You are on page 1of 9

VI MAGNETNI MATERIJALI 6.1 Model na magnetnite materijali Site materijali vo izvesen stepen poseduvaat magnetni osobini.

Dvi`eweto na elektronot pretstavuva elementarna struja koja inducira magnetno pole. r orb Magnetniot moment od kru`eweto na elektronot okolu jadroto ( p m ) e povrzan so orbitalniot moment na koli~ina na dvi`ewe na elektronot r orb ( L ) preku relacijata: e r orb r p m orb = L (6. 1.) 2me kade me e masata na elektronot, a e negoviot elektri~en polne`. Elektronot pokraj r s orbitalniot moment na koli~ina na dvi`ewe, ima i spinski moment L , zaradi {to se javuva i magneten moment na spinot: e rs r p ms = L (6. 2.) me Vektorskiot zbir na site vakvi elementarni magnetni dipoli go dava rezultantnoto magnetno pole vo materijalot. Ako e materijalot homogenr i r ako atomite imaat ist magneten moment p m , vektorot na magnetizacija M , koj pretstavuva magneten moment na edini~en volumen na materijalot, }e r r bide: M = N p m , kade N e koncentracijata na atomi. Vo slu~aj na primena na r r r magnetno pole H , mo`e da se vospostavi zavisnost M = m H , kade m e magnetna susceptibilnost na materijalot. Za slu~aj na anizotropni magnetici m ima tenzorski karakter. Magnetnata propustlivost na materijalite se definira so:

= 0 (1 + m ) = 0 r
i pretstavuva koeficient na proporcionalnost indukcija i poleto: r r r r r B = H = 0 r H = 0 H + M pome|u

(6. 3.) magnetnata (6. 4.)

r - relativna magnetna propuslivost; 0 - magnetna propuslivost na vakuumot;


Sprema vrednostite na r materijalite se delat na materijali so slabo i jako magnetno ureduvawe. Materijalite so slabo magnetno ureduvawe se delat na dijamagnetici i paramagnetici.

VI - 1

r Dijamagneticite vo otsustvo na nadvore{no pole H nemaat magnetni dipolni momenti. Na primer, kaj atomot na He, elektronite vo atomskata obvivka se dvi`at vo sprotivni nasoki i imaat sprotivno orientirani spinovi.

Slika 6. 1. Magnetni dipolni momenti kaj helium vo odsustvo i vo prisustvo na magnetno pole Rezultantniot magneten moment }e bide: r r r p m1 + p m2 = p m = 0 (6. 5.) r Vo magnetnoto pole H se menuvaat intenzitetite na magnetnite dipolni momenti na elektronite so te`neewe da go poni{tat dovedenoto magnetno pole. Zatoa, se javuva magneten moment so sprotivna nasoka od nadvore{noto r magnetno pole H . Magnetnata susceptibilnost e m 10-9. Dijamagneticite r go namaluvaat magnetnoto pole H vo koe se postaveni, no mnogu malku. Paramagneticite imaat atomski magnetni momenti, no bez prisustvo na nadvore{no magnetno r pole, tie se haoti~no rasporedeni, taka {to vektorot na r magnetizacija M e nula. Koga }e se najdat vo nadvore{no magnetno pole H , magnetnite dipoli kaj atomite te`neat da se naso~at dol` magnetnite linii na poleto. Zaradi ova, paramagneticite te`neat kon oblasta so pojako pole (sprotivno od dijamagneticite). Na ovoj efekt mu se sprotivstavuva toplotnoto haoti~no orientirawe na dipolite, koe e poizrazeno so porastot na temperaturata. Zatoa magnetnata susceptibilnost im opa|a so zgolemuvawe na temperaturata. Za gasovi na sobna temperatura, se dobiva magnetna susceptibilnost so vrednost md 10-7, {to e okolu 100 pati pogolema otkolku kaj dijamagneticite.

VI - 2

a) b) Slika 6. 2. Temperaturna zavisnost na magnetnata susceptibilnost kaj a) dijamagneticite b) paramagneticite Ova zna~i deka iako dijamagnetni efekti postojat kaj site vidovi materijali, tie se maskirani so paramagnetnite, ili so drugi u{te poizrazeni magnetni svojstva na materijalite. Materijalite so jako magnetno ureduvawe se delat na feromagnetici, antiferomagnetici i ferimagnetici. Kaj site ovie materijali zaradi interakcijata pome|u nekompenziranite magnetni momenti vo materijalot doa|a do spontano magnetno ureduvawe, koe se vika jako magnetno ureduvawe. Ako interakcijata dovela do r paralelna orientacija na magnetnite momenti, imame feromagnetizam ( M s 0 ); ako orientacijata e antiparalelna r r antiferomagnetizam ( M s = 0 ) i ferimagnetizam ( M s 0 ). Ova spontano ureduvawe se naru{uva so toplotnoto haoti~no dvi`ewe na magnetnite momenti, taka {to nad odredena temperatura TC ovie materijali se odnesuvaat kako paramagnetici. Pri ova va`i Kiri-Vajsoviot zakon:

C T

(6. 6.)

