You are on page 1of 48

DOLGORO^NO

FINANSIRAWE

DOLGORO^NI IZVORI

1. Terminski (dolgoro~ni) krediti
2. Dolgoro~ni obvrznici
3. Akcii (traen izvor)

DOLGORO^NI OBVRZNICI
 Obvrznicata e dol`ni~ka hartija od
vrednost, so ~ie izdavawe emitentot
nastojuva da pribere dopolnitelen
zajmoven kapital, so obvrska deka
pribranite sredstva }e gi vrati vo
opredelen vremenski period, zaedno so
kamata.

 Elementi na obvrznicata:
 Nominalna vrednost
 Datum (period) na dostasuvawe
 Kuponska kamatna stapka

DOLGORO^NI OBVRZNICI

SEGA
Kupuva~ 1
ARI
P

Emitent PARI
(pretprijatie,
dr`ava…) PA Kupuva~ 2
R I

Kupuva~ 3

DOLGORO^NI OBVRZNICI SEGA I ZNI C Kupuva~ 1 B VR O Emitent OBVRZNICI (pretprijatie. dr`ava…) OB Kupuva~ 2 VR ZN IC I Kupuva~ 3 .

DOLGORO^NI OBVRZNICI SEKOJA GODINA (POLUGODI[NO) ATA Kupuva~ 1 M KA Emitent KAMATA (pretprijatie. dr`ava…) KA Kupuva~ 2 MA TA Kupuva~ 3 .

dr`ava…) Kupuva~ 2 KA GL MAT AV A + NIN A Kupuva~ 3 .DOLGORO^NI OBVRZNICI POSLEDNATA GODINA T A+ A MA INA Kupuva~ 1 K N L AV G Emitent KAMATA+ GLAVNINA (pretprijatie.

.

DOLGORO^NI OBVRZNICI  Obvrznicite mo`at da glasat na ime ili na donositel.  Ulogata na staratelot (trustee)  Amortizacionen fond (sinking fund)  Izrazuvawe na vrednosta na obvrznicite .

000 dolari. DOLGORO^NI OBVRZNICI  Dokolku kompanijata izdade 1. kolkav vkupen iznos }e pribere?  Proda`nata cena na dolgoro~nite obvrznici na sekundarniot pazar zavisi od odnosot me|u kuponskata kamatna stapka i stapkata na baraniot prinos .000 obvrznici so nominalna vrednost od 1.

000 obvrznici i pri emisijata gi prodade po vkupna vrednost od 1.200.000. DOLGORO^NI OBVRZNICI  Dokolku kompanijata izdade 1.000 dolari. kolkav iznos treba da im vrati na sopstvenicite na denot na dostasuvaweto?  1.000 dolari .

VIDOVI OBVRZNICI  Kuponski obvrznici  Beskuponski obvrznici  Obvrznici so fiksna i fluktuira~ka stapka  Otpoviklivi obvrznici  Participativni dolgoro~ni obvrznici  Konvertibilni obvrznici  Indeksirani obvrznici .

{to na imatelot mu obezbeduva: 1) pravo na glas vo sobranieto na dru{tvoto. 2) pravo na u~estvo vo raspredelbata na neto- dobivkata (pravo na dividenda). AKCII Akcijata pretstavuva sertifikat za delumna sopstvenost vo edno akcionersko dru{tvo.  Obi~ni akcii  Prioritetni akcii . 3) pravo na u~estvo vo raspredelbata na sredstvata {to ja so~inuvaat ste~ajnata masa.

na berzata. po cena od 28$ .ponudata e zatvorena na 8 avgust 1995  Sledniot den. CASE STUDY: NETSCAPE Initial Public Offering (IPO)  Kompanijata e osnovana vo april 1994. potreben za razvojot na kompanijata  Po~etniot plan e da se izdadat 3. na 9 avgust. utroto. prodadeni se 5 milioni akcii. od strana na Mark Andreesen. 24-godi{en student i James Clark – eden od pionerite na Silikonskata dolina (+ 2 drugi pomali investitori)  Vo 1995 godina kompanijata re{ava da emituva akcii za da pribere dopolnitelen kapital. ovie akcii dostignuvaat cena od 71$ po akcija  Na krajot na denot. se spu{ta do 28$  Klark zarabotuva 565 milioni dolari  Andreesen zarabotuva 58 milioni dolari . po cena od 14$ po akcija  Poradi golemata pobaruva~ka. cenata.5 milioni akcii. sepak.

