You are on page 1of 661

Сета слава на Шри Шри Гуру и Горанга !

ШРИМАД
БХАГАВАТАМ
од Кришна-Дваипајана Вјаса

k*-Z<ae SvDaaMaaePaGaTae DaMaRjaNaaidi>a” Sah )


k-l/aE Naíd*XaaMaez Paura<aak-aeR_DauNaaeidTa” )) 43 ))

kåñëe sva-dhämopagate
dharma-jïänädibhiù saha
kalau nañöa-dåçäm eña
puräëärko ‘dhunoditaù
ШРИМАД
БХАГАВАТАМ
Прво пеење
,,Создавање“

Шри Шримад
А.Ч. Бхактиведанта Свами Прабхупад
Основач-Āчāрја на Меѓународното Друштво за Свесност за Кришна
Sodr`ina

Vovedni zborovi vo angliskoto izdanie ..................................................................... vii

Predgovor ........................................................................................................................... ix

Voved ...................................................................................................................................... 1

Prvo poglavje:
Mudrecite postavuvaat pra{awa .................................................................................. 25

Vtoro poglavje:
Bog i posvetenoto slu`ewe Nemu ................................................................................. 51

Treto poglavje:
Kri{na e izvorot na site inkarnacii ........................................................................ 83

^etvrto poglavje:
Pojavata na [ri Narada ............................................................................................... 119

Petto poglavje:
Upatstvata koi [ri Narada mu gi dade
na Vjasadeva za [rimad Bhagavatam ........................................................................... 139

[estto poglavje:
Razgovorot pome|u Narada i Vjasadeva ..................................................................... 175

Sedmo poglavje:
Kaznuvaweto na sinot na Drona .................................................................................. 199

Osmo poglavje:
Molitvite na kralicata Kunti i spasuvaweto na Parik{it ............................. 237

Devetto poglavje:
Smrtta na Bhi{madeva vo prisustvo na Gospod Kri{na ...................................... 277

Desetto poglavje:
Gospod Kri{na zaminuva za Dvaraka ......................................................................... 323

Edinaesetto poglavje:
Gospod Kri{na vleguva vo Dvaraka ............................................................................ 351

Dvanaesetto poglavje:
Ra|aweto na kralot Parik{it .................................................................................... 383

v
Trinaesetto poglavje:
Dhritara{tra go napu{ta domot ................................................................................ 417

^etirinaesetto poglavje:
Zaminuvaweto na Gospod Kri{na ............................................................................... 463

Petnaesetto poglavje:
Pandavite blagovremeno se povlekuvaat .................................................................. 487

[esnaesetto poglavje:
Kako Parik{it go do~eka vremeto Kali .................................................................. 527

Sedumnaesetto poglavje:
Kaznuvaweto i pomiluvaweto na Kali ...................................................................... 553

Osumnaesetto poglavje:
Mom~eto brahmana go prokolnuva maharaxa Parik{it ....................................... 583

Devetnaesetto poglavje:
Pojavata na [ukadeva Gosvami ................................................................................... 617

Re~nik ................................................................................................................................ 645

vi
Vovedni zborovi
vo angliskoto izdanie
,,Ovaa ,,Bhagavata Purana“ e sjajna kako sonceto i se pojavi vedna{ otkako Gospod
Kri{na zamina vo Svoeto `iveali{te, zaedno so religijata, znaeweto itn. Lu|eto koi go izgu-
bile svojot vid poradi gustata temnina na neznaeweto vo vremeto Kali }e dobijat svatlina od
ovaa Purana.“ (Bhag.1.3.43)
Ve~nata mudrost na Indija e pretstavena vo Vedite, drevnite sanskritski tekstovi
koi se zanimavaat so site oblasti na ~ove~koto znaewe. Izvorno za~uvani preku govornata
tradicija, Vedite za prv pat, pred pet iljadi godini, gi zapi{al [rila Vjasadeva, ,,kni`evnata
inkarnacija na Bog“. Otkako gi sostavil Vedite, Vjasadeva ja zapi{al nivnata su{tina vo
aforizmite poznati kako ,,Vedanta-sutra“. ,,[rimad-Bhagavatam“ e li~noto tolkuvawe na
Vjasadeva na ,,Vedanta-sutra“. Go napi{al vo zrelosta na svojot duhoven `ivot spored upat-
stvata na svojot duhoven u~itel Narada Muni. Nare~en ,,zreliot plod na drvoto na vedskata
kni`evnost“, ,,[rimad-Bhagavatam“ e najpotpolniot i najverodostojniot prikaz na vedskoto
znaewe.
Otkako go sostavil ,,Bhagavatam“, Vjasa mu ja prenel negovata sodr`ina na svojot sin,
mudrecot [ukadeva Gosvami, koj pak mu go raska`al na maharaxa Parik{it, na sobirot na
u~enite svetci na bregot na Ganga, vo blizina na Hastinapura (dene{en Delhi). Maharaxa
Parik{it bil car na celiot svet i vozvi{en raxar{i (svet kral). Predupreden deka }e umre
za sedum dena, se odrekol od celoto svoe kralstvo i se povlekol na bregot na Ganga za da pos-
ti do smrt i za da dostigne duhovno prosvetluvawe. Deloto zapo~nuva so negovite seriozni
pra{awa upateni na [ukadeva Gosvami: ,,Ti si duhoven u~itel na site vozvi{eni bhakti i
svetci, pa zatoa te molam da mi go poka`e{ patot na sovr{enstvoto za site lu|e, a osobeno za
onoj koj e na pragot na smrtta. Te molam ka`i mi za {to treba ~ovek da slu{a, za {to da pee,
na {to da se se}ava i {to da obo`uva, kako i {to ne smee da pravi?“
Odgovorot na [ukadeva na ova kako i na mnogute drugi pra{awa koi mu gi postavil
Parik{it, od prirodata na individualnoto su{testvo pa sî do potekloto na vselenata, pos-
tojano gi dr`el nasobranite mudreci da slu{aat so golemo vnimanie vo tekot na sedumte dena
koi % prethodele na smrtta na kralot. Mudrecot Suta Gosvami, koj bil prisuten na bregot na
Ganga koga [ukadeva Gosvami za prv pat go izrecitiral ,,[rimad-Bhagavatam“, podocna im go
povtoril ova vozvi{eno delo na mudrecite vo {umata Naimi{aranja. Posakuvaj}i ja duhovna-
ta blagosostojba na lu|eto, ovie mudreci se sobrale da izvr{at golem broj na dolgi `rtvuvawa
i taka da go spre~at degradira~koto vlijanie na vremeto Kali, koe tuku{to zapo~nalo. Kako
odgovor na molbata od mudrecite da govori za su{tinata na vedskata mudrost, Suta Gosvami od
zbor do zbor im gi povtoril osumnaesette iljadi strofi na ,,[rimad-Bhagavatam“, onaka kako
{to [ukadeva Gosvami mu gi soop{tol na maharaxa Parik{it.
^itatelot na ,,[rimad-Bhagavatam“ }e slu{ne kako Suta Gosvami gi opi{uva pra{awata
na maharaxa Parik{it i odgovorite na [ukadeva Gosvami. Pokraj toa, ponekoga{ Suta Gos-
vami sam odgovara na pra{awata na [aunaka Ri{i, pretstavnikot na nasobranite mudreci
vo Naimi{aranja. Zna~i, }e imame mo`nost da slu{ame dva dijaloga: edniot pome|u maharaxa
Parik{it i [ukadeva Gosvami na bregot na Ganga, a drugiot pome|u Suta Gosvami i mudrecite
od {umata Naimi{aranja, predvodeni od [aunaka Ri{i. A zgora na toa, dodeka go pou~uva
kralot Parik{it, [ukadeva Gosvami ~esto govori za istoriskite nastani i opi{uva i drugi
filozofski diskusii pome|u vozvi{eni du{i, kako {to se Narada Muni i Vjasadeva. So takvo-
to sfa}awe na istorijata na ,,Bhagavatam“ ~itatelot }e mo`e lesno da gi sledi dijalozite koi

vii
viii Шримад Бхагаватам

se isprepletuvaat, kako i razli~nite nastani koi se opi{uvaat. Bidej}i vo deloto najva`na e


filozofskata mudrost, a ne hronolo{kiot red, sî {to e potrebno e vnimatelno da go slu{ame
,,[rimad-Bhagavatam“. Na toj na~in potpolno }e ja sfatime negovata dlaboka poraka.
Preveduva~ot na ova izdanie go sporeduva ,,Bhagavatam“ so kandis {e}er. Od kade i da go
vkusite }e vidite deka e podednakvo sladok. Za da po~nete da ja vkusuvate slatkosta na ,,Bhaga-
vatam“ mo`ete da po~nete so ~itawe na bilo koe od negovite tomovi. Me|utoa, po po~etniot
vkus na seriozniot ~itatel mu se sovetuva da se vrati na Prvoto peewe i da prodol`i da ~ita
po red.
Ova izdanie na ,,Bhagavatam“ e prviot celosen angliski prevod na ova va`no delo, pros-
leden so iscrpni tolkuvawa. Prvite dvanaeset tomovi (od Prvoto peewe do prviot del na
Desettoto peewe) se plod na u~enosta i posvetenosta na Negovata Bo`estvena Milost A.^.
Bhaktivedanta Svami Prabhupada, osnova~ot a~arja na Me|unarodnoto dru{tvo za svesnosta
za Kri{na i najugledniot u~itel na religiskite i filozofski misli na Indija. Negovoto
sovr{eno poznavawe na sanskritot i bliskosta so vedskata kultura i misla, kako i sovreme-
niot na~in na `ivot, go pravi ova delo sosema prikladno za sovremeniot ~ovek od Zapadot. Po
zaminuvaweto na [rila Prabhupada od ovoj svet vo 1977-ma godina, prevodot i tolkuvaweto
na ,,[rimad-Bhagavatam“ go zavr{ile negovite u~enici Hridajananda dasa Gosvami i Gopi-
paranadhana dasa.
^itatelot }e ja sfati vrednosta na ova delo od mnogu pri~ini. Na onie koi se interesir-
aat za korenite na indiskata civilizacija }e im poslu`i kako riznica na detalno znaewe
za site nejzini aspekti. Na studentite na komparativnata filozofija i religija, ,,Bhagav-
atam“ im nudi dlabok uvid vo bogatoto duhovno nasledstvo na Indija. Na sociolozite i antro­
polozite prakti~no im razotkriva kako deluva miroqubivata i nau~no organiziranata vedska
kultura, ~ii temeli se sostojat od visoko razvienata duhovna vizija za svetot. Kni`evnicite
vo ,,Bhagavatam“ }e vidat poetsko remek-delo. Na onie koi se interesiraat za psihologijata }e
im pomogne da navlezat vo tajnite na svesnosta, ~ove~koto odnesuvawe i filozofskata studija
na identitetot. I kone~no, na traga~ite po duhovni iskustva ,,Bhagavatam“ }e im dade ednos-
tavni i prakti~ni soveti kako da go dostignat najgolemoto znaewe i spoznanieto na Apsolut-
nata Vistina. Ova golemo delo, izdadeno od strana na Bhaktivedanta Buk Trast, dolgo vreme }
e go dr`i po~esnoto mesto vo intelektualniot, kulturniot i duhovniot `ivot na sovremeniot
~ovek.

----- Izdava~ite
Predgovor
Morame da znaeme {to mu e potrebno denes na ~ove~koto dru{tvo. Kakva e taa potre-
ba? ^ove{tvoto ne e pove}e strogo podeleno na geografski granici na zemji ili zaednici.
^ove~koto op{testvo e porasprostraneto otkolku vo sredniot vek i svetot te`nee kon soz-
davawe na edinstvena dr`ava, edinstveno op{testvo. Idealite na duhovniot komunizam,
spored u~eweto na ,,[rimad-Bhagavatam“, se zasnovani pove}e ili pomalku vrz edinstvoto
na celoto ~ove~ko op{testvo, na edinstvoto na seta energija na `ivite su{testva. Golemite
misliteli ~uvstvuvaat potreba od toa da napravat uspe{na ideologija. ,,[rimad-Bhagavatam“
}e ja zadovoli ovaa potreba na ~ove{tvoto i zatoa zapo~nuva so aforizmot na filozofijata
vedanta - xanmadi asja jatah - za da go vospostavi primerot na zaedni~kata cel.
Vo sega{en mig ~ove{tvoto tapka vo temninata na zaboravot. Celiot svet zabrzano
napreduva na poleto na materijalnite udobnosti, obrazovanieto i ekonomskiot razvitok.
Me|utoa, nekade vo celoto toa op{testveno telo postoi bolna to~ka koja doveduva do sudiri
od {iroki razmeri, pa duri i poradi sitnici. Potreben e klu~ za soedinuvawe na ~ove{tvoto
vo mir, prijatelstvo i napredok kon zaedni~kata cel. ,,[rimad-Bhagavatam“ }e ja zadovoli
ovaa kultura kako kulturen vodi~ za povtorno produhovuvawe na celoto ~ove~ko dru{tvo.
,,[rimad-Bhagavatam“ treba da se vovede vo u~ili{tata i na univerzitetite bidej}
i golemiot u~enik-bhakta, maharaxa Parik{it, go prepora~al kako sredstvo za promena na
demonskoto lice na op{testvoto.

kaumāra ācaret prājño dharmān bhāgavatān iha


durlabhaḿ mānuṣaḿ janma tad apy adhruvam arthadam
(Bhag.7.6.1)

Neednakvosta vo ~ove~koto op{testvo e plod na bezbo`nata civilizacija. Postoi


Bog, Semo}niot, od kogo proizleguva sî, koj odr`uva sî i vo kogo po~iva sî po uni{tuvaweto.
Materijalnata nauka potpolno neuspe{no se obiduva da go pronajde prvobitniot izvor na
sozda­­­­­­deniot svet, no toj izvor navistina postoi i Toj e razumno i avtoritativno objasnet vo
prekrasniot ,,Bhagavatam“.
,,[rimad-Bhagavatam“ e transcendentalna nauka nameneta ne samo za spoznavawe na pr-
vobitniot izvor na sî, tuku i za spoznavawe na na{iot odnos so Nego i spoznavawe na onie
dol`nosti od koi treba da se oslobodime, za da go dostigneme sovr{enstvoto na ~ove{tvoto
vrz osnova na toa sovr{eno znaewe. Toj e mo}en tekst napi{an na sanskrit, stariot jazik, koj
sega e vnimatelno preveden na angliski [a sega i na makedonski -zab.prev.], so {to na ~ovekot
mu e ovozmo`eno preku ~itawe na ova delo sovr{eno da go spoznae Bog. Negovoto spoznanie
}e bide tolku silno {to }e ima dovolno znaewe i obrazovanie da se odbrani od napadite na
ateistite. A zgora na sî, ~itatelot }e stekne sposobnost da gi preobrati drugite da go prifa-
tat postoeweto na Bog kako vistinski fakt.
Kako verodostojno tolkuvawe na ,,Vedanta-sutra“, napi{an od peroto na istiot avtor,
[rila Vjasadeva, ,,[rimad-Bhagavatam“ isto taka zapo~nuva so definicijata na prvobitniot
izvor i postepeno se razviva vo devet peewa sî do najvisokoto nivo na spoznavaweto na Bog.
Edinstven uslov potreben za sfa}awe na ovaa golema kniga na transcendentalnoto znaewe e
vnimatelnoto napreduvawe, ~ekor po ~ekor, a ne brzo ~itawe, kako da e vo pra{awe obi~na
kniga. Treba da se prou~uva poglavje po poglavje. Sodr`inata e taka razrabotena so svojot
sanskritski tekst, sinonimi, prevod i tolkuvawa, {to posle ~itaweto na prvite deset peewa
~ovek sigurno }e stane du{a koja go spoznala Bog.

ix
x Шримад Бхагаватам

Desettoto peewe se razlikuva od prvite devet bidej}i neposredno se zanimava so tran-


scendentalnite aktivnosti na Bo`jata Li~nost [ri Kri{na. Ako vnimatelno ne gi pro~itame
prvite devet peewa, nema da bideme sposobni da ja sfatime smislata na desettoto peewe. Ce-
lata kniga ima dvanaeset peewa, od koi sekoe e nezavisno, no za sekogo e podobro da ja ~ita
knigata po red, vo mali prodol`enija.
Moram da ja priznaam svojata slabost vo pretstavuvaweto na ,,[rimad-Bhagavatam“, no
vrz osnova na slednava izjava od samoto delo (1.5.11), sepak se nadevam deka dobro }e go primat
mislitelite i voda~ite na dru{tvoto:

tad-vāg-visargo janatāgha-viplavo
yasmin prati-ślokam abaddhavaty api
nāmāny anantasya yaśo ‘ńkitāni yac
chṛṇvanti gāyanti gṛṇanti sādhavaḥ

,,Od druga strana, kni`evnosta koja e polna so opisite na transcendentalnite slavi,


ugled, oblici i zabavi na bezgrani~niot Sevi{en Gospod e od poinakva priroda. Takvite
dela izobiluvaat so transcendentalni zborovi ~ija cel e da predizvikaat revolucija vo
bezbo`nite `ivoti na site lu|e od zavedenoto ~ove{tvo. Ovaa transcendentalna kni`evnost,
duri i ako e nesovr{eno sostavena, ja slu{aat, peat i prifa}aat onie koi se potpolno iskreni
i pro~isteni.“

Om tat sat

A.^. Bhaktivedanta Svami


Delhi, 15-ti Dekemvri 1962g.
Voved
Poimot Bog i poimot Apsolutna Vistina ne pretstavuvaat isto ne{to. ,,[rimad-Bhaga-
vatam“ nî upatuva tokmu na Apsolutnata Vistina. Zborot Bog uka`uva na upravitelot, dodeka
pod poimot Apsolutna Vistina se podrazbira summum bonum, prvobitniot izvor na site e­­
ner­­gii. Ne postojat razliki vo stavovite po odnos na li~niot oblik na Bog kako upravitel,
bidej}i onoj {to upravuva so ne{to ne mo`e da bide bezli~en. Sekako, sovremenata dr`avna
vlast, osobeno demokratskata, e bezli~na vo odredena merka, no sepak posledniot zbor go ima
pretsedatelot, t.e. li~nost, pa taka bezli~niot aspekt na vladata mu e podreden na li~niot.
Zna~i, koga i da zboruvame za upravuvaweto so drugite, morame da priznaeme deka ,,nekoj“ up-
ravuva. Kako {to postojat upraviteli nadle`ni za nadgleduvawe na razli~ni aktivnosti,
taka postojat i mnogu mali bogovi. Spored ,,Bhagavad-gita“ (10.41), sekoja li~nost nadarena so
nekoja posebna, nevoobi~aena upravitelska mo} se narekuva vibhutimat satva, t.e. upravitel
opolnomo{ten od samiot Gospod. Postojat mnogu vibhutimat satvi, upraviteli ili bogovi
so najrazli~ni mo}i, no na Apsolutnata Vistina nikoj ne % e ramen. ,,[rimad-Bhagavatam“ go
narekuva ovoj summum bonum, Apsolutna Vistina, so terminot param satjam.
[rila Vjasadeva, avtorot na ,,[rimad-Bhagavatam“, prvo % ja oddava svojata ponizna
po~it na taa param satjam, Apsolutna Vistina. Kako osnoven izvor na site energii, param
satjam e Vrhovnata Li~nost. Nesomneno i bogovite ili upravitelite se li~nosti, no param
satjam, od koja bogovite dobivaat mo} da upravuvaat so ne{tata, ne e nikoj drug tuku Vrhovnata
Li~nost. Sanskritskiot zbor i{vara (upravitel) zna~i Bog, no Vrhovnata Li~nost se nareku-
va parame{vara, vrhovniot i{vara. Vrhovnata Li~nost ili parame{vara e li~nost so vrhovna
svesnost, a bidej}i ne dobiva mo} od nikakov drug izvor, apsolutno e nezavisna. Vo vedskite
spisi nao|ame deka Brahma e opi{an kako vrhovniot bog, gospodarot na Indra, ^andra, Varuna
i site ostanati bogovi, no ,,[rimad-Bhagavatam“ potvrduva deka duri ni Brahma ne e neza-
visen vo pogled na svojata mo} i znaewe. Imeno, toj go primil znaeweto vo oblik na Vedite od
Vrhovnata Li~nost, koja se nao|a vo srceto na sekoe `ivo su{testvo (Bg.15.15), i posredno i
neposredno znae sî. Individualnite du{i, beskrajno malite del~iwa na Vrhovnata Li~nost,
mo`at posredno i neposredno da gi poznavaat svoite tela ili nivnite nadvore{ni osobini, no
Vrhovnata Li~nost znae sî, kako za Svoite nadvore{ni odliki, taka i za vnatre{nite.
Zborovite xanmadi asja uka`uvaat na toa deka izvorot na seto sozdavawe, odr`uvawe i
uni{tuvawe e istata vrhovno svesna li~nost. Duri i na{eto sega{no iskustvo ni govori deka
ni{to ne mo`e da se sozdade od mrtva materija, tuku deka mrtvata materija nastanuva od `ivo-
to su{testvo. Na primer, samo vo dopir so `ivoto su{testvo materijalnoto telo se razviva
vo ma{ina sposobna da funkcionira. Lu|eto so siroma{no znaewe pogre{no ja smetaat teles-
nata ma{inerija za `iva, dodeka vsu{nost `ivoto su{testvo e osnovata na celiot toj mehani-
zam, koj vedna{ stanuva beskorisen koga go napu{ta `ivata iskra. Sli~no, prvobitniot izvor
na seta materijalna energija e Vrhovnata Li~nost. Ovoj fakt e objaven vo site vedski spisi i
go prifatile site pobornici na duhovnite nauki. @ivotnata sila se narekuva Brahman; eden
od najgolemite a~arji (u~iteli), po ime [ripada [ankara~arja, propovedal deka Brahmanot
e su{tina, a vselenata kategorija. Prvobitniot izvor na site energii e `ivotnata sila, koja
sosema logi~no se smeta za Vrhovnata Li~nost. Spored toa, ovaa li~nost e svesna za sî vo mi-
natoto, sega{nosta i idninata, kako i za sekoe del~e od Svoite projavi, kako materijalnite,
taka i duhovnite. Od druga strana, nesovr{enoto `ivo su{testvo nema nikakva pretstava {to
se slu~uva duri ni vo negovoto sopstveno telo. Toa jade hrana, no ne znae kako taa se pretvora
vo energija, nitu kako go odr`uva negovoto telo. Koga `ivoto su{testvo e sovr{eno, svesno e
za sî {to se slu~uva; bidej}i Vrhovnata Li~nost e sesovr{ena, sosema e prirodno da go poznava

1
2 Шримад Бхагаватам

sekoj detal na sî {to postoi. Tokmu zatoa ovaa sovr{ena li~nost vo ,,[rimad-Bhagavatam“ se
narekuva Vāsudeva ili onoj koj e nasekade prisuten i potpolno svesen, i koj potpolno raspo-
laga so Svojata sevkupna energija. Seto ova ubavo e objasneto vo ,,[rimad-Bhagavatam“, so cel
na ~itatelot da mu se dade odli~na mo`nost kriti~ki da ja prou~i ovaa tema.
Vo ponovo vreme, ,,[rimad-Bhagavatam“, preku prakti~en primer, go propovedal Gos-
pod [ri ^aitanja Mahaprabhu. Polesno e da se pronikne vo sodr`inata na ,,[rimad-Bhaga-
vatam“ so pomo{ na bespri~inskata milost na [ri ^aitanja. Zatoa vo ovoj voved go stavivme
kratkiot prikaz na Negoviot `ivot i u~ewa, so cel da mu pomogneme na ~itatelot da ja sfati
vistinskata vrednost na ,,[rimad-Bhagavatam“.
Od golema va`nost e da go u~ime ,,[rimad-Bhagavatam“ od li~nost bhagavatam. Li~nosta
bhagavatam e onaa koja so samiot svoj `ivot go vtelovuva u~eweto na ,,[rimad-Bhagavatam“.
Bidej}i [ri ^aitanja Mahaprabhu ne e nikoj drug tuku Apsolutnata Bo`ja Li~nost, Toj is-
tovremeno, i kako li~nost i kako zvuk, e bhagavan i bhagavatam. Zatoa Negoviot pristap kon
,,[rimad-Bhagavatam“ e prifatliv za site lu|e od celiot svet. Negova `elba e porakata na
,,[rimad-Bhagavatam“ da bide propovedana vo sekoe del~e od svetot od strana na site onie koi
se rodeni vo Indija.
,,[rimad-Bhagavatam“ e nauka za Kri{na, Apsolutnata Bo`ja Li~nost, za koja nekoi
vovedni informacii ni dava ,,Bhagavad-gita“. [ri ^aitanja Mahaprabhu rekol deka sekoj, bez
razlika koj e i {to e, mo`e da stane ovlasten propovednik ili u~itel na naukata za Kri{na,
samo ako e dobro upaten vo znaeweto izlo`eno vo ,,[rimad-Bhagavatam“ i ,,Bhagavad-gita“.
Vo ~ove~koto op{testvo postoi potreba za naukata za Kri{na, nauka koja }e mu donese
dobro na stradalnoto ~ove{tvoto. Zatoa nie gi molime voda~ite na site narodi da ja prifa-
tat ovaa nauka za Kri{na za svoe dobro, za dobroto na op{testvoto i na site lu|e vo svetot.

KRATOK PRIKAZ NA @IVOTOT I U^EWATA NA GOSPOD ^AITANJA,


PROPOVEDNIKOT NA [RIMAD-BHAGAVATAM

Gospod [ri ^aitanja Mahaprabhu, golemiot apostol na qubovta kon Bog i tatkoto na
zaedni~koto peewe na svetoto ime na Gospod, se pojavil vo [ridham Majapur, ~etvrt od ben-
galskiot grad Navadvipa, ve~erta na Phalguna Purnima, vo 1407g. [akabda ({to odgovara na
fevruari 1486g. spored hristijanskiot kalendar).
Negoviot tatko, [ri Xaganatha Mi{ra, u~en brahmana od pokrainata Silhet, do{ol vo
Navadvipa kako student bidej}i vo toa vreme ovoj grad bil centar na obrazovanieto i kultur-
ata. Tamu se ven~al so [rimati [a~idevi, }erkata na [rila Nilambara ^akravarti, koj bil
poznat kako mnogu u~en ~ovek od Navadvipa. So nea `iveel vo ku}a pokraj bregot na Ganga.
Xaganatha Mi{ra i [rimati [a~idevi imale nekolku }erki, i site umrele u{te kako
bebiwa. Taka dvajcata pre`iveani sinovi, [ri Vi{varupa i Vi{vambhara, stanale edinstve-
niot predmet na nivnata roditelska qubov. Desettoto i najmalo dete, nare~eno Vi{vambhara,
podocna stanalo poznato kako Nimaj Pandit, a potoa, otkako se zavetil vo redot na odreku-
vaweto, stanal poznat kako Gospod [ri ^aitanja Mahaprabhu.
Gospod [ri ^aitanja Mahaprabhu gi poka`uval Svoite transcendentalni aktivnosti
za vreme od ~etirieset i osum godini, a potoa is~eznal od svetot vo 1455 g. [akabda vo Puri.
Prvite dvaeset i ~etiri godini od Svojot `ivot gi pominal vo Navadvip kako mnogu
u~en i semeen ~ovek. Negovata prva `ena bila [rimati Lak{miprija, koja umrela mlada dode-
ka Gospod bil otsuten od doma. Koga se vratil od isto~en Bengal, majka mu Go zamolila pov-
torno da se o`eni i Toj se soglasil. Negovata vtora sopruga bila [rimati Vi{nuprija Devi,
koja celiot `ivot go pominala vo odvoenost od Gospod. Toa se slu~ilo bidej}i Toj prifatil
sanjasa vo Svojata dvaeset i ~etvrta godina, koga [rimati Vi{nuprija imala samo {esnaeset
godini.
Otkako pristapil vo sanjasa redot na `ivot, Gospod se preselil vo Xaganatha Puri
na molba na Svojata majka [rimati [a~idevi. Vo toj grad ostanal dvaeset i ~etiri godini,
Вовед 3

od koi {est pominal postojano patuvaj}i po Indija (osobeno ju`na Indija) propovedaj}i go
,,[rimad-Bhagavatam“.
Gospod ^aitanja ne go propovedal samo ,,[rimad-Bhagavatam“, tuku go {irel i u~eweto
na ,,Bhagavad-gita“, i toa na najprifatliv na~in. Vo ,,Bhagavad-gita“ Gospod [ri Kri{na e
opi{an kako Apsolutnata Bo`ja Li~nost, a Negovata posledna pouka vo taa golema kniga na
transcendentalno znaewe nî povikuva da gi napu{time site vidovi na religiozni aktivnosti
i da go prifatime Nego (Gospod [ri Kri{na) kako edinstveniot obo`uvan Gospod. Potoa,
Toj vetuva deka site Negovi bhakti }e bidat za{titeni od site grevovi i deka poradi toa nem-
aat nikakva pri~ina da bidat voznemireni.
Za nesre}a, i pokraj nedvosmislenata zapoved na Gospod [ri Kri{na i celoto u~ewe
na ,,Bhagavad-gita“, nerazumnite lu|e pogre{no Go smetaat samo za golema istoriska li~nost
i zatoa ne mo`at da Go prifatat kako izvornata Bo`ja Li~nost. Takvite neuki lu|e gi za-
veduvaat mnogu abhakti. Poradi taa pri~ina duri i nekoi mnogu u~eni lu|e pogre{no gi pro-
tolkuvale u~ewata na ,,Bhagavad-gita“. Otkako Gospod Kri{na zaminal od svetot, se pojavile
stotina komentari na ,,Bhagavad-gita“ od perata na mnogu u~eni lu|e, no skoro sekoe od tie
tolkuvawa nastanal kako plod na nivnite li~ni interesi.
Gospod [ri ^aitanja Mahaprabhu e samiot Gospod Kri{na. Ma|utoa, vo ova vreme se
pojavil vo forma na golem bhakta na Gospod so cel da im propoveda na teolozite, filozo-
fite i lu|eto voop{to za transcendentalnata polo`ba na [ri Kri{na, prvobitniot Gospod
i pri~inata na site pri~ini. Su{tinata na Negovata poraka e slednava: Gospod [ri Kri{na,
koj se pojavil vo Vraxabhumi (Vrindavana) kako sin na kralot na Vraxa (maharaxa Nanda)
ne e nikoj drug tuku samata Sevi{na Bo`ja Li~nost i zatoa e dostoen dа биде obo`uvaн од
сите. Vrin­­davana-dhama ne se razlikuva od Gospod bidej}i Negovoto ime, slavа i oblik, kako
i mestoto kade {to se pojavuva se apsolutni i zatoa ne se razlikuvaat od Nego. Zatoa Vrin-
davana-dhama e isto vredna za obo`uvawe kako i samiot Gospod. Najvozvi{eniot oblik na
transcendentalnoto obo`uvawe na Gospod go poka`ale devojkite od Vraxabhumi preku svo-
jata ~ista qubov kon Nego. Zatoa Gospod [ri ^aitanja Mahaprabhu go prepora~uva ovoj vid
na obo`uvawe kako najsovr{en. Toj go prifa}a ,,[rimad-Bhagavatam“ kako besprekorno delo
nameneto za spoznavawe na Gospod i propoveda deka krajnata cel na ~ove~kiot `ivot e da se
razvie prema, qubov kon Bog.
Mnogu bhakti na Gospod ^aitanja - [rila Vrindavana dasa Thakura, [ri Lo~ana dasa
Thakura, [rila Kri{nadasa Kaviraxa Gosvami, [ri Kavi Karnapura, [ri Prabhodananda
Sarasvati, [ri Rupa Gosvami, [ri Sanatana Gosvami, [ri Raghunatha Bhata Gosvami, [ri
Xiva Gosvami, [ri Gopala Bhata Gosvami, [ri Raghunatha dasa Gosvami, [ri [jamananda
Gosvami, [ri Narotama dasa Thakura i vo ponovo vreme, vo poslednive dvesta godini, [ri
Vi{vanatha ^akravarti, [ri Baladeva Vidjabhu{ana, [ri Bhaktivinoda Thakura i kone~no,
[ri Bhaktisidhanta Sarasvati Thakura (mojot duhoven u~itel) - site ovie, kako i mnogu drugi
u~eni lu|e i bhakti, napi{ale obemni dela za `ivotot i u~ewata na Gospod. Site ovie dela se
temelat na {astrite kako Vedite, Puranite, Upani{adite, ,,Ramajana“, ,,Mahabharata“ i os-
tanatite istoriski knigi i verodostojni tekstovi odobreni od strana na priznaenite a~arji.
Edinstveni po sodr`inata, nenadminati vo na~inot na koj e pretstavena temata, ovie dela se
polni so transcendentalno znaewe. Za nesre}a, lu|eto {irum svetot seu{te ne znaat za niv.
Me|utoa, vo onoj ~as koga ovie spisi, napi{ani glavno na sanskrit i bengali, }e go osvetlat
svetot i }e stignat do racete na mislitelite, slavata na Indija i porakata na qubovta }e go
preplavi ovoj bolen svet, koj zaludno bara mir i blagosostojba vo razli~nite pati{ta i me-
todi koi ne se odobreni od a~arjite vo u~eni~kiot sled.
^itatelite na ovoj kratok opis na `ivotot i u~ewata na Gospod ^aitanja }e imaat
gole­mo dobro ako gi pro~itaat knigite ,,[ri ^aitanja-bhagavata“ od [rila Vrindavana dasa
Thakura i ,,[ri ^aitanja-~aritamrita“ od [rila Kri{nadasa Kaviraxa Gosvami. Pisatelot
na ,,^aitanja-bhagavata“ na krajno fascinira~ki na~in gi prika`al prvite godini od `ivo-
tot na Gospod, dodeka Negovite u~ewa pojasno se opi{ani vo ,,^aitanja-~aritamrita“, sega
4 Шримад Бхагаватам

dostapni i na angliski vo knigata ,,U~ewata na Gospod ^aitanja“.


Prvite godini od `ivotot na Gospod gи zapi{al eden od Negovite glavni bhakti i sovre-
menici, [rila Murari Gupta, doktor po profesija, dodeka nastanite od poslednite godini na
`ivotot na Gospod gi zabele`al Negoviot li~en sekretar [ri Damodara Gosvami, ili [rila
Svarupa Damodara, koj postojano go pridru`uval Gospod vo Puri. [rila Damodara Gosvami
i Murari Gupta gi zapi{ale skoro site nastani od `ivotot na Gospod, pa taka podocna site
gorespomenati knigi za Gospod bile sostaveni vrz osnova na nivnite kada~i (bele{ki).
Gospod se pojavil ve~erta na Phalguna Purnima vo 1407g. [akabda. Taa ve~er po vo­
lja na Gospod imalо pomra~uvawe na mese~inata. Me|u hindusite vladee obi~aj za vreme na
pomra~uvaweto na mese~inata da se kapat vo Ganga ili vo bilo koja druga sveta reka i pritoa
da peat vedski mantri za pro~istuvawe. Vo migot koga Gospod ^aitanja se rodil, mese~inata
bila pomra~ena i cela Indija oddeknuvala od svetiot zvuk Hare Kri{na, Hare Kri{na,
Kri{na Kri{na, Hare Hare / Hare Rama, Hare Rama, Rama Rama, Hare Hare. Ovie {esnaeset
imiwa na Gospod se spomnati vo mnogu Purani i Upani{adi, koi gi opi{uvaat kako taraka-
brahma nama (transcendentalen zvuk koj dava osloboduvawe) za ova vreme. Vo {astrite e na-
glaseno deka peeweto na ovie sveti imiwa na Gospod, ako e bez navredi, mo`e da ja oslobodi
padnatata du{a od robuvaweto na materijata. Gospod ima bezbroj imiwa vo Indija i von nea,
i site se podednakvo dobri bidej}i ja ozna~uvaat Sevi{nata Bo`ja Li~nost. Sepak, bidej}i za
ova vreme osobeno se prepora~ani spomenatite {esnaeset imiwa na Gospod, lu|eto treba da gi
iskoristat i taka da trgnat po patot na golemite a~arji, koi dostignale uspeh primenuvaj}i gi
pravilata na {astrite (objavenite sveti spisi).
Okolnosta vo koja doa|aweto na Gospod se sovpadnalo so pomra~uvaweto na mese~inata
uka`uvala na Negovata posebna misija: do{ol za da ja propoveda va`nosta na peeweto na sve-
tite imiwa na Gospod vo dene{noto vreme Kali (vremeto na kavgite), vo koe izbiva kavga
duri i za ni{to. Zatoa {astrite za ova vreme go prepora~ale peeweto na svetite imiwa na
Gospod зa seop{t pat za dostignuvawe na samospoznavawe. Lu|eto ednostavno mo`at da se so-
biraat i na svoite jazici, preku prikladni pesni, da go slavat Gospod. Ako go pravat ova bez
navredi, nema somne` deka postepeno }e dostignat duhovno sovr{enstvo, bez nikakva potreba
od podlo`uvawe na bilo kakvi strogi metodi. Na ovie sobiri, site bez razlika - i u~enite i
glupavite, i bogatite i siroma{nite, hindusite i muslimanite, Angli~anite i Indijcite, i
~andalite i brahmanite - dobivaat mo`nost da gi slu{nat transcendentalnite zvuci i taka da
ja is~istat pra{inata na materijalnata vrzanost od ogledalata na svoite srca. Za da se pot-
vrdi misijata na Gospod, site lu|e {irum svetot }e go prifatat svetoto ime na Gospod kako
temel na univerzalnata religija na ~ove{tvoto. So drugi zborovi, svetoto ime se pojavilo vo
svetot zaedno so [ri ^aitanja Mahaprabhu.
Sedej}i vo skutot na Svojata majka, Gospod vedna{ prestanuval da pla~e koga gospo|ite
koi Go opkru`uvale заpo~nuvale da gi peat svetite imiwa i da pleskaat so racete. Ovoj
nevoobi~aen nastan sosedite go nabquduvale so stravopo~it. Ponekoga{ devoj~iwata si ig-
rale na toj na~in {to prvo }e go rasplakale Gospod, a potoa Go smiruvale peej}i go svetoto
ime. Taka u{te od mali noze Gospod po~nal da ja propoveda va`nosta na svetoto ime. Vo detst-
voto, Gospod [ri ^aitanja bil poznat kako Nimaj. Toa ime mu go dala Negovata sakana majka
bidej}i se rodil pod drvoto nimba vo dvorot na ku}ata na Negovite roditeli.
Koga Gospod napolniл {est meseci, bila odr`ana ana-pra{ana, obred vo koj Mu bila
ponudena cvrsta hrana, i toga{ toj gi navestil Svoite idni aktivnosti. Vo toa vreme vladeel
obi~aj na deteto istovremeno da mu se ponudat pari i knigi i na toj na~in da se dobie nekakov
znak za negovite idni naklonosti vo `ivotot. Taka, vo ednata raka mu ponudile pari, a vo
drugata ,,[rimad-Bhagavatam“. Go izbral ,,Bhagavatam“.
Edna{ koga kako bebe polzel po dvorot, pred Gospod se pojavila zmija, no Toj po~nal
da si igra so nea. Site od Negovoto semejstvo se prepla{ile, no zmijata nabrzo zaminala i
majka Mu go zela kaj sebe. Edna{ Go grabnal kradec so namera da Mu go zeme nakitot. Gos-
pod do`iveal prijatna pro{etka na ramewata na zbunetiot kradec, koj baral skri{no mesto
Вовед 5

za da go ograbi bebeto i taka, lutaj}i tamu-vamu, kone~no stignal pred ku}ata na Xaganatha
Mi{ra, kade {to, pla{ej}i se da ne bide faten, naedna{ go ispu{til bebeto od race. Sekako,
zagri`enite roditeli i rodnini bile presre}ni {to go gledaat izgubenoto dete.
Eden den Xaganatha Mi{ra primil eden brahmana-axija doma kako gostin. Koga toj mu
nudel hrana na Bog, Gospod se pojavil pred nego i go probal podgotvenoto jadewe. Potoa hra-
nata morale da ja frlat bidej}i deteto ja doprelo i taka brahmanata moral da podgotvi nova
ponuda. No povtorno se slu~ilo istoto. Koga toa se slu~ilo i po tret pat, kone~no bebeto go
stavile vo krevet da spie. Nekade na polno}, koga site vo ku}ata dlaboko zaspale vo svoite
sobi, brahmanata mu ja ponudil na Bo`estvoto svojata posebno podgotvena hrana, no pred axi-
jata povtorno se pojavil maliot Gospod i mu ja rasipal ponudata. Brahmanata po~nal da pla~e,
no nikoj ne mo`el da go slu{нe bidej}i site dlaboko spiele. Toga{ Gospod se razotkril pred
sre}niot brahmana kako Kri{na li~no. Mu zabranil na brahmanata da im ka`e na drugite {to
videl, a potoa kako bebe se vratil vo skutot na Svojata majka.
Postojat mnogu sli~ni epizodi od Negovoto detstvo. Ponekoga{, kako nemirno dete
gi voznemiruval kastinskite brahmani dodeka tie se kapele vo Ganga. I tokmu koga tie }e
se po`alele na Negoviot tatko deka gi prska so voda namesto da odi vo u~ili{te, odne­nade`
Gospod }e se pojavel pred niv kako da doa|a od u~ili{te so site knigi i oble~en vo u~ili{na
obleka. Isto taka sakal da se {eguva so devojkite koi na ghatot (mestoto za kapewe) go
obo`uvale [iva, nadevaj}i se deka }e dobijat dobri ma`i. Toa e obi~aj me|u neoma`enite
devojki vo hinduisti~kite semejstva. I dodeka tie bile taka zaneseni so svoeto obo`uvawe,
Gospod odnenade` }e se pojavel pred niv i }e im re~el: ,,Dragi Moi sestri, ve molam dajte Mi
gi site ponudi koi ste gi donele za [iva! Toj e moj bhakta, a Parvati e Moja sluginka! Ako
Me obo`uvate Mene, [iva i ostanatite polubogovi }e bidat u{te pozadovolni!“ Nekoi od
niv odbile da go poslu{aat predlogot na Gospod, a Toj gi prokolnal deka poradi toa }e se
oma`at za starci koi ve}e imaat po sedum deca so prethodnite `eni. Od strav, a ponekoga{
i od qubov, devojkite Mu nudele najrazli~ni darovi, a Gospod gi blagoslovuval i gi uveruval
deka }e imaat dobri, mladi ma`i i deka }e imaat barem dvanaeset deca. Takvite blagoslovi gi
razvedruvale devojkite, no sepak tie ~esto im se `alele na svoite majki od Gospod.
Na toj na~in Gospod go pominuval Svoeto detstvo. Koga imal samo {esnaeset godini,
osnoval sopstvena ~atu{pathi (selsko u~ili{te koe go vodi u~en brahmana). Vo toa u~ili{te
isklu~ivo gi objasnuval temite za Kri{na, duri i vo predavawata po gramatika. Podocna
[rila Xiva Gosvami, za da go zadovoli Gospod, ja sostavil sanskritskata gramatika na ta-
kov na~in {to vo nea site gramati~ki pravila gi objasnil koristej}i gi za primeri svetite
imiwa na Gospod. Ovaa gramatika i den-denes e vo upotreba. Пoznata e kako ,,Hari-namamrita-
vjakarana“ i propi{ana e vo nastavniot plan vo u~ili{niata programa vo Bengal.
Vo toa vreme vo Navadvip do{ol Ke{ava Ka{miri, naju~eniot ~ovek od Ka{mir, so
cel da debatira vo vrska so znaeweto od {astrite. Panditot od Ka{mir patuval niz Indija
posetuvaj}i gi poznatite centri na obrazovanieto i u~enosta i taka stignal vo Navadvip da
zapo~ne natprevar so tamo{nite panditi. Tie re{ile kako negov protivnik da mu go pretsta-
vat Nimaj Pandit (Gospod ^aitanja), mislej}i deka taka }e imaat u{te edna mo`nost za debata
ako Nimaj bide porazen, bidej}i Toj bil samo dete. A ako panditot od Ka{mir bide porazen, tie
}e steknat u{te pogolema slava bidej}i lu|eto }e zboruvaat za toa kako edno obi~no mom~e od
Navadvip go porazilo naju~eniot pandit vo cela Indija. Taka se slu~ilo Nimai Pandit da go
sretne Ke{ava Ka{miri dodeka toj se {etal po bregot na Ganga. Gospod go zamolil da sostavi
strofa na sanskrit vo ~est na Ganga, a panditot za mnogu kratko vreme sostavil stotina stro-
fi, te~no gi izrecitiral i taka ja poka`al mo}ta na svojata golema u~enost. Nimaj Pandit
vedna{ gi zapomnil site {loki bez nikakva gre{ka. Potoa ja navel {eeset i ~etvrtata {loka
i istaknal nekoi retori~ki i kni`evni nepravilnosti vo nea. Osobeno go dovel vo pra{awe
zborot bhavani-bhartuh i objasnil deka toj e nepotrebno staven vo {lokata. Zborot bhavani
zna~i ,,`enata na [iva“, a koj drug mo`e da bide nejzin bharta ili ma`? Isto taka uka`al
u{te na nekolku gre{ki, a panditot od Ka{mir bil kako pogoden od grom. Ne mo`el da veruva
6 Шримад Бхагаватам

deka eden student po gramatika mo`e da pronajde kni`evni gre{ki kaj naju~eniot ~ovek vo
Indija. I iako sî se zavr{ilo bez знаење на javnosta, vesta se ra{irila niz Navadvip kako
po`ar. Kone~no, Sarasvati, bo`icata na u~enosta, vo son mu naredila na Ke{ava Ka{miri da
mu se pot~ini na Gospod i taka panditot od Ka{mir stanal sledbenik na Gospod.
Potoa za kratko vreme so golema rasko{ i radost Gospod se o`enil i po~nal da go prop-
oveda zaedni~koto peewe na svetoto ime vo Navadvip. Nekoi od brahmanite Mu zaviduvale na
golemata popularnost i po~nale da Mu sozdavaat mnogu pre~ki. Kone~no, od golema qubomora
i zloba, заминаle kaj muslimanskiot sudija vo Navadvip i mu ka`ale za aktivnostite na Gos-
pod. Vo Bengal vo toa vreme vladeele Pathanite, a guverner na taa pokraina bil Navab Husein
[ah. Muslimanskiot sudija vo Нavadvip seriozno gi sfatil obvinuvawata na brahmanite i
gi predupredil sledbenicite na Nimaj Pandit glasno da ne go peat imeto na Hari. Me|utoa,
Gospod ^aitanja pobaral od Svoite sledbenici da ne se pokorat na naredbata na Kazito i tie
prodol`ile so svojot sankirtan (peeweto) kako i voobi~aeno. Potoa sudijata im gi ispratil
svoite lu|e, koi go prekinale sankirtanot na bhaktite i im gi skr{ile nekolkuте mridangi
(tapani). Doznavaj}i za toa, Nimaj Pandit organiziral javni demonstracii. Zatoa vo Indija
Toj e osnova~ot na gra|anskite demonstracii naso~eni kon ostvaruvawe na pravedni celi.
Organiziral povorka od okolu stotina iljada lu|e so iljadnici mridangi i karatali (ra~ni
~ine­li), koja trgnala po ulicite na Navadvip i pokraj zabranata od strana na Kazito. Kone~no
stignale do domot na Kazito, koj od strav od golemata masa lu|e se ka~il na gorniot sprat.
Masata lu|e koi bile nasobrani okolu negoviot dom bila mnogu razgnevena, no Gospod gi za-
molil lu|eto da se smirat. Toga{ Kazito se simnal i probal da go smiri Gospod narekuvaj}
i go svoj vnuk. Rekol deka Nilambara ^akravarti e negov vujko i deka spored toa [rimati
[a~idevi, majkata na Nimaj, e negova sestra. Go zapra{al Gospod dali mu dolikuva na sinot na
negovata sestra da se luti na Svojot roden vujko, a Gospod odgovoril deka Kazito, kako negov
vujko, treba ubavo da go primi svojot vnuk doma. Smiruvaj}i go taka me|usebniot spor, dvajca-
ta, koi bile mnogu u~eni, zapo~nale dolga debata za Kuranot i hinduisti~kite {astri. Gospod
postavil pra{awe za ubivaweto na kravite, a Kazito pravilno Mu odgovoril vrz osnova na
Kuranot. Za vozvrat, Kazito go pra{al Gospod za `rtvuvaweto na kravite propi{ano vo Ve-
dite, a Gospod odgovori deka toa `rtvuvawe ne pretstavuva ubivawe na kravite. Vo toj obred
stariot bik ili krava bile `rtvuvani so cel, so pomo{ na mo}nite vedski mantri, da dobijat
novo, pomlado telo. Me|utoa, bidej}i vo Kali-juga nema dovolno sposobni brahmani za da gi
vodat vakvite obredi, vo ova vreme `rtvuvawata na kravite se zabraneti. Vsu{nost, vo Kali-
juga site jagji (`rtvuvawa) se zabraneti bidej}i site pretstavuvaat beskorisni obidi na nera-
zumni lu|e. Za ova vreme e prepora~ana sankirtan-jagjata kako edinstveno prakti~no `rtvu-
vawe. Kone~no, so ovie zborovi Gospod go uveril Kazito, koj potoa stanal Negov sledbenik i
koj objavil deka nikoj pove}e ne smee da go spre~uva sankirtana dvi`eweto koe go zapo~nal
Gospod. Ovaa zapoved Kazito im ja ostavil na svoite naslednici vo svojot testament. Negovata
grobnica i den-denes se nao|a vo oblasta Navadvip i hinduisti~kite axii ja posetuvaat za da
mu oddadat po~it. Potomcite na Kazito, koi bile `iteli na Navadvip, nikoga{ ne mu se spro-
tivstavile na sankirtanot, duri ni za vreme na muslimansko-hinduisti~kite sudiri.
Ovaa slu~ka jasno ni poka`uva deka Gospod ne bil nekakov pla{liv vai{nava.
Vаi{navata e bestra{en bhakta na Gospod, koj za ne{to dobro mo`e da prevzeme bilo kakov
prikladen ~ekor. I Arxuna bil vai{nava, bhakta na Gospod Kri{na, koj hrabro se borel za
zadovolstvo na Gospod. Isto taka i Vaxrangaxi, Hanuman, bhakta na Gospod Rama, mu odr`al
dobra lekcija na demonskoto dru{tvo na Ravana. Principite na vai{navizmot ni nalagaat
da Go zadovolime Gospod na sekakov na~in. Vai{navata po priroda e nenasilen i miroqubiv,
gi ima site dobri osobini koi gi poseduva Bog, no nikoga{ nema da podnese abhaktata da go
navreduva Gospod ili Negoviot bhakta.
Po ovaa slu~ka Gospod po~nal u{te pointenzivno da ja propoveda i {iri Svojata bhaga-
vata-dharma, t.e. sankirtan-dvi`eweto; sekoj {to }e se sprotivstavel na {ireweto na juga-
dharmata, propi{anite dol`nosti za ova vreme, go ~ekala prikladna kazna. Taka eden brah-
Вовед 7

mana, ^apala Gopala, koj isto taka Mu bil vujko na Gospod, bil kaznet da se razbole od lepra,
no podocna, koga se pokajal, Gospod mu prostil. Za vreme na Svojata propovedni~ka rabota
sekojdnevno gi pra}al Svoite sledbenici - me|u koi i [rila Nitjananda Prabhu i Haridasa
Thakura, voda~ite na Negovoto dvi`ewe - da go propovedaat ,,[rimad-Bhagavatam“ od vrata na
vrata. Celiot Navadvip bil proniknat so atmosferata na Negovoto sankirtan-dvi`ewe, a Toj
samiot `iveel vo domot na Svoite glavni sledbenici ([rivasa Thakura i [ri Advaita Prab-
hu) koi bile semejni lu|e. Ovie dvajca poglavari na brahmanskata zaednica bile najpoletnite
pomaga~i na Gospod ^aitanja. [ri Advaita Prabhu bil glavnata pri~ina za pojavata na Gospod.
Koga Advaita Prabhu videl deka so ~ove{tvoto potpolno zavladeale materijalisti~kite ak-
tivnosti i deka ~ove~koto op{testvo e li{eno od posvetenoto slu`ewe - koe edinstveno dava
spas od trikratnite bedi na materijalnoto postoewe - poradi Svojata bespri~inska milost
kon padnatoto ~ove~ko op{testvo, so seto srce se molel da se pojavi inkarnacija na Gospod i
so taa cel postojano go obo`uval Gospod so voda od Ganga i so liv~iwa od svetoto drvo tulasi.
[to se odnesuva do propovedni~kata rabota na sankirtan-dvi`eweto, se o~ekuvalo od sekogo,
so svojata dol`nost odredena od strana na Gospod, sekojdnevno da dava doprines za misijata.
Edna{ Nitjananda Prabhu i [rila Haridasa Thakur, odej}i po glavnata ulica,
zdogledale tolpa lu|e koi sozdavale golema vreva. Pra{uvaj}i gi minuva~ite {to se slu~uva,
doznale deka dvajcata pijani bra}a, Xagaj i Madhaj, pravat nered. Minuva~ite im rekle i deka
bra}ata bile rodeni vo ugledno brahmansko semejstvo, no deka poradi lo{oto dru{tvo stanale
najgolemi nikakveci. Ne samo {to bile pijanici, tuku i jadele meso, brkale `eni, kradele i
gi pravele site mo`ni grevovi. [rila Nitjananda Prabhu go soslu{al seto ova i re{il deka
ovie dve padnati du{i mora da bidat spaseni prvi. Koga tie bi bile oslobodeni od gre{niot
`ivot, toga{ dobroto ime na Gospod ^aitanja bi se slavelo u{te pove}e. So ovaa namera vo
umot, Nitjananda Prabhu i Haridasa se vme{ale vo tolpata i pobarale od bra}ata da go peat
svetoto ime na Gospod Hari. Na ova barawe pijanite bra}a se razgnevile i go napadnale Nit-
jananda Prabhu so navredlivi zborovi. Potoa po~nale da gi brkaat i Nego i Haridasa Thakura
dobar del od patot. Ve~erta izve{tajot za propovedaweto mu bil daden na Gospod, komu Mu
bilo mnogu drago {to slu{a deka Nitjananda i Haridasa se obidele da spasat takvi budali.
Slednoto utro, koga Nitjananda Prabhu oti{ol da gi vidi bra}ata i im se pribli`il,
edniot od niv frlil na Nego par~e od zemjen sad i Go pogodil v ~elo. Vedna{ potekla krv, no
milostiviot Nitjananda Prabhu, namesto da se sprotuivstavi na ovoj gnasen ~in, samo rekol:
,,Ne e va`no {to me pogodivte so ova. Povtorno ve molam: pejte go svetoto ime na Gospod
Hari!“
Vakvoto odnesuvawe na Nitjananda Prabhu go voodu{evilo edniot od bra}ata, Xagaj,
koj odnenade` padnal pred Negovite lotosovi stapala i Go zamolil da mu prosti na negovi-
ot gre{en brat. Koga Madhaj povtorno se obidel da go povredi Nitjananda Prabhu, Xagaj go
spre~il i po~nal da go prokolnuva da padne pred Negovite lotosovi stapala. Vo me|uvreme
vesta za povredata na Nitjananda stignala do Gospod, koj, mnogu gneven, vedna{ stignal na
mestoto. Toj vedna{ ja povikal Svojata Sudar{ana-~akra (najmo}noto oru`je na Gospod vo
forma na disk) da gi ubie gre{nicite, no Nitjananda Prabhu go potsetil na Negovata misija.
Misijata na Gospod e da gi oslobodi beznade`no padnatite du{i na Kali-juga, a bra}ata Xagaj
i Madhaj bile tipi~ni primeri na takvi du{i. I pokraj svoeto visoko poteklo i svetoven ug-
led, deveдeset otsto od naselenieto vo Kali-juga nalikuva na ovie bra}a. Spored gledi{teto
na razotkrienite sveti spisi, vo ova vreme naselenieto vo celiot svet }e gi ima osobinite
na najniskite {udri, ili pak duri i poniski. Treba da se ka`e i toa deka [ri ^aitanja Maha­
prabhu nikoga{ ne go priznal stereotipniot kastinski sistem zasnovan na pravo steknato so
ra|awe, tuku strogo se pridr`uval do gledi{teto na {astrite vo pogled na svarupata, vistin-
skiot identitet na `ivoto su{testvo.
I tokmu koga Gospod ja povikal Svojata Sudar{ana-~akra, a [rila Nitjananda Prabhu
po~nal da Go prekolnuva da im prosti na Џagaj i Madhaj, dvajcata bra}a padnale pred lotoso-
vite stapala na Gospod i Go zamolile da im prosti za nivnoto besramno odnesuvawe. Toga{
8 Шримад Бхагаватам

Nitjananda Prabhu go zamolil Gospod da gi prifati ovie dve du{i, a Gospod se soglasil pod
eden uslov: potpolno da se odreknat od site svoi grevovi i lo{i naviki. Bra}ata se soglasile
i vetile deka }e se odreknat od gre{nite naviki. Taka, milostiviot Gospod gi prifatil i
nikoga{ pove}e ne gi spomnal nivnite minati gre{ni dela.
Toa e posebnata milost na Gospod ^aitanja. Vo ova vreme nikoj ne mo`e da ka`e deka
e bezgre{en. Toa e nevozmo`no. Sepak, Gospod ^aitanja Mahaprabhu gi prifa}a site vidovi
na gre{nici pod eden uslov: otkako }e dobijat duhovna inicijacija od verodostoen duhoven
u~itel, da ne se oddadat na minatite gre{ni naviki.
Od ovaa epizoda so dvajcata bra}a treba da se izvle~at nekolku pouki. Skoro site lu|e
vo Kali-juga se kako Xagaj i Madhaj. Zatoa, dokolku sakaat da se oslobodat od posledicite
na svoite gre{ni dela, moraat da dojdat pod za{titata na Gospod ^aitanja Mahaprabhu. Toa
zna~i deka po duhovnata inicijacija moraat da se vozdr`uvaat od sî {to e zabraneto od strana
na {astrite. Za ovie propi{ani zabrani govori Gospod vo Svoite u~ewa koi mu gi prenel na
[rila Rupa Gosvami.
Dodeka bil o`enet, Gospod ne poka`uval golemi ~uda, koi vpro~em i se o~ekuvaat od
takvi li~nosti. No sepak, edna{ izvel v~udoneviduva~ko delo vo domot na [rivasa Thakura,
dodeka sankirtanot bil vo kulminacija. Toga{ gi pra{al bhaktite {to sakaat da jadat, a koga
tie Mu odgovorile deka sakaat mango - iako sî u{te ne bila sezonata za nego - Toj pobaral
semka od toa ovo{je. Koga Mu ja donele semkata, Toj ja posadil vo dvorot na [rivasa i naedna{
od semkata niknalo steblo. Za mig stebloto porasnalo vo golemo drvo mango so pove}e zreli
plodovi otkolku {to bhaktite mo`ele da izedat. Drvoto ostanalo vo dvorot na [rivasa i od
toga{ bhaktite sobirale od nego onolku mango kolku {to im bilo potrebno.
Gospod ^aitanja Mahaprabhu mnogu ja cenel qubovta na devojkite od Vraxabhumi (Vrin-
davana) kon Kri{na i ~istotata so koja tie Go slu`ele. Taka edna{, namesto da gi pee imiwa-
ta na Kri{na, gi peel svetite imiwa na gopiite (kravarkite). Tokmu vo toj mig do{le nekoi
od Negovite u~enici da Go vidat i koga slu{nale deka Gospod gi pee imiwata na gopiite,
bile v~udonevideni. Poradi svojata budalesta priroda Go pra{ale zo{to gi pee imiwata na
gopiite i Go posovetuvale da go pee imeto na Kri{na. Bidej}i Go voznemirile vo Negoviot
zanes, Toj gi prekoril i gi izbrkal. Ovie u~enici bile na Negova vozrast, pa zatoa pogre{no
mislele deka Mu se ramni. Odr`ale sostanok i re{ile sledniot pat da Go napadnat, ako Toj se
osmeli povtorno, na istiot na~in, da gi kazni. Ovoj incident, kaj po{irokata javnost, prediz-
vikal nekoi zlobni ozboruvawa za Gospod.
Koga Gospod doznal za toa, po~nal da razmisluva za raznite vidovi na lu|e vo op{testvoto.
Uvidel deka na posvetenoto slu`ewe na Gospod osobeno mu se sprotivstavuvaat studentite,
profesorite, lu|eto potopeni vo koristoqubivoto deluvawe, jogiite i site vidovi na ateisti.
,,Mojata misija e da gi oslobodam site padnati du{i vo ova vreme“, mislel ,,no ako Me navredu-
vaat i mislat deka sum obi~en ~ovek, nema da imaat polza. Ako voop{to sakaat da zapo~nat
so `ivot na duhovno spoznanie, na nekoj na~in moraat da Mi oddadat po~it.“ Taka re{il da
se zaveti vo redot na odrekuvawe (sanjasa), bidej}i mnozinstvoto lu|e bile nakloneti da im
uka`uvaat po~it na sanjasiite.
Pred petstotini godini dru{tvoto ne bilo vo tolku propadnata sostojba kako denes. Vo
toa vreme lu|eto im uka`uvale dol`na po~it na sanjasiite, koi strogo gi sledele pravilata
i propisite na redot na odrekuvawe. [ri ^aitanja Mahaprabhu ne sakal mnogu lu|eto od ova
vreme da se zavetuvaat vo redot na odrekuvawe, samo zaradi toa {to vo ova vreme ima malku
sanjasii navistina sposobni da se pridr`uvaat na propi{anite pravila na asketskiot `ivot.
I pokraj toa, re{il da se posveti na askeza i da stane idealen sanjasi za da gi pottikne lu|eto
da Mu uka`uvaat po~it. ^ovek e obvrzan da mu oddade po~it na sanjasito, bidej}i toj se smeta
za u~itel na site varni i a{rami.
Dodeka taka Gospod razmisluval za prifa}aweto na sanjasa, vo Navadvip pristignal
Ke{ava Bharati, sanjasi od majavadi-{kolata od bengalskiot grad Katva. Gospod go pokanil
na ru~ek i koga toj do{ol vo Negoviot dom, go zamolil da Go inicira vo redot sanjasa. Tuka
Вовед 9

stanuvalo zbor za formalnost. Sanjasata mora da se prifati od drug sanjasi. Iako Gospod e
nezavisen vo sekoj pogled, sakal da ja prosledi formalnosta na {astrite i zatoa prifatil
sanjasa od Ke{ava Bharati, iako toj ne % pripa|al na vai{nava-sampradajata.
Otkako se posovetuval so Ke{ava Bharati, Gospod od Navadvip oti{ol vo Katva for-
malno da se inicira vo redot sanjasa. Go sledele [rila Nitjananda Prabhu, ^andra{ekhara
A~arja i Mukunda Data. Tie Mu pomognale vo site detali na ceremonijata. Ovaa epizoda mnogu
detalno ja opi{al [rila Vrindavana dasa Thakura vo ,,^aitanja-Bhagavata“.
Taka na krajot od Svojata dvaeset i ~etvrta godina, vo mesecot Magha, Gospod prifatil
sanjasa i na toj na~in stanal idealen propovednik na bhagavata-dharma. Iako i vo brakot bil
posveten na istata propoveda~ka dejnost, vo onoj mig koga nai{ol na pre~ki vo propovedaweto
ja `rtvuval duri i udobnosta na Svojot semeen `ivot zaradi padnatite du{i. Dodeka `iveel
vo brak, glavnite pomo{nici Mu bile [rila Advaita Prabhu i [rila [rivasa Thakura.
Me|utoa sega, koga prifatil sanjasa, glavni pomo{nici Mu stanale [rila Nitjananda Pra­
bhu, komu osobeno mu bilo dovereno da propoveda vo Bengal, i {estminata gosvamii (Rupa Gos-
vami i Sanatana Gosvami kako predvodnici, Xiva Gosvami, Gopala Bhata Gosvami, Raghunatha
dasa Gosvami i Raghunatha Bhata Gosvami), na koi im bilo dovereno da odat vo Vrindavana i
tamu da gi iskopaat site onie lokacii koi denes se mesta na axilak. Zna~i, gradot Vrindavana
kakov {to go znaeme denes i zna~eweto na Vraxabhumi bile otkrieni so voljata na Gospod
[ri ^aitanja Mahaprabhu.
Koga prifatil sanjasa, Gospod posakal da odi vo Vrindavana. Trgnuvaj}i na pat, tri
dena bez da sopre patuval niz Radhade{ (oblast po koja ne te~e Ganga). Bil vo dlabok zanes pri
pomislata deka odi vo Vrindavana, no [rila Nitjananda Prabhu go odvlekol od patot i go
odvel vo domot na Advaita Prabhu vo [antipur. Tamu pominal nekolku denovi. Znaej}i dobro
deka Gospod zasekoga{ go napu{ta Svojot dom, [ri Advaita Prabhu pratil lu|e vo Navadvip
da ja dovedat majkata [a~i na posledna sredba so svojot sin. Nekoi nerazumni lu|e velat deka
Gospod, po zemaweto na redot na sanjasa, se sretnal i so Svojata `ena i deka toga{ % ja dal
Svojata drvena vle~ka da ja obo`uva, no verodostojnite izvori ne davaat nikakvi izvestuvawa
za ovaa sredba. Majkata [a~i se sretnala so Nego vo domot na Advaita Prabhu i padnala vo
golema taga koga Go videla vo obleka na sanjasi. Nekako, se dogovorila so svojot sin Toj da
`ivee vo Puri, za da mo`e da slu{a za Nego. Gospod ja ispolnil ovaa posledna `elba na Svo-
jata sakana majka. Potoa trgnal za Puri, ostavaj}i gi site `iteli na Navadvip vo okean na taga
poradi Negovoto zaminuvawe.
Na patot kon Puri Gospod posetil mnogu va`ni mesta. Go posetil hramot na Gopina-
thaxi, koj za Svojot bhakta Madhavendra Puri ukral zgusnato mleko. Od toga{ Bo`estvoto na
Gopinathaxi stanalo poznato kako K{ira-~ora-gopinatha. Gospod so golemo zadovolstvo ja
slu{al ovaa prikazna. Sklonosta kon kradewe postoi duri i vo svesta na Apsolutot. Me|utoa,
koga taa osobina ja poka`uva samiot Apsolut, taa ja gubi svojata izvitoperena priroda i sta-
nuva dostojna za obo`uvawe duri i za Gospod ^aitanja, vrz osnova na apsolutnoto gledi{te
deka Gospod i Negovata sklonost kon kradewe ne se razlikuvaat. Ovaa interesna prikazna za
Gopinathaxi detalno ja opi{al Kri{nadasa Kaviraxa Gosvami vo ,,^aitanja-~aritamrita“.
Zavr{uvaj}i ja posetata na K{ira-~ora-gopinatha vo Remuna kaj Balasore vo Orisa,
Gospod prodol`il za Puri. Po pat go posetil i hramot na Sak{i-gopala, koj se pojavil kako
svedok na semejnata raspravija na dvajcata brahmani-bhakti. Gospod so golemo zadovolstvo ja
slu{al prikaznata za Sak{i-gopala bidej}i sakal da gi uveri ateistite deka Bo`estvata, koi
po odobrenie na a~arjite se obo`uvaat po hramovite, ne se idoli kako {to tvrdat lu|eto so
siroma{no znaewe. Bo`estvoto vo hramot e ar~a-inkarnacija na Bo`jata li~nost i zatoa vo
sekoj pogled e istovidno so Gospod. Toa mu vozvra}a na bhaktata srazmerno so qubovta koja
bhaktata ja ~uvstvuva za Nego. Prikaznata za Sak{i-gopala ka`uva kako edna{ Gospod posakal
da ja smiri semejnata raspravija pome|u Svoite dvajca bhakti i da im uka`e posebna milost. Za
da go stori toa, Toj patuval od Vrindavana do Vidjanagara vo Orisa vo oblik na ar~a-inkar-
nacija. Ottamu ova Bo`estvo e doneseno vo Kutak, kade Negoviot hram i den-denes go posetu-
10 Шримад Бхагаватам

vaat iljadnici axii dodeka odat kon Xaganatha Puri. Gospod preno}il vo hramot i utredenta
prodol`il za Puri. Popat Nitjananda Prabhu Mu go skr{il sanjasa-stapot. Navidum, Gospod
Mu se nalutil i ostavaj}i gi Svoite pridru`nici prodol`il za Puri.
[tom stignal vo Puri i vlegol vo hramot na Xaganatha, Gospod vedna{ bil preplaven
od transcendentalen zanes, ja izgubil svesta i padnal na pod. ^uvarite na hramot ne mo`ele da
gi sfatat Negovite transcendentalni dela, no tamu se zateknal Sarvabhauma Bhata~arja, gole-
miot u~en pandit, komu vedna{ mu stanalo jasno deka gubeweto na svesta kaj Gospod, vedna{
po vleguvaweto vo hramot, voop{to ne e obi~no ne{to. Sarvabhauma, koj inaku bil glavniot
pandit vo sudot na maharaxa Prataparudra, kralot na Orisa, bil privle~en od mlade{kiot
sjaj na Gospod [ri ^aitanja Mahaprabhu. Mudrecot sfatil deka takviot transcendentalen
zanes retko mo`e da se vidi i toa samo kaj najvozvi{enite bhakti koi ve}e potpolno go zabo-
ravile materijalnoto postoewe i dostignale transcenedntalna polo`ba. Samo oslobodenata
du{a mo`e da poka`e takvi transcendentalni simptomi, koi mnogu u~eniot Bhata~arja gi
znael od u~ewata na transcendentalnite spisi, koi mnogu dobro gi poznaval. Zatoa gi zamolil
~uvarite na hramot da ne go voznemiruvaat nepoznatiot sanjasi, tuku da Go odnesat vo negoviot
dom za ponatamu da mo`e da Go nabquduva dodeka e vo nesvest. Gospod bil vedna{ odnesen vo
domot na Sarvabhauma Bhata~arja, koj vo toa vreme bil mnogu vlijatelna li~nost bidej}i bil
sabha-pandit, dekan na dr`avniot fakultet za sanskritska kni`evnost. U~eniot pandit imal
namera vnimatelno da gi ispita transcendentalnite simptomi na Gospod ^aitanja znaej}i deka
nekoi t.n. bhakti ~esto gi zloupotrebuvaat ovie simptomi so cel da gi privle~at i iskoristat
obi~nite lu|e. U~eniot ~ovek kako Bhata~arja bil vo sostojba da gi otkrie vakvite izmamnici
i potoa vedna{ da gi otfrli.
Bhata~arja gi proveril site simptomi kaj [ri ^aitanja Mahaprabhu, potpiraj}i se
na znaeweto od {astrite, kako nau~nik, a ne kako nekoj zanesen sentimentalist. Gi sledel
dvi`ewata na stomakot, ~ukaweto na srceto i tekot na vozduhot niz nosnicite. Vrz osnova
na pulsot na Gospod zaklu~il deka site telesni funkcii Mu soprele. Koga Mu stavil mal-
ku pamuk pod nosot videl deka toj mnogu slabo di{e bidej}i vlaknencata od pamukot edvaj
se pridvi`uvale. Od seto ova sfatil deka transot na Gospod e vistinski. Zatoa postapil so
Nego kako {to bilo propi{ano za tie okolnosti, no Gospod ^aitanja mo`el da se vrati vo
nadvore{na svesnost samo na poseben na~in. Imeno, mo`el da se vrati vo svesna sostojba samo
ako go slu{nel peeweto na svetoto ime na Gospod od Negovite bhakti. Ovaa posebna postapka
mu bila nepoznata na Sarvabhauma Bhata~arja bidej}i sî u{te ne go poznaval Gospod. Koga za
prv pat Go videl vo hramot, pomislil deka e eden od mnogubrojnite axii.
Vo me|uvreme pridru`nicite na Gospod, koi brzo stignale do hramot, doznale za Nego­
viot transcendentalen zanes i deka Bhata~arjata nekade Go odvel. Axiite vo hramot sî u{te
zboruvale za slu~kata so Gospod. Slu~ajno, eden od tie axii go sretnal Gopinatha A~arja,
poznanikot na Gadadhara Pandit, i mu rekol deka Gospod le`i vo nesvest vo domot na Sarva­
bhauma Bhata~arja, koj bil {urata na Gopinatha. Gadadhara Pandit im go pretstavil Gopina-
tha A~arja na svoite sopatnici, a toj potoa gi odvel do domot na Bhata~arja, kade Gospod, bez
svest, le`el vo duhoven trans. Kako i obi~no, toga{ site bhakti glasno go zapeale svetoto ime
na Gospod Hari i Gospod do{ol pri svest. Potoa Bhata~arja gi primil site pridru`nici na
Gospod, vklu~uvaj}i go i Gospod Nitjananda Prabhu, i gi zamolil da mu bidat po~esni gosti.
Potoa site, zaedno so Gospod, oti{le da se iskapat vo moreto, a Bhata~arja uredil tie da
otsednat i ru~aat vo domot na Ka{i Mi{ra, vo {to mu pomognal negoviot {ura Gopinatha
A~arja. Vo taa prigoda dvajcata {uraci zapo~nale so prijatelska rasprava za bo`estvenosta
na Gospod. Gopinatha A~arja, koj od porano go poznaval Gospod, nastojuval da doka`e deka
Gospod e Bo`jata Li~nost, dodeka Bhata~arja tvrdel deka Gospod e eden od golemite bhakti.
I dvajcata iznesuvale dokazi od verodostojnite {astri, a ne vrz osnova na sentimentalnite
izjavi na po{irokata javnost. Inkarnaciite na Bog se odreduvaat sprema verodostojnite {as-
tri, a ne so glasawe na nerazumnite fanatici. Bidej}i Gospod ^aitanja navistina bil inkar-
nacija na Bog, od vremeto na Negovata pojava pa sî do denes slepite fanatici prifatile mnogu
Вовед 11

inkarnacii bez da se povikaat na verodostojnite spisi. No, Sarvabhauma Bhata~arja i Gopi-


natha A~arja ne se vpu{tile vo takov beskorisen sentimentalizam; naprotiv, se obidele da ja
doka`at ili otfrlat Negovata bo`estvenost vrz osnova na verodostojnite {astri.
Podocna se razotkrilo deka i Bhata~arja poteknuva od oblasta na Navadvip. I ne samo
toa, tuku na bhaktite im ka`al deka negov sou~enik bil Nilambara ^akravarti, dedoto po maj­
ka na Gospod ^aitanja. Na toj na~in mladiot sanjasi, Gospod ^aitanja, pottiknal roditelska
qubov vo srceto na Bhata~arja, koj bil u~itel na mnogu sanjasii vo redot na [ankara~arja-
sampradajata, a i samiot bil pripadnik na toj kult. Kako takov, Bhata~arja sakal i Gospod
^aitanja da ja izu~i filozofijata na vedanta.
Sledbenicite na kultot na [ankara voglavno se poznati kako vedantisti. Me|utoa, toa
ne zna~i deka samo tie go imaat ekskluzivnoto pravo na prou~uvawe na ,,Vedanta“. Ova delo go
prou~uvaat site verodostojni sampradai i sekoja go tolkuva na svoj na~in. Me|utoa, lu|eto za
vedantisti glavno gi smetaat sledbenicite na [ankara-sampradajata i ne znaat deka postojat
i vai{nava-vedantisti. Poradi ovaa pri~ina vai{navite mu ja ponudile na avtorot titulata
Bhaktivedanta.
Gospod se slo`il Bhata~arja da Go pou~i na ,,Vedanta“ i dvajcata sednale vo hramot na
Gospod Xaganatha. Bhata~arja neprestano govorel sedum dena, a Gospod vnimatelno go slu{al
bez da go prekine. Me|utoa, mol~eweto na Gospod predizvikalo odredeni somne`i vo srceto
na Bhata~arja i zatoa ovoj Go zapra{al zo{to Toj ne postavil nitu edno pra{awe, nitu pak dal
nekakov komentar za negovite tolkuvawa na ,,Vedanta“.
Gospod se pretstavil pred Bhata~arja kako nezrel u~enik i se pravel deka ja slu{a ,,Ve-
danta“ samo zatoa {to Bhata~arja smetal deka toe e dol`nosta na sanjasito. No Gospod ne
se soglasil so negovite pouki. So toa uka`al na faktot deka t.n. vedantisti na [ankara-
sampradajata, ili bilo koja druga sampradaja koja ne gi sledi upatstvata na [rila Vjasadeva,
ja prou~uvaat ,,Vedanta“ mehani~ki. So drugi zborovi, ne se potpolno svesni za toa golemo
znaewe. ,,Vedanta-sutra“ ja objasnil nejziniot avtor vo ,,[rimad-Bhagavatam“. Onoj koj ne
poseduva znaewe od ,,Bhagavatam“ te{ko deka }e mo`e da sfati za {to zboruva ,,Vedanta“.
Kako mnogu u~en ~ovek, na Bhata~arja mu bile jasni sarkasti~nite zabele{ki na Gospod
na smetka na eden od poznatite vedantisti, pa Go zapra{al zo{to toga{ ne postavil nikakvo
pra{awe za seto ona {to ne Mu bilo jasno. Bhata~arja go uvidel zna~eweto na mol~eweto na
Gospod za site sedum dena dodeka slu{al: nesomneno Gospod imal ne{to drugo na um. Zatoa
Bhata~arja Go zamolil da mu razotkrie {to misli.
Gospod mu go rekol slednovo: ,,Moj po~ituvan gospodine, Jas go sfa}am zna~eweto na
sutrite kako xanmadi asja jatah, {astra-jonitvat i brahma-xigjasa od ,,Vedanta-sutra“, no
koga vie gi objasnuvate na svoj na~in, mnogu Mi e te{ko da go sledam nivnoto zna~ewe. Smis-
lata na sutrite ve}e e objasneta vo niv samite, no va{ite objasnuvawa gi pokrivaat so ne{to
drugo. Vie namerno ne go prifa}ate neposrednoto zna~ewe na sutrite, tuku gi tolkuvate
posredno, na svoj na~in.“
Taka Gospod gi napadnal site vedantisti koi posredno, vo sklad so svojata ograni~ena
mo} na razmisluvawe i za svoi celi, ja tolkuvaat ,,Vedanta-sutra“. Zna~i, Toj tuka gi osuduva
site takvi posredni tolkuvawa na verodostojnite spisi kako ,,Vedanta-sutra“.
Gospod prodol`il: ,,[rila Vjasadeva vo ,,Vedanta-sutra“ gi rezimiral neposrednite
zna~ewa na mantrite od Upani{adite. Za `al, vie ne go prifa}ate nivnoto neposredno
zna~ewe, tuku gi tolkuvate posredno i poinaku. Avtoritetot na Vedite e neotpovikliv i e von
sekakov somne`. [to i da e re~eno vo Vedite mora potpolno da se prifati, inaku }e go ospo-
ruva nivniot avtoritet.“
,,[kolkata i kravjiot izmet se koska i izmet na dve `ivotni, no Vedite gi prepora~uvaat
kako ~isti i lu|eto gi prifa}aat kako takvi poradi avtoritetot na Vedite.“
Smislata na ovie zborovi e deka ne mo`eme svojata ograni~ena mo} na rasuduvawe da
ja stavime nad avtoritetot na Vedite. Naredbite na Vedite mora da se sledat onakvi kak-
vi {to se, bez nikakvo svetovno rasuduvawe. Mnogute t.n. sledbenici na Vedite izmisluvaat
12 Шримад Бхагаватам

sops­tveni tolkuvawa na vedskite zapovedi i taka formiraat najrazli~ni grupacii i sekti vo


vedskata religija. Buda otvoreno go otfrlil avtoritetot na Vedite i formiral sopstvena
religija. Samo poradi toa strogite sledbenici na Vedite ne go prifatile budizmot. No t.n.
sledbenici na Vedite se u{te poopasni od budistite. Dodeka ovie barem imaat hrabrost ot-
voreno da gi otfrlat Vedite, mnogute t.n. sledbenici na Vedite nemaat nikakva hrabrost za
toa, iako posredno gi kr{at site vedski zapovedi. Tokmu toa go osudil Gospod ^aitanja.
Primerot na Gospod so {kolkata i kravjiot izmet e mnogu prikladen vo taa smisla.
Nekoj mo`e da tvrdi deka, koga ve}e kravjiot izmet e ~ist, toga{ izmetot na u~eniot brahmana
mora da e u{te po~ist, no takvata zabele{ka ne mo`e da se prifati. Kravjiot izmet se prifa}
a, no ne i izmetot na brahmanata, koj se nao|a na visoka polo`ba. Gospod prodol`il:
,,Vedskite zapovedi se samoovlasteni i zatoa sekoe svetovno su{testvo koe go prila-
goduva tolkuvaweto na Vedite kako {to mu odgovara go osporuva nivniot avtoritet. Nera-
zumno e bilo koj da se smeta sebesi za pointeligenten od [rila Vjasadeva. Toj ve}e go izrazil
svoeto mislewe vo sutrite i ne mu e potrebna pomo{ od pomalku va`ni lu|e. Negovoto delo,
,,Vedanta-sutra“, bleska kako pladnevnoto sonce. Onoj koj nastojuva na svoj na~in da ja pro-
tolkuva kako sonceto samoosvetlenata ,,Vedanta-sutra“ ne se obiduva ni{to drugo osven da go
prekrie sonceto so oblakot na svojata fantazija.“
,,Vedite i Puranite imaat samo edna cel: da ja utvrdat Apsolutnata Vistina, koja e
pogolema od sî. Apsolutnata Vistina kone~no se spoznava kako Apsolutnata Bo`ja Li~nost
koja poseduva apsolutna mo} na upravuvawe. Kako takva, Apsolutnata Bo`ja Li~nost mora
potpolno da gi poseduva site rasko{i, sila, slava, ubavina, znaewe i odvoenost. Pa sepak, za
~udo, transcendentalnata Bo`ja Li~nost ja smetaat za bezli~na.“
,,Opisot na Apsolutnata Vistina vo Vedite kako ne{to bezli~no e daden za da se otfrli
svetovnoto sfa}awe za Apsolutnata Celina. Li~nite odliki na Gospod nemaat nikakva vrska
so najrazli~nite materijalni odliki. Site `ivi su{testva se posebni li~nosti i del~iwa na
Vrhovnata Celina. A ako del~iwata se posebni li~nosti, toga{ izvorot od koj poteknuvaat
sekako deka ne mo`e da bide bezli~en. Me|u site li~nosti koi zavisat od Nego, Toj e Vrhov-
nata Li~nost.“
,,Vedite nî izvestuvaat deka od Nego (Brahmanot) proizleguva sî i deka sî po~iva na
Nego. Po uni{tuvaweto sî se stopuva so Nego. Zatoa Toj, kako Onoj {to dava i uslu`uva, e
krajnata pri~ina na site pri~ini, a ovie obele`ja ne mo`e da gi poseduva ne{to bezli~no.“
,,Vedite nî izvestuvaat deka Toj samiot stanal mnogu. Koga }e posaka, Toj preo|a so pogle-
dot po materijalnata priroda. Pred toa materijalnata vselena sî u{te ne postoi. Spored toa,
Negoviot pogled ne e materijalen. Materijalniot um i setila sî u{te ne bile rodeni koga Gos-
pod ja poglednal materijalnata priroda. Taka Vedite davaat dokaz deka o~ite i umot na Gospod
se nesomneno transcendentalni, a ne materijalni. Zatoa Negovata bezli~nost e negacija na
Negovata materijalna li~nost, a ne osporuvawe na transcendentalnata.“
,,Vo krajna instanca Brahmanot se odnesuva na Bo`jata Li~nost. Spoznavaweto na Brah-
manot kako ne{to bezli~no e samo negativno sfa}awe na materijalnite tvorbi. Paramatma
e lokaliziraniot aspekt na Brahmanot vo site vidovi na materijalni tela. Kone~noto spoz-
navawe na Vrhovniot Brahman e spoznavaweto na Bo`jata Li~nost, a spored svedo{tvata na
site sveti spisi Sevi{nata Bo`ja Li~nost e Kri{na - prvobitniot izvor na site vi{nu-
tatvi.“
,,Isto taka i Puranite se dopolnuvawe na Vedite. Obi~niot ~ovek ne mo`e da gi sfati
vedskite mantri. @enite, {udrite i t.n. pripadnici na dvapati rodenite povisoki kasti ne
se sposobni da proniknat vo smislata na Vedite i zatoa ,,Mahabharata“ i Puranite na poed-
nostaven na~in gi objasnuvaat vedskite vistini. Vo svoite molitvi, upateni na mom~eto [ri
Kri{na, Brahma veli deka nema granica na sre}ata na `itelite na Vraxabhumi, predvodeni
od maharaxa Nanda i Ja{odamaji, bidej}i ve~nata Apsolutna Vistina stanala niven blizok
rodnina.“
,,Edna vedska mantra tvrdi deka Gospod, Apsolutnata Vistina, nema race i noze, no deka
Вовед 13

sepak odi pobrzo od site i prifa}a sî {to }e Mu se ponudi so posvetenost. Ovie izjavi nedvo­
smisleno uka`uvaat na li~nite odliki na Gospod, iako Negovite race i noze se razlikuvaat
od svetovnite race i noze ili ostanatite organi.“
,,Spored toa, Brahmanot nikoga{ ne e bezli~en, no koga vakvite mantri se tolkuvaat
posredno, se steknuva pogre{en vpe~atok deka Apsolutnata Vistina e bezli~na. Apsolutnata
Vistina, Bo`jata Li~nost, e polna so site rasko{i i zatoa ima ve~no postoe~ki transcenden-
talen oblik na znaewe, sre}a i bla`enstvo. Kako toga{ nekoj mo`e da tvrdi deka Apsolutnata
Vistina e bezli~na?“
,,Se smeta deka Brahmanot, bidej}i e poln so rasko{, ima bezbroj energii. Spored avto-
ritetot na ,,Vi{nu Purana“ (6.7.60), postojat tri osnovni transcendentalni energii na Gos-
pod Vi{nu, koi se delat na tri kategorii: Negovata duhovna energija i energijata na `ivite
su{testva pretstavuvaat povisoki energii, dodeka materijalnata energija e poniska bidej}i
se pojavuva od neznaewe.“
,,Energijata na `ivite su{testva stru~no se narekuva k{etragja-energija. Ovaa
k{etragja-{akti, iako kvalitativno ista so Gospod, poradi neznaewe pa|a pod vlijanie na
materijalnata energija i zatoa minuva niz site mo`ni materijalni bedi. So drugi zborovi,
`ivite su{testva se grani~na energija, smestena pome|u povisokata (duhovnata) i poniskata
(materijalnata) energija. Vo sklad so toa kolku e vo dopir so materijalnata ili pak so duhov-
nata energija `ivoto su{testvo doa|a na poniska ili povisoka polo`ba na postoewe.“
,,Kako {to be{e prethodno ka`ano, Gospod e nad niskata i grani~na energija, a Negovata
duhovna energija se manifestira vo tri razli~ni fazi: kako ve~no postoewe, kako bla`enstvo
i kako ve~no znaewe. So ve~noto postoewe upravuva mo}ta sandhini, so bla`enstvoto upravuva
hladini, a so znaeweto samvit. Kako vrhoven izvor na duhovnata, grani~nata i materijalnata
energija, Gospod e isto taka i nivniot vrhoven upravitel. Site tie se povrzani so Gospod vo
ve~noto posveteno slu`ewe.“
,,Taka Sevi{nata Bo`ja Li~nost u`iva vo Svojot ve~en transcendentalen oblik. A
nekoi pak se osmeluvaat da ka`at deka Sevi{niot Gospod ne e izvorot na energiite! Zarem ova
ne e v~udoneviduva~ko? Gospod e upravitel na site energii, a `ivite su{testva se del~iwa na
samo edna od niv. Zna~i, postoi ogromna razlika me|u Gospod i `ivite su{testva. Kako toga{
nekoj mo`e da ka`e deka Gospod i `ivite su{testva se edno isto?“
,,Sepak, vo ,,Bhagavad-gita“ e opi{ano deka `ivite su{testva % pripa|aat na povisokata
energija na Gospod. Spored principite na bliskiot zaemen odnos pome|u energijata i nejzini­
ot izvor, me|u niv nema razlika. Spored toa, Gospod i `ivite su{testva ne se razlikuvaat
kako energija i izvor na energijata.“
,,Zemjata, vodata, ognot, vozduhot, eterot, umot, inteligencijata i la`noto ego - site se
poniski energii na Gospod, no `ivoto su{testvo, kako povisoka energija, se razlikuva od ovie
elementi. Ova e u~eweto na ,,Bhagavad-gita“ (7.4).“
,,Transcendentalniot oblik na Gospod postoi ve~no i e poln so transcendentalno
bla`enstvo. Kako e toga{ mo`no takviot oblik da bide proizvod na materijalnata guna na
dobrosta? Sekoj koj ne veruva vo oblikot na Gospod sigurno e neveren demon, nedopirliva i
nepo`elna li~nost i dostoen da bide kaznet od kralot na pekolot.“
,,Budistite se narekuvaat ateisti bidej}i ne gi po~ituvaat Vedite, no onie koi gi ospo-
ruvaat vedskite zaklu~oci, kako {to be{e prethodno spomnato, deklariraj}i se pritoa kako
sledbenici na Vedite, navistina se poopasni od budistite.“
,,[ri Vjasadeva mnogu milostivo go pretstavil vedskoto znaewe vo svojata ,,Vedanta-
sutra“, no onoj {to }e go slu{ne tolkuvaweto na majavadi-{kolata (olicetvorena vo [anka-
ra-sampradajata) sigurno }e padne od patot na duhovnoto spoznavawe.“
,,Teorijata za emanacii e po~etniot predmet na ,,Vedanta-sutra“. Site vselenski pojavi
poteknuvaat od Apsolutnata Bo`ja Li~nost i Negovite nesfatlivi energii. Ovaa teorija za
potekloto mo`e da ni ja ilustrira primerot so kamenot-mudrec. Kamenot-mudrec ima sposob-
nost da pretvori neograni~eno koli~estvo na `elezo vo zlato, no sepak ostanuva onakov kakov
14 Шримад Бхагаватам

