletnata branova funkcija za regionot I, vklu~uvaj}i ja i vremenskata zavisnost se dobiva so mno`ewe so e

, {to dava:
(1.36)

1 = Ae

E t j h x

+ Be

E t + x j h

Prviot ~len e po~etniot bran koj se {iri vo x pravec, a vtoriot e reflektiraniot od barierata koj se {iri vo -x pravec. Vo regionot II (E-V2) e negativno i se zema:

2m (E V2 ) = 2 2 h
taka vo ovoj region ravenkata za stacionarna sostojba }e bide:

(1.37)

d2 dx
2

2 = 0

(1.38)

koja ima op{to re{enie vo oblik:


11 = C e x + D e x
(1.39)

Fizi~ki ne mo`e da se o~ekuva 11 da bide beskone~na za h , taka D mora da e 0 , {to dava:


11 = C e x
(1.40)

So primena na grani~nite uslovi se nao|aat vrskite me|u A, B i C. Imaj}i vo predvid deka e kontinualna funkcija, sleduva:

1 |x = 0 = 11 |x = 0
ili

(1.41)

A+B= C
Isto od uslovot:

(1.42)

I-8

1 11 = x x = 0 x x = 0
j A j B = C
od ovie ravenki se dobiva:

(1.43) (1.44)

A= B=

C 1 2 j C 1 + j 2

(1.45)

(1.46)

Od ovde se zabele`uva deka amplitudite na direktniot i odbieniot bran se identi~ni:

A = B

(1.47)

Me|utoa zaradi faznata razlika, rezultantniot bran e stoe~ki bran. Re{enieto 11 pretstavuva bran ~ija amplituda eksponencijalno opa|a so x. Spored ova (sl1.1) postoi kone~na verojatnost deka direkniot snop }e navlezedo nekoe rastojanie vo klasi~no zabranetata oblast II, bidej}i

11 e pogolemo od nula. Me|utoa, ako e golemo V2>>E, malku ~esti~ki bi navlegle vo vtorata oblast.
Ako se razgleda slu~ajot na slika 1.2 koga barierata ne e dovolno visoka da predizvika totalna rafleksija, toga{ ima samo parcijalna refleksija i del od snopot minuva niz barierata.

Slika 1.2.

Kako i porano neka e:


2 1 =
2

2m h
2

E V1

(1.48)

I-9

re{enieto bi bilo:
1 = A e j 1 x + B e j 1 x 11 = C e j 2 x
(1.49) (1.50)

Od grani~nite uslovi sleduva:

A+B= C 1 ( A B) = 2 C
So eliminacija na S se dobiva:
1 2 1 A = B 1+ 2 1

(1.51) (1.52)

(1.53)

odnosno koeficientot na refleksija iznesuva:


BB B 2 intenzitet na odbieni ~ esti ~ ki ref = = = = 2 gustina na direktni ~ esti ~ ki AA A 2 dir 1 = 1+ 2

(E V2 )

(E V2 ) (E V2 ) (E V1 )

(1.54)

Ako se eliminira B, toga{


C = A 2 = 2 1+ 1+ 1 2

( E V2 )

( E V1 )

(1.55)

Iznenaduva~ki amplitudata na pominatiot bran e pogolema od amplitudata na direktniot bran, ili verojatnosta gustinata na ~esti~ki vo pominatiot bran e pogolema otkolku vo direktniot bran. Ova, edinstveno se objasnuva so toa deka pominatite ~esti~ki se dvi`at posporo od ~esti~kite vo direktniot snop. Taka iako C>A, fluksot na ~esti~ki vo pominatiot snop e pomal otkolku vo direktniot so ogled deka 2 > 1, branovata dol`ina na pominatiot bran e pogolema od onaa na direktniot. Kako vtor primer se razgleduva interakcijata na snop ~esti~ki so bariera so kone~na {iro~ina d, klasi~no neproodna (slika 1.3).

I-10

slika 1.3. Elektronski snop i bariera so kone~na debelina

So postavuvawe na [redingerovata ravenka vo regionite I, II, III, se dobivaat re{enija vo forma:


1 = A e j x + B e j x 11 = C e x + D e x 111 = F e j x

(1.56)

kade :
2 = 2m ( E V1 ) 2 h 2m 2 = ( V2 E ) 2 h

(1.57)

Za da se zadovolat grani~nite uslovi zemen e i reflektiran oslaben bran so amplituda D vo regionot na barierata, a isto taka vo regionot III nema reflektiran bran. So primena na grani~nite uslovi za x=0 i x=d, mo`at da se najdat konstantite, odnosno branovata funkcija vo regionot III, pri {to se dobiva:
1 F = A e j d cos( h ( d ) ) + sin( d ) 2
(1.58)

