Bil162 12

162
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE

REPUBLIKA SLOVENIJA
INFORMATIVNI BILTEN
&
December 2012
OKOLJE,
hrana
MI
Intervju z ministrom
Natura 2000
Gozdno lesna
veriga v Sloveniji
Oznaêvanje ivil
z zdravstvenimi
trditvami
Predstavljamo AKTRP
okolje, hrana&mi
december 2012
KAZALO
KAZALO
KAZALO
AKTUALNO
Spremembe in dopolnitve obmo~ij Natura 2000
Varno in u~inkovito delovanje kurilnih naprav
3
4
POUDARJAMO
Dan slovenske hrane
Akcijski na~rt za pove~anje konkuren~nosti gozdno lesne
verige v Sloveniji do leta 2020
Ozna~evanje ivil z zdravstvenimi trditvami
Kampanja Pozor(!)ni za okolje se v leto{njem {olskem
letu {iri na nacionalno raven
Foto: Joe Bori{ek
5
7
9
10
INTERVJU
Intervju z ministrom za kmetijstvo in okolje Francem Bogovi~em
12
PREDSTAVLJAMO
AKTRP Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeèlja
13
DELO NADZORNIH ORGANOV

Foto na naslovnici: Miran Dolar, Medium irovnica
Foto: Joe Bori{ek
Uprava za varno hrano

Izbolj{anje in{pekcijskega nadzora nad odlagali{~i odpadkov
15
15
DOGAJALO SE JE
DOGAJALO SE JE
17
MKO 2012
Predpisi MKO
Javni razpisi
Organigram MKO
20
20
21
NAPOVED
Koledar dogodkov
22
Za{~iteni slovenski proizvodi
23
Spo{tovani,
prihaja leto, v katerem se bodo tako na podro~ju
kmetijstva kot tudi okolja sprejemali pomembni strate{ki
dokumenti za novo vsebinsko in finan~no obdobje.
Cilji Ministrstva za kmetijstvo in okolje bodo temeljili na ~im bolj mo~nih notranjih
in zunanjih sinergijah; na ve~jem izkoristku, posredovanju in nadgradnji znanja; na upo{tevanju
prilo`nosti Slovenije, ki so v ohranjanju biotske raznovrstnosti in trajnostnem upravljanju z naravnimi viri, v
razvojno naravnanem gospodarjenju z gozdovi, v pospe{evanju samooskrbe s hrano in zagotavljanju njenega
ustreznega nadzora, v intenzivnem udejanjanju poti proti snovno in energetsko u~inkoviti dru`bi.
Ob prihajajo~em novem letu vas zato vabim, da se {e bolj zavemo nujnosti odgovornega in ozave{~enega
obna{anja vsakega posameznika in celotne dru`be!
V novem letu 2013, ki so ga Zdruèni narodi razglasili tudi za Mednarodno leto sodelovanja na podro~ju voda,
vam èlim veliko osebnih zadovoljstev, zdravja in medsebojnega razumevanja.
Sre~no 2013!
Franc Bogovi~
Minister za kmetijstvo in okolje
AKTUALNO
december 2012
AKTUALNO
Spremembe in dopolnitve obmoîj Natura 2000
Slovenija se je v pridruìtveni pogodb ob vstopu v EU
obvezala, da bo dolo~ila omre`ja Natura 2000, s katerimi Evropa ohranja evropsko pomembne rastlinske in
ìvalske vrste ter habitatne tipe. Glede na ohranjenost in
pestrost slovenske narave je bilo pri~akovati tudi ustrezno velik dele` obmo~ij Nature. Vendar, kot ugotavlja EK,
obmo~ja Natura 2000, ki jih dolo~ila Vlada RS leta 2004,
ne zado{~a v celoti zahtevam Direktive o habitatih in Direktive o pticah in meni, da Slovenija s tem kr{i pravni
red EU.
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je po letih neukrepanja, v letu 2012 naredilo klju~ni korak in za~elo postopek
sprememb in dopolnitev obmo~ij Natura 2000. Oktobra je ministrstvo s strokovnim predlogom sprememb in
dopolnitev obmo~ij Natura 2000 podrobneje seznanilo
klju~na ministrstva na to pa {e ùpane ob~in v Naturi.
kako se ga dolo~i, kak{ne so omejitve in kak{ne razvojne

prilo`nosti. Po temeljiti razpravi z vsemi dele`niki v mesecu novembru, bomo ugotovili katera so tista obmo~ja,
pri katerih bi brez zadr`kov pripravili kon~ni predlog za
uvrstitev v Naturo in kjer bi bilo potrebno dodatno ovrednotenje, tudi iz ekonomskega in razvojnega vidika.
Za Slovenijo je bistveno, da se razprava opravi bolj temeljito kot leta 2004 in s tem zavrne del o~itkov po na hitro
sprejetih obmo~jih Natura 2000.
Minister Bogovi~ je na predstavitvi predloga sprememb

in dopolnitev obmo~ij Natura 2000 ùpanom povedal, da
se zavedamo, da tak{en predlog odpira nekaj pomislekov
ob~in, ki so povezane z morebitnimi prihodnjimi posegi
v prostor zato je ùpane pozval, k nadaljnjem temeljitem
dialogu med predstavniki Zavoda RS za varstvo narave
Po izra~unih bi s spremembami in dopolnitvami predlaganimi v strokovnem predlogu dopolnitve obmo~ij Natura 2000, pove~ali indeks vklju~enosti zahtev direktive
o habitatih iz 73 na 92 %. Slovenija ima namre~ zaradi
svoje biogeografske lege Slovenije med Sredozemljem,
Alpami, Dinaridi in Panonsko niìno zelo visok indeks biotske raznovrstnosti. Na relativno majhni povr{ini imamo
ve~ kot 210 vrst in 62 habitatnih tipov, ki so v prilogah
habitatne in pti~je direktive opredeljeni med vrstami in
habitati, za katere morajo dràve ~lanice EU zagotoviti
ugodno stanje z dolo~itvijo obmo~ij Natura 2000 in storiti vse potrebno, da na obmo~jih Natura 2000 prepre~ijo
slab{anje stanja naravnih habitatov in vrst, zaradi katerih
so bila ta obmo~ja dolo~ena. Presojati morajo vpliv oziroma posledice posegov, ki bi lahko sami ali v povezavi z
drugimi na~rti ali projekti pomembno vplivali na tiste vrste
in ministrstva. Po besedah ministra je priprava te uredbe

tudi dobra prilo`nost, da v Sloveniji {e enkrat spregovorimo o tem, kaj pravzaprav obmo~je Natura 2000 pomeni,
okolje, hrana&mi
december 2012
AKTUALNO
in habitatne tipe, zaradi katerih je bilo obmo~je dolo~eno
kot obmo~je Natura 2000.
Presoja je lahko pozitivna, pozitivna z omilitvenimi ukrepi ali pa negativna. V Sloveniji do sedaj {e nismo imeli
primera negativne presoje zaradi obmo~ja Natura 2000.
Presojali pa smo vplive oziroma posledice tudi ve~jih posegov, kot je na primer voja{ki poligon Mlake, avtocesta
mimo Krakovskega gozda, avtocesta nad Trebnjem, ~ez
Muro, ~ez Dravo.
ali ga izda nekompetentna ustanova, Komisija vloge ne

odobri ali pa ustavi financiranje. Primer avtocesta Ljubljana Zagreb mimo Krakovskega gozda - Komisija je na,
iz Nature 2000, izvzetem obmo~ju, ki je del strokovnih
podlag (IBA inventarja) preverjala, zakaj je Ministrstvo
za promet izdalo potrdilo, da ni vpliva na Naturo. Ko je
Slovenija zadevo pojasnila, se je financiranje nadaljevalo.
Komisija redno preverja izvajanje obvez, ki izhajajo iz direktiv o habitatih in pti~ih v dràvah EU. Zaradi neizpolnjevanja obstaja tveganje za prito`bene postopke, ki jih
lahko za~nejo: Evropska komisija, nevladne organizacije
ali investitorji (investitorjem ni mogo~e zagotoviti pravne
varnosti), mo`ni pa so tudi zapleti pri pridobivanju sredstev iz EU skladov. Pri malodane vseh finan~nih mehanizmih EU so obmo~ja Natura 2000 bodisi med osnovnimi
merili ali pa prispevajo k bolj{emu vrednotenju.
Komisija lahko poseè tudi takrat, ko obmo~je ni dolo~eno

kot Natura 2000, pa meni, da to obmo~je izpolnjuje pogoje za dolo~itev kot Natura 2000. Odzivi Komisije na
domnevno neizvajanje Direktive o pticah oziroma Direktive o habitatih so lahko naslednji:
mo`nost zamrznitve sofinanciranja iz EU skladov ali posojil Evropske investicijske banke;
predsodni postopek, v katerem Evropska komisija z
dràvo ~lanico preverja morebitne kr{itve (v tem postopku se odpravi ve~ina kr{itev);
predaja primera (to`ba) na Sodi{~e Evropskih skupnosti in odlo~itev sodi{~a.
Eden od dokumentov, ki jih je treba priloìti vlogi za sredstva je tudi potrdilo, da je preverjeno, da projekt nima
{kodljivega vpliva na obmo~ja Natura 2000. ê tega ni,
Pripravila: Darija Dolenc,

Slu`ba za odnose z javnostmi in promocijo,
darija.dolencgov.si
Varno in uînkovito delovanje kurilnih naprav

Odgovornost vseh lastnikov kurilnih naprav je, da zagotovijo njihovo u~inkovito in varno delovanje. S strokovno
oskrbo kurilnih naprav, ki jo izvaja dimnikar, lastniki
zagotovimo, da kurilne naprave ne bodo ogroàle
ìvljenja in premoènja ljudi, poraba energentov pa bo
kar se da optimalna. Hkrati pripomoremo k temu, da je
onesnaèvanje zraka ~im manj{e.
Dimnikarjeve naloge so: prvi pregledi kurilnih, dimovodnih in prezra~evalnih naprav po vgradnji oz. rekonstrukciji kurilne naprave, redni pregledi in ~i{~enjem naprav,
izredni pregledi na zahtevo in{pektorja ali uporabnika,
odstranjevanje katranskih oblog in protikorozijska
za{~ita, merjenje izpustov snovi v zrak iz malih kurilnih

naprav. Glede na to, da danes naloga dimnikarskih
slu`b poleg skrbi za prepre~itev {kodljivih izpustov tudi
skrb za zmanj{evanje porabe energije, lahko dimnikar
tudi svetuje v zvezi z energetsko u~inkovitostjo malih
kurilnih naprav.
Kolikokrat mora moramo dati pregledati in o~istiti kurilno
napravo?
Kurilne naprave na teko~e in plinasto gorivo do 50
kW, ki redno obratujejo, 1x v kurilni sezoni.
Male kurilne naprave na biomaso z manj od 20% toplotnih izgub z dimnimi plini, 2x v kurilni sezoni.
Kurilne naprave na trdno gorivo do 50 kW, ki imajo
ve~ od 20% toplotnih izgub z dimnimi plini in redno
obratujejo, 3x v primorskih ob~inah, v vseh drugih delih
Slovenije pa 4x v kurilni sezoni.
Tudi ~e sami ~istite svojo kurilno napravo, morate dimnikarju dovoliti obisk, da preveri, kako je opravljeno
~i{~enje in opravi druge obvezne storitve na kurilni napravi.
Ve~ podatkov o izvajanju obvezno dràvne gospodarske
javne slu`be najdete na spletni strani:
http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/dimnikarska_dejavnost/ .
Podnapis: Sokol ARSO, A. Kolar
Pripravil: Andrej Vuga,

Sektor za javne slu`be varstva okolja,
andrej.vugagov.si
okolje, hrana&mi
POUDARJAMO
december 2012
POUDARJAMO
Dan slovenske hrane
Zavedanje o pomenu lokalne trajnostne oskrbe je v Sloveniji ~edalje pomembnej{e podro~je, ki mu bo tudi v
prihodnje potrebno nameniti ve~ pozornosti. Ministrstvo
za kmetijstvo in okolje si z razli~nimi aktivnostmi in ukrepi
prizadeva osvestiti javnost o pomenu lokalne trajnostne
oskrbe, vendar je potreben skupen nastop, povezovanje in dobro sodelovanje med razli~nimi akterji, kot so
zdruènja, pridelovalci, predelovalci, distributerji, etc..
Kako varno in kako kakovostno hrano bomo uìvali mi in
naslednji rodovi, bo odvisno predvsem od podpore, ki je
bodo dele`ni slovenski pridelovalci in predelovalci hrane,
pa ne zgolj s strani ponudnikov, temve~ tudi potro{nikov.
Vlada Republike Slovenije je zato razglasila dan slovenske hrane, ki bo obeleèn vsak tretji petek v novembru.
Letos SMO ga obeleìli 16. novembra. Z razglasitvijo
dneva slovenske hrane smo doma~i hrani dali pomemben pe~at, ministrstvo pa se je zavezalo, da bo spodbujalo ozave{~anje javnosti o pomenu doma~e pridelave
in predelave hrane ter uìvanju le-te. Glavni cilj oziroma
namen razglasitve tak{nega dne je namre~ podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje zavedanja in pomena doma~e samooskrbe, ohranjanje ~istega, zdravega okolja, ohranjanje podeèlja,
seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane in spodbujanje zanimanja za dejavnosti na kmetijskem
podro~ju.
V petek, 16. novembra, na dan slovenske hrane, se je
odvil vzgojno izobraèvalni in promocijski projekt, v katerega so bila vklju~ena tri ministrstva pristojna za kmetijstvo, {olstvo in zdravje. V ve~ini slovenskih {ol in vrtcev
je potekal Tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ) z vzgojno
noto (po podatkih IVZ ve~ kot polovica otrok NE zajtrkuje) in osve{~anjem o prednostih lokalno pridelane hrane
(od 110 mio evrov kupljene hrane v javnih zavodih je zelo
velik del ìvil s poreklom iz oddaljenih krajev). Ta dan so
pripravili obrok (zajtrk/malico) sestavljen iz ìvil iz lokalne-
okolje, hrana&mi
ga okolja. Zelo veliko {ol in vrtcev je ta dan obeleìlo tudi

s kulturnimi programi, delavnicami, naravoslovno obarvanimi u~nimi programi, predavanji kmetijskih strokovnjakov, obiski kmetov, ~ebelarjev, s {olskimi ekolo{kimi
vrtovi, ipd.
Projekt TSZ, ki je nastal na pobudo êbelarske zveze

