You are on page 1of 13

Univerzitet Sv.

Kiril i Metodij
Fakultet za zemjodelski nauki i hrana - Skopje
Seminarska rabota po predmetot:
Gradinarstvo
Tema:
Proizvodstvo na rasat
Mentor: Izrabotil:
ro!. "-r #or$i Martinovski "aniel %okoski
br. indeks &'&'(
poledelstvo
Skopje) (**+
2
PROIZVODSTVO NA RASAD
roizvotstvoto na rasad na zelen,ukot e eden od najva-nite se.menti na
.radinarskoto proizvodstvo i od ne.o zavisi /elosnoto proizvodstvo. 0asadnite zelen,u/i
pretstavuvaat mladi rastenija vo !aza od 1-&* stalni listovi koi se proizveduvaat vo
zastiteni prostorii ili otvoreni lei. roizvodstvoto na zelen,ukov rasad ovozmo-uva
istovremeno od.leduva2e na toplo3ubivi vrsti vo kontrolirani uslovi so 4to se skratuva
potrebnoto vreme za rasad na restenieto na pole. oradi toa 4to rastenieto se od.leduva
vo kontrolirani uslovi na samite rastenija im se ovozmo-uva optimalen rast i razvitok.
5o rasadni,kiot period pove6eto .radinarski rastenija pominuvaat niz 1-7 etapi na
or.ano.eneza. Toa e najzna,aen period na !ormira2e na prinos.
8atoa od uslovite za uspeh vo ovoj period zavisat mor!olo4kite karakteristiki
9vrsta na rastenieto) raspored na listovite) ja,ina i raz.ranetost na korenot:) i mo-nost
rastenieto porano ili pokasno da /veta i da ostvari visok prinos. Istovremeno
od.leduva2eto na .radinarskite kulturi preku rasadot proizvodstvo se ovozmo-uva
podobro iskoristuva2e i podobruva2e na povr4inite 9rasadot se od.leduva na mali
povr4ini so 4to se 4tedi ener.ijata i se olesnuva ne.ata na samite rastenija.
0asadot za sekoja vrsta vo vreme na sade2eto mora da bide optimalno razvien 4to
ovozmo-uva brzo obnovuva2e na korenot i ponatamo4en rast i razvitok na rastenieto.
remno.u mlado rastenie brzo se vkorenuva no sporo se razviva) dodeka
premno.u star rasad posporo .o obnovuva korenoviot sistem i poradi toa se su4at
odreden broj na listovi.
oradi mo-nosta za .ubitok pri od.leduva2eto na nepikiran rasad seko.a4 se
planira od (* do (7 ;) a pikiraniot &* do &7; rastenija otkolku 4to e potrebno na edini/a
povr4ina.
0asadot za zelen,uk se proizveduva naj,esto vo za4titeni prostorii 9rani i sredno
rani:) a za kasno proizvodstvo na otvoreni lei.
Site obli/i na za4titeni bav,i mo-at da se koristat za proizvotstvo na rasad) me$
utoa najdobri se objekti so .ree2e 9na vozduhot i zemjata:) i so mo-nost za re.ulira2e na
temperaturata svetlinata vla-nosta i ishranata.
3
5o objektite so .ree2e se od.leduva ran rasad koj se sozdava +* do <* dena od
poniknuva2eto i naj,esto se od.leduva so pikira2e 9osven kaj krastavi/ata) di2ata i
lubeni/ata:.

PIKIRAWE
ikira2eto pretstavuva presaduva2e vo !aza na kotilidoni ili pravi vistinski
liv,i2a.
odobro e raniot rasad za upotreba vo za4titenite bav,i ili nivi da se proizveduva
vo tekot na zimata poradi za4teda na ener.ijata so .usta seidba 9ko.a e potrebna i
naj.olema toplina:. Se obavuva vo sanda,i2a za seidba ili vo spe/ijalni sanda,i2a koi
mo-at da imaat i sopstven sistem za za.reva2e na zemjata. osle seidbata poradi brzo
niknuva2e preku sanda,i2ata se postavuva !olija vo oblik na tunel. osle poniknuva2eto
9zavisi od vrstata se vr4i pikira2e vo sanda,i2a lei) saksii) hranlivi ko/ki i divi saksii pri
4to dobivaat po.olem ve.etativen prostor. 5o objektot so .ree2e) ako proizvotstvoto na
rasad ne e .laven proizvod toj se proizveduva vo poseben del ili poseben objekt 4to
ovozmo-uva ra/ionalno koriste2e na ener.ijata.