{to bil i pred toa. Sli~no, Gospod so Svoite nesfatlivi energii mo`e da gi sozdade site ma-
terijalni svetovi, a sepak ostanuva potpoln i neizmenet. Toj e purna [potpoln] i iako bezbroj
purni izleguvaat od Nego, sepak ostanuva purna.“
,,Teorijata za iluzijata, koja ja zastapuva majavadi-{kolata, se zasnova na tvrdeweto
deka teorijata za potekloto podrazbira transformacija na Apsolutnata Vistina. Ako е toa
taka, toga{ Vjasadeva gre{i. Za da go izbegnat toa, majavadiite ve{to ja vovele teorijata za
iluzijata. No svetot ili sozdadenata vselena ne e iluzija, kako {to toa go tvrdi majavadi-
{kolata. Toj nema ve~no postoewe, no ne{to ne mo`e da se nare~e iluzorno samo zatoa {to e
minlivo. Od druga strana, sfa}aweto deka materijalnoto telo e jastvoto sekako e pogre{no.“
,,Pranavata [om] ili omkarata, koja ja nao|ame vo Vedite, e prvobitnata himna. Toj
trans­cendentalen zvuk e istoviden so oblikot na Gospod. Site vedski himni se zasnovani
na pranavata omkara. Tat tvam asi e samo sporedna pogovorka vo vedskite spisi i zatoa ne
mo`e da se smeta za prvobitna vedska himna. [ripad [ankara~arja % dal pogolemo zna~ewe na
sporednata pogovorka tat tvam asi otkolku na prvobitnoto na~elo na omkarata.“
Taka Gospod govorel za ,,Vedanta-sutra“ i ja predizvikal majavadi-{kolata i celata
nejzina propaganda. Bhata~arja se obidel da se odbrani i sebe си i majavadi-{kolata poigru-
vaj}i se so logika i gramatika, no Gospod go porazil so Svoite mo}ni argumenti. Potvrdil
deka site nie imame ve~en odnos so Bo`jata Li~nost i deka posvetenoto slu`ewe e na{ata
ve~na aktivnost pri zaemniot odnos so Gospod. Rezultatot na takviot zaemen odnos e dostignu-
vawe na prema, qubov kon Bog. Edna{ koga }e razvieme qubov kon Bog, sme razvile i qubov kon
site `ivi su{testva, bidej}i Gospod e sevkupniot zbir na site `ivi su{testva.
Gospod rekol deka sî {to pou~uvaat Vedite osven ovie tri ne{ta - ve~niot odnos so Bog,
razmenata na odnosi so Nego i dostignuvawe na qubov kon Nego - e bespotrebno e izmisleno.
Potoa Gospod dodal deka majavada filozofijata koja ja pou~uval [ripada [ankara~arja
e izmisleno objasnuvawe na Vedite, no deka toj go propovedal bidej}i taka mu bilo naredeno
od strana na Sevi{niot Gospod. Vo ,,Padma Purana“ se veli deka Sevi{niot Gospod mu nare-
dil na negovoto gospodstvo Mahadeva ([iva) da ja oddale~i ~ove~kata rasa od Nego (Bo`jata
Li~nost). Vo toa vreme trebalo Gospod da se skrie so cel da se ohrabrat lu|eto da ra|aat sî
pove}e i pove}e nesakano naselenie. Negovoto gospodstvo [iva % rekol na Devi: ,,]e dojdam vo
Kali-juga oble~en kako brahmana i }e ja propovedam majavadi filozofijata, koja ne e ni{to
drugo tuku prekrien budizam.“
Slu{aj}i go govorot na [ri ^aitanja Mahaprabhu, Bhata~arja bil pogoden od ~udo. Go
gledal Gospod ispolnet so stravopo~it, ne mo`ej}i ni zbor da progovori. Toga{ Gospod go
ohrabril velej}i mu deka nema pri~ina da se ~udi. ,,Izjavuvam deka posvetenoto slu`ewe na
Bo`jata Li~nost e najgolemata cel na ~ove~kiot `ivot.“ Potoa navel edna {loka od ,,Bhaga-
vatam“ i go uveril deka duri i oslobodenite du{i, potpolno obzemeni so transcendencijata
i duhovnoto spoznanie, go prifa}aat posvetenoto slu`ewe na Gospod Hari bidej}i Bo`jata
Li~nost poseduva takvi transcendentalni odliki {to go privlekuva duri i srceto na oslo-
bodenite du{i.
Toga{ Bhata~arja posakal da go slu{ne objasnuvaweto na atmarama-{lokata od ,,Bhaga-
vatam“ (1.7.10). Gospod go zamolil Bhata~arja prvo toj da ja objasni i mu rekol deka potoa Toj
samiot }e go dade Svoeto objasnuvawe. Bhata~arja na mnogu u~en na~in ja objasnil {lokata нa
devet razli~ni na~ini glavno zasnovani na logika, bidej}i bil najugledniot logi~ar vo toa
vreme.
Soslu{uvaj}i go Bhata~arja, Gospod mu се zablagodaril зa u~enoto pretstavuvawe na
{lokata, a potoa na barawe na Bhata~arja, ja objasnil {lokata na osumnaeset razli~ni na~ini,
ne zemaj}i gi predvid devette objasnuvawa na Bhata~arja.
Koga go slu{nal objasnuvaweto na Gospod na atmarama-{lokata, Bhata~arja kone~no se
uveril deka ne postoi ~ovek na Zemjata koj bi mo`el da sostavi takvo u~eno objasnuvawe. Pred
toa Gopinatha A~arja se obidel da go uveri vo bo`estvenosta na Gospod, no toga{ Bhata~arja
ne mo`el da go prifati kako takov. Me|utoa, sega bil v~udoneviden od na~inot na koj Gospod
Вовед 15

ja pretstavil ,,Vedanta-sutra“ i ja objasnil atmarama-{lokata i sfatil deka napravil golema


navreda на lotosovite stapala na Gospod so toa {to ne Go prepoznal kako samiot Kri{na.
Zatoa Mu se predal i se pokajal poradi svoeto lo{o odnesuvawe kon Nego, a Gospod bil do-
volno milostiv za da go prifati. Poradi Svojata bespri~inska milost, Gospod se razotkril
pred nego kako ~etvororakiot Narajana, a potoa kako dvorakiot Kri{na so flejta vo Svoite
race.
Bhata~arja vedna{ padnal do lotosovite stapala na Gospod i so milosta na Gospod
sostavil stotina prikladni {loki vo Negova slava. Koga Gospod go pregrnal, padnal vo tran-
scendentalen zanes i ja izgubil svesta za fizi~koto postoewe. Solzi, treska, tropawe na srce-
to, potewe, branovi na ~uvstva, tancuvawe, peewe i pla~ewe - site osum simptomi na transcen-
dentalen zanes se pojavile na teloto na Bhata~arja. [ri Gopinatha A~arja mnogu se izraduval
i v~udonevidel so ovaa ~udesna transformacija na svojot {ura, koja nastanala poradi milosta
na Gospod.
Od stotinata {loki koi Bhata~arja gi sostavil vo slava na Gospod, slednive dve se
najva`ni i ja objasnuvaat su{tinata na Negovata misija:
1. Mu se predavam na Сevi{niot Gospod koj sega se pojavi kako [ri ^aitanja Maha­
prabhu! Toj e okean na seta milost i dojde da nî nau~i na odvoenost od sî materijalno, da ni go
poka`e duhovnoto znaewe i da nî pou~i kako posveteno da Go slu`ime.
2. Gospod dojde da gi obnovi principite na ~istoto posveteno slu`ewe, koe so tekot na
vremeto potonalo vo zaborav, i zatoa ja oddavam svojata po~it na Negovite lotosovi stapala!
Gospod objasnil deka zborot mukti ima isto zna~ewe kako zborot Vi{nu, Bo`jata
Li~nost. Da se dostigne mukti, sloboda od robuvaweto vo materijalnoto postoewe, zna~i da se
dostigne slu`eweto na Gospod.
Potoa Gospod trgnal kon ju`na Indija. Sekoj {to }e go sretnel po pat go preobrazuval
vo bhakta na Gospod [ri Kri{na, a takvite novi bhakti preobrazuvale mnogu drugi vo kultot
na posvetenoto slu`ewe, Gospodovata bhagavata-dharma. Na ovoj na~in stignal do bregot na
rekata Godavari, kade go sretnal [rila Ramananda Raja, koj upravuval so Madras vo ime na
maharaxa Prataparudra, kralot na Orisa. Razgovorite na Gospod so Ramananda Raja se mnogu
va`ni za povisoko sfa}awe na transcendentalnoto znaewe i samiot razgovor e tolku obemen
{to formira edna mala kniga. Sepak tuka }e ja pretstavime negovata su{tina.
[ri Ramananda Raja bil samospoznata du{a, iako gledano odnadvor, spored polo`bata
vo op{testvoto, pripa|al na kasta poniska od brahmanskata. Ne mu pripa|al nitu na asketski-
ot red, a imal i visoka polo`ba na slu`benik vo vladata. Sepak, [ri ^aitanja Mahaprabhu
go prifatil za oslobodena du{a, vrz osnova na visokiot stepen na negovoto spoznavawe na
transcendentalnoto znaewe. Gospod na sli~en na~in go prifatil i [rila Haridasa Thakura,
Svojot iskusen bhakta koj poteknuval od muslimansko semejstvo. Postojat u{te mnogu drugi
golemi bhakti na Gospod koi pripa|ale na razli~ni zaednici, sekti i kasti. Edinstveniot
kriterium po koj Gospod se rakovodel bil standardot na posvetenoto slu`ewe na li~nosta.
Toj ne posvetuval vnimanie na nadvore{nosta na ~ovekot, Go interesirala samo du{ata odna-
tre i nejzinite aktivnosti. Zatoa mora da sfatime deka site misionerski dela na Gospod se na
duhovno nivo i deka, kako takov, kultot na [ri ^aitanja Mahaprabhu, t.e. kultot na bhagavata-
dharma, nema nikakva vrska so svetovnite i op{testveni raboti, politikata, ekonomskiot
razvoj ili so nekoja druga sli~na oblast od `ivotot. ,,[rimad-Bhagavatam“ e potpolno trans­
cendentalna potreba na du{ata.
Koga go sretnal [ri Ramananda Raja na bregot na Godavari, Gospod ja spomenal
varna{rama-dharmata koja ja sledat hindusite. [rila Ramananda Raja rekol deka so sledewe-
to na varna{rama-dharma, sistemot od ~etiri kasti i ~etiri reda na ~ove~kiot `ivot, sekoj
mo`e da ja spoznae Transcendencijata. Spored misleweto na Gospod, sistemot na varna{rama-
dharma e samo povr{en i ima mnogu mala vrska so najvisokoto spoznavawe na duhovnite vred-
nosti. Najgolemoto sovr{enstvo na `ivotot e osloboduvaweto od materijalnata vrzanost i
srazmerno na toa sfa}aweto na transcendentalnoto posveteno slu`ewe na Gospod so qubov.
16 Шримад Бхагаватам

Bo`jata Li~nost go zabele`uva i ceni `ivoto su{testvo koe napreduva po toj pat. Spored toa,
posvetenoto slu`ewe e vrvot na neguvaweto na seto znaewe. Koga [ri Kri{na, Sevi{nata
Bo`ja Li~nost, do{ol da gi spasi site padnati du{i, im go dal na `ivite su{testva sledniov
zavet kako da se oslobodat: Vrhovnata Apsolutna Bo`ja Li~nost, od koja site `ivi su{testva
se pojavile, morame da ja obo`uvame so site svoi aktivnosti, bidej}i sî {to gledame e isto
taka ekspanzija na Negovata energija. Toa e patot na vistinskoto sovr{enstvo i, kako vo mi-
natoto taka i denes, go odobrile site verodostojni a~arji. Sistemot na varna{rama e pove}
e ili pomalku zasnovan na moralni i eti~ki na~ela. Vo nego postoi mnogu malo spoznanie na
Transcendencijata kako takva, pa zatoa Gospod go otfrlil za povr{en i go zamolil Ramananda
Raja da navleze podlaboko vo materijata.
Toga{ [ri Ramananda Raja go spomenal odrekuvaweto od plodovite na rabotata preku
nivnoto nudewe na Gospod. Vo vrska so ova, Gospod vo ,,Bhagavad-gita“ (9.27) sovetuva: ,,[to i
da pravi{, {to i da jade{ i dava{, kako i site odrekuvawa koi gi pravi{, posveti mi gi samo
na Mene.“ Ova nudewe od strana na vr{itelot na aktivnostite }e go dovede ~ekor poblisku
do Bo`jata Li~nost otkolku nejasnoto sfa}awe na Bog vo sistemot varna{rama, no so toa sî
u{te ne e jasno odreden odnosot pome|u `ivoto su{testvo i Gospod. Zatoa Gospod go otfrlil
i ovoj predlog i go zamolil Ramananda Raja da prodol`i ponatamu.
Raja toga{ predlo`il deka ~ovek treba da se odrekne od varna{rama-dharmata i da go
prifati posvetenoto slu`ewe. Gospod ne go prifatil nitu ovoj predlog, velej}i deka ~ovek
ne smee odnenade` da se otka`e od svojata polo`ba bidej}i mo`e da se slu~i toa da ne vrodi so
posakuvaniot rezultat.
Potoa Raja rekol deka dostignuvaweto na duhovno spoznavawe potpolno oslobodeno od
materijalnoto sfa}awe na `ivotot e najvisokoto ne{to koe `ivoto su{testvo mo`e da go
dostigne. Gospod go otfrlil i ova bidej}i nekoi nerazumni lu|e pod izgovorot deka te`neat
kon nekakvo duhovno spoznanie sozdale vistinska pusto{; zna~i, toa e nevozmo`no vedna{ da
se dostigne. Toga{ Raja gi predlo`il iskrenoto dru`ewe so samospoznaeni du{i i ponizno-
to slu{awe na transcendentalnata poraka za zabavite na Bo`jata Li~nost. Gospod srde~no
go prifatil ovoj predlog bidej}i e daden po primerot na Brahmaxi, koj rekol deka Bo`jata
Li~nost e poznata kako axita, onoj koj nikoj ne mo`e da go osvoi ili da Mu prijde. No takviot
axita stanuva xita (osvoen) samo so ednostaven i mnogu lesen metod: ~ovek ednostavno treba
da se odrekne od lo{oto sfa}awe deka toj samiot e Bog. Mora da bide mnogu pokoren i ponizen
i da nastojuva da `ivee mirno slu{aj}i gi razgovorite na samospoznaenite du{i za porakata na
bhagavata-dharma, ili religijata koja go slavi Sevi{niot Gospod i Negovite bhakti. @ivite
su{testva imaat prirodna potreba da slavat ne{to vozvi{eno, no poradi neprirodnite okol-
nosti nau~ile da ne go slavat Gospod. Za da go dostigneme sovr{enstvoto na `ivotot dovolno
e samo da go slavime Gospod vo dru{tvo na Negov samospoznaen bhakta (so taa cel e osnovano
Me|unarodnoto dru{tvo za svesnosta za Kri{na). Samospoznaen e onoj bhakta koj potpolno
mu se posvetil na Gospod i koj ne e vrzan za materijalnata blagosostojba. Setilnoto u`ivawe,
materijalnata blagosostojba i nau~niot napredok se aktivnosti na ~ove~koto op{testvo vo
ramkite na neznaeweto. Mirot i prijatelstvoto se nevozmo`ni za op{testvoto koe e odvoeno
od Bog i Negovite bhakti. Zatoa e pove}e od potrebno iskreno da go pobarame dru{tvoto na
~istite bhakti i trpelivo i ponizno da gi slu`ime, ne zemaj}i ja predvid na{ata polo`ba
vo `ivotot. Povisokata ili poniskata polo`ba ne e pre~ka na patot na samospoznavaweto.
Edinstveno ne{to {to treba da storime e da ja slu{ame poukata na samospoznaenata du{a
spored utvrdeniot program. U~itelot mo`e da oddr`uva predavawa od vedskata kni`evnost,
sledej}i gi stapkite na prethodnite a~arji koi ja spoznale Apsolutnata Vistina. Gospod [ri
^aitanja Mahaprabhu go prepora~al ovoj ednostaven metod za samospoznavawe, op{to poznat
kako bhagavata-dharma. Vo toj pogled ,,[rimad-Bhagavatam“ e sovr{en vodi~.
Osven za seto ova, Gospod i Ramananda Raja razgovarale i za povozvi{enite duhovni
temi. Ovie temi sega namerno gi preskoknavme bidej}i prvo mora da se dojde na duhovno nivo
za da mo`at da se slu{aat podlabokite razgovori na Gospod so Ramananda Raja. Ovie razgovori
Вовед 17

gi pretstavivme vo edna druga kniga (,,U~ewata na Gospod ^aitanja“).


Pred da se razdelat Gospod go posovetuval [ri Ramananda Raja da se povle~e od slu`bata
i da dojde vo Puri za da mo`at zaedno da `iveat i da u`ivaat vo transcendentalnite vkusovi.
Kratko potoa [ri Ramananda Raja se povlekol od slu`bata vo vladata i od kralot dobil pen-
zija. Se vratil vo Puri, kade {to stanal eden od najdoverlivite bhakti. Vo Puri `iveel u{te
eden gospodin, po ime [ikhi Mahiti, koj isto taka bil blizok so Gospod kako Ramananda Raja.
Gospod vo Puri ~esto vodel doverlivi razgovori za duhovnite vrednosti so trojca ili ~et-
vorica pridru`nici i na toj na~in gi minal poslednite osumnaeset godini od Svojot `ivot
vo duhoven zanes. Govorite na Gospod gi zapi{al Negoviot li~en sekretar [ri Damodara Gos-
vami, eden od ~etvoricata najdoverlivi bhakti.
Gospod patuval mnogu po celata ju`na Indija. Go iniciral duri i golemiot svetec na
Mahara{tra, poznat po imeto Tukarama. Dobivaj}i inicijacija, svetecot Tukarama ja pre-
plavil celata Mahara{tra so sankirtan dvi`eweto, a toj transcendentalen bran se u{te se
branuva po jugozapadniot del na indiskiot poluostrov.
Vo ju`na Indija Gospod otkril dva mnogu va`ni drevni spisa: ,,Brahma-samhita“ i
,,Kri{na-karnamrita“. Ovie dve skapoceni knigi se verodostoen izvor na znaewe za onie koi
se posveteni na posvetenoto slu`ewe. Po patot niz ju`na Indija, Gospod se vratil vo Puri.
So vra}aweto na Gospod vo Puri se vratil i `ivotot na site bhakti koi bile `elni
da Go vidat. Gospod se preselil vo toj grad i prodol`il so Svoite zabavi koi bile polni so
duhovni spoznavawa. Najzna~ajnata slu~ka vo ovoj period se slu~ila koga Gospod go primil
na gosti kralot Prataparudra. Toj bil golem bhakta na Gospod i sebe si se smetal za sluga
komu Gospod mu ja doveril dol`nosta da go ~isti hramot. [ri ^aitanja mnogu go cenel poniz­
niot stav na kralot. Kralot gi zamolil i Bhata~arja i Raja da mu zaka`at sredba so Gospod.
Me|utoa, koga ja slu{nal ovaa molba, Gospod odlu~no odbil da ja ispolni, iako mu ja upatile
Ramananda Raja i Sarvabhauma Bhata~arja, Negovite li~ni pridru`nici i doverlivi bhakti.
Gospod smetal deka e opasno za sanjasi da bide vo blisok dopir so `eni i so svetovni lu|e
obzemeni so pari. Gospod bil idealen sanjasi. Nitu edna `ena ne mo`ela da Mu se pribli`i,
duri ni da Mu oddade po~it. Mestata na koi sedele `enite bile oddale~eni od Gospod. Kako
idealen u~itel i a~arja mnogu strogo se pridr`uval do odnesuvaweto koe bilo propi{ano za
sanjasiite. Pokraj toa {to bil bo`estvena inkarnacija, Gospod i kako ~ove~ko su{testvo
imal idealen karakter. Negovoto odnesuvawe bilo nad site somne`i. Deluvaj}i kako a~arja,
bil postrog od grom i pone`en od roza. Eden od Negovite pridru`nici, Haridasa pomladiot,
napravil golema gre{ka koga pomamno poglednal vo edna mlada `ena. Gospod kako Nad-du{a
ja zabele`al ovaa pomamnost vo umot na Haridasa pomladiot i vedna{ go otfrlil od Svoeto
dru{tvo. I ne samo toa, tuku nikoga{ pove}e ne go prifatil, iako Go molele da mu prosti.
Podocna Haridasa pomladiot izvr{il samoubistvo bidej}i bil isfrlen od dru{tvoto na Gos-
pod, a vesta za samoubistvoto brzo stignala do Gospod. Sepak, Toj ni toga{ ne zaboravil na
navredata, tuku rekol deka Haridasa dobil prikladna kazna.
Gospod nikoga{ ne pravel kompromisi so principite propi{ani za lu|eto vo redot na
odrekuvawe. Iako znael deka toj e golem bhakta, Gospod odbil da go vidi kralot bidej}i toj
rabotel so pari. So ovoj primer Gospod sakal da stavi akcent na pravilnoto odnesuvawe na
eden transcendentalist. Vistinskiot transcendentalist nema nikakva vrska so `eni i pari
i zatoa sekoga{ mora da vnimava da ne dojde vo blizok dopir so niv. Me|utoa, bhaktite mnogu
ve{to uredile kralot da ja dobie milosta na Gospod. Toa zna~i deka sakaniot bhakta na Gos-
pod e sposoben da go blagoslovi po~etnikot povelikodu{no duri i od samiot Gospod. Zatoa
~istiot bhakta nikoga{ ne im nanesuva navreda na lotosovite stapala na drug ~ist bhakta.
Ponekoga{ milostiviot Gospod ja prostuva navredata nanesena na Negovite lotosovi stapala,
no mnogu e opasno da se navreduvaat stapalata na bhaktata, osobeno za onoj koj navistina saka
da napreduva vo posvetenoto slu`ewe.
Za vreme na prestojot na Gospod vo Puri, iljadnici Negovi bhakti doa|ale da Go vidat
za vreme na Ratha-jatra festivalot, festivalot na ko~ijata na Gospod Xaganatha. Zna~ajna
18 Шримад Бхагаватам

sve~enost na toj festival bila i ~isteweto na hramot Gundi~a, koe se vr{elo pod neposre-
den nadzor na Gospod. Masovnoto sankirtana dvi`ewe na Gospod vo Puri pretstavuval edins­
tvena gletka za ostanatite lu|e. Toa e na~inot so koj umot na {irokite narodni masi mo`e da
se privle~e kon duhovnoto samospoznavawe. Sistemot na masovnata sankirtana koj go vovel
Gospod mo`e da im bide od golema korist na liderite na site zemji bidej}i so pomo{ na ova
duhovno dvi`ewe mo`at da gi odr`at {irokite narodni masi vo ~ista sostojba na mir i zaem-
no prijatelstvo. Ova e ona {to sega mu e najpotrebno na ~ove~koto op{testvo {irum svetot.
Po izvesno vreme Gospod povtorno trgnal na pat kon severna Indija, odlu~uvaj}i da ja
poseti Vrindavana i okolnite mesta. Minal niz xunglata Xharikhanda (Madhja Bharata), kade
{to site divi `ivotni % se pridru`ile na Negovata sankirtana: tigrite, slonovite, me~kite
i elenite Mu pri{le na Gospod i site zaedno zemale u~estvo vo sankirtanot. So ova Gos-
pod doka`al deka blagodarenie na {ireweto na sankirtana-dvi`eweto (zaedni~koto peewe i
slavewe na imeto na Gospod) duri i divite `ivotni mo`at da `iveat vo mir i prijatelstvo,
a {to da se ka`e za lu|eto, od koi se o~ekuva da bidat civilizirani. Nitu eden ~ovek na ovoj
svet nema da odbie da mu se pridru`i na sankirtana-dvi`eweto, koe ne e ograni~eno na nitu
edna kasta, vera ili `ivoten vid. Eve neposreden dokaz za vozvi{enata misija na Gospod: im
dozvolil duri i na divite `ivotni da se pridru`at na Negovoto golemo dvi`ewe.
Koga se vra}al od Vrindavana prvo oti{ol vo Prajaga, kade gi sretnal Rupa Gosvami i
negoviot pomlad brat Anupama. Potoa se spu{til vo Benares (Varanasi), kade celi dva meseca
go pou~uval [ri Sanatana Gosvami vo transcendentalnata nauka. Sanatana Gosvami (prethod-
no poznat kako Sakara Malika) rabotel kako minister vo bengalskata vlada pod upravata na
Navab Husein [ah. Re{il da mu se pridru`i na Gospod i ja napu{til slu`bata za vladata.
(Poukite na Gospod na Sanatana Gosvami se dolga prikazna i zatoa ovde e nevozmo`no vo ce-
lost da gi pretstavime. Su{tinata na ovie pouki e dadena malku podocna vo ovoj voved).
Koga, vra}ajki se od Vrindavana, stignal vo Varanasi, Gospod bil gostin na [ri Tapana
Mi{ra i ^andra{ekhara, na koi im pomagal eden brahmana od Mahara{tra. Vo toa vreme glav-
ata na Varanasi bil golemiot sanjasi od majavadi-{kolata po ime [ripada Praka{ananda
Sarasvati. Za vreme na Svojot prestoj vo Varanasi Gospod ^aitanja Mahaprabhu so Svoeto
masovno sankirtana-dvi`ewe privlekol mnogu lu|e. Kade i da se pojavel, a osobeno koga go
posetuval hramot na Vi{vanatha, Go sledele iljadnici axii. Edni bile privle~eni od Negov-
ite telesni odliki, a drugi od prekrasnite pesni so koi go slavel Gospod.
Majavadi-sanjasiite se smetaat sebe za Narajana. I den-denes Varanasi e preplaven so
takvi sanjasii. Nekoi lu|e koi go videle Gospod so Negovata sankirtana dru`ina zaklu~ile
deka toa navistina e Narajana, a vesta za toa stignala i do taborot na golemiot sanjasi
Praka{ananda.
Otsekoga{ vo Indija postoelo nekoj vid na duhovno soperni{tvo pome|u majavadi i
bhagavata {kolite. Zatoa, znaej}i deka Gospod e vai{nava-sanjasi, Praka{ananda ja namalil
Negovata vrednost pred onie koi mu ja donele vesta. Gi osudil aktivnostite na Gospod bidej}
i ja propovedal sankirtanata, koja po negovo mislewe ne bila ni{to drugo tuku religiski
sentimentalizam. Praka{ananda bil golem poznava~ na ,,Vedanta“ i na svoite sledbenici im
rekol deka e podobro za niv pove}e da posvetat vnimanie na ,,Vedanta“ otkolku da se me{aat
so taa sankirtana.
Na eden brahmana, koj stanal bhakta na Gospod, ne mu se dopadnalo kleveteweto na
Praka{ananda i oti{ol da mu se po`ali na Gospod. ,,Koga go izgovoriv Tvoeto ime pred san-
jasito Praka{ananda“, mu rekol brahmanata na Gospod, ,,toj `estoko Te iskritikuva, iako
go slu{nav nekolkupati kako go izgovori imeto ^aitanja.“ Brahmanata se v~udonevidel koga
videl deka Praka{ananda ne e vo sostojba nitu edna{ da go izgovori zborot Kri{na, iako
nekolkupati go izgovoril imeto na ^aitanja.
Smeej}i se, Gospod mu objasnil zo{to majavadiite ne mo`at da go izgovorat svetoto ime
na Kri{na. ,,Iako postojano gi povtoruvaat zborovite kako brahma, atma i ~aitanja, majavadi-
ite pravat navredi kon lotosovite stapala na Kri{na i zatoa se nesposobni da go izgovorat
Вовед 19

Negovoto sveto ime. Nema razlika pome|u imeto na Kri{na i samata Bo`ja Li~nost. Imeto,
oblikot i li~nosta na Apsolutnata Vistina vo apsolutniot svet se istovidni, bidej}i tamu
sî e transcendentalno bla`enstvo. Teloto na Bo`jata Li~nost Kri{na i Negovata du{a se
edno isto. Po toa Toj se razlikuva od `ivoto su{testvo, koe sekoga{ se razlikuva od svoeto
nadvore{no telo. Na laikot navistina mu e mnogu te{ko da ja sfati Bo`jata Li~nost Kri{na,
Negovoto sveto ime, slava i ostanatite atributi bidej}i polo`bata na Gospod e transcenden-
talna. Negovoto ime, slava, oblik i zabavi se site zaedno eden ist transcendentalen identitet
i ne mo`at da se spoznaat so materijalnite setila.“
,,Transcendentalniot vkus vo zabavite na Gospod e izvor na u{te pogolemo bla`enstvo
od ona koe mo`e da se iskusi so spoznavaweto na Brahmanot ili soedinuvaweto so Sevi{niot.
Ako toa ne e taka, toga{ onie koi ve}e prona{le transcendentalno bla`enstvo vo Brahmanot
ne bi bile privle~eni od transcendentalnoto bla`enstvo na zabavite na Gospod.“
Potoa bhaktite na Gospod organizirale golem sobir na koj bile povikani site sanjasii,
vklu~uvaj}i gi i Gospod i Praka{ananda Sarasvati. Po toj povod dvajcata mnogu u~eni sanjasii
se vpu{tile vo dolga rasprava za duhovnite vrednosti na sankirtana-dvi`eweto. Su{tinata
na raspravata bila slednava:
Golemiot majavadi-sanjasi Praka{ananda go pra{al Gospod zo{to mu dava pogolema
va`nost na sankirtana-dvi`eweto otkolku na prou~uvaweto na ,,Vedanta-sutra“. Dol`nosta
na sanjasito e, rekol Praka{ananda, da ja ~ita ,,Vedanta-sutra“. [to go navelo toga{ Gospod
da se vpu{ti vo sankirtanata?
Na ova pra{awe Gospod ponizno odgovoril: ,,Se posvetiv na sankirtanata namesto na
prou~uvaweto na ,,Vedanta“ bidej}i sum golema budala.“ Zna~i, Gospod se pretstavil kako da
e edna od bezbrojnite budali na ova vreme koi se potpolno nesposobni da ja prou~uvaat filo-
zofijata na ,,Vedanta“. Vpu{taweto na budalite vo prou~uvaweto na ,,Vedanta“ predizvika-
lo golem nemir vo op{testvoto. ,,Bidej}i sum golema budala“, prodol`i Gospod, ,,duhovniot
u~itel Mi zabrani da si igram so filozofijata na ,,Vedanta“. Re~e deka e podobro da go peam
svetoto ime na Gospod bidej}i toa }e Me oslobodi od materijalnoto ropstvo. Isto taka Me
nau~i na edna {loka (od Brihan-naradija Purana):

harer nаma harer nāma harer nāmaiva kevalam


kalau nāsty eva nāsty eva nāsty eva gatir anyathā

,,Vo ova vreme Kali nema druga religija osven slaveweto na Gospod izgovaraj}i go Ne-
govoto sveto ime. Toa e naredbata na site razotkrieni sveti spisi.“
,,Zatoa po zapoved na Svojot duhoven u~itel go peam svetoto ime na Hari i sega sum lud
po nego. Koga go izgovaram svetoto ime, potpolno zaboravam na Sebe i ponekoga{ se smeam,
pla~am ili tancuvam kako ludak. Si pomisliv deka od tolku peewe sum poludel, pa go pra{av
Mojot duhoven u~itel za toa. ,,Poludev od peeweto na svetoto ime. Te molam ka`i Mi zo{to?“
Toj mi re~e deka toa e vistinskiot rezultat od peeweto na svetoto ime: toa predizvikuva
trans­cendentalni ~uvstva koi retko se pojavuvaat. Toa e znak na qubovta kon Boga, koja e kra-
jnata cel na `ivotot. Qubovta kon Boga go nadminuva duri i osloboduvaweto (mukti) i zatoa
se narekuva pettiot stepen na duhovnoto spoznavawe, nad stepenot na osloboduvaweto. So pee-
weto na svetoto ime na Kri{na ~ovek razviva qubov sprema Bog i ete, za sre}a, i Jas sum so
nea blagosloven!“
Slu{aj}i ja ovaa izjava, majavadi-sanjasito go pra{a Gospod {to ima lo{o vo toa so
peeweto na svetoto ime da se prou~uva i ,,Vedanta“. Praka{ananda Sarasvati dobro znael deka
prethodno Gospod bil poznat i kako Nimai Pandit, mnogu u~eniot brahmana od Navadvip, i
deka sigurno postoi nekoja pri~ina poradi koja se pretstavuva kako mnogu budalesta li~nost.
Gospod se nasmevnal na pra{aweto na sanjasito i rekol: ,,Ako ne vi pre~i, uva`en gospodine,
vedna{ }e vi odgovoram na pra{aweto.“
Site sanjasii bile mnogu zadovolni od iskreniot nastap na Gospod i ednoglasno rekle
20 Шримад Бхагаватам

deka nema da se navredat kakov i da bide odgovorot. Potoa Gospod go rekol slednovo:
,,Vedanta-sutra sodr`i duhovni zborovi ili zvuci koi gi izgovorila transcendental-
nata Bo`ja Li~nost. Kako takva ,,Vedanta“ ne mo`e da ima ~ove~ki nedostatoci kako {to se
iluzijata, praveweto na gre{ki, mameweto i nesposobnosta. Porakata na Upani{adite e iz-
nesena vo ,,Vedanta-sutra“, a ona {to e vo nea neposredno ka`ano sigurno deka e dostojno za po-
falba. Kakvo i da e tolkuvaweto na [ankara~arja, toa ne go prenesuva neposrednoto zna~ewe
na sutrata i zatoa takvoto tolkuvawe uni{tuva sî.“
,,Zborot brahman se odnesuva na najvozvi{eniot od site, na onoj koj e poln so transcen-
dentalnite rasko{i i koj e najmo}en. Vo krajna instanca Brahmanot e Bo`jata Li~nost, no e
prekrien od posrednite tolkuvawa i e pretstaven kako bezli~en. Sî {to postoi vo duhovniot
svet e ispolneto so transcendentalno bla`enstvo, vklu~uvaj}i gi i likot na Gospod, Negovoto
telo, mestoto kade {to `ivee i sî {to go opkru`uva. Site ovie atributi se odlikuvaat so
ve~no znaewe i bla`enstvo. A~arjata [ankara ne zgre{il {to ja protolkuval ,,Vedanta“ ona­
ka kako {to ja protolkuval, no ako nekoj ja prifati taka protolkuvana, sigurno deka e osuden
na propast. Site onie koi go smetaat teloto na Bo`jata Li~nost za ne{to svetovno nesomneno
se bogohulnici.“
Gospod mu go rekol na sanjasito istoto {to mu go ka`al na Bhata~arja vo Puri i taka so
mo}ni dokazi gi otfrlil majavadi-tolkuvawata na ,,Vedanta-sutra“. Uveruvaj}i se deka Gos-
pod navistina e vtelovenie na Vedite i Bo`jata Li~nost, site nasobrani sanjasii go pri-
fatile bhakti-kultot i svetoto ime na Gospod [ri Kri{na. Potoa ru~ale, a [ri ^aitanja
Mahaprabhu sedel vo sredina. Po ovaa preobrazba na sanjasiite popularnosta na Gospod mnogu
se zgolemila vo Varanasi. Se nasobrale iljadnici lu|e za da go vidat Gospod lice v lice. Taka
[ri ^aitanja ja vospostavil [rimad-Bhagavata-dharmata, kako proces od su{tinsko zna~ewe
i gi otfrlil site ostanati sistemi na duhovno spoznavawe. Ottoga{ celiot Varanasi bil
preplaven so transcendentalna sankirtana.
Dodeka Gospod `iveel vo Varanasi, vo gradot stignal i Sanatana Gosvami, koj tuku {to
se povlekol od dr`avnata slu`ba. Prethodno bil eden od ministrite vo bengalskata vlada, so
koja upravuval Navab Husein [ah. Sanatana imal izvesni pote{kotii koga sakal da ja napu{ti
svojata rabota, bidej}i Navabot ne sakal da go pu{ti da si odi. I pokraj toa, do{ol vo Vara-
nasi kade {to Gospod go pou~il na na~elata na posvetenoto slu`ewe. Go pou~il za prirodnata
polo`ba na `ivoto su{testvo, za pri~inata za negovoto ropstvo vo materijata, za negoviot
ve~en odnos so Bo`jata Li~nost, za transcendentalnata polo`ba na Sevi{niot Gospod i za
Negovite emanacii i inkarnacii. [ri ^aitanja go pou~il Sanatana i za toa kako Gospod up-
ravuva so razli~nite delovi na vselenata, za prirodata na Negovoto duhovno `iveali{te, za
aktivnostite koi go so~inuvaat posvetenoto slu`ewe i za nivnite razli~ni stepeni na razvoj,
za propi{anite pravila za dostignuvawe na odredeni stadiumi na duhovno sovr{enstvo, kako
i za simptomite na razli~nite inkarnacii vo odredeni vremenski periodi i za na~elata po
koi tie inkarnacii mo`at da se utvrdat vrz osnova na podatocite od svetite spisi.
Poukite na Gospod upateni na Sanatana Gosvami so~inuvaat edno golemo poglavje od
,,[ri ^aitanja-~aritamrita“ i bi trebalo da se sostavi posebna kniga za da mo`at detalno
da se objasnat. Zatoa ovaa tema detalno ja razrabotiv vo svojata kniga ,,U~ewata na Gospod
^aitanja.“
Vo Mathura Gospod gi posetil site pova`ni mesta, a potoa stignal vo Vrindavana. [ri
^aitanja se rodil vo semejstvo na brahmani od visoka kasta, a pokraj toa bil i sanjasi, u~itel
na site varni i a{rami, no prifa}al obroci od vai{navite od site kasti. Vo Mathura postoi
brahmansko semejstvo po ime Sanodija, koe se smeta za nisko po kasta spored op{testvenata
polo`ba, no Gospod prifa}al obroci i od takvi semejstva bidej}i doma}inot Mu bil u~enik
od lozata na Madhavendra Puri.
Vo Vrindavana Gospod se iskapel na dvaeset i ~etirite zna~ajni kapali{ta (ghatovi).
Propatuval i niz site dvanaeset vani ({umi), kade site kravi i ptici Go do~ekale so dobre-
dojde, kako da im e star prijatel. Gospod gi pregrnuval drvjata po {umite i toa Go dovelo do
Вовед 21

transcendentalen zanes. Ponekoga{ pa|al vo nesvest, no koga }e go slu{nel peeweto na sveto-


to ime na Kri{na vedna{ doa|al pri svest. Site transcendentalni simptomi koi mo`ele da
se vidat na teloto na Gospod za vreme na Negovoto patuvawe niz {umite na Vrindavana bile
edinstveni i nesfatlivi i zatoa tuka gi opi{avme samo vo kratki crti.
Nekoi od pova`nite mesta koi Gospod gi posetil vo Vrindavana bile: Kamjavana,
Adi{vara, Pavana-sarovara, Khadiravana, [e{a{aji, Khela-tirtha, Bhandiravana, Bhadra-
vana, [rivana, Lohavana, Mahavana, Gokula, Kalija-hrada, Dvada{aditja, Ke{i-tirtha itn.
Koga go zdogledal mestoto kade {to se odr`al rasa-tancot, padnal vo trans. Za vreme na ce-
liot prestoj vo Vrindavana `iveel vo Akrura-ghat.
Kri{nadasa Vipra, li~niot sluga na Gospod, Mu predlo`il od Vrindavana da se vrati
vo Prajaga za da mo`e tamu da se iskape za vreme na Magha-mela. Gospod go prifatil predl-
ogot i tie zaedno trgnale za Prajaga. Popat sretnale nekoi Pathani, me|u koi bil i eden u~en
mula. Gospod porazgovaral so mulata i negovite pridru`nici i gi uveril deka vo Kuranot
postojat opisi na bhagavata-dharma i na Kri{na. Taka celata grupa na Pathani ja preobrazil
vo bhakti.
Koga stignal vo Prajaga, go na{ol [rila Rupa Gosvami i negoviot najmlad brat vo bliz-
inata na hramot Bindu-madhava. Ovoj pat `itelite na Prajaga go do~ekale Gospod so pogolema
po~it. Valabha Bhata, koj `iveel vo seloto Adaila na drugiot breg od Jamuna, trebal da go
primi [ri ^aitanja vo svojot dom, no Gospod po pat natamu skoknal vo rekata. Go izvlekle so
golemi pote{kotii bidej}i bil vo nesvest. Potoa, kone~no go posetil domot na Valabha Bha-
ta, eden od Svoite glavni obo`uvateli, koj, me|utoa, podocna osnoval svoe dru{tvo - Valabha-
sampradaja.
Na bregot na Da{a{vamedha-ghat vo Prajaga, Gospod neprestano celi deset dena go
pou~uval Rupa Gosvami na naukata za posvetenoto slu`ewe. Mu ja objasnil podelbata na `iv-
ite su{testva na 8 400 000 `ivotni vidovi. Potoa go pou~il za ~ove~kite vidovi, vo ~ii ramki
podetalno govorel za sledbenicite na vedskite na~ela. Od site niv, Gospod podetalno ja ob-
jasnil polo`bata na lu|eto posveteni na koristoqubivoto deluvawe, potoa polo`bata na em-
piriskite filozofi i kone~no, polo`bata na oslobodenite du{i. Rekol deka postojat samo
nekolkumina vistinski ~isti bhakti na Gospod Kri{na.
Koga se povlekol od dr`avnata slu`ba, [rila Rupa Gosvami, inaku pomladiot brat na
Sanatana Gosvami, so sebe ponel onolku zlatnici kolku {to mo`elo da sobere vo dva ~amci,
t.e. nekolku stotini iljadi rupii, koi gi steknal rabotej}i ja svojata rabota. Pred da go
napu{ti domot i pred da Mu se pridru`i na Gospod ^aitanja Mahaprabhu, go podelil bogat­
stvoto na sledniov na~in: pedeset otsto dal za slu`ewe na Gospod i Negovite bhakti, dvaeset
i pet otsto im dal na svoite rodnini, a ostanatite dvaeset i pet otsto gi zadr`al za svoi sop-
stveni potrebi vo slu~aj na nu`da. Taka so li~en primer im poka`al na site semejni lu|e koja
e nivnata dol`nost.
Pou~uvaj}i go ponatamu Gosvamito, Gospod go sporedil posvetenoto slu`ewe so polza-
vec. Go posovetuval Gosvamito mnogu vnimatelno da go za{tituva svojot polzavec na pos-
vetenoto slu`ewe od navredite sprema ~istiot bhakta, koi se kako lud slon. Ovoj polzavec
treba da se za{tituva i od `elbite za setilno u`ivawe, monisti~koto osloboduvawe i od
sovr{enstvoto koe se dostignuva so misti~na joga. Site ovie raboti se {tetni za napredokot
na patot na posvetenoto slu`ewe. Sli~no i nasilstvoto sprema `ivite su{testva, `elbata za
svetovnite dobrobiti, kako i `elbata za ugled i slava, se {tetni za razvitokot na bhakti, t.e.
na bhagavata-dharma.
^istoto posveteno slu`ewe mora da bide oslobodeno od site `elbi za zadovoluvawe na
setilata, od `elbata za plodovite na rabotata, kako i od neguvaweto na monisti~koto znaewe.
^ovek mora da se oslobodi od site mo`ni imenuvawa; samo koga na toj na~in }e se preobrazi
vo ~ista duhovna li~nost sposoben e da go slu`i Gospod so pro~isteni setila.
Sî dodeka vo ~ovek e prisutna `elbata za setilno u`ivawe, da stane edno so Sevi{niot,
ili da stekne misti~ni mo}i, ne станува ни збор za dostignuvawe na ~istoto posveteno
22 Шримад Бхагаватам

slu`ewe.
Posvetenoto slu`ewe се odviva niz dve etapi: preku primena na propi{ani pravila i
preku spontani ~uvstva. Onoj {to }e se vozdigne na nivo na spontаni ~uvstva mo`e da napredu-
va ponatamu preku nivoаtа na duhovna privrzanost, ~uvstva, qubov i mnogu povisoki nivoа
na duhovniot `ivot, za koi ne postojat prikladni termini vo na{iot jazik. Ovaa nauka za
posvetenoto slu`ewe se obidov da ja objasnam vo svojata kniga ,,Nektarot na posvetenosta“,
zasnovana na ,,Bhakti-rasamrita-sindhu“, verodostojnoto delo na Rupa Gosvami.
Transcendentalnoto slu`ewe ima pet nivoа na zaemni odnosi:
1. Nivoto na samospoznavawe, koe se dostignuva vedna{ po osloboduvaweto od materi-
jalnoto ropstvo se narekuva {anta, neutralno nivo.
2. Potoa, koga }e razvie duhovno znaewe za rasko{ta na Gospod, bhaktata po~nuva da de-
luva na nivoto dasja, slu`ewe.
3. So ponatamo{niot razvitok niz nivoto dasja bhaktata prvo razviva bratsko ~uvstvo
na po~it kon Gospod, a potoa u{te povozvi{eno ~uvstvo na ramnopravno prijatelstvo so Gos-
pod. I dvete nivoa se narekuvaat sakhja, posveteno slu`ewe od prijatelstvo.
4. Nad toa se nao|a nivoto na roditelskata qubov kon Gospod, koja se narekuva vatsal-
ja.
5. Nad nego se nao|a nivoto na bra~na qubov, koja se smeta za najvozvi{en vid na qubov
sprema Bog, iako site ovie nivoa ne se razlikuvaat po kvalitet. Ova posledno nivo na bra~nata
qubov kon Bog se narekuva madhurja.
Taka Gospod go pou~il Rupa Gosvami za posvetenoto slu`ewe i go pratil vo Vrindavana
da gi pronajde i iskopa izgubenite mesta na transcendentalnite zabavi na Kri{na. Potoa se
vratil vo Varanasi, im podaril osloboduvawe na sanjasiite i go pou~il postariot brat na
Rupa Gosvami za ona {to ve}e go ka`avme.
[ri ^aitanja od pi{ani upatstva zad Sebe ostavil samo osum {loki poznati kako
,,[ik{a{taka“. Seta ostanata obemna literatura za bo`estveniot kult na Gospod ja napi{ale
Negovite glavni u~enici - {estminata gosvamii od Vrindavana i nivnite sledbenici. Kultot
na filozofijata na ^aitanja e pobogat od bilo koj drug i vo dene{no vreme e priznaen kako
`iva religija, religija koja ima mo} da se pro{iri vo vi{va-dharma, ili univerzalna religi-
ja. Drago ni e {to za ova se zaфатиле nekoi neumorni mudreci kako Bhaktisidhanta Sarasvati
Gosvami Maharaxa i negovite u~enici. @elno gi is~ekuvame sre}nite denovi na bhagavata-
dharmata (prema-dharmata) koja ja vovel Gospod [ri ^aitanja Mahaprabhu.

Osumte {loki koi gi zapi{al Gospod se slednive:

1.

Seta slava na [ri Kri{na-sankirtanot, koj go pro~istuva srceto od seta pra{ina naso-
brana od site godini i go gasi ognot na usloveniot `ivot, na neprestanoto ra|awe i umirawe.
Ova sankirtana dvi`ewe e najgolemiot blagoslov za celoto ~ove{tvo, bidej}i go osvetluva
so zracite od mese~inata na blagosotojbata. Toa e `ivotot na seto transcendentalno znaewe.
Go pro{iruva okeanot na transcendentalnoto bla`enstvo i ni ovozmo`uva vistinski da go
vkusime nektarot po koj otsekoga{ kopneeme.

2.

O Gospode moj, samoto ime Tvoe mo`e da im gi podari site blagoslovi na `ivite
su{testva, pa zatoa ima{ stotici i milioni imiwa kako {to se Kri{na i Govinda. Vo ovie
transcendentalni imiwa si gi vlo`il site Svoi transcendentalni mo}i. Duri nema ni strogi
pravila za nivno peewe. Ti si tolku qubezen, o Gospode, {to ni ovozmo`uva{ lesno da Ti se
pribli`ime peej}i gi Tvoite sveti imiwa, no jas sum tolku nesre}en bidej}i ne ~uvstvuvam
Вовед 23

nikakva privle~nost kon niv.

3.

^ovek treba da go pee svetoto ime na Gospod so ponizen um, smetaj}i se sebe si за poni-
zok od slamka na ulica. Treba da bide potoleranten od drvo, li{en od sekakvo ~uvstvo na
la`en ugled i sekoga{ podgotven da im uka`e po~it na drugite. Vo takva sostojba na umot }e
mo`e neprestajno da go pee svetoto ime na Gospod.

4.

O semo}en Gospode, nemam nikakvi `elbi za natrupuvawe na bogatstvo, nitu pak ko-
pneam za ubavi `eni ili mno{tvo sledbenici. Sî {to sakam e bezuslovno posveteno da Te
slu`am od `ivot vo `ivot.

5.

O sinu na maharaxa Nanda [Kri{na], jas sum Tvoj ve~en sluga, no na nekoj na~in padnav
vo okeanot na ra|awe i umirawe. Te molam oslobodi me od ovoj okean na smrtta i postavi me
kako ~esti~ka do Svoite lotosovi stapala.

6.

O Gospode moj, koga o~ite }e mi bidat ukraseni so solzi na qubovta, koi neprestano }e
te~at dodeka go peam Tvoeto sveto ime? Koga glasot }e mi se sopre vo grloto, a ko`ata }e mi
se nae`i pri sekoe izgovarawe na Tvoeto ime?

7.

O Govinda! Tolku mi nedostasuva{ {to sekoj mig go smetam za podolg od dvanaeset go-
dini. Kako reki, solzi mi leat od o~ite, a koga ne si kraj mene ~uvstvuvam deka sî e pusto vo
celiot svet.

8.

Za mene nema drug Gospodar osven Kri{na i Toj toa i }e ostane, bez razlika dali cvrsto
}e me pregrne ili }e me ostavi so skr{eno srce ne poka`uvaj}i mi se. Potpolno e sloboden da
pravi {to saka bidej}i sekoga{ i bezuslovno }e ostane mojot obo`uvan Gospod.


Prvo Poglavje

Mudrecite postavuvaat pra{awa

Strofa 1.1.1

oḿ namo bhagavate vāsudevāya


janmādy asya yato 'nvayād itarataś cārtheṣv abhijñaḥ svarāṭ
tene brahma hṛdā ya ādi-kavaye muhyanti yat sūrayaḥ
tejo-vāri-mṛdāḿ yathā vinimayo yatra tri-sargo 'mṛṣā
dhāmnā svena sadā nirasta-kuhakaḿ satyaḿ paraḿ dhīmahi

om — O moj Gospode; namaḥ — ti oddavam po~it Tebe; bhagavate — Bo`jata Li~nost; vāsudevāya
— na Vasudeva (sinot na Vasudeva), ili Gospod [ri Kri{na, prvobitniot Gospod; janma-ādi —
sozdavawe, odr`uvawe i uni{tuvawe; asya — na projavenite vseleni; yataḥ — od kogo; anvayāt
— neposredno; itarataḥ — posredno; ca — i; artheṣu — cel; abhijñaḥ — koj ima potpolno znaewe;
sva-rāṭ — potpolno nezavisen; tene — prenese; brahma — vedskoto znaewe; hṛdā — svesnosta vo
srceto; yaḥ — toj koj; ādi-kavaye — na prvobitnoto sozdadeno su{testvo; muhyanti — se zbuneti;
yat — za kogo; sūrayaḥ — golemite mudreci i polubogovi; tejaḥ — ogan; vāri — voda; mṛdām —
zemja; yathā — kolku {to; vinimayaḥ — deluvawe i posledica na deluvawe; yatra — kade {to; tri-
sargaḥ — trite guni (odliki) na sozdavaweto, sozdava~ki sposobnosti; amṛṣā — skoro vistin-
ski; dhāmnā — zaedno so seta transcendentalna parafernalija; svena — samodovolno; sadā
— sekoga{; nirasta — negirawe poradi otsustvo; kuhakam — iluzija; satyam — vistina; param
— apsolutna; dhīmahi — meditiram na.

Prevod

O, moj Gospode [ri Kri{na, sinu na Vasudeva, o seproniknuva~ka Bo`ja Li~nost, ti ja oddavam
svojata ponizna po~it. Meditiram na Gospod [ri Kri{na zatoa {to Toj e Apsolutnata Vis-
tina i prvobitnata pri~ina na site pri~ini na sozdavaweto, odr`uvaweto i uni{tuvaweto na
projavenite vseleni. Posredno i neposredno e svesen za sî {to postoi i e nezavisen, za{to nad
Nego druga pri~ina nema. Toj e onoj koj na samiot po~etok mu go prenese vedskoto znaewe na
Brahmaxi, prvosozdadenoto `ivo su{testvo. Duri i golemite mudreci i polubogovi gi dovedu-
va vo iluzija, kako koga nekoj e zbunet od iluzijata na voda vo ogan, ili kopno na voda. Samo po-
radi Nego materijalnite vseleni, privremeno projaveni so zaemnoto deluvawe na trite guni,
izgledaat vistinski, iako vsu{nost ne se. Zatoa meditiram na Nego, Gospod [ri Kri{na, koj
ve~no `ivee vo transcendentalnoto `iveali{te, koe e zasekoga{ nad site iluzii na materi-
jalniot svet. Meditiram na Nego, zatoa {to Toj e Apsolutnata Vistina.

Tolkuvawe: Oddavaweto po~it na Bo`jata Li~nost, Vasudeva, neposredno uka`uva na Gos-


pod [ri Kri{na, bo`estveniot sin na Vasudeva i Devaki. Podocna [rila Vjasadeva, pisate-
lot na ,,[rimad-Bhagavatam“, podetalno }e go objasni faktot deka [ri Kri{na e izvornata

25
26 Шримад Бхагаватам

li~nost, Sevi{niot Gospod, a site drugi su{testva se Negovi posredni i neposredni emanacii
ili emanacii na emanaciite. [rila Xiva Gosvami u{te podetalno ja objasni ovaa tema vo
negovata ,,Kri{na-sandarbha“, a toa go stori i Brahma, prvosozdadenoto `ivo su{testvo, vo
svojata rasprava ,,Brahma-samhita“. Vo edna Upani{ada, koja % pripa|a na ,,Sama-Veda“, isto
taka e re~eno deka Gospod [ri Kri{na e bo`estveniot sin na Devaki. Poradi toa, vo ovaa
molitva prvo se veli deka Gospod [ri Kri{na e prvobitniot Gospod. Ako na Apsolutnata
Bo`ja Li~nost treba da % se dade nekakvo transcendentalno ime, toga{ toa mora da bide imeto
Kri{na, koe zna~i ,,sîprivle~en“. Vo ,,Bhagavad-gita“ na mnogu mesta Gospod izjavuva deka e
izvornata Bo`ja Li~nost, a ova e potvrdeno od Arxuna, kako i od Narada, Vjasa i mnogu drugi
golemi mudreci. Isto taka vo Padma Purana (Prabhasa-khanda) e re~eno deka me|u bezbrojnite
imiwa na Gospod, imeto Kri{na e glavno. Vasudeva ozna~uva potpolna emanacija na Bo`jata
Li~nost, a poradi toa {to site Gospodovi oblici se isti so Vasudeva, ovaa strofa uka`uva
i na niv. Imeto Vasudeva posebno se odnesuva na bo`estveniot sin na Vasudeva i Devaki. Na
ovoj [ri Kri{na sekoga{ meditiraat paramahamsite - sovr{enite li~nosti vo odvoeniot red
na `ivot.
Vasudeva, ili Gospod [ri Kri{na, e pri~inata na site pri~ini. Sî {to postoi
poteknuva od Gospod. Deka ova e taka e objasneto vo podocne`nite poglavja na ova delo. [ri
^aitanja Mahaprabhu go narekol ,,[rimad-Bhagavatam“ ~ista Purana, zatoa {to e transcen-
dentalna prikazna za Bo`jata Li~nost [ri Kri{na. Istorijata na ,,[rimad-Bhagavatam“ e
isto taka mnogu slavna. Go sostavil [ri Vjasadeva vrz osnova na svoeto zrelo spoznanie na
transcendentalnoto znaewe. Toj go napi{a ova delo po upatstvata na [ri Naradaxi, negovi-
ot duhoven u~itel. Vjasadeva gi napi{al site Vedski spisi, koi gi opfa}aat ~etirite Vedi,
,,Vedanta-sutra“ (,,Brahma sutra“), Puranite, ,,Mahabharata“ itn. No, i pokraj toa ne bil za-
dovolen. Negoviot duhoven u~itel Narada go zabele`al negovoto nezadovolstvo i go posovetu-
val da pi{uva za transcendentalnite aktivnosti na Gospod [ri Kri{na. Ovie aktivnosti se
posebno opi{ani vo Desettoto peewe na ova delo. No, za da se dojde do su{tinata mora da se
napreduva postepeno razvivaj}i znaewe za poedine~nite kategorii.
Filozofskiot um prirodno se stremi da go doznae potekloto na sozdadeniot svet. ^ovek
nave~er gleda vo neboto i prirodno se pra{uva {to se yvezdite, kakva e nivnata polo`ba, dali
nekoj `ivee na niv itn. Vakvite pra{awa se prirodni za ~ovekot, zo{to toj ima razvie­na svest,
koja e povisoka od svesta na `ivotnite. Avtorot na ,,[rimad-Bhagavatam“ ni dava neposreden
odgovor na vakvite pra{awa. Toj veli deka Gospod [ri Kri{na e potekloto na site sozdadeni
svetovi: Toj gi sozdava, odr`uva i uni{tuva. Po Negova volja projavenata vselenska priroda se
sozdava, odr`uva nekoe vreme i uni{tuva. Poradi toa, zad site vselenski slu~uvawa se nao|a
vrhovnata volja. Sekako, postojat razni vidovi na ateisti koi ne veruvaat vo sozdava~ot, no
toa e samo poradi nivnoto siroma{no znaewe. Na primer, sovremeniite nau~nici napravile
vselenski letala koi gi lansiraat vo vselenata i upravuvaat so niv od golema dale~ina. Na
sli~en na~in, inteligencijata na Bo`jata Li~nost upravuva so site vseleni i nivnite bezbroj­
ni yvezdi i planeti.
Vo Vedskata literatura e re~eno deka Apsolutnata Vistina, Bo`jata Li~nost,
e glavna me|u site `ivi su{testva. Po~nuvaj}i od Brahma, pa sî do najmalata mravka, site
`ivi su{testva se li~nosti za sebe. Duri i nad Brahma postojat drugi individualni `ivi
su{testva. Bo`jata Li~nost e `ivo su{testvo; kako i site drugi `ivi su{testva i Toj e
li~nost. No, Sevi{niot Gospod, vrhovnoto `ivo su{testvo, poseduva najgolema inteligencija
i najsovr{eni, nesfatlivi energii od najrazli~ni vidovi. Ako ~ove~kiot um mo`e da izmisli
vselenski brodovi, mo`eme mnogu lesno da zamislime kakvi sî po~udesni raboti mo`at da
sozdadat porazvienite umovi od negoviot. Razumniot ~ovek lesno }e go prifati ovoj fakt, no
postojat tvrdoglavi ateisti koi nikoga{ ne bi se slo`ile so ova. Me|utoa, [rila Vjasadeva
vedna{ ja prifa}a vrhovnata inteligencija kako parame{vara. Toj i ja oddava svojata ponizna
po~it obra}ajki i se so para ili parame{vara, ili Sevi{nata Bo`ja Li~nost. Parame{vara
e [ri Kri{na, kako {to e potvrdeno vo ,,Bhagavad-gita“ i vo drugite sveti spisi napi{ani
Мудреците поставуваат прашања 27

od [ri Vjasadeva, a posebno vo ,,[rimad-Bhagavatam“. Vo ,,Bhagavad-gita“ Gospod veli deka


osven Nego ne postoi druga para-tattva (sumum bonum). Zatoa [ri Vjasadeva u{te na sa-
miot po~etok ja obo`uva para-tattvata, [ri Kri{na, ~ii transcendentalni aktivnosti se
opi{ani vo Desettoto peewe.
Nesovesnite lu|e vedna{ preo|aat na Desettoto peewe, a posebno na onie pet poglavja
koi go opi{uvaat Gospodoviot rasa-tanc. Ovoj del na ,,[rimad-Bhagavatam“ e najintimniot
del na ovaa vozvi{ena literatura. Se dodeka ~ovek ne e potpolno vtemelen vo transcendental-
noto znaewe za Gospod, sigurno pogre{no }e gi razbere Gospodovite transcendentalni zabavi
po ime rasa-tanc i Negovite qubovni do`ivuvawa so gopiite, koi se vredni za obo`uvawe.
Ovaa tema e od vozvi{ena duhovna priroda i samo oslobodenite li~nosti, koi postepeno se iz-
dignale na nivoto na paramahamsa, mo`at transcendentalno da u`ivaat vo slu{aweto za ovoj
rasa-tanc. Zatoa, [rila Vjasadeva mu dava na ~itatelot {ansa postepeno da go razvie svoeto
duhovno poznanie, pred navistina da ja vkusi su{tinata na Gospodovite zabavi. Zatoa toj na-
merno ja privikuva mantrata gajatri, dhimahi, koja e nameneta za duhovno napredni lu|e. Koga
~ovek e uspe{en vo mantraweto na mantrata gajatri mo`e da ja spoznae transcendentalnata
polo`ba na Gospod. Me|utoa, za da uspee vo recitiraweto na ovaa mantra i taka da go dostigne
nivoto na transcendentalnoto spoznavawe na Gospod, Negovoto ime, slavi, odliki itn., toj
mora da stekne brahmanski osobini.
,,[rimad-Bhagavatam“ e kniga za Gospodovata izvorna priroda (svarupa) projavena
od Negovata vnatre{na mo}. Taa mo} se razlikuva od nadvore{nata mo} koja go sozdava ma-
terijalniot svet za koj imame iskustvo. [rila Vjasadeva vo ovaa strofa nedvosmisleno veli
deka ovie dve energii se razlikuvaat i deka projavenata vnatre{na mo} e vistinska, dodeka
nadvore{nata energija, projavena vo forma na materijalniot svet, e minliva kako fatamor­
gana vo pustina. Vo pustinskata fatamorgana vsu{nost nema vistinska voda, tuku postoi samo
pretstava za voda. Me|utoa vistinskata voda se nao|a na drugo mesto. Projavenata vselena iz-
gleda kako vistina, no vsu{nost e samo privid na stvarnosta na duhovniot svet. Apsolutnata
Vistina se nao|a vo duhovniot svet, a ne vo materijalniot kade site vistini se relativni. Im-
eno, relativna vistina e vistina koja zavisi od ne{to drugo. Projavenata vselena e rezultat na
me|usebnoto deluvawe na trite guni na prirodata. Sî {to postoi vo nego e minlivo, no e taka
sozdadeno za da go preslikuva prividot na stvarnosta na zbunetiot i zaveden um na uslovenata
du{a, koja se pojavuva vo razni vidovi na `ivot, vklu~uvaj}i gi i vidovite na vozvi{enite
polubogovi kako Brahma, Indra, ^andra itn. Vsu{nost vo projaveniot svet nema vistina.
Me|utoa, toj izgleda vistinski, a toa e samo poradi vistinata koja postoi vo duhovniot svet,
kade Bo`jata Li~nost ve~no postoi so Svoeto transcendentalno opkru`uvawe.
Glavniot in`ener na slo`ena gradba ne u~estvuva li~no vo izgradbata, no go poznava
sekoj del na taa gradba, zatoa {to sî se pravi pod negovo upatstvo. Posredno i neposredno
toj znae sî za gradbata. Na sli~en na~in, Bo`jata Li~nost, koja e vrhovniot in`ener na ovaa
sozdadena vselena, go poznava sekoj nejzin del, iako site raboti vo nea gi izvr{uvaat polubo-
govite. Po~nuvaj}i od Brahma pa se do bezna~ajnata mravka, nikoj vo materijalniot svet ne e
nezavisen. Rakata na Sevi{niot Gospod upravuva so sî. Site materijalni elementi kako i site
duhovni iskri poteknuvaat samo od Nego. Sî {to e sozdadeno vo materijalniot svet pretstavu-
va samo plod na vzaemnoto deluvawe na materijalnata i duhovnata energija, koi poteknuvaat od
Apsolutnata Vistina, Bo`jata Li~nost [ri Kri{na. Me{aj}i vodorod i kislorod vo labora-
torija hemi~arot mo`e da dobie voda, no toj vsu{nost raboti pod kontrola na Sevi{niot Gos-
pod. I materijalite koi gi koristi isto taka mu gi dava Gospod. Gospod neposredno i posredno
znae sî, za najsitnite detali i e potpolno nezavisen. Toj se sporeduva so rudnik na zlato, dodeka
raznite sozdadeni oblici vo vselenata so predmeti od zlato, kako zlatni prsteni, |erdani itn.
Tie predmeti po svojot kvalitet ne se razlikuvaat od zlatoto vo rudnikot, no se razlikuvaat
po kvantitet. Zatoa Apsolutnata Vistina istovremeno e ista i polna so raznovidnost. Ni{to
ne e vo potpolnost isto so Apsolutnata Vistina, no vo isto vreme ni{to ne e nezavisno od
Nea.
28 Шримад Бхагаватам

Po~nuvaj}i od Brahma, koj ja sozdava celata vselena, pa se do bezna~ajnata mravka, site


usloveni du{i sozdavaat, no site zavisat od Sevi{niot Gospod. Materijalistot pogre{no
misli deka toj e edinstveniot sozdava~. Toa se narekuva maja ili iluzija. Poradi svoeto
siroma{no znaewe, toj ne mo`e da vidi von dosegot na svoite nesovr{eni setila i taka misli
deka materijata poprima oblik sama od sebe, bez pomo{ na povisoka inteligencija. [rila
Vjasadeva go pobiva ova vo strofata: ,,Poradi toa {to potpolnata celina ili Apsolutnata
Vistina e izvor na sî, ni{to ne mo`e da bide nezavisno od Nejzinoto telo.“ Sî {to se slu~uva
vo teloto vedna{ mu stanuva poznato na onoj koj e vteloven vo nego. Sozdadeniot svet e telo
na Apsolutnata Celina i zatoa Apsolutot posredno i neposredno znae sî {to se slu~uva vo
sozdadeniot svet.
Vo {ruti-mantrata e re~eno deka Apsolutnata Celina, Brahman, e prvobitniot izvor
na sî. Sî poteknuva od Nego, Toj sî odr`uva i na krajot sî vleguva vo Nego. Toa e zakonot na
prirodata. Toa go potvrduvaat i smriti-mantrite. Re~eno e deka Apsolutnata Vistina, Brah-
man, e izvorot od koj, na po~etokot na mileniumot na Brahma, sî proizleguva i e po~ivali{te
vo koe na krajot sî vleguva. Materijalisti~kite nau~nici zemaat zdravo za gotovo deka os-
novniot izvor na planetarniot sistem e Sonceto, no ne se sposobni da go objasnat izvorot na
samoto Sonce. Me|utoa, tuka e objasneto koj e krajniot izvor. Spored vedskite spisi, Brahma,
koj mo`e da bide sporeden so Sonceto, ne e prvobitniot sozdava~. Vo ovaa strofa e re~eno deka
Brahma bil podu~en na vedskoto znaewe od Bo`jata Li~nost. Nekoj mo`e da dade zabele{ka
deka Brahma, poradi toa {to e prvoto `ivo su{testvo, nikoj ne bi mo`el da go pottikne da
sozdava poradi toa {to toga{ nemalo nitu edno drugo `ivo su{testvo. Me|utoa, tuka se veli
deka Sevi{niot Gospod go pottiknal vtorostepeniot sozdava~ Brahma, za ovoj da mo`e da gi
izvr{i svoite dol`nosti za sozdavawe. Taka, vrhovnata inteligencija koja stoi zad site vido-
vi na sozdavawe e Apsolutniot Gospod, [ri Kri{na. Vo ,,Bhagavad-gita“ Gospod [ri Kri{na
veli deka samo Toj ja nadgleduva sozdava~kata energija, prakriti, koja ja sodr`i sevkupnosta
na materijata. Zatoa, [ri Vjasadeva ne go obo`uva Brahma, tuku Sevi{niot Gospod, koj go
vodi Brahma vo negovite sozdava~ki aktivnosti. Vo ovaa strofa zborovite abhigjah i svarat
se zna~ajni. Ovie dva zbora go razlikuvaat Sevi{niot Gospod od site drugi `ivi su{testva.
Nitu edno drugo `ivo su{testvo ne e abhigjah (polno so znaewe) ili svarat (potpolno neza-
visno). Sekoj mora da stekne znaewe od povisok avtoritet. Duri i Brahma treba da meditira
na Sevi{niot Gospod za da mo`e da sozdava. Toga{ {to da ka`eme za golemite nau~nici kako
Ajn{tajn! Sovremenite nau~nici se gordi na svojata sozdava~ka mo}, no tie vo potpolnost
zavisat od povisoki pri~ini - vo krajna linija od pomo{ta na Sevi{niot Gospod. Na krajot
na krai{tata nivnite genijalni mozoci sekako deka ne gi sozdal nieden ~ovek, a najmalku
tie samite. Koga nau~nikot bi mo`el da sozdade mozok kako mozokot na Ajn{tajn, toga{ toj
sigurno toa i bi go storil i ne bi go falel mozokot na drug nau~nik. Nau~nicite ne mo`at
da proizvedat takov mozok, a {to da ka`eme za budalestite ateisti koi mu se protivat na av-
toritetot na Gospod? Duri ni majavadi impersonalistite koi si laskaat sebesi deka stanale
edno so Gospod ne se abhigjah nitu svarat. Takvite impersonalisti se izlo`uvaat na te{ki
askezi za da dobijat znaewe, so koe }e mo`at da se stopat so Gospod. No, na krajot stanuvaat za-
visni od nekoj bogat u~enik koj gi snabduva so pari za izgradba na manastiri i hramovi. Ateis-
tite kako Ravana ili Hiranjaka{ipu morale da se izlo`at na te{ki askezi pred da mo`at da
mu se potsmevaat na avtoritetot na Gospod. Na krajot se poka`alo deka se bespomo{ni i ne
mo`ele da se spasat koga Gospod se pojavil kako surovata smrt pred niv. Ova e slu~aj i so mo-
dernite ateisti, koi isto taka se osmeluvaat da mu se potsmevaat na avtoritetot na Gospod.
Niv gi ~eka istata sudbina, zatoa {to istorijata se povtoruva. Koga lu|eto go otfrlaat avto-
ritetot na Gospod, prirodata i nejzinite zakoni gi kaznuvaat. Ova e potvrdeno vo ,,Bhagavad-
gita“ vo dobro poznatata strofa jada jada hi dharmasja glanih. ,,Koga i da dojde do is~eznuvawe
na pobo`nosta i {irewe na bezbo`nosta, O Arxuna , Jas se pojavuvam.“(Bg. 4.7)
Deka Sevi{niot Gospod e sesovr{en e potvrdeno vo site {ruti-mantri. Vo niv e re~eno
deka sesovr{eniot Gospod ja poglednal materijata i taka gi sozdal site `ivi su{testva.
Мудреците поставуваат прашања 29

Tie se del~iwa na Gospod, duhovni iskri nalik na seme, so koe Toj go oploduva golemiot ma-
terijalen svet. Taka se aktiviraat sozdava~kite energii koi potoa sozdavaat razni ~udesni
tvorbi. ,,Duri i toa da e taka“, zabele`a eden moj poznanik ateist, ,,Gospod ne e pove{t od
eden obi~en ~asovni~ar.“ Morav me|utoa da mu objasnam deka Bog e daleku pove{t od eden
~asovni~ar, za{to mo`e da sozdade ma{ki i `enski ma{ini koi mo`at da se razmno`uvaat.
Tie razli~ni vidovi na ma{ki i `enski ma{ini potoa proizveduvaat bezbroj sli~ni ma{ini
bez ponatamo{en nadzor na Gospod. Koga ~ovek bi mo`el da sozdade ma{ini koi bi mo`ele
da sozdadat drugi ma{ini bez negov ponatamo{en nadzor, toga{ bi mo`el da i se dobli`i
na Bo`jata inteligencija. Toa me|utoa ne e vozmo`no, zo{to so sekoja ma{ina treba li~no
da se upravuva. Poradi toa, nikoj ne mo`e da sozdava taka dobro kako Gospod, koj se narekuva
asamaurdhva, {to zna~i deka nikoj ne mu e ramen nitu pogolem od Nego. Na Vrhovnata Vistina
(param satjam) nikoj ne i e ramen, nitu pogolem od nea. Ova e potvrdeno vo {ruti-mantrite.
Tamu e re~eno deka pred sozdavaweto na materijalnata vselena postoel samo Gospod, koj e
se~ij Gospodar. Toj go podu~il Brahma na vedskoto znaewe i nie vo sekoj pogled treba da mu se
pokorime. Sekoj {to saka da se oslobodi od materijalnata zapletenost mora da Mu se predade.
Ova e isto taka potvrdeno vo ,,Bhagavad-gita“.
Ako ne se predademe na lotosovite stapala na Sevi{niot Gospod, sigurno }e ostaneme
vo zabluda. ,,Bhagavad-gita“ potvrduva deka inteligentniot ~ovek mo`e da stane mahatma
(golema du{a) otkako }e se predade na lotosovite stapala na Vasudeva i vo potpolnost }e
sfati deka Toj e pri~inata na site pri~ini. Me|utoa takvata golema du{a e mnogu retka. Samo
mahatmite mo`at da sfatat deka Sevi{niot Gospod e prvobitnata pri~ina na sî {to e sozda­
deno. Toj e parama ili krajnata vistina zo{to site drugi vistini zavisat od Nego. Toj znae sî
i za Nego ne postoi iluzija.
Nekoi u~eni majavadii tvrdat deka ,,[rimad-Bhagavatam“ ne bil sostaven od [ri Vjas-
adeva, a nekoi pak velat deka ovaa kniga e moderno delo napi{ano od nekoj Vopadeva. So cel da
gi pobie vakvite besmislici, [ri [ridhara Svami izjavuva deka ,,Bhagavatam“ se spomenuva
vo golem del od najstarite Purani. Ovaa prva strofa na ,,Bhagavatam“ zapo~nuva so mantrata
gajatri, koja se spomnuva vo ,,Matsja Purana“. Taa Purana e najstara Purana. Vo nea se veli
deka so mantrata gajatri od ,,Bhagavatam“ po~nuva delo koe sodr`i mnogu prikazni polni so
duhovni upatstva. U{te se veli deka vo nego se nao|a prikaznata za Vritrasura. Sekoj {to }e
go podari ova golemo delo na den na polna mese~ina se vra}a kaj Gospod, dostignuvaj}i najvi-
soko sovr{enstvo na `ivotot. ,,Bhagavatam“ se spomnuva i vo drugite Purani, kade {to e jasno
re~eno deka ova delo e napi{ano vo dvanaeset peewa, koi sodr`at osumnaeset iljadi strofi.
,,Padma Purana“ isto go spomnuva vo razgovorot me|u Gautama i maharaxa Ambari{a. Gautama
na kralot mu sovetuva redovno da go ~ita ,,[rimad-Bhagavatam“ ako saka da se oslobodi od
materijalnata vrzanost. Taka, spored seto ova, nema somne` vo avtenti~nosta na ,,[rimad
Bhagavatam“. Vo minatite petstotini godini, mnogu priznaeni u~eni lu|e i a~arji kako Xiva
Gosvami, Sanatana Gosvami, Vi{vanatha ^akravarti, Valaba~arja i mnogu drugi, duri i od
periodot po Gospod ^aitanja, napi{ale op{irni tolkuvawa na ,,Bhagavatam“. Na onoj koj se-
riozno go prou~uva ,,Bhagavatam“ mu se sovetuva da gi pro~ita site, za da najde pogolemo zado-
volstvo vo ovie transcendentalni poraki.
[rila Vi{vanatha ^akravarti Thakur posebno se zanimava so izvornata i ~ista psi-
hologija na poloviot `ivot (adi-rasa), koja e oslobodena od seta materijalnata izvalkanost.
Poloviot `ivot e dvi`e~ka sila na celiot materijalen svet. Vo modernata civilizacija sek-
sualniot `ivot e sredi{na to~ka na site aktivnosti. Kade i da pogledneme gledame kako sek-
sot preovladuva, koj spored ova ne e nestvaren. Negovata stvarnost se do`ivuva vo duhovniot
svet. Materijalniot polov `ivot e iskriven odraz na izvorniot polov `ivot, koj e prisuten
vo Apsolutnata Vistina. Zatoa Apsolutnata Vistina ne mo`e da bide bezli~na. Nevozmo`no
e da se bide bezli~en i da se ima ~ist polov `ivot. Filozofijata na impersonalizmot pre­
mnogu ja naglasuva bezli~nosta na Sevi{nata Vistina i so toa posredno go pottiknuva odvrat-
niot svetoven seks. Kako rezultat na ova, ~ovek bez znaewe za vistinskiot, duhovniot oblik na
30 Шримад Бхагаватам

poloviot `ivot go prifa}a iskriveniot materijalen seks kako edinstven vid na seks. Me|utoa
postoi golema razlika me|u poloviot `ivot vo bolnata materijalna sostojba i poloviot `ivot
vo duhovnoto postoewe.
Ovoj ,,[rimad-Bhagavatam“ postepeno }e go vozdigne nepristrasniot ~itatel do na-
jvisokoto, sovr{eno transcendentalno nivo. ]e mu ovozmo`i da gi transcendira trite vida
na materijalni aktivnosti: koristoqubivite aktivnosti, spekulativnata filozofija i
obo`uvaweto na upravuva~kite bo`estva na ovoj svet, kako {to e navedeno vo vedskite spisi.
Za toa se zboruva vo slednata strofa.

Strofa 1.1.2

dharmaḥ projjhita-kaitavo 'tra paramo nirmatsarāṇāḿ satāḿ


vedyaḿ vāstavam atra vastu śivadaḿ tāpa-trayonmūlanam
śrīmad-bhāgavate mahā-muni-kṛte kiḿ vā parair īśvaraḥ
sadyo hṛdy avarudhyate 'tra kṛtibhiḥ śuśrūṣubhis tat-kṣaṇāt

dharmaḥ — pobo`nost; projjhita — vo potpolnost otfrlena; kaitavaḥ —zagadena so koristo-


qubie; atra — tuka; paramaḥ — najvisokata; nirmatsarāṇām — potpolno ~isti vo srce; satām
— posvetenici; vedyam — razbirliva; vāstavam — vistinska; atra — tuka; vastu — su{tina;
śivadam — dobro; tāpa-traya — trikratni bedi; unmūlanam — iskorenuva; śrīmat — prekrasna;
bhāgavate — „Bhagavata Purana”; mahā-muni — golemiot mudrec Vjasadeva; kṛte — sostavuvaj}i;
kim — kakva; vā — potreba; paraiḥ — za drugi; īśvaraḥ — Sevi{niot Gospod; sadyaḥ — vedna{;
hṛdi — vo srceto; avarudhyate — se pojavuva; atra — tuka; kṛtibhiḥ — od strana na pobo`nite lu|e;
śuśrūṣubhiḥ — so neguvawe; tat-kṣaṇāt — bez odlo`uvawe.

