You are on page 1of 59

temeljine

Re materinska od emanta sakoga je preštimanejša. , Zastave

samizdat, Varaždin, jesen, 2004.


OBJAŠNJENJA NAKANE

(Apage, Štokajski!)
V na'zaj neku'like let pri'pravljaju se 'stru no-'znanstveni 'skupovi o revitali'zacije i emanci'pacije
'Kaja. Vre 'puno let se kla'guje i 'cendra nad slad'kem na'šem 'Kajom, 'ferflja se o nje'gove 'žertve,
krako'ri se o nje'gove život'nosti, 'slini se nad nje'govum 'hudum 'sudbum - vse tak 'lepo i 'to no
na, vezda zvanomu, stan'dardnomu Hor'vatskomu je'ziku na to' nosti i le'pote kote'roga bi 'vsaki
Bo'sanec pojal'neti se 'mogel. Kaj'kavske 're i o Kaj'kavske 'sudbe ne 'mo i ' uti. Vse je
pravo'verno, ofici'jalno Hor'vatski, kroatis'ti ki, ist v ravno'vesju z jeda'naestum za'povedi
'Božjum.
Kaj 'drugo neg 're i - 'zmešani 'lon eki i 'zvon eki. Em kak je mo'gu e jen idi'om zveli a'vati ez
idi'om kote'ri mu je prev'zel 'ime i 'funkciju, kote'ri ga je v (kak ne'zreli) "dija'lekt" od'rinul, kote'ri
'ho e je'dini prota'gonist Hor'vatske je'zi ke 'scene 'biti? Kaj se je'dino z govo'renjem i pi'sanjem
na 'Kaju emanci'perati i revitali'zerati 'more! To je te'meljni prin'cip more'bitne Kaj'kavske
rene'sanse. e se 'ona ez Kaj'kavsku go'vornu i pi'sanu 'praksu ne za'po ne, te rene'sanse ni'gda
ne bu.
Da bi Kaj'kavski nevupa'ju eci i malo'verci 'veru i 'vupa a oba'trivel, ni emur'nemi Štokajcom v
truc, ja sem, nu, 'malu pri'ru nu Kaj'kavsku gra'matiku 'probal na'pisati1, ta'kaj, da bi anti-
Kaj'kavcom (zadnji) argu'ment zbil. 'Najmre, je ga lin'gvistov ter'de eh da jen idi'om 'neje je'zik
'doklam se on sam kak ta'kov ne pre'pozna, 'doklam svoj ja 'nema, 'doklam se z svo'jum
gra'matikum ne "legeti'mera". V prete'klosti Kaj je to 'imel. Je ga po'dost gra'matik i re 'nikov
Kaj'kavskoga je'zika. Gra'matike: Szentmartoni'jova (Einleitung zur Kroatischen Sprachlehre für
Teuche, 1783.), urkove 'koga (Jezi 'nica Hor'vatsko-slo'vinska za 'hasen 'Slavincev i potre'bo u
os'taleh strans'koga je'zika na'rodov, 1828.), Kristijanovi' ova (Gramatik der Kroatische
Mundart, 1837.). Vuzput da pripo'menem da je nezgotov'ljena i kak 'knjiga 'neje vun'data
'Šojatova 'Kratki 'navuk jezi 'nice hor'vatske (zhajalo v KAJU od 1969. do 1971., a z kote'rum
sem se ponaj've 'služil)2. Ta'kaj, 'Ivši je 1936. vun'dal 'Jezik Hr'vata 'kajkavaca, kote'ra se
najve z Kaj'kavskum pro'zodijum i fono'logijum 'bavi. 'Predi ile'rizma 'zišla su tri 'važna
Kaj'kavska re ov'nika: Hab'deli ov Dictionar, (1670.), Belo'stencov, Gazophylacium (1740.),
Jam'breši ov Lexicon Latinum (1742.). V XX sto'letju 'zišla su dva hasno'vita re ov'nika: Hrgov
Iva'ne ki 'govor i 'rje nik (1996.), Ve e'najov 'Rje nik 'Gole (1997.), a 2002. je 'zišel Lip'ljinov
'Rje nik 'varaždinskoga 'kajkavskog 'govora. 'Iš e z'haja HAZUov 'Rje nik 'hrvatskoga
'kajkavskoga 'književnog 'jezika ( od 1984. vun'dato je 9 knjig. V nas'lovu kajkavskoga književnog
jezika ne zname'nuje kaj zname'nuje, neg jezik knjiga na kajkavskom, kaj je ista pelda
kajofi'le ke protizdravora'zumske 'logike).
Anda, vse je pe'ljalo k for'meranju za'sebnoga Kaj'kavskoga je'zika. Kaj bi i kak bi 'bilo da je tak
'bilo, kak bi se te jezik zval (Hor'vatski/ Severnohor'vatski/Kajkavski?) ve i 'vezda 'neje zmi'seli
špeku'lerati.
'Teda je 'došel ili'rizem i zdaj 'skoro 170 let Kaj'kavske hiber'nacije3. Od 1837., od
Kristijanovi' ove Kaj'kavske gra'matike, pa vse do 1936., kaj je 'jako zname'nito, do nare' ene
Ivši' ove 'knjige, ne ga 'pravoga kajo'loškoga 'dela4. Kajo'loški kontinui'tet se 'zgubil ve neg
Kaj'kavski knji'govni kontinui'tet, kote'roga je 'Matoš 1900. pod'budil z Hrasto'va kem

1
To, zaprav, kak Kajkavskomu zpisatelju, prakti aru, moj posel neje. To je posel kajologov, nu mesto da i kajofili
buju, da barem malo batrivosti pokažeju, oni su stopram kajofilci, naj iš im hrvatskim jezikom govore i i pišu i
emancipatori slatkog našeg Kaja.. Zato je ovo i zdvojna i vtrucna gramatika polak zevsemne kajološke (dr-, mr-
davske) indolencije. Nu, kak god emerno bilo, ufanja sem da nekoga kajofil eka ova knjigica vendar
podbudila bude da napiše bolšu, celotnejšu Kajkavsku gramatiku.
2
Pokehdobe ih ne ga v reprinti, pokehdobe su originali v Zagrebu, ja pak vu Varaždinu “stolujem”, pokehdobe su na
stranski jeziki napisane, te jezi nice su nam denes i nedosegljive i nevporabljive.
3
eprem hiberneran, Kajkavski se i (fertalj normalno) razvijal i štokavizeral (dekajkavizeral), živel dva zprotivna
žitka, kaj je tema za zasebnu, ve filozofsku neg lingvisti ku, knjigu.
4
Polukajološko delo je, napeldno, Valjavcova Narodne pripovietke u Varaždinu i oko Varaždina, 1890.

2
nokturnom. Ono kaj je "stara" kajologija ztvo'rila, vse ve je dugo'vanje knjig posta'jalo, a kak je
Što'kavska 'zvezda vse ve sja'jila, vse ne-Što'kavsko, 'anda, Kajkavsko, Ma' arsko, La'tinsko,
Ger'mansko, sjaj, 'važnost i vpo'rabnost zgub'ljalo je - ose'bujno e se zna da je 'druga polo'vica
XIX i 'perva polo'vica XX sto'letja 'doba inten'zivnoga raz'vitka Hor'vatske 'nacije, kaj je pro'ces
kote'ri 'grubo odhi'tavlje vse kaj mu prepre' uje 'te nju, 'tijam kaj ga der'buje.
Pri koncu XX stoletja, gda su se po'godi za for'meranje neod'visne Hor'vatske der'žave zte'kavali,
ztvara'la se kri'ti ka 'masa od kajo'loškeh teks'tov5 i od Kaj'kavske vmetel'ni ke knji'govnosti
kote'ra je, nu, i do ove gra'matike do'peljala. Da ju ja zdaj na'pisal 'nesem, se'guren sem da bi ju za
kote'ro 'leto neg'do 'drugi na'pisal 'kajti, po'navljam, po'godi su tu. Medtem'toga, 'stare gra'matike,
a najmlajša je Kristijanovi ova, mo'derni Kaj'kavski 'neje v mo'gu nosti ra'biti z dva glavna
razloga: 1. z vekšinum se v Nacionalne i sveu ilišne knjižnice v Zagrebu nahajaju, anda, skoro su
nedosegljive kajti ne ga reprintov, i 2. zvun gramatike urkove koga druge jezi nice su na
Germanskomu il Latinskomu napisane ter su tak dodatno nedosegljive.
Za'sebni prob'lem, 'meni 'jako 'velki z 'puno podraz'logov, z antropo'loškog 'morti ponaj've , je
dekajkavi'zacija Kaja, njegova štokavi'zacija. Mo'derni Kaj ve neje Kaj od predi ilerizma. To je
'isto 'tulko, 'tijam 'morti ve , psiho'loško-socio'loška kak i lingvis'ti ka ' inka. Kak je morti
nedos'tatno poz'nato, da ne bi ži'veli v anti-'zbilje, polo'vi no, 'tu i 'kulko 'sebi 'tulko i dru'gem, da
ne bi ži'veli v hišto'rijskomu 'vakuumu, Kaj'kavci su 'morali vse ve Što'kavski govo'riti. I 'predi
168 let i 'vezda Kaj'kavci su v paradok'salne situ'acije: 'Biti kaj 'nesi, ne 'biti kaj 'jesi, polu'biti
Kaj'kavski, polu'biti Što'kavski! Polak nepestu’vanosti Kajkavski je pozadost Štokajski postal. Kak
v ta'kove situ'acije (pestuvaju u) gra'matiku o 'biti-kaj-nesi pi'sati? 'Kajti, Kajkavs'komu su se
dogo'dile prez'brojne antikaj'kavosti, ose'bujno v kolokvi'jalne vporabe, a kaj ih ve 'treba v
Kaj'kavsku lingvis'ti ku mo'tritvu 'zeti! To je 'posel kaj je 'ho eš-'ne eš izdaj'ni ki: il je zneve'riti
( isti) Kaj'kavski je'zik il pak ovo'cajtni Kaj! Za'to je stra'hotna di'lema zestav'lja a ovo'cajtne
Kaj'kavske jezi 'nice: kak da ta gra'matika i Kaj'kavska i ovo'cajtna 'bude? Kak da odkaj'kavnost,
"Što'kaj", štokavi'zerani Kaj, 'temelj kaj'kavnosti 'bude? Em je ' isti Kaj'kavski voka'lizem
marodno ogin'gavel. Vse Kaj'kavske gla'sove ve ne 'mo i ' uti. ' isti Kaj'kavski ak'centi, 'njevo
'mesto v re' i ponaj've , ta'kaj su 'skoro zgi'nuli. (Gdo bu 'denes gla'vak, ro'ditelj, Hor'vat,
ur' evec, no'vak, anda, z ak'centom na 'druge 'slovke, zgo'voril?) Pol Kaj'kavskeh re' i je
po'zabljeno. (Gdo 'iš e zna kaj je e'prem, kolo'mija, dra'go a, 'gdeno, gusto'krat, 'skokce,
pocu'lica, cec'njak, hla 'nica itd. itd.) Kaj'kavska re e'nica se v go'vorne 'prakse 'isto kak i
Što'kavska re e'nica 'slaže.
e se zna - da si po'morem z 'Danicum Hor'vatskum, Sla'vonskum i Dalma'inskum6 gde se ist
Wittgen'steinovski veli: Što je izvan kruga izre ja, to je izvan kruga poznanstva., iliti, malo dalše,
Dokle jezik, dotle um. - e se, anda, zna da kaj v je'ziku 'neje, i neje, ter, konsekventno, kaj v
mate'rinskomu je'ziku 'neje, le na'pol 'lucko je7, v ovakove situacije se premoš enje Kajkavske
hibernacije nudi za odlu iti se, anda, bypassna gramatika. V teme'ljenju svoje pre'mostne
gra'matike ja sem se za prin'cip biti-kaj-jesi od'lu il, za "Kaj'kavski" Kaj, 'anda, za ve
onocajt'nosti, v premiš'ljanje naj've jema'ju i Kaj ka'kov je bil gda ga je ili'rizem v normal'nomu
raz'vitku pre'tergel, gda Kaj iš e kak 'provincijalni 'jezik (Vuko'tinovi ) ne bil stigmati'zeran8.
Na'ravno, tak te te'meljni Kaj " ist" 'bude, 'zviren i svoj, nu, ta'kaj, sta'rinski, staro'moden ter
knji'goven, ve il menj 'proti ovocajt'nega 'Kaja, lasto'vito go'vornoga. Medtem'toga, tak,
rekajkavizera'ju i Kaj, 'rekel bi, je'dino tak, Kaj'kavski kak "Kaj'kavski" 'more os'tati. Tak, i
je'dino tak, on ne bu Što-'Kaj-ski 'jezik. Te nje'gov jo i'vestni 'menjek, kak i vse 'drugo na o'vemu
'svetu, i kak'vo a, i dob'rina i pred'no a 'more 'biti 'kajti je'zi na neovo'cajtnost, knjiž'ni kost,
hišto'rijskost ta'kov je'zik od (pre'fletnog) ha'banja š i'tiju, u'vaju mu 'zvirnost ter 'daju ' udni
5
Zkupniki zbratvi v Krapine, akovcu, Zeline, Zlataru, Varaždinu etc.
6
Broj 20, str. 80
7
Vu dobe globalizacije situacija se strahovitno zmenila. Denes se javlja dilema je li morti ono kaj je jenomu kraju
najosebnejše, jezik materinski, svetlotvorna mezga, je li on zapre ka kotera delovno participaciju v hištorije
onemogu uje. Mam je za re i da je to denes dilema vsakoga drobnoga jezika.
8
Kajkavce je verjetno najve bolela inka da su ilirizem gli Kajkavci zpeljali i da su oni ponajve svoj materinski jezik
ovak švanjili.

3
(oksimo'ronski!) žmah po'znate 'tajne, o'durne le'pote i 'stare friš'ko e! Gli te oksimoro'nizem,
kote'ri je ima'nenten revitali'zeranomu Kaju, je lete'rarno 'jako vporab'ljiv, lasto'vito v po'ezije. (V
'proze, v ur'bane 'proze ponaj've , Kaj'kavski oksimoro'nizem je do stilo'cidnosti škod'ljiv.) 'Denes
je Kaj sam po 'sebi poe'ti en, lete'raren, 'tijam filozo'fi en. Nu, ta'kaj, on je nes'paden, po'zaben,
ne'razmen, nerab'ljiv, za'muden, primi'tiven ('ovde: v "pri' etku raz'vitka", ne "na zvir'nomu
'stadiju"), lasto'vito e je dijalek'talen9. Kaj'kavski dija'lekti su 'isto tak 'velka o'pasnost po Kaj kak
i štokavi'zacija. 'Doklam ga Što kak-tak, al 'skoro Mefis'tovski, moderni'zera, nje'govi dija'lekti ga
provincijali'zeraju, rurali'zeraju. Ze svojum je'zi num insufici'jencijum 'oni mu pri'bavljaju
'stigmu neverodos'tojnosti ter To ti je 'jezik 'Gornje Vuko'jebine. Rele'vantno Kaj'kavski pi'sati
'denes se je'dino na relingvi'zeranomu Kaj'kavskomu je'ziku pi'sati 'more10.
'Iš e bi se 'dalo filozo'ferati o po'ložku (more'biti) relingvi'zeranoga 'Kaja, al od 'tega se on
relingvi'zeral ne bu. Se 'razme, po'željno bi 'bilo e bi se filo'zofski e'seji o tako'vomu 'Kaju
po'kazali 'kajti 'oni nje'govu lingvis'ti ku vteme'ljenost 'lestor kre'piti 'moreju. 'Vendar je raz'lu no
da 'oni relingvi'zaciju 'Kaja 'lestor pra'titi 'moreju, 'nikak ju ne pred'vi ati il, 'morti š e 'gorše, o
nje špeku'lerati.
Kak je z do 'vezda re' enog raz'lu no, je, stano'vito, o'va gra'matika je dost protiovo'cajtna, 'anda,
konzerva'tivna. 'Ona ne tol'na i i 'ne e tolna' iti vez'dešnji 'stadij raz'vitka go'vornoga 'Kaja 'kajti
bi tak'peldno nje'govu delingvi'zeranost sistemati'zerati i afir'merati 'morala. Na pi'sani Kaj 'skoro
da se ne 'mo i ober'nuti 'kajti je on il ta'kaj po'dost štokavi'zeran, il je vmetel'ni ki nerele'vanten, il
pak dijalek'talen (zmislu'ju e da je na je'nom od Kaj'kavskeh dija'lektov na'pisan). O'va gra'matika
'ho e nje'govu ' istu Kaj'kavsku jezi'ko u oslobo'diti i za ambici'ozne vmetel'ni ke pro'jekte ju
pr'ipraviti. Kaj'da, ta'kova gra'matika je po'dost antikolokvi'jalna i kak 'temelj go'vornoga
Kaj'kavskoga 'more se 'stopram 'delno ra'biti. 'Vendar, i po'žalno, 'štimam da je'dino tak je
mo'gu e 'bilo re'šiti se Što'kavskeh nabra'no , nekajkav' ine, kaj je jen od 'važneh argu'mentov
Kajo'fobov da se o dija'lektu 'dela, 'grane Što'kavskega mati 'njaka.
'Polak velko'brojnosti Kaj'kavskeh dija'lektov ter nje'hove med'sobno 'skoro negera'ju e
raz'lu nosti, 'trebalo se za te'meljni Kaj'kavski di'jalekt odlu' iti i na nje'govi lastovi'tosti ob' inski
grama'ti ki sis'tem zgra' ivati. Ja sem se za Za'gorsko iz'vustje od'lu il, severo-za'hodnu vari'jantu
'Kaja, kaj po Iv'ši u 'pervu 'grupu i'ni. 'Ona objedi'njuje kako'vosti os'taleh grup, 'neje 'tulko z
štokavi'zacijum na' eta ter naj've Kaj'kavcov z tem iz'vustjem go'vori. Ta'kaj, Ba'lade su na te'mu
iz'vustju na'pisane, kak i naj'vekši broj 'vredneh del Kaj'kavske knji'govnosti.
Ta'kaj, o'va gra'matika je rekons'trukcija i speku'lacija o morebit'nomu raz'vitku Kaj'kavskoga
je'zika 'potlam Ilers'koga prepo'roda. Kak i 'vsaka rekons'trukcija, 'ona je 'lestor 'jena od mo'gu eh
stez ter je nezbež'ljivo subjek'tivna i voluntaris'ti ka. 'Bilo bi jako dobro e bi 'ona pobu'dila
ne'koga da na'piše iš' e 'jenu, dru'ga u Kaj'kavsku gra'matiku11 'kajti je'dino tak, z no'vem
grama'tikam, z 'novi re ov'niki, z no'vem 'knjigam pravo'pisanja, zgo'varanja, z 'knjigam 'kritik,
e'sejov itd. raz'vitek Kaj'kavskoga je'zika 'more zagaran'teran 'biti. e se to ne pripe'ti, nje'gova
vse ber'zejša štokavi'zacija je se'gurna, nje'gova 'dalša delingvi'zacija je se'gurna, nje'gova
družt'vena minori'zacija je se'gurna, vmetel'ni ki do'segi nje'goveh zdelo'vin pak vse 'menjši.
'Polak "od'pretosti" i "nezgotov'ljetosti" Kaj'kavskoga je'zika, 'polak nje'gove nekostitu'eranosti
miš'ljenja sem12 da je mo'gu e i dopuš' eno na svoj lasto'viti 'na in lingvis'ti ki ga "za'preti" i
"dogoto'viti", a ravna'ju i se z nje'govi (o u' eni?) ima'nentni zako'nitosti. Zato, va'lujem, kak
gramatika kotera je deri'verana z sis'tema Kajkavskoga je'zika, ne z go'vorne il pi'sane prakse, ona
je do'datno subjek'tivna13. Vse isto svo'je, "voluntaris'ti ke" obli' aje sem z nekaj vupi'tala
oznamenuval i v do'stavek kak 'Mala moja Kaj'kavska gra'matika ih po'složil. e sem tu pre'dalko
o'dišel ze svo'jem jezi nem 'vupa om, naj me se kriti'zera.
9
Denes verodostojno pisati na jenomu Kajkavskomu dijalektu isti je anakronizem i provincijalnost, ono kaj jedino
nekaj pajdašov zanimati more.
10
Ova gramatika ho e na praksu vmetelni koga pisanja ponajve vutikati, deruralizerati ju. Na govornu praksu, polak
zevsem štokavizeraneh medijov, ona nemre. Tu se Kaj, bojim se, iš e ve bu dekajkavizeral.
11
Bum presre en e se to pripeti eprem ta nova gramatika po moje morebiti fundaju a bude.
12
Segurno je to pretenciozno, nu, " e se ne proba, ni se ni ne postigne". V opasnomu je spas (Hölderlin).
13
Nu, za znati je da ne rabljena metoda, neg rezultat jenu zdelovinu ovakvum il onakvum ini.

4
'Vezda, v 'dobe postfor'meranosti mo'derne Hor'vatske der'žave, odlu' uje se 'sudba 'Kaja. 'Vezda
je 'mo i 'biti protago'nist nje'gove relingvi'zacije il nje'gove delingvi'zacije. To ose'bujno za
kajofil'noga kajo'loga 'vredi. 'Treba je 'znati da je 'vsaki Kajka've ki što ko'rak k nje'gove
delingvi'zacije e'prem se o Ba'ladam 'dela, o Domja'ni u, Galo'vi u, 'treba 'znati da je 'vsaki
Kajka've ki kaj, tijam i eprem se o Ba'ladam 'dela, jen 'drobni dopri'nesek nje'gove
relingvi'zacije. Vse dru'go je para'deranje, ža'losno dr- i mr-'danje.
Anda i zana'vek, gda Kaj'kavec (ter osebujno e o Kajkavs'komu je'ziku) Kaj'kavcom go'vori, na
Kajkavs'komu je'ziku mu je govo'riti, emantne Re i materinske! Ina' eje ža'losnu ko'mediju
zpe'ljavlje.
(Apa'ge, Što'kaj!)

VPE'LJATVA14

Kaj'kavski je je'zik.
'Mesto "Kaj'kavski", po 'meni, 'bolše bi ga Severnohor'vatski je'zik 'trebalo 'zvati 'kajti se on
prete'žito na se'veru Hor'vatske go'vori.
'Polak svo'jeh: fonolo'gije, morfolo'gije, sin'takse i lek'sike, ( e'tiri differentiae specificae kote're
jen idi'om je'zikom i'niju) a kote're su 'bitno raz'lu ne od standardi'zeranoga Što'kavskoga
iz'vustja kote'ro se 'vezda Hor'vatski je'zik 'zove, Kaj'kavski je je'zik.
Kaj'kavski je je'zik i 'zato kaj je do 1836. to bil i kaj je Hor'vatski je'zik15 zvan bil, kaj ni 'denes
ni'gdo ne od'ri e. Kak o'no kaj je jen'krat je'zik se 'zvalo 'nemre 'svoju jezi'ko u zgu'biti, neg
'lestor svoj po'ložek/funk'ciju v 'družtvu, Kaj'kavski je je'zik.
Kaj'kavski je je'zik i 'polak svo'jega dijalekti 'noga bo'gatstva, kako'vo Hor'vatski Što'kavski
stan'dardni je'zik 'nema. 'Lestor v Horvats'komu Za'gorju mo'gu e je 'najti na deset'koli
Kaj'kavskeh dija'lektov, kote'ri svo'je subdi'jalekte i lo'kalne go'vore 'imaju16.
Kaj'kavski je je'zik i 'polak kri'terija komunika'cijskoga 'lanca. 'Najmre, Kaj'kavec i a'kavec,
to'bože na dva dija'lekta is'toga je'zika govo're i, il sla'bo il 'nikak raz'meli se 'buju. Da su 'njevi
idi'omi 'zbilja 'lestor iz'vustja is'toga je'zika, komunika'cijskeh prepre ki bi'lo bi 'jako 'malo.
Kaj'kavski se do deneš'njega 'dneva ne lingvis'ti ki oddijalekti'zeral ter kak je'zik vteme'ljil 'polak
zapos'lenosti i aldu'vanosti Kaj'kavcov i'deje samos'tojne Hor'vatske der'žave z kote'rum 'ide i
'borba za samos'tojni Hor'vatski je'zik. Nezna'ju i, Kaj'kavci su tak 'vusta 'sebi za'perli za
govo'renje o Kajkavs'komu je'ziku. 'Vezda, gda je i Hor'vatska der'žava obsto'je a i gda Hor'vatski
je za'sebni je'zik, mo'gu e je Kaj'kavski revitali'zerati i emanciperati. 'Treba je 'znati da prez
'žertve Kaj'kavskoga (te'da Hor'vatskoga!), mo'derne Hor'vatske 'nacije, pa 'unda i der'žave, ne bi
bi'lo, 'iliti bi'la bi 'jako, 'jako ina' ejša.
Kaj'kavski je je'zik i po o'bilne knji'govnosti napi'sane na te'mu je'ziku17 il njegovi izvustji, med
kote'rom su Ba'lade 'Petrice Kerem'puha, Miro'slava Kr'leže, ver'hunec 'cele moderne Hor'vatske
knji'govnosti. One to prez Kaj'kavske jezi'ko e, njegove je'zi ne sub'stancije, se'gurno ne bi 'bile.
'Anda, Kaj'kavski je je'zik i 'zato kaj i najfi'nejša vmetel'ni ka 'dela svo'ju vmetel'ni kost (i)
'njemu du'gujeju.

14
Polak jako ošpitne, il nikakove, Kajkavske gramati ke terminologije - i ne lestor gramati ke - ja sem na puno muk
kak nekaj imenuvati. V obzetju je ovde iš e re v(u)'pelja bila.
15
Slovenski i slovinski takaj, se razme, ne v denešnje zmiseli Slovenski. Teda je Slovrenski bil Kranjski zvan.
16
Bednjansko izvustje je tu najbolša pelda razluke zmed Kajkavskoga jezika i (jenoga) izvustja. Vuzput, Kajkavska
izvustja se lokalno trebaju rabiti, tam gde se ina eje govoriju. Nezpadno je Ivane ki govoriti v ur evcu,
Gorskokotarski v Pregrade. V takoveh prigod standardni Kajkavski je govoriti.
17
Požalno, Nacionalna i sveu ilišna biblioteka v Zagrebu ne vodi zpisek knjig vundateh na Kajkavskomu jeziku/
jenomu od Kajkavskeh dijalektov.

5
Kaj'kavski je je'zik i 'zato kaj je (skoro) nemo'gu e 'dobro na Što'kavski i'jenu Ba'ladu
preober'nuti, 'puno dru'geh Kaj'kavskeh 'vitij 'takaj18, kaj zname'nuje da je Kaj'kavska jezi'ko a i
' versta, i osebujna, i jako razlu na od Što'kavske ma'trice.
Ta'kaj, Kaj'kavski je je'zik 'kajti je on mate'rinski za o'koli pol mili'jonov lju'di, ži'vu eh v se'verne
i sre'dišnje Hor'vatske.
I, e neko'teri 'narodi z pros'tora 'bilše Jugo'slavije ( ernogorci, Bosanci) svoj je'zik po svo'jemu
i'menu 'ho eju 'zvati ep'rem nje'hovem "idi'omom" 'menjka je'zi ne sufici'jencije ose'bujno
zpram Kaj'kavske jezi'ko e, je, stano'vito, Kaj'kavski je je'zik.
Vse drugo je politika/ "politika", ziheraj, sine-kur( )izem, ni emurnja' ina. Je li sami takovi
budeme, ponajve od nas sameh odvisi19.

V pri etku bila je Re , i ve je Re , i Re vekomaj bude!


Kaj, njejna droptin ica, ostal bude
e ga sami ne abortirame.

18
Na eventualnu zamerku da je to zato kaj takove potrebo e ne ga polak (samo)razumljivosti, ja odgovarjam z'
zprotpitanjem: kulko ljudi razme Balade ist jezi no?
19
I od hištorije, i od hištorije, vrag ju globalizacijski dal.

