You are on page 1of 28

27.

DRŽAVNI FESTIVAL
TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA

Potuj z jezikom
Osnovna šola Toneta Pavčka
Avtorji:
Matjaž Bevc, 8. a

Petra Saje, 9. a

Hana Kastelic, 9. b

Urška Smrke, 9. b

Aljaž Kolenc, 9. a

Sandra Vizlar, 9. a

Urška Makše, 9. b

Petra Zupan, 8. b

Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi –

Razvajanje po mirnopeško
turistična naloga

Mentorica:
Ladislava Rupena

šolsko leto 2012/2013

Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi – Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga

Osnovna šola Toneta Pavčka

Povzetek naloge
Šola: OŠ Toneta Pavčka, Postaja 1, 8216 Mirna Peč
Tel: 07/ 30 78 720
fax: 07/ 30 78 018
elektronski naslov: o-mirnapec.nm@guest.arnes.si
Naslov turistične naloge: Jedi naših dedkov in babic – Razvajanje po mirnopeško
Avtorji:
 Matjaž Bevc, matjaz.bevc@hotmail.com, 8. a
 Hana Kastelic, kastelic.hana@gmail.com, 9. b
 Aljaž Kolenc, alyaz.kolenc@gmail.com, 9. a
 Urška Makše, urshi.maksetka@gmail. com, 9. b
 Petra Saje, petra.saje@gmail.com, 9. a
 Urška Smrke, smrke.urska@gmail.com, 9. b
 Sandra Vizlar, sanchy.vizlar@gmai.com, 9. a
 Petra Zupan, 5ra.zupan@gmail.com, 8. b
Mentorica: Ladislava Rupena, upokojena učiteljica geografije in zgodovine
Povzetek:
Kulturna dediščina izginja in z njo tudi jedi, ki so bile v preteklosti pogosto na mizah. Zato smo se člani
turističnega krožka na OŠ Toneta Pavčka odločili, da sodelujemo v projektu Turistične Zveze Slovenije
Turizmu pomaga lastna glava – Potuj z jezikom. Glede na razpisano temo smo se odločili, da
povprašamo domače in krajane, katere jedi so jedli ob različnih priložnostih. V prvem delu naloge te
jedi tudi predstavljamo. Vprašali smo babice, sodelovali z Društvom podeželskih žena Mirna Peč,
poiskali literaturo o jedeh, značilnih za naš kraj, in poiskali odgovore tudi pri nekaterih kuharicah in
kuharjih. To je bil prvi del naloge.
V drugem delu naloge, ki smo jo naslovili Tradicionalne mirnopeške jedi v novi turistični ponudbi –
Mirnopeško razvajanje, pa smo izbrane krajevne jedi vključili v novo turistično ponudbo šole. Zdelo se
nam je prav, da kulinarično ponudbo povežemo z novo šolo in našimi rojaki, Tonetom Pavčkom,
Lojzetom Slakom in Alojzom Kastelicem. V ponudbi smo na kratko predstavili tudi glavne zanimivosti
naših treh dolin. Nastala je zgibanka, s katero želimo zbuditi zanimanje ljudi, da nas obiščejo v novi
šoli, spoznajo naš kraj in poskusijo naše kulinarične dobrote. S ponudbo smo hoteli obuditi stare
krajevne jedi, pri ljudeh vzbuditi zanimanje zanje, da se lokalne jedi tudi na tak način ohranjajo, saj so
vredne le-tega.
Nekaj teh jedi smo sami pripravili. Pripravljali smo jih s sodobnimi pripomočki in na sodoben način v
novi gospodinjski učilnici. Pridih stare kulinarične tradicije pa je ostal. Če nam je uspelo, presodite
sami.
Ključne besede: tradicionalne krajevne jedi, turistična ponudba, promocija šole in občine, rojaki
Tone Pavček, Lojze Slak in Alojz Kastelic

Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi – Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga

Osnovna šola Toneta Pavčka

VSEBINA
1 UVOD ...............................................................................................................................................4
2 LJUDSKA PREHRANA NA DOLENJSKEM IN V NAŠIH KRAJIH – V MIRNI PEČI .......................................5
2. 1 Povedale so nam ......................................................................................................................7

Pogovor z gospo Marijo Kastelic, Mali Vrh ........................................................................7

Gospa Pavla Rozman, Gorenji Globodol – »Po praznikih mora v hiši zadišat.« ..................9

Gospa Marija Opara iz Biške vasi .................................................................................... 11

Hani je recepte tradicionalnih krajevnih jedi zaupala babica Ivanka Kastelic ................... 12

Sandra je svojo babico povprašala … ............................................................................. 14

2. 2 Kuhale so jih naše babice, kuhajo jih naše mamice, radi jih jemo tudi mi ................................ 15

Mirnopeški štruklji ......................................................................................................... 15

Domači štrukelj (Marija Opara, Biška vas) ...................................................................... 16

Ženof (Milan Hrastar, Mirna Peč) ................................................................................... 16

Ostale lokalne jedi ......................................................................................................... 17

Recept in priprava ajdovih žgancev z zeljem ................................................................... 17

2. 3 Kuhali smo jedi po receptih naših babic .................................................................................. 18
2. 4 Starih šeg se ne da vseh zatreti, novih ne vseh sprejeti! .......................................................... 19
3 TURISTIČNA PONUDBA RAZVAJANJA PO MIRNOPEŠKO .................................................................. 21
3. 1 V Mirni Peči je zmeraj lepo … .................................................................................................. 21

V Osnovni šoli Toneta Pavčka ......................................................................................... 22

3. 2 Pri nas nikoli ne boste lačni..................................................................................................... 23

Ob obisku vam lahko ponudimo ..................................................................................... 23

3. 3 Načrt izvedbe ......................................................................................................................... 24
3. 4 Načrt predstavitve na turistični tržnici .................................................................................... 24

Razvajanje po mirnopeško ............................................................................................. 24

4 ZAKLJUČEK ..................................................................................................................................... 25
Slovarček narečnih poimenovanj za jedi ........................................................................................ 26
Viri in literatura:................................................................................................................................ 27
ustni viri: ....................................................................................................................................... 27

1 UVOD
Člani turističnega krožka smo z zanimanjem prebrali razpis projektne naloge in se natančno seznanili s
Pravilnikom za izvedbo državnega festivala in tekmovanja TPLG – Potuj z jezikom.
Odločili smo se povprašati starejše kmečke gospodinje in babice, kaj so najpogosteje skuhale in
postregle svojim družinskim članom ob različnih priložnostih. Poskušali smo dobiti odgovore na
naslednja vprašanja:
Katere jedi so bile najpogosteje na jedilniku pri kmečkih družinah?
Kako so jih skuhale in kako so posamezne jedi postregle?
Kakšno kuhinjsko posodo in pripomočke so uporabljale?
Katere jedi so pripravile za praznike in praznovanja?
Kje so dobili posamezna živila?
Zanimalo nas je, ali so te jedi še danes sestavni del jedilnikov in ali jih imenujemo in pripravljamo na
drugačen način. Zbrali smo veliko zanimivega gradiva o naših krajevnih jedeh in načinu
prehranjevanja v našem okolju. Po preudarnem razmisleku smo izbrali nekaj najbolj pogostih in
tipičnih krajevnih jedi, ki bi bile zanimive in primerne v novi turistični ponudbi naših krajev. Pogovorili
smo se, kako bo naše raziskovalno delo potekalo. S pomočjo literature smo se seznanili z ljudsko
prehrano na Dolenjskem. Sestavili smo anketne vprašalnike in se dogovorili, kdo bodo naši sogovorniki
– informatorji.
Dogovorili smo se, katero dokumentarno gradivo bomo zbirali (fotografije, jedilni pribor, posoda,
jedilniki, itd.)
Povezali smo se z ravnateljem Osnovne šole Toneta Pavčka Danijelom Brezovarjem, s predsednikom
Turističnega društva Mirna Peč Jožetom Barbom in domačim društvom podeželskih žena in se
pogovorili o možnostih in vsebini nove turistične ponudbe.
Našo nalogo smo naslovili:

Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi –
Razvajanje po mirnopeško
Odločili smo se, da bomo izbrane jedi vključili v novo turistično ponudbo, in sicer:



Z njimi obogatili jedilnik šolskih malic in kosil.
Jih ponudili gostom in drugim obiskovalcem v novi Osnovni šoli Toneta Pavčka ob dnevu
odprtih vrat, pomembnih prireditvah in predstavitvah projektov.
Turistično ponudbo predstavili na turistični stojnici ob občinskem prazniku ali drugih
prireditvah.
Občasno lahko na sejmih v Mirni Peči vsako prvo soboto v mesecu.

Pri realizaciji naloge so nam pomagale babice, mame, kmečke gospodinje – članice društva
podeželskih žena, vodja šolske kuhinje in šolske kuharice. Za nasvet smo povprašali tudi druge
kuharje in kuharice.

Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi – Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga

Osnovna šola Toneta Pavčka

2 LJUDSKA PREHRANA NA DOLENJSKEM IN V NAŠIH KRAJIH –
V MIRNI PEČI
Prehranjevanje ljudi je odvisno od pogojev za kmetovanje in pridelavo hrane. Ljudje se ob pomembnih
dogodkih in praznovanjih družijo, poveselijo in radi kaj okusnega pojedo. Gospodinje vedno znova
presenečajo z okusno pripravljenimi jedmi. Priprava hrane in vrste jedi se od pokrajine do pokrajine
razlikujejo. Način prehranjevanja se prilagaja letnim časom in izbiri živil, ki so v tem času na voljo.
Vendar so nekatere jedi in priprava le-teh značilna samo za določene pokrajine. Za mirnopeške vasi so
značilne več ali manj enake jedi z majhnimi razlikami pri pripravi in poimenovanju le-teh.
»Dolenjska jed je v isti skledi, repa spodaj, zelje zgoraj.« (Janez Trdina, 1870–79).
»Dolenske jedi. Sok (sukanec) kuha se tod povsod, pri revnih in bogatih na vodi; ko ga hočejo jesti,
ulije se nanj nekoliko mleka. Suče se skoraj povsod brez jajec. Anica pa ga kuha na mleku, kakor
Gorenci in porabi za tri osebe eno jajce o sukanji, kar dela sok posebno okusen.« (Trdina J., Podobe
prednikov, pohujšanje za vsakega, Ljubljana, 1987).
V literaturi smo zasledili pričevanje pokojne sestre Toneta Pavčka, Marije Stepanove iz Novega mesta.
Slovela je kot odlična kuharica, bila je mojstrica za razna peciva. Najboljši so bili njeni florentinci. Za
šentjursko žegnanje je napekla peciva za malo reto. Rada je povedala, kaj so jedli ob kmečkih
opravilih v Šentjuriju. Njuna teta je že ob štirih zjutraj zamesila kruh in pekla hlebce v peči. Dišalo je
po vsej hiši. Na koncu peke pa je za otroke v latvice dala mlečno kašo, ki ji je dodala domačo
smetano. Ko je bila pečena, je imela zlato rjavo skorjico. K tej teti sta z bratom Tonetom rada
zahajala. Večkrat jima je spekla na tropincah (ostanek pri kuhanju masla) jajca in jih dala na kruh.
Slastno sta pojedla to redko dobroto. Domači otroci tega niso dobili.
Ob trgatvi so spekli potico in kruh, pili so tudi že mošt. Za martinovanje so spekli gosko ali kakšno
drugo perutnino ter spekli beli kruh.
Etnolog Vilko Novak je v svoji knjigi
Dobre domače jedi z Dolenjskega
zapisal, da so izvirna dolenjska jed
štruklji. Leta 1589 je bil zapisan prvi
recept za pehtranove štruklje. Na mizi
so bili ob vseh družinskih praznikih, ob
koncu žetve, mlačve in drugih večjih
poljedelskih delih. Ob žegnanju Dolenjci
še danes vabijo: »Pridite v nedeljo po
štruklje!« K štrukljem se zelo dobro
poda žajnof, omaka iz domače gorčice
in neprevretega mošta. Pogosto jedo
tudi kaše: proseno, ječmenovo, ajdovo.
Krompirjeve bele in krompirjeve ajdove
žgance z ocvirki, kislim ali sladkim
mlekom, kislo repo ali zeljem, tudi z
govejo ali suho juho ali z obaro. Jedli so
tudi mlečni, koruzni, ajdov ter usukani
ali zaroštani močnik.

Dolenjski štrukelj po mirnopeško

Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi – Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga

Osnovna šola Toneta Pavčka

Na podlagi tega smo začeli tudi mi zbirati podatke o starih krajevnih jedeh in skušali ugotoviti, ali so te
jedi na jedilnikih naših družin tudi danes. Ali jih pripravljajo na enak ali podoben način? Izvedeli smo
mnogo zanimivega. Povprašali smo starejše kmečke gospodinje, kaj so kuhale svojim domačim in
kako so te jedi pripravljale.
Članice Društva podeželskih žena Mirna Peč so leta 2003 izdale z knjižico z naslovom
Mirnopeški štruklji.
Dr. Boris Kuhar, etnolog in kulinarik, je v uvodu te
knjižice zapisal: »Če so štruklji ena od desetih
največjih slovenskih znamenitosti, so dolenjski,
predvsem še mirnopeški štruklji, glavna znamenitost
te prelepe doline. Kako hvalevredno je,da jih žene te
doline tudi še danes rade pripravljajo za vsak dan in
za svetke. To so dokazale tudi na izboru
Mirnopeškega štruklja, junija leta 2003. Vse navzoče
in tudi mene so presenetile z bogastvom receptov, z
iznajdljivostjo in tudi domiselnostjo za pripravo
tradicionalnih in tudi novodobnih štrukljev.«
Naslovnica knjižice Mirnopeški štruklji

Iz odgovorov naših anketirank smo izvedeli, da so bili štruklji nekoč in so še danes pogosto sestavni
del naših jedilnikov. Zato smo se odločili, da štruklje poleg nekaterih drugih tradicionalnih krajevnih
jedi, kot so: pečena kaša, matevž s kislim zeljem ali repo, šarkelj, orehova potica, ocvirkova
potica, orehovi štrukeljčki, jabolčni zavitek, krompir v oblicah, žinaf, češpljevi cmoki,
češpljeva kaša, žganci, jabolčni sok, zeliščni čaj, čebulna potica, vključimo v novo
turistično ponudbo.
Recepte za pripravo teh starih slovenskih jedi so gospodinje podedovale po svojih starih materah in so
dragocena dediščina naših dolin. Res pa je, da so te jedi v posameznih pokrajinah ali krajih različno
pripravljali. Gospodinje so dobro vedele, kako morajo svoje najbližje hraniti, da jim ohranijo zdravje in
dolgo življenje. Vedele so, kakšna hrana je zdrava in kaj človek potrebuje. Znale so jedi tudi okusno
pripraviti.

Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi – Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga

Osnovna šola Toneta Pavčka

2. 1 Povedale so nam

 Pogovor z gospo Marijo Kastelic, Mali Vrh 
Sredi decembra lanskega leta smo obiskale gospo Marijo Kastelic, staro 80 let, stanujočo na Malem
Vrhu. Prijazno nas je sprejela in v prijetnem razgovoru z njo smo izvedele, katere jedi je kuhala kot
kmečka gospodinja, ob kakšnih priložnostih so postregli posamezne jedi in kakšne so bile
prehranjevalne navade.
Zjutraj so jedli zelje, fižol, žgance z m lekom. Za zajtrk pozimi so jedli matevža, knedle – cmoke,
krompir, zeljnato solato. Za frušt'k – zajtrk so poleti skuhali prežganko, žgance z ocvirki in ječmenovo
kavo.
Dopoldanski malici so rekli tudi predjuž'nk. Za malico so jedli črn kruh, včasih meso, pili vino »delanc«,
suhe hruške in jabolčne krhlje.
Tipično nedeljsko kosilo je sestavljala goveja juha z domačimi nudlci – rezanci, pozimi pa suha juha, v
katero so zakuhali riž ali sukaje (močnik).
Za veliko noč so po prihodu od maše pripravili velikonočni zajtrk, jedli bel kruh, suho meso, npr.
nadevan želodec, šunko ali šinjek, pirhe, hren, orehovo potico. Vse te jedi so na velikonočno soboto v
jerbasu nesli k žegnu. Na bela nedeljo so imeli navado jesti rožičkov kolač.
Včasih so skuhali alelujo. Suhe repne olupke so skuhali v vodi in jih jedli kot solato. Aleluja ni bila
priljubljena jed.
Za božič so po polnočnici jedli krvavice, vendar le takrat, če so že do takrat zaklali prašiča. Za svete tri
kralje so jedli pogačo oz. poprtnik. Razrezanega na kose je gospodar dvignil visoko nad glavo, otroci
pa so skakali, da bi ga dosegli in dobili vsak svoj kos. Imeli so navado reči, da toliko, kolikor visoko
bodo skočil, toliko bodo zrasli. Poprtnik so po navadi okrasili s tički.
Ob petkih niso jedli mesa, za postne dneve pa so jedli čisto običajne jedi razen mesa.
Vedno so doma pekli črn kruh in tudi koruznega. Na teden so spekli pet ali šest hlebcev. Namesto
kvasa so uporabljali kravajce. Te so naredili iz prosene ali koruzne moke in mošta. To je zavrelo, maso
so zamesili, pustili, da je shajala, razpokala, nato pa so oblikovali hlebčke in jih posušili.
Kruh, ki je ostal, so posušili, skuhali in nastal je kruhovc. Razmočili so ga v vodi, zabelili s smetano ali
ocvirki. To so jedli za večerjo, zraven pa v oblicah krompir.
Shajance so naredili tako, da so odvzeli majhen del testa za bel kruh v času, ko so ga pekli, ga skuhali
v vodi in zabelili. To so jedli namesto žgancev.
Za praznike so spekli orehovo ali rožičevo potico, ki je danes več ne delajo, pa tudi za godovanja, ko
so imeli goste ali za birmo. Ocvirkova potica in krofi so bili za pustni dan, ko ni bilo kosila, takrat so
bila tudi suha rebrca, v kosih krompir in zelje. Potico so nadevali tudi z jabolki, spekli pa so jo tako, da
so jo dali na lopar in spekli v krušni peči. Orehovo potico so po navadi jedli za trgatev.
Ko so imeli koline, so zjutraj jedli (frigana) pražena jetrca. Za kosilo so prvi dan skuhali juho iz
svinjskega repa in spekli kremenatlce (svinjski kare). Poleg juhe so jedli še ajdove žgance.

Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi – Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga

Osnovna šola Toneta Pavčka

Koscem so za zajtrk postregli želodec oz. šivanko. Spekli so jim tudi boljši kruh, ki ni bil povsem bel in
jurček. Ponudili so jim tudi štamperle šnopsa (šilce domačega žganja) za moč in dobro voljo.
V času kolin so jedli godlo. V juho, v kateri so se kuhale krvavice, so zakuhali proseno, ječmenovo ali
ajdovo kašo, včasih tudi riž. Lahko so jo spekli v pekaču in jedli pečeno.
Žolco, ki je nastala pri kuhanju prašičjih ušes, so narezali, dodali čebulo, kis in olje. Brez teh dodatkov
so jo pojedli s kruhom.
Gospa je potrdila, da je zanje pregovor Vsak kos ima svoj praznik držal. Pri lastnikih vinogradov je bil
šijek/šinjek praviloma za Gulabijek (za delavce v vinogradu na Golobinjeku).
Štruklji so značilna jed za naše kraje.
Narejeni so iz vlečenega testa,
smetane, jajc, cvrtja, drobtinic. Jedli so
jih z omakami, npr. žinofom, hrenom.
Štruklji so bili polnjeni s skuto in orehi.
V žinof so namakali tudi v oblicah
krompir. Žinof so pripravili tako, da so
gorčična semena stolkli v možnarju in
dodali prevret sladek mošt.
Kuhali so ajdove, koruzne, krompirjeve
žgance, ki so jih jedli z zeljem in repo,
zabeljene z ocvirki.
Močnik so delali iz bele moke, smetane
in jajc, rekli so mu tudi usukan močnik
ali usukanc.
Grmado so pripravili tako, da so sestavili
plasti suhega v mleku namočenega
kruha in naribanih jabolk. Vse plasti so
polili s smetano in jajci. To so jedli za
zajtrk ali malico.

Hana in Urška na obisku pri gospe Kastelic

Štrudl – jabolčni zavitek so jedli v jeseni, ko so imeli dovolj jabolk.
Hajane flancate so jedli za posebne priložnosti. Zamesili so boljše testo, ga razvaljali, razrezali in ocvrli
v masti.
Gospa nam je svetovala, da bi v kulinarično ponudbo lahko vključili shajane štruklje (skuta, peteršilj in
smetana), miške in jabolčni zavitek.
Proseno kašo so dali v soljeno mleko in jo spekli v latvici. Bila je okusna in radi so jo jedli.
Ričetu so rekli ješprenj, vanj so dali kuhati parklce od prašiča, kar počnejo še danes.
Mlinci so bili takrat samostojna jed, nesli so jih na njivo, ko so želi pšenico.
Šarkelj so naredili iz finega testa, še boljšega kot za potice. Testo je bilo iz jajc, najboljše moke in
maščobe. Spekli so ga v visokem modelu. Včasih so mu dodali rozine.

Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi – Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga

Osnovna šola Toneta Pavčka

V tistih časih so po vasi jajčarice pobirale – kupovale jajca, maslo, peteline in vse to nosile na trg v
Novo mesto.
Gospa se je naučila kuhati od svoje mame. Povedala nam je tudi, kaj se ji je zgodilo, ko je pripravljala
močnik. Skuhala ga je brez težav, ko pa ga je želela postreči, ga je prevrnila. Vse je hitro pobrisala in
ga pripravila še enkrat. Povedala nam je, da je znala dobro pripraviti krofe. Ko sta z moževo mamo
pripravljale kruh, je mama v maso za pripravo kvasa zlila prevročo vodo in kvas se ni dvignil. Sama je
šla vmes prat perilo, ko je prišla nazaj, pa ji je tašča potožila: »Kruh se ne gane.« Vseeno sta ga dali
peči in ker ni dovolj shajal, je bil čisto tanek.
Za poroko ali ohcet so spekli ajdov kruh, ki so ga zavili v belo testo. Imenovali so ga kruh v belem
testu. Jedli so govejo juho, vanjo so zakuhali rezance, riž ali palačinke. Na mizi so se znašli tudi
»pohani picki«. Proti jutru so postregli s kislim zeljem in s suhimi rebrcami. Od peciv so jedli piškote,
šarkelj in potice. Na mizi je bil za okras jagenjček.
Gospa Marija nam je postregla s piškoti iz pirine moke in domačim jabolčnim sokom. Na domači
ekološki kmetiji pečejo tudi domač kruh iz pirine moke, ki mu včasih dodajo suho sadje, bučke ali
orehe. Delajo tudi domačo salamo.
Hana Kastelic, 9. b

 Gospa Pavla Rozman, Gorenji Globodol – »Po praznikih mora v hiši
zadišat.« 
Gospa Pavla nas je sprejela v svoji domači kuhinji. Z veseljem je pripovedovala, kako in kaj je kuhala v
mladih letih in kaj imajo njeni družinski člani danes najraje, da jim skuha. Ker smo bili pri njej na
obisku pred božično-novoletnimi prazniki, nam je navdušeno povedala:
»Po praznikih mora v hiši zadišat.«
Včasih smo imeli »dobro košto«, večkrat pa »slabo košto«, je v smehu omenila.
Naši kraji so znani po: žgancih, štrukljih, orehovi potici in šarklju.
Mimogrede je omenila jajčarice – ženske, ki so po vasi kupovale jajca in jih naprej prodajale.
Gospodinjam je vsak dinar prišel prav. Za domačo rabo je bilo jajc manj.
Katere jedi so bile najpogosteje na jedilniku?:
- bel močnik, v vodi zakuhano »sukaje« (iz bele moke in jajc narejene drobne mrvice);
- kaube, kolbe – bedrca: »pohana« – ocvrta ali pečena piščančja bedrca;
- prosena mlečna ali pečena kaša, tudi s suhimi slivami; spekli so jo v lončeni latvici v kmečki peči,
jedli so jo za kosilo ali večerjo. Proseni kaši so rekli ušanu;
- žganci – koruzni, krompirjevi, ajdovi; jedli so zabeljene z ocvirki, skupaj z zeljem, repo ali z belo
kavo;
- zaroštan krompir – krompir, kuhan v vodi z dodatkom prežganja, postregli so ga v lončeni skledi;
- v krop krompir – juha iz krompirja, zabeljena z ocvirki;
- štruklji;
nadevani s cvrtjem (stepena jajca ocvrta na masti), pojedli so tudi »štrukljevko«, to je juho, v kateri
so se štruklji kuhali;
- za orehove »štruk'lce« so pripravili enako testo kot za potico, ga nadevali z orehovim nadevom, zvili
v malo tanjši zvitek ter ga narezali na manjše koleščke in spekli;
- godlo – juho, v kateri so kuhali krvavice, noter so zakuhali riž;

Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi – Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga

Osnovna šola Toneta Pavčka

- mlince – testo, enako kot za kruh, so tanko
razvaljali, dali na lopar in v peči posušili.
Razlomili so ga na manjše dele, ga skuhali in
zabelili z ocvirki;
- orehovo potico, če pri hiši ni bilo orehov, so
zanje zamenjali ajdovo moko;
- kislo zelje s fižolom (fižonom);
- kruh – za praznike so jedli bel in pisan
kruh, drugače pa ajdovega, koruznega ali
pšeničnega. V krušni peči je navadno spekla
4 ali 5 hlebcev;
- za kravajce – nadomestek za kvas, so
zmešali koruzno moko in sladek mošt, naredil
majhne hlebčke in jih posušili;
- češpljeve cmoke (kned´lni);
- poprtnik – boljši, včasih lepo okrašen bel
kruh. Ko ga je mama razrezala, so morali
Pogovor z gospo Pavlo Rozman
otroci hitro priteči, da so dobili vsak svoj kos;
- v oblicah krompir in bel močnik jedo še
sedaj. Krompir so jedli s kožo, kar je
pomenilo, da jih ni strah;
- shajance – odtrgani deli shajanega testa za bel kruh in skuhani v vodi. Radi so jih jedli otroci;
- brezburšt – tlačenka;
- krompirjev golaž;
- govejo – juho (župo) so jedli malokdaj, za velike praznike; pogosteje je bila na mizi kokošja juha.
Kaj so jedli za zajtrk?
Zajtrk so poimenovali »frušt'k«. Jedli so:
- žgance s kislim zeljem pozimi;
- belo kavo ali črno kavo, kruh. V črno kavo je gospodinja včasih zamešala raztepeno jajce in to polila
po žgancih.
Malic po navadi niso imeli.
Kaj so jedli za kosilo?
- zmešan krompir (pire) in kumare v zosu
(omaki), poleti v krop krompir s fižolom v
stročju ali v zrnu ali skupaj s kolerabo, redko
so jim dodajal blekce – krpice, pozimi pa
žgance, zelje ali repo
Kaj so jedli za večerjo?
- enako kot za kosilo
Pecivo:
- piškote narejena na mašino – strojček
- šarkelj, potico za praznike
- štrudl – jabolčni zavitek
Za nedelje je bilo oz. je značilno:
- šli so k maši, za kosilo je bila goveja juha in
jabolčni zavitek
Izdelava domačih piškotov s strojčkom

Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi – Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga

Osnovna šola Toneta Pavčka

Ko so klali prašiča, je imel vsak kos svoj praznik:
- gnjat so skuhali za veliko noč
- svinjsko glavo pa za delavce v vinogradu (poleg glave so delavcem dali še jajca)
Za božič so jedli:
- ocvirkovko
- žlinkrofe
- pisan kruh (pol ajdovega, pol belega)
- orehovo potico in šarkelj
Za veliko noč so k žegnu nesli jajca, kruh in šunko.
Hana Kastelic, 9. b

 Gospa Marija Opara iz Biške vasi 
Z go. Marijo smo se pogovarjali v topli kmečki kuhinji. Pogostila nas je z »maminim kolačem« in
domačim jabolčnim sokom. Z veseljem je odgovarjala na naša vprašanja o tradicionalnih hišnih jedeh,
ki jih je pripravljala in jih še pripravlja kot kmečka gospodinja. Po vojni je obiskovala gospodinjski
tečaj v Mirni Peči. Pokazala nam je zvezke z zapisanimi recepti. Še vedno kdaj pogleda vanje.
Štruklje so kuhali za praznike in praznovanja skozi vse leto. Največkrat so jih nadevali s cvrtjem,
smetano in ocvirki.
Poleg jedi, ki so bile na kmetih pogosto na jedilniku in so bile značilne za kraje v vseh treh naših
dolinah, je omenila še nekatere druge.
Potico »dremavko« so spekli in jedli ob trgatvi in
na sveti večer. Boljše testo so nadevali z orehi in
domačo smetano ter jo polžasto zvili. Vzhajala je
na lesenem loparju. Spekli so jo v krušni peči. Bila
je zelo dobra, je poudarila. Zakaj so ji rekli
dremavka, pa ni vedela povedati. Mi smo
razmišljali, da mogoče zato, ker so družinski člani
dremaje čakali na odhod k polnočnici.
Pekli so tudi potico nadevano z jabolki. Testo so
zamesili tako kot za bel kruh. Vzhajano testo so
položili na lopar, ga z roko potlačili, nadevali z
domačo smetano in jabolki, testo z vseh strani
zapognili, da so nadev pokrili, z loparjem dali v
peč in spekli.

Kuharica z bogatimi izkušnjami,
gospa Marija Opara

Doma so izdelovali domače rezance za na juho. Široke rezance so skuhali, jih prepražili na drobtinicah
in jih jedli za kosilo skupaj s solato. Bleke – krpice – so zakuhali v obaro. Sedaj vse to dela s pomočjo
strojčka.
Žgance so jedli z zeljem ali repo. Največkrat so jedli koruzne žgance, ki so bili zabeljeni z ocvirki ali na
masti zarumeneli čebuli, ko je ocvirkov zmanjkalo. Pri nekaterih so jih zabelili s posebno debelo
sušeno slanino/belim špehom, ki je bila praviloma za zabelo solate po drugi svetovni vojni, ko ni bilo
olja ali si ga niso mogli kupiti. Žgance so zabelili z velikimi redkimi ocvirki iz nje in staljeno mastjo.

Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi – Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga

Osnovna šola Toneta Pavčka

Ajdove žgance so jedli zelo malokdaj, le ob posebnih priložnostih ali zelo težkih in za družino
pomembnih kmečkih opravilih.
Ko so dobili obiske, so ponudili:
- kruh, vino, špeh (slanino) ali klobaso
malico na njivi so jedli:
- suho sadje, kompot iz suhih hrušk (tepk) ali češpelj – iz doma sušenih sliv
Pri delu so jedli:
- štruklje (nadevane s cvrtjem, ocvirki in domačo smetano) ter pili belo kavo
- špeh – prekajena domača slanina, kruh, smetanove kumare s fižolom, črna redkev s
smetano
Za kosilo so najpogosteje jedli:
- kumare v zosu – omaki, potlačen – pire krompir s smetano ali mlekom, stročji fižol, ajmoht z
blekci (obaro s krpicami), kisel krompir, ješprenj, alelujo
Za večerjo so najpogosteje jedli:
- močnik – bel močnik oz. usukan močnik in kašo, mlečno proseno kašo ali kašo zabeljeno z
ocvirki
Pozimi so jedli:
- matevž z zeljem ali repo in krvavice
- kisel krompir z bleki – krpicami
- ješprenj
- žolco
Jedi za posebne priložnosti so bile:
- domača štruca, suho meso, kokoš (za mamin god)
- p otica, meso (kokoš, meso od prašiča), štruklji, hren, jajca (za veliko noč)
- potica, meso za božič
- poprtnik za velike tri kralje
- tički za tepežni dan, dajali so jih revnim
- potanc, nizek, čvrst kruh
- žinof (gorčično seme + mošt), črn ali bel žinof
Hana Kastelic, Urška Makše, 9. b

 Hani je recepte tradicionalnih krajevnih jedi zaupala babica Ivanka Kastelic 
Tradicionalna
lokalna jed
TENSTAN
KROMPIR
(pražen
krompir)

Glavne sestavine (živila)

Postopek za pripravo
jedi

Način priprave,
zanimivosti

-

1 žlica svinjske masti
1 čebula
2 kg krompirja
sol (po okusu)

Čebulo stenstaj (spraži), da
lepo porumeni. Krompir nareži
na tanka kolesca in stresi k
maščobi. Premešaj in posoli ter
še nekaj časa tenstaj.

KROMPIR V
OBLICAH

-

sol
kimelj
krompir
ženof (omaka)

Skuhaj neolupljen krompir in
ga postrezi.

- stara tradicionalna jed
- velikokrat so jo jedli
- ob nedeljah in praznikih, ne
pa med tednom
- slavnostni obrok
-zraven so jedli hren v omaki
in govedino
- na mizi sta bili dve posodi,
ena s soljo in kimljem, druga z
ženofom (sladko-kisla omaka)
-v te začimbe so namakali

Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi – Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga

Osnovna šola Toneta Pavčka

JEŠPREJ
(ješprenj)

OREHOVA
POTICA

- 1 skledica ječmena
- 1 čebula
- 2 korena
- 1 koleraba
- 1 peteršilj (s korenino in
zelenjem)
- 2 stroka česna
- 2 paradižnika
- nekaj fižola
- suho svinjsko meso
NADEV:
- orehi (okoli 70 dag)
- domača pregreta smetana
- 2 rumenjaka
- včasih nekaj žganja
- pol litra mleka
TESTO:
- 2 jajci
- malo olja
- 4 dag kvasa
- pol litra mleka
- sol po okusu
- sladkor po okusu

ŠTRUDL
(jabolčni
zavitek)

VLEČENO TESTO:
- moka
-1 jajce
- mlačna voda
- malo soli
- malo olja
NADEV:
- smetana (0,5 kg)
- veliko jabolk
- cimet po okusu
- sladkor po okusu in presoji

ŠMORN,
JURČEK
(cesarski
praženec)

-

ŽENOF

- gorčica
- mošt

jajca
mleko
sol po občutku
sladkor po občutku

Namoči ješprenj, da »nakuha«
(naraste) in dodaj vso
zelenjavo. Kuhaj do mehkega
in posoli.

NADEV:
Popari orehe z mlekom, dodaj
smetano.
TESTO:
Kvašeno testo mehko zamesi
iz 2 jajc, moke, olja, jajc in
kvasa. Pusti, da 1 uro počiva.
Nato razvaljaj, namaži z
nadevom in na tesno zvij
(ročno). Daj v podolgovat
emajliran model. Počakaj, da
dobro razhaja. Namaži z dobro
raztepenim jajcem. Testo
nekajkrat prebodi z iglo. Daj v
vročo pečico. Peci 1 uro.
Zamesi mehko testo, ki naj
počiva pol ure. Daj ga na prt,
potresi z moko, malo razvaljaj,
pomaži z oljem, pusti 10 minut
in ga nato razvleci. Nanj
potresi pregreto domačo
smetano in jajce ter naribana
jabolka. Posladkaj s
sladkorjem in cimetom ter zvij
s pomočjo prta. Daj v model,
lahko ga namažeš s smetano
ali jajcem. Peci ga približno 1
uro.
Maso zmešaj kot maso za
palačinke, nalij jo v ponev za
jajca ali ocvirke, jo posoli in
speci na eni strani. Potem jo
obrni, pazi, da se ne razkoplje,
ko jo obrneš, se na drugi
strani pojavi črta. Ko je pečen,
ga razdeli na 4 kose in
posladkaj.
Ženof skuhaj iz gorčice in
sladkega vinskega mošta.