0N p2 m . Ovaa zavisnost, za razli~ni vidovi kade C e Kirieva konstanta C = 3k materijali e dadena na sl. 6. 3.

VI - 3

Od najgolem prakti~en interes od materijalite so nekompenzirani magnetni momenti (feromagneticite i ferimagneticite).

Slika 6. 3. Temperaturna promena na recipro~nata vrednost na magnetnata susceptibilnost nad kriti~nata temperatura
a) paramagnetici b) feromagnetici v) antiferomagnetici g) ferimagnetici

Iako kriti~nata temperatura TC kaj niv e dosta visoka (za `elezo nad 1000 K) slu~ajno zemeno par~e se ~ini nemagnetizirano. Me|utoa, negovata interakcija so nadvore{no magnetno pole e zna~itelno pojaka otkolku kaj paramagneticite i mo`e da se namagnetizira ako mu se pribli`i stalen magnet. Ova se objasnuva so postoeweto na homogeno namagnetizirani makroskopski domeni so izmeneti smerovi na magnetnite momenti. Vakvata domenska podelba se vospostavuva zaradi te`neeweto kon minimizacija na magnetnata dipolna energija. Magnetiziraweto na nemagnetizirano par~e r `elezo pod dejstvo na nadvore{no pole ( H ) e proces pri koj se menuvaat formata i orientacijata na domenite (pri T<<TC). Obi~no feromagnetnite primeroci imaat polikristalna struktura sostavena od proizvolno rasporedeni monokristalni zrna. Sekoe zrno se sostoi od nekolku domeni (veli~ina 10-2-10-3 cm) orientirani do zasituvawe vo pravecot na lesna magnetizacija bez r prisustvo na nadvore{no pole. So doveduvawe na nadvore{no pole H (slabo) domenite vo nasoka na poleto }e imaat minimum energija pa }e rastat (za smetka na sprotivno orientiranite domeni) so pomeruvawe na domenskite yidovi. Procesot na magnetizirawe vo slabi poliwa e reverzibilen. Pri zgolemuvawe na poleto granicite na domenite se pove}e se pomestuvaat. Za sovleduvawe na defektite vo kristalnoto zrno koi se sprotivstavuvaat na ova pomestuvawe potrebni se pojaki poliwa. Pri ukinuvawe na nadvore{noto pole defektite mo`at da go spre~uvaat vra}aweto na domenskite yidovi vo prvobitna polo`ba.

VI - 4

Slika 6. 4. Prikaz na makroskopski feromagneten primerok so homogena magnetizacija i so energetski popovolna domenska struktura Zaradi ova, magnetizacijata so pogolemi nadvore{ni poliwa e ireverzibilna. Ovaa pojava se vika histerezis. Na sl. 6. 5. e prika`ana zavisnosta na magnetnata indukcija od nadvore{noto pole.

Slika 6. 5. Histerezna kriva Veli~inata na koercitivnoto pole Hc i remanentnata indukcija Br zavisi od na~inot na priprema na primerokot, bidej}i od mehani~kata i termi~kata brabotka zavisi brojot na defektite vo materijalot.

6.2 Makroskopski osobini na magnetnite materijali Kako posledica od postoeweto na elementarni magnetni momenti na atomite site materijali poseduvaat magnetni osobini. Zavisno od stepenot na interakcijata na elementarnite magneti, materijalite se so slabo ili jako magnetno uredivawe odnosno: 1) dijamagnetici i paramagnetici i 2) feromagnetici, ferimagnetici i antiferomagnetici. Kaj feromagnetnite i ferimagnetnite materijali, kako posledica od spontanata magneticacija ne postoi linearna zavisnost pome|u magnetnata indukcija B i magnetnoto pole. Magnetnata ireverzibilnost se manifestira vo postoeweto na histerezis B(H). Nad nekoja kriti~na temperatura ovie
VI - 5

