You are on page 1of 50

EKONOMSKI ANALIZI VO HEMISKITE PROCESI

Za sekoj hemiski proces potrebno e da se opredeli kakov e toj od ekonomski


aspekt. Sekoja ekonomska analiza treba da sodr`i:
- procenka na kapitalnite tro{oci
- Procenka na proizvodstveni tro{oci
- In`enerska ekonomska analiza
- Analiza na profitabilnosta

Ovaa seminarska rabota treba preku primeri da gi poka`e site aspekti na


ekonomskata analiza na hemiskite procesi, kako i da ja prika`e preku primeri
primenlivosta na softverskiot paket CAPCOST

1.Procenka na kapitalnite tro{oci

Procenkata na kapitalnite tro{oci mo`e da bide:


• detalna procenka
• definitivna procenka
• preliminarna procenka
• studija
• procenka na opravdanosta

• Procenka na ~inewe na opremata


Najdobar na~in za procenka na opremata e dobivawe na cena od prodava~ot na
takvata oprema, no postojat i nekolku metodi vrz osnova na koi mo`e da se izvr{i
procenka na cenata na opremata i celata postrojka.

• Efektot na kapacitetot na opremata vrz nejzinata cena

Najednostaven soodnos na cenata i dimenziite na opremata e dadena so


ravenstvoto 1.1.

Ca A
= ( a )n (1.1)
Cb Ab
kade se:
A- dimenzija na opremata
C – cena na opremata
a – opremata za koja se vr{i presmetkata
b – opremata so poznata cena i dimenzii

Kolku opremata e pogolema, tolku imame poniska cena po edinica kapacitet.


Mo`e da se promeni ravenstvoto 1.1 vo ravenstvoto 1.2:

C
= KAn −1
A
(1.2)
C
K = bn
Ab

1
ako se pretstavi na grafik (log-log), }e se vidi funkcijata na opa|awe na cenata
od kapacitetot. Za pribli`na procenka na cenata, potrebna e osnovna baza cena vo
odnos na koja mo`e da se dobie od bilo koj proizvoditel.

• Efekt na vremeto vrz cenata na opremata


Cenata od dadena godina mo`e da se iskoristi za da se dobie pribli`na sega{na
cena. Tuka spa|a vlijanieto na inflacijata (ekonomskite uslovi). Taa mo`e da se
opredeli od relacijata 1.3.

I2
C2 = C1 ( ) (1.3)
I1
kade se:
C – cena
I – Indeks na cena
1 – vreme vo odnos na koe se presmetuva
2 - vreme za koe se presmetuva

Indeksite se objavuvaat vo Chemical engeneering dadeni od Marshall and Swift


Equipment Cost Index i na Chemical Engeneering Plant Cost Index (CEPCI).

• Procenka na vkupnite kapitalni tro{oci na postrojkata


Kapitalnite tro{oci za hemiskata postrojka mora da gi zeme vo predvid i
drugite tro{oci osven cenata na opremata.
Indeksite na tro{ocite za hemiska postrojka mo`at da se najdat vo literatura.
Za ovie tro{oci isto va`at ravenstvata za promena na cenata od kapacitetot i
vremeto.
Najprikladno e praviloto na {est desettini stepen, kade n = maks. 0.6. ako e
potrebno da se zeme inflacijata mo`e da se iskoristi i CEPCI indeksot vo odnos na
vremeto.

• Metodata na Lang faktorot

Ednostavna tehnika za procenka na kapitalnite tro{oci za hemiskata oprema e


Lang faktor metodot. Toj pretstavuva cena na ko{tawe za glavnata izgradba na
postrojkata vo odnos na nekoja postoe~ka. Konstantniot mno`itel e nare~en Lang
faktor.

n
CTM = FLang ∑ C p ,i (1.4)
i =1

Vo ravenstvoto 1.4, oznakite gi imaat slednive zna~ewa:


Ctm – Vkupni kapitalni tro{oci
Cp,i – Ko{tawe na glavnata oprema po edinici
n– broj na individualni edinici
Flang – Lang faktorot

• Metoda na modul na ~inewe

Toa e tehnika za procenka na tro{ocite za nova hemiska postrojka. Generalno e


zemena za najdobra tehnika za preliminarna procenka na tro{ocite.
2
Zavisi od slednive osnovni uslovi:
1. Specifi~en tip na oprema
2. Specifi~en sistem pritisoci
3. Specifi~ni materijali na izgradba
Modulot e zbir na site direktni i indirektni tro{oci kako {to e dadeno so
ravenstvoto 1.5.

CBM = C p FBM (1.5)

Kade:
Cbm – Bar modul na tro{oci za opremata (direktni i indirektni)
Fbm – Faktor na bar modul na tro{oci za opremata, plus specifi~ni materijali
na izrabotka i specifi~ni pritisoci.
Bar modulot na tro{oci za opremata vo osnovni uslovi se ozna~uva so eksponent
“o”. Pod osnovni uslovi se podrazbira:
1. Izraboteni se od voobi~aeni zaedni~ki materijali (jagleroden ~elik)
2. Pritisocite na rabota se bliski na okolinata
Procenkata na bar modul faktorot za sekoj del od opremata e procenet – daden
vo dodatokot A. toj se odnesuva za oprema od isti materijali ili operativni pritisoci.

• Bar modul na tro{ocite za poinakvi uslovi od osnovnite

Za oprema napravena od drug materijal ili raboti von opsegot na neambientalen


pritisok na vrednostite na Fm i Fp koi se pogolemi od 1. Vo tehnikata za modul na
opremata, ovie dodatoci se vkomponirani vo faktorot na tro{oci na bar modulot Fbm.
Pritoa osnovniot faktor Fbmo bi se zamenil so Fbm vo ravenstvoto 1.4. Vrednostite
se dadeni vo Dodatok A. Efektot na pritisokot vo cenata se zema prv.

• Faktori na pritisok.
• Materijali na konstrukcija (MOC)

• Grass Roots i vkupen modul na tro{oci

Terminot grass roots se odnesuva na potpolno nova oprema za koja se zapo~nuva so


konstrukcijata na osnovno nerazvieno zemji{te (neobrabotena povr{ina), livada i sl.
Terminot vkupen modul na tro{oci se odnesuva na tro{ocite napraveni za mali ili
sredni postrojki ili pak za pro{iruvawe na postoe~kata postrojka.
Neophodno e da se presmeta za drugi tro{oci kako dodatok vo direktnite i
indirektnite tro{oci, za da se procenat istite. Ovie dodatni tro{oci se dadeni vo
tabela i bi mo`ele da se podelat na dve grupi:
Grupa 1: Nepredvideni tro{oci: Nepredvidenite tro{oci variraat zavisno
realnosta na podatocite za tro{ocite i kompletnosta na procesnata {ema. Ovoj
faktor e vklu~en vo procenkata na tro{ocite kako za{tita od pogre{ni informacii.
Vrednosta od 15% i 3% na tro{ocite za bar modulot se vklu~eni vo nepredvideni
tro{oci i danoci soodvetno. Ova va`i za sistemi koi se dobro poznati (obraboteni).
Dodavaweto na ovie tro{oci kon tro{ocite na bar modulot se vr{i vo tro{ocite na
vkupniot bar modul.
Grupa 2: Pridru`ni tro{oci na opremata. Ovde se vklu~uvaat tro{oci za razvoj
na mestoto, pridru`ni zgradi i dodatoci. Ovie termini generalno ne zavisat od
materijalite na konstrukcijata ili rabotniot pritisok vo procesot. Pregledot na
tro{ocite za ovie pridru`ni opremi , spored Miller daden e opsegot od pribli`no 20%
3
do dobri 100% od tro{ocite na bar modulot za osnovni uslovi na rabota. So dodavawe
na ovie tro{oci na vkupniot modul na tro{ocite go davaat grass roots tro{okot.
Vkupniot modul na tro{ocite mo`e da se proceni od ravenstvoto:
n n
CTM = ∑ CTM i = 1.18∑ CBM i (1.6)
i =1 i =1

i za grass roots tro{ocite }e bidat proceneti so:


n
CGR = CTM + 0.5∑ CBM
o
i
(1.7)
i =1

kade n ni pretstavuva vkupen broj na par~iwa oprema.

• Kompjuterskiot program CAPCOST za procenka na kapitalnite


tro{oci so koristewe na modulot na opremata

Za procesi vo koi se vklu~eni nekolku par~iwa na oprema, procenkata na


kapitalnite tro{oci na postrojkata “od raka” e relativno lesno. Za kompleksnite
procesi so pove}e par~iwa na oprema, stanuvaat pote{ki. Za da se napravi ovoj proces
polesen, kompjuterskiot program e razvien za da ovozmo`i na korisnikot vnesuvawe na
podatocite interaktivno i da izvr{i procenka na tro{ocite kako udel od vremeto
potrebno za ra~na presmetka so pomala mo`nost za gre{ka. CAPCOST e programiran vo
MS Exell.
Programot e napi{an za koristewe vo Windows operativen sistem. Taa bara
vlezna informacija za opremata, primer kapacitet, raboten pritisok i materijal na
konstrukcija. Informacijata za tro{okot mo`e da se podesi za inflacijata so
vnesuvawe na momentni vrednosti na CEPCI. Drugite informacii kako imeto na
izlezniot fajl i brojot na edinici (100, 200, itn.) isto taka se potrebni.
Opciite za opremata koi se dostapni za korisnikot se slednive:

- Kompresori i duvalki bez pokrenuva~i


- Pokrenuva~i (motori) za kompresori, duvalki i pumpi
- Isparuva~i i uparuva~i
- Ventilatori na elektri~en pogon (so motori)
- Grea~i so ogan, termi~ki fluidni grea~i i pakovani kotli za parea
- Pe~ki
- Izmenuva~i na toplina
- Procesni sadovi so ili bez vnatre{ni delovi
- Oprema za obnova na energijata
- Pumpi so elektri~ni motori
- Skladi{ni sadovi (so fiksiran krov ili so podvi`en krov)
- Kuli
- Moduli koi mo`e da gi dodade korisnikot

Tipot na opremata koja se bara mo`e da se vnesi so kop~e koe se aktivira so


glu{ecot vo prvata rabotna {ema. Korisnikot toga{ bi bil zapra{an serija pra{awa
koi }e izlezat na monitorot.
]e bide barawe da se identificira ili vnese istata informacija kako potrebna
za presmetka so raka, toa se rabotniot pritisok, konstruktivnite materijali i
goleminata na opremata. Istata informacija e sodr`ana i vo potro{uva~kite grafici
i tabeli vo Dodatokot A vklu~eni vo programata i toj }e gi dade istite rezultati kako
i ra~nata presmetka.

4
Koga podatokot za opremata e vnesen, listata na tro{oci vo prvata {ema e
zavr{ena.

• Primeri

Primer 1. Proceneti se kapitalnite tro{oci za hemiska postrojka so koristewe


na studiozna procenka (fizibiliti studija) – klasa 5 i iznesuva 5 milioni $. Ako
postrojkata bi bila izgradena, vo koj opseg bi se o~ekuvale vistinskite
kapitalni tro{oci?
Re{enie:
Najniskata o~ekuvana vrednost:
Gorna grani~na vrednost: 107 (1 + 0.02 ⋅ 4) = 1.08 ⋅107$
Dolna grani~na vrednost vrednost: 107 (1 + 0 ⋅ 4) = 107 $
Najvisoka o~ekuvana vrednost:
Gorna grani~na vrednost: 107 (1 + 0.02 ⋅ 20) = 1.4 ⋅107$
Dolna grani~na vrednost: 107 (1 + 0 ⋅ 20) = 107 $

Primer 2. Vo 1994, bilo kupeno izmenuva~ na toplina so povr{ina na izmena od


50 m2 za ladewe so voda pri sredni temperaturi i pritisoci za 6500 $. Vo 1997,
kupivme izmenuva~ na toplina so povr{ina na izmena od 120 m2 za sli~na namena,
vo vrednost od 11000 $. Koja e najvisokata procenka na ~inewe na sli~en
izmenuva~ so povr{ina na izmena od 90 m2 za cena denes vo 2005 godina?

Re{enie: Ovoj problem mo`e da se re{i na dva na~ini i toa so metodot na {est
desettini i so metodot na opredelen indeks za soodvetnata oprema. Vo slu~ajov
se javuva i vlijanieto na inflacijata vrz cenata, t.e. procenkata na vrednosta na
opremata za dene{en den.
Dadeni podatoci:
A1 = 50m 2
A2 = 120m 2
A3 = 90m 2
C1 = 6500$
C2 = 11000$
C3 = ?
1.Metod na {est desettini:

Kade vremenskiot period ni e pretstaven so n.

5
0.6
C1 ⎛ A1 ⎞
=⎜ ⎟
C2 o ⎝ A2 ⎠
6500 50 0.6
o
=( )
C2 120
C2 o = 10991$
C2 = 11000$
10991
(1 − )100
i% = 11000
n
i% = 0.027%
11000 120 0.6
=( )
C3o 90
C3o = 9256.13$
C3 = 9276$
2.Po metodot so opredelena vrednost za soodvetna oprema imame (metod 0.59):
0.59
C1 ⎛ A1 ⎞
=⎜ ⎟
C2 o ⎝ A2 ⎠
6500 50 0.59
o
=( )
C2 120
C2 o = 10895$
C2 = 11000$
10895
(1 − )100
i% = 11000
n
i% = 0.318%
11000 120 0.59
=( )
C3o 90
C3o = 9282.8$
C3 = 9525.1$
So vtoriot metod se dobiva povisoka vrednost na opremata proceneta za
dene{en den, poradi razlikata na inflaciite koi se opredeleni zavisno
koristeniot metod, a nemame to~en podatok za istata.

Primer 3. Separacijata na lesen gas na odredena rafinerija se sostoi od dve


koloni povrzani vo serija, koi se hranat so me{avina na propan, butan i vi{i
jaglerovodorodi. Prvata kolona, depropanizatorot, go separira propanot i mnogu
mali koli~ini na propilen, od te{kite komponenti. Vtorata kolona,
debutanizatorot, gi separira butanite od ostanatata smesa na jaglevodorodi.
Procesniot dijagram i tabelata na opremata vo postrojkata se dadeni na {emata
br. 1 i tabela broj 6. so koristewe na Capcost programata, da se proceni vkupniot
modul na ~inewe i grass roots tro{ocite za procesnata edinica.