Opomba: Večino sestavin so dodajali po občutku, saj niso imeli tehtnice.
Hana Kastelic, 9. b

nesoljen krompir
- jed za večerjo
- ječmen so »stopali« (oluščili)
in nastal je ješprenj
- če je bilo v ješprenju svinjsko
meso, so rekli, da je vanj
»stopil pacek«

- pregreto smetano so dobili,
ko so skuhali mleko in pobrali
dol smetano, ki se je nabrala
na vrhu

- smetano so dodali, če je bila
pri hiši

- jajc so dali, kolikor so jih
imeli, saj so z njimi varčevali
- otroci so jurčka vzeli na izlete
- za zajtrk
- priboljšek

- rastlina gorčica je izgledala
kot repa
- noter so bila semena, ki so
jih zdrobili v možnarju

Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi – Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga

Osnovna šola Toneta Pavčka

 Sandra je svojo babico povprašala … 
Katere jedi in pijače so včasih ponudili ob:





košnji koscem?
ajdove žgance z ocvirki, zelje, zjutraj žganje, za malico vino, vodo
trgatvi trgačem?
kruh, suho meso, hren, jajca, za žejo grozdje ali mošt
žetvi žanjicam?
obaro (ajmoht), pečeno kokoš, tenstan krompir, mlince, solato, potico, vodo, vino
mlačvi, delavcem, ki so mlatili?
obaro z žganci ali žličniki, pečenega petelina, kruh, pečenko, krompir, žganje, vino,
vodo
ličkanju koruze?
kruh, orehe, jabolka, šarkelj, vodo, vino (delanc)
kolinah?
pražena jetrca, v kosih krompir, pečene« kremenateljce«, kruh, krvavice, vino

Sandra Vizlar, 9. a

Tradicionalne mirnopeške jedi kot jih pripravijo
članice Društva podeželskih žena Mirna Peč

Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi – Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga

Osnovna šola Toneta Pavčka

2. 2 Kuhale so jih naše babice, kuhajo jih naše mamice, radi jih jemo tudi mi

 Mirnopeški štruklji 
Od naših sogovornic smo izvedeli, da so nekoč in še danes največkrat skuhale domače štruklje s
cvrtjem, domačimi ocvirki in smetano. Ti štruklji imajo različna imena. Danes mlajše gospodinje
pripravljajo štruklje po novih receptih, ki si jih same izmislijo. Pri sestavi receptov in izbiri sestavin so
zelo izvirne.
V knjižici Mirnopeški štruklji je zbranih 27 receptov za štruklje.
AJDOVI ŠTRUKUI S SKUTO,
Marija Žagar

SKUTNI ŠTRUKLJI S CVRTJEM IN
BUČNIM OLJEM, Marija Žagar

SIROVI ŠTRUKUI,
Frančiška Saje

SKUTNI ŠTRUKUI,
Martina Papež

VLEČENO TESTO:
10 dag bele moke
1/2 jajca
1 žlica olja
mlačna okisana voda
sol

KROMPIRJEVI ŠTRUKLJI,
Marija Papež

ŠTRUKLJI Z NADEVANIMI
LIGNJI, Nina Mikec

ŠTRUKELJ Z MLETIM
MESOM, Majda Sedminek

KROMPIRJEVI ŠTRUKLJI S
SKUTO IN DROBNJAKOM –
KVAŠENI, Ana Kastelic

KVAŠENI KROMPIRJEVI
AJDOVO KVAŠENO TESTO:
ŠTRUKLJI S SKUTO IN
OREHI, Ana Kastelic
10 dag ajdove moke
8 dag bele moke
ŠTRUKLJI MURNOVE
AJDOVI ŠTRUKLJI MOZAIK,
1,5 g kvasa
ANČKE, Silva Bevc
Nina Mikec
1 jajce
AJDOVI ŠTRUKLJI Z OREHI,
NADEV II:
0,3 del olja mlačna slana voda
Andreja Brezovar
12 dag neluščenega riža
sol
NADEV I:
0,4 dcl olja
SKUTNI ŠTRUKLJI,
30 dag skute
4 dag čebule
Andreja Brezovar
5 dag margarine
5 dag špinačnih/blitvinih listov
2 jajci
DOLENJSKI ŠTRUKLJI,
sol, poper, peteršilj
Slavka in Maja Kastelic
5 dag špinačnih/blitvinih listov 2 jajci
SKUTNI ŠTRUKLJI,
OREHOVI ŠTRUKLJI,
sol, poper, peteršilj

DOLENJSKI ŠTRUKLJI,
Marija Papež
DOMAČI ŠTRUKELJ,
Marija Opara

DOLENJSKI ŠTRUKLJI,
Lojzka Brulc

Blaž Ogulin

Jožefa Krevs

AJDOVI ŠTRUKLJI Z OREHI,
Olga Novljan

SLADKI SKUTNI ŠTRUKLJI Z
ROZINAMI, Marija Muhič

AJDOVI ŠTRUKLJI Z OREHI,
Marija Muhič

SIROVI ŠTRUKLJI,
Janja Klemenčič

SMETANOVI ŠTRUKLJI,
Danica Kramar

PEČEN ŠTRUKELJ S ŠPINAČO IN
SKUTO/FETO, Nina Mikec

ŠTRUKJI S SKUTO,
Ana Špendal

ŠTRUKLJI S CVRTJEM, J
anja Klemenčič

PRIPRAVA AJDOVIH ŠTRUKLJEV MOZAIK:
Ajdovo moko poparimo, dodamo zdrobljen kvas, belo moko, olje, jajce in vodo po potrebi. Zamesimo ne
preveč. Ajdovo moko poparimo, dodamo zdrobljen kvas, belo moko, olje, jajce in vodo po potrebi.
Zamesimo ne preveč trdo testo in ga pustimo 30 minut počivati. Za vlečeno testo zmešamo moko, jajce,
olje, sol in vodo po potrebi.
Skuto zmešamo s penasto vmešano margarino, jajcem in začimbami. Za rižev nadev na olju prepražimo
čebulo in jo začinimo. Zalijemo z vodo in dušimo do mehkega. V ohlajen riž vmešamo stepeni jajci in
peteršilj.
Najprej razvaljamo ajdovo testo, ga pokapamo z oljem, obložimo z blanširano špinačo/blitvo, na katero
razporedimo rižev nadev. Razvaljamo vlečeno testo in prekrijemo z njim rižev nadev. Pokapamo z oljem in
zopet obložimo s špinačo/blitvo, nanjo pa razmažemo skutni nadev. Zvijemo v štrukelj, ki ga zavijemo v
naoljen peki papir, ter kuhamo v slanem kropu 40 minut.
Izbrali smo nekaj starih in nekaj novih receptov za pripravo štrukljev. Zbrani so v prilogi.

Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi – Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga

Osnovna šola Toneta Pavčka

 Domači štrukelj (Marija Opara, Biška vas) 
Testo: ½ kg moke, 1 jajce, 1 ščepec soli, mlačna
voda po potrebi
Nadev: 5 jajc (jajčna omleta – cvrtje), 1/l pregrete
domače smetane, 15 dag prepraženih drobtin, 1 žlica
ocvirkov
Zamesimo testo, ki naj počiva vsaj ½ ure. Nato ga
razvaljamo in nadevamo, zavijemo v prtič in kuhamo
25 minut. Kuhane razrežemo in ponudimo s solato.

Vlečeno testo, obloženo s cvrtjem

 Ženof (Milan Hrastar, Mirna Peč) 
K štrukljem so ponudili tudi žinaf, (žajnof ali ženof). In kako se ga pripravi?
Sestavine:
-

2 l mošta (najbolj primerna je šmarnica)
2 dl (ali več) semen ženofa

Pomembno: Uporabiti moramo mošt šmarnice, še preden ta fermentira. To pomeni, da ga uporabimo
na dan po trgatvi.
Priprava:
Mošt šmarnice povremo do polovic e. Tako dobimo sladko tekočino. Sladkost si lahko reguliramo sami,
vse je odvisno od tega, kako komu odgovarja. Namreč, bolj kot povremo mošt, bolj sladka je tekočina.
Semena ženofa se najprej zdrobi v možnarju ali s katerim drugim pripomočkom. Granulacija semen je
lahko groba. Nato pa jih vsujemo v steklenico in prelijemo z ohlajenim moštom. Steklenico zamašimo
in jo postavimo v temen, hladen prostor (npr. klet). Tako pripravljeno zmes pustimo stati od 4 do 8
tednov.
Uporaba:
Pred uporabo steklenico z ženofom dobro pretresemo, da se usedlina enakomerno porazdeli.
Uporabljamo ga kot zelo dobro omako pri štrukljih ali pa za meso, zlasti govedino. Govedino tako
sproti namakamo v omako iz ženofa in pojemo (enako kot pri hrenu).
Žinof/gorčica je rastlina, ki raste na robovih travnikov in njiv. Lahko ga tudi sami sejemo. Cveti
rumeno. Naredi stroke, v katerih so zrna, ki so uporabna. Zrna posušimo in stolčemo v možnarju. To
namočimo v mošt, ki ga prej zavremo in ohladimo. Dodamo sladkor. Napolnimo steklenico, jo zapremo
in premešamo. Pustimo 4–5 dni. Ponudimo ga lahko tudi h krompirju v oblicah.

Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi – Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga

Osnovna šola Toneta Pavčka

 Ostale lokalne jedi 
Med ostalimi lokalnimi jedmi so naši sogovorniki najpogosteje omenjali naslednje:
Mlečna kaša, mati naša in otroška dobra paša.
























MLEČNA KAŠA, kuhana ali pečena
PREŽGANKA
PRISTAVLJENKA
SUHA JUHA
V KROP KROMPIR
KROMPIR NA KISLO
ZAROŠTAN MOČNIK
USUKAN MOČNIK
AJDOVI, KORUZNI, BELI –
KROMPIRJEVI ŽGANCI, ZMESNI
(zabeljeni z ocvirki, z belo kavo ali
kislim zeljem in repo)
KISEL'NA – kislo zelje in repa, pozimi
pogosto na mizi
JEŠPRENJ
V OBLICAH KROMPIR
ZELJE IN KROMPIR
KROMPIR IN FIŽOL
MATEVŽ, ZMEŠANEC, MALTA
ČEŠPLJEVA KAŠA
TENSTAN KROMPIR
AJMOHT
OCVIRKOVA POTICA
ŠARKELJ
JABOLČNI ZAVITEK
BREZBURŠT
SMETANOV FIŽOL IN KROMPIR
KUMARE V OMAKI
REGRAT S ŠPEHOM
ALELUJA

(ljudski pregovor)

Češpljeva kaša

Žganci, žganci, dobra jed, boljših nima širni svet.

(ljudski pregovor)

 Recept in priprava ajdovih žgancev z zeljem 
Po babičinem receptu je ajdove žgance ob pomoči babice
Ivanke skuhala vnukinja Hana.
1 kg zelja
25 dag (ena zvrhana velika čajna skodelica) moke
1 zvrhana lesena žlica ocvirkov

Ajdovi žganci z zeljem, kot jih pripravi
babica Ivanka

Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi – Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga

Osnovna šola Toneta Pavčka

ZELJE:
Zelje opereš, da ni prekislo. Daš ga v lonec, ga zaliješ z vodo,
da sega čez zelje. Nato soliš, dodaš lovorjev list in kumino.
Pustiš, da vre 35 minut. Odcediš, zabeliš z v ponvi razgretimi
ocvirki in premešaš.
ŽGANCI:
Zavreš liter vode, osoliš, v vodo streseš moko. Pustiš, da voda
prevre čez moko in da se izoblikuje kepa. Na sredi jo predreš
z vilico in pustiš, da vre pol ure. Potem odcediš, zmešaš in
zdrobiš z vilicami. Postrežemo v skledi, zelje spodaj in žgance
zgoraj.
Hana Kastelic, 9. b

Nasmejani kuharici ob polni skledi

2. 3 Kuhali smo jedi po receptih naših babic
V petek, 18. januarja 2013, smo učenci, ki sodelujemo pri turističnem krožku, skuhali nekaj jedi, ki
smo jih med našim raziskovanjem odkrili.
To so bile stare jedi naših babic. Nekatere jedi, ki smo jih pripravili, jemo in pripravljamo še danes, le
na malo drugačen način in pod drugačnim imenom, nekatere teh jedi pa smo prvič poskusili.
Kuhali smo: Urška Makše, Urška Smrke, Sandra Vizlar, Hana Kastelic, Petra Saje, Petra Zupan, Aljaž
Kolenc in Matjaž Bevc iz 8. in 9. razreda.
Razdelili smo se v tri skupine in se lotili dela. Pripravili smo orehove štrukljce, ajdove štruklje z
orehovim nadevom, proseno kašo s slivami, matevža, zelje in usukan močnik.
Pri kuhi so nam svetovale šolska kuharica ga. Justi Drenik in mentorica ga. Ladislava Rupena.
Postopke priprave smo dokumentirali in se ponosno postavili pred lepo pogrnjeno mizo s pripravljeno
hrano.
Jedi so bile vsem nam všeč. Dokazali smo, da znamo tudi mladi kuhati. Prav bi bilo, da bi bile te jedi
pogosteje na naših mizah.

Recepti za nekatere od teh jedi so priloženi v prilogi.

Foto utrinki iz kuharskih delavnic

Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi – Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga

Osnovna šola Toneta Pavčka

2. 4 Starih šeg se ne da vseh zatreti, novih ne vseh sprejeti!
Poleg jedi in receptov so nam gospodinje povedale še druge zanimivosti o običajih prehranjevanja v
preteklosti. Nastali so pregovori in pripovedi, ki držijo še danes.
»Po praznikih mora zadišat!«
»Kruh se ne gane.«
»V ješprenj je stopil pacek.«

Vsak praznik ima svojo jed. Vsak kos mesa svoje praznike. Npr: gnjat
za veliko noč, svinjska glava za delavce v vinogradu, pečen petelin na
mlatiškem likofu.
Če ne boš šel k spovedi za veliko noč, boš jedel alelujo. Ko so ribali
repo, so pripravili repne olupke. Nanizali so jih na vrvico in posušili
nad pečjo ali štedilnikom. Za veliko noč so jih nekaj dni namakali in
skuhali v svinjski juhi ali vodi in zakuhali usukan močnik. Tega niso
radi jedli. To je bila v preteklosti hrana revežev. Te jedi danes ne
pripravljajo več.
Jajčarice (jajčar'ce) so bile ženske, ki so po vasi vsak teden ob
določenih dnevih kupovale jajca in jih nosile v Ljubljano prodajat.
V oblicah krompir so jedli z lupino, kar je pomenilo, da te ni strah.

Aleluja

Ko je gospodinja razrezala poprtnik, so otroci tekmovali, kdo bo prvi
pri mizi in dobil svoj kos.
Poprtnik je oče dvignil v visoko nad glavo in otroci so morali poskočiti, da so ga dosegli in prišli do
svojega kosa.

Shajance so imeli otroci zelo radi. Kose vzhajanega testa za kruh je gospodinja skuhala v vodi in jih
dala otrokom. Z veseljem so jih pojedli.
V Jelšah pri Mirni Peči so pred prvo svetovno vojno imeli »pušelšank«. Imeli so ga pri družini Grlica v
Jelšah. Pred prvo svetovno vojno je gospodar v domači hiši, v majhni sobi, kjer je bila miza s stoli,
prodajal dobro domače žganje in vino šmarnico. Ljudje so se tam ustavljali vsak dan, ko so vozili žito v
mlin v Zijalo. Prihajali so tudi ob nedeljah. Znal jih je zadržati, povedati šalo in zaigrati tudi na
harmoniko.
Pri pečeni mlečni kaši je najboljša zapečena smetana na vrhu. Kako doseči, da bi jo bilo čim več?
Namesto da se peče v kozici, jo spečemo v večjem nizkem pekaču, sta se spomnila stric Tone in
nečakinja Ani v mladosti, ko sta bila sama doma in preizkušala svoje kuharske sposobnosti. Kako sta
se sladkala in oblizovala prste.
»Talerflajš« – krožnik juhe s koščki govejega mesa, obvezni obrok kmečkih parov, ki so se k nedeljski
maši v Mirno Peč pripeljali z zapravljivčkom ali kolesljem. Največ jih je k nedeljskemu obredu prišlo
seveda peš. Jutranja malica – topli obrok – v mirnopeških gostilnah je bila za ljudi, ki so iz oddaljenih
vasi prišli k nedeljski maši, tradicionalna. Pri Potočarjevih so bili ob konici polni kar štirje prostori
(velika i n mala soba ter obe veži). Okrepčali so se s toplo govejo juho, v kateri so bili koščki govejega
mesa, navadno en večji kos. Pri Potočarjevih sta bili na voljo tudi jedi goveji golaž in vampi, ki pa so ju
servirali na krožniku vsake pol.

Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi – Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga

Osnovna šola Toneta Pavčka

Žal pa se je mnogi niso mogli privoščiti, moški so si naročili mali frakelj žganja, ki je včasih zaokrožil,
tako da sta ga popila dva ali trije. Ženske samo na žganje praviloma niso hodile v gostilno.
V kmečkih družinah je govedino ob nedeljskem obedu razrezal gospodar. Gospodinja je kos kuhane
govedine predenj postavila na lesenem krožniku. Navada je bila, da je bil pri mizi najprej postrežen
gospodar. Imel je svoj jedilni pribor in tudi svoj stol. Prvi je začel tudi jesti, seveda pa je tudi molil
najprej pred obedom in po obedu v zahvalo za hrano na mizi.

