27.

DRAVNI FESTIVAL
TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA

Potuj z jezikom
Osnovna ola Toneta Pavka
Avtorji:
Matja Bevc, 8. a

Petra Saje, 9. a

Hana Kastelic, 9. b

Urka Smrke, 9. b

Alja Kolenc, 9. a

Sandra Vizlar, 9. a

Urka Make, 9. b

Petra Zupan, 8. b

Tradicionalne mirnopeke lokalne jedi v novi turistini ponudbi

Razvajanje po mirnopeko
turistina naloga

Mentorica:
Ladislava Rupena

olsko leto 2012/2013

Tradicionalne mirnopeke lokalne jedi v novi turistini ponudbi Razvajanje po mirnopeko, turistina naloga

Osnovna ola Toneta Pavka

Povzetek naloge
ola: O Toneta Pavka, Postaja 1, 8216 Mirna Pe
Tel: 07/ 30 78 720
fax: 07/ 30 78 018
elektronski naslov: o-mirnapec.nm@guest.arnes.si
Naslov turistine naloge: Jedi naih dedkov in babic Razvajanje po mirnopeko
Avtorji:
Matja Bevc, matjaz.bevc@hotmail.com, 8. a
Hana Kastelic, kastelic.hana@gmail.com, 9. b
Alja Kolenc, alyaz.kolenc@gmail.com, 9. a
Urka Make, urshi.maksetka@gmail. com, 9. b
Petra Saje, petra.saje@gmail.com, 9. a
Urka Smrke, smrke.urska@gmail.com, 9. b
Sandra Vizlar, sanchy.vizlar@gmai.com, 9. a
Petra Zupan, 5ra.zupan@gmail.com, 8. b
Mentorica: Ladislava Rupena, upokojena uiteljica geografije in zgodovine
Povzetek:
Kulturna dediina izginja in z njo tudi jedi, ki so bile v preteklosti pogosto na mizah. Zato smo se lani
turistinega kroka na O Toneta Pavka odloili, da sodelujemo v projektu Turistine Zveze Slovenije
Turizmu pomaga lastna glava Potuj z jezikom. Glede na razpisano temo smo se odloili, da
povpraamo domae in krajane, katere jedi so jedli ob razlinih prilonostih. V prvem delu naloge te
jedi tudi predstavljamo. Vpraali smo babice, sodelovali z Drutvom podeelskih ena Mirna Pe,
poiskali literaturo o jedeh, znailnih za na kraj, in poiskali odgovore tudi pri nekaterih kuharicah in
kuharjih. To je bil prvi del naloge.
V drugem delu naloge, ki smo jo naslovili Tradicionalne mirnopeke jedi v novi turistini ponudbi
Mirnopeko razvajanje, pa smo izbrane krajevne jedi vkljuili v novo turistino ponudbo ole. Zdelo se
nam je prav, da kulinarino ponudbo poveemo z novo olo in naimi rojaki, Tonetom Pavkom,
Lojzetom Slakom in Alojzom Kastelicem. V ponudbi smo na kratko predstavili tudi glavne zanimivosti
naih treh dolin. Nastala je zgibanka, s katero elimo zbuditi zanimanje ljudi, da nas obiejo v novi
oli, spoznajo na kraj in poskusijo nae kulinarine dobrote. S ponudbo smo hoteli obuditi stare
krajevne jedi, pri ljudeh vzbuditi zanimanje zanje, da se lokalne jedi tudi na tak nain ohranjajo, saj so
vredne le-tega.
Nekaj teh jedi smo sami pripravili. Pripravljali smo jih s sodobnimi pripomoki in na sodoben nain v
novi gospodinjski uilnici. Pridih stare kulinarine tradicije pa je ostal. e nam je uspelo, presodite
sami.
Kljune besede: tradicionalne krajevne jedi, turistina ponudba, promocija ole in obine, rojaki
Tone Pavek, Lojze Slak in Alojz Kastelic

Tradicionalne mirnopeke lokalne jedi v novi turistini ponudbi Razvajanje po mirnopeko, turistina naloga

Osnovna ola Toneta Pavka

VSEBINA
1 UVOD ...............................................................................................................................................4
2 LJUDSKA PREHRANA NA DOLENJSKEM IN V NAIH KRAJIH V MIRNI PEI .......................................5
2. 1 Povedale so nam ......................................................................................................................7

Pogovor z gospo Marijo Kastelic, Mali Vrh ........................................................................7

Gospa Pavla Rozman, Gorenji Globodol Po praznikih mora v hii zadiat. ..................9

Gospa Marija Opara iz Bike vasi .................................................................................... 11

Hani je recepte tradicionalnih krajevnih jedi zaupala babica Ivanka Kastelic ................... 12

Sandra je svojo babico povpraala ............................................................................. 14

2. 2 Kuhale so jih nae babice, kuhajo jih nae mamice, radi jih jemo tudi mi ................................ 15

Mirnopeki truklji ......................................................................................................... 15

Domai trukelj (Marija Opara, Bika vas) ...................................................................... 16

enof (Milan Hrastar, Mirna Pe) ................................................................................... 16

Ostale lokalne jedi ......................................................................................................... 17

Recept in priprava ajdovih gancev z zeljem ................................................................... 17

2. 3 Kuhali smo jedi po receptih naih babic .................................................................................. 18

2. 4 Starih eg se ne da vseh zatreti, novih ne vseh sprejeti! .......................................................... 19
3 TURISTINA PONUDBA RAZVAJANJA PO MIRNOPEKO .................................................................. 21
3. 1 V Mirni Pei je zmeraj lepo .................................................................................................. 21

V Osnovni oli Toneta Pavka ......................................................................................... 22

3. 2 Pri nas nikoli ne boste lani..................................................................................................... 23

Ob obisku vam lahko ponudimo ..................................................................................... 23

3. 3 Nart izvedbe ......................................................................................................................... 24

3. 4 Nart predstavitve na turistini trnici .................................................................................... 24

Razvajanje po mirnopeko ............................................................................................. 24

4 ZAKLJUEK ..................................................................................................................................... 25
Slovarek narenih poimenovanj za jedi ........................................................................................ 26
Viri in literatura:................................................................................................................................ 27
ustni viri: ....................................................................................................................................... 27

1 UVOD
lani turistinega kroka smo z zanimanjem prebrali razpis projektne naloge in se natanno seznanili s
Pravilnikom za izvedbo dravnega festivala in tekmovanja TPLG Potuj z jezikom.
Odloili smo se povpraati stareje kmeke gospodinje in babice, kaj so najpogosteje skuhale in
postregle svojim druinskim lanom ob razlinih prilonostih. Poskuali smo dobiti odgovore na
naslednja vpraanja:
Katere jedi so bile najpogosteje na jedilniku pri kmekih druinah?
Kako so jih skuhale in kako so posamezne jedi postregle?
Kakno kuhinjsko posodo in pripomoke so uporabljale?
Katere jedi so pripravile za praznike in praznovanja?
Kje so dobili posamezna ivila?
Zanimalo nas je, ali so te jedi e danes sestavni del jedilnikov in ali jih imenujemo in pripravljamo na
drugaen nain. Zbrali smo veliko zanimivega gradiva o naih krajevnih jedeh in nainu
prehranjevanja v naem okolju. Po preudarnem razmisleku smo izbrali nekaj najbolj pogostih in
tipinih krajevnih jedi, ki bi bile zanimive in primerne v novi turistini ponudbi naih krajev. Pogovorili
smo se, kako bo nae raziskovalno delo potekalo. S pomojo literature smo se seznanili z ljudsko
prehrano na Dolenjskem. Sestavili smo anketne vpraalnike in se dogovorili, kdo bodo nai sogovorniki
informatorji.
Dogovorili smo se, katero dokumentarno gradivo bomo zbirali (fotografije, jedilni pribor, posoda,
jedilniki, itd.)
Povezali smo se z ravnateljem Osnovne ole Toneta Pavka Danijelom Brezovarjem, s predsednikom
Turistinega drutva Mirna Pe Joetom Barbom in domaim drutvom podeelskih ena in se
pogovorili o monostih in vsebini nove turistine ponudbe.
Nao nalogo smo naslovili:

Tradicionalne mirnopeke lokalne jedi v novi turistini ponudbi

Razvajanje po mirnopeko
Odloili smo se, da bomo izbrane jedi vkljuili v novo turistino ponudbo, in sicer:

Z njimi obogatili jedilnik olskih malic in kosil.

Jih ponudili gostom in drugim obiskovalcem v novi Osnovni oli Toneta Pavka ob dnevu
odprtih vrat, pomembnih prireditvah in predstavitvah projektov.
Turistino ponudbo predstavili na turistini stojnici ob obinskem prazniku ali drugih
prireditvah.
Obasno lahko na sejmih v Mirni Pei vsako prvo soboto v mesecu.

Pri realizaciji naloge so nam pomagale babice, mame, kmeke gospodinje lanice drutva
podeelskih ena, vodja olske kuhinje in olske kuharice. Za nasvet smo povpraali tudi druge
kuharje in kuharice.