6
Slika 1.2. [ema na postrojka za separacija na lesni gasovi

7
Pritiso Mo}nost MOS Vnatre{ Dizajnira Dol`in Dijamet MOS Pritiso Pritiso Povr{i Tip Oprema
k na nost ni za a ili ar k na k vo na
praznew pritisok visina cevkite ku}i{te

- - - - - - - Jaglero 4 barg 15 barg 155 m2 Podvi`na E-201


den glava
~elik

- - - - - - - Jaglero 15 barg 4 barg 45 m2 Podvi`na E-202


den glava
~elik

- - - - - - - Jaglero 4 barg 5 barg 85 m2 Podvi`na E-203


den glava
~elik

- - - - - - - Jaglero 5 barg 4 barg 20 m2 Podvi`na E-204


den glava
~elik

- - Ner|osu 36 15 barg 19.0 m 0.95 m Jaglero - - - Kula T-201


va~ki podovi den
~elik (sita) ~elik

- - Ner|osu 40 5 barg 21.0 m 1.00 m Jaglero - - - Kula T-202


va~ki podovi den
~elik (sita) ~elik

16 barg 1.3 KW - - - - - Jaglero - - - Centrifuga R201A/V


den lna pumpa
~elik

6 barg 1.2 KW - - - - - Jaglero - - - Centrifuga R-


den lna pumpa 202A/V
Tabela 1. Parametri na opremata za zadadeniot problem br.2

~elik

- - - - 15 barg 3.75 m 1.25 m Jaglero - - - Horizontal V-201


den en sad
~elik

pri uslovi na grass roots. Vrednostite se dadeni vo tabelata:


- - - - 5 barg 3.75 m 1.25 m Jaglero - - - Horizontal V-202
den en sad
~elik

presmetaat vkupniot modul za opremata i postrojkata i vrednosta na postrojkata


dadenite podatoci za materijalot od koj se izraboteni, vnatre{ni delovi,

8
sekoj tip oprema) na bar modulot. Od ovie vrednosti ponatamu mo`e da se
osnovnite ceni na ~inewe na soodvetnata oprema i poedine~nata vrednost (za
rabotni maksimalni pritisoci i temperaturi. Ovoj program gi generira
Re{enie: Vo programata CAPCOST se vnesuvaat soodvetnite tipovi oprema, so
Tabela 7. Rezultati za primer 1
Oprema Osnovna cena ($) Cena na bar modulot ($)
E-201 31320 105421
E-202 19721 65491
E-203 23728 78065
E-204 18324 60286
T-201 44961 136805
T-202 55768 148969
R-201 2496 8766
R-202 2480 8035
V-201 7022 35969
V-202 7022 23309
Vkupno 212842 671116

Primer 4. Sporedi gi vrednostite koi gi dobi vo prethodniot primer so


koristewe na Lang faktorot daden vo prethodniot tekst. Koristi gi cenite za
opremata dadeni vo programot i podesi gi faktorite za pritisok i materijal.
Re{enie: Lang faktorot za procesi kade se raboti so fluidi iznesuva 4.74. pa
n
spored ravenstvoto CTM = FLang ∑ CB ,i , mo`e da se presmetaat kapitalnite
i =1

tro{oci. Rezultatite se dadeni vo tabelata.


Tuka se vneseni za sporedba vkupnite tro{oci za postrojkata presmetani kako
vkupen modul i grass roots tro{oci, presmetani spored ravenstvata i vrz osnova
na prethodno presmetanite vrednosti na osnovnite vrednosti na opremata i bar
modul tro{ocite so pomo{ na CAPCOST programata.

Tabela 8. Rezultati od primer 2


Oprema Kapitalni tro{oci sCtm Cgr
E-201 148.456,80 124.397,00 140.057,00
E-202 93.477,50 77.279,00 87.140,00
E-203 11.270,70 92.117,00 103.981,00
E-204 86.855,80 71.137,00 80.300,00
T-201 213.115,00 161.430,00 229.832,00
T-202 264.340,00 175.783,00 250.268,00
R-201 11.831,00 10.343,90 14.726,90
R-202 11.755,00 9.481,30 13.498,80
V-201 33.284,00 42.443,40 60.427,90
V-202 33.284,00 27.504,60 39.159,00
Vkupno 907.669,80 791.916,20 1.019.390,60

Od tabelata 8 mo`e da se vidi razlikata na procenkite so pomo{ na Lang


faktorot i metodot na bar modul tro{ocite.

Primer 5. Potrebno e da se izvr{i procenka za menuvawe na reaktor so nov, {to


bi se slu~ilo vo 2008. va{ata kompanija kupila dva reaktori so ceni dadeni vo
tabela 7. Vo 2002 godina CEPCI iznesuval 397, i nekoj predvidel deka CEPCI }e
se zgolemi za 2% godi{no od 2000 do 2008. zgolemeniot volumen na reaktorot vo
1995 go zgolemil i kapacitetot, no razvojot na doka`ani katalizatori }e go
reducira potrebniot volumen na noviot reaktor na 55 m3.
9
Tabela 9. Podatoci za reaktorite od primer 5
Godina na Volumen (m3) Tro{oci
koristewe godi{no
Reaktor 1 1985 30 1500000 $
Reaktor 2 1995 65 2500000 $

Re{enie: Vo momentot koga razmisluvame za zamena na opremata imame reaktor


so odreden volumen (kapacitet), a razmisluvame da go zamenime so pomal i
poefikasen. Spored predviduvawata za indeksot CEPCI vo 2008 godina bi
iznesuval 397 ⋅ (1 + 0.02 ⋅ 6) = 444.6 . cenata na reaktorot bi bila (za ist volumen):
55 444.6
Cena = (2.500.000, 00)( )0.6 ( )=
65 397
= 2.532.728, 00$
Spored toa vrednosta na godi{nite tro{oci za noviot reaktor so koj }e se
zameni stariot bi bila 2.532.728,00 $.

2.Procenka na proizvodni tro{oci

Tro{ocite zaedno so sekojdnevnoto rabotewe na hemiskata postrojka bi trebalo


da se procenat pred ekonomskata fizibiliti studija na predlo`eniot proces za da bide
prifaten. Ovoj del gi pretstavuva va`nite faktori koi vlijaat na proizvodnite
tro{oci i gi dava metodite za procenka za sekoj faktor. So cel da se proceni
proizvodstveniot tro{ok, potrebni ni se informacii dobieni od procesniot dijagram,
procenka na fiksniot investicionen kapital, kako i procenka na brojot potrebni
operatori. Fiksniot investicionen kapital e istiot onoj vkupen modul na tro{oci ili
gross roots tro{ocite definirani vo prethodniot tekst. Proizvodstvenite tro{oci se
prika`ani vo edinica dolari na edinica vreme, sprotivno na kapitalnite tro{oci koi
se prika`ani vo dolari (US$).

Faktori koi vlijaat vrz proizvodstvenite tro{oci na hemiskiot proizvod

Postojat pove}e elementi koi vlijaat vrz tro{ocite za prerabotka na


hemikaliite.
1. Direktni proizvodstveni tro{oci. Ovie tro{oci pretstavuvaat
operacioni tro{oci koi variraat od stepenot na produkcija. Koga se
dizajnira proizvodnosta na proizvodot, proizvodstveniot stepen se
reducira pod dizajniraniot kapacitet. Pri ovie poniski stepeni na
proizvodnost, o~ekuvame i redukcija na faktorite koi gi pravat
direktnite proizvodstveni tro{oci. Ovie redukcii bi mo`ele da
bidat proporcionalni na proizvodstveniot stepen, primer sirovinite
bi mo`ele blago da se namalat, kako glavninata na tro{ocite ili
operativnata rabota.
2. Fiksni proizvodstveni tro{oci. Ovie tro{oci se nezavisni od
promenata na stepenot na proizvodnosta. Tie vklu~uvaat danoci na
sopstvenost, osiguruvawe, i namaluvawe na vrednosta koja se menuva
so konstantni delovi, duri i koga opremata ne e vo funkcija.
3. Glavni tro{oci. Ovie tro{oci ja pretstavuvaat osnovnata te`ina na
tro{ocite koja e neophodna za da obezbedi funkcionirawe na
biznisot. Glavnite tro{oci variraat so proizvodstvenoto nivo. Ovde
10
se vklu~eni menaxmentot, proda`ba, finansii i istra`uvawa. Bilo
kako, istra`uvaweto i razvojot, kako i distribucijata i proda`bata,
tro{ocite mo`at da se namalat, ako vo daden period se slu~i nisko
proizvodstveno nivo.

Ravenstvoto koe se koristi za procenka na proizvodnite tro{oci e slednovo:


Proizvodni tro{oci (COM) = direktni proizvodni tro{oci (DMC) + fiksni
proizvodni tro{oci (FMC) + generalni tro{oci (GE)
(2.1)
Proizvodnite tro{oci COM mo`at da se opredelat koga slednive tro{oci se
poznati ili proceneti:
1. Fiksen investicionen kapital (FCI) : ( CTM ili CGR)
2. Tro{oci na operativna rabota (COL)
3. Tro{oci na pomo{ni raboti (CUT)
4. Tro{oci na tretman na otpad (CWT)
5. Tro{oci na sirovini (CRM)

So isklu~ok na tro{ocite za sirovini, tretman na otpad, tro{ocite na pomo{ni


raboti i operativnata rabota (site delovi na direktnite proizvodni tro{oci) vo
tabelata se pretstaveni ravenstvata koi mo`at da se iskoristat za procenka na
individualen del. So sekoja ravenka, zemeni se tipi~ni opsezi za sekoj faktor za
negova procenka. Dokolku ne postojat drugi informacii, zemeni se srednite vrednosti
na mno`itelite. Dadeniot metod se koristi samo koga ne postoi druga informacija, no
dokolku postoi se zema taa.
Za procenka se koristat slednive ravenstva:

DMC = CRM + CWT + CUT + 1.33COL + 0.069 FCI + 0.03COM


FMC = 0.708COL + 0.068 FCI + obezvrednuvanje (2.2)
GE = 0.177COL + 0.009 FCI + 0.16COM

Od tuka mo`e da se presmeta procenkata na vkupnite proizvodstveni tro{oci:

COM = 0.28 FCI + 2.73COL + 1.23(CUT + CWT + CRM ) (2.3)

Proizvodstvenite tro{oci bez obezvrednuvaweto gi dobivame kako:

COM d = 0.28 FCI + 2.73COL + 1.23(CUT + CWT + CRM ) (2.4)

• Tro{oci za rabotna raka

Tehnikata za procenka na tro{ocite za operativna rabota e izrabotena od


iskustvoto vo 5 hemiski kompanii i koreliraat so Alkayot i Gerrard. Ovie tro{oci se
dadeni so ravenstvoto:

N OL = (6.29 + 31.7 p 2 + 0.23 N np )0.5 (2.5)


kade NOL e broj na operatori vo smena, p e broj na procesni ~ekori vo rakuvaweto
so materija vo ~esti~ki, primer transport i distribucija, kontrola na goleminata na
~esticite i otstranuvawe na ~esticite. Nnp e broj na ~ekori koi nemaat vrska so
procesiraweto na ~esti~kite i vklu~uvaat kompresija, zagrevawe i ladewe, me{awe i
reakcija. Generalno vo tekstov p=0, a vrednosta na Nnp e dadena so:

11
N np = ∑ oprema (kompresori, kuli, reaktori, grea~i, izmenuva~i)

Vrednosta na NOL e brojot na operatori potreben da funkcionira procesot vo


smeni. Eden operator prose~no raboti 49 nedeli (3 nedeli odmor i boleduvawe)
godi{no, 5h8 ~asa nedelno. Ovoj broj (49h5h245 smeni) se odnesuva po operator.
Hemiskata postrojka raboti 24 ~asa dnevno. Ova bara 365 denovi godi{no (365
denovi/god. h 3 smeni/den) 1095 operativni smeni godi{no. brojot na operatori koj e
potreben za smenite (1095 smeni/god / 245 smeni/operator) ili malku pomalku od 4.5
operatori.
Ova obezbeduva potrebna rabotna raka, no ne vklu~uva nadzor i poddr{ka. Za da
se proceni tro{okot za operativna rabota potrebna e ~asovnata vrednost na
operatorot. Hemiskata postrojka – operatorite se relativno visoko plateni i
podatokot od Biroto za rabota i statistika dava ~asovna vrednost za operatori vo
postrojki i sistemi vo Zalivniot Krajbre`en Region na SAD od 25 $ na krajot od 2001
godina. Ova korespondira na 50000 $ za 2000 ~asovi godi{no. Tro{ocite za rabotna
raka zavisat od lokacijata na postrojkata i zna~itelno varira od slikata koja ja
o~ekuvame. Istoriski gledano, vrednosnoto nivo na operatorite vo hemiskite postrojki
rasti pobrzo otkolku ostanatite indeksi na tro{ocite za procesna oprema. Spisanijata
The OIL and Gas Jurnal i Engeneering News Record gi davaat prikladnite indeksi za
korekcija na rabotnite tro{oci.

• Tro{oci za servisni mediumi

Ovie tro{oci se direktno pod vlijanie na cenata na gorivata. Specijalni


pote{kotii ima koga se procenuvaat energensi vrz ~ija cena vlijae cenata na gorivoto,
kako {to se cenata na elektri~nata struja, pareata i termalnite fluidi.
Presmetkata na ovie tro{oci e malku komplicirana i vistinskata vrednost na
tie strui e sekoga{ te{ko da se proceni za golemi pogoni (postrojki). Za da se procenat
tro{ocite povrzani so nabavka na pomo{nite materijali za razli~ni procesi,
pribli`no mo`e da se zeme kako pretpostavka deka kapitalnite investicii baraat
gradba na postrojka za dobavuvawe na uslu`nite materijali. Primer, kula za ladewe,
paren kotel, i sli~no, koi ve}e se napraveni. Ova bi bilo slu~aj koga grass roots
tro{ocite bi se zele za fiksna kapitalna investicija. Tro{ocite povrzani so
dobavuvaweto na pomo{niot materijal se opredeluva so presmetka na operativnite
tro{oci za generiraweto na pomo{niot materijal. Ova se tro{ocite pretstaveni vo
tabela i vo ponatamo{niot tekst se dadeni na~inite na procenka za dadena postrojka.
Razladni kuli – Vo golemite hemiski, petrohemiski i rafineriski postrojki,
razladnata voda e nabavuvana za potrebite na procesot od centralna postrojka. Ovaa
postrojka se sostoi od razladni kuli, priprema na vodata, hemisko vbrizguvawe i pumpi
za hranewe so razladna voda.

12
Slika 2.2. [ema na sistem za razladuvawe na voda so razladna kula

Pa ottuka i cenata na razladnata voda bi imale vlijanie slednive vrednosti:


- cena na razladnata kula i pumpite.
- Cenata na hemikaliite, strujata za pumpite i ventilatorite, kako i
pripremata na vodata.