Slovenije ob podpori GZS-ZK@P, KGZS in GIZ mlekarstvo, so leta 2011 podprla omenjena tri ministrstva in je
potekal na na~in donacij ìvilskih podjetij, kmetij in ~ebelarjev, ministrstva z drugimi institucijami pa so pomagala
pri strokovno/administrativnih zadevah ter promociji projekta. Letos ìvil za pripravo zajtrka dobavitelji àl, niso
mogli zagotoviti z donacijo, ker se zaradi pozebe, to~e in
su{e soo~ajo z mo~no zmanj{anim pridelkom, prav tako
pa na njih vpliva tudi gospodarska kriza. Po lani uspe{no
izpeljanem projektu so bili partnerji v projektu ter ostali
enotni, da je potrebno s TSZ nadaljevati tudi v letu 2012
in tako {e naprej ozave{~ati o pomenu hrane iz lokalne
bliìne. Zato smo v okviru medresorske delovne skupine iskali mo`nost za izvedbo projekta. Predlagana je bila
re{itev, da se {ole in vrtci prostovoljno vklju~ijo v TSZ
in dopoldanski obrok (zajtrk/malico) izvedejo iz sredstev
za {olsko prehrano oz. oskrbni dan (in ne z dodatnimi
nakupi ìvil), v skladu s svojimi zmo`nostmi. Vse {ole in
vrtci so bili obve{~eni o izvedbi projekta preko okro`nice
Ministrstva za izobraèvanje, znanost, kulturo in {port, pri
koordinaciji vsebine je pomagal tudi Zavod za {olstvo.
Zelo veliko {ol in vrtcev se je odzvalo zelo pozitivno, dobave pa so realizirali bodisi pri rednih dobaviteljih, ki so
ta dan dobavili ìvila iz lokalnega okolja ali neposredno s
povezavo z lokalnimi kmeti, ~ebelarji, aktivi kme~kih èna,
pekarnami in udejanjili nakup ìvil brez posrednikov. Kljub
druga~nemu konceptu in krizi, so se v podporo projektu ve~im {olam in vrtcem, letos vseeno pridruìli mnogi
~ebelarji, podjetja in kmetije, ki so podarili svoje pridelke in proizvode. S tem so zagotovili {e dodatna ìvila za
POUDARJAMO
{tevilne zajtrke, za sodelovanje pa se je odlo~il tudi Aktiv
prehranskih delavcev v domovih za ostarele in tudi nekatere bolni{nice. Otroci v vrtcih in osnovnih {olah so tako
ve~inoma zajtrkovali kruh, mleko, maslo, med in jabolka
vse doma~ega izvora. Ob tem so vzgojitelji in u~itelji
otrokom prena{ali vsebine s podro~ja kmetijstva, okolja,
zdravega prehranjevanja in gibanja, ~ebelarstva, pomena lokalne pridelave in predelave itd. V aktivnosti so bili
vabljeni tudi vsi lokalni dele`niki, da svojo dejavnost in
izku{nje predstavijo ter naveèjo stike.
Poleg vzgojnega in zdravstvenega vidika, je pomemben poudarek TSZ pove~ati zavest o pomenu hrane iz
lokalne bliìne, ki je kakovostna in ima vrsto prednosti;
z ozave{~anjem se vpliva na pove~ano povpra{evanje
po hrani iz lokalne bliìne posledica je: ve~ja potro{nja
december 2012
Zadostna lokalna pridelava, predelava in poraba hrane je
pomembna predvsem zaradi:
zagotavljanja dràvne varnosti za obdobje ekonomskih
kriz;
zmanj{anja odvisnosti od zunanje trgovine, kar je pomembno predvsem v ~asu motene oskrbe (pri~akovano
ve~je nihanje cen kot posledica globalizacije in nadaljnje liberalizacije na podro~ju kmetijstva, ve~jega in
spremenjenega povpra{evanja, gibanja cen energentov, pogostej{ih ekstremnih vremenskih pojavov in s
tem povezanih letin ter zalog, ve~je rabe surovin v proizvodnji biogoriv, surovine predstavljajo tudi potencialno
donosne nalo`be na mednarodnih finan~nih trgih...);
urejenosti in obdelanosti podeèlja;
ohranjanja delovnih mest na podeèlju;
zmanj{anja rev{~ine in dru`bene neenakosti;
Naj dan slovenske hrane, postane prav vsak dan. Pridruìmo se na{im najmlaj{im in {olarjem ter se vsaj ta dan in jejmo doma~o
hrano, se pogovarjajmo o pomenu lokalne trajnostne oskrbe, s ~imer se bomo zahvalili doma~im pridelovalcem in predelovalcem.
(Foto: Arhiv MKO)
doma~ih proizvodov (ohrani se doma~a delovna mesta),

uìvanje zdrave/sezonske hrane iz bliìne (manj kemi~nih
obremenitev, ve~ja hranilna vrednost); uìvanje zajtrka
(kot zelo pomemben obrok v dnevu); varovanje okolja
zaradi kraj{ih transportnih poti in embalaè; ohranjanje
urejenega in poseljenega podeèlja ter zagotavljanje prehranske varnosti v dràvi (samooskrba). Namen projekta
ni zagotoviti en brezpla~ni obrok na leto temve~ je zasnovan kot dolgoro~ni ukrep z ve~jim deleèm lokalnih ìvil
v javnih ustanovah in tudi sicer med potro{niki je to lahko
tudi prispevek omilitvi krize v sektorju.
Namen projekta je torej izobraèvati, obve{~ati in
ozave{~ati {olajo~o mladino in vzporedno v dolo~enem
obsegu tudi {ir{o javnost o pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad, pomenu in prednostih lokalno pridelanih ìvil slovenskega izvora, pomenu kmetijske dejavnosti
in ~ebelarstva za pridelavo, okolje, gospodarske dejavnosti in za {ir{e okolje, o pravilnem ravnanju z odpadki,
ki nastajajo pri vsakodnevnih dejavnostih ter racionalnem
ravnanju z embalaò (npr. ve~kratna uporaba, pakiranje
ve~jih enot ìvil). Pomembno je tudi splo{no ozave{~anje
mladine o pomenu zdravega na~ina ìvljenja, vklju~no s
pomenom gibanja in izvajanja {portnih aktivnosti.
varovanja okolja (dolgi transporti ìvil, prispevajo k

pove~ani porabi fosilnih goriv, hrupu in onesnaènju
zraka, pove~ani uporabi embalaè in dodajanju konzervansov ìvilom);
izbolj{anja zdravja prebivalstva kot posledica uìvanja s
stali{~a prehranske vrednosti kakovostnej{e hrane (vi{ja
hranilna vrednost, vi{ja vsebnost vitaminov) in trajnej{ega
zagotavljanja virov ìvil ter posledi~no manj{e mo`nosti
deficita dolo~enih mikrohranil v prehrani.
Iz zdravstvenega vidika se priporo~a uìvanje sezonske
hrane iz lokalnega okolja, saj je tak{na hrana obi~ajno bolj
dozorela (sadje in zelenjava) in ima vi{jo biolo{ko (hranilno)
vrednost. Z dalj{anjem verige od pridelovalca do potro{nika
se drasti~no zmanj{a vsebnost razli~nih vitaminov, ki so za
na{e telo izrednega pomena. Mo`no je torej, da bo hrana,
za katero je jasno, da bo podvrèna dolgemu transportu in
skladi{~enju, zaradi nujnih obse`nih agrotehni~nih ukrepov
pri njeni proizvodnji, manj kakovostna. Pri ìvilih doma~ega
izvora, zaradi bliìne pridelave ni potrebno uporabljati konzervansov, zato so sicer lahko manj obstojna, vendar pa
prepoznavna po bogatem in tradicionalnem okusu.
Vzpostavitev t.i. kratkih verig med pridelovalcem in
potro{nikom, ki je ena od prioritetnih nalog Ministrstva
okolje, hrana&mi
POUDARJAMO
za kmetijstvo in okolje, bo zagotovo pozitivno vplivala na
doma~o pridelavo ìvil ter njeno povezovanje, na pove~an
obseg ponudbe raznolikih in kakovostnih ìvil lokalnega porekla, posledi~no pa tudi na zniànje cen in ve~jo
potro{njo. Z uveljavitvijo kratkih verig bomo zagotovo
pripomogli k zmanj{evanju spro{~anja toplogrednih plinov zaradi transporta hrane iz oddaljenih dràv, zagotovili
bomo trajnostno rabo povr{in namenjenih pridelavi hrane,
ohranjali delovna mesta na podeèlju in dvignili stopnjo
samooskrbe s kakovostno, lokalno pridelano hrano ter
tako izbolj{ali prehransko varnost prebivalstva.
Pomembno pri pridelavi in predelavi hrane pa gre izpostaviti tudi odpadke, ki nastajajo pri vsakodnevnih ~love{kih
dejavnostih in ki se jim s trenutnimi ìvljenjskimi navadami
te`ko izognemo, lahko pa pomembno prispevamo k njihovemu prepre~evanju (zmanj{evanje koli~ine nastalih odpadkov, njihovih {kodljivih vplivov na okolje in zdravje ljudi
in vsebnost nevarnih snovi) in mo`nostim njihove ponovne
uporabe ali predelave. V kolikor èlimo trajnostno ravnati z
naravnimi viri in s svojimi dejavnostmi ne povzro~ati {kodljivih vplivov na okolje, moramo biti pozorni tudi na ravnanje
z odpadki. Gospodinjstva so odgovorna za najve~ji dele`
odpadne hrane, katerega bi lahko z dolo~enimi ukrepi
zmanj{ali. Vzroki za hrano, ki se zavrè v gospodinjstvih so
v ve~ini opredeljeni kot pomanjkanje ozave{~enosti, pomanjkanja znanja o metodah za prepre~evanje zavrène
hrane, nepozornosti na rok trajanja ìvil, neprimernega
skladi{~enje itn. Samo z intenzivnim ozave{~anjem in
vzgojo lahko zmanj{amo problematiko zavrène hrane, ki
je predvsem velik eti~ni pa tudi finan~ni problem.
Razglasitev dneva slovenske hrane spodbuja k povezovanju in celostni obravnavi kmetijskega, okoljskega,
zdravstvenega in izobraèvalnega vidika. Na navedene
vidike bomo opozarjali v okviru spremljajo~ih aktivnosti in
december 2012
z razli~nimi projekti spodbujali k aktivnemu sodelovanju
in razmi{ljanju. Z razglasitvijo dneva slovenske hrane se
tudi sledi izvajanju sprejetim koalicijskim zaveza ter ciljem
in namenu sprejetega Zakona o promociji kmetijskih in
ìvilskih podjetij (Ur.l. RS, {t. 26/2011, 57/2012), saj gre
za dober ukrep in podporo promociji doma~e hrane.
êprav MKO ni pristojno za podro~je urejanja malic v {oli
in socialne politike, pa v okviru nekaterih ukrepov pomaga
tudi otrokom na podro~ju prehrane. Za Slovenijo je namre~
na razpolago preko 2.000.000 za sofinanciranje nakupa
mleka in mle~nih proizvodov in skoraj 1.000.000 za nakup
sadja in zelenjave - v tej vi{ini bi lahko prihranili stro{ke za
malice star{em otrok. Prera~unano v malice je to 3.700.000
obrokov, pri ~emer pa èlimo, da bi ve~ina teh ìvil bila tudi iz
bliìne. Tako MKO ponovno po {olah spodbuja vklju~evanje
v EU projekta Shema {olskega mleka (trenutno to izkori{~a
le 10 {ol v vrednosti 15.000 letno) in Shema {olskega
sadja (trenutno je vklju~enih 376 osnovnih {ol, ki bodo v
2013 porabile 800.000 ). Namen ukrepov je navajanje
otrok k spremembam prehranskih navad ter pove~anju uporabe sadja, zelenjave in mleka ter mle~nih proizvodov. Tako
lahko npr. {ola ali vrtec samo iz enega ukrepa pridobi sredstva za ìvila v znesku 3.600 na {olsko leto (primer {ole s
400 u~enci) oz. 2x toliko, ~e se vklju~ijo tudi v drug ukrep.
Ob tej prilo`nosti pa se tudi javno zahvaljujemo vsem
ravnateljem/icam in odgovornim za prehrano v javnih zavodih, partnerjem v projektu in tudi leto{njim donatorjem
za sodelovanje, saj so bili cilji informiranja doseèni. Veselimo se skupnega dela tudi v prihodnje.
dr. Martina Bavec,
generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo,
vodja medresorske delovne skupine za tradicionalni slovenski zajtrk,
martina.bavecgov.si
Akcijski na^rt za poveânje konkuren^nosti gozdno-lesne

verige v Sloveniji do leta 2020
Vlada RS je na svoji 20. redni seji dne 27. 6. 2012 sprejela