6
A. FONOLOGIJA I ORTOGRAFIJA
(Va'lujem, ov del gramatike mi je najte'žejše pi'sati i 'polak "po'tumplanosti" svojeh vuh i polak
'hudo kompli'cerane ma'terije, ponaj've Kajkavskoga sis'tema gla'sovlja. Zato dobroka'ne emu
i'tatelju ove gramatike prepo'ru am da ovo kaj sle'duje cum ve neg z jenem grano salis zeme.)
V Kaj'kavskomu je'ziku je ga 8 samo'glasov20 i 23 zkup'glasov. Samo'glasi su: od'preto i za'preto
a, od'preto i za'preto e, od'preto i za'preto o, u i i.
Pelde odpretoga e (æ): meso (izgovor: mæs ø /), ina eje /in∆' æj∂/, dre en /dræ' ∂n/, peta /'pæt∆/,
besen /b æs∂n/, jezik /jæ'zik/.
Pelde zapretoga e (∂): pes /p∂s/, mesec /'m∂s∂c/, prece /'pr∂c∂/.
Pelde odpretoga a (a): ada /' d∆/, ma ka /'ma k∆/, pa e /'pa ∂/, bedak /b∂''dak/.
Pelde zapretoga a (∆): hamižen /h∆'miž∂n/, troha /'troh∆/, kapilo /k∆'pil ø /.
Pelde odpretoga o (o): morje /'morj∂/, dojka (=dojilja) /doj'k∆/, hosta /'host∆/.
Pelde zapretoga o (ø): gorica /g ø 'ric∆/, dotmar /d ø t'mar/, od / ø d/.
Vsi o'ni se v navad'nomu 'pisanju isto'peldno 'pišeju (od'preto i za'preto a kak a, od'preto i za'preto
e kak e, od'preto i za'preto o kak o). V izgovor'nomu re ov'niku 'to no bi 'pisalo kak se kote'ra re
izgo'varja. Mišljenja sem da bi zna'meni/simboli kote'ri bi med poje'dini samo'glasi raz'luku
bele'žili em razlu 'nejši 'trebali 'biti kak bi vsa'komu 'jasno bi'lo da se o raz'lu ni 'glasi 'dela.21
Nu, to kak i, v pervomu redu, Kajkavska pravopi'satva konvencije je dugo'vanje, kaj lestor
Kajkavski pismoznanci narediti moreju, ne jen lovek sam - kak goder ono kaj on prepo'ru a
dobro je/zgledi.
Zkupgla'sniki su: b, c, (Kajkavski glas je nekaj mekši), d, ('pišem o'vak 'polak jenov'nosti i
kratko e, ep'rem je Kaj'kavski glas tver'dejši od Štokavs'koga 'glasa kaj se z is'tem 'slovom
be'leži), f, g, h, j, k, l, lj, m , n, nj, p, r, s, š, t, v, z i ž.
V razno'felni obli' aji Kaj'kavske re' i se 'pišeju ko'renski, tj. 'štima se te'meljni/pri' etni obli' aj
re' i od kote're je 'nova re il 'novi obli' aj "stare" re' i z'peljan. Tak se 'piše: 'vrabec - 'vrabca,
'svati - 'svatba, zkup (z+kup/a/=zajedno, skup=škrt), dru'žina - 'družtvo, obkora' iti, zmi'sel
(z+misel), 'hižstvo, obsto'jati, oddijalekti'zerati, od'tud, v'krasti, prezspo'kojen, prez'sramen, 'težek
- tež'koga...
Se 'razme, pri zgo'varanju 'polak fonološ'koga ba'lansa (jedna enja po zvu nosti) z'membe se
pripe' ujeju ter se o've 're i zgo'varaju kak: 'svatba, skup, 'društvo, opkora' iti, smi'sel, hiš(s)tvo,
opsto'jati, 'vendar pak od-dijalekti'zerati ('kajti bi odijalekti'zerati "dijalek'talno o'farbati", 'iliti
"pretvo'riti v dija'lekt" znamenu'valo), o'tud, 'vendar pak v'krasti, nu 'zato prespoko'jen,
pre'sramen, teš'koga itd.
Pokeh'dobe Kaj'kavski ak'cent va'rera i gle'de 'mesta i gle'de 'verste od'visno, ponaj've , o pa'decu,
za tu 'temu je'na 'cela 'knjiga je pot'rebna. Za ova'kovu "jezi ni' icu" ja sem le oznamenu'val z
'mestom na'glaska njen (ozname'nuvana je nagla'šena 'slovka22, ne samoglas'nik, kak to dela
ovo'cajtna Kaj'kavska akcento'logija) 'menjši del veru'ju i da bu za pri' etek to dost, ufa'ju i se da
bi tak 'barem ne'komu Kaj'kavska prozo'dija 'kulko-'tulko 'vušla vu 'vuho. Kak i gle'de izgo'vora
za'sebneh gla'sov, miš'ljenja sem da bi jen 'pravi Kaj'kavski izgo'vorni re ov'nik 'trebal
zederža'vati i 'mesto i 'verstu ak'centa.

20
Se razme, je ga ih je ve v Kajkavski dijalekti, ponajve v Bednjanskomu izvustju. Nu, polak ist prakti neh
razlogov, prekompliceranosti e bi broj vekši bil, štokavizernog utka za vokale, polak Štokavske simplificeranosti
glede vokalov, ja predlažem ove vokale, kaj ne znamenuje da nekakovo poželjno Kajkavsko zpraviš e to ne bi moglo
zmeniti. Pa e, pa e.
21
Kak se vre vidi, ja bi zapreto a beležil kak ∆, odpreto kak , zapreto e bi beležil kak ∂, odpreto kak æ, zapreto o bi
beležil kak a odpreto kak o. Tu ga je posla za tak potrebito Kajkavsko zpraviš e (ne vezdešnje, štokno).
22
Samoglasnik je naglašen jedino e je on sam cela slovka.

7
B. MORFOLOGIJA
1. Infinitivi

1.1 Aktivni infinitiv


V Kajkavskomu jeziku aktivni infinitiv dokon uje na -ti i - i: dojti, prejti, popevati, zreleti, vujti,
romariti, vedriti, re i, pe i, ste i, zte i (=iz-te i), vle i. Obstoji aktivni infinitiv zveršeneh i
nezveršeneh glagolov: dojti-dohajati, razvedriti-vedriti, prejti-prehajati, popevati-zpopevati, -
zazrelet-zreleti, vujti-vuhajati, odromariti-romariti, zre i-re i, odte i- te i, zvle -vle i. Ov
infinitiv se rabi (1.) iza modalneh glagolov: Moram ti re i istinu. - Nesu mogli dojti prez dece. -
Nikak neste smeli zamuditi. Takaj se rabi (2.) pozadi glagolov u enja (dopadati se, voleti, imati
rad/a/o): Nje se dopada ni ne delati. - Volim kuhati. - Rad imam spati.

1.2 Pasivni infinitiv


Pasivni Infinitiv tvori se od glagola bivati (naglašuje se proces), iliti biti (naglašuje se v in, efekt)
ter od Pasivnoga participa glavnoga glagola: bivati/biti ztvoren/a/o, bivati/biti (z)kopan/a/o,
biti/bivati (v)moren/a/o, biti/bivati vmit/a/o. Rabi se iza (1.) Modalneh glagolov: Ja nemrem biti
vhi en. - Morate biti kaštiguvani. - Ne smeme biti zani kuvani. Takaj se rabi (2.) pozadi glagolov
u enja (dopadati se, voleti, imati rad/a/o), navadno v Odri nomu obli aju: Ja nemam rad biti
špotan. - Ne volim biti ogovaran. - Nje se dopada biti lukana.

2. Vremetve23

2.1 Prezent
2.11 Povedni obli aj
(Ja) popev-ljem24 sed-im var-am
(Ti) popev-lješ sed-iš var-aš
(On/Ona/Ono) pope-vlje sed-i var-a
(Mi) popev-ljeme25 sed-ime var-ame
(Vi) popev-ljete sed-ite var-ate
(Oni/One/Ona) popevljeju sed-iju var-aju

(Ja) senj-am
(Ti) senj-aš
(On/Ona/Ono) senj-a
(Mi) senj-ame
(Vi) senj-ate
(Oni/One/Ona) senj-aju
Prezent se tvori od glagolske temeljnice (aktivni infinitiv prez -ati, -eti, -iti; kod glagolov na - i
(re i, pe i, te i, krebe i/ aktivni infinitiv prez -i) ter nastavkov: am, aš, a, ame, ate aju; em, eš, e,
eme, ete eju; im, iš, i, ime, ite, iju i ljem, lješ, lje, ljeme, ljete, ljeju. Rabi se za oznamenuvanje (1.)
vezdešnjeg delovanja: Oni vezda glediju televiziju. - Ni ti ne delam, neg si po ivam. - Je li morti

23
Polak re i vreme v obzetju je iš e re vremce bila. Kajda, hotel sem re kaj glagolsko vrijeme znamenuje.
24
Modernejša oblika je: popevam, popevaš, popeva, popevame, popevate, popevaju. To važi i za dri ni i za vupitni
obli aj. Mišljenja sem da bi se vsi glagoli na -vati i na -mati (devati, jemati, pokrivati, dremati) tak konnjugerati trebali
(devljem-devljeme, jemljem-jemljeme, pokrivljem-pokrivljeme, dremljem-dremljeme).
25
Iš e jen "arhai ni" obli aj koteri je, po meni, Kajkavskejši neg -o sufiks(popevamo). Kajkavsko zpraviš e,
Kajkavsko zpraviš e, je ga udo dela za te.

8
spiš? Takaj more (2.) zre i dojdu u radnju: Zutra putujeme za Italiju. - Je li dojdeš na moj
ro enden? - Za vikend se vre kupljeme v morju.

2.12 Odri ni obli aj


(Ja) Ne popevljem Ne sedim Ne pišem
(Ti) Ne popevlješ Ne sediš Ne pišeš
(On/Ona/Ono) Ne popevlje Ne sedi Ne piše
(Mi) Ne popevljeme itd. itd.
(Vi) Ne popevljete
(Oni/One/Ona) Ne popevljeju
Odri ni obli aj se tvori od partikule ne i povednoga obli aja glavnoga glagola.

2.13 Vupitni obli aj

2.131 Dugi vupitni obli aj


Je li popevljem? Je li sedim? Je li pišem?
Je li popevlješ? Je li sediš? Je li pišeš?
itd.
Dugi vupitni obli aj tvori se od partikul je i li ter Prezenta glavnoga glagola. More obstojati v
pune i zkra ene forme: Je li popevljem? i Jel' popevljem? Je li sediš? i Jel' sediš? Je li pišeš? i
Jel' pišeš? Navadno se rabi v govorne komunikacije, osebujno v zkra ene forme: Jel' ideš? (mesto
Je li ideš?), Jel' glediju? (mesto Je li glediju?), Jel' se rihtaš? (mesto Je li se rihtaš?)

2.132 Kratki vupitni obli aj


Popevljem (li)? Sedim (li)? Pišem (li)?
Popevlješ (li)? Sediš (li)? Pišeš (li)?
Popevlje (li)? Sedi (li)? Piše (li)?
itd.
Kratki vupitni obli aj tvori se od Prezenta glavnoga glagola i partikule li. eprem je kratek, neje
gust v govornomu jeziku. V navadne govorne prakse partikula li se gustokrat eliminera. Ponajve
se v drugomu licu rabi v re enicam prez imenuvanoga subjekta ter ikakoveh dodatkov.

2.133 udile ki vupitni obli aj


Kaj popevljem? Kaj sedim? Kaj pišem?
Kaj popevlješ? Kaj sediš? Kaj pišeš?
Kaj popevlje? Kaj sedi? Kaj piše?
itd.
udile ki vupitni obli aj Prezenta tvori se od partikule kaj i povednoga obli aja Prezenta
glavnoga glagola. Rabi se da se zkaže u enje, dvojba, neverju ost. Gusta je v kolokvijalne
vporabe, osebujno v drugomu licu, i jednine i punine.

2.134 Vupitno-odri ni obli aj Prezenta


Je li ne popevljem? il: Jel' ne popevljem? il: ( udile ki) Kaj ne popevljem?
Je li ne popevlješ? Jel' ne popevlješ? Kaj ne popevlješ?
itd. (podversta) itd.

Pa isto tak: Je li nesem? Jel' nesem? Kaj nesem?


Je li nemam? Jel' nemam? Kaj nemam?
Je li ne moram? Jel' ne moram? Kaj ne moram?
Je li-varijanta je stilski neutralna, Jel'-varijanta je kolokvijalna, do im je Kaj ne-varijanta i
kolokvijalna i udile ka.

9
2.135 Povedni obli aj Prezenta glagola biti
(Ja) Jesem (puni) il: (Ja) Sem (zkra eni)
(Ti) Jesi (Ti) Si
(On/Ona/Ono) Je (On/Ona/Ono) Je
(Mi) Jesme (Mi) Sme
(Vi) Jeste (Vi) Ste
(Oni/One/Ona) Jesu (Oni/One/Ona) Su

2.136 Vupitni obli aj Prezenta glagola biti


Jesem li (ja)? il: Je li sem (ja)? il: Kaj sem (ja)? ( udile ki)
Jesi li (ti)? Je li si (ti)? Kaj si (ti)?
Je li (on/ona/ono)? Je li (on/ona/ono)? Kaj je (on/ona /ono)?
Jesme li (mi)? Je li sme (mi)? Kaj sme (mi)?
Jeste li (vi)? Je li ste (vi)? Kaj ste (vi)?
Jesu li (oni/one/ona)? Je li su (oni/one/ona)? Kaj su (oni/one/ona)?

il (kratki obli aj): Sem? (redko, ponajve v zveze z priložkom/ atributne zkupine: Si dobro?,
Si? Si doma?, Su na poslu?)
Je?
Sme? (redko)
Ste?
Su?
Jesem li-varijanta tvori se od punega obli aja Prezenta glagola biti i partikule li, pozadi kotere se
osebna zamenka more zpustiti. Je li-varijanta tvori se od partikul je i li na pervomu mestu ter
zkra enog obli aja Prezenta glagola biti pozadi njeh. Osebna zamenka se i tu more zpustiti.
udile ki obli aj se tvori od partikule kaj i zkra enoga/kratkoga Prezenta glagola biti. Osebna
zamenka se znovi i tu more zpustiti. Samo ime obli aja govori o narave vporabe. V
kolokvijalnomu žargonu more se re i: Si dobro? - Su v kuhinje? - Je ona pri sebi? Te, kratki
obli aj Prezenta, se rabi najgustejše za drugo i tre e lice, a redko za pervo lice jednine i punine.
To važi i za druge glagole v Prezentu. Kolokvijalno je re i: Sediš? - Gledite televiziju? - Bantujete
me, kaj ne? - komiju? Tu situacija „govori“ kaj v same re enice ne zre eno, kaj za vse kratke
obli aje vredi.

2.137 Vupitno-odri ni obli aj Prezenta glagola biti


Nesem li (ja)? il: Je li nesem (ja)?
Nesi li (ti)? Je li nesi (ti)?
Neje li (on/a/o)? Je li neje (on/a/o)?
Nesme li (mi)? Je li nesme (mi)?
Neste li (vi)? Je li neste (vi)?
Nesu li (oni/one/ona)? Je li nesu (oni/one/ona)?

il: Jel' (ja) nesem? (podversta) il: Kaj (ja) nesem?


Jel' (ti) nesi? Kaj (ti) nesi?
Jel' (on/a/o) neje? Kaj (on/a/o) neje?
Jel' (mi) nesme? Kaj (mi) nesme?
Jel' (vi) neste? Kaj (vi) neste?
Jel' (oni/one/ona) nesu? Kaj (oni/one/ona) nesu?
Nesem li-varijanta i Je li nesem-varijanta su stilski neutralne, do im je Jel' nesem-varijanta
kolokvijalna, a Kaj nesem-varijanta pak je udile ka i kak takova tipi na za govornu,
konverzacijsku vporabu.

10
2.2 (Dugi) Perfekt
Dugi Perfekt se tvori od kratkoga Prezenta glagola biti (dugi Prezent jedino vunjetno zverhu
naglašavanja) i od aktivnoga participa glavnoga glagola. Rabi se za oznamenuvanje prešleh
zveršeneh i nezveršeneh delovanj: Zbavil sem školu. - Išel sem v školu gda sme se zišli. -
Nahranili sme blago. - Hranili sme blago gda su nas dozvali. - Je li sem zbavil školu? - Kaj nesem
zbavil školu? - Jel' sem išel školu gda sme se zišli? - Kaj sem išel v školu gda sme se zišli? - Je li
sme nahranili blago? - Nesme nahranili blago. - Je li nesme nahranili blago? - Kaj nesme
nahranili blago?

2.21 Povedni obli aj Perfekta glagola biti


(Ja) sem bil/a il: Bil/a sem
(Ti) si bil/a Bil/a si
(On/Ona/Ono) je bil/a/o Bil/a/o je
(Mi) sme bili/e Bili/e sme
(Vi) ste bili/e Bili/e ste
(Oni/One/Ona su bili/e/a Bili/e/a su
Sem bil- varijanta tvori se od kratkoga Prezenta glagola biti (puni Prezent jedino vunjetno i to
zverhu naglašavanja) ter od aktivnoga participa glagola biti. Bil sem-varijanta se tvori od
Aktivnoga participa glagola biti ter od kratkoga Prezenta glagola biti. Obe varijante imaju istu
stilsku i komunikacijsku vrednost.

2.22 Vupitni obli aj Perfekta glagola biti


Jesem li (ja) bil/a/o? il: Je li (Jel') sem (ja) bil/a/o?
Jesi li bio/ bila/ bilo? Je li (Jel') si bil/a/o?
Je li je bio/ bila/ bilo? Je li (Jel') bil/a/o?
itd. itd.

il: Sem (ja) bil/a/o? (kratki obli aj) il: Kaj sem (ja) bil/a/o?
Si (ti) bil/a/o? Kaj si (ti) bil/a/o?
Je (on/ona/ono) bil/a/o? Kaj je (on/a/o) bil/a/o?
itd. itd.
Perva, il Jesem li-varijanta, tvori se od partikul je i li ter Perfekta glagola biti. Druga, il Je li-
varijanta, tvori se od punoga/ dugoga Prezenta glagola biti, partikule li ter aktivnoga participa
glagola biti. Tre a, il Jel' sem-varijanta, tvori se od kombinacije partikul je i li i Perfekta glagola
biti. eterta, udile ka varijanta, tvori se od partikule kaj i Perfekta glagola biti. Se razme, em
je obli aj kratkejši, tem je zpadnejši govorne komunikacije. Kratki, Sem bil-obli aj, rabi se
kolokvijalno.

2.23 Odri ni obli aj Perfekta glagola biti


(Ja) Nesem bil/a/o (puni) il: (Ja) Nes bil/a/o (zkra eni)
(Ti) Nesi bil/a/o (Ti) Nes bil/a/o
(On) Neje bil (On) Ne bil
(Ona) Neje bila (Ona) Ne bila
(Mi) Nesme bili/e 0
(Vi) Neste bili/e 0
(Oni/One/Ona) Nesu bili/e/a 0
Puni odri ni obli aj Perfekta glagola biti tvori se od odri noga obli aja Prezenta glagola biti ter od
njegovoga aktivnoga participa (bi/a/o, bili/bile/bila). Zkra eni obli aj tvori se od zkra enoga
obli aja Prezenta glagola biti (nes, nes, ne) ter od aktivnoga participa glagola biti. Za puninu
zkra eni odri ni obli aj ne obstoji. Kak i navek, puni obli aj je standarden i neutralen, do im je
zkra eni obli aj kolokvijalen.

11
+2.24 Vupitno-odri ni obli aj Perfekta glagola biti
Je li (ja) nesem bil/a/o? il: Jel' (ja) nesem bil/a/o? il: Nesem li (ja) bil/a/o?
Je li (ti) nesi bil/a/o? Jel' (ti) nesi bil/a/o? Nesi li (ti) bil/a/o?
Je li (on/a/o) nê(je) bil/a/o? Jel' (on/a/o) nê(je) bil/a/o? Nê(je) li (on/a/o) bil/a/o?
itd. (podversta temeljnoga obl.) itd.

Kaj (ja) nesem bil/a/o? ( udile ki)


Kaj (ti) nesi bil/a/o?
Kaj (on/a/o) nê(je) bil/a/o?
itd.
Vupitno-odri ni obli aj Perfekta glagola biti ima etiri varijante: a) Je li nesem bil-varijanta tvori
se od partikula je i li ter odri ne oblike Perfekta glagola biti. b) Jel' nesem bil-varijanta tvori se od
jel' (kombinacije partikula je i li) ter odri noga obli aja Perfekta glagola biti. c) Nesem li bil-
varijanta tvori se od odri noga obli aja Prezenta glagola biti, partikule li ter od aktivnoga
participa glagola biti. d) Kaj nesem bil-varijanta tvori se od partikule kaj ter od odri noga obli aja
Perfekta glagola biti. Je li nesem-varijanta je stilski neutralna, Jel' nesem-varijanta je kolokvijalna,
Nesem li bil-varijanta je pompozna, a Kaj sem bil-varijanta je kolokvijalno udile ka.

2.3 Pluskvamperfekt
2.31 Povedni obli aj
(Ja) sem bil išel/a/o
(Ti) si bil/a/o išel/a/o
(On) je bil išel
(Ona) je bila išla
(Ono) je bilo išlo
(Mi) sme bili/e išli/e
(Vi) ste bili/e išli/e
(Oni) su bili išli
(One) su bile išle
(Ona) su bila išla
Pluskvamperfekt se tvori od (Dugoga) Perfekta glagola biti ter od aktivnoga participa glavnoga
glagola. Rabi se jedino v leterarnomu stilu za oznamenuvanje predpretekleh zveršeneh i
nezveršeneh delovanj: Predi neg sme došli vu Varaždin, bili sme živeli v Koprivnice. - Potlam
/kaj/ sem bil zbavil školu, zaposlil sem se v Krapine.

2.32 Odri ni obli aj


(Ja) Nesem bil imel/a/o (puni) (Ja) Nes bil/a/o imel/a/o (zkra eni/kratki)
(Ti) Nesi bil/a/o (Ti) Nes bil/a/o imel/a/o
(On) Neje bil imel (On) Ne bil imel
(Ona) Neje bila imela (Ona) Ne bila imela
( Mi) Nesme bili/bile imeli/imele 0
(Vi) Neste bili/bile imeli/ imele 0
(Oni/One/Ona) Nesu bili/bile/bila imeli/imele/imela 0

2.33 Vupitni obli aj


Je li sem(ja) bil/a/o imel/a/o? il: Jel' sem (ja) bil/a/o imel/a/o? il: Sem bil/a/o (ja) imel/a/o?
Je li si (ti) bil/a/o imel/a/o? Jel' si (ti) bil/a/o imel/a/o? Si (ti) bil/a/o imel/a/o?
Je li je (on) bil imel? Jel' je (on) bil imel? Je (on) bil imel?
Je li je (ona) bila imela? Jel' je (ona) bila imela? Je (ona) bila imela?
itd. (podversta) itd.

12
il: Kaj sem (ja) bil/a/o imel/a/o? ( udile ki)
Kaj si (ti) bil/a/o imel/a/o?
Kaj je (on) bil imel?
Kaj je (ona) bila imela?
itd.
Kak i druga , standardni vupitni obli aj je stilski neutralen, knjigoven, do im je zkra eni vupitni
obli aj kolokvijalen. Sem bil imel-obli aj je neformalnejši od Je li sem bil imel-obli aja.
udile komu vupitnomu obli aju pak samo ime govori o njegove narave, eprem mam treba re i
da je, ob inski gledaju i, narava udile koga obli aja dost razlu na i ide od iste za u enosti do
ironije.

2.4 Futur
2.41 Povedni obli aj
(Ja) bum popeval/a/o
(Ti) buš popeval/a/o
(On) bu popeval
(Ona) bu popevala
(Ono) bu popevalo
(Mi) bume popevali/e
(Vi) bute popevali/e
(Oni) buju popevali
(One) buju popevale
(Ona) buju popevala
Futur se tvori od zveršenoga obli aja Prezenta glagola biti ter od aktivnoga participa glavnoga
glagola. Rabi se za oznamenuvanje delovanja kaj se bu v prihodnosti pripetilo i ne dugo trajalo:
Došel bum okoli šest vur. - Zutra bume delali v gorice.

2.42 Vupitni obli aj


Je li (ja) bum smel/a/o? il: Jel' (ja) bum (ja) smel/a/o? il: Kaj (ja) bum (ja) smel/a/o?
Je li (ti) buš smel/a/o? Jel' (ti) buš (ti) smel/a/o? Kaj (ti) buš (ti) smel/a/o?
Je li (on) bu smel? Jel' (on) bu (on) smel? Kaj (on) bu (on) smel?
Je li (ona) bu smela? Jel' (ona) bu (ona) smela? Kaj (ona) bu (ona) smela?
itd. (podversta) itd.

il: Bum (ja) (li) (ja) smel? anda: Bum li ja smel?/ Bum ja smel?/ Bum smel?
Buš (ti) (li) (ti) smel/a/o?
Bu (on) (li) (on) smel?
Bu (li) (ona) smela?
itd.
Standardni vupitni obli aj Futura tvori se od partikul je i li ter od Futura glavnoga glagola. Za
vporabu tri varijante vupitnoga obli aja vrede iste regule kak i za tri varijante vupitnoga obli aja
drugeh vremetvah. eterti, Bum ja-obli aj, je specifi en. V njemu se partikula li more rabiti i ne
mora. Anda, mo i je re i: Bum ja smel iti vun? il Bum smel iti vun? ter takaj Bum li smel iti vun?
Preknjigovno, redundantno je re i: Bum li ja smel...? Najkolokvijalnejši obli aj je: Bum smel/
pisal/ delal...? Je li ja bum-obli aj je najneutralnejši.

2.43 Odri ni obli aj


(Ja) Ne bum smel (puni) Nem smel (zkra eni)
(Ti) Ne buš smel/a/o Neš smel/a/o
(On) Ne bu smel Ne smel
(Ona) Ne bu smela Ne smela

13
(Ono) Ne smelo Ne smelo
(Mi) Neme smeli/e Neme smeli/e
(Vi) Nete smeli/e Nete smeli/e
(Oni) Ne buju smeli/e Neju smeli/e
(One) Ne buju smele Neju smele
Puni odri ni obli aj Futura tvori se od partikule ne i Futura glavnoga glagola. Njegovi zkra eni
obli aj tvori se od zkra enoga odri noga obli aja Prezenta glagola biti v zveršenemu obli aju ter
od aktivnoga participa glavnoga glagola. Kajda, zkra eni obli aj je gustejši v govornomu jeziku.

2.44 Vupitno-odri ni obli aj


Je li ne bum smel/a/o? Jel' ne bum smel/a/o? Kaj ne bum smel/a/o?
Je li ne buš smel/a/o? Jel' ne bum smel/a/o? Kaj ne bum smel/a/o?
Je li ne bu smel/a/o? Jel' ne bu smel/a/o? Kaj ne bu smel/a/o?
itd. (podversta) itd.
Puna varijanta vupitno-odri noga obli aja Futura tvori se od vupitneh partikul je i li ter odri noga
obli aja Futura glavnoga glagola. Naredila vporabe oveh tri varijant su ista kak i naredila vporabe
vupitno-odri noga obli aja drugeh vremetvah.

3. Kondicionali

3.1 Kondicional Pervi


3.11 Povedni obli aj
(Ja) bi hodal/a
(Ti) bi hodal/a/o
(On) bi hodal
(Ona) bi hodala
(Ono) bi hodalo
(Mi) bi hodali/e
(Vi) bi hodali/e/a
(Oni) bi hodali
(One) bi hodale
(Ona) bi hodala
Kondicional pervi tvori se od partikule bi26 ter od aktivnoga participa glavnoga glagola.
Kondicional pervi rabi se: (1.) kak na in da se fin i kulturen bude: Ja bi štel knjigu. (Mesto:
Ho em knjigu.) - Ja bi ve išel doma. (Mesto: Ho em iti doma.) - Jel' bi mi mogel posuditi nekaj
penez? (Mesto: Moreš mi posuditi nekaj penez?) Rabi se (2.) za oznamenuvanje nesegurnosti,
dvojnju i omuhavanje, ponajve v pervomu licu jednine: Ja bi ve išel. - Ne bi znal odgovora. - Ja
bi mu ala. Rabi se i (3.) v Druge fele kondicionalneh re enic za oznamenuvanje pogoda kaj bi se
mogel obistiniti/ otvoriti vu vezdešnjosti il dojdu osti: e se ne bi voleli, ne bi se ženili. - e ne bi
imel cajta, ne bi z tebum ostal. - e bi znal, on bi ti pomogel. V govornomu jeziku on se rabi (4.)
kak zamena za Drugi kondicional v Pete fele kondicionalneh re enic: Da se ne bi radi imeli, ne bi
se oženili. (Mesto: Da se ne bi bili radi imeli, ne bi se bili oženili.)