Verojatnosta edna ~esti~ka da mine niz barierata bi bila:


PI III = F2 A2 e 2 d 1 1+ 4

(1.59)

Za d >> 1, so zamena se dobiva:

(2 PI III e

2 m( V2 E)

)d h

(1.60)

Taka ako barierata e dovolno tenka, postoi mala, no kone~na verojatnost ~esti~kite da ja preminat barierata, iako klasi~no toa ne izgleda mo`no. Ova e t.n. tunelski efekt. Ovoj efekt ima va`na fizi~ka primena kaj tunel-diodite i katodnata emisija. Verojatnosta za tunelirawe opa|a eksponencijalno so visinata i {irinata na barierata. Za ilustracija 1A elektronski snop naiduva na 1V visoka bariera (V2 - E =1,610-19 J) i 2nm {iroka. Verojatnosta za tunelirawe e od redot e-20, a strujata koja pominuva 10-9A. Me|utoa, ako se reducira {iro~inata na barierata na 0,1nm, strujata na tunelirawe raste do 1/3A!

I-11

1. 8. ^esti~ki vo ednodimenzionalna potencijalna jama

slika 1.4. ^esti~ki vo ednodimenzionalna jama

Se razgleduva slu~ajot na ~esti~ka so masa m vo region d ograni~en so potencijalna bariera V. Se zema deka potencijalnata energija na ~esti~kata vo 0 x d e V=0. [redingerovata ravenka:
d2 2 m + E = 0 2 dx 2 h

(1.61)

Ima re{enie:
= A e j x + B e j x

(1.62)

kade:
2 = 2m E 2 h
(1.63)

So ogled deka nema mo`nost za pominuvawe na barierata, bidej}i so toa ~esti~kata bi dobila beskone~na potencijalna energija, * odnosno e 0 za x < 0 i x > d, isto =0 za x=0 i x=d. Ako se primeni ova se dobiva:
A = B

(1.64) (1.65) (1.66) (1.67) (1.68)

e j d e j d 0 = A sin d = 0 d = n 2 m E d = n , 2 h n = 1, 2, 3, ...

I-12

Zna~i,
= C sin nx d

(1.69)

Konstantata C se nao|a od:


d

dx = 1

(1.70)

C
0

2 sin 2 n x dx = 1 d C= 2 d

(1.71)

(1.72)

2 n x sin , n = 1, 2, 3, ... d d

(1.73)

So ogled deka branovata funkcija za ograni~ena ~esti~ka e edna od mno`estvoto diskretni vrednosti, sekoja od niv odgovara na razli~na vrednost na n. Ovoj op{t zaklu~ok ne e ograni~en na ovoj poseben primer tuku se primenuva na ograni~eni ~esti~ki. Sekoja od dopu{tenite vrednosti na branovata funkcija se vika sopstvena funkcija. Ako se vratime na energijata, taa dobiva mno`estvo dozvoleni vrednosti dadeni so:
E= 2 h 2 h2 n2 = n 2 , n = 1, 2, 3, ... 2 2 2 m d 8 md

(1.74)

Taka, vkupnata energija na ~esti~kata vo jamata ima posebni dozvoleni vrednosti, {to odgovaraat na razni celi broevi, energijata e kvantizirana i sekoja dozvolena vrednost se vika sopstvena vrednost. Vrednostite pome|u ovie se zabraneti. ^esti~kata vo najniskata energetska sostojba E1 ima kineti~ka energija razli~na od 0. Ovie rezultati se primenlivi na site ograni~eni ~esti~ki i se razlikuvaat od klasi~nite. 1. 9. Kvantnomehani~ki model na atomot Kvantnomehani~kiot model na vodorodniot atom pretstavuva razgleduvawe na elektron zafaten vo realnata potencijalna jama na jadroto. Ovoj model ja objasnuva elektronskata struktura na atomite i dava osnova za klasifikacija na elementite.

I-13

Jadroto na atomot zaradi golemata masa se zema za nepodvi`no. Potencijalnata energija na elektronot na rastojanie r od jadroto bi bila:

V=

e2 4 0 r

(1.75)

So ogled deka ova e tridimenzionalen problem i so ogled na sfernata simetrija, najdobro e da se zeme sferen koordinaten sistem (r,,), taka da se dobiva sledniot oblik na [redingerovata ravenka:
1 r2 2 1 1 1 2 2 m + (E T E P ( r)) = 0 sin + + 2 r sin 2 2 r r r sin h2
(1.76)

Vo Kulonovoto elektri~no pole na jadroto elektronot ima potencijalna energija:


z e2 E p (r) = 4 0 r
(1.77)

Ako re{enieto se bara vo oblik:

( r , , ) = R( r ) F( ) T()
odnosno od ravenkata (1.75) se dobivaat ravenki za R, F i T.