Ladewe – Glavno razladniot ciklus se sostoi od cirkulatorna rabotna te~nost,


a krugot se sostoi od kompresor, isparuva~, ekspanzionen ventil ili turbina i
kondenzator. Dadena e {emata na slika 2.2. Fazite na rabotniot fluid se L – te~na, i V
– parna.
Karnotovata efikasnost na mehani~kiot rzladen sistem mo`e da se izrazi so
reverzibilen koeficient na performansi COPREV .

T1 temperatura vo isparuvacot
COPREV = =
T2 − T1 razlika na temperaturi pomegu kondenzatot i isparuvacot
(2.6)
izmena na toplina vo isparuvacot
COP ≅
barana rabota

Bidejki Karnotoviot proces e reverzibilen, COPREV dava najdobri teoretski


performansi na razladniot sistem, taka da energijata barana vo mre`ata (kompresor –
ekspanziona turbina) sekoga{ }e bide pogolema od predvidenata, kako vo ravenstvoto
kade se koristi COPREV . Jasno e deka razlikata na temperaturata pome}u isparuva~ot i
kondenzatorot se zgolemuva koga baranata rabota na edinica energija koja se
odstranuva vo isparuva~ot (razladniot ured) se zgolemuva. Spored toa, rabotnite
tro{oci za ladewe }e se zgolemat, kako temperaturata na koja barame da ladime opa|a.
kondenzacijata na rabotniot fluid sekoga{ }e zavisi od koristeweto na razladnata
voda, taka da razumna temperatura na kondenzacija bi bila 45oS. na dadeniot grafik
13
mo`e da se vidi efektot na temperaturata vo isparuva~ot vo odnos na reverzibilnata
rabota koja ja barame. Ova ni dava pribli`no nasoka za relativnite tro{oci na
ladeweto.
Koga se baraat mnogu niski temperaturi, a nemame raboten fluid koj na taa
temperatura e te~nost, a pri normalni uslovi mo`e da se vte~ni, se koristat kaskadni
sistemi na ciklusi kade ednot ciklus go ladi rabotniot fluid vo drugiot ciklus.
Proizvodstvo na parea – Pareata se proizveduva so isparuvawe i pregrevawe na
specijalno tretirana voda. Gorivoto koristeno za dobavuvawe na energija pri
proizvodstvoto na parea e glavniot operativen tro{ok. Tretmanot na vodata zavisi od
sostavot na dovedenata voda, kako i povratot na kondenzati, pa i od toa zavisat
tro{ocite za tretman na istata. Za golemi postrojki ~esto pritisokot na pareata se
bara vo nekolku razli~ni vrednosti. Pritoa pareata koja se generira e so
maksimalnata vrednost koja se bara, a padot na pritisokot do potrebnoto nivo se pravi
preku turbini. Ovie turbini proizveduvaat elektri~na struja koja postrojkata ja
koristi. Ako vo procesot nema povrat na kondenzatite ili delumno se vra}aat, toga{ e
potrebno postojano dodavawe, nadomestuvawe na zagubenata koli~ina voda so nova
tretirana. Ovaa voda e filtrirana za da se odvojat cvrstite ~esti~ki vo nea i potoa se
vr{i omeknuvawe. ^esto se vr{i dodavawe na hemikalii za talo`ewe na
magneziumovite i kalciumovite soli i nivno filtrirawe. Ovie soli imaat
reverzibilna rastvorlivost i se talo`at na visoki temperaturi. Alternativno
re{enie e koristewe na jonski izmenuva~ki sistem. Tretmanot na vodata e neophoden za
za{tita na povr{inata na izmenuva~ot na toplina i cevkite na kotelot, {to bi
predizvikalo one~istuvawe i drugi o{tetuvawa. Druga va`na rabota e rastvoreniot
kislorod i jaglerod dioksid koi vleguvaat vo sistemot zaedno so tretiranata voda.
Ovie rastvoreni gasovi mora da se otstranat bidej}i }e predizvikaat korozija na
metalnata povr{ina na postrojkata. Odstranuvaweto se vr{i vo deaerator kade se
vnesuva parea so cel da se deaerira. Isto taka se dodavaat sobira~i na kislorod koj se
rastvoril vo kondenzatot. Aminite mo`at da se dodavaat vo vodata so cel da se
neutralizira postoeweto na jaglerodna kiselina. Ispu{taweto na del od vodata so
kondenzat e neminovno za da se otstranat ~esti~kite koi se natalo`ile , a bile
poneseni so vodata i kondenzatot vo sistemot. Pogolemi te{kotii mo`at da se slu~at
kaj visokopritisni kotlovski postrojki (>66 bari). Za toa se dadeni razli~ni re{enija i
predlozi.
So cel da se dobijat {to poto~ni vrednosti na tro{ocite za parea potrebno e da
se kompletira bilansot na pareata vo postrojkata.

SIROVINI

Tro{ocite za sirovini mo`at da bidat proceneti so koristewe na momentalen


cenovnik kakov {to se objavuva vo Chemical Market Repoter (CMR). Del od sirovinite
mo`at da bidat zemeni kako prose~ni za nekolku meseci.
Postoi i drug faktor, a toa se postignuvawe na dogovori za isporaka za kratok
ili podolg period. Tie ceni ~esto se pomali od onie koi se prika`ani vo CMR. Pri
praveweto na ekonomska procenka za razli~ni hemiski procesi, proda`nite ceni za
hemikaliite, ne se sekoga{ dostapni i vo CMR. Koga se pravi ekonomska procenka za
nova, postoe~ka ili idna postrojka potrebno e da se najde vistinska proda`na cena za
site sirovini i proizvodi, bidejki najgolemiot del na operativnite tro{oci e sekoga{
tro{okot na sirovini.

14
Procenka na tro{ocite za pomo{ni komponenti od procesniot dijagram

Naj~esto pomo{nite komponenti ne se vo kontakt so procesnite strui. Toa e preku


izmenuva~i na toplina i oprema kade se priklu~eni pokrenuva~i koi rabotat na
elektri~na struja kako pumpi, kompresori, i druga rotira~ka oprema. Vo pove}eto
slu~ai protocite bi se na{le so ednostavni bilansi okolu opremata.
Koga pareata bi se zela da pridvi`uva del od rotira~ka oprema kako kompresor,
vo ovoj slu~aj }e imame i teoretski potrebna parea i potrebna efikasnost. Postojat
opredeleni vrednosti za teoretski potrebnite koli~ini na parea kako funkcija od
vlezniot pritisok na pareata i izlezniot pritisok od turbinskite parni podvi`uva~i.
Mehani~kata efikasnost na pareata mo`e da se najde dadena so grafik.

TRO[OCI ZA TRETMAN NA TE^NOSTI I CVRSTI MATERII OD OTPADNITE


STRUI

Poradi regulativite za za{tita na okolinata, se javuva problem i tro{oci za


tretman na otpadnite materii. Vo poslednive godini se raboti na strategija na
namaluvawe na otpadnite materii, odnosno da se reduciraat ili da ne postojat.
Takvata strategija voveduva alternativni procesni tehnologii ili koristewe na
dodatni ~ekori za povrat na materija vo procesot so cel reducirawe ili eliminirawe
na otpadnite materii. Minimiziraweto na otpadot }e stane mnogu va`no vo bliska
idnina. Nekoi tipi~ni tro{oci za tretman na otpad mo`at da se najdat dadeni vo
tabela, a protocite se zemaat od procesen dijagram. Vrednostite koi se dadeni vo
tabelata se sredni vrednosti i tie rastat kolku zagaduvaweto e poopasno.

Opredeluvawe na proizvodstvenite tro{oci so pomo{ na CAPCOST

Za da se oprerdelat proizvodstvenite tro{oci so pomo{ na softverot


CAPCOST, potrebno e da se koristi tretata rabotna kniga na ovoj softver (COM
Summary). Prvo se vnesuvaat komponentite koi u~estvuvaat vo procesot ili pak se
dobivaat kako produkti. Se vnesuva imeto, se opredeluva dali e sirovina ili proizvod,
se vnesuva cenata na ~inewe na soodvetnata komponenta i se vnesuva protokot na
komponentata za daden vremenski period. Vrz osnova na tie podatoci softverot
izvr{uva delumno presmetuvawe na proizvodstvenite tro{oci. Isto taka e potrebno da
se vnesat cenite na servisnite mediumi. Toa se pravi vo delot na “User Options” kade
ve}e postojat nekoi zadadeni ceni na servisnite mediumi, no ne mora da
korespondiraat na realnite vrednosti za razgleduvaniot slu~aj.
Vo ponatamo{nata procedura potrebno e da se vnesat cenata na ~inewe na
zemji{teto, dano~nata stapka i godi{nata kamatna stapka. Za~uvanata vrednost mo`e
da se opredeli od dadenite opcii, da se vnese gotova vrednost ili pak da se presmeta
od dadenite opcii i toa za grass roots tro{ocite, modulot na tro{oci, tro{ocite za
sirovini, rabotniot kapital, tro{oci za rabotna raka, servisni mediumi i tretman na
otpadnite materii. Toa e zavisno samiot proizvodstven proces. Potoa potrebno e da se
vnese periodot na konstrukcija i dol`inata na traewe na proektot.
Vrz osnova na ovie vneseni podatoci se opredeluvaat proizvodstvenite tro{oci
bez amortizacijata.

• Primeri

15
Primer 6. Za dizajn na nekoja postrojka so kapacitet od 6000 toni/god proizvod,
opredeleni se slednive tro{oci:
Fiksni kapitalni investicii 5000000 $
Sirovini 1200000 $/god.
Tretman na otpad 100000 $/god.
Dopolnitelni tro{oci 600000 $/god.
Direktni tro{oci za rabotna raka 260000 $/god.
Fiksni tro{oci 800000 $/god.
Da se opredelat proizvodstvenite tro{oci $/god i $/ton proizvod, kako i % na
sekoj od grupite na proizvodstvenite tro{oci (direktni, fiksni i generalni).
Re{enie:
Proizvodstvenite tro{oci se opredeluvaat:
COM = 0.28FCI + 2.73COL + 1.23(CUT + CWT + CRM )
COM d = 0.18 FCI + 2.73COL + 1.23(CUT + CWT + CRM )
COM d = 0.18 ⋅ 5000000 + 2.73 ⋅ 260000 + 1.23 ⋅ (6 ⋅105 + 105 + 1.2 ⋅106 )
COM d = 3946800$
Direktnite proizvodstveni tro{oci se:
DMC = CRM + CWT + CUT + 1.33COL + 0.069 FCI + 0.03COM d
DMC = 1.2 ⋅106 + 105 + 6 ⋅105 + 1.33 ⋅ 2.6 ⋅105 +
+0.069 ⋅ 5 ⋅106 + 0.03 ⋅ 3946800 =
= 2709204$
2709204
% DMC = ⋅100 = 68.64%
3946800
Fiksnite proizvodstveni tro{oci se:
FMC = 0.708COL + 0.068 FCI
FMC = 0.708 ⋅ 260000 + 0.068 ⋅ 5000000 =
= 524080$
524080
% FMC = ⋅100 = 13.28%
3946800

Generalnite tro{oci se:


GE = 0.177COL + 0.009 FCI + 0.16COM =
= 0.177 ⋅ 260000 + 0.009 ⋅ 5000000 + 0.16 ⋅ 3946800 =
= 722508$
722508
%GE = ⋅100 = 18.31%
3946800

Primer 7. Vo edna postrojka za priprema na melasa ja imame slednava oprema:


Tabela 2.4. Podatoci za primer 7
Oprema Par~iwa oprema Nnp
Pumpi 5 -
Sadovi 4 -
Centrifugi 1 1
Fle{ koloni 1 1
Vkupno 11 2

16
Re{enie:
Vo ovoj slu~aj se zemaat za potrebna oprema za operirawe centrifugata i fle{
kolonata. Brojot na operatori koi bi trebalo da rakuvaat so ovaa oprema e
opredelena po ravenstvoto za brojot na operatori vo postrojkata.
N OL = [6.29 + 31.7 ⋅ 02 + 0.23 ⋅ 2]0.5 = 2.598 ≈ 2.6
Vkupno operatori =4.5 ⋅ 2.6 = 11.7 = 12
Spored dadenata presmetka, postrojkata treba da ja upravuvaat po 3 operatori vo
smena ili vkupniot broj na operatori za taa postrojka treba da bide 12. Vo
realnosta ova ne e taka, tuku vakvata postrojka ja operiraat po eden operator vo
smena, a za nea se obezbedeni 5 operatori. Spored toa ova ravenstvo va`i za
pogolemi postrojki.

Primer 8. Alternativen metod za proizvodstvo na razladuvawe e so koristewe


na apsorpcionen sistem na amonijak. Vo toj sistem kompresorot e eliminiran, no
mora da postoi izvor na toplina so sredna temperatura. Soglasno so Ludvig,
potrebni se slednive pomo{ni komponenti potrebni za da se producira ladewe
na -35oS (temperatura na isparuva~ot).
Parea so nizok pritisok 13100 kg/h
Razladna voda 900 m3/h
Elektri~na struja (za pumpata za te~nost) 37 KWh
Koli~ina na ladewe (energija) 2800 KWh
Koristejki gi dadenite vrednosti za da se proceni tro{okot ($/GJ) za operirawe
na sistemot na amonija~na apsorpcija.

Re{enie:
Vo ovoj slu~aj nemame koristewe na kompresor, tuku celokupnata elektri~na
energija koja ja tro{ime za procesot e za rabotata na pumpata za cirkulirawe na
te~nosta. Za pumpata imame elektri~na energija na energija za ladewe:
37
El . pumpa = = 13214.3 KW/GJ
0.0028
$ el. pumpa =13214.3 ⋅ 0.06 = 793 $

Potro{uva~ka na parea:
13100
parea = = 4678600 kg parea / GJ
0.0028
$ parea = 4678600 ⋅16.22 ⋅10−3 = 75886.43 $/GJ
Tro{ocite za voda se:
910
voda = = 325000 m3 / GJ
0.0028
$voda = 325000 ⋅ 0.067 = 21775 $/GJ
$voda * = 0.354 $/GJ
Prviot slu~aj za razladna voda e koga vodata ne cirkulira, a vtoriot slu~aj e
koga vodata cirkulira vo razladniot sistem (razladnata kula na kondenzatorot).
Spored toa vkupnite tro{oci za GJ energija na ladewe e:
$tro {oci = 793 + 75886.43 + 21775 = 98454.43 $
$tro{oci* = 76679.43 + 0.354 = 76679.8 $/GJ
Spored presmetanite vrednosti, vkupnite tro{oci za razladniot sistem koj e
daden iznesuvaat 98.454,43 $ za GJ razmeneta energija.