Akcijski na~rt za pove~anje konkuren~nosti gozdno-lesne
verige v Sloveniji do leta 2020, s promocijskim sloganom
Les je lep in naloìla Ministrstvu za kmetijstvo in okolje
ter Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, da o
izvajanju akcijskega na~rta enkrat letno poro~ata Vladi RS.
Akcijski na~rt je operativni dokument za pove~anje
konkuren~nosti celotne gozdno-lesne vrednostne verige.
okolje, hrana&mi
Dokument opredeljuje les kot strate{ko surovino Slovenije, ki ima {e veliko neizkori{~enega potenciala.
Slovenija je bogato pora{~ena z gozdom - 58,5 %
celotne povr{ine Slovenije je pokrite z gozdom,
zato je slovenska lesnopredelovalna industrija
edina slovenska gospodarska panoga z bogatim
in kakovostnim doma~im surovinskim zaledjem iz
obnovljivega naravnega vira.
december 2012
POUDARJAMO
Slovenija je za Finsko in [vedsko tretja najbolj gozdnata dràva EU, kjer letno priraste ve~ kot 9 milijonov
m3 lesa, ki je obnovljiva surovina. Zaradi neurejene in celo
prekinjene gozdno-lesne predelovalne verige slovenskega lesa ne izkori{~amo v zadostni meri, svoj les izvaàmo,
hkrati pa doma~a lesnopredelovalna panoga propada. Primeri dobre prakse kaèjo, da se v ustrezno urejeni verigi
vrednost kubi~nega metra (m3) lesa od gozda do prodanega kon~nega lesnega izdelka ali stavbe na trgu pove~a
tudi za 100-krat oz. tudi ve~, ~e je les uporabljen za izdelke
visoke tehnologije. V dobro urejenih gozdno-lesnih sektorjih gospodarsko razvitej{ih dràv vsakih 100 m3 predelanega lesa predstavlja eno novo delovno mesto.
Akcijski na~rt je pripravila medresorska delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov pristojnih ministrstev,
lastnikov gozdov in gospodarstva ter raziskovalnih in
izobraèvalnih institucij, z namenom priprave konkretnih
ciljev in ukrepov, s katerimi se bo intenziviralo gospodarjenje z zasebnimi gozdovi v Sloveniji in zvi{alo dodano
vrednost posekanemu m3 lesa. Pri tem smo upo{tevali
kompleksnost in odvisnost vseh delov v verigi, od gozda
do kon~nega lesenega izdelka, vklju~no s trènjskimi vidiki in posebnim poudarkom na lesni biomasi kot obnovljivem viru energije.
Akcijski na~rt na podlagi analize stanja dolo~a cilje, ukrepe,
kazalnike in roke za intenziviranje gospodarjenja z gozdovi
ter za oìvitev in razvoj predelave lesa in energetske uporabe njegovih ostankov. Klju~ni cilji akcijskega na~rta so:
u
stvarjanje trga za lesne proizvode in storitve;
p
ove~anje poseka in negovanosti gozdov skladno z
na~rti za gospodarjenje z gozdovi;
p
ove~anje koli~ine in predelave lesa na vi{jih zahtevnostnih stopnjah z novimi tehnologijami;
nova delovna mesta in
r ast dodane vrednosti na zaposlenega v lesnopredelovalni panogi.
VREDNOSTNA VERIGA GOZD-LES - od gozda

do kon~nega lesenega izdelka
Osnovni cilj predlogov je dose~i optimalno dodano vrednost v vsakem ~lenu gozdno-lesne predelovalne verige,
vklju~no s celulozno, papirni{ko in kemi~no industrijo ter
uporabo lesne biomase v energetske namene in namene
novih tehnologij.
ces, izrabo lesnih ostankov in odpadkov za proizvodnjo energije.

Shema poenostavljeno prikazuje potek vrednostne verige od gozda do kon~nega izdelka ter lesne biomase. Pri
tem je potrebno poudariti, da se posamezne faze znotraj
verige medsebojno prepletajo in vplivajo druga na drugo:
V Sloveniji delujejo {e vsi ~lene te verige, vendar pa posamezni ne delujejo ve~ optimalno. Zato so mo`nosti
za izbolj{anje v vsakem ~lenu verige, predvsem pa v
neizkori{~enih prilo`nostih pri povezovanju znotraj posameznih ~lenov in predvsem med ~leni verige. V zadnjih
letih so bili sprejeti dolo~eni ukrepi, ki so pozitivno vplivali
na rabo lesa, vendar pa so bili pripravljeni parcialno in
niso upo{tevali celotne verige gozd-les.
Z intenziviranjem gospodarjenja z gozdom, s posekom in z
nego gozdov, kar je vezano na dosledno izvajanje na~rtov
za gospodarjenje z gozdovi, bo v slovenskih gozdovih ve~
kakovostnej{ih sortimentov, ki bodo na trgu dosegali vi{je
cene. Ve~ poseka pomeni tudi ve~ delovnih mest, predvsem na podeèlju.
Les je visokotehnolo{ki izdelek narave, ki je pogosto uporabljen na neustrezen na~in, s premalo
inovativnosti in s premalo dodane vrednosti.
Lesni ostanki, ki nastanejo pri primarni predelavi lesa
na àgarskih obratih, so surovina za proizvodnjo lesnih
plo{~nih in drugih kompozitov, celuloze, papirja in materialov, ki se z razvojem tehnologije vse bolj uveljavljajo v
gradbeni{tvu, kemi~ni in farmacevtski industriji, elektroniki, medicini ter prehranski industriji. Le les in lesni ostanki,
ki jih ni mogo~e uporabiti v druge namene, naj bi bili uporabljeni kot energent.
Gozdovi predstavljajo tudi pomemben ponor ogljikovega
dioksida in skladi{~e ogljika. V slovenskih gozdovih se
letno akumulira okrog 10 Mt ekvivalentov ogljikovega dioksida1. Slovenija ob upo{tevanju dolo~il kjotskega sporazuma (2008 - 2012) z realizacijo vsega na~rtovanega
poseka uveljavlja ponor 1,32 Mt ogljikovega dioksida, ob
trenutnih cenah CO2 v vrednosti pribli`no 15 do 20 milijonov EUR letno.
Celoten Akcijski na~rt Les je lep najdete na:
http://www.mko.gov.si
Pripravil: mag. Luka Zajec,
Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribi{tvo,
luka.zajecgov.si
Vrednostna veriga lesa v Sloveniji povezuje trajnostno, ve~namensko in sonaravno gospodarjenje z

gozdovi, predelavo lesa, oblikovanje, proizvodnjo
in prodajo lesenih izdelkov in komponent iz lesa
ter, kot element, ki se pojavlja skozi celoten pro-
(VIR: SLOVENIAS NATIONAL INVENTORY REPORT 2012.

Submission under the Decision 280/2004/EC, Submission
under the United Nations Framework Convention on Climate
Change, and under the Kyoto Protocol. Ljubljana 2012)
1
okolje, hrana&mi
POUDARJAMO
december 2012
OZNAÊVANJE @IVIL Z ZDRAVSTEVENIMI TRDITVAMI

Z razvojem tako imenovanih civilizacijskih bolezni (debelost, sr~noìlne bolezni) so se na trì{~u v vse ve~jem
obsegu za~ela pojavljati ìvila, ki naj bi {e posebej koristila zdravju tako imenovana funkcionalna ìvila. Temu
primerno so ta ìvila ozna~ena (manj ma{~ob, manj sladkorja, obogateno z vlakninami ).
Ozna~be na ìvilih so vse besede, podatki, trgovska imena, blagovne znamke, slikovno gradivo ali simboli, ki se
nana{ajo na ìvilo in se navedejo na embalaì, promocijskem materialu, obvestilu in etiketi, ki spremlja ali se nana{a
na tako ìvilo. Ozna~evanje ìvil mora biti povpre~nemu
potro{niku razumljivo in ga ne sme zavajati.
@ivila morajo biti ozna~ena skladno z zakonodajo in sicer
z obvezno ozna~bo (splo{no ozna~evanje), lahko pa nosilec ìvilske dejavnosti ìvilo tudi poljubno ozna~i z dodatnimi navedbami, trditvami in informacijami, za katere
meni, da so potro{niku koristne. To seveda ne pomeni,
da lahko ìvilo ozna~uje z neresni~nimi, nepreverjenimi in
zavajajo~imi sporo~ili. Zato je Evropska Komisija, sprejela tudi Uredbo (ES) {t.1924/2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na ìvilih, ki dolo~a pravila ozna~evanja
ìvil s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami, saj so te
trditve tudi prostovoljne. Glavni cilji te uredbe so:
zagotavljanje visoke ravni varstva potro{nikov in
prepre~evanja zavajanja;
zagotavljanje pravi~ne konkurence med proizvajalci na
trgu;
vzpodbujanje razvoja in proizvodnje zdravju koristnih
ìvil;
vzpodbujanje zdravju koristne izbire ìvil in prehranjevalnih navad potro{nikov ter s tem za{~ite javnega
zdravja;
z ustrezno zakonodajo omogo~ati u~inkovit in{pekcijski
nadzor;
Prehranska trditev navaja, domneva ali namiguje da ima
ìvilo posebne ugodne prehranske lastnosti zaradi energije ali hranila (primeri: manj sladkorja, obogateno z vla-
kninami, vir vitamina E), medtem ko zdravstvena trditev domneva ali namiguje, da obstaja povezava med
kategorijo ìvil, ìvilom ali eno od njegovih sestavin in
zdravjem (primer: beljakovine prispevajo k ohranjanju
zdravih kosti).
Uredba (ES) 1924/2006 se uporablja tudi za komercialno obve{~anje, ozna~evanje izdelkov, predstavljanje ali
ogla{evanje izdelkov namenjenih kon~nemu potro{niku,
velja tudi za ìvila namenjena restavracijam, bolni{nicam,
{olam, obratom javne prehrane, in tudi za prehranska
dopolnila. Torej je pomembno, da spo{tujejo dolo~be te
uredbe tako proizvajalci kot ostali nosilci ìvilske dejavnosti - tudi tisti, ki promovirajo ìvila in ogla{ujejo njihove
lastnosti.
Prehranske trditve, ki se lahko uporabljajo so skupaj s pogoji uporabe navedene v Prilogi Uredbe (ES)
{t.1924/2006.
Odobrene zdravstvene trditve, ki temeljijo na splo{no
sprejetih znanstvenih dokazih in jih povpre~ni potro{nik
dobro razume (dolo~ene v 13. ~lenu), so objavljene v
Prilogi Uredbe EU {t. 432/2006. Poudariti je treba, da
je ta uredba za~ela veljati 14. junija 2012, prehodni rok
za uskladitev ozna~evanja ìvil na trì{~u pa je samo 6
mesecev, kar pomeni do 14. decembra 2012.
Zdravstvene trditve, ki zadevajo zmanj{anja tveganj za
bolezni in rast in razvoj otrok (dolo~ene v 14. ~lenu) so
bile odobrene ali zavrnjene v posebnem postopku odobritve od primera do primera. Zanje je zna~ilno, da imajo zahtevnej{o sporo~ilnost za potro{nika in je moèn
resnej{i u~inek na zdravje potro{nikov Seznam vseh
zdravstvenih trditev tako odobrenih kot zavrnjenih, je na
voljo na spletni strani http://ec.europa.eu/nuhclaims/
in se stalno dopolnjuje. Proizvajalci, ki èlijo uporabljati
zdravstveno trditev, ki {e ni odobrena, imajo mo`nost da
podajo vlogo skladno z Uredbo (ES) {t. 353/2008 na
pristojno ministrstvo (to je v tem primeru Ministrstvo za
kmetijstvo in okolje), v kateri z verodostojnimi {tudijami
lahko dokaèjo utemeljenost zdravstvene trditve. Strokovno oceno o utemeljenosti trditve mora podati v petih
mesecih Evropska agencije za varno hrano (EFSA), odobri ali zavrne uporabo te trditve pa Evropska Komisija po
posvetovanju z vsemi dràvami ~lanicami.
Ozna~evanje ìvil je zelo pomembno podro~je, saj posega v interese nosilcev ìvilske dejavnosti, potro{nikov
in odgovornih dràvnih organov. Poudariti je potrebno,
da so ozna~be namenjene potro{nikom, ne smejo zavajati, ampak morajo biti razumljive in omogo~ati ustrezno
izbiro.
(Foto: Arhiv MKO)
okolje, hrana&mi
Pripravila: dr. Elizabeta Mi~ovi},

Veterinarska uprava RS,
Sektor za varno hrano, krmo in zdravila,
elizabeta.micovicgov.si
POUDARJAMO
december 2012
KAMPANJA POZOR(!)NI ZA OKOLJE SE V LETO[NJEM [OLSKEM LETU [IRI

NA NACIONALNO RAVEN
Okoljevarstvena kampanja Pozor(!)ni za okolje bo med
dijaki na pobudo dru`be Goodyear Dunlop Sava Tires
leto{nje {olsko leto zaìvela è tretji~ zapored. Kampanja, ki je doslej potekala le na Gorenjskem, se v tem letu
{iri v vse slovenske regije, kampanji pa se je kot partner
pridruìlo tudi Ministrstvo za kmetijstvo in okolje.
Kampanja Pozor(!)ni za okolje je leta 2010 vzniknila s ciljem
opozarjati na nepravilnosti pri vsakdanjem odnosu do naravnega okolja, posameznike pou~iti o pravilnem ravnanju ter
jih spodbuditi k razmisleku, kako lahko sami dodatno doprinesejo k ohranjanju okolja. Prvo leto je v projektu sodelovalo
skoraj 5.000 dijakov in 13 partnerskih organizacij, lansko leto
pa è ve~ kot 6.000 dijakov in 22 partnerjev. V {olskem letu
2012/2013 se kampanji pridruùje tudi Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, k sodelovanju pa bodo na osnovi nate~aja
pristopile tudi srednje {ole iz ostalih slovenskih regij.
Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovi~ poudarja:
Podro~je ravnanja z odpadki je zelo pomembna vsebina
trajnostnega razvoja. Nana{a se na koncept razvoja in rabe
virov na na~in, ki ne ogroà prihodnjih generacij in obstoja
ekosistemov. Zato je nujno potrebna na{a vsakodnevna in
neprestana skrb in aktivnosti za zmanj{evanje vplivov na okolje, za lo~eno zbiranje odpadkov in {e ve~: za prepre~evanje
njihovega nastajanja! Vsak korak v tej smeri {teje.
Izbrana starostna skupina predstavlja {e ve~ji

