You are on page 1of 17

III.

PROVODNICI / METALI

Metalite zazemaat posebno mesto vo fizikata na cvrsta sostojba. Pove}e od 2/3 od hemiskite elementi se vo metalna sostojba i imaat karakteristi~ni osobini: odli~na provodnost na toplina i elektricitet, kovnost, plasti~nost, metalen sjaj itn. Vo ova poglavje }e se razgleduva proveduvaweto na elektri~estvo vo tipi~ni metali, dobri provodnici. Kaj niv, valentnite elektroni ne se zadr`uvaat so edno posebno jonsko jadro tuku se slobodni da se dvi`at niz kristalnata re{etka pod dejstvo na nadvore{ni sili.

3. 1. Ednostaven model na provodnik Kako {to be{e poka`ano potencijalnata energija na elektron na rastojanie r od jadroto na osamen atom, op{to ima forma dadena na slika 3. 1 (so isprekinatata linija).

slika 3. 1. Raspredelba na potencijalot vo kristalno cvrsto telo

Konsekventno imame mno`estvo na dozvoleni energetski nivoa kaj atomot, sekoe definirano so kvantnite broevi. Elektronite se fateni vo potencijalnata jama i taka ograni~eni na atomot, duri ni najoddale~enite valentni elektroni obi~no nemaat dovolno energija za da se oslobodat. Kako {to be{e poka`ano, koga vakvi atomi }e se zdru`at vo kristalnata re{etka, raspredelbata na potencijalnata energija pome|u sosednite atomi se menuva, so ogled deka potencijalnata energija e skalarna veli~ina i se sobira, profilot na potencijalnata energija se namaluva (slika 3.1 vo celost). Ova zna~i deka elektronite koi imale energija E4 (prvite valentni elektroni), imaat pogolema energija od ograni~uva~kata energija na atomot vo re{etkata. Ovie valentni elektroni ne se pove}e pridru`eni kon posebni atomi, tuku mo`at slobodno da se dvi`at niz re{etkata.

III - 1

Elektronite, pak, na poniskite energetski nivoi i ponatamu ostanuvaat ograni~eni i zafateni od poedine~nite jadra. Mo`e da se oceni pribli`no brojot na slobodni elektroni, ako se zeme deka sekoj atom dava samo eden sloboden elektron i tipi~na konstanta na re{etkata a=0,1 nm, toga{ minimalnata gustina na elektroni po m3 bi bila 1m 10 10 30 elektroni 3 = 10 m
3

Blizu do povr{inata na metalot sostojbata e poinakva, so ogled deka najbliskiot atom do povr{inata nema soseden atom nadvor od metalot potencijalnata energija ne e sni`ena kako vo metalot. Zna~i, na sekoja povr{ina postoi potencijalna bariera koja elektronite ne mo`at da ja pominat. Taka iako elektronite vo metalot se slobodni tie se odbivaat od potencijalnite barieri na povr{inite i ostanuvaat zarobeni vo materijalot. Prost model na metal bi mo`el da se pretstavi kako na slika 3.2. Toa bi bila trodimenzionalna kutija vo koja elektronite mo`at da se dvi`at bez pre~ka, no vo normalni uslovi ne mo`at da pominat nadvor zemaj}i deka potencijalnata energija nadvor e mnogu visoka. Vakva kutija gi ima dimenziite na razgleduvaniot metalen primerok.

3. 2. Elektron vo trodimenzionalna potencijalna jama Ako se zeme model na slobodni elektroni za metalot, energetskite sostojbi za elektronot }e bidat kako kaj elektroni zatvoreni vo trodimenzionalna potencijalna kutija. Da razgledame vakva jama prika`ana na slika 3.2.

slika 3. 2. Tridimenzionalna potencijalna jama

Elektronite slobodno se dvi`at vo kutijata, taka potencijalnata energija V tamu se zema 0. Za da se ograni~at elektronite se zema deka nadvor od kutijata V. Sli~no kako kaj ednodimenzionalnoto razgleduvawe, mora da bide 0 na granicata za da se obezbedi nula verojatnost elektronite da dobijat beskone~na potencijalna energija.