3.12 Vupitni obli aj Pervoga kond. glagola biti


Je li bi (ja) bil/a/o? il: Jel' bi (ja) bil/a/o? il: Kaj bi (ja) bil/a/o?
Je li bi (ti) bil/a/o? Jel' bi (ti) bil/a/o? Kaj bi (ti) bil/a/o?
Je li bi (on) bil? Jel' bi (on) bil? Kaj bi (on) bil?
Je li bi (ona) bila? Jel' bi (ona) bila? Kaj bi (ona) bila?

26
Denešnja partikula bi zginuli je Aorist glagola biti. Bilo bi udno re i da se Kondicional pervi od ne esa
neobstoje eg tvori.

14
itd. (podversta) itd.

il: Bi (ja) bil/a/o? (kratki obli aj)


Bi (ti) bil/a/o?
Bi (on/ona/ono) bil/a/o?
itd.

Puna vupitni obli aj Pervoga kondicionala glagola biti tvori se od partikul je i li ter Pervoga
kondicionala glagola biti. Ima tri varijante i naredila za vporabu zasebneh varijant su ista kak i za
varijante vupitnoga obli aja ineh vremetvah. V kolokvijalne prakse se najgustejše rabi Kratki
vupitni obli aj.

3.13 Odri ni obli aj


(Ja) Ne bi bil/a/o il: Ne bi (ja) bil/a/o (zaprav, podversta temeljnoga obli aja)
(Ti) Ne bi bil/a/o Ne bi (ti) bil/a/o
(On) Ne bi bil Ne bi (on) bil
(Ona) Ne bi bila Ne bi (ona) bila
itd. itd.
Odri ni obli aj Pervoga kondicionala tvori se od partikule ne i Pervoga kondicionala glagola. Se
razme, varijacije v re oredu su mogu e, nu i ovde, kak i v drugeh obli ajov, temeljno naredilo je:
em dalše od temeljnoga obli aja (ovde je to: ), z tem ve Zato je
obli aj: Bil ja ne bi najpoeti nejši (nu, takaj, "najpoeti nejši").

3.14 Vpitno-odri no obli aj Pervoga kond. gl. biti


Je li (ja) ne bi bil/a/o? il: Jel' (ja) ne bi bil/a/o? il: Kaj (ja) ne bi bil/a/o?
Je li (ti) ne bi bil/a/o? Jel' (ti) ne bi bil/a/o? Kaj (ti) ne bi bil/a/o?
Je li (on) ne bi bil? Jel' (on) ne bi bil? Kaj (on) ne bi bil?
Je li (ona) ne bi bila? Jel' ne bi bila? Kaj (ona) ne bi bila?
itd. (podversta) itd.

il: Ne bi li (ja) bil/a/o? (podversta) Ne bi (ja) bil/a/o?


Ne bi li (ti) bil/a/o? Ne bi ti bil/a/o?
Ne bi li (on) bil? Ne bi (on) bil?
Ne bi li (ona) bila? itd.
itd.
Je li-varijanta vupitno-odri noga obli aja glagola biti tvori se od partikul je, li i ne ter Pervoga
kondicionala glagola biti (glavnoga glagola). Jel'-varijanta tvori se od zpojeneh partikul je i li,
anda, jel', od partikule ne ter Pervoga kondicionala glagola biti (glavnoga glagola). Kaj ne-
varijanta tvori se od partikul kaj i ne ter Pervoga kondicionala glagola biti (glavnoga glagola). Ne
bi li-varijanta tvori se od partikul ne, bi ter li i Pervoga kondicionala glagola biti (glavnoga
glagola). V nje se partikula li gustokrat zpuš a (anda: Ne bi bilo dobro?) Naredila vporabe etiri
varijante su ista kak i za varijante vupitno-odri noga obli aja drugeh glagolskeh form.

3.2 Drugi Kondicional


3.21 Povedni obli aj
(Ja) Bi bil/a napisal/a
(Ti) Bi bil/a napisal/a
(On) Bi bil napisal
(Ona) Bi bila napisala
(Ono) Bi bilo napisalo
(Mi) Bi bili/e napisali/e

15
(Vi) Bi bili/e napisali/e
(Oni) Bi bili napisali
(One) Bi bile napisale
(Ona) Bi bila napisala
Drugi kondicional se tvori od Pervoga kondicionala glagola biti ter od aktivnoga participa
glavnoga glagola. Rabi se za oznamenuvanje pogoda kaj se neje obistinil/otvoril27 v preteklosti:
Da si me bila poslušala, ne bi se tak nekaj bilo pripetilo. - Da sme se bili požureli, ne bi bili
zamudili au(l)tobus. V kolokvijalne vporabe je redek, osebujno glagol biti. Navadno se zamenjuje
z Pervem kondicionalom.

3.22 Vupitni obli aj glagola biti


Je li bi (ja) bil/a/o bil/a/o? il: Jel' bi (ja) bil bil/a/o?
Je li bi (ti) bil bil/a/o? Jel' bi (ti) bil/a/o bil/a/o?
Je li bi (on) bil bil? Jel' bi (on) bil bil?
Je li bi (ona) bila bila? Jel' bi (ona) bil bila?
itd. (podversta)

il: Kaj bi (ja) bil bil/a/o? il: Bi li (ja) bil/a/o bil/a/o?


Kaj bi (ti) bil bil/a/o? Bi li (ti) bil/a/o bil/a/o?
Kaj bi (on) bil bil? Bi li (on) bil bil?
Kaj bi (ona) bila bila?
Bi li (ona) bila bila?
itd.
Je li-varijanta vupitne oblike Drugoga kondicionala glagola biti tvori se od partikul je i li ter
Drugoga kondicionala glagola biti (glavnoga glagola). Jel' bi, se razme, lestor je poversta
temeljnoga obli aja i tvori se identi no, zvun kaj su partikule je i li zpojene. Kaj bi bil-varijanta se
tvori od partikule kaj ter Drugoga kondicionala. Bi li bil-varijanta tvori se od Pervoga
kondicionala glagola biti vu vupitnomu obli aju ter od aktivnoga participa glavnoga glagola.
Naredila vporabe su ista, anda, naredilno: em je obli aj krajši, tem je kolokvijalnejši, iliti, em je
obli aj dugši, z tem je on neutralnejši. eterta, Bi li bil-varijanta, najformalnejša je i knjigovna.
Odri ni obli aj ter odri no-vupitni obli aj analogni su takovem obli jom Pervoga kondicionala.
Drugi kondicional jako je formalen i rabi se jedino vu visokomu leterarnomu stilu.

4. Pasiv
Pasiv se tvori od vremetve, iliti obli aja glagola biti/bivati ter od pasivnoga participa glavnoga
glagola, bilo zveršenoga bilo nezveršenoga obli aja.
4.1: Infinitiv: 1. biti dvoren/a/o (kontinuerani, nezveršeni) 2. biti podvoren/a/o (rezultativni,
zveršeni) 3.bivati dvoren/a/o (naglašeno kontinuerani, nezveršeni)
4.2 Pravi pasivni Prezent: 1. bivam dvoren/a, bivaš dvoren/a/o, biva dvoren/a/a... Naglašuje
postupljajnost delovanja. 2. bivam podvoren/a, bivaš podvoren/a, biva podvoren, bivame
podvoreni/e… Naglašuje kompletnost delovanja.
4.3 Prezvremenski Pasivni Prezent: 1. sem dvoren/a, si dvoren/a/o, je dvoren/a/o, sme
dvoreni/e… Naglašuje postupljajnost delovanja. 2. sem podvoren/a, si podvoren/a/o, je
podvoren/a/o, sme podvoreni/e… Naglašuje kompletnost delovanja.
4.4 Perfekt zveršeni: bil/a/o sem podvoren/a/o, bil/a si podvoren/a, bili/e/a sme podvoreni/e/a...
Tvori se od pasivneh participov zveršeneh glagolov i znanenuje prešlo zveršeno pasivno
delovanje.
4.5 Perfekt nezveršeni: 1. Bivati-pasivni Perfekt: bival/a/o sem dvoren/a/o, bival/a/o si
dvoren/a/o, bival je dvoren… Tvori se od Perfekta glagola bivati ter od pasivnoga participa
nezveršeneh glagolov. Znamenuje pasivno dugotrajno il ponavljaju e delovanje. 2. Biti-pasivni

27
Otvoriti se Kajkavski veli odpreti. Anda, otvo'rilo se znamenuje obistinilo se, ostvarilo se, tvarno je postalo.

16
Perfekt: bil sem dvoren/a, bil/a si dvoren/a, bili(e) sme dvoreni(e)… Tvori se od Perfekta glagola
biti ter od pasivnoga participa nezveršenoga obli aja glagola. Takaj znamenuje dugotrajno
pasivno i/il ponavljaju e delovanje.
4.6 Futur: 1. bum dvoren/a/o, buš dvoren/a/o, buju dvoreni/e/a... Naglašuje postupljajnost
delovanja. 2. bum podvoren/a, buš podvoren/a/o, bu podvoren/a/o, bume podvoreni/e, bute
podvoreni/e/a… Naglašuje kompletnost delovanja.
4.7 Kondicional pervi: 1. …bil/a/o bi dvoren/a, bili/e sme dvoreni/e, bili/e ste dvoreni/e Naglašuje
postupljajnost delnje. 2. …bil/a bi podvoren/a, bil/e/a bi podvoreni/a. Naglašuje kompletnost
delnje.
4.8 Imperativ: 1. naj bum dvoren/a/o, budi dvoren/a/o, naj bu(de) dvoren/a/o… Naglašuje
postupljajnost delovanja. 2. naj bum podvoren/a, naj buš podvoren/a, naj bu podvoren/a/o, naj
bume podvoreni/e, naj bute podvoreni/e… Naglašuje kompletnost delovanja.
Pasiv se rabi: (1.) e se ho e naglasiti terpni aspekt delnje: (Kaštiguvan je z tri let zapora. - Posel
bu zgotovljen za tri dneva. - List je napisan na Engleskomu jeziku. - Gda bu hiža pofarbana?) (2.)
e se ho e zkriti/ zpustiti/ neimenuvati veršilca delovanja. Re enica je navadno negativna:
(Najvažnejša ztvar je pozabljena. - Posel neje napravljen kak zpada. - Cesta ne zgotovljena ni do
leta. - Kaj je nare eno?)
Ne dobro v pasivne re enice imenuvati veršilca delovanja: *Amerika je odkrita od Kolumba. -
*Od suda je kaštiguvan z tri let zapora. - *Posel bu zgotovljen od firme "Cesta" za tridestitri
dnevi. -*Kaj je nare eno od njega? Takove re enice v Aktivu ze zmenjenenem redom re i treba
rabiti: Ameriku je odkril Kolumbo. - Z tri let zapora ga je sud kaštiguval. - Posel bu zgotovila
firma "Cesta" za tridestitri dnevi.- Kaj je on naredil? Vun'jetno to je mogu e e je veršilec
delovanja negdo "z imenom i doimenom" i on teda dohaja na pri etku re enice: Od Kolumba je
Amerika odkrita. - Od firme "Cesta" bu posel zgotovljen. - Od mene segurno nesi bil izdan. - Od
Pe'trovi ov je hosta zrušena.

5. Participi

5.1 Aktivni particip


Aktivni particip tvori se od Infinitivne/Prezentske temeljnice i dodavka -al(a/o), -el(a/o), -il(a/o):
kopal/a/o, gledel/a/o, mu il(a/o) v jednine te od Infinitivne/Prezentske temeljnice i dodavka -
ali/e/a, - eli/e/a, -ili/e/a: delali/e/a, sedeli/e/a, bušili/e/a. Rabi se (1.) v tvorbe Dugoga i Kratkoga
Perfekta ter Plustvamperfekta. Redko (2.) se rabi kak Pridevek i teda ima rod (razcvela sadka,
razcveli germ), broj (zgorela hiža, zgorele hiže) i padež:, (ponorele Krapin anke, o ponoreli
Krapin ankami, ponorele Krapin anke /=Dativ/, ponorelu Krapin anku).

5.2 Aktivni particip isto asnosti


Glagoli na -ati: zidaju- i, vra aju- i, popevljuju- i (od popevati, popevljeju), pišu- i, spiju- i (od
spati), vežu- i (ne vežeju- i), daju- i (od davati, ne davljeju- i). Glagoli na -eti: sede- i (od
sedeti), pletu- i (od plesti), gledaju- i (ne glediju- i) ili glede- i (od gledeti), sede- i (ne sediju-
i). Glagoli na -iti: mere- i (od meriti, ne meriju- i), briju- i (od briti, ne brijeju- i), piju- i (od
piti, ne pijeju- i). Tvori se 3. lica punine i dodavka - i. Nemre se tvoriti od povratneh glagolov.
More se rabiti jedino e su subjekti glavne i odvisne re enice, iliti dveh slobodneh re enic isti.
Rabi se (1.) za zkra ivanje delovanja v odvisne re enice kaj je isto asna z delovanjem v glavne
re enice. Najgustejše su to vremenite re enice, al moreju i zro ne biti (Doklam sem gledel
televiziju, poslušal sem Mirka. = Glede i televiziju... - Doklam su tancali, glasno su se smejali. =
Tancaju i, glasno... - Dergetala je boje i se kaštige. = Dergetala je kajti se bojala kaštige. -
Dobro ga znaju i, odišli sme pro . = Pokehdobe sme ga dobro zali, odišli sme pro .) Rabi se
takaj (2.) za zkra ivanje re enice i diverzifikaciju drugoga predikata (Hodala je i pomnjivo
poslušala ftice. = Hodala je pomnjivo poslušaju i ftice. - Sedim za stolom i gruntam. = Sedim za
stolom gruntaju i. - Popevali bume i edenuvali. = Popevali bume edenuju i.). More se (3.) rabiti i

17
kak Atribut: Te ferfljaju i Franc ide mi na jetra. - Ona vražja omuhavaju a Pepa je vse to
zamesila. - Vsi su špotali dude ega Mirka.
.

5.3 Modalni particip


Modalni Particip tvori se od kratkoga obli aja (sede, ne sediju, glede, ne glediju) tre oga lica
punine Prezenta ter dodavka - ki: sede+ ki=sede ki, leže+ ki=leže ki, seju+ ki=smeju ki.
Ponavadno se tvori od dvoslovkaneh glagolov kaj dokon ujeju na -e v tre omu licu punine i kaj
znamenuju položek tela (sedeti, ležati, kle ati, stojati). More se tvoriti i od drugeh glagolov kaj
imaju kratki i dugi obli aj za tre e lice punine Prezenta: sade+ ki=sa'de ki, piju+ ki=pi'ju ki,
glede+ ki=gle'de ki, paze+ ki=pa'ze ki. Nemre se tvoriti od glagolov kaj imaju lestor dugi
obli aj: *kopaju ki, *lukaju ki, *delaju ki, *jeju ki, *pokrivaju ki, *munikuju ki. Polak
dvozmislenosti, kotera ide do neto nosti, kak v zgodu glagola pisati, treba zbegavati oblike kak:
*pišu ki (nejasno je li dohaja od pišu il pišaju), *lu e ki (nejasno je li dohaja od 'lu eju il
lu' e/lu' iju), *reže ki (nejasno je li dohaja od re'že/re'žiju il od 'režeju). Modalni particip rabi se
za (1.) oznamenuvanje na ina na koji se zbavlja delovanje glavnoga dela re enice: Pili sme
sede ki. - Širom glede ki sme posel zbavili. - Dobro paze ki su delali od pri etka do konca. -
Po ivali sme si piju ki. Ne dobro modalnom participu dodavati Objekt: *Po ivali sme si piju ki
gemište. - *Dobro paze ki na težake su delali od pri etka do konca. - *Širom glede ki vse v okolju
sme posel zbavili. V temu zgodu treba rabiti aktivni particip isto asnosti: Po ivali sme si piju i
gemište. - Dobro paze i na težake, delali su od pri etka do konca. - Širom gledaju i vse v okolju,
zbavili sme posel. Sam modalni particip pak more imeti svoj priložek kak, na peldu, dobro
paze ki, širom glede ki. Najbolše je modalni particip rabiti na koncu re enice prez ikakovoga
priložka. e stoji napred, ne odvaja se z erknjum.

5.4 Aktivni particip predhodnosti


Tvori se od jednine mužkoga roda aktivnoga participa i dodavka -ši: zelši (zel + ši), videlši (videl
+ ši), odsedelši (odsedel + ši). Kak i pri aktivnomu participu isto asnosti more se rabiti e su
subjekti v dve re enice isti.
Rabi se za (1.) zkra eno oznamenuvanje delovanja kaj se dogodilo predi drugega delovanja,
navadno v odvisne re enice (Videlši nesre u, došlo mi je mu no. = Potlam /kaj/kak/ sem videl
nesre u, došlo... - Odsedelši deset let v zaporu, neje znal kaj bi z sebum. = Potlam /kaj/kak/ je
odsedel deset let v zaporu, neje...) Ova oblika se more rabiti kak atribut takaj (2.) i kak takov ima
rod, broj i padež: Videl sem z Rusije došelšega loveka. (= Videl sem loveka kaj je došel z
Rusije.) - Vse sedelše žene ve su stoje e. (= Vse žene kaj su sedele ve stojiju.) - Prijeli su
streljalšega vojaka. (= Prijeli su vojaka kaj je streljal.)

5.5 Pasivni particip


Pasivni particip tvori se od Infinitivne/Prezentske temeljnice i dodavka (1.) -en/a/o za jedninu
(mu en/a/o) ter -eni/e/a za puninu (zkureni/e/a). Kod drugeh glagolov (2.) tvori se od Infinitivne
/Prezentske temeljnice i dodavka -an/a/o za jedninu (kopan/a/o) ter -ani/e/a (kopani/e/a) za
puninu. Takaj, kod nekeh glagolov dodavek je -it/a/o (zbit/a/o) za jedninu ter -iti/e/a za puninu
(zbiti/e/a) za puninu.

18
6. Imperativ
6.1 Povedni obli aj
videti biti imeti
(Ja) Naj vidim Naj bum Naj imam
(Ti) Vidi Budi/ Buj/ Naj buš Imaj/ Naj imaš
Naj (on/ona/ono) vidi Naj bu Naj ima
(Mi) Naj vidime Naj bume Naj imame
(Vi) Vidite Bujte/ Naj bute Imajte/ Naj imate
(Oni/one/ona) Naj vidiju Naj buju Naj imaju
Povedni oblika Imperativa se tvori od (1.) partikule naj i aktivnoga Prezenta glavnoga glagola v
pervomu i tre emu lice jednine i punine. Drugo lice jednine ima naredilno osebujni Imperatvni
obli aj: mesto Prezentskoga -š tu je -j p: tancaš-tancaj, rovaš-rovaj, pokrivaš-pokrivaj (al i
pokrivlji), kopaš-kopaj koteromu se v drugomu licu punine dodaje dodavek -te: tancaj-te, rovaj-
te, pokrivaj-te, kopaj-te. Takaj, Imperativ za drugo lice jednine se pri nekoteri glagoli tvori od
Prezentske temeljnice ter dodavka -i: sediš-sedi, pišeš-piši, zevlješ-zevlji. Indirektni Imperativ,
Imperativ za drugo lice z partikulum naj + drugo lice jednine Prezenta (naj sediš, naj manguješ,
naj devlješ/devaš) rabi se za zmekšavanje zapovedi, iliti za oznamenuvanje pripravljenosti
govornika da tolerera delovanje subjekta (Naj se le zabavljate. = Nemam ni zprot vašega
zabavljanja.)
Imperativ se rabi za zkazuvanje (1.) zapovedi i prepovedi, navadno v drugomu licu jednine i
punine: Nej(te) se zležavati. - Zdigni(te) se. - Nej(te) se omuhavati. - Dojdi(te) zagoda. Zkazuje
(2.) molbu, lastovito e je v dostavku glagol prostiti: Pomori mi , prosim te. - Prosim te, posudi mi
100 kun. V ostalem lici zkazuje (3.) poželjnost, preporuku, savet, nekaj kaj se, navadno ze
smehom, poterpljuje: Naj le spi. - Naj misliju kaj ho eju. - Naj se zabavlja. - Naj ne kri iju tak
glasno.

6.2 Naglašeni povedni (Dajte-) obli aj


videti biti imeti
Daj(te) da ja vidim Daj(te) da ja bum Daj(te) da ja imam
Daj vidi/ Dajte da vidi Daj budi/ Dajte da bude Daj budi/ Dajte da bude
Daj(te) da on/ona/ono vidi Daj(te) da on/ona/ono bu(de) Daj(te) da on/ona/ono ima
Daj (te) da vidime Daj(te) da budeme( bume) Daj(te) da imame
Daj(te) vidite Daj(te) budite Daj(te) imajte
Daj(te) da vidiju Daj(te) da buju Daj(te) da imaju
Vre po imenu, naglašeni obli aj, lehko je zaklju iti da mu je temeljna funkcija zkazati na jakši
na in zapoved, prepovedu, dopoved il prošnju. Anda, jakše je e se re e: Daj mi pomori. neg
Pomori mi. Isto tak: Dajte da i oni doprineseju. je jakše neg: Naj i oni doprineseju. Daj budi kuš!,
Dajte prestanite!, Daj po ni! je jakše od: Budi kuš! Prestanite! Po ni! Najbolše je Dajte-
Imperativ rabiti v drugomu licu jednine i punine. Nema razluke zmed: Daj prestanite! i Dajte
prestanite!, al se nemre re i: *Dajte prestani!, il *Dajte vudri!, il *Dajte briši!

6.3 Odri ni obli aj


biti imeti senjati
Naj ne bum Naj nemam Naj ne senjam
Nej biti/ Ne buj/budi Nej imeti/ Naj nemaš Nej senjati/ Naj ne senjaš
Naj ne bu Naj nema Naj ne senja
Naj ne bume Naj nemame Naj ne senjame
Nejte biti/ Ne bujte Nejte imeti/ Naj nemate Nejte senjati Naj ne senjaju
Naj ne buju Naj nemaju Naj ne senjaju

19
Odri no obli aj Imperativa za vsa lica zvun drugoga se tvori od (1.) partikule naj i odri noga
obli aja Prezenta glavnoga glagola za prvo i tre e lice jednine ter pervo i tre e lice punine, do im
se za drugo lice jednine tvori od partikule nej, kod drugoga lica punine od partikule nejte ter od
Infinitiva glavnoga glagola. Odri ni obli aj Imperativa za drugo lice jednine i punine ima dve
podoblike. Nej-podobli aj tvori se od partikule nej, za drugo lice punine partikula nejte, i od
infinitiva glavnoga glagola za drugo lice jednine. Naj-podoblika tvori se od partikule naj ter od
odri noga obli aja Prezenta glavnoga glagola za to lice.
Pazi: polak redundancije (pleonazma) nej i ne nejdeju zkupa. Anda, neto no je: *Nej ne govori. -
*Nej ne bu. - *Nej si ne po ivaju. Takaj, neto no je, a rabi se v nekoteri Kajkavski dijalekti: *Nej
buju. (mesto: Naj buju.) - *Nej oni to zkuriju. (mesto: Naj oni to zkuriju.) - *Nej ti bu kak si sam
želiš. (mesto: Naj ti bu kak si sam želiš.)

6.4 Naglašeni odri ni obli aj (Dajte-odri ni obli aj)


Daj(te) da ne bum (nem) Daj(te) da nemam Daj(te) da ne senjam
0 0 0
Daj(te) da ne bu Daj(te) da nema Daj(te) da ne senja
Daj(te) da ne bume (neme) Daj(te) da nemame Daj(te) da ne senjame
0 0 0
Daj(te) da ne buju Daj(te) da nemaju Daj(te) da ne senjaju

Ovo je isto kak i:


Ne daj(te) da bum Ne daj(te) da imam Ne daj(te) da senjam
itd. itd. itd.
Anda, Daj da nem grešen, Bog moj! i Ne daj da bum zlo est, Bog moj! znamenuje isto. Vu
vekšine peld vendar je bolše Ne daj(te) varijantu rabiti. Ne daj(te) da ponorim. je bolše neg Dajte
da ne ponorim. do im je Daj(te) da se ne zgubim. zpram Ne daj(te) da se zgubim. nezpadno,
retori no i lestor v nekakovomu pateti nomu stilu mogu e.
Naglašeni odri ni obli aj Imperativa nema drugo lice jednine i punine. Tvori se od Daj/ Dajte,
Imperativa glagola dati za drugo lice jednine il punine, partikule da ter od odri noga obli aja
Prezenta glavnoga glagola. Jakšina ovoga obli aja je v njegove odre enosti, vu vupu enosti na
imaginarno ti il vi. ez formalno obra anje nekomu ti il vi, prošnja lastovito dobiva na jakšine,
zkazljivosti. Rabi se za naglašavanje molbe, prepovede il naredbe. Daj da ne zgubim., Dajte da
ne zbetežaju., Daj da ne pogine., Dajte da ne bume izdani. su jakše varijante od: Naj ne zgubim.,
Naj ne zbetežaju., Naj ne pogine., Naj ne bume izdani. Treba paziti: Naj ne vmerjem. je
impersonalno, zaprav, vupu eno samomu sebi. Nu, re enica: Daj da ne vmerjem, Bog moj!
znamenuje: Naredi nekaj da ne vmerjem, Bog moj! i kak takova je Imperativ glagola dati. Zato se
naglašeni odri ni Imperativ ne sme rabiti z Vokativom. Anda, *Daj da ne bum sam, mama.,
*Ljudi, dajte da ne nastradame!, *Dajte da tulko ne je, babica.

7. Supin
Supin je glagolski obli aj koteri je jednak infinitivu prez dokon noga -i: gledet, kopat, delat,
govorit, sedet. Rabi se lestor pozadi glagolov gibanja: iti, dojti, prejti, vujti, zajti, najti (=zate i),
pobe i, požureti se, pohiteti se (=požuriti): - Išli sme gljive iskat. - Kaj ste došli k nami sedet? -
Prešli su se kupat. - Nej vujti munikuvat. - Zašli su gledet televiziju i ne daju se pro . - Bume
pobegli po ivat se. - Žurite se kopat. Gerdo vreme je dojdu e.

20
8. Glagolski aspekt
V Kajkavskomu jeziku je ga zveršeneh i nezveršeneh obli ajov glago'lov: zdi i - zdigavati,
pljunuti - pljuvati, pojesti - jesti, sesti - sedeti, le i - ležati. Od zveršeneh obli ajov tvori se:
Prezent (zdižem, pljunem, pojem, posedim, odležim), Perfekt (sem zdigel, si pljunula, je pojel, su
posedeli), Futur (bum zdigel, bute legli, bu sela), Pluskvamperfekt (bil sem zdigel, bili sme pojeli,
bili su pljunuli), Kondicional pervi (bi zdigel, bi pljunuli, bi sel), Kondicional drugi (bil bi zdigel,
bila bi jela, bili bi legli), Povedni Imperativ (naj zdignem, naj zdigneju, naj sedne), Odri ni
Imperativ (naj ne legnem, nejte pljunuti, naj ne sedne), Supin (dojti pljunut, iti pojest, najti delat).
Od nezveršeneh obli ajov glago'lov tvori se: Prezent (zdigavljem/ zdižem, pljuješ, jeju/ jedeju,
leži)), Futur (bum zdigaval, buju jeli, bu sedel), Imperativ povedni i odri ni (nejte pljuvati, naj
ležiju, nej ležati, naj ne zdigavlje/zdiže), Drugi kondicional (bil bi ležal, bile bi zdigavale), Dugi
Perfekt (zdigaval sem, pljuvala si, jeli su), Supin (iti zgigavat, dojti sedet, prejti ležat), aktivni
particip (zdigaval, jela, ležali), pasivni particip (pljuvan, zdigavane, jeden), aktivni particip
isto asnosti (zdigavaju i/zdižu i, jedu i, ležu e, pljuju a).