izziv
Partnerske organizacije kampanje Pozor(!)ni za okolje so svoje aktivnosti v okviru kampanje usmerile na srednje{olce, eno
najzahtevnej{ih ciljnih skupin, katerim je razli~no od na primer pred{olskih in osnovno{olskih otrok namenjenih le malo
tovrstnih iniciativ. Prav zato kampanja predstavlja {e toliko ve~ji
izziv vsem partnerjem, ki so s skupnimi mo~mi zasnovali {tevilne aktivnosti. Osrednjo aktivnost je predstavljalo tekmovanje v
lo~enem zbiranju odpadkov z rednimi nenapovedanimi obiski
{ol posebne EKOmisije, ki je z ocenami presodila o zmagovalcu, dijaki so obiskali {tevilna predavanja in ekskurzije na temo
varovanja okolja in ravnanja z odpadki, najbolj okoljsko prizadevni dijaki pa so se poleg ostalih aktivnosti lahko udeleìli tudi
EKOkampa, organiziranega posebej za njih.
U~inkovitost kampanje je z izvedbo ankete med sodelujo~imi
dijaki preverila Fakulteta za organizacijske vede Univerze v
Mariboru, partnerica v kampanji, ki je è dvakrat izvedla raziskavo o odnosu dijakov do okolja, enako pa bo storila po
zaklju~ku leto{nje kampanje. Ugotovitve raziskave so med
drugim pokazale, ali se odnos dijakov do pravilnega ravnanja z odpadki izbolj{uje; na primer: rezultati iz prvega leta so
pokazali, da ve~ kot 70 odstotkov gospodinjstev, v katerih
bivajo dijaki, odpadke lo~uje, lani pa je ta dele` {e nekoliko
narasel: na skoraj 80 odstotkov.
Thierry Villard, glavni direktor Goodyear Dunlop Sava Tires

pa izpostavlja predvsem dolgoro~ne cilje kampanje Pozor(!)
ni za okolje: Glavni namen kampanje je osve{~anje mladih
in tudi {ir{e javnosti o pomembnosti odgovornega ravnanja
z okoljem. Ponosni smo, da nam je na obmo~ju Gorenjske
è doslej uspelo pove~ati okoljsko osve{~enost dijakov in
navsezadnje tudi prepoznavnost same kampanje. Dru`ba
Goodyear Dunlop Sava Tires tudi sicer veliko pozornosti
posve~a varovanju okolja, saj uspe{no zmanj{ujemo svoj
vpliv na okolje in osve{~amo svoje sodelavce, cilj pa obenem
{e vedno ostaja tudi pove~ati zavedanje javnosti, kako pomembno je varovanje okolja s strani vsakega posameznika.
Vsako izmed sodelujo~ih srednjih {ol predstavljajo dijaki, t.i.
EKOfrendi in EKOfrendice.
Kako bomo nadaljevali v {olskem letu

2012/2013?
(Arhiv drube Goodyear Dunlop Sava Tires, d.o.o.)
10
V nadaljevanju kampanje bo ve~ pozornosti namenjene ostalim vidikom ravnanja z odpadki, na primer prepre~evanju nastajanja odpadkov ter recikliranju in ponovni uporabi, ne le
lo~enem zbiranju slednjih. Partnerstvo Pozor(!)ni za okolje
bo sicer uradno zaìvelo s podpisom pisma o nameri konec
oktobra/v za~etku novembra 2012. Novembra bo stekel tudi
(to besedo izbri{emo, ~e bo dogodek oktobra) tekmovalni
del kampanje, ki bo razdeljen na dva dela: dijaki z gorenjskih
srednjih {ol bodo tako kot v preteklih dveh letih tekmovali v
lo~enem zbiranju odpadkov ter izpopolnjevali svoje znanje na
razli~nih izobraèvanjih, njihovo vestnost pa bodo ocenjevali
~lani EKOmisije. [ole iz preostalih regij bodo zavezane k izpol-
okolje, hrana&mi
POUDARJAMO
njevanju svojega na~rta, v katerem so opredelile cilje in na~ine
za izbolj{anje lo~evanja ter zmanj{evanja koli~ine odpadkov.
Tekmovanje se bo zaklju~ilo konec meseca marca 2013, najbolj prizadevni sodelujo~i pa bodo nagrajeni s priznanjem in
presene~enjem ki za zdaj seveda ostaja presene~enje.
Dijakom in ostalim okoljskim navdu{encem je Facebook
stran Pozor(!)ni za okolje (www.facebook.com/pozorni.
december 2012
za.okolje) z ekolo{ko obarvanimi objavami in nasveti {e bolj
pribliàla vsebino projekta, ve~ informacij o kampanji pa je
dostopnih tudi na spletni strani http://www.sava-tires.si/
druzbena_odgovornost/pozor-ni_za_okolje/
Pripravila: Anja Komatar,
Goodyear Dunlop Sava Tires, d.o.o.,
anja_komatargoodyear.com
O napredovanju kohezijskega projekta Zagotavljanje

poplavne varnosti na pore^ju Savinje - lokalni ukrepi.
Priprave za kohezijski projekt z naslovom Zagotavljanje
poplavne varnosti na pore~ju Savinje - lokalni ukrepi so se
za~ele s pripravo Dokumenta o identifikaciji investicijskega projekta za celotno pore~je Savinje v letu 2009. Projekt
se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske
in prometne infrastrukture (OP ROPI), ki je osnovni programski izvedbeni dokument Republike Slovenije in hkrati
kot podlaga za izvajanje operacij na podro~ju kori{~enja
sredstev kohezijskega sklada EU v finan~ni perspektivi
2007-2013. Pravice porabe iz tega sklada imajo drave
~lanice do leta 2015. Znotraj OP ROPI so vzpostavljene
razvojne prioritete (RP) in na razvojni prioriteti Varstvo
okolja - podro~je voda za varovanje kakovosti in koli~in
povr{inskih voda so tri klju~ne prednostne usmeritve (PU):
- odvajanje in ~i{~enje komunalnih odpadnih voda (kanalizacijska omreja in ~istilne naprave),
- vodooskrba prebivalstva in zagotavljanje ustreznih vodnih virov (preskrbovalni vodovodi in ~rpali{~a ter ureditev vodnih virov),
- zmanj{anje {kodljivega delovanja voda (ukrepi za
zmanj{anje poplavne ogroenosti prebivalstva).
Celoten projekt je razdeljen v dve fazi: v prvi se izvedejo
lokalni ukrepi v tej finan~ni perspektivi (2007 - 2013), v
drugi fazi pa celoviti ukrepi z vzpostavitvijo zadrevalnikov v obmo~ju Spodnje Savinjske doline nad Celjem,
ki bodo izvedeni v naslednji finan~ni perspektivi (2014
- 2020), ko bodo tudi ume{~eni v prostor z Dravnim
prostorskim na~rtom, ki je sedaj v sklepni fazi.
Projekt je uvr{~en v tretjo na{teto prednostno usmeritev,
za katero se sedaj v dveh pore~jih, Savinji in Dravi, pripravljajo in izvajajo aktivnosti za izvedbo ukrepov. Ministrstvo
za kmetijstvo in okolje (MKO) je upravi~enec do sredstev
iz kohezijskega sklada, zato smo v letih 2010 in 2011 pripravljali vlogo in zahtevane priloge ter strokovne podlage za
pridobitev sredstev. Kot svetovalni organ je bil vklju~en tudi
JASPERS, to je program tehni~ne pomo~i dravam ~lanicam pri pripravi operacij oz. projektov, v katerem sodelujejo
evropski strokovnjaki s posameznih strokovnih podro~ij.
Za projekt je organ upravljanja, Ministrstvo za gospodarski
razvoj in tehnologijo, izdalo odlo~bo o dodelitvi sredstev
aprila letos. Hkrati je MKO e vodil razpisni postopek za
izvedbo oz. izbor izvajalca na~rtovanja, pridobitve upravnih
dovoljenj ter izvedbo gradbenih del, za izvajalca nadzora
po pravilih FIDIC, skladno z zahtevami izvajanja kohezijskih
projektov ter izvajalca informiranja oz. ozave{~anja javnosti.
Pogodba za izvedbo je bila podpisana po uspe{no izvedenem razpisnem postopku v aprilu 2012, za izvedbo nadzora pa junija 2012. Pogodba za informiranje oz. ozave{~anje
javnosti pa bo predvidoma podpisana {e v tem letu, v kolikor bo uspe{no zaklju~en postopek javnega naro~anja
okolje, hrana&mi
(odlo~itev je poslana ponudnikom v za~etku decembra).

Vrednost projekta je ocenjena na priblino 45 mio EUR,
kar vklju~uje vse aktivnosti za na~rtovanje, izvedbo in
nadzor nad izvedbo, informiranje oz. ozave{~anje javnosti ter nakup zemlji{~. V projekt so vklju~ena obmo~ja,
kjer je bilo ocenjeno, da je mogo~e v tako kratkem ~asu
(2012 - 2015) izvesti lokalne ukrepe: obmo~je La{kega
na Marijagra{kem ovinku, kjer je sprejet Ob~inski lokacijski
na~rt, obmo~je Lu~, kjer je sprejeta Uredba o dravnem
lokacijskem na~rtu ter {ir{e obmo~je Mestne ob~ine Celje ter Vojnika, kjer so sprejeti ob~inski prostorski akti, ki
omogo~ajo umestitev ukrepov v prostor. Ti ukrepi pokrivajo tako Savinjo kot tudi pritoke na teh obmo~jih, ki so
pogostokrat vzrok za lokalno poplavljanje.
V tem letu so se e za~ela gradbena dela na obmo~ju
Marijagra{kega ovinka, kar predstavlja prvo etapo izvedbe vseh ukrepov, predvidenih z Ob~inskim lokacijskim
na~rtom. V naslednji finan~ni perspektivi bosta vklju~eni {e
preostali dve etapi, za kar predvidevamo, da bomo za~eli
pripravljati Operativni program e v naslednjem letu, hkrati
s strokovnimi podlagami za prilogo vlogi za pridobitev kohezijskih sredstev. Sicer bo znan na~in pridobivanja sredstev iz kohezijskega sklada po zaklju~enem usklajevanju z
Evropsko komisijo (EK) in podpisanim Sporazumom o izvajanju kohezijske politike med EK in Republiko Slovenijo.
Ob tem otekajo tudi postopki pridobivanja zemlji{~ na
vseh obmo~jih, razen za obmo~je La{kega, za kar je e bilo
pridobljeno s pomo~jo lokalne skupnosti, sicer mukoma,
pa vendar, gradbeno dovoljenje. Tako smo imeli pripravljen za takoj{en start izvedbenih del vsaj en podprojekt na
obmo~ju Savinje. Po terminskem planu je bilo predvideno,
da bodo tu dela zaklju~ena do konca novembra letos. Zaradi visokih voda konec oktobra in v za~etku novembra, kar
so prebivalci La{kega al doiveli v zadnjih letih e nakajkrat, se je zaklju~ek del premaknil za nekaj mesecev, saj bo
potrebno sanirati stanje na e izvedenih ukrepih in prou~iti
skupaj s soglasodajalci, ali so omilitveni ukrepi za vodni
in obvodni habitat iz pogojev in soglasij, pridobljenih pri
gradbenem dovoljenju, {e relevantni v tolik{ni meri, glede
na stanje po visokovodnem dogodku.
Vrednost vseh del na vseh treh obmo~jih, dokon~anih do
novembra, je okrog 6,5 mio EUR. Vrednost vseh del na
Marijagra{kem ovinku je priblino polovica tega zneska. Ko
bodo izvedeni vsi ukrepi, bo imelo neposredno korist od
teh ukrepov preko 20.000 prebivalcev, poplavne povr{ine
pa bodo zmanj{ane za priblino 2.500 ha. Prebivalci
La{kega bodo ob zaklju~ku celovitega projekta na pore~ju
Savinje, ko bo zagotovljeno pove~anje zadrevanja visokega vala z zadrevalniki nad Celjem in ob izvedenih ukre-
11
december 2012
POUDARJAMO / INTERVJU
pih tudi na ojem obmo~ju La{kega (od zdravili{~a do
Kulturnega doma in od cestnega mostu do elezni{kega
mostu), poplavno minimalno ogroeni. Za omenjeni odsek
je potrebno pripraviti ob~inske prostorske akte, ki bodo
omogo~ili pridobivanje gradbenega dovoljenja, s ~imer
je upan Ob~ine La{ko e seznanjen. Tehni~ni ukrepi so
lahko tudi za~asnega zna~aja, kar ni nepoznana praksa v
Evropi, npr. v Pragi ob reki Vltavi. Enako velja tudi za pritoke Savinje na tem obmo~ju, urediti pa je potrebno {e reim
ravnanja z zalednimi vodami.
Vlada RS se je 8. novembra 2012 seznanila s Prvim

poro~ilom o poplavah v RS, ki so prizadele Slovenijo v
~asu od 4. do 7. novembra 2012. Prve interventne ukrepe, s katerimi je za sofinanciranje nabave najnujnej{ih
sredstev (kurjava, prehrambeni paketi, ozimnica, odeje,
obla~ila, itd.) za prizadeto prebivalstvo preko Rde~ega
krià in Karitas zagotovila sredstva v vi{ini 1.500.000
EUR ter za najnujnej{e posege na podro~ju prizadetih
gospodarskih dru`b 4.400.000 EUR, je sprejela è 8.
novembra 2012. Konec ocenjevanje {kode je bil predviden do 5. decembra 2012, novo poro~ilo pa bo v obravnavo vladi predloèno predvidoma do 15. decembra
2012.
Vlada je 21. novembra 2012 è obravnavala poro~ilo o

intervencijskih stro{kih v 103 ob~inah v Severnoprimorski, Gorenjski, Koro{ki, Ljubljanski, Zahodno{tajerski,
Vzhodno{tajerski, Podravski, Posavski in Zasavski regiji.
Ugotovljeni intervencijski stro{ki zna{ajo 21.734.280,46
EUR. Za pokritje omenjenih nujnih intervencijskih stro{kov
se iz prora~unske rezerve zagotovi 9.665.697,47 EUR
(od tega Ministrstvu za obrambo 935.927,63 EUR, Ministrstvu za kmetijstvo in okolje 4.729.769,84 EUR in
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor 4.000.000 EUR).
Pripravil: Uro{ Nu~i~,

Sektor za vode, uros.nucicgov.si
Posledice poplav si je na terenu ogledal tudi minister

Franc Bogovi~. 6. novembra se je mudil na poplavljenih obmo~jih Zgornje Savinjske in [ale{ke doline, 16.
novembra pa na poplavljenih obmo~jih v pore~ju Drave.
INTERVJU
Intervju z ministrom za kmetijstvo in okolje
Francem Bogoviêm
Minister, kako se za~ne va{ dan? Zajtrkujete
imate morda tradicionalni slovenski zajtrk?
Moj dan se obi~ajno pri~ne ob pol {estih. Prva stvar,
ki jo zjutraj naredim, po tistem seveda, ko se uredim je,
da skuham kavo, ki jo spijeva skupaj z èno. In obi~ajno
med kavo pojem najve~krat kos kruha z medom, to je
pravzaprav moj tradicionalni slovenski zajtrk.
Kako usklajujete svoj delovnik? Vam ostane kaj
prostega ~asa?
Med tednom so moji dnevi prakti~no polni do osme, devete ure zve~er, zato hodim domov skorajda samo spat.
Sku{am pa, kolikor se le da, imeti prost vikend. Takrat se
posvetim druìni in opravilom, ki jih imam najraj{i, to so
opravila, vezana na na{o kmetijo in nasade, pomagam
pa tudi pri ta{~i na kmetiji.
Poleti si skupaj vzamemo teden dni dopusta, pozimi pa
gremo kak{en dan na smu~anje, obi~ajno pa si baterije
res najraje polnim pri delu doma v nasadu.
minister Franc Bogovi~
12
Va{i priljubljeni {porti, hobiji?