Prevod

Potpolno otfrlaj}i ja materijalno motiviranata pobo`nost, ovaa Bhagavata Purana ja


istaknuva najgolemata vistina, koja mo`at da ja sfatat samo onie posvetenici ~ie srce e pot-
polno ~isto. Ovaa najgolema vistina e realnost koja se razlikuva od iluzijata i e nameneta za
dobrobit na site, zatoa {to gi iskorenuva site tri vida na bedi. Ovoj prekrasen Bhagavatam,
koj go sostavi golemiot mudrec Vjasadeva (vo svojata duhovna zrelost), sam po sebe e dovolen
za spoznavawe na Bog. Toga{, kakva potreba ima za bilo koj drug spis? Koga ~ovek vnimatelno
i ponizno ja slu{a porakata na Bhagavatam, poradi takvoto neguvawe na znaewe, Sevi{niot
Gospod se pojavuva vo negovoto srce.

Tolkuvawe: ^etirite glavni elementi od koi se sostoi religijata se: pobo`no deluvawe,
ekonomski razvitok, zadovoluvawe na setilata i kone~no, osloboduvawe od robuvaweto na
materijata. Nereligiozniot `ivot im prilega na divjacite. Vistinskiot ~ove~ki `ivot
zapo~nuva so religijata.
Jadeweto, spieweto, braneweto i razmno`uvaweto - ~etirite aktivnosti na `ivotin-
skiot `ivot - im se svojstveni i na `ivotnite i na lu|eto. Me|utoa ~ove~kiot `ivot ima u{te
eden element - religijata. Bez nea ~ove~kiot `ivot ne e podobar od `ivotinskiot. Zatoa, vo
sekoe ~ove~ko op{testvo postoi nekakov vid na religija koj nî vodi kon samospoznavawe i koj
uka`uva na ~ovekoviot ve~en odnos so Bog.
Na poniskite stepeni na civiliziranosta, lu|eto postojano se natprevaruvaat za prev-
last nad materijalnata priroda. So drugi zborovi, postojano se natprevaruvaat koj podobro }e
gi zadovoli svoite setila. Voden od takvata svesnost, ~ovek se vrti kon religijata i vr{i re-
ligiozni obredi so cel za vozvrat da dobie ne{to materijalno. Me|utoa, ako vakvite materi-
Мудреците поставуваат прашања 31

jalni dobivki mo`at da se steknat na drug na~in, ~ovekot }e ja zanemari vakvata t.n. religija.
Vakva e sostojbata vo sovremenata civilizacija. Pokraj ekonomskiot razvitok, lu|eto ne se
mnogu zainteresirani za religijata. Crkvite, xamiite i hramovite se re~isi prazni, a lu|eto
se pozainteresirani za fabrikite, prodavnicite i kinata otkolku za religioznite zdanija,
koi gi izgradile nivnite predci. Ova o~igledno doka`uva deka lu|eto se interesiraat za re-
ligijata samo zaradi ekonomska dobivka, koja e potrebna za da se zadovolat setilata. ^ovekot
koj e neuspe{en vo svojata potraga po setilno zadovolstvo bara spas vo obidite da se soedini
so Sevi{niot Gospod. Od seto ova proizleguva deka site ovie vidovi na religijata se samo
razli~ni vidovi na setilno u`ivawe.
Vo Vedite e propi{an reguliran na~in na koj treba da se izvr{uvaat gorenavedenite
~etiri aktivnosti, za da se spre~i nepotrebnata trka po setilno u`ivawe. Me|utoa, ,,[rimad-
Bhagavatam“ ne se zanimava so aktivnostite ~ija cel e setilnoto u`ivawe. Toj e potpolno tran-
scendentalen spis koj mo`at da go sfatat samo ~istite posvetenici na Gospod, koi voop{to ne
se zainteresirani za trkata po setilnoto u`ivawe. Vo materijalniot svet site `estoko se bo-
rat za setilno u`ivawe - `ivotno protiv `ivotno, ~ovek protiv ~ovek, zaednica protiv zae-
dnica, narod protiv narod. Me|utoa, posvetenicite na Gospod se izdigaat nad toa. Poradi toa
{to se na patot na vra}awe kaj Boga, so kogo `ivotot e ve~en i bla`en, nemaat pri~ina da se
natprevaruvaat so materijalistite. Takvite transcendentalisti se li{eni od seta zavist i se
~isti po srce. Vo materijalniot svet sekoj mu zaviduva sekomu i zatoa postoi natprevaruva~ki
duh. Me|utoa, transcendentalnite posvetenici na Gospod se oslobodeni od materijalnata za-
vist. I ne samo toa - tie se dobronamernici na site `ivi su{testva i se trudat da vospostavat
op{testvo so Bog vo centarot, bez trka po setilno u`ivawe. Sovremenoto socijalisti~ko
sfa}awe na op{testvoto vo koe ne bi imalo trka za setilno u`ivawe e neprirodno, za{to vo
nego se vodi borba za diktatorska polo`ba. Od gledna to~ka na Vedite i obi~nite ~ove~ki
aktivnosti, zadovoluvaweto na setilata e osnovata na materijalniot `ivot. Vedite spomnu-
vaat tri razli~ni pati{ta koi vodat do toa setilno u`ivawe. Edniot pat go opfa}a koris-
toqubivoto deluvawe ~ija cel e vozdignuvawe na povisokite planeti. Drugiot se sostoi od
obo`uvawe na razli~nite polubogovi so istata cel (t.e. vozdignuvawe na planetite na polubo-
govite), dodeka tretiot go opfa}a spoznavaweto na Apsolutot i Negoviot bezli~en vid, kako
i soedinuvaweto so Nego.
Bezli~niot vid na Apsolutnata Vistina ne e najvozvi{en. Nad nego se nao|a vidot na
Paramatma, dodeka nad nego e li~niot vid na Apsolutnata Vistina - Bhagavan. ,,[rimad-Bhaga-
vatam“ ni dava znaewe za li~niot vid na Apsolutnata Vistina. Zatoa ovaa nauka e povozvi{ena
od naukata koja se nao|a vo delot od Vedite koj se narekuva gjana-kanda (filozofska {peku-
lacija za bezli~niot vid na Apsolutot). Povozvi{ena e duri i od delovite na Vedite po ime
karma-kanda i upasana-kanda, zo{to prepora~uva obo`uvawe na Sevi{nata Bo`ja Li~nost,
Gospod [ri Kri{na. Vo karma-kanda postoi natprevar vo dostignuvawe na rajskite planeti za
podobro setilno u`ivawe, sli~en natprevar ima i vo gjana-kanda i vo upasana-kanda. ,,[rimad-
Bhagavatam“ e povozvi{en od site niv, za{to upatuva na Sevi{nata Vistina, koja e su{tinata
ili korenot na site kategorii. So drugi zborovi, od ,,[rimad-Bhagavatam“ mo`eme pravilno
da ja doznaeme su{tinata i kategoriite. Su{tinata e Apsolutnata Vistina, Sevi{niot Gos-
pod, a site emanacii, vklu~uvaj}i gi i `ivite su{testva, se energii koi zavisat od Nego.
Ni{to ne mo`e da postoi odvoeno od su{tinata, no vo isto vreme energiite se razli-
kuvaat od nea. Ova sfa}awe ne e protivre~no. ,,[rimad-Bhagavatam“ otvoreno ja razotkriva
ovaa filozofija na istovremena ednakvost i raznovidnost, taka kako {to e pretstavena vo
,,Vedanta-sutra“ koja zapo~nuva so aforizmot xanmadj asja.
Ova znewe deka Gospodovata energija e istovremeno ista so Gospod i razli~na od Nego
e odgovor na obidite na mentalnite spekulanti da ja vospostavat idejata deka energijata sama
po sebe e Apsolutot. Koga ova znaewe navistina }e se sfati, mo`e da se sogleda nesovr{enosta
na monizmot i dualizmot. Razvivaweto na ovaa transcendentalna svesnost, koja se temeli vrz
sfa}aweto na istovremenata ednakvost i raznovidnost, vedna{ vodi do nivoto na oslobodu-
32 Шримад Бхагаватам

vawe od trite vida na bedi. Trikratnite bedi se: (1) onie koi poteknuvaat od umot i teloto,
(2) onie koi poteknuvaat od drugite `ivi su{testva, (3) onie koi poteknuvaat od prirodnite
nepriliki, nad koi ~ovekot nema kontrola. ,,[rimad-Bhagavatam“ zapo~nuva so predavaweto
na posvetenikot na Apsolutnata Li~nost. Posvetenikot e potpolno svesen deka e vo edinstvo
so Apsolutot, no i deka istovremeno e Negov ve~en sluga. ^ovekot koj se poistovetil so ma-
terijata pogre{no misli deka e gospodar na sî okolu sebe i zatoa postojano go voznemiruvaat
trikratnite `ivotni bedi. Me|utoa, koga }e ja spoznae svojata vistinska polo`ba na trans­
cendentalen sluga, vedna{ se osloboduva od site bedi. Se dodeka se obiduva da zavladee so ma-
terijalnata priroda, `ivoto su{testvo nema da mo`e da ja sfati svojata vistinska polo`ba
kako sluga na Sevi{niot. Toa zapo~nuva da go slu`i Gospod otkako }e stane svesno za svojata
~ista duhovna priroda i taka vedna{ se osloboduva od materijalnite problemi.
Osven toa, ,,[rimad-Bhagavatam“ e li~no tolkuvawe na [rila Vjasadeva na ,,Vedanta-
sutra“, koe so milost na Narada go napi{al za vreme na svojata duhovna zrelost. [ri Vjas-
adeva e opolnomo{tena inkarnacija na Narajana, Bo`jata Li~nost, i zatoa negoviot avto-
ritet ne mo`e da bide doveden do pra{awe. Avtor e na site vedski spisi, no samiot veli
deka prou~uvaweto na ,,[rimad-Bhagavatam“ e mnogu pova`no od prou~uvaweto na site osta-
nati spisi. Vo drugite Purani se opi{ani razni na~ini za obo`uvawe na polubogovite, no
vo ,,Bhagavatam“ se spomenuva samo Sevi{niot Gospod. Sevi{niot Gospod e potpolna celina,
dodeka polubogovite se razli~ni delovi na taa celina. Zatoa, ako go obo`uvame Sevi{niot
Gospod, nema potreba da gi obo`uvame polubogovite. Sevi{niot Gospod vedna{ se pojavuva vo
srceto na posvetenikot. Gospod ^aitanja Mahaprabhu go proglasil ,,[rimad-Bhagavatam“ za
besprekorna Purana, povozvi{ena od site ostanati Purani.
Pravilen metod za primawe na ovaa transcendentalna poraka e poniznoto slu{awe.
Predizvikuva~kiot stav ne mo`e da mu pomogne nikomu vo sfa}aweto na ovaa transcenden-
talna poraka. Tuka posebno e upotreben zborot {u{ru{u za da ni uka`e na toa. Li~nosta mora
da gori od `elba za da ja slu{ne ovaa transcendentalna poraka. @elbata za iskreno slu{awe
e prviot uslov za primawe na ovaa transcendentalna poraka.
Onie koi nemaat sre}a ne se ni malku zainteresirani za vnimatelno slu{awe na
,,[rimad-Bhagavatam“. Procesot e ednostaven, no primenata e te{ka. Vakvite nesre}nici im-
aat dovolno vreme da gi slu{aat beskorisnite op{testveni i politi~ki razgovori, no koga }e
gi povikame da prisustvuvaat na posveteni~kite sobiri i da go slu{aat ,,[rimad-Bhagavatam“,
odedna{ stanuvaat mrzelivi ili pak go slu{aat onoj del koj ne se dostojni da go slu{aat.
Ponekoga{ profesionalnite recitatori na ,,Bhagavatam“ vedna{ preminuvaat na doverli-
vite temi za zabavite na Sevi{niot Gospod, koi pogre{no gi tolkuvaat kako kni`evnost za
poloviot `ivot. ,,[rimad-Bhagavatam“ treba da se slu{a od samiot po~etok. Vo ovaa {loka
se spomnuvaat i li~nostite koi se dostojni da go sfatat ova delo: ^ovek stanuva dostoen da go
slu{a ,,[rimad-Bhagavatam“ otkako }e napravi mnogu pobo`ni dela. Me|utoa, inteligentniot
~ovek koj saka neposredno da ja spoznae Sevi{nata Bo`ja Li~nost, }e mu veruva na vetuvaweto
na golemiot mudrec Vjasadeva i zatoa }e go slu{a ,,[rimad-Bhagavatam“. Ako ednostavno se
slo`i trpelivo da ja primi ovaa poraka, mo`e vedna{ da se vozdigne na polo`ba na parama­
hamsa, bez da minuva niz razli~nite nivoa na spoznavaweto, dadeni vo Vedite.

Strofa 1.1.3

nigama-kalpa-taror galitaḿ phalaḿ


śuka-mukhād amṛta-drava-saḿyutam
pibata bhāgavataḿ rasam ālayaḿ
muhur aho rasikā bhuvi bhāvukāḥ

nigama — vedskite spisi; kalpa-taroḥ — na drvoto na `elbite; galitam — potpolno zrel; phalam
Мудреците поставуваат прашања 33

— plod; śuka — na [rila [ukadeva Gosvami, prvobitniot govornik na „[rimad-Bhagavatam”;


mukhāt — od usnite; amṛta — nektar; drava — so~en i mek i zatoa lesen za goltawe; saḿyutam —
sovr{en vo sekoj pogled; pibata — vkusete go; bhāgavatam — knigata koja se zanimava so naukata
za ve~niot odnos so Bog; rasam — sok (toa {to mo`e da se vkusi); ālayam — do osloboduvaweto,
ili duri i na oslobodeno nivo; muhuḥ — sekoga{; aho — O; rasikāḥ — onie koi poseduvaat pot-
polno znaewe za vkusovite; bhuvi — na zemjata; bhāvukāḥ — iskusni i mudri.

Prevod

O iskusni i mudri lu|e, vkusete go ovoj ,,[rimad-Bhagavatam“, zreliot plod na drvoto na `el-
bite na vedskata kni`evnost! Negoviot nektarski sok pote~e od usnite na [rila [ukadeva
Gosvami, poradi {to stana u{te povkusen, iako ve}e site, vklu~uvaj}i gi i oslobodenite du{i,
prethodno mo`ea da go vkusat.

Tolkuvawe: Vo dvete prethodni {loki definitivno e doka`ano deka ,,[rimad-Bhagav-


atam“ e vozvi{en spis koj so svoite transcendentalni osobini gi nadminuva site ostanati
vedski spisi. Transcendentalen e sprema site svetovni aktivnosti i seto svetovno znaewe.
Vo ovaa {loka se veli deka ,,[rimad-Bhagavatam“ e najvozvi{en spis i deka e zreliot plod
na site vedski spisi. So drugi zborovi, toj e cvetot na seto vedsko znaewe. Zemaj}i go seto ova
predvid, najva`no e da go slu{ame trpelivo i vnimatelno. Porakata i poukite na ,,[rimad-
Bhagavatam“ treba da gi primime so golemo vnimanie i po~it.
Vedite se sporeduvaat so drvo na `elbite zo{to sodr`at sî {to ~ovek bi mo`el da
znae. Tie se zanimavaat kako so svetovnite potrebi, taka i so duhovnoto poznanie. Sodr`at
znaewe za osnovite na sociologijata, politikata, religijata, ekonomijata, voenata nauka, me-
dicinata, hemijata, fizikata, metafizikata i sî {to e potrebno da go odr`ime teloto vo
`ivot. Pokraj toa, Vedite ni davaat upatstva za duhovnoto poznanie. Primenata na toa znaewe
postepeno go vozdignuva `ivoto su{testvo na duhovno nivo, a najvozvi{enoto duhovno poz-
nanie pretstavuva soznanieto deka Bo`jata Li~nost e nepresu{en izvor na site duhovni vkus-
ovi, rasi.
Po~nuvaj}i od Brahma, prvorodenoto `ivo su{testvo vo materijalniot svet, pa sî do
bezna~ajnata mravka, site `ivi su{testva sakaat da vkusat nekoj vid na vkus dobien od setil-
nata percepcija. Ovie setilni zadovolstva stru~no se narekuvaat rasi i gi ima vo najrazli~ni
vidovi. Vo razotkrienite sveti spisi nabroeni se slednive dvanaeset rasi: (1) raudra (gnev),
(2) adbhuta (v~udonevidenost), (3) {ringara (bra~na qubov), (4) hasja (smeewe), (5) vira (voin-
stvenost), (6) daja (milostivost), (7) dasja (slu`ewe), (8) sakja (prijatelstvo), (9) bhajanaka
(strav), (10) bibhatsa ({ok), (11) {anta (neutralnost), (12) vatsalja (roditelski ~uvstva).
Zbirot na site ovie rasi se vika qubov. Prvenstveno qubovta mo`e da se sogleda vo
po~ituvaweto, slu`eweto, prijatelstvoto, roditelskata qubov i bra~nata qubov. Koga ovie
pet se otsutni, qubovta posredno e prisutna vo gnevot, v~udoneviduvaweto, smeeweto, voinst-
venosta, stravot, {okot itn. Na primer, koga ma`ot e zaquben vo `enata, taa rasa se narekuva
bra~na qubov, no koga vakvite qubovni odnosi se poremeteni, mo`e da dojde do v~udonevidenost,
gnev, {ok, duri i do u`as. Ponekoga{ qubovnite avanturi me|u dvajca dostignuvaat kulminaci-
ja vo stra{ni ubistveni sceni. Vakvite rasi se pojavuvaat me|u ~ovek i ~ovek, `ivotno i `ivo-
tno itn. Ne postoi mo`nost ~ovek da razmenuva rasi so `ivotno ili so nekoj drug biolo{ki
vid vo materijalniot svet. Rasite se razmenuvaat me|u ~lenovi od ist vid. Poradi toa {to,
duhovnite du{i se kvalitativno isti so Sevi{niot Gospod, ovie rasi izvorno se razmenuvale
me|u duhovnite `ivi su{testva i duhovnata celina - Sevi{nata Bo`ja Li~nost. Duhovnoto
razmenuvawe na rasite potpolno se projavuva vo duhovnoto postoewe me|u `ivite su{testva i
Sevi{niot Gospod. Zatoa, Sevi{nata Bo`ja Li~nost e opi{ana vo {ruti-mantrite, vedskite
himni, kako ,,prvobitniot izvor na site rasi“. Koga `ivoto su{testvo se dru`i so Sevi{niot
34 Шримад Бхагаватам

Gospod, razmenuvaj}i ja so Nego svojata prirodna rasa, toga{ toa e navistina sre}no.
Ovie {ruti-mantri uka`uvaat na toa deka sekoe `ivo su{testvo ima svoja prirodna
polo`ba, na koja i e svojstven odreden vid na rasa so Bo`jata Li~nost. Samo na oslobodeno
nivo `ivoto su{testvo ja do`ivuva taa prvobitna rasa vo potpolnost. Vo materijalnoto pos­
to­ewe taa se do`ivuva vo izopa~en, minliv oblik. Taka rasite vo materijalniot svet se poja-
vuvaat kako materijalna raudra (gnev) itn.
Zatoa onoj {to }e stekne potpolno znaewe za ovie razli~ni rasi, koi se osnoven dvi-
gatel na site aktivnosti, e sposoben da gi sfati la`nite pretstavi na izvornite rasi, koi se
odrazuvaat vo materijalniot svet. Takviot u~en ~ovek, koj saka da vkusi vistinska, duhovna
rasa, na po~etokot }e saka da se soedini so Sevi{niot. Me|utoa, ako takviot pomalku inteli-
genten transcendentalist ne stekne znaewe za duhovniot vid na rasa, nema da mo`e da ja nad-
mine idejata za soedinuvawe so duhovnata celina.
Vo ovaa {loka jasno se potvrduva deka duhovnata rasa, vo koja se u`iva na oslobodeno
nivo, mo`no e da se vkusi i vo ,,[rimad-Bhagavatam“, za{to ,,[rimad-Bhagavatam“ e zreliot
plod na seto vedsko znaewe. Ponizno slu{aj}i go ova transcendentalno delo, sekoj mo`e pot-
polno da gi zadovoli site `elbi na svoeto srce. Me|utoa, mora dobro da vnimava porakata da
ja slu{ne od vistinski izvor. Sekako deka ,,[rimad-Bhagavatam“ doa|a od vistinski izvor,
za{to Narada Muni go donel od duhovniot svet i mu go predal na svojot u~enik [ri Vjasa-
deva, koj potoa mu ja prenel porakata na svojot sin [rila [ukadeva Gosvami. Ovoj pak mu go
prenel ,,Bhagavatam“ na maharaxa Parik{it samo sedum dena pred kralevata smrt. [rila
[ukadeva Gosvami bil oslobodena du{a u{te dodeka bil vo maj~inata matka, a po ra|aweto
ne se posvetil na nikakvo duhovno obrazovanie, koe e neophodno za obi~nite lu|e. Nikoj ne se
ra|a u~en, nitu vo svetoven nitu vo duhoven pogled, no [rila [ukadeva Gosvami bil potpolno
oslobodena du{a i zatoa ne moral da se posveti na nekoj odreden duhoven proces za samospoz-
navawe. No sepak, iako bil potpolno osloboden, vtemelen na transcendentalno nivo nad trite
guni na materijalnata priroda, bil privle~en od ovaa transcendentalna rasa na Sevi{nata
Bo`ja Li~nost, koja oslobodenite du{i ja slavat vo vedskite himni. Zabavite na Sevi{niot
Gospod im se poprivle~ni na oslobodenite du{i otkolku na obi~nite lu|e. Zatoa, Toj ne mo`e
da bide bezli~en, zo{to transcendentalna rasa mo`e da se razmenuva samo so li~nost.
Vo ,,[rimad-Bhagavatam“ se zboruva za transcendentalnite zabavi na Gospod, koi sa-
mospoznaeniot transcendentalist [rila [ukadeva Gosvami sistematski gi opi{al. Zatoa
negovata sodr`ina e interesna za site lu|e, vklu~uvaj}i gi i onie koi tragaat po oslobodu-
vawe i onie koi sakaat da se soedinat so Vrhovnata Celina.
Na sanskrit za papagal se veli {uka. Koga papagalot so svojot crven klun }e proba
nekoj zrel plod, toj stanuva u{te posladok. Vedskiot plod na zreloto znaewe se pojavil od
usnite na [rila [ukadeva Gosvami. [ukadeva tuka se sporeduva so papagal ne poradi sposob-
nosta da go govori ,,Bhagavatam“ to~no kako {to go ~ul od svojot u~en tatko, tuku poradi spo-
sobnosta da go pretstavi ova delo na takov na~in {to }e gi zainteresira site vidovi na lu|e.
[rila [ukadeva Gosvami go izgovoril ,,[rimad-Bhagavatam“ na takov na~in {to na site
iskreni i ponizni slu{ateli im ovozmo`uva da gi vkusat negovite transcendentalni vkusovi,
koi sosema se razlikuvaat od izopa~enite vkusovi vo materijalniot svet. Ovoj zrel plod ne
padnal tuku taka od najvisokata planeta Kri{naloka, tuku vnimatelno, bez promeni i pri-
lagoduvawa bil spu{tan preku lanecot na u~eni~kiot sled. Budalestite lu|e koi ne se vo
u~eni~kiot sled pravat golemi gre{ki vo svoite obidi da ja sfatat najvozvi{enata transcen-
dentalna rasa poznata kako rasa-tanc, iako ne go sledat primerot na [ukadeva Gosvami, koj
mnogu vnimatelno go pretstavuva ovoj plod preku nivoata na transcendentalnoto spoznavawe.
Morame da bideme dovolno inteligentni za da go sfatime ,,[rimad-Bhagavatam“ od li~nosti
kako [ukadeva Gosvami, koj mnogu vnimatelno ja obrabotuva ovaa tema. U~eni~koto nasledstvo
na bhagavata-{kolata tvrdi deka ,,[rimad-Bhagavatam“ i vo idnina mora da se sfati so pomo{
na li~nost koja e vistinski pretstavnik na [rila [ukadeva Gosvami. Profesionalecot koj
neovlasteno go recitira ,,Bhagavatam“ za da zaraboti za `ivot sekako deka ne e pretstavnik na
Мудреците поставуваат прашања 35

[ukadeva Gosvami. Zatoa treba da gi izbegnuvame predavawata na takvite profesionalci, koi


obi~no vedna{ preo|aat na najdoverliviot del od ovoj spis, rasa-tancot, iako postepeno ne
proniknale vo negovata seriozna sodr`ina. Budalestite lu|e pogre{no go razbiraat rasa-tan-
cot. Nekoi od niv go smetaat za nemoralen, dodeka drugite probuvaat da go prekrijat so svoite
glupavi tolkuvawa. Tie nemaat `elba da go sledat primerot na [rila [ukadeva Gosvami.
Spored toa, mo`eme da zaklu~ime deka ~ovek koj seriozno gi prou~uva rasite treba da
ja primi porakata na ,,[rimad-Bhagavatam“ vo lanecot na u~eni~kiot sled na [rila [ukade-
va Gosvami. Toa e taka zatoa {to [ukadeva Gosvami go opi{uva ,,Bhagavatam“ od samiot negov
po~etok, a ne nepromisleno samo za da go zadovoli materijalistot koj nema nimalku znaewe
za transcendentalnata nauka. ,,[rimad-Bhagavatam“ e do taa mera vnimatelno pretstaven {to
iskrenata i serioznata li~nost mo`e vedna{ da u`iva vo zreliot plod na vedskoto znaewe,
ednostavno piej}i go nektarskiot sok koj te~e od usnite na [ukadeva Gosvami ili od negoviot
verodostoen pretstavnik.

Strofa 1.1.4

naimiṣe 'nimiṣa-kṣetre
ṛṣayaḥ śaunakādayaḥ
satraḿ svargāya lokāya
sahasra-samam āsata

naimiṣe — vo {umata poznata kako Naimi{aranja; animiṣa-kṣetre — mesto koe mu e posebno drago
na Vi{nu (koj ne gi zatvara Svoite o~ni kapaci); ṛṣayaḥ — mudreci; śaunaka-ādayaḥ — pred-
vodeni od mudrecot [aunaka; satram — `rtvuvawe; svargāya — za Gospod, kogo go slavat vo
rajot; lokāya — i za posvetenicite koi se sekoga{ vo dopir so Gospod; sahasra — iljada; samam
— godini; āsata — za da izveduvaat.

Prevod

Edna{ golemite mudreci, predvodeni od [aunaka, se sobraa na svetoto mesto vo {umata


Naimi{aranja za da zapo~nat dolgo, iljadagodi{no `rtvuvawe za zadovolstvo na Gospod i
Negovite posvetenici.

Tolkuvawe: Prethodnite tri {loki pretstavuvaat voved vo ,,[rimad-Bhagavatam“, a sega


zapo~nuva izlagaweto na glavnata tema na ovoj golem spis. ,,[rimad-Bhagavatam“ za prvpat
bil izgovoren od [rila [ukadeva Gosvami, dodeka negovoto vtoro recitirawe se slu~ilo vo
Naimi{aranja.
Vo ,,Vajavija Tantra“ se veli deka Brahma, sozdava~ot na ovaa vselena, zamislil edno
golemo trkalo koe bi ja opfatilo celata vselena. Oskata na ovoj golem krug bila zacvrstena
na mestoto poznato kako Naimi{aranja. Naimi{aranja se spomnuva i vo ,,Varaha Purana“, vo
koja se veli deka so izveduvawe na `rtvuvawe na ova mesto se namaluva mo}ta na demonskite
lu|e. Zatoa brahmanite sakaat da izveduvaat `rtvuvawa vo Naimi{aranja.
Zborot animi{a zna~i ,,onoj koj ne gi zatvara svoite o~ni kapaci“. Taa odlika ja
poseduva samo Sevi{nata Bo`ja Li~nost Vi{nu i zatoa ovoj zbor se odnesuva samo na Nego.
Posvetenicite na Gospod Vi{nu izveduvaat razni `rtvuvawa za Negovo zadovolstvo i sekoga{
se nakloneti posveteno da Go slu`at, dodeka pak padnatite du{i se privrzani kon zadovolst-
vata na materijalnoto postoewe. Vo ,,Bhagavad-gita“ se veli deka sekoja aktivnost na ~ovekot,
koj ne deluva za zadovolstvo na Gospod Vi{nu, se pove}e go vrzuva za materijalniot svet. Zatoa
e propi{ano sî {to se raboti mora da bide vo duh na `rtvuvawe za zadovolstvo na Vi{nu i
36 Шримад Бхагаватам

Negovite posvetenici. Toa na site }e im donese mir i blagosostojba.


Golemite mudreci sekoga{ sakaat da im pravat dobro na site lu|e. Zatoa, golemite
mudreci predvodeni od [aunaka se sobrale na svetoto mesto Naimi{aranja za da zapo~nat
neprekinat lanec na `rtveni ceremonii. Zaboravnite lu|e ne go znaat vistinskiot pat za
dostignuvawe mir i blagosostojba. Me|utoa, mudrecite dobro go znaat i zatoa, za dobroto na
site lu|e, sekoga{ nastojuvaat da vr{at aktivnosti koi mo`at da donesat mir vo svetot, isto
kako {to postarite ~lenovi na semejstvoto se gri`at za semejstvoto i za ostanatite `ivi
su{testva. Zna~i, mudrecite se iskreni prijateli na site `ivi su{testva i za nivno dobro
sekoga{ Go slu`at Gospod, izlo`uvaj}i se na golemi li~ni neudobnosti. Gospod Vi{nu e kako
golemo drvo, dodeka site ostanati - polubogovite, lu|eto, Sidhite, ^aranite, Vidjadharite
i drugite `ivi su{testva - se kako granki, gran~iwa i lisja na toa drvo. So navodnuvawe na
korenot prirodno se hranat site delovi na drvoto. Samo ise~enite granki i padnatite lisja
ne mo`at da se nahranat. Tie postepeno se su{at, kolku i da gi navodnuvame. Na sli~en na~in,
koga ~ovekot ili ~ove~koto op{testvo se odvoeni od Bo`jata Li~nost, tie nalikuvaat na pad-
natite granki i lisja. Sekoj obid da se zadovolat potrebite na delovite koi se odvoeni od
celinata pretstavuva samo bespotrebno gubewe na energija i sredstva.
Sovremenoto materijalisti~ko op{testvo ja izgubilo svojata vrska so Sevi{niot
Gospod i zatoa sigurno site planovi na negovite ateisti~ki voda~i na sekoj ~ekor }e propad-
nat. No, i pokraj toa bezbo`nicite ne mo`at da go sogledaat toa.
Vo ova vreme, zaedni~koto peewe na Gospodovite sveti imiwa e propi{an metod za
dostignuvawe mir i blagosostojba. Gospod [ri ^aitanja Mahaprabhu na mnogu nau~en na~in
go pretstavi ovoj metod, za inteligentnite lu|e da mo`at da gi iskoristat Negovite u~ewa i
da mu donesat na svetot vistinski mir i blagosostjba. ,,[rimad-Bhagavatam“ e pretstaven so
istata cel i toa }e bide podetalno objasneto podocna vo tekstot.

Strofa 1.1.5

ta ekadā tu munayaḥ
prātar huta-hutāgnayaḥ
sat-kṛtaḿ sūtam āsīnaḿ
papracchur idam ādarāt

te — mudrecite; ekadā — eden den; tu — no; munayaḥ — mudrecite; prātaḥ — utrinska; huta —
palej}i; huta-agnayaḥ — `rtveniot ogan; sat-kṛtam — dostoen za po~it; sūtam — [ri Suta Gos-
vami; āsīnam — sednat na sedi{te; papracchuḥ — pra{aa; idam — za ova ({to sleduva); ādarāt
— so prikladna po~it.

Prevod

Eden den, otkako zavr{ija so svoite utrinski dol`nosti, palej}i go `rtveniot ogan, golemite
mudreci mu ponudija po~esno sedi{te na [rila Suta Gosvami i so golema po~it go zapra{aa
za slednive temi.

Tolkuvawe: Utroto e najpovolno vreme za duhovni aktivnosti. Golemite mudreci mu


ponudile na govornikot na ,,Bhagavatam“ vozvi{eno, po~esno mesto nare~eno vjasasana,
sedi{teto na [ri Vjasadeva. [ri Vjasadeva e izvorniot duhoven u~itel na site lu|e. Site
ostanati u~iteli se smetaat za negovi pretstavnici. Pretstavnik e onoj koj mo`e to~no da go
pretstavi gledi{teto na Vjasadeva. [ri Vjasadeva mu ja prenel porakata na ,,Bhagavatam“ na
[rila [ukadeva Gosvami, od kogo ovaa poraka ja ~ul [ri Suta Gosvami. Site verodostojni
pretstavnici na [rila Vjasadeva vo sinxirot na u~eni~koto nasledstvo treba da se smetaat za
Мудреците поставуваат прашања 37

gosvamii, za{to gi kontroliraat svoite setila i se dr`at do patot koj go pominale prethod-
nite a~arji. Koga dr`at predavawa na ,,Bhagavatam“, tie ne davaat nekakvi proizvolni tolku-
vawa, tuku mnogu vnimatelno ja izvr{uvaat svojata slu`ba i gi sledat svoite prethodnici, od
koi ja dobile duhovnata poraka potpolno ~ista.
Slu{atelite na ,,Bhagavatam“ mo`at da mu postavuvaat pra{awa na govornikot so cel
jasnoto zna~ewe da se iznese na videlina, no toa ne bi trebalo da se pravi so predizvikuva~ki
duh. Pra{awata mora da se postavuvaat so golema po~it kon govornikot i temata, kako {to
se prepora~uva vo ,,Bhagavad-gita“. Transcendentalniot predmet mora da se u~i so ponizno
slu{awe od vistinski izvori i zatoa mudrecite mu se obratile na govornikot, Suta Gosvami,
so golema po~it.

Strofa 1.1.6

ṛṣaya ūcuḥ
tvayā khalu purāṇāni
setihāsāni cānagha
ākhyātāny apy adhītāni
dharma-śāstrāṇi yāny uta

ṛṣayaḥ — mudrecite; ūcuḥ — rekoa; tvayā — ti; khalu — nesomneno; purāṇāni — dodatocite na
Vedite so slikoviti prikazni; sa-itihāsāni — i istoriite; ca — i; anagha — sloboden od site
poroci; ākhyātāni — objasni; api — iako; adhītāni — dobro pro~ita; dharma-śāstrāṇi — spisite
koi davaat vistinski upatstva za napreden `ivot; yāni — site tie; uta — re~eno.

Prevod

Mudrecite rekoa: O po~ituvan Suta Gosvami, vo tebe nema nitu eden porok! Ti dobro gi pozna-
va{ site spisi koi se va`ni za religiozniot `ivot. Pokraj toa gi poznava{ i Puranite, kako
i istoriskite prikazni. Site ovie spisi si gi izu~il pod pravilno vodstvo i si gi objasnil.

Tolkuvawe: Gosvami, verodostojniot pretstavnik na [ri Vjasadeva, mora da bide oslo-


boden od site poroci. ^etirite glavni poroci vo Kali-juga se: (1) nezakoniti vrski so `eni,
(2) ubivawe na `ivotni, (3) zemawe opivni sredstva, (4) {pekulativno kockawe od sekakov
vid. Pred da sedne na vjasasana, gosvamito mora da bide osloboden od site ovie poroci. Na onoj
~ij karakter ne e besprekoren i koj ne e osloboden od gorenavedenite poroci ne smee da mu se
dozvoli da sedne na vjasasana. Ne samo {to treba da bide osloboden od site poroci, tuku mora
i dobro da gi poznava site sveti spisi, t.e. Vedite. Puranite se isto taka delovi na Vedite,
a toa se i istoriskite dela kako ,,Mahabharata“ i ,,Ramajana“. A~arjata ili gosvamito mora
dobro da gi poznava site ovie spisi. Pova`no e da se slu{aat i objasnuvaat, otkolku da se
~itaat. Znaeweto od svetite spisi mo`eme da go usvoime samo ako go slu{ame i objasnuvame.
Slu{aweto se narekuva {ravana, a objasnuvaweto kirtana. Ovie dva procesi se najva`ni za
napreduvawe vo duhovniot `ivot. Samo onoj koj ponizno slu{aj}i od verodostoen izvor, dobro
go sfatil transcendentalnoto znaewe, mo`e toa znaewe dobro da go objasni.

Strofa 1.1.7

yāni veda-vidāḿ śreṣṭho


bhagavān bādarāyaṇaḥ
38 Шримад Бхагаватам

anye ca munayaḥ sūta


parāvara-vido viduḥ

yāni — od site tie; veda-vidām — poznava~i na Vedite; śreṣṭhaḥ — najstariot; bhagavān —


inkarnacija na Gospod; bādarāyaṇaḥ — Vjasadeva; anye — drugi; ca — i; munayaḥ — mudrecite;
sūta — o Suta Gosvami; parāvara-vidaḥ — me|u u~enite lu|e, najdobro upaten vo fizi~koto i
metafizi~koto znaewe; viduḥ — toj {to znae.

Prevod

O Suta Gosvami, zapoznaen si so znaeweto na Vjasadeva, najstariot u~en vedantist i inkar-


nacija na Gospod, kako i so znaeweto na drugite mudreci koi detalno gi prou~ile i fizi~kite
i metafizi~kite oblasti na naukata.

Tolkuvawe: ,,[rimad-Bhagavatam“ e prirodno tolkuvawe na ,,Brahma-sutra“, ,,Badarajani


Vedanta-sutra“. Se narekuva prirodno zatoa {to Vjasadeva e avtor i na ,,Vedanta-sutra“ i na
,,[rimad-Bhagavatam“, koj e su{tina na site vedski spisi. Pokraj Vjasadeva, ima i drugi mu-
dreci koi se avtori na {est razli~ni filozofski sistemi. Toa se Gautama, Kanada, Kapila,
Patanxali, Xaimini i A{tavakra. Teizmot potpolno e objasnet vo ,,Vedanta-sutra“, dodeka vo
ostanatite filozofski {pekulacii krajnata pri~ina na site pri~ini voop{to i ne e spom-
enata. ^ovek smee da sedne na vjasasana duri otkako gi prou~il site ovie filozofski sistemi,
za da mo`e sovr{eno da go pretstavi teisti~koto viduvawe na ,,Bhagavatam“ i da gi pobie
teoriite na ostanatite sistemi. [rila Suta Gosvami bil prikladen u~itel i zatoa mudrecite
vo Naimi{aranja, so pravo, go zamolile da sedne na vjasasana. Tuka, [rila Vjasadeva e nare~en
Bo`ja Li~nost, zo{to e potvrdena i opolnomo{tena inkarnacija.

Strofa 1.1.8

vettha tvaḿ saumya tat sarvaḿ


tattvatas tad-anugrahāt
brūyuḥ snigdhasya śiṣyasya
guravo guhyam apy uta

vettha — dobro si upaten; tvam — po~ituvan; saumya — ~ist i ednostaven; tat — vo toa; sarvam
— site; tattvataḥ — navistina; tat — nivnata; anugrahāt — so blagoslovite; brūyuḥ — }e ka`at;
snigdhasya — onoj koj e ponizen; śiṣyasya — na u~enikot; guravaḥ — duhovnite u~iteli; guhyam
— tajna; api uta — nadaren.

Prevod

Poradi toa {to si ponizen, tvoite duhovni u~iteli ti gi dadoa site blagoslovi koi mu se
davaat na krotkiot u~enik. Zatoa, ka`i ni sî, {to preku nau~en proces, si nau~il od niv.

Tolkuvawe: Tajnata na uspehot vo duhovniot `ivot e da se zadovoli duhovniot u~itel i da


se dobijat negovite iskreni blagoslovi. [rila Vi{vanatha ^akravarti Thakura vo svoite
poznati osum strofi za duhovniot u~itel peel vaka: ,,Im ja oddavam svojata ponizna po~it
na lotosovite stapala na mojot duhoven u~itel! Samo koga e toj zadovolen mo`eme da ja zado-
volime Bo`jata Li~nost, a koga e nezadovolen, patot na na{eto duhovno spoznavawe e osuden
Мудреците поставуваат прашања 39

na propast“. Zatoa od su{tinsko zna~ewe e u~enikot da bide poslu{en i ponizen sprema vero-
dostojniot duhoven u~itel. Kako u~enik, [rila Suta Gosvami gi ispolnil site ovie predus-
lovi, pa zatoa negovite u~eni i samospoznaeni duhovni u~iteli kako [rila Vjasadeva mu gi
podarile site svoi blagoslovi. Mudrecite od Naimi{aranja bile uvereni deka [rila Suta
Gosvami e verodostoen i zatoa so plamte~ka `elba sakale da slu{aat od nego.

Strofa 1.1.9

tatra tatrāñjasāyuṣman
bhavatā yad viniścitam
puḿsām ekāntataḥ śreyas
tan naḥ śaḿsitum arhasi

tatra — poradi toa; tatra — poradi toa; añjasā — napraveno lesno; āyuṣman — blagosloven so
dolg `ivot; bhavatā — tvojata vozvi{enost; yat — {to i da e; viniścitam — utvrdeno; puḿsām —
za site lu|e; ekāntataḥ — apsolutno; śreyaḥ — najgolemo dobro; tat — toa; naḥ — na nas; śaḿsitum
— da objasni{; arhasi — ti dolikuva.

Prevod

Blagosloven si so dolg `ivot i zatoa te molime, na lesno razbirliv na~in, da ni go objasni{


toa, za {to si utvrdil deka e apsolutno i najgolemo dobro za site lu|e.

Tolkuvawe: ,,Bhagavad-gita“ ni prepora~uva da obo`uvame a~arja. A~arjite i gosvamiite


se sekoga{ obzemeni so misli za dobro na site lu|e, posebno za nivnoto duhovno dobro. Koga
~ovek u`iva vo duhovna blagosostojba, materijalnata blagosostojba doa|a sama po sebe. Zatoa,
a~arjite gi upatuvaat site lu|e na nivnata duhovna blagosostojba. Predviduvaj}i deka lu|eto
vo `eleznoto vreme na karanici (vremeto Kali) }e bidat prokolnati vo sekoj pogled i nespo-
sobni za bilo {to, mudrecite go zamolile Suta Gosvami da ja izlo`i su{tinata na site sveti
spisi. Na ovoj na~in tie se raspra{uvale za apsolutnoto, najgolemoto dobro za lu|eto. Sostoj­
bata na koja lu|eto se osudeni vo ova vreme e opi{ana vo slednata strofa.

Strofa 1.1.10

prāyeṇālpāyuṣaḥ sabhya
kalāv asmin yuge janāḥ
mandāḥ sumanda-matayo
manda-bhāgyā hy upadrutāḥ

prāyeṇa — skoro sekoga{; alpa — kratko; āyuṣaḥ — traewe na `ivotot; sabhya — ~len na so-
birot na u~eni lu|e; kalau — vo ova vreme na Kali (karanici); asmin — tuka; yuge — period;
janāḥ — lu|eto; mandāḥ — mrzelivi; sumanda-matayaḥ — zavedeni; manda-bhāgyāḥ — nesre}ni;
hi — i nad se; upadrutāḥ — voznemireni.

Prevod

O u~ena du{o, vo ova `elezno vreme lu|eto kratko `iveat. Skloni se na karanici, mrzelivi
se, zavedeni i nesre}ni, a zgora na sî - sekoga{ voznemireni.
40 Шримад Бхагаватам

Tolkuvawe: Posvetenicite na Gospod sekoga{ sakaat site lu|e duhovno da napreduvaat.


Koga mudrecite od Naimi{aranja ja prou~ile sostojbata na lu|eto vo vremeto Kali, tie pred-
videle deka `ivotot }e im bide kratok. Vo Kali-juga `ivotniot vek ne e skraten tolku poradi
nedostig na hrana, kolku {to e poradi neurednite naviki. Onoj koj `ivee uredno i jade ednos-
tavna vegeterijanska hrana mo`e da ima dobro zdravje. Prejaduvaweto, neumerenoto zadovolu-
vawe na setilata, pregolemoto zavisewe od tu|ata milost i ve{ta~ki nametnatite standardi
na `iveewe ja crpat ~ovekovata energija. Kako posledica na seto ova se javuva skratuvaweto
na `ivotniot vek.
Isto taka lu|eto vo ova vreme sekoga{ se mrzelivi i toa ne samo vo materijalen, tuku i
vo duhoven pogled, {to se odnesuva do samospoznavaweto. ^ove~kiot `ivot posebno e namenet
za samospoznavawe, {to zna~i deka ~ovek treba da spoznae koj e toj, {to e svetot i {to e
Vrhovnata Vistina, i pretstavuva oru`je so koe `ivoto su{testvo mo`e da ja zavr{i te{kata
i makotrpna borba za opstanok vo materijalniot svet i da se vrati nazad kaj Boga - vo svojot
ve~en dom. No, poradi lo{iot sistem na obrazovanie, lu|eto voop{to nemaat poim za vistin-
skiot pat na samospoznavaweto, a duri i ako doznaat za nego, za `al, stanuvaat `rtvi na zave-
denite u~iteli.
Vo ova vreme lu|eto ne samo {to se `rtvi na razni politi~ki ubeduvawa i partii, tuku
i na sekakva razonoda za setilno u`ivawe, kako {to e kinoto, sportovite, kockaweto, klubo-
vite, svetovnite biblioteki, lo{oto dru{tvo, pu{eweto, opivaweto, mameweto, kradeweto,
raspravaweto itn. Kako posledica na seto ova umovite sekoga{ im se voznemireni i polni so
tegobnost. Mnogu nesovesni lu|e izmisluvaat svoi sopstveni religii koi ne se zasnovani na
nikakvi sveti spisi i koi kako takvi mnogu ~esto gi privlekuvaat lu|eto vrzani za setilno
u`ivawe. Taka vo imeto na religijata se pravat mnogu gre{ni dela, pa zatoa lu|eto nemaat
ni miren um, nitu pak zdravo telo. Nema pove}e zaednici na u~enici (brahma~arii), a semej­
nite lu|e ne gi sledat propi{anite pravila na grihastha - a{ramot. Kako rezultat na ova,
t.n. vanaprasthi i sanjasii, koi izleguvaat od takvite grihastha - a{rami, lesno skr{nuvaat
od propi{aniot pat. Vo Kali-juga celata atmosfera e prezasitena so bezverie. Lu|eto pove-
}e ne se interesiraat za duhovnite vrednosti, a standardot na civiliziranosta se meri sprema
materijalnoto setilno u`ivawe. Za odr`uvawe na vakvite materijalisti~ki civilizacii,
~ovekot sozdal slo`eni nacii i zaednici so postojana me|usebna napnatost poradi vooru`enite
sudiri i studenite vojni. Poradi izopa~enite vistinski vrednosti na ~ove~koto op{testvo,
mnogu e te{ko da se podigne nivoto na duhovnosta kaj lu|eto. Mudrecite od Naimi{aranja
silno posakuvaat da gi oslobodat site padnati du{i i zatoa go molat [rila Suta Gosvami da
im go poka`e vistinskiot pat.

Strofa 1.1.11

bhūrīṇi bhūri-karmāṇi
śrotavyāni vibhāgaśaḥ
ataḥ sādho 'tra yat sāraḿ
samuddhṛtya manīṣayā
brūhi bhadrāya bhūtānāḿ
yenātmā suprasīdati

bhūrīṇi — raznovidni; bhūri — mnogu; karmāṇi — dol`nosti; śrotavyāni — koi treba da se nau~at;
vibhāgaśaḥ — podeleni po sodr`ina; ataḥ — zatoa; sādho — o mudrecu; atra — tuka; yat — {to i
da e; sāram — su{tina; samuddhṛtya — so izbirawe; manīṣayā — najdobroto {to go znae{; brūhi
— te molime da ni ka`e{; bhadrāya — za dobroto na; bhūtānām — `ivite su{testva; yena — so
Мудреците поставуваат прашања 41

koe; ātmā — du{ata; suprasīdati — stanuva potpolno zadovolna.

Prevod

Ima mnogu sveti spisi i mnogu propi{ani dol`nosti vo niv. Ovie dol`nosti, podeleni vo
tematski celini, mo`at da se nau~at samo po mnogu godini prou~uvawe. O mudrecu, zatoa te
molime da ja izdvoi{ su{tinata na site sveti spisi i da ja objasni{ za dobroto na site `ivi
su{testva, zo{to samo taa mo`e potpolno da im gi ispolni srcata so zadovolstvo.

Tolkuvawe: Atma-ta, jastvoto, se razlikuva od materijata i materijalnite elementi. Toa e


duhovno po priroda i zatoa ne mo`e da go zadovoli ostvaruvaweto na bilo kakvi materijalni
planovi. Site sveti spisi i duhovni upatstva se nameneti za da mu dadat zadovolstvo na toa
jastvo ili atma-ta. Za razni vidovi na `ivi su{testva vo razli~no vreme i mesto prepora~ani
se razni pati{ta za dostignuvawe na toa zadovolstvo. Poradi toa ima bezbroj sveti spisi koi
propi{uvaat najrazli~ni dol`nosti. Zemaj}i predvid kolku lu|eto vo ova vreme na Kali se
degradirani, mudrecite od Naimi{aranja go zamolile [ri Suta Gosvami da ja izlo`i samata
su{tina na site sveti spisi, zatoa {to vo Kali-juga padnatite du{i ne mo`at da gi sfatat site
pouki na raznite sveti spisi, nitu pak mo`at da gi primenat vo sistemot na varna i a{rama.
Vo minatoto, op{testvoto sostaveno od varna i a{rama se smetalo za poredok koj na
~ovekot mo`e najdobro da mu pomogne da se vozdigne na duhovno nivo. Me|utoa, poradi vlijanie­
to na Kali-juga, lu|eto ne se sposobni da gi sledat pravilata i propisite na ova op{testvo,
nitu pak mo`at da gi prekinat svoite odnosi so semejstvata, kako {to e propi{ano vo nego.
Vsu{nost celata atmosfera e pretovarena so sprotivni te`neewa. Zemaj}i go seto ova pred-
vid, o~igledno e deka vo ova vreme duhovnoto osloboduvawe se dostignuva mnogu te{ko. Zo{to
mudrecite go izlo`ile ovoj problem pred [ri Suta Gosvami objasneto e vo slednite strofi.

Strofa 1.1.12

sūta jānāsi bhadraḿ te


bhagavān sātvatāḿ patiḥ
devakyāḿ vasudevasya
jāto yasya cikīrṣayā

sūta — o Suta Gosvami; jānāsi — ti ja znae{; bhadram te — site blagoslovi na tebe; bhagavān
— Bo`jata Li~nost; sātvatām — na ~istite posvetenici; patiḥ — za{titnik; devakyām — vo
matkata na Devaki; vasudevasya — od Vasudeva; jātaḥ — roden od; yasya — zaradi; cikīrṣayā —
izvr{uvawe.

Prevod

Bidi blagosloven, o Suta Gosvami! Ti znae{ so kakva cel Sevi{niot Gospod se pojavi vo mat-
kata na Devaki, kako sinot na Vasudeva.

Tolkuvawe: Zborot bhagavan zna~i semo}niot Bog koj go poseduva seto bogatstvo, seta mo},
slava, ubavina, znaewe i odvoenost. Toj e za{titnik na Svoite ~isti posvetenici. Iako pod-
ednakvo se odnesuva sprema site, posebno e privrzan kon Svoite posvetenici. Sat zna~i ,,Ap-
solutna Vistina“, a li~nostite koi ja slu`at Apsolutnata Vistina se narekuvaat satvati. A
Bo`jata Li~nost koja gi {titi takvite ~isti posvetenici e poznata kako za{titnik na satva-
42 Шримад Бхагаватам

tite. Bhadram te - bidi blagosloven - uka`uva na toa deka mudrecite sakale mnogu da nau~at od
govornikot za Apsolutna Vistina. Gospod [ri Kri{na, Sevi{nata Bo`ja Li~nost, se pojavil
pred Devaki, `enata na Vasudeva. Vasudeva e simbol na transcendentalnata polo`ba, na koja
na ~ovek mu se pojavuva Gospod.

Strofa 1.1.13

tan naḥ śuśrūṣamāṇānām


arhasy ańgānuvarṇitum
yasyāvatāro bhūtānāḿ
kṣemāya ca bhavāya ca

tat — toa; naḥ — na nas; śuśrūṣamāṇānām — onie koi nastojuvaat; arhasi — bi trebalo da; ańga —
o Suta Gosvami; anuvarṇitum — da objasni{, sledej}i gi stapkite na prethodnite a~arji; yasya
— ~ie; avatāraḥ — inkarnacija; bhūtānām — na `ivite su{testva; kṣemāya — za dobro; ca — i;
bhavāya — vozdignuvawe; ca — i.

Prevod

O Suta Gosvami, gorime od `elba da doznaeme {to pove}e za Bo`jata Li~nost i Nejzinite
inkarnacii. Te molime da ni gi objasni{ u~ewata koi gi nau~i od prethodnite u~iteli
(a~arji), oti, bilo da zboruva za niv ili gi slu{a, ~ovek duhovno napreduva, a negovata blago-
sostojba raste.

Tolkuvawe: Ovde se izlo`eni neophodnite uslovi pod koi transcendentalnata poraka za


Apsolutnata Vistina treba da se slu{a. Prviot uslov e deka slu{atelite mora da bidat mnogu
iskreni i `elni da ja slu{nat porakata, dodeka govornikot mora da bide vo u~eni~kiot sled na
priznaeni a~arji. Transcendentalnata poraka za Apsolutot ne mo`at da ja sfatat li~nostite
~ii setila se obzemeni so materijata. ^ovek mo`e da se pro~isti samo ako gi sledi upatstvata
na verodostojniot duhoven u~itel. Zatoa mora da bide vo sinxirod na u~eni~koto nasledstvo
i mora da ja nau~i duhovnata umetnost na poniznoto slu{awe. Vo slu~ajot so Suta Gosvami i
mudrecite od Naimi{aranja site ovie uslovi bile ispolneti, za{to [rila Suta Gosvami se
nao|a vo sledot koj poteknuva od [rila Vjasadeva, dodeka mudrecite se iskreni du{i koi se
`elni da ja spoznaat vistinata. Zatoa site ovie transcendentalni temi, za nad~ove~kite ak-
tivnosti na Gospod [ri Kri{na, Negovite inkarnacii, ra|aweto, pojavata ili zaminuvaweto,
oblicite, imiwata itn., bile lesno razbirlivi. Takvite razgovori im pomagaat na site lu|e
da napreduvaat na patot na duhovnoto spoznavawe.

Strofa 1.1.14

āpannaḥ saḿsṛtiḿ ghorāḿ


yan-nāma vivaśo gṛṇan
tataḥ sadyo vimucyeta
yad bibheti svayaḿ bhayam

āpannaḥ — onoj koj e zapletkan; saḿsṛtim — vo bedite na ra|aweto i smrtta; ghorām — premnogu
zamrseni; yat — toa; nāma — imeto na Apsolutot; vivaśaḥ — nesvesno; gṛṇan — mantraj}i i
peej}i; tataḥ — od {to; sadyaḥ — vedna{; vimucyeta — se osloboduva; yat — od koe; bibheti — se
Мудреците поставуваат прашања 43

pla{i; svayam — olicetvoren; bhayam — strav.

Prevod

Duri i ako nesvesno go peat svetoto ime na Kri{na, od koe se pla{i i olicetvoreniot strav,
`ivite su{testva zapletkani vo zamrsenata mre`a na ra|aweto i smrtta vedna{ mo`at da
bidat oslobodeni.

TOLKUVAWE: Vasudeva, Gospod Kri{na, Apsolutnata Bo`ja Li~nost, e sevi{en upravitel


na sî. Ne postoi li~nost vo sozdadeniot svet koja ne se pla{i od gnevot na Semo}niot Bog.
Golemite asuri, kako Ravana, Hiranjaka{ipu, Kamsa i drugi, iako bile mnogu mo}ni `ivi
su{testva, bile ubieni od Sevi{niot Gospod. Semo}niot Vasudeva go opolnomo{til Svo-
eto ime so Svoite li~ni mo}i. Sî {to e povrzano so Gospod nesomneno e istovidno so Nego.
Ovde se veli deka od Kri{ninoto ime se pla{i duri i vteloveniot strav. Ova poka`uva deka
Kri{ninoto ime ni malku ne se razlikuva od samiot Kri{na i deka e mo}no kolku i Toj sa-
miot. Zatoa sekoj mo`e da gi privika na pomo{ svetite imiwa na Gospod [ri Kri{na, duri
i sred najgolemi opasnosti. Duri i ako nesvesno ili pak pod sila na okolnostite go izgovara
Kri{ninoto transcendentalno ime, ~ovek mo`e da se oslobodi od ma|epsaniot krug na ra|awe
i umirawe.

Strofa 1.1.15

yat-pāda-saḿśrayāḥ sūta
munayaḥ praśamāyanāḥ
sadyaḥ punanty upaspṛṣṭāḥ
svardhuny-āpo 'nusevayā

yat — ~ii; pāda — lotosovi stapala; saḿśrayāḥ — onie koi zemale zasolni{te; sūta — o Suta Gos-
vami; munayaḥ — golemite mudreci; praśamāyanāḥ — obzemeni so posvetenost kon Sevi{niot;
sadyaḥ — vedna{; punanti — prosvetli; upaspṛṣṭāḥ — so samoto dru`ewe; svardhunī — od svetata
Ganga; āpaḥ — voda; anusevayā — koristej}i.

Prevod

O Suta, onie golemi mudreci koi potpolno zele zasolni{te vo lotosovite stapala na Gospod,
vedna{ mo`at da gi prosvetlat site koi doa|aat vo dopir so niv, dodeka vodata na rekata Ganga
toa mo`e da go stori samo po mnogu kapewa.

Tolkuvawe: ^istite posvetenici na Gospod se pomo}ni duri i od vodata na svetata reka


Ganga. Vodata na Ganga mo`e da ni dade duhovno dobro samo posle mnogu kapewa, dodeka so
milosta na ~istiot posvetenik na Gospod mo`eme vedna{ da se prosvetlime. Vo ,,Bhaga-
vad-gita“ e ka`ano deka sekoj {to zel zasolni{te kaj lotosovite stapala na Gospod se vra-
}a doma kaj Gospod, duri i ako se rodil kako {udra, `ena ili trgovec. Da se zeme zasolni{te
kaj lotosovite stapala na Gospod zna~i da se zeme zasolni{te kaj ~istite posvetenici. Edin-
stvena dol`nost na ~istite posvetenici e da slu`at, pa zatoa im se uka`uva po~it so titu-
lite Prabhupada i Vi{nupada, koi uka`uvaat na toa deka tie se pretstavnici na lotosovite
stapala na Gospod. Zna~i, onoj {to }e zeme zasolni{te kaj lotosovite stapala na ~istiot
posvetenik i go prifati za svoj duhoven u~itel vedna{ mo`e da se pro~isti. Poradi toa {to
44 Шримад Бхагаватам

gi osloboduvaat du{ite koi padnale vo materijalniot svet, a koi Gospod saka da Mu se vratat
i poradi toa {to na toj na~in pravat najdoverliva slu`ba za Gospod, na takvite posvetenici
im se uka`uva ista po~it kako i na samiot Gospod. Vo svetite spisi takvite ~isti posvetenici
se narekuvaat Bo`ji pretstavnici. Iskreniot u~enik na ~istiot posvetenik go smeta svojot
duhoven u~itel za ednakov na Gospod, no samiot ~ist posvetenik sebesi sekoga{ se smeta za
ponizen sluga na slugite na Gospod.

Strofa 1.1.16

ko vā bhagavatas tasya
puṇya-ślokeḍya-karmaṇaḥ
śuddhi-kāmo na śṛṇuyād
yaśaḥ kali-malāpaham

kaḥ — koj; vā — poprvo; bhagavataḥ — za Gospodovite; tasya — Negovite; puṇya — polni so


doblesti; śloka-īḍya — vreden za obo`uvawe so molitvi; karmaṇaḥ — so aktivnostite; śuddhi-
kāmaḥ — saka osloboduvawe od site grevovi; na — ne saka; śṛṇuyāt — da slu{a; yaśaḥ — za
slavite; kali — na vremeto na karanici; mala-apaham — sredstvo za prosvetluvawe.

Prevod

Zarem postoi ~ovek koj saka da se oslobodi od porocite na vremeto na karanicite, a ne saka da
slu{a za veli~estvenite slavi na Gospod?

Tolkuvawe: Zatoa {to e obele`ano so karanici kako osobina, vremeto Kali e najde-
gradirano vreme. Prepolno e so poroci i zatoa duri i najmaloto nedorazbirawe doveduva do
golemi vojni. Samo onie koi ~isto i posveteno go slu`at Gospod, oslobodeni od `elbata za
samoistaknuvawe i oslobodeni od posledicite na koristoqubivoto deluvawe i filozofskite
{pekulacii se sposobni da se izborat vo sudirite vo ova zamrseno vreme. Voda~ite na naci-
ite sakaat da vospostavat mir i prijatelstvo me|u lu|eto, no ne znaat deka toa mo`e da se
ostvari so ednostavniot proces na slu{awe za slavite na Gospod. Zgora na sî, takvite nera-
zumni voda~i sakaat da go spre~at {ireweto na slavite na Gospod. So drugi zborovi, sakaat
potpolno da go poreknat postoeweto na Gospod. Sekoja godina tie kovaat sekakvi planovi za
napredokot na svetovnata dr`ava, no nepremostlivata slo`enost na materijalnata priroda
na Gospod postojano go popre~uva ostvaruvaweto na takvite planovi. Tie nemaat o~i da vidat
deka nivnite planovi za mir i prijatestvo propa|aat! Me|utoa, ovde se sovetuva kako da se
nadmine ovaa pre~ka: ako sakame vistinski mir, morame da se svrtime kon patot na sfa}aweto
na Sevi{niot Gospod [ri Kri{na i da gi slavime Negovite veli~estveni aktivnosti, koi se
opi{ani na stranicite na ,,[rimad-Bhagavatam“.

Strofa 1.1.17

tasya karmāṇy udārāṇi


parigītāni sūribhiḥ
brūhi naḥ śraddadhānānāḿ
līlayā dadhataḥ kalāḥ

tasya — Negovite; karmāṇi — transcendentalni dela; udārāṇi — velikodu{na; parigītāni — gi


Мудреците поставуваат прашања 45

{irat; sūribhiḥ — golemite du{i; brūhi — te molime zboruvaj; naḥ — na nas; śraddadhānānām —
spremni da primime so po~it; līlayā — zabavi; dadhataḥ — koi se pojavija; kalāḥ — inkarnacii.

Prevod

Negovite transcendentalni dela se veli~estveni i polni so somilost, a vozvi{enite mudreci,


kako Narada, peat za niv. Zatoa, te molime, zboruvaj ni za niv, oti mnogu sakame da slu{ame za
zabavite koi Toj gi izveduva vo Svoite razni inkarnacii.

Tolkuvawe: Nekoi nerazumni lu|e tvrdat deka Sevi{niot Gospod e neaktiven, no toa ne e
to~no. Negovite dela se veli~estveni i velikodu{ni. Toj gi sozdal i materijalniot i duhovniot
svet, koi zatoa se prekrasni i polni so site raznovidnosti. Ovie svetovi se opi{ani od os-
lobodenite du{i kako [rila Narada, Vjasa, Valmiki, Devala, Asita, Madhva, [ri ^aitanja,
Ramanuxa, Vi{nusvami, Nimbarka, [ridhara, Vi{vanatha, Baladeva, Bhaktivinoda, Sidhanta
Sarasvati i mnogu drugi u~eni i samospoznaeni du{i. Zna~i i materijalniot i duhovniot svet
se ispolneti so bogatstvo, ubavina i znaewe, no duhovnoto carstvo e poveli~estveno za{to e
polno so znaewe, bla`enstvo i ve~nost. Materijalnite vseleni se manifestirani odredeno
vreme, kako iskriveni senki na duhovnoto carstvo. Zatoa mo`at da se sporedat so kina, koi
gi privlekuvaat nerazumnite lu|e, privle~eni od la`ni predmeti. Tie nemaat o~i da ja vidat
vistinata i zdravo za gotovo mislat deka la`nata materijalna manifestacija e sî {to postoi.
No, inteligentnite lu|e, predvodeni od mudrecite kako Vjasa i Narada, znaat deka ve~noto
carstvo na Gospod e mnogu poubavo, pogolemo i sekoga{ polno so bla`enstvo i znaewe. Gos-
pod ponekoga{ se pojavuva kako inkarnacija i gi izveduva Svoite zabavi, so koi poka`uva
deka najgolemoto bla`enstvo se do`ivuva vo dru`eweto so Nego, vo Negovoto transcenden-
talno carstvo. Zna~i, so vakvite aktivnosti, Gospod gi privlekuva du{ite, usloveni vo ma-
terijalniot svet. Nekoi od ovie usloveni du{i se opieni od iluzornoto setilno u`ivawe,
dodeka drugite probuvaat da doka`at deka ne postoi vistinski `ivot vo duhovniot svet. Ovie
nerazumni lu|e se poznati kako karmii, onie koi deluvaat poradi koristoqubie, ili gjanii
- suvoparnite filozofi - {pekulatori. Me|utoa, nad ovie dva vida na lu|e se nao|a tran-
scendentalistot, koj e poznat kako satvata, posvetenik. Toj ne se vpu{ta nekontrolirano vo
materijalnoto deluvawe, nitu pak probuva so {pekulacija da se oslobodi od materijata. Na
pozitiven na~in go slu`i Gospod i taka steknuva najgolema duhovna dobrobit, nepoznata za
karmiite i gjaniite.
Kako sevi{en upravitel na materijalnite i duhovnite svetovi, Gospod ima razni
inkarnacii podeleni vo bezbroj kategorii. Inkarnaciite kako Brahma, Rudra, Manu, Prithu
i Vjasa pretstavuvaat vtelovenie na mo}ite na Gospod potrebni za odr`uvawe na materijal-
niot svet, no inkarnaciite kako Rama, Nrsimha, Varaha i Vamana se Negovi transcendentalni
vtelovenija. Gospod [ri Kri{na e izvorot na site inkarnacii i zatoa e pri~inata na site
pri~ini.

Strofa 1.1.18

athākhyāhi harer dhīmann


avatāra-kathāḥ śubhāḥ
līlā vidadhataḥ svairam
īśvarasyātma-māyayā

atha — zatoa; ākhyāhi — opi{i; hareḥ — na Gospod; dhīman — o mudar; avatāra — inkarnacii;
kathāḥ — prikazni; śubhāḥ — povolni; līlā — avanturi; vidadhataḥ — izvedeni; svairam — zabavi;
46 Шримад Бхагаватам

īśvarasya — na sevi{niot kontrolor; ātma — li~ni; māyayā — energii.

Prevod

O mudar Suta, te molime zboruvaj ni za transcendentalnite zabavi na mnogute inkarnacii na


Sevi{niot Bog. Gospod, sevi{niot upravitel, izveduva takvi povolni avanturi i zabavi so
posredstvo na Svoite vnatre{ni mo}i.

Tolkuvawe: Zaradi sozdavawe, odr`uvawe i uni{tuvawe na materijalnite svetovi, sa-


miot Sevi{en Gospod - Bo`jata Li~nost - se pojavuva vo neograni~en broj inkarnacii.
Specifi~nite avanturi na site ovie inkarnacii ja nosat vo sebe seta povolnost. Taka i onie
koi se li~no prisutni za vreme na tie aktivnosti i onie koi gi slu{aat transendentalnite
prikazni za niv, site stanuvaat blagosloveni.

Strofa 1.1.19

vayaḿ tu na vitṛpyāma
uttama-śloka-vikrame
yac-chṛṇvatāḿ rasa-jñānāḿ
svādu svādu pade pade

vayam — nie; tu — no; na — ne; vitṛpyāmaḥ — }e se odmarame; uttama-śloka — Sevi{niot Gospod,


koj se slavi so himni i molitvi; vikrame — avanturi; yat — koi; śṛṇvatām — postojano slu{aj-
}i; rasa — transcendentalen odnos; jñānām — upateni vo; svādu — vkusuvaj}i; svādu — vkusen;
pade pade — na sekoj ~ekor.

Prevod

Nikako da se zasitime od slu{aweto za transcendentalnite zabavi na Gospod, Bo`jata Li~nost,


koj se slavi so himni i molitvi! Onie koi razvile vkus za transcendentalnite odnosi so Nego,
sekoga{ slu{aat za Negovite zabavi i u`ivaat vo toa.

Tolkuvawe: Postoi golema razlika me|u svetovnite istoriski prikazni i romani od edna
strana i transcendentalnite zabavi na Gospod od druga. Knigite koi zboruvaat za istorijata
na celata vselena gi opi{uvaat i zabavite na inkarnaciite na Gospod. ,,Ramajana“, ,,Mahabha­
rata“ i Puranite se istoriski opisi na minatite vremiwa. Vo niv se opi{ani zabavite na
inkarnaciite na Gospod i zatoa tie se sekoga{ interesni, duri i otkako }e se pro~itaat pove-
}e pati. Na primer, ~ovek mo`e cel `ivot da gi ~ita ,,Bhagavad-gita“ ili ,,[rimad-Bhagavatam“
i sekoga{ vo niv da ja nao|a svetlinata na novite podatoci. Zatoa {to materijata e stati~na,
a duhot dinami~en i svetovnite vesti se stati~ni, dodeka transendentalnite dinami~ni. Onie
koi razvile vkus za razbirawe na transcendentalnite temi nikoga{ ne mo`at da se zasitat
od slu{aweto na vakvite prikazni. Na ~ovek svetovnite aktivnosti brzo mu zdosaduvaat, no
od transcendentalnite aktivnosti na posvetenoto slu`ewe nikoj nikoga{ ne mo`e da se za-
siti. Zborot uttama-{loka uka`uva na kni`evnost koja e oslobodena od neznaewe. Svetovnata
kni`evnost e vo gunata na temninata, neznaeweto, dodeka transcendentalnata kni`evnost
e potpolno sprotivna na svetovnata. Taa e nad gunata na temninata - kolku pove}e ~ovek ja
~ita i spoznava nejzinata transcendentalna sodr`ina, taa stanuva se posjajna i posjajna. Taka­
nare~enite oslobodeni li~nosti nikoga{ ne se zadovolni povtoruvaj}i gi zborovite aham
Мудреците поставуваат прашања 47

brahmasmi. Takvoto ve{ta~ko spoznavawe na Brahmanot im zdosaduva i za da vkusat vistinsko


zadovolstvo se vrtat kon prikaznite na ,,[rimad-Bhagavatam“. Onie pak koi ne se tolku sre}
ni se vrtat kon altruizmot i svetovnata filantropija. Toa zna~i deka filozofijata na maja-
vadiite e svetovna, dodeka filozofijata na ,,Bhagavad-gita“ i ,,[rimad-Bhagavatam“ e tran-
scendentalna.

Strofa 1.1.20

kṛtavān kila karmāṇi


saha rāmeṇa keśavaḥ
atimartyāni bhagavān
gūḍhaḥ kapaṭa-mānuṣaḥ

kṛtavān — napravi; kila — kakvi; karmāṇi — dela; saha — zaedno so; rāmeṇa — Balarama; keśavaḥ
— [ri Kri{na; atimartyāni — nad~ove~ki; bhagavān — Bo`jata Li~nost; gūḍhaḥ — prepraven
vo; kapaṭa — navidum; mānuṣaḥ — obi~en ~ovek.

Prevod

Gospod [ri Kri{na, Bo`jata Li~nost, prepraven vo obi~en ~ovek, zaedno so Balarama izvede
mnogu nad~ove~ki dela.

Tolkuvawe: U~ewata na antropomorfizmot i zoomorfizmot nikoga{ ne mo`at da se pri-


menat na Bo`jata Li~nost [ri Kri{na. Teorijata deka ~ovek stanuva Bog izlo`uvaj}i se
na askeza zema se pogolem zamav, posebno vo Indija. Otkako mudrecite i svetcite vrz osnova
na svetite spisi zaklu~ile deka Gospod Rama, Gospod Kri{na i Gospod [ri ^aitanja Ma-
haprabhu se Bo`jata Li~nost, mnogu neodgovorni lu|e izmislile svoi sopstveni inkarnacii.
Ova izmisluvawe na Bo`jite inkarnacii stanalo sekojdnevie, posebno vo Bengal. Sekoja poz-
nata li~nost so malku misti~ni mo}i }e poka`e nekoj magioni~arski trik i lu|eto vedna{ ja
proglasuvaat za inkarnacija na Bog. Me|utoa, Gospod [ri Kri{na ne bil takva inkarnacija.
U{te od migot koga se pojavil pred Svojata t.n. majka kako Vi{nu so ~etiri race, Toj bil
Bo`jata Li~nost. Potoa na nejzina molba stanal obi~no dete. Vedna{ potoa ja ostavil majka
si za da otide kaj drug posvetenik vo Gokula, kade maharaxa Nanda i Ja{odamata Go prifa-
tile kako svoj sin. I [ri Baladeva, vtoroto jas na Gospod Kri{na, se smeta za obi~no dete
koe go rodila drugata `ena na [ri Vasudeva. Vo ,,Bhagavad-gita“ Gospod veli deka Negovoto
ra|awe i Negovite dela se transcendentalni. U{te veli deka onoj sre}nik koj }e go sfati ova
vedna{ }e bide osloboden od krugot na ra|awe i umirawe i }e stane dostoen da se vrati vo
carstvoto na Kri{na. Zna~i, ako sakame da se oslobodime od materijalniot svet, dovolno }e
bide da ja sfatime transcendentalnata priroda na ra|aweto i aktivnostite na [ri Kri{na.
Vo ,,Bhagavatam“ trancendentalnata priroda na Gospod e opi{ana vo prvite devet peewa,
dodeka desettoto peewe gi opi{uva Negovite li~ni zabavi. Seto ova postepeno se spoznava
~itaj}i go ,,Bhagavatam“. Tuka e va`no da se zabele`i deka Gospod ja poka`al Svojata Bo`ja
priroda duri i koga bil vo kriloto na Svojata majka. Poka`al deka site Negovi dela imaat
nad~ove~ka priroda (koga imal sedum godini go podignal ridot Govardhana). Site ovie dela
nesporno doka`uvaat deka Toj navistina e Sevi{nata Bo`ja Li~nost. No sepak, poradi Ne-
govata misti~na prekrivka, Negovite t.n. tatko, majka i ostanatite rodnini go smetale za
obi~no dete. Koga i da storel nekoe herojsko delo, tatko Mu i majka Mu toa go sfa}ale na drug
na~in. Tie bile zadovolni vo svojata nepokolebliva roditelska qubov. Poradi ovie pri~ini
mudrecite od Naimi{aranja go opi{uvaat Kri{na kako ~ove~ko su{testvo, iako vsu{nost
48 Шримад Бхагаватам

Toj e semo}niot Gospod, Sevi{nata Bo`ja Li~nost.

Strofa 1.1.21

kalim āgatam ājñāya


kṣetre 'smin vaiṣṇave vayam
āsīnā dīrgha-satreṇa
kathāyāḿ sakṣaṇā hareḥ

kalim — vremeto Kali (`eleznoto vreme na karanici); āgatam — dojde; ājñāya — znaej}i go ova;
kṣetre — na mestoto; asmin — na ova; vaiṣṇave — posebno nameneto za posvetenicite na Gospod;
vayam — nie; āsīnāḥ — sednavme; dīrgha — dolgo; satreṇa — za da vr{ime `rtvuvawe; kathāyām —
vo zborovite za; sa-kṣaṇāḥ — so vremeto koe ni e na raspolagawe; hareḥ — na Bo`jata Li~nost.

Prevod

Znaej}i dobro deka vremeto Kali ve}e zapo~na, se sobravme na ova sveto mesto za dolgo da ja
slu{ame transcendentalnata poraka za Bog i na toj na~in da vr{ime `rtvuvawe.

Tolkuvawe: Vremeto Kali voop{to ne e prikladno za procesite preku koi se dostignu-


valo samospoznavaweto vo Satja-juga, zlatnoto vreme, ili Treta i Dvapara-juga, srebreno-
to i bronzenoto vreme. Poradi toa {to lu|eto vo Satja-juga `iveele po sto iljadi godini,
mo`ele dolgo da meditiraat i taka da dostignat samospoznavawe. Vo Treta-juga, koga `ivotot
trael deset iljadi godini, samospoznavaweto se dostignuvalo so vr{ewe na golemi `rtvu-
vawa. Vo Dvapara-juga, koga `ivotot trael iljada godini, samospoznavaweto se dostignuvalo
so obo`uvawe na Gospod. A vo Kali-juga, vo koja `ivotot trae najmnogu sto godini i e ispre-
pleten so razni pote{kotii, prepora~an proces za samospoznavawe e slu{aweto i peeweto na
svetoto ime na Gospod, kako i slu{aweto i zboruvaweto za Negovite slavi i zabavi. Mudrecite
od Naimi{aranja go zapo~nale ovoj proces na mesto posebno nameneto za posvetenicite na
Gospod. Tie se podgotvile iljada godini da slu{aat za zabavite na Gospod. Po primerot na
ovie mudreci morame da nau~ime deka redovnoto slu{awe i recitirawe na ,,Bhagavatam“ e ed-
instveniot pat na samospoznavaweto. Drugite obidi se samo gubewe na vreme, za{to ne davaat
nikakvi vidlivi rezultati. Gospod [ri ^aitanja Mahaprabhu go propoveda{e ovoj sistem na
bhagavata-dharma i im prepora~a na site koi se rodeni vo Indija da ja prezemat odgovornosta
za {ireweto na porakata na Gospod [ri Kri{na, prvenstveno porakata na ,,Bhagavad-gita“.
Koga ~ovek dobro gi poznava u~ewata na ,,Bhagavad-gita“, mo`e da se posveti na prou~uvaweto
na ,,[rimad-Bhagavatam“ za pove}e da go prodlabo~i svoeto samospoznavawe.

Strofa 1.1.22

tvaḿ naḥ sandarśito dhātrā


dustaraḿ nistitīrṣatām
kaliḿ sattva-haraḿ puḿsāḿ
karṇa-dhāra ivārṇavam

tvam — tvojata milost; naḥ — nie; sandarśitaḥ — sretnavme; dhātrā — providenie; dustaram —
nepremostliv; nistitīrṣatām — za onie koi sakaat da go preminat; kalim — vremeto Kali; sattva-
haram — koe gi rasipuva site dobri osobini; puḿsām — na lu|eto; karṇa-dhāraḥ — kapetan; iva
Мудреците поставуваат прашања 49

— kako; arṇavam — okean.

Prevod

Smetame deka tvoeto bla`enstvo go sretnavme po voljata na samoto providenie i toa samo za
da te prifatime kako kapetan na brodot na site onie koi sakaat da go preminat nepremostliv-
iot okean na Kali, koj gi rasipuva site dobri osobini na lu|eto.

Tolkuvawe: Vremeto Kali e mnogu opasno za ~ovekot. Edinstvena cel na ~ove~kiot `ivot
e da ovozmo`i dostignuvawe na samospoznavawe, no poradi vlijanieto na ova opasno vreme
lu|eto toa sosema go zaboravile. Vo ova vreme `ivotniot vek postepeno }e se namaluva. Poste-
peno lu|eto }e go gubat pomneweto, posuptilnite ~uvstva, silata i dobrite osobini. Popisot
na izopa~enosta na Kali-juga e daden vo dvanaesettoto peewe na ova delo. Onie koi sakaat da
go iskoristat svojot `ivot za samospoznavawe dobro }e se nama~at vo ova vreme, vo koe lu|eto
se tolku obzemeni so setilno u`ivawe {to potpolno zaboravile na samospoznavaweto. Ne
sfa}aat deka ovoj kratok `ivot e samo eden mig na dolgiot pat na samospoznavaweto i po-
radi svojata ludost otvoreno velat deka nema potreba za samospoznavawe. Celiot sistem na
obrazovanieto e naso~en kon setilnoto u`ivawe. Ako u~eniot ~ovek samo razmisli za ova, }
e sfati deka decata na ova vreme namerno se pra}aat vo klanicite na t.n. obrazovanie. Zatoa
u~enite lu|e treba pretpazlivo da se ~uvaat od ova vreme. Ako voop{to sakaat da go preminat
opasniot okean na Kali, }e moraat da go sledat primerot na mudrecite od Naimi{aranja i da
go prifatat [ri Suta Gosvami ili negoviot verodostoen pretstavnik kako kapetan na svojot
brod. Brodot e porakata na Gospod [ri Kri{na vo oblik na ,,Bhagavad-gita“ ili ,,[rimad-
Bhagavatam“.

Strofa 1.1.23

brūhi yogeśvare kṛṣṇe


brahmaṇye dharma-varmaṇi
svāḿ kāṣṭhām adhunopete
dharmaḥ kaḿ śaraṇaḿ gataḥ

brūhi — te molime ka`i; yoga-īśvare — onoj koj gi poseduva site misti~ni mo}i; kṛṣṇe — Gospod
Kri{na; brahmaṇye — Apsolutnata Vistina; dharma — religija; varmaṇi — za{titnik; svām
— sopstveno; kāṣṭhām — `iveali{te; adhunā — sega; upete — otide; dharmaḥ — religija; kam —
pod ~ija; śaraṇam — za{tita; gataḥ — otide.

Prevod

Te molime da ni ka`e{, otkako [ri Kri{na, Apsolutnata Vistina i posednikot na site


misti~ni mo}i, se vrati vo Svoeto `iveali{te, pod ~ija za{tita se sega principite na re-
ligijata.

Tolkuvawe: Religijata e zbir na normi koi gi propi{al samiot Gospod, Bo`jata Li~nost.
Koga i da dojde do gruba zloupotreba ili zanemaruvawe na principite na religijata, Sevi{niot
Gospod li~no se pojavuva za povtorno da gi vospostavi. Ova e re~eno vo ,,Bhagavad-gita“. Tuka
mudrecite od Naimi{aranja se pra{uvaat kako principite na religijata }e se odr`uvaat vo
vremeto koga Gospod ne e prisuten na Zemjata. Odgovorot na nivnoto pra{awe e daden pod-
ocna: kako transcendentalno zvu~no vtelovenie na Bo`jata Li~nost, ,,[rimad-Bhagavatam“ e
50 Шримад Бхагаватам

potpoln pretstavnik na transcendentalnoto znaewe i religiskite principi.

Taka se zavr{uvaat tolkuvawata na Bhaktivedanta na prvoto poglavje od Prvoto peewe


na ,,[rimad-Bhagavatam“, so naslov ,,Mudrecite postavuvaat pra{awa“.
Vtoro Poglavje

Bog i posvetenoto slu`ewe Nemu

Strofa 1.2.1

vyāsa uvāca
iti sampraśna-saḿhṛṣṭo
viprāṇāḿ raumaharṣaṇiḥ
pratipūjya vacas teṣāḿ
pravaktum upacakrame

vyāsaḥ uvāca — Vjasa re~e; iti — taka; sampraśna — sovr{enite pra{awa; saḿhṛṣṭaḥ — potpo-
lno zadovolen; viprāṇām — od nasobranite mudreci; raumaharṣaṇiḥ — sinot na Romahar{ana,
Ugra{rava; pratipūjya — otkako im se zablagodari; vacaḥ — zborovi; teṣām — nivnite; pravaktum
— da im odgovori; upacakrame — se obide.

Prevod

[rila Vjasadeva re~e: Potpolno zadovolen od sovr{enite pra{awa na brahmanite, Ugra{rava


(Suta Gosvami), sinot na Romahar{ana, im se zablagodari i se obide da odgovori.

Tolkuvawe: Mudrecite od Naimi{aranja mu postavile na Suta Gosvami {est pra{awa i


toj sega odgovara na niv, edno po edno.

Strofa 1.2.2

sūta uvāca
yaḿ pravrajantam anupetam apeta-kṛtyaḿ
dvaipāyano viraha-kātara ājuhāva
putreti tan-mayatayā taravo 'bhinedus
taḿ sarva-bhūta-hṛdayaḿ munim ānato 'smi

sūtaḥ — Suta Gosvami; uvāca — re~e; yam — kogo; pravrajantam — dodeka zaminuva{e da go pri-
fati odvoeniot red; anupetam — bez prethodno da se izlo`i na procesot na pro~istuvawe so
svet konec; apeta — bez da gi pomine obrednite ceremonii; kṛtyam — propi{anite dol`nosti;
dvaipāyanaḥ — Vjasadeva; viraha — razdelba; kātaraḥ — pla{ej}i se; ājuhāva — izvika; putra iti —
o sine moj; tat-mayatayā — obzemeno na toj na~in; taravaḥ — site drvja; abhineduḥ — odgovo­rija;
tam — nemu; sarva — site; bhūta — `ivi su{testva; hṛdayam — srce; munim — mudrecot; ānataḥ
asmi — oddavam po~it.