9. Imenke

9.1 Deklinacija imenki mužkoga roda


Jednina:
Nominativ: lovek/ zid/ konj/ kukec/ pocek/ špot/ Zagorec
Genitiv: loveka/ zida/ konja/ kukca/ poceka/ špota/ Zagorca
Dativ: loveku/ zidu/ konju/ kukcu/ poceku/ špotu/ Zagorcu
Akuzativ: loveka/ zida/ konja/ poceka/ špota/ Zagorca
Vokativ: lovek/ zid/ konj/ kukec/ pocek/ špot/ Zagorec
Lokativ: loveku/ zidu/ konju/ kukcu/ poceku/ špotu/ Zagorcu
Instrumental: lovekom/ zidom/ konjom/ pocekom/ špotom/ Zagorcom

Punina:
Nominativ: ljudi/ zidi/ konji/ kukci/ poceki/ špoti/ Zagorci
Genitiv: ljudev/ zidov/ konjov/ kukcov/ pocekov/ špotov/ Zagorcov
Dativ: ljudmi / zid'mi/ konj'mi/ kukc'mi/ poceki/ špoti/ Zagorcom
Akuzativ: ljude/ zide/ konje/ kukce/ poceke/ špote/ Zagorce
Vokativ: ljudi/ zidi/ konji/ kukci/ poceki/ špoti/ Zagorci
Lokativ: ljudmi/ zid'mi/ konj'mi/ kukc'mi/ poceki/ špoti/ Zagorci
Instrumental: ljudem / zid'mi/ konj'mi/ kukc'mi/ poceki/ špoti/ Zagorcem

9.2 Deklinacija imenki ženskoga roda


Jednina
Nominativ: 'hiža/ knjiga/ volja/ žena/ jabuka/ latka/ cev
Genitiv: 'hiže/ knjige/ volje/ žene/ jabuke/ latke/ cevi
Dativ: 'hiže/ knjige/ volje/ žene/ jabuke/ latke/ cevi
Akuzativ: 'hižu/ knjigu/ volju/ ženu/ jabuku/ latku/ cev
Vokativ: 'hiža/ knjiga/ volja/ žena/ jabuka/ latka/ cev
Lokativ: 'hiže/ knjige/ volje/ žene/ jabuke/ latke/ cevi
Instrumental: 'hižum/ knjigum/ voljum/ ženum/ jabukum/ latkum/ cev'ljum

21
Punina
Nominativ: 'hiže/ knjige/ volje/ žene/ jabuke/ latke/ cevi
Genitiv: hiž/ knjig/ volj/ žen/ ja'buk/ lat'ki/ ce'vi
Dativ: hi'žam/ knji'gam/ vo'ljam/ že'nam/ jabu'kam/ lat'kam/ ce'vi
Akuzativ: 'hiže/ knjige/ volje/ žene/ jabuke/ latke/ cevi
Vokativ: 'hiže/ knjige/ volje/ žene/ jabuke/ latke/ cevi
Lokativ: hi'žam/ knji'gam/ vo'ljam/ že'nam/ jabu'kam/ lat'kam/ ce'vi
Instrumental: hi'žam(i)/ knji'gam(i)/ vo'ljam(i)/ že'nam(i)/ jabu'kam(i)/ lat'kam(i)/ ce'vi

9.3 Deklinacija imenki srednjoga roda


Jednina
Nominativ: 'dete/ leto/ morje/ koleno/ šilo/ vino/ ztvorenje
Genitiv: de'teta/ leta/ morja/ kolena/ šila/ vina/ ztvorenja
Dativ: de'tetu/ letu/ morju/ kolenu/ šilu/ vinu/ ztvorenju
Akuzativ: dete/ leto/ morje/ koleno/ šilo/ vino/ ztvorenje
Vokativ: dete/ leto/ morje/ koleno/ šilo/ vino/ ztvorenje
Lokativ: de'tetu/ letu/ morju/ kolenu/ šilu/ vinu/ ztvorenju
Instrumental: de'tetom/ letom/ morjem/ kolenom/ šilom/ vinom/ ztvorenjem

Punina
Nominativ: 'deca/ leta/ morja/ kolena/ šila/ vina/ ztvo'renja
Genitiv: de'ce/ let/ morja/ kolen/ šil/ vin/ ztvo'renj
Dativ: de'ce/ leti/ morji/ koleni/ šili/ vini/ ztvo'renji
Akuzativ: 'decu/ leta/ morja/ kolena/ šila/ vina/ ztvo'renja
Vokativ: 'deca/ leta/ morja/ kolena/ šila/ vina/ ztvorenja
Lokativ: de'ce/ le'ti/ mor'ji/ ko'leni/ šili/ vini/ ztvo'renji
Instrumental: de'com/ le'ti/ mor'ji/ ko'leni/ ši'li/ vi'ni/ ztvo'renji

10. Pridevki

10.1 Pridevski aspekt


Pridevki su promenljiva fela re i (kompareraju se i deklineraju) koteri lastovitosti bitja i ztvari
oznamenjujeju. V Kajkavskomu jeziku pridevki imaju odre eni i neodre eni aspekt. Odre eni
aspekt se rabi e je pridevek zpred mužkeh imen, doimena i imenki mužkoga roda: velki dobri
Štef, poznati Petrovi , berzi konj, mokri zid. Neodre eni pridevski aspekt rabi se e je pridevek
dopuna glagolu, v tzv. imenskomu predikatu: zid je moker, konj je berz, te Petrovi je poznat (al te
Petrovi je poznati Varaždinec), Štef je velik i dober.
Je ga pridevkov koteri se lestor v odre enomu aspektu rabiju: cipelišni, cevni, konjski, pesji,
Varaždinski, vražji, Horvatski, rožnja ki, Boži ni, Novoletni, Pacifi ki, itd., anda, pridevki
izvedeni od imen živine, geografiskeh imen, imen mesecov, planet itd., anda, pridevki na –ki, -ni
(predhodi im š e jen zkupglasnik) ter -ji (takaj, predhodi mu š e jen zkupglasnik).

10.2 Komparacija pridevkov


V Kajkavskomu jeziku pridevki imaju tri stupnja: pozitiv, komparativ, superlativ. Pozitiv
ozamenuje da negdo/nekaj ima nekakovu lastovitost: da je velik/a, da je drag/a, da je nedužen,
komparativ znamenuje da negdo/nekaj ima nekakovu lastovitost vu vekše mere neg negdo/nekaj
drugo: negdo je lepši/a, nekaj je težejše, negdo je bogatejši, nekaj je dugše, do im Superlativ
znamenuje da negdo/nekaj nekoteru lastovitost ima v najvekše mere, iliti najve od vseh: negdo je
nabolši/a, nekaj je najterdejše, neke su najvedrejše. Zato je za superlativ barem tri lana
komparacije potrebno.

22
Komparativ se tvori od pozitiva i dodavka -ši/a/o: velik - vekši/a/o(pazi: velko dete, al vekše dete),
lehek - lekši/a/e, smešen - smešnejši/a/e (pazi: smešno dete, al smešnejše dete), vmili ljiv -
vmili ljivejši/a/e, moker - mokrejši/a/e (pazi: mokro polje, al mokrejše polje), velik - vekši/a/e
(pazi: velko morje, al vekše morje).
Superlativ se tvori od komparativa i preddevka naj-: vekši - najvekši/a/e (pazi: velko dete, al-
najvekše dete), moker - najmokrejši (pazi: mokro leto, al najmokrejše leto), lepši - najlepši/a/e
(pazi: lepo seno, al najlepše seno), tverdejši - najtverdejši/a/e (pazi: tverdo koleno, al zato
najtverdejše koleno).
Je ga pridevkov z nepravilnum komparacijum: dober-bolši-nalbolši, loš-gorši-najgorši.

10.3 Deklinacija pridevkov


Odre eni i neodre eni aspekt pridevkov mužkoga roda isto se deklineraju.

10.31 Mužki rod


Jednina
Nominativ: velki/ dobri/ plavi/ zmožni/ sramežljivi/ potreti/ mledni
Genitiv: velkoga/ dobroga/ plavoga/ zmožnoga/ sramežljivoga/ potretoga/ mlednoga
Dativ: velkomu/ dobromu/ plavomu/ zmožnomu/ sramežljivomu/ potretomu/ mlednomu
Akuzativ: velkoga/ dobroga/ plavoga/ zmožnoga/ sramežljivoga/ potretoga/ mlednomu
Vokativ: velki/ dobri/ plavi/ zmožni/ sramežljivi/ potreti/ mledni
Lokativ: velkomu/ dobromu/ plavomu/ zmožnomu/ sramežljivomu/ potretomu/ mlednomu
Instrumental: velkem/ dobrem/ plavem/ zmožnem/ sramežljivem/ potretem/ mlednem

10.32 Mužki rod


Punina
Nominativ: 'velki/ dobri/ plavi/ zmožni/ sramežljivi/ potreti/ mledni
Genitiv: vel'keh/ dobreh/ plaveh/ zmožneh/ sramežljiveh/ potreteh/ mledneh
Dativ: vel'kem/ dobrem/ plavem/ zmožnem/ sramežljivem/ potretem/ mlednem
Akuzativ: vel'ke/ dobre/ plave/ zmožne/ sramežljive/ potrete/ mledne
Vokativ: 'velki/ dobri/ plavi/ zmožni/ sramežljivi/ potreti/ mledni
Lokativ: vel'kem/ dob'rem/ pla'vem/ zmož'nem/ sramežlji'vem/ potre'tem/ mled'nem
Instrumental: velk'mi/ dobre'mi/ plav(e)'mi/ zmožne'mi/ sramežljive'mi/ potrete'mi/ mledne'mi

10.33 Ženski rod


Jednina:
Nominativ: pohosna/ plantava/ žuta/ zkuzmana/ verna/ vedra/ premogu a/ gerda
Genitiv: pohosne/ plantave/ žute/ zkuzmane/ verne/ vedre/ premogu e/ gerde
Dativ: pohosne/ plantave/ žute/ zkuzmane/ verne/ vedre/ premogu e/ gerde
Akuzativ: pohosnu/ plantavu/ žutu/ zkuzmanu/ vernu/ vedru/ premogu u/ gerdu
Vokativ: pohosna/ plantava/ žuta/ zkuzmana/ verna/ vedra/ premogu a/ gerda
Lokativ: pohosne/ plantave/ žute/ zkuzmane/ verne/ vedre/ premogu e/ gerde
Instrumental: pohosnum/ plantavum/ žutum/ zkuzmanum/ vernum/ vedrum/ premogu um/ gerdum

10.34 Ženski rod


Punina
Nominativ: po'hosne/ plantave/ žute/ zkuzmane/ verne/ vedre/ premogu e/ gerde
Genitiv: pohos'neh/ plantaveh/ žuteh/ zkuzmaneh/ verneh/vedreh/ premogu eh/ gerdeh
Dativ: pohos'nem/ plantavem/ žutem/ zkuzmanem/ vernem/ vedrem/ premogu em/ gerdem
Akuzativ: po'hosne/ plantave/ žute/ zkuzmane/ verne/ vedre/ premogu e/ gerde
Vokativ: po'hosne/ plantave/ žute/ zkuzman(em)i/ vernem/ vedremi/ premogu emi/ gerdem

23
Lokativ: pohosn(em)i28/ plantav(em)i/ žut(em)i/ zkuzman(em)i/ vern(em)i/vedr(em)i/
premogu (em)i/ gerd(em)i
Instrumental: pohos'n(em)i/ plantav(em)i/ žut(e)mi/ zkuzman(em)i/ vern(em)i/ vedr(em)i/
premogu (em)i/ gerd(m)i

10.35 Srednji rod


Jednina
Nominativ: sme e/ grusteno/ batrovito/ vmetelno/ sajavo/ zvišno/ terdo
Genitiv: sme ega/ grustenoga/ batrovitoga/ vmetelnoga/ sajavoga/ zvišnoga/ terdoga
Dativ: sme omu/ grustenomu/ batrovitomu/ vmetelnomu/ sajavomu/ zvišnomu/ terdomu
Akuzativ: sme e/ grusteno/ batrovito/ vmetelno/ sajavo/ zvišno/ terdo
Vokativ: sme e/ grusteno/ batrovito/ vmetelno/ sajavo/ zvišno/ terdo
Lokativ: (na) sme omu/ grustenomu/ batrovitomu/ vmetelnomu/ sajavomu/ zvišnomu/ terdomu
Instrumental: (z) sme em/ grustenem/ batrovitem/ vmetelnem/ sajavem/ zvišnem/ terdem

10.36 Srednji rod


Punina
Nominativ: sme a/ grustena/ batrovita/ vmetelna/ sajava/ zvišna/ terda
Genitiv: sme eh/ grusteneh/ batroviteh/ vmetelneh/ sajaveh/ zvišneh/ gerdeh
Dativ: sme em/ grustenem/ batrovitem/ vmetelnem/ sajavem/ zvišnem/ gerdem
Akuzativ: sme a/ grustena/ batrovita/ vmetelna/ sajava/ zvišna/ terda
Vokativ: sme a/ grustena/ batrovita/ vmetelna/ sajava/ zvišna/ terda
Lokativ: sme em/ grustenem/ batrovitem/ vmetelnem/ sajaemi/ zvišnem/ gerdem
Instrumental: sme em/ grustenem/ batrovitem/ vmetelnem/ sajaemi/ zvišnem/ gerdem

11. Zamenke

11.1 Deklinacija osebneh zamenki


Nominativ: ja - ti- on - ona - ono - mi - vi - oni - one - ona
Genitiv: mene/me - tebe/te - njega/ga - nje - njega/ga - nas - vas - njeh - njeh - njeh
Dativ: meni/mi - tebi/ti - njemu/mu - nje - njemu/mu - nam(i) - vam(i) - njem(i) - njem(i)
Akuzativ: mene/me - tebe/te - njega/ga - nju/ju - njega/ga - nas - vas - njeh - njeh - njeh
Vokativ: 0 - ti - 0 - 0 - 0 - 0 - vi - 0 - 0 - 0
Lokativ: meni - tebi - njemu - nje - njemu - nam(i) - vam(i) - njem(i) - njem(i) - njem(i)
Instrumental: (z) menum - tebum - njem - njum - njem - nam(i) - vam(i) - njem(i)

11.2 Deklinacija povratne zamenke sebe/se


Nominativ: 0
Genitiv: sebe/se
Dativ: sebi/si
Akuzativ: sebe/se
Vokativ: 0
Lokativ: sebi
Instrumental: sebum

28
Pazi na razluku v naglasku: pohos'nemi - po'hosni. Mišljenja sem da je krajši obli aj bolši.

24
11.3 Deklinacija posvojneh zamenki
Nominativ: moj/a/e - tvoj/a/e - njegov/a/o - naš/a/e - vaš/a/e - njehov/a/o
Genitiv: m(oj)ega/moje/mojega - tv(oj)ega/tv(oj)e/tv(oj)ega - njeg(o)voga/njeg(o)ve /njeg(o)voga
- našega/naše/našega - vašega/vaše/vašega - njevoga/njeve/njevoga
Dativ: m(oj)emu/ m(oj)e/ m(oj)emu - tv(oj)emu/ tv(oj)e/tv(oj)emu - njeg(o)vomu/ njeg(o)ve/
njeg(o)vomu - našemu/ naše/ našemu - vašemu/ vaše/ vašemu - njevomu/ njeve/ njevomu
Akuzativ: m(oj)ega/ moje/ mojega - tv(oj)ega/ tv(oj)e/ tv(oj)ega - njeg(o)voga/ njeg(o)ve/
njeg(o)voga - našega/ naše/ našega - vašega/ vaše/ vašega - njevoga/ njeve/ njevoga
Vokativ: moj/a/e - tvoj/a/e - njegov/a/o - naš/a/e - vaš/a/e - njehov/a/o
Lokativ: m(oj)emu/ m(oj)e/ m(oj)emu - tv(oj)emu/ tv(oj)e/ tv(oj)emu - njeg(o)vomu/ njeg(o)ve/
njeg(o)vomu - našemu/ naše/ našemu - vašemu/ vaše/ vašemu - njevomu/ njeve/ njevomu
Instrumental: (z) m(oj)em/ mojum/ m(oj)em - tv(oj)em/ tvojum/ tv(oj)em - njeg(o)vem/ njeg(ov)um/
njeg(ov)em - našem/ našum/ našem - vašem/ vašum/ vašem - njevem/ njevum/ njevem

11.4 Deklinacija pokazneh zamenki


Jednina
Nominativ: ov/a/o - te/a/o - on/ona/ono
Genitiv: ovega/ ove/ ovega - tega/ te/ tega - onega/ one/ onega
Dativ: ovemu/ ove/ ovemu - temu/ te/ temu - onemu/one/ onemu
Akuzativ: ovega/ ove/ ovega - tega/ te/ tega - onega/ one/ onega
Vokativ: 0
Lokativ: ovemu/ ove/ ovemu - temu/ te/ temu - onemu/one/ onemu
Instrumental: (z) ovem/ ovum/ ovem - tem/ tum/ tem - onem/ onum/ onem

Punina
Nominativ: ovi/e/a - te/a - oni/one/ona
Genitiv: o'veh/ oveh/ ove - teh/ teh/ te - oneh/ oneh/ o'ne
Dativ: o'vem/ ovem/ ove - tem/ tem/ te - onem/onem/ o'ne
Akuzativ: ove/ ove/ ovu - te/ te/ tu - one/ one/ onu
Vokativ: 0
Lokativ: o'vem/ ovem/ ove - tem/ tem/ te - onem/one/ one
Instrumental: o'vem/ o'vemi/ o'vum - te'mi/ te'mi/ tum - o'nemi/ o'nem/ onum

11.5 Deklinacija posvojno-povratne zamenke svoj/a/o


Jednina
Nominativ: svoj/a/e
Genitiv: sv(oj)ega/ sv(oj)e/ sv(oj)ega
Dativ: sv(oj)emu/ sv(oj)e/ sv(oj)emu
Akuzativ: sv(oj)ega/ sv(oj)u/ sv(oj)ega
Vokativ: 0
Lokativ: sv(oj)emu/ sv(oj)e/ sv(oj)emu
Instrumental: sv(oj)em/ sv(o'j)um/ sv(o'j)em

Punina
Nominativ: svoji/e/a
Genitiv: sv(o'j)eh/ sv(o'j)eh/ sv(oj)e
Dativ: svo'ji/ svo'ji/ sv(oj)e
Akuzativ: sv(oj)e/ sv(oj)e/ sv(oj)u

25
Vokativ: 0
Lokativ: svo'ji/ svo'ji/ sv(oj)e
Instrumental: svo'ji/ svo'ji/ sv(o'j)um

11.6 Deklinacija vupitneh i relativneh zamenki koteri, koji, kaj


Jednina
Nominativ: kote’ri/a/o -koji/a/e - kaj
Genitiv: ko(te’ro)ga/ kote’re - koje(g)/ koje/ koje(‘ga) - 0
Dativ: ko(te’ro)mu/ kote’re/ koteromu - ko(je)mu/ koje/ ko(’je)mu - 0
Akuzativ: ko(te’ro)ga/ kote’ru/ kote’ro - ko(je)ga/ koju/ ko(’je)ga - kaj
Vokativ: 0
Lokativ: ko(te’ro)mu/ kotere/ koteromu - ko(je)mu/ koje/ ko(je)mu - 0
Instrumental: kote’rem/ kote’rum/ kote’rem - kojem/ ko’jum/ kojem - 0

Punina
Nominativ: koteri/e/a -koji/e/a - kaj
Genitiv: kotereh/ kotereh - kojeh/ kojeh/ koje - 0
Dativ: koterem/ koterem/ koteroj - k(oj)em/ k(o)jm/ k(oj)e - 0
Akuzativ: k(oter)e/ k(oter)e/ k(oter)e - k(oj)e/ k(oj)e/ koje(ga) - kaj
Vokativ: 0
Lokativ: k(ote'r)em/ k(ote'r)em/ k(ote'r)e - k(oj)em/ k(oj)em/ k(oj)i - 0
Instrumental: k(oter)em/ k(oteru)m/ k(oter)um - k(oj)em/ k(oj)em/ k(oj)um - 0

11.7 Deklinacija vupitne i posvojno-relativne zamenke iji


Jednina Punina
Nominativ: iji/ ija/ ije iji/ ije/ ija
Genitiv: i’jega/ ije/ ijega ijeh/ ijeh/ ije
Dativ: i’jemu/ ije/ ijemu iji/ iji/ ije
Akuzativ: i’jega/ ije/ ijega ijeh/ ijeh/ ije
Vokativ: 0 0
Lokativ: i’jemu/ ije/ ijemu ij(em)i/ ij(emi)/ ije
Instrumental: i’jem/ ijum/ ijem ij(em)i/ ij(em)i/ ijum

11.8 Deklinacija neodre eneh zamenki


Nominativ: ne’gdo - nekaj - neko’teri/a/o - ne iji/a/e
Genitiv: ne’kog(a) - ne eg(a) – nekote’rog(a)/ nekotere/ nekoterog(a) - ne ijeg(a)/ ne ije/
ne ijeg(a)
Dativ: neko’mu/ neke/ nekomu - ne emu – nekate’romu/ nekatere/ nekateromu – ne i’jem(u)/
ne ije/ ne ijem(u)
Akuzativ: nekoga/ nekoju/ nekoga - nekaj - nekoterog(a)/ nekotere/ nekoterog(a) - ne ijega/
ne iju/ ne ijega
Vokativ: 0
Lokativ: nekomu/ neke/ nekomu - ne emu - nekateromu/ nekatere/ nekateromu - ne ijem/ na ije/
ne ijem
Instrumental: ne’kem/ nekum/ nekem - ne em – nekate’rem/ nekaterum/ nekaterem - ne ijem/
ne i’jum/ ne ijem

26
11.9 Deklinacija vupitneh zamenki gdo i kaj
Nominativ: gdo - kaj
Genitiv: koga - esa
Dativ: komu - emu
Akuzativ: koga - esa
Vokativ: 0
Lokativ: komu - emu
Instrumental: kem - em

11.10 Deklinacija pridevka ves


Jednina Punina
Nominativ: ves - vsa -vso vsi - vse - vsi
Genitiv: vsega - vse - vsega vseh - vseh - vseh
Dativ: vsemu - vse - vsemu vsem(i) - vsem(i) - vsem(i)
Akuzativ: vsega - vsu - vsega vse - vse - vsa
Vokativ: 0 0
Lokativ: vsem - vsom - vsem vsem(i) - vsem(i) - vsem(i)
Instrumental: vsem - vsum - vsem vsem(i) - vsem(i) - vsem(i)

12. Broji
12.1 Glavni broji
je(de)n, dva, tri etiri, pet, šest, sedem, osem, devet, deset, jedanajst, dvanajst, trinajst, etrnajst,
petnajst, šesnajst, sedemnajst, osemnajst, desetnajst, dvadeset, dvadesetjeden, trideset, tridesetpet,
eterdeset, eterdesettri, pedeset, pedesetdva, šezdeset, šezdesetjeden, sedemdeset,
sedemdesetsedem, osemdeset, osemdesetdevet, devetdeset, devetdesetšest, sto, stodvadesettri,
dvesto, dvestopedesetdevt, tristoosedmdesetjeeden, etiristo eterdesetsedem, osemstotrisedetjeden,
jezero/tisu a, desetjezer/desettisu a, stojezer/stotisu a, milijun, milijarda, bilijarda
Glavni broji pišeju se zkupa.

12.2 Redni broji


pervi/a/o, drugi/a/o, tre i/a/o, eterti/a/o, peti/a/o, jedanajsti/a/o, dvadeseti/a/o, stopedesetosmi/a/o,
jezereti/a/o, milijunti/a/o, milijarditi/a/o, bilijarditi/a/o
Redni broji pišeju se zkupa.

12.3 Brojevne imenke


Brojevne imenke su: dvo'jica/ dve/ dvoje, tro'jica/ tre/ troje, etvo'rica/ e'tiri/ et'vero, peto'rica/
pet/ pe'tero... Brojevne imenke mužkoga roda teoretski se moreju rabiti do broja 99, nu prakti ki
se rabiju do 10. Za mužki rod one se tvoriju od broja i dodavka -orica (pet - pet-orica, deset -
deset-orica, trideset - trideset-orica). Vunzetek su brojevne imenke od brojov: 2 (dva - dvojica), 3
(tri - trojica), 4 ( etiri - etvorica). V brojevni imenikam na 7 i 8 dohaja do zginu a srednjoga -e
(sedem - sedmorica, osem - osmorica). Rabiju se e su vsi lani zkupine mužkoga roda (dvojica
pajdašov = dva pajdaši, etvorica foringašov = etiri foringaši, osmorica dijakov = osem dijaki).
Za ženski rod brojevne imenke su jednake glavnomu broju (Došlo ih je deset. - Bilo ih je etiri.)
Vunzetek je broj 2: dve (Je li su ti dve dosta?). Rabiju se e su vsi lani zkupine ženskoga roda.
Brojevne imenke srednjoga roda imaju sufiks -ero ( etvero, petero, devetero) il -oje (dvoje, troje).
Rabiju se e lani zkupine nesu istoga roda.

27
12.4 Deklinacija brojevneh imenki
Nominativ: dvo'jica - dve - dvo'je
Genitiv: dvo'jice - dveh - dvo'jeh
Dativ: dvo'jice - dvem - dvo'jem/ dvem
Akuzativ: dvojicu - dve - dvoje
Vokativ: dvojica - dve - dvoje
Lokativ: dvojice - dve - dvojem/ dvem
Instrumental: dvojicom - dvem - dvojem/ dvem

12.5 Deklinacija broja dva, tri i etiri


Nominativ: dva - dve - dva; tri; e’tiri
Genitiv: dveh - dveh - dveh; treh; et(vo)’reh
Dativ: dvem - dvem(i) - dvem; trem; et(vo)rem
Akuzativ: dva - dve - dva; tri; etiri
Vokativ: dva - dve - dva; tri; etiri
Lokativ: dvem - dvem(i) - dvem; trem - trem(i) - trem; etvorem - etvorem(i) - etvorem
Instrumental: dvem - dvem(i) - dvem; trem - trem(i) - trem; etvorem - etvorem(i) - etvorem

12.6 Deklinacija broja i imenke


Nominativ: dva kur’viši; tri knjige
Genitiv: dveh kur’višov; treh knjig
Dativ: dvem kurvišom/ trem knjigam
Akuzativ: dva kurviša; tri knjige
Vokativ: dva kurviši; tri knjige
Lokativ: dvem kurvišom/ trem(i) knjigam
Instrumental: dvem kurvišom; trem(i) knjigam
Imenke mužkoga roda gda dohajaju pozadi glavnoga broja kaj je vekši od jeden v Nominativu
punine se rabiju (vsaka re za sebe). Imenke ženskoga roda gda dohajaju pozadi glavnoga broja,
deklineraju se ponavadno (dve hiže, dveh hiž, dvem hižam, dve hiže...).

13. Priložki
Priložki su nezmenljiva fela re i kotera ponajve odre uje glagol: - tam sedeti, Došli su š era., Mi
sme hudo zamudili.). Takaj modificeraju pridevke: jako dobri plan, dost erni unti, gli prava
istina. Vun'zetek su na inski priložki, koteri se kompareraju kot pridevki srednjoga roda: Nej berzo
govoriti.- Ona je govorila beržejše tijam od svoje matere. - Jura je najberžejše zpil kupicu.

13.1 Mestni priložki


Gde: ovde, (to)tu, onde, ne’gde, ni’gde, gde’gde, i’gde, kaj’gde, vsugde, gore, dol(j)e, zpredi,
po’zadi, nutra, vune, zgora, blizu; Kam: sim, tam, onam, ni’kam, ne’kam, i’kam, na’pred, na’zaj,
vun; Kud: ovud, tud, onud, nikud, nekud, vsikud, kojkud; Odkud: odovud, odonud, od'tud,
niod'kud, odne'kud, odpo'vsud, od'zgor, odz’dol, odz’predi, odoz’traga, odne'kud, z'dalka, z'bliza;
Dod'kud: doo'vud, doo'nud, do'tud; Do'gde: do'sim, do'tam, doo'nam

13.2 Vremenit(n)i priložki


Gda: ve(zda), zdaj, te’da, unda, ni’gda, vsi’gda, gdeno, ne’gda, na’vek, zmir, uvek, denes, zutra,
prek’zutra, š era, prek’š era, mam, lek’mestu, lani, preklani, sino , preksino , gusto (= esto,
rudo=gusto), redko, rano, kesno, predi, malopredi, vre, stopram, skoro, kmalu, zagoda,
napokoncu; Od'gda: od've(zda), od'zdaj, od'unda, od'teda, od'skora; Do'gda: dove(zda), doted(a),
do'unda, do'skoro, dok'malu, do'zdaj, domalo'predi, do'kesno, do'rano.