Zbrali smo nekaj ljudskih rekov, v katerih se kaže odnos ljudi do hrane.

»Kakršen

»

pri delu, tak

pri

Kar boš pr'delav

, to boš

Če pade kruhek

»

jelu.«

ti na

ju

tla,

poberi in poljubi ga.«
Bol' je spanc kot žganc.«

»

Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi – Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga

Osnovna šola Toneta Pavčka

3 TURISTIČNA PONUDBA RAZVAJANJA PO MIRNOPEŠKO
3. 1 V Mirni Peči je zmeraj lepo …
Mirnopeška občina leži na JV delu Republike Slovenije. Ustanovljena je bila leta 1999 in spada med
najmanjše dolenjske občine. V treh dolinah: mirnopeški ob Temenici, šentjurski ob Igmanci in v
globodolski živi v 28 naseljih okrog 2800 prebivalcev. Prevladuje gričevnat svet s kraškimi oblikami
površja. Prisojna pobočja naših gričev so posejana z vinogradi, razvita je govedoreja, ponekod so
dobri pogoji za sadjarstvo. Nekaj možnosti imamo tudi na področju razvoja turizma. Obiskovalcem radi
pokažemo naše tri doline ter njihove naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti, med katerim je
najlepše Zijalo – izvir reke Temenice. Prijaznost in gostoljubnost domačinov lahko spoznate na
številnih pohodih in prireditvah, ki jih med letom organizirajo naša društva.
Naselje Mirna Peč se je razvilo ob nekdanji cesti med Zagrebom in Ljubljano v srednjem delu
temeniške doline. O izvoru imena je več razlag, a najverjetnejša je tista, ki trdi, da ime izhaja iz
nemškega imena »Hoenigstein«, kar pomeni medeni kamen, med(e)na peč(ina). Ob obisku
polihostorja Valvasorja v Zijalu se je po zatrepni pečini razlival med divjih/podivjanih čebel.
V Mirni Peči smo decembra lansko leto dobili novo šolo, ki so jo poimenovali po znamenitem
mirnopeškem rojaku, pesniku Tonetu Pavčku, rojenem v Šentjuriju.
Ponosni smo tudi na glasbenika Lojzeta Slaka. Oba sta naše kraje opisovala v pesmi in besedi.
Iz Mirne Peči je bil tudi znani čebelar Alojz Kastelic, ki je svoje znanje nesebično prenašal tudi na
druge.
Med obema svetovnima vojnama je Mirna Peč slovela po živinskih sejmih. Sejem so ponovno oživili v
letu 2004 in je vsako prvo soboto v mesecu.
V Mirni Peči poleg ostalih društev deluje tudi turistično društvo.
Na osnovni šoli je že v preteklosti deloval turistično-zgodovinski krožek. V začetku letošnjega šolskega
leta je ponovno zaživel turistični krožek – podmladek turističnega društva v Mirni Peči.
Ker se zavedamo, da je turizem pomembna gospodarska dejavnost in ker so tudi naši kraji lepi in
zanimivi, smo se odločili, da tudi mi obiskovalce privabimo z zanimivo kulinarično ponudbo.
Člani krožka smo se odločili sodelovati v projektu TZS »Turizmu pomaga lastna glava – Potuj z
jezikom«, ker smo bili mnenja, da je razpisana tema zanimiva za raziskovanje.

Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi – Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga

Osnovna šola Toneta Pavčka

 V Osnovni šoli Toneta Pavčka 
21. decembra 2012 smo v Mirni Peči slovesno odprli novo šolo. Krajani smo
se razveselili nove pridobitve. Poimenovana je po rojaku, akademiku,
pesniku in pisatelju Tonetu Pavčku. V prihodnje pričakujemo, da bo šolo
obiskalo vse več ljudi od blizu in daleč. Učenci in učitelji bodo obiskovalcem
pokazali šolske prostore, ogledali si bodo lahko razstavo o zgodovino
šolstva v Mirni Peči ter jih seznanili z življenjem ter delom Toneta Pavčka,
Lojzeta Slaka in Alojza Kastelica. V šoli bo tudi spominska soba in v načrtu
je priprava pohoda v njegov rojstni kraj Šentjurij. Zato smo člani
turističnega krožka odločili, da to idejo vključimo v eno izmed turističnih
ponudb našega kraja. Zavedamo
se, da poleg gostoljubja in
toplega sprejema moramo
obiskovalcem ponuditi tudi nekaj
izvirno domačega. Iz bogate
zakladnice mirnopeških jedi smo izbrali najbolj zanimive in
jih vključili v kulinarično ponudbo.
Te bomo ponudili gostom in obiskovalcem šole tudi ob
različnih drugih priložnostih:


dnevu odprtih vrat šole,
na srečanjih z dedki in babicami,
na predstavitvah šolskih projektov itd.

Na šoli med drugimi delujejo čebelarski krožek, vrtnarski krožek in v prihodnje naj bi zaživel še zeliščni
krožek. V ponudbo smo vključili tudi njihove proizvode.

Gostitelji: ravnatelj, učitelji, učenci in drugi strokovni
delavci šole
Sprejem obiskovalcev: ravnatelj, učenci – člani
turističnega krožka, učitelji, predstavniki TD Mirna Peč,
članice društva podeželskih žena
Kje? V šolski jedilnici ali šolski avli.

Za omizja in pogrinjke bodo poskrbeli učenci pod vodstvom učiteljice gospodinjskega
pouka.
Kdaj? Ob zaključku šolskega leta in v sklopu prireditev ob občinskem prazniku v mesecu juniju, ob
obiskih najavljenih skupin, ob obisku učiteljev in učencev tujih partnerskih šol v projektu Comenius, ob
sprejemu pomembnih gostov na šoli (ob zaključku bralne značke, šolskih projektih ipd.)
Kulturni program: predstavitev kraja, šole in znamenitih Mirnopečanov

Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi – Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga

Osnovna šola Toneta Pavčka

Kulinarična ponudba krajevnih jedi za pogostitev:

 različne vrste domačega kruha,

 jabolčni zavitek,

 domači štruklji kuhani ali pečeni,

 drobno pecivo,

 žinaf,

 suho in sveže sadje,

 šarkelj,

 orehi,

 orehova potica,

 domač jabolčni sok,

 štrukeljci z orehovim nadevom,

 zeliščni čaj z medom in

 pečena jabolka z medom,

 čebulna potica.

 pečena kaša, kaša s suhim sadjem,

3. 2 Pri nas nikoli ne boste lačni
Izbor jedi bomo prilagajali letnim časom in vrsti obiskovalcev. Za najavljene skupine bodo na šoli lahko
za primerno ceno pripravili tudi topel obrok ali kosilo. Na jedilniku bodo zastopane domače krajevne
mirnopeške jedi. Na prvem mestu bodo štruklji z različnimi nadevi in kot posebnost priloga žinaf.
Le-tega bomo morali na zalogo pripraviti že v jesenskem času.

 Ob obisku vam lahko ponudimo 

zelje z ocvirki
matevž/ajdovi žganci


pečenica
ocvirkova potica


krvavica
pečena jabolka z medom

 pristavljanka
 šmoren
 jabolčni kompot

v oblicah krompir
zelje z ocvirki

 domači široki nudelni z drobtinami
 solata
 štrudel

domači štruklji s cvrtjem in drobtinami
žinof

domač jabolčni sok

Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi – Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga

Osnovna šola Toneta Pavčka

3. 3 Načrt izvedbe
Pri pripravi in izvedbi bodo sodelovali:



vodja šolske prehrane,
vodja šolske kuhinje, kuharice,
učenci pri gospodinjskem pouku.
Načrtujemo tudi sodelovanje z Društvom podeželskih žena Mirna Peč, TD Mirna Peč, Društvom
vinogradnikov Mirna Peč, lokalnimi ekološkimi kmetijami ter Občino Mirna Peč.

Izdelali smo promocijski material:



zgibanko,
vabilo, (oboje bo objavljeno na spletni strani šole),
povabilo v občinskem glasilu,
turistični spominek.
Tega bomo prilagajali posameznim prireditvam in ga posodabljali.

O posameznih prireditvah bomo poročali v šolskem glasilu, na šolskem radiu, v občinskem glasilu, na
spletni strani šole in v drugih sredstvih javnega obveščanja.
Sodelovali bomo na turistični stojnici ob občinskem prazniku in drugih prireditvah
(pohodi, sejmi v Mirni Peči).