III - 2

[redingerovata ravenka za elektronite, so konstantna vkupna energija E i V=0 vo kutijata bi bila:

2 x 2

2 y 2

2 z 2

2m h
2

E = 0

(3. 1)

Ova se re{ava so separacija na promenlivite:

= f x (x ) f y ( y ) f z (z )
So zamena se dobiva:
2 2 1 d fx 1 d fy 1 d2 fz 2m + + = E 2 f x dx 2 f y dy 2 f z dz 2 h

(3. 2)

(3. 3)

Kako e E konstantno, sekoj ~len mora da bide konstanten, taka: d 2 fx dx


2 2 = C1 fx

(3. 4)

d2 fy dy
2

2 = C2 fy

(3. 5)

i grani~ni uslovi:

= 0 , za x = 0, x = x0 , y = 0 , y = y0 , z = 0, z = z0
Mo`ni re{enija na ravenkite bi bile:
x f x = A sin n x x 0
y f y = B sin ny y 0 z fz = C sin n z z 0

(3. 6)

(3. 7. 1)

(3. 7. 2)

(3. 7. 3)

kade nx, ny, nz se kvantni celi broevi 1, 2, 3, ..., a A, B, C, se konstanti.

III - 3

Kompletniot izraz za branovata funkcija se dobiva so zamena na (3. 7.) vo (3. 3.) i so normalizacija (sli~no kako vo ednodimenzionalen slu~aj). Taka:

nx n y nz =

nx x 2 sin x x0 0

ny y n z 2 2 sin z sin z z y0 y 0 0 0

(3. 8)

So zamena na [redingerovata ravenka se dobiva:


2 h nx E nx n y nz = 2m x0 2 ny + y 0

n + z z 0

(3. 9)

kade nx, ny, nz se kvantni broevi so koi se odreduva edna energetska sostojba Ako e x0=y0=z0=1
E= h2 8md
2 2 2 nx + n2 y + nz

(3.10)

Sopstvenite vrednosti za elektroni vo kockasta potencijalna jama bi bile:


E= h2 8md
2

n2

(3.11)

Ist oblik kako i kaj ednodimenzionalna potencijalna jama.

3. 3. Maksimalen broj na mo`ni energetski sostojbi Edna posebna vrednost na n, koja ima komponenti nx, ny, nz (celi broevi) vo n prostorot mo`e da se pretstavi kako na slika 3.3.

slika 3.3. Prikaz na sostojba vo n-prostorot

III - 4

Za da se najdat mo`nite kombinacii (nx, ny, nz), za koi n e pomal od nekoe nF, jasno e deka ako se fiksira nz=nz0:
2 2 2 nx + n2 y = n n z0

(3.12)

slika 3.4. Prikaz na sostojbite vo nx, ny ramnina

Na slika 3.4 sekoja to~ka pretstavuva edna kombinacija od nx i ny, vkupniot broj na kombinacii e ednakov na povr{inata koja bi bila :

1 2 2 n nz 0 4

(3.13)

Ako sega se dozvoli nz da ima drugi vrednosti se dobiva analogno deka za nnF vkupniot broj na kombinacii bi bil ednakov na 1/8 od volumenot na sfera so radius nF, odnosno:

1 4 3 nF n F = 8 3 6
3

(3.14)

Toa bi bil brojot na raspopolo`ivi energetski nivoi. Op{to tie ne se site popolneti so elektroni. Me|utoa, vo posebni fizi~ki uslovi (T=0) site nivoi do nekoe maksimalno karakterizirano so energija EF i kvanten broj nF se popolneti. Ako gustinata na elektronite vo primerokot e N, ednakov na vkupniot broj sostojbi so ogled deka samo eden elektron zafa}a

III - 5

edna sostojba po principot na isklu~uvawe. Za T=0 se dobiva:


sl. 3. 5. Raspredelba na gustinata ne energetskite nivoa

N d 3 =

3 nF

(3.15)

3
1

3 N 3 nF = d

(3.16)