OBJEKTI BEZ DOPOLNITELNO ZAGREVAWE-TUNELI

Se koristat za proizvodstvo na sredno ran i kasno ran rasad) zatoa 4to za nova
seidba e mo-no vo mart za vrsti pomalku osetlivi na mraz) a krajot na mart po,etokot na
april za osetlivi vrsti 9piperki:. =eite se najstariot oblik na za4titeni bav,i koi vo.lavno se
koristat za proizvodstvo na rasat vo objektite bez .ree2e i za proizvodstvo na zelen,uk
na niva.
0abotata vo leite posebno vo tunelite lei daleku e pote4ko9niski temperature lo4a
polo-ba na rabotnikot:otkolku vo visokite objekti.
Toplite lei se obrabotuvaat vo odnos na objektite bez .ree2e za proizvotstvo na
rasat na onie vrsti koi baraat toplo zemji4te 9piperki:.
4
>bjektite se prekrivaat so plasti,na !olia koja propusta ultra violetovi zra/i koi se
potrebni proizvotstvo na rasat za na otvoreno pole vo odnos na stakleni/ite. 8ato 4to
rasadot e podol.o prila.oden na nadvore4nite uslovi.
Me.utoa pri od.leduva2e na rasat bez razlika vo koj tip ke se od.leduva mora da
se obezbedat optimalni uslovi koi se razli,ni vo zavisnost od vrstite. Gustiot rasat
namenet e od.leduva2e naj,esto sredno rani i kasno rani zelen,u/i na niva) za
od.leduva2e na za4titeni bav,i.ikiraniot rasat se presaduva vo !aza kotilidoni ili prv
prav list 9pikira2eto mo-e da se vr4i vo edna etapa ili dve etapi:.ova e naj,esto
od.leduva2e na rasat za zastiteni bav,i i za proizvotstvo na niva.
0asadot od saksii)hranlivi ko/ki ?ivi saksii konte2eri ili plasti,ni vreki raste so pikira2e
i bez ne.a.@ez pikira2e rastat vrsti koi ne podnesuvaat industrisko proizvodstvo i pri
prolon.irana seidba .
roizvodstvoto na rasat vo zastiteni bav,i 9stakleni/i) plasteni/i) tuneli:mo-e da
od.leduvaat vo zemji4ni objekti. 5o objektite bez .ree2e mo-e da vnese sloj sve-o arsko
.ubre 9'* do 1* cm: sozdava sloevi po dol-inata po objektot. Arskoto se vnesuva
ramnomerno ko.a ke po,ne razla.a2e na zemjinata smesa) ili so insekti/idi i !un.i/idi se
obavuva objektot.
ri proizvodstvo na rasad na zemjite vo zastiteni prostorii se vnesuva ' - 7 kg
pre.oreno arsko .ubre i '*-100 g NPK 9&7B&7B&7:na kvadraten metar.potoa zemji4teto
obrabotuva na dlabo,ina (* do (7 cm za da arskoto .ubre i hranata se razlo-at i pov4inite
se pripremat za seidba.
red samata seidba se !ormira lei so 4irina od &(* do &7* cm so pateki izme.u
leite 4to ovozmo-uva rabota od samata pateka.
=eite se pravat vo prave/ na dol-inata na objektot.
ri od.leduva2e rasat vo saksii hranlivi ko/ki) -ivi saksii ikonte2eri ovie se
polnat so kvalitetna smesa. 8a rano nisko proizvodstvo kako i za od.leduva2e na
zelen,uk vo zastiteni bav,i bez .ree2e rasadot moze da se od.leduva vo lei ko.a se
podi.nuva nova lea site rabotni etapi- kopa2e)natapkuva2e po,vata)prave2e na stranite
na leite treba da se izv4i vo esen &7 dena porano se is,istuva samiot teren ot neramnoto
zemji4te i se popravaat ostanatite delovi od leata i vlezovite. ri za.reva2e so
biotehni,ki materii vo neposredna blizina na leata se donesuvaa arsko .ubre i hranliv
5
supstat.vo leata se stavaat &* do &7 izola/ionen sloj 9p,enkarni i son,o.ledovi stebla koi
ja spre,uvaat toplinata i ja zadr-uvaat vla-nosta vo leata.