Tradicionalne mirnopeke lokalne jedi v novi turistini ponudbi Razvajanje po mirnopeko, turistina naloga

Osnovna ola Toneta Pavka

2 LJUDSKA PREHRANA NA DOLENJSKEM IN V NAIH KRAJIH

V MIRNI PEI
Prehranjevanje ljudi je odvisno od pogojev za kmetovanje in pridelavo hrane. Ljudje se ob pomembnih
dogodkih in praznovanjih druijo, poveselijo in radi kaj okusnega pojedo. Gospodinje vedno znova
preseneajo z okusno pripravljenimi jedmi. Priprava hrane in vrste jedi se od pokrajine do pokrajine
razlikujejo. Nain prehranjevanja se prilagaja letnim asom in izbiri ivil, ki so v tem asu na voljo.
Vendar so nekatere jedi in priprava le-teh znailna samo za doloene pokrajine. Za mirnopeke vasi so
znailne ve ali manj enake jedi z majhnimi razlikami pri pripravi in poimenovanju le-teh.
Dolenjska jed je v isti skledi, repa spodaj, zelje zgoraj. (Janez Trdina, 187079).
Dolenske jedi. Sok (sukanec) kuha se tod povsod, pri revnih in bogatih na vodi; ko ga hoejo jesti,
ulije se nanj nekoliko mleka. Sue se skoraj povsod brez jajec. Anica pa ga kuha na mleku, kakor
Gorenci in porabi za tri osebe eno jajce o sukanji, kar dela sok posebno okusen. (Trdina J., Podobe
prednikov, pohujanje za vsakega, Ljubljana, 1987).
V literaturi smo zasledili prievanje pokojne sestre Toneta Pavka, Marije Stepanove iz Novega mesta.
Slovela je kot odlina kuharica, bila je mojstrica za razna peciva. Najbolji so bili njeni florentinci. Za
entjursko egnanje je napekla peciva za malo reto. Rada je povedala, kaj so jedli ob kmekih
opravilih v entjuriju. Njuna teta je e ob tirih zjutraj zamesila kruh in pekla hlebce v pei. Dialo je
po vsej hii. Na koncu peke pa je za otroke v latvice dala mleno kao, ki ji je dodala domao
smetano. Ko je bila peena, je imela zlato rjavo skorjico. K tej teti sta z bratom Tonetom rada
zahajala. Vekrat jima je spekla na tropincah (ostanek pri kuhanju masla) jajca in jih dala na kruh.
Slastno sta pojedla to redko dobroto. Domai otroci tega niso dobili.
Ob trgatvi so spekli potico in kruh, pili so tudi e mot. Za martinovanje so spekli gosko ali kakno
drugo perutnino ter spekli beli kruh.
Etnolog Vilko Novak je v svoji knjigi
Dobre domae jedi z Dolenjskega
zapisal, da so izvirna dolenjska jed
truklji. Leta 1589 je bil zapisan prvi
recept za pehtranove truklje. Na mizi
so bili ob vseh druinskih praznikih, ob
koncu etve, mlave in drugih vejih
poljedelskih delih. Ob egnanju Dolenjci
e danes vabijo: Pridite v nedeljo po
truklje! K trukljem se zelo dobro
poda ajnof, omaka iz domae gorice
in neprevretega mota. Pogosto jedo
tudi kae: proseno, jemenovo, ajdovo.
Krompirjeve bele in krompirjeve ajdove
gance z ocvirki, kislim ali sladkim
mlekom, kislo repo ali zeljem, tudi z
govejo ali suho juho ali z obaro. Jedli so
tudi mleni, koruzni, ajdov ter usukani
ali zarotani monik.

Dolenjski trukelj po mirnopeko

Tradicionalne mirnopeke lokalne jedi v novi turistini ponudbi Razvajanje po mirnopeko, turistina naloga

Osnovna ola Toneta Pavka

Na podlagi tega smo zaeli tudi mi zbirati podatke o starih krajevnih jedeh in skuali ugotoviti, ali so te
jedi na jedilnikih naih druin tudi danes. Ali jih pripravljajo na enak ali podoben nain? Izvedeli smo
mnogo zanimivega. Povpraali smo stareje kmeke gospodinje, kaj so kuhale svojim domaim in
kako so te jedi pripravljale.
lanice Drutva podeelskih ena Mirna Pe so leta 2003 izdale z knjiico z naslovom
Mirnopeki truklji.
Dr. Boris Kuhar, etnolog in kulinarik, je v uvodu te
knjiice zapisal: e so truklji ena od desetih
najvejih slovenskih znamenitosti, so dolenjski,
predvsem e mirnopeki truklji, glavna znamenitost
te prelepe doline. Kako hvalevredno je,da jih ene te
doline tudi e danes rade pripravljajo za vsak dan in
za svetke. To so dokazale tudi na izboru
Mirnopekega truklja, junija leta 2003. Vse navzoe
in tudi mene so presenetile z bogastvom receptov, z
iznajdljivostjo in tudi domiselnostjo za pripravo
tradicionalnih in tudi novodobnih trukljev.
Naslovnica knjiice Mirnopeki truklji

Iz odgovorov naih anketirank smo izvedeli, da so bili truklji neko in so e danes pogosto sestavni
del naih jedilnikov. Zato smo se odloili, da truklje poleg nekaterih drugih tradicionalnih krajevnih
jedi, kot so: peena kaa, matev s kislim zeljem ali repo, arkelj, orehova potica, ocvirkova
potica, orehovi trukeljki, jabolni zavitek, krompir v oblicah, inaf, epljevi cmoki,
epljeva kaa, ganci, jabolni sok, zelini aj, ebulna potica, vkljuimo v novo
turistino ponudbo.
Recepte za pripravo teh starih slovenskih jedi so gospodinje podedovale po svojih starih materah in so
dragocena dediina naih dolin. Res pa je, da so te jedi v posameznih pokrajinah ali krajih razlino
pripravljali. Gospodinje so dobro vedele, kako morajo svoje najblije hraniti, da jim ohranijo zdravje in
dolgo ivljenje. Vedele so, kakna hrana je zdrava in kaj lovek potrebuje. Znale so jedi tudi okusno
pripraviti.

Tradicionalne mirnopeke lokalne jedi v novi turistini ponudbi Razvajanje po mirnopeko, turistina naloga

Osnovna ola Toneta Pavka

2. 1 Povedale so nam

Pogovor z gospo Marijo Kastelic, Mali Vrh

Sredi decembra lanskega leta smo obiskale gospo Marijo Kastelic, staro 80 let, stanujoo na Malem
Vrhu. Prijazno nas je sprejela in v prijetnem razgovoru z njo smo izvedele, katere jedi je kuhala kot
kmeka gospodinja, ob kaknih prilonostih so postregli posamezne jedi in kakne so bile
prehranjevalne navade.
Zjutraj so jedli zelje, fiol, gance z m lekom. Za zajtrk pozimi so jedli mateva, knedle cmoke,
krompir, zeljnato solato. Za frut'k zajtrk so poleti skuhali preganko, gance z ocvirki in jemenovo
kavo.
Dopoldanski malici so rekli tudi predju'nk. Za malico so jedli rn kruh, vasih meso, pili vino delanc,
suhe hruke in jabolne krhlje.
Tipino nedeljsko kosilo je sestavljala goveja juha z domaimi nudlci rezanci, pozimi pa suha juha, v
katero so zakuhali ri ali sukaje (monik).
Za veliko no so po prihodu od mae pripravili velikononi zajtrk, jedli bel kruh, suho meso, npr.
nadevan elodec, unko ali injek, pirhe, hren, orehovo potico. Vse te jedi so na velikonono soboto v
jerbasu nesli k egnu. Na bela nedeljo so imeli navado jesti roikov kola.
Vasih so skuhali alelujo. Suhe repne olupke so skuhali v vodi in jih jedli kot solato. Aleluja ni bila
priljubljena jed.
Za boi so po polnonici jedli krvavice, vendar le takrat, e so e do takrat zaklali praia. Za svete tri
kralje so jedli pogao oz. poprtnik. Razrezanega na kose je gospodar dvignil visoko nad glavo, otroci
pa so skakali, da bi ga dosegli in dobili vsak svoj kos. Imeli so navado rei, da toliko, kolikor visoko
bodo skoil, toliko bodo zrasli. Poprtnik so po navadi okrasili s tiki.
Ob petkih niso jedli mesa, za postne dneve pa so jedli isto obiajne jedi razen mesa.
Vedno so doma pekli rn kruh in tudi koruznega. Na teden so spekli pet ali est hlebcev. Namesto
kvasa so uporabljali kravajce. Te so naredili iz prosene ali koruzne moke in mota. To je zavrelo, maso
so zamesili, pustili, da je shajala, razpokala, nato pa so oblikovali hlebke in jih posuili.
Kruh, ki je ostal, so posuili, skuhali in nastal je kruhovc. Razmoili so ga v vodi, zabelili s smetano ali
ocvirki. To so jedli za veerjo, zraven pa v oblicah krompir.
Shajance so naredili tako, da so odvzeli majhen del testa za bel kruh v asu, ko so ga pekli, ga skuhali
v vodi in zabelili. To so jedli namesto gancev.
Za praznike so spekli orehovo ali roievo potico, ki je danes ve ne delajo, pa tudi za godovanja, ko
so imeli goste ali za birmo. Ocvirkova potica in krofi so bili za pustni dan, ko ni bilo kosila, takrat so
bila tudi suha rebrca, v kosih krompir in zelje. Potico so nadevali tudi z jabolki, spekli pa so jo tako, da
so jo dali na lopar in spekli v kruni pei. Orehovo potico so po navadi jedli za trgatev.
Ko so imeli koline, so zjutraj jedli (frigana) praena jetrca. Za kosilo so prvi dan skuhali juho iz
svinjskega repa in spekli kremenatlce (svinjski kare). Poleg juhe so jedli e ajdove gance.