Energijata na najvisokata zafatena sostojba se dobiva so zamena na nF vo (3. 11):

h2 3 N EF = 8m

(3.17)

3.4. Energetska raspredelba na elektronite vo metal Za da se najde raspredelbata na energija po slobodnite elektroni, treba da se najde broj na energetski sostojbi vo intervalot na energii [E, E+dE] i verojatnosta da bide popolneto odredeno nivo. Brojot na elektroni vo edinica volumen vo intervalot na energii [E, E+dE] bi bil:
N [E ]dE = S (E )dE p( E )
(3.18)

kade S(E) e brojot na nivoa vo edinica volumen vo edini~en energetski interval okolu E. Vrskata pome|u E i kvantniot broj n za metalna kocka e dadena so relacijata:

E=

h2 n2 2 8md

Brojot na raspolo`ivi sostojbi vo intervalot [n, n+dn] bi bil:


2 4n 2 dn = n 2 dn 8
(3 .19)

Spored definicijata na S(E) bi bilo:

S ( E )dE d 3 = n 2 dn
Taka:
III - 6

(3.20)

S( E ) =

n 2 dn
d3 dE

(3.21)

So koristewe na relacijata En se dobiva:


n
2 dn

dE

8 2m 2 d 3 E 2 h
3

(3.22)

So zamena vo (3.21) se dobiva:


S( E ) = 8 2m 2 h
3 3

E 2

(3.23)

Ovaa raspredelba pretstavuva op{t izraz za S(E). Me|utoa, generalno, ne se site nivoa popolneti, odnosno elektronite ne gi popolnuvaat visokite energetski nivoa. Vidovme deka, dali energetskoto nivo e popolneto ili ne, mo`e da se odredi od Fermi - Dirakovata raspredelba p(E). Taka, brojot na elektroni po edinica volumen vo daden energetski opseg zavisi ne samo od brojot na slobodni energetski nivoa, tuku i od verojatnosta deka elektronot mo`e da dobie dovolno energija da gi popolni:

N ( E )dE = S ( E )dE p( E )
Ottuka, brojot na elektroni po edinica volumen i edini~en energetski interval bi bil daden so:

(3.24)

N ( E ) = S ( E ) p( E )

(3.25)

Gustinata na elektronite vo funkcija od energijata mo`e da se prika`e grafi~ki kako na sl. 3.6.

sl. 3. 6. Gustina na elektronite vo funkcija od energijata

III - 7

3. 4. Fermievo nivo kaj metalite Ako e poznat brojot na elektroni vo edinica volumen n toga{, vo princip, mo`e da se presmeta vrednosta na Fermievoto nivo EF. So integracija na N(E) po energiite se dobiva:
n = N ( E )dE
0

(3.26)

Ako se iskoristi ravenkata N(E)=S(E)p(E) se dobiva: 8 2m n = S ( E ) p( E )dE = h3 0


3 2

E 1 dE 2 E EF 0 1 + exp kT

(3.27)

Ova te{ko se presmetuva osven za T=0 za {to se dobiva:

n=

3 E 8 2m 2 F

3 2

E 2 dE

(3.28)

2 h 2 3n 3 19 EF0 = n 3 [eV ] = 3 ,65 10 8 m 8

(3.29)

rezultat {to e dobien i vo ravenkata (3.12). Tipi~ni vrednosti bi bile: za srebro EF0 = 5,5 eV; za bakar EF0 = 7,0 eV. Za dobri provodnici EF0 e nekolku elektronvolti. Ova e i osnovna razlika me|u klasi~niot model na gas i elektronskiot gas vo metalot. Na 0 K, vo prviot site ~esti~ki imaat 0 energija, a ovde site energii do EF0 se mo`ni. Za T>0, integralot (2.29) mo`e numeri~ki da se presmeta. Na sobna temperatura, aproksimativen izraz za EF bi bil:

2 E F = E F 0 1 12

kT E F0

(3.30)

Se gleda deka so porast na T, EF opa|a no, so ogled na toa deka va`i kT<<EF0 , ovaa promena e nezna~itelna.