51
52 Шримад Бхагаватам

Prevod

[rila Suta Gosvami re~e: Mu ja oddavam svojata ponizna po~it na toj vozvi{en mudrec
([ukadeva Gosvami), koj mo`e da go osvoi se~ie srce. Koga go napu{ti domot i otide da se za-
veti vo odvoeniot red (sanjasa), a bez prethodno da se podlo`i na procesot na pro~istuvawe so
svet konec i na obrednite ceremonii koi gi vr{at povisokite kasti, negoviot tatko Vjasadeva
se upla{i od razdelbata i izvika: ,,Oh, sine moj!“ No, samo drvjata, obzemeni od istite ~uvstva
na odvoenost, oddeknaa i taka mu odgovorija na na`aleniot tatko.

Tolkuvawe: Za sledbenicite na institucijata na varna i a{rama propi{ani se mnogu


dol`nosti. Na primer, li~nosta koja saka da gi prou~uva Vedite mora da mu prijde na verodos-
toen duhoven u~itel i da go zamoli da ja prifati za u~enik. Svetiot konec e znak na onie koi
se spremni da gi izu~uvaat Vedite od a~arja - verodostoen duhoven u~itel. [ri [ukadeva Gos-
vami ne se podlo`il na vakvite pro~istuva~ki ceremonii zo{to bil oslobodena du{a u{te
od samoto ra|awe.
Glavno, ~ovekot se ra|a kako prose~no su{testvo, no so procesot na pro~istuvawe se
ra|a po vtor pat. Koga }e zdogleda nova svetlina i }e pobara nekoj koj }e mu objasni kako duhov-
no da napreduva, mu prio|a na duhovniot u~itel koj go pou~uva na Vedite. Duhovniot u~itel go
prifa}a samo iskreniot traga~ i mu dava svet konec. Taka ~ovek stanuva dvapati roden - dvixa.
Otkako }e gi stekne odlikite na dvixa, mo`e da se posveti na prou~uvaweto na Vedite, a koga
dobro }e gi izu~i Vedite stanuva vipra. Vipra, verodostojniot brahmana, go spoznava Apso-
lutot i ponatamu napreduva vo duhovniot `ivot, se dodeka ne go dostigne nivoto na vai{nava.
Ova e nivoto na koe ~ovekot doa|a otkako }e ja projde obukata na brahmana. Napredniot brah-
mana mora da stane vai{nava, za{to vai{navata e samospoznaen, u~en brahmana.
[rila [ukadeva Gosvami bil vai{nava u{te od samiot po~etok na svojot `ivot i
zatoa nemalo potreba da minuva niz site stepeni na sistemot varna{rama. Krajnata cel na
varna{rama-dharmata e preobra}awe na primitivniot ~ovek vo ~ist posvetenik na Gospod -
vai{nava. Prvoklasniot vai{nava - utama-adhikari - kogo i da prifati za vai{nava, toj so
samoto toa se prifa}a za brahmana, bez razlika na toa vo kakvo semejstvo se rodil ili kakvi
dela napravil vo minatoto. [ri ^aitanja Mahaprabhu go usvoil ovoj princip i go prifatil
[rila Haridasa Thakura kako a~arja za peewe na svetoto ime, iako toj se rodil vo muslimansko
semejstvo. Zatoa {to [rila [ukadeva Gosvami se rodil kako vai{nava, mo`eme da zaklu~ime
deka brahmanizmot mu bil vroden. Ne moral da se podlo`i na nikakvi pro~istuva~ki cere-
monii. So milosta na vai{navata duri i ~ovek od najnizok rod - Kirata, Huna, Andhra, Pulin-
da, Pulka{a, Abhira, [umbha, Javana, Khasa ili duri i ponizok od toa - mo`e da se vozdigne
na najvozvi{eno transcendentalno nivo. [rila [ukadeva Gosvami mu bil duhoven u~itel na
[ri Suta Gosvami i zatoa Suta, pred da po~ne da im odgovara na pra{awata na mudrecite od
Naimi{aranja, mu ja oddava svojata ponizna po~it.

Strofa 1.2.3

yaḥ svānubhāvam akhila-śruti-sāram ekam


adhyātma-dīpam atititīrṣatāḿ tamo 'ndham
saḿsāriṇāḿ karuṇayāha purāṇa-guhyaḿ
taḿ vyāsa-sūnum upayāmi guruḿ munīnām

yaḥ — toj {to; sva-anubhāvam — zo{to li~no go prifati (po pat na iskustvo); akhila — celosno;
śruti — Vedite; sāram — {lag; ekam — edinstven; adhyātma — transcendentalen; dīpam — fakel;
atititīrṣatām — sakaj}i da nadmine; tamaḥ andham — gustata temnina na materijalnoto postoewe;
Бог и посветеното служење Нему 53

saḿsāriṇām — na materijalistite; karuṇayā — poradi bespri~inska milost; āha — re~e; purāṇa


— dodatok na Vedite; guhyam — mnogu doverliv; tam — nemu; vyāsa-sūnum — sinot na Vjasadeva;
upayāmi — oddavam po~it; gurum — duhovniot u~itel; munīnām — golemite mudreci.

Prevod

Mu ja oddavam svojata ponizna po~it nemu (na [uka), duhovniot u~itel na site mudreci, sinot
na Vjasadeva. Dlaboko somilosen sprema grubite materijalisti, koi makotrpno se borat da
izlezat od gustata temnina na materijalnoto postoewe, go izgovori ovoj najdoverliv dodatok
na vedskoto znaewe, otkako prethodno i samiot go prifati i spozna.

Tolkuvawe: Vo ovaa molitva, [rila Suta Gosvami, prakti~no go rezimira celiot voved vo
,,[rimad-Bhagavatam“, koj e dodatok na ,,Vedanta-sutra“ i nejzino prirodno tolkuvawe. Vjasa-
deva ja sostavil ,,Vedanta-sutra“ t.e. ,,Brahma-sutra“, so cel da ja pretstavi samata su{tina na
vedskoto znaewe. ,,[rimad Bhagavatam“ e prirodno tolkuvawe na taa su{tina. [rila [ukade-
va Gosvami sovr{eno ja spoznal ,,Vedanta-sutra“, kako i nejzinoto tolkuvawe - ,,[rimad-Bhaga-
vatam“. Za da im ja uka`e svojata bespri~inska milost na zbunetite materijalisti koi sakaat
potpolno da se oslobodat od neznaeweto, go izgovoril za prvpat ova doverlivo znaewe.
Nema smisla da se debatira za toa dali materijalistite mo`at da bidat sre}ni. Nied-
no vteloveno su{testvo - bilo toa da e Brahma ili bezna~ajnata mravka - ne mo`e da bide
sre}no. Sekoj pravi nekakvi planovi za trajna sre}a, no zakonite na materijalnata priroda
gi popre~uvaat site na{i obidi. Zatoa materijalniot svet se narekuva najtemniot predel na
Bo`jiot sozdaden svet. No i pokraj toa, nesre}nite materijalisti, samo ako posakaat, mo`at
da izlezat od nego. Za `al, tolku se nerazumni {to ne go sakaat toa. Zatoa se sporeduvaat so
kamilata koja go obo`uva vkusot na trnlivite granki pome{an so nejzinata krv. Taa ne sfa-
}a deka toa e nejzinata sopstvena krv i deka trwata % go proboduvaat nejziniot jazik. Taka i
na materijalistite nivnata krv im e slatka kako med. Iako nivnite sopstveni dela postojano
gi doveduvaat do nezgodi, tie ne sakaat da se oslobodat. Takvite materijalisti se narekuvaat
karmii. Od iljadnici karmii, samo na nekolkumina }e im se sma~at materijalnite aktivnosti
i }e posakaat da izlezat od lavirintot. Takvite inteligenti li~nosti se poznati kako gja-
nii. ,,Vedanta-sutra“ e nameneta za gjaniite. No sepak, [rila Vjasadeva, kako opolnomo{tena
inkarnacija na Sevi{niot Gospod, mo`el da predvidi deka nesovesnite lu|e }e ja zloupotrebat
,,Vedanta-sutra“, pa zatoa ja dopolnil so ,,Bhagavata Puranata“. Jasno e ka`ano deka ,,Bhaga-
vatam“ e izvornoto tolkuvawe na ,,Brahma-sutra“. [rila Vjasadeva go pou~il na znaeweto na
,,Bhagavatam“ svojot sin [ri [ukadeva Gosvami, koj ve}e bil oslobodena du{a, vtemelen na
transcendentalno nivo. [rila [ukadeva li~no go spoznal ,,Bhagavatam“, a potoa go objas-
nil. Blagodarenie na negovata milost, ,,Bhagavata-vedanta-sutra“ e lesno razbirliva za site
iskreni du{i koi sakaat da se oslobodat od materijalnoto postoewe.
,,[rimad-Bhagavatam“ e nenadminlivo tolkuvawe na ,,Vedanta-sutra“. [ripada
[ankara~arja namerno ne go doprel zo{to znael deka }e mu bide mnogu te{ko da go izobli~i
prirodnoto tolkuvawe na ova delo. Taka ja napi{al svojata ,,[ariraka-bha{ja“, a negovite
t.n. sledbenici go otfrlile ,,Bhagavatam“ kako nekakvo ,,novo“ delo. Ne smee da ne zavede vak-
vata propaganda koja majavadi {kolata ja vodi protiv ,,Bhagavatam“. Od ovaa vovedna {loka
u~enikot-po~etnik treba da sfati deka ,,[rimad-Bhagavatam“ e edinstven transcendentalen
spis namenet za paramahamsite, koi potpolno se izle~eni od materijalnata bolest po ime
zloba. Majavadiite % zaviduvaat na Bo`jata Li~nost i pokraj toa {to [ripad [ankara~arja
priznal deka Narajana, Bo`jata Li~nost, e nad materijalniot svet. Zavidliviot majavadi ne
mo`e da go sfati ,,Bhagavatam“, no onie koi navistina sakaat da se oslobodat od materijalnoto
postoewe treba da dojdat pod zasolni{teto na ,,Bhagavatam“, za{to toa delo go izgovoril os-
lobodeniot [rila [ukadeva Gosvami. ,,Bhagavatam“ e transcendentalen fakel so ~ija pomo{
54 Шримад Бхагаватам

sovr{eno mo`eme da ja vidime transcendentalnata Apsolutna Vistina koja se spoznava kako


Brahman, Paramatma i Bhagavan.

Strofa 1.2.4

nārāyaṇaḿ namaskṛtya
naraḿ caiva narottamam
devīḿ sarasvatīḿ vyāsaḿ
tato jayam udīrayet

nārāyaṇam — na Bo`jata Li~nost; namaḥ-kṛtya — otkako }e se oddade ponizna po~it; naram ca eva
— i na Narajana Ri{i; nara-uttamam — najsovr{enoto ~ove~ko su{testvo; devīm — bo`icata;
sarasvatīm — bo`icata na u~enosta; vyāsam — Vjasadeva; tataḥ — potoa; jayam — sî {to treba da
se sovladee; udīrayet — neka se objavi.

Prevod

Pred da zapo~neme so recitirawe na ,,[rimad-Bhagavatam“, koj e edinstveniot pat na pobe-


data, treba da im oddademe ponizna po~it na Bo`jata Li~nost Narajana, Nara-narajana Ri{i,
najsovr{enoto ~ove~ko su{testvo, majkata Sarasvati, bo`icata na u~enosta, kako i na [rila
Vjasadeva, avtorot.

Tolkuvawe: Celta na Vedite i Puranite e da dadat mo`nost za osloboduvawe od najtem-


niot predel na materijalnoto postoewe. @ivoto su{testvo ne se se}ava na svojot odnos so Bog,
bidej}i u{te od pamtivek e privle~eno od materijalnoto setilno u`ivawe. Toa postojano se
bori za opstanok vo materijalniot svet, no so pravewe na svoi planovi ne mo`e da najde izlez
od nego. Ako navistina saka da ja zavr{i ovaa postojana borba za opstanok, }e mora povtorno
da go vospostavi svojot ve~en odnos so Bog. A za da go stori toa }e mora da pobara re{enie vo
delata kako {to se Vedite i Puranite. Nerazumnite lu|e velat deka Puranite nemaat nikak-
va vrska so Vedite. Me|utoa, Puranite se dopolnitelni objasnuvawa na Vedite, nameneti za
razli~nite vidovi lu|e. Site lu|e ne se isti. Nekoi se pod vlijanie na gunata na dobrosta,
nekoi pod vlijanie na gunata na strasta, a na nekoi pak vlijae gunata na neznaeweto. Puranite
se podeleni taka {to na site lu|e im ovozmo`uvaat da gi iskoristat i postepeno da ja povratat
svojata izgubena polo`ba i taka da se izbavat od te{kata borba za opstanok. [rila Suta Gos-
vami poka`uva kako treba da se pretstavuvaat Puranite. Onie koi sakaat da stanat propoved-
nici na vedskite spisi i Puranite treba da go sledat negoviot primer. ,,[rimad-Bhagavatam“
e besprekorno ~ista Purana i posebno e namenet za onie koi sakaat zasekoga{ da se oslobodat
od materijalnata zapletenost.

Strofa 1.2.5

munayaḥ sādhu pṛṣṭo 'haḿ


bhavadbhir loka-mańgalam
yat kṛtaḥ kṛṣṇa-sampraśno
yenātmā suprasīdati

munayaḥ — o mudreci; sādhu — dobri; pṛṣṭaḥ — pra{awa; aham — mene; bhavadbhiḥ — site vie;
loka — svetot; mańgalam — dobro; yat — za{to; kṛtaḥ — postavija; kṛṣṇa — Bo`jata Li~nost;
Бог и посветеното служење Нему 55

sampraśnaḥ — su{tinsko pra{awe; yena — koi; ātmā — du{a; suprasīdati — potpolno da ja zado-
volat.

Prevod

O mudreci, mi postavivte dobri pra{awa. Tie se va`ni i zna~ajni za dobroto na siot svet
zatoa {to se odnesuvaat na Gospod Kri{na. Samo vakvite pra{awa mo`at vo potpolnost da ja
zadovolat du{ata.

Tolkuvawe: Ve}e e re~eno deka od ,,Bhagavatam“ treba da se spoznae Apsolutnata Visti-


na i zatoa pra{awata na mudrecite od Naimi{aranja se prikladni i dobri, bidej}i se odne-
suvaat na Kri{na, Sevi{nata Bo`ja Li~nost i Apsolutnata Vistina. Vo ,,Bhagavad-gita“
(15.15), Sevi{niot Gospod veli deka site Vedi zboruvaat samo za edna rabota - kako da go
spoznaeme Nego, Gospod Kri{na. Taka pra{awata koi se odnesuvaat na Kri{na se su{tinata
na prou~uvaweto na site vedski spisi.
Celiot svet e poln so pra{awa i odgovori. Pticite, yverovite i lu|eto postojano se
obzemeni so pra{awa i odgovori. Nautro, dodeka se vo gnezdoto, i nave~er, koga se vra}aat
vo gnezdoto, pticite se obzemeni so pra{awa i odgovori. ^ovekot e obzemen so pra{awa i
odgovori se dodeka ne zaspie. Biznismenite, pravnicite vo sudot i u~enicite po u~ili{tata
i univerzitetite isto taka se obzemeni so pra{awa i odgovori, kako i pratenicite vo par-
lamentot, politi~arite i novinarite. Iako siot svoj `ivot postavuvaat pra{awa i dobivaat
odgovori, nikoga{ ne se zadovolni. Du{ata mo`e da se zadovoli samo so pra{awa za Kri{na
i so nivnite odgovori.
Kri{na e na{iot najblizok gospodar, prijatel, tatko ili sin, ili pak predmet na
bra~nata qubov. Zaboravaj}i na Nego, se raspra{uvame za sî i se{to i dobivame razni odgo-
vori, no ni{to od toa ne mo`e da ni dade potpolno zadovolstvo. Sî osven Kri{na nosi samo
privremeno zadovolstvo. Zatoa, ako sakame potpolno zadovolstvo, morame da postavuvame
pra{awa za Kri{na i da barame odgovor na niv. Ne mo`eme da projde nitu mig, a nekoj da ne nî
zapra{a za ne{to ili pak na nekoj da ne mu odgovorime za ne{to. Poradi toa {to ,,[rimad-
Bhagavatam“ se zanimava so pra{awata za Kri{na i so nivnite odgovori, samo ako go ~itame
i slu{ame ovoj transcendentalen spis }e mo`eme da dojdeme do najgolemo zadovolstvo. Mo-
rame da go nau~ime ,,[rimad-Bhagavatam“ i taka vo potpolnost da gi re{ime site socijalni,
politi~ki i verski problemi. ,,[rimad-Bhagavatam“ i Kri{na se sevkupen zbir na sî {to
postoi.

Strofa 1.2.6

sa vai puḿsāḿ paro dharmo


yato bhaktir adhokṣaje
ahaituky apratihatā
yayātmā suprasīdati

saḥ — taa; vai — sekako; puḿsām — za ~ove{tvoto; paraḥ — vozvi{ena; dharmaḥ — dol`nost;
yataḥ — so koja; bhaktiḥ — posveteno slu`ewe; adhokṣaje — na Transcendencijata; ahaitukī —
bezpri~inska; apratihatā — neprekinata; yayā — so koe; ātmā — du{ata; suprasīdati — potpolno
zadovolstvo.

Prevod
56 Шримад Бхагаватам

Najvozvi{enata dol`nost (dharma) za celoto ~ove{tvo e taa so koja lu|eto mo`at da dostig-
nat posveteno slu`ewe polno so qubov sprema transcendentalniot Gospod. Toa slu`ewe mora
da bide nemotivirano i neprekinato za potpolno da ja zadovoli du{ata.

Tolkuvawe: So ovaa izjava [ri Suta Gosvami odgovara na prvoto pra{awe na mudrecite
od Naimi{aranja. Tie go zamolile da ja rezimira sodr`inata na site sveti spisi i da go
pretstavi nivniot najva`en del, koj padnatite lu|e, pa i lu|eto voop{to, bi mo`ele lesno
da go prifatat. Vedite za ~ovekot propi{uvaat dva razli~ni vida na dol`nosti. Edniot vid
se narekuva pravriti-marga, patot na setilnoto u`ivawe, dodeka drugiot se narekuva niv-
riti-marga, patot na odrekuvaweto. Patot na u`ivaweto e ponizok, a patot na `rtvuvaweto
za najvozvi{enata cel, povisok. Materijalnoto postoewe na `ivoto su{testvo e bolna sos-
tojba na vistinskiot `ivot. Vistinskiot `ivot e duhovnoto postoewe (brahma-bhuta), vo koe
`ivotot e ve~en, bla`en i poln so znaewe. Materijalnoto postoewe e privremeno, iluzorno
i polno so bedi. Vo nego nema nikakva sre}a. Toa se sostoi od beskorisni obidi da se oslo-
bodime od bedite, a privremenoto is~eznuvawe na tie bedi pogre{no se narekuva sre}a. Zatoa
napreduvaweto na patot na materijalnoto u`ivawe, koe e minlivo, bedno i iluzorno, e po-
niskata dol`nost na ~ovekot. Od druga strana, pak, posvetenoto slu`ewe na Sevi{niot Gos-
pod, koe vodi kon ve~en, bla`en i seznae~ki `ivot, se smeta za povisoka dol`nost. Ponekoga{
ovaa povisoka dol`nost se zagaduva so poniskata. Na primer, prifa}aweto na posvetenoto
slu`ewe za materijalna dobivka sekako e pre~ka na patot na odrekuvaweto. Odrekuvaweto
zaradi krajnoto dobro sekako e podobro od u`ivaweto vo bolnata sostojba na `ivotot, koe
samo gi vlo{uva simptomite na bolesta i go prodol`uva nejzinoto traewe. Zatoa posvetenoto
slu`ewe na Gospod mora da bide ~isto, bez nikakva `elba za materijalno u`ivawe. Zna~i,
treba da % se posvetime na povisokata dol`nost - posvetenoto slu`ewe na Gospod koe e sosema
pro~isteno od nepotrebnite `elbi, koristoqubivoto deluvawe i filozofskata {pekulacija.
Edinstveno vakvoto slu`ewe mo`e da ni donese trajna uteha.
Zborot dharma namerno go prevedovme kako dol`nost zo{to negoviot koren zna~i
,,toa {to go odr`uva postoeweto na ~ovekot“. @ivoto su{testvo go odr`uva svoeto postoewe
koga svoite aktivnosti gi vr{i vo svojot ve~en odnos so Sevi{niot Gospod Kri{na. Kri{na
e centralnata to~ka so koja se povrzani site `ivi su{testva. Toj e ve~noto sîprivle~no `ivo
su{testvo me|u ostanatite ve~ni `ivi su{testva. Sekoe `ivo su{testvo ima svoj ve~en oblik
vo duhovnoto postoewe i sekoe od niv Kri{na ve~no go privlekuva. Kri{na e ve~nata celina,
dodeka sî drugo e Negovo sostavno del~e. Me|u Kri{na i Negovite sostavni del~iwa postoi
odnos na slu`en i sluga. Toj odnos e transcendentalen i potpolno se razlikuva od odnosite za
koi sme svedoci vo materijalnoto postoewe. Odnosot na sluga i slu`en e najprikladniot oblik
na bliskost. ^ovek mo`e da go spoznae ovoj odnos dodeka napreduva vo posvetenoto slu`ewe.
Sekoj treba transcendentalno i so mnogu qubov da go slu`i Gospod, duri i dodeka e usloven
vo materijalnoto postoewe. Toa postepeno }e ne dovede do vistinskiot `ivot i potpolno }e
ne zadovoli.

Strofa 1.2.7

vāsudeve bhagavati
bhakti-yogaḥ prayojitaḥ
janayaty āśu vairāgyaḿ
jñānaḿ ca yad ahaitukam

vāsudeve — na Kri{na; bhagavati — Bo`jata Li~nost; bhakti-yogaḥ — dopir so posvetenoto


Бог и посветеното служење Нему 57

slu`ewe; prayojitaḥ — primenuvaj}i; janayati — predizvikuva; āśu — mnogu brzo; vairāgyam —


ramnodu{nost; jñānam — znaewe; ca — i; yat — toa {to; ahaitukam — bezpri~insko.

Prevod

So samoto toa {to posveteno ja slu`i Bo`jata Li~nost [ri Kri{na, ~ovek vedna{ steknuva
znaewe i ramnodu{nost sprema svetot.

Tolkuvawe: Onie koi smetaat deka posvetenoto slu`ewe na Gospod [ri Kri{na e materi-
jalen sentimentalizam, mo`at da zabele`at deka svetite spisi na onie koi sakaat da dostig-
nat transcendentalno spoznavawe im prepora~uvaat da vr{at `rtvuvawa, da se izlo`at na
askeza, da davaat milostina, da steknat znaewe ili misti~ni mo}i i da praktikuvaat razni
drugi procesi. Tie tvrdat deka bhakti, posvetenoto slu`ewe na Gospod, e nameneto za onie
koi ne mo`at da izvr{uvaat povozvi{eni aktivnosti. Naj~esto velat deka kultot na bhakti
e za {udri, vai{ji i `eni, t.e. za pomalku razumnite lu|e, no toa ne e taka. Kultot na bhakti
e najvozvi{en od site transcendentalni aktivnosti i zatoa e istovremeno vozvi{en i lesen.
Vozvi{en e za ~istite posvetenici koi seriozno nastojuvaat da dojdat vo dopir so Sevi{niot
Gospod, a lesen e za po~etnicite koi tuku{to se na pragot na domot na bhakti. Kako da se dojde
vo dopir so Sevi{nata Bo`ja Li~nost [ri Kri{na e golema nauka koja im e dostapna na site
`ivi su{testva, vklu~uvaj}i gi i {udrite, vai{jite, `enite, pa duri i lu|eto koi se poniski
od {udrite. [to toga{ da ka`eme za lu|eto od povisokite kasti kako sposobnite brahmani i
golemite samospoznaeni kralevi? Site ostanati vozvi{eni aktivnosti poznati kako `rtvu-
vawe, milostina, askeza itn., se samo popratni ~initeli na ~istiot i nau~en kult na bhakti.
Principite na znaeweto i ramnodu{nosta kon svetot se dva va`ni ~initeli na patot
na transcendentalnoto spoznavawe. Duhovniot proces vodi do sovr{eno znaewe za sî materi-
jalno i duhovno, a kako rezultat na takvoto sovr{eno znaewe razvivame ramnodu{nost kon
materijalnite aktivnosti i privrzanost kon duhovnite. Da se bide odvoen od materijalnite
predmeti ne zna~i da se bide potpolno nepodvi`en, kako {to mislat lu|eto so siroma{no
znaewe. Nai{karma zna~i da ne se vr{at aktivnosti koi }e predizvikaat dobri ili lo{i
posledici. Negiraweto na besmislenite raboti ne zna~i negirawe na va`nite. Sli~no, od-
voenosta od materijalniot oblik ne zna~i poni{tuvawe na pozitivniot, vistinskiot oblik.
Celta na kultot na bhakti e da go spoznaeme pozitivniot oblik, a koga toj }e se spoznae, so
samoto toa negativnite oblici se poni{tuvaat. Spored toa, so razvojot na bhakti, so pozi-
tivnoto slu`ewe na pozitivniot oblik, prirodno ja gubime privle~nosta za poniskite raboti
i se vrzuvame za povisokite. Taka, bhakti e najvozvi{enata dol`nost na `ivoto su{testvo i
zatoa go tera istoto da se otka`e od materijalnoto setilno u`ivawe. Takvoto odrekuvawe e
simptom na ~istiot posvetenik. ^istiot posvetenik ne e budala, ne e obzemen so poniskite
energii, nitu pak neguva materijalni vrednosti. Kako go dostignuva ova nivo e nevozmo`no
da se doznae so suvoparno {pekulirawe - toa se slu~uva so milosta na Semo}niot. Mo`eme
da zaklu~ime deka ~istiot posvetenik so samoto toa {to e ~ist posvetenik gi poseduva site
dobri odliki kako znaeweto i ramnodu{nosta sprema svetot. Me|utoa, ako ~ovek ima samo
znaewe ili e ramnodu{en, toa ne zna~i deka dobro }e gi poznava principite na kultot bhakti
- najvozvi{enata dol`nost na ~ove~koto su{testvo.

Strofa 1.2.8

dharmaḥ svanuṣṭhitaḥ puḿsāḿ


viṣvaksena-kathāsu yaḥ
notpādayed yadi ratiḿ
58 Шримад Бхагаватам

śrama eva hi kevalam

dharmaḥ — dol`nost; svanuṣṭhitaḥ — ja izveduvaat vo sklad so svojata polo`ba; puḿsām —


~ove{tvoto; viṣvaksena — Bo`jata Li~nost (potpolnite emanacii); kathāsu — za porakata na;
yaḥ — {to e; na — ne; utpādayet — predizvikuva; yadi — ako; ratim — privle~nost; śramaḥ —
beskorisen trud; eva — samo; hi — sekako; kevalam — potpolno.

Prevod

Dol`nostite koi ~ovek gi izvr{uva vo sklad so svojata polo`ba pretstavuvaat samo besko-
risen trud ako ne predizvikaat privle~nost sprema porakata za Bo`jata Li~nost.

Tolkuvawe: Lu|eto go sfa}aat `ivotot na razli~ni na~ini i zatoa postojat razli~ni ak-
tivnosti koi im se svojstveni na razli~nite dol`nosti. Grubiot materijalist ne mo`e da
vidi ni{to podaleku od fizi~koto telo, pa zatoa za nego ne postoi ni{to osven materijal-
nite setila. Zatoa, aktivnostite na negovite dol`nosti se ograni~eni na sosredoto~enata
i pro{irenata sebi~nost. Sosredoto~enata sebi~nost se odnesuva na sopstvenoto telo i
taa glavno se manifestira kaj poniskite `ivotni. Pro{irenata sebi~nost se manifestira
kaj lu|eto i pokraj udobnostite na gruboto telo, se odnesuva i na udobnosta na semejstvoto,
op{testvoto, zaednicata, nacijata i svetot. Nad ovie zakoraveni materijalisti se nao|aat um-
nite {pekulanti koi lebdat visoko vo mentalnite sferi. Nivnite dol`nosti se pi{uvaweto
poezija i filozofija, ili pak propovedawe na nekoj -izam, no i nivnata cel e isto taka od
sebi~na priroda i e ograni~ena na teloto i umot. Me|utoa, nad teloto i umot se nao|a zas-
panata duhovna du{a. Koga taa }e go napu{ti teloto, site telesni i umni sebi~nosti stanuvaat
uni{teni. No, pomalku razumnite lu|e ne gi poznavaat potrebite na duhovnata du{a.
Bidej}i nerazumnite lu|e ne znaat deka du{ata postoi i deka e von dosegot na teloto i
umot, izvr{uvaweto na dol`nostite ne im nosi zadovolstvo. Tuka se postavuva pra{aweto za
zadovolstvoto na du{ata. Jastvoto se nao|a nad gruboto telo i suptilniot um. Toa e dvi`e~kata
sila na teloto i umot. Dokolku ne gi poznavame potrebite na zaspanata du{a i gi zadovoluvame
samo teloto i umot, ne mo`eme da bideme sre}ni. Teloto i umot se nepotrebni nadvore{ni
prekrivki na duhovnata du{a. Treba da se zadovolat potrebite na duhovnata du{a. ^ovek ne
mo`e da ja zadovoli pticata samo ako go ~isti nejziniot kafez. Mora da znae {to i treba na
samata ptica.
Duhovnata du{a ima potreba da se izbavi od robuvaweto na materijata i da ja ispolni
svojata `elba za potpolna sloboda. Taa saka da izleze von yidovite na ovaa vselena. Saka da
ja vidi beskrajnata svetlina i duh. Vakvata potpolna sloboda mo`e da ja dostigne koga }e go
sretne sovr{enoto duhovno su{testvo, Bo`jata Li~nost. Vo sekoe `ivo su{testvo se nao|a
zaspanata qubov sprema Bog, no negovoto duhovno postoewe se manifestira preku gruboto
telo i um, vo vid na iskrivena qubov sprema grubata i suptilnata materija. Spored toa, tre-
ba da im se posvetime na aktivnostite koi }e ja razbudat na{ata bo`estvena svesnost. Toa e
mo`no samo so slu{awe i zboruvawe za delata na Sevi{niot Gospod. Zatoa ovaa strofa veli
deka sekoja dol`nost koja ne ni pomaga da stekneme privle~nost sprema slu{aweto i pov-
toruvaweto na transcendentalnata poraka na Gospod e samo popusto gubewe na vreme. Toa e
zatoa {to drugite dol`nosti (na bilo koj -izam i da mu pripa|aat) ne mo`at da ja oslobodat
du{ata. Duri i aktivnostite na onie koi posakuvaat spasenie se smetat beskorisni, zatoa {to
ne ni ovozmo`uvaat da go spoznaeme praizvorot na seta sloboda. Grubite materijalisti mo`at
prakti~no da se uverat deka nivniot materijalen posed, bilo vo ovoj ili vo nekoj drug svet, e
prostorno i vremenski ograni~en. Duri i ako pojde na Svargaloka, du{ata koja kopnee nema da
najde ve~no `iveali{te. Taa edinstveno mo`e da se zadovoli so sovr{eno nau~niot proces na
posvetenoto slu`ewe.
Бог и посветеното служење Нему 59

Strofa 1.2.9

dharmasya hy āpavargyasya
nārtho 'rthāyopakalpate
nārthasya dharmaikāntasya
kāmo lābhāya hi smṛtaḥ

dharmasya — dol`nost; hi — sekako; āpavargyasya — kone~noto osloboduvawe; na — ne; arthaḥ


— kraj; arthāya — za materijalna dobivka; upakalpate — e nameneta; na — nikoga{; arthasya
— materijalna dobivka; dharma-eka-antasya — za onoj koj % se posvetil na glavnata dol`nost;
kāmaḥ — setilno u`ivawe; lābhāya — dostignuvawe; hi — to~no; smṛtaḥ — go opi{ale golemite
mudreci.

Prevod

Site dol`nosti se nameneti za dostignuvawe na kone~noto osloboduvawe i zatoa nikoga{ ne


treba da se izvr{uvaat zaradi materijalna dobivka. Isto taka, mudrecite velat deka ~ovek
koj & se posvetil na najvozvi{enata dol`nost nikoga{ ne treba da ja koristi materijalnata
dobivka za setilno u`ivawe.

Tolkuvawe: Ve}e rekovme deka so ~istoto posveteno slu`ewe na Gospod prirodno sle-
dat i sovr{enoto znaewe i ramnodu{nosta sprema materijalnoto postoewe. Me|utoa, nekoi
smetaat deka site dol`nosti, vklu~uvaj}i gi i religiskite, se nameneti za steknuvawe na ma-
terijalna dobivka. Op{ta tendencija na ~ovekot nasekade vo svetot e da stekne nekoja ma-
terijalna dobivka vo zamena za religiska ili nekoja druga slu`ba. Duri i vo vedskite spisi
za raznite religiski obredi se vetuvaat privle~ni materijalni dobra i zatoa mnozinstvoto
lu|e se privle~eni od takvite religiozni blagoslovi. Zo{to site ovie t.n. religiozni lu|e se
privle~eni od materijalnata dobivka? Zatoa {to im ovozmo`uva da gi ispolnat svoite `elbi
za setilnoto u`ivawe. Zna~i, ovoj krug na dol`nosti zapo~nuva so t.n. pobo`nost koja nosi
materijalna dobivka, a materijalnata dobivka nosi ispolnuvawe na `elbite. Zatoa, setilnoto
u`ivawe e pat na koj potpolno mu se posvetuvaat lu|e od najrazli~ni profili. Me|utoa vo
ovaa {loka, Suta Gosvami veli deka ,,[rimad-Bhagavatam“ ova voop{to ne go odobruva. Ne
smeeme da izvr{uvame bilo kakva dol`nost samo zaradi materijalna dobivka, nitu pak treba
da ja koristime materijalnata dobivka za setilno u`ivawe. A kako treba da ja iskoristime -
toa e opi{ano vo slednata strofa.

Strofa 1.2.10

kāmasya nendriya-prītir
lābho jīveta yāvatā
jīvasya tattva-jijñāsā
nārtho yaś ceha karmabhiḥ

kāmasya — `elbi; na — ne; indriya — setila; prītiḥ — zadovolstvo; lābhaḥ — steknuvawe; jīveta
— samoodr`uvawe; yāvatā — tolku kolku; jīvasya — `ivoto su{testvo; tattva — Apsolutnata
Vistina; jijñāsā — raspra{uvawe; na — ne; arthaḥ — cel; yaḥ ca iha — {to í da e drugo; karmabhiḥ
— aktivnosti.
60 Шримад Бхагаватам

Prevod

@ivotnite `elbi nikoga{ ne smeat da bidat naso~eni kon zadovoluvawe na setilata. Poradi
toa {to na ~ovekot mu e odredeno da se raspra{uva za Apsolutnata Vistina, toj treba da saka
edinstveno zdrav `ivot i samoodr`uvawe. Ni{to drugo ne smee da bide cel na negovoto delu-
vawe.

Tolkuvawe: Materijalisti~koto op{testvo e potpolno zbuneto i naso~eno kon ispolnu-


vawe na `elbite za setilnoto u`ivawe. Setilnoto u`ivawe e kone~nata cel vo site oblasti
na `ivotot. Vo politikata, socijalnata rabota, altruizmot, filantropijata, i kone~no vo
religijata, pa duri i vo spasenieto, sî pove}e preovladuva toj duh na setilnoto u`ivawe. Na
poleto na politikata liderite na narodot me|usebno se borat za sopstveno setilno u`ivawe.
Glasa~ite gi po~ituvaat t.n. lideri samo ako ovie im vetat setilni zadovolstva. Koga ne se
zadovolni od na~inot na koj liderite im ovozmo`uvaat setilno u`ivawe, gi simnuvaat od
prestolot. A skoro sekoga{ liderite gi razo~aruvaat glasa~ite, za{to ne mo`at da im gi za-
dovolat setilnite barawa. Istata rabota se slu~uva i na drugite `ivotni poliwa; nikoj ne gi
sfa}a seriozno `ivotnite problemi. Duri i onie koi odat po patot na spasenieto sakaat da
stanat edno so Apsolutnata Vistina - zaradi setilnoto u`ivawe posakuvaat da izvr{at duhov-
no samoubistvo. No, ,,Bhagavatam“ veli deka ne treba da se `ivee zaradi setilno u`ivawe.
Setilata treba da gi zadovolime onolku kolku {to e potrebno da se ostane vo `ivot, a ne da
se vpu{tame vo u`ivawa. Zatoa {to teloto e sozdadeno od setila koi treba da se zadovolat
vo odredena mera, postojat propi{ani normi koi go reguliraat toa zadovoluvawe. Zna~i, ne
smeeme da gi zadovoluvame vo neograni~ena mera. Na primer, brakot t.e. soedinuvaweto na
ma`ot i `enata, potreben e zaradi ra|awe na pokolenie, no ne treba da slu`i za setilno
u`ivawe. Zatoa {to lu|eto ne mo`at da go reguliraat svojot polov `ivot, se pojavila pro-
pagandata za planirawe na semejstvoto. Nerazumni kakvi {to se, ne mo`at da sogledaat deka
planiraweto na semejstvoto se odviva prirodno koga ~ovek }e se vpu{ti vo potraga za Ap-
solutnata Vistina. Traga~ite po Apsolutnata Vistina nikoga{ ne se privle~eni od nepo­
trebnoto setilno u`ivawe - postojano se obzemeni so istra`uvaweto na Vistinata. Zatoa, vo
sekoja oblast na `ivotot kone~niot kraj mora da bide potragata po Apsolutot. Toa sekogo }e
go napravi sre}en, zo{to pomalku }e bide vpletkan vo raznite vidovi na setilnoto u`ivawe.
A {to e taa Apsolutna Vistina - objasneto e vo slednata strofa.

Strofa 1.2.11

vadanti tat tattva-vidas


tattvaḿ yaj jñānam advayam
brahmeti paramātmeti
bhagavān iti śabdyate

vadanti — tie velat; tat — toa; tattva-vidaḥ — u~enite du{i; tattvam — Apsolutnata Vistina; yat
— koja; jñānam — znaewe; advayam — nedvostrana; brahma iti — poznata kako Brahman; paramātmā
iti — poznata kako Paramatma; bhagavān iti — poznata kako Bhagavan; śabdyate — taka se veli.

Prevod

U~enite transcendentalisti koi ja poznavaat Apsolutnata Vistina ja narekuvaat taa ne-


razdeliva su{tina Brahman, Paramatma ili Bhagavan.
Бог и посветеното служење Нему 61

Tolkuvawe: Apsolutnata Vistina e i subjekt i objekt i vo Nea nema kvalitativna raz-


lika. Spored toa, Brahman, Paramatma i Bhagavan kvalitativno se isti. Taa ista su{tina
prou~uva~ite na Upani{adite ja spoznavaat kako bezli~niot Brahman, hiranjagarbhite (jogi-
ite) kako lokalizirana Paramatma, a posvetenicite kako Bhagavan. So drugi zborovi, Bhaga-
van, Bo`jata Li~nost, pretstavuva najvozvi{en vid na Apsolutnata Vistina. Paramatmata e
delumna pretstava na Bo`jata Li~nost, dodeka bezli~niot Brahman e Negoviot bleskav sjaj,
kako {to son~evite zraci se sjajot na bogot na Sonceto. Pomalku inteligentnite pretstavni-
ci na gore navedenite {koli ponekoga{ istaknuvaat deka nivnoto spoznanie e najdlaboko,
no onie koi sovr{eno go gledaat Apsolutot dobro znaat deka ovie tri obele`ja se edna ista
Apsolutna Vistina, gledana od razli~ni to~ki na viduvawe.
Kako {to e ka`ano vo prvata {loka na prvoto poglavje na ,,Bhagavatam“, Sevi{nata
Vistina e samodovolna, seznae~ka i slobodna od iluzijata na relativnosta. Vo relativniot
svet, poznava~ot se razlikuva od ne{toto {to go poznava, no vo Apsolutnata Vistina i
poznava~ot i poznavanoto se edno isto. Vo relativniot svet, poznava~ot e `iv duh ili povi-
soka energija, dodeka ne{toto {to se poznava e mrtva materija ili poniska energija. Zna~i,
vo nego postoi dvojnosta na povisokata i poniskata energija. Me|utoa, vo apsolutnoto carstvo
i poznava~ot i poznavanoto í pripa|aat na povisokata energija. Sevi{niot energetski izvor
poseduva tri energii. Iako me|u energiite i nivniot izvor ne postoi razlika, sepak postoi
razlika vo kvalitetot na energiite. Apsolutnoto carstvo i `ivite su{testva í pripa|aat na
istata povisoka energija, dodeka materijalniot svet e poniskata energija. @ivoto su{testvo
vo dopir so poniskata energija doa|a vo iluzija i misli deka í pripa|a na taa energija. Zatoa
vo materijalniot svet postoi ~uvstvoto na relativnost. Vo Apsolutot nema takvo ~uvstvo na
razlika me|u poznava~ot i poznavanoto i zatoa sî e apsolutno.

Strofa 1.2.12

tac chraddadhānā munayo


jñāna-vairāgya-yuktayā
paśyanty ātmani cātmānaḿ
bhaktyā śruta-gṛhītayā

tat — tie; śraddadhānāḥ — seriozno zainteresirani; munayaḥ — mudreci; jñāna — znaewe; vairāgya
— odvoenost; yuktayā — dobro opremeni; paśyanti — gledaat; ātmani — vo sebe; ca — i; ātmānam
— Paramatmata; bhaktyā — so posvetenoto slu`ewe; śruta — Vedite; gṛhītayā — pravilno pri-
meni.

Prevod

Seriozno zainteresiraniot prou~uva~ ili mudrec, dobro vooru`en so znaewe i odvoenost,


ja spoznava Apsolutnata Vistina so posvetenoto slu`ewe vo sklad so toa {to go slu{nal od
Vedanta-{ruti.

Tolkuvawe: Apsolutnata Vistina vo potpolnost se spoznava so posvetenoto slu`ewe na


Gospod Vasudeva, Bo`jata Li~nost, koja e sevkupnata Apsolutna Vistina. Brahmanot e Nego­
viot transcendentalen telesen sjaj, dodeka Paramatma Negoviot delumen pretstavnik. Taka
spoznanieto na Apsolutnata Vistina vo vidot na Brahman ili Paramatma e samo delumno spoz-
nanie. Postojat ~etiri vida na lu|e - karmii, gjanii, jogii i posvetenici. Karmiite se materi-
62 Шримад Бхагаватам

jalisti, dodeka ostanatite tri vida se transcendentalisti. Prvoklasni transcendentalisti


se posvetenicite, zatoa {to ja spoznale Sevi{nata Li~nost. Vtoroklasni transcendentalisti
se onie koi delumno go spoznale potpolniot del na Apsolutnata Li~nost, dodeka tretoklasni
se onie koi go spoznale samo Nejziniot duhoven sjaj. Kako {to e re~eno vo ,,Bhagavad-gita“ i vo
drugite vedski spisi, Sevi{niot Gospod se spoznava so posveteno slu`ewe zasnovano na pot-
polno znaewe i ramnodu{nost sprema materijata. Ve}e go razgledavme faktot deka znaeweto
i ramnodu{nosta doa|aat so samoto posveteno slu`ewe. Bidej}i spoznavaweto na Brahmanot
i Paramatmata e nepotpolno spoznavawe na Apsolutnata Vistina, na~inite na spoznavaweto
na Brahmanot i Paramatmata, t.e. pati{tata na gjana i joga, isto taka se nesovr{eni. Pos-
vetenoto slu`ewe, zasnovano na potpolno znaewe i nevrzanost za materijata i zacvrsteno so
slu{aweto na Vedanta-{rutiite, e edinstven sovr{en metod so koj seriozniot i zainteresi-
ran prou~uva~ mo`e da ja spoznae Apsolutnata Vistina. Zatoa, posvetenoto slu`ewe ne e za
pomalku inteligentnite transcendentalisti. Postojat tri klasi na posvetenici. Tretoklas-
nite posvetenici, po~etnicite koi nemaat znaewe i odvoenost od materijalnoto dru`ewe, no
ednostavno gi privlekuva podgotvitelniot proces na obo`uvaweto na bo`estvata vo hramot,
se narekuvaat materijalisti~ki posvetenici. Niv pove}e gi interesira materijalnata bla-
godet, otkolku transcendentalnata. Zatoa morame odlu~no da napreduvame od polo`bata na
materijalisti~koto posveteno slu`ewe do polo`bata na vtoroklasnata posvetenost. Od taa
polo`ba posvetenikot e ve}e sposoben da gi vidi ~etirite ~initeli na patot na posvetenosta:
Bog, Negovite posvetenici, onie koi se vo neznaewe i zavidlivite. Morame da se vozdigneme
barem do nivoto na vtoroklasen posvetenik i taka da staneme dostojni da ja spoznaeme Apso-
lutnata Vistina.
Zatoa tretoklasniot posvetenik mora da primi upatstva za posvetenoto slu`ewe od
ovlasteni bhagavata izvori. Prviot bhagavata e samospoznaeniot posvetenik, dodeka drugiot
e Bo`jata poraka. Zatoa tretoklasniot posvetenik mora da mu prijde na samospoznaen posvete-
nik za da gi nau~i upatstvata za posvetenoto slu`ewe. Takviot samospoznaen posvetenik ne
e nekoj profesionalec koj zarabotuva za `ivot pou~uvaj}i go ,,Bhagavatam“. Toj mora da bide
pretstavnik na [ukadeva Gosvami, kakov {to bil Suta Gosvami, i mora da go propoveda kultot
na posvetenoto slu`ewe za dobroto na site lu|e. Posvetenikot-po~etnik skoro nema ni malku
`elba da slu{a od avtoritetite. Takviot posvetenik odi kaj profesionalecot i glumi deka
slu{a od nego samo za da gi zadovoli svoite setila. Toj vid na slu{awe i recitirawe rasipuva
sî i zatoa morame dobro da se ~uvame od la`nite procesi. Svetite poraki na Bog, zapi{ani
vo ,,Bhagavad-gita“ i ,,[rimad-Bhagavatam“, nesomneno se transcendentalni temi, no i pokraj
toa ne treba da gi slu{ame od profesionalec, koj gi rasipuva kako {to zmijata go rasipuva
mlekoto so samiot dopir na svojot jazik.
Za da napreduva, iskreniot posvetenik mora da bide spremen da gi slu{a vedskite spi-
si kako Upani{adite i ,,Vedanta“, kako i spisite na gosvamiite, prethodnite avtoriteti. Ako
ne gi slu{a takvite spisi ne mo`e vistinski da napreduva. Ako ~ovek ne slu{a i ne gi sledi
upatstvata, parodijata koja ja pravi od bhakti-joga e bezvredna i pretstavuva samo pre~ka na
patot na posvetenoto slu`ewe. Zna~i, dokolku posvetenoto slu`ewe ne se zasnova na princi-
pite i avtoritetot na {ruti, smriti, purana ili pan~aratra, takvoto glumewe na posveteno
slu`ewe treba vedna{ da se otfrli. Neovlastenata li~nost nikoga{ ne treba da se smeta za
~ist posvetenik. Ako ja usvoime porakata na vedskata kni`evnost, }e mo`eme postojano da go
gledame seproniknuva~kiot lokaliziran vid na Sevi{niot Gospod vo sebe. Toa nivo se na-
rekuva samadhi.

Strofa 1.2.13

ataḥ pumbhir dvija-śreṣṭhā


varṇāśrama-vibhāgaśaḥ
Бог и посветеното служење Нему 63

svanuṣṭhitasya dharmasya
saḿsiddhir hari-toṣaṇam

ataḥ — taka; pumbhiḥ — ~ovek; dvija-śreṣṭhāḥ — o najdobar me|u dvapati rodenite; varṇa-āśrama
— institucijata na ~etiri stale`i i ~etiri reda na `ivot; vibhāgaśaḥ — so podelbata;
svanuṣṭhitasya — ~ove~kite propi{ani dol`nosti; dharmasya — dol`nost; saḿsiddhiḥ — najgo-
lemo sovr{enstvo; hari — Sevi{nata Bo`ja Li~nost; toṣaṇam — zadovoluvawe.

Prevod

Zatoa, o najdobar me|u dvapati rodenite, zaklu~eno e deka najgolemoto sovr{enstvo koe ~ovek
mo`e da go dostigne so izvr{uvaweto na dol`nostite na svojot stale` i red na `ivot, e da ja
zadovoli Bo`jata Li~nost.

Tolkuvawe: ^ove~koto op{testvo nasekade vo svetot e podeleno na ~etiri stale`i i ~etiri


redovi na `ivot. Vo stale`ite spa|aat intelektualcite, vojnicite, proizvodstvenata klasa i
rabotni~kata klasa. Ovaa podelba e zasnovana na toa kakva rabota izvr{uva i koi se li~nite
sposobnosti na poedinecot, a ne na ra|aweto. Potoa postojat i ~etiri redovi na `ivot, imeno
u~eni~ki `ivot, semeen `ivot, `ivot na odrekuvawe i posveteni~ki `ivot. Ovaa podelba e
od najgolema korist za ~ove~koto op{testvo, zatoa {to poinaku nitu edna op{testvena insti-
tucija ne mo`e da se razviva vo zdrav duh. Vo site gore spomenati stale`i i redovi na `ivot
celta mora da bide da se zadovoli Bo`jata Li~nost, sevi{niot avtoritet. Ova ureduvawe na
~ove~koto op{testvo e poznato kako sistemot na varna{rama-dharma i e sosema prirodno za
civiliziraniot `ivot. Ureduvaweto varna{rama e sozdadeno so cel da ni ovozmo`i da ja spoz-
naeme Apsolutnata Vistina. Negova cel ne e da mu ovozmo`i na nekoj stale` nezaslu`ena
vlast nad drugite. Koga poradi pregolemata vrzanost za indrija-priti, setilnoto u`ivawe, e
proma{ena celta na `ivotot, t.e. spoznavaweto na Apsolutnata Vistina (kako {to prethodno
opi{avme), sebi~nite lu|e ja zloupotrebuvaat varna{ramata i nametnuvaat neprirodna vlast
nad poslabite stale`i. Vo Kali-juga, vremeto na karanicite, ova neprirodno vladeewe ve-
}e e vospostaveno, no razumnite lu|e dobro znaat deka podelbata na stale`ite i redovite na
`ivot e nameneta za mirna op{testvena sorabotka i dlaboko samospoznavawe. Taa nema nitu
edna druga cel.
Vo ovaa strofa ,,Bhagavatam“ izjavuva deka najvozvi{enata cel na `ivotot, t.e. najgole­
moto sovr{enstvo na ureduvaweto na varna{rama-dharmata, e seop{ta sorabotka so cel da se
zadovoli Sevi{niot Gospod. Toa go potvrduva i ,,Bhagavad-gita“ (4.13).

Strofa 1.2.14

tasmād ekena manasā


bhagavān sātvatāḿ patiḥ
śrotavyaḥ kīrtitavyaś ca
dhyeyaḥ pūjyaś ca nityadā

tasmāt — zatoa; ekena — so edno; manasā — vnimanie na umot; bhagavān — Bo`jata Li~nost;
sātvatām — na bhaktite; patiḥ — za{titnik; śrotavyaḥ — treba da se slu{a; kīrtitavyaḥ — da se
slavi; ca — i; dhyeyaḥ — da se se}ava; pūjyaḥ — da se obo`uva; ca — i; nityadā — postojano.

Prevod
64 Шримад Бхагаватам

Zatoa, sekoj treba postojano i so potpolno sosredoto~eno vnimanie da slu{a za Bog, da Go


slavi, da se se}ava na Nego i da Go obo`uva toj Sevi{en Gospod, koj e za{titnik na bhaktite.

Tolkuvawe: Ako spoznavaweto na Apsolutnata Vistina e krajnata cel na `ivotot, toa mora
da se dostigne na bilo kakov na~in. Vo site gore navedeni stale`i i redovi na `ivot glavni
dol`nosti se ovie ~etiri procesi - slaveweto i obo`uvaweto na nekogo, kako i slu{aweto
i razmisluvaweto za nekogo. Bez ovie principi na `ivotot nikoj ne mo`e da postoi. Tie se
sostaven del na aktivnostite na `ivoto su{testvo. Posebno vo sovremenoto op{testvo, re~isi
site aktivnosti zavisat od slu{aweto i slaveweto. ^ovek od bilo koja op{testvena polo`ba
stanuva poznat samo ako go slavat, zaslu`eno ili nezaslu`eno, vo dnevnite vesnici. Pone­koga{
novinarskata propaganda gi promovira politi~kite lideri na odredenite partii i so takvoto
slavewe bezna~ajniot ~ovek za mig stanuva mnogu va`en. No, takvata propaganda i t.n. slavewe
na nedostojniot ~ovek ne nosi nikakvo dobro nitu za poedinecot, nitu za op{testvoto. Taa
mo`e da predizvika privremena polza, no trajna korist od nea nema. Zatoa takvite aktivnosti
se samo prazno gubewe na vremeto. Vistinskiot objekt na slaveweto e Sevi{niot Gospod koj
sozdal sî {to pred sebe mo`eme da vidime. Ovoj fakt detalno go objasnivme na po~etokot na
,,Bhagavatam“, vo vrska so {lokata xanmadi asja. Tendencijata da se slavat i da se slu{a za
drugite mora da se naso~i kon onoj koj e navistina slaven - Sevi{noto Su{testvo. Samo toa }
e ni go donese sakaniot rezultat.

Strofa 1.2.15

yad-anudhyāsinā yuktāḥ
karma-granthi-nibandhanam
chindanti kovidās tasya
ko na kuryāt kathā-ratim

yat — koe; anudhyā — so se}avawe; asinā — so me~ot; yuktāḥ — opremen; karma — rabota koja nosi
posledici; granthi — ~vor; nibandhanam — vrzuva~ki; chindanti — se~e; kovidāḥ — inteligenten;
tasya — Negova; kaḥ — koj; na — ne; kuryāt — e stori; kathā — porakite; ratim — vnimanie.

Prevod

So me~ot na se}avaweto na Sevi{niot Bog, inteligentniot ~ovek go se~e vrzuva~koto ja`e


na rabotata koja nosi posledici (karma). Zatoa, koj e toj {to nema da & posveti vnimanie na
Negovata poraka?

Tolkuvawe: Dopirot na duhovnata iskra so materijalnite elementi sozdava jazol koj mora
da go prese~eme, ako sakame da se oslobodime od deluvaweto i negovite posledici. Oslobodu-
vawe zna~i izleguvawe od krugot na deluvawe koj nosi posledici, a li~nosta koja postojano
se se}ava na transcendentalnite zabavi na Sevi{nata Bo`ja Li~nost go dostignuva toa os-
loboduvawe bez golem napor. Toa e zatoa {to site aktivnosti na Sevi{niot Gospod (Nego-
vite lili) se oslobodeni od vlijanieto na gunite na materijalnata priroda. Tie se duhovni po
priroda i seprivle~ni, pa taka postojaniot dopir so Gospodovite duhovni aktivnosti poste-
peno ja produhovuva svesnosta na uslovenata du{a i kone~no go presekuva jazolot na materi-
jalnata vrzanost.
Zna~i osloboduvaweto od materijalnata vrzanost e sporeden rezultat na posvetenoto
slu`ewe. Steknuvaweto na duhovnoto znaewe samo po sebe ne mo`e da ni donese oslobodu-
Бог и посветеното служење Нему 65

vawe. Takvoto znaewe mora da se prekrie so posvetenoto slu`ewe, za na krajot da preovladee


samo posvetenoto slu`ewe. Toga{ e mo`no da se dostigne osloboduvaweto. Duri i lu|eto
koi rabotat od koristoqubie mo`at da dostignat osloboduvawe, dokolku svoeto deluvawe
go prekrijat so posvetenoto slu`ewe. Karmata prekriena so posveteno slu`ewe se narekuva
karma-joga, dodeka {pekulativnoto znaewe prekrieno so posveteno slu`ewe se narekuva gjana-
joga. Me|utoa, ~istata bhakti-joga ne zavisi od karma i od gjana, zatoa {to samo taa mo`e da
ni go podari transcendentalnoto slu`ewe na Gospod so qubov, zaedno so osloboduvaweto od
usloveniot `ivot.
Zatoa sekoj koj ima malku pove}e pamet od prose~niot ~ovek so siroma{no znaewe
mora postojano da se se}ava na Sevi{niot Gospod, da slu{a za Nego, da Go slavi, da misli na
Nego i postojano da Go obo`uva. Toa e sovr{eniot pat na posvetenoto slu`ewe. Gosvamiite
od Vrindavan, koi [ri ^aitanja Mahaprabhu gi ovlastil da go propovedaat kultot na bhakti,
stro­go go sledele ova pravilo i za na{e dobro napi{ale obemna kni`evnost za transcenden-
talnata nauka. Vrz osnova na ,,[rimad-Bhagavatam“ i sli~nite verodostojni spisi, gi zacr-
tale pati{tata za lu|eto od site stale`i i redovi na `ivot.

Strofa 1.2.16

śuśrūṣoḥ śraddadhānasya
vāsudeva-kathā-ruciḥ
syān mahat-sevayā viprāḥ
puṇya-tīrtha-niṣevaṇāt

śuśrūṣoḥ — onoj koj e obzemen so slu{awe; śraddadhānasya — so gri`a i vnimanie; vāsudeva —


{to se odnesuva na Vasudeva; kathā — porakata; ruciḥ — privle~nost; syāt — mo`no e; mahat-
sevayā — slu`ej}i gi ~istite bhakti; viprāḥ — o dvapati rodeni; puṇya-tīrtha — onie koi se
pro~isteni od site poroci; niṣevaṇāt — so slu`ewe.

Prevod

O dvapati rodeni mudreci, so slu`ewe na bhaktite koi nemaat nikakvi poroci se pravi golema
slu`ba, so koja vo ~ovekot se razviva privle~nost kon slu{aweto na porakata za Vasudeva.

Tolkuvawe: Usloveniot `ivot na `ivoto su{testvo e predizvikan od negoviot buntoven


stav sprema Gospod. Postojat lu|e nare~eni devi, bo`estveni `ivi su{testva i asuri, demoni,
koi se protivat na avtoritetot na Sevi{niot Gospod. Vo {esnaesettoto poglavje na ,,Bhaga-
vad-gita“ e opi{ano deka asurite od `ivot vo `ivot pa|aat vo sî podlaboko neznaewe i taka
tonat do poniskite oblici na `ivot, li{eni od znaeweto za Apsolutnata Vistina, Bo`jata
Li~nost. So milosta na oslobodenite slugi na Gospod, koi spored vrhovnata volja propovedaat
vo raznite zemji, asurite postepeno se popravaat i se budi nivnata svesnost za Bog. Bhak-
tite na Gospod se Negovi mnogu intimni sledbenici. Koga i da dojdat da go spasat ~ove~koto
op{testvo od zakanuva~kata bezbo`nost, poznati se kako mo}ni inkarnacii na Gospod, Negovi
sinovi, slugi ili sledbenici. Me|utoa nikoj od niv ne tvrdi, nedoli~no za sebe, deka e Bog.
Vakvoto klevetewe na Bog go pravat asurite, a nivnite demonski sledbenici gi prifa}aat
vakvite izmamnici kako Bog i Negovi inkarnacii. Svetite spisi gi opi{uvaat inkarnaciite
na Bog, to~no i detalno. Nikoj ne treba da se prifati kako Bog ili Bo`ja inkarnacija ako toa
ne e potvrdeno vo svetite spisi.
Posvetenicite koi navistina sakaat da se vratat kaj Bog treba da gi po~ituvaat slug-
ite na Bog kako samiot Bog. Takvite slugi se narekuvaat mahatmi, ili tirthi, i propovedaat vo
66 Шримад Бхагаватам

sklad so odredenoto vreme i mesto. Bo`jite slugi gi pottiknuvaat lu|eto da stanat posveteni-
ci na Gospod i ne podnesuvaat da gi narekuvaat Bog. Spored svetite spisi [ri ^aitanja Maha­
prabhu e li~no Bog, no Toj igral uloga na bhakta. Koga onie koi znaele deka e Bog go imenuvale
kako Bog, Toj so racete gi zatvoral u{ite i go peel imeto na Gospod Vi{nu. Nikako ne dozvolu-
val da go narekuvaat Bog, iako Toj nesomneno bil toa. Gospod se odnesuval taka za da nî predu-
predi na neserioznite lu|e koi nao|aat zadovolstvo vo toa nekoj da im se obra}a kako na Bog.
Slugite na Bog doa|aat da ja {irat svesnosta za Bog, a inteligentnite lu|e treba vo sekoj
pogled, da sorabotuvaat so niv. Bog mo`eme pove}e da go zadovolime ako go slu`ime Negoviot
sluga otkolku ako go slu`ime Nego li~no. Toj e najsre}en koga gleda deka gi po~ituvame Ne-
govite slugi kako {to dolikuva, zo{to tie rizikuvaat sî zaradi slu`eweto na Gospod i zatoa
Mu se mnogu mili. Kri{na izjavuva vo ,,Bhagavad-gita“ (18.69) deka nikoj ne Mu e podrag od
onoj koj rizikuva sî za da gi propoveda Negovite slavi. Slu`ej}i gi slugite na Bog poste-
peno }e gi stekneme nivnite osobini i taka }e staneme dostojni da slu{ame za Bo`jite slavi.
Plamte~kata `elba da se slu{a za Bog e glavnata doblest na posvetenikot dostoen da vleze vo
Bo`jeto carstvo.

Strofa 1.2.17

śṛṇvatāḿ sva-kathāḥ kṛṣṇaḥ


puṇya-śravaṇa-kīrtanaḥ
hṛdy antaḥ stho hy abhadrāṇi
vidhunoti suhṛt satām

śṛṇvatām — onie koi razvile `elba da ja slu{aat porakata; sva-kathāḥ — Negovite zborovi;
kṛṣṇaḥ — Bo`jata Li~nost; puṇya — doblesni; śravaṇa — slu{aj}i; kīrtanaḥ — peej}i; hṛdi antaḥ
sthaḥ — vo srceto; hi — sekako; abhadrāṇi — `elbata za u`ivawe vo materijata; vidhunoti — ja
~isti; suhṛt — dobro~initel; satām — na iskrenite.

Prevod

Bo`jata Li~nost [ri Kri{na, koj e Paramatma (Nad-du{a) vo srceto na site `ivi su{testva
i dobro~initel na iskreniot bhakta, ja ~isti `elbata za materijalno u`ivawe od srceto na
bhaktata koj razvil plamte~ka `elba da slu{a razgovori za Nego, koi sami po sebe se doblesni
koga pravilno se slu{aat i peat.

Tolkuvawe: Zborovite povrzani so Sevi{niot Gospod [ri Kri{na ne se razlikuvaat od


Nego. Spored toa, koga i da slu{ame za Bog i Go slavime, pri toa ne pravej}i navredi, Gospod
Kri{na li~no e prisuten vo forma na transcendentalniot zvuk, koj e isto mo}en kolku i
Toj samiot. [ri ^aitanja Mahaprabhu vo Svojata ,,[ik{a{taka“ jasno izjavuva deka Gospod
Svoite bezbrojni imiwa gi opolnomo{til so site Svoi mo}i. Nema strogo utvrdeno vreme
koga svetoto ime treba da se pee, pa sekoj mo`e so vnimanie i po~it da pee koga mu odgovara.
Gospod e tolku somilosen sprema nas {to li~no ni se javuva vo oblik na transcendentalniot
zvuk, no za `al nie ne nao|ame zadovolstvo vo slu{aweto i slaveweto na Negovoto ime i ak-
tivnosti. Ve}e objasnivme deka ~ovek razviva vkus za slu{awe i peewe na svetiot zvuk slu-
`ej}i ~ist bhakta na Gospod.
Gospod im vozvra}a na Svoite bhakti vo sklad so nivnata posvetenost. Koga gleda deka
bhaktata iskreno i ~isto saka da Go slu`i i deka gori od `elba da slu{a za Nego, Toj odvnatre
go inspirira za ovoj lesno da mo`e da Mu se vrati. Gospod pove}e saka da nî vrati vo Svoeto
carstvo, otkolku {to sakame nie samite. Mnozinata od nas voop{to ne sakaat da Mu se vratat
Бог и посветеното служење Нему 67

na Bog, no na onoj koj toa go saka [ri Kri{na mu pomaga vo sekoj pogled.
Ne mo`eme da vlezeme vo Bo`jeto carstvo ako potpolno ne sme pro~isteni od site
grevovi. Materijalnite grevovi se posledica na na{ite `elbi da gospodarime so materijal-
nata priroda. ^ovek mnogu te{ko se osloboduva od takvite `elbi. @enite i bogatstvoto se
golemi problemi za posvetenikot koj ~ekori po patot nazad nakaj Bog. Mnogu re{itelni pos-
vetenici vo duhovniot sled padnale kako `rtva na ovie mamki i taka se povlekle od patot na
osloboduvaweto. No, koga na nekoj mu pomaga Bog li~no, so Negovata Bo`estvena milost siot
proces stanuva mnogu lesen.
Voop{to ne za~uduva faktot deka se vozbuduvame vo blizina na `eni ili bogatstvo,
bidej}i sekoe `ivo su{testvo e vo dopir so `eni i bogatstvo u{te od mnogu odamna, prakti~no
od pamtivek. Zatoa potrebno e izvesno vreme da zakrepneme od ovaa tu|a priroda. Ako slu{a
za slavite na Gospod, ~ovek postepeno }e ja spoznae svojata vistinska polo`ba. So Bo`jata
milost bhaktata dobiva dovolno sila da se za{titi od nemirot i taka postepeno is~eznuvaat
site voznemiruva~ki elementi od negoviot um.

Strofa 1.2.18

naṣṭa-prāyeṣv abhadreṣu
nityaḿ bhāgavata-sevayā
bhagavaty uttama-śloke
bhaktir bhavati naiṣṭhikī

naṣṭa — uni{teno; prāyeṣu — skoro sî; abhadreṣu — sî {to e nepovolno; nityam — redovno;
bhāgavata — ,,[rimad-Bhagavatam“ ili ~ist bhakta; sevayā — slu`ej}i; bhagavati — na Bo`jata
Li~nost; uttama — transcendentalni; śloke — molitvi; bhaktiḥ — slu`ewe so qubov; bhavati —
stanuva; naiṣṭhikī — neizbe`no.

Prevod

Vo srceto na onoj koj redovno prisustvuva na predavawata na ,,Bhagavatam“ i slu`i ~ist bhak-
ta se uni{tuva skoro sekoja pre~ka, a slu`eweto so mnogu qubov sprema Sevi{niot Gospod,
koj se slavi so transcendentalni pesni, se vtemeluva kako neizbe`en fakt.

Tolkuvawe: Ovaa strofa ni go razotkriva lekot koj od srceto mo`e da gi otstrani site
nepovolni raboti koi se smetaat za pre~ki na patot na samospoznavaweto. Toj lek e dru{tvoto
na bhagavatite. Postojat dva vida na bhagavati - knigata bhagavata i bhaktata bhagavata. I
dvata se mnogu mo}ni lekovi. Zaedno ili samo edniot od niv se sposobni da gi otstranat site
pre~ki. Bhaktata bhagavata e isto taka dobar kako i knigata bhagavata zatoa {to go vodi svo-
jot `ivot vo sklad so knigata bhagavata, koja e polna so znaewe za Gospod i Negovite ~isti
bhakti - bhagavatite. Knigata bhagavata i li~nosta bhagavata se istovidni.
Bhaktata bhagavata e neposreden pretstavnik na Bhagavan - Bo`jata Li~nost. Zatoa
onoj {to }e go zadovoli bhaktata bhagavata go steknuva blagodetot na knigata bhagavata.
^ove~kiot razum ne mo`e da sfati kako nie, slu`ej}i go bhaktata bhagavata ili knigata bhaga-
vata, napreduvame na patot na posvetenosta. Ova go objasnil [rila Naradadeva, koj vo svojot
minat `ivot bil sin na sluginka. Negovata majka gi slu`ela mudrecite i taka toj do{ol vo
dopir so niv. So samoto toa {to se dru`el so mudrecite i gi jadel ostatocite na hranata koi
tie gi ostavile, sinot na sluginkata dobil {ansa da stane golem bhakta i vozvi{ena li~nost
- [rila Naradadeva. Ova se ~udesnite rezultati od dru`eweto so bhagavatite. Za da gi sfa-
time ovie rezultati prakti~no, treba da se istakne deka ~ovek so takvoto iskreno dru`ewe so
68 Шримад Бхагаватам

bhagavatite mnogu lesno i sigurno steknuva transcendentalno znaewe, a kako posledica na toa
znaewe ~ovek se vtemeluva vo posvetenoto slu`ewe na Gospod. Napreduvaj}i vo posvetenoto
slu`ewe pod vodstvo na bhagavata, stanuvame sî postabilni vo transcendentalnoto slu`ewe
na Gospod so mnogu qubov. Zna~i porakata od knigata bhagavata treba da ja primime od bhak-
tata bhagavata, a spojot na ovie dva bhagavati }e mu pomogne na bhaktata po~etnik postojano
da napreduva na duhovniot pat.

Strofa 1.2.19

tadā rajas-tamo-bhāvāḥ
kāma-lobhādayaś ca ye
ceta etair anāviddhaḿ
sthitaḿ sattve prasīdati

tadā — toga{; rajaḥ — gunata na strasta; tamaḥ — gunata na neznaeweto; bhāvāḥ — sostojba;
kāma — pomamnost i `elba; lobha — kopneewe; ādayaḥ — drugite; ca — i; ye — koi i da se; cetaḥ
— um; etaiḥ — so tie; anāviddham — nevoznemiren; sthitam — se vtemeluva; sattve — vo gunata na
dobrosta; prasīdati — stanuva potpolno zadovolen.

Prevod

Koga takvoto slu`ewe so qubov }e se vtemeli vo srceto, od srceto is~eznuvaat posledicite na


gunite na strasta i neznaeweto, kako {to se pomamnosta, `elbata i kopne`ot. Toga{ bhaktata
se vtemeluva vo dobrosta i stanuva potpolno sre}en.

Tolkuvawe: @ivoto su{testvo vo svojata normalna, prirodna polo`ba e potpolno zado-


volno i duhovno bla`eno. Taa sostojba na vnatre{no zadovolstvo se narekuva brahma-bhuta
ili atmananda. Toa ne e kako zadovolstvoto na nekoja mrzeliva budala dlaboko potopena vo
neznaeweto. Ne, atmanandito e zadovolen vo sebe i go nadminal materijalnoto postoewe. Ovoj
stadium na sovr{enstvo se dostignuva koga slu`eweto na Gospod pove}e ni{to ne mo`e da go
poremeti. Posvetenoto slu`ewe ne e neaktivnost, tuku ~ista aktivnost na du{ata.
Vo dopir so materijata du{ata po~nuva da deluva na izopa~en i bolen na~in, {to se
manifestira vo vid na pomamnost, `elba, kopne`, neaktivnost, glupost i spiewe. Me|utoa,
posvetenoto slu`ewe potpolno gi otstranuva site ovie posledici na strasta i neznaeweto.
Koga doa|a do toa, bhaktata se vtemeluva vo gunata na dobrost i napreduva ponatamu za da se
vozdigne na polo`bata vasudeva, sostojbata na ~istata satva - {udha satva. Samo vo taa sostoj­
ba na {udha satva, vo koja sme obdareni so ~ista qubov sprema Kri{na, postojano go gledame
Kri{na - o~i v o~i.
Bhaktata sekoga{ se nao|a pod vlijanie na gunata na ~istata dobrost i zatoa nikomu ne
mu nanesuva {teta. Od druga strana pak, abhaktata, kolku i da e u~en, sekoga{ predizvikuva
{teta. Bhaktata ne e budalest nitu brzoplet. [tetnicite, budalestite i brzopletite lu|e ne
mo`at da bidat bhakti na Gospod, pa duri taka i da se oblekuvaat. Bhaktata mora da se odli-
kuva so site dobri osobini na Bog. Kvantitativno toj gi ima pomalku ovie osobini otkolku
Bog, no kvalitativno Gospod i bhaktata se istovidni.

Strofa 1.2.20

evaḿ prasanna-manaso
Бог и посветеното служење Нему 69

bhagavad-bhakti-yogataḥ
bhagavat-tattva-vijñānaḿ
mukta-sańgasya jāyate

evam — taka; prasanna — o`ivean; manasaḥ — um; bhagavat-bhakti — so posvetenoto slu`ewe


na Gospod; yogataḥ — vo dopir so; bhagavat — za Bo`jata Li~nost; tattva — znaewe; vijñānam —
nau~no; mukta — osloboden; sańgasya — od vrzanosta; jāyate — stanuva.

Prevod

Taka vtemelen vo ~ista dobrost, so um o`ivean od dopirot so posvetenoto slu`ewe na Gos-


pod, osloboden od seta vrzanost za materijata, ~ovek steknuva pozitivno i nau~no znaewe za
Bo`jata Li~nost.

Tolkuvawe: Vo ,,Bhagavad-gita“ (7.3) e re~eno deka od mnogu iljadi obi~ni lu|e edvaj eden
sre}nik nastojuva da go dostigne sovr{enstvoto na `ivotot. Mnozinstvoto lu|e se vodeni od
gunite na strasta i neznaeweto i zatoa sekoga{ se obzemeni so pomamnost, `elbi, kopne`i,
neznaewe i spiewe. Od mnogute takvi ~ovekoliki `ivotni samo po nekoj navistina ja sfa}a
odgovornosta na ~ove~kiot `ivot i zatoa nastojuva da go usovr{i sledej}i gi propi{anite
dol`nosti. A od iljadnici lu|e koi postignale uspeh vo ~ove~kiot `ivot, samo eden }e stekne
nau~no znaewe za Bo`jata Li~nost [ri Kri{na. Vo istata ,,Bhagavad-gita“ (18.55) e re~eno i
toa deka nau~noto znaewe za [ri Kri{na mo`e da se sfati samo preku procesot na posveteno-
to slu`ewe (bhakti-joga).
Istata rabota e potvrdena i vo ovaa strofa. Nieden obi~en ~ovek, pa duri ni onoj
koj postignal uspeh vo ~ove~kiot `ivot, ne mo`e sovr{eno i nau~no da ja spoznae Bo`jata
Li~nost. Sovr{enstvoto na ~ove~kiot `ivot se dostignuva koga }e sfatime deka ne sme proiz-
vod na materijata, tuku deka sme duh. Koga }e sfatime deka nemame nikakva vrska so materi-
jata, prestanuvame da kopneeme za materijalnoto, a na{ata duhovna priroda o`ivuva. Toj uspeh
mo`eme da go postigneme samo koga }e se izdigneme nad gunite na strasta i neznaeweto, t.e.
koga po svoite odliki navistina }e staneme brahmana. Brahmanata e simbol na satva-gunata,
gunata na dobrosta. Onie koi ne se vo gunata na dobrost se k{atriite, vai{jite, {udrite ili
pak poniskite od {udrite. Brahmanskoto nivo poradi svoite dobri osobini e najvisokoto
nivo na ~ove~kiot `ivot. Zatoa ~ovek ne mo`e da bide bhakta ako ne gi razvie brahmanskite
doblesti. Bhaktata e ve}e brahmana po deluvaweto, no toa ne e sî. Kako {to be{e prethodno
ka`ano, brahmanata mora da stane vistinski vai{nava za navistina da bide na transcenden-
talno nivo. ^istiot vai{nava e oslobodena du{a, a negovata polo`ba e povozvi{ena duri
i od polo`bata na brahmanata. Obi~niot brahmana e uslovena du{a, zo{to iako go spoznal
Brahmanot, Transcendencijata, sepak mu nedostasuva nau~no znaewe za Sîvi{niot Gospod.
Za da go sfatime Sîvi{niot Gospod Kri{na, treba da go nadmineme brahmanskoto nivo i da
go dostigneme nivoto vasudeva. Naukata za Bo`jata Li~nost e predmet za postdiplomcite vo
duhovnite studii. Budalite ili lu|eto so siroma{no znaewe ne Go sfa}aat Sîvi{niot Gospod
Kri{na i zatoa Go tolkuvaat spored svojata li~na nepromislenost. Me|utoa, fakt e deka ne
mo`eme da ja sfatime naukata za Bo`jata Li~nost ako ne sme se oslobodile od zagaduva~koto
vlijanie na materijalnite guni, koe se gleda duri i kaj brahmanite. Samo koga navistina }e
stane vai{nava, koga }e dojde na vistinskoto nivo na osloboduvawe, doblesniot brahmana go
spoznava Sîvi{niot Gospod kakov {to e.

Strofa 1.2.21
70 Шримад Бхагаватам

bhidyate hṛdaya-granthiś
chidyante sarva-saḿśayāḥ
kṣīyante cāsya karmāṇi
dṛṣṭa evātmanīśvare

bhidyate — proboden; hṛdaya — srce; granthiḥ — jazol; chidyante — prese~en na par~iwa; sarva
— site; saḿśayāḥ — somne`i; kṣīyante — se prekinuvaat; ca — i; asya — negovite; karmāṇi —
lanecot na koristoqubivite dela; dṛṣṭe — gledaj}i; eva — sekako; ātmani — vo sebe; īśvare —
vladeej}i.

Prevod

Taka jazolot vo srceto e prese~en, a site somne`i uni{teni. Sinxirot na koristoqubivoto


deluvawe se prekinuva koga ~ovek go gleda jastvoto kako gospodar.

Tolkuvawe: Steknuvaweto na nau~noto znaewe za Bo`jata Li~nost i sogleduvaweto na


sopstvenoto jastvo se odviva istovremeno. Ima mnogu {pekulacii i somne`i vo pogled na
duhovniot identitet na `ivoto su{testvo. Materijalistite ne veruvaat vo postoeweto na
duhovnoto su{testvo, dodeka empiriskite filozofi smetaat deka duhovnata celina e bezli~na
i deka ne ja opfa}a li~nosta na `ivite su{testva. Me|utoa, transcendentalistite potvrdu-
vaat deka du{ata i Nad-du{ata se razli~ni li~nosti kvalitativno isti, no kvantitativno
razli~ni. Postojat i mnogu drugi teorii, no site tie {pekulacii is~eznuvaat vo momentot
koga so procesot na bhakti-joga navistina }e go spoznaeme Kri{na. [ri Kri{na e kako sonce,
dodeka materijalisti~koto {pekulirawe za Apsolutnata Vistina kako najtemna no}. Koga
sonceto }e se pojavi vo srceto, temninata na materijalisti~kite {pekulacii za Apsolutnata
Vistina i `ivite su{testva vedna{ is~eznuva. Vo prisustvo na sonceto ne mo`e da ima temni-
na, pa taka so milosta na Kri{na, koj kako Nad-du{a prestojuva vo se~ie srce, relativnite
vistini dotoga{ skrieni vo gustata temnina na neznaeweto izleguvaat na videlina.
Vo ,,Bhagavad-gita“ (10.11) Gospod veli deka za da im uka`e posebna milost na Svoite
~isti bhakti, li~no ja rasteruva gustata temnina na site somne`i, palej}i ja svetlinata na
~istoto znaewe vo nivnite srca. Poradi toa {to Bog li~no se gri`i za prosvetluvaweto na
srceto na Svojot bhakta, sosema e sigurno deka bhaktata koj e obzemen so slu`eweto na Gospod
so transcendentalna qubov ne mo`e da ostane vo temnina. Toj doznava sî za apsolutnite i rela-
tivnite vistini. Zatoa {to Bog li~no go prosvetlil, negovoto znaewe nesomneno e sovr{eno.
Ova me|utoa, ne e slu~aj i so onie koi {pekuliraat za Apsolutnata Vistina so pomo{ na
svojata ograni~ena mo} na sfa}awe. Sovr{enoto znaewe se narekuva parampara, deduktivno
znaewe, koe avtoritetot go prenesuva na ponizniot slu{atel koj se doka`al so slu`ewe i pre-
dadenost. Ne mo`eme da mu se protivime na avtoritetot na Sîvi{niot i istovremeno da Go
poznavame. Toj go zadr`uva pravoto da ne mu se poka`e na takviot predizvikuva~ki duh na edno
del~e od celinata, bezna~ajnata iskra koja e pod nadzor na energijata na iluzijata. Poradi
toa {to bhaktite se ponizni, transcendentalnoto znaewe sleguva od Sîvi{niot Gospod na
Brahma, a od Brahma na negovite sinovi i u~enici vo nasledstvo. Vo toj proces na steknuvawe
na znaewe pomaga Nad-du{ata vo srceto. Toa e sovr{eni na~in za steknuvawe na transcenden-
talno znaewe.
Prosvetluvaweto im ovozmo`uva na bhaktite sovr{eno da go razlikuvaat duhot od
materijata, bidej}i jazolot pome|u niv e prese~en od Gospod. Toj jazol, nare~en ahankara, go
primoruva `ivoto su{testvo da se poistoveti so ne{to {to ne e - so materijata. Koga toj }e
se razlabavi, is~eznuvaat site oblaci na somne`ite. Bhaktata go gleda svojot gospodar i pot-
polno se obzema so posveteno slu`ewe na Gospod, koe go prekinuva lanecot na karmata.
@iveej}i materijalen `ivot, ~ovek sozdava lanec na deluvawe i od `ivot vo `ivot u`iva
Бог и посветеното служење Нему 71

vo dobrite i lo{ite posledici na takvoto deluvawe. Me|utoa koga }e po~ne posveteno da Go


slu`i Gospod, se osloboduva od lanecot na karmata. Od toga{ negovite dela pove}e ne mu
nosat nikakvi posledici.

Strofa 1.2.22

ato vai kavayo nityaḿ


bhaktiḿ paramayā mudā
vāsudeve bhagavati
kurvanty ātma-prasādanīm

ataḥ — zatoa; vai — sigurno; kavayaḥ — site transcendentalisti; nityam — od pamtivek; bhak-
tim — slu`ewe na Gospod; paramayā — vozvi{eno; mudā — so golema radost; vāsudeve — [ri
Kri{na; bhagavati — Bo`jata Li~nost; kurvanti — vr{at; ātma — jastvo; prasādanīm — ona {to
o`ivuva.

Prevod

Poradi toa, u{te od prastari vremiwa site transcendentalisti so golema radost i pos-
vetenost ja slu`at Bo`jata Li~nost, Gospod Kri{na, za{to takvoto posveteno slu`ewe go
o`ivuva jastvoto.

Tolkuvawe: Tuka posebno se istaknuva vozvi{enosta na posvetenoto slu`ewe na Sevi{niot


Gospod [ri Kri{na. Gospod [ri Kri{na e svajam-rupa, Bo`jata Li~nost, dodeka site os-
tanati Bo`ji oblici, po~nuvaj}i od [ri Baladeva, Sankar{ana, Vasudeva, Anirudha, Pra­
djumna i Narajana pa sî do puru{a-avatarite, lila-avatarite, juga-avatarite i drugite bez-
brojni vtelovenija na Bo`jata Li~nost se potpolni emanacii ili sostavni del~iwa na Gospod
[ri Kri{na (`ivite su{testva se Negovi odvoeni sostavni del~iwa). Spored toa, Gospod
[ri Kri{na e izvorniot oblik na Bog i najvozvi{eniot vid na Transcendencijata. Zatoa na
naprednite transcendentalisti, koi u~estvuvaat vo Negovite ve~ni zabavi, [ri Kri{na im
e poprivle~en otkolku ostanatite oblici na Bo`jata Li~nost. Vo odnosot so drugite Bo`ji
oblici nema tolkava {ansa za intimnost kako {to toa go ima vo transcendentalnite zabavi na
Gospod vo Vraxabhumi. Intimnosta mo`e da se ima samo so [ri Kri{na i Baladeva. Transcen-
dentalnite zabavi na Gospod [ri Kri{na ne se novi, kako {to prigovaraat nekoi pomalku in-
teligentni lu|e; Negovite zabavi se ve~ni i blagovremeno se manifestiraat edna{ vo denot
na Brahmaxi, kako {to sonceto izgreva na istok sekoi dvaeset i ~etiri ~asa.