Tradicionalne mirnopeke lokalne jedi v novi turistini ponudbi Razvajanje po mirnopeko, turistina naloga

Osnovna ola Toneta Pavka

Koscem so za zajtrk postregli elodec oz. ivanko. Spekli so jim tudi bolji kruh, ki ni bil povsem bel in
jurek. Ponudili so jim tudi tamperle nopsa (ilce domaega ganja) za mo in dobro voljo.
V asu kolin so jedli godlo. V juho, v kateri so se kuhale krvavice, so zakuhali proseno, jemenovo ali
ajdovo kao, vasih tudi ri. Lahko so jo spekli v pekau in jedli peeno.
olco, ki je nastala pri kuhanju praijih ues, so narezali, dodali ebulo, kis in olje. Brez teh dodatkov
so jo pojedli s kruhom.
Gospa je potrdila, da je zanje pregovor Vsak kos ima svoj praznik dral. Pri lastnikih vinogradov je bil
ijek/injek praviloma za Gulabijek (za delavce v vinogradu na Golobinjeku).
truklji so znailna jed za nae kraje.
Narejeni so iz vleenega testa,
smetane, jajc, cvrtja, drobtinic. Jedli so
jih z omakami, npr. inofom, hrenom.
truklji so bili polnjeni s skuto in orehi.
V inof so namakali tudi v oblicah
krompir. inof so pripravili tako, da so
gorina semena stolkli v monarju in
dodali prevret sladek mot.
Kuhali so ajdove, koruzne, krompirjeve
gance, ki so jih jedli z zeljem in repo,
zabeljene z ocvirki.
Monik so delali iz bele moke, smetane
in jajc, rekli so mu tudi usukan monik
ali usukanc.
Grmado so pripravili tako, da so sestavili
plasti suhega v mleku namoenega
kruha in naribanih jabolk. Vse plasti so
polili s smetano in jajci. To so jedli za
zajtrk ali malico.

Hana in Urka na obisku pri gospe Kastelic

trudl jabolni zavitek so jedli v jeseni, ko so imeli dovolj jabolk.

Hajane flancate so jedli za posebne prilonosti. Zamesili so bolje testo, ga razvaljali, razrezali in ocvrli
v masti.
Gospa nam je svetovala, da bi v kulinarino ponudbo lahko vkljuili shajane truklje (skuta, peterilj in
smetana), mike in jabolni zavitek.
Proseno kao so dali v soljeno mleko in jo spekli v latvici. Bila je okusna in radi so jo jedli.
Rietu so rekli jeprenj, vanj so dali kuhati parklce od praia, kar ponejo e danes.
Mlinci so bili takrat samostojna jed, nesli so jih na njivo, ko so eli penico.
arkelj so naredili iz finega testa, e boljega kot za potice. Testo je bilo iz jajc, najbolje moke in
maobe. Spekli so ga v visokem modelu. Vasih so mu dodali rozine.

Tradicionalne mirnopeke lokalne jedi v novi turistini ponudbi Razvajanje po mirnopeko, turistina naloga

Osnovna ola Toneta Pavka

V tistih asih so po vasi jajarice pobirale kupovale jajca, maslo, peteline in vse to nosile na trg v
Novo mesto.
Gospa se je nauila kuhati od svoje mame. Povedala nam je tudi, kaj se ji je zgodilo, ko je pripravljala
monik. Skuhala ga je brez teav, ko pa ga je elela postrei, ga je prevrnila. Vse je hitro pobrisala in
ga pripravila e enkrat. Povedala nam je, da je znala dobro pripraviti krofe. Ko sta z moevo mamo
pripravljale kruh, je mama v maso za pripravo kvasa zlila prevroo vodo in kvas se ni dvignil. Sama je
la vmes prat perilo, ko je prila nazaj, pa ji je taa potoila: Kruh se ne gane. Vseeno sta ga dali
pei in ker ni dovolj shajal, je bil isto tanek.
Za poroko ali ohcet so spekli ajdov kruh, ki so ga zavili v belo testo. Imenovali so ga kruh v belem
testu. Jedli so govejo juho, vanjo so zakuhali rezance, ri ali palainke. Na mizi so se znali tudi
pohani picki. Proti jutru so postregli s kislim zeljem in s suhimi rebrcami. Od peciv so jedli pikote,
arkelj in potice. Na mizi je bil za okras jagenjek.
Gospa Marija nam je postregla s pikoti iz pirine moke in domaim jabolnim sokom. Na domai
ekoloki kmetiji peejo tudi doma kruh iz pirine moke, ki mu vasih dodajo suho sadje, buke ali
orehe. Delajo tudi domao salamo.
Hana Kastelic, 9. b

Gospa Pavla Rozman, Gorenji Globodol Po praznikih mora v hii

zadiat.
Gospa Pavla nas je sprejela v svoji domai kuhinji. Z veseljem je pripovedovala, kako in kaj je kuhala v
mladih letih in kaj imajo njeni druinski lani danes najraje, da jim skuha. Ker smo bili pri njej na
obisku pred boino-novoletnimi prazniki, nam je navdueno povedala:
Po praznikih mora v hii zadiat.
Vasih smo imeli dobro koto, vekrat pa slabo koto, je v smehu omenila.
Nai kraji so znani po: gancih, trukljih, orehovi potici in arklju.
Mimogrede je omenila jajarice enske, ki so po vasi kupovale jajca in jih naprej prodajale.
Gospodinjam je vsak dinar priel prav. Za domao rabo je bilo jajc manj.
Katere jedi so bile najpogosteje na jedilniku?:
- bel monik, v vodi zakuhano sukaje (iz bele moke in jajc narejene drobne mrvice);
- kaube, kolbe bedrca: pohana ocvrta ali peena pianja bedrca;
- prosena mlena ali peena kaa, tudi s suhimi slivami; spekli so jo v loneni latvici v kmeki pei,
jedli so jo za kosilo ali veerjo. Proseni kai so rekli uanu;
- ganci koruzni, krompirjevi, ajdovi; jedli so zabeljene z ocvirki, skupaj z zeljem, repo ali z belo
kavo;
- zarotan krompir krompir, kuhan v vodi z dodatkom preganja, postregli so ga v loneni skledi;
- v krop krompir juha iz krompirja, zabeljena z ocvirki;
- truklji;
nadevani s cvrtjem (stepena jajca ocvrta na masti), pojedli so tudi trukljevko, to je juho, v kateri
so se truklji kuhali;
- za orehove truk'lce so pripravili enako testo kot za potico, ga nadevali z orehovim nadevom, zvili
v malo tanji zvitek ter ga narezali na manje koleke in spekli;
- godlo juho, v kateri so kuhali krvavice, noter so zakuhali ri;

Tradicionalne mirnopeke lokalne jedi v novi turistini ponudbi Razvajanje po mirnopeko, turistina naloga

Osnovna ola Toneta Pavka

- mlince testo, enako kot za kruh, so tanko

razvaljali, dali na lopar in v pei posuili.
Razlomili so ga na manje dele, ga skuhali in
zabelili z ocvirki;
- orehovo potico, e pri hii ni bilo orehov, so
zanje zamenjali ajdovo moko;
- kislo zelje s fiolom (fionom);
- kruh za praznike so jedli bel in pisan
kruh, drugae pa ajdovega, koruznega ali
peninega. V kruni pei je navadno spekla
4 ali 5 hlebcev;
- za kravajce nadomestek za kvas, so
zmeali koruzno moko in sladek mot, naredil
majhne hlebke in jih posuili;
- epljeve cmoke (knedlni);
- poprtnik bolji, vasih lepo okraen bel
kruh. Ko ga je mama razrezala, so morali
Pogovor z gospo Pavlo Rozman
otroci hitro pritei, da so dobili vsak svoj kos;
- v oblicah krompir in bel monik jedo e
sedaj. Krompir so jedli s koo, kar je
pomenilo, da jih ni strah;
- shajance odtrgani deli shajanega testa za bel kruh in skuhani v vodi. Radi so jih jedli otroci;
- brezburt tlaenka;
- krompirjev gola;
- govejo juho (upo) so jedli malokdaj, za velike praznike; pogosteje je bila na mizi kokoja juha.
Kaj so jedli za zajtrk?
Zajtrk so poimenovali frut'k. Jedli so:
- gance s kislim zeljem pozimi;
- belo kavo ali rno kavo, kruh. V rno kavo je gospodinja vasih zameala raztepeno jajce in to polila
po gancih.
Malic po navadi niso imeli.
Kaj so jedli za kosilo?
- zmean krompir (pire) in kumare v zosu
(omaki), poleti v krop krompir s fiolom v
stroju ali v zrnu ali skupaj s kolerabo, redko
so jim dodajal blekce krpice, pozimi pa
gance, zelje ali repo
Kaj so jedli za veerjo?
- enako kot za kosilo
Pecivo:
- pikote narejena na maino strojek
- arkelj, potico za praznike
- trudl jabolni zavitek
Za nedelje je bilo oz. je znailno:
- li so k mai, za kosilo je bila goveja juha in
jabolni zavitek
Izdelava domaih pikotov s strojkom