3. 4 Načrt predstavitve na turistični tržnici

 Razvajanje po mirnopeško 
S plakati in nastopom bomo predstavili našo občino, naravne in zgodovinske zanimivosti ter novo šolo.
Na stojnici bomo razstavili jedi, ki so se ohranile in so značilne za naše kraje še danes. Te smo opisali
v prvem delu naloge. Obiskovalci jih bodo lahko poskusili. Poskrbeli bomo za primerno embalažo v
skladu s higienskimi predpisi.
Pepe Nagaja, hudomušen, nagajiv fant, bo s pesmimi Toneta Pavčka, rojaka Mirne Peči, na svoj način
zabaval in vabil obiskovalce na preizkušnjo jedi. Poleg recitiranja otroških pesmi Toneta Pavčka bo
recitiral še pesnikove pesmi, povezane z Dolenjsko in domačim krajem – Šentjurij pri Mirni Peči. Poleg
nagajivega Pepeta bo član turističnega krožka igral na harmoniko – pesmi Mirnopečana Lojzeta Slaka
– in poskrbel za prijetno vzdušje. Pepe Nagaja ne bo pozabil obiskovalcem sporočiti najnovejših novic
iz Mirne Peči, pa tudi ne, katere jedi ne smejo manjkati v vsaki mirnopeški hiši – jedi, predstavljene na
turistični tržnici. Ob zvokih melodij Lojzeta Slaka bodo učenci zaplesali, prav tako pa k plesu privabljali
ostale obiskovalce. V ozadju tržnice bo potekala predstavitev na računalniku – kratek film, v katerem
se bodo odvijali pogovori s pesnikom Tonetom Pavčkom, ansambel Lojzeta Slaka ter fotografije
kuhanja jedi, ki bodo predstavljene obiskovalcem. Ostali člani turističnega krožka pa bodo
obiskovalcem predstavili recepte in postopek priprave razstavljenih jedi. Za dobrodošlico vam bodo
ponudili domač kruh z domačim medom, saj je v Mirni Peči (ime kraja je povezano prav s čebelami in
medom) pomemben del tradicije tudi čebelarjenje. Naš najbolj znan čebelar pa je bil Alojz Kastelic.
Med obiskovalce bomo delili promocijski material. Za spomin na naše srečanje pa jim bomo podarili
turistični spominek, ki ga bomo izdelali po zmagovalnem predlogu na šolskem natečaju.

Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi – Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga

Osnovna šola Toneta Pavčka

4 ZAKLJUČEK
Prehrana je bogat del naše kulturne dediščine in prav je, da jo ohranjamo in posredujemo našim
zanamcem. Težko je ugotoviti, koliko so posamezne jedi stare in določiti natančno, od kod izhajajo.
Veliko nam povedo imena jedi in pijač, ki so včasih domača, včasih povezana s predmeti ali pa so
nastala iz šaljivih navad.
V naših krajih se je veliko jedi ohranilo, zlasti na kmetih, le poimenujejo in pripravljajo jih malo
drugače. Pri pripravi hrane so uporabljali živila, pridelana doma, pri tem pa upoštevali šege in navade
domačega kraja. Na izbor jedi so vplivali letni časi in to, kakšna je bila letina. Današnje gospodinje so
zaposlene, imajo manj časa za kuhanje, zato se vsaj deloma poslužujejo industrijsko pripravljenih jedi
ali posameznih živil. Npr.: priprava žgancev z uporabo instant moke, zelje in repo kupijo v trgovini in
le na kmetih ozimnico pripravljajo doma. Če skuhamo ješprenj z doma posušenimi suhimi parklji ali
rebrci, je to veliko bolj okusno – diši po domače. To velja tudi za vse vrste štrukljev. Najboljši so tisti z
domačo smetano in cvrtjem. Moderne – mlajše gospodinje – pa uporabljajo nove dišave in začimbe, ki
jedem dajo nove okuse. Imajo veliko znanja o posameznih živilih in postopkih priprave posameznih
jedi, ki se jih tudi med seboj izmenjujejo. Na izbiro imajo drugačne kuhinjske pripomočke, ki
omogočajo hitrejšo pripravo hrane. Hladilniki in zamrzovalne skrinje pa omogočajo shranjevanje hrane
za daljši čas.
Prav je, da mladi danes tradicionalne krajevne jedi in način prehranjevanja v preteklosti spoznamo.
Zaradi zdravega načina življenja jih moramo pogosteje vključevali na naše jedilnike. Zato smo se člani
turističnega krožka odločili, da nekaj teh krajevnih jedi tudi sami pripravimo in okusimo. V novi šolski
gospodinjski učilnici smo jih pripravili po izbranih receptih. Nekatere smo ob pomoči babic in mamic
skuhali doma.
Izbrane jedi smo vključili v turistično ponudbo na naši šoli. Zavedamo se, da jo bomo morali še
obogatiti. Vsak začetek je težak. Pomembno je, da smo naredili prvi korak.

Želimo si, da bi se turizem tudi v naši občini hitreje razvijal.
Naj se z našo turistično in kulinarično ponudbo in z novo šolo začne tudi
novo obdobje turističnega razvoja.

Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi – Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga

Osnovna šola Toneta Pavčka

Slovarček narečnih poimenovanj za jedi
Ajmoht – obara
Aleluja – velikonočna jed iz posušenih repnih olupkov
Brezburšt – tlačenka
Brezburšt – tlačenka
Delanc, delanec, petjot – vino, narejeno iz topin, sladkorja in vode, osvežilna dolenjska kmečka
pijača z nizko stopnjo alkohola za vroče poletne dni
Dobra košta, slaba košta – dober ali slab obrok hrane
Dremavka – orehova potica, ki so jo jedli na sveti večer, ko so čakali na polnočnico
Fižon – fižol
Frakelj – nekdaj prostorninska mera osmina litra, značilna steklenička za mero, navadno za žganje
Frušt'k – zajtrk
Godla – juha, v kateri so se kuhale krvavice
Jesih – kis
Kaube, kolbe – piščančja bedra
Kravajci – nadomestek za kvas
Krompirjev mož, matevž, zmešanec – pretlačen in zmešan skupaj kuhan krompir in fižol, priloga h
kuhanemu zelju ali repi, zabeljeno z ocvirki
Kruhovc – v vodi namočen in z ocvirki ali smetano zabeljen star kruh
Likof – pojedina ob zaključku večjih kmečkih del
Lorber – lovor
Nudlci – rezanci
Ocvirkovka – ocvirkova potica
Poprtnik – boljši bel kruh, namazan z jajcem in včasih lepo okrašen
Predjužnk – dopoldanska malica
Pristavljenka, pr'stavljenka, pristavljeno – iz različne zelenjave kuhana gosta jed, največkrat iz
fižola, kolerabe, rumenega korenja, čebule in česna
Shajanci, vshajanci – iz kvašenega testa oblikovane kroglice, kuhane v slanem kropu
Sukaje – iz moke in jajc narejene mrvice za zakuho
Šmorn – praženec
Štrudl – jabolčni zavitek
Talerflajš – krožnik juhe s koščki govejega mesa
Tenstan krompir – pražen krompir
Ušanu – prosena kaša
V krop krompir – krompirjeva juha, zabeljena z raztopljenimi ocvirki
Zaroštan krompir – krompirjeva juha z dodatkom prežganja
Žinaf, (ženof, žajnof) – omaka iz domače gorčice in neprevretega mošta
Žolca – kuhani svinjski parklji in rep, brez kosti, z dodatkom soli, popra,česna in peteršilja, spečena v
pekaču

Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi – Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga

Osnovna šola Toneta Pavčka

Viri in literatura:

Trdina J.: Podobe prednikov, pohujšanje za vsakega. Ljubljana, 1987.

Vaš kanal. Kmetijski razgledi, 25. 5. 2012, arhiv, dostopno na spletnem naslovu:

http://www.vaskanal.com/arhiv-oddaj/video/1948/Kmetijski-razgledi%2C-25--maj2012.html.

Ljudska prehrana Dolenjske in Bele krajine, izbrani kraji. Srednja šola za gostinstvo in turizem.
Novo mesto, 1988.

Mirnopeški štruklji, društvo podeželskih žena Mirna Peč in organizacijski odbor mirnopeškega
teka. Sevnica: Artes studio Sevnica, 2003.

Zvezki z recepti iz leta 1946/47, last Ane Slak.

Zvezek z recepti Marije Opara.

ustni viri:

 Alojz Drenik, Ivanja vas
 Alojzija Vizlar, Postaja, 64 let.
 Amalija Smrke, Ivanja vas
 Ana Makše, Vrhpeč
 Ana Slak, Dolenji Podboršt
 Anica Parkelj, Vihre
 Barbara Mihaela Saje, Mali Kal, 41 let.
 Ivanka Kastelic, Biška vas
 Jožefa Progar, Postaja, 73 let.
 Jožefa Pungert, Goriška vas, 82 let.
 Marija Kastelic, Mali Vrh, 80 let.
 Marija Opara, Biška vas, 76 let.
 Milka Kastelic, Biška vas
 Pavla Rozman, Gorenji Globodol
 Veri Pucelj,

Priloga 1:
Recepti za pripravo starih tradicionalnih jedi
Priloga 2:
Vabilo
Priloga 3:
Promocijska zgibanka
Priloga 4:
Razpis za turistični spominek
Priloga 5:
Narečni izrazi in recepture jedi za izvedbo kviza
Priloga 6:
Skupna izjava šole