(1.78)

Ako se razgleda prvo radijalnata zavisnost ravenkata se reducira na:


d 2 2 d 2m e2 = 0 E + + + 4 0 r dr 2 r dr h2
r r0

(1.79)

Mno`estvoto sferno simetri~ni funkcii so najednostavna forma:

1 = A e

(1.80)

kade r0 e konstanta, ja zadovoluvaat ravenkata. Konstantata A se dobiva od uslovot za normalizacija:


0

4r dr = 4A

2r r0

dr = 1

(1.81)

A=
1 =

1 2

1 2

r0
1 2

1 2 r r0

r0 e

I-14

So zamena vo [redingerovata ravenka se dobiva r0:

1 2 2m e2 E + =0 + 4 r r02 rr0 h 2 0
Za da va`i za sekoe r:

(1.82)

2 2me 2 = rr0 4h 0 r r0 = 4h 0 r me
2

h 0 me 2

Ako se sporedi so Boroviot model ova e ednakvo na radiusot na najbliskata orbita (onaa so najmala energija). Od istata ravenka se dobiva:
h2 me 4 E1 = = 2 2 2mr0 8 0 h
(1.83)

Ako se re{i kompletno [redingerovata ravenka (da se zemat i radijalnite funkcii od povisok red 2, 3,...) }e se dojde do poop{t izraz za dozvolenite energii:
1 me 4 En = 2 = 2 2 2 n n 8 0 h E1
(1.84)

Povtorno se gleda deka ograni~uvaweto na elektronite vo lokaliziran del od prostorot rezultira vo kvantizirawe na energetskite sostojbi. Celiot broj n e nare~en glaven kvanten broj. Koga se razgleduva branovata funkcija na elektronot vo osnovna sostojba 1 mo`e da se odredi i verojatnosta za locirawe na elektronot vo prostorot:

dPr = 1

4r 2 4r dr = 2 e r0
2

2 r r0

dr

(1.85)

Ovaa verojatnost ima maksimum za:


dPr = 0 t. e. za r=r0 dr

Sli~no, ako se re{avaat ravenkite za azimutska zavisnost se dobiva azimutskiot kvanten broj l=0,1,2,...,(n-1), koj e pridru`en na agolniot moment na elektronot koj se kvantira, dodeka za re{avawe na zavisnosta po se dobiva magnetniot orbitalen kvanten broj =0, 1, 2,...,l. Ovoj magneten kvanten broj korespondira so faktot deka elektronot pretstavuva polne` koj rotira, odnosno elektri~na struja koja dava
I-15

magnetno pole i magneten moment. Orientacijata na magnetniot moment vo prostorot se kvantira. Zna~i, za potpolno opi{uvawe na dvi`eweto na elektronot i odreduvawe na negovata energija, elektronot }e se karakterizira so glaven kvanten broj n, so eden od slednite orbitalni kvantni broevi l = 0, 1, 2, ..., n-1, so eden od magnetnite kvantni broevi ml = 0, 1, 2, ..., l i so magnetniot spinov kvanten broj ms koj mo`e da bide samo ms= 1/2 ili ms= -1/2. Treba da se naglasi deka sprema Paulieviot princip na isklu~uvawe, vo atomot ne mo`at da postojat dva elektroni kaj koi se ednakvi site ~etiri kvantni broevi: n, l, ml i ms. Voobi~aeno orbitite koi odgovaraat na poedini glavni kvantni broevi se ozna~uvaat so odredeni bukvi. Ova ozna~uvawe e dadeno vo tabelata 1.
Tabela 1. Raspredelba na elektronite vo atomot po orbiti i energetski sostojbi

n
oznaka

1 K 0 s 0 0 s 0

2 L 1 p 0 1 0 s 0

3 M 1 p 0 1 2 d 0 1 2 0 s 0 1 p 0 1

4 N 2 d 0 1 2 3 f 0 1 2 3

l
oznaka

ml

broj na elektroni so isto l: 2(2l+1) broj na elektroni so isto n: 2n2

2 2

2 8

6 18

10

6 32

10

14

Taka elektronskata konfiguracija na atomot na siliciumot Si , koj ima atomski broj 14, odnosno 14 elektroni mo`e da se prika`e vo oblik 1s22s22p63s23p2, {to zna~i deka na orbitata n=1 (K) ima dva elektroni vo sostojba s (l = 0), {to e ozna~eno so 1s2. Na orbitata L (n = 2) ima dva elektroni vo sostojba s (l = 0) i 6 elektroni vo sostojba P (l = 1) {to e ozna~eno so 2s22p6. Na orbitata M (n = 3) ima dva elektroni vo sostojba s (l=0) i dva elektroni vo sostojba p (l=1).

I-16