Tradicionalne mirnopeke lokalne jedi v novi turistini ponudbi Razvajanje po mirnopeko, turistina naloga

Osnovna ola Toneta Pavka

Ko so klali praia, je imel vsak kos svoj praznik:

- gnjat so skuhali za veliko no
- svinjsko glavo pa za delavce v vinogradu (poleg glave so delavcem dali e jajca)
Za boi so jedli:
- ocvirkovko
- linkrofe
- pisan kruh (pol ajdovega, pol belega)
- orehovo potico in arkelj
Za veliko no so k egnu nesli jajca, kruh in unko.
Hana Kastelic, 9. b

Gospa Marija Opara iz Bike vasi

Z go. Marijo smo se pogovarjali v topli kmeki kuhinji. Pogostila nas je z maminim kolaem in
domaim jabolnim sokom. Z veseljem je odgovarjala na naa vpraanja o tradicionalnih hinih jedeh,
ki jih je pripravljala in jih e pripravlja kot kmeka gospodinja. Po vojni je obiskovala gospodinjski
teaj v Mirni Pei. Pokazala nam je zvezke z zapisanimi recepti. e vedno kdaj pogleda vanje.
truklje so kuhali za praznike in praznovanja skozi vse leto. Najvekrat so jih nadevali s cvrtjem,
smetano in ocvirki.
Poleg jedi, ki so bile na kmetih pogosto na jedilniku in so bile znailne za kraje v vseh treh naih
dolinah, je omenila e nekatere druge.
Potico dremavko so spekli in jedli ob trgatvi in
na sveti veer. Bolje testo so nadevali z orehi in
domao smetano ter jo polasto zvili. Vzhajala je
na lesenem loparju. Spekli so jo v kruni pei. Bila
je zelo dobra, je poudarila. Zakaj so ji rekli
dremavka, pa ni vedela povedati. Mi smo
razmiljali, da mogoe zato, ker so druinski lani
dremaje akali na odhod k polnonici.
Pekli so tudi potico nadevano z jabolki. Testo so
zamesili tako kot za bel kruh. Vzhajano testo so
poloili na lopar, ga z roko potlaili, nadevali z
domao smetano in jabolki, testo z vseh strani
zapognili, da so nadev pokrili, z loparjem dali v
pe in spekli.

Kuharica z bogatimi izkunjami,

gospa Marija Opara

Doma so izdelovali domae rezance za na juho. iroke rezance so skuhali, jih prepraili na drobtinicah
in jih jedli za kosilo skupaj s solato. Bleke krpice so zakuhali v obaro. Sedaj vse to dela s pomojo
strojka.
gance so jedli z zeljem ali repo. Najvekrat so jedli koruzne gance, ki so bili zabeljeni z ocvirki ali na
masti zarumeneli ebuli, ko je ocvirkov zmanjkalo. Pri nekaterih so jih zabelili s posebno debelo
sueno slanino/belim pehom, ki je bila praviloma za zabelo solate po drugi svetovni vojni, ko ni bilo
olja ali si ga niso mogli kupiti. gance so zabelili z velikimi redkimi ocvirki iz nje in staljeno mastjo.

Tradicionalne mirnopeke lokalne jedi v novi turistini ponudbi Razvajanje po mirnopeko, turistina naloga

Osnovna ola Toneta Pavka

Ajdove gance so jedli zelo malokdaj, le ob posebnih prilonostih ali zelo tekih in za druino
pomembnih kmekih opravilih.
Ko so dobili obiske, so ponudili:
- kruh, vino, peh (slanino) ali klobaso
malico na njivi so jedli:
- suho sadje, kompot iz suhih hruk (tepk) ali epelj iz doma suenih sliv
Pri delu so jedli:
- truklje (nadevane s cvrtjem, ocvirki in domao smetano) ter pili belo kavo
- peh prekajena domaa slanina, kruh, smetanove kumare s fiolom, rna redkev s
smetano
Za kosilo so najpogosteje jedli:
- kumare v zosu omaki, potlaen pire krompir s smetano ali mlekom, stroji fiol, ajmoht z
blekci (obaro s krpicami), kisel krompir, jeprenj, alelujo
Za veerjo so najpogosteje jedli:
- monik bel monik oz. usukan monik in kao, mleno proseno kao ali kao zabeljeno z
ocvirki
Pozimi so jedli:
- matev z zeljem ali repo in krvavice
- kisel krompir z bleki krpicami
- jeprenj
- olco
Jedi za posebne prilonosti so bile:
- domaa truca, suho meso, koko (za mamin god)
- p otica, meso (koko, meso od praia), truklji, hren, jajca (za veliko no)
- potica, meso za boi
- poprtnik za velike tri kralje
- tiki za tepeni dan, dajali so jih revnim
- potanc, nizek, vrst kruh
- inof (gorino seme + mot), rn ali bel inof
Hana Kastelic, Urka Make, 9. b

Hani je recepte tradicionalnih krajevnih jedi zaupala babica Ivanka Kastelic

Tradicionalna
lokalna jed
TENSTAN
KROMPIR
(praen
krompir)

Glavne sestavine (ivila)

Postopek za pripravo
jedi

Nain priprave,
zanimivosti

1 lica svinjske masti

1 ebula
2 kg krompirja
sol (po okusu)

ebulo stenstaj (sprai), da

lepo porumeni. Krompir narei
na tanka kolesca in stresi k
maobi. Premeaj in posoli ter
e nekaj asa tenstaj.

KROMPIR V
OBLICAH

sol
kimelj
krompir
enof (omaka)

Skuhaj neolupljen krompir in

ga postrezi.

- stara tradicionalna jed

- velikokrat so jo jedli
- ob nedeljah in praznikih, ne
pa med tednom
- slavnostni obrok
-zraven so jedli hren v omaki
in govedino
- na mizi sta bili dve posodi,
ena s soljo in kimljem, druga z
enofom (sladko-kisla omaka)
-v te zaimbe so namakali

Tradicionalne mirnopeke lokalne jedi v novi turistini ponudbi Razvajanje po mirnopeko, turistina naloga

Osnovna ola Toneta Pavka

JEPREJ
(jeprenj)

OREHOVA
POTICA

- 1 skledica jemena
- 1 ebula
- 2 korena
- 1 koleraba
- 1 peterilj (s korenino in
zelenjem)
- 2 stroka esna
- 2 paradinika
- nekaj fiola
- suho svinjsko meso
NADEV:
- orehi (okoli 70 dag)
- domaa pregreta smetana
- 2 rumenjaka
- vasih nekaj ganja
- pol litra mleka
TESTO:
- 2 jajci
- malo olja
- 4 dag kvasa
- pol litra mleka
- sol po okusu
- sladkor po okusu

TRUDL
(jabolni
zavitek)

VLEENO TESTO:
- moka
-1 jajce
- mlana voda
- malo soli
- malo olja
NADEV:
- smetana (0,5 kg)
- veliko jabolk
- cimet po okusu
- sladkor po okusu in presoji

MORN,
JUREK
(cesarski
praenec)

ENOF

- gorica
- mot

jajca
mleko
sol po obutku
sladkor po obutku

Namoi jeprenj, da nakuha

(naraste) in dodaj vso
zelenjavo. Kuhaj do mehkega
in posoli.

NADEV:
Popari orehe z mlekom, dodaj
smetano.
TESTO:
Kvaeno testo mehko zamesi
iz 2 jajc, moke, olja, jajc in
kvasa. Pusti, da 1 uro poiva.
Nato razvaljaj, namai z
nadevom in na tesno zvij
(rono). Daj v podolgovat
emajliran model. Poakaj, da
dobro razhaja. Namai z dobro
raztepenim jajcem. Testo
nekajkrat prebodi z iglo. Daj v
vroo peico. Peci 1 uro.
Zamesi mehko testo, ki naj
poiva pol ure. Daj ga na prt,
potresi z moko, malo razvaljaj,
pomai z oljem, pusti 10 minut
in ga nato razvleci. Nanj
potresi pregreto domao
smetano in jajce ter naribana
jabolka. Posladkaj s
sladkorjem in cimetom ter zvij
s pomojo prta. Daj v model,
lahko ga namae s smetano
ali jajcem. Peci ga priblino 1
uro.
Maso zmeaj kot maso za
palainke, nalij jo v ponev za
jajca ali ocvirke, jo posoli in
speci na eni strani. Potem jo
obrni, pazi, da se ne razkoplje,
ko jo obrne, se na drugi
strani pojavi rta. Ko je peen,
ga razdeli na 4 kose in
posladkaj.
enof skuhaj iz gorice in
sladkega vinskega mota.