III - 8

3. 5. Proveduvawe vo metalite Modelot na slobodni elektroni ovozmo`uva ednostavno tretirawe na procesot na proveduvawe vo metalite {to pretstavuva voved vo osnovnite karakteristiki na procesite na proveduvaweto. Kako {to e poznato, proveduvaweto vo elektri~nite provodnici e opi{ano so osnovniot eksperimentalen Omov zakon,
r r J = E
(3.31)

r r kade J e gustinata na strujata, E primenetoto elektri~no polo, a provodnosta na materijalot. Ako se zeme deka strujata postoi zaradi dvi`ewe na n slobodni elektroni po edinica volumen, toga{:
r r J = env
(3.32)

kade e e polne`ot, a v brzinata na elektronot.


r Ako se zeme deka poleto dejstvuva na elektronite so sila eE , toga{ tie bi se dvi`ele ramnomerno zabrzano i gustinata na strujata postojano bi se zgolemuvala {to e vo kontradikcija so Omoviot zakon. Za da se soglasuva ravenkata (3. 32) so (3. 31) mora v da bide konstantno za nekoe primeneto r pole E . Ova e mo`no ako se pretpostavi deka elektronite se sudiraat so kristalnata re{etka i pri toa ja predavaat energijata {to ja zdobile vo elektri~noto pole. Taka elektronite imaat nekoja sredna drift brzina vo pravec na poleto koja se superponira na nivnoto slu~ajno termi~ko dvi`ewe.

Efektot na sudirite vo ovoj slu~aj (i sli~no kaj poluprovodnicite) taka voveduva eden vid triewe koe ja limitira brzinata na sredna driftovska vrednost vD . Ako srednoto vreme pome|u sudirite e v , brojot na sudiri vo sekunda e 1 v mv D . i srednata brzina na promena na momentot zaradi sudirite e

Ravenkata na dvi`ewe na eden elektron, za pole x vo pravec x, e slednata:

e x = m
v Dx =

m vDx d vDx + dt v

( ) ( )
t 1 e v

(3.33)

e v x m

(3.34)

So zamena za gustinata na strujata se dobiva:

III - 9

ne 2 v x J = env Dx = m

t 1 e v

(3.35)

Se gleda deka brzinata i strujata rastat eksponencijalno i posle >>v stanuvaat konstantni. Ako se zeme deka po nekoe vreme t poleto }e se ukine, toga{ brzinata }e se menuva spored:
v D = v D0 e
t

(3.36)

Zna~i, vremenskata konstanta v mo`e da se razgleduva i kako vreme na relaksacija na elektronite bidej}i go odreduva vremeto za koe brzinata od vD0 }e se namali na vD0/ e. Taa e tipi~no 10-14 s, taka {to za t>>v:
v Dx = e v x m
(3.37)

J=

ne 2 v x m

(3.38)

Ovie ravenki mo`e da se uprostat ako se zeme deka v ne zavisi od . Toga{ vDx e psoporcionalno so x. Konstantata na proporcionalnost se narekuva podvi`nost (mobilnost) na elektronite:

v D = x

e v m

(3.39)

Mobilnosta e porast na drift brzinata po edinica intenzitet na poleto. Gustinata sega mo`e da se zapi{e vo oblik:

J x = ne x
taka {to so sporeduvawe so Omoviot zakon se dobiva:

(3.40)

= ne =

ne 2 v m

(3.41)

Ovoj izraz e op{t i va`i za bilo koj proces na proveduvawe, dokolku n, i m se specificiraat za odreden proces. Ovaa diskusija ne ja spomna raspredelbata na dozvolenite energetski nivoa, nitu Paulieviot princip na isklu~uvawe koj va`i za elektroni vo metalot. Sekoj elektron zafa}a posebna energetska sostojba na koja i odgovara soodvetna brzina, {to vo prostorot na brzini e pretstavena so to~ka.