Investiciski banki . Pazar preku {alter (Over-the- counter market . Berzi 2. ORGANIZACIJA NA PAZAROT NA DOLGORO^NI HARTII OD VREDNOST 1.OTC)  NASDAQ 1.

alokacija  Sekundarno trguvawe .underwriter  Osnovni ~ekori:  Izbor na sovetnik za emisijata  Registracija na emisijata  Podnesuvawe na dokumenti do Komisijata za HV. fixed price)  Formirawe na cenata na HV. Postapka za emisija na dolgoro~ni hartii od vrednost  Ulogata na investiciskite banki (sovetnici)  “Najdobar napor”  “Cvrsta obvrska” . vklu~uvaj}i i prospekt  Distribucija na prospektot (road show vs.

Javni nasproti privatni kompanii Prednosti na “izleguvaweto vo javnost”  Se zgolemuva likvidnosta na akciite  Se olesnuva dopolnitelnoto pribirawe kapital  Se utvrduva pazarnata vrednost na kompanijata  Sopstvenicite dobivaat mo`nost za diverzifikacija  Se pro{iruvaat potencijalnite pazari na kompanijata .

Javni nasproti privatni kompanii Negativnosti na “izleguvaweto vo javnost”  Obelodenuvawe na podatocite  Se pojavuvaat tro{oci na izvestuvaweto  Opasnost od neaktiven pazar  Kontrola vrz kompanijata .

VREDNUVAWE NA AKCII I OBVRZNICI .

dali e isplatlivo da ja kupime?  Dokolku ja kupam obvrznicata po cena od 82%. Kako ja opredeluvame vrednosta na edna akcija ili obvrznica?  [to e vrednost.800 denari. kolkava stapka na prinos }e ostvaram? Dali taa stapka e zadovolitelna vo sporedba so ostanatite alternativi za vlo`uvawe? . a {to cena? Dokolku akcijata se prodava po cena od 1.

t. potrebata {to dobroto ja zadovoluva  Avtomobil.Od {to zavisi vrednosta na koe bilo dobro?  Od korisnosta.e. obleka… . hrana.

Koja e korista od hartiite od vrednost?  Pari~niot prinos {to tie mo`at da ni go donesat  Poradi toa. svedat na sega{na vrednost .e. gi vrednuvame vrz osnova na idnite o~ekuvani prinosi  Idnite prinosi moraat da se diskontiraat. t.

OSNOVNI VLEZNI GOLEMINI PRI VREDNUVAWETO  Gotovinskite tekovi  Vremeto  Diskontnata stapka .

.. OSNOVEN MODEL ZA VREDNUVAWE CF1 CF2 CFt PV = + + . + (1 + r ) (1 + r ) 1 2 (1 + r ) n  PV = sega{na vrednost na sredstvoto  CFt = gotovinski tek o~ekuvan na krajot na godinata t  r = diskontna stapka (barana stapka na prinos)  n = traewe na periodot vo godini..

...1 god.4….3 god. VREDNUVAWE NA OBVRZNICI -PC K 1 K2 K 3 K4 ….. Datumna dostasuvawe K1 K2 K3 N V K n P V =  2  3  . .2 god. NV+ K n denes god..   1r  1r  1r  1r n  PV = sega{na vrednost na obvrznicata  K = kuponska kamata vo denari  N = nominalna vrednost na obvrznicata  r = barana stapka na prinos  n = period na dostasuvawe (godini).

VREDNUVAWE NA OBVRZNICI [ ] n P V = K ×  ∑ 1 t=1 1r t   N ×  [ ] 1 1r n  PV = sega{na vrednost na obvrznicata  K = kuponska kamata vo denari  N = nominalna vrednost na obvrznicata  r = diskontna stapka (barana stapka na prinos)  n = period na dostasuvawe (godini). .

