SO-DELOVATI

Eden temeljnih problemov, s katerimi se sooa lovetvo, je problem so-delovanja. Kaj pomeni
beseda "so-delovati"? So-delovati pomeni delati stvari skupaj, graditi skupaj, utiti skupaj, imeti
nekaj skupnega, tako da lahko svobodno delujemo skupaj. Vendar ljudje obiajno niso nagnjeni k
naravnemu, enostavnemu in srenemu skupnemu delovanju tako jih v to silijo gro!nje, strah,
ka"en in nagrada. #aka je obiajna praksa po vsem svetu.
#iranske vlade vas brutalno silijo k skupnemu delovanju, e ne sodelujete, vas likvidirajo ali poljejo
v kon$entra$ijsko taborie. V tako imenovanih $ivili"iranih dr!avah vas k sodelovanju silijo s
pomojo kon$epta "moja de!ela" ali pa s skrbno premiljeno in "elo ra"irjeno ideologijo, ki ste jo
sprejeli ali pa i"polnjujete utopini nart, ki si ga je nekdo "amislil. %art, "amisel, avtoriteta so
torej tisti, ki ljudi silijo v skupno delovanje. #o obiajno imenujejo so-delovanje, "a njim pa se
skriva nagrada ali ka"en, kar pomeni, da je v o"adju strah.
Vedno delate "a nekoga - "a de!elo, kralja, stranko, &oga ali 'ojstra, "a mir ali "a i"peljavo te ali
one re(orme. Vaa "amisel o so-delovanju je delovanje "a doloen re"ultat. )ojite ideal - postavitev
idealne ole ali kaj drugega - in skladno s tem delujete, "ato sem vam "di sodelovanje nujno. #o
vkljuuje avtoriteto, se vam ne "di? Vedno obstaja nekdo, ki naj bi vedel, kaj je prav, "ato boste
dejali* "'orate sodelovati, da bi i"peljali to re." +a" tega sploh ne imenujem sodelovanje. #o ni
sodelovanje, pa pa je oblika pohlepa, strahu, kompul"ivnosti. ,a tem je gro!nja, da vas ob
nesodelovanju vlada ne bo prepo"nala ali pa bo prodale petletni nart, poslali vas bodo v
kon$entra$ijsko taborie, i"gubili boste vojno, ne boste li v nebesa. Vedno je prisotna prisila, ko
pa se pojavi prisila, ni resninega sodelovanja.
Sodelovanja ni niti v tem, e vi in ja" delamo skupaj, preprosto samo "ato, ker smo se tako
dogovorili. -ri takem dogovoru je pomembno delo "a neko stvar, ne pa skupno delovanje. 'i se
lahko dogovorimo, da bomo "gradili most, $esto, posadili rastline, vendar je v takem dogovoru
vedno prisoten strah pred nestrinjanjem, strah pred lastno ne"mo!nostjo opraviti svoj dele!. #orej
ne more biti naega sodelovanja, e je prisotna kakrnakoli oblika prisile, pa eprav samo
dogovorna, kajti "a vsakim podobnim naporom je "amisel o pridobitvi ali i"ogibanju. ,ame je
sodelovanje povsem drugano. Sodelovanje je radost biti in delovati skupaj - ne nujno tudi delati.
.li to ra"umete? /tro$i imajo naravni obutek "a skupno bivanje in delovanje. %iste tega opa"ili?
Sodelujejo pri vsem. %e pojavi se vpraanje ra"umevanja ali nera"umevanja, nagrade ali ka"ni,
preprosto !elijo pomagati. %jihovo sodelovanje je instinktivno, pove"ano je " radostjo skupnega
bivanja in delanja. /drasli pa uniijo ta naravni, spontani duh otrokega sodelovanja in reejo* "0e
bo storil to, bo nekaj dobil. 0e tega ne bo naredil, ne bo smel v kino." #o vpelje element
pokvarjenosti.
1esnino sodelovanje se torej rojeva ne samo i" dogovora o i"peljavi skupnega projekta, pa pa tudi
i" radosti, obutka "a skupnost, e lahko uporabim to besedo, saj v tem obutku ni osebnih stali.
Ko spo"nate tako sodelovanje, boste vedeli tudi, kdaj ne sodelovati, kar je enako pomembno. .li to
ra"umete? ,a vse nas je pomembno, da notranje v"podbudimo tak duh sodelovanja, potem to ne
bo ve samo nart ali dogovor o skupnem delovanju. #o bo nenavadno obutenje skupnosti,
obutek radosti biti in delati skupaj, bre" misli na nagrado ali ka"en. #o je "elo pomembno. Vendar
je enako pomembno vedeti tudi, kdaj ne sodelovati. 0e nismo modri moramo namre sodelovati "
neumnimi, ambi$io"nimi voditelji, ki imajo grandio"ne narte, (antastine "amisli, denimo s
2itlerjem in ostalimi tirani. Vedeti moramo torej, kdaj ne sodelovati, to pa lahko vemo samo, e
po"namo obutek radosti resninega sodelovanja.
#o je "elo pomembno vpraanje, saj se ob "amisli o sodelovanju vedno pojavi od"iv* ",a kaj? Kaj
naj ponemo skupaj?" , drugimi besedami, $ilj postane pomembneji od obutka skupnega bivanja
in poetja. Ko pa so pomembneji $ilj, nart, kon$ept, ideoloka utopija, ne moremo ve govoriti o
pravem sodelovanju. V tem primeru nas pove"uje "golj "amisel, in e nas pove"uje, nas lahko tudi
ra"dvaja. -omembno je torej, da v samem sebi ra"vijemo duh sodelovanja, obutek radosti, bre"
vsake misli na nagrado ali ka"en. #ak duh je v veini mladih ljudi, e ga njihovi stari ne pokvarijo.
+iddu Krinamurti