Ca ovoj sloj se stava sloj na arsko .ubre so debelina '* do +* santimi 9!evruar
mart: a do <* vo januar. Ako vo leata 9taka i vo plastenikot: sle.nuva po,vata arskoto
.ubre .o razlo-uvaat mikro or.anizmite koi se mno.u aktivni i raste2eto e vo tek. >dma
sekoj sloj (* do '* cm se nabiva ramnomerno da bi se usporilo razla.a2eto.najdobro e da
se nabiva so pomo4na 4ti/a koja postepeno se premestuva po povr4inata i taka /eliot sloj
ramnomerno se nabiva ili nabiva2eto se vr4i so va3ak 4to e mno.u bitno za
razla.aerto.vo pre.orenoto nema mikro bioloski pro/es vakvoto arsko .ubre se izme4uva
so nepre.oreno i ovaa smesa se izme4uva so pomos i se vnesuva vo samata lea bez
nabiva2e a leata se zatvora so !olia.
5o tekot na 1-+ dena rastresenoto arsko .ubre se za.reva to.a4 leata povtorno se
otvora so ramnomerno otvora2e na stranite. So ramnomerno .aze2e se nabiva na
mestoto kade .ubreto poveke e nabobreno poradi po.olema sodr-ina kislorod termi,ki
pro/es se bujno po.olemi i rastenijata se izdol-eni pokasno na toa mesto .ubreto
sle.nuva se sozdavaat dlabnatini vo koi se zadr-uva voda) sto doveduva do slab razvoj na
rastenieto.posle vnesuva2eto na .ubreto se postavuva okvirot se nabiva vo .ubrivoto a
leata se pokriva '-1 dena a toa se raboti so poletilensko platno. 8a toa vreme se
proveruva dali leata se za.reva ramnomerno.
=eata se zaliva so topla voda so sto se sozdava potrebna vla.a i po,vata pri 4to se
aktiviraat mikro or.anizmi.
o povr4inata se rastura ne.asena var koja ja odzema vodata i se .asi) a
istovremeno razviva toplina.Ako .ubrivoto nee dovolno toplo mo-e da se rasporedat
za.reani /i.li.ako se koristi .ovetski .noj /ela povr4ina se zaliva varovo mleko ili
ne.asena var za leite i site ostanati zastiteni prostorii se upotrebuva zemji4na smesa.8a
zemji4na smesa se koristat site plodni po,vi.toa mo-e da bide zemja od ledini koja /elo
leto se sozdava taka da do prolet dobie dobra struktura zamjata se dodava na pre.orenoto
.ubre na kompost ili re,en pesok.Arskoto .ubre ja podobruva hranlivata vrednost a
pesokot i tresetot davaat rastresita ia naj,esto odnosot e ( do ' dela arsko .ubre i (-' dela
zemja i & del pesok.Ce treba da se koristi zemja na koja se upotrebuvani herbi/idi za
proizvotstvo na rasat mo-e da se koristat dru.i odnosi na smesi isto treset ne trba da se
6
koristi zatoa 4to ne.ovite !izi,ki svojstva ne dozvoluvaat lesno re.ulira2e na pravilniot
vodeno vozdu4en odnos. I ,esto e oskuden so !os!or 4to se odrazuva na rastot na rasadot
posebno domatot dobiva sina boja.Kako suptrat mo-e da se koristi smesa od Gliste2ak i
zemja eden prema deset. 8a od.leduva2e rasat zemji4niot sloj &* do &7 cm. ov4inata
treba da bide ramna zatoa 4to vo sekija neramnina se sobira voda i rastenieto slabo raste
posle vnesuva2e na zemji4nata smesa objektot se zatvora 9ostanuva zatvoren '-1 dena:da
bi se samoto zemji4te za.realo.Seidbata ili sade2eto mo-e da po,ne ko.a sterilnoto ili
dezin!i/irano zemjiste ke bide dobro za.reano.
5o proizvotstvoto na rasat za see2e treba da se koristi mno.u kvalitetno seme so
visoki biolo4ki vrednosti i dezin!i/irano.>sven ovie preparati mo-e da se koristat
kombia/ija benlejt 91g/kg: i radotirama 0 i temetida 7g/kg. oradi spre,uva2eto na
virusni bilesti semeto piperki i domati se dezin!i/ira vo rastvor miris na soda 9NaOH:.