materijali go gubat jakoto magnetno ureduvawe i se odnesuvaat kako paramagnetici. Sprema oblikot na histerezisot B(H) ovie materijali se delat na magneto meki (poispravena petelka i pomala povr{ina) i magnetno tvrdi (ponavednata petelka so pogolema povr{ina). Magnetno meki materijali se `elezoto i nekoi negovi leguri ( so Si i Ni), nekoi feriti (nikel-cink, mangan-cink feriti) i nekoi amorfni materijali (FexBySi1-x-y). Poradi vertikalnata histerezna petelka so mala povr{ina, lesno se magnetiziraat i razmagnetiziraat. Se odlikuvaat so malo koercitvno pole (Hc < 10 A/m), so golema remanentna indukcija (Br), golema magnetna propustlivost (r) i mali histerezni gubitoci. Zatoa se primenuvaat za izrabotka na jadra za transformatori i elektri~ni ma{ini, magnetni memorii i sl. Zaradi toa e neophodno da se namalat gubitocite poradi viorni strui, {to se postignuva so zgolemuvawe na specifi~niot elektri~en otpor , na ovie materijali. Vo tabela 6. 1. se dadeni najva`nite karakteristiki na `elezoto i negovite leguri so Ni, koi se koristat za izrabotka na komjuterski magnetni memorii, magnetni zasiluva~i i impulsni transformatori. Tabela 6. 1.
Mek feromagnetik ~isto polikristalno `elezo Permaloj so visok % Ni -metal Fe0,16Ni0,77C4 o,05Cr0,02 supermaloj Fe0,15Ni0,79Moo,05Mn0,02 Po~et na ri 600 Maksimalna rm 15000 10-8m 10 Indukcija na zasituvawe Bs (T) 2,16 Remanentna indukcija Br (T) 1,3 Hc A/m 0,8

7000100000

50000-300000 10000

16-85

0,65-1,05 0,65

0,65-5 4 0,16-0,4

10000

1000000150000

60

0,8

Od `elezata najdobri svojstva ima monokristalnoto, nozaradi te{kotii pri negovo dobivawe vo pogolemi dimenzii se koristo polikristalnoto (so 100 pati pomalo rm) vo vid na komercijalno ~isto `elezo ili tehni~ki ~isto `elezo. Ova `elezo ima 0,1% razni primesi (C, S, N, O) od koi na magnetnite svojstva najmnogu vlijae jaglerodot C. Sodr`inata na ne~istotii se namaluva so pogodna termi~ka obrabotka, so {to se vlijae na rm i Hc. Na primer so 18 h `arewe se dobiva ARMCO `elezo so rm pogolemo za 30 pati, a Hc se namaluva. Feronikel legurite se odlikuvaat so pogolema magnetna propustlivost i malo koercitvno pole. Nivnite svojstva se podobruvaat so zgolemuvawe na sodr`inata na nikel. Najdobar e superpermaloj so 79% Ni. Zatoa ovie leguri se relativno skapi. Magnetnite svojstva na feronikel legurite se mnogu ~uvstvitelni na toplinski i mehani~ki vlijanija. So `arewe i odgrevawe vo
VI - 6

magnetno pole se postignuva re~isi pravoagolen histerezen ciklus, koj ovie leguri. Za niv e zna~ajno da ne se izlo`uvaat na mehani~ki napregawa, bidej}i toga{ im se poremetuvaat islku~itelno dobrite magnetni svojstva. Kako magnetni materijali so zgolemen elektri~en otpor se koristat feritite. Tie se sostojat od me{avina na oksidot na `elezo Fe2O3 i drugi metalni oksidi Feo, NiO, MnO, MgO, Li2O itn. Se izrabotuvaat so presuvawe na izbranata sme{a, a potoa so sinteracija na pogodna povisoka temperatura. Zaradi golemata specifi~na otpornost se odlikuvaat so mali gubitoci zaradi viornite strui. Za prakti~na primena (transformatori, kalemi) najva`ni se mekite nikel-cink (Ni-Zn) i mangan-cink (Mn-Zn) feriti. Kaj nikel-cink po~etnata magnetna propustlivost ri se dvi`i od 10 do 2000, specifi~nata otpornost od 103 do 106 m, a koercitivnoto pole od 16 do 1600 A/m. Magnetno tvrdi materijali se nekoi feromagnetni leguri na `elezoto (~elici, leguri so aluminium, nikel i dr.), nekoi feriti (barium i stroncium feriti), soedinienija i leguri na retkite zemji so kobalt i `elezo, materijali so meuresto magnetni domeni, i Hojslerovi leguri (MnxAl1-x). Zaradi polegnatata histerezna petelka so zgolemena povr{ina tie se odlikuvaat so golemo koercitvno pole (Hc>800 A/m), mala remanentna indukcija (Br), mala relativna magnetna propustlivost r i golem energetski proizvod BH. Zatoa se koristat za izrabotka na permanentni magneti, dodeka materijalite so cilindri~ni domeni se koristat za izrabotka na magnetni meuresti memorii. Materijalot za postojani magneti treba da ima {to pogolem energetski proizvod, za da magnetnata energija bide {to pogolema. Veli~inata na proizvodot BH se odreduva od krivata na razmagnetizirawe bidej}i rabotnata to~ka (R) na stalniot magnet se nao|a nekade na taa kriva. Volumenot na materijalot za dobivawe magnet so odredena ja~ina }e bide minimalen koga energetskiot proizvod }e dostigne najgolema vrednost (BH)max od kade teoretski se dobivaat najekonomi~nite vrednosti B1 i H1 za dadeniot materijal.