Priljubljen zimski {port je torej smu~anje, nekaj ~asa pa
sem se ljubiteljsko precej aktivno ukvarjal z malim nogometom. ê ~as dopu{~a, se odpravim na sprehod, ~e
me zagrabi, se grem doma spotit na stezo.
Zelo rad berem tudi knjige. Najraje posegam po vsebinah o slovenski pokrajini, svoje delovne izku{nje pa rad
dopolnjujem s kak{no dobro knjigo o mened`mentu
- Brian Tracy me je v~asih zelo zaposloval. Na dopust
vzamem vsaj {tiri ali pet knjig.
okolje, hrana&mi
INTERVJU
ê bi imeli ~arobno pali~ico, kaj bi spremenili v
Sloveniji?
Najprej bi posku{al spremeniti to, da bi se prenehali
pre{tevati na va{e in na{e. Mislim, da sem s svojim delom è pokazal, da ne delujem na tak{en na~in, in da
se konec koncev tako ne da dobro delovati. Res je, na
lokalnem nivoju je veliko la`je tako neobremenjeno delovati, a mislim, da je to ena klju~nih stvari, ki jih je treba v
Sloveniji narediti.
Druga prav tako pomembna zadeva pa je, da moramo
po 20. letih samostojnosti na{e dràve in postavljanja
vpra{anj, kako in kaj kdo dela v tem sistemu, kaj je storil
dobrega, kaj slabega, kaj celo protizakonitega, kon~no
zadeve raz~istiti in se tako izogniti pav{alnim ocenam,
da so vsi (politiki, uradniki) slabi, pokvarjeni, nepo{teni,
ampak moramo dejansko lo~iti pleve od semen, dobro
seme posejati in tako graditi slovensko prihodnost.
Kaj pa spremembe na podro~ju kmetijstva in okolja?
Na podro~ju kmetijstva je nujno potrebno vzpostaviti
tisto, za kar si prizadevam è od za~etka mojega mandata, namre~ - zelo jasne in transparentne odnose ter
ve~jo povezanost v sektorjih in med sektorji v ìvilsko-predelovalni industriji. Nujno je, da vsak sprejme svoj
del odgovornosti za svoja dejanja, tudi tukaj smo velikokrat preve~ pav{alni v svojih ocenah in mnenjih. Poudarjam, da imamo v slovenskem kmetijskem prostoru
dobre in slab{e prakse. Na dobrih praksah bi se morali
ve~ nau~iti, slabim navadam pa se seveda odre~i. V tem
delu se mi zdi zelo pomembno tudi odgovorno vodenje
podjetij, vklju~no z zadrugami. Tudi zadru`niki kot lastniki
oz. upravljalci morajo nadgraditi svoje sisteme vodenja
in prevzeti mo~nej{o vlogo. V nasprotnem primeru jim
bosta tako njihova vloga kot tudi pomen {e bolj polzela
iz rok, kot jim è v zadnjih letih.
Kar se ti~e kmetijstva èlim tudi, da v letu, ki je pred
nami, ko se intenzivno pripravljamo na bodo~o finan~no
perspektiv oz. sedemletko, zelo jasno postavimo na{e
cilje: naj bodo merljivi z litri, s kilogrami pridelkov, s
hektarji tudi namakalnih sistemov, hektarji odprav
zara{~anja, hektarji kr~enja tudi kak{nih nepotrebnih
gozdnih povr{in. Temu moramo primerno podredimo
tudi ukrepe kmetijske politike in to tudi doseèmo, in na
koncu koncev poloìmo ra~une, ali smo opravili to, kar
smo si zastavili.
Na podro~ju okolja je bil v Sloveniji v zadnjih letih marsikje doseèn dokaj velik napredek, tudi na akutnih zadevah, kot je ravnanje z odpadki. Med prebivalstvom je tudi
vedno vi{ja stopnja ozave{~enosti. Manjka nam {ir{e
dru`beno sprejetje koncepta trajnostnega razvoja v pravem pomenu besede v vse politike, ne zgolj v okoljsko
in temu primerna podreditev na{ega vsakodnevnega
obna{anja. Temu sledi nujno potreben korak okrepitve
medsektorskega dialoga v dru`bi, gre preprosto za to,
da se pogovarjamo in razumemo poleg svojih problemov in nalog tudi probleme in naloge drugih. Zdi se mi
namre~, da je tako, kot v~asih na politi~nem polju, slab
okolje, hrana&mi
december 2012
dialog tudi na strokovnem polju okolja. Vsakdo namre~
svoje podro~je dela sprejema kot poslanstvo in ne èli
narediti koraka naprej proti skupnemu imenovalcu ter na
koncu najti primeren kompromis, kar je v dru`bi nujno
potrebno. Ko bomo presegli to stopnjo, bomo lahko tudi
ve~ naredili za okolje. Glede tega moramo tudi znotraj
svojih vrst tisti, ki to podro~je pokrivamo, vzpostaviti bolj
kakovosten dialog in razumevanje.
[e va{e sporo~ilo pred prihajajo~imi prazniki?
Najprej se sodelavcem zahvaljujem za zahtevno leto, ki
smo ga preìveli skupaj. Za nikogar od nas ni bilo enostavno, ~e gledam osebno - od sprejetja moje funkcije
naprej. Dejansko delujemo v najte`jem letu po osamosvojitvi Slovenije. Ministrstvo je bilo dele`no zmanj{anja
finan~nih sredstev za zaposlene na eni strani, na drugi je
potekala zdruìtev dveh podro~ij, selitev Iz tega zornega kota resni~na zahvala vsem za aktivno sodelovanje in
potrpljenje!
Pri~akujem, da bo leto, ki je pred nami, zelo pomembno. Politiki radi merimo v mandatih in ~e gledam iz te
perspektive, sta drugo in tretje leto mandata klju~ni.
Mirno lahko re~em, da po desetih mesecih dosti bolje
poznam ne samo podro~je, ampak tudi ljudi, torej okolje, v katerem delujem, pribli`no vem, kaj lahko od koga
pri~akujem.
Kot è re~eno pri~akujem na podro~ju kmetijstva poglobljen pogled in strate{ki premislek, kako iti v naslednjih
sedmih letih naprej. Ta premislek smo dol`ni in ga tudi
sposobni narediti. Dose~i moramo kar najvi{jo stopnjo
samooskrbe, ve~ (zelenih) delovnih mest.
Na podro~ju okolja potrebujemo organizacijski premislek. Smo na dobri poti, da v prvih treh mesecih prihodnjega leta zaklju~imo podro~je urejanja odpadkov, tako
v smislu Operativnega programa ravnanja s komunalnimi odpadki do predmetnih uredb. Postavili smo tudi
novo shemo ureditve ~rpanja kohezijskih sredstev, tudi
ta premik bomo realizirali v prvih treh mesecih. Klju~ni
premisleki in organizacijske spremembe so potrebne
na podro~ju upravljanja z vodami, tudi na tem podro~ju
intenzivno delamo. Vzpostaviti moramo jasen, transparenten, konsistenten in u~inkovit sistem z bolj razdeljenimi odgovornostmi. Zaposlovalo nas bo tudi podro~je
ume{~anje Nature 2000. Mislim, da smo za razliko od
leta 2004 tokrat vzpostavili dialog z vsemi dele`niki, ki
je sicer buren in glasen, je pa dialog in na njem bomo
vztrajali. V teh prizadevanjih nas podpira tudi komisar
Poto~nik. Da, na podro~ju okolja pri~akujem naporno
leto. Vendar pa lahko mirno re~em, da ~e sem pred
dvema, tremi meseci skepti~en, ali sem z ekipo sposoben urediti to podro~je, zdaj lahko odgovorim, da je to
mogo~e in da skupaj to zmoremo!
Pogovarjala se je: Milena Janeì~,
Slu`ba za odnose z javnostmi in promocijo,
milena.janezicgov.si
13
december 2012
PREDSTAVLJAMO
PREDSTAVLJAMO
AKTRP Agencija RS za kmetijske trge in razvoj pode@elja
Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeèlja (Agencija)
je zadolèna za izvedbo ukrepov kmetijske politike ter izpla~ilo
sredstev dràvnega prora~una in sredstev Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada, Evropskega kmetijskega sklada
za razvoj podeèlja in Evropskega sklada za ribi{tvo.
Nabor ukrepov kmetijske politike, ki jih izvaja Agencija, lahko
v grobem razdelimo na ukrepe razvoja podeèlja (investicijski ukrepi ter ukrepi ohranjanja okolja in podeèlja), ukrepe
neposrednih pla~il in ukrepe kmetijskih trgov. V manj{i meri
se izvajajo tudi ukrepi na podro~ju ribi{tva in ~ebelarstva.
Najobse`nej{i projekt je vsakoletna kampanja oddaje zbirnih vlog za pridobitev neposrednih pla~il (pla~ilne pravice),
izravnalnih pla~il za obmo~ja z omejenimi mo`nostmi za
kmetijsko dejavnost in kmetijsko okoljskih pla~il, ki poteka
med februarjem in majem za teko~e leto. V letu 2012 je
zbirno vlogo oddalo ve~ kot 59 tiso~ nosilcev kmetijskih
gospodarstev, od tega kar 99,7 % elektronsko, skupna
povr{ina prijavljenih kmetijskih zemlji{~ pa je presegla 454
tiso~ hektarjev.
Velik poudarek je podan na uvajanje elektronskega poslovanja s strankami. Kmetje zbirne vloge è od leta 2007 izpolnjujejo zgolj elektronsko, v letu 2010 pa je bil omogo~en
elektronski vnos tudi za vloge strank na javnih razpisih.
Agencija preverja administrativno in vsebinsko ustreznost
prispelih vlog in zahtevkov, pomemben del nalog Agencije
je tudi izvedba kontrol na kraju samem (prek 10 tiso~ kontrol
v letu 2011). Vrednost izpla~il za zahtevke iz zbirnih vlog
letno zna{a prek 220 mio EUR.
Poseben ukrep je izvedba javnega naro~ila za izbor dobaviteljev v okviru ukrepa Dobava hrane iz intervencijskih zalog
v korist najbolj ogroènih oseb v Skupnosti, ki je namenjen
naj{ibkej{im ~lanom na{e dru`be. Sloveniji je bila za leto
2012 dodeljena pomo~ v vrednosti 2,4 mio EUR, kar je
omogo~ilo, da bo v letu 2012 v centralna skladi{~a humanitarnih organizacij skupno dobavljenih 552 t p{eni~ne moke,
882 t testenin, 487 t bru{enega rià, 1.866 t UVT mleka,
388 t p{eni~nega zdroba in 230 t son~ni~nega olja.
Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeèlja se je
v letih 2008 in 2011, poleg rednega izvajanja kmetijskih
ukrepov, u~inkovito odzvala tudi na stisko kmetov, ki so bili
najbolj prizadeti v poletnih neurjih, in sicer v obliki predpla~il
neposrednih pla~il za povr{ine in pred~asnega izpla~ila
izravnalnih pla~il za obmo~ja z omejenimi mo`nostmi za
kmetijsko dejavnost, zavedajo~ se nujnosti in pomena hitre
pomo~i v te`kih trenutkih. Zaradi su{e bo Agencija tudi letos prisko~ila na pomo~ najbolj prizadetim. Benedikt Jeranko, generalni direktor AKTRP
Skupna izpla~ila v letih 2008-2012
2012 (do 1. 10.)
2011
2010
2009
2008
v mio EUR
246,2
297,0
307,3
353,7
346,7
Vir: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeèlja
Investicijski ukrepi razvoja podeèlja so namenjeni

izbolj{anju konkuren~nosti kmetijskega in gozdarskega
sektorja oziroma izbolj{anju kakovosti ìvljenja na podeèlju,
uvajanju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, spodbujanju zaposlovanja ter ustvarjanju novih delovnih mest na podeèlju.
Med {tevilnimi ukrepi velja izpostaviti ukrep Pomo~ mladim
prevzemnikom kmetij, katerega cilj je izbolj{anje starostne
strukture nosilcev kmetij in pove~anje razvojne sposobnosti kmetij, in ukrep Posodabljanje kmetijskih gospodarstev,
katerega cilj je prestrukturiranje in pove~anje u~inkovitosti
gospodarjenja s podporo nalo`bam v primarno pridelavo
kmetijskih proizvodov.
Pove~anju prepoznavnosti slovenskih kmetijskih proizvodov
doma in v tujini sta namenjena ukrepa Informiranje in promocija kmetijskih proizvodov na notranjem trgu EU in v tretjih
dràvah in Podpora promociji vina na trgu tretjih dràv. Zanimiv ukrep, ki ga izvaja Agencija, je Shema {olskega sadja,
v katero je vklju~enih 376 osnovnih {ol, in katere namen
je ustaviti trend zmanj{evanja porabe sadja in zelenjave ter
hkrati omejiti nara{~anje pojava prekomerne telesne teè in
debelosti pri otrocih.
14
Benedikt Jeranko, generalni direktor AKTRP
okolje, hrana&mi
december 2012