09 )10   t =1 (1 + 0.  godi{na kamata = 80 denari (8% od nominalnata vrednost)  rok na dostasuvawe = 10 godini  diskontna stapka (baranata stapka na prinos) = 9% godi{no  vrednost na obvrznicata = ?  10 1   1  PV = 80×∑ 10  +1000 × (1 + 0.09 )    PV = 935. Primer 1:  nominalna vrednost na obvrznicata = 1000 denari.82 .

Primer 2:  nominalna vrednost na obvrznicata = 1000 denari.147.20 .06 )10    PV = 1.06 )10   t =1 (1 + 0.  godi{na kamata = 80 denari (8% od nominalnata vrednost)  rok na dostasuvawe = 10 godini  diskontna stapka (baranata stapka na prinos) = 6% godi{no  vrednost na obvrznicata = ?  10 1   1  PV = 80×∑ +1000 ×(1 + 0.

STAPKI NA PRINOS KAJ OBVRZNICITE  Tekoven prinos  Prinos do dostasuvawe  Prinos do otpovikuvawe .

 nominalna vrednost = 1000 denari.09% PC 1100 . TEKOVEN PRINOS (CYRRENT YIELD)  Tekovniot prinos na obvrznicata e odnos pome|u kuponskata kamata i tekovnata pazarna cena na obvrznicata Primer:  tekovna cena na obvrznicata = 1100 denari.0909 = 9.  stapka na kuponska kamata = 10% Kolku iznesuva tekovniot prinos na obvrznicata? K 100 CY = = = 0.

ako ja kupi obvrznicata po odredena cena i istata ja zadr`i do dostasuvaweto. . STAPKA NA PRINOS DO DOSTASUVAWETO (YIELD TO MATURITY)  Prinosot do dostasuvawe e stapka koja go ozna~uva prinosot {to investitorot }e go zaraboti.

. Primer:  tekovna cena na obvrznicata = 1100 denari. Kolku iznesuva stapkata na prinos do dostasuvawe? 100 100 100 1000 −1.  nominalna vrednost = 1000 denari.0857 =8.100 = + +.  godi{en iznos na kamatata = 100 den.+ + 1 + r (1 + r ) 2 (1 + r ) (1 + r )10 10 N − PV 1000 −1100 K+ 100 + Yd ( r ) = n = 10 = 0. ..57 % N + PV 1000 +1100 2 2 Yd = stapka na prinos do dostasuvaweto PV = sega{na vrednost (cena) na obvrznicata N = nominalna vrednost na obvrznicata K = iznos na kuponskata kamata n = broj na periodi do dostasuvaweto . (stapka na kuponska kamata = 10%)  vreme na dostasuvawe = 10 godini. .

Primer: presmetka na stapkata na prinos na obvrznicite za denacionalizacija izdadeni od RM  Denacionalizacija – Serija 3 (D03)  Emituvana 2004 godina  Ne e kuponska obvrznica!  Sekoj 1. se otplatuva 1/n od glavninata i 2% kamata na neotplateniot iznos  n e broj na godini do dostasuvaweto vo momentot na kupuvaweto .06.

 cena pri otpovikuvawe = 1050 denari..53 % Call + PV 1050 +1100 2 2 Yc = stapka na prinos do otpovikuvaweto PV = sega{na vrednost (cena) na obvrznicata Call = cena na obvrznicata pri otpovikuvawe K = iznos na kuponskata kamata n (call) = minimalen broj na periodi do otpovikuvaweto . (stapka na kuponska kamata = 10%)  vreme na dostasuvawe = 10 godini  minimalen period do otpovikuvawe = 6 godini Kolku iznesuva stapkata na prinos do otpovikuvawe? Call − PV 1050 −1100 K+ 100 + n ( call ) 6 Yc = = = 0.  godi{en iznos na kamatata = 100 den.  nominalna vrednost = 1000 denari.0853 =8. STAPKA NA PRINOS DO OTPOVIKUVAWE (YIELD TO CALL) Primer:  pazarna cena na obvrznicata = 1100 denari.

RIZICI POVRZANI SO INVESTIRAWETO VO OBVRZNICI  Rizik od nenaplatlivost (default risk)  Dogovor za emisija na obvrznici  Hipotekarni obvrznici  Rejting na obvrznicite  Rizik na kamatnite stapki  Rizik na stapkata na reinvestirawe .