17
Primer 9. Izvr{i procenka na tro{ocite za cirkulira~ka razladna voda so
koristewe na razladni kuli. Osnovata za presmetka da bide 1 GJ/h energija
odzemena od procesnite edinici. Temperaturata na vodata vo pravec kon
razladnite kuli e 40oS, a doa|a razladena na 30oS. latentnata toplina na vodata
pri prose~na temperatura od 35oS e 2417 KJ/kg. koncentraciskiot faktor e 5.
padot na pritisokot vo krugot od izmenuva~i, ventili, cevki i stati~ki pritisok
e 266.7 KPa. Pumpite za razladnata voda imaat 75% efikasnost. Temperatura na
rosa e 26.7oS, a potrebnata mo}nost na ventilatorite e 0.33 KW/m2 dopirna
povr{ina. Tro{ocite za hemikalii za tretman na vodata se 0.156 $ za 1000 kg
voda. Za ovoj slu~aj da se presmetaat tro{ocite koga gi imame slednive promeni:
1. Koga koncentraciskiot faktor e 2.5
2. Koga tro{ocite za procesnata voda se 0.04 $ za 1000 kg voda
3. Koga tro{ocite za elektri~na energija se 0.03 $/KWh

Re{enie:
Koli~inata na voda koja ni e potrebna da cirkulira, protokot na vodata vo krugot
}e se opredeli od toplotniot kapacitet na vodata:
mCp ∆T = 109 J
109
m= = 23923 kg/h
4180 ⋅ (40 − 30)
Koli~inata na voda koja isparuva vo razladnite kuli zavisi od latentnata
toplina na vodata pri temperatura na nadvore{niot vozduh i toplinata koja
treba da se odzeme od vodata:
Koli~ina na toplina koja se odzema
M isparena voda = =
Latentna toplina na vodata
109
= = 413.7 kg/h
2417000

Del od vodata bega od dvi`eweto va vozduhot vo postrojkata i za kuli so


ventilatori iznesuva od 0.1 do 0.3%. Vo slu~ajov }e ja koristime povisokata
vrednost i pritoa se dobivaat zagubite na voda od vduvuvaweto na vozduhot i
toa:
M voda od vetrovitost = 0.003 ⋅ 23923 = 71.769 kg/h

Tuka se javuvaat zagubi i od odmuquvaweto na sistemot (isfrlawe na talozite od


sistemot). Vkupnite zagubi na vodata }e ni bidat:

18
M zagubi = M zagubi od isparuvawe + M zagubi od vetrovitost + M odsoluvawe
koncentracija na soli vorazladniot krug S
S = = krug
koncentracija na soli vo pripremenata voda Svlezna
S krug = 5 ⋅ Svlezna
Svlezna ⋅ M zagubi = S krug ⋅ ( M vetrovitost + M odsoluvawe )
Svlez (M isparuvawe + M vetrovitost + M odsoluvawe ) = S krug M vetrovitost + S krug M odsoluvawe
Svlez M isparuvawe + M vetrovitost (Svlez − S krug )
M odsoluvawe = =
Svlez − S krug
Svlez M isparuvawe M
= − M vetrovitost = isparuvawe − M vetrovitost =
Svlez − S krug 4
1.73%
= − 0.3% = 0.133%
4
Vkupnata zaguba na vodata }e bide:
M zaguba = 1.73 + 0.3 + 0.133 = 2.163%
=> 517 kg/h

Potrebnata mo}nost na pumpata i ventilatorot }e bide:


Q ∆P 23923 ⋅ 266.7
P pumpa = Vvoda = = 2.36 KW
ε 0.75 ⋅ 1000 ⋅ 3600
23923 ⋅ 2.2048
Pventilator = ⋅ 0.33 ⋅ 3.22 = 1.61 KW
60 ⋅ 8.337

Vkupnite tro{oci }e ni bidat tro{ocite za elektri~na struja i tro{ocite za


nadopolnuvawe na vodata so nejzin tretman:
517.3 ⋅ 0.156 573.6 ⋅ 0.067
Tro {oci proizvodstveni = 0.06 ⋅ (2.36 + 1.61) + + =
1000 1000
= 0.354 $/h = 0.354 $/GJ

1.Ako se promeni faktorot na solenost, toga{ imame:


S krug = 5 ⋅ Svlezna
Svlez M isparuvawe M
M odsoluvawe = − M vetrovitost = isparuvawe − M vetrovitost =
Svlez − S krug 1.5
1.73%
= − 0.3% = 0.853%
1.5

Potrebnata voda za nadopolnuvawe }e bide:


M zaguba = 1.73 + 0.3 + 0.853 = 2.883%
=> 689.8 kg/h
I tro{ocite }e bidat:
689.8 ⋅ 0.156 689.8 ⋅ 0.067
Tro {oci proizvodstveni = 0.06 ⋅ (2.36 + 1.61) + + =
1000 1000
= 0.392 $/h = 0.392 $/GJ
Razlikata vo tro{ocite }e bide 0.038 $/h.

19
2.Ako se promeni cenata na procesnata voda na 0.04 $ za ton, toga{ imame:
517.3 ⋅ 0.156 573.6 ⋅ 0.04
Tro {oci proizvodstveni = 0.06 ⋅ (2.36 + 1.61) + + =
1000 1000
= 0.3385 $/h = 0.3385 $/GJ
Toga{ ~asovniot tro{ok za razladna voda }e ni bide 0.3385 $ za ~as ili GJ.

3.Ako se promeni cenata na elektri~nata struja, toga{ tro{okot }e bide:


517.3 ⋅ 0.156 573.6 ⋅ 0.067
Tro {oci proizvodstveni = 0.03 ⋅ (2.36 + 1.61) + + =
1000 1000
= 0.235 $/h = 0.235 $/GJ
0.235 $ za GJ razmeneta energija.

20
3.In`enerska ekonomska analiza

Celta na sekoja prerabotuva~ka kompanija e da pravi pari. Ova se realizira so


proizvodstvo na proizvodi so povisoka pazarna vrednost, a se dobiva od sirovini so
niska pazarna vrednost. Kompaniite vo hemiskata procesna industrija proizveduvaat
proizvodi so visoka pazarna vrednost, a od evtini sirovini.:

Investicii i vrednost na parite vo odnos na vremeto

Razli~ni tipovi na kamati

Za presmetka na idnata vrednost na investicijata se koristat dva tipa na


kamati. Tie se dadeni kako prosta i slo`ena kamata. Prostata kamata retko se koristi.
Osven koga e nazna~eno }e se koristi prosta kamata, a vo site ostanati slu~ai }e se
korist slo`enata kamata.

• Prosta kamata
Vo prostata kamata, presmetkite na sumata na kamatata se baziraat na po~etnata
investicija.

Vkupna vrednost na investicijata vo n godini

= Fn= P+ Pisn (3.1)

Fn = P(1 + is n) (3.2)

• Slo`ena kamata

Ravenkata za slo`enata kamata e:

Fn = P(1 + i ) n (3.3)

ili
Fn
P= (3.4)
(1 + i ) n

• Promena na kamatnite stapki so vremeto

Ako imalo investicija za daden period na godini, a kamatnata stapka se menuva


sekoja godina, toga{ na~inot na presmetka za slo`enata kamata e dadena so
ravenstvoto:

n
Fn = P∏ (1 + i j ) = P(1 + i1 )(1 + i2 ).......(1 + in ) (3.5)
j =1

21
Vremenska osnova za presmetka na slo`enata kamata

Vo praktikata vo industrijata, dol`inata na vremeto vo koe se izrazuva


kamatata e edna godina. No, ponekoga{ kamatata ja izrazuvame kako H% p.a. za site
meseci. H % pretstavuva nominalnata godi{na kamatna stapka, inom, i brojot
soodetstvuva so periodite vo godinata m (vo ovoj slu~aj mese~no na 12 periodi).
Aktuelnata stapka e kamatnata stapka na dadeniot period, r. zavisnosta na r e dadena
so ravenstvoto :

inom
r= (3.6)
m

• Efektivna godi{na kamatna stapka

Efektivnata godi{na kamatna stapka, ieff, koja ovozmo`uva presmetka na kamatata


na godi{na osnova e :

inom m
F1 = P(1 + ieff ) = P (1 + ) (3.7)
m

i so preureduvawe se dobiva:

inom m
ieff = (1 + ) −1 (3.8)
m

• Kontinuirano slo`ena kamata

Za slu~aj na kontinuirano slo`ena kamata:


i
ieff = lim[(1 + nom ) m − 1] (3.9)
m →∞ m

ili

m
i
lim[{(1 + nom ) inom }inom − 1] (3.10)
m →∞ m

a od toa proizleguva deka:

x n
lim[1 + ] x = e (3.11)
n →∞ n

za kontinuirano slo`ena kamata se dobiva izrazot:

ieff = einom − 1 (3.12)

22
Za sporedba na alternativi potrebno e da se zemat efektivnata godi{na stapka
i ne da se zema nominalnata godi{na kamata.

CASH FLOW dijagrami

Cash flow dijagramite (CFD) davaat jasna na vrednosta, tipot i vremeto na sekoja
transakcija za vreme na rabotata (`ivotot) na proektot
CFD mo`e da se prika`e:

• Diskretni dijagrami na protok na sredstva

• Kumulativen dijagram na protok na sredstva

Presmetki od dijagramot za protok na sredstva

Za da se sporedat investiciite koi go zavzemaat mestoto vo razli~ni vremiwa,


potrebno e da se napravi presmetka na vrednosta na parite so vremeto.

Vremenskata to~ka na koja }e se vr{i presmetkata vo CFD dijagramite se izbira.


Za pretstavuvawe na CFD potrebno e prsmetka i opredeluvawe na:

• Anuiteti

• Diskontni faktori

Inflacija
Kako rezultat na inflacijata, parite koi ne se investiraat }e mo`at da se
nabavat pomalgu dobra i uslugi vo idninata otkolku toa {to mo`e da se napravi denes.

CEPCI ( j + n) = (1 + f ) n CEPCI ( j ) (3.13)


kade:
n – vremensko rastojanie vo godini
f – prose~na stapka na inflacija za vremenskoto rastojanie
j – posmatra~ka godina

Amortizacija

Koga edna kompanija izgradi i operira so postrojka za nekoj hemiski proces,


fizi~kiot objekt (oprema i zgradi) mu otpo~nuva namaluvawe na `ivotniot vek.
Prakti~no vrednosta na fizi~kata postrojka so tekot na vremeto opa|a. Nekoja od
opremata mo`e da se iznese i zameni so druga za vreme na `ivotniot vek na
postrojkata. Iako opremata bila dobro rakuvana i odr`uvana, nejzinata vrednost e se
poniska. Koga postrojkata se zatvora i se prodava, proda`nata cena bi bila samo eden
udel od oreginalnata vrednost. Protokot na sredstva zaedno so nabavkata i
instalacijata na opremata se tro{oci koi se odnesuvaat na vremeto pred postrojkata
da se stavi vo pogon. Ova rezultira na negativen protok na sredstva vo CFD. Koga
postrojkata e zatvorena, opremata e za~uvana, rezultatite na protokot na sredstvata
se pozitivni vo odnos na vremeto. Razlikata pome|u ovie ceni, ni pretstavuva cena na
obezvrednuvawe na kapitalot.
23
• Fiksen kapital, raboten kapital i zemji{te

Vkupnite investicii vo hemiskiot proces se sostaveni od dve komponenti

Vkupni investicii = fiksen kapital + raboten kapital

• Razli~ni tipovi na amortizacija

Terminite koi se koristat za procenka na amortizacijata:

Fiksni kapitalni investicii, FCIl


Ostatna vrednost, S
Raboten vek na opremata, n
Vkupen kapital za amortizacija

D = FCI L − S (3.14)

Godi{na amortizacija
Vrednost po knigite

k
BVk = FCI L − ∑ d j (3.15)
1

Postojat pove}e metodi za opredeluvawe na amortizacijata,no naj~esto se


upotrebuvaat tri:
Pravoliniski metod.

d kSL =
[ FCI L − S ] (3.16)
n

Metod na suma na broevi na godini na amortizacija, SOYD.

d ksoyd =
[ n + 1 − k ][ FCI L − S ] (3.17)
n
(n + 1)
2
Metod na dvojno opa|awe, DDB.

2⎡ j = k −1

d kDDb = ⎢
n⎣
FCI L − ∑ dj⎥ (3.18)
j =0 ⎦

• Danoci, protok na sredstva i profit

Danocite direktno se menuvaat so realiziraniot profit od izgradbata i


operiraweto so postrojkata. Dano~nite regulativi se kompleksni i kompaniite imaat

24
dano~ni smetki i pretstavnici da gi maksimiziraat beneficiite od tie zakoni. Koga
razgleduvame odreden proekt, mora da vodime smetka za efektot na danocite.

Ekonomska presmetka so pomo{ na CAPCOST

Otkako }e se opredelat proizvodstvenite tro{oci, potrebno e da se napravi


ekonomska analiza za dvi`eweto na kapitalot, t.e. so pomo{ na ekonomski parametri
da se opredelat vrednostite na sredstvata koi se odvojuvaat po osnov na danoci,
amortizacija, otplata na vlo`enite investicioni sredstva i goleminata na profitot.
Vo delot Cash Flow Analiysis se iscrtuva Cash Flow dijagramot za daden slu~aj,
zavisno dali se raboti za diskontni ili nediskontni protoci. So kliknuvawe na
kop~eto “Generate CFD” izleguva prozorec vo koj e potrebno da se opredeli
vremetraeweto na amortizacijata i metodot po koj sakame da bide presmetana. Tuka se
sodr`ani dva metodi i toa pravoliniskiot i MACRS. Pritoa avtomatski se ispolnuva
tabela na vrednosti na site rezultati koi se dobieni od presmetkite.