Vzpostavitev enovitega organa na podro^ju varne hrane,
veterinarstva in varstva rastlin
Vlada RS v skladu z reorganizacijo s 1. januarjem 2013
vzpostavlja Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Priprava zakonodaje na podro~ju varne hrane in
z njo povezan nadzor je trenutno razdeljen med {tiri organe,
in sicer na Veterinarsko upravo RS, Fitosanitarno upravo
RS (FURS), Direktorat za varno hrano in del In{pektorata
RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje. Z reorganizacijo bo vzpostavljen enovit organ tako, da bo z zdruìtvijo
ukinjen direktorat in obe lo~eni upravi. Iz in{pektorata pa
bodo v novo upravo preme{~eni fitosanitarni in{pektorji in
in{pektorji, ki delujejo na podro~ju hrane. Znotraj Ministrstva za kmetijstvo in okolje bo doseèna racionalizacija z
zmanj{anjem {tevila direktoratov in organov v sestavi.
Navedena reorganizacija sledi cilju racionalizacije dela
na upravnem in in{pekcijskem podro~ju, ki zajema enotno in celovito strategijo obvladovanja tveganja, enoten
in preglednej{i na~in komuniciranja z nosilci dejavnosti in
potro{niki, povezovanje informacijskih sistemov, poenoten
uradni nadzor, vklju~no z laboratoriji, zagotavljanje ve~je
transparentnosti rezultatov nadzora in racionalnej{o izrabo

kadrovskih in materialnih virov.
Zaradi tega je v obliki skupnega zakona sprejeta sprememba 11 podro~nih zakonov, kjer se celovito ureja reorganizacija na podro~ju zagotavljanja varne hrane. Organizacijsko
bo na podzakonskem nivoju izvedena sprememba Uredbe
o organih v sestavi ministrstev in Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih. S spremembo Uredbe
o organih v sestavi ministrstev bo ustanovljena Uprava za
varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, torej nov organ
na katerega s spremembo zakonov, prena{amo nove pristojnosti.
Vlada je za vr{ilca dol`nosti generalnega direktorja Uprave
RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin imenovala dr. Jerneja Drofenika Iz FURS.
Vir: Slu`ba za odnose z javnostmi in promocijo
Izbolj[anje in[pekcijskega nadzora nad odlagali[î odpadkov

IMPEL organizacija je organizacija evropskih institucij pristojnih za izvajanje in uveljavljanje okoljske zakonodaje,
katere osnovni cilj je {irjenje uporabe uveljavljene dobre
prakse s pomo~jo izmenjave informacij in usposabljanje
na podro~ju nadzora okoljevarstvene zakonodaje.
V organizaciji, ki je bila ustanovljena 1992, sodeluje è
45 organizacij iz 32 dràv. Poleg vseh dràv ~lanic EU so
vklju~ene tudi Republika Hrva{ka, Makedonija, Tur~ija,
Islandija in Norve{ka.
Poleg mnogih aktivnostih, znotraj organizacije poteka
tudi ve~ projektov z delavnicami, kot so zunanja presoja
organiziranosti organa (v razli~nih dràvah), in{pekcijski
nadzor IED zavezancev, izdaja dovoljenj po IED direktivi, dolo~anje ciljev in{pekcijskega nadzora in spremljanje njihovih rezultatov, povezava med IPPC in Vodno
direktivo na nivoju izvajanja direktiv, izdajanja dovoljenj
z upo{tevanjem vseh zahtev iz direktiv in in{pekcijski
nadzor nad izvajanjem direktiv, Izbolj{anje nadzora nad
odlagali{~i odpadkov, Izbolj{anje izdaje dovoljenj in
in{pekcijskega nadzora na pra{i~jih farmah ter 8 projektov za nadzor nad ~ezmejnim po{iljanjem odpadkov.
Od 18.09. do 19.09.2012 je v Ljubljani potekala delavnica v okviru projekta IMPEL z naslovom Izbolj{anje
in{pekcijskega nadzora nad odlagali{~i odpadkov.
Cilj projekta je izmenjava izku{enj, dobrih praks ter
izbolj{anje nadzora nad odlagali{~i odpadkov. Kon~ni
cilj projekta je izdelava uporabnega priporo~ila za izvajanje in{pekcijskega nadzora na odlagali{~ih odpadkov
z izdelanim opomnikom kot pripomo~kom za izvedbo
in{pekcijskega nadzora.
okolje, hrana&mi
Delavnice se je udeleìlo pet ekspertov iz evropskih

dràv in sicer dva iz Nizozemske ter po en iz [vedske, Italije in Avstrije. S strani In{pektorata RS kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje je sodelovalo pet in{pektorjev,
ki izvajajo nadzor nad odlagali{~i odpadkov. Namen delavnice, v okviru katere je bil izveden skupni mednarodni
in{pekcijski nadzor na Odlagali{~u Barje, je bil izvesti
neposredni in{pekcijski nadzor z uporabo prvega osnutka delovnega priro~nika za in{pekcijski nadzor s prilogo
opomnika. Poudarek nadzora je bil na kriterijih sprejema
odpadkov na odlagali{~u ter za{~ita tal in podtalnice.
Prvi dan delavnice je bil namenjen predstavitvi projekta IMPEL, organiziranostim in pristojnostim In{pektorata
RS kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje, predpisanim
zahtevam iz zakonodaje in okoljevarstvenega dovoljenja
Odlagali{~a Barje ter izku{njam v zvezi z nadzorom na
odlagali{~ih na Nizozemskem in v Avstriji. In{pekcijski
nadzor na Odlagali{~u Barje se je pri~el s predstavitvijo dejavnosti upravljavca odlagali{~a podjetja SNAGA
d.o.o. iz Ljubljane ter zbiranja in ravnanja z odpadki , ki
mu je sledil ogled zaprtega in aktivnega del odlagali{~a,
naprav za zajem bioplina, sistema za zajem onesnaènih
in izcednih vod in ~i{~enja le-teh, ravnanja z odpadki
pred odlaganjem z izlo~anjem kovin in plastike, ker obdelava {e ni zagotovljena. Prvi dan je bil zaklju~en z izmenjavo in izku{enj pri nadzoru izcednih vod in podtalnice
ter mo`nih ukrepih in sankcijah v primeru nepravilnosti.
Drugi dan se je in{pekcijski nadzor na odlagali{~u Barje
nadaljeval z uporabo prvega osnutka priro~nika za nad-
15

zor. Najprej so bile pregledane zahteve v zvezi z izpolnjevanjem predpisanih zahtev glede sprejema dolo~enih
vrst odpadkov. Pri tem je bil namen predvsem preizkusiti
uporabnost priro~nika v smislu razumljivosti in ali zajema
vse predpisane zahteve direktive in nacionalne zakonodaje s tega podro~ja. Ker so zahteve na podro~ju sprejema odpadkov v dràvah razli~ne, smo se udeleènci stri-
december 2012
njali, da mora priro~nik biti vsebinsko zasnovan tako, da
bo uporabljen kot osnovno ogrodje z minimalnimi kriteriji
za in{pekcijski nadzor, vsaka dràva pa ga bo dopolnila
glede na dodatne zahteve. Nadzor se je nadaljeval na
podro~ju monitoringa podzemnih vod ter njihovega vpliva. Tuji udeleènci so bili pozitivno presene~eni nad po
njihovem mnenju dobrim izvajanjem monitoringa in spremljanjem vplivov odlagali{~a na podzemne vode, seveda
pa glede na dejstvo, da smo dràva z velikimi koli~inami
podzemnih vod, predstavljene re{itve drugih sodelujo~ih
dràv v primeru preseganja opozorilnih vrednosti, pri nas
ni mogo~e uporabiti (~rpanje podzemne vode iz podtalja,
njeno ~i{~enje in vra~anje v zemljo).
Delavnica se je zaklju~ila s predstavitvijo zaklju~kov in izmenjavo mnenj med udeleènci o nadaljnjem poteku projekta s poudarkom za izbolj{anje nadzora na odlagali{~ih
odpadkov. V nadaljevanju izvajanja projekta se bo izvedel
skupni in{pekcijski nadzor nad odlagali{~em v Romuniji,
zaklju~ek projekta pa bo na Nizozemskem. Tam naj bi
izdelali prenovljen priro~nik za nadzor odlagali{~ odpadkov, ki bo vseboval minimalne kriterije in{pekcijskega
nadzora.
Me{ani gospodinjski odpadki na odlagali{~u Barje

(Foto: A. Kolar, Sokol, ARSO)
16
Pripravila: mag. Jana Miklav~i~,

direktorica In{pekcije za okolje in naravo,
In{pektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje,
jana.miklavcicgov.si
okolje, hrana&mi
DOGAJALO SE JE
december 2012
DOGAJALO SE JE
Konferenca pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi
podnebja in Kyotskega protokola v Dohi
Doha/Katar 26.11.-7.12.2012.
V Dohi je se je kon~alo 18. zasedanje Konference pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja in 8. zasedanje Konference pogodbenic Kjotskega
protokola. Med udeleènci sta bila tudi mag. Ksenija
[krilec z Ministrstva za zunanje zadeve RS in mag. Andrej Kranjc z Ministrstva za kmetijstvo in okolje RS.
Urnik sestankov je bil zelo natrpan, saj je zasedalo kar
sedem teles. Poleg tega je delo potekalo tudi v bilateralnih pogovorih, na katerih so sogovorniki sku{ali prese~i
nasprotja in zbliàti stali{~a med dràvami v razvoju, ki
razen redkih izjem (Mehika, JAR...) ne èlijo sprejeti zavez, dokler razvite dràve ne zmanj{ajo emisij, in razvitimi dràvami, ki se zavzemajo za vi{je ambicije vseh, tudi
manj razvitih dràv. Na pogajanjih je prevladovalo konstruktivno ozra~je, z èljo po dosegi dobrega rezultata.
Konferenca je bila pomembna za uresni~evanje dogovora iz Durbana o sklenitvi globalnega sporazuma do leta
2015 z veljavnostjo od 2020. Sprejet je bil amandmaja
h Kyotskemu protokolu, ki omogo~a sprejem drugega
ciljnega obdobja, ki bo dolgo 8 let, od 2013 do 2020. V
amandmaju so dolo~ene obveznosti zmanj{anja emisij
do leta 2020 glede na izhodi{~no leto (za ve~ino dràv
1990) tistih razvitih dràv, ki drugo ciljno obdobje sprejemajo; za EU je ta obveznost zmanj{anje emisij za 20
%. Pogajalcem se je uspelo dogovoriti o pravilih za prenos prese`kov emisijskih enot, ki jih imajo najve~ Rusija,
Ukrajina ter srednje- oziroma vzhodnoevropske dràve
~lanice EU, razen Slovenije. Dogovor o tem znotraj EU
je v Dohi uspel po skoraj treh letih pogajanj, pri ~emer je
bila najtr{i oreh Poljska. Na kon~nem plenarnem zasedanju pa je Rusija skoraj povzro~ila propad konference,
ker je v imenu Ukrajine, Belorusije in v svojem imenu zaradi nestrinjanja z obravnavo prese`kov emisijskih enot
nasprotovala sprejemu sklepov o omenjenih temah.
Predsedniku zasedanja je s pomo~jo sekretariata konvencije uspelo to gro`njo zaobiti in pripeljati zasedanje
uspe{no do konca.
Sprejet je bil program dela pogajalske skupine ADP, ki
ima dve nalogi: prva je do leta 2015 pripraviti nov globalni sporazum, ki bo dolo~il obveznosti zmanj{anja emisij
vseh dràv, ob upo{tevanju njihovih razli~nih zmo`nosti
in odgovornosti. Sporazum naj bi postal veljaven leta
2020. Druga pomembna naloga te pogajalske skupine
je dvig ambicije ciljev zmanj{anja emisij dràv do leta
2020, saj so sedanji cilji odlo~no prenizki za omejitev
rasti povpre~ne globalne temperature na 2 oC glede na
predindustrijsko obdobje.
nos okolju in podnebju prijaznih tehnologij, financiranje

ukrepov za spoprijemanje s podnebnimi spremembami
v dràvah v razvoju.
Sprejet je bil delovni program za dolgoro~no financiranje spoprijemanja s podnebnimi spremembami v
dràvah v razvoju in dokument Pristopi k naslavljanju
{kod, povezanih s podnebnimi spremembami, v najbolj
ranljivih dràvah v razvoju.
Sprejeti sklepi pomenijo za EU pomemben uspeh, saj je
bila sprejeta ve~ina tega, za kar se je zavzemala. Zaradi
veljavnosti drugega ciljnega obdobja tako EU kot Sloveniji ne bo potrebno narediti ni~ ve~, kot bi sicer, saj enake obveznosti izvirajo è iz podnebno energetskega
sve`nja, ki zavezuje dràve ~lanice EU. Nekateri sklepi
pa pomenijo dolo~ene nove finan~ne obremenitve, npr.
zaradi predvidenih delavnic, izdelave raznih analiz in
podobnega, kar morajo financirati razvite dràve, kamor
spada tudi Slovenija.
Tokratna konferenca ni re{ila vpra{anja zmanj{anja emisij CO2, potrebnega za omejitev rasti povpre~ne globalne na 2 oC glede na predindustrijsko obdobje, kot
je to pri~akoval del svetovne javnosti. Je pa zagotovila
nadaljevanje Kyotskega protokola in s tem premostitev
obdobja do leta 2020, ko naj bi dràve za~ele uporabljati nov, globalni sporazum.
Dogovor o financiranju spoprijemanja s podnebnimi
spremembami v dràvah v razvoju je preloèn na leto
2013.
Kritike so bile dele`ne predvsem Kanada, Japonska,
Rusija in Nova Zelandija zaradi nepridruìtve drugemu
ciljnemu obdobju Kyotskega protokola.
Naslednje zasedanje (COP19/CMP9) bo novembra
2013 gostila Poljska, v Var{avi. Od njega se pri~akuje
predvsem napredek na podro~ju financiranja, tehnologij, vi{anja ambicioznosti ciljev zmanj{anja emisij in napredek pri pripravi novega, globalnega sporazuma.
Pripravil: mag. Andrej Kranjc,
Sektor za okolje in podnebne spremembe,
andrej.kranjcgov.si
Sprejetih je bila vrste sklepov, ki se nana{ajo na

zmanj{evanje emisij razvitih dràv in dràv v razvoju,
prilagajanje na podnebne spremembe, razvoj in pre-
okolje, hrana&mi
17
december 2012
DOGAJALO SE JE
Aktivni ob dnevu slovenske hrane