Semeto se potopuva&* do &( minuti a potoa dobro se mie so /ista voda i se see.Mno.u
dobri e!ekti dava predseidbenata obrabotka na semeto koja e opi4ana vo >p4tiot del.
VREME NA SEIDBA
5remeto za seidba vo za4titen prostor se odviva prema samite vrsti vremeto i
mestoto na od.leduva2e prema sortite i vremeto na od.leduva2e prema klimatskite
uslovi na re.ionot.Seidbata mo-e da bide ra,na ili ma4inska.5o ma4inskata seidba se
koristat spe/ijalni mehani,ki sealki ili seidbeni saksii i konte2eri.0a,nata seidba mo-e
na /ela povr4ina ili bo redovi. 8a seidba se ras!rluvaa ramnomerno se rastura semeto za
dobro da se rasporedi povr4inata.prira,nata seidba vo redovi so marker se ozna,uvat
redovi i pre/izno se see.0astojanieto me.u redobite e 7 do &* cm9vo zavisno od vidot a
vo redot & do 7 cm:.Seidbata vo redovi ima prednost 4to seidbata ima podobar
raspored.osle seidbata semeto se pokriva so siten sloj prosean kompost ili zemjina
smesa. "ebelinata na slojot za prekriva2e e razli,na i se dvi-i od *)7 kaj /elerot &)7 za
piperki domati)a krupnoto kako 4to se din2ite lubeni/ite tikvite i krstavi/ite se pokriva so
sloj od ()7 do ' cm za podobro da izlezat rastenijata zemjata se pokriva so
najlon.Seidbata vo saksi i hranlivi ko/ki ili plasti,ni vreki se primenuva kaj vrsti koi
slabo .o obnovuvaat korenot ili koi se osetlivi na povredi na korenovata sistema.Korenot
7
od rasadot vo saksii ne se o4tetuva pri sade2e.Se koristat saksii so pre,nik 7 do &* cm
kaj bostanot krstavi/ite i tikvata. 8a od.leduva2e rasad vo zemji4ni saksii hrankivi ko/ki
se koristat me4ani hranlivi supstrati dva dela zemja eden del treset i del pesok so
dodatokot & do &)7 kg NPK kompletno mineralno .ubre ili me4avina od ' dela ( dela
arsko .ubre eden del treset ledinska zemja so dodatok odokolu &.7 kg kompleksno NPK
mineralno .ubre.>d kuben metar me4avina mo-e da se dobie so razli,en broj na
saksii.5o saksiite se see edna do dve semki a posle po niknuva2eto se proreduva
sakaniot broj na rastenija.
KONTEWERSKO PROIZVOTSTVO
Konte2erite se ta/ni vo stiropor so dimenzii +*-1*-*< delovi na metar ili 7*-'*-
*< so okru.li ili kvadreatesti vdlabnatini. 5dlabnatinite na ta/nite se ispolneti so
kvaliteten supstrat.5o konte2erite se odviva ra,na ili ma4inska seidba) a pritoa
rastenijata se zalevaat.Konte2erite se postavuvaat vo za4titeni bav,i pri optimalni uslovi
zaradi podobro da iznikne.Desto e potpolno mehanizirano i e po.odno za intenzivno
proizvodstvo na rasat za zelen,uk na otvoreni i zatvoreni prostorii.Mno.u e po.odno za
transport na rasadot na po.olemi dale,ini.osle samata seidba zatvoreniot prostor se
zatvora za re.ulira2e na uslovite za raste2e koi obezbeduva brzo i ednakvo
niknuva2e.>d pravilnata ne.a na rasadot zavisi ne.oviot kvalitet.5o zatvoren prostor
posebno pri upotreba na po.olemo koli,estvo na arsko $ubre doa.a do strada2e na 4tetno
dejstvo.Istovremeno pravilnata temperature i namalena svetlina vo objektot deluva na
!ormira2eto na ne-ni i krevki rastenia koi se podlo-eni na bolesti.8atoa neophodno e
zatvoreniot prostor za proizvodstvo na rasat sekojdbevno da se provetruva.Ko.a se ladni
vetrovite provetruva2eto e kratko i toa vo tekot na najtopliot del na denot 9&&-&' ,asot:a
dodeka vo toplite denovi se vr4i po,esto provetruva2e na potopli i tivki denovi za
provetruva2e se ostavaat najizmeni,no i seko.a4 se otvaraat na strana9sprotivno od
stranata na duva2e na vetrot.