Opomba: Veino sestavin so dodajali po obutku, saj niso imeli tehtnice.

Hana Kastelic, 9. b

nesoljen krompir
- jed za veerjo
- jemen so stopali (oluili)
in nastal je jeprenj
- e je bilo v jeprenju svinjsko
meso, so rekli, da je vanj
stopil pacek

- pregreto smetano so dobili,

ko so skuhali mleko in pobrali
dol smetano, ki se je nabrala
na vrhu

- smetano so dodali, e je bila

pri hii

- jajc so dali, kolikor so jih

imeli, saj so z njimi varevali
- otroci so jurka vzeli na izlete
- za zajtrk
- priboljek

- rastlina gorica je izgledala

kot repa
- noter so bila semena, ki so
jih zdrobili v monarju

Tradicionalne mirnopeke lokalne jedi v novi turistini ponudbi Razvajanje po mirnopeko, turistina naloga

Osnovna ola Toneta Pavka

Sandra je svojo babico povpraala

Katere jedi in pijae so vasih ponudili ob:

konji koscem?
ajdove gance z ocvirki, zelje, zjutraj ganje, za malico vino, vodo
trgatvi trgaem?
kruh, suho meso, hren, jajca, za ejo grozdje ali mot
etvi anjicam?
obaro (ajmoht), peeno koko, tenstan krompir, mlince, solato, potico, vodo, vino
mlavi, delavcem, ki so mlatili?
obaro z ganci ali liniki, peenega petelina, kruh, peenko, krompir, ganje, vino,
vodo
likanju koruze?
kruh, orehe, jabolka, arkelj, vodo, vino (delanc)
kolinah?
praena jetrca, v kosih krompir, peene kremenateljce, kruh, krvavice, vino

Sandra Vizlar, 9. a

Tradicionalne mirnopeke jedi kot jih pripravijo

lanice Drutva podeelskih ena Mirna Pe

Tradicionalne mirnopeke lokalne jedi v novi turistini ponudbi Razvajanje po mirnopeko, turistina naloga

Osnovna ola Toneta Pavka

2. 2 Kuhale so jih nae babice, kuhajo jih nae mamice, radi jih jemo tudi mi

Mirnopeki truklji
Od naih sogovornic smo izvedeli, da so neko in e danes najvekrat skuhale domae truklje s
cvrtjem, domaimi ocvirki in smetano. Ti truklji imajo razlina imena. Danes mlaje gospodinje
pripravljajo truklje po novih receptih, ki si jih same izmislijo. Pri sestavi receptov in izbiri sestavin so
zelo izvirne.
V knjiici Mirnopeki truklji je zbranih 27 receptov za truklje.
AJDOVI TRUKUI S SKUTO,
Marija agar

SKUTNI TRUKLJI S CVRTJEM IN

BUNIM OLJEM, Marija agar

SIROVI TRUKUI,
Franika Saje

SKUTNI TRUKUI,
Martina Pape

VLEENO TESTO:
10 dag bele moke
1/2 jajca
1 lica olja
mlana okisana voda
sol

KROMPIRJEVI TRUKLJI,
Marija Pape

TRUKLJI Z NADEVANIMI
LIGNJI, Nina Mikec

TRUKELJ Z MLETIM
MESOM, Majda Sedminek

KROMPIRJEVI TRUKLJI S
SKUTO IN DROBNJAKOM
KVAENI, Ana Kastelic

KVAENI KROMPIRJEVI
AJDOVO KVAENO TESTO:
TRUKLJI S SKUTO IN
OREHI, Ana Kastelic
10 dag ajdove moke
8 dag bele moke
TRUKLJI MURNOVE
AJDOVI TRUKLJI MOZAIK,
1,5 g kvasa
ANKE, Silva Bevc
Nina Mikec
1 jajce
AJDOVI TRUKLJI Z OREHI,
NADEV II:
0,3 del olja mlana slana voda
Andreja Brezovar
12 dag neluenega ria
sol
NADEV I:
0,4 dcl olja
SKUTNI TRUKLJI,
30 dag skute
4 dag ebule
Andreja Brezovar
5 dag margarine
5 dag pinanih/blitvinih listov
2 jajci
DOLENJSKI TRUKLJI,
sol, poper, peterilj
Slavka in Maja Kastelic
5 dag pinanih/blitvinih listov 2 jajci
SKUTNI TRUKLJI,
OREHOVI TRUKLJI,
sol, poper, peterilj

DOLENJSKI TRUKLJI,
Marija Pape
DOMAI TRUKELJ,
Marija Opara

DOLENJSKI TRUKLJI,
Lojzka Brulc

Bla Ogulin

Joefa Krevs

AJDOVI TRUKLJI Z OREHI,

Olga Novljan

SLADKI SKUTNI TRUKLJI Z

ROZINAMI, Marija Muhi

AJDOVI TRUKLJI Z OREHI,

Marija Muhi

SIROVI TRUKLJI,
Janja Klemeni

SMETANOVI TRUKLJI,
Danica Kramar

PEEN TRUKELJ S PINAO IN

SKUTO/FETO, Nina Mikec

TRUKJI S SKUTO,
Ana pendal

TRUKLJI S CVRTJEM, J
anja Klemeni

PRIPRAVA AJDOVIH TRUKLJEV MOZAIK:

Ajdovo moko poparimo, dodamo zdrobljen kvas, belo moko, olje, jajce in vodo po potrebi. Zamesimo ne
preve. Ajdovo moko poparimo, dodamo zdrobljen kvas, belo moko, olje, jajce in vodo po potrebi.
Zamesimo ne preve trdo testo in ga pustimo 30 minut poivati. Za vleeno testo zmeamo moko, jajce,
olje, sol in vodo po potrebi.
Skuto zmeamo s penasto vmeano margarino, jajcem in zaimbami. Za riev nadev na olju prepraimo
ebulo in jo zainimo. Zalijemo z vodo in duimo do mehkega. V ohlajen ri vmeamo stepeni jajci in
peterilj.
Najprej razvaljamo ajdovo testo, ga pokapamo z oljem, obloimo z blanirano pinao/blitvo, na katero
razporedimo riev nadev. Razvaljamo vleeno testo in prekrijemo z njim riev nadev. Pokapamo z oljem in
zopet obloimo s pinao/blitvo, nanjo pa razmaemo skutni nadev. Zvijemo v trukelj, ki ga zavijemo v
naoljen peki papir, ter kuhamo v slanem kropu 40 minut.
Izbrali smo nekaj starih in nekaj novih receptov za pripravo trukljev. Zbrani so v prilogi.

Tradicionalne mirnopeke lokalne jedi v novi turistini ponudbi Razvajanje po mirnopeko, turistina naloga

Osnovna ola Toneta Pavka

Domai trukelj (Marija Opara, Bika vas)

Testo: kg moke, 1 jajce, 1 epec soli, mlana
voda po potrebi
Nadev: 5 jajc (jajna omleta cvrtje), 1/l pregrete
domae smetane, 15 dag prepraenih drobtin, 1 lica
ocvirkov
Zamesimo testo, ki naj poiva vsaj ure. Nato ga
razvaljamo in nadevamo, zavijemo v prti in kuhamo
25 minut. Kuhane razreemo in ponudimo s solato.

Vleeno testo, obloeno s cvrtjem

enof (Milan Hrastar, Mirna Pe)

K trukljem so ponudili tudi inaf, (ajnof ali enof). In kako se ga pripravi?
Sestavine:
-

2 l mota (najbolj primerna je marnica)

2 dl (ali ve) semen enofa

Pomembno: Uporabiti moramo mot marnice, e preden ta fermentira. To pomeni, da ga uporabimo

na dan po trgatvi.
Priprava:
Mot marnice povremo do polovic e. Tako dobimo sladko tekoino. Sladkost si lahko reguliramo sami,
vse je odvisno od tega, kako komu odgovarja. Namre, bolj kot povremo mot, bolj sladka je tekoina.
Semena enofa se najprej zdrobi v monarju ali s katerim drugim pripomokom. Granulacija semen je
lahko groba. Nato pa jih vsujemo v steklenico in prelijemo z ohlajenim motom. Steklenico zamaimo
in jo postavimo v temen, hladen prostor (npr. klet). Tako pripravljeno zmes pustimo stati od 4 do 8
tednov.
Uporaba:
Pred uporabo steklenico z enofom dobro pretresemo, da se usedlina enakomerno porazdeli.
Uporabljamo ga kot zelo dobro omako pri trukljih ali pa za meso, zlasti govedino. Govedino tako
sproti namakamo v omako iz enofa in pojemo (enako kot pri hrenu).
inof/gorica je rastlina, ki raste na robovih travnikov in njiv. Lahko ga tudi sami sejemo. Cveti
rumeno. Naredi stroke, v katerih so zrna, ki so uporabna. Zrna posuimo in stolemo v monarju. To
namoimo v mot, ki ga prej zavremo in ohladimo. Dodamo sladkor. Napolnimo steklenico, jo zapremo
in premeamo. Pustimo 45 dni. Ponudimo ga lahko tudi h krompirju v oblicah.