28
13.3 Zro ni pri’ložki
Zakaj: zato

13.4 Priložki nakane


Zverh esa: zato, zahman, zabadav

13.5 Na inski priložki


Kak: ovak, tak, onak, nikak, nekak, ikak, vsikak, kojkak, naglavce, naglas, zneufce, odjenput,
odjenkrat, komaj, naopak, naglavce, stoje ki, sede ki, leže ki, napreskokce, po komno. Vekšina
na inskeh priložkov dohaja od pridevkov i jednaka je srednjomu rodu pridevkov: nežen - nežno,
berz - berzo, drag - drago, ošter -oštro. Takovi priložki se kompariraju isto kak i pridevki
srednjoga roda.

13.6 Kulikotni priložki


Kuliko: o’volko, tolko, o’nolko, ne’kulko, nikulko, malo, premalo, menje, ve , pre’ve , dost,
podost, preve , (i)š e, zevsem, ist, puno, prepuno, š ipu, Kulkokrat: jen’krat, dva’krat, tri’krat...
Broj i dodavek -krat pišeju se zkupa.

14. Partikule/ Polupriložki


Partikule, iliti polupriložki, su jako razlu ne re i. Negda su zaprav pravi na inski priložki i moreju
se komparerati (verjetno - verjetnejše – najverjet’nejše, naravno - naravnejše - najnaravnejše),
nekoteri moreju sami stajati (zbilja, vendar, lestor), do im ga je i takoveh koteri sami za sebe ni
ne znamenujeju (li, je). Partikule moreju zkazuvati:
Povedavanje: je, da, kajda, zbilja, stanovito, vsikak, naravno, zaistinu,
Odrekuvanje: ne, nikak
Pitanje: je, li
Naglašuvanje: bar(em), gli, tijam, takaj, takajše, ravno, stopram
Nesegurnost: morti, valjda, verjetno, verek, morebit
Dvojenje: tobož
Zprotivnost: medtemtoga, pak, nupak, alpak
Vunzetje: le(stor), jedino, samo
Domišljuvanje: anda, unda
Dopuš anje: vendar, nupak

15. Predlogi
Predlogi su nezmenljiva fela re i kotere odnošaje znamenujeju. Nigda sami nemreju sta’jati, neg se
il z imenkum (ponajve ) il ze zamenkum il imenom združujeju.

15.1 Predlogi z Genitivom


pre, blizu, do, zduž, zpod, zpred, z, pozadi, zmed, nad, zvun (=izvan i osim), kod, kraj, mesto, niže,
od, oko, poleg (pazi: polak je Zro ni Predlog - polak velke muke /zakaj/, al poleg potoka /gde/),
potlam, prek, predi, zproti, zverhu, z(e), (po)sred, v, mesto, zduž, vun, ob, za, polak

29
15.2 Predlogi z Dativom
k, nazprot, zproti, vuzproti

15.3 Predlogi z Akuzativom


ez, med, mimo, na, niz, o, po, pod, (z)pred, v, za

15.4 Predlogi z Lokativom


na, o, po, (z)pram, pri, v

15.5 Predlogi z Instrumentalom


med, (z)pod, pred, z(e), za

15.6 Predlog - Priložek


Neki predlogi moreju se kak riložki rabiti.
Predlog Priložek
Došli sme potlam vas. Dojdi potlam. (gda?)
Živim blizu Zaboka. Gde si? - Blizu.
Zbudili sme se pre(di) jutra. Bu dobil pre il posle. (gda?)
Okoli hiže je velko dvoriš e. Gde si bila? - Okoli!
Pozadi parka je reka. Nej stati pozadi. (gde?)

16. Vez’niki

16.1 Pravi vezniki


Pravi vezniki lestor službu veznika imaju. Oni su: i, ter, pa, ni, niti, a, al, neg, il, da, do im, kajti,
jer, e, ak, eprem, pokehdobe, akoprem

16.2 Nepravi vezniki


Nepravi vezniki moreju i službu priloga imeti. Nepravi vezniki su: vre, le(stor), gda, kak, potlam

16.3 Složeni vezniki


Složeni vezniki sastojiju se od dve re i: To su: zato kaj, mesto da, zvun e, lestor da, lestor kaj,
stopram kaj, stopram da, e i, eprem i, vre i, kak da, kakti da, kot da

17. Zaviki(e)
Zaviki su nezmenljiva fela re i kotere na onomatopejski na in utke, lagodu, dozov il zvuke z
narave zkazuju. Zaviki koteri utke zkazuju su: jaj (bol), aha (potver uvanje), oh (lagoda,
zapopadanost), eh (nervoza, nezterpljenje), uh (nelagoda, odteršenje), aja (tuga, nezadovoljstvo),
o (lagodna zapopadanost), oho (jako lagodna zapopadanost), ohoho (jako lagodna zapopadanost),
ufuf (tobožnja nelagoda i odteršenje), bljak (odurjenost), brrr ("zima mi je", "fala Bogu da je
prešlo") , juj ("strah me je", "boli"), ojda (neveselo tanodenje ), bome (slaganje, "naravno", za
potenceranje onega kaj sledi), jeje ("da, da"), na ("evo"), aja (tuga), jeh (zadovoljstvo), ada ("no,
no"), nut ("eto", "dakle"), hem ("hm"), ferk (gda nekaj naglo odleti, zgine), dar ("der", zavik
podžiganja), ahjaj (bol).
Zaviki za dozivanje i podžiganje živine su: iš (za tiranje mladine), mic (za dozivanje ma ke), šic
(za tiranje ma ke), (h)umi (konju da zdigne nogu), cece (dozivanje mladine), bista ("pojdi",
"hodi") etc.

30
Onomatopejski zaviki: hop/ hopsa/ hopsasa (zavik pri ipanju), žvenk (onomatopeja gibljaja kose),
žvajz (onomatopeja vudarca), bris (onomatopeja nagloga gibljaja), suk (onomatopeja zleta, treska),
bum (onomatopeja persnutja, streljaja).

18. Zmekljivo e
Pri re i na ec, ek i na er negda se e gubi. Dela se o jako eluzivne pokaze i rekel bi da ga je tri
naredil kotera v vsa zgoda ravnaju da se e ne zgublja: 1. e je dokon no -ec/ek/er naglašeno, 2. e
je ec/ek deminutivni morfem ter 3. e tem sufiksom predhode dva il ve zkupglasnikov (š , rš, dr,
ks, jš, nd etc.).
18.1 Re i na ec
a) e se dela o deminutivu: obla ec, breš ec, mrav ec29, kuk ec, fala ec v Genitivu jednine e
ostaje, anda: obla eca, breš eca, mrav eca, kuk eca, fala eca.
b) e se dela o imenu mest: Stažnjevec, Ma kovec, Strahoninec, Poljanec, Kuršanec, Klanjec,
Mož enec, Ivanec, akovec, e se v Genitivu jednine zgublja. Anda: Stažnjevca, Ma kovca,
Strahoninca, Poljanca, Kuršanca, Klanjca, Mož enca, Ivanca, akovca.
c) e se dela o stanovniki ves i varaši , e se zgublja. Zagrebec, Varaždinec, Krapin anec,
Sanoborec, Zabo anec, Koprivni anec, Beli anec, Vidov anec, Radobojec postajeju:
Zagrebca, Varaždinca, Krapin anca, Sanoborca, Zabo anca, Koprivni anca, Beli anca,
Vidov anca, Radobojca.
d) e se dela o doimenki, e se povekšinski zgublja, osebujno e je pri koncu doimenka
kombinacija samoglasnik + zkupglasnik + ec: Štajerec, Hranjec, Makovec, Štefanec, Štimec,
Vodopivec, Sirovec, Smoljanec postajeju, Štajerca, Štimca, Hranjca, Makovca, Štefanca,
Štimca, Vodopivca, Sirovca, Smoljanca.
e) Razlu no od navadneh imenic: 'borec, 'glavec, 'mlatec, 'klinec, 'kukec, 'vrabec, 'sudec, 'lipec,
'pevec etc., koteri imaju Genitiv Jednine: 'borca, 'glavca, 'mlatca, 'kukca, 'vrabca, 'sudca,
'lipca, 'pevca, doimenki: 'Borec, 'Glaveca, 'Mlatec, 'Klinec, 'Kukec, 'Vrabec, 'Sudec, 'Lipec,
'Pevec imaju Genitiv jednine: Bo'reca, Gla'veca, Mla'teca, Kli'neca, Vra'beca, Ku'keca,
Su'deca, Li'peca, Pe'veca.
f) e se dela o doimenki koteri pri koncu imaju kombinaciju samoglasnik + zkupglasnik +
zkupglasnik + ec, e se ne zgublja. 'Kranj ec, 'Mar ec, 'Dr ec, 'Koš ec, 'Štef ec, 'Štiglec,
'Tkal ec, 'Tropšec, 'Škrbec, 'Škrlec tak v Genitivu Jednine postajeju Kranj' eca30, Mar' eca,
Dr' eca, Koš' eca, Štef' eca, Šti'gleca, Tkal' eca, Trop'šeca, Škr'beca, Škr'leca. Naravno,
drugi razlog je kaj ti doimenki v Genitivu jednine dobivljeju naglasek na druge slovke:
'Kranj ec postaje Kranj' eca, 'Tkal ec postaje Tkal' eca31 itd.
g) Pazi: ku'pec (kupac) ku'peca, al zato 'zkupcec (škrtac) 'zkupca. Isto tak pe'rec - pe'reca.
h) eprem ima kombinaciju samoglasnik + zkupglasnik + ec i naglasek na perve slovke, re
'Mesec32 v Genitivu jednine glasi Me'seca33. Nu, zato je 'otec - 'otca.
i) V dvoslovkasti navadni imenicam z naglaskom na pervomu slogu ('prasec, 'kotec, 'potec /onaj
koji se jako znoji/, utec, 'telec, 'pel(j)ec, 'velec, 'stolec, 'zdenec, 'pešec, 'kolec, 'bodec,
'zdolec, 'palec, 'žalec, 'pilec, 'mulec, 'kepec, ' revec, zkrajec, 'klepec, 'znanec, 'devec,
'st(e)rmec, 'tanec Genitiv je: 'prasca, 'kotca, 'potca, utca, 'telca, 'pel(j)ca,'velca, 'stolca,

29
Pazi: mravec ne deminutiv ter je zato njegov Genitiv mravca. Mertvec takaj neje deminutiv, al mu je Genitiv
mer'tveca polak zkup anosti tri zkupglasnika (rtv), a i polak naglaska.

30 Bilo bi skoro nezgovorljivo i prav kakofoni no: 'Kranj ca, 'Mar ca, 'Dr ca itd.
31
Ovde je za re i da Kajkavsko doime Mi'kac ima Genitiv Mi'kaca, do im 'Mikac, Štokavski, ima 'Mikca.
32
Ov naš mesec je Mesec, do im je mesec il fela nebeskoga tela il dvanajsteni del leta.
33
Na'glasek, na'glasek, na'glasek!

31
'zdenca, 'pešca, 'kolca, 'bodca34, 'zdolca, 'palca 'žalca, 'pilca, 'mulca, 'kepca, ' revca, 'zkrajca,
'klepca, 'znanca, 'devca, 'st(e)rmca (poluvun'jetek polak r), 'tanca.
Vunzetek je 'tetec (Genitiv 'teteca) kajti bi moglo dojti do zmešarije zmed 'tetca, kaj se teje
teca, i teca (ženski rod). To isto važi i za imenicu 'zetec (Genitiv ze'teca) zato da se ne zmeša
z (dijalektalnem) Genitivom 'zeca.

18.2 Re i na ek
a) e se dela o deminutivu: pesek, cujzek, konjek, tel ek, sinek, tatek, stri ek, oslek, pimpek v
Genitivu jednine e, naravno, ostaje, anda: peseka35, cujzeka, konjeka, tel eka, sineka, tateka,
stri eka, osleka, pimpeka. To isto važi i za "ženske" deminutive na ek: 'Barek, 'Marek, 'Dorek,
'Janek, 'pucek, koteri v Genitivu jednine glasiju: 'Bareka, 'Mareka, 'Doreka, 'Janeka, 'puceka.
b) e se dela o doimenki, ek se ne zgublja. Anda, Šaf'ranek, Salo'pek, 'Kruhek, 'Truš ek, 'Šincek,
'Slamek, Vi'da ek, Hr'garek, Sam'bolek ostaje v Genitivu jednine: Šaf'raneka, Salo'peka,
Kru'heka, Truš' eka, Šin'ceka, Sla'meka, Vi'da eka, Hr'gareka, Sam'boleka36.
c) e se dela o dvoslovkastem doimeni kotera imaju istu obliku kak i navadne imenice:, 'Ma ek -
'ma ek, 'Furek - 'furek, 'Jarek - 'jarek, 'Bitek - 'bitek, 'Žitek - 'žitek, il su im podobne kak:
'Kelek, 'Ferek, 'Derek etc., njihovi genitivi ne zgubljaju e. Anda: Ma' eka (al zato 'ma ka)
Fu'reka (al zato 'furka), Ja'reka, Bi'teka ('bitka), Ži'teka ('žitka), Ke'leka, Fe'reka, De'reka itd.
d) V pridevki kak je dalek, mehkek, žmehkek, vuhek, tenek, e se, kak i pri pridevki na er, jedino
javlja v Genitivu i Dativu punine (dal'keh/ dal'kem, meh'keh/ meh'kem, žmeh'keh/ žmeh'kem,
vuh'keh/ vuh'kem, ten'keh/ ten'kem), se razme, polak naglaska.
e) V navadnem imenicam kak su: 'ma ek, 'jarek, 'furek, 'fanjek,'t(e)rdek, '(i)zrodek z naglaskom
na perve slovke, Genitiv jednine je 'ma ka, 'jarka, 'furka, 'fanjka, 't(e)rdka (poluvun'jetek
polak r), '(i)zrodka. Vun'zetek su imenice ' lovek, 'berek kotereh Genitiv je lo'veka, be'reka,
naravno, polak naglaska.
f) Lažni deminutivi kak su 'ficlek (nema ficl), 'oteš ek ( ne ga oteš ), 'gizdek (ne ga gizda /
gizdak, al je giz'davec, nu njegov deminutiv je giz'dav ec), 'bombek (ne ga bomb/ bom'ba ),
'kli ek (peteljka), 'klin ek (cvet), 'jambrek ( ešer) imaju Genitiv jednine kak i pravi deminutivi,
anda, 'ficleka, o'teš eka37, 'gizdeka, 'bombeka, 'kli eka, 'klin eka, 'jambreka.
g) V navadnem troslovkastem imenicam kak su: 'vugorek, ke'penjek, fa'fuljek, je'dinek, do'veržek,
med'metek, (i)z'varek, iz'nesek Genitiv jednine je: 'vugorka, ke'penjka, fa'fuljka, je'dinka,
do'veržka, med'metka, (i)z'varka, iz'neska.

18.3 Re i na er
a) Dvoslovkaste re i luckoga izhoda kaj imaju naglasek na perve slovke kak 'meter, 'liter,
'mešter, 'oder, 'koper, 'šo(u)der, puter, loter (preljubnik, kurviš), zgubljaju e ter postaneju
metra, litra, meštra, odra, kopra, šo(u)dra, putra,. Polak kakofonije vunzetek su re i kak
'maler, 'gangster, 'cener, 'puder, 'bajer38, 'frajer, 'štimer, 'šlajer, 'biber, 'cimer, 'štimer, 'feler
(Genitiv 'malera, 'gangstera, 'cenera, 'pudera39, 'bajera, 'frajera, 'šlajera, 'bibera, 'cimera,
'štimera, 'felera. Se razme, polak naglaska bar'ber, ta'njer i har'cer postajeju bar'bera, ta'njera
i har'cera.
b) Troslovkaste imenice luckoga izhoda kaj imaju naglasek na druge il tre e slovke kak mi'nister,
re'gister, kava'ler, dizaj'ner, kada'ver zaderžavljeju zmekljivo e. Anda, kava'lera, dizaj'nera,
kada'vera.

34
Ovde se jako dobro vidi boljšica korenskoga pravopisa: Mirko jê bocu. i Treba stati na kraj bodcu / tej bocu/
(probadanju = vrsta boli).
35
Al zato pesek (pijesak) - peska.
36
Ovde je za re i da Kajkavska dvoslogovna doimena na ak (Hu'njak, No'vak, Huz'jak, Gla'vak, Be'njak, u'rak etc.)
imaju Genitiv Hu'njaka, No'vaka, Huz'jaka, Gla'vaka, Be'njaka, u'raka.
37
Polak kakofonske kombinacije š k 'oteš ka neje dobro.
38
Mislim da se more re i da se v kombinacije ajer e nigda ne zgublja.
39
Ovo i polak tega da se ne meša z putrom.

32
c) Imenice luckoga izhoda kak ho'ler, ke'ber, špa'ler, kvar'ter, bar'ber, gu'l(j)er (okovratnik),
li'ker polak naglaska na drugomu slogu v Genitivu jednine zaderžavljeju e. Anda, ho'lera,
ke'bera, špa'lera, kvar'tera, bar'bera, gu'l(j)era, li'kera.
d) Doma e imenice kak 'veper, 'veter, 'sveder, 'sveker zguvljaju e i postajeju 'vepra, 'vetra,
'svedra, svekra. Nu, zato imenice 'dever, 'sever, 've er i 'ceker imaju genitiv 'devera, 'severa,
ve' eri (ženski rod) ter 'cekera.
e) Pridevki na er kak dober, veder, muder, hiter, bister, moker vu vsemi padci zgubljaju e ter
postajeju dob'roga, ved'roga, mud'roga, hit'roga, bist'roga, mokroga. E se pofaltno javlja v
Genitivu i Dativu punine (dobreh/ dobrem, vedreh/vedrem, mudreh/ mudrem etc).
f) Strajnska imena kak 'Tiber (reka) i 'Luter, 'Gulliver, 'Keller (doimena) zederžavljeju e v
Genitivu, anda, 'Tibera, 'Lutera, 'Gullivera, 'Kellera.

19. Glagoli luckoga korena


Razlu no od Štokavskoga, koteri v glagoli luckoga korena ima do etek irati (emancipirati,
revolucionirati, humanizirati, relingvizirati, nacionalizirati, optimizirati, filozofirati, barokizirati,
detaljizirati, moralizirati, psihologizirati, poetizirati, ekranizirati, germanizirati, kajkavizirati,
kroatizerati etc.) v Kajkavskomu je do etek erati. Anda, Kajkavski je: emanciperati,
revolucionerati, humanizerati, relingvizerati, nacionalizerati, optimizerati, filozoferati,
barokizerati, detaljizerati, moralizerati, psihologizerati, poetizerati, ekranizerati, germanizerati,
kajkavizerati, kroatizerati etc. Naglasek je na ze slovke, anda, kajkavi'zerati.

20. Kratka punina

V Kajkavskomu jeziku imenice mužkoga roda jedino kratku puninu imaju. Anda, punina od dug,
god, k(e)rt, bog, konj, most, vuk, tast, bik, duh, slon, hrast, kabel, je dugi40, godi, k(e)rti, bogi,
konji, mosti, vuki, tasti, biki, duhi, sloni, hrasti, kabli.

21. Sufiks ec mesto nin

Mesto sufiksa nin, z koterem se v Štokavskomu ponavadno oznamenuju stanovniki deržave


(Indonežanin), kontinenta (Evropljanin), kraja (Istranin), varaši (Zagreb anin), sela (Rakov anin),
v Kajkavskomu je na temu mestu najgustejše sufiks ec: Indone'žanec, Evro'pejec, Is'tran(ec),
Za'grebec, Rakov' anec. Iš e nekaj peld: Gospi' anec, Drni'šanec, Bro' anec, Zelin' anec,
Spli' an(ec), Njujor' an(ec), Lon'donec, Pari'žanec (al zato Pa'rižan), Berlin' anec (al zato
Ber'lin an), Rim'ljan(ec), Puljan(ec) etc. Puni obli aj je bolši, "Kajkavskejši", anda,
Koprivni' anec je bolše neg Koprivni' an.
Pri navadnem imenicam Kajkavski obli aj od: krš anin, gra anin, br anin, mještanin, pu anin,
tiranin je: kerš e'nik, vara'šanec, brež'njak, meš' anec, domo'rodec, tiran.
40
V Kajkavskomu nema ni sibilarizacije (junak - junaki) ni palatalizacije (sneha - snehi).

33
22. Zmekljivo l
Razlu no od Štokavskoga, v Kajkavskomu ne ga "zmekljivoga l". Anda, molilec-molilca-molilci-
molilcov, nosilec-nosilca-nosilci-nosilcov, tužilec-tužilca-tužilci-tužilcov, vodilec-vodilca-vodilci-
vodilcov etc. Bolše je rabiti sufiks itelj neg ilec, anda, bolše je grabitelj neg grabilec, peljatelj neg
peljalec.

23. Jotovanje

Jotovanje je združevanje nepalatalneh zkupglasnikov i glasa j v novi, palatalni zkupglasnik,


ponajve pri glagoli. Pelde:
1. d+j= (lestor pri glagoli): roditi-ro en, voditi-vo en, glodati-glo em, zaluditi-zalu en
(al zato lud-ludejši-najludejši). Nu, polak naglaska glad-glad'jum, ne *'gla um.
2. g+j=ž (glagoli i pridevki): lagati-lažem, vagati-važem, blag-blažejši (al i blagši), drag-
dra'žejši (al i dragši),
3. h+j=š (lestor glagoli): jahati-jašem, mahati-mašem.
4. k+j= (lestor glagoli): skakati-ska em, namakati-nama em.
5. s+j=š (glagoli i pridevki): pisati-pišem, visok-višejši (nu, vuhek-vuhkejši, mehkek-
mehkejši il mekši, ne *vuhši, *mehši), risati-rišem.
6. t+j= (glagoli): platiti-pla en, mlatiti-mla en, napatiti se-napa en. Medtemtoga, polak
naglaska (!) smert-smert'jum, ne *'smer um, ra'dost-radost'jum.
7. z+j=ž (glagoli): mazati-mažem, voziti-vožen, paziti-pažen. Medtemtoga, berz-berzejši,
ne *berži (dijalektizem).

34
C. SINTAKSA

24. Re enica

24.1 Jenovitna41 re enica


a) Jenovitna nezvekšana re enica ima lestor Subjekt i Predikat: (Ja sem dijak. - Vsi spiju. - Mi ne
munikujeme. - Je li bute došli?)
b) Jenovitna zvekšana re enica
Jenovitna zvekšana re enica ima Subjekt, Predikat ter proširke (=Objekt i priložna znamenja.
Priložne znameni su: a) cajta (odgovarjaju na pitanja: gda, kak dugo, od gda, do gda), b) mesta
(odgovarjaju na pitanja: gde, kam, kud, od kam, do kam, od kud, do kud) , c) na ina (odgovarjaju
na pitanj: kak), d) zroka (odgovarjaju na pitanje: zakaj), e) posledka (odgovarja na pitanje: z
kakvem posledkom), f) pogoda (odgovarja na pitanje: pod kakovem pogodom), g) dopuš enja
(odgovarja na pitanje: zproti esa), h) nakane (odgovarja na pitanje: zverh(u) esa), i) kuliko e
(odgovarja na pitanje: kulko) ter j) družtva (odgovarja na pitanje: z kem).

24.1b1 Jenovitne re enice z cajtni proširki


a) Delali sme celi teden.
b) Nesre a se pripetila š era ob sedem vur vjutro.
c) Do vuletja vse bu zbavljeno.
d) Mam dojdem.
e) Manguju i su vre tri vure.
f) Vre sem ju negde videl.

24.1b2 Jenovitne re enice z mestni proširki (mestni znameni)


a) Na dvoriš u sme.
b) V cele naše škole nema tata.
c) Odišli su na morje.
d) Doklatil se je z Bednje.
e) Moje je od jabuke pa do rešnje.

24.1b3 Jenovitne re enice z na inski proširki (na inski znameni)


a) Borili su se kot oroslani.
b) Komaj sem došla.
c) Zabava je tekla vedro i veselo.
d) Tak dreseljno sem se util.
e) Pomogel je kot dobri lovek. (Pazi: Pomogel je kot dobri lovek. znamenuje da je tekrat
pomogel onak kak dobri lovek pomaže, na na in dobroga loveka. Medtemtoga, Pomogel je kak
dobri lovek. il š e bolše, da bi jasnejše bilo, Kak dobri lovek, pomogel je. zaprav znamenuje
Pokehdobe je bil dobri lovek, pomogel je.

24.1b4 Jenovitne re enice z zro ni proširki


a) Preštimavljeju ju polak njejne dobrote.
b) Vmerl je od jada.
c) Od veselja sme zapopevali.
d) Polak tulke nevolje pol ih je zbetežalo.

41
V obzetju su š e bili termini navadna ter prosta. Mesto jenovitna morti je bolše jenovna.

35
24.1b5 Jenovitne re enice z proširki posledka
a) Zdravo se smejati do suz.
b) Zgrizli su se do kervi.

24.1b6 Jenovitne re enice z proširki pogoda


a) Popustili su pod zagrozum smerti.
b) Prez tve privole nejdeme dal(j)e.

24.1b7 Jenovitne re enice z proširki dopuš enja


a) Zprotno tulkem kaštigam nadalšali su kak i predi.
b) Poleg (= zprotno) vse svoje lepote ostala je sama.
c) Mesto nagrade lestor špote sem zaslužil.

24.1b8 Jenovitne re enice z proširki nakane


a) Zverh tebe sem to naredil.
b) Kaj ste na obed došli?
c) Hodi mi po doktora.

24.1b9 Jenovitne re enice z proširki kuliko e


a) Ni nesu znali o nesre e.
b) Dvakrat se ženil.
c) Peljali su se 100 na vuru.

24.1b10 Jenovitne re enice z proširki družtva:


a) Doputuvali su z Petrovi i.
b) Hoda z Mirkom.
c) Ja sem z Marijum.

24.1b11 Jenovitne re enice z proširki zmedila:


a) Zmlatili su ga z sveržjum.
b) Z lopatam sme zatukli steklu lesicu.
c) Z dretum si je privezal hla e.

24.2 Prezsubjektna re enica


Rani se. (Pazi: Ra'ni se i 'Rani se neje isto. Ra'ni se znamenuje da prihaja zorja, do im 'Rani se
znamenuje komandu/ preporu enje nekomu da sam sebe ozledi.) - Dež i. - V hiže diši po luku. -
Naj se le tanca. - Ne bi se smelo o tomu pripovedati. - Toplo je i sparno.
Vse ove re enice nemaju Subjekt, ni ne govore o nositelju/ zveršitelju radnje eprem bi se on
lehko dal rekonstruerati. (Naj se tanca. = Naj ljudi tancaju. - Dež i. = Curi dež . - Toplo je i
sparno. = Zrak je topel i sparen.) Prezsubjektne re enice se rabiju: (1.) zverhu kratko e i
elipti nosti: (Sneži. - Kmi i se.), (2.) zverhu neodre enosti: (Naj se komi. - Naj bu složno.), (3.)
zverhu ztvaranja atmosfere i dramati nosti (Teda se navadno z neceloviti re enicam(i)
kombinera.): (Dež i. Merzlo je. Puše. Gdeno koteri auto. Gdeno kotera velka pahulka.)

24.3 Necelovita42 re enica (krnja)


komina. - Pri etek protuletja. - Kmalu zorja! - Ne! - Nigda! - Kam? - Za na smert!
Vse ove re enice su necelovite, nepotpune kajti im Predikat menjka. Kak i pri prezsubjektnem
re enicam, osebujno e je kontekst poznat, lehko je rekonstruerati celotu re enice (V/Lada

42
V obzetju su bili i pridevki nepotpuna ter malošna.

36
komina. - uti se pri etek protuletja. - Kmalu je došla zorja! - Velim ne! - Nigda tak ne bu bilo! -
Kam ideš? - loveku/Meni je za vbiti se.)
Necelovite re enice se rabiju: (1.) zverhu kratko e i elipti nosti: (Lehka no ! - O, lepa, prelepa
sloboda!), (2.) zverhu dramati nosti i psihologizeranja: (Bol. Lestor bol i bol. Ni drugo. Praski
boli.)