• Primeri

Primer 10. Pred 6 godini se investirani 1000 $. Kolku bi vredela taa


investicija, ako za vreme na pominatite {est godini, nominalnata kamata se
menuvala kako e dadeno podolu:
godina 1 6% godi{no
godina 2 7%
godina 3 6%
godina 4 5%
godina 5 6%
godina 6 5%
Ako investicijata se nadopolnuvala mese~no, kolku taa vredi denes?
Re{enie:
Kamatnata stapka se menuvala sekoja godina. Vrednosta na investicijata za
sekoja godina poodelno i za sekoj mesec pooddelno bi se presmetala so
ravenstvoto:
n
Fn = P ∏ (1 + i j )
j =1

F1 = 1000 ⋅ (1 + 0.06) = 1006$


F2 = 1000 ⋅ (1 + 0.06)(1 + 0.07) = 1076.42$
F3 = 1000 ⋅ 1.06 ⋅ 1.07 ⋅ 1.06 = 1141$
F4 = 1000 ⋅ 1.06 ⋅ 1.07 ⋅ 1.06 ⋅ 1.05 = 1198$
F5 = 1000 ⋅ 1.06 ⋅ 1.07 ⋅ 1.06 ⋅ 1.05 ⋅ 1.06 = 1270$
F6= 1270 ⋅ 1.05 = 1333.44$
Vrednosta na investicijata po 6 godini }e bide 1333.44 $. Mese~noto
nadopolnuvawe za 6-tata godina }e bide (mese~nata kamatna stapka bi bila
0.004166):

25
F6 / 1 = 1270 ⋅ (1 + 0.0041666) = 1275.3$
F6 / 2 = 1270 ⋅ (1 + 0.0041666)2 = 1280.6$
F6 / 3 = 1286$
F6 / 4 = 1291.3$
F6 / 5 = 1296.68$
F6 / 6 = 1302.1$
F6 / 7 = 1307.5$
F6 / 8 = 1312.96$
F6 / 9 = 1317.58$
F6 / 10 = 1322.87$
F6 / 11 = 1328.15$
F6 / 12 = 1333.44$

Primer 12. Mala farmaceftska firma proizveduva lek SPRAIN so {ar`na


postapka. So cel da se napravi nov proekt za kontinuirano proizvodstvo vo
period od narednite pet godini, kompanijata procenila deka nadogradbata bara
investicija od 5 milioni $ i bankata }e im dade pozajmica so efektivna kamata
od 10%. Za dadenata {ema na pla}awe vo rokot od 5 godini, presmetaj go
ispla}aweto na pozajmicata.
a. Pla}awe naedna{ na krajot od pettata godina
b. Pla}awe na pet ednakvi delovi na krajot od sekoja godina
v. Pla}awe po {ema sekoja naredna godina isplatata da bide za 50% povisoka od
prethodnata.
g. Pla}awe na 60 ednakvi mese~ni rati

Re{enie:
Koga se raboti za pla}awe naedna{ po 5 godini, potrebno e da se opredeli
vrednosta na tie pari koi treba da se vratat:

F5 = 5000000 ⋅ (1 + 0.1)5 = 8052550$


Po 5 godini potrebno e da se vratat 8052550 $.
Ako se pla}aat na 5 ednakvi delovi sekoja godina, potrebno e da se pla}aat
anuiteti, t.e. imame:

26
⎡ (1 + i )n − 1 ⎤
Fn (1 + i )n = A ⎢ ⎥
⎣ i ⎦
A1 = A2 = A3 = A4 = A5
x 1 (1 + i ) = x 2 (1 + i )2 = x 3 (1 + i )3 = x 4 (1 + i ) 4 = x 5 (1 + i )5
5000000 ⋅ 1.15
A= = 1318987.4 $ / god
1.15 − 1
0.1
A
xn =
(1 + i )n
x 1 = 1199079.46$
x 2 = 1090072.23$
x 3 = 990974.75$
x 4 = 900886.14$
x 5 = 818987$
x 1 + x 2 + x 3 + x 4 + x 5 = 5000000 $

taka da e potrebno godi{no da se ispla}a po 1318987.4 $.


v. Ako se pla}a so 50% zgolemuvawe na sekoja naredna rata toga{ zbirot na
anuitetite ja davaat osnovicata na sredstvata. Pritoa sekoj anuitet e razli~en
po suma. Sekoja rata vo sebe go sodr`i soodvetniot anuitet za dadena godina, no
isto taka i kamatata za vremeto za koe se vra}a istata. Prakti~no anuitetite ne
se razlikuvaat me|usebno za 50% naredniot od prethodniot, tuku ratite za
ispla}awe (anuitetite zaedno so kamatata). Pa spored toa va`at slednive
ravenstva:
n
Fn = ∑
j
Aj
=1

A2 (1 + i )2 = 1.5 ⋅ A1 (1 + i )
A3 (1 + i )3 = 1.52 ⋅ A1 (1 + i )
A4 (1 + i ) 4 = 1.53 ⋅ A1 (1 + i )
A5 (1 + i )5 = 1.54 ⋅ A1 (1 + i )
1.5 ⋅ A1 1.52 ⋅ A1 1.53 ⋅ A1 1.54 ⋅ A1
A2 = A3 = A4 = A5 =
(1 + i ) (1 + i )2 (1 + i )3 (1 + i )4
F 0 = A1 + A2 + A3 + A4 + A5 = 5000000
1.5 1.52 1.53 1.54
F 0 = A1 (1 + + + + )
(1 + i ) (1 + i )2 (1 + i )3 (1 + i ) 4
F 0 = 5000000 = A1 ⋅ 10.2166
A1 = 489400 $
A2 = 667345.3 $
A 3 = 909992 $
A 4 = 1240865 $
A 5 = 1692043.6 $
vo ovoj slu~aj godi{nite rati }e bidat slednive:

27
R − rata
R n = An (1 + i )n
R1 = 538340 $
R 2 = 807488 $
R 3 = 1211199 $
R 4 = 1816798 $
R 5 = 2725198 $
∑R n = 7099023 $
ili vkupna koli~ina na sredstva koi }e se vratat so kamatata }e iznesuvaat
7099023 $ za 5 godini.

g.Ako se pla}a na 60 ednakvi mese~ni rati, toga{ za da se opredeli vrednosta na


mese~nata rata }e treba da se zemi nominalnata kamatna stapka, koja treba da se
presmeta na mese~no nivo, a potoa so ravenstvoto za anuitetot da se opredeli
mese~niot iznos.
i nom = m (m i eff + 1 − 1)
i nom = 60 ⋅ (60 1.1 − 1) = 0.095386
(1 + i )60 − 1
5 ⋅ 106 = A
i
i ⋅ 5 ⋅ 10 6
A= = 2024.25 $
(1 + i )60 − 1
R1 = A (1 + i ) = 2024.25 ⋅ 1.095386 = 2217.336 $
A
A2 = = 1847.979 $
(1 + i )
R2 = A2 (1 + i )2 = 1847.979 ⋅ (1.095386)2 = 2217.336 = R3 = ..... = Rn

pa spored toa mese~nata rata }e iznesuva po 2217.336 $ vo period od 60 meseci


ili 5 godini.

Primer 13. opredeli gi dozvolenite obezvrednuvawa na eden proekt so pomo{ na


MACRS, za vreme od 3, 7 i 10 godini koristejki ja konvencijata za polovina
godina.

Re{enie: Obezvrednuvaweto se opredeluva na baza 100, taka da bi se dobile %


na obezvrednuvawe za sekoja godina so metodot na DDB po MACRS. Za 3 godini
period se dobivaat slednive vrednosti:

28
k −1
2
d kDDB = (100 − ∑ d j )
n j =0

Za 3 godini:
2
d0 = (100 ⋅ 0.5) = 33.3%
3
2
d 1 = (100 − 33.3) = 44.5%
3
2
d 2 = (100 − 33.3 − 44.5) = 14.8%
3
d 3 = 100 − 92.6 = 7.4%
za 7 godini }e se dobijat slednive dozvoleni % na obezvrednuvawe:
2
d 0 = (100 ⋅ 0.5) = 14.3%
7
d 1 = 24.5%
d2 = 17.5%
d3 = 12.5%
d4 = 8.9%
d5 = 8.8%
d6 = 8.8%
d7 = 4.5%
za period od 10 godini }e se dobijat ovie vrednosti:
2
d 0 = (100 ⋅ 0.5) = 10%
10
d 1 = 18%
d 2 = 14.4%
d 3 = 11.5%
d 4 = 9.2%
d 5 = 7.4%
d 6 = 6.6%
d 7 = 6.6%
d 8 = 6.5%
d 9 = 6.5%
d 10 = 3.3%

Primer 14. Za eden proekt opredeleni se potrebnite kapitalni investicioni


tro{oci i prihodite od proektot vo narednite 7 godini. Dadeno e:
Po~etnata investicija vo godina 0 e 150000 $.
Za~uvana vrednost = 0.
Neto odano~eni prihodi generirani vo prvata godina iznesuvaat 50000 $.
Neto odano~eni protoci na sredstva (Profit so obezvrednuvawe) generirani od
proektot za periodot od 2 – 7 godina (na godi{no nivo) iznesuvaat po 40000 $.
Mo`e da se zemat po~etnata investicija i prihodite deka se na krajot od sekoja
godina. Potrebno e da se odgovori na slednive pra{awa:
1.Nacrtaj dijagram na protok na sredstva za dadeniot proekt.

29
2.Proceni ja idnata vrednost na site protoci na sredstva na krajot na 7-mata
godina, a pritoa zemajki deka efektivnata godi{na kamatna stapka e 8%.
3.Ako namesto vlo`uvawe vo dadeniot proekt, 150000 $ gi vlo`ime vo banka, so
godi{na efektivna kamatna stapka od 8%, kolku sredstva }e dobieme po 7
godini?
4.Vrz osnova na rezultatite od 2 i 3, opredeli koj na~in na investirawe na
sredstvata e poprofitabilen.

Re{enie:
1. Dadeni se tabelata na vrednostite na protok na sredstva za sekoja godina i
dijagramot na protok na sredstva za dadeniot proekt:

Tabela 3.1 . Protok na sredstva za dadenite godini pod to~ka 1, od primer 14.
Godina Diskreten protok na Kumulativen protok na
sredstva ($/god) sredstva ($/god)
0 -150000 -150000
1 50000 -100000
2 40000 -60000
3 40000 -20000
4 40000 20000
5 40000 60000
6 40000 100000
7 40000 140000

Slika 3.1 . Cash Flow dijagrami diskreten i kumulativen (od re{enieto za


primerot 14)

2. Potrebno e da ja opredelime vrednosta na investicijata i prihodite koja }e ja


imaat vo godina 7 od zapo~nuvaweto na investicijata.

30
FCI L = 150000$
n =7
Profit1 =50000$
Profit 2-7 =40000$
FCI 7 = 150000 ⋅ (1 + 0.08)7 = 257073.64$
Profit1 = 50000 ⋅ (1 + 0.08)6 = 79343.72$
Profit 2 − 7 = 40000 ⎡⎣(1 + 0.08)5 + 1.084 + 1.083 + 1.082 + 1.08 + 1⎤⎦ = 293437.16$
Profit kraj = Profit1 + Profit 2 − 7 − FCI 7 =
= 79343.72 + 293437.16 − 257073.64 = 115707.24 $
Po vra}aweto na investicijata od dobieniot profit, }e dobieme ~ista dobivka od
115707,24 $ (so vklu~eno obezvrednuvawe).
3. Vo slu~aj da se investiraat parite vo banka, toga{ }e ja dobieme samo idnata
vrednost na parite po 7 godini, t.e. osnovicata + kamatata za sekoja godina.

F = P (1 + i )n
F = 150000 ⋅ 1.087 = 257073.64 $
Na krajot od sedmata godina }e se dobie vrednost od 257073.64 $.
4. Koga bi se izbiral podobriot na~in na investirawe na parite, re{enieto pod
br. 2 za prvata opcija ni poka`uva deka }e se dobie povisoka vrednost na
profitot za istata osnovica.

31
4.Analiza na profitabilnosta
So koristewe na prethodno dadenite tehniki mo`e da se opredeli
profitabilnosta na proektite vklu~eni vo kapitalnite tro{oci i godi{nite
operativni tro{oci.

y Tipi~ni dijagrami na protok na sredstva za novi proekti

Tipi~en kumulativen CFD za vrednost po knigi e zemen za posoodveten, otkolku


diskretniot, za da se opredeli kriterium na profitabilnosta na nekoj nov proekt.
So cel da se razvie profitabilnosta na proektot, potrebno e da se pretpostavi
dol`inata na `ivotot na procesot koj obi~no ne e ednakov na rabotniot `ivot na
opremata, nitu pak na dozvoleniot period na amortizacija. Obi~no rabotniot vek na
opremata se zema za okolu 10 – 15 godini. Potrebno e da se standardizira `ivotot na
proektot koga se sporeduvaat razli~ni proekti, zatoa {to profitabilnosta e direktno
povrzana so `ivotot na proektot i sporeduvajki se dobivaat razli~ni `ivotni krivi na
dobienite rezultati.

Kriterium za profitabilnosta na razvojniot proekt

Postojat tri osnovni parametri spored koi se opredeluva profitabilnosta. Toa


se:
1. Vremeto
2. Sredstvata
3. Kamatnite stapki

• Nediskontni kriteriumi za profitabilnosta

Za nediskontni kriteriumi na profitabilnost va`at:

Kriterium vreme. Terminot zemen za ovoj kriterium e period na povrat na


sredstvata (PBP) i se definira kako vremeto posle zapo~nuvaweto so rabota
potrebno da se povrati fiksnata kapitalna investicija FCIL, za dadeniot proekt. Se
razbira kolku pomal period na povrat na sredstvata, tolku poprofitabilen e proektot.
Kriterium na sredstva. Kriteriumot koj e zemen ovde e kumulativna pozicija na
sredstvata (gotovinata) (CCP), {to poednostavno ka`ano zna~i vrednosta koja ja ima
proektot na krajot od svojot `ivoten vek.

Suma na site pozitivni protoci na sredstva


CCR = (4.1)
Suma na site negativni protoci na sredstva

Kumulativna pozicija na sredstvata


Kumulativna stapka na sredstvata = 1+
Zemji{te + WC +FCI L
WC - Raboten kapital

Proektite so kumulativni stapki na sredstvata povisoki od zaedni~kite se


potencijalno profitabilni, a onie koi se so poniska stapka ne mo`at da bidat
profitabilni.
32
Kriterium na kamatni stapki. Kriteriumot koj e zemen ovde e nare~en stapka na
povrat na investiciite (ROROI) i ni pretstavuva nediskontna stapka na koja nie
pravime pari od na{ite fiksni kapitalni investicii. Definicijata e dadena so
ravenstvoto:
Prose~en godi{en neto profit
ROROI = (4.3)
Fiksni kapitalni investicii

• Kriterium na diskontna profitabilnost

Glavna razlika pome|u nediskontnite i diskontnite kriteriumi e toa {to


podocna go diskontirame sekoj godi{en protok na sredstva nazad do vremeto nula.
Postojat tri kriteriumi za toa.
Kriterium vreme. Toj e definiran kako diskonten povrat na sredstvata (DPBP).
I se definira kako vremeto potrebno za povrat na fiksnite kapitalni investicii od
startot, so site protoci na sredstva diskontirani nanazad do vremeto nula.
Najpo`elen e proekt so najkratok period na povrat.
Kriterium na sredstva. Poznat kako diskontna kumulativna pozicija na gotovina
ili neto sega{na vrednost (NPV) na proektot. Se definira kako kumulativna diskontna
pozicija na gotovinata na krajot od proektot.
Podobar kriterium za sporedba na proektite so razli~ni investicioni nivoa e
stapkata na neto sega{nata vrednost (PVR).