Strofa 1.2.23

sattvaḿ rajas tama iti prakṛter guṇās tair


yuktaḥ paraḥ puruṣa eka ihāsya dhatte
sthity-ādaye hari-viriñci-hareti saḿjñāḥ
śreyāḿsi tatra khalu sattva-tanor nṛṇāḿ syuḥ

sattvam — dobrost; rajaḥ — strast; tamaḥ — temninata na neznaeweto; iti — taka; prakṛteḥ — ma-
terijalnata priroda; guṇāḥ — odliki; taiḥ — niv; yuktaḥ — povrzano so; paraḥ — transcenden-
talna; puruṣaḥ — li~nost; ekaḥ — edna; iha asya — od ovoj materijalen svet; dhatte — prifa}a;
sthiti-ādaye — zaradi sozdavaweto, odr`uvaweto, uni{tuvaweto itn.; hari — Vi{nu, Bo`jata
72 Шримад Бхагаватам

Li~nost; viriñci — Brahma; hara — [iva; iti — taka; saḿjñāḥ — razli~ni vidovi; śreyāḿsi — kra-
jno dobro; tatra — tamu; khalu — sekako; sattva — dobrost; tanoḥ — oblik; nṛṇām — ~ove~kite
su{testva; syuḥ — mo`at da dostignat.

Prevod

Transcendentalnata Sevi{na Li~nost, Bog, posredno e povrzan so trite guni na materijal-


nata priroda - dobrosta, strasta i neznaeweto - i samo zaradi sozdavaweto, odr`uvaweto i
uni{tuvaweto na materijalniot svet gi poprima Svoite tri kvalitativni oblici - oblicite
na Brahma, Vi{nu i [iva. Od ovie trojca, krajno dobro na site lu|e mo`e da im podari samo
Vi{nu, oblikot koj ja pretstavuva gunata na dobrosta.

Tolkuvawe: Vo prethodnite strofi be{e objasneto deka potpolnite emanacii na Gos-


pod [ri Kri{na treba posveteno da Go slu`at Nego, a toa e potvrdeno i vo ovaa strofa.
Gospod [ri Kri{na i site Negovi potpolni emanacii se vi{nu-tatva, Gospodstvo Bo`je.
[ri Kri{na neposredno se vtelovuva vo Baladeva. Od Baladeva proizleguva Sankar{ana, od
Sankar{ana Narajana, od Narajana vtoriot Sankar{ana, a od toj Sankar{ana proizleguvaat
puru{a-avatarite na Vi{nu. Vi{nu, Bo`estvoto na gunata na dobrost vo materijalniot svet,
e puru{a-avatarot poznat kako K{irodaka{ai Vi{nu ili Paramatma. Brahma e bo`estvoto
na raxas (strasta), a [iva bo`estvoto na neznaeweto. Tie upravuvaat so trite guni na materi-
jalniot svet. Svetot e sozdaden blagodarenie na gunata na strasta, go odr`uva doblesta na
Vi{nu, a koga treba da se uni{ti, toa go pravi [iva so tandavanritjata. Materijalistite i
nerazumnite lu|e gi obo`uvaat Brahma i [iva, no ~istite transcendentalisti go obo`uvaat
oblikot na doblesta, Vi{nu, vo Negovite razni oblici. Vi{nu se projavuva vo Svoite bez-
brojni sostavni i odvoeni oblici. Sostavnite oblici se narekuvaat Bog, dodeka odvoenite se
narekuvaat xivi - `ivi su{testva. I xivite i Bog imaat svoi izvorni duhovni oblici. @ivite
su{testva ponekoga{ se pod uprava na materijalnata energija, no oblicite na Vi{nu sekoga{
upravuvaat so taa energija. Koga Bo`jata Li~nost Vi{nu doa|a vo materijalniot svet, Toj toa
go pravi za da gi oslobodi uslovenite `ivi su{testva koi se zarobeni vo taa poniska energi-
ja. @ivite su{testva doa|aat vo materijalniot svet so namera da gospodarat so nego i zatoa
pa|aat vo zamkata na trite guni na prirodata. Kako posledica na toa prisileni se da gi menu-
vaat svoite materijalni prekrivki za da mo`at da talkaat po raznite vidovi na temninata. Za-
tvorot na materijalniot svet go sozdal Brahma po upatstvo na Bo`jata Li~nost, a na krajot na
kalpata go uni{tuva [iva. [to se odnesuva do negovoto odr`uvawe, toa go pravi Vi{nu, isto
kako {to dr`avniot zatvor go odr`uva dr`avata. Zatoa sekoj {to saka da se oslobodi od zat-
vorot na materijalnoto postoewe, prepoln so bedite na postojanoto ra|awe, umirawe, bolest
i starost, mora da go zadovoli Gospod Vi{nu. Gospod Vi{nu se obo`uva samo so posvetenoto
slu`ewe. A ako ve}e mora da prodol`i so zatvorskiot `ivot vo materijalniot svet, ~ovek
mo`e da gi moli raznite polubogovi kako [iva, Brahma, Indra i Varuna za privremeni oles-
nuvawa. Me|utoa, nieden polubog ne mo`e da go oslobodi zatvorenoto `ivo su{testvo od us-
loveniot `ivot vo materijalnoto postoewe. Toa mo`e da go stori samo Vi{nu. Spored toa,
su{tinskata dobrobit mo`eme da ja dobieme od Vi{nu, Bo`jata Li~nost.

Strofa 1.2.24

pārthivād dāruṇo dhūmas


tasmād agnis trayīmayaḥ
tamasas tu rajas tasmāt
sattvaḿ yad brahma-darśanam
Бог и посветеното служење Нему 73

pārthivāt — od zemjata; dāruṇaḥ — drvo za ogrev; dhūmaḥ — ~ad; tasmāt — od toa; agniḥ — ogan;
trayī — vedski `rtvuvawa; mayaḥ — napraveni od; tamasaḥ — vo gunata na neznaeweto; tu — no;
rajaḥ — gunata na strasta; tasmāt — od koja; sattvam — gunata na dobrost; yat — koja; brahma —
Apsolutnata Vistina; darśanam — spoznavawe.

Prevod

Drvoto za ogrev e preobrazena zemja, no ~adot e podobar od sirovoto drvo. Ognot e u{te podo-
bar zo{to so negova pomo{ mo`eme da ja stekneme polzata na povozvi{enoto znaewe (preku
vedskite `rtvuvawa). Sli~no, strasta (raxas) e podobra od neznaeweto (tamas), no dobrosta
e najdobra, zo{to so nejzina pomo{ mo`eme da dojdeme do spoznavaweto na Apsolutnata Vis-
tina.

Tolkuvawe: Vo prethodnite strofi be{e objasneto deka od usloveniot `ivot vo materi-


jalniot svet mo`eme da se oslobodime so posvetenoto slu`ewe na Bo`jata Li~nost. Tuka pak se
doobjasnuva deka dokolku sakame da staneme dostojni posveteno da Go slu`ime Gospod, morame
da se vozdigneme na nivoto na doblest (satva). Na patot na napredokot }e naideme na pre~ki,
no so ve{toto vodstvo na duhovniot u~itel duri i od nivoto na tamas mo`eme postepeno da
se vozdigneme na nivoto na satva. Zatoa, iskrenite traga~i moraat da mu prijdat na iskusen
duhoven u~itel za brzo da napreduvaat. Verodostojniot, iskusen duhoven u~itel e sposoben da
go vodi u~enikot i da go vozdigne od bilo koe nivo na `ivot - od tamas, raxas ili satva.
Zatoa e pogre{no da se smeta deka obo`uvaweto pod vlijanie na bilo koja guna, t.e.
obo`uvaweto na bilo koj oblik na Sîvi{nata Bo`ja Li~nost, e podednakvo dobro. Site Bo`ji
oblici osven onie od kategorijata na Vi{nu (zna~i site odvoeni emanacii) se manifestiraat
vo materijalni uslovi i zatoa ne mo`at da ni pomognat da se izdigneme do nivoto na satva, od
koe edinstveno mo`eme da se oslobodime od materijalnoto ropstvo.
Gunata na tamas upravuva so neciviliziraniot `ivot i so `ivotot na poniskite `i-
votni. Civiliziraniot ~ove~ki `ivot ispolnet so `elbata za razni vidovi materijalni bla-
godeti e nivoto na raxas. Ova nivo dava mala mo`nost za spoznavawe na Apsolutnata Vistina
vo vid na ubavi ~uvstva koi gi nao|ame vo filozofijata, umetnosta i kulturata, zbogateni
so moralni i eti~ki na~ela. Me|utoa, satva gunata e u{te povisoka odlika na materijalnata
priroda i taa navistina ní pomaga da ja spoznaeme Apsolutnata Vistina. So drugi zborovi,
postoi su{testvena razlika me|u razli~nite metodi na obo`uvawe, kako i me|u rezultatite
koi se dobivaat od predsedava~kite bo`estva - Brahma, Vi{nu i Hare.

Strofa 1.2.25

bhejire munayo 'thāgre


bhagavantam adhokṣajam
sattvaḿ viśuddhaḿ kṣemāya
kalpante ye 'nu tān iha

bhejire — slu`ewe; munayaḥ — mudrecite; atha — taka; agre — porano; bhagavantam — na Bo`jata
Li~nost; adhokṣajam — Transcendencijata; sattvam — postoewe; viśuddham — nad trite guni na
materijalnata priroda; kṣemāya — za da ja dobijat krajnata polza; kalpante — zaslu`uvaat; ye —
onie; anu — sledat; tān — niv; iha — vo ovoj materijalen svet.

Prevod
74 Шримад Бхагаватам

Site golemi mudreci od minatoto Go slu`ele Gospod, Sîvi{nata Bo`ja Li~nost, znaej}i deka
Toj postoi nad trite guni na materijalnata priroda. Go obo`uvale za da dojdat do su{tinskata
polza - osloboduvaweto od materijalnata uslovenost. Koj & da gi sledi takvite golemi avto-
riteti i sam e dostoen da bide osloboden od materijalnoto ropstvo.

Tolkuvawe: Celta na izveduvaweto na religiskite aktivnosti ne e da stekneme bilo kakva


materijalna polza, nitu pak da dobieme znaewe so koe bi mo`ele da ja razlikuvame materi-
jata od duhot. Krajnata cel na religiskite aktivnosti e da se oslobodime od robuvaweto na
materijata i povtorno da po~neme da `iveeme sloboden `ivot vo transcendentalniot svet, vo
koj sevi{en gospodar e Gospod. Zatoa zakonite na religijata neposredno gi dava samiot Bog.
Osven mahaxanite, ovlastenite Bo`ji pretstavnici, nikoj ne znae {to e vsu{nost celta na
religijata. Postojat dvanaeset posebni pretstavnici na Bog koi ja poznavaat celta na religi-
jata i site tie transcendentalno Go slu`at Gospod. Onie koi si posakuvaat dobro treba da gi
sledat ovie mahaxani i taka da ja steknat najgolemata polza.

Strofa 1.2.26

mumukṣavo ghora-rūpān
hitvā bhūta-patīn atha
nārāyaṇa-kalāḥ śāntā
bhajanti hy anasūyavaḥ

mumukṣavaḥ — li~nosti koi sakaat osloboduvawe; ghora — u`asni, grdi; rūpān — takvi oblici;
hitvā — otfrlaj}i; bhūta-patīn — polubogovi; atha — poradi taa pri~ina; nārāyaṇa — Bo`jata
Li~nost; kalāḥ — potpolni emanacii; śāntāḥ — sebla`eni; bhajanti — obo`uvaat; hi — sigurno;
anasūyavaḥ — nezavidni.

Prevod

Onie koi seriozno sakaat osloboduvawe sigurno nikomu ne mu zaviduvaat i gi po~ituvaat site.
A sepak tie gi otfrlaat u`asnite i grdi oblici na polubogovite i gi obo`uvaat edinstveno
sebla`enite oblici na Gospod Vi{nu i Negovite potpolni emanacii.

Tolkuvawe: Sevi{nata Bo`ja Li~nost [ri Kri{na, prvobitniot izvor na Vi{nu obli-
cite, se pro{iruva vo dve razli~ni kategorii: vo sostavni potpolni emanacii i vo odvoeni
del~iwa. Ovie vtorite se slugi, dodeka prvite se - vi{nu-tatva - predmeti na obo`uvawe i
slu`ewe.
Vo kategorijata na odvoeni del~iwa spa|aat i site polubogovi koi gi opolnomo{til
Sevi{niot Gospod. Tie ne se vi{nu-tatva. Vi{nu-tatva se `ivite su{testva podednakvo mo}
ni kako i izvorniot oblik na Sevi{niot Gospod i vo sklad so razli~nite vremiwa i uslovi
poka`uvaat razli~ni vidovi na mo}. Odvoenite del~iwa se ograni~eno mo}ni. Tie nemaat
bezgrani~na mo} kako vi{nu-tatvata. Zatoa nikoga{ ne treba da gi stavame vi{nu-tatvite,
potpolnite emanacii na Bog Narajana, vo ista kategorija kako i odvoenite del~iwa. Toj {to
toa go pravi e navreduva~ (pa{andi). Vo vremeto Kali mnogu nerazumni lu|e pravat takvi
navredi i gi izedna~uvaat ovie dve kategorii.
Odvoenite del~iwa po goleminata na svoite materijalni mo}i se nao|aat na razli~ni
polo`bi. Nekoi od niv se Kala-bhairava, [ma{ana-bhairava, [ani, Mahakali i ^andika.
Бог и посветеното служење Нему 75

Pogolemiot broj od lu|eto, vo najniskite sloevi na gunata na temninata, neznaeweto, gi


obo`uvaat ovie polubogovi. Drugite polubogovi, kako {to se Brahma, [iva, Surja, Gane{a
i mnogu sli~ni bo`estva, gi obo`uvaat lu|eto vo gunata na strasta, pottiknati od `elbata
za materijalno u`ivawe. No, onie koi navistina se vo materijalnata guna na dobrost (satva-
gunata) gi obo`uvaat isklu~ivo vi{nu-tatvite, koi imaat razli~ni oblici i imiwa kako {to
se Narajana, Damodara, Vamana, Govinda i Adhok{axa.
Vistinskite brahmani gi obo`uvaat vi{nu-tatvite vo oblik na {alagrama-{ila. I
~lenovite na ostanatite povisoki kasti - k{atriite i vai{jite - glavno gi obo`uvaat vi{nu-
tatvite.
Mnogu naprednite brahmani, vtemeleni vo gunata na dobrosta, nemaat ni{to protiv
na~inot na obo`uvawe na drugite lu|e. Tie gi po~ituvaat site polubogovi, duri i onie so
u`asen izgled, kako Kala-bhairava ili Mahakali. Dobro znaat deka site tie stra{ni oblici
na Sevi{niot Gospod se Negovi razni slugi vo razli~ni uslovi. No sepak, poradi toa {to se-
riozno sakaat da se oslobodat od materijalnoto postoewe, go otfrlaat obo`uvaweto kako na
stra{nite taka i na privle~nite oblici na polubogovite i se sosredoto~uvaat samo na obli­
cite na Vi{nu. Nieden polubog, pa duri ni Brahma, glavniot od site polubogovi, ne mo`e da
mu podari na `ivoto su{testvo osloboduvawe. Hiranjaka{ipu se izlo`il na ostra askeza za
da stekne ve~en `ivot, no Brahma, negovoto obo`uvano bo`estvo, ne mo`el da go zadovoli so
takov blagoslov. Zatoa samo Vi{nu se narekuva mukti-pada, Sevi{niot Gospod koj ni podar-
uva mukti, osloboduvawe. Polubogovite, kako i ostanatite `ivi su{testva vo materijalniot
svet, se sre}avaat so smrtta za vreme na negovoto uni{tuvawe. Ako samite ne mo`at da steknat
osloboduvawe, kako mo`at da gi oslobodat svoite posveteni obo`uvateli? Tie mo`at da im
dadat nekoja minliva korist, no krajnata polza ne mo`at.
Samo poradi toa onie koi stremat kon osloboduvaweto mudro go otfrlaat obo`uvaweto
na polubogovite, iako go po~ituvaat sekoj od niv.

Strofa 1.2.27

rajas-tamaḥ-prakṛtayaḥ
sama-śīlā bhajanti vai
pitṛ-bhūta-prajeśādīn
śriyaiśvarya-prajepsavaḥ

rajaḥ — gunata na strasta; tamaḥ — gunata na neznaeweto; prakṛtayaḥ — so toj mentalitet; sama-
śīlāḥ — od istite kategorii; bhajanti — obo`uvaat; vai — vsu{nost; pitṛ — predcite; bhūta —
drugite `ivi su{testva; prajeśa-ādīn — upravitelite na vselenskite slu~uvawa; śriyā — zbo-
gatuvawe; aiśvarya — bogatstvo i mo}; prajā — potomstvo; īpsavaḥ — taka posakuvaj}i.

Prevod

Onie koi se vo gunite na strasta i neznaeweto sakaat da izvle~at materijalna korist od `e-ni-
te, bogatstvoto, mo}ta i potomstvoto i zatoa gi obo`uvaat predcite, drugite `ivi su{testva
i polubogovite koi se zadol`eni za slu~uvawata vo vselenata.

Tolkuvawe: Ako seriozno posakuvame da se vratime kaj Bog, nema potreba da obo`uvame
polubogovi od bilo koja kategotija. Vo ,,Bhagavad-gita“ (7.20-23) jasno e re~eno deka onie koi
se ludi po materijalnoto u`ivawe im prio|aat na raznite polubogovi zaradi minlivi dobra,
nameneti za lu|eto so siroma{no znaewe. Nikoga{ ne treba da posakuvame da go zgolemime
obemot na svoeto materijalno u`ivawe. Treba da prifatime samo tolku materijalno u`ivawe
76 Шримад Бхагаватам

kolku e opfateno so osnovnite `ivotni potrebi - nitu pove}e nitu pomalku od toa. Da se
prifati pove}e materijalno u`ivawe zna~i da se vrzeme pocvrsto za bedite na materijal-
noto postoewe. Pogolemoto bogatstvo, pove}e `eni i la`nata aristokratska polo`ba se
nekoi od barawata na materijalistot koj ne znae kakvo dobro nosi obo`uvaweto na Vi{nu.
So obo`uvaweto na Vi{nu steknuvame dobro kako vo ovoj, taka i vo `ivotot posle smrtta.
Zaboravaj}i gi site ovie principi, nerazumnite lu|e obo`uvaat razni polubogovi so `elba
da soberat za sebe {to pogolemo bogatstvo i {to pove}e `eni i deca. Celta na `ivotot e da se
stavi kraj na `ivotnite bedi, a ne tie da se zgolemuvaat.
Nema potreba da im prio|ame na polubogovite zaradi materijalno u`ivawe. Tie se
samo slugi na Gospod i zatoa nivna dol`nost e da gi snabduvaat drugite `ivi su{testva so
site `ivotni potrebi vo oblik na voda, svetlina, vozduh itn. ^ovek treba da raboti vredno i
so plodovite na svojot golem trud da go obo`uva Sevi{niot Gospod. Vakvo treba da bide se~ie
moto. Treba vnimatelno i na pravilen na~in da ja izvr{uva svojata slu`ba so verba vo Bog i
toa }e mu ovozmo`i postepeno da napreduva na patot nazad kaj Nego.
Koga Gospod [ri Kri{na li~no `iveel vo Vraxabhumi, Go prekinal obo`uvaweto na
polubogot Indra i im sovetuval na `itelite na Vraxa da Go obo`uvaat Bog izvr{uvaj}i ja
svojata dol`nost i da imaat verba vo Nego. Obo`uvaweto na mnogubrojnite polubogovi zaradi
materijalna korist e samo prazno izopa~uvawe na religijata. Takvite religiski aktivnosti
se osudeni u{te na samiot po~etok na ,,Bhagavatam“ kako kaitava-dharma. Postoi samo edna
religija koja treba site da ja sledat i koja nî pou~uva da ja obo`uvame samo Sevi{nata Bo`ja
Li~nost i nikoj drug - a toa e bhagavata-dharmata.

Strofi 1.2.28-29

vāsudeva-parā vedā
vāsudeva-parā makhāḥ
vāsudeva-parā yogā
vāsudeva-parāḥ kriyāḥ

vāsudeva-paraḿ jñānaḿ
vāsudeva-paraḿ tapaḥ
vāsudeva-paro dharmo
vāsudeva-parā gatiḥ

vāsudeva — Bo`jata Li~nost; parāḥ — krajnata cel; vedāḥ — razotkrienite spisi; vāsudeva —
Bo`jata Li~nost; parāḥ — za obo`uvawe; makhāḥ — `rtvuvawa; vāsudeva — Bo`jata Li~nost;
parāḥ — kako na~in na dostignuvawe; yogāḥ — ve{tina na misticizmot; vāsudeva — Bo`jata
Li~nost; parāḥ — pod Negova uprava; kriyāḥ — koristoqubivo deluvawe; vāsudeva — Bo`jata
Li~nost; param — vrhovnoto; jñānam — znaewe; vāsudeva — Bo`jata Li~nost; param — najdob-
ra; tapaḥ — askeza; vāsudeva — Bo`jata Li~nost; paraḥ — vozvi{ena odlika; dharmaḥ — religi-
ja; vāsudeva — Bo`jata Li~nost; parāḥ — krajna; gatiḥ — cel na `ivotot.

Prevod

Krajnata cel na znaeweto vo razotkrienite sveti spisi e [ri Kri{na, Bo`jata Li~nost.
Celta na vr{eweto na `rtvuvawata e Toj da se zadovoli. Jogata e nameneta Toj da se spoznae.
Site koristoqubivi aktivnosti koi ~ovek gi izveduva kone~no samo Toj gi nagraduva. Toj
e sevi{noto znaewe, a site vidovi na ostri askezi se vr{at za Toj da se spoznae. Religijata
(dharmata) zna~i Toj da se slu`i so qubov. Toj e najvozvi{enata cel na `ivotot.
Бог и посветеното служење Нему 77

Tolkuvawe: Vo ovie dve {loki e potvrdeno deka Sevi{niot Gospod [ri kri{na e edinst-
veniot predmet na obo`uvawe. Vsu{nost za toa govorat site vedski spisi - kako povtorno da
se vospostavi odnosot so Gospod i kako da se o`ivee na{ata izgubena slu`ba polna so qubov
sprema Nego. Toa e su{tinata na Vedite. Vo ,,Bhagavad-gita“ Gospod istoto go potvrduva so
Svoite zborovi: ,,Krajnata cel na Vedite e Toj da se spoznae". Pojavuvaj}i se vo teloto na
[rila Vjasadeva, Toj gi podgotvil site sveti spisi so edinstvena cel padnatite du{i, uslo-
veni od materijalnata priroda, da gi potseti na Bo`jata Li~nost [ri Kri{na. Nitu eden
polubog ne mo`e na `ivite su{testva da im podari osloboduvawe od materijalnoto ropstvo.
Toa e zaklu~okot na site vedski spisi. Impersonalistite, koi ne znaat ni{to za Bo`jata
Li~nost, ja potcenuvaat semo}ta na Sevi{niot Gospod i go stavaat vo ista kategorija so os-
tanatite `ivi su{testva. Samo poradi toa tie steknuvaat sloboda od materijalnoto ropstvo
so golemi pote{kotii. Tie stanuvaat sposobni da Mu se predadat na Gospod samo posle mnogu,
mnogu `ivoti neguvawe na transcendentalno znaewe.
Nekoj mo`e da dade prigovor deka site aktivnosti propi{ani vo Vedite se teme­lat
na `rtvenite obredni ceremonii. Toa e vistina, no site tie `rtvuvawa se nameneti za spoz-
navaweto na vistinata za Vasudeva. Drugo ime za Vasudeva e Jagja (`rtva). Vo ,,Bhagavad-gita“
jasno e re~eno deka site `rtvi treba da se prinesat i site aktivnosti da se izvr{at za zado-
volstvo na Jagja, Vi{nu - Bo`jata Li~nost. Istoto va`i i za primenata na sistemot na jogata.
Joga zna~i da se dojde vo dopir so Sevi{niot Gospod. Me|utoa, procesot vklu~uva i nekolku
telesni aspekti kako {to se asana, dhjana, pranajama i meditacija. Celta na site ovie aspek-
ti na jogata e da mu se ovozmo`i na ~ovekot da se sosredoto~i na Paramatmata, lokalizira-
niot aspekt na Vasudeva. Spoznavaweto na Paramatmata e delumno spoznavawe na Vasudeva,
a onoj {to }e postigne uspeh vo ova spoznanie postepeno mo`e da napreduva do spoznavaweto
na Vasudeva vo potpolnost. Za nesre}a, mnozinata jogii se zavedeni od misti~nite mo}i koi
se steknuvaat so procesot na telesnite ve`bi. Na jogiite koi imaat lo{a sre}a vo sledniot
`ivot im se dava {ansa da se rodat vo semejstva na dobri, u~eni brahmani ili vo semejstva na
bogati trgovci kako bi go usovr{ile spoznavaweto na Vasudeva. Ako ovie sre}ni brahmani i
sinovi na bogata{ite pravilno ja iskoristat ovaa {ansa, lesno }e go spoznaat Vasudeva preku
delotvornoto dru`ewe so svetite li~nosti. Za nesre}a takvite ovlasteni li~nosti povtorno
nasednuvaat na privle~nosta na materijalnoto bogatstvo i ugled, i taka skoro potpolno ja
zaboravaat celta na `ivotot.
Ova istoto va`i i za neguvaweto na znaewe. ,,Bhagavad-gita“ veli deka vo neguvawe-
to na znaewe postojat osumnaeset ~initeli. So niv ~ovek postepeno stanuva li{en od gor-
dost i voobrazenost, stanuva nenasilen, naklonet kon prostuvawe, ednostaven, posveten na
vozvi{enite duhovni u~iteli i samoovladean. Neguvaj}i znaewe stanuva nevrzan za ogni{teto
i domot i svesen za bedite na smrtta, ra|aweto, starosta i bolesta. Vrvot na neguvaweto na
znaewe e posvetenoto slu`ewe na Bo`jata Li~nost Vasudeva. Spored toa Vasudeva e krajnata
cel na neguvaweto na razli~nite granki na znaeweto. Vistinskoto znaewe e ona blagodarenie
na koe ~ovekot doa|a na nivoto na transcendencijata, kade go sretnuva Vasudeva. Razli~nite
granki na materijalnoto znaewe vo ,,Bhagavad-gita“ se osudeni kako agjana, ona {to e sprotiv-
no na vistinskoto znaewe. Krajnata cel na materijalnoto znaewe e da se zadovolat setilata,
{to podrazbira prodol`uvawe na materijalnoto postoewe i vlijanieto na trikratnite bedi.
Zna~i, prodol`uvaweto na materijalnoto postoewe polno so bedi se narekuva neznaewe. No,
ako istoto toa materijalno znaewe go izvede ~ovek na patot na duhovnoto razbirawe, toga{
toa pomaga da se zavr{i bedniot `ivot na fizi~koto postoewe i da se zapo~ne `ivotot na
duhovnoto postoewe na nivo na Vasudeva.
Istoto va`i i za site vidovi na askeza. Tapasja zna~i dobrovolno prifa}awe na teles-
ni bolki za dostignuvawe na nekoja povisoka cel vo `ivotot. Ravana i Hiranjaka{ipu se
izlo`ile na te{ki telesni maki sakaj}i da go dostignat vrvot na setilnoto u`ivawe. Poneko­
ga{ i sovremenite politi~ari se izlo`uvaat na golemi neudobnosti za da postignat nekoja
78 Шримад Бхагаватам

politi~ka cel, no seto toa vsu{nost ne e tapasja. Telesnite neudobnosti treba dobrovolno da
se prifatat zaradi spoznavaweto na Vasudeva - toa e vistinska askeza. Site ostanati vidovi
na askeza spa|aat pod gunite na strasta i neznaeweto. Strasta i neznaeweto ne mo`at da gi
zaprat bedite na `ivotot; samo gunata na dobrost mo`e da gi ubla`i trikratnite `ivotni
bedi. Vasudeva i Devaki, t.n. tatko i majka na Gospod Kri{na, se izlo`ile na askeza za da go
dobijat Vasudeva za svoj sin. ,,Bhagavad-gita“ (14.4) veli deka Gospod [ri Kri{na e tatkoto
na site `ivi su{testva - izvornoto `ivo su{testvo me|u site ostanati `ivi su{testva. Toj e
izvorniot i ve~niot u`ivatel me|u site ostanati u`ivateli. Zatoa, nikoj ne mo`e Nego da go
za~ne i da stane Negov tatko, kako {to mo`at da mislat onie koi se vo neznaewe. Gospod [ri
Kri{na se slo`il da stane sin na Vasudeva i Devaki, zo{to bil zadovolen so nivnata ostra
askeza. Zatoa, ako ve}e morame da se izlo`ime na askeza, toa morame da go storime za da ja
dostigneme celta na znaeweto - Vasudeva.
Vasudeva e izvornata Bo`ja Li~nost, Gospod [ri Kri{na. Kako {to be{e prethodno
objasneto, izvorniot Sevi{en Gospod se pro{iruva vo bezbrojni oblici. Toa go ovozmo`uvaat
Negovite raznovidni energii. Po svoite svojstva, Negovite vnatre{ni energii se povisoki,
dodeka nadvore{nite poniski. Vo ,,Bhagavad-gita“ (7.4-6) tie energii se objasneti kako para
i apara prakriti. Taka Negovite razli~ni emanacii koi nastanuvaat so posredstvoto na
vnatre{nite energii se povisoki oblici, dodeka emanaciite koi nastanuvaat so posredstvo
na nadvore{nite energii se poniski oblici. @ivite su{testva se isto taka Negovi emanacii.
@ivite su{testva koi se emanacii na Negovata vnatre{na mo} se ve~no oslobodeni li~nosti,
dodeka onie koi se emanacii vo ramkite na materijalnite energii se ve~no usloveni du{i.
Spored toa, celta na neguvaweto na znaeweto, askezata, `rtvuvaweto i aktivnostite treba
da bide promena na kvalitetot na vlijanieto koe deluva na nas. Sega site sme pod nadzorot
na nadvore{nata energija na Gospod. Za da go promenime kvalitetot na vlijanieto, morame
da se potrudime da ja neguvame duhovnata energija. Vo ,,Bhagavad-gita“ e re~eno deka mahat-
mite - onie ~ija {to svest e razviena do taa mera {to se obzemale so slu`eweto na Gospod
Kri{na - se nao|aat pod vlijanie na vnatre{nata mo}. Kako posledica na toa, takvite `ivi
su{testva se neprestano i nepokoleblivo obzemeni so slu`ewe na Gospod. Ova treba da bide
celta na se~ij `ivot. Ova e voedno i zaklu~okot na site vedski spisi. Nikoj ne treba da se
zanimava so koristoqubivoto deluvawe i so praznoto {pekulirawe za transcendentalnite
temi, tuku vedna{ da se oddade na posvetenoto slu`ewe na Gospod. Nitu pak treba da se svrti
na obo`uvaweto na raznite polubogovi koi funkcioniraat kako razli~ni race na Gospod vo
slu`bata na sozdavaweto, odr`uvaweto i uni{tuvaweto na materijalniot svet. Ima bezbroj
mo}ni polubogovi koi go nadgleduvaat funkcioniraweto na materijalniot svet. Site tie se
pomo{nite race na Gospod Vasudeva. Duri i [iva i Brahma se vbrojuvaat vo polubogovi, no
Gospod Vi{nu, Vasudeva, ve~no ja odr`uva Svojata transcendentalna polo`ba. Iako ja pri-
fa}a gunata na dobrosta vo materijalniot svet, sepak e nad vlijanieto na site materijalni
guni. Sledniov primer ova podobro }e ni go razjasni. Vo zatvorot postojat zatvorenici i up-
raviteli na zatvorot. I ednite i drugite se podredeni na zakonite na kralot, no kralot, duri
i ako ponekoga{ dojde vo zatvorot, ne e podreden na zatvorskite zakoni. Kako {to e kralot nad
zatvorskite zakoni, taka i Gospod e nad zakonite na materijalniot svet.

Strofa 1.2.30

sa evedaḿ sasarjāgre
bhagavān ātma-māyayā
sad-asad-rūpayā cāsau
guṇamayāguṇo vibhuḥ

saḥ — toj; eva — sekako; idam — ova; sasarja — sozdade; agre — prethodno; bhagavān — Bo`jata
Бог и посветеното служење Нему 79

Li~nost; ātma-māyayā — so posredstvo na Svoite li~ni mo}i; sat — pri~inata; asat — posledi-
cata; rūpayā — so oblici; ca — i; asau — istiot Gospod; guṇa-maya — vo gunite na materijal-
nata priroda; aguṇaḥ — transcendentalen; vibhuḥ — Apsolutnata.

Prevod

Na po~etokot na sozdavaweto na materijalniot svet, Vasudeva, Apsolutnata Bo`ja Li~nost,


od Svojata transcendentalna polo`ba Gi sozdade, so posredstvo na Svoite vnatre{ni mo}i,
energiite na pri~inata i posledicata.

Tolkuvawe: Polo`bata na Gospod sekoga{ e transcendentalna, za{to pri~inskite i


posledi~nite energii potrebni za sozdavaweto na materijalniot svet isto taka gi sozdava
Toj. Zatoa na Nego ne vlijaat svojstvata na materijalnite guni. Negovoto postoewe, oblik,
aktivnosti i opkru`uvawe postoele pred sozdavaweto na materijalniot svet.* Toj e seduhoven
i nema nikakva vrska so materijalniot svet, koj po svoite odliki se razlikuva od duhovnite
odliki na Gospod.

Strofa 1.2.31

tayā vilasiteṣv eṣu


guṇeṣu guṇavān iva
antaḥ-praviṣṭa ābhāti
vijñānena vijṛmbhitaḥ

tayā — so niv; vilasiteṣu — iako vo poleto na deluvawe; eṣu — ovie; guṇeṣu — guni na materi-
jalnata priroda; guṇavān — pod vlijanie na gunite; iva — kako da; antaḥ — vnatre; praviṣṭaḥ
— vleguva; ābhāti — izgleda kako da; vijñānena — so transcendentalnata svesnost; vijṛmbhitaḥ —
potpolno prosvetlen.

Prevod

Po sozdavaweto na sevkupnata materija, Gospod Vasudeva, so posredstvo na Svoja emanacija,


vleguva vo nea. Iako u~estvuva vo funkcioniraweto na vselenata i izgleda kako da e edno od soz-
dadenite su{testva, sekoga{ e potpolno prosvetlen vo Svojata transcendentalna polo`ba.

Tolkuvawe: @ivite su{testva se odvoeni del~iwa na Gospod, a onie me|u niv koi se us-
loveni se nedostojni za duhovnoto carstvo pa zatoa se rasfrlani po materijalniot svet
i probuvaaat da ja u`ivaat materijata kolku pove}e mo`at. Gospod kako ve~en prijatel na
`ivite su{testva, so edna od Svoite potpolni emanacii (nare~ena Paramatma, Nad-du{a)
gi pridru`uva i vodi vo nivnoto materijalno u`ivawe i e svedok na site nivni aktivnosti.
Dodeka `ivite su{testva u`ivaat vo materijalniot svet, Gospod ja odr`uva Svojata transcen-
dentalna polo`ba i ne potpa|a pod vlijanie na materijalnoto opkru`uvawe. Vo vedskite

* [ripada [ankara~arja, voda~ot na [kolata na majavadiite, prifa}a deka polo`bata


na Gospod Kri{na e transcendentalna, kako {to se gleda od negoviot komentar na ,,Bhagavad-
gita“.
80 Шримад Бхагаватам

spisi ({ruti) e re~eno deka na edno drvo `iveat dve ptici.** Ednata od niv gi jade plodovite
na drvoto, dodeka drugata gi svedo~i nejzinite aktivnosti. Svedokot e Gospod, a pticata koja
gi jade plodovite e `ivoto su{testvo. @ivoto su{testvo go zaboravilo svojot vistinski iden-
titet i e obzemeno so koristoqubivoto deluvawe vo materijalnata atmosfera, dodeka Gospod
(Paramatmata) nikoga{ ne pa|a od polo`bata na transcendentalnoto znaewe. Toa e razlikata
pome|u Nad-du{ata i uslovenata du{a. Uslovenata du{a, `ivoto su{testvo, e pod uprava na
zakonite na prirodata, a Paramatmata, Nad-du{ata, upravuva so materijalnata energija.

Strofa 1.2.32

yathā hy avahito vahnir


dāruṣv ekaḥ sva-yoniṣu
nāneva bhāti viśvātmā
bhūteṣu ca tathā pumān

yathā — kolku; hi — isto kako; avahitaḥ — proniknato; vahniḥ — ogan; dāruṣu — vo drvoto; ekaḥ
— eden; sva-yoniṣu — izvor na sî {to postoi; nānā iva — kako razli~ni su{testva; bhāti — osvet-
luva; viśva-ātmā — Gospod kako Paramatma; bhūteṣu — vo `ivite su{testva; ca — i; tathā — na
ist na~in; pumān — Apsolutnata Li~nost.

Prevod

Gospod kako Nad-du{a proniknuva sî, isto kako {to ognot go proniknuva drvoto i zatoa izgle-
da deka e raznolik, iako vsu{nost e apsoluten i edinstven.

Tolkuvawe: Gospod Vasudeva, Sevi{nata Bo`ja Li~nost, se pro{iruva po celiot materi-


jalen svet so posredstvo na edna od Svoite potpolni emanacii. Negovoto postoewe mo`e da se
zabele`i duri i vo atomot. Materijata, antimaterijata, protonot, neutronot itn., se razli~ni
posledici na Paramatma vidot na Gospod. Kako {to od drvoto mo`e da se pojavi ogan, ili so
me{awe na mlekoto puter, taka i prisustvoto na Gospod kako Paramatma mo`e da se zabele`i
so pomo{ na procesot na pravilnoto slu{awe i zboruvawe za transcendentalnite temi, poseb-
no razraboteni vo vedskite spisi kako Upani{adite i ,,Vedanta-sutra“. ,,[rimad-Bhagavatam“
e verodostojno tolkuvawe na ovie vedski spisi. Gospod mo`e da se spoznae so slu{awe na ovie
transcendentalni poraki i toa e edinstveniot na~in so koj transcendentalnite temi mo`at
da se sfatat. Kako {to ognot vo drvoto go pali drug ogan, bo`estvenata svesnost na ~ovekot
mo`e da ja zapali samo bo`estvenata milost. Negovata bo`estvena milost, duhovniot u~itel,
mo`e da go zapali duhovniot ogan vo drvolikoto `ivo su{testvo, svojot u~enik, prenesuvaj}i
mu gi va`nite duhovni poraki preku negovoto priem~ivo uvo. Zatoa e potrebno da mu prijdeme
na verodostoen duhoven u~itel samo so `elba od nego vnimatelno da slu{ame. Taka poste-
peno }e go spoznaeme bo`estvenoto postoewe. Ova e edinstvenata razlika pome|u `ivotnoto
i ~ovekot: ~ovekot mo`e pravilno da slu{a, dodeka `ivotnoto ne mo`e.

Strofa 1.2.33

asau guṇamayair bhāvair

** dvä suparëä sayujä sakhäyä samänaà våkñaà pariñasvajäte


tayor anyaù pippalaà svädv atty anaçnann anyo 'bhicäkaçéti (Mundaka Upani{ada 3.1.1)
Бог и посветеното служење Нему 81

bhūta-sūkṣmendriyātmabhiḥ
sva-nirmiteṣu nirviṣṭo
bhuńkte bhūteṣu tad-guṇān

asau — taa Paramatma; guṇa-mayaiḥ — pod vlijanie na gunite na materijalnata priroda; bhāvaiḥ
— prirodno; bhūta — sozdadena; sūkṣma — suptilna; indriya — setila; ātmabhiḥ — od `ivite
su{testva; sva-nirmiteṣu — vo Svojot sozdaden svet; nirviṣṭaḥ — vleguva; bhuńkte — predizvikuva
da u`ivaat; bhūteṣu — `ivite su{testva; tat-guṇān — tie guni na materijalnata priroda.

Prevod

Nad-du{ata vleguva vo telata na sozdadenite su{testva, koi se pod vlijanie na gunite na ma-
terijalnata priroda, i predizvikuva preku suptilniot um da gi u`ivaat posledicite na delu-
vaweto na tie guni.

Tolkuvawe: Postojat 8 400 000 vidovi na `ivi su{testva, po~nuvaj}i od najrazumniot Brah-
ma, pa sî do bezna~ajnata mravka, i site tie u`ivaat vo materijalniot svet vo sklad so `elbite
na suptilniot um i mo`nostite na materijalnoto telo. Gruboto materijalno telo e sozdadeno
spored sostojbata na suptilniot um, dodeka setilata se sozdadeni vo sklad so `elbite na `ivo-
to su{testvo. Gospod kako Paramatma mu pomaga na `ivoto su{testvo da stekne materijalna
sre}a, zo{to toa vo sekoj pogled e nemo}no samoto da go postigne toa {to go saka. Toa sonuva,
a Gospod odlu~uva. So drugi zborovi, `ivite su{testva se del~iwa na Gospod i kako takvi se
edno so Nego. Vo ,,Bhagavad-gita“ Gospod tvrdi deka site `ivi su{testva vo razli~nite tela se
Negovi sinovi. Bedite i u`ivawata na sinovite posredno se i bedi i u`ivawa na tatkoto, no
sepak nikako ne deluvaat neposredno na nego. Gospod e tolku milostiv {to, kako Paramatma,
postojano e so `ivoto su{testvo i postojano probuva da go naso~i kon vistinskata sre}a.

Strofa 1.2.34

bhāvayaty eṣa sattvena


lokān vai loka-bhāvanaḥ
līlāvatārānurato
deva-tiryań-narādiṣu

bhāvayati — odr`uva; eṣaḥ — site tie; sattvena — vo gunata na dobrosta; lokān — po celata vse-
lena; vai — site; loka-bhāvanaḥ — gospodar na site vseleni; līlā — zabavi; avatāra — inkarnaci-
ja; anurataḥ — prifa}ajki uloga; deva — polubogovite; tiryak — poniskite `ivotni; nara-ādiṣu
— me|u ~ove~kite su{testva.

Prevod

Taka Gospodarot na vselenata gi odr`uva site planeti koi se naseleni so polubogovite, lu|eto
i ostanatite `ivi su{testva. Prifa}ajki ja ulogata na inkarnacija, Toj gi izveduva Svoite
zabavi za da gi privle~e kon Sebe onie koi se vo gunata na ~istata dobrost.

Tolkuvawe: Postojat bezbroj materijalni vseleni i vo sekoja od niv bezbroj planeti, nase­
leni so razni vidovi na `ivi su{testva, koi se pod vlijanie na razli~nite guni na materi-
jalnata priroda. Gospod (Vi{nu) se inkarnira vo sekoja od tie vseleni i vo sekoja vrsta na
82 Шримад Бхагаватам

`ivite su{testva. Me|u niv gi poka`uva Svoite transcendentalni zabavi, sî so cel da im ja


razbudi `elbata da se vratat nazad kaj Nego. Gospod ne ja menuva Svojata izvorna transcenden-
talna polo`ba, no razli~no se pojavuva vo sklad so vremeto, uslovite i op{testvoto.
Ponekoga{ li~no se inkarnira, a ponekoga{ opolnomo{tuva `ivo su{testvo da de-
luva za Nego, no i vo dvata slu~ai celta e ista: Gospod saka site napateni `ivi su{testva da se
vratat doma, kaj Nego. Sre}ata po koja kopneat `ivite su{testva ne mo`e da se najde vo niedno
}o{e vo bezbrojnite vseleni i materijalni planeti. Ve~na sre}a ima samo vo Bo`jeto carstvo,
no zaboravnite du{i pod vlijanie na materijalnite guni ne znaat ni{to za nego. Zatoa Gospod
doa|a li~no kako inkarnacija ili kako verodostoen Bo`ji pretstavnik, dobar sin Bo`ji, za da
ja {iri porakata za Bo`jeto carstvo. Ovie inkarnacii i Bo`ji sinovi ne ja {irat porakata
za vra}awe kaj Bog samo vo ~ove~kata zaednica, tuku i vo ostanatite zaednici - me|u polubogo-
vite i vo ne~ove~kite vrsti na `ivot.

Taka se zavr{uvaat tolkuvawata na Bhaktivedanta na vtoroto poglavje od Prvoto


peewe na ,,[rimad-Bhagavatam“, so naslov ,,Bog i posvetenoto slu`ewe Nemu“.
Treto Poglavje

Kri{na e izvorot na site inkarnacii

Strofa 1.3.1

sūta uvāca
jagṛhe pauruṣaḿ rūpaḿ
bhagavān mahad-ādibhiḥ
sambhūtaḿ ṣoḍaśa-kalam
ādau loka-sisṛkṣayā

sūtaḥ uvāca — Suta re~e; jagṛhe — prifati; pauruṣam — potpolna emanacija, inkarnacija na
puru{a; rūpam — oblik; bhagavān — Bo`jata Li~nost; mahat-ādibhiḥ — so sostojkite na materi-
jalniot svet; sambhūtam — taka se sozdadeni; ṣoḍaśa-kalam — {esnaeset glavni elementi; ādau
— vo po~etokot; loka — vselenite; sisṛkṣayā — so cel na sozdavaweto.

Prevod

Suta re~e: Na po~etokot na sozdavaweto, Gospod se pro{iri vo vselenskiot oblik na puru{a-


inkarnacijata i gi manifestira site sostojki za sozdavaweto na materijalniot svet. Taka,
prvo bile sozdadeni {esnaesette elementi na materijalnoto deluvawe. Seto ova se slu~i so
cel da se sozdadat materijalnite vseleni.

Tolkuvawe: Vo ,,Bhagavad-gita“ e re~eno deka Bo`jata Li~nost [ri Kri{na gi odr`uva


site vseleni pro{iruvaj}i se vo Svoite potpolni emanacii. Ovoj opis na puru{a oblikot e
potvrda na taa izjava. Izvornata Bo`ja Li~nost Vasudeva, Gospod Kri{na, koj e slaven kako
sinot na kralot Vasudeva, t.e. sinot na kralot Nanda, vo potpolnost gi poseduva seto bogatstvo,
site mo}i, seta slava, seta ubavina, seto znaewe i seta odvoenost. Del od Negovata rasko{ se
manifestira kako bezli~niot Brahman, a del kako Paramatma. Puru{a-obele`jeto na Bo`jata
Li~nost [ri Kri{na go pretstavuva izvorniot oblik na Paramatma vidot na Gospod. Vo ma-
terijalniot svet postojat tri puru{a emanacii, a ovaa, poznata kako Karanodaka{aji Vi{nu,
e prva od niv. Drugite dve se poznati kako Garbhodaka{aji Vi{nu i K{irodaka{aji Vi{nu i
}e bidat objasneti edna po druga. Bezbrojnite vseleni izleguvaat od porite na Karanodaka{aji
Vi{nu i vo sekoja od niv Gospod vleguva kako Garbhodaka{ai Vi{nu.
Vo ,,Bhagavad-gita“ isto taka e spomnato deka materijalniot svet se sozdava vo odredeni
vremenski intervali i potoa povtorno se uni{tuva. Ova sozdavawe i uni{tuvawe se odviva po
sevi{nata volja, zaradi uslovenite du{i - nitja-badha `ivite su{testva. Nitja-badha, ve~no
uslovenite du{i, imaat ~uvstvo na individualnost, ahankara, koe gi tera setilno da u`ivaat,
{to po svojata prirodna polo`ba ne mo`at. Gospod e edinstveniot u`ivatel, a site ostanati se
u`ivani. @ivite su{testva se u`ivateli pod upravata na Gospod. Me|utoa, kako {to ve~no us-
lovenite du{i ja zaboravile svojata prirodna polo`ba, taka vo niv se pojavila silnata `elba

83
84 Шримад Бхагаватам

za u`ivawe. Na uslovenite du{i vo materijalniot svet im se dava {ansa da u`ivaat vo ma-


terijata, no istovremeno im se dava i {ansa da ja sfatat svojata vistinska prirodna polo`ba.
Onie sre}ni `ivi su{testva koi posle mnogu, mnogu `ivoti vo materijalniot svet ja sogledu-
vaat vistinata i taka im se predavaat na lotosovite stapala na Vasudeva, im se pridru`uvaat
na ve~no oslobodenite i taka im se dozvoluva da vlezat vo Bo`jeto carstvo. Posle toa, tie
ne moraat povtorno da dojdat vo privremeniot materijalen svet. No, onie `ivi su{testva
koi ne mo`at da ja sfatat vistinata za svojata prirodna polo`ba povtorno se stopuvaat so
mahat-tatvata vo vremeto na uni{tuvaweto na materijalnata vselena. Na po~etokot na novoto
sozdavawe mahat-tatvata povtorno se manifestira. Taa gi sodr`i site sostojki na materi-
jalniot svet, vklu~uvaj}i gi i uslovenite du{i. Mahat-tatvata e kako oblak na ~istoto nebo.
Taa prvobitno e podelena na {esnaeset delovi: pet grubi materijalni elementi i edinaeset
instrumenti za deluvawe ili setila. Na duhovnoto nebo sjajot na Brahmanot se {iri nasekade
i zatoa toa bleska vo duhovnata svetlost. Mahat-tatvata prekriva samo eden bezna~aen del od
ogromnoto, beskrajno duhovno nebo, koj se narekuva materijalno nebo. Mahat-tatvata vo sebe
sodr`i bezbroj vseleni. Niv gi sozdava Karanodaka{aji Vi{nu, koj e poznat i kako Maha-
Vi{nu, koj ednostavno so Svojot pogled go oploduva materijalnoto nebo.

Strofa 1.3.2

yasyāmbhasi śayānasya
yoga-nidrāḿ vitanvataḥ
nābhi-hradāmbujād āsīd
brahmā viśva-sṛjāḿ patiḥ

yasya — ~ij; ambhasi — vo vodata; śayānasya — le`i; yoga-nidrām — spiej}i vo meditacija;


vitanvataḥ — upravuva; nābhi — papok; hrada — od ezeroto; ambujāt — od lotosot; āsīt — se po-
javi; brahmā — pratatkoto na site `ivi su{testva; viśva — vselenata; sṛjām — in`eneri; patiḥ
— gospodar.

Prevod

Potpolna emanacija na puru{ata legnuva na vodata na vselenata. Od ezeroto na papokot na


Nejzinoto telo niknuva lotosovo steblence na ~ij vrv se pojavuva Brahma, gospodarot na site
sozdava~i vo vselenata.

Tolkuvawe: Prviot puru{a e Karanodaka{aji Vi{nu. Od Negovite pori izleguvaat bez-


brojni vseleni. Vo sekoja poedine~na vselena puru{ata vleguva kako Garbhodaka{aji Vi{nu.
Toj legnuva na vodata koja poteknuva od Negovoto telo i koja ispolnuva polovina od vsel-
enata. Od papokot na Garbhodaka{aji Vi{nu niknuva steblence na lotosov cvet, na koj se
ra|a Brahma, pratatkoto na site `ivi su{testva i gospodarot na site polubogovi-sozdava~i,
zadol`eni za izgradba i pravilno funkcionirawe na vselenata. Vnatre vo steblenceto na toj
lotos se smesteni ~etirinaesette planetarni sistemi, a zemskite planeti se nao|aat vo sre-
dina. Nad niv se nao|aat povisokite planetarni sistemi, a najvisokiot pome|u niv se narekuva
Brahmaloka ili Satjaloka. Pod zemskite planeti postojat sedum poniski planetarni sistemi
naseleni so asuri i sli~ni materijalisti~ki su{testva.
Od Garbhodaka{aji Vi{nu proizleguva, kako emanacija, K{irodaka{aji Vi{nu, koj e
zaedni~ka Paramatma za site `ivi su{testva. Se narekuva Hari i od Nego proizleguvaat site
inkarnacii vo vselenite.
Spored toa, mo`eme da zaklu~ime deka puru{a-avatarot se pojavuva vo tri oblici.
Кришна е изворот на сите инкарнации 85

Prviot e Karanodaka{aji, koj ja sozdava sevkupnosta na materijalnite elementi vo mahat-


tatvata, vtoriot e Garbhodaka{aji, koj vleguva vo sekoja poedine~na vselena, a tretiot
K{irodaka{aji Vi{nu, koj vo vid na Paramatma e prisuten vo site materijalni su{testva,
organski i neorganski. Onoj {to gi poznava ovie potpolni emanacii na Bo`jata Li~nost
pravilno go sfa}a Bog i zatoa se osloboduva od uslovenosta od materijata, koja nametnuva
ra|awe, smrt, starost i bolest. Taka barem veli ,,Bhagavad-gita“. Vo ovaa {loka nakratko e
opi{an Maha-Vi{nu. Toj po Svoja volja legnuva vo eden del od duhovnoto nebo, poto~no na
okeanot Karana, od kade go frla pogledot na Svojata materijalna priroda. Istiot mig se soz-
dava mahat-tatvata. Proniknata so mo}ta na Gospod, materijalnata priroda vedna{ gi soz-
dava bezbrojnite vseleni, isto kako {to drvoto po izvesno vreme se ukrasuva so mnogu zreli
plodovi. Selanecot go sadi semeto i po nekoe vreme raste drvo so mnogu plodovi. Ni{to ne
mo`e da se slu~i bez pri~ina. Pri~inata na sozdavaweto na svetot e Maha-Vi{nu, pa taka i
okeanot na koj Toj le`i se narekuva Karana, t.e. Pri~inski okean (karana zna~i ,,pri~inski“).
Ne smeeme nerazumno da ja prifatime ateisti~kata teorija za nastanokot na svetot, spored
koja pri~inata za sozdavaweto na vselenata ne postoi. Ateistite se opi{ani vo ,,Bhagavad-
gita“: tie ne veruvaat vo sozdava~ot, no ne mo`at da ponudat dobra teorija so koja bi go objas-
nile sozdavaweto. Materijalnata priroda nema mo} da sozdava bez mo}ta na puru{ata, isto
kako {to prakriti, `enata, ne mo`e da rodi dete ako nema vrska so ma` (puru{a). Puru{a
oploduva, a prakriti ra|a. Ne e razumno da se o~ekuva mleko od mesnite bradavici na vratot
na jarecot, iako izgledaat isto kako bradavicite na dojkite. Sli~no, ne treba da se o~ekuva
sozdava~ka mo} od materijalnite elementi. Morame da veruvame deka mo}ta le`i vo puru{ata
i deka Toj ja oploduva prakriti, materijalnata priroda. Zatoa {to Gospod posakal da legne
i meditira, materijalnata energija vedna{ sozdala bezbroj vseleni. Gospod legnal vo sekoja
od niv i taka vedna{ so Negova volja bile sozdadeni site planeti i seto ona {to so niv odi.
Bog ima neograni~eni mo}i i zatoa so samata Svoja volja mo`e da stori {to }e posaka, iako
li~no ne mora ni{to da pravi. Nikoj ne Mu e ramen, nitu pak e nekoj pogolem od Nego. Toa e
zaklu~okot na Vedite.

Strofa 1.3.3

yasyāvayava-saḿsthānaiḥ
kalpito loka-vistaraḥ
tad vai bhagavato rūpaḿ
viśuddhaḿ sattvam ūrjitam

yasya — so ~ija; avayava — telesna emanacija; saḿsthānaiḥ — smesteni na; kalpitaḥ — se zamis-
luva; loka — planeti; vistaraḥ — razni; tat vai — no toa e; bhagavataḥ — Bo`jata Li~nost; rūpam
— oblik; viśuddham — ~isto; sattvam — postoewe; ūrjitam — najvozvi{eno.

Prevod

Planetarnite sistemi na vselenite se pretstaveni kako da se rasporedeni na prostranoto


telo na puru{a, no Toj samiot nema nikakva vrska so sozdadenite materijalni elementi. Nego-
voto telo e ve~no vo najvozvi{enoto duhovno postoewe.

Tolkuvawe: Poimot virat-rupa ili vi{va-rupa na Sevi{nata Apsolutna Vistina e poseb-


no namenet za po~etnikot koj se u{te ne e sposoben da misli na transcendentalniot oblik na
Bo`jata Li~nost. Za nego, oblik podrazbira ne{to {to postoi vo materijalniot svet. Zatoa
na po~etokot e neophodno ~ovek da go razvie sprotivnoto sfa}awe na Apsolutot, za da mo`e da
86 Шримад Бхагаватам

go sosredoto~i umot na prostiraweto na mo}ta na Gospod. Kako {to be{e prethodno re~eno,
Gospod ja rasprostranuva Svojata mo} vo oblikot na mahat-tatvata, koja gi opfa}a site ma-
terijalni elementi. Rasprostranetata mo} na Gospod i samiot Gospod vo edna smisla se is-
tovidni, no vo isto vreme mahat-tatvata se razlikuva od Nego. Zatoa mo}ta na Gospod i samiot
Gospod se istovremeno razli~ni i isti. Taka virat-rupata, posebno za impersonalistite, ne
se razlikuva od ve~niot oblik na Gospod. Toj ve~en oblik na Gospod postoi pred sozdavaweto
na mahat-tatvata, a ovde e naglaseno deka e potpolno duhoven ili transcendentalen sprema
gunite na materijalnata priroda. Transcenedentalniot oblik na Gospod se pojavuva so posred-
stvo na Negovata vnatre{na mo}, a toa va`i i za Negovite razni inkarnacii; tie se od ista
transcendentalna priroda i nemaat nikakva vrska so mahat-tatvata.

Strofa 1.3.4

paśyanty ado rūpam adabhra-cakṣuṣā


sahasra-pādoru-bhujānanādbhutam
sahasra-mūrdha-śravaṇākṣi-nāsikaḿ
sahasra-mauly-ambara-kuṇḍalollasat

paśyanti — gledaat; adaḥ — oblikot na puru{ata; rūpam — oblik; adabhra — so sovr{eni; cakṣuṣā
— so o~ite; sahasra-pāda — iljadi noze; ūru — butini; bhuja-ānana — race i lica; adbhutam —
prekrasni; sahasra — iljadi; mūrdha — glavi; śravaṇa — u{i; akṣi — o~i; nāsikam — nosevi; sa-
hasra — iljadi; mauli — venci; ambara — obleka; kuṇḍala — obetki; ullasat — site sjajni.

Prevod

So svoite sovr{eni o~i bhaktite go gledaat transcendentalniot oblik na puru{ata so iljad-


nicite neobi~no ubavi noze, butini, race i lica. Vo toa telo, koe e ukraseno so venci, iljad-
nici kruni i sjajni obetki, ima iljadnici glavi, u{i, o~i i nosevi.

Tolkuvawe: So svoite setila prekrieni od materijata ne mo`eme da vidime nitu del~e od


transcendentalniot Gospod. Treba, preku procesot na posvetenoto slu`ewe, da gi pro~istime
i toga{ Gospod li~no }e ni se razotkrie. Vo ,,Bhagavad-gita“ e re~eno deka transcendental-
niot Gospod mo`eme da Go vidime samo so ~istoto posveteno slu`ewe. Isto taka vo Vedite e
potvrdeno deka edinstveno posvetenoto slu`ewe mo`e da ne odvede do Gospod i deka samo pos-
vetenoto slu`ewe mo`e da ni Go razotkrie. Vo ,,Brahma-samhita" e re~eno deka bhaktite ~ii
o~i se prema~kani so mevlemot na posvetenoto slu`ewe sekoga{ Go gledaat Gospod. Zatoa,
znaeweto za transcendentalniot oblik na Gospod morame da go primime od onie koi navistina
Go videle so sovr{enite o~i, prema~kani so mevlemot na posvetenoto slu`ewe. Duri ni vo
materijalniot svet ne mo`eme sekoga{ da gi gledame rabotite so svoite o~i; ponekoga{ gle-
dame preku iskustvoto na onie koi navistina ne{to videle ili storile. A, ako toa e na~inot
so koj gi spoznavame duri i svetovnite raboti, toga{ toj u{te podobro mo`e da se primeni i
na trans­cendentalnite predmeti. Zna~i, samo ako sme trpelivi i istrajni mo`eme da ja spoz-
naeme transcendentalnata priroda na Apsolutnata Vistina i Nejzinite razli~ni oblici. Taa
za po~etnicite e bezobli~na, no za iskusniot sluga ima transcendentalen oblik.

Strofa 1.3.5

etan nānāvatārāṇāḿ
Кришна е изворот на сите инкарнации 87

nidhānaḿ bījam avyayam


yasyāḿśāḿśena sṛjyante
deva-tiryań-narādayaḥ

etat — ovoj (oblik); nānā — raznovidni; avatārāṇām — inkarnacii; nidhānam — izvor; bījam —
seme; avyayam — neuni{tlivo; yasya — ~ija; aḿśa — potpolna emanacija; aḿśena — emanacija
na potpolnata emanacija; sṛjyante — sozdava; deva — polubogovi; tiryak — `ivotni; nara-ādayaḥ
— ~ove~ki i drugi `ivi su{testva.

Prevod

Ovoj oblik (vtorata emanacija na puru{ata) e izvorot i neuni{tlivoto seme na raznovidnite


inkarnacii vo vselenata. Od del~iwata i delovite na ovoj oblik se sozdadeni razli~nite
`ivi su{testva, kako {to se polubogovite, lu|eto i drugite su{testva.

Tolkuvawe: Otkako gi sozdal bezbrojnite vseleni vo mahat-tatvata, puru{ata vlegol


vo sekoja od niv vo oblikot na vtoriot puru{a, Garbhodaka{aji Vi{nu. Koga videl deka vo
vsele­nata ima samo temnina i praznina i deka nema mesto kade da se odmori, Toj so Svoja-
ta sopstvena pot ja ispolnil do polovina so voda i legnal na vodata nare~ena Garbhodaka.
Potoa od Negoviot papok niknalo steblence od lotosov cvet, a na liv~iwata na cvetot se
rodil Brahma, glavniot sozdava~ vo vselenata. Brahma e zadol`en za sozdavawe, dodeka Gos-
pod kako Vi{nu li~no ja prezel gri`ata za odr`uvaweto na vselenata. Brahma nastanal od
raxo-gunata na prakriti, gunata na strasta, a Vi{nu stanal gospodar na gunata na dobrosta.
Gospod Vi{nu e nad vlijanieto na gunite, von dopirot so materijata. Ova ve}e be{e objas-
neto. Od Brahma se rodil Rudra ([iva), koj se gri`i za gunata na neznaeweto, temninata, i po
voljata na Gospod go uni{tuva celiot sozdaden svet. Spored toa, trojcata - Brahma, Vi{nu i
[iva - se inkarnacii na Garbhodaka{aji Vi{nu. Od Brahma nastanale i drugite polubogovi
kako {to se Dak{a, Mari~i, Manu i mnogu drugi, koi ponatamu gi sozdavaat ostanatite `ivi
su{testva vo vse-lenata. Garbhodaka{aji Vi{nu se slavi vo Vedite, vo himnite Garbha-stuti,
koi po~nuvaat so opisot na Gospod koj ima iljada glavi itn. Garbhodaka{aji Vi{nu e gospodar
na vselenata i sekoga{ e transcendentalen, iako izgleda deka le`i vnatre vo vselenata. I
ova be{e isto taka objasneto. Oblikot na Vi{nu koj e potpolna emanacija na Garbhodaka{aji
Vi{nu e Nad-du{ata na sî {to `ivee vo vselenata i e poznat kako odr`uvatel na vselenata
ili K{irodaka{aji Vi{nu. Ova e objasnuvaweto na trite oblici na izvorniot puru{a. Site
inkarnacii vo vselenata poteknuvaat od K{irodaka{aji Vi{nu.
Vo razli~nite mileniumi postojat razli~ni inkarnacii i gi ima bezbroj, iako nekoi
od niv se mnogu poznati, kako na primer Matsja, Kurma, Varaha, Rama, Nrsimha ili Vamana.
Ovie inkarnacii se narekuvaat lila-inkarnacii. Potoa tuka se inkarnaciite koi se gri`at
za razli~nite guni na materijalnata priroda. Vo ovaa kategorija spa|aat Brahma, Vi{nu i
[iva (Rudra).
Gospod Vi{nu ne se razlikuva od Bo`jata Li~nost. Polo`bata na [iva e na grani-
cata pome|u Bo`jata Li~nost i xivite, `ivite su{testva. Brahma e sekoga{ xiva-tatva. Toj e
najpobo`noto `ivo su{testvo, najgolemiot bhakta na Gospod, opolnomo{ten so Bo`jata mo}
na sozdavaweto. Negovata mo} e kako mo}ta na sonceto koe se odrazuva vo skapocenite kamewa
i dijamantite. Koga nema dostojno `ivo su{testvo da ja prezeme polo`bata na Brahma, samiot
Gospod stanuva Brahma.
[iva ne e obi~no `ivo su{testvo. Toj e potpolna emanacija na Gospod, no poradi toa
{to postojano e vo neposreden dopir so materijalnata energija, sepak ne e na ista transcen-
dentalna polo`ba kako Gospod Vi{nu. Razlikata me|u Vi{nu i [iva e kako razlikata pome|u
mlekoto i jogurtot. Jogurtot ne e ni{to drugo tuku mleko, no sepak ne mo`e da se koristi
88 Шримад Бхагаватам

namesto mlekoto.
Potoa, tuka se inkarnaciite poznati kako Manui. Za vremetraeweto na eden den na
Brahma (koj spored na{eto smetawe na vremeto trae 4 300 000 h 1000 son~evi godini) se poja-
vuvaat ~etirinaeset Manui. Vo eden mesec na Brahma se menuvaat 420 Manui, a vo edna godina
5040. Brahma `ivee svoi sto godini i zatoa za vreme na negoviot `ivot se menuvaat 5040 h 100,
t.e. 504 000 Manui. Postojat bezbroj vseleni i vo sekoja od niv `ivee po eden Brahma. Site
vseleni se sozdavaat i uni{tuvaat za vremetraeweto na eden zdiv na puru{ata.
Slednite inkarnacii se manvantara-avatarite, koi se pojavuvaat za vreme na vladee-
weto na sekoj Manu. Toa se slednive inkarnacii: Jagja za vreme na vladeeweto na Svajambhuva
Manu, Vibhu za vreme na vladeeweto na Svaro~i{a Manu, Satjasena za vreme na vladeeweto na
Utama Manu, Hari za vreme na vladeeweto na Tamasa Manu, Vaikuntha za vreme na vladeeweto
na Raivata Manu, Axita za vreme na vladeeweto na ^ak{u{a Manu, Vamana za vreme na vladee-
weto na Vaivasvata Manu (sega{niot period e periodot na Vaivasvata Manu), Sarvabhauma
za vreme na vladeeweto na Savarni Manu, Ri{abha za vreme na vladeeweto na Dak{a-savarni
Manu, Vi{vaksena za vreme na vladeeweto na Brahma-savarni Manu, Dharmasetu za vreme na
vladeeweto na Dharma-savarni Manu, Sudhama za vreme na vladeeweto na Rudra-savarni Manu,
Joge{vara za vreme na vladeeweto na Deva-savarni Manu i Brihadbhanu za vreme na vladee-
weto na Indra-savarni Manu. Ova se imiwata na manvantara-avatarite, koi se pojavuvaat za
vreme na vladeeweto na edna grupa od ~etirinaeset Manui, za vreme od 4 300 000 000 son~evi
godini, kako {to prethodno be{e opi{ano.
Potoa postojat i jugavatari, inkarnacii na mileniumot. Jugite se Satja, Treta, Dva-
para i Kali. Inkarnacijata za sekoja juga ima razli~na boja na tenot. Boite se bela, crvena,
crna i `olta. Vo Dvapara-juga se pojavil Gospod Kri{na so crn ten, a vo Kali-juga Gospod
^aitanja so `olt ten.
Site inkarnacii na Gospod se spomenati vo svetite spisi. Izmamnikot nema prostor
da se prika`uva kako inkarnacija, zatoa {to taa mora da bide spomenata vo {astrite. Inkar-
nacijata ne tvrdi za Sebe deka e olicetvorenie na Gospod, tuku toa go zaklu~uvaat vozvi{enite
mudreci vrz osnova na simptomite spomenati vo svetite spisi. Zna~i, vo spisite e opi{ano
kako inkarnacijata izgleda i koja misija mora da ja izvr{i.
Osven neposrednite inkarnacii, postojat i bezbroj opolnomo{teni inkarnacii, koi
isto taka se spomenuvaat vo svetite spisi. Takvite inkarnacii mo`at da bidat posredno ili
neposredno opolnomo{teni. Koga se neposredno opolnomo{teni se narekuvaat inkarnacii,
a koga se posredno opolnomo{teni se narekuvaat vibhuti. Neposredno opolnomo{tenite
inkarnacii se Kumarite, Narada, Prithu, Ananta [e{a i dr. [to se odnesuvo do vibhutiite,
tie se jasno opi{ani vo poglavjeto na ,,Bhagavad-gita” so naslov ,,Vibhuti-joga“ (Rasko{ta na
Apsolutot). Izvorot na site raznovidni inkarnacii e Garbhodaka{aji Vi{nu.

Strofa 1.3.6

sa eva prathamaḿ devaḥ


kaumāraḿ sargam āśritaḥ
cacāra duścaraḿ brahmā
brahmacaryam akhaṇḍitam

saḥ — tie; eva — sekako; prathamam — prvi; devaḥ — Sevi{niot Gospod; kaumāram — po ime
Kumari (neo`eneti); sargam — sozdadeniot svet; āśritaḥ — pod; cacāra — izvr{ija; duścaram —
mnogu te{ki; brahmā — vo redot na Brahmanot; brahmacaryam — pod disciplina so cel da se
spoznae Apsolutot; akhaṇḍitam — neprekinato.

Prevod
Кришна е изворот на сите инкарнации 89

Na po~etokot na sozdadeniot svet se pojavija ~etirite neo`eneti sinovi (Kumarite) na Brah-


ma, koi zaradi spoznavaweto na Apsolutnata Vistina se izlo`ija na ostra askeza, cvrsto pri-
fa}ajki go zavetot na celibat.

Tolkuvawe: Materijalniot svet se sozdava, odr`uva i uni{tuva vo odredeni vremenski


periodi. Taka postojat razli~ni imiwa na sozdavaweto, zavisno od toa za koj Brahma, tatkoto
na `ivite su{testva vo sozdadeniot svet, se raboti. Gore spomenatite Kumari se pojavile za
vreme na Kumara-sozdavaweto na materijalniot svet i se izlo`ile na strog celibat, za da ne
pou~at na procesot na spoznavaweto na Brahmanot. Kumarite se opolnomo{teni inkarnacii.
Pred da se izlo`at na ovaa stroga disciplina, site stanale verodostojni brahmani. Ovoj prim-
er poka`uva deka ne e dovolno samo da se rodime vo brahmansko semejstvo. ^ovek prvo mora
da gi stekne doblestite na brahmanata, a potoa mo`e da ~ekori po patot na spoznavaweto na
Brahmanot.

Strofa 1.3.7

dvitīyaḿ tu bhavāyāsya
rasātala-gatāḿ mahīm
uddhariṣyann upādatta
yajñeśaḥ saukaraḿ vapuḥ

dvitīyam — vtorata; tu — no; bhavāya — za dobro; asya — ovaa Zemja; rasātala — od najniskiot pre-
del; gatām — odej}i; mahīm — Zemjata; uddhariṣyan — podignuvaj}i; upādatta — postavi; yajñeśaḥ
— sopstvenikot ili vrhovniot u`ivatel; saukaram — vo oblik na vepar; vapuḥ — inkarniraj}
i se.

Prevod

Sevi{niot u`ivatel na site `rtvuvawa se vtelovi vo oblikot na vepar (vtorata inkarnacija)


i ja izvle~e Zemjata od poniskite predeli na vselenata, samo zaradi nejzino dobro.

Tolkuvawe: Od ovie strofi gledame deka so sekoja inkarnacija na Bo`jata Li~nost se


spomenuva i ulogata koja taa ja ima. Sekoja inkarnacija ima odredena uloga. Taa uloga e sekoga{
neobi~na i ne postoi `ivo su{testvo koe bi mo`elo da ja izvr{i. Inkarnacijata vo oblikot
na vepar imala za cel da ja izvadi Zemjata od kralstvoto na ne~istata materija na Pluton. Da
se izvadi ne{to od ne~isto mesto e rabota na veparot, a semo}niot Bog im go poka`al takviot
oblik na asurite, koi ja skrile Zemjata na edno takvo ne~isto mesto. Za Bo`jata Li~nost
ni{to ne e nevozmo`no. Iako Gospod ja igral ulogata na vepar, Toj sekoga{ e transcenden-
talen i bhaktite Go obo`uvaat.

Strofa 1.3.8

tṛtīyam ṛṣi-sargaḿ vai


devarṣitvam upetya saḥ
tantraḿ sātvatam ācaṣṭa
naiṣkarmyaḿ karmaṇāḿ yataḥ
90 Шримад Бхагаватам

tṛtīyam — tretata; ṛṣi-sargam — mileniumot na ri{iite; vai — sekako; devarṣitvam — inkarnacija


vo oblik na ri{i me|u polubogovite; upetya — poprimaj}i; saḥ — toj; tantram — izlo`uvaweto
na Vedite; sātvatam — koe posebno se odnesuva na posvetenoto slu`ewe; ācaṣṭa — sobra;
naiṣkarmyam — koe ne e koristoqubivo; karmaṇām — za deluvaweto; yataḥ — koe e.

Prevod

Vo mileniumot na mudrecite, Bo`jata Li~nost se pojavi kako treta opolnomo{tena inkar-


nacija vo likot na Devar{i Narada, vozvi{eniot mudrec me|u polubogovite. Toj gi sobra
delovite na Vedite koi se zanimavaat so posvetenoto slu`ewe i go pottiknuvaat deluvaweto
li{eno od koristoqubie.

Tolkuvawe: Vozvi{eniot ri{i Narada, opolnomo{tenata inkarnacija na Bo`jata Li~nost,


po celiot svet go propoveda posvetenoto slu`ewe. Site golemi posvetenici na Gospod {irum
vselenata, na raznite planeti i vo raznite vidovi na `ivot, se negovi u~enici. Eden od niv
e i [rila Vjasadeva, sostavuva~ot na ,,[rimad-Bhagavatam“. Narada e pisatelot na ,,Narada-
pan~aratra“ koja posebno se odnesuva na posvetenoto slu`ewe na Gospod. Ova delo gi pou~uva
karmiite, onie koi deluvaat od koristoqubie, kako da se oslobodat od ropstvoto predizvi-
kano od takvoto deluvawe. Pove}eto usloveni du{i se privle~eni od koristoqubivata rabo­
ta, zatoa {to sakaat da u`ivaat vo ona {to go steknale so sopstven napor. Celata vselena e
ispolneta so `ivi su{estva koi deluvaat samo za sopstven interes. Koristoqubivoto delu-
vawe gi opfa}a i site vidovi na planovi za ekonomskiot razvoj. Me|utoa, zakonite na priro-
data uslovuvaat sekoe delo da povle~e so sebe posledica, dobra ili lo{a, a tie posledici go
vrzuvaat vr{itelot na deloto. Posledicata na dobroto deluvawe e materijalnata blagosos-
tojba, srazmerno so goleminata na deloto, a posledicata na lo{oto deluvawe e materijalnata
nesre}a, srazmerno so te`inata na samoto nedelo. Me|utoa, site materijalni sostojbi, bilo da
se nare~eni sre}a ili nesre}a, na krajot doveduvaat do nesre}a. Nerazumnite materijalisti ne
znaat kako da dostignat ve~na sre}a, vo postoeweto oslobodeno od uslovenosta. [ri Narada
gi pou~uva ovie budalesti, koristoqubivi rabotnici kako da ja vkusat vistinskata sre}a. Toj
im objasnuva na bolnite lu|e od ovoj svet kako nivnata sega{na rabota mo`e da gi dovede na
patot na duhovnoto spoznavawe. Doktorot go upatuva pacientot da zeme kiselo mleko, za da
se oslobodi od bolkata predizvikana od lo{oto varewe, koja nastanala poradi jadeweto na
nekoja druga mle~na hrana. Zna~i, pri~inata na bolesta i nejziniot lek mo`at da bidat isti,
no bolesta mora da ja le~i stru~en doktor kako Narada. I ,,Bhagavad-gita“ go predlaga istiot
lek: da se slu`i Gospod so plodovite na svojata rabota. Ova ~ovekot }e go dovede na patot na
nai{karmjata-osloboduvaweto.

Strofa 1.3.9

turye dharma-kalā-sarge
nara-nārāyaṇāv ṛṣī
bhūtvātmopaśamopetam
akarod duścaraḿ tapaḥ

turye — vo ~etvrtata po red; dharma-kalā — `ena na Dharmaraxa; sarge — rodeni od; nara-nārāyaṇau
— po ime Nara i Narajana; ṛṣī — mudreci; bhūtvā — stanuvaj}i; ātma-upaśama — vladeewe so
setilata; upetam — zaradi dostignuvawe; akarot — se izlo`ija; duścaram — na mnogu naporna;
tapaḥ — askeza.
Кришна е изворот на сите инкарнации 91

Prevod

Vo ~etvrtata inkarnacija, Gospod go poprimi likot na Nara i Narajana, dvata sina bliznaci
na `enata na kralot Dharma. Taka, za da ovladee so setilata, se izlo`i na ostra i primerna
askeza.

Tolkuvawe: Kako {to kralot Ri{abha gi sovetuval Svoite sinovi, tapasjata, dobrovol-
noto prifa}awe na askeza zaradi spoznavawe na Transcendencijata, e edinstvenata ~ovekova
dol`nost. Za da ne pou~i na ova, Gospod i samiot se izlo`il na askeza. Toj e mnogu milostiv
sprema zaboravnite du{i i zatoa li~no doa|a i im gi ostava potrebnite upatstva. Isto taka
gi pra}a i Svoite dobri sinovi kako pretstavnici, za da gi povikaat site usloveni du{i nazad
kaj Nego. Se u{te site se se}avaat deka neodamna Gospod ^aitanja se pojavil so istata cel: da
im uka`e posebna milost na padnatite du{i na ova vreme, vremeto na `eleznata industrija.
Inkarnacijata na Narajana i den-denes se obo`uva vo Badari-narajana na Himalaite.

Strofa 1.3.10

pañcamaḥ kapilo nāma


siddheśaḥ kāla-viplutam
provācāsuraye sāńkhyaḿ
tattva-grāma-vinirṇayam

pañcamaḥ — pettata; kapilaḥ — Kapila; nāma — po ime; siddheśaḥ — najistaknatiot me|u


sovr{enite; kāla — vreme; viplutam — izgubeno; provāca — soop{ti; āsuraye — na brahmanata
po ime Asuri; sāńkhyam — metafizika; tattva-grāma — sevkupnosta na elementite za sozdavawe;
vinirṇayam — objasni.

Prevod

Pettata inkarnacija, po ime Gospod Kapila, e najistaknata me|u site onie koi dostignale
sovr{enstvo. Toj na brahmanata Asuri mu ja objasni naukata za elementite na sozdadeniot
svet i metafizikata, zo{to so tekot na vremeto toa znaewe se izgubilo.

Tolkuvawe: Sozdadeniot svet ima vkupno dvaeset i ~etiri elementi. Sekoj od ovie elemen-
ti e detalno opi{an vo sistemot na sankhja filozofijata. Evropskite nau~nici ja narekuvaat
sankhja filozofijata - metafizika. Etimolo{koto zna~ewe na zborot sankhja e ,,detalno ob-
jasnuvawe vrz osnova na analizata na materijalnite elementi“. Toa za prvpat go storil Gospod
Kapila, za koj ovde se veli deka e petta inkarnacija po red.

Strofa 1.3.11

ṣaṣṭham atrer apatyatvaḿ


vṛtaḥ prāpto 'nasūyayā
ānvīkṣikīm alarkāya
prahlādādibhya ūcivān
92 Шримад Бхагаватам

ṣaṣṭham — {esttata; atreḥ — na Atri; apatyatvam — sin; vṛtaḥ — za koja se molela; prāptaḥ —
dobi; anasūyayā — od Anasuja; ānvīkṣikīm — na tema transcendencijata; alarkāya — na Alarka;
prahlāda-ādibhyaḥ — na Prahlada i drugite; ūcivān — zboruva{e.

Prevod

[esttata inkarnacija na puru{ata be{e sinot na mudrecot Atri. Toj se rodi vo matkata na
Anasuja, koja se mole{e za inkarnacija. Toj za transcendencijata im zboruva{e na Alarka,
Prahlada i drugite (na Jadu, Haihaja itn.).

Tolkuvawe: Gospod se vtelovil kako Datatreja, sinot na ri{ito Atri i Anasuja. Kako
do{lo do toa e opi{ano vo ,,Brahmanda Purana“ vo vrska so prikaznata za posvetenata `ena.
Tamu e re~eno deka `enata na mudrecot Atri, Anasuja, im se molela na Brahma, Vi{nu i [iva
na sledniov na~in: ,,O moi gospodari, ako ste zadovolni so mene i ako sakate da pobaram nekoj
blagoslov od vas, toga{ ve molam da se zdru`ite i da stanete moj sin.“ Tie ja prifatile ovaa
molba i taka Gospod se pojavil kako Datatreja i im ja objasnil filozofijata za duhovnata
du{a na Alarka, Prahlada, Jadu, Haihaja i na drugite.

Strofa 1.3.12

tataḥ saptama ākūtyāḿ


rucer yajño 'bhyajāyata
sa yāmādyaiḥ sura-gaṇair
apāt svāyambhuvāntaram

tataḥ — potoa; saptame — sedma po red; ākūtyām — vo matkata na Akuti; ruceḥ — od praxapatito
Ru~i; yajñaḥ — Gospodovata inkarnacija kako Jagja; abhyajāyata — se pojavi; saḥ — Toj; yāma-
ādyaiḥ — so Jama i drugite; sura-gaṇaiḥ — so polubogovite; apāt — vladee; svāyambhuva-antaram
— promenata na periodot na Svajambhuva Manu.

Prevod

Sedmata inkarnacija be{e Jagja, sinot na praxapatito Ru~i i negovata `ena Akuti. Toj
vladee{e vo periodot na promenata na Svajambhuva Manu, a Mu pomagaa sinot Jama i drugite
polubogovi.

Tolkuvawe: Na upravuva~kite polo`bi na polubogovite od koi se odr`uva redot vo ma-


terijalniot svet se postavuvaat mnogu pobo`ni `ivi su{testva. Koga nema takvi pobo`ni
`ivi su{testva, samiot Gospod se vtelovuva kako Brahma, Praxapati, Indra itn. i ja prezema
nivnata polo`ba. Vo periodot na Svajambhuva Manu (sega{niot period e pod Vaivasvatu Manu)
nemalo prikladno `ivo su{testvo koe bi mo`elo da ja zazeme polo`bata na Indra, kralot na
planetata Indraloka (rajot). Toga{ samiot Gospod Jagja stanal Indra i so pomo{ na sops-
tvenite sinovi (kako Jama) i drugite polubogovi go nadgleduval upravuvaweto so slu~uvawata
vo vselenata.

Strofa 1.3.13
Кришна е изворот на сите инкарнации 93

aṣṭame merudevyāḿ tu
nābher jāta urukramaḥ
darśayan vartma dhīrāṇāḿ
sarvāśrama-namaskṛtam

aṣṭame — osmata inkarnacija; merudevyām tu — vo matkata na Merudevi, `enata na; nābheḥ —


kralot Nabhi; jātaḥ — se rodi; urukramaḥ — semo}niot Gospod; darśayan — poka`uvaj}i; vart-
ma — patot; dhīrāṇām — na sovr{enite su{testva; sarva — site; āśrama — redovi na `ivot;
namaskṛtam — po~ituvani.

Prevod

Osmata inkarnacija be{e kralot Ri{abha, sinot na kralot Nabhi i negovata `ena Merudevi.
Vo ovaa inkarnacija Gospod go poka`a patot na sovr{enstvoto, koj go sledat onie koi pot-
polno ovladeale so setilata i koi se po~ituvani od site redovi na `ivotot.