Ljubljana, 16. 11. 2012.
Ob dnevu slovenske hrane smo bili aktivni tudi predstavniki MKO. Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovi~ se je ob dnevu slovenske hrane udeleìl TSZ v O[
Jurij Dalmatin v Kr{kem. Minister je zbranim u~encem
povedal, da v Sloveniji pridelamo dovolj mleka in sadja
za doma~o potro{njo in samooskrbo, medtem ko je treba dolo~ene koli~ine p{enice, medu in zelenjave, kljub
nara{~ajo~i pridelavi, {e vedno uvaàti. Zato je eden
od pomembnih ukrepov ministrstva spodbuda mladim
prevzemnikom kmetij. Pri tem je minister izpostavil, da
je pomemben del uspeha kmetijske politike zavedanje,
da smo sami odgovorni - znotraj dràve, dru`be in lokalnih skupnosti, da so na podro~ju kmetijstva vzpostavljeni ustrezni pogoji in da ~im ve~ hrane predelamo v
doma~em okolju, ki jo hkrati ponudimo na tr`nicah oziroma uporabimo ~im bli`je izvora pridelave.
Zajtrka v Pediatri~ni kliniki v Mariboru se je udeleìla
gen. dir. Direktorata za kmetijstvo na MKO, dr. Martina
Bavec, skupaj s predsednikom uprave Mercator, Tonijem Balaì~em. TSZ v ljubljanski Pediatri~ni kliniki pa se
je udeleìla Marjeta Bizjak, vodja Sektorja za kmetijske
trge v Direktoratu za kmetijstvo, skupaj s pomo~nico
predsednika uprave Mercatorja, Mileno [tular. Ob tej

prilo`nosti je Bizjakova poudarila pomen lokalno pridelane hrane in v povezavi s tem pomembnost t. i. kratkih
prehrambenih verig med proizvajalci in potro{niki. TSZ
so se udeleìli tudi drugi vidni predstavniki dràve, med
drugimi se je pri zajtrku, otrokom v vrtcu Jelka v Ljubljani,
pridruìl predsednik RS, dr. Danilo Trk.
V prostorih MKO je dopoldne potekala prva tr`nica ob
dnevu slovenske hrane, na kateri so se predstavili slovenski pridelovalci in predelovalci. Obiskovalci tr`nice
so tako lahko poskusili doma~i sir, mesnine, sadje, zelenjavo, med, mle~ne izdelke in druge dobrote slovenskih
kmetij, ìvila in izdelke pa so na stojnicah lahko tudi kupili.
V leto{njem letu je bil koncept TSZ zaradi krize in vremenskih nev{e~nosti (manj pridelka), spremenjen. V lanskem letu so bila ìvila donirana s strani ìvilskih podjetij
in kmetij, v leto{njem pa se vsa podjetja in kmetije za
sodelovanje odlo~ajo na prostovoljni bazi.
Pripravila: Milena Janei~,
Sluba za odnose z javnostmi in promocijo,
milena.janezicgov.si
Nuklearna elektrarna Kr[ko najbolje

pripravljena na izredne dogodke
Kr{ko, 4. 10. 2012.
Evropska komisija je 4. oktobra letos objavila poro~ilo
o zaklju~ku izrednih pregledov evropskih jedrskih elektrarn, t. i. stresnih testov. Komisija je poro~ilo pripravila na podlagi zaklju~kov pregledov elektrarn, ki jih je è
aprila letos pripravila skupina evropskih upravnih organov za jedrsko varnost ENSREG. Skupina je ugotovila,
da vse jedrske elektrarne izpolnjujejo veljavne varnostne
standarde, da pa so v lu~i naukov po nesre~i v Fuku{imi
na Japonskem marca 2011, mo`ne izbolj{ave. Komisija
je v svojem poro~ilu dala poudarek prav tem mo`nim varnostnim izbolj{avam.
Za vsako elektrarno je bilo ocenjeno, kako izpolnjuje 11
razli~nih ukrepov, ki so bili med izvedbo stresnih testov
prepoznani kot koristni in potrebni za blaènje posledic
izrednih naravnih in podobnih nesre~ v okolici objekta.
Iz preglednice izhaja, da je Nuklearna elektrarna Kr{ko
najbolj{a v Evropi, saj je edina v kateri so è izvedli ali pa

bodo v kratkem izvedli prav vseh 11 ukrepov. To lahko
{tejemo kot potrditev, da smo se v Sloveniji pravo~asno
in ustrezno odzvali.
NE Kr{ko in Uprava RS za jedrsko varnost sta è takoj
po nesre~i v Fuku{imi za~ela z zbiranjem informacij in
idej, kaj bi se dalo pri nas {e izbolj{ati. Vgradnja dolgo
na~rtovanega tretjega dizel generatorja in dvig protipoplavnih nasipov ob Savi sta bili akciji, ki sta se za~eli è
pred leti in so ju zaklju~ili v letu po nesre~i v Fuku{imi.
Poleg tega je NEK è v nekaj tednih nabavila {e dodatno
mobilno opremo za blaènje posledic te`kih nesre~ in na
zahtevo uprave pripravila plan ve~letnih ve~jih investicij.
Do leta 2016 bodo tako izvedli ve~ ve~jih in nadgradenj
varnosti, ki bodo vse bistveno zmanj{ale tveganje zaradi
velikih naravnih nesre~.
Vir: Uprava RS za jedrsko varnost
Slovenija bo tudi v letu 2013 razdeljevala evropsko

pomo^ v hrani najbolj ogro@enim v Sloveniji
Bruselj, 12. 10. 2012.
Odbor Evropske komisije za skupno ureditev kmetijskih
trgov je oktobra sprejel Program razdeljevanja pomo~i
v hrani za leto 2013, s katerim je razdelil 500 milijonov
evrov vredno pomo~ med 19 dràv ~lanic EU, ki so se
prijavile za izvajanje programa v letu 2013. Med njimi je
tudi Slovenija, ki ji je v ta namen EU dodelila dobrih 2,5
milijona evrov. Pribli`no 2,4 milijona evrov za dobavo
18
proizvodov na trgu, preostali del pa za povra~ila transportnih, skladi{~nih in administrativnih stro{kov.

Evropsko pomo~ vsako leto prejme è ve~ kot 18 milijonov ogroènih v EU, v Sloveniji pa je è ve~ kot 300.000
prejemnikov, ki bodo tudi v letu 2013 lahko ra~unali na
ìvila (moko, mleko, ri`, olje, testenine in zdrob) iz evropske pomo~i.
okolje, hrana&mi
DOGAJALO SE JE
Evropski ukrep pomo~i v hrani spada med ukrepe skupne kmetijske politike (SKP) in se v EU izvaja od leta
1987, ko je Evropo prizadela izredno hladna zima. Njene
posledice so {e posebej mo~no ob~utili najbolj ranljivi
posamezniki, zato se je EU zato odlo~ila, da se prese`ne
zaloge kmetijskih proizvodov iz javnih skladi{~ EU namenijo za humanitarne namene. Ukrep je dobil {iroko podporo in je postal stalen.
Z uporabo prese`kov kmetijskih proizvodov je EU pomagala najbolj ranljivim skupinam in hkrati znièvala stro{ke
skladi{~enja in vzdrèvanja javnih zalog. Reforme SKP, ki
december 2012
so pomenile ve~jo tr`no usmerjenost in bistveno zniànje
zalog kmetijskih proizvodov, so resno ogrozile izvajanje
ukrepa v letu 2012. Dràve ~lanice izvajalke so v pogajanjih z dràvami ~lanicami, ki so ukrepu nasprotovale, decembra 2011, dosegle politi~ni dogovor s katerim je bilo
zagotovljeno njegovo izvajanje do vklju~no leta 2013.
Vir: Slu`ba za odnose z javnostmi in promocijo
Oktobra se je dogajal 2. Slovenski pode@elski parlament

Zre~e, 2. 11. 2012.
V Termah Zre~e je 16. in 17. oktobra potekal 2. Slovenski podeèlski parlament, ki sta ga organizirala Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter Dru{tvo za razvoj slovenskega podeèlja. Pestra udele`ba prisotnih je bilo
preko 300 predstavnikov nevladnih organizacij in strokovnih in{titucij je potrdila aktualnost tokratne teme,
razprava je bila namre~ usmerjena v novo Skupno kmetijsko politiko v obdobju 20142020. Dogodek je torej dosegel svoj namen: odprl je mo`nosti za izmenjavo mnenj
in naj{ir{o presojo o klju~nih usmeritvah, ki jo èlimo uveljaviti v skupnem evropskem zakonodajnem okviru.
Podeèlski parlament je potekal v dveh delih: prvi dan,
16. oktobra, je bilo oblikovanih osem delovnih skupin,
ki so razpravljale o naslednjih temah: Konkuren~nost
nove nalo`be in sodelovanje; Okolje kmetijstvo kot
zaveznik ohranjanja narave; Svetovanje, izobraèvanje in
inovativnost; Podeèlje ustvarjalni prostor tudi za iniciative mladih; Gozdarstvo vklju~evanje v politiko razvoja
podeèlja; Prihodnji razvoj pristopa LEADER in Mreà za
podeèlje; Ozelenitev I. stebra Skupne kmetijske politike
in Implementacija neposrednih pla~il v Sloveniji
Drugi dan, 17. oktobra, pa so bila podana poro~ila in
ugotovitve iz delavnic, predstavniki vlade in politi~nih
strank so prisluhnili zaklju~kom razprav in izrazili svoja
mnenja. Vzporedno z dogajanjem na samem parlamentu
je potekala tudi predstavitev uspe{nih projektov in partnerstev iz slovenskega podeèlja.

Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovi~ je ob
zaklju~ku dogodka izrazil hvale`nost za odprtost vseh
dele`nikov, ki so bili na parlamentu pripravljeni deliti ideje in znanje na vseh nivojih. Ob tem je izpostavil tudi njihovo pripravljenost za sodelovanje in strokovno pomo~
pri ume{~anju programa razvoja podeèlja (PRP) v partnersko pogodbo. Ta bo temeljni dokument in dogovor
o uresni~evanju razvojnih ciljev Slovenijo med Slovenijo
in EU.
Predsednik Dru{tva za razvoj slovenskega podeèlja
Goran [oster pa je izrazil zadovoljstvo, da sta dràva
in civilna dru`ba prisluhnili druga drugi ter ob podpori
strokovne javnosti izoblikovali jasna stali{~a do skupne
kmetijske politike in razvoja podeèlja do leta 2020.
2. Slovenski podeèlski parlament se je tako zaklju~il s
splo{no ugotovitvijo, da je samozavest tudi na podro~ju
perspektive v razvoju podeèlja zelo potrebna, tako med
klju~nimi dele`niki/ nosilci razvoja podeèlja, kot med samimi prebivalci podeèlja.
Ve~ informacij najdete na:
http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/
skupna_kmetijska_politika_do_2020/slovenski_podezelski_parlament_2012/
(Foto: Arhiv MKO)
okolje, hrana&mi
19
december 2012
MKO 2012
MKO 2012
PREDPISI MKO
Sprejeti zakoni MKO v 2012
Zakon:
Sprejet:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin
19. 1. 2012
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu
27. 6. 2012
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja
27. 6. 2012
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah
27. 6. 2012
Zakon o spremembah Zakona o promociji kmetijskih in ivilskih proizvodov
5. 7. 2012
Zakon o spremembah in dopolnitvah dolo~enih zakonov na podro~ju varne hrane,

veterinarstva in varstva rastlin
30. 8. 2012
Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih
30. 8. 2012
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o za{~iti ivali
27. 9. 2012
Zakon o spremembah Zakona o ukrepih za odpravo posledic dolo~enih zemeljskih plazov

ve~jega obsega iz let 2000 in 2001
17. 10. 12
Predpisi v javni razpravi

Predpis
V javni razpravi do
Osnutek Uredbe o koncesiji za rabo termalne vode za potrebe kopali{~ Wellness park La{ko
in Zdravili{~e La{ko iz vrtin K-1/72, K-2/95 in V-7/ 67
13. 1. 2013
Osnutek Uredbe o komunalnih odpadkih - URKO
8. 1. 2013
Osnutek Uredbe o dolo~itvi zunanje meje priobalnega zemlji{~a na nekaterih zemlji{kih

parcelah na levem bregu Pahtinovega potoka in Savinje v Ob~ini Nazarje
29. 12. 2012
Osnutek Uredbe o dolo~itvi zunanje meje priobalnega zemlji{~a na nekaterih zemlji{kih

parcelah Sel{ke Sore od Krevsovega jezu do soto~ja s Poljan{~ico v ob~ini kofja Loka
29. 12. 2012
Javni razpisi
Razpis
Rok za oddajo
Javni razpis za ukrep 312 - Podpora ustanavljanju in razvoju mikropodjetij
16. 1. 2013
Izbor slovenske kandidature za Nagrado Sveta Evrope za krajino za leto 2012-2013
15. 1. 2013 do 14. ure
Ukrep V. Javni razpis za ukrep 112 - Pomo~ mladim prevzemnikom kmetij za leto 2012
Ukrep II. Podpora kmetijskim gospodarstvom zaradi neugodnih vremenskih razmer,
in sicer zimske pozebe pri pridelavi vrtnin
Razpis o podpori za spodbujanje trnega povezovanja primarnih proizvajalcev
kmetijskih proizvodov
20
1. 2. 2013
okolje, hrana&mi
okolje, hrana&mi
Naziv organa in organov v sestavi