Sega{na vrednost na site pozitivni protoci na sredstva


PVR = (4.4)
Sega{na vrednost na site negativni protoci na sredstva

Povisokite vrednosti poka`uvaat profitabilnost na procesite, a poniska


neprofitabilnost.
Ako diskontnata stapka raste, site kriteriumi za profitabilnost }e opa|aat (}e
se reduciraat).

Kriterium na kamatni stapki. Diskontnata stapka na protok na povrat na


sredstvata (DCFROR) e definiran da bide kamatnata stapka na koja site protoci na
sredstva mora da bidat diskontirani so cel za neto sega{nata vrednost na proektot
bide ednakov na nula. Taka da kriteriumot na kamatna stapka e kamatata ili
diskontnata stapka za koja neto sega{nata vrednost na proektot e ednakva na nula.
Od tuka, DCFROR pretstavuva najvisokata kamata ili diskontna stapka po
odano~uvaweto kaj koja proektot mo`e ednostavno da se prekr{i.
Dokolku DCFROR e povisok od vnatre{nata diskontna stapka, toga{ proektot se
smeta deka e profitabilen. Taka da za {to povisoka vrednost na diskontnata stapka
imame ponegativna neto sega{na vrednost za proektite koi imaat kratok `ivot i niski
diskontni faktori. Efektot na diskontnosta e mal, no onamu kade se raboti za golemi
sredstva so podolg `ivot na proektot, neminovno e da se koristat diskontni tehniki..

y Sporedba na nekolku proekti – ekonomska analiza na prirast

Koga sporeduvame proektni investicii, DCFROR ni poka`uva so kolkava


efikasnost gi koristime na{ite pari. Kolku e povisoka DCFROR, tolku e poatraktivna
individualnata investicija.

33
Me|utoa, koga se sporeduvaat investicionite alternativi, najdobro da ne se
odbere proektot so najvisok DCFROR.

Koga se sporeduvaat me|usebno atraktivni investicioni


alternativi, odberete ja onaa alternativa so najgolema
pozitivna neto sega{na vrednost.
Koga se pravi investiciona analiza, potrebno e da se odi po ~etirite ~ekori na
algoritamot izgotven za toa.
1. Utvrduvawe minimum prifatliva stapka na povrat na investicijata
za sekoj proekt
2. Presmetuvawe na neto sega{nata vrednost za sekoj proekt koristejki
ja kamatnata stapka od prviot ~ekor.
3. Eliminacija na site proekti so negativna vrednost na neto sega{nata
vrednost
4. Od ostatokot na proekti se selektira onoj so najvisoka neto sega{na
vrednost.

y Vospostavuvawe na prifatliv povrat od investiciite: Koncept na rizik

Visokata vrednost na povratot na investicijata e sekoga{ pridru`ena so visok


rizik. Ova e voobi~aen slu~aj. Sekoga{ postojat i dodatni biznis pri~ini koi }e ja
dadat finalnata odluka. Razli~nite vrednosti na povratot ni davaat razli~ni uslovi
na rizik. Vrednosta }e bide razli~na za stara potvrdena i nova nepotvrdena
tehnologija.

y Razvoj na alternativi na opremata


Sekoga{ za vreme na fazata na dizajn na proektot stanuva potrebno da se
razvijat razli~ni re{enija za opremata. Sekoj del od opremata ja izvr{uva istata
funkcija. No, bilo kako, kapitalnite tro{oci, operativnite tro{oci i vekot na
opremata mo`at da bidat razli~ni za sekoj, pa zatoa mora da se izbere najdobroto
re{enie koristejki nekoi ekonomski kriteriumi.

• Oprema so ist o~ekuvan raboten vek

Koga operativnite tro{oci i po~etni investicii se razli~ni, no opremata e so


ist operativen vek, toga{ odlukata se donesuva vrz baza na neto sega{nata vrednost.
Najdobrata odluka bi bila onaa koja bi imala najnegativna neto sega{na vrednost.

• Oprema so razli~ni o~ekuvawa na raboten vek

Koga procesnata oprema ima razli~en o~ekuvan operativen vek, pa mora da se


bide pretpazliv kako }e se izvr{i najdobriot izbor. Opremata mo`e da se promeni vo
tekot na samoto rabotewe na postrojkata, najmalku edna{, pa spored toa se ima potreba
od razli~en kriterium na profitabilnost. Za toa se koristat slednive metodi:

34
- Metod na kapitalizirani tro{oci.
P ⎡ (1 + i ) neq ⎤
Kapitalizirani trosoci =P + = P⎢ ⎥ (4.5)
(1+i) eq − 1 ⎣ (1 + i ) − 1 ⎦
n neq

Ekvivalentni Kapitalizirani Tro{oci = Kapitalizirani tro{oci +


Kapitalizirani Operativni Tro{oci (4.6)

⎡ P(1+i) n eq + YOC ( F / A, i, neq ) ⎤


Ekvivalentni kapitalizirani trosoci = ⎢ ⎥ (4.7)
(1 + i ) eq − 1
n
⎢⎣ ⎥⎦

- Metod na ekvivalentni godi{ni operativni tro{oci (EAOC).

EAOC = (Kapitalni investicii)(A/P,i,n eq ) + YOC (4.8)

- Metod na zaedni~ki imenitel.

Izbor na metod. Bidejki site tri metodi na sporedba se to~ni za smetka na


vrednosta na parite vo vremeto, rezultatite na site metodi se ednakvi. Vo pove}eto
slu~ai naj~esto se koristi metodata na zaedni~ki imenitel.

Analiza na prirast za retrofituvani postrojki

Tuka se vklu~uvaat kriteriumite za profitabilnost koristeni za analizirawe


na situaciite kade par~eto oprema e dodadeno na postoe~ka postrojka. Celta na
dodavaweto na opremata e poka`uvaweto na profitabilnosta na procesot.
Odlukite vklu~eni vo retrofituvaweto na proektite mo`at da bidat diskretni,
kontinuirani, ili kombinacija od dvata tipa.

• Nediskontni metodi za analiza na prirast

Za nediskontna analiza se prepora~uvaat dva metoda i toa:

1. Stapka na povrat na pinvesticijata vo prirast (ROROII)


Prirast na godisni zastedi
ROROII = (4.10)
Investicija vo prirast
2. Prirast na periodot na povrat na sredstva (IPBP)
Investicii vo prirast
IPBP = (4.11)
Prirast na godisni zastedi

• Diskontni metodi za analiza na prirast

Analizata na prirast ja vklu~uva vo sebe i vrednosta na parite vo odnos na


vremeto. Za ne se koristat slednive metodi:
Metod na kapitalni tro{oci

INPV = − PC + YS ( P / A, i, n) (4.12)

35
Metod na operativni tro{oci.

INPV /( P / A, i, n) = − PC /( P / A, i, n) + YS
−( INPV )( A / P, i, n) = ( PC )( A / P, i, n) − YS (4.13)
EAOC = ( PC )( A / P, i, n) − YS

Razvoj na rizik vo razvojot na profitabilnosta

Razli~nite faktori mo`at da se menuvaat vo odredeni granici na varijacija. Tie


se prika`ani od strana na Humphrey i mo`at da se najdat vo literatura. Najva`na
promenliva e koli~inata na proda`ba so cena na proizvodot i cenite na sirovinite,
koi me|u sebe se bliski.

• Nesigurnost vo prognozata kaj hemiskite procesi

So cel da se predvidi kako varijablite }e se menuvaat, potrebno e poznavawe na


istoriski podatoci za nivnata promena, so cel da se izgotvi model koj }e gi dade
trendovite na klu~nite ekonomski parametri za vreme na `ivotot na proektot.

Padot na pobaruva~kata gi opa|a cenite i gi primoruva proizvoditelite da go


zgolemat proizvodstvoto. Krivata na pobaruva~ka e ~esto pozitivna, no mo`e da bide i
negativna, zavisno od proizvodot. Ovie trendovi ja reflektiraat prirodata na lu|eto
za proda`ba i pobaruva~ka.

Te{ko e da se pravat predviduvawa, posebno za idninata.

• Kvantificirawe na rizikot

Treba da se zabele`i deka kvantificiraweto na rizikot ne ja eliminira


neizvesnosta. Kvantifikacijata na rizikot se razviva so cel da se opredeli kako bi
mo`ela da varira profitabilnosta na proektot. So ovie informacii mo`at da se
donesat odluki za izgradbata na novata postrojka.

Analiza na scenario. Eden na~in da se kvantificira neizvesnosta e preku


analiza na scenario. Vo ovaa analiza se sporeduvaat najdobroto i najlo{oto mo`no
scenario so osnovniot slu~aj, koj ve}e e presmetan.

Analiza na ~uvstvitelnost. Vo ovie slu~ai rizikot se prisoedinuva so


promenlivosta na dadenite parametri koi se zavisni od kriteriumot na
profitabilnost na kamatata. Ovde }e se zeme NPV kako merka na profitabilnosta.
Merkata mo`e da bide DCFROR, DPEP ili bilo koj drug kriterium na profitabilnost.
NPV e zavisen od n parametri ( x1 , x2 , x3 ,.............xn ). Od tuka proizleguvaat ravenstvata:

36
⎡ ∂ ( NPV ) ⎤
S1 = ⎢ ⎥
⎣ ∂x1 ⎦ x2 , x3 ,...., xn
(4.14)
⎡ ∆ ( NPV ) ⎤
S1 ≈ ⎢ ⎥
⎣ ∆x1 ⎦ x2 , x3, ....., xn

Ovde parcijalnata diferencijacija e zemena vo odnos na h1, a ostanatite


parametri se zemeni za konstantni. ^uvstvitelnosta S, e poznata i kako koeficient na
~uvstvitelnost.
Za mali promeni na parametrite, mo`e da se ka`e deka ~uvstvitelnosta e
konstantna. NPV mo`e da se predvidi od promenata na parametrite spored dadenoto
ravenstvo.

∆NPV = S1∆x1 + S2 ∆x2 + .............. + Sn ∆xn (4.15)

Mo`no pribli`uvawe do kvantificiraniot rizik ili Metodot Monte Karlo. Ovde


se zemaat slednive ~ekori:
1. Site parametri za koi se kvantificira nivnata neizvesnost se
identificirani.
2. Mo`nite raspredelbi se ozna~eni za sekoj parametar od ~ekor 1.
3. Slu~aen broj e ozna~en za sekoj parametar od ~ekor 1
4. Vrednosta na parametarot e ozna~ena so koristewe na mo`nata
raspredelba (od ~ekor 2) za toj parametar so koristeweto na slu~aen
broj od ~ekor 3.
5. Edni vrednosti se ozna~eni za site parametri, ovie vrednosti se
koristat za presmetka na profitabilnosta (NPV ili drug kriterium) na
proektot.
6. ^ekorite 3, 4, i 5 se povtoruvaat pove}e pati (1000 pati)
7. Histogramot i kumulativnata kriva na verojatnost }e se kreira za
presmetanite kriteriumi na profitabilnost.
8. Rezultatite od ~ekorot 7 se koristat za analiza na profitabilnosta na
proektot.

Vereojatnost, verojatna raspredelba i kumulativna raspredelba na


funkciite.
Ovde se raboti za detalna analiza i opis na teorijata na verojatnost.
Za bilo koj daden parametar za koj postoi neopredelenost, neopredelenosta
potrebno e da se opi{e preku raspredelba na verojatnosta. Najprosta raspredelba e da
se koristi ednoli~na raspredelba.
Parametarot na kamatata mo`e da ja ima bilo koja vrednost pome|u a i b so
ednakov ~ekor. Bidej}i so ednoli~nata raspredelba e funkcija na verojatnata gustina,
oblasta nad krivata mora da bide ednakva na edinica, taka da vrednosta na
1
za~estenosta (frekvencijata) bide ednakva na . Funkcijata na verojatnata
(b − a )
gustina mo`e da se integrira za da ja dade kumulativnata raspredelba na verojatnosta,
koja za ednoli~na funkcija e dadena na grafikot.
Grafikot e interpretiran so realizacija na verojatnosta na parametarot da bide
pomal ili ednakov na h e R. alternativno, slu~ajnata vrednost na parametarot (onoj koj
e raspredelen ednoli~no) mo`e da se obele`i so odbirawe na slu~aen broj vo opseg od
0 do 1 na u oskata i ~itawe na korespodentnata vrednost na parametarot koja ni
pretstavuva h. Krivata na funkcijata na gustina i korespondiraweto na vlijanieto na
37
kumulativnata raspredelba vrz vrednostite na parametrite koi se koristat vo osumte
~ekori na dadeniot algoritam. Minimumot podatoci za dadenite parametri bi bile
najsakanata vrednost (b), procenetata najvisoka vrednost (s) i najniskata (a). so ovie
informacii i triagolnata funkcija na verojatnata gustina ili raspredelba e dadena so
ravenstvata i grafikot.

2( x − a)
p ( x) =
(c − a)(b − a)
x≤b
(4.16)
2(c − x)
p ( x) =
(c − a)(c − b)
x>b

Za triagolna funkcija na verojatna gustina, ili pak ravenstvata za triagolna


kumulativna funkcija na verojatnost:

( x − a)2
P ( x) =
(c − a )(b − a )
x≤b
(4.17)
(b − a ) ( x − b)(2c − x − b)
P ( x) = +
(c − a ) (c − a )(c − b)
x>b

Pokraj ovie triagolni funkcii, mo`at da se koristat normalni, trapezoidni,


lognormalni i drugi.

Simulacija Monte Karlo. Rezultat od raspredelbata na presmetanite vrednosti


na funkcionalnata zavisnost e simulacijata Monte Karlo (M-S). Zatoa postoi
procedura od osum ~ekori koi se dadeni vo sledniov primer:
^ekor 1: Site parametri za koi neizvesnosta se kvantificira se identifikuvaat.
Primer istoriskite podatoci poka`uvaat deka neizvesni parametri za predviduvawe
se proizvodstvenite tro{oci, fiksnite investicionen kapital i prihodot.
^ekor 2: Raspredelbata na verojatnosta e zabele`ana za site parametri vo
prviot ~ekor. Site nesigurnosti povrzani so ovie parametri se vklu~eni vo
triagolnata raspredelba so osobinite dadeni vo tabelata.