DOLGORO^NI OBVRZNICI  Stepenuvawe (rating) na obvrznicite Moody’s Standard & Poor’s Aaa. Rizi~ni i {pekulativni obvrznici Daa. Ca. DD. D (Junk bonds) . C. niskorizi~ni obvrznici A. CC. B BB. Da. CCC. Baa A. B Substandardni Caa. Aa AAA. BBB Dobra investicija Ba. AA Visokokvalitetni. Ca. D DDD.

+ (1 + r ) (1 + r ) 1 2 (1 + r ) ∞ PV = sega{na vrednost na obi~na akcija Dt = dividenda po akcija {to se o~ekuva na krajot na godinata t r = stapka na baran prinos po akcija.. . VREDNUVAWE NA OBI^NA AKCIJA OSNOVNA RAVENKA ZA VREDNUVAWE NA OBI^NI AKCII: D1 D2 D∞ PV = + + ..

Slu~aj br. osven na amortizacijata  Bidej}i nema akumulacija. nema nitu raste` na dobivkata i na dividendata  Tipi~no za firmi vo zrelata faza od svojot `ivoten vek  Pogodno e za vrednuvawe na prioritetnite akcii .1: Model na nulti raste`  Celokupnata dobivka se raspredeluva. nema reinvestirawe.

12 .500 PV = =12 .500 denari. 1. .Slu~aj br.1: Model na nulti raste` ∞ 1 D1 PV = D1 ×∑ = t =1 (1 + r ) t r Primer: .500 0.barana stapka na prinos = 12 %.godi{na dividenda = 1.

.

3 .1 god. 2: Model na konstanten raste`  Del od dobivkata se reinvestira. dobivkata kontinuirano raste so stapka g D0 D1=D 0(1+g) D2=D 0(1+g) 2 D3=D 0(1+g) 3 Dn=D 0(1+g) n denes god. .e. god.n .2 god. investiciite se pogolemi od amortizacijata  Poradi reinvestiraweto. t. . Slu~aj br.

Slu~aj br. 2: Model na konstanten raste` Do × (1 + g ) Do × (1 + g ) Do × (1 + g ) 1 2 ∞ PV = + + .. + (1 + r ) 1 (1 + r ) 2 (1 + r ) ∞ D1 D0 (1 +g ) PV = = r −g r −g g – stapka na konstanten raste` ..

500 × (1 + 0. .Do = 1.500 ( 0.590 PV = = = 26.stapka na konstanten raste`.Primer: .12 − 0. .06 ) 1.06 ) 0.500 denari. r = 12%.06 .stapka na o~ekuvan prinos. g = 6% godi{no 1.

Od istoriski podatoci. So presmetka: g = rr x ROE  rr e stapkata na reinvestirawe  ROE e stapkata na prinos na sopstveniot kapital (PSK) = Neto- dobivka/Sopstven kapital . Od kade go znaeme g (stapkata na raste`)? 1. dokolku o~ekuvame deka istoriskiot trend } e prodol`i i vo idnina 2.

Kolku iznesuva r (diskontnata stapka)? Diskontnata stapka zavisi od: .rizikot na vlo`uvaweto 1. CAPM .op{toto nivo na kamatnite stapki . Metod na nadgraduvawe K = Rf + Premija za rizikot 1.

 [to }e se slu~i so vrednosta na obvrznicite i akciite dokolku se poka~i op{toto nivo na kamatnite stapki? .

KAKO GI VREDNUVAME AKCIITE NA KOMPANIITE [TO NE ISPLATUVAAT DIVIDENDA?  Vrednuvawe preku slobodniot gotovinski tek (Free Cash Flow)  Multiplikatori  Koeficient cena/dobivka  Koeficient cena/knigovodstvena vrednost .

FORMIRAWE NA PAZARNATA CENA  Osnova: fundamentalnata vrednost na kompanijata  Vlijanie na psiholo{kite faktori  Reprezentativnost  Posledica: Efekt dobitnici – gubitnici  Pregolema samodoverba  Posledica: Investitorite nosat lo{i odluki  Posledica: Pre~esto trguvawe  Ukotvuvawe i prilagoduvawe  Posledica: Investitorite ne uspevaat da gi predvidat cenovnite promeni  Averzija kon zagubata  Posledica: Pogolemi zagubi .