24.4 Kombinerana43 re enica (složena)


Kombinerana re enica je re enica kotera je od ve jenovitneh re enic zestavljena. Je ga a)
Slobodno kombineraneh re enic (nezavisno složenih) i b) Vezano kombineraneh re enic (zavisno
složenih). Slobodne kombinerane re enice su nastale slobodnem združivanjem dve jenovitne
re enice z pomo jum veznikov. Vezano kombinerane re enice su nastale dodavanjem re enice
kotera il zamenjuje subjekt, predikat il objekt, iliti kotera dopunjuje znamenje jene re i v temeljne
re enice. (Subjektna: uje se da bu benzin podragšal. = uje se. + Bezin bu podragšal. -
Diferencijalna: Je ga dnevov, al ne kak je ov. = Je ga dnevov. + Ne ga dnev kak je ov. -
Korelativna: ujem i vidim. = ujem. + Vidim. - Predikatna: as je da se ide. = as je. + Treba
iti. - Vremenitno vezana: Gda ga vidim, ponorim. = Vidim ga. + Teda ponorim.)

24.5 Slobodno kombinerana44 re enica (nezav. složena)


Slobodno kombonerana re enica je zestavljena od dve il ve jenovitneh re enic kotere su po svoje
zederžine/ zberice (Belostenec) ve ili menj medsobno dopunjuju e. Vsaka od njeh je slobodna
temeljnica, zkra eno slobodnica, do im vu vezano kombinerane re enice glavna re enica je
vezana temeljnica. Glede odnošaja kombineraneh re enic je ga: Korelativno(eh) slobodno
kombineraneh re enic (sastavnih), Diferencijalno(eh) (rastavnih), Kontrastno(eh) (suprotnih),
Ekscepcijsk(eh) (isklju nih) ter Konkluzivneh re enic (zaklju nih). Del slobodno kombinerane
re enice koteri po inje z veznikom, iliti vezni ka slobodna temeljnica, navek je drugi del slobodno
kombinerane re enice, anda, ne ga inverzije.

24.5a Korelativno kombinerana re enica (sastavna)


Korelativno kombinerana re enica je zestavljena od dve il ve jenovitneh re enic kotere se
zederžinski dopunjuju. One se povezuju z vezniki: i, pa, ter, ni, niti. Ne oddeljuju se z erknjum.
(Preštimavame ih i radi ih imame. - Idi i ve se ne povra aj. - Vreme je bilo lepo pa sme se
poveselili odmoru. - Hodi v štacun pa kupi kruha. - Poder ali su ter su stigli na vreme. - Oblekla
se ter odišla. - komi, ni makac! - Ne jede mi se ni ne pije. - Niti je delal niti je zaslužil. - Ne
govori niti ne posluša.)

24.5b Diferencijalno kombinerana re enica (rastavna)


Diferencijalno kombinerana re enica zestoji se od dve il ve jenovitneh re enic ije se zederžine
vu velke mere razlukuju, iliti gde su jena druge alternative. Jenovitne re enice se z veznikom il(i)
združuju i ne oddeljuju se z erknjum. (Je te il ne je te. - Delaj il nikakovoga zaslužka ne pri ekuj.
- Jel' si lovek il si zver? - Il budi il lenjuj.) „Diferencnicum“ bi se mogel il del zvati.

24.5c Kontrastno kombinerana re enica (suprotna)


Kontrastno kombinerana re enica zestoji se od dve il ve jenovitneh re enic gde su njeve
zederžine zprotivne. Povezuju se z vezniki: a, al, alpak, neg, nu, do im, lestor, le. Veznika takaj ni
ne mora biti. Re enice se z erknjum oddeljuju. (Ja o zvon eku, ona o lon eku. - Špotaj me, al me
ne pšani. - Ona voli ušpajze, do im on meso rad ima. - Ne prodekuj, neg pomori. - Vsega je bilo,
lestor pti ega mleka ne. - To no je tak, nu i Joža ima prav.) „Kontrastnicum“ bi se mogel zvati
del kaj z vezniki po inje (a, al, alpak, neg, nu, do im, lestor, le).

43
V obzetju su takaj bili pridevki složena, zestavljena ter združena.
44
V obzetju je takaj bil termin podobno složena.

37
-24.5d Ekscepcijski kombinerana re enica (isklju na)
Ekscepcijski kombinerana re enica zestoji se od dve il ve jenovitneh re enic gde se one v
jenomu elementu zederžine razlukuju. Vezniki lestor, le, stopram, jedino, jedino kaj ter zvun kaj
ih povezuju. Obvezno se oddeljujeju z erknjom. Re enica kaj znamenuje znimku navek dohaja
kak druga: Vsigde je mir, lestor se koji pes uje. - Cela družba manguje, jedino o šturi i šturi. -
erna je kmica, jedino /kaj/ kresovalje svetliju. - Jako se radi imaju, le se gdeno posvadiju. - Ni
se ne doga a, zvun kaj se Pep sam ze sebum svadi. „Ekscep'cijicum“ bi se mogel del kaj z vezniki
po inje (lestor, le, stopram, jedino, zvun kaj).

24.5e Konkluzivno kombinerana re enica (zaklju na)


Konkluzivno kombinerana re enica je takova kombinerana re enica gde je druga slobodnica
rezultat, zaklju ek kaj z perve zhodi. Povezuju se z vezniki: ter, pa i zato, z prižkom anda, al takaj
i prez veznika. Oddeljujeju se z erknjum, zvun gda je veznik pa. Re enica kaj znamenuje
rezultat/posledek navek dohaja kak druga: Vi zapovedili, mi dobežali. - Škola je pri ela ter/pa
treba pri eti vu iti se. - Zani kuju me, anda nemam nikakove šanse za napredek. - Dužna je i Bogu
i vragu, zato se tak derži. „Konkluzivnicum“ bi se mogel del kaj z ter, pa, zato, anda po inje.

24.6 Vezano kombinerana re enica (zavisno složena)


Vezano Kombinerana Re enica zestavljena je od dve il ve jenovitneh re enic pri emu se jena
od njeh veže za pojedini del druge (bilo funkcionalni del, bilo jenu konkretnu re ), vun'jetno za
celu drugu. Zestavljena je od temeljne re enice, il temeljnice, i vezane re enice, il vezanice.
Temeljnica je temeljna, glavna re enica kajti ju vezanica dopunjuje. e se one rastaviju na
zasebne re enice, lestor temeljnica more zasebna re enica postati. Deli se na: subjektnu,
predikatnu, objektnu i atributivnu (vezanu kombineranu) re enicu.

24.6a Subjektna re enica


Subjektna re enica je ona vezano kombinerana re enica gde vezana re enica, vezanica,
zamenjuje/ ima funkciju Subjekta. Subjektna re enica se oddeljuje od ostanjka re enice z
erknjum e z njum vezano kombinerana re enica po inje, zvun e je perva re ostanjka je il se:
Gdo puno govori, bitne ztvari ne zna. - Nema kaj nema. - Kaj bu, naj bu. - Gdo te zveli uje, ho e
ti zlo. - Kaj su z njum naredili se ne zna. - Gdo aka, do aka. - Glavno /je/ da sme živi. - Videlo se
da se tak dalše nemre. Subjektne re enice zmir ve il menj sentenciozno zvu e, instruktivno, v
gorši vporabam moralizatorski. V navadnomu govoru su redke.

24.6b Predikatna re enica


Predi'katna re e'nica je o'na ve'zano kombi'nerana re e'nica v kote're veza'nica dopu'njuje
predi'kat. Na'vadno nje glagol biti pred'hodi. Kak i Sub'jektna do morali'zeranja sentenci'ozno
'more zvu' ati. V konver'zacij se 'skoro da ne ra'bi: Ja sem koteri jesem. - Ti ve nesi kakova si
negda bila. - Dužina je ista kak i širina. - Bu kaj biti mora.

24.6c Objektna re enica


Objektna re enica je ona vezana kombinerana re enica v kotere Vezanica ima funkciju Objekta.
Gusta je v navadnomu govoru: ujem kak nekaj piš e. - utim da bi se nekaj moglo dogoditi. -
Veli da zna i kaj ne zna. - Z ufanjem su gledeli kaj se doga a. - Pitala je kulko košta. - Rekla je da
nje je mater vmerla. Objektne re enice se rabiju pozadi glagolov percepcije ( uti, videti, uteti,
lukati, poslušati), glagolov komunikacije (re i, povedati, govoriti, pripovedati, veliti, obe ati) ter
emocijskeh i kosideracijskeh glagolov (voleti, dopadati se, zmiliti se, misliti, znati, veruvati,
pozabiti, ufati se). Zmed temeljnice i vezanive veznik da dohaja.

38
24.6d Atributna re enica
Atributna re enica je ona vezanica kotera ima zpram nekoje (najgustejše) imenice (more ime,
doime il broj) funkciju atributa. Je ga dve fele atributneh re enic: odnošajne/ relativne re enice i
vezana pitanja.

24.6d1 Odnošajna (relativna) re enica


Odnošajna/ relativna re enica je ona kotera po inje z odnošajnem zamenicam: koteri, koji, kaj,
iji, kakov. Je ga tri fel odnošajneh re enic: defineraju eh re enic, komplementeraju eh (il
dopunjuju eh) re enic i koordinativneh re enic.

24.6d2 Defineraju e odnošajna re enica


Defineraju a re enica je ona odnošajna re enica kotera definera (to no opisuje) re na koteru se
dotikavlje. (Predhodna re enica je pelda dupli ne defineraju e re enice: ... kotera definera re ... i
... na koteru se dotikavlje. Zmed temeljnice i vezanice (kaj bi se relativnica mogla zvati) nema
erknje: On je lovek kaj/ koteri/ koji vse zna. - To je auto kakovog(a) bi i ja štel imeti. - Je li to
ona žena o kotere/koje sme se zpominali? - Dobro poznam družinu ija deca su narki i. ili Dobro
poznam družinu deca kotere su narki i. - Ima dušu kotera/ koja/ kaj vse i vsakoga razme. - Moj
vert je mesto gde najrajše letujem. - Rožnjak je mesec gda je puno dela. Defineraju a odnošajna
re enica se more poddeliti na prave (po inju z koteri, koji, kaj, iji, kakov), mestne (po inju z gde,
kam i kud) ter vremenitne (po inju z gda, dok/am/, em).

24.6d3 Komplementeraju e odnošajna re enica


Komplementeraju a odnošajna re enica je ona odnošajna re enica kotera dopunjuje doti nicu
(=re kotere se relativna re enica dotikavlje) z deskribcijskem, a ne esencijalnem informacijam.
Obvezno se od temeljnica oddeljuje z erknjum. (Domjani , koteri/ koji se rodil pri Zeline, pervi
je moderni Kajkavski vitiznanec. - Doktor, koteri/ koji se zove Milan, ju je spasil. Pazi! Ova
re enica znamenuje da ju je spasil doktor /ne lovek nekakove druge profesije/ koteri se, vuzput
re eno, zove Milan. Re enica: Doktor koteri se zove Milan ju je spasil znamenuje da ju je spasil
doktor Milan. - Knjiga, kotera/ koja je pred tebum, je moja. Pazi! Ova re enica znamenuje da je tu
lestor jena knjiga, a ... kotera/ koja je pred tebum... se vuzput zpominje ter cela re enica more i
prez nje, a da ni na znamenju ne zgubi. Medtemtoga, re enica: Knjiga kotera/koja/kaj je pred
tebum je moja. znamenuje da je gli knjiga kotera je pred tebum moja, a ne nekoja druga kaj je tu,
adna, vezanica definera o kotere knjige je re . - Jesen, kotera/ koja po inje dvadesettre oga
malomešnjaka, je moja najdragša doba leta. Nikak nema zmiseli re i: Jesen kotera... kajti
implicera da ima i drugeh jeseni. - * ušpajz, koteri sme š era jeli, bil je bolši od denešnjega je
neto no. Odnošajna re enica morala bi biti defineraju a kajti to no govori o koteremu ušpajzu je
re . To se vidi i po tem kaj se ona more z pridevkom š erašnji zameniti. - Rada imam mužikaša
Mirka, koteri/ koji zna pet štrumentov igrati. Re enica: Rada imam mužikaša Mirka koteri/ koji/
kaj zna pet štrumentov igrati znamenuje da ga je ve mužikašov koji se Mirko zoveju, a da ja rada
imam onega Mirka koteri zna pet štrumentov igrati. Kompleneteraju e re enice se najgustejše
pozadi imen ljudi, mesecov, rek, bregov, jezer, morji itd. rabiju. V njemi se nemre rabiti zamenica
kaj.

24.6d4 Koordinativno odnošajna re enica


Koordinativna odnošajna re enica je ona relativna re enica kotera se dotikavlje cele temeljnice, a
ne lestor doti nice, predhode e re i. V nje se jedino zamenica kaj more rabiti. Temeljnica i
vezanica se obvezno z erknjum odvajaju. (Puno grehov je naredil, kaj ga je odpeljalo v
samomor. - Jako ju je rad imel, kaj je jadilo njegove roditelje. - Cene ideju gore, kaj pelja v
propast. - Šturili su i mu ili se, kaj nas je lepo zabavljalo.) Navadna je vu vsakofelni tolna enji.

39
24.7 Vezano pitanje
Vezano pitanje je pitanje kotero je ima funkciju atributa, ponavadno pozadi imenice pitanje. (To
je ztvar kaj iš e berzu reakciju. - Ho eme znati odgovor na pitanje zakaj se to pripetilo. - Pravo je
pitanje gdo je kriv. - Je li denes den gda ti se nekaj dela? - Pitanje je kulko nam moreju dati. - Ve
je problem kak to narediti.) Vezano (atributivno) pitanje se lehko zmeša z prepri anem pitanjem,
kotero je del teme Indirektni govor. Pita me gde sem bil je prepri ano, indirektno pitanje. Pital me
pitanje na kotero nesem znal odgovoriti. je vezano (atributivno) pitanje.

24.8 Adverbne re enice


Adverbne re enice su vezane re enice kotere se dotikavljeju glagola i imaju funkciju priložne
znameni. Je ga zro neh (adverbenh) re enic, kotere znamenuju zrok nekoga dogotka, vremenitneh
re enic, kotere znamenuju vreme gda se nekaj pripetilo, mestneh re enic, kotere mesto gde se
nekaj dogodilo znamenujeju, adverbneh re enic nakane, kotere nakanu zverh kotere se nekaj
je/bu pripetilo, pogodovneh pe enic, kotere znamenuju pogod(u) pod koterem se nekaj je/bu
dogodilo, adverbneh re enic posledka, kotere posledek nekoje radnje znamenuju, paradoksalneh
re enic45, kotere znamenuju delnju/stanje kaj je udovito zpram delnje/stanja v temeljnice ter
modalneh adverbneh re enic, kotere nadopunjuju glagol temeljnice v funkcije znaka/ znameni
na ina.

24.8a Zro ne re enice


V zro ne re enice temeljnica i vezanica se povezuju z vezniki: kajti, jer, zato kaj i polak tega kaj
e je re ored navaden, a e je on inverziven, rabiju se vezniki: pokehdobe, budu i gda. Veznik
gda nemre se rabiti z Perfektom kajti teda dobiva vremenitno znamenje. (Nesre a se pripetila
kajti su preberzo se peljali. - Preštimavame ju zato kaj je poštena. - Rada te imam jer te imam
rada. - Njihova politika je propala ne polak tega kaj je je bila neoztvarljiva, neg polak okolno . –
Pokehdobe/ Budu su puno penez zatrajbali, ni za kruh ve nesu imeli. - Gda ne eš ni ovak ni
onak, ja idem pro . Re enica Gda nesi štel… znamenuje V dobe gda nesi štel…)

24.8b Vremenitne46 re enice


Vremenitne re enice su one adverbne re enice kotere imaju funkciju oznamenuvanja cajta gda se
delovanje/ delo temeljnice pripetilo (bu pripetilo/ se pripe uje), iliti kak dugo. temeljnica i
vezanica se povezuju z vezniki: gda, dok, doklam, odgda, dogda, kak, kotere znamenuju
istocajtnost delnji temeljnice i vezanice. Takaj se povezujeju z: potlam, potlam /kaj/, em,
stopram /kaj/, gda, koteri znamenuju da delnja temeljnice sledi delnju vezanice. Tre a fela
odnošaja temeljnice i vezanice vu vremenitneh re enicam je ona gde se delovanje temeljnice
pripe uje (se pripetilo, se bu pripetilo) predi delnje Vezanice. Teda se rabiju vezniki: predi /kaj/,
predi neg /kaj/. Pelde istocajtnosti: (Ženili su se gda su rešnje cvele. - Doklam je Mesec zahajal
za oblake, dok su se lu i gasile, ja sem bil landraju i po varašu. - Odgda zna za se, boji se pesa i
kesa. - Dogda živime, neme ih pozabili. - Tri su meseci kak ih ne ga.) Pelde poslednosti: ( Potlam
/kaj/ su se vernuli, pohalosili su vse kaj su našli. - Potlam /kaj/ se vse zbavi, mo i bu slaviti. - em
su se vidli, kot deca su zaplakali. - Stopram su pri eli, posvadili su se. - Vatrogasci su dohitreli
gda se jogenj sam vre zgasil.). Pelde predhodnosti: (Predi neg progovoriš, dobro si pregruntaj. -
Predi /kaj/ zgotovite delo, popravite vse falinge i menjkavo e.).

24.8c Mestne re enice


Mestne re enice imaju istu funkciju kak i priložna znamenja mesta, tj. da poznamenujeju mesto
gde se pripe uje (se pripetilo, se bu pripetilo) delovanje temeljnice. Rabiju e vezniki: gde, kam,
kud, kud god(er), odkud, odkam, /tam/ kam, dokam. Pelde: (Gde si bil, vezda je hudi harc. - Neje
dobro kam ideš. - Gde se popevlje, tu je sre a. - Idite kam morate. - Idi kud god ho eš. -Poverni
45
V obzetju je bil i termin adverbna re enica dopuš enja.
46
Meni je vremensko ono kaj se meteorologijskeh fenomenov dotikavlje. Kaj se cajta dotikavlje je vremenit(n)o.

40
se odkam si došla. - Odišli su /tam/ kam ni vrag be bi odišel. - Zkopali sme dokam sme mogli.(=do
mesta do koterog sme mogli)

24.8d (Adverbne) re enice nakane


Adverbne re enice nakane zkazujeju zverhu koteroga cilja, iliti z kakovum nakanum se delnja
temeljnice zbavlja. Zmed temeljnice i vezanice rabiju se vezniki da, porad(i), kak i zverh(u).
Pelde: Došel sem da te vidim. - Vu ite se kak bi vam bolše bilo. - Delam zverh(u) tega da zaslužim
peneze. (Ovakove re enice zbegavati treba. Bolše je re i: Delam zverh(u) penez. iliti Odišla je v
Englesku zverh(u) Engleskoga. je bolše neg: Odišla je v Englesku zverh(u) tega da nav i Engleski.
Anda, bolše je zverh(u) kak predlog rabiti, ne kak veznik.

24.8e Pogodovit(n)e re enice (uvjetne)


Je ga šest fel pogodovitneh re enic. Vse one znamenuju da se delovanje temeljnice (ne/je/bu)
pripetilo e se pogod(a) z vezanice (je/ne/ne bu) zpunil(o). Zred re enic more biti regularen
(naredilen) (temeljnica pa vezanica) ter inverziven (vezanica pa temeljnica), kaj je najve od
pojedine fele pogodovit(n)e re enice odvisno.

24.8e1 Pogodovit(n)e re enice, perva fela


V pogodovit(n)em re enicam perve fele povezuje se Prezent v temeljnice z Prezentom vu
vezanice da bi se njehov vunvremenski odnošaj oznamenuval. Pogod(a) vu vezanice je prakti ki
mogu (a). Rabiju se vezniki e i ak. Pelde: e/Ak sem sloboden, plandujem. - e/Ak nemaju
penez, postiju. - e/Ak je tak, naj je tak. - Spi e/ak ne mora delati. Ponavadno vezanica predhodi
temeljnice.

24.8e2 Pogodovit(n)e re enice, druga fela


V pogodovitnem re enicam druge fele kombinera se Imperativ v temeljnice z Prezentom vu
vezanice. Druga fela se dotikavlje prave vezdešnjosti ter bližejše dojdu osti. Rabi se veznik e ter
ak. Podog(a) je takaj prakti ki/realno zpeljiv(a). Pelde: Pomori mi e/ak ho eš. - Nejte manguvati
e/ak ne ete bogci ostati. - Daj e/ak moreš. - Pohitite e/ak ne ete zamuditi. Temeljnica
ponavadno predhodi vezanice.

24.8e3 Pogodovit(n)e re enice, tre a fela


V pogodovitnem re enicam tre e fele kombinera se Futur vu vezanice z Futurom v temeljnice. Ta
kombinacija znamenuje prakti ki obistinljiv pogod(u) v dojdu osti. Rabiju se vezniki e i ak.
Pelde: e/Ak bute šteli, bute i mogli. - e/Ak se bute karkali, ni nete polu ili. - e/Ak buš tak
škombrava, nigda neš zadovoljna. - e/Ak bume dudeli kot kokoši, posel se ne naredil. - e/Ak se
bu zbincaval, fletno se bu zmu il. Ponavadno vezanica predhodi temeljnice.

24.8e4 Pogodovit(n)e re enice, eterta fela


Pogodovitne re enice eterte fela dotikavljeju se vezdešnjosti i dojdu osti. Znamenuju pogod(u)
kaj se nemre oztvariti/obistiniti, anda, kaj je lestor teoretski polu ljiv(a). Ima dve mogu nosti
povezuvanja glagolskeh oblik v temeljnice i vezanice. V perve podfele rabi se veznik e, a
kombineraju se Pervi kondicionali. Veznik ak se ovde nemre rabiti. Pelde perve podfele: e bi
znal, povedal bi ti (al ne znam pa ti nemrem povedati). - e bi imeli cajta, pervo bi se dobro
po inuli (al nemame ter se nemrem po inuti). - e bi ju rad imel, ne bi se tak tepel (al ju nema rad
ter se tepe).
V druge podfele rabi se veznik da, a kombinera se Prezent vu vezanice z Pervem kondicionalom v
temeljnice. Takaj, ak se ni ovde nemre rabiti. Pelde: Da znam, povedal bi ti. - Da imame cajta,
pervo bi si dobro po inuli. - Da ju ima rad, ne bi se tak tepel.
Obe podfele znamenuju isto. Re i e bi bilo uha, bolše bi se utili je isto kak i re i Da je uha,
bolše bi se utili.

41
24.8e5 Pogodovit(n)e re enice, peta fela
Pogodovitne re enice pete fele dotikavljeju se preteklosti i znamenuju pogod(u) kaj se teda neje
oztvaril/ obistinil(a). Povezujeju se Perfekt vu vezanice z Drugem kondicionalom v temeljnice. V
navadnemu govoru Drugi kondicional se zamenjuje z Pervem ter je zato mogu a zmešarija z
šestum felum. Rabi se veznik da, anda, ne ak il e. Pelde: Da sme se požureli, ne bi /bili/ zamudili
(al se nesme požureli ter sme zamudili). - Da nesi tulko reskeral, ne bi /bil/ vse zgubil (al si preve
reskeral i vse si zgubil). - Da neje zmir komela, ne bi ju /bili/ nazvali komušica (al je zmir
komela pa su ju nazvali komušica).

24.8e6 Pogodovit(n)e re enice, šesta fela


V pogodovitnem recenicam šeste, zmešane, fele povezuje se preteklost vu vezanice z
vezdešnjostjum v temeljnice. Znovi se lestor veznik da rabi. Vu vezanice se rabi Perfekt, a v
temeljnice Pervi kondicional. Zato se lehko zmeša z petum felum. Pelde: Da sme vse zarajtali,
vezda bi bili bogci (al nesme ter vezda nesme bogci). - Da se nesem fantal, nigda mi serce ne bi
bilo na mestu (al sem se fantal i ve mi je serce na mestu). - Da ste zagoda po eli, zdaj bi imeli
krov nad glavum (al neste na vreme po eli pa zdaj nemate krov nad glavum). Da se zbegne
zmešarija, najbolše je, e se ho e napraviti re enica šeste fele, v temeljnice vporabiti priloge: ve,
vezda, zdaj il denes. Anda: Da ga nesu tulko pestuvali, ne bi z njega lenjak /bil/ zišel. je
pogodovit(n)a re enica pete fele kajti znamenuje da je on v preteklosti, doklam su ga pestuvali,
lenjak postal. Medtemtoga: Da ga nesu tulko pestuvali, ne bi /ve/ on lenjak bil je Pogodovit(n)a
re enica šeste fele kajti znamenuje da je on vu vezdešnjosti lenjak polak njevoga pretekloga
pestuvanja.

24.8e Pregled pogodovit(n)eh re enic

Fela Vezanica Temeljnica Fela pogoda(e) Cajt


Perva e imam cajta, ja se po ivam. prakti ki polu ljiv(a) zmirnost
Druga e moreš, pomori mi. prakti ki polu ljiv(a) prava vezdešnjost
Tre a e se neš pomu il, ni neš polu il. prakti ki polu ljiv(a) dojdu ost
eterta e bi se požureli, ne bi zamudili. iliti teoretski polu ljiv(a) vezdešnjost,
Da se požuriju, ne bi zamudili. dojdu ost
Peta Da sme zmogli v falinge bi se (bile) prakti ki preteklost
naše nakane, prepre ile. nepolu en(a)
Šesta Da nas neste ve bi posel bil prakti ki preteklost +
derbali, zgotovljen. nepolu en(a) vezdešnjost

24.8f (Adverbne) re enice posledka (posljedi ne)


Adverbne re enice posledka znamenujeju posledek koteri je delovanje temeljnice polu ilo
(polu uje, iliti bu polu ilo). Zmed temeljnice i vezanice rabi se veznik da. Inverzija neje mogu a.
Pelde: Tulko je sedela da je na riti žulje dobila. - Tak su se po komno dopovedali da ih nigdo ul
neje. - Neje delal da nekaj napravi, neg da cajt zprotrafla.

24.8g(Adverbne) paradoksne47 re enice (dopusne)


Adverbne paradoksne re enice (dopuš enja) su one veznane kombinerane re enice gde se vu
vezanice znamenuje paradoks, zapopadanost koteroj je vsa zederžina temeljnice zuprotivna, nu
kotera je vendar mogu a. Rabiju se vezniki eprem i akoprem. Inverzija je gusta. Pelde: eprem
sme ga šparali, ne dugo gmeral. - eprem je od natorbavanja pur u dobil, š e je dost spreten bil.

47
Iliti, kak sem vre rekel, morti bolše, re enice dopuš enja.

42
- eprem je prava nezglednica, de ki ju obletavljeju kak da je licitarka. - Zagoda sme došli
eprem su nas dobro poštentali.

24.8h(Adverbne) modalne re enice (na inske)


V najširše zmiseli (adverbne) modalne re enice znamenuju na in na koteri se delovanje
temeljnice zbavlja. Tri su podfele modalneh re enic: prave modalne re enice, komparativne
modalne re enice ter kampak-modalne re enice.

24.8h1 Prave modalne re enice


Prave modalne (adverbne) re enice znamenujeju na in na koteri se delovanje temeljnice veršilo
(verši/ bu veršilo). Temeljnica i vezanica su zpojene z vezniki: kak i kak da. Pelde: Delam kak mi
se zapovedi. - Živiš kak da buš sto let živel. - Govori kak si ula. Takaj je mogu e povezati dve
re enice z prilogi: kuliko i kulikogod(er). Pelde: Delali sme kuliko sme mogli. - Zemi si kulikogod
ho eš.

24.8h2 Komparativne modalne re enice


Komparativne modalne re enice su one re enice gde se delovanje temeljnice i vezanice
zpore ujeje. Teda temeljnica zapo inje z: em i kak, a vezanica z: tem i tak. Pelde: em je vekša
kmica bila, deca su se vse ve bojala. - Kak su više pili, tak su vse glasnejše popevali. Mogu e su i
podvarijante. Pelde: Ufi su to vekši kak su šanse menjše. (iliti, druga : Ufi su to vekši e su šanse
menjše.) - To ve sme se veselil kak sme bili bliže domu. Je ga iš e podvarijanti. Pelde: Dela
pomudnejše neg je zapo el. - Zišlo je bolše neg sme si mislili. - Ni ve neje isto /neg/ kak je
negda bilo. - Jesu li bolši neg su bili?