Tradicionalne mirnopeke lokalne jedi v novi turistini ponudbi Razvajanje po mirnopeko, turistina naloga

Osnovna ola Toneta Pavka

Ostale lokalne jedi

Med ostalimi lokalnimi jedmi so nai sogovorniki najpogosteje omenjali naslednje:
Mlena kaa, mati naa in otroka dobra paa.

MLENA KAA, kuhana ali peena

PREGANKA
PRISTAVLJENKA
SUHA JUHA
V KROP KROMPIR
KROMPIR NA KISLO
ZAROTAN MONIK
USUKAN MONIK
AJDOVI, KORUZNI, BELI
KROMPIRJEVI GANCI, ZMESNI
(zabeljeni z ocvirki, z belo kavo ali
kislim zeljem in repo)
KISEL'NA kislo zelje in repa, pozimi
pogosto na mizi
JEPRENJ
V OBLICAH KROMPIR
ZELJE IN KROMPIR
KROMPIR IN FIOL
MATEV, ZMEANEC, MALTA
EPLJEVA KAA
TENSTAN KROMPIR
AJMOHT
OCVIRKOVA POTICA
ARKELJ
JABOLNI ZAVITEK
BREZBURT
SMETANOV FIOL IN KROMPIR
KUMARE V OMAKI
REGRAT S PEHOM
ALELUJA

(ljudski pregovor)

epljeva kaa

ganci, ganci, dobra jed, boljih nima irni svet.

(ljudski pregovor)

Recept in priprava ajdovih gancev z zeljem

Po babiinem receptu je ajdove gance ob pomoi babice
Ivanke skuhala vnukinja Hana.
1 kg zelja
25 dag (ena zvrhana velika ajna skodelica) moke
1 zvrhana lesena lica ocvirkov

Ajdovi ganci z zeljem, kot jih pripravi

babica Ivanka

Tradicionalne mirnopeke lokalne jedi v novi turistini ponudbi Razvajanje po mirnopeko, turistina naloga

Osnovna ola Toneta Pavka

ZELJE:
Zelje opere, da ni prekislo. Da ga v lonec, ga zalije z vodo,
da sega ez zelje. Nato soli, doda lovorjev list in kumino.
Pusti, da vre 35 minut. Odcedi, zabeli z v ponvi razgretimi
ocvirki in premea.
GANCI:
Zavre liter vode, osoli, v vodo strese moko. Pusti, da voda
prevre ez moko in da se izoblikuje kepa. Na sredi jo predre
z vilico in pusti, da vre pol ure. Potem odcedi, zmea in
zdrobi z vilicami. Postreemo v skledi, zelje spodaj in gance
zgoraj.
Hana Kastelic, 9. b

Nasmejani kuharici ob polni skledi

2. 3 Kuhali smo jedi po receptih naih babic

V petek, 18. januarja 2013, smo uenci, ki sodelujemo pri turistinem kroku, skuhali nekaj jedi, ki
smo jih med naim raziskovanjem odkrili.
To so bile stare jedi naih babic. Nekatere jedi, ki smo jih pripravili, jemo in pripravljamo e danes, le
na malo drugaen nain in pod druganim imenom, nekatere teh jedi pa smo prvi poskusili.
Kuhali smo: Urka Make, Urka Smrke, Sandra Vizlar, Hana Kastelic, Petra Saje, Petra Zupan, Alja
Kolenc in Matja Bevc iz 8. in 9. razreda.
Razdelili smo se v tri skupine in se lotili dela. Pripravili smo orehove trukljce, ajdove truklje z
orehovim nadevom, proseno kao s slivami, mateva, zelje in usukan monik.
Pri kuhi so nam svetovale olska kuharica ga. Justi Drenik in mentorica ga. Ladislava Rupena.
Postopke priprave smo dokumentirali in se ponosno postavili pred lepo pogrnjeno mizo s pripravljeno
hrano.
Jedi so bile vsem nam ve. Dokazali smo, da znamo tudi mladi kuhati. Prav bi bilo, da bi bile te jedi
pogosteje na naih mizah.

Recepti za nekatere od teh jedi so priloeni v prilogi.

Foto utrinki iz kuharskih delavnic

Tradicionalne mirnopeke lokalne jedi v novi turistini ponudbi Razvajanje po mirnopeko, turistina naloga

Osnovna ola Toneta Pavka

2. 4 Starih eg se ne da vseh zatreti, novih ne vseh sprejeti!

Poleg jedi in receptov so nam gospodinje povedale e druge zanimivosti o obiajih prehranjevanja v
preteklosti. Nastali so pregovori in pripovedi, ki drijo e danes.
Po praznikih mora zadiat!
Kruh se ne gane.
V jeprenj je stopil pacek.

Vsak praznik ima svojo jed. Vsak kos mesa svoje praznike. Npr: gnjat
za veliko no, svinjska glava za delavce v vinogradu, peen petelin na
mlatikem likofu.
e ne bo el k spovedi za veliko no, bo jedel alelujo. Ko so ribali
repo, so pripravili repne olupke. Nanizali so jih na vrvico in posuili
nad pejo ali tedilnikom. Za veliko no so jih nekaj dni namakali in
skuhali v svinjski juhi ali vodi in zakuhali usukan monik. Tega niso
radi jedli. To je bila v preteklosti hrana reveev. Te jedi danes ne
pripravljajo ve.
Jajarice (jajar'ce) so bile enske, ki so po vasi vsak teden ob
doloenih dnevih kupovale jajca in jih nosile v Ljubljano prodajat.
V oblicah krompir so jedli z lupino, kar je pomenilo, da te ni strah.

Aleluja

Ko je gospodinja razrezala poprtnik, so otroci tekmovali, kdo bo prvi

pri mizi in dobil svoj kos.
Poprtnik je oe dvignil v visoko nad glavo in otroci so morali poskoiti, da so ga dosegli in prili do
svojega kosa.

Shajance so imeli otroci zelo radi. Kose vzhajanega testa za kruh je gospodinja skuhala v vodi in jih
dala otrokom. Z veseljem so jih pojedli.
V Jelah pri Mirni Pei so pred prvo svetovno vojno imeli puelank. Imeli so ga pri druini Grlica v
Jelah. Pred prvo svetovno vojno je gospodar v domai hii, v majhni sobi, kjer je bila miza s stoli,
prodajal dobro domae ganje in vino marnico. Ljudje so se tam ustavljali vsak dan, ko so vozili ito v
mlin v Zijalo. Prihajali so tudi ob nedeljah. Znal jih je zadrati, povedati alo in zaigrati tudi na
harmoniko.
Pri peeni mleni kai je najbolja zapeena smetana na vrhu. Kako dosei, da bi jo bilo im ve?
Namesto da se pee v kozici, jo speemo v vejem nizkem pekau, sta se spomnila stric Tone in
neakinja Ani v mladosti, ko sta bila sama doma in preizkuala svoje kuharske sposobnosti. Kako sta
se sladkala in oblizovala prste.
Talerflaj kronik juhe s koki govejega mesa, obvezni obrok kmekih parov, ki so se k nedeljski
mai v Mirno Pe pripeljali z zapravljivkom ali kolesljem. Najve jih je k nedeljskemu obredu prilo
seveda pe. Jutranja malica topli obrok v mirnopekih gostilnah je bila za ljudi, ki so iz oddaljenih
vasi prili k nedeljski mai, tradicionalna. Pri Potoarjevih so bili ob konici polni kar tirje prostori
(velika i n mala soba ter obe vei). Okrepali so se s toplo govejo juho, v kateri so bili koki govejega
mesa, navadno en veji kos. Pri Potoarjevih sta bili na voljo tudi jedi goveji gola in vampi, ki pa so ju
servirali na kroniku vsake pol.

Tradicionalne mirnopeke lokalne jedi v novi turistini ponudbi Razvajanje po mirnopeko, turistina naloga

Osnovna ola Toneta Pavka

al pa se je mnogi niso mogli privoiti, moki so si naroili mali frakelj ganja, ki je vasih zaokroil,
tako da sta ga popila dva ali trije. enske samo na ganje praviloma niso hodile v gostilno.
V kmekih druinah je govedino ob nedeljskem obedu razrezal gospodar. Gospodinja je kos kuhane
govedine predenj postavila na lesenem kroniku. Navada je bila, da je bil pri mizi najprej postreen
gospodar. Imel je svoj jedilni pribor in tudi svoj stol. Prvi je zael tudi jesti, seveda pa je tudi molil
najprej pred obedom in po obedu v zahvalo za hrano na mizi.