Tabela 4.3. Podatoci za triagolna raspredelba za prihodite, proizvodstvenite


tro{oci i fiksnata kapitalna investicija
Parametar Minimalna Najposakuvana Maksimalna
vrednost vrednost vrednost
(mil.$/god.) (mil.$/god.) (mil.$/god.)
Prihod 60 75 78.75
Proizvodni 27 30 33
tro{oci
Fiksen 120 150 195
investicionen
kapital
38
^ekor 3: Slu~aen broj e obele`an za sekoj parametar od prviot ~ekor. Prviot
slu~aen broj e pome|u 0 i 1 se odbira za sekoja varijabla.
^ekor 4:Go koristime slu~ajno izbraniot broj od tretiot ~ekor, so {to se
opredeluvaat vrednostite na parametrite so koristewe na verojatnost na raspredelba
od ~ekorot dva. Se koristi slu~ajniot broj da e ednakov na desnata strana na
ravenstvoto za triagolnata kumulativna funkcija na verojatnost, kako {to e poka`ano
vo ponatamo{niot tekst.
Primer, ako se opredeluvaat proizvodstvenite tro{oci, za prethodno
zadadenite vrednosti na ovoj parametar i slu~ajniot broj 0.6498 se dobiva:

( x − 27) 2 ( x − 27) 2
0.6498 = =
(33 − 27)(30 − 27) 18
x≤b
(30 − 27) ( x − 30)(2(33) − x − 30) ( x − 30)(36 − x)
0.6498 = + = 0.5 +
(33 − 27) (33 − 27)(33 − 30) 18
x>b
(30 − 27) 2
P ( x = 30) = = 0.5
(33 − 27)(30 − 27)
x=b

Bidejki vrednosta za slu~ajniot broj 0.6498 e pogolema od 0.5, znaeme deka


morame da go iskoristime slu~ajot kade h>b. so re{avawe za h, dobivame:
Tabela 4.1. Ilustracija za dobienite vrednosti od slu~ajniot broj za prihodite,
proizvodstvenite tro{oci i fiksnata kapitalna investicija
Parametar Slu~aen broj Slu~ajna NPV
vrednost na (mil.$/god.)
parametarot
(mil.$/god.)
Prihod 0.3501 69.92 23.98
Proizvodni 0.6498 30.49 23.98
tro{oci
Fiksni 0.9257 179.16 23.98
kapitalni
investicii

So presmetkata za h se dobiva 33 +/- 2.51 ili vrednostite – 30.49 ili 35.51(koja e


nevozmo`na vrednost).

^ekor 5: Edine~ni vrednosti se dadeni za sekoj parametar i spored niv se


presmetani vrednostite na NPV – profitabilnosta na proektot.
^ekor 6: ^ekorite 3, 4 i 5 se povtoruvaat mnogu pati. Za slu~ajot se povtoreni 20
pati i se dobieni 20 vrednosti na NPV. Tie se dadeni vo tabelata.

39
Tabela 4.2. Rezultati od Monte Karlo simulacijata
Povt. Slu~aen Prihod Slu~aen Proizvodni Slu~. FKI ($) NPV
broj ($/god) broj tro{oci broj
($/god)
1 0.3501 69.92 0.6498 30.49 0.9257 179.16 -23.98
2 0.4063 70.69 0.7859 31.04 0.5531 156.16 -3.22
3 0.8232 75.22 0.3046 29.34 0.7073 163.57 7.69
4 0.9691 77.28 0.6164 30.37 0.8207 170.40 4.58
5 0.4418 71.15 0.2386 29.07 0.7273 164.66 -3.88
6 0.7170 74.20 0.9794 32.39 0.8313 171.14 -10.31
7 0.5626 72.58 0.8368 31.29 0.8891 175.65 -15.71
8 0.9854 77.73 0.1836 28.81 0.8136 169.91 10.63
9 0.8200 75.19 0.7440 30.85 0.5268 155.04 10.86
10 0.6319 73.33 0.1320 28.54 0.3863 149.48 16.99
11 0.1712 66.94 0.9465 32.02 0.0406 129.56 6.87
12 0.4966 71.81 0.3921 29.66 0.5993 158.23 1.95
13 0.2781 68.84 0.1474 28.63 0.73533 166.14 -10.40
14 0.2312 68.06 0.4187 29.74 0.5165 154.60 -5.57
15 0.5039 71.90 0.0042 27.28 0.5681 156.82 10.08
16 0.2184 67.84 0.8629 31.43 0.5107 154.36 -10.69
17 0.7971 74.97 0.3452 29.49 0.0789 133.33 33.06
18 0.2068 67.63 0.7975 31.09 0.9803 186.85 -38.79
19 0.8961 76.05 0.5548 30.17 0.1497 138.35 29.78
20 0.4201 70.87 0.2047 28.92 0.5713 156.96 2.50

^ekor 7: Se kreira histogram ili kumulativna kriva na verojatnost za vrednostite na


kriteriumot na profitabilnost. Krivata se kreira so vrednostite od tabelata so
rezultatite. Za taa cel rezultatite se podreduvaat od najniskata (-38.79) do
najvisokata (33.06). rezultatite se dadeni na grafikot. Na nego mo`at da se vidat
nepravilnosti na krivata poradi maliot broj na iteracii, no drugata kriva koja e
pretstavena e za 1000 simulacii. Taa mo`e da se dobie za 1000 simulacii so pomo{ na
programot Capcost.
^ekor 8: Rezultatite od ~ekor 7 se koristat da se analizira profitabilnosta na
proektot. Od grafikot mo`eme da vidime deka ima 38% {ansi proektot da ne bide
profitabilen. Srednata NPV e okolu 5 milioni $ i e okolu 21% od presmetanata
vrednost od okolu 17.12 milioni $ koj e presmetan za osnoven slu~aj na promenlivite.
Drug na~in da se izvr{i analiza e da se izvr{i sporedba na alternativi. Da se
sporedat dva proekti A i V. taka da na primer gi dobieme krivite prika`ani na
grafikot za dvata proekti. Ako ja razgleduvame zamo srednata profitabilnost, toga{
proektot A e podobar, odnosno ni dava povisoka vrednost na profitabilnosta NPV. No,
samo ova ne ja dava celokupnata slika na sporedbata. Ako se razgledaat dolnite kraevi
na predviduvawe na NPV, }e najdeme deka za proektot A taa e okolu 17% {ansa da se
povrati negativen NPV, a kaj proektot V, toa e okolu 2%. Za da se izbere proektot
pome|u A i V, potrebno e da se zemat vo predvid i verojatnosta od uspeh i goleminata
na profitabilnosta.

Razvoj na vklu~en rizik so koristewe novi tehnologii. Se do ovaa to~ka, rizikot


be{e vklu~en so predviduvaweto na varijablite i koristeweto na Monte Karlo
simulacijata. No, dokolku se raboti za proekt koj vklu~uva nekoja nova tehnologija, se
pojavuva nov rizik koj ozna~uva kolku e prifatliva novata tehnologija vo odnos na

40
starata. Efektot na koristewe na visoki diskontni stapki e da ja pridvi`i krivata kon
levo.

y Upotreba na CAPCOST za analiza na profitabilnosta

Dobivaweto na CFD kako kumulativni diskontni i nediskontni se pravi po istata


procedura opi{ana vo prethodnoto poglavje za koristeweto na CAPCOST.
Koristewe na CAPCOST za Monte Karlo analizata. Capcost e program koj vklu~uva vo
sebe na~ini na procenka na protokot na sredstva na proektot i razvoj na kriteriumi na
profitabilnost kako NPV i DCFROR. Pokraj drugoto, vklu~ena e i Monte Karlo
simulacijata koja ni dozvoluva da gi ispitame slednite varijabli:
- FCI
- Cena na proizvodot
- Rabotniot kapital
- Povratnite dano~ni stapki
- Kamatnite stapki
- Cenite na sirovinite
- Za~uvanata vrednost

So specificirawe na opsegot na ovie varijabli vo koj nie sakame da se dvi`at,


problemot se re{ava so analiza na simulacijata Monte Karlo. Verojatnite vrednosti
koi bi mo`ele da gi imaat NPV, DCFROR , DPBP, CCP, ROROI i DPBP se dobivaat
grafi~ki kako krivi na verojatnost so metodot na simulacija Monte Karlo.

Analiza na margina na profit

Ponekoga{ e dobro da se proceni razlikata na prihodite od proda`ba na


proizvodot i tro{ocite za sirovini. Razlikata e nare~ena profit na marginite ili
ponekoga{ margina.
Profit na margina = S (Prihod na proizvodi)- S(Tro{oci na sirovini)
(4.18)
Ako profitot na margini e negativen, procesot ne e profitabilen. Pozitivnata
vrednost nemora da zna~i i profitabilen proces, no bara ponatamo{ni ispituvawa.

Primeri

Primer 15. Tro{ocite za eden proekt za nova postrojka se slednive (dadeni kako
106 $):
Tro{oci za zemji{teto = 5 $
Fiksni investicionen kapital = 100 $
( 60 $ na kraj od prvata godina i 40 $ na kraj od vtorata godina)
raboten kapital = 30 $ ( na startuvawe na proektot)
Startuvaweto na proektot e na krajot na vtorata godina.
Prihodi od proda`ba = 35 $.
Proizvodstveni tro{oci (bez obezvrednuvawe) = 13 $.
Dano~na stapka = 35%.
Metod na obezvrednuvawe = MACRS za period od 5 godini.

41
Dol`ina na periodot za dobivawe profitabilnost e daden = 10 godini po
startuvaweto.
Vnatre{na stapka na povrat e 8% r.a.
Za ovoj proekt, napravi go slednovo:
a.Nacrtaj kumulativen (nediskonten) dijagram na protok na sredstva po
odano~uvawe.
b.Od pod a, presmetaj gi slednive nediskontni kriteriumi za profitabilnost na
proektot:
-Kumulativna pozicija na gotovinata i kumulativnata stapka na gotovinata
-Period na povrat na sredstvata
-Stapka na povrat na investicijata.
g.Nacrtaj kumulativen (diskonten) dijagram na protok na sredstvata po
odano~uvawe.
d.Od pod g, presmetaj gi slednive diskontni kriteriumi na profitabilnost za
proektot:
-Neto sega{na vrednost i stapka na neto sega{nata vrednost
-Diskonten period na povrat na sredstvata.
-Diskontna stapka za protokot na sredstva na povrat (DCFROR).

Re{enie:
a+b.
Tabela 4.3. Presmetani parametri za primerot 15

sredstva
Odano~e

Protoci

Kumulat
Prihodi
Investi

FCIL-Sdk

Protok
Godina

protok
COMd

iven
cija

na
ni
dk

0 5 - 100 - - - -5 -5
1 60 - 100 - - - -60 -65
2 40+30 - 100 - - - -70 -135
3 - 20 80 35 13 21.3 21.3 -113.7
4 - 32 48 35 13 25.5 25.5 -88.2
5 - 19.2 28.8 35 13 21.02 21.02 -67.18
6 - 11.32 17.48 35 13 18.262 18.262 -48.918
7 - 6.912 10.368 35 13 16.72 16.72 -32.198
8 - 10.368 0 35 13 17.93 17.93 -14.268
9 - - 0 35 13 14.3 14.3 0.032
10 - - 0 35 13 14.3 14.3 14.332
11 - - 0 35 13 14.3 14.3 28.632
12 5+30 - 0 40 13 17.55 52.55 81.182

Od ovde mo`e da se nacrtaat diskretniot i kumulativniot (nediskonten)


dijagrami dadeni na slika .

42
50

milioni $
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

godini

-50

-100

Slika 4.1 . Diskreten cash flow dijagram po odano~uvawe za primer 15

50
milioni $

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

godini

-50

-100

Slika 4.2.
Kumulativen nediskonten cash flow dijagram po odano~uvawe za primer 15
Od ovie podatoci mo`at da se opredelat PBP (period na isplata), (CCP)
Kumulativna pozicija na sredstvata, (CCR) Kumulativna stapka na sredstvata i
(ROROI) stapkata na povrat na investicijata.

43
14.918
PBP = 3 + = 3.892 god.
16.72
CCP = 81.182 ⋅ 106 $
CCP
CCR = 1 + =
L + WC + FCI L
81.182 ⋅ 106
=1+ = 1.6
(5 + 30 + 100) ⋅ 106
Prose~en godi{en neto profit
ROROI =
FCI L
(21.3 + 25.5 + 21.02 + 18.262 + 16.72 + 17.93 + 14.3 + 14.3 + 14.3 + 17.55) / 10
ROROI = − 0.1 =
100
18.1182
= − 0.1 = 0.081182
100
ROROI = 8.1182 %
v+g. Vo ovoj slu~aj go imame zemeno i diskontniot faktor za proektot. Vo
tabelata se dadeni diskontnite protoci na sredstva (diskretni i kumulativni):

Tabela 4.4. Diskontni protoci na sredstva za sekoja godina.


Kraj na godina Nediskonten Diskonten Kumulativen
protok na protok na diskonten
sredstva sredstva protok na
sredstva
0 -5 -5 -5
1 -60 -55.55 -60.55
2 -70 -60.01 -120.56
3 21.3 16.9 -103.66
4 25.5 18.74 -84.92
5 21.02 14.31 -70.61
6 18.262 11.51 -59.10
7 16.72 9.76 -49.34
8 17.93 9.69 -39.65
9 14.3 7.15 -32.5
10 14.3 6.62 -25.88
11 14.3 6.13 -19.75
12 52.55 20.87 1.12

Od dobienite diskontni vrednosti na protocite na sredstva, mo`e da se


opredelat (DPBP) Diskonten period na isplata, (NPV) Neto sega{na vrednost i
(PVR) Stapka na sega{na vrednost.

44
60 40
FCI L (disc .) = (
+ 2
) ⋅ 106 = 89.85 ⋅ 106 $
1.08 1.08
1.789
DPBP = 9 + = 9.27 god.
6.62
NPV = 1.12 ⋅ 106 $
Σ(pozitivni diskontni protoci na sredstva)
PVR =
Σ(negativni protoci na sredstva)

PVR =
(16.9 + 18.74 + 14.31 + 11.51 + 9.76 + 9.69 + 7.15 + 6.62 + 6.13 + 20.87 ) =
( 5 + 55.55 + 60.01)
121.68
= = 1.0093
120.56

50
milioni $

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

godini

-50

-100

Slika 4.3. Kumulativen diskonten cash flow dijagram za primer 15

Primer 16. Razmisluvame da postavime baj-pasno re{enie za postoe~ki


izmenuva~ na toplina, vo procesot za koj imame potreba od toplotni operacii.
Novata oprema koja treba da ja instalirame se sostoi od toploten izmenuva~,
pumpa, kontrolen ventil i cevki. Celokupnata oprema e napravena od jagleroden
~elik i instaliranata vrednost , operativnite tro{oci i `ivotniot vek na
opremata se dadeni vo tabela broj 25.