VI - 7

Slika 6. 5. Prikaz na krivata na magnetizirawe proizvod kaj magnetno-tvrdi materijali

i na energetskiot

Kaj tvrdite ~elici so mala sodr`ina na jaglerod (pod 0,03%) AlNi, NiCo, AlNiCoCu leguri, koercitvnoto pole e Hcb 70000 A/m, remanentnata indukcija Br 1,4 T, a (BH)max 60 kJ/m3. Ovie leguri imaat isklu~itelno temperaturno stabilni svojstva i zatoa {iroko se koristat vo mernata tehnika, a i lesno se izrabotuvaat i oblikuvaat. Vo ponovo vreme razvienite soedinenija i leguri na retki zemji so Co i Fe, po svoite karakteristiki zna~itelno gi nadminuvaat feromagnetnite leguri na `elezoto i tvrdite feriti. Me|u niv najdobri se feromagnetnite soedinenija na samariumot so kobalt SmCo5 i SmCo17. Kaj niv energetskiot proizvod e pogolem od 200 kJ/m3, koercitivnoto pole e preku 1000000 A/m, remanentnata indukcija okolu 1 T, a Kirievata temperatura nad 700 C. Golemata gustina na magnetna energija ovozmo`uva primena na minijaturni magneti vo kosmi~kata i avioindustrijata, HF-FF uredite, elektronika i merna tehnika. Filmovi od amorfen SmxCo1-x dobieni so naparuvawe vo vakuum, mo`at da se koristat za magnetni komjuterski memorii, zaradi golemata magnetizacija na zasituvawe i koercitivno pole. Materijalite so meuresti domeni se osobeno interesen vid na magnetno tvrdi materijali. [ematski prikaz na plo~ka so cilindri~ni domeni daden e na sl. 6. 6.

VI - 8

Slika 6. 7. [ematski prikaz na plo~ka so cilindri~ni magnetni domeni Za postoewe na cilindri~ni domeni neophodna e magnetizacijata na magnetnata plo~ka da bide normalna na ramninata na plo~kata. Ova e energetski pogodno ako normalno na slojot dejstvuva polarizaciono pole Hp~4000-8000 A/m. Magnetnite cilindri so sprotivna magnetizacija mo`at potoa da se formiraat so dovolno jako lokalno pole so sprotivna orientacija na Hp. Razoruvawe na magnetnite cilindri se ostvaruva so obraten proces. Ovie materijali se primenuvaat vo magnetni meuresti memorii i magnetnite logi~ki kola. Najmnogu primenuvani materijali so meuresti domeni se garnetite so formula (RE)3Fe2(FeO4)3. Najpoznat e YIG, kaj kogo ulogata na retka zemja (RE) , ja ima itriumot Y. Ovoj materijal ima {iroka primena poradi izrazenata anizotropija. Monokristalen sloj na YIG se dobiva so postapka na tenka epitaksija na podloga od nemagneten materijal. Optimalna debelina na slojot e od redot na golemina na pre~nikot na cilindrite (do 0,5 m). Za izrabotka na meuresti mamorii se razvieni amorfni magnetno tvrdi materijali kaj koi mo`e da se postigne pre~nik na cilindrite pod 0,1 m. Najpoznati se magnetno tvrdite filmovi so formula: [(retka zemja)1x(preoden metal)x]1-y[nemagneten supstituent]y, kako na primer: (Gd1-xCox)1yMoy. Tenkite amorfni magnetni filmovi se dobivaat naj~esto so postapka na katodno rasprskuvawe i naparuvawe vo vakuum.

VI - 9