III - 10

slika 3. 7. Raspredelba na brzinite na elektronite vo prostorot na brzinata

Vo otsustvo na pole, brzinite se slu~ajni. Za sekoj elektron vo odreden pravec i so odredena brzina, mo`e da se najde drug vo sprotiven pravec, taka {to raspredelbata na brzinite e sferna. Na T=0, raspredelbata }e bide najkompaktna; site nivoa do vF }e bidat zafateni. Bidej}i mv 2 F EF = 2 granicata koja gi sodr`i site brzini e sferna, Fermieva povr{ina. Na povisoki temperaturi, mal del od elektronite }e imaat brzini pogolemi od vF. Koga }e se primeni pole, site elektroni trpat dejstvo -ex vo x pravec, no samo onie blisku do Fermievata povr{ina mo`at da se dvi`at bidej}i samo tie imaat bliski prazni energetski nivoa da dojdat na niv. Vo sredno, primenata na poleto }e predizvika celata ramnote`na raspredelba na e x v vo nasoka sprotivna od poleto. brzinite da se pomesti malku za m Raspredelbata ne e ve}e simetri~na vo odnos na po~etokot. Taka, postoi malku preferenten pravec za brzinata {to rezultira vo drift brzina:

vD =

e x v m

(3.42)

So ogled deka so primenata na poleto raspredelbata se menuva samo vo blizina na Fermievata povr{ina i vremeto na relaksacija v se odnesuva glavno na elektronite blizu do EF.Ovie promeni na raspredelbata se dosta mali, za razlika od slikata kade se karikirano pretstaveni.Ovoj model na slobodni elektroni uspe{no opi{uva mnogu aspekti na proveduvaweto vo metalite, posebno koga se upotrebuva Fermievata raspredelba.Teorijata na proveduvaweto diskutirana vo poslednoto poglavje zema deka vo materijalot postoi golem broj slobodni elektroni koi se odnesuvaat kako klasi~ni ~esti~ki. Vo metalite, slobodnite valentni elektroni pripa|aat na site
III - 11

atomi, taka {to postoi tendencija ovie elektroni da ne go gledaat periodi~niot potencijal sozdaden od re{etkata, odnosno toj za niv izgleda kako konstanten. So ovoj model na slobodni elektroni kaj metalite uspe{no se objasnuvaat skoro site fenomeni na proveduvawe. 3.6 Makroskopski osobini na provodnicite Poka`ano e deka zonskata energetska struktura kaj provodnicite e bez energetski procep. Kaj niv valentnata i provodnata zona se preklopuvaat ili valentnata zona e samo delumno popolneta na T=0K. Specifi~nata otpornost im e od 10-8 do 10-6 mm. Spored nositelite na elektri~estvo provodnicite mo`at da se podelat na provodnici od prv red kade nositeli na elektricitet se elektronite (metali i nivni leguri) i provodnici od vtor red, kade nositeli se jonite (elektroliti). Metalite i nivnite leguri obi~no se grupiraat vo 4 grupi: metali so golema provodnost, metali so mala provodnost, otporni leguri i specijalni provodni materijali. Metali so golema provodnost Toa se bakarot (Cu), aluminiumot (Al), srebroto (Ag) i zlatoto (Au). Prikaz na nivnite osnovni osobini e daden vo tabela 10. 1. Tabela 10. 1.
materijal Parametar na kubnata povr{inski centrirana re{etka a (nm) specifi~na gustina (gr/ cm3) To~ka na topewe tt (C) Koeficient na linearno {irawe 20 (1/ C) Specifi~na toplotna provodnost (W/ mK) Specifi~na elektri~na otpornost 20 (m) Temperaturen koeficient na elektri~nata otpornost t (1/ C) Tvrdost (po Brinel) na 20 C HB (N/ m2) Cu 0,361 8,92 1083 1710-6 390 1,7210-8 3,9310-3 400106 Al 0,405 2,69 660,2 2310-6 230 2,7810-8 0,3310-3 250106 Ag 0,409 10,49 961 1810-6 420 1,6510-8 3,610-3 250106 Au 0,408 19,32 1063 1410-6 295 2,3510-8 410-3 180106