Tolkuvawe: ^ove~koto op{testvo e prirodno podeleno na osum grupi - na ~etiri stale`i


i ~etiri reda na `ivot, spored duhovniot razvoj. Klasata na intelektualcite, upravuva~kata
klasa, proizvodstvenata klasa i rabotni~kata klasa, toa se ~etirite stale`i spored rabot-
nata anga`iranost, dodeka u~eni~kiot `ivot, semejniot `ivot, povlekuvaweto od semejniot
`ivot i `ivotot vo redot na odrekuvawe, toa se ~etirite `ivotni etapi na patot na duhovnoto
spoznavawe. Od site ovie, redot na odrekuvaweto, sanjasata, se smeta za najvisok, a sanjasito
prirodno e duhoven u~itel na site ostanati redovi i stale`i. Isto taka vo samiot red na san-
jasa postojat ~etiri nivoi na vozdignuvawe kon sovr{enstvoto. Toa se: kuti~aka, bahudaka,
parivraxaka~arja i paramahamsa. @ivotniot stepen na paramahamsata pretstavuva nivo na na-
jgolemoto sovr{enstvo. Ovoj red na `ivot go po~ituvaat site ostanati redovi. Sinot na kralot
Nabhi i Merudevi, maharaxa Ri{abha, e inkarnacija na Gospod. Toj gi pou~il Svoite sinovi
da go sledat patot na sovr{enstvoto i da se izlo`at na tapasja, koja go pro~istuva posto­eweto
i ni ovozmo`uva da go dostigneme nivoto na ve~nata sre}a koja postojano se zgolemuva. Sekoe
`ivo su{testvo traga po sre}a, no nikoj ne znae kade mo`e da se dobie ve~na i beskrajna sre}a.
Neinteligentnite lu|e, vo nedostig od vistinska sre}a, baraat materijalno setilno u`ivawe,
no pritoa zaboravaat deka vo privremenata i t.n. sre}a na setilnoto u`ivawe se nasladuvaat
i ku~iwata i sviwite. Na nitu edno `ivotno, ptica ili yver setilnoto u`ivawe ne mu e sk-
rateno. Ne mu e skrateno nitu na ~ovekot, no ~ove~kiot `ivot ne e namenet za takvata eft-
ina sre}a. Negovata cel e steknuvawe na ve~na i beskrajna sre}a po patot na duhovnoto spoz-
navawe. A ova duhovno spoznavawe se dostignuva so tapasja - dobrovolno prifa}awe na patot
na askezata i odrekuvawe od materijalnoto zadovolstvo. Onie koi se vospitani da se odreknu-
vaat od materijalnite zadovolstva se poznati kako dhiri - lu|e nevoznemireni od nagonite na
setilata. Samo dhirite mo`at da se zavetat vo redovite na sanjasa i postepeno da se vozdignat
do polo`bata na paramahamsa. Kralot Ri{abha go {irel ova znaewe i vo posledniot stadium
na Svojot `ivot stanal potpolno ramnodu{en sprema telesnite potrebi. Ova e nivo koe retko
se dostignuva i budalestite lu|e ne bi smeele da go imitiraat. Naprotiv, treba da mu se voshi-
tuvaat, {to va`i i za site ostanati.

Strofa 1.3.14

ṛṣibhir yācito bheje


navamaḿ pārthivaḿ vapuḥ
dugdhemām oṣadhīr viprās
94 Шримад Бхагаватам

tenāyaḿ sa uśattamaḥ

ṛṣibhiḥ — mudrecite; yācitaḥ — za koja se molea; bheje — prifati; navamam — devettata;


pārthivam — upravitel na Zemjata; vapuḥ — telo; dugdha — molzej}i; imām — site ovie; oṣadhīḥ
— proizvodi na zemjata; viprāḥ — o brahmani; tena — so toa; ayam — ovaa; saḥ — toj; uśattamaḥ
— prekrasna i privle~na.

Prevod

O brahmani, vo devettata inkarnacija, za koja mudrecite se molea, Gospod go prifati teloto


na kralot Prithu, koj ja obrabotuva{e zemjata za da rodi razni plodovi. Poradi taa pri~ina
celata planeta be{e prekrasna i privle~na.

Tolkuvawe: Pred pojavata na kralot Prithu, upravuvaweto so Zemjata bilo poremeteno


poradi poro~niot `ivot na prethodniot kral, tatkoto na Prithu. Inteligentnite lu|e (mu-
drecite i brahmanite) ne samo {to se molele Gospod da se simne, tuku i go simnale prethodniot
kral od prestolot. Dol`nosta na kralot e da bide pobo`en i da se gri`i za op{tata blagosos-
tojba na gra|anite. Koga kralot ja izvr{uva svojata dol`nost neseriozno, stale`ot na inteli-
gentnite lu|e e dol`en da go simne od prestolot. Me|utoa, samiot stale` na intelektualcite
e nezainteresiran za kralskiot prestol zo{to ima mnogu pova`ni dol`nosti, neophodni za
blagosostojbata na op{testvoto. Namesto da go zazemat kralskiot prestol, mudrecite i brah-
manite se molele Gospod da se inkarnira i Gospod do{ol kako maharaxa Prithu. Onie koi se
navistina inteligentni, verodostojni brahmani, nikoga{ ne posakuvaat politi~ki polo`bi.
Maharaxa Prithu dobil od Zemjata mnogu proizvodi i poradi toa ne samo {to na gra|anite im
donel sre}a i zadovolstvo {to imaat takov dobar kral, tuku i celata Zemja izgledala prekras-
no i privle~no.

Strofa 1.3.15

rūpaḿ sa jagṛhe mātsyaḿ


cākṣuṣodadhi-samplave
nāvy āropya mahī-mayyām
apād vaivasvataḿ manum

rūpam — oblik; saḥ — Toj; jagṛhe — prifati; mātsyam — na riba; cākṣuṣa — ^ak{u{a; udadhi —
vodeniot; samplave — potop; nāvi — na brodot; āropya — dr`ej}i; mahī — Zemjata; mayyām — po-
topena vo; apāt — za{titi; vaivasvatam — Vaivasvata; manum — Manu, tatkoto na ~ove{tvoto.

Prevod

Koga po periodot na ^ak{u{a Manu dojde do potpoln potop i koga celiot svet be{e dlaboko
pod voda, Gospod poprimi oblik na riba i go za{titi Vaivasvata Manu, gri`ej}i se za nego­
viot brod.

Tolkuvawe: Spored [ripad [ridhara Svami, prvobitniot tolkuva~ na ,,Bhagavatam“, do


uni{tuvawe ne doa|a posle sekoja promena na Manu. Sepak, po zavr{uvaweto na periodot na
^ak{u{a Manu do{lo do potop, poradi toa {to Gospod sakal da mu poka`e nekoi ~uda na Sat-
javrata. Me|utoa, [ri Xiva Gosvami dal nepobitni dokazi od verodostojnite spisi (kako {to
Кришна е изворот на сите инкарнации 95

se ,,Vi{nu-dharmotara“, ,,Markandeja Purana“, ,,Hari-vam{a“ itn.) deka do uni{tuvawe doa|a


posle vladeeweto na sekoj Manu. [rila Vi{vanatha ^akravarti go podr`uva ova mislewe i
dava citat od ,,Bhagavatamrita“ od koj se gleda deka do uni{tuvawe doa|a posle sekoj Manu.
Nezavisno od toa, Gospod se vtelovil vo toj period, za da mu uka`e posebna milost na Svojot
bhakta Satjavrata.

Strofa 1.3.16

surāsurāṇām udadhiḿ
mathnatāḿ mandarācalam
dadhre kamaṭha-rūpeṇa
pṛṣṭha ekādaśe vibhuḥ

sura — vernicite; asurāṇām — bezbo`nicite; udadhim — vo okeanot; mathnatām — me{aa;


mandarācalam — ridot Mandara~ala; dadhre — dr`e{e; kamaṭha — `elka; rūpeṇa — vo oblik na;
pṛṣṭhe — oklop; ekādaśe — edinaesetta po red; vibhuḥ — golema.

Prevod

Edinaesettata inkarnacija na Gospod poprimi oblik na `elka. Nejziniot oklop slu`e{e


kako potpora za ridot Mandara~ala, koj vernicite i bezbo`nicite od celata vselena go ko-
ristea kako stap za me{awe.

Tolkuvawe: Edna{ vernicite i bezbo`nicite go me{ale okeanot so cel da sozdadat nek-


tar koj bi im podaril besmrtnost. Kako stap za me{awe go koristele ridot Mandara~ala, a
oklopot na Gospod @elka, Bo`jata inkarnacija, stanal sto`er za ridot vo moreto.

Strofa 1.3.17

dhānvantaraḿ dvādaśamaḿ
trayodaśamam eva ca
apāyayat surān anyān
mohinyā mohayan striyā

dhānvantaram — inkarnacijata na Bog po ime Dhanvantari; dvādaśamam — dvanaesetta po red;


trayodaśamam — trinaesetta po red; eva — sekako; ca — i; apāyayat — dala da pijat; surān —
polubogovite; anyān — drugi; mohinyā — so ubavina koja magepsuva; mohayan — magepsuvaj}i;
striyā — vo oblik na `ena.

Prevod

Vo dvanaesettata inkarnacija, Gospod se pojavi kako Dhanvantari, dodeka vo trinaesettata gi


magepsa bezbo`nicite, poprimaj}i oblik na preubava `ena i im dade na polubogovite da pijat
nektar.

Strofa 1.3.18
96 Шримад Бхагаватам

caturdaśaḿ nārasiḿhaḿ
bibhrad daityendram ūrjitam
dadāra karajair ūrāv
erakāḿ kaṭa-kṛd yathā

caturdaśam — ~etirinaesetta po red; nāra-siḿham — inkarnacijata na Gospod vo oblik na polu-


~ovek polu-lav; bibhrat — se pojavi; daitya-indram — kralot na demonite; ūrjitam — silno graden;
dadāra — go rastrgna; karajaiḥ — so noktite; ūrau — na skutot; erakām — drvo; kaṭa-kṛt — drvode­
lec; yathā — kako.

Prevod

Vo ~etirinaesettata inkarnacija, Gospod se pojavi kako Nrisimha i so noktite go rastrgna


silnoto telo na bezbo`nikot Hiranjaka{ipu, isto kako {to drvodelecot go rascepuva drvo-
to.

Strofa 1.3.19

pañcadaśaḿ vāmanakaḿ
kṛtvāgād adhvaraḿ baleḥ
pada-trayaḿ yācamānaḥ
pratyāditsus tri-piṣṭapam

pañcadaśam — petnaesettata po red; vāmanakam — xuxe-brahmana; kṛtvā — poprimaj}i; agāt —


pojde; adhvaram — vo `rtvenata arena; baleḥ — na kralot Bali; pada-trayam — samo tri ~ekori;
yācamānaḥ — prosej}i; pratyāditsuḥ — vo srceto posakuva{e da go vrati; tri-piṣṭapam — kral­
stvoto na trite planetarni sistemi.

Prevod

Gospod, vo svojata petnaesetta inkarnacija, poprimi oblik na xuxe-brahmana (Vamana) i pojde


vo `rtvenata arena koja ja podgotvi maharaxa Bali. Iako vo srceto posakuva{e da go povrati
kralstvoto na trite planetarni sistemi, pobara samo tri ~ekori zemja.

Tolkuvawe: Semo}niot Bog mo`e na sekogo da mu podari vlast nad celata vselena, po~nu-
vaj}i od mnogute mali raboti, no isto taka mo`e i da ja odzeme takvata vlast pod izgovor deka
prosi samo ~ekori zemja.

Strofa 1.3.20

avatāre ṣoḍaśame
paśyan brahma-druho nṛpān
triḥ-sapta-kṛtvaḥ kupito
niḥ-kṣatrām akaron mahīm

avatāre — vo inkarnacijata na Gospod; ṣoḍaśame — {esnaesettata; paśyan — gledaj}i; brahma-


druhaḥ — kako ne se pokoruva na naredbite na brahmanite; nṛpān — kralskiot red; triḥ-sapta —
tri pati po sedum; kṛtvaḥ — napravi; kupitaḥ — besen; niḥ — uni{tuvawe; kṣatrām — upravuva~kiot
Кришна е изворот на сите инкарнации 97

stale`; akarot — izvr{i; mahīm — Zemja.

Prevod

Vo {esnaesettata inkarnacija, Gospod (kako Bhrigupati) dvaeset i eden pat go uni{ti


vladea~kiot stale` (k{atriite), gneven na niv zo{to se pobunija protiv brahmanite (stale`ot
na intelektualcite).

Tolkuvawe: Od k{atriite, pripadnicite na vladea~kiot stale`, se o~ekuva da vladeat


so planetata po upatstvata na inteligentnite lu|e, koi gi sovetuvaat vo sklad so verodostoj­
nite {astri, knigite koi go sodr`at svetoto znaewe. Koga se neposlu{ni i se protivat na
naredbite na u~enite i inteligentni brahmani, k{atriite nasilno se otstranuvaat od svoite
polo`bi i se vospostavuva podobra upravuva~ka struktura.

Strofa 1.3.21

tataḥ saptadaśe jātaḥ


satyavatyāḿ parāśarāt
cakre veda-taroḥ śākhā
dṛṣṭvā puḿso 'lpa-medhasaḥ

tataḥ — potoa; saptadaśe — vo sedumnaesettata inkarnacija; jātaḥ — se pojavi; satyavatyām — vo


matkata na Satjavati; parāśarāt — od Para{ara Muni; cakre — napravi; veda-taroḥ — od drvoto
na `elbite, Vedite; śākhāḥ — granki; dṛṣṭvā — gledaj}i deka se; puḿsaḥ — lu|eto; alpa-medhasaḥ
— pomalku inteligentni.

Prevod

Potoa, vo sedumnaesettata Bo`ja inkarnacija se pojavi [ri Vjasadeva kako sin na Satjavati
i Para{ara Muni. Toj ja podeli ednata Veda na nekolku granki i podgranki, gledaj}i deka
lu|eto ne se mnogu inteligentni.

Tolkuvawe: Prvobitno postoela edna Veda, koja [rila Vjasadeva ja podelil na ~etiri
dela, na ,,Sama“, ,,Jaxur“, ,,Rig“ i ,,Atharva“, koi gi objasnil vo raznite podgranki kako {to
se Puranite i ,,Mahabharata“. Samite Vedi, jazikot na koi se napi{ani, kako i temite za koi
govorat, se mnogu te{ki za obi~niot ~ovek da gi sfati. Niv mo`at edinstveno da gi sfatat sa-
mospoznaenite i visoko inteligentnite brahmani. Me|utoa, vo sega{noto vreme Kali, mnozi-
nata od lu|eto se vo potpolno neznaewe. Denes duri i sinovite na brahmanite ne se podobri
od {udrite i `enite. Vedskata kultura na dvapati rodenite lu|e - brahmanite, k{atriite i
vai{jite – nalo`uva site da se izlo`at na procesite na pro~istuvawe (samskari), no poradi
lo{oto vlijanie na sega{noto vreme, ~lenovite na semejstvata na t.n. brahmani i ostanatite
povisoki stale`i ne se visoko civilizirani. Tie se poznati kako dvixa-bandhui, prijateli
na dvapati rodenite i ~lenovi na nivnite semejstva. Dvixa-bandhuite se vbrojuvaat, spored
nivoto na civiliziranost, me|u {udrite i `enite. Za dobro na vakvite pomalku inteligentni
lu|e, [rila Vjasadeva gi podelil Vedite na razni granki i podgranki.

Strofa 1.3.22
98 Шримад Бхагаватам

nara-devatvam āpannaḥ
sura-kārya-cikīrṣayā
samudra-nigrahādīni
cakre vīryāṇy ataḥ param

nara — ~ovek; devatvam — bo`estvenost; āpannaḥ — porimaj}i oblik; sura — polubogovite;


kārya — aktivnosti; cikīrṣayā — za da izvr{uva; samudra — Indiskiot okean; nigraha-ādīni — up-
ravuvaj}i itn.; cakre — izvr{i; vīryāṇi — nad~ove~ka mo}; ataḥ param — potoa.

Prevod

Vo osumnaesettata inkarnacija, Gospod se pojavi kako kralot Rama. Za da napravi ne{to za


zadovolstvo na polubogovite, poka`a nad~ove~ka mo} skrotuvaj}i go Indiskiot okean i ubi-
vaj}i go bezbo`niot kral Ravana, koj be{e na sprotivniot breg.

Tolkuvawe: [ri Rama, Bo`jata Li~nost, poprimil ~ove~ki oblik i se pojavil na Zemjata
za da napravi ne{to za zadovolstvo na polubogovite, upravitelite koi se odgovorni za redot
vo vselenata. Ponekoga{ golemite demoni kako Ravana ili Hiranjaka{ipu stanuvaat slavni
blagodarenie na napredokot na materijalisti~kata civilizacija i blagodarenie na materi-
jalnata nauka i drugite aktivnosti koi predizvikuvaat voznemiruvawa vo vselenskata uprava
na Gospod. Na primer, obidot da se leta na drugite planeti so materijalni sredstva pret-
stavuva predizvik upaten kon vlasta na Gospod. Na sekoja planeta vladeat razli~ni `ivotni
uslovi i `iveat razli~ni vidovi na ~ove~ki su{testva, od pri~ini odredeni spored zakonite
na Gospod. Me|utoa, bezbo`nite materijalisti gordi poradi svojot minijaturen uspeh vo ma-
terijalniot napredok, ponekoga{ go doveduvaat vo pra{awe postoeweto na Bog. Ravana bil
eden od niv; toj sakal so materijalni sredstva da gi odvede obi~nite lu|e na planetata na In-
dra (rajot) iako nikoj od niv ne gi zadovoluval neophodnite preduslovi. Sakal da se izgradat
skali koi bi vodele pravo vo rajot, za da im ovozmo`i na lu|eto da otidat tamu bez prethodno
da gi napravat pobo`nite dela neophodni za toa. Sakal da prezeme i drugi aktivnosti protiv
vlasta na Gospod. Duri go predizvikal i avtoritetot na Gospod [ri Rama kidnapiraj}i ja Ne-
govata `ena Sita. Sekako, Gospod Rama zatoa i do{ol, kako odgovor na molitvite i `elbite
na polubogovite, za da go kazni ovoj bezbo`nik. Go prifatil predizvikot na Ravana, a site
slu~ki vo vrska so toa se temata na ,,Ramajana“. Zatoa {to Gospod Rama~andra e Sevi{niot
Gospod, izvr{il nad~ove~ki dela koi ne bi mo`el da gi izvede nieden ~ovek - duri i ako e
materijalno napreden kako Ravana. Od kamewata koi lebdele na povr{inata na vodata napra­
vil kralski most preku Indiskiot okean. Sovremenite nau~nici izvr{ile istra`uvawe na
beste`inskata sostojba, no takvo ne{to e nevozmo`no da se postigne. Beste`inskata sostojba
ja sozdal Gospod. Toj mo`e da napravi golemite planeti da lebdat vo vozduhot. Taka napravil
duri i kamewata na planetata Zemja da bidat bez te`ina i napravil kamen most na moreto bez
nikakvi potporni stolbovi. Toa e manifestacija na Bo`jite mo}i.

Strofa 1.3.23

ekonaviḿśe viḿśatime
vṛṣṇiṣu prāpya janmanī
rāma-kṛṣṇāv iti bhuvo
bhagavān aharad bharam
Кришна е изворот на сите инкарнации 99

ekonaviḿśe — vo devetnaesettata; viḿśatime — i vo dvaesettata; vṛṣṇiṣu — vo Vri{ni dinasti-


jata; prāpya — steknuvaj}i; janmanī — ra|awe; rāma — Balarama; kṛṣṇau — [ri Kri{na; iti —
taka; bhuvaḥ — na svetot; bhagavān — Bo`jata Li~nost; aharat — ottrgna; bharam — tovar.

Prevod

Vo devetnaesettata i dvaesettata inkarnacija, Gospod se pojavi kako Gospod Balarama i Gos-


pod Kri{na vo semejstvoto Vri{ni (Jadu dinastijata) i go olesni tovarot na svetot.

Tolkuvawe: Zborot bhagavan se spomenuva vo ovaa strofa samo za da se uka`e deka Balara-
ma i Kri{na se izvornite oblici na Gospod. Ova podocna }e bide podetalno objasneto. Kako
{to doznavme na po~etokot na ova poglavje, Gospod Kri{na ne e inkarnacija na puru{ata,
tuku e samata izvorna Bo`ja Li~nost. Balarama e prvata potpolna emanacija na Gospod. Od
Baladeva proizleguva prvata grupa na potpolnite emanacii: Vasudeva, Sankar{ana, Anirudha
i Pradjumna. Gospod [ri Kri{na e Vasudeva, dodeka Baladeva e Sankar{ana.

Strofa 1.3.24

tataḥ kalau sampravṛtte


sammohāya sura-dviṣām
buddho nāmnāñjana-sutaḥ
kīkaṭeṣu bhaviṣyati

tataḥ — potoa; kalau — vremeto Kali; sampravṛtte — koga }e dojde; sammohāya — za da gi izmami;
sura — vernicite; dviṣām — onie koi se nasilni; buddhaḥ — Gospod Buda; nāmnā — po ime;
añjana-sutaḥ — sinot na Anxana; kīkaṭeṣu — vo pokrainata Gaja (Bihar); bhaviṣyati — }e se po-
javi.

Prevod

Potoa, na po~etokot na Kali-juga, Gospod }e se pojavi vo pokrainata Gaja kako Buda, sinot na
Anxana, samo za da gi izmami onie koi se surovi sprema nepokoleblivite vernici.

Tolkuvawe: Buda, mo}nata inkarnacija na Bo`jata Li~nost, se pojavil vo provincijata


Gaja (Bihar), kako sinot na Anxana, i ja propovedal svojata doktrina na nenasilstvo. Toj go
osudil duri i `rtvuvaweto na `ivotnite odobreno vo Vedite. Vo vremeto koga se pojavil
Buda, lu|eto bile bezbo`ni i sakale da jadat meso pove}e od sî drugo. Pod izgovor deka se
vr{at vedski `rtvuvawa, skoro sekoe mesto bilo pretvoreno vo klanica i na ubivaweto na
`ivotnite mu nemalo kraj. Poln so somilost sprema bespomo{nite `ivotni, Buda propove-
dal nenasilstvo. Propovedal deka ne veruva vo vedskite na~ela i gi istaknal nepovolnite
psiholo{ki posledici koi nastanuvaat so ubivaweto na `ivotnite. Pomalku inteligentnite
lu|e na Kali-juga, koi nemale verba vo Bog, go sledele ova negovo na~elo i taka se nau~ile na
moral i nenasilstvo, koi se prvite ~ekori na patot na spoznavaweto na Bog. Toj gi izmamil
bezbo`nicite, bidej}i onie koi gi sledele negovite principi ne veruvale vo Bog, no imale
nepokolebliva verba vo nego, koj bil inkarnacija na Bog. Taka gi navel nevernicite da veru-
vaat vo Bog vo oblikot na Buda. Ova bila milosta na Buda: napravil nevernicite da mu stanat
verni.
Ubivaweto na `ivotnite sî do pojavata na Buda bilo najistaknata odlika na
100 Шримад Бхагаватам

op{testvoto. Lu|eto tvrdele deka takvite ubivawa pretstavuvaat vedski `rtvuvawa. Koga Ve-
dite ne se primaat preku ovlastenoto u~eni~ko nasledstvo, ~itatelite gi zaveduva nivniot na-
kiten jazik. ,,Bhagavad-gita“ gi narekuva takvite lu|e budalesti intelektualci (avapa{~itah).
Budalestite intelektualci na vedskata kni`evnost koi ne sakaat da ja primat transcenden-
talnata poraka od samospoznaenite li~nosti vo u~eni~koto nasledstvo sigurno }e bidat zbu-
neti. Tie smetaat deka obrednite ceremonii se samata cel. Im nedostasuva dlaboko znaewe.
,,Bhagavad-gita“ (15.15) veli: vedai{ ~a sarvair aham eva vedjah - celta na celiot sistem na
Vedite e postepeno da go izvedat ~ovek na patot kon Sevi{niot Gospod. Edinstvena tema na
vedskata kni`evnost e kako da se sfati Sevi{niot Gospod, individualnata du{a, vselen­skata
manifestacija i nivniot me|useben odnos. Koga ~ovek }e go sfati toj odnos, po~nuva da `ivee
vo sklad so nego i taka na najlesen mo`en na~in ja dostignuva krajnata cel na `ivotot - vra}
aweto nazad kaj Bog. Za nesre}a, neovlastenite eksperti na poleto na Vedite se ma|epsani
samo od obredite za pro~istuvawe, so {to vsu{nost go popre~uvaat prirodniot napredok.
Za takvite zbuneti lu|e so naklonost kon ateizmot, Buda e simbolot na teizmot. Zatoa
toj pred sî sakal da go sopre ubivaweto na `ivotnite. Ubijcite na `ivotni se opasni elementi
na patot nazad kon Bog. Postojat dva vida na ubijci na `ivotni. Isto taka ponekoga{ du{ata
se narekuva ,,anima“, `ivo su{testvo. Zatoa i ubijcite na `ivotnite i onie koi ja izgubile
svojata individualnost na du{ata se ubijci na `ivite su{testva.*
Maharaxa Parik{it rekol deka samo ubiecot na `ivotnite ne mo`e da u`iva vo tran-
scendentalnata poraka na Sevi{niot Gospod. Zatoa, koga ve}e gi pou~uvame lu|eto kako da se
vratat kaj Bog, prva i najva`na rabota koja moraat da ja nau~at e da prestanat so ubivaweto
na `ivotnite na site gorespomenati na~ini. Besmisleno e da se ka`e deka ubivaweto na `i-
votnite nema nikakva vrska so duhovnoto spoznavawe. Poradi ovaa opasna teorija i vlijanie­
to na Kali-juga se pojavile mnogu t.n. sanjasii koi pod imeto na Vedite propovedaat ubivawe
na `ivotnite. Za ova ve}e razgovarale Gospod ^aitanja i Mulan ^hand Kazi [aheb. @rtvu-
vaweto na `ivotnite spomenato vo Vedite se razlikuva od ubivaweto na `ivotnite vo klani-
cite. Poradi toa {to asurite, t.n poznava~i na vedskata kni`evnost, gi istaknuvale dokazite
deka Vedite go odobruvaat ubivaweto na `ivotnite, Buda navidum go otfrlil avtoritetot
na Vedite. Toj go storil toa so cel da gi spasi lu|eto od porokot na ubivaweto na `ivotnite,
kako i za da gi spasi `ivotnite od nivnite pogolemi bra}a, koi izvikuvaat paroli vo imeto
na seop{toto bratstvo, mirot, pravdata i ednakvosta. Ne postoi pravda koga se kolat `ivot-
nite. Buda sakal toa potpolno da go sopre i zatoa kultot na ahimsata se propovedal ne samo vo
Indija tuku i von nea.
Filozofijata na Buda formalno se narekuva ateisti~ka, zatoa {to ne go prifa-
}a Sevi{niot Gospod i go negira avtoritetot na Vedite. No, seto ova pretstavuva delo na
prikrivawe od strana na Samiot Gospod. Buda e inkarnacija na Bog. Kako takov, toj e izvorot
na vedskoto znaewe i zatoa ne mo`e da ja otfrli vedskata filozofija. Me|utoa, gledano
povr{no toj ja otfrlil zatoa {to demonite (sura-dvi{ite), koi se neprijateli na posveteni-
cite na Gospod, nastojuvale da go poddr`at ubivaweto na kravite i drugite `ivotni povikuvaj-
}i se na stranicite na Vedite. I denes istoto go pravat sovremenite t.n. sanjasii. Buda moral
potpolno da go otfli avtoritetot na Vedite, me|utoa toa bilo samo povr{no. Vo sprotivno
ne bi bil prifaten za inkarnacija na Bog, nitu pak vai{navskiot a~arja i poet Xajadeva bi go
obo`uval vo svoite transcendentalni pesni. Za da go vospostavi avtoritetot na Vedite, Buda
gi propovedal osnovnite vedski principi na na~in prikladen za toa vreme, a istoto go storil
i [ankara~arja. Spored toa i Buda i a~arjata [ankara go poplo~ile patot na teizmot, za po-
toa vai{navskite a~arji - nad site Gospod [ri ^aitanja Mahaprabhu - da mo`at da gi dovedat
lu|eto na patot nazad kon Boga.
Nas ni e drago {to lu|eto se interesiraat za dvi`eweto na nenasilstvoto na Buda,
no dali tie navistina }e go sfatat toa seriozno i }e gi zatvorat site klanici? Ako toa ne se
stori, toga{ kultot na ahimsata }e nema nikakva smisla i }e stane samo farsa.
,,[rimad-Bhagavatam“ e sostaven neposredno pred po~etokot na periodot Kali (pred
Кришна е изворот на сите инкарнации 101

okolu pet iljadi godini), a Buda se pojavil pred okolu dve iljadi i {esto godini. Zatoa, toj
e predska`an vo ,,[rimad-Bhagavatam“. Takov e avtoritetot na ovoj ~ist spis. Vo nego ima
mnogu takvi proro{tva i tie se ispolnuvaat edno po drugo. Toa }e ja poka`e vistinitosta na
,,[rimad-Bhagavatam“, vo koj nema nitu traga od gre{ka, zabluda, mamewe i nesovr{enstvo -
~etirite nedostatoci na uslovenite du{i. Oslobodenite du{i se nad ovie nedostatoci; zatoa
mo`at da gi vidat i pretska`at nastanite koi }e se slu~at vo dale~nata idnina.

Strofa 1.3.25

athāsau yuga-sandhyāyāḿ
dasyu-prāyeṣu rājasu
janitā viṣṇu-yaśaso
nāmnā kalkir jagat-patiḥ

atha — potoa; asau — istiot Gospod; yuga-sandhyāyām — na preminot pome|u dvete jugi; dasyu —
ograbuva~i; prāyeṣu — skoro site; rājasu — vladea~kite li~nosti; janitā — Toj }e se rodi; viṣṇu
— po ime Vi{nu; yaśasaḥ — i prezime Ja{a; nāmnā — vo ime; kalkiḥ — inkarnacija na Gospod;
jagat-patiḥ — Gospodarot na sozdadeniot svet.

Prevod

Potoa, na preminot pome|u dvete jugi, Gospodarot na sozdadeniot svet }e se pojavi kako inkar-
nacija po ime Kalki i }e stane sin na Vi{nu Ja{a. Dotoga{ vladea~ite na Zemjata }e se
izopa~at vo ograbuva~i.

Tolkuvawe: Ovde se predska`uva pojavata na Gospod Kalki, inkarnacijata na Bog. Toj }e


se pojavi na preminot pome|u dvete jugi, t.e. na samiot kraj na Kali-juga i po~etokot na Satja-
juga. ^etirite jugi - Satja, Treta, Dvapara i Kali - se menuvaat vo ciklusi, kako kalendarskite
meseci. Sega{niot period, Kali-juga, trae 432 000 godini, od koi po bitkata na Kuruk{etra
i vladeeweto na kralot Parik{it pominale samo 5000. Zna~i, preostanuvaat u{te 427 000 go-
dini. Kako {to e predska`ano vo ,,[rimad-Bhagavatam“, na krajot na ovoj period }e se pojavi
inkarnacijata Kalki. Spomenato e imeto na Negoviot tatko, u~eniot brahmana Vi{nu Ja{a,
kako i imeto na Negovoto selo - [ambala. Kako {to ve}e rekovme, site ovie predska`uvawa }
e se ostvarat po hronolo{ki red. Takov e avtoritetot na ,,[rimad-Bhagavatam“.

Strofa 1.3.26

avatārā hy asańkhyeyā
hareḥ sattva-nidher dvijāḥ
yathāvidāsinaḥ kulyāḥ
sarasaḥ syuḥ sahasraśaḥ

avatārāḥ — tie inkarnacii; hi — sekako; asańkhyeyāḥ — bezbrojni; hareḥ — na Gospod Hari;


sattva-nidheḥ — od okeanot na doblesta; dvijāḥ — brahmanite; yathā — kako; avidāsinaḥ — neis-
crpnite; kulyāḥ — reki~ki; sarasaḥ — od prostranite ezera; syuḥ — se; sahasraśaḥ — iljadnici.

Prevod
102 Шримад Бхагаватам

O brahmani, inkarnaciite na Gospod se bezbrojni, kako reki~ki koi te~at od neiscrpnite


ezera.

Tolkuvawe: Spisokot na inkarnaciite na Bo`jata Li~nost koj e ovde daden ne e potpoln,


tuku pretstavuva samo delumen pregled. Ima u{te mnogu drugi inkarnacii, od minatite vre-
miwa, kako {to se [ri Hajagriva, Hari, Hamsa, Pri{nigarbha, Vibhu, Satjasena, Vaikuntha,
Sarvabhauma, Vi{vaksena, Dharmasetu, Sudhama, Joge{vara, Brihadbhanu i dr. [ri Prahlada
Maharaxa vo svojata molitva go rekol slednovo: ,,Gospode moj, samo za da gi spasi{ vernite i da
gi uni{ti{ nevernite, projavuva{ onolku inkarnacii kolku {to ima vidovi na `ivot, kako
{to se vodenite `ivotni, rastenijata, reptilite, pticite, yverovite, lu|eto, polubogovite
itn. Se pojavuva{ na ovoj na~in spored potrebite vo razli~nite jugi. Vo Kali-juga se pojavuva{
prepraven vo bhakta“. Ovaa inkarnacija na Bog vo Kali-juga e Gospod ^aitanja Mahaprabhu. I
na mnogu drugi mesta, kako vo ,,Bhagavatam“ taka i vo drugite spisi, [ri ^aitanja Mahaprabhu
nedvosmisleno se spomenuva kako inkarnacija na Gospod. Vo ,,Brahma-samhita“ posredno se
veli deka pokraj tolku mnogu Svoi inkarnacii, kako {to se Rama, Nrisimha, Varaha, Matsja,
Kurma i drugi, Gospod ponekoga{ li~no doa|a vo ovoj svet. Zatoa Gospod Kri{na i Gospod
[ri ^aitanja Mahaprabhu ne se inkarnacii, tuku prvobitniot izvor na site inkarnacii. Ova
}e bide pove}e objasneto vo {lokata 28. Zna~i, Gospod e nepresu{en izvor na bezbroj inkar-
nacii, koi sekoga{ ne se spomenuvaat, no koi mo`at da se prepoznaat po neobi~nite dela koi
niedno `ivo su{testvo ne mo`e da gi izvr{i. Toa e voobi~aenata proverka so koja se potvr-
duva dali e nekoj inkarnacija na Gospod, bilo da e neposredno ili posredno opolnomo{tena.
Nekoi od gorenavedenite inkarnacii se skoro potpolni emanacii. Na primer, Kumarite se
opolnomo{teni so transcendentalno znaewe, [ri Narada e opolnomo{tena inkarnacija na
posvetenoto slu`ewe, dodeka maharaxa Prithu e opolnomo{tena inkarnacija na vladea~kata
mo}. Matsja e potpolna emanacija. Taka po raznite vseleni inkarnaciite na Gospod postojano
se pojavuvaat, kako {to vodata postojano se sleva od vodopadite.

Strofa 1.3.27

ṛṣayo manavo devā


manu-putrā mahaujasaḥ
kalāḥ sarve harer eva
saprajāpatayaḥ smṛtāḥ

ṛṣayaḥ — site mudreci; manavaḥ — site Manui; devāḥ — site polubogovi; manu-putrāḥ — site
potomci na Manu; mahā-ojasaḥ — mnogu mo}ni; kalāḥ — emanaciji na potpolni emanacii; sarve
— site zaedno; hareḥ — na Gospod; eva — sekako; sa-prajāpatayaḥ — zaedno so praxapatiite;
smṛtāḥ — se poznati.

Prevod

Site mudreci, Manui, polubogovi i potomci na Manu, koi se posebno mo}ni, se potpolni ema-
nacii ili emanacii na potpolnite emanacii na Gospod. Ova istoto se odnesuva i na Praxa-
patiite.

Tolkuvawe: Inkarnacii koi poseduvaat mnogu pomalku mo}i se narekuvaat vibhuti, dode-
ka onie koi se mnogu pomo}ni se narekuvaat ave{a inkarnacii.
Кришна е изворот на сите инкарнации 103

Strofa 1.3.28

ete cāḿśa-kalāḥ puḿsaḥ


kṛṣṇas tu bhagavān svayam
indrāri-vyākulaḿ lokaḿ
mṛḍayanti yuge yuge

ete — site ovie; ca — i; aḿśa — potpolni emanacii; kalāḥ — emanacii na potpolnite emanacii;
puḿsaḥ — na Sevi{niot; kṛṣṇaḥ — Gospod Kri{na; tu — no; bhagavān — Bo`jata Li~nost; svayam
— li~no; indra-ari — neprijatelite na Indra; vyākulam — voznemireni; lokam — site planeti;
mṛḍayanti — za{tituva; yuge yuge — vo razli~ni periodi.

Prevod

Site gore spomenati inkarnacii pretstavuvaat potpolni emanacii ili emanacii na potpol-
nite emanacii na Gospod, no Gospod [ri Kri{na e izvornata Bo`ja Li~nost. Negovite inkar-
nacii se pojavuvaat na razli~ni planeti, koga bezbo`nicite sozdavaat voznemiruvawe. Gospod
se inkarnira za da gi za{titi vernicite.

Tolkuvawe: Vo ovaa mnogu zna~ajna strofa se istaknuva razlikata me|u Gospod [ri Kri{na,
Bo`jata Li~nost, i ostanatite inkarnacii. Toj se vbrojuva me|u inkarnaciite (avatarite),
zatoa {to poradi Svojata bezpri~inska milost sleguva od transcendentalnoto `iveali{te.
Avatara zna~i ,,onoj koj sleguva“. Site inkarnacii na Gospod, vklu~uvaj}i go i samiot Gos-
pod, sleguvaat na razli~nite planeti vo materijalniot svet, poprimaj}i oblici na raznite
vidovi na `ivot, za da ostvarat odredena cel. Ova zna~i deka Gospod ponekoga{ sleguva vo
materijalniot svet Sam, ponekoga{ sleguvaat Negovite potpolni emanacii ili emanaciite
na potpolnite emanacii ili pak odvoenite emanacii, koi Toj posredno ili neposredno gi
opolnomo{tuva za da izvr{at odredena uloga. Izvorno, Gospod vo potpolnost go poseduva seto
bogatstvo, seta sila, seta slava, seta ubavina, sevkupnoto znaewe i seta odvoenost. Koga ovie
rasko{i delumno se projavuvaat preku potpolnite emanacii ili emanaciite na potpolnite
emanacii, toa zna~i deka za tie odredeni ulogi e potrebno samo tolku od negovite razli~ni
mo}i. Sobata ja osvetluvaat mali svetilki, no toa ne zna~i deka elektri~nata centrala gi
snabduva so struja samo tie svetilki. Taa gi snabduva i ogromnite industriski dinamo-ma{ini
koi imaat golema volta`a. Sli~no, inkarnaciite na Gospod poka`uvaat odredena ograni~ena
mo}, samo zatoa {to tolkava mo} e potrebna vo odredeno vreme.
Na primer, Gospod Para{urama poka`al neobi~na rasko{ ubivaj}i gi neposlu{nite
k{atrii dvaeset i eden pat, dodeka Gospod Nrisimha toa go storil ubivaj}i go mnogu mo}-
niot bezbo`nik Hiranjaka{ipu. Hiranjaka{ipu bil tolku mo}en {to duri i polubogovite
od drugite planeti bi se upla{ile koga toj naluteno bi ja podignal ve|ata. Polubogovite
se su{testva na povisokite nivoa na materijalnoto postoewe; nivniot `ivoten vek e pove-
}epati podolg od ~ove~kiot i neizmerno se poubavi, pobogati itn., od bilo koj ~ovek. No
sepak, se pla{ele od Hiranjaka{ipu. Mo`eme samo da zamislime kolku bil mo}en. Me|utoa,
Gospod Nrisimha so Svoite nokti go rastrgnal duri i Hiranjaka{ipu. Toa zna~i deka nikoj,
kolku i da e materijalno mo}en, ne mo`e da se sprotivstavi na silata na noktite na Gospod.
Sli~no, Xamadagwa ja poka`al mo}ta na Gospod taka {to gi ubil site nepokorni kralevi
koi imale cvrsta vlast vo svoite dr`avi. Opolnomo{tenata inkarnacija na Gospod Narada
i potpolnata inkarnacija Varaha, kako i posredno opolnomo{teniot Buda, ja razbudile ver-
bata kaj {irokata masa na lu|e. Inkarnaciite na Rama i Dhanvantari ja poka`ale Negovata
slava, dodeka Balarama, Mohini i Vamana ja poka`ale Negovata ubavina. Datatreja, Matsja,
104 Шримад Бхагаватам

Kumarite i Kapila go manifestirale Negovoto transcendentalno znaewe. Ri{iite Nara i


Narajana ja poka`ale Negovata odvoenost. Zna~i, site inkarnacii na Gospod, posredno ili
neposredno projavile razli~ni obele`ja, no prvobitniot Gospod Kri{na gi projavil site
Bo`ji obele`ja i taka potvrdil deka Toj e izvorot na site drugi inkarnacii. Najneobi~noto
obele`je koe go poka`al Gospod [ri Kri{na bile Negovite zabavi so kravarkite, gopiite.
Ovie zabavi gi projavil so posredstvo na Svojata vnatre{na mo} i site tie se prikaz na trans-
cendentalnoto postoewe, bla`enstvo i znaewe, iako navidum izgledaat kako qubov zasnovana
na seks. Posebnata privle~nost na Negovite zabavi so gopiite nikoga{ ne smeeme pogre{no
da ja sfatime. ,,Bhagavatam“ gi opi{uva ovie transcendentalni zabavi vo desettoto peewe.
Za da mo`e u~enikot da ja dostigne polo`bata od koja bi mo`el da ja sfati transcendental-
nata priroda na zabavite na Gospod Kri{na so gopiite, ,,Bhagavatam“ postepeno go vozdignuva
preku prethodnite devet peewa.
Spored [rila Xiva Gosvami, ~ie mislewe e zasnovano na avtoritativni izvori, site
inkarnacii poteknuvaat od Gospod Kri{na i Toj ne e ni~ija inkarnacija. Site simptomi na
Sevi{nata Vistina vo potpolnost se prisutni vo Negovata li~nost, a vo ,,Bhagavad-gita“ Toj
samiot potencira deka ne postoi vistina pogolema ili ednakva na Nego. Vo ovaa strofa na-
merno e upotreben zborot svajam za da potvrdi deka Gospod Kri{na nema drug izvor osven Sebe
samiot. Iako vo drugi mesta, poradi svoite odredeni ulogi, i inkarnaciite se opi{ani so
zborot bhagavan, nikade ne se veli deka tie se samata Sevi{na Li~nost. Vo ovaa strofa zborot
svajam ja ozna~uva nadmo}ta na [ri Kri{na kako summum bonum.
Sevi{niot Gospod Kri{na (summum bonum) e eden i edinstven. Toj li~no, kako sva-
jam-rupa, se pro{iril vo razni emanacii i del~iwa nare~eni svajam-praka{a, tad-ekatma,
prabhava, vaibhava, vilasa, avatara, ave{a i xivi, i site ovie li~nosti posebno gi obdaril
so bezbrojni energii prikladni tokmu za niv. U~enite lu|e na poleto na transcendentalnite
temi vnimatelno go prou~ile Sevi{niot Gospod Kri{na i zaklu~ile deka Toj ima {eeset i
~etiri glavni osobini. Site ostanati emanacii ili kategorii na Gospod imaat samo odreden
procent od ovie osobini, no [ri Kri{na gi poseduva stoprocentno site osobini. Negovite
li~ni emanacii - od svajam-praka{a i tad-ekatma rupa pa se do kategoriite na avatarite, koi
se site vi{nu-tatva - imaat do devedeset i tri procenti od ovie transcendentalni osobini.
[iva, koj ne e nitu avatara nitu ave{a, nitu pak ne{to pome|u niv, poseduva skoro osumdeset
i ~etiri procenti od ovie osobini. Xivite, individualnite `ivi su{testva vo razli~nite
`ivotni polo`bi, mo`at da imaat najmnogu do sedumdeset i osum procenti od ovie osobini.
Uslovenoto `ivo su{testvo gi poseduva ovie osobini vo mnogu mala mera, koja zavisi od nego-
vata pobo`nost. Najsovr{enoto `ivo su{testvo e Brahma, glavniot upravitel vo vselenata.
Toj gi poseduva ovie sedumdeset i osum procenti od osobinite vo potpolnost. Site ostanati
polubogovi gi imaat istite osobini vo pomala mera, dodeka kaj lu|eto se prisutni vo mnogu
pomala mera. Krajnata to~ka na sovr{enstvoto za ~ovekot e da gi razvie vo potpolnost ovie
sedumdeset i osum procenti od osobinite na Gospod. @ivoto su{testvo nikoga{ ne mo`e da
poseduva nekoi osobini koi gi poseduvaat [iva, Vi{nu ili Gospod Kri{na. Toa mo`e da stane
bo`estveno ako vo potpolnost gi razvie ovie sedumdeset i osum procenti od transcendental-
nite osobini, no nikoga{ ne mo`e da stane kako [iva, Vi{nu ili Kri{na. So tekot na vreme-
to mo`e da stane Brahma. Site bo`estveni `ivi su{testva se ve~ni pridru`nici na Gospod i
`iteli na raznite duhovni planeti poznati kako Hari-dhama i Mahe{a-dhama. @iveali{teto
na Gospod Kri{na, koe se nao|a nad site duhovni planeti, se vika Kri{naloka ili Goloka
Vrindavana. Koga `ivoto su{testvo vo potpolnost }e gi razvie sedumdeset i osumte procenti
na prethodno spomenatite osobini i taka }e go dostigne svoeto sovr{enstvo, mo`e da otide na
planetata Kri{naloka otkako }e go napu{ti sega{noto materijalno telo.

Strofa 1.3.29
Кришна е изворот на сите инкарнации 105

janma guhyaḿ bhagavato


ya etat prayato naraḥ
sāyaḿ prātar gṛṇan bhaktyā
duḥkha-grāmād vimucyate

janma — ra|awe; guhyam — tajno; bhagavataḥ — na Gospod; yaḥ — onoj; etat — site ovie; prayataḥ
— vnimatelno; naraḥ — ~ovek; sāyam — nave~er; prātaḥ — nautro; gṛṇan — recitira; bhaktyā —
so posvetenost; duḥkha-grāmāt — od site bedi; vimucyate — se osloboduva.

Prevod

Onoj {to nautro i nave~er so golemo vnimanie i posvetenost gi ~ita i recitira tainstvenite
pojavi na Gospod, se osloboduva od site bedi na materijalniot `ivot.

Tolkuvawe: Vo ,,Bhagavad-gita“ Gospod izjavil deka sekoj {to gi poznava principite po


koi se odvivaat Negovoto ra|awe i aktivnosti }e se vrati nazad kaj Bog otkako }e se oslobodi
od materijalnoto telo. Zna~i, ednostavno ako znae na koj tainstven na~in Gospod se inkarnira
vo materijalniot svet, ~ovekot se osloboduva od robuvaweto vo materijata. Zatoa, ra|aweto i
aktivnostite na Gospod, koi Toj gi projavuva za blagodet na site lu|e, voop{to ne se obi~ni,
tuku tainstveni. Ovaa tajna im se razotkriva samo na onie koi vnimatelno nastojuvaat po pa-
tot na duhovnata posvetenost podlaboko da nurnat vo ovaa tematika. Na ovoj na~in se steknuva
osloboduvaweto od prangite na materijata. Zatoa e re~eno deka onoj koj iskreno i posveteno
}e go recitira ova poglavje na ,,Bhagavatam“, koe ja opi{uva pojavata na Gospod vo raznite
inkarnacii, }e mo`e da gi sfati ra|aweto i aktivnostite na Gospod. Samiot zbor vimukti,
osloboduvawe, uka`uva na toa deka ra|aweto i aktivnostite na Gospod se transcendentalni.
Koga toa ne bi bilo taka, nie ne bi mo`ele da dostigneme osloboduvawe ednostavno ~itaj}i i
razgovaraj}i na ovaa tema. Ra|aweto i aktivnostite na Gospod se tainstveni, a na onie koi ne
gi sledat propi{anite normi na posvetenoto slu`ewe ne im e dozvoleno da navlezat vo tie
tajni.

Strofa 1.3.30

etad rūpaḿ bhagavato


hy arūpasya cid-ātmanaḥ
māyā-guṇair viracitaḿ
mahadādibhir ātmani

etat — site ovie; rūpam — oblici; bhagavataḥ — na Gospod; hi — sekako; arūpasya — od onoj koj
nema materijalen oblik; cit-ātmanaḥ — na Transcendencijata; māyā — materijalnata energija;
guṇaiḥ — so odlikite; viracitam — sozdaden; mahat-ādibhiḥ — so sostojkite na materijata; ātmani
— vo jastvoto.

Prevod

Poimot na virat, vselenskiot oblik na Gospod vo materijalniot svet, e izmislen. Negova cel
e da im ovozmo`i na pomalku inteligentnite lu|e (po~etnicite na duhovniot pat) da se prila-
godat na idejata deka Gospod ima oblik, iako Negoviot oblik vsu{nost nikoga{ ne e materi-
jalen.
106 Шримад Бхагаватам

Tolkuvawe: Sfa}aweto na oblikot na Gospod poznato kako vi{va-rupa ili virat-rupa na-
merno ne e spomnato so razli~nite inkarnacii na Gospod, zo{to site tie se transcendentalni
i vo nivnite tela nema ni ronka materija. Me|u teloto na Gospod i Negovata du{a nema nikakva
razlika, {to ne e slu~aj kaj uslovenoto `ivo su{testvo. Poimot za materijalniot oblik (vi-
rat-rupata) postoi samo zaradi po~etnicite na duhovniot pat. Ovoj oblik }e bide objasnet vo
Vtoroto peewe. Vo nego elementite na vselenata, na primer razli~nite materijalni planeti,
se pretstaveni kako nozete, racete itn. na Gospod. Me|utoa, site ovie opisi se nameneti za do-
bro na po~etnicite, koi ne mo`at da sfatat ni{to osven materijata. Materijalnoto sfa}awe
na teloto na Gospod ne se vbrojuva vo Negovite vistinski oblici. Kako Paramatma, Nad-du{a,
Gospod se nao|a vo site materijalni oblici, duri i vo atomite, no nadvore{niot materijalen
oblik (virat) e izmislica - kako za Gospod taka i za `ivoto su{testvo. Isto taka i sega{nite
oblici na uslovenite du{i ne se vistinski. I Gospod i `ivite su{testva se duhovni bitija i
imaat izvorni duhovni tela.

Strofa 1.3.31

yathā nabhasi meghaugho


reṇur vā pārthivo 'nile
evaḿ draṣṭari dṛśyatvam
āropitam abuddhibhiḥ

yathā — kako {to e; nabhasi — na neboto; megha-oghaḥ — masa od oblaci; reṇuḥ — pra{ina; vā —
kako i; pārthivaḥ — ne~istotija; anile — vo vozduhot; evam — taka; draṣṭari — na nabquduva~ot;
dṛśyatvam — zaradi nabquduvawe; āropitam — objasnuvaat; abuddhibhiḥ — od pomalku inteli-
gentnite lu|e.

Prevod

Vozduhot gi nosi oblacite i pra{inata, no neinteligentnite lu|e velat deka neboto e obla~no,
a vozduhot ne~ist. Na sli~en na~in tie mu pripi{uvaat materijalno telo na duhovnoto jas-
tvo.

Tolkuvawe: I tuka se potvrduva deka so materijalnite o~i i setilata ne mo`eme da go vid-


ime Gospod, koj e vo potpolnost duhoven. Nie ne mo`eme da ja primetime ni duhovnata iskra koja
`ivee vo materijalnoto telo na `ivoto su{testvo, tuku ja gledame samo nejzinata nadvore{na
prekrivka sostavena od telo i suptilen um. Zatoa, prisustvoto na `ivoto su{testvo morame
da go prifatime vrz osnova na prisustvoto na negovoto fizi~ko telo. Sli~no, na onie koi sa-
kaat da go vidat Gospod so svoite materijalni o~i ili so materijalnite setila im se sovetuva
da meditiraat na ogromnata nadvore{na projava nare~ena virat-rupa. Na primer, koga neko-
ja poznata li~nost }e vleze vo svojot avtomobil, koj dobro se gleda, nie go poistovetuvame
voziloto so ~ovekot koj se nao|a vo nego. Koga pretstedatelot se vozi vo svojot avtomobil, nie
velime: ,,Ene go pretsedatelot!“ Barem nekoe izvesno vreme go poistovetuvame avtomobilot
so pretsedatelot. Sli~no, na pomalku inteligentnite lu|e, koi vedna{ sakaat da go vidat Bog,
iako ne se dostojni za toa, prvo im se poka`uva ogromnata materijalna vselena kako oblik na
Gospod, iako Toj se nao|a vnatre vo vselenata i nadvor od nea. Vo vrska so ova, u{te podobar
primer se oblacite i siniloto na neboto. Iako sinata boja na neboto i samoto nebo se razli-
kuvaat, nie smetame deka bojata na neboto e sina. Me|utoa, vaka razmisluvaat samo laicite.
Кришна е изворот на сите инкарнации 107

Strofa 1.3.32

ataḥ paraḿ yad avyaktam


avyūḍha-guṇa-bṛḿhitam
adṛṣṭāśruta-vastutvāt
sa jīvo yat punar-bhavaḥ

ataḥ — ova; param — nad; yat — koe; avyaktam — neprojaveno; avyūḍha — bez utvrden oblik;
guṇa-bṛḿhitam — kako posledica na gunite; adṛṣṭa — ne se gleda; aśruta — ne se slu{a; vastutvāt
— poradi toa {to e takvo; saḥ — toa; jīvaḥ — `ivoto su{testvo; yat — ona {to; punaḥ-bhavaḥ —
neprestajno se ra|a.

Prevod

Nad ova grubo telo postoi drugo, suptilno telo, koe nema utvrden oblik, ne se gleda, ne se
slu{a i ne e projaveno. Oblikot na `ivoto su{testvo e nad ovaa suptilnost, inaku toa ne bi
mo`elo neprestano da se ra|a.

Tolkuvawe: Kako {to grubata vselenska projava se smeta za ogromnoto telo na Gospod,
taka postoi i sfa}aweto za Negoviot suptilen oblik, koj se spoznava iako e neprojaven i iako
ne mo`e da se vidi nitu pak slu{ne. No vsu{nost, seto ova sfa}awe na grubite i suptilnite
tela se odnesuva na `ivite su{testva. Duhovniot oblik na `ivoto su{testvo e nad gruboto
materijalno i suptilno psihi~ko postoewe. Fizi~koto telo i psihi~kite funkcii prestanu-
vaat da deluvaat koga `ivoto su{testvo go napu{ta vidlivoto grubo telo. Nie velime deka
du{ata zaminala, zatoa {to ne se gleda nitu slu{a. Koga `ivoto su{testvo e vo dlabok son,
po di{eweto mo`eme da primetime deka se nao|a vo teloto, iako mo`ebi samoto telo ne e
aktivno. Toa {to `ivoto su{testvo zaminuva od teloto ne zna~i deka `ivata du{a ne postoi.
Taa postoi. Inaku kako e mo`no taa neprestano da se ra|a?
Zaklu~okot e deka transcendentalniot oblik na Gospod ve~no postoi. Toj oblik ne
e ni grub ni suptilen, kako {to e teloto na `ivoto su{testvo. Nikoga{ ne bi trebalo da go
sporeduvame Negovoto telo so grubite i suptilni tela na `ivoto su{testvo. Site vakvi sfa}
awa za teloto na Bog se ~isti izmislici. @ivoto su{testvo ima svoj ve~en duhoven oblik, koj
e usloven zatoa {to e zagaden od materijata.

Strofa 1.3.33

yatreme sad-asad-rūpe
pratiṣiddhe sva-saḿvidā
avidyayātmani kṛte
iti tad brahma-darśanam

yatra — koga i da; ime — vo site ovie; sat-asat — grubi i suptilni; rūpe — oblici; pratiṣiddhe —
nemaat ni{to; sva-saḿvidā — so samospoznavaweto; avidyayā — neznaewe; ātmani — vo jastvoto;
kṛte — nametnuva; iti — taka; tat — toa e; brahma-darśanam — procesot na gledawe na Apsolu-
tot.

Prevod
108 Шримад Бхагаватам

Samo toga{ koga, po patot na samospoznavaweto, }e sfati deka nitu grubite nitu suptilnite
tela nemaat nikakva vrska so ~istoto jastvo, ~ovek }e se vidi sebe si, a }e go vidi i Gospod.

Tolkuvawe: Razlikata me|u samospoznavaweto i materijalnata iluzija e vo toa {to so sa-


mospoznavaweto ~ovek spoznava deka grubite i suptilnite tela, koi gi nametnuva materijal-
nata energija i koi se privremeni i nestvarni, pretstavuvaat samo prekrivki na jastvoto. Ovie
prekrivki nastanuvaat poradi neznaeweto, no tie nikoga{ ne vlijaat vrz Bo`jata Li~nost.
Sostojbata vo koja li~nosta e cvrsto ubedena vo ova se narekuva osloboduvawe ili gledawe
na Apsolutot. Ova zna~i deka sovr{eno samospoznavawe mo`eme da dostigneme samo ako go
prifatime bo`estveniot, duhovniot `ivot. Samospoznavaweto zna~i da se stane ramnodu{en
sprema potrebite na gruboto i suptilnoto telo i da se stane seriozen vo domenot na aktivnos-
tite na jastvoto. Pottikot za deluvawe doa|a od jastvoto, no site taka nastanati aktivnosti
prerasnuvaat vo iluzija zatoa {to ne ja poznavame vistinskata priroda na jastvoto. Poradi
neznaewe gi smetame interesite na gruboto i suptilnoto telo za svoj sopstven interes i zatoa
od `ivot vo `ivot deluvame na pogre{en na~in. Me|utoa, koga so prikladno deluvawe ~ovek
}e dojde do jastvoto, toga{ po~nuva negoviot vistinski `ivot. Zatoa onoj koj taka deluva e
poznat kako xivan-mukta, osloboden duri i vo uslovenoto postoewe.
Ova sovr{eno nivo na samospoznavaweto ne se dostignuva na ve{ta~ki na~in, tuku pod
zasolni{teto na lotosovite stapala na Gospod koj sekoga{ e transcendentalen. Vo ,,Bhagavad-
gita“ Gospod veli deka prestojuva vo se~ie srce i deka od nego poteknuvaat seto znaewe, se}
avawe i siot zaborav. Koga `ivoto su{testvo }e posaka da bide u`ivatel na materijalnata
energija (iluzornata projava), Gospod go prekriva so prevezot na zaboravot i toa pogre{no
smeta deka gruboto telo i suptilniot um se negovoto sopstveno jastvo. A koga go neguva trans­
cendentalnoto znaewe i go moli Gospod da go oslobodi od prangite na neznaeweto, Gospod po-
radi Svojata bezpri~inska milost ja otstranuva zavesata na iluzijata i taka `ivoto su{testvo
se spoznava sebesi. Osloboduvaj}i se od usloveniot `ivot, toa zapo~nuva da go slu`i Gospod
vo svojata ve~na izvorna polo`ba. Seto ova Gospod go pravi ili preku Svojata nadvore{na
mo} ili neposredno preku vnatre{nata mo}.

Strofa 1.3.34

yady eṣoparatā devī


māyā vaiśāradī matiḥ
sampanna eveti vidur
mahimni sve mahīyate

yadi — ako, me|utoa; eṣā — taa; uparatā — se povle~e; devī māyā — iluzornata energija; vaiśāradī
— poln so znaewe; matiḥ — prosvetluvawe; sampannaḥ — zbogaten so; eva — sekako; iti — taka;
viduḥ — znaej}i; mahimni — vo slavite; sve — jastvoto; mahīyate — vtemelen.

Prevod

Ako iluzornata energija se povle~e i so milosta na Gospod `ivoto su{testvo stekne potpol-
no znaewe, toa stanuva prosvetleno i samospoznaeno i taka se vtemeluva vo svojata sopstvena
slava.

Tolkuvawe: Gospod e potpolno transcendentalen i zatoa site Negovi oblici, imiwa, za-
bavi, osobini, pridru`nici i energii se istovidni so Nego. Negovata transcendentalna en-
Кришна е изворот на сите инкарнации 109

ergija deluva vo sklad so Negovata semo}. Istata energija deluva kako Negova nadvore{na,
vnatre{na i grani~na energija. Blagodarenie na Svojata semo}, Toj preku ovie energii mo`e
da stori sî. So Svojata volja mo`e da ja pretvori nadvore{nata energija vo vnatre{na. Za-
toa so milosta i voljata na Gospod nadvore{nata energija, koja gi zbunuva `ivite su{testva
`elni za iluzijata, se povlekuva koga uslovenata du{a }e se pokae i }e se posveti na askezata.
Ottoga{, taa ista energija mu pomaga na pro~istenoto `ivo su{testvo da napreduva na patot
na samospoznavaweto. Vo vrska so ova, mnogu e prikladen primerot so elektri~nata energija:
stru~niot elektri~ar mo`e da ja iskoristi elektri~nata energija i za greewe i za ladewe. Taka
nadvore{nata energija, koja go ma|epsuva `ivoto su{testvo i go tera da prodol`i so ra|awe
i umirawe, so voljata na Gospod se pretvora vo vnatre{na mo} i go vodi `ivoto su{testvo vo
ve~niot `ivot. Koga na toj na~in `ivoto su{testvo }e ja dobie milosta na Gospod, doa|a vo
svojata prirodna polo`ba i u`iva vo ve~niot duhoven `ivot.

Strofa 1.3.35

evaḿ janmāni karmāṇi


hy akartur ajanasya ca
varṇayanti sma kavayo
veda-guhyāni hṛt-pateḥ

evam — taka; janmāni — ra|awe; karmāṇi — aktivnosti; hi — sekako; akartuḥ — neaktivniot;


ajanasya — nerodeniot; ca — i; varṇayanti — opi{uvaat; sma — vo minatoto; kavayaḥ — u~enite;
veda-guhyāni — koi ne mo`at da se otkrijat vo Vedite; hṛt-pateḥ — Gospodarot na srceto.

Prevod

Taka u~enite lu|e gi opi{uvaat ra|aweto i aktivnostite na nerodeniot i neaktivniot, koj ne


mo`e da se otkrie duri ni vo vedskata kni`evnost. Toj e gospodarot na srceto.

Tolkuvawe: Vo su{tina i Gospod i `ivite su{testva se potpolno duhovni i ve~ni, i zatoa


nitu se ra|aat nitu umiraat. Razlikata me|u niv e vo toa {to t.n. ra|awa i zaminuvawa na Gos-
pod se razlikuvaat od ra|aweto i smrtta na `ivite su{testva. @ivite su{testva koi se ra|aat
i umiraat se vrzani za zakonite na materijalnata priroda, no t.n. pojavuvawe i zaminuvawe na
Gospod ne se posledici na deluvaweto na materijalnata priroda, tuku na Negovata vnatre{na
mo}. Vozvi{enite mudreci gi opi{uvaat so cel da se samospoznaat. Gospod veli vo ,,Bhagavad-
gita“ deka Negovoto t.n. ra|awe vo materijalniot svet i Negovite aktivnosti se transcen-
dentalni. Ednostavno meditiraj}i na niv ~ovek mo`e da go spoznae Brahmanot i taka da se
oslobodi od robuvaweto na materijata. Vo {rutiite e re~eno deka samo navidum nerodeniot
se ra|a. Sevi{niot ne mora ni{to da pravi, no zatoa {to e semo}en, sî {to pravi e prirodno,
ne vlo`uvaj}i nikakov napor. Fakt e deka pojavata i zaminuvaweto na Sevi{niot Gospod,
kako i Negovite razni aktivnosti, se doverlivi temi - te{ko e da se sfatat duri i od vedskata
kni`evnost; sepak, Gospod gi poka`uva samo za da im podari milost na uslovenite du{i. Treba
sekoga{ da ja koristime blagodetta koja so sebe ja nosat prikaznite za aktivnostite na Gos-
pod. Tie prikazni se najprikladniot i najprijatniot vid na meditacija na Brahmanot.

Strofa 1.3.36

sa vā idaḿ viśvam amogha-līlaḥ


110 Шримад Бхагаватам

sṛjaty avaty atti na sajjate 'smin


bhūteṣu cāntarhita ātma-tantraḥ
ṣāḍ-vargikaḿ jighrati ṣaḍ-guṇeśaḥ

saḥ — Sevi{niot Gospod; vā — naizmeni~no; idam — ovie; viśvam — projaveni vseleni; amogha-
līlaḥ — onoj ~ii aktivnosti se besprekorni; sṛjati — sozdava; avati atti — odr`uva i uni{tuva;
na — ne; sajjate — pogoden od toa; asmin — vo niv; bhūteṣu — vo site `ivi su{testva; ca — isto
taka; antarhitaḥ — `ivee vo; ātma-tantraḥ — nezavisen; ṣāṭ-vargikam — obdaren so site mo}i na
Svoite rasko{i; jighrati — povr{no povrzan, kako koga mirisame miris; ṣaṭ-guṇa-īśaḥ — gospo-
darot na {estte setila.

Prevod

Gospod, ~ii aktivnosti se sekoga{ besprekorni, gospodar e na {estte setila i vo potpolnost


gi poseduva site {est rasko{i. Toj gi sozdava, odr`uva i uni{tuva projavenite vseleni, no
toa ni najmalku ne vlijae na Nego. @ivee vo sekoe `ivo su{testvo i e ve~no nezavisen.

Tolkuvawe: Glavnata razlika pome|u Gospod i `ivite su{testva e vo toa {to Gospod e
sozdava~ot, a `ivite su{testva se sozdadenite. Tuka Toj se narekuva amogha-lilah, {to zna~i
deka vo Negoviot sozdaden svet nema ni{to po {to bi trebalo da se taguva. Onie koi vo ovoj
svet sozdavaat voznemiruvawa i samite se voznemireni. Nego ne go dopiraat nikakvi materi-
jalni bedi, za{to vo potpolnost gi poseduva {estte rasko{i: bogatstvoto, silata, slavata,
ubavinata, znaeweto i odvoenosta, i e gospodar na setilata. Za da im dade {ansa na `ivite
su{testva koi stradaat od trikratnite bedi da se popravat, Toj gi sozdava, odr`uva i po nekoe
vreme gi uni{tuva mnogubrojnite projaveni vseleni, no toa ni najmalku ne vlijae na Nego. Toj
so materijalniot svet e povrzan samo povr{no, kako ~ovek koj od golema dale~ina go vdi{uva
mirisot na nekoj predmet so koj ne e vo direkten dopir. Zatoa i pokraj site svoi napori,
bezbo`nite elementi nikoga{ ne mo`at da Mu prijdat.

Strofa 1.3.37

na cāsya kaścin nipuṇena dhātur


avaiti jantuḥ kumanīṣa ūtīḥ
nāmāni rūpāṇi mano-vacobhiḥ
santanvato naṭa-caryām ivājñaḥ

na — ne; ca — i; asya — Negovi; kaścit — bilo koj; nipuṇena — promislenost; dhātuḥ — na


sozdava~ot; avaiti — mo`e da znae; jantuḥ — `ivoto su{testvo; kumanīṣaḥ — so siroma{no
znaewe; ūtīḥ — aktivnostite na Gospod; nāmāni — Negovite imiwa; rūpāṇi — Negovite obli-
ci; manaḥ-vacobhiḥ — so prazno umuvawe i dr`ewe na govori; santanvataḥ — poka`uvaj}i; naṭa-
caryām — dramski akter; iva — kako; ajñaḥ — budalest.

Prevod

Budalestite lu|e so siroma{no znaewe ne mo`at da ja spoznaat transcendentalnata priroda


na oblicite, imiwata i aktivnostite na Gospod, koj igra kako akter vo drama, nitu pak mo`at
so svoite zborovi i prazno umuvawe toa da go opi{at.
Кришна е изворот на сите инкарнации 111

Tolkuvawe: Nikoj ne mo`e pravilno da ja opi{e transcendentalnata priroda na Apsolut-


nata Vistina. Zatoa se veli deka Gospod e von dosegot na umot i govorot. No sepak, postojat
lu|e so siroma{no znaewe koi sakaat da go sfatat Apsolutot, Bog, so nesovr{eno i prazno umu-
vawe i so pogre{no opi{uvawe na Negovite aktivnosti. Negovite aktivnosti, pojava i zaminu-
vawe, Negovite imiwa, oblici, opkru`uvawe i li~nosti za laikot se tainstveni. Posto­jat dva
vida na materijalisti: koristoqubivi rabotnici i filozofi {pekulanti. Koristoqubivite
rabotnici nemaat nikakvo znaewe za Apsolutnata Vistina, dodeka filozofite {pekulanti,
poradi toa {to gi razo~aralo koristoqubivoto deluvawe, gi vrtat svoite lica kon Apsolut-
nata Vistina i se obiduvaat da ja sfatat so prazno filozofsko {pekulirawe. Za site ovie
lu|e Apsolutnata Vistina e misterija, kako {to trikovite na vol{ebnikot se misterija za
decata. Izmameni od poigruvaweto na Vrhovnoto su{testvo, abhaktite celo vreme tapkaat vo
neznaewe, duri i ako se mnogu ve{ti vo koristoqubivoto deluvawe i filozofskata {peku-
lacija. So takvoto ograni~eno znaewe ne mo`at da navlezat vo tajnite predeli na transcen-
dencijata. Filozofskite {pekulanti se malku ponapredni od grubite materijalisti, zako-
raveni vo svojata sebi~nost, no poradi toa {to i tie se vo kanxite na iluzijata, smetaat deka
sî {to ima oblik, ime i aktivnosti e proizvod na materijalnata energija. Za niv Vrhovniot
duh e bez oblik, bez ime i neaktiven, a poradi toa {to gi izedna~uvaat transcendentalnoto
ime i oblik na Gospod so svetovnite imiwa i oblici, tie se vsu{nost vo zabluda. So takvoto
siroma{no znaewe ne mo`e da se sfati prirodata na Vrhovnoto su{testvo. Kako {to e re~eno
vo ,,Bhagavad-gita", Gospod e sekoga{ transcendentalen, duri i koga se nao|a vo materijalniot
svet. Me|utoa, neukite lu|e smetaat deka Gospod e edna od golemite li~nosti na ovoj svet. Taka
gi zaveduva materijalnata energija.

Strofa 1.3.38

sa veda dhātuḥ padavīḿ parasya


duranta-vīryasya rathāńga-pāṇeḥ
yo 'māyayā santatayānuvṛttyā
bhajeta tat-pāda-saroja-gandham

saḥ — samo Toj; veda — mo`e da znae; dhātuḥ — sozdava~ot; padavīm — slavite; parasya — na
transcendencijata; duranta-vīryasya — na mnogu mo}niot; ratha-ańga-pāṇeḥ — za Gospod Kri{na,
koj vo Svojata raka nosi trkalo od ko~ija; yaḥ — onoj koj; amāyayā — ne ~uvaj}i ni{to za sebe;
santatayā — bez nikakov prekin; anuvṛttyā — pozitivno; bhajeta— slu`i; tat-pāda — na Negovite
stapala; saroja-gandham — koi mirisaat na lotos.

Prevod

Samo onie koi postojano, ne ~uvaj}i ni{to za sebe i so pozitiven stav gi slu`at lotosovite
stapala na Gospod Kri{na, koj nosi trkalo od ko~ija vo Svojata raka, mo`at da go sfatat
sozdava~ot na vselenata vo Negovata potpolna slava, mo} i transcendencija.

Tolkuvawe: Samo ~istite bhakti mo`at da gi sfatat transcendentalnoto ime, oblik i ak-
tivnosti na Gospod Kri{na, za{to se sosema oslobodeni od posledicite na koristoqubivoto
deluvawe i umstvenata {pekulacija. ^istite bhakti ne sakaat nekakva li~na korist od ~isto-
to slu`ewe na Gospod. Tie postojano, spontano i bezrezervno go slu`at Gospod. Sekoj vo soz-
dadeniot svet na Gospod go slu`i Nego, posredno ili neposredno. Nikoj ne e isklu~ok od ovoj
Bo`ji zakon. Onie koi go slu`at posredno, prisileni od iluzorniot posrednik na Gospod, Go
slu`at so negativen stav. Od druga strana pak, onie koi Go slu`at neposredno, pod vodstvoto
112 Шримад Бхагаватам

na Negoviot sakan pretstavnik, go pravat toa so pozitiven stav. Vtorite se bhaktite na Gos-
pod, koi so Negova milost mo`at da navlezat vo tainstvenite predeli na trans-cendencijata.
Umnite {pekulanti celo vreme ostanuvaat vo temnina. Kako {to e re~eno vo ,,Bhagavad-gita“,
Gospod li~no gi vodi ~istite bhakti po patot na samospoznavaweto, za{to tie postojano Go
slu`at so spontana qubov. Ova e tajnata na vleguvaweto vo Bo`jeto carstvo. Koristoqubivo-
to deluvawe i praznoto {pekulirawe ne se preduslovi za vlez tamu.

Strofa 1.3.39

atheha dhanyā bhagavanta itthaḿ


yad vāsudeve 'khila-loka-nāthe
kurvanti sarvātmakam ātma-bhāvaḿ
na yatra bhūyaḥ parivarta ugraḥ

atha — taka; iha — vo ovoj svet; dhanyāḥ — uspe{en; bhagavantaḥ — sovr{en poznava~; ittham —
takva; yat — {to; vāsudeve — na Bo`jata Li~nost; akhila — seopfatnata; loka-nāthe — na sop-
stvenikot na site vseleni; kurvanti — pottiknuva; sarva-ātmakam — sto procenti; ātma — duh;
bhāvam — zanes; na — nikoga{; yatra — kade; bhūyaḥ — povtorno; parivartaḥ — povtoruvawe;
ugraḥ — u`asno.

Prevod

^ovek vo ovoj svet mo`e da bide uspe{en i da stekne sovr{eno znaewe, samo ako postavuva
pra{awa za Gospod Kri{na, zatoa {to toa ja privikuva transcendentalnata zanesna qubov
sprema Bo`jata Li~nost, sopstvenikot na site vseleni i garantira potpolna za{tita od
u`asniot krug na ra|awe i umirawe.

Tolkuvawe: Suta Gosvami tuka gi fali [aunaka i ostanatite mudreci za nivnite trans-
cendentalni pra{awa. Kako {to ve}e be{e zaklu~eno, samo bhaktite na Gospod mo`at da go
sfatat Nego do odredeno nivo, dodeka ostanatite ne mo`at voop{to. Spored toa, bhaktite
sovr{eno go poznavaat celoto duhovno znaewe. Bo`jata Li~nost e najvisokiot vid na Apsolut-
na Vistina. Znaeweto za Bo`jata Li~nost go opfa}a znaeweto za bezli~niot Brahman i loka-
liziranata Paramatma (Nad-du{ata). Zna~i, onoj koj go poznava Sevi{niot Gospod so samoto
toa mo`e da znae sî za Nego, Negovite raznovidni mo}i i Negovite emanacii. Zatoa bhaktite
se slavat kako li~nosti koi dostignale potpoln uspeh. Bhaktata koj e vo potpolnost posveten
na Gospod e za{titen od u`asnite materijalni bedi na postojanoto ra|awe i umirawe.

Strofa 1.3.40

idaḿ bhāgavataḿ nāma


purāṇaḿ brahma-sammitam
uttama-śloka-caritaḿ
cakāra bhagavān ṛṣiḥ
niḥśreyasāya lokasya
dhanyaḿ svasty-ayanaḿ mahat

idam — ovaa; bhāgavatam — kniga koja zboruva za Sevi{niot Gospod i Negovite ~isti bhak-
ti; nāma — po ime; purāṇam — dodatok na Vedite; brahma-sammitam — inkarnacija na Gospod
Кришна е изворот на сите инкарнации 113

Kri{na; uttama-śloka — Bo`jata Li~nost; caritam — aktivnosti; cakāra — sostavi; bhagavān


— inkarnacijata na Bo`jata Li~nost; ṛṣiḥ — [ri Vjasadeva; niḥśreyasāya — za najgolemo do-
bro; lokasya — na site lu|e; dhanyam — potpolno uspe{en; svasti-ayanam — sebla`en; mahat —
sîsovr{en.

Prevod

Ovoj [rimad-Bhagavatam e kni`evna inkarnacija na Bog, a go sostavi [rila Vjasadeva,


Bo`jata inkarnacija. Namenet e da im ja donese najgolemata blagodet na site lu|e i so sebe go
nosi siot uspeh, seto bla`enstvo i seto sovr{enstvo.

Tolkuvawe: Gospod ^aitanja Mahaprabhu izjavil deka ,,[rimad-Bhagavatam“ e bespreko-


ren zvu~en pretstavnik na seto vedsko znaewe i istorija. Toj sodr`i samo izbrani `itija na
vozvi{enite bhakti koi se vo neposreden dopir so Bo`jata Li~nost. ,,[rimad-Bhagavatam“
e kni`evna inkarnacija na Gospod [ri Kri{na i zatoa ne se razlikuva od Nego. Treba da go
obo`uvame so ista po~it kako {to go obo`uvame Gospod. Ako go prou~uvame vnimatelno i trpe-
livo, }e gi dobieme najgolemite blagoslovi na Gospod. Bog e seta svetlina, seto bla`enstvo i
seto sovr{enstvo, a takov e i ,,[rimad-Bhagavatam“. ,,Bhagavatam“ potpolno }e ne obdari so
transcendentalnata svetlina na Vrhovniot Brahman [ri Kri{na, pod uslov da go slu{ame od
strana na verodostoen duhoven u~itel. Li~niot sekretar na Gospod ^aitanja, [rila Svarupa
Damodara Gosvami, gi sovetuval site posetiteli koi doa|ale vo Puri da go vidat Gospod, da go
u~at ,,Bhagavatam“ od li~nost bhagavatam. Li~nosta bhagavatam e samospoznaen i verodostoen
duhoven u~itel i samo preku nego ~ovek mo`e da ja sfati poukata na ,,Bhagavatam“, na na~in
koj }e mu ovozmo`i da go dobie sakaniot rezultat. Od prou~uvaweto na ,,Bhagavatam“ ~ovek
mo`e da gi dobie site blagodeti koi mo`e da se dobijat vo li~noto dru{tvo na Gospod. ,,Bhaga-
vatam“ gi nosi so sebe site transcendentalni blagoslovi na Gospod [ri Kri{na, koi inaku gi
dobivame dru`ej}i se li~no so Nego.

Strofa 1.3.41

tad idaḿ grāhayām āsa


sutam ātmavatāḿ varam
sarva-vedetihāsānāḿ
sāraḿ sāraḿ samuddhṛtam

tat — toj; idam — ovoj; grāhayām āsa — prenese; sutam — na svojot sin; ātmavatām — od onie koi se
samospoznaeni; varam — najpo~ituvan; sarva — site; veda — vedskite spisi (knigite na znaewe-
to); itihāsānām — od site istorii; sāram — kajmakot; sāram — kajmakot; samuddhṛtam — izvadi.

Prevod

Otkako go odvoi su{tinskiot del na site vedski spisi i na istoriite na vselenata, [ri Vjasa-
deva mu go prenese Bhagavatam na svojot sin, najpo~ituvaniot me|u samospoznatite.

Tolkuvawe: Lu|eto so siroma{no znaewe ja prifa}aat istorijata na svetot samo od vreme-


to na Buda, 600 godini pred Hristos, a site istorii spomenati vo spisite koi go opi{uvaat
vremeto pred toa, gi smetaat ednostavno za izmisleni prikazni. Toa ne e to~no. Site prikazni
spomenati vo Puranite, ,,Mahabharata“ itn., se vistinski istorii i toa ne samo na ovaa plane-
114 Шримад Бхагаватам

ta, tuku i na milioni drugi planeti vo vselenata. Ponekoga{ na takvite lu|e istoriite na
drugite planeti im izgledaat neverojatno, no tie ne znaat deka planetite ne se me|usebno isti
i deka zatoa nekoi od istoriskite podatoci od drugite planeti ne mu odgovaraat na na{eto
iskustvo na ovaa planeta. Ako gi zememe predvid razli~nite polo`bi na planetite, vremeto i
okolnostite, toga{ nema ni{to ~udno vo prikaznite na Puranite, nitu pak tie se izmisleni.
Sekoga{ treba da se ima na um deka ona {to e za nekogo hrana, za drugiot mo`e da bide otrov.
Zatoa ne treba da gi otfrlime kako izmisleni prikaznite i istoriite od Puranite. Golemite
ri{ii kako Vjasa ne bi si go gubele vremeto stavaj}i nekakvi izmisleni prikazni vo svoite
dela.
Vo ,,[rimad-Bhagavatam“ se opi{ani fakti odbrani od istorijata na razli~nite plane­
ti. Zatoa site avtoriteti na poleto na duhovnoto znaewe go prifa}aat ,,Bhagavatam“ kako
,,Maha-purana“. Posebnoto zna~ewe na site ovie istorii se gleda vo toa {to se povrzani so
aktivnostite na Gospod, koi gi vr{el vo razli~ni vremiwa i opkru`uvawa. [rila [ukadeva
Gosvami e najvozvi{enata li~nost me|u samospoznaenite du{i, a toj od svojot tatko Vjasadeva
ja prifatil ovaa tema kako svoj predmet na prou~uvawe. [rila Vjasadeva e golem avtoritet, a
poradi toa {to temata na ,,[rimad-Bhagavatam“ e mnogu zna~ajna, toj prvo mu ja prenel poraka-
ta na svojot slaven sin [rila [ukadeva Gosvami. ,,[rimad-Bhagavatam“ se sporeduva so kajma-
kot na mlekoto. Vedskata kni`evnost e kako mle~niot okean na znaeweto. Kajmakot i puterot
se najvkusniot del na mlekoto, a takov e i ,,[rimad-Bhagavatam“ zo{to gi sodr`i site vkusni,
pou~ni i avtenti~ni opisi na aktivnostite na Gospod i Negovite bhakti. Me|utoa, ni{to ne
mo`e da se dobie ako porakata na ,,Bhagavatam“ se primi od nevernici, bezbo`nici i profe-
sionalni recitatori, koi zarabotuvaat taka {to go recitiraat ,,Bhagavatam“ na lu|e koi se vo
potpolno neznaewe. ,,Bhagavatam“ mu bil prenesen na [rila [ukadeva Gosvami, koj sekako ne
zarabotuval recitiraj}i go ,,Bhagavatam“. Toj ne moral so takviot biznis da gi pokriva semej­
nite tro{oci. Zatoa ,,[rimad-Bhagavatam“ treba da se prifati od pretstavnik na [ukadeva,
koj mora da bide vo redot na odrekuvawe, osloboden od semejnata zapletkanost. Nesomneno
mlekoto e mnogu dobro i hranlivo, no koga }e go dopre ustata na zmijata, toa ja gubi svojata
hranlivost i stanuva izvor na smrtta. Sli~no, mnogu e opasno da se slu{a ,,[rimad-Bhaga-
vatam“ od onie koi ne gi sledat besprekorno vai{navskite normi. Takvite lu|e ne bi smeele
da zarabotuvaat od ,,Bhagavatam“ i so toa da ja predizvikuvaat duhovnata smrt na brojnite
slu{ateli. Vo ,,Bhagavad-gita“ Gospod veli deka celta na site Vedi e Toj (Gospod Kri{na) da
se spoznae, a ,,[rimad-Bhagavatam“ e samiot [ri Kri{na vo oblik na zapi{ano znaewe. Zatoa
se smeta za kajmakot na site Vedi, a zatoa {to isklu~ivo gi naveduva istoriskite fakti od
site vremiwa koi se odnesuvaat na [ri Kri{na, ,,Bhagavatam“ e vsu{nost su{tinata na site
istorii.

Strofa 1.3.42

sa tu saḿśrāvayām āsa
mahārājaḿ parīkṣitam
prāyopaviṣṭaḿ gańgāyāḿ
parītaḿ paramarṣibhiḥ

saḥ — sinot na Vjasadeva; tu — povtorno; saḿśrāvayām āsa — ovozmo`i da slu{ne; mahā-rājam


— na carot; parīkṣitam — po ime Parik{it; prāya-upaviṣṭam — koj do smrtta sedel bez hrana i
piewe; gańgāyām — na bregot na Ganga; parītam — opkru`en; parama-ṛṣibhiḥ — od golemite mu-
dreci.

Prevod
Кришна е изворот на сите инкарнации 115

Sinot na Vjasadeva, [ukadeva Gosvami, od svoja strana mu go prenese Bhagavatam na golemiot


car Parik{it, koj vo dru{tvo na mudrecite sede{e na bregot na Ganga i poste{e is~ekuvaj}
i ja svojata smrt.