VLIJANIE NA KLIMATSKITE USLOVI NA RASTOT NA RASTENIJATA
8
Ceposredno posle niknuva2eto temperaturite se simnuvaat za *<-&* stepeni vo
odnos na optimalnata temperature)a so pojavata na prvite pravi liv,i2a temperaturata se
odr-uva na optimalno nivo do periodot na kale2e 9E-&1 dena pred rasaduva2e:
SVETLINA
8a proizvodstvo na rasat neophodna e svetlina.Ko.a rasadot se od.leduva vo
zima bez dovolno svetlina stanuva izdol-en i so usporen rast za4to vremeto na
od.leduva2e se prila.oduva sprema osvetluva2eto ili se koristi dopolnitelna svetlina) za
skratuva2e na polovina na vremeto za proizvodstvo na rasad.>va se izveduva vedna4 so
poniknuva2eto do vkupnata dol-ina na den 9prirodno ili ve4ta,ki:da bidi &+-&< ,asot a
za krastavi/a &1-&+."opolnitelnata svetlina poma.a za podobro zree2e za (* do (7 dena)
a .o z.olemuva i prinosot za&7-(*;.ri koriste2e dopolnitelna svetlina na rastenieto
vremeto na seidba se posti.nuva taka da bide vo periodot so dovolno svetlina.

!" "# $# %& '!( )*#! $#
+!,!,"- ! !"- ! #!$. # %( / &0 "!*!,"-
#1 %"'!.* %0!" *" ! 2!" 3.&"*4 !#!" 0 5"-!
%"'!( 6 *" 3.&"* !" %"'!.* * 2"" %" * +
! *$,"-( 7* +$ * 50 ! * "( 8 #31
%"'!.* " *"*" +!,!"!" 9PK 3.&"* * +"2"! * %
$# ! 10 "" *4 % " 10 $# ! 10 "" *4 " "0#"*: !
!" 2" *( ; 50 ! 2"" < " * %" +:4
%"'!.* 045 = * ! +".# .54 <# %"$! $#
,*"! &4 0*"* & +! " $ %&.* %< %! !
!"4 %&! %! ! #0(

>
/ !#! 0*- ! %&! *! *( ; 0 0"*:
& &" '#"+" " &"<+" 2" ?@ "" @@ + +*"! * 0
!*!.*:A4 #%. 18B20CD( ;1! *! 0"*: ! ,
%*<"! + < 0*"* +!( E"2"! ! * 0*""
#%. ! *0.'4 $"<!" *!1"4 !2* *.*:4
&"! ! '!"*" .%4 &- " $."! ! !"-( F&"2!
0"*: 5B20 "" ! #G ?* 0*"! ! A( 7"
!+ ! * "*" ! !" !.* #! 0!"( 7
: ! #.* 0"*: " !" %"*"+!.* +!
.*" * 0*! &*2 "" 1"# +- * ! *! %( ;
!" %"" H!." 0"*: *.* ! 5 7 !*"4 +$
I 0%" ! +- *4 % " +- !(

/<" ! &" " <!"," &*0! #+( 7"
%"0** ! !-#!$. 0*"* $&!" 0&.*: ! (
/&.*: -*.* ! %0#!" *" ! & %" < !"
%* %$!.*4 % .<"( 7" *" &" %%2.* %*!"*!"
#+"J *! %*.*: " %*!*! ": ! 5.!$",""
++ < J ,"!& ? 043=A4 &!- ? 041=A K "#" ? 042=A4 +- 10B14 ! +
%$!" !*" 0 0*- ! &"( F <!"," 0*"* #*+"4
+:<"%" " $"*," " %"* !"* %"#!.* %*.*: ! ##,"( ;
0*- ! %"0** ! %"#!.* $. %* 4 % !%'!
$.": ! *$,"!" % ! !"( 7" $. "& %"
$#" &- ! !"- ! # % !%'! !$* !#! " !