III - 12

Osnoven proizvod od bakarot se bakarnite `ici so razni pre~nici. Polutvrdiot i tvrdiot bakar se koristi za vodovi i izolirani provodnici i kabli, za prenesuvawe i razvod na elektri~na energija. Mekiot bakar se upotrebuva za izrabotka na provodnici za elektri~ni ma{ini, transformatori i elektri~ni aparati i toj ima podobra provodnost. Bakarnite delovi mo`at lesno da se spojuvaat so lemewe, elektrootporno i gasno zavaruvawe. Zna~ajna primena imaat i legurite od bakar. Najzna~ajni od niskolegiranite (do 3%) se onie so kadmium (Cd) i srebro (Ag), a od visokolegiranite mesinzite i bronzite. Niskolegiranite se koristat za kontakti, kolektorski plo~ki, komutatorski lameli i sli~no, dodeka mesinzite za priklu~nici, osiguruva~i, uti~nici, a bronzite za kontaktni oprugi, membrani, zap~anici i armaturi. Elektrotehni~kiot aluminium se koristi za kablovi i vodovi. Kabelot za za{titen omota~ od aluminium e polesen, poeftin i podobro proveduva toplina. Za dalekuvodi se upotrebuvaat me{oviti provodnici od ~eli~no jadro i namotani `ici od tvrd aluminium. Srebroto se upotrebuva za niskotemperaturni termoparovi, toplivi osiguruva~i, elektri~ni kontakti, elektrodi na akumulatori, katodi na foto}elii i drugo. Zlatoto se koristi za specijalni elektri~ni kontakti, izvodi vo specijalni mikroelektronski kola, elektrodi na fotootpornici i drugo. Metali so mala provodnost Vo ovaa grupa spa|aat site metali so isklu~ok na Cu, Al, Ag i Au. Nekoi nivni osnovni osobini se dadeni vo tabela 10. 2. Tabela 10. 2.
materijal Ni Fe Co Sn Pb Pt Mo W Ta Nb Ga In Cd gr/cm3 8,9 7,8 8,7 7,2 11,3 21,4 10,2 19,3 16,6 8,5 5,9 8,65 tt C 1453 1535 1492 232 327 1769 2615 3380 2998 2500 29 156 320 TC K 3,7 7,1 0,93 0,01 4,5 9,46 3,4 0,5 20 10-6/ C 13,2 10,7 12,5 23 28,3 9 5,4 4,4 6,6 7 28,4 W/mK 75,5 73,3 70 63,1 35 71 150 167 50 20 10-8m 6,8 10,7 6,2 11,5 21,7 11,6 5,7 5,6 15,5 14,1 9 7,5 t 10-3/ C 6,0 5,5 6,0 4,2 4,2 3,8 4,5 4,8 3,1 3,0 4,9 4,2 HB 106 N/m2 680 500 52 39 1500 2600 450 750 9