Zbrali smo nekaj ljudskih rekov, v katerih se kae odnos ljudi do hrane.

Kakren

pri delu, tak

pri

Kar bo pr'delav

, to bo

e pade kruhek

jelu.

ti na

ju

tla,

poberi in poljubi ga.

Bol' je spanc kot ganc.

Tradicionalne mirnopeke lokalne jedi v novi turistini ponudbi Razvajanje po mirnopeko, turistina naloga

Osnovna ola Toneta Pavka

3 TURISTINA PONUDBA RAZVAJANJA PO MIRNOPEKO

3. 1 V Mirni Pei je zmeraj lepo
Mirnopeka obina lei na JV delu Republike Slovenije. Ustanovljena je bila leta 1999 in spada med
najmanje dolenjske obine. V treh dolinah: mirnopeki ob Temenici, entjurski ob Igmanci in v
globodolski ivi v 28 naseljih okrog 2800 prebivalcev. Prevladuje grievnat svet s krakimi oblikami
povrja. Prisojna poboja naih griev so posejana z vinogradi, razvita je govedoreja, ponekod so
dobri pogoji za sadjarstvo. Nekaj monosti imamo tudi na podroju razvoja turizma. Obiskovalcem radi
pokaemo nae tri doline ter njihove naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti, med katerim je
najlepe Zijalo izvir reke Temenice. Prijaznost in gostoljubnost domainov lahko spoznate na
tevilnih pohodih in prireditvah, ki jih med letom organizirajo naa drutva.
Naselje Mirna Pe se je razvilo ob nekdanji cesti med Zagrebom in Ljubljano v srednjem delu
temenike doline. O izvoru imena je ve razlag, a najverjetneja je tista, ki trdi, da ime izhaja iz
nemkega imena Hoenigstein, kar pomeni medeni kamen, med(e)na pe(ina). Ob obisku
polihostorja Valvasorja v Zijalu se je po zatrepni peini razlival med divjih/podivjanih ebel.
V Mirni Pei smo decembra lansko leto dobili novo olo, ki so jo poimenovali po znamenitem
mirnopekem rojaku, pesniku Tonetu Pavku, rojenem v entjuriju.
Ponosni smo tudi na glasbenika Lojzeta Slaka. Oba sta nae kraje opisovala v pesmi in besedi.
Iz Mirne Pei je bil tudi znani ebelar Alojz Kastelic, ki je svoje znanje nesebino prenaal tudi na
druge.
Med obema svetovnima vojnama je Mirna Pe slovela po ivinskih sejmih. Sejem so ponovno oivili v
letu 2004 in je vsako prvo soboto v mesecu.
V Mirni Pei poleg ostalih drutev deluje tudi turistino drutvo.
Na osnovni oli je e v preteklosti deloval turistino-zgodovinski kroek. V zaetku letonjega olskega
leta je ponovno zaivel turistini kroek podmladek turistinega drutva v Mirni Pei.
Ker se zavedamo, da je turizem pomembna gospodarska dejavnost in ker so tudi nai kraji lepi in
zanimivi, smo se odloili, da tudi mi obiskovalce privabimo z zanimivo kulinarino ponudbo.
lani kroka smo se odloili sodelovati v projektu TZS Turizmu pomaga lastna glava Potuj z
jezikom, ker smo bili mnenja, da je razpisana tema zanimiva za raziskovanje.

Tradicionalne mirnopeke lokalne jedi v novi turistini ponudbi Razvajanje po mirnopeko, turistina naloga

Osnovna ola Toneta Pavka

V Osnovni oli Toneta Pavka

21. decembra 2012 smo v Mirni Pei slovesno odprli novo olo. Krajani smo
se razveselili nove pridobitve. Poimenovana je po rojaku, akademiku,
pesniku in pisatelju Tonetu Pavku. V prihodnje priakujemo, da bo olo
obiskalo vse ve ljudi od blizu in dale. Uenci in uitelji bodo obiskovalcem
pokazali olske prostore, ogledali si bodo lahko razstavo o zgodovino
olstva v Mirni Pei ter jih seznanili z ivljenjem ter delom Toneta Pavka,
Lojzeta Slaka in Alojza Kastelica. V oli bo tudi spominska soba in v nartu
je priprava pohoda v njegov rojstni kraj entjurij. Zato smo lani
turistinega kroka odloili, da to idejo vkljuimo v eno izmed turistinih
ponudb naega kraja. Zavedamo
se, da poleg gostoljubja in
toplega sprejema moramo
obiskovalcem ponuditi tudi nekaj
izvirno domaega. Iz bogate
zakladnice mirnopekih jedi smo izbrali najbolj zanimive in
jih vkljuili v kulinarino ponudbo.
Te bomo ponudili gostom in obiskovalcem ole tudi ob
razlinih drugih prilonostih:

dnevu odprtih vrat ole,

na sreanjih z dedki in babicami,
na predstavitvah olskih projektov itd.

Na oli med drugimi delujejo ebelarski kroek, vrtnarski kroek in v prihodnje naj bi zaivel e zelini
kroek. V ponudbo smo vkljuili tudi njihove proizvode.

Gostitelji: ravnatelj, uitelji, uenci in drugi strokovni

delavci ole
Sprejem obiskovalcev: ravnatelj, uenci lani
turistinega kroka, uitelji, predstavniki TD Mirna Pe,
lanice drutva podeelskih ena
Kje? V olski jedilnici ali olski avli.

Za omizja in pogrinjke bodo poskrbeli uenci pod vodstvom uiteljice gospodinjskega

pouka.
Kdaj? Ob zakljuku olskega leta in v sklopu prireditev ob obinskem prazniku v mesecu juniju, ob
obiskih najavljenih skupin, ob obisku uiteljev in uencev tujih partnerskih ol v projektu Comenius, ob
sprejemu pomembnih gostov na oli (ob zakljuku bralne znake, olskih projektih ipd.)
Kulturni program: predstavitev kraja, ole in znamenitih Mirnopeanov

Tradicionalne mirnopeke lokalne jedi v novi turistini ponudbi Razvajanje po mirnopeko, turistina naloga

Osnovna ola Toneta Pavka

Kulinarina ponudba krajevnih jedi za pogostitev:

razline vrste domaega kruha,

jabolni zavitek,

domai truklji kuhani ali peeni,

drobno pecivo,

inaf,

suho in svee sadje,

arkelj,

orehi,

orehova potica,

doma jabolni sok,

trukeljci z orehovim nadevom,

zelini aj z medom in

peena jabolka z medom,

ebulna potica.

peena kaa, kaa s suhim sadjem,

3. 2 Pri nas nikoli ne boste lani

Izbor jedi bomo prilagajali letnim asom in vrsti obiskovalcev. Za najavljene skupine bodo na oli lahko
za primerno ceno pripravili tudi topel obrok ali kosilo. Na jedilniku bodo zastopane domae krajevne
mirnopeke jedi. Na prvem mestu bodo truklji z razlinimi nadevi in kot posebnost priloga inaf.
Le-tega bomo morali na zalogo pripraviti e v jesenskem asu.

Ob obisku vam lahko ponudimo

zelje z ocvirki
matev/ajdovi ganci

peenica
ocvirkova potica

krvavica
peena jabolka z medom

pristavljanka
moren
jabolni kompot

v oblicah krompir
zelje z ocvirki

domai iroki nudelni z drobtinami

solata
trudel

domai truklji s cvrtjem in drobtinami

inof

doma jabolni sok

Tradicionalne mirnopeke lokalne jedi v novi turistini ponudbi Razvajanje po mirnopeko, turistina naloga

Osnovna ola Toneta Pavka

3. 3 Nart izvedbe
Pri pripravi in izvedbi bodo sodelovali:

vodja olske prehrane,

vodja olske kuhinje, kuharice,
uenci pri gospodinjskem pouku.
Nartujemo tudi sodelovanje z Drutvom podeelskih ena Mirna Pe, TD Mirna Pe, Drutvom
vinogradnikov Mirna Pe, lokalnimi ekolokimi kmetijami ter Obino Mirna Pe.

Izdelali smo promocijski material:

zgibanko,
vabilo, (oboje bo objavljeno na spletni strani ole),
povabilo v obinskem glasilu,
turistini spominek.
Tega bomo prilagajali posameznim prireditvam in ga posodabljali.

O posameznih prireditvah bomo poroali v olskem glasilu, na olskem radiu, v obinskem glasilu, na
spletni strani ole in v drugih sredstvih javnega obveanja.
Sodelovali bomo na turistini stojnici ob obinskem prazniku in drugih prireditvah
(pohodi, sejmi v Mirni Pei).