Tolkuvawe: Site transcendentalni poraki pravilno se primaat vo lanecot na u~eni~koto


nasledstvo poznato kako parampara. Zatoa, ako ,,Bhagavatam“ ili bilo koj drug vedski spis
ne se primi preku parampara sistemot, primenoto znaewe ne e verodostojno. Vjasadeva mu ja
prenel porakata na [ukadeva Gosvami, a od [ukadeva Gosvami porakata ja primil Suta Gos-
vami. Zatoa ,,Bhagavatam“ treba da se primi od Suta Gosvami ili od negov pretstavnik, a ne od
nekoj potpolno neva`en tolkuva~.
Carot Parik{it na vreme bil izvesten deka naskoro }e umre i zatoa vedna{ gi napu{til
carstvoto i semejstvoto i sednal na bregot na Ganga da posti do smrt. Zatoa {to bil car na
svetot, mu pri{le site vozvi{eni mudreci, ri{ii, filozofi, mistici i mnogu drugi i gi
iznele svoite razni mislewa, za toa {to bi bilo najdobro za nego da stori vo taa situacija.
Na krajot bilo zaklu~eno deka treba da slu{a za Gospod Kri{na od [ukadeva Gosvami. Taka
[ukadeva Gosvami mu go izgovoril ,,Bhagavatam“.
[ripada [ankara~arja ja propovedal majavada filozofijata koja go istaknuva bezli~­
niot vid na Apsolutot, no sepak na krajot i samiot istaknal deka ~ovek mora da zeme zasolni{te
kaj lotosovite stapala na Gospod [ri Kri{na. Rekol deka nema korist od filozofskata
rasprava, priznavaj}i deka toa {to go propovedal preku nakitenite gramati~ki tolkuvawa
na ,,Vedanta-sutra“ ne mo`e da mu pomogne na ~ovek vo momentot na smrtta. Vo momentot na
smrtta ~ovek mora da go privikuva imeto na Govinda. Toa go prepora~uvaat site vozvi{eni
transcendentalisti. [ukadeva Gosvami u{te mnogu odamna ja istaknal ovaa ista vistina - na
krajot od `ivotot morame da se setime na Narajana. Toa e su{tinata na site duhovni aktivnos-
ti. Vo potragata po taa ve~na vistina, dostojniot slu{atel carot Parik{it go ~ul ,,[rimad-
Bhagavatam“ od ni{to pomalku dostojniot govornik [ukadeva Gosvami. Na toj na~in preku
istiot posrednik i edniot i drugiot dostignale osloboduvawe.

Strofa 1.3.43

kṛṣṇe sva-dhāmopagate
dharma-jñānādibhiḥ saha
kalau naṣṭa-dṛśām eṣa
purāṇārko 'dhunoditaḥ

kṛṣṇe — vo Kri{ninoto; sva-dhāma — sopstveno `iveali{te; upagate — vra}ajki se; dharma —


religija; jñāna — znaewe; ādibhiḥ — zaedno; saha — zaedno so; kalau — vo Kali-juga; naṣṭa-dṛśām
— lu|eto koi go izgubile vidot; eṣaḥ — site tie; purāṇa-arkaḥ — Purana koja e sjajna kako
sonce; adhunā — tokmu sega; uditaḥ — se pojavi.

Prevod

Ovaa Bhagavata Purana e sjajna kako sonce i se pojavi vedna{ otkako Gospod Kri{na zamina
vo Svoeto sopstveno `iveali{te, sleden od religijata, znaeweto itn. Lu|eto koi go izgubile
vidot poradi gustata temnina na neznaeweto vo vremeto Kali }e dobijat svetlina od ovaa
Purana.

Tolkuvawe: Gospod [ri Kri{na ima Svoja ve~na dhama, `iveali{te, kade ve~no u`iva so
116 Шримад Бхагаватам

Svoite ve~ni pridru`nici i so seto ona {to Go opkru`uva. Toa `iveali{te e projava na Ne-
govata vnatre{na energija, dodeka materijalniot svet e projava na Negovata nadvore{na ener-
gija. Koga sleguva vo materijalniot svet, Toj se pojavuva zaedno so opkru`uvaweto vo Svojata
vnatre{na mo}, koja se narekuva atma-maja. Vo ,,Bhagavad-gita“, Gospod veli deka se pojavuva so
posredstvo na sopstvenata mo} (atma-maja). Zna~i, Negoviot oblik, ime, slava, opkru`uvawe,
`iveali{te itn., ne se tvorbi na materijata. Toj sleguva za da gi vrati padnatite du{i i pov-
torno da gi vospostavi pravilata na religijata koi samiot gi odreduva. Nikoj osven Bog ne
mo`e da gi vospostavi na~elata na religijata - toa mo`e da go stori samo Bog ili li~nosta
koja Toj ja opolnomo{til. Vistinska religija zna~i da se poznava Bog, na{iot odnos so Nego
i na{ite dol`nosti vo toj odnos, kako i da se znae koe }e bide na{eto krajno odredi{te po
napu{taweto na materijalnoto telo. Uslovenite du{i koi gi zarobila materijalnata energi-
ja skoro ne znaat ni{to za ovie `ivotni na~ela. Mnozinata od niv se kako `ivotni koi samo
jadat, spijat, se branat i imaat seks. Glavno site se obzemeni so setilno u`ivawe pod imeto
na religijata, znaeweto ili spasenieto. Vo sega{noto vreme na karanici, Kali-juga, lu|eto se
u{te poslepi, a celata populacija e samo izmazneta verzija na `ivotinskoto carstvo. Apso-
lutno ne gi interesira nitu duhovnoto znaewe nitu pobo`nosta. Tolku se slepi {to ne mo`at
da vidat ni{to von ramkite na suptilniot um, inteligencijata i egoto, no sepak tolku se gordi
na svojot napredok vo znaeweto, naukata i materijalnata blagosostojba. Potpolno ja izgubile
od vid krajnata cel na `ivotot i zatoa rizikuvaat, po napu{taweto na sega{noto telo, da
stanat ku~iwa ili sviwi. Bo`jata Li~nost [ri Kri{na se pojavil pred nas neposredno pred
po~etokot na Kali-juga, a se vratil vo Svojot ve~en dom vo vremeto koga taa po~nuvala. Dodeka
bil prisuten na planetata, poka`al sî preku Svoite razni aktivnosti. Ja izgovoril ,,Bhaga-
vad-gita“ i gi iskorenil site na~ela na la`nata pobo`nost. Pred da go napu{ti materijal-
niot svet, preku Narada go opolnomo{til [ri Vjasadeva da go sostavi ,,[rimad-Bhagavatam“.
Zatoa i ,,Bhagavad-gita“ i ,,[rimad-Bhagavatam“ se kako fakeli na svetlinata za slepite lu|e
na ova vreme. So drugi zborovi, ako lu|eto na ova vreme sakaat da ja zdogledaat svetlinata na
vistinskiot `ivot, moraat da gi prifatat samo ovie dve knigi i taka }e ja dostignat celta na
svojot `ivot. ,,Bhagavad-gita“ e vovedna studija na ,,Bhagavatam“, dodeka ,,[rimad-Bhagavatam“
e su{tinata na `ivotot - vtelovenie na Gospod [ri Kri{na. Zatoa ova delo morame da go pri-
fatime kako neposredno vtelovenie na [ri Kri{na. Onoj {to go gleda ,,[rimad-Bhagavatam“
go gleda Gospod [ri Kri{na li~no, zatoa {to se istovidni.

Strofa 1.3.44

tatra kīrtayato viprā


viprarṣer bhūri-tejasaḥ
ahaḿ cādhyagamaḿ tatra
niviṣṭas tad-anugrahāt
so 'haḿ vaḥ śrāvayiṣyāmi
yathādhītaḿ yathā-mati

tatra — tamu; kīrtayataḥ — dodeka recitira{e; viprāḥ — o brahmani; vipra-ṛṣeḥ — od golemiot


brahmana-ri{i; bhūri — mnogu; tejasaḥ — mo}en; aham — jas; ca — isto taka; adhyagamam —
mo`ev da sfatam; tatra — na toj sobir; niviṣṭaḥ — sovr{eno vnimatelen; tat-anugrahāt — so ne-
govata milost; saḥ — istoto toa; aham — jas; vaḥ — na vas; śrāvayiṣyāmi — }e prenesam; yathā-
adhītam yathā-mati — vo sklad so svoeto spoznanie.

Prevod
Кришна е изворот на сите инкарнации 117

O u~eni brahmani, koga [ukadeva Gosvami go izgovori [rimad-Bhagavatam (na carot


Parik{it), go soslu{av so golemo vnimanie i taka go nau~iv so milosta na toj golem i mo}en
mudrec. Sega }e se obidam da vi go prenesam toj ist Bhagavatam onaka kako {to go ~uv i spoz-
nav.

Tolkuvawe: Ako nekoj go ~ue ,,Bhagavatam“ od vozvi{ena samospoznaena du{a, kako {to
e [ukadeva Gosvami, sigurno }e bide sposoben na negovite stranici neposredno da go vidi
prisustvoto na Gospod [ri Kri{na. Me|utoa, ,,Bhagavatam“ ne mo`e da se nau~i od najmen
recitator-izmamnik ~ija cel e so takvoto recitirawe da zaraboti malku pari i da gi potro{i
na seks. ,,[rimad-Bhagavatam“ nema da go razbere nitu onoj {to se dru`i so lu|e koi se obze-
meni so seks. A nema da mo`at da go nau~at ni od onoj {to go tolkuva negoviot tekst vrz os-
nova na svojata svetovna u~enost. Ako ~ovek saka da go vidi Gospod [ri Kri{na na stranite
na ,,Bhagavatam“, mora da go u~i ova delo od pretstavnik na [ukadeva Gosvami i od nikoj drug.
Procesot e takov. Drug na~in nema. Suta Gosvami e verodostoen pretstavnik na [ukadeva Gos-
vami, zatoa {to saka da ja pretstavi porakata koja ja primil od vozvi{eniot i u~en brahmana.
[ukadeva Gosvami go pretstavil ,,Bhagavatam“ onaka kako {to go ~ul od svojot golem tatko,
a i Suta Gosvami go pretstavuva onaka kako {to go ~ul od [ukadeva Gosvami. Ne e dovolno
samo da se slu{a; tekstot mora da se spoznae, a toa e mo`no ako slu{ame so golemo vnimanie.
Zborot nivi{ta zna~i deka Suta Gosvami go piel nektarot na ,,Bhagavatam“ so svoite u{i. Toa
e vistinskiot na~in na koj treba da go primime ,,Bhagavatam“. Treba mnogu vnimatelno da se
slu{a od vistinskata li~nost - taka za mig }e go spoznaeme prisustvoto na Gospod Kri{na na
sekoja strana. Tuka e spomenata tajnata kako se sfa}a ,,Bhagavatam“. Onoj {to nema ~ist um ne
mo`e da mu go posveti celoto vnimanie na ,,Bhagavatam“. Nikoj ne mo`e da ima ~ist um ako de-
lata ne mu se ~isti, a nikoj ne mo`e da ima ~isti dela ako ne jade, ne spie, ne se brani i ne vodi
polov `ivot na ~ist na~in. Me|utoa, ako na ~ovek na ovoj ili na onoj na~in mu pojde od raka so
golemo vnimanie da slu{a od vistinska li~nost, sigurno e deka u{te od samiot po~etok }e go
vidi li~no Gospod [ri Kri{na na stranite na ,,Bhagavatam“.

Taka se zavr{uvaat tolkuvawata na Bhaktivedanta na tretoto poglavje od Prvoto


peewe na ,,[rimad-Bhagavatam“, so naslov ,,Kri{na e izvorot na site inkarnacii“.
118 Шримад Бхагаватам
^etvrto Poglavje

Pojavata na [ri Narada

Strofa 1.4.1

vyāsa uvāca
iti bruvāṇaḿ saḿstūya
munīnāḿ dīrgha-satriṇām
vṛddhaḥ kula-patiḥ sūtaḿ
bahvṛcaḥ śaunako 'bravīt

vyāsaḥ — Vjasadeva; uvāca —re~e; iti — taka; bruvāṇam — govorej}i; saḿstūya — ~estitaj}i;
munīnām — na golemite mudreci; dīrgha — dolgo; satriṇām — na onie koi vr{ele `rtvuvawe;
vṛddhaḥ — postar; kula-patiḥ — glaven na sobirot; sūtam — na Suta Gosvami; bahu-ṛcaḥ — u~eniot;
śaunakaḥ — po ime [aunaka; abravīt — im se obrati.

Prevod

[ri Vjasadeva re~e: Slu{aj}i gi zborovite na Suta Gosvami, [aunaka Muni, postariot u~en
voda~ na site ri{ii koi go vr{ea toj dolgotraen `rtven obred, go pofali so slednive zbo-
rovi.

Tolkuvawe: Onoj {to na sobir na u~eni lu|e mu ~estita ili mu se obra}a na govornikot
treba da zadovoluva odredeni preduslovi. Mora da bide voda~ na sobirot i postar ~ovek, a isto
taka i mnogu u~en. [ri [aunaka Ri{i gi zadovoluval site ovie preduslovi i zatoa stanal da mu
~estita na [ri Suta Gosvami, koga ovoj izrazil `elba da go pretstavi ,,[rimad-Bhagavatam“
to~no kako {to go ~ul od [ukadeva Gosvami i li~no go spoznal. Li~noto spoznavawe ne zna~i
deka ~ovek, voden od svojata voobrazenost, treba da ja poka`e svojata u~enost, probuvaj}i da
go nadmine prethodniot a~arja. Naprotiv, mora da ima potpolna doverba vo svojot prethodnik
i istovremeno da go spoznae predmetot tolku dobro za da bide sposoben da go pretstavi na
prikladen na~in za odredenite uslovi. Izvornata smisla na tekstot mora da ostane so~uvana.
Govornikot ne smee da izvlekuva nekakvi nejasni zaklu~oci od tekstot, tuku treba da go pret-
stavi na interesen na~in koj }e im ovozmo`i na slu{atelite da go razberat. Toa se narekuva
spoznavawe. Voda~ot na sobirot, [aunaka, mo`el da ja proceni vrednosta na govornikot [ri
Suta Gosvami samo po zborovite na Suta, kako jathadhitam i jatha-mati, i zatoa mu ~estital,
so posebno zadovolstvo i zanes. Nieden u~en ~ovek nema da se slo`i da slu{a od onoj koj ne go
zastapuva izvorniot a~arja. Na sobirot kade {to ,,Bhagavatam“ bil izgovoren po vtor pat i go-
vornikot i slu{atelite bile verodostojni. Ovoj primer treba da se sledi pri prenesuvaweto
na ,,Bhagavatam“ za da mo`eme bez pote{kotii da ja postigneme svojata vistinska cel - spoz-
navaweto na Gospod Kri{na. Dokolku ne se sozdadat ovie uslovi, recitiraweto na ,,Bhagav-
atam“ zaradi nekoi drugi celi e beskorisen trud i za govornikot i za slu{atelite.

119
120 Шримад Бхагаватам

Strofa 1.4.2

śaunaka uvāca
sūta sūta mahā-bhāga
vada no vadatāḿ vara
kathāḿ bhāgavatīḿ puṇyāḿ
yad āha bhagavāñ chukaḥ

śaunakaḥ — [aunaka; uvāca — re~e; sūta sūta — o Suta Gosvami; mahā-bhāga — najsre}niot; vada
— te molam ka`i; naḥ — na nas; vadatām — od onie koi mo`at da zboruvaat; vara — po~ituvan;
kathām — porakata; bhāgavatīm — na „Bhagavatam”; puṇyām — pobo`nata; yat — koja; āha — ja
izgovori; bhagavān — mnogu mo}niot; śukaḥ — [ri [ukadeva Gosvami.

Prevod

[aunaka re~e: O Suta Gosvami, ti si najsre}niot i najpo~ituvaniot od site onie koi mo`at
da govorat i recitiraat! Zatoa, te molime, prenesi ni ja bo`estvenata poraka na [rimad-
Bhagavatam, koja ja izgovori vozvi{eniot i mo}en mudrec [ukadeva Gosvami.

Tolkuvawe: [aunaka Gosvami tuka poradi golema radost dvapati go oslovuva Suta Go­svami,
zo{to i toj i ~lenovite na sobirot bile mnogu `elni da go ~ujat ,,Bhagavatam“ koj go izgovoril
[ukadeva Gosvami. Ne sakale da go slu{aat od neovlastena li~nost, koja bi go protolkuvala
na svoj na~in samo za da gi ostvari svoite celi. Takanare~enite recitatori na ,,Bhagavatam“
pove}eto se profesionalni predava~i ili t.n. u~eni impersonalisti koi ne mo`at da gi sfa-
tat li~nite transcendentalni aktivnosti na Vrhovnata Li~nost. Impersonalistite izvleku-
vaat pogre{ni zaklu~oci od ,,Bhagavatam“ samo za da gi podr`at svoite impersonalisti~ki
pogledi, dodeka profesionalnite predava~i vedna{ minuvaat na Desettoto peewe i pogre{no
gi objasnuvaat najdoverlivite delovi na zabavite na Gospod. Nitu ednite nitu drugite ne se
dostojni da go recitiraat ,,Bhagavatam“. Samo onie koi se sposobni da go pretstavat ,,Bhaga-
vatam“ vo svetloto na [ukadeva Gosvami, kako i onie koi se podgotveni da go ~ujat [ukadeva
Gosvami i negoviot pretstavnik, se dostojni da u~estvuvaat vo transcendentalnite razgovori
za ,,[rimad-Bhagavatam“.

Strofa 1.4.3

kasmin yuge pravṛtteyaḿ


sthāne vā kena hetunā
kutaḥ sañcoditaḥ kṛṣṇaḥ
kṛtavān saḿhitāḿ muniḥ

kasmin — vo koj; yuge — period; pravṛttā — zapo~na; iyam — ova; sthāne — na mestoto; vā — ili;
kena — na koe; hetunā — tlo; kutaḥ — so {to; sañcoditaḥ — inspiriran; kṛṣṇaḥ — Kri{na-dvaipa-
jana Vjasa; kṛtavān — sostavi; saḿhitām — vedskata kni`evnost; muniḥ — u~eniot.

Prevod

Vo koj period i na koe mesto ovaa poraka nastana, i so kakva pri~ina? Od {to bil inspiriran
Појавата на Шри Нарада 121

golemiot mudrec Kri{na-dvaipajana Vjasa da go sostavi ovoj spis?

Tolkuvawe: Samo poradi toa {to ,,[rimad-Bhagavatam“ pretstavuva poseben pridones


na [rila Vjasadeva, u~eniot [aunaka Muni ovde postavuva tolku mnogu pra{awa. Nemu mu
bilo poznato deka [rila Vjasadeva ve}e ja objavil sodr`inata na Vedite na razli~ni na~ini,
zaklu~no so ,,Mahabharata“, koja bila nameneta za pomalku inteligentnite `eni, {udri i
za padnatite ~lenovi na semejstvata na dvapati rodenite. ,,[rimad-Bhagavatam“ e transcen-
dentalen sprema site ostanati spisi zo{to nema nikakva vrska so bilo {to svetovno. Zatoa
pra{awata na [aunaka se mnogu inteligentno postaveni i zna~ajni.

Strofa 1.4.4

tasya putro mahā-yogī


sama-dṛń nirvikalpakaḥ
ekānta-matir unnidro
gūḍho mūḍha iveyate

tasya — negoviot; putraḥ — sin; mahā-yogī — golem bhakta; sama-dṛk — vramnote`en; nirvikalpakaḥ
— apsoluten monist; ekānta-matiḥ — sosredoto~en so umot na monizam, edinstvo; unnidraḥ — go
nadmina neznaeweto; gūḍhaḥ — nepoznat; mūḍhaḥ — zaostanat; iva — kako; iyate — izgleda.

Prevod

Negoviot (na Vjasadeva) sin be{e golem bhakta, vramnote`en monist, so um sekoga{ sosredoto­
~en na edinstvoto. Nikoga{ ne se vpletkuva{e vo svetovnite aktivnosti, no poradi toa {to
sekoga{ se dr`e{e nastrana, izgleda{e kako da e zaostanat.

Tolkuvawe: [rila [ukadeva Gosvami bil oslobodena du{a i zatoa sekoga{ budno vnima-
val da ne padne vo zamkata na iluzornata energija. Ovaa vnimatelnost e mnogu ubavo objasneta
vo ,,Bhagavad-gita“. Aktivnostite na oslobodenata du{a se razlikuvaat od aktivnostite na
uslovenata du{a. Oslobodenata du{a sekoga{ napreduva na patot na duhovnoto spoznavawe,
koe na uslovenata du{a í izgleda kako son. Uslovenata du{a ne mo`e nitu da si zamisli {to
vsu{nost pravi oslobodenata du{a. Duhovnite aktivnosti na uslovenata du{a i izgledaat
kako son, iako za nea tie se sosema realni. Od gledna to~ka na oslobodenata du{a, pak, toa
{to uslovenata du{a go pravi izgleda kako son. Mo`e da se ~ini deka uslovenata i oslobode-
nata du{a pravat isti raboti, no prvata e sosredoto~ena na setilno u`ivawe, a drugata na
samospoznavaweto. Prvata e potpolno obzemena so materijata, dodeka vtorata e ramnodu{na
sprema materijata. Na {to se temeli taa ramnodu{nost e objasneto na sledniov na~in.

Strofa 1.4.5

dṛṣṭvānuyāntam ṛṣim ātmajam apy anagnaḿ


devyo hriyā paridadhur na sutasya citram
tad vīkṣya pṛcchati munau jagadus tavāsti
strī-pum-bhidā na tu sutasya vivikta-dṛṣṭeḥ

dṛṣṭvā — gledaj}i; anuyāntam — slede{e; ṛṣim — mudrecot; ātmajam — svojot sin; api — i pokraj
122 Шримад Бхагаватам

toa {to; anagnam — ne be{e gol; devyaḥ — ubavi devojki; hriyā — od sram; paridadhuḥ — go
pokrija teloto; na — ne; sutasya — na sinot; citram — za~uduva~ko; tat vīkṣya — gledaj}i go toa;
pṛcchati — zapra{a; munau — munito (Vjasa); jagaduḥ — odgovorija; tava — kaj tebe; asti — pos-
toi; strī-pum — ma{ki i `enski; bhidā — razlikuvawe; na — ne; tu — no; sutasya — kaj sinot;
vivikta — pro~isten; dṛṣṭeḥ — od onoj {to gleda.

Prevod

Edna{ dodeka [ri Vjasadeva go slede{e svojot sin, ubavi mladi devojki koi se kapea goli
gi pokrija svoite tela so obleka, iako samiot [ri Vjasadeva ne be{e gol. Me|utoa, toa ne go
napravija koga prethodno pomina negoviot sin. Mudrecot gi zapra{a za pri~inata za toa, a
tie mu odgovorija deka negoviot sin e pro~isten i deka ne ja gleda razlikata pome|u ma{ko i
`ensko dodeka gi nabquduval.

Tolkuvawe: Vo ,,Bhagavad-gita“ (5.18) e re~eno deka u~eniot mudrec, blagodarenie na svoja-


ta duhovna vizija, so ednakvi o~i gi gleda u~eniot i blagoroden brahmana, ~andalata (~ovek koj
se hrani so ku~iwa), ku~eto i kravata. [rila [ukadeva Gosvami go dostignal toa nivo i zatoa
ne gledal ma{ko ili `ensko - gledal samo `ivi su{testva koi `iveat vo razli~na obleka. De-
vojkite koi se kapele mo`ele da go pro~itaat umot na ~ovekot vrz osnova na negoviot pogled,
isto kako {to od o~ite na deteto mo`eme da sfatime kolku e toa nevino. [ukadeva Gosvami
bil mom~e od {esnaeset godini i ve}e bil razvien. Zgora na toa bil gol, kako {to bile i de-
vojkite. No, zatoa {to ne bil ni malku zagaden od seksualnite nagoni, izgledal mnogu nevino.
Blagodarenie na svoite posebni sposobnosti, devojkite mo`ele toa da go po~uvstvuvaat i za-
toa ne mu posvetuvale posebno vnimanie na nego. No koga pominal negoviot tatko, vedna{
se oblekle. Devojkite vo odnos na Vjasadeva bile kako }erki ili vnuki, no sepak vo negovo
prisustvo deluvale vo sklad so op{testvenite obi~ai, zatoa {to Vjasadeva igral uloga na
semeen ~ovek. Semejniot ~ovek mora da pravi razlika pome|u ma`ot i `enata, inaku ne mo`e
da bide semeen ~ovek. Zatoa ~ovek treba sosema da se oslobodi od navikata da gleda razlika
pome|u ma{ko i `ensko. Mora da nastojuva da ja gleda duhovnata du{a kako razli~na od teloto.
Sî dodeka toa ne mu trgne od raka, ne treba da probuva da stane sanjasi kako [ukadeva Gos-
vami. Barem teoretski, toj mora da bide uveren deka `ivoto su{testvo ne e ni ma{ko ni `en-
sko. Nadvore{nata obleka ja skroila materijalnata priroda za da predizvika privle~nost
me|u sprotivnite polovi i taka da go dr`i `ivoto su{testvo zapletkano vo materijalnoto
postoewe. Oslobodenata du{a e nad tie la`ni razliki i ne pravi razlika me|u edno `ivo
su{testvo i drugo. Za nea site su{testva se eden i ist duh. Sovr{enstvoto na ovaa duhovna vi-
zija pretstavuva nivoto na osloboduvawe, nivoto koe go dostignal [rila [ukadeva Gosvami.
I [rila Vjasadeva bil na transcendentalno nivo, no `iveel semeen `ivot i ne se pretstavu-
val kako oslobodena du{a za da ne gi naru{i obi~aite.

Strofa 1.4.6

katham ālakṣitaḥ pauraiḥ


samprāptaḥ kuru-jāńgalān
unmatta-mūka-jaḍavad
vicaran gaja-sāhvaye

katham — kako; ālakṣitaḥ — prepoznaa; pauraiḥ — gra|anite; samprāptaḥ — doa|aj}i vo; kuru-
jāńgalān — pokrainata Kuru-xangala; unmatta — lud; mūka — nem; jaḍavat — zaostanat; vicaran
— lutaj}i; gaja-sāhvaye — Hastinapura.
Појавата на Шри Нарада 123

Prevod

Kako go ([rila [ukadeva, sinot na Vjasa) prepoznaa gra|anite koga vleze vo Hastinapura
(dene{en Delhi), otkako mina niz pokrainata Kuru-xangala, izgledaj}i kako da e lud, nem i
mentalno zaostanat?

Tolkuvawe: Dene{niot grad Delhi porano bil poznat kako Hastinapura, zo{to go osnoval
kralot Hasti. Otkako go napu{til svojot roditelski dom, Gosvami [ukadeva lutal kako ludak
i zatoa gra|anite te{ko mo`ele da ja prepoznaat negovata vozvi{ena polo`ba. Zna~i, mudre-
cot ne se prepoznava so gledawe tuku so slu{awe. Na sadhuto, golemiot mudrec, treba da mu
se prijde za da se ~ue od nego, a ne za da se vidi. Ako ne sme spremni da gi slu{neme zborovite
na sadhuto, nema da imame nikakva korist od sredbata so nego. [ukadeva Gosvami bil sadhu
sposoben da govori za transcendentalnite aktivnosti na Gospod. Negovata cel ne bila da gi
zadovoli neserioznite barawa na obi~nite gra|ani. Lu|eto go prepoznale koga progovoril na
temata na ,,Bhagavatam“. Toj nikoga{ ne izveduval trikovi kako magioni~ar. Nadvore{no gle-
dano, izgledal kako zaostanat, nem ludak, no vsu{nost bil najvozvi{en transcendentalist.

Strofa 1.4.7

kathaḿ vā pāṇḍaveyasya
rājarṣer muninā saha
saḿvādaḥ samabhūt tāta
yatraiṣā sātvatī śrutiḥ

katham — kako toa; vā — isto taka; pāṇḍaveyasya — potomokot na Pandu (Parik{it); rājarṣeḥ
— kralot koj bil mudrec; muninā — so munito; saha — so; saḿvādaḥ — razgovor; samabhūt — se
odigra; tāta — o drag; yatra — posle {to; eṣā — kako {to e ovaa; sātvatī — transcendentalna;
śrutiḥ — su{tinata na Vedite.

Prevod

Kako se slu~i kralot Parik{it da go sretne toj vozvi{en mudrec i da mu dade povod da ja
ispee ovaa vozvi{ena transcendentalna su{tina na Vedite (Bhagavatam)?

Tolkuvawe: Tuka e re~eno deka ,,[rimad-Bhagavatam“ pretstavuva su{tinata na Vedite.


Toa ne e nekakva izmislena prikazna, kako {to ponekoga{ smetaat neupatenite. Taa se na-
rekuva i ,,[uka-samhita“, vedskata himna koja ja izgovoril vozvi{eniot osloboden mudrec,
[ukadeva Gosvami.

Strofa 1.4.8

sa go-dohana-mātraḿ hi
gṛheṣu gṛha-medhinām
avekṣate mahā-bhāgas
tīrthī-kurvaḿs tad āśramam
124 Шримад Бхагаватам

saḥ — toj ([ukadeva Gosvami); go-dohana-mātram — kolku {to treba da se pomolze krava; hi —
sekako; gṛheṣu — vo domot; gṛha-medhinām — na semejniot ~ovek; avekṣate — ~eka; mahā-bhāgaḥ
— najsre}niot; tīrthī — axilak; kurvan — transformiraj}i; tat āśramam — dom.

Prevod

Toj ([ukadeva Gosvami) imal obi~aj da ostane na vratata na semejniot ~ovek samo onolku
kolku {to bilo potrebno da se pomolze krava. I toa go pravel samo za da go posveti negoviot
dom.

Tolkuvawe: [ukadeva Gosvami go sretnal carot Parik{it i mu ja objasnil sodr`inata


na ,,[rimad-Bhagavatam“. Ni vo eden dom ne ostanuval podolgo od polovina ~as (kolku {to e
potrebno da se pomolze krava). Bi zemal milostina od sre}niot doma}in i bi zaminal. Toa go
pravel samo za da go posveti domot so svoeto blagodetno prisustvo. Zatoa [ukadeva Gosvami
e sovr{en propovednik, vtemelen na transcendentalno nivo. Onie koi se zavetile vo redot
na odrekuvaweto i koi se posvetile na misijata na propovedaweto na porakata Bo`ja, treba
po primerot na [ukadeva da nau~at kako nemaat {to zaedno da pravat so semejnite lu|e, osven
da gi prosvetlat so transcendentalnoto znaewe. Celta na baraweto milostina od semejniot
~ovek e posvetuvaweto na negoviot dom. ^ovekot vo redot na odrekuvaweto ne smee da bide
zaveden od sjajot na negovite svetovni posedi i taka da stane sluga na materijalistite. Za nego
toa e poopasno otkolku pieweto otrov ili izvr{uvaweto na samoubistvo.

Strofa 1.4.9

abhimanyu-sutaḿ sūta
prāhur bhāgavatottamam
tasya janma mahāścaryaḿ
karmāṇi ca gṛṇīhi naḥ

abhimanyu-sutam — sinot na Abhimanju; sūta — o Suta; prāhuḥ — re~eno e deka e; bhāgavata-


uttamam — prvoklasen bhakta na Gospod; tasya — negovoto; janma — ra|awe; mahā-āścaryam —
mnogu ~udesno; karmāṇi — aktivnosti; ca — i; gṛṇīhi — te molam ka`i; naḥ — nam.

Prevod

Re~eno e deka maharaxa Parik{it e prvoklasen bhakta na Gospod i deka negovoto ra|awe i
aktivnosti se ~udesni. Te molime zboruvaj ni za nego.

Tolkuvawe: Ra|aweto na maharaxa Parik{it e ~udesno zatoa {to vo matkata na negova­ta


majka go za{titil [ri Kri{na, Sevi{nata Bo`ja Li~nost. ^udesni se i negovite dela zo{to
go kaznil Kali koj probal da ubie krava. Da se ubivaat kravite zna~i da se zavr{i so ~ove~kata
civilizacija. Parik{it sakal da ja za{titi kravata od ubistvenata raka na toj golem pret-
stavnik na grevot. Negovata smrt e isto taka ~udesna zo{to za nea bil odnapred predupreden,
{to sekako ne e slu~aj so obi~niot smrtnik. Toj za nea se podgotvil taka {to sednal na bre-
got na Ganga i slu{al za transcendentalnite aktivnosti na Gospod. Za vreme na site denovi
dodeka go slu{al ,,Bhagavatam“ ni{to nitu jadel, nitu piel, nitu pak za mig zaspal. Taka sî vo
vrska so nego e ~udesno i za negovite aktivnosti vredi da se slu{a vnimatelno. [aunaka tuka
izrazuva `elba da ~ue sî za Parik{it.
Појавата на Шри Нарада 125

Strofa 1.4.10

sa samrāṭ kasya vā hetoḥ


pāṇḍūnāḿ māna-vardhanaḥ
prāyopaviṣṭo gańgāyām
anādṛtyādhirāṭ-śriyam

saḥ — toj; samrāṭ — car; kasya — od koja; vā — ili; hetoḥ — pri~ina; pāṇḍūnām — sinovite na
Pandu; māna-vardhanaḥ — onoj {to go zbogatuva semejstvoto; prāya-upaviṣṭaḥ — sedi i posti;
gańgāyām — na bregot na Ganga; anādṛtya — zanemaruvaj}i; adhirāṭ — steknatoto carstvo; śriyam
— rasko{i.

Prevod

Toj be{e golem vladetel i gi poseduva{e site rasko{i na carstvoto koe go stekna. Be{e tolku
vozvi{en {to go zgolemi ugledot na dinastijata na Pandu. Zo{to toga{ napu{ti sî i otide na
bregot na Ganga da posti do smrt?

Tolkuvawe: Maharaxa Parik{it bil car na svetot, car na site moriwa i okeani, a celoto
carstvo ne moral da go stekne so sopstven trud. Go nasledil od svoite dedovci - maharaxa
Judhi{tira i negovite bra}a. Pokraj toa, dobro vladeel i bil dostoen za dobrite imiwa na
svoite predci. @iveel vo rasko{ i vledeel bez problemi. Nemal nikakva pri~ina za nezado-
volstvo. Zo{to toga{, vo taka povolni uslovi, ja napu{til svojata polo`ba i oti{ol na bre-
got na Ganga da posti do smrt? Vakvata postapka bila krajno nevoobi~aena i zatoa site sakale
da ja doznaat pri~inata za toa.

Strofa 1.4.11

namanti yat-pāda-niketam ātmanaḥ


śivāya hānīya dhanāni śatravaḥ
kathaḿ sa vīraḥ śriyam ańga dustyajāḿ
yuvaiṣatotsraṣṭum aho sahāsubhiḥ

namanti — se poklonuvaat; yat-pāda — ~ii stapala; niketam — pred; ātmanaḥ — sopstvenata; śivāya
— dobro; hānīya — nosea; dhanāni — bogatstvo; śatravaḥ — neprijateli; katham — poradi {to;
saḥ — toj; vīraḥ — vite{ki; śriyam — rasko{i; ańga — o; dustyajām — nenadminliva; yuvā — vo
cvetot na mladosta; aiṣata — saka{e; utsraṣṭum — da napu{ti; aho — izvik; saha — so; asubhiḥ —
`ivotot.

Prevod

Kako car be{e tolku golem {to site neprijateli doa|aa da mu se poklonat pred stapalata
i da mu go predadat svoeto bogatstvo zaradi sopstveno dobro. Be{e vo cvetot na mladosta i
silata, a kralskata rasko{ koja ja ima{e be{e nenadminliva. Zo{to posaka da napu{ti sî,
vklu~uvaj}i go i svojot `ivot?
126 Шримад Бхагаватам

Tolkuvawe: Na maharaxa Parik{it sre}ata mu bila navistina nakloneta. Bil mlad i


mo`el da u`iva vo `ivot poln so mo} i rasko{. Zna~i, ne stanuvalo ni zbor za povlekuvawe
od aktivniot `ivot. Ne mu bilo ni najmalku te{ko da gi sobira dr`avnite danoci, zo{to bil
tolku mo}en i nepobedliv {to duri i neprijatelite doa|ale kaj nego, poklonuvaj}i se pred
negovite stapala i zaradi sopstveno dobro, predavaj}i mu go seto svoe bogatstvo. Maharaxa
Parik{it bil pobo`en kral. Gi dr`el svoite neprijateli vo pokornost i zatoa so kralstvoto
vladeel vo blagosostojba. Imalo dovolno mleko, `itarki i metali, a rekite i planinite bile
polni so `ivot. Zna~i, duri ni materijalnata priroda ne mu pravela nikakvi problemi na
kralot. Zatoa nikomu ne mu pa|alo na um deka toj predvreme }e go napu{ti kralstvoto i `ivo-
tot. Mudrecite bile `elni da doznaat sî za ova.

Strofa 1.4.12

śivāya lokasya bhavāya bhūtaye


ya uttama-śloka-parāyaṇā janāḥ
jīvanti nātmārtham asau parāśrayaḿ
mumoca nirvidya kutaḥ kalevaram

śivāya — dobro; lokasya — na site `ivi su{testva; bhavāya — za napredok; bhūtaye — za ekonom-
ski razvoj; ye — onoj {to e; uttama-śloka-parāyaṇāḥ — posveten na Bo`jata Li~nost; janāḥ —
lu|eto; jīvanti — `iveat; na — no ne; ātma-artham — sebi~ni interesi; asau — toa; para-āśrayam
— zasolni{te za drugi; mumoca — napu{ti; nirvidya — osloboden od site vrzanosti; kutaḥ —
poradi {to; kalevaram — smrtno telo.

Prevod

Onie koi se posveteni na Bo`jata Li~nost `iveat samo za dobro, razvoj i sre}a na drugite,
a ne za nekakvi sebi~ni interesi. Kako toga{ carot (Parik{it), iako osloboden od site vr-
zanosti za svetovnite posedi, mo`e{e da go napu{ti svoeto smrtno telo, koe be{e zasolni{te
za drugite?

Tolkuvawe: Maharaxa Parik{it bil sovr{en kral i semeen ~ovek za{to bil bhakta na
Bo`jata Li~nost. Bhaktata na Gospod prirodno gi poseduva site dobri odliki, a carot sekako
bil vistinski primer za toa. Li~no ne bil ni najmalku vrzan za site svetovni rasko{i koi
gi poseduval. Me|utoa, zatoa {to kako kral sekoga{ se gri`el za seop{toto dobro na svoite
gra|ani, sekoga{ bil obzemen so dobrotvorna rabota. So toa na gra|anite im obezbeduval do-
bro ne samo za ovoj, tuku i za sledniot `ivot. Toj ne dozvoluval da se gradat klanici i da se
ubivaat kravi. Ne bil ograni~en, pristrasen vledetel koj gi {titi ednite `ivi su{testva,
a dozvoluva da se ubivaat drugite. Zatoa {to bil bhakta na Gospod, sovr{eno dobro znael
kako da vladee za site da bidat sre}ni - lu|eto, `ivotnite, rastenijata i site ostanat `ivi
su{testva. Nemal sebi~ni interesi. ^ove~kata sebi~nost mo`e da bide ograni~ena na nego
samiot ili mo`e da se odnesuva i na negovite po{iroki interesi, no kralot bil osloboden
i od ednata i od drugata. Negoviot interes bil da ja zadovoli Vrhovnata Vistina - Bo`jata
Li~nost. Kralot e pretstavnik na Sevi{niot i zatoa negoviot interes mora da bide ist so
interesot na Sevi{niot Gospod. Sevi{niot Gospod saka site `ivi su{testva da Mu bidat
poslu{ni i taka da stanat sre}ni. Interesot na kralot e da gi vodi site svoi podanici po pa-
tot nazad vo kralstvoto Bo`je i so taa cel toj mora da gi organizira nivnite aktivnosti. Pod
upravata na kralot koj gi poseduva navedenive odliki, kralstvoto e polno so rasko{i. Vo tak-
vo op{testvo lu|eto ne moraat da jadat `ivotni. Ima izobilstvo na hranlivi `itarki, mleko,
Појавата на Шри Нарада 127

ovo{je i zelen~uk koi i lu|eto i `ivotnite mo`at da gi jadat do potpolno zadovolstvo. Tamu
kade {to `ivite su{testva se zadovolni so hranata i domot i se pokoruvaat na propi{anite
normi ne mo`e da ima nikakvi nedorazbirawa. Carot Parik{it bil vladetel dostoen za svo-
jata polo`ba i zatoa za vreme na negovoto vladeewe site bile sre}ni.

Strofa 1.4.13

tat sarvaḿ naḥ samācakṣva


pṛṣṭo yad iha kiñcana
manye tvāḿ viṣaye vācāḿ
snātam anyatra chāndasāt

tat — toa; sarvam — site; naḥ — nam; samācakṣva — ubavo objasni; pṛṣṭaḥ — zapra{a; yat iha —
tuka; kiñcana — seto toa; manye — mislime; tvām — ti; viṣaye — po pra{awe na site temi; vācām
— zna~ewe na zborovi; snātam — vo potpolnost gi znae{; anyatra — osven; chāndasāt — delot na
Vedite.

Prevod

Znaeme deka odli~no gi poznava{ site oblasti na znaeweto, osven nekoi delovi na Vedite, i
zatoa si sposoben jasno da odgovori{ na site pra{awa koi tuku{to ti gi postavivme.

TOLKUVAWE: Razlikata pome|u Vedite i Puranite e kako razlikata pome|u brahmanite i


parivraxakite. Brahmanite se zadol`eni da vr{at nekakvi plodonosni `rtvuvawa spomenati
vo Vedite, dodeka parivraxaka~arjite, u~enite propovednici, se zadol`eni da go {irat trans-
cendentalnoto znaewe me|u site. Ovie vtorite ne se sekoga{ ve{ti vo izgovaraweto na ved-
skite mantri, ~ij akcent i metar sistematski go izu~uvaat brahmanite, zadol`eni za vr{ewe na
vedskite obredi. Sepak, ne treba da se misli deka brahmanite se pova`ni od patuva~kite pro-
povednici. Vo odredena smisla dvete grupi imaat edna ista funkcija, so toa {to na razli~ni
na~ini i slu`at na ista cel.
Razlika ne postoi ni me|u vedskite mantri i ona {to e objasneto vo Puranite i Iti-
hasite. Od [rila Xiva Gosvami doznavame deka vo ,,Madhjandina-{ruti“ e spomenato deka
site Vedi - imeno ,,Sama“, ,,Atharva“, ,,Rig“, ,,Jaxur“, Puranite, Itihasite i Upani{adite -
poteknuvaat od di{eweto na Vrhovnoto Su{testvo. Edinstvenata razlika e vo toa {to pove-
}eto vedski mantri po~nuvaat so pranavata omkara i e potrebno pove}e ve`bawe za da se izgovo­
rat vo pravilen metar. Me|utoa, ova ne zna~i deka ,,[rimad-Bhagavatam“ e pomalku va`en
od vedskite mantri. Naprotiv, toj e zreliot plod na site Vedi (kako {to prethodno be{e
re~eno). Pokraj toa, so prou~uvaweto na ,,[rimad-Bhagavatam“, iako bil samospoznaen, bil
obzemen i [rila [ukadeva Gosvami, najsovr{enata oslobodena du{a. [rila Suta Gosvami
gi sledel negovite stapki i zatoa negovata polo`ba ne bila ni malku poneva`na, samo zatoa
{to ve{to i vo prikladen metar ne gi izgovaral vedskite mantri. Takvoto izgovarawe pove-
}e zavisi od ve`baweto otkolku od vistinskoto spoznavawe. Spoznavaweto e pova`no od papa-
galskoto recitirawe na mantrite.

Strofa 1.4.14

sūta uvāca
dvāpare samanuprāpte
128 Шримад Бхагаватам

tṛtīye yuga-paryaye
jātaḥ parāśarād yogī
vāsavyāḿ kalayā hareḥ

sūtaḥ — Suta Gosvami; uvāca — re~e; dvāpare — vo vtoriot milenium; samanuprāpte — na


doa|aweto na; tṛtīye — tretiot; yuga — milenium; paryaye — vo mestoto na; jātaḥ — be{e za~nat;
parāśarāt — od Para{ara; yogī — golemiot mudrec; vāsavyām — vo matkata na }erkata na Vasu;
kalayā — potpoln del; hareḥ — na Bo`jata Li~nost.

Prevod

Suta Gosvami re~e: ,,Koga vtoriot milenium se preklopi so tretiot, golemiot mudrec (Vjasa-
deva) se rodi kako sin na Para{ara i Satjavati, }erkata na Vasu“.

Tolkuvawe: ^etirite mileniumi imaat svoj hronolo{ki red - imeno Satja, Treta, Dvapara
i Kali. Ponekoga{ me|u krajot na edniot milenium i po~etokot na drugiot doa|a do preklo­
puvawe. Za vreme na vladeeweto na Vaivasvata Manu do{lo do preklopuvawe vo dvaeset i
osmiot ciklus na ~etirite mileniumi, pa zatoa tretiot milenium se pojavil dodeka sî u{te
trael vtoriot. Vo toj milenium na Zemjata slegol Gospod Kri{na i zatoa do{lo do nekoi ne-
pravilnosti.
Majkata na golemiot mudrec bila Satjavati, }erkata na ribarot Vasu, a tatko mu bil
Para{ara Muni. Toa e istorijata na ra|aweto na Vjasadeva. Sekoj milenium e podelen na tri
periodi, a sekoj period se vika sandhja. Vjasadeva se pojavil vo tretata sandhja na toa odredeno
vreme.

Strofa 1.4.15

sa kadācit sarasvatyā
upaspṛśya jalaḿ śuciḥ
vivikta eka āsīna
udite ravi-maṇḍale

saḥ — toj; kadācit — edna{; sarasvatyāḥ — na bregot na rekata Sarasvati; upaspṛśya — otkako
zavr{i so svoeto utrinsko kapewe; jalam — voda; śuciḥ — pro~isten; vivikte — sosredoto~enost;
ekaḥ — sam; āsīnaḥ — taka sedna; udite — na izlezot; ravi-maṇḍale — na son~evata topka.

Prevod

Edna{, dodeka sonceto izgreva{e, Vjasadeva se iskapi vo vodite na Sarasvati i sedna sam da
meditira.

Tolkuvawe: Rekata Sarasvati te~e niz oblasta Badarika{rama vo Himalaite. Mestoto za


koe tuka stanuva zbor e [amjaprasa vo Badarika{rama, kade `ivee [ri Vjasadeva.

Strofa 1.4.16

parāvara-jñaḥ sa ṛṣiḥ
Појавата на Шри Нарада 129

kālenāvyakta-raḿhasā
yuga-dharma-vyatikaraḿ
prāptaḿ bhuvi yuge yuge

para-avara — minato i idnina; jñaḥ — onoj koj znae; saḥ — toj; ṛṣiḥ — Vjasadeva; kālena — so tek
na vremeto; avyakta — nemanifestirano; raḿhasā — so golema sila; yuga-dharma — aktivnosti
svojstveni za mileniumot; vyatikaram — nepravilnosti; prāptam — dojde do pojava; bhuvi — na
Zemjata; yuge yuge — razli~ni vremiwa.

Prevod

Golemiot mudrec Vjasadeva vide nepravilnosti vo izvr{uvaweto na ~ove~kite dol`nosti


odredeni za toj milenium. Toa se slu~uva na Zemjata vo razli~ni periodi poradi nevidlivite
sili na vremeto.

Tolkuvawe: Golemite mudreci kako Vjasadeva se oslobodeni du{i i zatoa mo`at jasno da
gi vidat minatoto i idninata. Vjasadeva gi videl nepravilnostite do koi }e dojde vo vremeto
Kali i pottiknat od ovaa vizija, sozdal uslovi koi na lu|eto bi im ovozmo`ile da vodat napre-
den `ivot, duri i vo toa temno vreme. Pove}eto lu|e vo Kali-juga se premnogu zainteresirani
za minlivata materija. Poradi neznaeweto ne se sposobni da gi sfatat vistinskite vrednosti
na `ivotot i da se prosvetlat so duhovnoto znaewe.

Strofi 1.4.17-18

bhautikānāḿ ca bhāvānāḿ
śakti-hrāsaḿ ca tat-kṛtam
aśraddadhānān niḥsattvān
durmedhān hrasitāyuṣaḥ

durbhagāḿś ca janān vīkṣya


munir divyena cakṣuṣā
sarva-varṇāśramāṇāḿ yad
dadhyau hitam amogha-dṛk

bhautikānām ca — isto taka od sî {to e napraveno od materijata; bhāvānām — aktivnosti; śakti-


hrāsam ca — i opa|awe na prirodnite mo}i; tat-kṛtam — koe go pravi toa; aśraddadhānān — na nev-
ernite; niḥsattvān — netrpelivi poradi nedostig na gunata na dobrosta; durmedhān — slaboumni;
hrasita — namalena; āyuṣaḥ — dol`inata na `ivotot; durbhagān ca — isto taka nesre}na; janān
— mnozinata lu|e; vīkṣya — gledaj}i; muniḥ — munito; divyena — blagodarenie na transcenden-
talnata; cakṣuṣā — vizija; sarva — site; varṇa-āśramāṇām — od site stale`i i redovi na `ivot;
yat — koja; dadhyau — razmisli; hitam — dobro; amogha-dṛk — onoj koj ima potpolno znaewe.

Prevod

Golemiot mudrec, koj poseduva{e potpolno znaewe, blagodarenie na svojata transcendentalna


vizija, mo`e{e da sfati kako, poradi vlijanieto na vremeto Kali, }e dojde do propa|awe na se
{to e materijalno. Vide i deka lu|eto glavno }e bidat bezverni, netrpelivi poradi nedostig
na dobrost i deka dol`inata na `ivotot }e im bide skratena. Taka po~na da razmisluva za do-
broto na lu|eto vo site stale`i i redovi na `ivot.
130 Шримад Бхагаватам

Tolkuvawe: Nemanifestiranite sili na vremeto se tolku mo}ni {to uni{tuvaat sî {to e


materijalno. Vo Kali-juga, posledniot milenium vo krugot od ~etirite mileniumi, mo}ta na
site materijalni predmeti se namaluva poradi vlijanieto na vremeto. ^ove~kiot `ivot trae
mnogu pokratko, a i pomneweto ne e za pofalba. Ni samata materija ne e posebno produktivna.
Zemjata pove}e ne proizveduva onolku `itarki kolku {to proizveduvala vo minatite vremi-
wa, kravite ne davaat onolku mleko kolku {to davale porano. Proizvodstvoto na zelen~ukot
i ovo{jeto e isto taka pomalo od porano. Poradi toa ni lu|eto ni `ivotnite nemaat dovolno
kvalitetna hrana. Poradi toa {to ne se zadovoleni pove}eto `ivotni potrebi, dol`inata
na `ivotot e namalena, pomneweto e slabo, inteligencijata mala, me|u~ove~kite odnosi se
polni so licemerie itn.
Vozvi{eniot mudrec Vjasadeva go videl seto toa blagodarenie na svojata transcenden-
talna vizija. Isto kako {to astrologot mo`e da ja vidi ~ovekovata sudbina, ili astronomot
da go pretska`e pomra~uvaweto na sonceto i mese~inata, oslobodenite du{i koi gledaat niz
prizmata na spisite mo`at da ja pretska`at idninata na celoto ~ove{tvo. Toa go pravat bla-
godarenie na svojata jasna duhovna vizija.
Site takvi transcendentalisti, koi prirodno se bhakti na Gospod, sekoga{ rabotat za
dobroto na site lu|e. Tie se vistinski prijateli na ~ovekot, a ne t.n. lideri na narodot koi
ne mo`at da predvidat ni {to }e se slu~i za pet minuti. Poradi vlijanieto na Kali i lu|eto
i nivnite t.n. lideri se nesre}ni, nemaat verba vo duhovnoto znaewe i postojano gi voznemiru-
vaat najrazli~ni bolesti. Na primer, denes ima mnogu bolni od tuberkuloza i mnogu bolnici
za le~ewe na tuberkulozata, no porano ova ne bilo slu~aj zo{to vremeto ne bilo tolku nepo-
volno. Nesre}nite lu|e na ova vreme nikako ne sakaat da gi prifatat transcendentalistite
koi se pretstavnici na Vjasadeva, no pretstavnicite na Vjasadeva sepak postojano nesebi~no
rabotat i smisluvaat razni planovi kako da im pomognat na site stale`i i redovi na `ivot.
Najgolemiot ~ovekoqubec e transcendentalistot koj ja zastapuva misijata na Vjasa, Narada,
Madhva, ^aitanja, Rupa, Sarasvati itn. Site tie pretstavuvaat edno. Tie se posebni li~nosti,
no imaat edna ista cel - padnatite du{i da se oslobodat i da se vratat doma, kaj Bog.

Strofa 1.4.19

cātur-hotraḿ karma śuddhaḿ


prajānāḿ vīkṣya vaidikam
vyadadhād yajña-santatyai
vedam ekaḿ catur-vidham

cātuḥ — ~etiri; hotram — `rtveni ognovi; karma śuddham — pro~istuvawe na rabotata; prajānām
— za lu|eto; vīkṣya — otkako vide; vaidikam — vo sklad so vedskite obredi; vyadadhāt — stori
vo; yajña — `rtvuvawe; santatyai — da go pro{iri; vedam ekam — ednata Veda; catuḥ-vidham — na
~etiri dela.

Prevod

Vide deka `rtvuvawata spomenati vo Vedite se sredstvo so ~ija pomo{ aktivnostite na lu|eto
bi mo`ele da se pro~istat. Za da go napravi ova poednostavno i za da gi pro{iri vedskite
spisi me|u lu|eto, ja podeli ednata Veda na ~etiri.

Tolkuvawe: Prethodno postoela samo edna Veda pod ime ,,Jaxur“, vo koja posebno bile
Појавата на Шри Нарада 131

opi{ani ~etirite vida na `rtvuvawe. Za da mo`at tie `rtvuvawa polesno da se izvedat, Ve-
data bila podelena na ~etiri dela. Toa bilo storeno so cel da se pro~istat dol`nostite na
~etirite stale`i. Pokraj ~etirite Vedi, imeno ,,Rig“, ,,Jaxur“, ,,Sama“ i ,,Atharva“, posto-
jat Puranite, ,,Mahabharata“, Samhitite itn., koi se poznati kako petta Veda. [ri Vjasade-
va i negovite mnogubrojni u~enici se site istoriski li~nosti. Milostivi i so~uvstvitelni
kon padnatite du{i na Kali-juga, gi sostavile Puranite i ,,Mahabharata“, sostavuvaj}i gi od
preraska`anite istoriski fakti koi gi objasnuvaat u~ewata na ~etirite Vedi. Ne postoi
osnova za somne` deka Puranite i ,,Mahabharata“ ne se sostavni delovi na Vedite. Vo ,,^han-
dogja Upani{ad“ (7.14), Puranite i ,,Mahabharata“, koi glavno se poznati kako istorii, se
spomenati kako petta Veda. [rila Xiva Gosvami tvrdi deka toa e na~inot na koj se utvrduva
vrednosta na razotkrienite sveti spisi.

Strofa 1.4.20

ṛg-yajuḥ-sāmātharvākhyā
vedāś catvāra uddhṛtāḥ
itihāsa-purāṇaḿ ca
pañcamo veda ucyate

ṛg-yajuḥ-sāma-atharva-ākhyāḥ — imiwata na ~etirite Vedi; vedāḥ — Vedite; catvāraḥ — ~etiri;


uddhṛtāḥ — podeleni na odvoeni delovi; itihāsa — istoriskite zapisi (,,Mahabharata“); purāṇam
ca — i Puranite; pañcamaḥ — pettata; vedaḥ — prvobitniot izvor na znaeweto; ucyate — re~eno
e deka e.

Prevod

Prvobitniot izvor na znaeweto (Vedite) be{e podelen na ~etiri dela. Istoriskite fakti i
vistinskite prikazni spomenati vo Puranite se nare~eni pettata Veda.

Strofa 1.4.21

tatrarg-veda-dharaḥ pailaḥ
sāmago jaiminiḥ kaviḥ
vaiśampāyana evaiko
niṣṇāto yajuṣām uta

tatra — potoa; ṛg-veda-dharaḥ — u~itelot na Rig Vedata; pailaḥ — ri{ito po ime Paila; sāma-gaḥ
— na Sama Veda; jaiminiḥ — ri{ito po ime Xaimini; kaviḥ — polniot so doblesti; vaiśampāyanaḥ
— ri{ito po ime Vai{ampajana; eva — edinstven; ekaḥ — sam; niṣṇātaḥ — dobro upaten; yajuṣām
— vo Jaxur Veda; uta — slaven.

Prevod

Po podelbata na Vedite na ~etiri dela, Paila ri{i stana u~itel na Rig Veda, Xaimini u~itel
na Sama Veda, dodeka Vai{ampajana se proslavi kako poznava~ na Jaxur Vedata.

Tolkuvawe: Razli~nite Vedi im bile dovereni na razli~ni u~eni mudreci za tie ponatamu
da gi razvijat na razni na~ini.
132 Шримад Бхагаватам

Strofa 1.4.22

atharvāńgirasām āsīt
sumantur dāruṇo muniḥ
itihāsa-purāṇānāḿ
pitā me romaharṣaṇaḥ

atharva — ,,Atharva Veda“; ańgirasām — na ri{ito Angira; āsīt — be{e doverena; sumantuḥ
— isto taka poznat kako Sumantu Muni; dāruṇaḥ — seriozno posveten na ,,Atharva Veda“;
muniḥ — mudrec; itihāsa-purāṇānām — na istoriskite zapisi i Puranite; pitā — tatko; me — moj;
romaharṣaṇaḥ — ri{ito Romahar{ana.

Prevod

Na Sumantu Muni Angira, koj be{e mnogu posveten, mu be{e doverena Atharva Veda, a mojot
tatko Romahar{ana gi nasledi Puranite i istoriskite zapisi.

Tolkuvawe: Vo {ruti-mantrite isto taka e re~eno deka Angira Muni, koj strogo gi sledel
religioznite na~ela na ,,Atharva Veda“, bil voda~ na sledbenicite na ovoj spis.

Strofa 1.4.23

ta eta ṛṣayo vedaḿ


svaḿ svaḿ vyasyann anekadhā
śiṣyaiḥ praśiṣyais tac-chiṣyair
vedās te śākhino 'bhavan

te — tie; ete — site; ṛṣayaḥ — u~eni mudreci; vedam — na poedine~na Veda; svam svam — toa
{to im e dovereno; vyasyan — predadoa; anekadhā — mnogubrojni; śiṣyaiḥ — u~enici; praśiṣyaiḥ
— u~enici-vnuci; tat-śiṣyaiḥ — i u~enici-pravnuci ; vedāḥ te — sledbenici na tie Vedi; śākhinaḥ
— razli~ni granki; abhavan — taka stanaa.

Prevod

Site ovie u~eni mudreci gi prenesoa Vedite, koi im bea dovereni, na svoite u~enici, na
u~enicite na svoite u~enici i na u~enicite na tie u~enici. Taka nastanaa poedine~nite gran-
ki na sledbenicite na Vedite.

Tolkuvawe: Vedite se prvobitniot izvor na znaeweto. Ne postoi nitu edna granka na


znaewe, bilo svetovno bilo transcendentalno, koja ne pripa|a na izvorniot tekst na Vedite.
Podelbata na Vedite na razli~ni granki ja izvr{ile u~enite, vozvi{eni i ceneti u~iteli,
~ii sledbenici potoa go razvile znaeweto koe go primile. So drugi zborovi, vedskoto znaewe,
koe bilo razgraneto na razni granki, preku razli~nite u~eni~ki nasledstva se pro{irilo po
celiot svet. Zatoa nikoj ne mo`e da ka`e deka poseduva znaewe koe go nema vo Vedite.
Појавата на Шри Нарада 133

Strofa 1.4.24

ta eva vedā durmedhair


dhāryante puruṣair yathā
evaḿ cakāra bhagavān
vyāsaḥ kṛpaṇa-vatsalaḥ

te — taa; eva — sekako; vedāḥ — kniga na znaeweto; durmedhaiḥ — pomalku inteligentnite;


dhāryante — mo`at da ja usvojat; puruṣaiḥ — lu|eto; yathā — kolku {to e; evam — taka; cakāra
— izdade; bhagavān — mo}niot; vyāsaḥ — vozvi{eniot mudrec Vjasa; kṛpaṇa-vatsalaḥ — mnogu
milostiv sprema masata lu|e vo neznaewe.

Prevod

Taka vozvi{eniot mudrec Vjasadeva, koj e mnogu milostiv sprema masata neuki lu|e, gi sostavi
Vedite na na~in koj bi im ovozmo`il na pomalku inteligentnite lu|e da gi usvojat.

Tolkuvawe: Iako edna, Vedata bila podelena, a vo ovaa strofa se objasneti pri~inite za
toa. Vedata, semeto na seto znaewe, ne e predmet koj lesno mo`e da go sfati bilo koj. Postoi
strogo pravilo koe veli deka ~ovek ne bi smeel da gi prou~uva Vedite dokolku ne e verodos-
toen brahmana. Ova ograni~uvawe pogre{no se tolkuvalo na mnogu na~ini. Eden vid na lu|e,
koi smetaat deka poseduvaat brahmanski odliki, samo zatoa {to se rodile vo semejstva na
brahmani, tvrdat deka pravoto na prou~uvaweto na Vedite i pripa|a isklu~ivo na brahman­
skata kasta. Drugite pak, go smetaat toa za nepravedno sprema ~lenovite na ostanatite kasti.
Me|utoa, i ednite i drugite se vo zabluda. Vedite se znaewe koe Sevi{niot Gospod moral
da mu go objasni duri i na Brahmaxi. Zatoa ova znaewe go sfa}aat samo onie koi poseduvaat
nevoobi~aeni doblesti. Lu|eto, pod vlijanie na gunite na strasta i neznaeweto, ne mo`at da
ja sfatat sodr`inata na Vedite. Krajnata cel na vedskoto znaewe e [ri Kri{na, Bo`jata
Li~nost. Ovaa Li~nost mnogu retko ja spoznavaat onie koi se vo gunite na strasta i neznaewe-
to. Vo Satja-juga sekoj bil vo gunata na dobrosta. Za vreme na Treta i Dvapara-juga vlijanieto
na dobrosta postepeno opa|alo i so tek na vreme mnozina lu|e se degradirale. Vo sega{noto
vreme dobrost skoro i da ne postoi i zatoa milostiviot, mo}en mudrec [rila Vjasadeva za
dobroto na site lu|e gi podelil Vedite na razli~ni delovi, za da im ovozmo`i na pomalku
inteligentnite lu|e, zarobeni vo kanxite na strasta i neznaeweto, da go primenat toa znaewe.
Za toa se zboruva vo slednata strofa.

Strofa 1.4.25

strī-śūdra-dvijabandhūnāḿ
trayī na śruti-gocarā
karma-śreyasi mūḍhānāḿ
śreya evaḿ bhaved iha
iti bhāratam ākhyānaḿ
kṛpayā muninā kṛtam

strī — `enite; śūdra — rabotni~kata klasa; dvija-bandhūnām — na prijatelite na dvapati roden-


ite; trayī — tri; na — ne; śruti-gocarā — za razbirawe; karma — vo aktivnostite; śreyasi — {to
se odnesuva do dobroto; mūḍhānām — na budalite; śreyaḥ — najgolema blagodet; evam — taka;
bhavet — dostignata; iha — so toa; iti — taka razmisluvaj}i; bhāratam — golemata ,,Mahabhara-
134 Шримад Бхагаватам

ta“; ākhyānam — istoriski fakti; kṛpayā — od golema somilost; muninā — munito; kṛtam —
sostavi.

Prevod

Poradi svojata golema somilost, vozvi{eniot mudrec smeta{e deka toa na lu|eto }e im
ovozmo`i da ja dostignat krajnata cel na `ivotot. Taka za `enite, rabotnicite i prijatelite
na dvapati rodenite go sostavi golemiot istoriski ep nare~en Mahabharata.

Tolkuvawe: Prijateli na dvapati rodenite se onie koi se rodile vo semejstva vo koi se


neguva duhovnosta - vo semejstvata na brahmanite, k{atriite i vai{jite - no samite ne se dos-
tojni naslednici na svoite predci. Zatoa {to ne se izlo`ile na procesot na pro~istuvawe,
takvite potomci ne se prifa}aat za dvapati rodeni. Procesite na pro~istuvawe zapo~nuvaat
duri i pred ra|aweto. Obredot za vreme na za~nuvaweto se narekuva garbhadhana-samskara.
Onoj {to ne minal niz garbhadhana-samskarata, duhovnoto planirawe na semejstvoto, ne se
prifa}a za vistinski potomok na dvapati rodenite. Po garbhadhana-samskarata sledat drugi
obredi, me|u koi e i ceremonijata na davaweto na svetiot konec, koja se vr{i za vreme na
duhovnata inicijacija. Onoj {to }e ja projde ovaa samskara so pravo se narekuva dvapati roden.
Za prvo ra|awe se smeta samskarata za vremeto na za~nuvawe, a za vtoro duhovnata inicijacija.
Onoj {to se izlo`il na ovie va`ni obredi so pravo mo`e da se nare~e dvapati roden ~ovek.
Ako tatkoto i majkata ne go prifatat procesot na duhovnoto planirawe na semejstvoto,
tuku potomstvoto go za~nuvaat pottiknati od seksualnite `elbi, nivnite deca se narekuvaat
dvixa-bandhui. Sekako deka dvixa-bandhuite nemaat ista inteligencija kako decata od semej-
stvata na propisno dvapati rodenite. Kako grupa, tie se klasificiraat zaedno so {udrite i
`enite, koi po priroda se pomalku inteligentni. [udrite i `enite ne moraat da se izlo`at
na niedna samskara osven na obredot na ven~avawe.
Klasata na pomalku inteligentnite lu|e - imeno `enite, {udrite i nedostojnite po-
tomci na povisokite kasti - ne gi zadovoluva preduslovite koi se neophodni da se sfati smis-
lata na transcendentalnite Vedi. Za niv e sostavena ,,Mahabharata“, ~ija cel e da ja propoveda
porakata na Vedite. Zatoa vo toj spis e vklu~eno i rezimeto na vedskata filozofija - ,,Bhaga-
vad-gita“. Pomalku inteligentnite lu|e poka`uvaat pogolem interes za prikaznite otkolku
za filozofijata i zatoa Gospod Kri{na ja izgovoril filozofijata na Vedite vo oblikot na
,,Bhagavad-gita“. I Vjasadeva i Gospod Kri{na se nao|aat na transcendentalno nivo, pa zatoa
sorabotuvale za dobro na padnatite du{i na ova vreme. ,,Bhagavad-gita“ e su{tinata na seto
vedsko znaewe. Toa e kniga koja se zanimava so osnovnite duhovni vrednosti, pa zatoa po svojata
sodr`ina e sli~na so Upani{adite. Filozofijata na vedanta e predmet na prou~uvawe za onie
koi diplomirale vo duhovnata nauka. Samo tie mo`at da go prifatat duhovnoto, posvetenoto
slu`ewe na Gospod. Posvetenoto slu`ewe e golema nauka, a negoviot glaven u~itel e li~no
Gospod vo likot na [ri ^aitanja Mahaprabhu. Li~nostite, koi se opolnomo{teni od Nego, se
sposobni da gi vovedat i drugite vo transcendentalnoto slu`ewe na Gospod so qubov.

Strofa 1.4.26

evaḿ pravṛttasya sadā


bhūtānāḿ śreyasi dvijāḥ
sarvātmakenāpi yadā
nātuṣyad dhṛdayaḿ tataḥ

evam — taka; pravṛttasya — onoj {to e obzemen; sadā — sekoga{; bhūtānām — na `ivite su{testva;
Појавата на Шри Нарада 135

śreyasi — za krajno dobro; dvijāḥ — o dvapati roden; sarvātmakena api — na site na~ini; yadā —
koga; na — ne e; atuṣyat — stana zadovolen; hṛdayam — um; tataḥ — toga{.

Prevod

O dvapati rodeni brahmani, iako prave{e sî za dobro na celoto ~ove{tvo, sepak ne be{e za-
dovolen.

Tolkuvawe: Iako za seop{to dobro na site lu|e gi pretstavil vedskite vrednosti vo


kni`even oblik, [ri Vjasadeva ne bil zadovolen vo sebe. Se o~ekuvalo deka site ovie ak-
tivnosti }e go ispolnat so zadovolstvo, no na krajot toa ne se slu~ilo.

Strofa 1.4.27

nātiprasīdad dhṛdayaḥ
sarasvatyās taṭe śucau
vitarkayan vivikta-stha
idaḿ covāca dharma-vit

na — ne; atiprasīdat — mnogu zadovolen; hṛdayaḥ — vo srceto; sarasvatyāḥ — na rekata Sarasvati;


taṭe — na bregot; śucau — pro~isten; vitarkayan — zemaj}i predvid; vivikta-sthaḥ — na skri{no
mesto; idam ca — isto taka ova; uvāca — re~e; dharma-vit — onoj {to znae {to e religija.

Prevod

Taka mudrecot, nezadovolen vo srceto, po~na da razmisluva, zo{to ja poznava{e su{tinata na


religijata i vo sebe pomisli:

Tolkuvawe: Mudrecot po~nal da traga po pri~inata za nezadovolstvoto vo svoeto srce. Se


dodeka srceto ne mu e ispolneto so sre}a, ~ovek ne mo`e da ka`e deka dostignal sovr{enstvo.
Za zadovolstvo treba da se traga von sferata na materijata.

Strofi 1.4.28-29

dhṛta-vratena hi mayā
chandāḿsi guravo 'gnayaḥ
mānitā nirvyalīkena
gṛhītaḿ cānuśāsanam

bhārata-vyapadeśena
hy āmnāyārthaś ca pradarśitaḥ
dṛśyate yatra dharmādi
strī-śūdrādibhir apy uta

dhṛta-vratena — pod zavet na stroga disciplina; hi — sekako; mayā — jas; chandāḿsi — vedski
himni; guravaḥ — duhovni u~iteli; agnayaḥ — the `rtven ogan; mānitāḥ — propisno obo`uva;
nirvyalīkena — bez dvoli~nost; gṛhītam ca — isto taka prifati; anuśāsanam — tradicionalna
136 Шримад Бхагаватам

disciplina; bhārata — „Mahabharata”; vyapadeśena — sostavuvaj}i; hi — sekako; āmnāya-arthaḥ


— va`nosta na u~eni~koto nasledstvo; ca — i; pradarśitaḥ — pravilno objasni; dṛśyate — so {to
e potrebno; yatra — kade; dharma-ādiḥ — patot na religijata; strī-śūdra-ādibhiḥ api — duri i za
`enite, {udrite itn.; uta — navistina.

Prevod

Pod zavet na stroga disciplina i bez dvoli~nost gi obo`uvav Vedite, duhovnite u~iteli i `rt-
veniot oltar. Pritoa se odnesuvav vo sklad so normite i uka`av na va`nosta na u~eni~koto
nasledstvo sostavuvaj}i ja Mahabharata, blagodarenie na koja duri i `enite, {udrite i dru-
gite (prijatelite na dvapati rodenite) mo`at da go vidat patot na religijata.

Tolkuvawe: Nikoj ne mo`e da ja sfati smislata na Vedite dokolku ne se podlo`il na zavet


na stroga disciplina i ne go prifatil u~eni~koto nasledstvo. Onoj koj saka da gi sfati Ve-
dite mora da gi obo`uva samite Vedi, duhovnite u~iteli i `rtveniot ogan. Zapletkanoto ved-
sko znaewe e sistematizirano vo ,,Mahabharata“, za da mo`at da go sfatat stale`ite na `eni-
te, rabotnicite i nedostojnite ~lenovi na semejstvata na brahmanite, k{atriite i vai{jite.
,,Mahabharata“ vo ova vreme e pova`na od izvornite Vedi.

Strofa 1.4.30

tathāpi bata me daihyo


hy ātmā caivātmanā vibhuḥ
asampanna ivābhāti
brahma-varcasya sattamaḥ

tathāpi — iako; bata — nedostatok; me — moj; daihyaḥ — se nao|a vo telo; hi — sekako; ātmā —
`ivo su{testvo; ca — i; eva — duri; ātmanā — jas sam; vibhuḥ — dovolno; asampannaḥ — potreb-
no; iva ābhāti — izgleda kako; brahma-varcasya — za vedantistite; sattamaḥ — vrhovnoto.

Prevod

Iako postignav sî {to baraat Vedite, sepak se ~uvstvuvam nepotpoln.

Tolkuvawe: Nesomneno [rila Vjasadeva dostignal sî {to mo`e da se dostigne so sledewe


na vedskite normi. @ivoto su{testvo koe e potopeno vo materijata mo`e da se pro~isti so ak-
tivnostite koi se propi{ani vo Vedite, no sepak toa ne e krajnoto dostignuvawe koe mo`e da
se dostigne. Bez najgolemoto dostignuvawe ~ovekot ne mo`e da bide vtemelen vo svojata nor-
malna transcendentalna polo`ba, duri i da dostigne sî {to mo`e da se dostigne. Izgledalo
kako [rila Vjasadeva da go izgubil pravecot na deluvawe i zatoa ~uvstvuval nezadovolstvo.

Strofa 1.4.31

kiḿ vā bhāgavatā dharmā


na prāyeṇa nirūpitāḥ
priyāḥ paramahaḿsānāḿ
ta eva hy acyuta-priyāḥ
Појавата на Шри Нарада 137

kim vā — ili; bhāgavatāḥ dharmāḥ — posveteni~kite aktivnosti na `ivite su{testva; na —


ne; prāyeṇa — skoro; nirūpitāḥ — uka`a na; priyāḥ — dragi; paramahaḿsānām — na sovr{enite
su{testva; te eva — isto taka; hi — sekako; acyuta — nepogre{iviot; priyāḥ — privlekuva.

Prevod

Mo`ebi e zatoa {to posebno ne go istaknav posvetenoto slu`ewe na Bog, koe im e drago i na
sovr{enite su{testva i na nepogre{iviot Gospod.

Tolkuvawe: [rila Vjsadeva tuka so sopstveni zborovi ja ka`al pri~inata za nezadovol-


stvoto koe go ~uvstvuval. Mu nedostasuvalo ona {to mu e prirodno na `ivoto su{testvo: pos-
vetenoto slu`ewe na Gospod. Dokolku `ivoto su{testvo ne e vtemeleno vo svojata prirodna
sostojba, sostojbata na slu`ewe, nitu Gospod nitu pak toa ne mo`at da bidat potpolno zado-
volni. Vjasadeva go po~uvstvuval toj nedostatok tokmu koga negoviot duhoven u~itel Narada
Muni do{ol kaj nego. Toa e opi{ano vo slednata strofa.

Strofa 1.4.32

tasyaivaḿ khilam ātmānaḿ


manyamānasya khidyataḥ
kṛṣṇasya nārado 'bhyāgād
āśramaḿ prāg udāhṛtam

tasya — negovata; evam — taka; khilam — poniska; ātmānam — du{a; manyamānasya — mislej}i vo
umot; khidyataḥ — taguvaj}i; kṛṣṇasya — na Kri{na-dvaipajana Vjasa; nāradaḥ abhyāgāt — Narada
pristigna tamu; āśramam — koliba; prāk — prethodno; udāhṛtam — re~eno.

Prevod

Dodeka Kri{na-dvaipajana Vjasa jadikuva{e nad svoite nedostatoci, Narada dojde do nego-
vata koliba koja, kako {to be{e prethodno re~eno, se nao|a{e na bregot na Sarasvati.

Tolkuvawe: Prazninata koja ja ~uvstvuval Vjasadeva ne bila predizvikana od nedostig na


znaewe. Bhagavata-dharmata e ~istoto posveteno slu`ewe na Gospod i monistite vo nego ne-
maat pristap. Monistite ne se vbrojuvaat vo paramahamsite (najsovr{enite asketi). ,,[rimad-
Bhagavatam“ e poln so prikazni za transcendentalnite aktivnosti na Bo`jata Li~nost. Iako
Vjasadeva bil opolnomo{ten pretstavnik na Gospod, sepak se ~uvstvuval nezadovolen, zatoa
{to vo niedno od svoite dela ne gi objasnil transcendentalnite aktivnosti na Gospod, kako
{to navistina dolikuva. [ri Kri{na li~no go pottiknal Vjasadeva vo srceto i zatoa ovoj
~uvstvuval praznina. Tuka jasno e staveno do znaewe deka bez transcendentalnoto slu`ewe na
Gospod so qubov sî e prazno, dodeka vo transcendentalnoto slu`ewe na Gospod, sî e polno so
sre}a, koja e nezavisna od koristoqubivoto deluvawe ili filozofskata {pekulacija.

Strofa 1.4.33

tam abhijñāya sahasā


138 Шримад Бхагаватам

pratyutthāyāgataḿ muniḥ
pūjayām āsa vidhivan
nāradaḿ sura-pūjitam

tam abhijñāya — gledaj}i ja povolnosta na negovoto (na Narada) doa|awe; sahasā — odedna{;
pratyutthāya — stanuvaj}i; āgatam — dojde do; muniḥ — Vjasadeva; pūjayām āsa — obo`uvan; vidhi-
vat — so ista po~it koja mu se uka`uva na Vidhi (Brahma); nāradam — na Narada; sura-pūjitam
— kogo go obo`uvaat polubogovite.

Prevod

Za da go pozdravi sepovolnoto doa|awe na [ri Narada, [ri Vjasadeva stana i go izvr{i ritua­
lot na obo`uvawe, uka`uvaj}i mu taka na Narada po~it kakva {to mu se uka`uva na Brahma,
sozdava~ot.

Tolkuvawe: Zborot vidhi zna~i Brahma, prvoto sozdadeno `ivo su{testvo. Toj e prvo-
bitniot u~enik i u~itel na Vedite. Gi nau~il od [ri Kri{na, a za svoj prv u~enik go imal
Narada. Spored toa, Narada e vtoriot a~arja vo u~eni~kiot sled. Toj e pretstavnik na Brahma
i zatoa se po~ituva kako i samiot Brahma, tatkoto na site vidhii (propisi). Isto taka i site
ostanati u~enici vo lanecot na toa nasledstvo se po~ituvaat kako pretstavnici na prvobit-
niot duhoven u~itel.

Taka se zavr{uvaat tolkuvawata na Bhaktivedanta na ~etvrtoto poglavje od Prvoto


peewe na ,,[rimad-Bhagavatam“, so naslov ,,Pojavata na [ri Narada“.
Petto Poglavje

Upatstvata koi [ri Narada mu gi


dade na Vjasadeva za [rimad Bhagavatam

Strofa 1.5.1

sūta uvāca
atha taḿ sukham āsīna
upāsīnaḿ bṛhac-chravāḥ
devarṣiḥ prāha viprarṣiḿ
vīṇā-pāṇiḥ smayann iva

sūtaḥ — Suta; uvāca — re~e; atha — taka; tam — toj; sukham āsīnaḥ — udobno sedna; upāsīnam —
na onoj koj sede{e vo blizina; bṛhat-śravāḥ — mnogu po~ituvan; devarṣiḥ — golemiot ri{i me|u
bogovite; prāha — re~e; viprarṣim — na ri{ito me|u brahmanite; vīṇā-pāṇiḥ — onoj koj nosi vina
vo svojata raka; smayan iva — smeej}i se vidlivo.

Prevod

Suta Gosvami re~e: Taka mudrecot me|u bogovite (Narada) udobno sedna i so vidliva nasmevka
na usnite mu se obrati na ri{ito me|u brahmanite (Vedavjasa).

Tolkuvawe: Narada se smeel zatoa {to dobro go poznaval mudrecot Vedavjasa i pri~inata
za negovoto razo~aruvawe. Toj samiot postepeno }e razjasni deka razo~aruvaweto bilo prediz-
vikano od toa {to Vjasadeva ne ja pretstavil naukata za posvetenoto slu`ewe vo dovolna mera.
Narada znael kade e nedostatokot, a sostojbata vo koja go zateknal Vjasa samo go potvrdilo
toa.

Strofa 1.5.2

nārada uvāca
pārāśarya mahā-bhāga
bhavataḥ kaccid ātmanā
parituṣyati śārīra
ātmā mānasa eva vā

nāradaḥ — Narada; uvāca — re~e; pārāśarya — o sinu na Para{ara; mahā-bhāga — mnogu sre}en;
bhavataḥ — tebe; kaccit — ako; ātmanā — samospoznavawe; parituṣyati — dali zadovoluva; śārīraḥ
— poistovetuvawe so teloto; ātmā — jastvoto; mānasaḥ — poistovetuvawe so umot; eva — seka-

139
140 Шримад Бхагаватам

ko; vā — i.

Prevod

Obra}aj}i mu se na Vjasadeva, sinot na Para{ara, Narada zapra{a: Dali du{ata ti nao|a zado-
volstvo vo poistovetuvaweto so teloto i umot, koi gi smeta{ za predmeti na samospoznavawe-
to?

Tolkuvawe: So ova pra{awe Narada sakal da mu uka`e na Vjasadeva na pri~inata za ne-


govoto razo~aruvawe. Kako potomok na mnogu mo}niot mudrec Para{ara, Vjasadeva ja imal
privilegijata na slavnoto poteklo i zatoa nikako ne mu dolikuvalo da bide razo~aran. Kako
poznat sin na poznat tatko, ne smeel da go poistovetuva jastvoto so teloto i umot. Toa mo`at
da go pravat obi~nite lu|e so siroma{no znaewe, me|utoa nikako toj. ^ovek ne mo`e da bide
prirodno radosen dokolku navistina ne ja spoznae svojata vistinska duhovna priroda koja gi
nadminuva materijalnoto telo i um.

Strofa 1.5.3

jijñāsitaḿ susampannam
api te mahad-adbhutam
kṛtavān bhārataḿ yas tvaḿ
sarvārtha-paribṛḿhitam

jijñāsitam — postavi seopfatni pra{awa; susampannam — dobro upaten; api — i pokraj; te —


tvojata; mahat-adbhutam — golema i prekrasna; kṛtavān — napi{a; bhāratam — ,,Mahabharata“;
yaḥ tvam — toa {to si go napravil; sarva-artha — vklu~uvaj}i gi site delovi; paribṛḿhitam —
detalno objasneto.

Prevod

Tvojata studija be{e seopfatna i uspe{no zavr{ena, za {to svedo~i faktot deka go napi{a
golemoto i prekrasno delo - Mahabharata, koe e polno so detalni objasnuvawa na site delovi
na Vedite.

Tolkuvawe: Sekako deka o~ajot na Vjasadeva ne bil poradi toa {to nemal dovolno znaewe,
zo{to kako u~enik vo potpolnost ja prou~il vedskata kni`evnost i kako rezultat na toa ja
napi{al ,,Mahabharata“ - celosnoto objasnuvawe na Vedite.

Strofa 1.5.4

jijñāsitam adhītaḿ ca
brahma yat tat sanātanam
tathāpi śocasy ātmānam
akṛtārtha iva prabho

jijñāsitam — vo potpolnost razgleda; adhītam — steknato znaewe; ca — i; brahma — Apsolutot;


yat — {to; tat — toj; sanātanam — ve~en; tathāpi — i pokraj toa; śocasi — `ali{; ātmānam — vo
Упатствата кои Шри Нарада му ги даде на Вјасадева за Шримад Бхагаватам 141

sebe; akṛta-arthaḥ — izguben; iva — kako; prabho — moj drag gospodine.

Prevod

Temata za bezli~niot Brahman ja opi{a vo potpolnost, isto kako i znaeweto koe se odnesuva
za taa tema. Zo{to toga{, i pokraj toa, o~ajuva{ i misli{ deka si izguben, mil moj gospo-
dine?

Tolkuvawe: ,,Vedanta-sutra“, t.e. ,,Brahma-sutra“, koja ja napi{al [ri Vjasadeva, pretsta-


vuva seopfatna analiza na bezli~niot vid na Apsolutot i se prifa}a kako najvozvi{enoto
filozofsko delo na svetot. Temata koja ja obrabotuva e ve~nosta i e pretstavena na mnogu
nau~en na~in. Zatoa nema nikakov somne` deka Vjasadeva bil mnogu u~en vo transcendental-
nata nauka. Zo{to toga{ bi mislel deka nekade zgre{il?

Strofa 1.5.5

vyāsa uvāca
asty eva me sarvam idaḿ tvayoktaḿ
tathāpi nātmā parituṣyate me
tan-mūlam avyaktam agādha-bodhaḿ
pṛcchāmahe tvātma-bhavātma-bhūtam

vyāsaḥ — Vjasa; uvāca — re~e; asti — postoi; eva — sekako; me — mene; sarvam — seto; idam —
ova; tvayā — ti; uktam — ka`a; tathāpi — a sepak; na — ne; ātmā — jastvo; parituṣyate — smiri; me
— mene; tat — {to; mūlam — pri~ina; avyaktam — nezabele`itelna; agādha-bodham — ~ovek so
neograni~eno znaewe; pṛcchāmahe — pra{uvam; tvā — tebe; ātma-bhava — samorodeniot; ātma-
bhūtam — potomok.