72

III - 13

Od ovie metali Ni, Fe i Co se primenuvaat glavno kako magnetni materijali, za izrabotka na visokokvalitetni feromagnetni leguri. Kalajot (Sn), olovoto (Pb) i platinata (Pt) pokraj ponovite primeni: Sn za folii za kondenzator, Pb za mehani~ka za{tita na kabli i za akumulatori, Pt za termoparovi i specijalni sadovi, se koristat i za izrabotka na poluprovodni~ki soedinenija i leguri kako {to se SnTe, PbTe, PtSb2, odnosno PbxSn1-xTe. Molibdenot (Mo), volframot (W) i tantalot (Ta), kako te{kotopivi materijali se koristat za grea~i, elektri~ni sijalici, visokotemperaturni termoparovi, kontakti i dr. Niobot (Nb) se upotrebuva kako superprovoden materijal vo soedinenijata (Nb3Sn, Nb3Ge) koi imaat visoki kriti~ni temperaturi i se koristat za namotki kaj superprovodnite magneti i kablovi. Galiumot (Ga), indiumot (In) i kadmiumot (Cd) se koristat za poluprovodni~ki soedinenija GaAs, InSb, InAs, CdTe, CdS, koi imaat primena vo laserite, optoelektronskite kola, ultrabrzi mikroelektronski kola i detektori na infracrveno zra~ewe. Otporni materijali Otpornite materijali imaat specifi~na elektri~na otpornost 20-15010-8 m. Mo`at da bidat na baza na metalni leguri ili nemetali (Cu1-xNix, grafit, silicium karbid i dr.) Kaj niv e va`no da imaat pogolema specifi~na elektri~na otpornost, pomal temperaturen koeficient na elektri~en otpor, da imaat pomala EMS vo odnos na bakarot, otpornost na korozija i mehani~ka cvrstina za povisoki temperaturi. Materijalite za regulacioni i obi~ni tehni~ki otpornici (CuxNiyMn1-x-y) koi nemaat osobena preciznost (otstapuvawa za 5-10%) moraat da bidat otporni sprema stareewe i povi{ena temperatura (do 200C). Najdobri karakteristiki ima konstantanot (Cu0,54Ni0,54Mn0,02) so 20 = 4410-8 m. Materijalite za precizni laboratoriski otpornici treba da imaat mal temperaturski koeficient. Najkvaliteten e manganinot (Cu0,86Mn0,12Ni0,02) so 110-5 C-1. Materijalite za zagrevni elementi se koristat na visoki temperaturi na koi doa|a do zabrzana korozija i rekristalizacija. Najmnogu se koristat kantal legurite (FeCrAlCo), elektrografitot i silicium karbidot (rabotna temperatura nad 1500 C).

III - 14

Specijalni provodni materijali Vo ovaa grupa spa|aat materijalite za termoparovi, za toplivi osiguruva~i, za lemewe, za elektri~ni kontakti i za galvanski elementi i akumulatori. Kaj termoparovite imame od neplemeniti metali: (Cu./konstantan i (250400S) Fe/konstantan i (200-900S)), od plemeniti metali (Pt/Pt0,92; Re0.08) (01700S), Ir/Ir0.4 Rh0.6 (0-2000S), i specijalni: C/SiC (0-2000S), W/W0,75 Mo0.25 (0-3000oC). Karakteristikite na ovie termoparovi se pribli`no linearni

Ems(mV) =k t, pri {to najgolema osetlivost ima termoparot C/SiC.


Materijalite za topivi osigura~i kaj brzite osigura~i izdr`uvaat pet pati pogolema struja od koli~inata za vreme do 0.1 sek (Ag i Ag0.5 lu0.5) a kaj sporite izdr`uvaat 10 pati pogolema struja od koli~inata za vreme od 1 sek (Al). Za nizok napon i golemi ja~ini na struja se koristat ba`dareni lameli od Al, a za mnogu mali strui (10 mA) platina. Materijalite za elektri~ni kontakti treba da imaat visoka to~ka na topewe, dobra toplotna provodnost, i otpornost na korozija. Elektri~nite kontakti se zna~aen element na elektri~nite uredi i ma{ini ~ija zada~a e da obezbedat brzo i sigurno zatvorawe i prekinuvawe na strujnoto kolo. Pri protekuvaweto na strujata doa|a do zagrevawe na site vrsti na kontakti zaradi pojavata na otpornost na mestoto na dopir. Stepenot na zagrevaweto zavisi od materijalot kako i od sostojbata na povr{inite (hrapavosta i ~istinata). Kaj kontaktite za mali optovaruvawa (12 do 22 ) ne se pojavuva elektri~en lak. Tie treba da imat oblik so dovolno golema dopirna povr{ina, na koja ne treba da se nasobira pra{ina vo pogolema koli~ina. Se upotrebuva zlato, platina i radium, odnosno bakar ili srebro prevle~eni so sloj od zlato platina ili radium. Kontaktite za sredni optovaruvawa (napon do 660V i strui do 20A) se izrabotuvaat od fino srebro, volfram ili sinteruvan prav Ag-Ni, AgMo, Ag. Materijalite koi se upotrebuvaat za galvanski elementi i akumulatori se dadeni vo tabela 3.