3. 4 Nart predstavitve na turistini trnici

Razvajanje po mirnopeko
S plakati in nastopom bomo predstavili nao obino, naravne in zgodovinske zanimivosti ter novo olo.
Na stojnici bomo razstavili jedi, ki so se ohranile in so znailne za nae kraje e danes. Te smo opisali
v prvem delu naloge. Obiskovalci jih bodo lahko poskusili. Poskrbeli bomo za primerno embalao v
skladu s higienskimi predpisi.
Pepe Nagaja, hudomuen, nagajiv fant, bo s pesmimi Toneta Pavka, rojaka Mirne Pei, na svoj nain
zabaval in vabil obiskovalce na preizkunjo jedi. Poleg recitiranja otrokih pesmi Toneta Pavka bo
recitiral e pesnikove pesmi, povezane z Dolenjsko in domaim krajem entjurij pri Mirni Pei. Poleg
nagajivega Pepeta bo lan turistinega kroka igral na harmoniko pesmi Mirnopeana Lojzeta Slaka
in poskrbel za prijetno vzduje. Pepe Nagaja ne bo pozabil obiskovalcem sporoiti najnovejih novic
iz Mirne Pei, pa tudi ne, katere jedi ne smejo manjkati v vsaki mirnopeki hii jedi, predstavljene na
turistini trnici. Ob zvokih melodij Lojzeta Slaka bodo uenci zaplesali, prav tako pa k plesu privabljali
ostale obiskovalce. V ozadju trnice bo potekala predstavitev na raunalniku kratek film, v katerem
se bodo odvijali pogovori s pesnikom Tonetom Pavkom, ansambel Lojzeta Slaka ter fotografije
kuhanja jedi, ki bodo predstavljene obiskovalcem. Ostali lani turistinega kroka pa bodo
obiskovalcem predstavili recepte in postopek priprave razstavljenih jedi. Za dobrodolico vam bodo
ponudili doma kruh z domaim medom, saj je v Mirni Pei (ime kraja je povezano prav s ebelami in
medom) pomemben del tradicije tudi ebelarjenje. Na najbolj znan ebelar pa je bil Alojz Kastelic.
Med obiskovalce bomo delili promocijski material. Za spomin na nae sreanje pa jim bomo podarili
turistini spominek, ki ga bomo izdelali po zmagovalnem predlogu na olskem nateaju.

Tradicionalne mirnopeke lokalne jedi v novi turistini ponudbi Razvajanje po mirnopeko, turistina naloga

Osnovna ola Toneta Pavka

4 ZAKLJUEK
Prehrana je bogat del nae kulturne dediine in prav je, da jo ohranjamo in posredujemo naim
zanamcem. Teko je ugotoviti, koliko so posamezne jedi stare in doloiti natanno, od kod izhajajo.
Veliko nam povedo imena jedi in pija, ki so vasih domaa, vasih povezana s predmeti ali pa so
nastala iz aljivih navad.
V naih krajih se je veliko jedi ohranilo, zlasti na kmetih, le poimenujejo in pripravljajo jih malo
drugae. Pri pripravi hrane so uporabljali ivila, pridelana doma, pri tem pa upotevali ege in navade
domaega kraja. Na izbor jedi so vplivali letni asi in to, kakna je bila letina. Dananje gospodinje so
zaposlene, imajo manj asa za kuhanje, zato se vsaj deloma posluujejo industrijsko pripravljenih jedi
ali posameznih ivil. Npr.: priprava gancev z uporabo instant moke, zelje in repo kupijo v trgovini in
le na kmetih ozimnico pripravljajo doma. e skuhamo jeprenj z doma posuenimi suhimi parklji ali
rebrci, je to veliko bolj okusno dii po domae. To velja tudi za vse vrste trukljev. Najbolji so tisti z
domao smetano in cvrtjem. Moderne mlaje gospodinje pa uporabljajo nove diave in zaimbe, ki
jedem dajo nove okuse. Imajo veliko znanja o posameznih ivilih in postopkih priprave posameznih
jedi, ki se jih tudi med seboj izmenjujejo. Na izbiro imajo drugane kuhinjske pripomoke, ki
omogoajo hitrejo pripravo hrane. Hladilniki in zamrzovalne skrinje pa omogoajo shranjevanje hrane
za dalji as.
Prav je, da mladi danes tradicionalne krajevne jedi in nain prehranjevanja v preteklosti spoznamo.
Zaradi zdravega naina ivljenja jih moramo pogosteje vkljuevali na nae jedilnike. Zato smo se lani
turistinega kroka odloili, da nekaj teh krajevnih jedi tudi sami pripravimo in okusimo. V novi olski
gospodinjski uilnici smo jih pripravili po izbranih receptih. Nekatere smo ob pomoi babic in mamic
skuhali doma.
Izbrane jedi smo vkljuili v turistino ponudbo na nai oli. Zavedamo se, da jo bomo morali e
obogatiti. Vsak zaetek je teak. Pomembno je, da smo naredili prvi korak.

elimo si, da bi se turizem tudi v nai obini hitreje razvijal.

Naj se z nao turistino in kulinarino ponudbo in z novo olo zane tudi
novo obdobje turistinega razvoja.

Tradicionalne mirnopeke lokalne jedi v novi turistini ponudbi Razvajanje po mirnopeko, turistina naloga

Osnovna ola Toneta Pavka

Slovarek narenih poimenovanj za jedi

Ajmoht obara
Aleluja velikonona jed iz posuenih repnih olupkov
Brezburt tlaenka
Brezburt tlaenka
Delanc, delanec, petjot vino, narejeno iz topin, sladkorja in vode, osveilna dolenjska kmeka
pijaa z nizko stopnjo alkohola za vroe poletne dni
Dobra kota, slaba kota dober ali slab obrok hrane
Dremavka orehova potica, ki so jo jedli na sveti veer, ko so akali na polnonico
Fion fiol
Frakelj nekdaj prostorninska mera osmina litra, znailna steklenika za mero, navadno za ganje
Frut'k zajtrk
Godla juha, v kateri so se kuhale krvavice
Jesih kis
Kaube, kolbe pianja bedra
Kravajci nadomestek za kvas
Krompirjev mo, matev, zmeanec pretlaen in zmean skupaj kuhan krompir in fiol, priloga h
kuhanemu zelju ali repi, zabeljeno z ocvirki
Kruhovc v vodi namoen in z ocvirki ali smetano zabeljen star kruh
Likof pojedina ob zakljuku vejih kmekih del
Lorber lovor
Nudlci rezanci
Ocvirkovka ocvirkova potica
Poprtnik bolji bel kruh, namazan z jajcem in vasih lepo okraen
Predjunk dopoldanska malica
Pristavljenka, pr'stavljenka, pristavljeno iz razline zelenjave kuhana gosta jed, najvekrat iz
fiola, kolerabe, rumenega korenja, ebule in esna
Shajanci, vshajanci iz kvaenega testa oblikovane kroglice, kuhane v slanem kropu
Sukaje iz moke in jajc narejene mrvice za zakuho
morn praenec
trudl jabolni zavitek
Talerflaj kronik juhe s koki govejega mesa
Tenstan krompir praen krompir
Uanu prosena kaa
V krop krompir krompirjeva juha, zabeljena z raztopljenimi ocvirki
Zarotan krompir krompirjeva juha z dodatkom preganja
inaf, (enof, ajnof) omaka iz domae gorice in neprevretega mota
olca kuhani svinjski parklji in rep, brez kosti, z dodatkom soli, popra,esna in peterilja, speena v
pekau

Tradicionalne mirnopeke lokalne jedi v novi turistini ponudbi Razvajanje po mirnopeko, turistina naloga

Osnovna ola Toneta Pavka

Viri in literatura:

Trdina J.: Podobe prednikov, pohujanje za vsakega. Ljubljana, 1987.

Va kanal. Kmetijski razgledi, 25. 5. 2012, arhiv, dostopno na spletnem naslovu:

http://www.vaskanal.com/arhiv-oddaj/video/1948/Kmetijski-razgledi%2C-25--maj2012.html.

Ljudska prehrana Dolenjske in Bele krajine, izbrani kraji. Srednja ola za gostinstvo in turizem.
Novo mesto, 1988.

Mirnopeki truklji, drutvo podeelskih ena Mirna Pe in organizacijski odbor mirnopekega

teka. Sevnica: Artes studio Sevnica, 2003.

Zvezki z recepti iz leta 1946/47, last Ane Slak.

Zvezek z recepti Marije Opara.

ustni viri:

Alojz Drenik, Ivanja vas

Alojzija Vizlar, Postaja, 64 let.
Amalija Smrke, Ivanja vas
Ana Make, Vrhpe
Ana Slak, Dolenji Podbort
Anica Parkelj, Vihre
Barbara Mihaela Saje, Mali Kal, 41 let.
Ivanka Kastelic, Bika vas
Joefa Progar, Postaja, 73 let.
Joefa Pungert, Gorika vas, 82 let.
Marija Kastelic, Mali Vrh, 80 let.
Marija Opara, Bika vas, 76 let.
Milka Kastelic, Bika vas
Pavla Rozman, Gorenji Globodol
Veri Pucelj,

Priloga 1:
Recepti za pripravo starih tradicionalnih jedi
Priloga 2:
Vabilo
Priloga 3:
Promocijska zgibanka
Priloga 4:
Razpis za turistini spominek
Priloga 5:
Nareni izrazi in recepture jedi za izvedbo kviza
Priloga 6:
Skupna izjava ole