24.8h3 Kampak-modalne re enice


Kampak-modalne re enice velku razluku zmed temeljnice i vezanice znamenuju. Vezanica
po inje z veznikom kampak i znamenuje vun'zetnu peldu onega kaj zkazuje temeljnica.
Temeljnica se od vezanice od'deljuje z erknjum. Pozadi veznika kampak dohaja Akuzativ. V ove
fele vezaneh re enic inverzija neje mogu a (*Kampak ne kruha, vsega sme bili željni.). Gustokrat
se vezanica more zkrajšati. Pelde: Nesem ju ni poluknul, kampak da nje nekaj velim. - Vsega sme
bili željni, kampak ne(sme bili željni) kruha. - Nesu oni munikuvali, kampak si po vudenkam
po ivali. - Ne bum nje ni dal, kampak (nje ne bum dal) peneze. - Ne si je zela kola a, kampak (si
neje zela/ da bi si zela) torte.

24.9 Komentatorske re enice (umetnute)


Po svoje fele komentatorske re enice su il necelovite il jenovit(n)e re enice kotere se u funkcije
komentara il zlikovite dopune v drugu re enicu vme eju. Nekakovoga osebujnoga znamenja
nemaju, neg su ve znamen verbalizma, elokvencije. Obvezno se z erknjum od'deljuju od
re enice kotere su pridodate, iliti od delov re enice med kotere su vdenute. Prez njeh njeva
"objemna" re enica ni na znamenju ne gubi. Pelde: Kak vre vsi znaju, treba se le prijeti posla. -
Nu, prosim vas, kak je tak nekaj notornog mogu e? - To je, kak se navadno veli, juha od
merli oveh kosti. - On ti je, bumo rekli, veternjak. - Vsemu, požalno, dojde konec. - Pervi je
lagal, drugi je lagal i treti je, bome, lagal. - e se dobro zmislim, pripetilo se na sam Vuzem. -
Re eme, ti! - Zani kuje ju, veli, polak njejne hakljivosti i hamišnosti. - Valujme, neje tak kak sme
si mislili.

25. Pripoveda
Dve su fele prenošenja ne ijeh re i: direktna, iliti Napoveda, gde se to no napovedaju ne ije re i,
ter indirektna, iliti Pripoveda, v kotere se o ne ijeh re i pripoveda. Po sre e, v Kajkavskomu
jeziku ne ga razluk zmed dve fele povedanja, ne ga consecutio temporuma, memb v sintakse itd.
Jedina prava mena je v Imperativu.

43
Napoveda Pripoveda
On im veli: "Nejte zamuditi." On im veli da ne zamudiju. alpak:
On im veli: "Oni ne mude." On im veli da oni ne mude.
Ona mu je rekla: "Prosim te, pomori mi." Ona ga je prosila da nje pomore.
Ja ti velim: "Dojdi okoli devet." Ja ti velim da dojdeš okoli devet.
Pazi:
Rekli sme: "Naj le edenuju." Rekli sme naj le edenuju.
Rekli sme: "Oni le edenuju." Rekli sme da lestor edenuju.
Rekel sem: "Nejte lenjuvati." Rekel sem im naj ne lenjuju.
Rekel sem: "Oni ne lenjuju." Rekel sem da oni ne lenjuju.
Štef veli: "Ona senja." Štef veli da ona senja.
Štef veli: "Naj ona senja." Štef veli naj ona senja.

Gdeno je mogu nosti da se pri pripovedanju Imperativ zmeša z Prezentom. Gda goder ta
mogu nost obstoji, treba Imperativ ostavljati kak Imperativ (...Nejte lenjuvati. - ...naj ne lenjuju.)
Ina eje, naredilno, Imperativ se pretvara v Prezent.
Menje je poteško z vupitnem obli ajom. Pelde mene:

Ona me je pitala: "Buš došel?" Ona me je pitala je li bum došel.


Ona me je pitala: "Kaj buš došel?" Ona me je pitala je li bum zbilja došel.
Otec ga je pital: "Jesi bil v škole?" Otec ga je pital je li bil v škole.
Otec ga je pital: "Si bil v škole?" Otec ga je pital je li bil v škole.
Otec ga je pital: "Kaj si bil v škole?" Otec ga je pital je li zbilja bil v škole.
Njejni ljubovnik ju pita: "Jel' spiš?" Njejni ljubovnik ju pita je li spi.
Njejni ljubovnik ju pita: "Spiš?" Njejni ljubovnik ju pita je li spi.
Njejni ljubovnik ju pita: "Kaj spiš?" Njejni ljubovnik ju pita je li zbilja spi.
Jožek pita Anicu: "Jel' bi pošla za me?" Jožek pita Anicu je li bi pošla za njega.
Jožek pita Anicu: "Bi pošla za me?" Jožek pita Anicu je li bi pošla za njega
Jožek pita Anicu: "Kaj bi pošla za me?" Jožek pita Anicu je li bi pošla za njega. (ovo
vun'jetno kajti originalno pitanje je le na in da
se pita, ne pak da se z njem ( udile ki vupitni
obli aj) dvojba, iliti nesegurnost zkaže)

Ovo znamenuje da vupitni obli aji, zvun udile koga vupitnoga obli aja, v Pripovede redovno
Je li-vupitni obli aji ostajeju, do im udile ki vupitni obli aj v Pripovede postaje Je li-vupitni
obli aj koteromu je priložek zbilja pridodan. Pripovedno *.. e bum došel, *.... e je bil v škole,
*... e spi, *... e bi pošla za njega, Kajkavski su dijalektizmi i moreju se lestor kak licentia poetica
rabiti.

44
Pregled re enic
1. J enovit(n)a re enica
a. Nezvekšana jenovit(n)a re enica: Perem se. - Ona bu došla. - Nej dudeti!
b. Zvekšana jenovit(n)a re enica: Dragec ima rad Maricu. - Zakaj le komiš?
2. Prezsubjektna re enica: Boli. - Pripoveda se. - Vedri se. - Kesno je.
3. Necelovit(n)a re enica: Auto! - Sre no! - Z dvoriš a. - Ob sedem vur.
4. Slobodno kombinerana re enica
a) Korelativno kombinerana re enica: Puno sme se mu ili i puno zaslužili.
b) Diferencijalno kombinerana re enica: Hapi se posla il idi pro .
c) Kontrastno kombinerana re enica: Voliju se, al se i svadiju.
d) Ekscepcijski kombinerana re enica: Vsi hasniju, stopram Ana dermi.
e) Konkluzivno kombinerana re enica: Ti govori, ja bum delal.
5. Vezano kombinerana re enica
a) Subjektna re enica: Gdo ho e, more. - More gdo ho e.
b) Predikatna re enica: Ona je vse ono kaj ti nesi.
c) Atributna re enica
c 1) Defineraju e relativna re enica: To je hiža koteru bi štela imeti.
c 2) Komplementeraju e relativna re enica: Marko, koteri zmir zamudi, denes je
došel pervi.
c 3) Koordinativno relativna re enica: Ona ni ne zna, kaj je vse kaj zna
d) Objektna re enica: Ne dopada mi se kaj si povedala.
e) Adverbna re enica
e 1) Modalna Re enica
e 1a) Prava modalna re enica: Živim kak znam i morem.
e 1 b) Komparativna modalna re enica: em ve buš vordala, bolše bu.
e 1 c) Kampak-modalna re enica: N igdo mi ni rekel neje, kampak me pogledal.
e 2) Paradoksna re enica: Ni se ne uje eprem vsi šepe eju.
e 3) Mestna re enica: Ne idi (Nejdi?) kam ne smeš. - Gde je sloge, je i mira.
e 4) Vremenit(n)a re enica: Vse je bilo lehko gda sme se zmislili formule.
e 5) Zro na re enica: Zahman je nekaj ve probati kajti je prekesno.
e 6) Re enica posledka: Tak sme se zapotili da sme se morali presle i.
e 7) Re enica nakane: Krutokratno je ponovil da ga vsi ujeju i razmeju.
e 8) Paradoksna re enica: eprem je ni emuren, da se z njem zdurati.
e 9) Pogodovit(n)a re enica
e 9a) Perva fela: e volim, volim.
e 9b) Druga fela: e me buš iš e bantuvala, bum pro odišel.
e 9c) Tre a fela: Pomori e ho eš.
e 9d) eterta fela: e bi ju ljubavi mentuvali, ostala bi prez ufanja./ Da ju ljubavi
mentuju, ostala bi prez ufanja.
e 9e) Peta fela: Da nesi bila tak pohosna, za vse bi bilo dost ostalo.
e 9f) Šesta fela: Da nesi bil tak deloven, ve ne bi bil tak imoven.
.

45
26. Re ored
V Kajkavskomu jeziku red re i v re enice je navadno gramati ki, tj. S-P-O. Takov re ored je
neutralen i nekonotativen. e se veli: Kupili sme novu hižu, veli se to no to kaj se veli. e pak se
ov red zmeni, javlja se konotacija, tj. re enica znamenuje nekaj ve gli polak takovoga reda re i.
Novu hižu sme kupili znamenuje da nesme kupili stan il auto i da nesme kupili staru hižu. Sme
kupili novu hižu znamenuje da ju nesme vnajmili.
Bitna lastovitost Kajkavske sintakse je slobodni, nevezani položek enklitik. Anda, z njemi
re enica more po eti i moreju v položek naglašene re i dojti. Pelde: Bum ti se ja vre fantal! - Sme
se lepo zaribali. - Ti pokažem tvega boga! - Ju zbilja rad imaš!? - Je ga, vsega. - Dragutin
Domjani , pervi moderni Kajkavski vitiznanec, je z Francuskoga na Kajkavski preobernjuval. -
"Balade Petrice Kerempuha" su najbolša knjiga Horvatske poezije dvadesetoga stoletja. - Je pod
snegom Trakoš an bil.
Akcentske celote se nemreju razdvajati z enklitikum (kak v Štokavskom). Nekajkavski je re i:
*Miroslav je Krleža najvekši Kajkavski vitiznanec. (To no je: Miroslav Krleža je...) - *Horvatski
su Varaždinci bili za takovu politiku. (To no je: Horvatski Varaždinci su...) - *Protuletna je doba
meni najmilejša. (To no je: Protuletna doba je meni najmilejša. iliti Protuletna doba meni je
najmilejša.) - *Grad je Velki Tabor Ivekovi spasil. (To no: Grad Veliki Tabor Ivekovi je spasil.)
Medtemtoga, ist Kajkavski je enklitiku z Subjektom il Objektom od glavnoga glagola od'dvajati.
Z tem re oredom dobiva se dramati nost. Pelde: Te ve eri je sestra delala i delala. - Ob tri vure
buju gosti dohajati pri eli. - etirikrat je Veru kušnul. - Petsto kun sme na dare potrošili.
Tema redoreda enklitik v Kajkavskomu je dost fluidna ter bantuju a. *Gdo li mi te vudril?
(Kajkavski: Gdo mi te je vudril?, iliti, š e bolše: Gdo mi te vudril? Anda, dve enklitike na -e treba
zbegavati.) - Gda nam bute došli? (Ne: *Gda bute nam došli?, al, naravno: Gda bute došli?, a ne:
*Gda došli bute? Medtemtoga: Gda došli bute, bute puno novog vidli. Anda, v jenovit(n)omu
pitanju glavni glagol dohaja pozadi pomo noga glagola, do im vu vezanice obe mogu nosti su
naredilne. ) - Gda nam ga bute popravili? Ne: *Kulko li ste platili? neg Kulko ste platili? - Ne:
*Gde li su mi te zkuzmali? Ne: *Gde mi su te zkuzmali? neg Gde su mi te zkuzmali? - Kulko ste
nam ih donesli?- Kaj sme im ga poni ili? - Gdo mi ju je pošiknul? - Kaj sem nje bil patron? -
Zakaj nam ga je izdala? - Dativ (zameni ke) enklitike navek pred enkliti kem Akuzativom.
Zameni ka enklitika dohaja pred glagolskum (...nam bute). Gda je enkliti ki Prezent glagola biti
del Perfekta ter e je on zkupa z dve zameni ke enklitike, redored je: biti-enklitika + Indirektni
Objekt (Dativ zamenke) + Direktni Objekt (Akuzativ zamenke) kak: ...su mi te, ...sme im ga,
...nam ga je. Nu, gda je glagol v tre omu licu jednine, on dohaja pozadi zameni keh enklitik kak,
peldovno: ...mi te je, ...mi ju je, ...nam ga je.
Kombinacija enklitik se i je denes je48 arhai na. Bolše je ne re i: *On se je porezal., neg treba
re i: On se porezal . Takaj ne: *Marta se je tak hudo zafifnjala., neg: Marta se tak hudo zafifnjala.

27. Kongruencija
Kongruencija je slaganje re i v re enice po rodu, broju i padcu.
Iza kombinacije: imenica mužkoga roda v jednine + imena ženskoga roda v punine dohaja glagol
mužkoga sufiksa v punine: Marko i njegove pajdašice su išli peške. - Marko i njegovi pajdaši su
išli peške. - Marko i Lucija su išli peške. - De ki i puce su tancali.
e glagol dohaja predi Subjekta zestavljenoga od dve imenice razlu noga roda (navadno,
mužkoga i ženskoga), glagol se ravna po pervomu delu Subjekta: -Tancali su de ki i puce. -
Tancale su puce i de ki. - Ostal je jen pes i tri krave. - Ostala je jena krava i pes. - Opal je persten
i narukvica. - Opala je narukvica i persten. - Persten i narukvica su opali.
Imenice mužkoga pozadi brojov: dva, tri i etiri dohajaju v punine z glagolom z mužkem
sufiksom: - Tri mužikaši su igrali. - etiri policajci buju patrolerali. - Tri dijaki se vu iju.

48
Ovde ne bi bilo dobro re i: Kombinacija enklitik se i je je denes arhai na. polak redundancije.

46
Imenice srednjoga roda pozadi brojov: dva, tri i etiri ter pridevka oba dohajaju v Punine z
glagolom z ženskem sufiksom: Oba deteta su se smejala. - Vsa tri naša morja su ponorela. -
etiri teleta su tulila.
Z broji: dva, tri i etiri ter z pridevkom obe + imenice ženskoga roda ide glagol z ženskem
sufiksom v punine. Z vekši broji glagol ide v tre om licu jednine srednjoga roda. Žene su se
zpore kale - Dve žene su se zpore kale. - Obe/Dve puce su bile jako zrihtane. - Sedem žen se (je)
zpore kalo. - Lestor pedeset i nekaj gledateljki je sedelo.
??? Z broji vekši od pet pozadi kotereh su imenice mužkoga roda dohaja glagol v tre om licu
jednine srednjoga roda. Vun'zetek nesu ni složeni broji v koteri je zadnja znamenka broj: jeden,
dva il tri (21, 32, 43, 101, 502, 7,951 itd.). Pelde: Pet mužikaši je igralo. - Dvadesettri težaki je
delalo. - Deset vu iteli se svadilo. - Osem delavci ne ni delalo. - Devet vojaki je ranjeno.
Z broji vekši od pet pozadi kotereh su imenice ženskoga roda dohaja glagol v tre om licu jednine
srednjoga roda. Pelde: Šest težakinj bu kopalo goricu. - Dvadeset nekulturnja je galamilo. - Vseh
pet hižnic je komelo. - Sedem sekretaric je nevere ki gledelo.
??? Z broji vekši od pet pozadi kotereh su imenice srednjoga roda dohaja glagol v tre om licu
jednine srednjoga roda. Pelde: Peto'ro de'ce se igra. - Šest janjcov/ ???janjci je blejalo. - Bilo je
to no stodva pera / ??? su bila na kupu. (Se razme: Je ga stodva pera.) - Na jene stranice bilo je
napisano/ bila su ??? trinajst pitanj.

28. Je ga-obli aj
Je ga š e cajta. - Ne ga (je) nikoga. - Ne ga (je) ve ufa. - Je ga i zmiseli i potrebo e. - Ne ga (je)
ljudi koteri bi se vupali re i istinu. - Puno ga je oneh kaj bi i ne bi. - Malo ga je kuražneh. - Ne ga
(je) ni za delati. Obli aj Je ga tvori se od tre oga lica Prezenta glagola biti ter od ga, kratkoga
Akuzativa osebne zamenice on (anda, ne njega). Ima lestor Prezent v povednem i odri nem
obli aju. Ponajve se rabi v jenovit(n)em re enicam. Je ga-obli aj je mogu i v slobodno
kombineranem (Je ga je volje, al ga ne penez.) i vu vezano kombineranem re enicam ( e ga ne
šanse, bolše je ni ne po injati.), al je redka. Subjekt je v Genitivu, ne v Nominativu. e je
Subjekt re enice v tre omu licu (ve ) jednine (neg punine), glagol se ponavadno zpuš a, np. Ne
ga (je) Štefice. - Ne ga (je) penez. - Ne ga (je) cajta.
Je ga-obli aj se rabi (1.) zverhu obezli avanja, indirektnosti (Ne ga cajta. mesto Mi/Vi/Oni
nemame/nemate/nemaju cajta. - Ne ga ve ufa. mesto Mi/Vi/Oni nemame/nemate/nemaju ve ufa.)
Re enice su teda naredilno odri ne. Je ga-obli aj se takaj rabi (2.) za naglašuvanje obstojnosti,
iliti neobstojnosti, da negde nekaj ima, iliti nema. Teda su re enice gustejše povedne, neg odri ne:
Puno ga je ljudi. - Je ga dobreh i je ga hudeh. - Malo ga je vupaju eh. - Ne ga (je) zraka. eprem
je ov obli aj analogen Engleskomu There is-obli aju, ne dobro re i: *Je ga stolec v kutu.
(Engleski: There is a chair in the corner.) - *Je ga kutin na ormaru. (Engleski: There are some
quinces on the cupboard.) Anda, mestni priložek (jena re ) se more rabiti, ponajve v odri ne
re enice, al priložni znamen (dve il ve re i) ne. (Ne ga tam nikoga. - Tu ga je vsega. - *Pod
stolom v kuhinje ga je vsega. - mesto tega: Pod stolom v kuhinje ima vsega.) e se rabi navadna
imenka (op a), ona je v punine. (Je ga ovde lepeh stolcov. - Ne ga dobreh knjig.) Od imenki v Je
ga-re enicam gusto se rabe abstraktne imenice (cajt, šansa, uf, potrebo a, mogu nost, pogoda
itd.) ter materijalne imenke (zlato, kruh, kava, vino, voda itd.)

29. Infinitiv + Dativ + biti-obli aj


Vsemi nam je vmreti. - Iti nam je. - Terpeti mi je i kometi. - Zdurati nam je.- Ove re enice na
blažejši/ indirektnejši na in kazuju: Vsi morame vmreti. - Morame iti. - Morame terpeti i kometi.
- Morame zdurati. Anda, obli aj infinitiv + Dativ + biti se rabi za oznamenuvanje (ponajgustejše)
dosudbinskoga terpljenja, ne esa kaj je polak višje volje nezbežljivo. Ponavadno se rabi v
pervomu licu, ve punine, neg jednine. Glagol biti je najgustejše v Prezentu. Vupitni obli aj je

47
redek. Stilski, ov obli aj je ve il menj sentenciozen, pateti en ter sentimentalno samozažaluju i
pa ga je pomnjivo rabiti.
Obli aj infinitiv+Dativ+biti takaj se more rabiti za oznamenuvanje mogu nosti. Teda se
gustokrat, al ne i obvezno, rabi predlog za: Ne mu je ve za akati. - Jedino ti se (za) ufati. -
Lestor mi je za ponoreti. Navadni obli aj oveh re enic je: On ve nemre akati. - Moreš se jedino
ufati. - Morem lestor ponoreti49.
Negda je težko razlu iti je li se dela o sudbinske programeranosti il o mogu nosti: Lestor nam je
veruvati. Ova re enica more zanmenuvati i: Morame se lestor ufati., al i: Moreme se lestor ufati.
Se razme, privle nost ove oblike je v njejnu dvoznamenju.
Pazi: Ne nam je zdurati. i Ne nam je za zdurati. ne zanmenuju isto. Ne nam je zdurati. znamenuje
da nam ne su eno zdurati, do im Ne nam je za zdurati. znamenuje da nemreme zdurati.

30. Akuzativ z infinitivom


1. Pomnjivo ju je rabiti. - Polehko ga je motati. - Vse nam je ošpitno trošiti.
2. Nju je voleti i voleti. - Njega je poslušati i poslušati. - Nju je gledeti i gledeti.
3. Vidim ga sedeti. - ula ga je gerdo o tebi govoriti. - Vidli sme ih prositi. - Ne ujem nikoga
popevati.- Jel' ga vidiš petati Vericu?
Ovo su tri podfele obli aja Akuzativ z infinitivom. Perva podfela znamenuje isto kaj i glagol
trebati. Anda, ove re enice znamenuju isto kaj i: Treba ju pomnjivo rabiti. - Treba ga polehko
motati. - Trebame vse ošpitno trošiti. Rabi se za okrepljivanje instruktivnosti.
Druga podfela, a za koteru je lastovito ponavljanje glavnoga glagola i kotera je jako pateti na,
znamenuje (pre)determineranost. Anda, Nju je voleti i voleti. znamenuje da polak nekotere višje
sile nju je potrebno voleti. Ove re enice bi se druga mogle re i: Nju treba stalno voleti. - Njega
treba stalno poslušati. - Nju treba samo gledeti. V perve i v druge podfele rabi se glagol biti,
koteroga v tre i podfeli ne ga.
Za tre u podfelu je osebujno da se v nje javljaju glagoli percepcije uti, uteti i videti i da se more
transformerati v deskriptivnu konstrukciju. Vidim ga sedeti. = Vidim ga kak sedi. - utim ih
prihajati. = utim da prihahaju. - ula ga je gerdo o tebi govoriti. = ula ga je kak gerdo o tebi
govori. - Vidli sme ih prositi. = Vidli sme ih kak prosiju. - Ne ujem nikoga popevati. = Ne ujem
da negdo popevlje. - Jel' ga vidiš petati Vericu? = Je li ga vidiš da peta Vericu?
Vse tri podfele navadno se v povednemu obli aju rabiju. Odri ni obli aj je redka, a jedino se tre a
podfela more raviti vu vupitnemu obli aju. Glagoli percepcije su navadno v Prezentu, al se i druge
vremetve rabiti moreju: ul sem ju rušteriti. - Segurno ih buš videl dukati.
V ovemu obli aju nemreju se povratni glagoli rabiti: *Ne ujem ju plakati se. - *Vidim ga smejati
se.

31. Vupitni do etek


Pet vur je, (kaj) ne? - Ona se zove Karolina, (kaj) ne? - Drugi koren z šesnajst je etiri, (kaj) ne? -
Ven anje bu v subotu v šest vur, (kaj) ne? - Bili su na odmoru v Italije, (kaj) ne? al On ne mora
biti nazo en, je (tak)? - Horvati se š e nesu odselili v Koprivnicu, je (tak)? - Ne nje se fantal, je
(tak)? - Lukani nesu deloljubni, je (tak)? e se povedna re enica ho e vupitnum narediti, to se
more polu iti z vupitnem do etkom kaj ne koteri se lestor v ne more zkratiti. to isto se v odri ne
re enice polu uje z je, kaj je zkra eno od je tak.
Treba se ogibati vporabe kaj ne pri koncu odri ne re enice polak dvozmislenosti. Ne nje se
fantal, kaj ne? more znamenuvati: Kaj je istina da nje se neje fantal? ( uditva kaj to more biti

49
Za valuvati je da se ova re enica more takaj tolna iti: Predodre eno mi je da ponorim.

48
istina), al i: Kaj nje se on zbilja neje fantal? ( uditva kaj to neje naredil). Lukani nesu deloljubni,
kaj ne? more znamenuvati: Kaj neje istina da Lukani nesu deloljubni?, al i: Kaj Lukani zbilja nesu
deloljubni?
Do im je navadni vupitno obli aj neutralen, re enica z vupitnem do etkom zmir element u enja
zederži.

32. Doimena na i
V Kajkavskomu, budu je lestor jeno , vsa Kajkavska doimena, iliti, morti bolše, vs a
doimena ljudi koteremi je Kajkavski materinski jezik, pišeju se i . Anda, Domjani ,
Kova i , Pavi , Galovi , Babi , Ožegovi , Draškovi etc.

49
MOJA MALA KAJKAVSKA GRAMATIKA
I Pasivni infinitiv zveršeni ???
Tvori se od pasivnoga participa zveršeneh glagolov i dodavka -eti: odpeljaneti (odpeljan + eti) =
biti odpeljan, zpopevaneti (zpopevan + eti) = biti zpopevan, zplivaneti (zplivan + eti) = biti
zplivan, zazidan + eti = zazidaneti. Nemre se tvoriti od povratneh glagolov ter od glagolov kaj na
-et i na -it v pasivnomu participu dokon ujeju (*potreteti = biti potret, *zmleteti = biti zmlet,
*prijeteti = biti prijet, *zkriteti = biti zkrit, *zbiteti = biti zbit, *zbriteti = biti zbrit). Rabi se (1.)
iza modalneh glagolov: Ja nikak nemrem ogovaraneti. = Ja nikak nemrem biti ogovaran. - Ona
mora em predi kaštiguvaneti. = Ona mora em predi biti kaštiguvana. Takaj se rabi (2.) pozadi
glagolov: hteti, dopadati se, voleti, vživati, imati rad/a/o: Kak navek, on ho e pozabljenuvati. =
…on ho e biti pozabljen. - Ne dopada mi se špotaneti. = Ne dopada mi se biti špotan. - Ne volim
ogovaraneti. = .. da me se ogovar(j)a. - Vžival je gaženuvati. = …da ga se gazi. - Nemam rad
pehaneti. = …da me se peha. Rabi se za naglašuvanje inkovitosti terpnoga stanja. Nemre se
rabiti v kolokvijalnomu stilu, lestor vu visoko diskurzivnomu.

II Pasivni infinitiv nezveršeni ???


Tvori se od pasivnoga participa i dodavka -uvati: pozabljenuvati (pozabljen + uvati) = bivati
pozabljen, preštimanuvati (preštiman + uvati) = bivati preštiman, zneverenuvati (zneveren +
uvati) = bivati zneveren. Rabi se (1.) za oznamenuvanje dugotrajnejše pasivne radnje: Živim
eprem ranjenujem. = … eprem sem ranjen. - Posramljenujeju. Tak su i zaslužili. = Posramljeni
su. - Kak Juda živeti i voljenuvati, ne ide zkupa. = …i biti voljen… - Lepo je nekoga imeti i
vedrenuvati. = …i biti razvedravan. Takaj se more rabiti (2.) kak pridevek: (preštimanuvani
Franc = Franc kaj je preštiman, zneveruvana Ana = Ana kaj je zneveravana, kaštiguvanuvani
lovek = lovek kaj je kaštiguvan). Se razme, ov obli aj je tipi en za visoki, intelektualni stil.
Pasivni infinitiv nezveršeni ne mogu z pasivni participi koteri dokon uju na -it (*bituvati = bivati
tu en, *zkrituvati = bivati zkrit, *(z)pituvati = bivati pijen), na -et (*kletuvati = bivati klet,
*tretuvati = bivati tret).

III Adjektivni nezveršeni infinitiv ???


Adjektivni nezveršeni infinitiv tvori se od pridevka i dodavka -uvati: mertuvati (mertev + uvati) =
bivati mertev, erlenuvati ( erlen + uvati) = bivati erlen, mledenuvati (mleden + uvati) = bivati
mleden, istinituvati (istinit + uvati) = bivati istinit, dobruvati (dob/e/r + uvati) = bivati dober. Rabi
se za naglašuvanje dugotrajnejše lastovitosti: Ja ti ne živim, ja ti mertujem. = …sem mertev. - Kak
pravi poštenjak on zna lestor istinuvati. = …govoriti/ živeti istinu. - Dobruvati, to ti je zmisel
ljudskoga življenja. = Biti dober… - Poštenuju i neš dalko došel. = e buš pošten… More se
rabiti vu vsemi vremetvami i participi, zvun ?? Aktivnoga participa predhodnosti (*mertvuvalši,
*istinituvalši, *odzelenelši, odhmajenelši): grustenuvati, grustenujem, sem grustenuval, bum
grustenuval, grustenuju i, al ne *odgrustenilši. V poetskomu i filozofskomu diskursu jako je
vporabljiv.