III - 15

Tabela 3. Galvanski elementi i akumulatori i nivni karakteristiki. Vrsta [aperonov element Pogendorov element Danielov Oloven akumulator ^eli~en akumulator anoda katoda elektro lit

ems(V) 0,8 2 1 2.08

Ri() 1-1,5/C5 0,5-1/C6 2-6/C5 0,1/C50,2/C6 0,1/C50,2/C6

SE (W)

Cu C Cu PbO2

Zn Zn Zn Pb superre{ etka

KOH H2SO4 i K2Cr2O7 H2SO4 i CuSO4 H2SO4

50

Ni (OH)3 Nisnegulki NaxS

Fe ili Cd Na

KOH

1.2

50-55/30

Na/S tip

Na2O11 Al2O3

2.86

mali

130-145

Galvanskite elementi i akumulatorite se sostojat od dve elektrodi od razli~en materijal potopeni vo elektrolit. Elektrolitite se supstanci ~ii vodeni i drugi rastvori proveduvaat struja so dvi`eweto na jonite. Ovie provodnici od vtor red, soli, kiselini i bazi, imaat molekuli koi vo rastvorite se razlagaat (disociraat) na pozitivni joni (katjoni) i negativni joni (anjoni). Elektri~nata otpornost na elektrolitite e definirana so izrazot R= l/s So porastot na temperaturata raste stepenot na disocijacija i podvi`nosta na jonite, pa otpornosta se namaluva. Temperaturniot koeficient na otpornosta se dvi`i od -0,002 do -0.005 oS-1. Jakite kiselini se mnogu dobri provodnici, jakite bazi i soli se dobri provodnici isto taka. Organski provodnici Razvojot na organskite provodnici po~nuva 1973 godina so otkrivaweto na TTF-TCNQ. Toa e molekularen kristal sostaven od paralelni "lanci" na naredeni planarni molekuli na tetratiofulvalen (TTF) i tetracionohinodimetan (TCNQ). Molekulite na TTF se donori a na TCNF akceptori, pri {to sredno po eden molekul pominuvaat 0,59 elektroni. Kako posledici na ova, elektronskite zoni na dvete vrski na lanci se samo delumno popolneti, {to za TCNF lanecot doveduva do elektronska, a za TTF lanecot do prazninska provodnost. Provodnosta na takvoto soedinenie e kvaziednodimenzionalna (dol` lanecot) i mnogu raste so sni`uvawe na
III - 16

temperaturata, se do 60K, koga stanuva sporedliva so provodnosta na Cu na sobna temperatura. Natamo{no sni`uvawe na temperaturata doveduva do nagol pad na provodnosta i premin vo dielektri~na faza. Vakov fazen premin provodnik-dielektrik e karakteristi~en za kvaziednodimenzionite provodnici. Su{tinata na ovoj t.n. Paerslov premin bi bila slednava: Kaj homogeniot lanec na molekuli so period a, silnoto preklopuvawe na elektronskite branovi funkcii na valentnite elektroni doveduva do metalna provodnost dol` lanecot. Ako na sekoj molekul doa|a po eden valenten elektron, toga{ provodnata zona e dopola popolneta , so branovi vektori na zazemenite sostojbi vo granici -p/2a<k<p/2a. Ova sostojba na kvaziednodimenzioniot provodnik e nestabilna na duplo zgolemuvawe na periodot na lanecot (a-2a) bidej}i ovaa periodi~na perturbacija doveduva do cepewe na Briluenovata zona na fermievata povr{ina (kF=+ p/2a) i do pojava na energetski procep Eg - {to rezultira vo premin od provodna vo energetski popovolna dielektri~na sostojba. Vakviot premin se registrira lesno so padot na provodnosta i so izmenata na periodot na molekularniot lanec registriran so metodot na elektronska difrakcija. Do sega e sintetiziran pogolem broj organski "metali" od tipot molekularni kristali no zaradi mehani~kite osobini seu{te ne se konkurentni so tradicionalnite provodnici. Pogolemi perspektivi se o~ekuvaat od provodnite polimeri.

III - 17