!" #. %& 1"*! %( 7 %"%.*
%"+": ! %"%#!" "4 '!"*" +,+"4 0!" *" ! +""4 %"2!"
*I" "" +!":"( 7 %"+": %*.*4 0#- %*4
&1.* *" " *<" %+"*:( 8 % %"+": 0"*
* " %%! *" % 4 0 +!* "# %#+. <"(
10
/ %"+": 0# ! % ! !" < %*I 0#-( L*!" +!
#+. +.* < %#$ 0 0*- ! &2!" +:( 7"+": #1
*<" %" "" %,"-! !"+ ? &"! 1B145cmA +- * 0#-
%* *"( ; *" %*.* +! ! !" #+. !!
* 0#- " % %%! "%*4 0* * +! ?! " !2"!
" " %"A( 7 : 0#- &$ !&"*4 "0#!.* " %"*(
7 %"+": !"- & 1 * !+4 "" 0!2.* ,
%"- &" %2" &0 "%*.*:( 6 1.* *"+ "*!
*1! ! *0.' ?85B>0=A4 #%. ! *0.' & 5B6CD
%!"+ %"#!(
; %!#<! *$,"- 0$#.* *$,"!" %
%#.*: ! +""4 < $ %&.* *.*: " %2.*
"01.*: ! (6+"" %#.* 18B20 ! % %"+":4
!! 12B14 !*" % !"+!:?+*",4 .&!", " ":A4 " + !
1#G 25B28 !"-( 8 % .*: %%! %"*"+!.* !
!*<!" .*"(

E: " * %"$.*: ! !" %*.*: "
!"1.*: ! #%. ! 0#- " *0.'( E: 0%2!.* 14 !
% .*:4 , !"- %"$ ! *! % "" !
&-+" &0 $:4 < %"!.* 0 %& %"$.*: ! !%*!"
.*" % :( ; + ! +: " 045= +".# .5 %"
< 0* %$# %! ! !%*!" .*" %&! ! !"+"
#%."( E$ & I "0"4 !! $" %#"! 50" !
0*"+4 " & "+!4 %"%.* ! %.*: ! ! # !
*! % "" 0<"!" %""(

11
; 0*!" %"" : &*.* * 0"2! *#4 <
0*"" .*"4 *# " , ! %"0**( 7 : * 0<"!"
% 0#- & &" !-& &&! " ""0"!( 7&! !
0$: ! '#"+" * < +" 0 ""0":. 6 : !
& 0%2! % %%! 0$: ! ," ! '#"+" *.
6: * 0*!" %"" &*.* ! "+" %" < &
&1 *" " # 0 : 2! "" #<"!+" "0&.<!" .%+" !
# 0 :. ;# 0 : ! *! % 0*"" * !
0!2.+) , " *# ! "&. 8 %M.&"*" *" 9#)
+*",) %"%+: #1 %.* % %!+ %! #.
8 ! *!" !"- #1 " * %*"! ! #. /
+!!+ %"0** .* * + ! ) &"2! * -."4
0 0"#+ %"0** ?.+4 +#"4 A * %#*" "" +#*"(
F+!" 2.* * $-&" + !#! ! ! # % !+( 7"
$ !% ! ! ! $-& * *1! #( 6 %%2.* %
: !%" * * $#"!(
6: ! *! % "" * 0*!" %"" !-&
"0*.* ! &2! *# * *2!" "" ."!+" 2*"( ; *# ! $#"
1<"!" : & "0&$!.*( /#- 0 : & &"
%"%#! ?10B15 ! % :A4 &" # & $!4 + 0#-
#!$. .* % : & 0( 6: ! #" %*<"!" 2!4
! $#" #<"!+"( / 2! : +" 2!" +" +" * 0#-
* .%+"4 : # &" "*#! 0"*:( 8 *
+"" " +!:" % .*: 0"* *4 *" ,+.%!"
&.! 0#- " + "(
8 * '!"*" +,+" " N"5" +"" " +""( O+<
+! ! <.* " * 0*- ! !" ! 3 0-( / %*"!
: & &0&" ,* *+ %#3. +! " 0#-( O
%"$!.* **+.*: ! !"- * 0#- " &"! 0"*:( F#
% : **+.* !+- +!( P+ 0$.& 5B10 = !"-4 4B5
! "0*.* %%!.*: ! %0!" #(
12
13