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje-oje
Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeelja
Fitosanitarna uprava RS
Veterinarska uprava RS
Agencija RS za okolje
Uprava RS za jedrsko varnost
In{pektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE - SKUPAJ:
1. 12. 2012
355
243
17
285
396
42
227
1565
Sektor za podnebne spremembe,

nevladne organizacije, olstvo in
knjigovodstvo
Sluba za register kmetijskih

gospodarstev
Sektor za urejanje kmetijskega

prostora in zemljike operacije
Oddelek za podporo programu

razvoja podeelja
Oddelek za izvajanje programa

razvoja podeelja
Sektor za podeelje
Oddelek za trajne nasade in

sonaravno kmetijstvo
Oddelek za neposredna plaila,

poljedelsko in ivinorejsko
proizvodnjo
Sektor za kmetijske trge
DIREKTORAT ZA
KMETIJSTVO
Priloga 2:
Organizacijska struktura Ministrstva
za kmetijstvo in okolje, 1. 1. 2013
Sektor za ohranjanje
narave
Sektor za okolje in
podnebne spremembe
Sektor za vode
Sektor za celovito presojo

vplivov na okolje
Pravnosistemski sektor
DIREKTORAT ZA
OKOLJE
Sektor za investicije v okolje
Sektor za kohezijo
Sektor za odpravo posledic

naravnih nesre
Sektor za javne slube

varstva okolja
Sektor za lovstvo in ribitvo
Sektor za gozdarstvo
DIREKTORAT ZA GOZDARSTVO,
LOVSTVO IN RIBITVO
SLUBA ZA UCINKOVITO DELOVANJE

JAVNIH SLUB
SLUBA ZA DRAVNE POMOCI IN

RAZVOJ
SLUBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI IN

PROMOCIJO
KABINET MINISTRA
DIREKTORAT ZA JAVNE SLUBE

VARSTVA OKOLJA IN INVESTICIJE V
OKOLJE
SLUBA ZA IVILSKO PREDELOVALNO

INDUSTRIJO IN MEDNARODNO
MEDINSTITUCIONALNO SODELOVANJE
SLUBA ZA EU KOORDINACIJO IN MEDNARODNE

ZADEVE
NOTRANJEREVIZIJSKA SLUBA
MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN
OKOLJE
INPEKTORAT RS ZA KMETIJSTVO
IN OKOLJE
UPRAVA RS ZA JEDRSKO VARNOST
AGENCIJA RS ZA OKOLJE
UPRAVA RS ZA VARNO HRANO,

VETERINARSTVO IN VARSTVO
RASTLIN
AGENCIJA RS ZA KMETIJSKE TRGE

IN RAZVOJ PODEELJA
Sluba za organiziranje vladnih

zadev
Sluba za informacijsko
tehnologijo
Glavna pisarna
Sluba za splone zadeve
Sluba za kadrovske zadeve
Sluba za javna naroila
Sluba za proraun in finance
Oddelek za denacionalizacijo in
druge upravno-pravne zadeve
Oddelek za upravno-pravne
zadeve s podroja izvajanja
ukrepov kmetijske politike
Oddelek za pravnosistemske
zadeve
Sluba za pravne zadeve
SEKRETARIAT
Organi v sestavi:
MKO 2012
december 2012
ORGANIGRAM MKO
tevilo zaposlenih
tevilo zaposlenih je prikazano v skladu s

Pravilnikom o vsebini in postopkih za pripravo in
predloitev kadrovskih na~rtov (Uradni list RS,
{t. 60/06, 83/06, 70/07, 96/09).
Vir: e-uprava
Organizacijska struktura Ministrstva za

kmetijstvo in okolje, 1. 1. 2013
21
december 2012
MKO 2012 / NAPOVED
gojev. Hkrati pa globalne spremembe podnebja in druge

gronje resno vplivajo na koli~ino in kakovost svetovne
pitne vode.
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, pristojno za podro~je
upravljanja voda, bo aktivnosti v okviru Mednarodnega
leto sodelovanja na podro~ju voda obeleevalo pod sloganom VODE POVEZUJEJO. Slogan je jasno sporo~ilo,
da je voda zaradi svoje pojavnosti glavni dejavnik v atmosferi, hidrosferi in pedosferi. Zato elimo v tem letu {e
posebno pozornosti nameniti povezovanju med raziskovalci, na~rtovalci in uporabniki tega naravnega vira in jih
povezati v odgovornem upravljanju z vodo.
Zdrueni narodi so leto 2013 razglasili za MEDNARODNO LETO SODELOVANJA NA PODRO^JU VODA.
Voda je eden najpomembnej{ih virov za ivljenje, kar vsi
sicer vemo, velikokrat pa se tega premalo tudi zavedamo.
V resoluciji Zdruenih narodov 65/154, ki uradno
razgla{a leto 2013 za Mednarodno leto sodelovanja na
podro~ju voda, je izraena skrb zaradi po~asnega in neenakomernega napredka pri doseganju cilja, kako razpoloviti dele svetovnega prebivalstva, ki nima trajnostnega
dostopa do varne pitne vode in osnovnih sanitetnih po-
Globalne, mednarodne in regionalne ktivnosti v okviru

Mednarodnega leta sodelovanja na podro~ju voda naj
bi torej pripomogle h krepitvi dialoga in poglobitvi sodelovanja in povezovanja vseh pristojnih delenikov (drav,
institucij, sektorjev, civilne drube,.....posameznikov) na
vseh ravneh. Le tako bomo lahko pripomogli k doseganju
e dogovorjenih mednarodnih ciljev na podro~ju voda,
ki so zapisani v dokumentu Agenda 21 in v Deklaraciji
Zdruenih narodov za novo tiso~letje ter prispevali h
pove~anju zavesti o pomenu zdrave in varne pitne vode
za vsakogar.
Ve~ informacij o Mednarodnem letu sodelovanja na
podro~ju voda najdete na uradni spletni strani:
http://www.unwater.org/watercooperation2013/
NAPOVED
KOLEDAR DOGODKOV
KDAJ
KAJ
17. 12. 2012
Bruselj Svet EU za okolje
18. 20. 12. 2012
Bruselj Svet EU za kmetijstvo in ribi{tvo
19. 12. 2012
Obisk ministra na avstrijskem koro{kem
19. 12. 2012
Ljubljana Novinarska konferenca MKO o povzro~iteljih {kodljivih

drobnih delcev PM 10 v zraku
21. 12. 2012
Predstavitev sanacije Vogr{~ka
Leto 2013
Mednarodno leto sodelovanja na podro~ju voda; slogan Vode povezujejo
4. 1. 2013
Ljubljana Predstavitev uredbe URKO
11. 1. 2013
Gornja Radgona kronanje vinske kraljice
18. 27. 1. 2013
Berlin sejem zeleni teden/ Grne Woche
29. 1. 2013
Novinarska konferenca MKO ob obletnici Vlade RS
2. 2. 2012
Svetovni dan mokri{~; slogan Mokri{~a ohranjajo vodne vire
22
okolje, hrana&mi
december 2012
Za praznike tudi slovenski za[îteni kmetijski pridelki in @ivila

V ~asu pred Boì~em in Novim letom se obi~ajno mize
{ibijo pod teò dobrot. Pri izbiri pravih pridelkov in ìvil
za prazni~no mizo ne smemo pozabiti na slovenske
za{~itene kmetijske pridelke in ìvila. Slovenija je po
obi~ajih in tradiciji zelo raznolika deèla, kar se mo~no
izraà tudi v pestrosti ponudbe tradicionalnih kmetijskih pridelkov in ìvil. Prazniki bodo zagotovo prijetnej{i,
~e boste v svojo kulinari~no ponudbo stkali tudi nekaj
kakovostnih in okusnih doma~ih ìvil oziroma pridelkov iz shem kakovosti. Sheme kakovosti v Sloveniji
so za{~itena ozna~ba porekla, za{~itena geografska
ozna~ba, zajam~ena tradicionalna posebnost, vi{ja kakovost, ekolo{ka proizvodnja in integrirana pridelava.
Da dolo~en kmetijski pridelek ali ìvilo dejansko izhaja
iz dolo~ene sheme kakovosti, da je avtenti~en in visoko
kakovosten, dokazujejo certifikati. Visok standard kakovosti teh ìvil zagotavlja tudi dodatni nadzor in{pektorjev
in certifikacijskih organov. ê je proizvod certificiran ima

na embalaì nacionalni za{~itni znak, proizvodi, ki so registrirani v EU pa tudi znak Skupnosti. Na nacionalnem
nivoju je do sedaj za{~itenih 39 proizvodov, od tega jih
je 26 certificiranih (www.mko.gov.si).
Pri Evropski komisiji je skupaj registriranih è 16 slovenskih proizvodov, in sicer Ko~evski gozdni med, Zgornjesavinjski èlodec, [ebreljski èlodec, Ekstra devi{ko
olj~no olje Slovenske Istre, Nano{ki sir, Bov{ki sir, Tolminc, Prle{ka tnka, Ptujski lk, Kra{ki pr{ut, Kra{ki
za{ink, [tajersko prekmursko bu~no olje, Kra{ka panceta, Belokranjska poga~a, Idrijski `likrofi in Prekmurska
gibanica. @elimo vam lepe in prijetno doìvete praznike,
ki naj vam jih polep{ajo izbrana kakovostna ìvila iz na{e
bliìne.
Ko~evski gozdni med, Zgornjesavinjski èlodec, Ekstra devi{ko olj~no olje Slovenske Istre, Nano{ki sir, Ptujski lk, Prekmurska gibanica in Idrijski `likrofi
Izdaja: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Dunajska cesta 22, Ljubljana

Vsebinska priprava: Sluba za odnose z javnostmi in promocijo, MKO
Odgovorni urednik: Luka Ko~evar
Uredni{ki odbor: Alenka Miklavin, Milena Janei~, Irena Rejec Brancelj, Breda Ogorelec, Andreja âter, Verica Vogrin~i~,
mag. Marko Vizjak, Uro{ Korbar, Maja Raki~, Matja Emer{i~, mag. Jana Miklav~i~, Marjeta Jeri~
Tehni~na priprava: Medium d.o.o.
Bilten izhaja v elektronski obliki
Objavljen je na: http://www.mko.gov.si
Nadaljnja uporaba dovoljena z navedbo vira

Bil162 12

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Bil162 12

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

162

MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE

DELO NADZORNIH ORGANOV

Uprava za varno hrano

Za{~iteni slovenski proizvodi

kako se ga dolo~i, kak{ne so omejitve in kak{ne razvojne

Minister Bogovi~ je na predstavitvi predloga sprememb

in ministrstva. Po besedah ministra je priprava te uredbe

ali ga izda nekompetentna ustanova, Komisija vloge ne

Komisija lahko pose`e tudi takrat, ko obmo~je ni dolo~eno

Pripravila: Darija Dolenc,

Varno in u^inkovito delovanje kurilnih naprav

za{~ita, merjenje izpustov snovi v zrak iz malih kurilnih

Podnapis: Sokol ARSO, A. Kolar

Pripravil: Andrej Vuga,

ga okolja. Zelo veliko {ol in vrtcev je ta dan obele`ilo tudi

Projekt TSZ, ki je nastal na pobudo ^ebelarske zveze

doma~ih proizvodov (ohrani se doma~a delovna mesta),

varovanja okolja (dolgi transporti `ivil, prispevajo k

Akcijski na^rt za pove^anje konkuren^nosti gozdno-lesne

Vlada RS je na svoji 20. redni seji dne 27. 6. 2012 sprejela

VREDNOSTNA VERIGA GOZD-LES - od gozda

ces, izrabo lesnih ostankov in odpadkov za proizvodnjo energije.

Vrednostna veriga lesa v Sloveniji povezuje trajnostno, ve~namensko in sonaravno gospodarjenje z

(VIR: SLOVENIAS NATIONAL INVENTORY REPORT 2012.

OZNA^EVANJE @IVIL Z ZDRAVSTEVENIMI TRDITVAMI

(Foto: Arhiv MKO)

Pripravila: dr. Elizabeta Mi~ovi},

KAMPANJA POZOR(!)NI ZA OKOLJE SE V LETO[NJEM [OLSKEM LETU [IRI

Izbrana starostna skupina predstavlja {e ve~ji

Thierry Villard, glavni direktor Goodyear Dunlop Sava Tires

Kako bomo nadaljevali v {olskem letu

(Arhiv drube Goodyear Dunlop Sava Tires, d.o.o.)

O napredovanju kohezijskega projekta Zagotavljanje

(odlo~itev je poslana ponudnikom v za~etku decembra).

Vlada RS se je 8. novembra 2012 seznanila s Prvim

Vlada je 21. novembra 2012 `e obravnavala poro~ilo o

Pripravil: Uro{ Nu~i~,

Posledice poplav si je na terenu ogledal tudi minister

minister Franc Bogovi~

Va{i priljubljeni {porti, hobiji?

Vir: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj pode`elja

Investicijski ukrepi razvoja pode`elja so namenjeni

Benedikt Jeranko, generalni direktor AKTRP

DELO NADZORNIH ORGANOV

DELO NADZORNIH ORGANOV

transparentnosti rezultatov nadzora in racionalnej{o izrabo

Izbolj[anje in[pekcijskega nadzora nad odlagali[^i odpadkov

Delavnice se je udele`ilo pet ekspertov iz evropskih

DELO NADZORNIH ORGANOV

Me{ani gospodinjski odpadki na odlagali{~u Barje

Pripravila: mag. Jana Miklav~i~,

nos okolju in podnebju prijaznih tehnologij, financiranje

Sprejetih je bila vrste sklepov, ki se nana{ajo na

Aktivni ob dnevu slovenske hrane

predsednika uprave Mercatorja, Mileno [tular. Ob tej

Nuklearna elektrarna Kr[ko najbolje

najbolj{a v Evropi, saj je edina v kateri so `e izvedli ali pa

Slovenija bo tudi v letu 2013 razdeljevala evropsko

proizvodov na trgu, preostali del pa za povra~ila transportnih, skladi{~nih in administrativnih stro{kov.

Oktobra se je dogajal 2. Slovenski pode@elski parlament

je potekala tudi predstavitev uspe{nih projektov in partnerstev iz slovenskega pode`elja.

(Foto: Arhiv MKO)

varovanja okolja (dolgi transporti `ivil, prispevajo k