IV Aktivni particip isto asnosti ?


Zvun re enog v "ozbiljnomu" delu Male Kajkavske gramatike, aktivni particip isto asnosti takaj
se rabi: (3.) kak pridevek (On ti je kome i lovek. - Mi sme hasne i ljudi.), kak (4.) Subjekt gda
zamenjuje subjektnu relativnu odvisnu re enicu (Vsi kri e i bili su pijani. = Vsi koteri su kri ali
bili su pijani. - Delaju i su Me imurci = Oni kaj (vezda ovde) delaju su Me imurci.), ter kak (5.)
Objekt (Veseleme se dolaze em. = Veseleme se vsemu/ ztvari/ ljudem kaj dohaja/ju/. (Ovde bi
mogla tijam razluka narediti zmed Veseleme se dolaze em. i Veseleme se dolaze emu/i/e/oj, anda,
broj i rod z sufiksom oznamenuvati.) - Hasne e volim, lenjuju e ne volim. = One koteri hasne,

50
voli, one koteri lenjuju, ne volim. - Gnjavim munikuju e. = Gnjavim one koteri munikuju. -
Gnjavim munikuju u. = …onu kotera munikuje. - Gnjavim munikuju ega. = …onega koteri
munikuje.) Tre a, eterta i peta vporaba su leterarnomu stilu lastovite.

V Aktivni particip predhodnosti ??


Polak dve vporabe opisane v "neeksperimentalnomu" delu Gramatike, aktivni particip
predhodnosti more se i kak (3.) Subjekt rabiti: Došelši su Rusi. = Ono koteri su došli su Rusi.
Došelša je Lepoglav anka. = Ona kotera je došla je Lepoglav anka. - Ruže e je mali uran. =
Ono (dete) kotero ruži je mali uran. - Sedelši se nesu nikomu dopali. = Oni kaj su sedeli... - Jesu
li kopalši dobili pla u? = Jesu li oni kaj su kopali...? Takov Subjekt navadno loveka/ljude
znamenuje i more broj i rod imeti. Druga i tre a vporaba su za leterarni stil lastovite.

VI Pasivni particip nezveršeni ???


Tvori se od pasivnoga participa i dodavka -uju i: risanuju i (risan + uju i), vo enuju i (vo en +
uju i), akanuju i ( akan + uju i). Znamenuje onoga/ono kaj biva terpe i. Rabi se (1.) kak na in
zkra ivanja odvisneh re enic: Dvorjenuju i z oblizeki, veselo sme bili pripovedaju i. (= Doklam
sme bili dvoreni, veselo sme pripovedali). - Kak sme bili zezvedanuju i, bilo nam je vse gorše. (=
Kak sme bili zezvedavani...) Takaj, (2.) rabi se kak pridevek ter unda ima rod (preštimanuju i
muž, preštimanuju a osebnost, preštimanuju e dete), padež (zmu enuju emu loveku, z
ošpotanuju um Varaždinkum, ljubljenuju eh puc) i puninu (preštimanuju e žene, preštimanuju a
deca). e se kak pridevek rabi (preštimanuju i gosti = gosti koteri su (su bili) preštimani,
preštimanuju a doktorica = doktorica kotera je (je bila) preštimana). Tipi en je za visoki leterarni
stil.

VII Pasivni particip predhodnosti ???


Tvori se od pasivnoga participa i dodavka -elši: povernutelši (povernut + elši) = potlam kaj je (je
bil/a/o) povernut (a/o), napravljenelši (napravljen + elši) = potlam kaj je (je bil/a/o) napravljen
(a/o), zebranelši (zebran + elši) = potlam kaj je (je bil/a/o) zebran (a/o). Rabi se (1.) v zkra ene
vezane re enice za oznamenuvanje pasivne radnje kotera se pripetila predi druge, prešle radnje:
Zebranelši za predsednika, velku feštu je pripravil. (= Potlam /kaj/ je bil zebran za predsednika...)
Opšanjenelša vu vsemi asnicami, ist se povlekla z javnosti. (= Potlam /kaj/ je bila opšanjena vu
vsemi asnicami...) Vun'jetno, lestor vu visoko intelektualnomu stilu, (2.) rabi se kak pridevek ter
ima rod: ( opšanjenelši lovek, opšanjenelša žena), broj (popljuvanelši seljak, popljuvanelši
seljaki) ter padež (sle enelšeh puc = puc kotere su bile sle ene, na mu enelšemu soldatu = na
soldatu kaj je bil mu en, o zpimplanelšemu poslu = o poslu koteri se bil zpimplan). Kajda, v
pridevske vporabe zvu i jako sofisticerano ter je zato jedino vu visoko knjigovnemu stilu mogu .

VIII Participni Prezent ???


Povedni obli aj Vupitni obli aj
(Ja) sem idu i/a/e Je li (Jel') sem (ja) idu i/a/e? il: Kaj sem (ja) idu i/a/e?
(Ti) si idu i/a Je li (Jel') si (ti) idu i/a/e? Kaj si (ti) idu i/a/e?
(On) je idu i Je li (Jel') je (on) idu i? Kaj je (on) idu i?
(Ona) je idu a Je li (Jel') je (ona) idu a? Kaj je (ona) idu a?
(Ono) je idu e Je li (Jel') je (ono) idu e? Kaj je (ono) idu e?
(Mi) sme idu i/e Je li (Jel') sme (mi) idu i/e? Kaj sme (mi) idu i/e/a?
(Vi) ste idu i/e Je li (Jel') ste (vi) idu i/e? Kaj ste (vi) idu i/e/a?
(Oni) su idu i Je li (Jel') su (oni) idu i? Kaj su (oni) idu i?
(One) su idu e Je li (Jel') su (one) idu e? Kaj su (one) idu e?
(Ona) su idu a Je li (Jel') su (ona) idu a? Kaj su (ona) idu a?

51
Odri ni obli aj Vupitno-odri ni obli aj
(Ja) Nesem/ Nes idu i/a/e Je li (Jel') (ja) nesem idu i/a/e? il: Kaj (ja) nesem/nes idu i/a/e?
(Ti) Nesi idu i/a/e Je li (Jel') (ti) nesi idu i/a/e? Kaj (ti) nesi idu i/a/e?
(On) Neje/Ne idu i Je li (Jel') (on) neje/ne idu i? Kaj (on) neje/ne idu i?
(Ona) Neje/Ne idu a Je li (Jel') (ona) neje/ne idu a? Kaj (ona) neje/ne idu i?
itd.
Participni Prezent se tvori od kratkoga Prezenta glagola biti i participa simultanosti glavnoga
glagola. Rabi se (1.) za oznamenuvanje dugotrajnejšoga pravoga (ne vsevremenskoga)
vezdešnjoga delovanja: Ja sem ti ve sede a i mu e a. - Oni su na posel idu i. - Viš da sme hudo
delaju i. Takaj se rabi (2.) za oznamenuvanje dugotrajnejšoga dojdu oga delovanja: Je li ste zutra
putuju i? - V nedelju sem ti ni ne delaju i. - Za dva dneva sem v avijonu lete i.) More zre i i
dojdu o delovanje (3.): V nedelju mi sme na morje putuju i. - Zutra vjutro ja sem travu kose i. -
Nave er ona je zada u pišu a. Ta, (3.), vporaba implicera il da delovanje bu dugše trajalo il da bi
se nekaj moglo pripetiti gda se ono bu doga alo. Ova lastovitost je zkupna za vse participne
vremetve.

IX Kratki Perfekt ???


Povedni obli aj Odri ni obli aj
Ja bil/a Ja ne bil/a
Ti bil/a Ti ne bil/a
On bil On ne bil
Ona bila Ona ne bila
Ono bilo Ono ne bilo
Mi bili/e/a Mi ne bili/e/a
Vi bili/e/a Vi ne bili/e/a
Oni bili Oni ne bili
One bile One ne bile
Ona bila Ona ne bila
Kratki Perfekt se tvori od aktivnoga participa glavnoga glagola. Pelde Kratkoga Perfekta vre je
Valjavec50 regestreral, al ih neje "Kratki Perfekt" zval. Kratki Perfekt je ekvivalent Štokavskomu
Aoristu i Imperfektu i rabi se gda se ho e efekt dinamike, nare enosti i fletno e polu iti. Subjekt
se obligatno mora zre i. Vupitnoga obli aja nema (*Je li ti išel v školu?, *Jel' oni napravili
posel?) lestor odri noga, koteri se tvori od povednoga obli aja v koteromu zmed Subjekta i
glavnoga glagola partikula ne dohaja. Navadno je da se rabi v inverzije: Bil ja sam, prez ikoga v
hiže. - Bili mi v hoste i gljive brali. - Gledela ona njega, gledel on nju. - Zvadil on noža, nasmejal
se i sebe porezal. V dotiku zpram "Punoga" Perfekta navek je stilski obeležen. Gustejše se v
govorne neg v pisane komunikacije rabi.

X Participni Perfekt ???


Povedni obli aj Odri ni obli aj
(Ja) sem bil/a idu i/a (Ja) Nesem/ Nes bil/a/o idu i/a/e il: Nesem/Nes ja bil/a/o idu i/a/e
(Ti) si bil/a idu i/a (Ti) Nesi bil/a/o idu i/a/e Nesi ti bil/a/o idu i/a/e
(On) je bil idu i (On) Neje/Ne bil idu i Neje/Ne on bil idu i
(Ona) je bila idu a (Ona) Neje/Ne bila idu a Neje/Ne ona bila idu a
(Ono) je bilo idu e (Ono) Neje/ne bilo idu e Neje/Ne ono bilo idu e
(Mi) sme bili/e idu i/e (Mi) Nesme bili/e/a idu i/e/a Nesme mi bili/e/a idu i/e/a
(Vi) ste bili/e idu i/e (Vi) Neste bili/e/a idu i/e/a Neste vi bili/e/a idu i/e/a
(Oni) su bili idu i (Oni) Nesu bili idu i Nesu oni bili idu i
(One) su bile idu e (One) Nesu bile idu e Nesu one bile idu e
(Ona) su bila idu a (Ona) Nesu bila idu a Nesu ona bila idu a

50
Valjavec, Narodne pripovjesti u Varaždinu i okolici, izd. Knjižara dioni ke tiskare, 2. vundatva, 1890.

52
Vupitni obli aj
Je li (Jel') sem (ja) bil/a idu i/a? il: Kaj sem (ja) bil/a idu i/a? il: Sem bil/a/o (ja) idu i/a/e?
Je li (Jel') si (ti) bil/a idu i/a? Kaj si (ti) bil/a idu i/a? Si bil/a/o (ti) idu i/a/e?
Je li (Jel') je (on) bil idu i? Kaj je (on) bil idu i? Je bil (on) idu i?
Je li (Jel') je (ona) bila idu a? Kaj je (ona) bila idu a? Je bila (ona) idu a?
itd.

Participni Perfekt tvori se od Perfekta glagola biti ter od participa istocajtnosti glavnoga glagola.
Rabi se (1.) za oznamenuvanje pretekloga delovanja kaj je ostalo nezveršeno: Teda sem ja bil v
Zagrebu delaju i gda su me pozvali vu vojsku. - V avijonu sem bil Tolstoja teju i. - Mi nesme
bili manguju i gda su gosti došli. Isto tak rabi se za (2.) oznamenuvanje delovanja kaj je dugše
trajalo v preteklosti: Celo prešlo leto bili sme rintaju i. - Po deset, dvanajst vur na den on ti je bil
pišu i. Rabi se i za (3.) oznamenuvanje ve isto asneh pretekleh delovanj: Doklam sem ja bil
hasne i, ona je bila modne žurnale teju a. - Mirko je bil kopaju i, Jura je bil vežu i, a ja sem bil
pija u nata u i. Po navade Objekt dohaja zmed Perfekta glagola biti ter participa, n.p. Š era sem
bil televiziju gledaju i. (Takaj se more re i: Š era sem televiziju gledaju i bil. Najmenj je dobro
jer je Kajkavski nestandardno: *Š era sem bil gledaju i televiziju.) Mi sme bili zpomenek vode i
doklam su oni (bili) asnice teju i. Participni Perfekt nemre se od povratneh glagolov tvoriti. (
*Š era sme se bili smeju i. *Oni su si bili ofiraju i.) Nemre se tvoriti od povratneh glagolov: *bil
sem se briju i, *bili su se zabavljaju i, *bila je svla e a se.

XI Participni Futur ???


Povedni obli aj Odri ni obli aj
(Ja) bum sede i/a/e (Ja) Ne bum sede i/a/e il: Ne bum (ja) sede i/a/e
(Ti) buš sede i/a (Ti) Ne buš sede i/a/e Ne buš (ti) sede i/a/e
(On) bu sede i (On) Ne bu sede i Ne bu (on) sede i
(Ona) bu sede a (Ona) Ne bu sede a Ne bu (ona) sede a
(Ono) bu sede e (Ono) Ne bu sede e Ne bu (ono) sede e
(Mi) bume sede i/e (Mi) Ne bume sede i/e Ne bume (mi) sede i/e/a
(Vi) bute sede i/e (Vi) Ne bute sede i/e Ne bute (vi) sede i/e/a
(Oni) buju sede i (Oni) Ne buju sede i Ne buju (oni) sede i
(One) buju sede e (One) Ne buju sede e Ne buju (one) sede e
(Ona) buju sede a (Ona) Ne buju sede a Ne buju (ona) sede a

Vupitni obli aj
Je li (Jel') (ja) bum sede i/a/e? il: Bum li (ja) sede i/a/e?
Je li (Jel') (ti) buš sede i/a/e Buš li (ti) sede i/a/e?
Je li (Jel') on bu sede i Bu li (on) sede i?
itd.
Vupitno-odri ni obli aj
Je li (Jel') (ja) ne bum/nem sede i/a/e? il: Kaj (ja) ne bum/nem sede i/a/e?
Je li (Jel') (ti) ne buš/neš sede i/a/e? Kaj (ti) ne buš/neš sede i/a/e?
Je li (Jel') (on) ne bu/ne sede i/a/e? Kaj (on) ne bu/ne sede i/a/e?
Je li (Jel') (ona) ne bu/ne sede i? Kaj (ona) ne bu/ne sede a?
itd.
Participni Futur tvori se od Futura glagola biti ter od participa isto asnosti glavnoga glagola. Rabi
se za (1.) oznamenuvanje dugšecajtneh dojdu eh delovanj (Celi mesec bume rintaju i.), (2.) za
oznamenuvanje ve istocajtneh dojdu eh delovanj (Štefa bu spavaju a, Luka bu križaljke
rešavaju i, a ja bum peglaju a.), (3.) za oznamenuvanje dojdu ega delovanja kotero bu drugo
dojdu e delovanje "preseklo" (Gda nam gosti dojdeju, mi vsi bume njeh akaju i.) Ono kaj je
Participni Perfekt za prešle radnje, to je Participni Futur za dojdu e. Kad i pri Participnomu
Perfektu Objekt naredilno dohaja zmed pomo noga dela i glavnoga dela (Zutra bum dve zada e

53
pišu a. Iliti: Dve zada e bum zutra pišu a. Kajkavski nestandardno je re i: *Zutra bum pišu a
dve zada e. Participni Futur se nemre tvoriti od povratneh glagolov. (*Na zabave se bume jako
smiju i. *Celo leto bume se sun aju i.)

XII Participni Kondicional ???


Povedni obli aj Odri ni obli aj
(Ja) bi bil sede i/a (Ja) Ne bi bil/a/o sede i/a/e il: Ne bi (ja) bil/a/o sede i/a/e
(Ti) bi bil/a sede i/a (Ti) Ne bi bil/a/o sede i/a/e Ne bi (ti) bil/a/o sede i/a/e
(On) bi bil sede i (On) Ne bi bil sede i Ne bi (on) bil sede i
(Ona) bi bila sede a (Ona) Ne bi bila sede a Ne bi (ona) bila sede a
(Ono) bi bilo sede e itd. itd.
(Mi) bi bili/e sede i/e
(Vi) bi bili/e sede i/e
(Oni) bi bili sede i
(One) bi bile sede e
(Ona) bi bila sede a

Vupitni obli aj
Je li (Jel') bi (ja) bil/a/o sede i/a/e? il: Kaj bi (ja) bil/a/o sede i/a/e?
Je li (Jel') bi (ti) bil/a/o sede i/a/e? Kaj bi (ti) bil/a/o sede i/a/e?
Je li (Jel') bi (on) bil sede i? Kaj bi (on) bil sede i?
Je li (Jel') bi (ona) bila sede a? Kaj bi (ona) bila sede a?
itd. itd.

Participni Kondicional tvori se od Pervoga Kondicionala glagola biti ter od Participa Istocajtnosti
glavnoga glagola. Rabi se (1.) za oznamenuvanje isto asneh pogodov/pogod vu vezdešnjosti i
dojdu osti: Tak ne bu išlo. Doklam bi ti bila spavaju a, ja bi bil rintaju i. - Vi bi bili
pripravljaju i, a mi bi bili prire uju i. Rabi se i (2.) za naglašavanje dugšetrajneh potencijalneh
(?) pogodov: e ti bila troše a, ja bi odišel. - e bi vi zmir spoju i bili, mi bi vas ostavili. - Ja bi
sedel. i Ja bi bil sede i. po biti isto znamenuju. Medtemtoga, druga re enica znamenuje da bi
pogod(a) sedenja il isto asno z nekem drugem(-um) pogodom(-um) trajal(a) il bi sam dugše trajal.
Po temu, dugotrajnosti ter morebitne isto asnosti, Participni Kondicional je paralelen
Participnomu Prezentu, Participnomu Perfektu i Participnomu Futuru. Kajda, Participni
Kondicional je za leterarni, nekolokvijalni stil lastovit.

XIII Participni Imperativ ???


Povedni obli aj Odri ni obli aj
Naj bum sede i/a/e Naj ne bum sede i/a/e
Buj sede i/a/e Nej biti sede i/a/e (Ne buj sede i/a/e)
Naj bu sede i/a/e Naj ne bu sede i/a/e
Naj bume sede i/e/a Nejme biti sede i/e/a (Naj ne bume sede i/e/a/e)
Bujte sede i/e/a Nejte biti sede i/e/a
Naj buju sede i/e/a Naj ne buju sede i/e/a
Povedni obli aj Participnoga Imperativa tvori se od povednoga obli aja Imperativa glagola biti i
ktivnoga participa isto asnosti glavnoga glagola. Odri ni obli aj Participnoga Imperativa tvori se
od odri noga obli aja Imperativa glagola biti ter aktivnoga participa sto asnosti glavnoga glagola.

XIV Zveršeni glagolski aspekt ???


Od zveršeneh obli ajov glagolov takaj se tvori: Kratki Perfekt (ja zdigel, ona pljunula, vi legli),
aktivni particip predhodnosti (zdignulši, pljunulši, pojedelši, legnulši), aktivni particip (zdignul,

54
pljunul, pojel, legel), pasivni particip (zdignut, pljunut, pojeden), pasivni particip predhodnosti
(zdignutelši, pojedenelši).

XV Nezveršeni glagolski aspekt/ ???


Od nezveršeneh obli ajov glagolov tvori se: Prezent (sedim, tuliju, paš i se), Perfekt (sem pisal, je
kuhala), Futur (bum oral, ne bu se potil), Pluskvamperfekt (bil sem lepotil, bili su podritkuvali),
Imperativ (beri, kopajte), Pervi Kondicional (zdigaval bi, ležala bi),
Takaj, nezveršeni glagolski aspekt se rabi v tvoritve vseh participneh oblik: Participni Prezent
(sem munikuju i, je leže a), Participni Perfekt (bil sem sede i, bila je leže a, bili ste
zdigavaju i/zdižu i), Participni Futur (bum zdigavaju i/zdižu i, buš jedu a, bute sede i, buju
leže i), Kratki Perfekt (ja zdigaval, oni jeli - mi ležali), Participni Kondicional (bil bi jedu i, bila
bi sede a, bili bi leže i), Participni Imperativ (buj leže i, naj buju jedu i, nej biti sede a), pasivni
particip nezveršeni (zdigavanuju i, pljuvanuju a).

XVI. Broj + sufiks -koli ???


a) dvestokoli = okoli dvesto
b) desetkoli = okoli deset
c) jezerkoli = okoli jezero
Za oznamenuvanje neodre enoga broja ne esa more se rabiti zloženica kotera je zestavljena od
broja, navadno "okrugloga" kak je deset, sto, pedeset, jezero, ter od dodavka -koli, kaj je zkra eno
od predloga okoli. V izgovoru nagašen je -ko slog: trides(e)t'koli, petnajst'koli, sto'koli.

XVII Sufiks -vuš ?


Nekaj podobnog ovemu obli aju vre obstoji, re eme: po ko'muš, jal'nuš, gla'duš, vandra'kuš,
kufe'raš, kapu'taš. Z ovem sufiksom more se zani 'kuvanje i kritika zka'zati. Pelde: komi'vuš (on
kaj nezpadno, dudekasto komi), fanti'vuš (on kaj se pod vsaku cenu ho e nekomu fantiti),
kuni'vuš (on kaj zmir kune), vmili'vuš (on kaj se nekome zavla i v rit), srami'vuš (on kaj se
nezpadno srami). Tvori se od Imperativa za drugo lice jednine kaj na -i dokon uje ter sufiksa -
vuš: deri-vuš, mori-vuš, pili-vuš, ni i-vuš. Anda, neto no je: *delaj-vuš, *mudruj-vuš, *motaj-
vuš). Naglasek je na posljednje silabe.

55
RE OVNIK
Ovde su lestor re i kotere su dost frekventne v ovocajtne jezi ne vporabe. Podost je mojeh
(morti smešneh) neologizmov, koteri su zato z oznamenuvani. Takaj su mesta akcentov
data. Kajda, ve vupital vekšu dvojnju znamenuje.

bogo'vit - božanstven
bolj'šica ?- prednost, vrlina, bolja strana
' erknja - zarez
' inka ??- injenica
udo'vit - udesan
'delnja - radnja
'datka ?? - podatak
dob'rina - vrlina, dobra osebina (stvari, ljudi imaju kreposti)
do'poved - nagovor, sugestija
dopo'vedati, dopoveda'vati - uvjeriti, uvjeravati, nagovoriti
dos'tavek - dodatak
do'suden - presudan
dozpomenuti se - dogovoriti se
dvo'sloven - dvoslov an, od dva slova
dvoslov'kast - dvosložan, od dva sloga
fal'šiven - manjkav, pogrešan, kriv, defektan
'gusto - esto
iz'vustje - dijalekt
'jedro - jezgra, srž
jeno'vitno(st) - jednostavno(st)
'kajda - dakako, svakako
kak'vo a - kvaliteta, osebina
'karka - borba, konflikt, spor
kuli'ko a - koli ina
lasto'vit - osebujan, naro it
lasto'vitost - osobnost, osobitost, osebina, vlastitost, osebujnost
le('stor) - samo
nabra'no a - nakupina
nadha'jati, nad'iti - nadolaziti, premašivati, nadi i, premašiti
na'poveda - direktni, upravni govor
na'vaden - obi an, uobi ajen
na peldu, np. - na primjer
nare'dilo - pravilo
nare'dilno - pravilno, u pravilu
navadna imenica - op a/zajedni ka imenica
neraz'metva - nerazumijevanje
nez'paden - neprikladan, nepodoban
nezprav'ljen - neure en
nezverho'vit - nesvrhovit
obli' aj - oblik, forma, bi e, lik (ponajve geometrijski, ne leterarni),
ob'lika - prilika, slika, obris, silueta
obsto'jati - postojati
obzetje - obzir (ne u smislu "moralni obzir", nego, npr., "uzeti u obzir")
odno'šaj - odnos
odnošajen - odnosan, relativan
od'sutje - odsutnost

56
odzka'zati, odkazu'vati - odraziti, odražavati
oko'lija/oko'liš e ? - okolina
okol'no a - okolnost
opa'zitva ? - opažaj, percepcija, opaska
ose'bujno - naro ito, nadasve, posebno
oš'pitnost - oskudnost, manjkavost
'pelda - primjer, model, uzorak
(od)pestu'vati - (od)njegovati, paziti
'padec - padež
pofa'latno - djelomi no
pogla'vito - naro ito, posebno
po'god(a) ? - uvjet
pogo'doven ? - uvjetan
po'kaza ? - pojava, fenomen
po'sledno, adv. - posljedi no, po slijedu
pos'lov an ? - doslovan
postup'ljaj ? - postupak
po'vedna ob'lika ? - potvrdni oblik
povek'šinski ?- ve inom, u najve em broju slu ajeva
pozmislo'vanje - poimanje, koncipiranje
pre'poved(a) - zabrana
pred'poveda ? - predgovor
prez'cajten - vje an
pri'li en - prikladan, adekvatan, sli an
pri'poveda ? - indirektni govor
pristo'jati se - odnositi se, ticati se (rabi se lestor za ljude)
razlar'fati - demaskirati, raskrinkati
razvu'denje, razvud'njenje - raš lamba, analiza
razvud'njeti, razvudnju'vati - raš alniti, analizirati, raš lanjivati
re o'red - red rije i
redo'red ?- pravilan poredak
relativnica ?? - rije na koju se odnosi relativna zamjenica
rud - gust
slobod'nica (iliti slo'bodna temelj'nica) ? - jedna od re enica u nezavisno složenim
(slobodno kombineranem) re enicama
sred'je - sredina, srž
stano'vit - zbiljski, istinski, prav
stano'vito - zaista, zbilja
svoje'peldno ? - na svoj na in, po svom primjeru
'te nja ? - tijek
teme'ljina - osnovica, osnovnost,
temelj'njica - glavna re enica (glavni dio zavisno složene re enice)
ter'ditva - tvrdnja
'tijam - ak
veza'nica ? - zavisna re enica (zavisni dio zavisno složene re enice)
vez'ni ka slobod'nica ? - ona re enica u nezavisno složenoj re enici koja po inje veznikom
vmetel'ni ki - umjetni ki
vmetel'nik - umjetnik
vme'telnost - umjetnost, umješnost, spretnost
vpe'ljatva ?? - uvod, uvo enje
vre'metva - glagolsko vrijeme
vreme'nit - vremenski, star

57
vun'datva - izdanje, publikacija, publiciranje
vu'deti - ubaciti, uklju iti, staviti
vun'zetek - iznimka
vun'zetno - iznimno
vupi'talo - upitnik
vu'pitni - upitni
vu'pitni do' etek ? - upitni dodatak (sredstvo da se re enica u ini upitnom)
(za)fif'njati (se) - (na)šminkati (se), (za)mazati (si) lice
'zamerka - zamjerka, primjedba, kritika
z(a)mi'sel - zamisao, ideja
zapopa'danost - iznena enost, zaokupljenost, obuzetost
zapo'pasti - iznenaditi, zate i, obuzeti, zaokupiti
za'vaba ? - izazov
zava'biti, zavablju'vati - izazvati, izazivati
zavik(a) - uzvik, usklik
zde'lina - izradak, uradak, djelo
zeder'žati, zederža'vati - sadržati, sadržavati
zeder'žina - sadržaj
zev'sem - potpuno, uop e
zevse'men - potpun, cijel, sav
zgod - slu aj
zgo'da - doga aj
zgodo'pis ? - asopis
zgodo'vit - slu ajan
zgo aj - slu aj
'zgoja - uzgoj, odgoj
zkaz - izraz, iskaz
zkaza ? - pojava, fenomen
zkazljivost - izražajnost
zkupna imenica ?- zbirna imenica
zkup'nik - zbornik (radova)
zmekljiv - nestalan, nepostojan, eluzivan
zmir - stalno, neprestano
zmi'sel - smisao
'zmo i, zmo u'vati - uspjeti, izna i, uspijevati
zmo / zmo je / zmo ka / zmo itva ??? - uspjeh
'zmo i se - obogatiti se
zna'men - znak, oznaka
zna'menje - zna enje, zbirna imenica od znamen tako er
zpe'ljatva - izvedba
zpo'doben - sli an
zred - poredak, sustav
'zredka ?? - redoslijed
ztvo'ritva - in stvaranja, formiranje
zvud'ritva / zvu'der ??? - sraz, sukob, sudar
zvun - osim

58
©opyright
Željko Funda

59