Tabela 4.5. Tro{oci za opremata za opcija 1 za primer 16


Oprema Instalirana vrednost Operativni tro{oci `ivoten (proekten)
($) ($/god.) vek na opremata
Toploten izmenuva~ 20000 7500 15
Cevka 8500 - 20
Pumpa 17500 9300 8
Kontrolen ventil 14500 - 8
(instrumenti)
Vkupno 60500 16800

Predlo`eno e pumpata da bide so varijabilna brzina na motorot, namesto


konvencijalen tip na pumpa i kontrolen ventil. Ova }e gi namali operativnite
tro{oci, no pumpata so varijabilna brzina ima pokratok vek na traewe i e
poskapa. Tro{ocite za ovaa opcija se dadeni vo tabela broj 26.
45
Tabela 4.6. Tro{oci za opcija 2 za primer 16
Oprema Instalirana Operativni `ivoten
vrednost ($) tro{oci ($/god.) (proekten) vek na
opremata
Toploten 20000 7500 15
izmenuva~
Cevka 8500 - 20
Pumpa so 42000 6000 6
varijabilna
brzina
Vkupno 70500 13500
Momentalnata kamatna stapka za sporedba na investiciite e dadena da bide 10%
r.a. Koja od opciite ja prepora~uvate, so konvencionalna pumpa ili so pumpa so
varijabilna brzina?

Re{enie:

Dvete opcii sodr`at oprema so razli~en `ivoten vek. Za da mo`at da se


sporedat i da se odredi koja od opciite e poevtina, potrebno e da se dovedat
vrednostite na opremite do edna ista zaedni~ka to~ka na `ivoten vek.
Za prvata opcija vo koja se koristi konvencijalna pumpa i kontrolen ventil }e ja
dobieme slednava vrednost:
CC − Kapitalizirani tro{oci
⎡ n eq (i + 1) eq − 1 ⎤
n

⎢ P(1+i) + YOC ⋅ ⎥
CC= ⎢ i ⎥
n
⎢ (1 + i ) eq − 1 ⎥
⎢⎣ ⎥⎦
P1 = 17500 + 14500 = 32000 $
YOC1 = 9300 $
⎡ 1.18 − 1 ⎤
⎢ 32000 ⋅ 1.1 + 9300 ⋅ 0.1 ⎥
8

CC 1 = ⎢ ⎥ = 152982.086 $
⎢ 1.18 − 1 ⎥
⎢⎣ ⎥⎦
Za vtorata opcija kapitalizira~kite tro{oci iznesuvaat (samo za pumpata so
varijator):
⎡ 1.16 − 1 ⎤
⎢ 42000 ⋅ 1.16
+ 6000
CC 2 = ⎢ 0.1 ⎥⎥ = 156432.1 $
⎢ 1.16 − 1 ⎥
⎣⎢ ⎦⎥
Od ovde se gleda deka prvata opcija za izbor na opremata e poevtina vo odnos na
vtorata za vrednost na kapitalizira~kite tro{oci od 3453 $.
Nivnite ekvivalentni godi{ni operativni tro{oci se presmetani podolu, a
sporedeni se i so metodot na zaedni~ki denominator.
Ekvivalentni godi{ni operativni tro{oci:

46
n
P ⋅ i ⋅ (1 + i ) eq
EAOC = n
+ YOC
(1 + i ) eq − 1
32000 ⋅ 1.18 ⋅ 0.1
. EAOC 1 = + 9300 = 15298.21 $
1.18 − 1
42000 ⋅ 1.16 ⋅ 0.1
EAOC 2 = + 6000 = 15643.51 $
1.16 − 1
i po ovoj metod prvata opcija e podobra.

Metod na zedni~ki denominator:


Se sporeduvaat neto sega{nite vrednosti za zaedni~ki vremenski period (za 8 i
6 godini zaedni~ki denominator – najmal zaedni~ki sodr`atel e 24). Rezultatite se
slednive:

−8 −16 1.124 − 1
−24
NPV1 = −32000 ⋅ (1 + 1.1 + 1.1 + 1.1 ) − 9300 =
0.1 ⋅ 1.124
= −57141.18765 − 83558.12 = −140699.307 $
−6 −12 −18 −24 1.124 − 1
NPV2 = −42000 ⋅ (1 + 1.1 + 1.1 + 1.1 + 1.1 ) − 6000 =
0.1 ⋅ 1.124
= −90908.5437 − 53908.464 = −144817 $
Prviot slu~aj ima popozitivna vrednost, a so toa e i podobra opcija.
Ista odluka bi mo`ela da se donese i ako se sporeduvaat celokupnite proekti,
bidejki ostanatata vrednost e identi~na i za dvata. Vo takov slu~aj bi se dobila
podrasti~na razlika vo kapitalizira~kite tro{oci (za prvata opcija bi se dobilo
vrednost od 281403,63, a za vtorata opcija bi se dobilo 296873,20 $, odnosno razlikata
bi bila 15469,57 $).
Primer 17. Razmisluvate pome|u dve mo`nosti za modifikacija na va{iot
postoe~ki proces. Kriteriumot za profitabilnost e zemen da bide 17% stapka na
povrat za 8 godini. Podatocite se dadeni vo tabela 4.10.
Tabela 4.7. Podatoci za primer 17.
1 alternativa 2 alternativa
Proektni tro{oci 1500000 1000000
Godi{ni za{tedi 310000 180000

1.Koja e prepora~liva alternativa bazirana na nediskontna ROROII presmetka?


2.Koja e preporakata bazirana spored presmetka na INPV?
3.Vrz osnova na rezultatite, koja alternativa ja prepora~uvate?

Re{enie:
1.Dobieni se slednive vrednosti na ROROII i IPBP za prvata i vtorata
alternativa soodvetno ozna~eni so indeksite 1 i 2:

47
310000
ROROII 1 = = 0.207 → 20.7%
1500000
1
IPBP1 = = 4.84 god.
ROROII 1
180000
ROROII 2 = = 0.18 → 18%
1000000
1
IPBP2 = = 5.56 god.
ROROII 2
Spored ovie rezultati, dvete alternativi zadovoluvaat, no alternativata 1 ima
pomal broj godini na povrat i povisoka stapka na povrat, pa namnogu odgovara.
2.Spored INPV, dobieno e:
(1 + i )n − 1
INPV = −PC + YS ⋅
i ⋅ (1 + i )n
(1 + i )n − 1
= 4.207
i ⋅ (1 + i )n
INPV = −PC + 4.207 ⋅ YS
INPV1 = −0.196
INPV2 = −0.2427
INPV1 > INPV2
INPV1 / 2 = 0.047
Od rezultatite se gleda deka popozitivna vrednost ima prvata alternativa,
kako i koga se sporeduvaat prvata so vtorata (vtorata kako postoe~ka).
3.Koga se razgleduvaat rezultatite vo delot 1, bi se opredelile za prvata
alternativa, no vo delot 2 od zada~ata ni se prika`uva profitabilnosta na
alternativite vo odnos na postoe~kiot proces. Ovie rezultati ni ka`uvaat (poradi
negativniot predznak) deka ne se profitabilni. Zatoa krajnata odluka bi bila da ne se
promenuva postojniot proces so nitu edna od alternativite.

Primer 18. So pomo{ na Monte Karlo simulacijata za primerot 1, poka`i deka


varijacijata na NPV e istata so onaa prika`ana na slikata . (Bidejki Monte Karlo
simulacijata nema nikoga{ da dade isti rezultati, sporedi gi so dobienata).
Re{enie:
Za prviot primer se dobivaat slednive rezultati na Monte Karlo simulacijata:
1000
Kumulativen proj na podatoci

750
(to~ki)

500

250

0
0 100 200 300 400 500 600 700

Neto Sega{na Vrednost (millions of dollars)

48
Slika 4.4. Simulacija Monte Karlo za primer 18

Izgledot na dobienata simulacija ne e sli~en so toj daden prethodno na slikata


. Ovde najolemi verojatnosti se vo granicite na pome|u 0.133 i 0.925. Na dadenata
slika vrednostite se dvi`at pome|u 0.38 i 0.82, taa e poopredelena.

A.Ravenstva koi se koristat vo CAPCOST programata

Kako {to e prethodno dadeno, CAPCOST programata e izrabotena vo MS EXELL


na ednostaven na~in so koristewe na nekolku osnovni ravenstva i vrednosti na
zadadenite koeficienti vo ravenstvata od baza na podatoci – tabelite koi se nadeni
na krajot od tekstov.

Presmetka na tro{ocite za opremata

Site podatoci za opremata se dadeni za vremenskiot period od Maj do Septemvri


2001, koga CEPCI indeksot imal vrednost od 397. Toj e iskoristen za opredeluvawe na
inflacijata. Za slu~aj na ambientalni pritisoci i izrabotka na opremata od jagleroden
~elik koristena e osnovnata ravenka A1:
2
log10 C po = K 1 + K 2 log10 (A ) + K 3 ⎡⎣log10 (A )⎤⎦ A.1

Vo ova ravenstvo A e kapacitetot ili goleminata na opremata, K1, K2 i K3 se


koeficientite dadeni vo tabela A1. Ovie podatoci se isto taka dadeni i vo graficite
A.1 – A.7. vo ovie grafici e dadena zavisnosta na C po / A kako funkcija od goleminata A.
Ovie grafici go prika`uvaat opa|aweto na cenata so zgolemuvaweto na kapacitetot na
opremata.

Faktori na materijalot na izrabotka i bar modul faktorot

Faktorite za materijalot na izrabotka se dadeni vo grafikot A.8 koi va`at za


pumpi, procesni sadovi i toplotni izmenuva~i. Bar modul faktorot za ovaa oprema e
presmetuvana vrz osnova na ravenstvoto A4.

C BM = C po FBM = C po (B1 + B 2 F M FP ) A.4

Vrednostite na koeficientite se dadeni vo tabela A.4. Faktorite na bar


modulot se zemeni od Guthrie, Ulrich, Navarrete, Perry et al. i Peters and Timmerhaus.
Za presmetka na ostanatata oprema se koristat podatocite dadeni vo tabelata
A.6 i ravenstvata dadeni vo tabela A.6.

Zaklu~ok

Naj~esto koga se razrabotuva plan za izrabotka na nekoj proekt so cel da se


izgradi nova postrojka ili da se pro{iri starata postoe~ka postrojka, se davaat pove}e
idei, pove}e alternativni re{enija.
Sekoe predlo`eno re{enie ili alternativa za daden proces za da se razvie vo
proekt potrebno e da se napravi procesen dijagram vo koj }e bidat opredeleni tipovine
na oprema koi bi se koristele vo procesot, nivniot kapacitet, specificirawe na
materijalnite i energetskite strui, kako i na servisnite mediumi. Koga }e se izraboti
vakov procesen dijagram rezultatite koi se dobivaat se iskoristuvaat ponatamu za

49
opredeluvawe na tro{ocite. Ako se raboti za nova postrojka se zapo~nuva od grass roots
tro{ocite i opredeluvaweto na bar modulite na tro{ocite. Ako pak se raboti za
dogradba, nadopolnuvawe na postoe~ki sistem se opredeluvaat del od
proizvodstvenite tro{oci, kako i del od tro{ocite koi gi pretstavuvaat fiksnite
kapitalni investicii.
Po opredeluvaweto na fiksnite kapitalni investicii i proizvodstvenite
investicii, potrebno e da se opredeli dali potrebnite sredstva koi }e se vlo`at }e
dadat profit ili ne, kako i dinamikata na nivnoto otplatuvawe, danocite, inflacijata
i profitot koj bi se dobil pri toa. Toa se pravi so ekonomska analiza na
profitabilnosta.
Del od tie re{enija izgledaat kako mnogu prifatlivi i lesno izvodlivi, no vo
stvarnost tie se ekonomski neisplatlivi i ne samo {to nema da ni bidat
poprofitabilni od postoe~kiot proces, mo`at i da ni gi zgolemat tro{ocite. Poradi
toa se voveduvaat kriteriumi spored koi nie }e se vodime niz proektot i opciite na
procesite. Prakti~no so pomo{ na tie kriteriumi postepeno }e gi eliminirame
negativnite opcii i na krajot }e ja dobieme najdobrata od site dadeni.
Site kriteriumi mo`at da se opredelat od kumulativnite diskontni i
nediskontni dijagrami na protok na sredstvata. Nazna~eno e deka za proektite naj~esto
treba da se vr{i analiza so kumulativni diskontni dijagrami, odnosno so kriteriumite
koi se povrzani so niv. Za nekoi mali (sitni) proekti mo`at da se koristat i
nediskontnite kumulativni dijagrami na protok na sredstvata.
Pokraj sporedbata na proektite eden so drug, mo`eme da ja sporedime i
opremata. Vo slu~aj koga imame cel da pro{irime nekoja postrojka so nekoja oprema, nie
gi sporeduvame opciite na razli~nata oprema.
Parametrite od koi zavisat profitabilnostite na proektite ~esto se menuvaat,
a zavisat od mnogu raboti, po~nuvajki od osobinite na konzumentite, pa se do kriza na
energijata (naftata) i sl. Poradi toa , potrebno e istite da im se proceni vrednosta
kako }e se dvi`at vo periodot na realizacija na proektot. Procenkata mo`e da se
izvr{i so opredeluvawe analiza na scenario ili pak na drug na~in. Za toa postojat
tabeli, a isto taka i metodi za procenka bazirani na teorijata na verojatnost. Takov
metod za procenka e Monte Karlo simulacijata, koj e iskoristen i vo dadenite primeri
vo tekstot.
Edna ednostavna metoda koja mo`e da se koristi za opredeluvawe na
profitabilnosta na proektot, no ne e najsigurna metoda (so nea mo`e da se izvr{i
pretpostavka za ponatamo{na analiza) e profit na marginite.
Postojat pove}e tipovi na softver za razvoj na proekti kako CAPSOST, ICARUS,
EST$PRO i dr. Vo ovaa seminarska rabota e koristen CAPCOST, koj dava mo`nosti za
celosna evaluacija na proekti, razgleduvani od ekonomska gledna to~ka. Site postapki
dadeni vo zaklu~okov osven izrabotkata na procesen dijagram so elementite koi toj gi
dava, mo`at da se napravat so CAPCOS. Vo ovoj program mo`at da se menuvaat
parameterite, t.e. da gi vnesime da bidat kako vo realniot slu~aj na proektot koj go
rabotime ili cenite na sirovinite, proizvodite i servisnite mediumi da bidat onie
koi }e bidat vo stvarnost ili pribli`no tolku.

Koristena literatura

1. Daglas,
2. Department of Treasury, Internal revenue service, Publication 946, “How to
Depriciate Property”, US Government, 2004
3. Richard Turton/ Richard C. Bailie/ Wallace B. Whiting/ Joseph A. Shaeiwitz,
Analysis, Synthesis and Design of Chemical Processes, Prentice Hall PTR, 2002

50