Prevod

[ri Vjasadeva re~e: Potpolno e to~no sî {to ka`a za mene. No sepak, jas nemam mir i za-
toa te pra{uvam koja e glavnata pri~ina za moeto nezadovolstvo. Te pra{uvam tebe, zo{to
kako potomok na Brahma, samorodeniot ,,bez svetoven tatko i majka“, si ~ovek so neograni~eno
znaewe.

Tolkuvawe: Vo materijalniot svet sekoj vo potpolnost gi poistovetuva teloto i umot so


jastvoto i zatoa seto znaewe vo ovoj svet se odnesuva ili na teloto ili na umot. Ova e glav-
nata pri~ina za seta beznade`nost. Ova ne mo`at da go sogledaat nitu najgolemite u~eni ma-
terijalisti. Zatoa, dokolku sakame da se oslobodime od pri~inata na beznade`nosta, dobro e
da i prijdeme na li~nost kako Narada. Zo{to treba da mu se prijde na Narada e objasneto vo
ponatamo{niot tekst.

Strofa 1.5.6

sa vai bhavān veda samasta-guhyam


upāsito yat puruṣaḥ purāṇaḥ
parāvareśo manasaiva viśvaḿ
142 Шримад Бхагаватам

sṛjaty avaty atti guṇair asańgaḥ

saḥ — taka; vai — sigurno; bhavān — ti; veda — znae{; samasta — seopfatno; guhyam — dover-
livo; upāsitaḥ — bhakta; yat — zatoa {to; puruṣaḥ — Bo`jata Li~nost; purāṇaḥ — najstariot;
parāvareśaḥ — upravitel na materijalnite i duhovnite svetovi; manasā — um; eva — samo; viśvam
— vselena; sṛjati — sozdava; avati atti — uni{tuva; guṇaiḥ — so materijata koja ima razli~ni
svojstva; asańgaḥ — nevrzan.

Prevod

O moj gospodaru! Tebe ti se poznati site tajni zatoa {to ja obo`uva{ izvornata Bo`ja
Li~nost, tvorecot i uni{tuva~ot na materijalniot svet i odr`uvatelot na duhovniot svet,
koj e nad trite guni na materijalnata priroda.

Tolkuvawe: Li~nosta koja e potpolno obzemena so slu`eweto na Gospod e olicetvorenie na


seto znaewe. Takviot bhakta na Gospod e sovr{en vo posvetenoto slu`ewe zatoa {to poseduva
odliki kakvi {to poseduva i samiot Gospod. Osumte sovr{enstva na misti~nite mo}i (a{ta-
sidhi) so~inuvaat samo mal del od negovite bo`estveni rasko{i. Bhaktata kako Narada mo`e
da pravi ~udesni dela blagodarenie na svoeto duhovno sovr{enstvo, koe sekoj probuva da go
dostigne. [rila Narada e sosema sovr{eno `ivo su{testvo, no sepak ne i e ramen na Bo`jata
Li~nost.

Strofa 1.5.7

tvaḿ paryaṭann arka iva tri-lokīm


antaś-caro vāyur ivātma-sākṣī
parāvare brahmaṇi dharmato vrataiḥ
snātasya me nyūnam alaḿ vicakṣva

tvam — Va{ata Svetost; paryaṭan — patuva; arkaḥ — Sonceto; iva — kako; tri-lokīm — niz trite
sveta; antaḥ-caraḥ — mo`e{ da vleze{ vo se~ie srce; vāyuḥ iva — ist kako seproniknuva~kiot
vozduh; ātma — samospoznaen; sākṣī — svedok; parāvare — vo pogled na pri~ina i posledica;
brahmaṇi — vo Apsolutot; dharmataḥ — pod disciplinski propisi; vrataiḥ — i zavet; snātasya —
obzemen; me — moj; nyūnam — nedostatok; alam — jasno; vicakṣva — ti najdi.

Prevod

Tvojata Svetost patuva kako Sonceto {irum trite sveta. Sposoben si kako vozduhot da vleze{
vo se~ie srce i zatoa si ednakvo dobar kako seproniknuva~kata Nad-du{a. Zatoa, te molam,
otkrij mi vo {to e mojot nedostatok i pokraj toa {to sum obzemen so transcendencijata, pod
propi{anite normi i zaveti.

Tolkuvawe: Transcendentalnoto spoznanie, pobo`nite aktivnosti, obo`uvaweto na


Bo`estva, davaweto milostina, milostivosta, nenasilstvoto i prou~uvaweto na svetite spisi
pod strogo propi{ani normi sekoga{ se od pomo{.

Strofa 1.5.8
Упатствата кои Шри Нарада му ги даде на Вјасадева за Шримад Бхагаватам 143

śrī-nārada uvāca
bhavatānudita-prāyaḿ
yaśo bhagavato 'malam
yenaivāsau na tuṣyeta
manye tad darśanaḿ khilam

śrī-nāradaḥ — [ri Narada; uvāca — re~e; bhavatā — ti; anudita-prāyam — skoro da ne gi slave{e;
yaśaḥ — slavite; bhagavataḥ — na Bo`jata Li~nost; amalam — besprekorni; yena — koja; eva —
sigurno; asau — Nemu (Bo`jata Li~nost); na — ne; tuṣyeta — zadovoluva; manye — mislam; tat
— taa; darśanam — filozofija; khilam — poniska.

Prevod

[ri Narada re~e: Ti vsu{nost ne gi istakna vozvi{enite i besprekorni slavi na Bo`jata


Li~nost. Filozofijata koja ne gi zadovoluva transcendentalnite setila na Gospod se smeta
za bezvredna.

Tolkuvawe: Prirodniot ve~en odnos na individualnata du{a i Vrhovnata du{a - Bo`jata


Li~nost - e odnos na ve~en sluga i ve~en gospodar. Gospod se pro{iril vo `ivite su{testva
za da go prifati od niv slu`eweto so qubov. Samo toa mo`e da gi zadovoli i Gospod i `i-
vite su{testva. U~eniot Vjasadeva napi{al mnogu dodatoci na vedskata kni`evnost, zaklu~no
so filozofijata na vedanta, no vo nitu edno od ovie dela neposredno ne se slavela Bo`jata
Li~nost. Suvoparnite filozofski {pekulacii, duri i na temata za transcendentalniot Ap-
solut, sodr`at mnogu malku privle~nost ako ne go slavat Gospod neposredno. Bo`jata Li~nost
e najvisokoto nivo na transcendentalnoto spoznavawe. Spoznavaweto na Apsolutot kako
bezli~niot Brahman ili lokaliziranata Nad-du{a, Paramatma, dava pomalo transcendental-
no bla`enstvo od vrhovnoto spoznanie na Negovite li~ni slavi.
Iako sam ja napi{al ,,Vedanta-dar{ana“, ,,Vedanta-sutra“, Vjasadeva sepak se na{ol vo
nevolja. Zatoa mo`eme samo da zamislime vo kakvo ,,transcendentalno bla`enstvo“ u`ivaat
~itatelite i slu{atelite na ,,Vedanta-sutra“ koja ne ja objasnil samiot Vjasadeva, nejziniot
avtor? Poradi toa se pojavila potreba samiot avtor da ja objasni ,,Vedanta-sutra“ vo oblikot
na ,,[rimad-Bhagavatam“.

Strofa 1.5.9

yathā dharmādayaś cārthā


muni-varyānukīrtitāḥ
na tathā vāsudevasya
mahimā hy anuvarṇitaḥ

yathā — onolku kolku; dharma-ādayaḥ — site ~etiri principi na religioznoto odnesuvawe;


ca — i; arthāḥ — celi; muni-varya — ti, golem mudrecu; anukīrtitāḥ — povtorno i povtorno
opi{uva{e; na — ne; tathā — na toj na~in; vāsudevasya — na Bo`jata Li~nost [ri Kri{na;
mahimā — slavi; hi — sekako; anuvarṇitaḥ — taka postojano opi{uva{e.

Prevod

Golem mudrecu, iako mnogu op{irno gi opi{a ~etirite principi, po~nuvaj}i od religioznite
144 Шримад Бхагаватам

aktivnosti, gi zanemari slavite na Vrhovnata Li~nost Vasudeva.

Tolkuvawe: [ri Narada vedna{ i bez dvoumewe ja dava dijagnozata. Glavnata pri~ina za
nezadovolstvoto na Vjasadeva bilo toa {to svesno izbegnuval da go slavi Gospod [ri Kri{na
vo svoite razni Purani. Popat, sekako, ja doprel i taa tema, no mnogu pove}e prostor posvetil
na religioznosta, ekonomskiot razvoj, setilnoto u`ivawe i spasenieto. Ovie ~etiri raboti
se daleku poniski od posvetenoto slu`ewe na Gospod. Kako priznaen mudrec, [ri Vjasadeva
mnogu dobro ja znael taa razlika. Sepak, namesto da posveti pove}e vnimanie na povozvi{enata
aktivnost, posvetenoto slu`ewe na Gospod, toj pomalku ili pove}e nepravilno go iskoristil
svoeto skapoceno vreme i zatoa bil nezadovolen. Ova jasno ni poka`uva deka nikoj ne mo`e da
bide vistinski zadovolen ako ne e obzemen so posvetenoto slu`ewe na Gospod. Vo ,,Bhagavad-
gita“ ovoj fakt e jasno istaknat.
Otkako }e go dostigne osloboduvaweto, kako posleden stadium na vedskiot proces koj
zapo~nuva so religijata, ~ovek se obzema so ~istoto posveteno slu`ewe. Ova nivo e poznato
kako brahma-bhuta, nivoto na samospoznavawe na koe mu e svojstveno zadovolstvoto. Me|utoa,
zadovolstvoto e samo po~etok na transcendentalnoto bla`enstvo. ^ovek treba i ponatamu da
napreduva i da go dostigne nivoto na koe nema da `ali nitu da kopnee za bilo {to. Potoa treba
podednakvo da se odnesuva sprema site `ivi su{testva vo ovoj relativen svet. Koga }e go nad-
mine i ovoj stadium na ednakvost, se vtemeluva vo transcendentalnoto slu`ewe na Gospod so
qubov. Na toa ne pou~uva Gospod vo ,,Bhagavad-gita“. Zna~i, Narada mu prepora~uva na Vjasa-
deva da se fati za rabota i op{irno da go opi{e patot na posvetenoto slu`ewe, ako saka da se
odr`i na nivoto brahma-bhuta i da go izdigne svoeto duhovno spoznanie na povisok stepen. Toa
}e go izle~i od golemiot o~aj.

Strofa 1.5.10

na yad vacaś citra-padaḿ harer yaśo


jagat-pavitraḿ pragṛṇīta karhicit
tad vāyasaḿ tīrtham uśanti mānasā
na yatra haḿsā niramanty uśik-kṣayāḥ

na — ne; yat — tie; vacaḥ — zborovi; citra-padam — ukrasni; hareḥ — na Gospod; yaśaḥ — slavite;
jagat — vselena; pavitram — da se posveti; pragṛṇīta — opi{a; karhicit — te{ko; tat — toa; vāyasam
— gavrani; tīrtham — mesto na axilak; uśanti — mislat; mānasāḥ — svetite li~nosti; na — ne;
yatra — kade; haḿsāḥ — sesovr{enite su{testva; niramanti — nao|aat zadovolstvo; uśik-kṣayāḥ —
onie koi `iveat vo transcendentalnoto `iveali{te.

Prevod

Onie zborovi koi ne gi opi{uvaat slavite na Gospod, koj samiot mo`e da ja posveti atmos-
ferata na celata vselena, svetite li~nosti gi smetaat za mesto na axilak za gavrani. Bidej-
}i sesovr{enite li~nosti se `iteli na transcendentalniot svet, tie ne nao|aat nikakvo za-
dovolstvo vo niv.

Tolkuvawe: Poradi svoite razli~ni sklonosti, gavranite i lebedite ne se ptici od isto


jato. Koristoqubivite rabotnici t.e., lu|eto obzemeni od strastite, se sporeduvaat so gavra-
ni, a sovr{enite sveti li~nosti so lebedi. Gavranite nao|aat zadovolstvo na |ubri{tata,
isto kako {to strasnite koristoqubivi rabotnici nao|aat zadovolstvo vo vinoto, `enite i
Упатствата кои Шри Нарада му ги даде на Вјасадева за Шримад Бхагаватам 145

vo mestata za grubo setilno u`ivawe. Lebedite ne nao|aat ni{to privle~no vo mestata kade
{to se sobiraat gavranite i gi odr`uvaat svoite sostanoci. Naprotiv, mo`e da gi vidime vo
prekrasnata priroda, na bistrite ezera ukraseni so lotosi vo najrazli~ni boi. Toa e razlika-
ta me|u ovie dva vida ptici.
Prirodata na razli~nite vidovi na `ivot im dala razli~ni sklonosti i zatoa ne e
mo`no site da se stavat vo ista grupa.
Taka i za lu|eto so razli~ni mentaliteti postojat razli~ni vidovi na literatura.
Pogolemiot broj na knigi po prodavnicite gi privlekuvaat gavranolikite lu|e i se polni
so |ubre, vo vid na raznorazni senzualni temi. Takvite svetovni knigi naj~esto zboruvaat
za gruboto telo i suptilniot um. Polni se so temi koi se opi{ani so nakiten jazik, bogati
so svetovni sporedbi i metafori. No sepak, i pokraj site ovie ukrasi, niedno od tie dela ne
go slavi Gospod! Takvata poezija i proza se smetaat za ukras na mrtvo telo, bez razlika koja
tema ja obrabotuvaat. Duhovno naprednite lu|e, koi se kako lebedi, ne nao|aat zadovolstvo vo
takvata mrtva kni`evnost koja e izvor na zadovolstvo za duhovno mrtvite lu|e. Takvata li-
teratura vo gunite na strasta i neznaeweto se prodava pod razli~ni imiwa, no nikako ne mo`e
da gi zadovoli ~ove~kite duhovni potrebi. Zatoa lebedolikite, duhovno naprednite li~nosti
ne nao|aat ni{to interesno vo nea. Tie se narekuvaat manasa, zatoa {to svoeto transcenden-
talno slu`ewe na Gospod sekoga{ go odr`uvaat na duhovno nivo. Toa ja iskorenuva od niv i
najsitnata `elba za koristoqubivoto deluvawe, ~ija cel e gruboto telesno zadovoluvawe na
setilata i suptilnoto {pekulirawe na sebi~niot um.
Site pisateli i nau~nici, site svetovni poeti, filozofi-teoreti~ari i politi~ari,
potpolno obzemeni so materijalniot napredok vo setilnoto u`ivawe, se samo marioneti
na materijalnata energija. Tie nao|aat zadovolstvo na mestata nameneti za otfrleni temi.
Spored Svamito [ridhara, nivnoto zadovolstvo e zadovolstvoto na lovcite na prostitutki.
Od druga strana pak, vo literaturata koja gi opi{uva slavite na Gospod u`ivaat paramaham-
site koi ja sfatile su{tinata na ~ove~kite aktivnosti.

Strofa 1.5.11

tad-vāg-visargo janatāgha-viplavo
yasmin prati-ślokam abaddhavaty api
nāmāny anantasya yaśo 'ńkitāni yat
śṛṇvanti gāyanti gṛṇanti sādhavaḥ

tat — tie; vāk — zborovi; visargaḥ — tvorba; janatā — na lu|eto; agha — grevovi; viplavaḥ — revo-
lucija; yasmin — vo koja; prati-ślokam — sekoja strofa; abaddhavati — nesovr{eno sostavena; api
— i pokraj toa {to e; nāmāni — transcendentalnite imiwa itn.; anantasya — na bezgrani~niot
Gospod; yaśaḥ — slavite; ańkitāni — opi{ani; yat — koi; śṛṇvanti — gi slu{aat; gāyanti — peat;
gṛṇanti — prifa}aat; sādhavaḥ — pro~istenite lu|e koi se iskreni.

Prevod

Od druga strana, pak, kni`evnosta koja e polna so opisite na transcendentalnoto ime, ugled,
oblici, zabavi itn. na bezgrani~niot Sevi{en Gospod e od poinakva priroda. Takvite dela
se polni so transcendentalni zborovi, ~ija cel e da predizvikaat revolucija vo bezbo`nite
`ivoti na site lu|e na zavedenoto ~ove{tvo. Ovaa transcendentalna kni`evnost, duri i
ako e nesovr{eno sostavena, ja slu{aat, peat i prifa}aat onie koi se potpolno iskreni i
pro~isteni.
146 Шримад Бхагаватам

Tolkuvawe: Sposobnosta da go izvle~at najdobroto duri i od najlo{oto e doblest na


golemite misliteli. Re~eno e deka pametniot ~ovek treba da go odvoi nektarot od nasobra-
niot otrov, da zeme zlato duri i od ne~isto mesto, da prifati dobra i ~esna `ena, iako taa
doa|a od neugledno semejstvo i da usvoi dobra pouka duri i od ~ovek ili u~itel koj poteknuva
od nedopirlivite. Toa se nekoi od eti~kite upatstva koi va`at nasekade i koi se nameneti
za site bez isklu~oci. No, svetecot e daleku povozvi{en od obi~niot ~ovek. Toj sekoga{ go
slavi Sevi{niot Gospod, zatoa {to so {ireweto na Negovoto sveto ime i prenesuvaweto na
Negovite slavi }e se pro~isti zagadenata atmosfera na svetot, srcata na lu|eto }e se prom-
enat i propovedaweto na transcendentalnite dela kako ,,[rimad-Bhagavatam“ }e dovede do
normalni me|u~ove~ki odnosi. Tokmu sega dodeka go podgotvuvam tolkuvaweto na ovaa strofa
na ,,[rimad-Bhagavatam“ pred nas se pojavi kriza. Na{iot sosed i prijatel Kina ja napadna
Indija so voinstven duh. Jas nemam nikakva vrska so politikata, no sepak znam deka Kina i
Indija so vekovi `iveele mirno, bez neprijatelstvo. Pri~inata za toa e {to vo minatoto tie
`iveele vo atmosfera ispolneta so svesnost za Bog, a sekoja dr`ava na povr{inata na zemjata
`iveela vo stravopo~it sprema Bog, ednostavno i so ~isto srce, taka {to voop{to ne stanu-
valo zbor za politi~ka diplomatija. Nema pri~ina za nesoglasuvaweto pome|u Kina i Indija
poradi teritorija koja ne e pogodna za `iveewe. Toa osobeno ne e pri~ina za sudiri. Me|utoa,
zatoa {to `iveeme vo Kali-juga, vo vremeto na karanicite koe ve}e go opi{avme, opasnosta da
se dojde do sudir postoi duri i poradi sitna provokacija. Kina i Indija ne zavojuvale poradi
gore navedenata pri~ina, tuku poradi zagadenata atmosfera na ova vreme: odredena grupa na
lu|e vr{i sistematska propaganda da se spre~i slaveweto na imiwata i slavite na Sevi{niot
Gospod. Zatoa postoi golema potreba za {ireweto na porakata na ,,[rimad-Bhagavatam“ po
celiot svet. Dol`nost na sekoj odgovoren Indiec e da ja {iri transcendentalnata poraka
na ,,[rimad-Bhagavatam“ nasekade i taka da mu go dade na svetot najgolemoto dobro i da pri-
donese za postignuvawe na sakaniot mir. Zatoa {to Indija ja zanemarila svojata odgovorna
dol`nost, {irum svetot ima mnogu sudiri i nevolji. Koga samo voda~ite na svetot bi ja prim-
ile trans­cendentalnata poraka na ,,[rimad-Bhagavatam“, sosema sum siguren deka taa }e pre-
dizvika promena vo nivnite srca, a obi~nite lu|e prirodno }e gi sledat. Narodot e ednostavno
instrument vo racete na sovremenite politi~ari i voda~i. Ako vo srcata na voda~ite dojde
do prome­na, toa sigurno od koren }e ja promeni atmosferata na svetot. Jas znam deka }e se
najdat mnogu pote{kotii na patot na mojot iskren obid da go pretstavam ova vozvi{eno delo,
koe gi nosi transcendentalnite poraki za o`ivuvawe na svesnosta za Bog kaj lu|eto i povtor-
noto produho­vuvawe na svetot. Iako iskreno nastojuvam da go pretstavam ova delo na pravilen
na~in, so prikladen jazik, izvesno e deka vo toa nema da uspeam, posebno poradi toa {to toa
treba da go storam na stranski jazik. ]e bide polno so kni`evni nedostatoci. No sepak, sig-
uren sum deka i pokraj site moi nedostatoci, }e se zeme predvid serioznosta na predmetot i
deka voda~ite na op{testvoto sepak }e go prifatat ova delo, za{to toa e iskren obid da se
slavi semo}niot Bog. Koga vo ku}ata }e izbie po`ar, stanarite baraat pomo{ od sosedite koi
mo`e da bidat i stranci. Vo toj slu~aj, iako ne go znaat jazikot, `rtvite na po`arot objas-
nuvaat vo {to e problemot, a sosedite sfa}aat {to treba da storat, iako toa ne e ka`ano na
nivniot jazik. Takov ist duh na sorabotka e potreben za da se ra{iri transcendentalnata po-
raka na ,,[rimad-Bhagavatam“ preku zagadenata atmosfera na svetot. Na krajot na krai{tata,
toa e sistematska nauka za duhovnite vrednosti i zatoa ne interesiraat metodite, a ne jazikot.
Ako lu|eto na svetot gi sfatat metodite opi{ani vo ova golemo delo, toa }e bide uspeh.
Zatoa {to lu|eto {irum svetot se obzemeni so materijalisti~ki aktivnosti, ne e ~udo
{to poradi i najmalata provokacija ~ovek napa|a drug ~ovek ili nacija napa|a druga nacija.
Toa e neizbe`no vo vremeto Kali, vremeto na karanicite. Atmosferata e ve}e zagadena so
sekakvi ne~istotii i site toa dobro go znaat. Ima tolku mnogu nesakana literatura polna so
materijalisti~ki idei za setilno u`ivawe. Mnogu dr`avi oformile komisii za otkrivawe i
cenzurirawe na pornografskata literatura. Toa zna~i deka nitu vladata nitu razumniot del
od narodot ja saka vakvata literatura, no taa sepak se nao|a na pazarot zo{to lu|eto ja sakaat
Упатствата кои Шри Нарада му ги даде на Вјасадева за Шримад Бхагаватам 147

zaradi setilno u`ivawe. Lu|eto sakaat da ~itaat (toa e prirodna sklonost), no poradi toa {to
im se umovite zagadeni, sakaat takva literatura. Pod site ovie okolnosti, transcendental-
noto delo kako ,,[rimad-Bhagavatam“ ne samo {to }e im go pro~isti umot od tie naludni~avi
misli, tuku i }e ja zadovoli nivnata `elba za ~itawe. Vo po~etokot mo`ebi ,,Bhagavatam“
nema da im se dopadne, zo{to onoj {to boleduva od `oltica ne saka da jade kandis-{e}er, no
treba da znae deka kandis-{e}erot e edinstven lek za negovata bolest. Zatoa neka se odviva
sistematska propaganda za popularizirawe na ,,Bhagavad-gita“ i ,,[rimad-Bhagavatam“, koi
}e deluvaat kako kandis-{e}erot na setilnoto u`ivawe koe e kako `oltica. Koga lu|eto
}e po~nat da nao|aat zadovolstvo vo ovie dela, ostanatite knigi koi go trujat op{testvoto
prirodno }e prestanat da gi privlekuvaat.
Nie zatoa sme sigurni deka sekoj vo ~ove~koto op{testvo }e go prifati ,,[rimad-
Bhagavatam“, iako sega ova delo e pretstaveno so mnogu nedostatoci - za{to go prepora~al
[ri Narada, koj mnogu qubezno se pojavil vo ova poglavje.

Strofa 1.5.12

naiṣkarmyam apy acyuta-bhāva-varjitaḿ


na śobhate jñānam alaḿ nirañjanam
kutaḥ punaḥ śaśvad abhadram īśvare
na cārpitaḿ karma yad apy akāraṇam

naiṣkarmyam — samospoznavaweto, osloboduvaweto od posledicite na koristoqubivoto delu-


vawe; api — i pokraj; acyuta — nepogre{iviot Gospod; bhāva — sfa}awe; varjitam — li{eno;
na — ne; śobhate — izgleda dobro; jñānam — transcendentalnoto znaewe; alam — minliv; nira-
ñjanam — sloboda od imenuvawa; kutaḥ — kade e; punaḥ — toga{; śaśvat — sekoga{; abhadram —
neprikladen; īśvare — na Gospod; na — ne; ca — i; arpitam — ponuden; karma — rabota od koris-
toqubie; yat api — koj e; akāraṇam — nekoristoqubiv.

Prevod

Znaeweto za samospoznavaweto, duri i ako e sosema oslobodeno od primesite na materija-


lizmot, ne izgleda dobro dokolku e li{eno od pretstavata za Nepogre{iviot. Kakva e toga{
korista od koristoqubivoto deluvawe, koe e po priroda minlivo i bolno u{te od samiot
po~etok, ako ne se iskoristi za posvetenoto slu`ewe na Gospod?

Tolkuvawe: Vo ovaa strofa gledame deka ne se osuduva samo obi~nata kni`evnost vo koja
ne se slavi Gospod, tuku i vedskata kni`evnost i {pekulaciite za bezli~niot Brahman, koga
se li{eni od posvetenoto slu`ewe. A ako poradi toa se osuduva {pekulacijata za bezli~niot
Brahman, {to toga{ da se ka`e za obi~niot trud od koristoqubie koj ne se izveduva vo duhot
na posvetenoto slu`ewe? [pekulativnoto znaewe i koristoqubivata rabota ne mo`at da ne
dovedat do sovr{enstvoto. Rabotata so koja poradi svoite koristoqubivi pobudi se zanima-
vaat skoro site lu|e e sekoga{ makotrpna, kako na po~etokot, taka i na krajot. Rabotata mo`e
da bide plodna samo koga se vr{i vo duhot na posvetenoto slu`ewe na Gospod. Vo ,,Bhagavad-
gita“ e potvrdeno deka rezultatot na deloto storeno od koristoqubie treba da se ponudi za
slu`ewe na Gospod, inaku }e predizvika robuvawe na materijata. Verodostojniot u`ivatel na
plodovite na koristoqubivoto deluvawe e Bo`jata Li~nost. Zatoa rabotata stanuva golem iz-
vor na nevolji za `ivoto su{testvo koe gi koristi rezultatite na taa rabota za svoe setilno
u`ivawe.
148 Шримад Бхагаватам

Strofa 1.5.13

atho mahā-bhāga bhavān amogha-dṛk


śuci-śravāḥ satya-rato dhṛta-vrataḥ
urukramasyākhila-bandha-muktaye
samādhinānusmara tad-viceṣṭitam

atho — zatoa; mahā-bhāga — mnogu sre}en; bhavān — ti; amogha-dṛk — onoj {to sovr{eno gleda;
śuci — besprekoren; śravāḥ — poznat; satya-rataḥ — davaj}i zavet na vistinoqubivost; dhṛta-
vrataḥ — vtemelen vo duhovni odliki; urukramasya — na onoj {to vr{i natprirodni aktivnosti
(Bog); akhila — na seto; bandha — ropstvo; muktaye — za osloboduvawe od; samādhinā — vo trans;
anusmara — da se misli postojano i potoa da se opi{at; tat-viceṣṭitam — razli~nite zabavi na
Gospod.

Prevod

O Vjasadeva, tvojata vizija e potpolno sovr{ena, a slavata besprekorna. Postojano se dr`i{


do svojot zavet i nepokolebliv si vo vistinoqubivosta. Zatoa si sposoben vo zanes da misli{
na zabavite na Gospod i taka da im ovozmo`i{ na site lu|e da se oslobodat od robuvaweto na
materijata.

Tolkuvawe: Na lu|eto vo samata priroda im e da nao|aat u`ivawe vo ~itaweto. Tie sakaat


da slu{aat i ~itaat za ona {to im e nepoznato od perata na onie koi tie raboti gi poznavaat,
no nivniot vkus se zloupotrebuva so toa {to im se dava literatura polna so temi za zadovolu-
vawe na materijalnite setila. Knigite od ovoj vid sodr`at razni svetovni pesni i filozofski
{pekulacii koi se gore-dolu proizvod na maja i na krajot vodat do setilno u`ivawe. Taa lite­
ratura, iako sosema bezvredna, e nakitena na razni na~ini samo za da go privle~e vnimanieto
na neinteligentnite lu|e. @ivite su{testva privle~eni od nea sî pove}e se zapletkuvaat vo
robuvaweto na materijata, bez nade` deka }e se oslobodat, nitu posle bezbroj `ivoti. Kako
najdobar me|u vai{navite, [ri Narada Ri{i e somilosen sprema tie nesre}ni `rtvi na bez-
vrednata literatura i zatoa go sovetuva [ri Vjasadeva da napi{e transcendentalno delo, koe
ne samo {to }e bide privle~no, tuku na ~itatelot }e mo`e da mu donese i osloboduvawe od
seto ropstvo. [rila Vjasadeva i negovite pretstavnici se sposobni za takvo ne{to za{to se
dobro vospitani da gi gledaat ne{tata vo nivnoto vistinsko svetlo. Zatoa {to se duhovno
prosvetleni, mislite im se ~isti. Blagodarenie na svoeto posveteno slu`ewe mo`at cvrsto
da se dr`at do svoite zaveti, a se i re{itelni da gi oslobodat padnatite du{i koi skapuvaat
obzemeni so materijalnite aktivnosti. Padnatite du{i mnogu sakaat sekojdnevno da slu{aat
novi vesti, a transcendentalistite kako Vjasadeva i Narada mo`at da im donesat bezbroj vesti
od duhovniot svet. Vo ,,Bhagavad-gita“ e re~eno deka materijalniot svet e samo del od celiot
sozdaden svet, a deka ovaa planeta Zemja e samo del~e od materijalniot svet.
Iljadnici i iljadnici pisateli {irum svetot za vreme na ovie iljada godini napi{ale
bezbroj kni`evni dela. Za `al, nitu edno od tie dela ne i donelo na Zemjata mir i spokoj.
Pri~inata za toa e faktot deka vo niv nema ni malku duhovnost. Zatoa vedskite dela, posebno
,,Bhagavad-gita“ i ,,[rimad-Bhagavatam“, mu se prepora~uvaat na napatenoto ~ove{tvo, za{to
mo`at da mu go podarat mnogu posakuvanoto osloboduvawe od prangite na materijalisti~kata
civilizacija, koja ja golta ~ovekovata `ivotna energija. ,,Bhagavad-gita“ e poraka koja ja
izgovo­ril samiot Gospod, a ja zapi{al Vjasadeva, dodeka pak ,,[rimad-Bhagavatam“ e tran-
scendentalen raskaz za aktivnostite na istiot Gospod Kri{na, koj edinstveno mo`e da gi
zadovoli `elbite na `ivoto su{testvo za ve~en mir i osloboduvawe od bedite. Zatoa celta
Упатствата кои Шри Нарада му ги даде на Вјасадева за Шримад Бхагаватам 149

na ,,[rimad-Bhagavatam“ e na site `ivi su{testva vo celata vselena da im donese potpolno


osloboduvawe od site vidovi na materijalno ropstvo. Takvi transcendentalni prikazni za za-
bavite na Gospod mo`at da pi{uvaat samo oslobodenite du{i kako Vjasadeva i negovite vero-
dostojni pretstavnici, koi se potpolno obzemeni so transcendentalnoto slu`ewe na Gospod
so qubov. Na takvite bhakti poradi nivnoto posveteno slu`ewe im se razotkrivaat zabavite
na Gospod i nivnata transcendentalna priroda. Im se razotkrivaat samo na niv i na nikoj
drug. Nikoj drug ne mo`e da gi sfati ili opi{e delata na Gospod, pa duri i dolgi godini da
{pekulira za niv. Opisite od ,,Bhagavatam“ se tolku to~ni i verodostojni {to tokmu sega se
slu~uva sî ona {to vo ovoj golem spis e pretska`ano pred pet iljadi godini. Zatoa, mo`eme
da zaklu~ime deka vizijata na negoviot pisatel gi opfa}a minatoto, sega{nosta i idninata.
Oslobodenite li~nosti kako Vjasadeva se sovr{eni ne samo poradi mo}ta na svojata vizija
i mudrost, tuku i vo slu{aweto, misleweto, ~uvstvuvaweto i vo site ostanati setilni ak-
tivnosti. Oslobodenata li~nost ima sovr{eni setila, a samo so sovr{eni setila mo`eme da
go slu`ime gospodarot na setilata, Hri{ike{a - Bo`jata Li~nost, [ri Kri{na. ,,[rimad-
Bhagavatam“ e sovr{en opis na sovr{enata Bo`ja Li~nost, zatoa {to go sostavil sovr{enata
li~nost - [rila Vjasadeva, sostavuva~ot na Vedite.

Strofa 1.5.14

tato 'nyathā kiñcana yad vivakṣataḥ


pṛthag dṛśas tat-kṛta-rūpa-nāmabhiḥ
na karhicit kvāpi ca duḥsthitā matir
labheta vātāhata-naur ivāspadam

tataḥ — od toa; anyathā — odvoeno; kiñcana — ne{to; yat — {to i da; vivakṣataḥ — saka{ da
opi{e{; pṛthak — odvoeno; dṛśaḥ — vizija; tat-kṛta — posledica od toa; rūpa — oblik; nāmabhiḥ
— imiwa; na karhicit — nikoga{; kvāpi — bilo {to; ca — i; duḥsthitā matiḥ — voznemiruvawe na
umot; labheta — se dostignuva; vāta-āhata — vetrot go lula; nauḥ — brod; iva — kako; āspadam —
mesto.

Prevod

Sî {to }e posaka{ da opi{e{, a {to ne e vo odnos so Gospod, }e go voznemiri umot so razli~ni


oblici, imiwa i rezultati, kako {to vetrot go lula brodot bez sidro.

Tolkuvawe: [ri Vjasadeva e sostavuva~ na site vedski spisi, vo koi gi opi{al raznite
na~ini za dostignuvawe na transcendentalnoto spoznavawe: koristoqubivoto deluvawe,
znaeweto koe se steknuva so {pekulacija, misti~nite mo}i i posvetenoto slu`ewe. Pokraj
toa, toj vo svoite razli~ni Purani go prepora~al obo`uvaweto na brojnite polubogovi so
razli~ni oblici i imiwa. Kako posledica na toa, lu|eto se zbuneti i ne znaat dali da gi
sosredoto~at svoite umovi na slu`eweto na Gospod ili ne; nikako ne mo`at da zaklu~at koj e
vistinskiot pat na samospoznavaweto. [rila Naradadeva namerno go istaknuva tokmu toj ne-
dostatok na vedskite spisi koi gi sostavil Vjasadeva. So toa nastojuva da stavi do znaewe deka
sî mora da bide opi{ano vo odnos so Sevi{niot Gospod i so nikoj drug. Vsu{nost, ni{to drugo
osven Gospod i ne postoi. Gospod se pojavuva vo razli~ni emanacii. Toj e korenot na celoto
drvo i stomakot na celoto telo. Drvoto pravilno se navodnuva ako se navodnuva korenot, isto
kako {to hranej}i go stomakot gi snabduvame so energija site delovi na teloto. Zatoa [rila
Vjasadeva ne trebalo da napi{e ni edna druga Purana osven ,,Bhagavata Puranata“, za{to i
najmaloto otstapuvawe od sovr{eniot primer koj taa go postavuva mo`e da sozdade pusto{
150 Шримад Бхагаватам

na patot na samospoznavaweto. A koga i maloto otstapuvawe mo`e da sozdade pusto{, {to da


ka`eme za smislenoto {irewe na ideite odvoeni od Apsolutnata Vistina, Bo`jata Li~nost!
Najgolemiot nedostatok vo obo`uvaweto na polubogovite e vo toa {to toa neizbe`no ra|a
sfa}awe za mnogubo{tvo, {to pogubno vodi do pojava na brojni religiski sekti. Ova pak,
mnogu mu {teti na {ireweto na na~elata na ,,Bhagavatam“, koj edinstveno mo`e pravilno
da ne naso~i kon samospoznavaweto, kon na{iot ve~en odnos so Bog, odnos koj se ostvaruva
so posvetenoto slu`ewe na Bog vo transcendentalnata qubov. Vo vrska so toa, primerot so
brodot koj se lula na silen vetar e mnogu prikladen. Mnogubo`ecot nikako ne mo`e da go
dostigne sovr{enstvoto na samospoznavaweto, zo{to umot postojano mu se lula od eden pred-
met na obo`uvawe na drug.

Strofa 1.5.15

jugupsitaḿ dharma-kṛte 'nuśāsataḥ


svabhāva-raktasya mahān vyatikramaḥ
yad-vākyato dharma itītaraḥ sthito
na manyate tasya nivāraṇaḿ janaḥ

jugupsitam — navistina za osuda; dharma-kṛte — vo imeto na religijata; anuśāsataḥ — upatstvo;


svabhāva-raktasya — prirodno nakloneti; mahān — mnogu; vyatikramaḥ — nerazumno; yat-vākyataḥ
— po ~ie upatstvo; dharmaḥ — religija; iti — toa e taka; itaraḥ — lu|eto; sthitaḥ — sosredoto~eni;
na — ne; manyate — mislat; tasya — na toa; nivāraṇam — zabrana; janaḥ — tie.

Prevod

Lu|eto prirodno se nakloneti kon u`ivawe, a ti gi ohrabri da u`ivaat vo ime na religijata.


Toa e navistina za osuda i e sosema nerazumno. Zatoa {to se rakovodat po tvoite upatstva, }e
gi prifatat takvite aktivnosti vo ime na religijata i te{ko deka }e se gri`at za toa deka se
zabraneti.

Tolkuvawe: [rila Narada tuka go osuduva toa {to [rila Vjasadeva svoite razli~ni ved-
ski spisi kako ,,Mahabharata“ gi zasnoval na reguliranoto koristoqubivo deluvawe. Poradi
svojot dolg dopir so materijata niz mnogu `ivoti, lu|eto prirodno, po navika, probuvaat da
zagospodarat so nea. Tie ne mo`at ni da nasetat kakva e odgovornosta na ~ove~kiot `ivot.
^ove~kiot `ivot e {ansa da se oslobodime od prangite na iluzornata materija. Celta na Ve-
dite e da go upatat `ivoto su{testvo na patot nazad doma, kaj Bog. Osudenite usloveni du{i
se selat od eden vo drug vid na `ivot, koi vkupno gi ima 8 400 000. Takviot `ivot e zatvorski
`ivot. ^ove~kiot `ivot e {ansa koja na uslovenata du{a i ovozmo`uva da izleze od toj zat-
vor. Zatoa edinstvena dol`nost na ~ovekot e povtorno da go vospostavi svojot izguben odnos
so Bog i zatoa nikoga{ i nikogo ne bi trebalo da se ohrabruva da pravi planovi za setilno
u`ivawe vo imeto na religiskite obredi. Takvata zloupotreba na ~ovekovata energija ja vodi
civilizacijata vo pogre{en pravec. [rila Vjasadeva e avtoritet za vedskoto znaewe pret-
staveno vo ,,Mahabharata“ i ostanatite spisi i zatoa, toa {to go ohrabril setilnoto u`ivawe
vo ovoj ili onoj oblik pretstavuva golema pre~ka za duhovniot napredok, zo{to lu|eto nema da
se otka`at od materijalnite aktivnosti koi gi pravat robovi na materijata. Na odreden sta-
dium na ~ove~kata civilizacija, koga takvite materijalni aktivnosti zemale premnogu zamav
vo imeto na religijata (kako {to bil slu~ajot so `rtvuvaweto na `ivotnite vo ime na jagja),
Gospod se vtelovil kako Buda i go otfrlil avtoritetot na Vedite, so cel da go zapre `rtvu-
vaweto na `ivotnite vo imeto na religijata. Narada predvidel deka do takvi raboti }e dojde
Упатствата кои Шри Нарада му ги даде на Вјасадева за Шримад Бхагаватам 151

i zatoa gi osudil spisite na Vjasa. Mesojadcite i den-denes vo imeto na religijata `rtvuvaat


`ivotni pred nekoj polubog ili polubo`ica, poradi toa {to vo nekoi vedski spisi takvite
`rtvuvawa se navistina propi{ani. Tie se prepora~ani za da se obeshrabri jadeweto na meso,
no postepeno nivnata cel se zaborava i brojot na klanicite raste. Toa e zatoa {to nerazum-
nite materijalisti ne gi slu{aat onie koi se vsu{nost vo pozicija da gi objasnat vedskite
obredi.
Vo Vedite e jasno re~eno deka sovr{enstvoto na `ivotot nikoga{ ne mo`e da se
dostigne so naporna rabota, natrupuvawe na bogatstvo ili so zgolemuvawe na naselenieto.
Sovr{enstvoto mo`e da se dostigne samo so odrekuvawe. Na materijalistite ne im e gri`a
za takvite upatstva. Tie smetaat deka t.n. red na odrekuvawe e namenet za onie koi poradi
svoite telesni nedostatoci se nesposobni da zarabotuvaat za `ivot, ili za li~nosti koi ne
uspeale da ostvarat blagosostojba vo semejniot `ivot. Velat deka samo ovie imaat pravo da se
povle~at od materijalnite aktivnosti i da prodol`at da `iveat od tu|ata milostina.
Sekako, vo istoriskite dela kako ,,Mahabharata“ postojat kako transcendentalni,
taka i materijalni temi. Vo ,,Mahabharata“ se nao|a i ,,Bhagavad-gita“. Seta smisla na ,,Ma-
habharata“ kulminira vo zavr{nite upatstva na ,,Bhagavad-gita“, koi go sovetuvaat ~ovekot
da gi napu{ti site drugi aktivnosti i potpolno da se predade na lotosovite stapala na Gos-
pod [ri Kri{na. Me|utoa, lu|eto so materijalisti~ki afiniteti pove}e gi privlekuvaat
politikata, ekonomijata i filantropskite aktivnosti spomenati vo ,,Mahabharata“. Takvite
lu|e pomalku gi interesira glavnata tema - ,,Bhagavad-gita“. Narada neposredno go osuduva
toj duh na kompromis na Vjasadeva i mu sovetuva na site otvoreno da im stavi do znaewe deka
~ovekovata primarna potreba e da go spoznae svojot ve~en odnos so Gospod i da Mu se predade
bez dvoumewe.
Pacientot koj boleduva od odredena bolest skoro sekoga{ saka da jade hrana koja mu e
zabraneta. Stru~niot doktor nikoga{ ne pravi kompromis so pacientot, ne mu dozvoluva da
zeme ni malku od ona {to mu e zabraneto da go jade. Vo ,,Bhagavad-gita“ e re~eno deka ~ovekot
koj e vrzan za koristoqubivoto deluvawe ne bi trebalo da se obeshrabri da si ja vr{i svojata
rabota, zo{to vr{ej}i ja svojata dol`nost toj postepeno se vozdignuva do nivoto na samospoz-
navaweto. Ova upatstvo ponekoga{ mo`e da se primeni i na suvoparnite filozofi-empiri~ari
koi se li{eni od duhovnoto spoznanie. No, onie koi odat po patot na posvetenosta ne treba
sekoga{ taka da se sovetuvaat.

Strofa 1.5.16

vicakṣaṇo 'syārhati vedituḿ vibhor


ananta-pārasya nivṛttitaḥ sukham
pravartamānasya guṇair anātmanas
tato bhavān darśaya ceṣṭitaḿ vibhoḥ

vicakṣaṇaḥ — mnogu ve{t; asya — toj; arhati — zaslu`uva; veditum — da sfati; vibhoḥ — za Gos-
pod; ananta-pārasya — za neograni~eniot; nivṛttitaḥ — povle~en od; sukham — materijalnata sre-
}a; pravartamānasya — onie koi se vrzani; guṇaiḥ — od materijalnite guni; anātmanaḥ — li{eni
od znaeweto za duhovnite vrednosti; tataḥ — zatoa; bhavān — Tvojata Svetost; darśaya — opi{i;
ceṣṭitam — aktivnosti; vibhoḥ — na Gospod.

Prevod

Sevi{niot Gospod e bezgrani~en. Samo mnogu ve{tiot ~ovek, koj se odreknal od aktivnostite
nameneti za steknuvawe na materijalna sre}a, e sposoben da go sfati ova znaewe za duhovnite
vrednosti. Zatoa Tvojata Svetost treba, na onie koi poradi materijalnite vrzanosti ne se
152 Шримад Бхагаватам

nao|aat vo takva dobra polo`ba, da im gi poka`e pati{tata na transcendentalnoto spoznanie


preku opisite na duhovnite aktivnosti na Sevi{niot Gospod.

Tolkuvawe: Teologijata e te{ka disciplina, posebno koga se zanimava so transcenden-


talnata priroda na Bog. Toa ne e tema koja mo`at da ja sfatat li~nosti premnogu vrzani za
materijalnite aktivnosti. Samo onie koi se mnogu sposobni i koi neguvaj}i duhovno znaewe,
skoro potpolno se odreknale od materijalisti~kite aktivnosti, se sposobni da ja izu~uvaat
ovaa vozvi{ena nauka. Vo ,,Bhagavad-gita“ jasno e re~eno deka od mnogu iljadi lu|e samo eden
zaslu`uva da zapo~ne so duhovnoto spoznanie, a od mnogu iljadi duhovno spoznaeni li~nosti,
samo nekolkumina mo`at da ja sfatat oblasta na teologijata koja posebno se zanimava so Bog
kako li~nost. Narada zatoa go sovetuva [ri Vjasadeva otvoreno da ja pretstavi naukata za
Bog opi{uvaj}i gi Negovite transcendentalni aktivnosti. Samiot Vjasadeva e ekspert za taa
nauka i ne e vrzan za materijalnoto u`ivawe. Spored toa, toj e onoj koj e dostoen da ja opi{e,
dodeka negoviot sin [ukadeva Gosvami e onoj koj e dostoen da ja primi.
,,[rimad-Bhagavatam“ e najvozvi{ena teologija i zatoa na laicite mo`e da deluva
kako lek. Zatoa {to govori za transcendentalnite aktivnosti na Gospod, nema razlika pome|u
nego i Gospod. Ovoj spis e vistinska kni`evna inkarnacija na Gospod. Zna~i, na laicite im se
dava {ansa da gi slu{nat prikaznite za aktivnostite na Gospod i na toj na~in da se dru`at so
Nego i postepeno da se pro~istat od materijalnata bolest. Iskusnite bhakti mo`at vo sklad
so odredenoto vreme i okolnosti da otkrijat i drugi na~ini za da gi preobratat abhaktite.
Posvetenoto slu`ewe e dinami~na aktivnost i zatoa ve{tite bhakti nao|aat razni prikladni
na~ini za da go vsadat vo tapite mozoci na materijalistite. So takvite transcendentalni ak-
tivnosti so koi bhaktite go slu`at Gospod mo`e da se vovede potpolno nov na~in na `ivot vo
op{testvoto na nerazumnite materijalisti. Vo toj pogled posebno golema ve{tina poka`ale
Gospod [ri ^aitanja Mahaprabhu i Negovite sledbenici. Sledej}i go nivniot metod, ~ovek
vo ova vreme na karanici mo`e da gi dovede materijalistite v red i taka da im ovozmo`i
miren `ivot i duhovno spoznavawe.

Strofa 1.5.17

tyaktvā sva-dharmaḿ caraṇāmbujaḿ harer


bhajann apakvo 'tha patet tato yadi
yatra kva vābhadram abhūd amuṣya kiḿ
ko vārtha āpto 'bhajatāḿ sva-dharmataḥ

tyaktvā — napu{taj}i; sva-dharmam — li~no zanimawe; caraṇa-ambujam — lotosovite stapala;


hareḥ — na Hari (Gospod); bhajan — dodeka posveteno slu`i; apakvaḥ — nezrelost; atha — pora-
di; patet — padne; tataḥ — od taa polo`ba; yadi — ako; yatra — poradi {to; kva — {to; vā — ili
(upotrebeno sarkasti~no); abhadram — nepovolno; abhūt — }e se slu~i; amuṣya — nemu; kim —
ni{to; kaḥ vā arthaḥ — kakov interes; āptaḥ — ima; abhajatām — abhaktata; sva-dharmataḥ — koj
se zanimava so svoeto zanimawe.

Prevod

Onoj {to gi napu{til svoite materijalni preokupacii za posveteno da mu slu`i na Gospod


ponekoga{ mo`e, dodeka e seu{te nezrel, da padne od svojata polo`ba. Sepak, ne postoi opas-
nost na krajot da go do~eka neuspeh. Od druga strana, pak, abhaktata koj e potpolno obzemen so
svoite dol`nosti ne dobiva ni{to.
Упатствата кои Шри Нарада му ги даде на Вјасадева за Шримад Бхагаватам 153

Tolkuvawe: Postojat bezbroj ~ove~ki dol`nosti. Sekoj ~ovek ima odredeni dol`nosti
sprema svoite roditeli, ~lenovite na semejstvoto, op{testvoto, dr`avata, ~ove{tvoto, drug-
ite `ivi su{testva, polubogovite itn., kako i sprema golemite filozofi, poeti, nau~nici...
Vo spisite e re~eno deka ~ovek mo`e da se oslobodi od site tie dol`nosti i da se posveti na
slu`eweto na Gospod. Ako nekoj go stori toa i dostigne uspeh vo posvetenoto slu`ewe na Gos-
pod, toa e dobro i e vredno za pofalba. Me|utoa, ponekoga{ ~ovek }e po~ne da go slu`i Gospod
poradi nekoe privremeno ~uvstvo i po izvesno vreme, od mnogu drugi pri~ini, pa|a od patot na
posvetenoto slu`ewe poradi nepo`elnoto dru{tvo. Istorijata e polna so takvi primeri. Ma-
haraxa Bharata poradi svojata bliska vrzanost za srnata moral da se rodi kako elen. Dodeka
umiral, mislel na svojata srna i zatoa vo sledniot `ivot stanal elen, iako ne zaboravil {to
mu se slu~ilo vo prethodniot `ivot. Drug primer e ^itraketu, koj padnal od svojata polo`ba
zatoa {to go navredil vozvi{eniot [iva. No, i pokraj seto ova, tuka e naglaseno deka treba
da se predademe na lotosovite stapala na Gospod, duri i ako postoi opasnost da padneme, zo{to
~ovek nikoga{ nema da gi zaboravi lotosovite stapala na Gospod duri i ako prestane da gi sle-
di propi{anite dol`nosti na posvetenoto slu`ewe. Edna{ koga ~ovek }e po~ne da go slu`i
Gospod, }e prodol`i da slu`i vo site okolnosti. Vo ,,Bhagavad-gita“ e re~eno deka duri i
maloto posveteno slu`ewe mo`e da go spasi ~ovek od najgolemata opasnost. Vo istorijata ima
mnogu takvi primeri. Axamila e eden od niv. Iako u{te od detstvoto bil bhakta, Axamila vo
mladosta padnal od svojata duhovna polo`ba. No Gospod na krajot od `ivotot sepak go spasil.

Strofa 1.5.18

tasyaiva hetoḥ prayateta kovido


na labhyate yad bhramatām upary adhaḥ
tal labhyate duḥkhavad anyataḥ sukhaḿ
kālena sarvatra gabhīra-raḿhasā

tasya — za taa cel; eva — samo; hetoḥ — pri~ina; prayateta — treba da se trudi; kovidaḥ — onoj
{to e filozofski nastroen; na — ne; labhyate — ne se dostignuva; yat — koj; bhramatām — lutaj-
}i; upari adhaḥ — od vrvot do dnoto; tat — taa; labhyate — mo`e da stekne; duḥkhavat — kako
bedite; anyataḥ — kako rezultat na prethodnata rabota; sukham — setilno u`ivawe; kālena —
so tekot na vremeto; sarvatra — nasekade; gabhīra — suptilen; raḿhasā — napredok.

Prevod

Li~nostite koi se navistina inteligentni i filozofski nastroeni treba da te`neat samo


kon taa (celesoobrazna) cel, koja inaku ~ovek ne mo`e da ja dostigne duri i lutaj}i od na-
jvisokata planeta (Brahmaloka) do najniskata (Patala). [to se odnesuva do sre}ata koja se
dobiva od setilnoto u`ivawe, taa so tekot na vremeto doa|a sama, isto kako {to od vreme na
vreme gi do`ivuvame bedite iako ne gi sakame.

Tolkuvawe: Kade i da e, sekoj ~ovek na razni na~ini se trudi da dojde do {to pogolemo setil-
no u`ivawe. Nekoi se obzemeni so industrijata i trgovijata, ekonomskiot razvoj, politi~kata
prevlast itn., a nekoi pak se zanimavaat so karmi~kite aktivnosti, zatoa {to sakaat vo sled-
niot `ivot da gi dostignat povisokite planeti i taka da stanat sre}ni. Re~eno e deka `itelite
na Mese~inata pijat soma-rasa koja im dava golemo setilno u`ivawe. U{te e re~eno i deka
Pitriloka se dostignuva so dobrotvorna rabota. Lu|eto na razni na~ini probuvaat da dojdat
do setilno u`ivawe, kako vo ovoj, taka i vo `ivotot posle smrtta. Nekoi probuvaat da otidat
154 Шримад Бхагаватам

na Mese~inata ili na drugite planeti so sekakvi mehani~ki sredstva, bez vr{ewe na pobo`ni
dela. Me|utoa toa ne e vozmo`no. Po zakonot na Sevi{niot, razli~nite `ivi su{testva odat
na razli~ni mesta vo sklad so delata koi gi izvr{ile. Vo spisite e re~eno deka samo vrz
osnova na svoite dobri dela ~ovek mo`e da se rodi vo dobro semejstvo, da stekne bogatstvo,
dobro obrazovanie i ubav izgled. Gledame deka duri i vo ovoj `ivot dobroto obrazovanie
ili parite se steknuvaat so pravilno deluvawe. Taka i vo sledniot `ivot mo`eme da dobi-
eme razni pogodnosti samo ako sme deluvale dobro vo ovoj `ivot. Inaku, kako e mo`no da se
slu~i dve li~nosti da se rodat na isto mesto i vo isto vreme, a vo sosema razli~ni okolnosti?
Pri~inata za toa e nivnoto prethodno deluvawe. No, site takvi materijalni polo`bi se nep-
ostojani. Polo`bite na najvisokata Brahmaloka i najniskata Patala isto taka mo`at da se
promenat, se vo zavisnost od na{eto deluvawe. Filozofski nastroeniot ~ovek ne smeat da go
privlekuvaat takvite promenlivi polo`bi. Toj mora da se obide da go dostigne ve~niot `ivot
na bla`enstvo i znaewe vo koj nema da bide prisilen da se vrati vo bedniot materijalen svet,
na ovaa ili onaa planeta. Bedite i so niv pome{anata sre}a se dve obele`ja na materijalniot
`ivot, koi neizostavno gi dobivame i na Brahmaloka i na drugite loki. Gi ima i vo `ivotot
na polubogovite i vo `ivotot na ku~iwata i sviwite. Site `ivi su{testva do`ivuvaat i bedi
i sre}a pome{ana so bedi - razlikata e samo vo stepenot i kvalitetot. Nikoj ne e sloboden od
bedite predizvikani od ra|aweto, umiraweto, starosta i bolesta. Sekoj dobiva onakva sre}a
kakva {to mu pripa|a po volja na sudbinata. Ne postoi ~ovek koj samo so svojot li~en napor
bi mo`el da stekne pove}e sre}a i bi go ubla`il svoeto stradawe. Duri i na ~ovekot ova da
mu pojde od raka, takvata promena e privremena. Zatoa vremeto ne treba da se tro{i na takvi
bezvredni obidi. Siot svoj trud morame da go vlo`ime vo nastojuvaweto da se vratime kaj Bog.
Toa treba na sekogo da mu bide `ivotna misija.

Strofa 1.5.19

na vai jano jātu kathañcanāvrajen


mukunda-sevy anyavad ańga saḿsṛtim
smaran mukundāńghry-upagūhanaḿ punar
vihātum icchen na rasa-graho janaḥ

na — nikoga{; vai — sekako; janaḥ — li~nost; jātu — vo bilo koe vreme; kathañcana — na nekoj
na~in; āvrajet — ne e podlo`en; mukunda-sevī — bhakta na Gospod; anyavat — kako drugite; ańga
— o drag moj; saḿsṛtim — materijalnoto postoewe; smaran — se}avaj}i se; mukunda-ańghri — lo-
tosovite stapala na Gospod; upagūhanam — pregrnuvaj}i; punaḥ — povtorno; vihātum — `elen
da ostavi; icchet — saka; na — nikoga{ ne; rasa-grahaḥ — taa koja {to u`ivala vo vkusot; janaḥ
— li~nost.

Prevod

Drag moj Vjasa, iako ponekoga{ se slu~uva bhaktata na Gospod Kri{na da padne na nekoj na~in,
toj sigurno ne prodol`uva so materijalnoto postoewe kako site ostanati (onie koi deluvaat
od koristoqubie itn.), zatoa {to onoj {to edna{ u`ival vo vkusot na lotosovite stapala na
Gospod povtorno i povtorno se se}ava na toj zanes.

Tolkuvawe: Bhaktata na Gospod prirodno go gubi interesot za privle~nite raboti na


materijalnoto postoewe zatoa {to e rasa-graha, onoj {to ja vkusil slatkosta na lotosovite
stapala na Gospod Kri{na. Sigurno e deka ima mnogu primeri na bhakti koi padnale poradi
lo{oto dru`ewe so koristoqubivi lu|e t.e., li~nostite skloni na degradacija. No, duri i
Упатствата кои Шри Нарада му ги даде на Вјасадева за Шримад Бхагаватам 155

bhaktata da padne, nikoga{ ne bi trebalo da se misli deka e ist kako padnatiot karmi. Karmi-
to gi pati posledicite na sopstvenoto koristoqubivo deluvawe, dodeka bhaktata go kaznuva
samiot Gospod so `elba da go popravi. Pateweto na sirakot i pateweto na sakaniot kralski
sin ne e isto. Sirakot e navistina beden zo{to nema koj da se gri`i za nego, no sakaniot sin na
bogata{ot, iako izgleda deka e vo ista polo`ba kako sirakot, sekoga{ e pod budniot nadzor na
svojot sposoben tatko. Ponekoga{ bhaktata na Gospod, ponesen od lo{oto dru{tvo, gi imitira
koristoqubivite rabotnici, koi sakaat da zagospodarat so materijalniot svet. Takviot bhak-
ta-po~etnik budalesto razmisluva kako da stekne nekoja materijalna mo} vo zamena za svoeto
posveteno slu`ewe. Vakviot bhakta ponekoga{ i samiot Gospod go stava vo te{ka situa­cija.
Toj mu gi odzema site materijalni posedi i taka mu uka`uva posebna milost. Zbunetiot bhakta
go napu{taat site prijateli i rodnini, a toj so milosta na Gospod povtorno si doa|a na sebe i
se vra}a na vistinskiot pat na posvetenoto slu`ewe.
Vo ,,Bhagavad-gita“ isto taka e re~eno deka na padnatite bhakti im se dava {ansa da
se rodat vo semejstvo na verodostojni brahmani ili vo bogato trgovsko semejstvo. Bhaktata
vo takva polo`ba nema tolku golema sre}a kako onoj {to Gospod }e go kazni stavaj}i go vo
polo`ba na prividna bespomo{nost. Bhaktata koj so voljata na Gospod stanuva bespomo{en e
posre}en od onie koi se ra|aat vo dobri semejstva. Na padnatite bhakti koi se rodile vo do-
bro semejstvo mo`e da im se slu~i da gi zaboravat lotosovite stapala na Gospod i tokmu zatoa
nemaat tolkava sre}a kako bhaktata koj e staven vo bespomo{na polo`ba. Toj brzo im se vra}a
na lotosovite stapala na Gospod zo{to misli deka e vo sekoj pogled bespomo{en.
^istoto posveteno slu`ewe nosi tolku golemo duhovno zadovolstvo {to bhakta-
ta prirodno gubi interes za materijalnoto u`ivawe. Toa e znak deka li~nosta dostignala
sovr{enstvo vo svoeto napreduvawe preku posvetenoto slu`ewe. ^istiot bhakta postojano se
se}ava na lotosovite stapala na Gospod [ri Kri{na i ne go zaborava Gospod nitu za mig - duri
i ako vo zamena za toa mu gi ponudat site rasko{i na trite sveta.

Strofa 1.5.20

idaḿ hi viśvaḿ bhagavān ivetaro


yato jagat-sthāna-nirodha-sambhavāḥ
tad dhi svayaḿ veda bhavāḿs tathāpi te
prādeśa-mātraḿ bhavataḥ pradarśitam

idam — ovaa; hi — cela; viśvam — vselena; bhagavān — Sevi{niot Gospod; iva — skoro ist; itaraḥ
— razli~en od; yataḥ — od kogo; jagat — svetovite; sthāna — postoewe; nirodha — uni{tuvawe;
sambhavāḥ — sozdavawe; tat hi — sî za toa; svayam — li~no; veda — znae; bhavān — tvoeto
blagorodstvo; tathā api — sepak; te — na tebe; prādeśa-mātram — samo nakratko; bhavataḥ — na
tebe; pradarśitam — objasni.

Prevod

Sevi{niot Gospod, Bo`jata Li~nost, e samiot ovaa vselena, no sepak e odvoen od nea. Samo od
Nego ovaa vselenska pojavnost proizlegla, vo Nego po~iva i vo Nego vleguva po uni{tuvaweto.
Tvoeto blagorodstvo znae sî za toa. Jas dadov samo kratok opis.

Tolkuvawe: ^istiot bhakta go sfa}a Mukunda, Gospod [ri Kri{na, i kako li~nost i kako
bezli~nost. Bezli~nata vselenska pojavnost isto taka e Mukunda, zatoa {to e emanacija na
Negovata energija. Na primer, drvoto e potpolna celina, dodeka lisjata i grankite se delovi
koi proizleguvaat od drvoto. Lisjata i grankite se isto taka drvo, no samoto drvo ne e ni
156 Шримад Бхагаватам

list nitu granka. Vedskoto sfa}awe deka celata vselenska pojavnost ne e ni{to drugo osven
Brahman, zna~i deka ni{to ne e odvoeno od Vrhovniot Brahman bidej}i sî poteknuva od Nego.
Taka i racete i nozete koi se delovi na teloto se narekuvaat telo, no teloto kako celina ne
e ni racete ni nozete. Gospod e transcendentalen oblik na ve~nost, znaewe i ubavina, pa taka
i tvorbata na Negovata energija izgleda kako da e delumno ve~na, polna so znaewe i ubavina.
Tokmu zatoa uslovenite du{i, obzemeni od vlijanieto na nadvore{nata energija, maja, se zar-
obeni vo mre`ata na materijalnata priroda. Ja prifa}aat materijata kako sî {to postoi,
zatoa {to ne znaat za Gospod koj e prvobitnata pri~ina. Ne go znaat ni toa deka delovite od
teloto, koga }e se odvojat od teloto, ne se pove}e istite race ili noze kako koga se spoeni so
teloto. Tie mo`e da izgledaat kako race i noze, no nemaat nitu malku mo} da deluvaat. Taka
i bezbo`nata civilizacija, odvoena od transcendentalnoto slu`ewe na Sevi{nata Bo`jata
Li~nost so qubov, e isto kako otse~enata raka ili noga. Bhaktata na Gospod [rila Vjasadeva
toa mnogu dobro go znae. [rila Narada mu sovetuva detalno da go objasni ova sfa}awe kako bi
mo`ele zarobenite usloveni du{i da gi prifatat negovite poraki i da go sfatat Sevi{niot
Gospod kako prvobitnata pri~ina.
Vedskite spisi velat deka Gospod e prirodno poln so site mo}i i deka Negovite vrhov-
ni energii se sekoga{ sovr{eni i istovidni so Nego. Duhovnite i materijalnite vseleni, kako
i sî {to se nao|a vo niv, pretstavuvaat sozdanija na vnatre{nata i nadvore{nata energija na
Gospod. Nadvore{nata energija e poniska vo sporedba so povisokata vnatre{na energija. Po-
visokata energija e `iva sila i zatoa e potpolno istovidna so Gospod, dodeka nadvore{nata
energija, zatoa {to e nepodvi`na, e samo delumno istovidna. Me|utoa, dvete energii ne mu se
ednakvi na Gospod, nitu pak se pomo}ni od Nego - sozdava~ot na site energii. Takvite energii
se sekoga{ pod Negov nadzor, isto kako {to elektri~nata energija, kolku i da e mo}na, e seko-
ga{ pod nadzorot na in`enerot.
^ove~kite su{testva, kako i site ostanati `ivi su{testva, se tvorba na Negovite
vnatre{ni energii. Na toj na~in i `ivoto su{testvo e istovidno so Gospod. Toa, me|utoa, niko­
ga{ ne e ednakvo so Gospod ili pogolemo od Nego. I Gospod i `ivite su{testva se li~nosti. So
pomo{ na materijalnata energija i `ivite su{testva isto taka sozdavaat, no nitu edno nivno
sozdanie ne e ednakvo na sozdanijata na Gospod ili podobro od niv. ^ovek mo`e da sozdade
malo vselensko letalo kako igra~ka i da go lansira vo orbitata, no toa ne zna~i deka mo`e
da sozdade planeti kako Gospod, kako {to se Zemjata ili Mese~inata i da napravi tie da leb-
dat vo bezvozdu{niot prostor. Samo lu|eto so siroma{no znaewe tvrdat deka mu se ramni na
Gospod, iako nikoga{ ne bile, nitu pak }e bidat. Otkako }e dostigne potpolno sovr{enstvo,
`ivoto su{testvo mo`e da stekne golem procent od odlikite na Gospod ( do 78%), no nikoga{
ne mo`e da go nadmine Gospod ili da Mu stane ramno. Samo vo bolnata sostojba nerazumnoto
`ivo su{testvo tvrdi deka e ednakvo so Gospod i taka go zaveduva iluzornata energija. Zatoa
zavedenite `ivi su{testva moraat da ja prifatat nadmo}ta na Gospod i da se slo`at da Go
slu`at so qubov. Za toa se i sozdadeni. Bez ova, vo svetot ne mo`e da ima nikakov mir nitu
spokoj. [rila Narada mu sovetuva na [rila Vjasadeva podetalno da go objasni toa sfa}awe
preku ,,Bhagavatam“. Vo ,,Bhagavad-gita“ e objasneta istata rabota: potpolno predavawe na lo-
tosovite stapala na Gospod. Toa e edinstvenata dol`nost na sovr{eniot ~ovek.

Strofa 1.5.21

tvam ātmanātmānam avehy amogha-dṛk


parasya puḿsaḥ paramātmanaḥ kalām
ajaḿ prajātaḿ jagataḥ śivāya tan
mahānubhāvābhyudayo 'dhigaṇyatām

tvam — ti; ātmanā — samiot; ātmānam — Nad-du{ata; avehi — najde{; amogha-dṛk — onoj koj ima
Упатствата кои Шри Нарада му ги даде на Вјасадева за Шримад Бхагаватам 157

sovr{ena vizija; parasya — na transcendencijata; puḿsaḥ — Bo`jata Li~nost; paramātmanaḥ —


na Sevi{niot Gospod; kalām — potpolna emanacija; ajam — neroden; prajātam — se rodi; jagataḥ
— svetot; śivāya — za dobro; tat — na taa; mahā-anubhāva — na Sevi{nata Bo`ja Li~nost [ri
Kri{na; abhyudayaḥ — zabavi; adhigaṇya-tām — opi{i najjasno.

Prevod

Tvojata Svetost ima sovr{ena vizija. Ti ja poznava{ Nad-du{ata, Bo`jata Li~nost, zatoa {to
si opolnomo{ten od strana na potpolnata emanacija na Gospod. Iako si neroden, se pojavi na
Zemjata za dobroto na site lu|e. Zatoa te molam u{te pojasno da gi opi{e{ transcendental-
nite zabavi na Sevi{nata Bo`ja Li~nost [ri Kri{na.

Tolkuvawe: [rila Vjasadeva e opolnomo{tena inkarnacija na potpolnata emanacija na


Bo`ja Li~nost [ri Kri{na. Toj poradi svojata bespri~inska milost slegol da gi oslobodi
du{ite koi padnale vo materijalniot svet. Padnatite du{i se potopeni vo zaborav i iako
se sostavni del~iwa na Gospod i Negovi ve~ni slugi, tie se odvoeni od transcendentalnoto
slu`ewe na Gospod so qubov. Za nivno dobro, celokupnata vedska kni`evnost e pretstavena
na sistematski na~in. Dol`nosta na padnatite du{i e da ja iskoristat taa kni`evnost i da
se oslobodat od robuvaweto vo materijalniot svet. Iako oficijalno [rila Narada Ri{i e
duhovniot u~itel na Vjasadeva, vsu{nost toj voop{to ne zavisi od duhovniot u~itel - za{to
vo su{tina toj e duhovniot u~itel na sekogo. Me|utoa, zatoa {to deluva kako a~arja, so svoeto
odnesuvawe ne pou~il deka sekoj mora da ima duhoven u~itel, pa duri i ako e li~no Bog. Gospod
[ri Kri{na, Gospod [ri Rama i Gospod [ri ^aitanja Mahaprabhu - koi site se inkarnacii
na Bog - oficijalno prifatile duhovni u~iteli, iako po svojata transcendentalna priroda
imale sovr{eno znaewe za sî. Za da gi naso~i lu|eto kon lotosovite stapala na Gospod [ri
Kri{na, samiot Bog vo inkarnacijata na Vjasadeva gi opi{uva transcendentalnite zabavi na
Gospod.

Strofa 1.5.22

idaḿ hi puḿsas tapasaḥ śrutasya vā


sviṣṭasya sūktasya ca buddhi-dattayoḥ
avicyuto 'rthaḥ kavibhir nirūpito
yad-uttamaśloka-guṇānuvarṇanam

idam — toa; hi — sekako; puḿsaḥ — za sekogo; tapasaḥ — so askeza; śrutasya — prou~uvaj}i gi


Vedite; vā — ili; sviṣṭasya — so `rtvuvawe; sūktasya — so duhovno obrazovanie; ca — i; buddhi
— so neguvawe na znaewe; dattayoḥ — milostina; avicyutaḥ — nepogre{liviot; arthaḥ — interes;
kavibhiḥ — priznaena u~ena li~nost; nirūpitaḥ — zaklu~ila; yat — {to e; uttamaśloka — Gospod,
koj se opi{uva so odbrana poezija; guṇa-anuvarṇanam — opis na transcendentalnite odliki.

Prevod

U~enite krugovi zaklu~ile deka nepogre{ivata cel na napreduvaweto vo znaeweto po patot


na askezata, prou~uvaweto na Vedite, vr{eweto `rtvuvawa, peeweto himni i davaweto milos-
tina, go dostignuva svojot vrv vo transcedentalnite opisi na Gospod koj se slavi so odbrana
poezija.
158 Шримад Бхагаватам

Tolkuvawe: ^ovekot ima razvien razum koj mu ovozmo`uva da gi zbogati svoite soznanija
vo umetnosta, naukata, filozofijata, fizikata, hemijata, psihologijata, ekonomijata, poli-
tikata itn. Neguvaj}i takvo znaewe, ~ove~koto op{testvo mo`e da go dostigne sovr{enstvoto
na `ivotot. Vrvot na toa sovr{enstvo e koga ~ovek }e go spoznae Vrhovnoto Su{testvo, Vi{nu.
[rutiite zatoa gi upatuvaat navistina u~enite lu|e da go prifatat slu`eweto na Gospod
Vi{nu. Za `al, onie koi se ma|epsani od nadvore{nata ubavina na vi{nu-maja ne sfa}aat deka
dostignuvaweto na vrhovnoto sovr{enstvo na samospoznavaweto potpolno zavisi od Vi{nu.
Vi{nu-maja zna~i setilno u`ivawe, koe e minlivo i bedno. Onie koi se zarobeni od vi{nu-
maja go koristat napredokot vo znaeweto za setilno u`ivawe. [rila Narada Muni objasnil
deka se {to postoi vo vselenata e samo emanacija na Gospod, sozdanie na Negovite razli~ni
energii, zatoa {to Gospod so Svojata nesfatliva energija gi aktiviral deluvaweto i pos-
ledicite na deluvaweto na sozdadeniot svet. Sî nastanalo od Negovata energija, po~iva vrz
Negovata ener­gija i po uni{tuvaweto se stopuva so Nego. Spored toa, ni{to ne se razlikuva
od Nego, no istovremeno Gospod se razlikuva od sî.
Koga napredokot vo znaeweto }e se primeni vo slu`ba na Gospod, celiot proces stanu-
va apsoluten. Bo`jata Li~nost ne se razlikuva od Svoeto transcendentalno ime, ugled, slava
itn. Zatoa site mudreci i bhakti na Gospod prepora~ale umetnosta, naukata, filozofijata,
fizikata, hemijata, psihologijata i site drugi granki na znaeweto potpolno i isklu~ivo da
se iskoristat za slu`eweto na Gospod. Umetnosta - kni`evnosta, poezijata, crtaweto itn.
- sî mo`e da se upotrebi za slavewe na Gospod. Pisatelite na romani, poetite i proslaven-
ite kni`evnici glavno pi{uvaat za setilni temi, no ako se svrtat kon slu`eweto na Gospod,
mo`at da po~nat da gi opi{uvaat transcendentalnite zabavi na Gospod. Valmiki bil golem
poet, a Vjasadeva slaven pisatel, i dvajcata potpolno se obzele so opi{uvawe na transcenden-
talnite aktivnosti na Gospod. Na toj na~in stanale besmrtni. Naukata i filozofijata isto
taka treba da se primenat vo slu`bata na Gospod. Beskorisno e da se pretstavuvaat suvopar-
ni {pekulativni teorii zaradi setilno u`ivawe. Filozofijata i naukata treba da se isko-
ristat za da se vospostavi slavata na Gospod. Naprednite lu|e sakaat da ja sfatat Apsolutnata
Vistina preku naukata i zatoa golemiot nau~nik treba da se potrudi vrz nau~na osnova da go
doka`e posto­eweto na Gospod. Taka i filozofskite {pekulacii treba da se iskoristat za
da se vospostavi faktot deka Vrhovnata Vistina e svesna i semo}na. I site ostanati granki
na znaeweto treba sekoga{ da se koristat za slu`eweto na Gospod. Istoto e potvrdeno i vo
,,Bhagavad-gita“. Seto ,,znaewe“ koe ne se koristi za slu`ewe na Gospod e samo obi~no nez-
naewe. Site granki na naprednoto znaewe treba da se iskoristat za vospostavuvawe na slavite
na Gospod - vo toa le`i i nivnata vistinska cel. Naukata koja se koristi vo slu`ba na Gospod,
umetnosta koja se koristi vo slu`ba na Gospod, filozofijata koja se koristi vo slu`ba na
Gospod, fizikata koja se koristi vo slu`ba na Gospod, hemijata koja se koristi vo slu`ba na
Gospod i site sli~ni aktivnosti, vsu{nost se hari-kirtana - slavewe na Gospod.

Strofa 1.5.23

ahaḿ purātīta-bhave 'bhavaḿ mune


dāsyās tu kasyāścana veda-vādinām
nirūpito bālaka eva yogināḿ
śuśrūṣaṇe prāvṛṣi nirvivikṣatām

aham — jas; purā — porano; atīta-bhave — vo minatiot milenium; abhavam — bev; mune — o muni;
dāsyāḥ — na sluginka; tu — no; kasyāścana — edna; veda-vādinām — na sledbenici na Vedanta;
nirūpitaḥ — gi slu`ev; bālakaḥ — dete sluga; eva — samo; yoginām — bhaktite; śuśrūṣaṇe — vo
slu`ba; prāvṛṣi — za vreme na ~etirite meseci na do`dovnata sezona; nirvivikṣatām — `iveej}i
zaedno.
Упатствата кои Шри Нарада му ги даде на Вјасадева за Шримад Бхагаватам 159

Prevod

O Muni, vo minatiot milenium se rodiv kako sin na sluginka na brahmani, sledbenici na


na~elata na vedanta. Dodeka `iveeja zaedno, za vreme na ~etirite meseci na do`dovnata se-
zona, li~no gi slu`ev.

Tolkuvawe: [ri Narada Muni vo ovaa strofa nakratko ja opi{uva ~udesnata atmosfera
ispolneta so posvetenoto slu`ewe na Gospod. Vo svojot prethoden `ivot, toj bil dete od
najbezna~ajno poteklo. Ne bil nitu pravilno obrazuvan. Sepak, zatoa {to seta svoja energija
ja upotrebil za slu`ewe na Gospod, stanal besmrten mudrec. Takva e mo}ta na posvetenoto
slu`ewe. @ivite su{testva se grani~na energija na Gospod i kako takvi se sozdadeni da go
slu`at Gospod so mnogu qubov i na transcendentalen na~in. Samo toga{ pravilno ja koristat
svojata energija. Koga `ivoto su{testvo toa ne go pravi, negovata sostojba se narekuva maja.
Koga toa }e prestane da ja koristi seta svoja energija za setilno u`ivawe i }e ja prenaso~i
kon slu`eweto na Gospod, iluzijata na maja is~eznuva. Li~niot primer na Narada Muni od ne-
goviot prethoden `ivot jasno ni ka`uva deka slu`eweto na Gospod zapo~nuva so slu`eweto na
Negovite verodostojni slugi. Gospod veli deka slu`eweto na Negovite slugi e povozvi{eno
od slu`eweto Nemu li~no. Slu`eweto na bhaktite e povredno od slu`eweto na Gospod. ^ovek
zatoa treba da izbere verodostoen sluga na Gospod, koj postojano go slu`i Boga, da go prifati
za duhoven u~itel i da go slu`i. Takviot duhoven u~itel e posrednik preku koj e mo`no da se
vidi Gospod, koj inaku ne mo`e da se sfati so materijalnite setila. Gospod se soglasuva da mu
se razotkrie na u~enikot onolku, kolku {to ovoj go slu`i svojot duhoven u~itel. Koristej}i ja
svojata energija za slu`ewe na Gospod, ~ovek ~ekori po patot na spasenieto i voden od strana
na verodostojniot duhoven u~itel, celiot materijalen svet go gleda za istoviden so Gospod.
Iskusniot duhoven u~itel znae kako da iskoristi se za slavewe na Gospod i zatoa pod negovo
vodstvo mo`e celiot svet da se pretvori vo duhovno kralstvo. Takva e bo`estvenata milost na
slugata na Gospod.

Strofa 1.5.24

te mayy apetākhila-cāpale 'rbhake


dānte 'dhṛta-krīḍanake 'nuvartini
cakruḥ kṛpāḿ yadyapi tulya-darśanāḥ
śuśrūṣamāṇe munayo 'lpa-bhāṣiṇi

te — tie; mayi — mene; apeta — nemav; akhila — sekakvi; cāpale — sklonosti; arbhake — na deteto;
dānte — so ovladeani setila; adhṛta-krīḍanake — bez navika da si igra; anuvartini — poslu{en;
cakruḥ — podarija; kṛpām — bezpri~inska milost; yadyapi — iako; tulya-darśanāḥ — nepristras-
ni po priroda; śuśrūṣamāṇe — na vernoto; munayaḥ — munii, sledbenici na vedanta; alpa-bhāṣiṇi
— na onoj koj ne zboruva pove}e otkolku {to e potrebno.

Prevod

Iako po priroda nepristrasni, ovie sledbenici na vedanta me blagoslovija so svojata


bespri~inska milost. [to se odnesuva do mene, bev samoovladean, a iako sî u{te bev dete, ne
sakav da si igram. Pokraj toa, ne bev nemiren i zboruvav samo onolku kolku {to be{e potreb-
no.
160 Шримад Бхагаватам

Tolkuvawe: Vo ,,Bhagavad-gita“ Gospod veli: ,,Site Vedi me baraat Mene.“ Gospod [ri
^aitanja Mahaprabhu veli deka Vedite se zanimavaat samo so tri temi: kako `ivoto su{testvo
da vospostavi odnos so Bo`jata Li~nost, kako da gi vr{i dol`nostite posveteno slu`ej}i i
kone~no, kako na toj na~in da ja dostigne krajnata cel - vra}aweto nazad kaj Bog. Onie {to go
sledat toj pat, vedanta-vadiite, sledbenicite na vedanta, vsu{nost se ~isti bhakti na Bo`jata
Li~nost. Takvite vedanta-vadii, bhakti-vedanti, na site nepristrasno im go delat transcen-
dentalnoto znaewe za posvetenoto slu`ewe. Tie nikogo ne gledaat kako prijatel ili nepri-
jatel, obrazuvan ili neobrazuvan, dobronamernik ili zlonamernik. Bhakti-vedantite gledaat
deka lu|eto ednostavno si go gubat vremeto na iluzornite predmeti na setilata i se gri`at
takvite su{testva prekrieni od neznaeweto da gi pottiknat povtorno da go vospostavat svojot
izguben odnos so Bo`jata Li~nost. Blagodarenie na takviot napor, bhakti-vedantite mo`at
duri i vo najzaboravnata du{a da ja razbudat наклоноста za duhoven `ivot. Taka prosvetleni,
lu|eto po~nuvaat postepeno da napreduvaat na patot na transcendentalnoto spoznanie. Tuka
gledame kako vedanta-vadiite go inicirale deteto pred toa da stane samoovladeano i odvoe-
no od detskite igri i drugite raboti. Me|utoa, deteto i pred inicijacijata stanuvalo sî po
disciplinirano, a toa e od su{tinska va`nost za onoj koj saka da napreduva. Vo sistemot na
varna{rama-dharma, koj e po~etokot na vistinskiot ~ove~ki `ivot, decata vo svojata petta
godina se pra}aat vo a{ramot na guruto za da stanat brahma~arii. Guruto potoa sistematski
gi pou~uva na duhovniot `ivot, bez razlika dali se sinovi na kralevi ili deca na obi~nite
gra|ani. Vospituvaweto bilo zadol`itelno ne samo za da se sozdadat dobri gra|ani, tuku i de-
teto da se podgotvi za vo idnina da vodi `ivot na duhovno spoznavawe. Neodgovorniot `ivot
na setilnoto u`ivawe im bil nepoznat na decata na sledbenicite na sistemot varna{rama. Na
deteto duhovnata ostroumnost mu bila osigurana duri i pred da bide za~nato od svojot tatko. I
tatkoto i majkata bile odgovorni za toa dali nivniot sin }e uspee da se oslobodi od materijal-
noto ropstvo. Toa e na~inot za uspe{noto planirawe na semejstvoto: da se za~nuvaat deca koi
}e dostignat potpolno sovr{enstvo. Onoj {to ne e samoovladean, discipliniran i potpolno
poslu{en ne mo`e uspe{no da gi sledi upatstvata na duhovniot u~itel, a bez toa nikoj ne mo`e
da Mu se vrati na Bog.

Strofa 1.5.25

ucchiṣṭa-lepān anumodito dvijaiḥ


sakṛt sma bhuñje tad-apāsta-kilbiṣaḥ
evaḿ pravṛttasya viśuddha-cetasas
tad-dharma evātma-ruciḥ prajāyate

ucchiṣṭa-lepān — ostatocite od hranata; anumoditaḥ — so dozvola; dvijaiḥ — na brahmanite-vedan-


tisti; sakṛt — edna{ odamna; sma — vo minatoto; bhuñje — zema; tat — so toa; apāsta — otstrane-
ti; kilbiṣaḥ — site grevovi; evam — taka; pravṛttasya — obzemen; viśuddha-cetasaḥ — kaj onoj ~ij
um se pro~istil; tat — taa posebna; dharmaḥ — priroda; eva — sekako; ātma-ruciḥ — transcen-
dentalna privle~nost; prajāyate — se pojavi.

Prevod

Samo edna{, so nivna dozvola, gi probav ostatocite od nivnata hrana i so toa site moi grevovi
vedna{ bea iskoreneti. Srceto mi se pro~isti i samata priroda na transcendentalistite mi
stana privle~na.
Упатствата кои Шри Нарада му ги даде на Вјасадева за Шримад Бхагаватам 161

Tolkuvawe: Vo pozitivna smisla, ~istata posvetenost e ednakvo prenosna kako i zaraznata


bolest. ^istiot bhakta e pro~isten od site grevovi. Bo`jata Li~nost e naj~istoto su{testvo
i zatoa ~ovek, dokolku ne e potpolno izle~en od zarazata na materijalnite odliki, ne mo`e da
stane ~ist bhakta na Gospod. Kako {to e ve}e re~eno, bhakti-vedantite bile ~isti bhakti, a
deteto se ,,zarazilo“ od nivnite odliki na ~istota na toj na~in {to se dru`elo so niv i edna{
gi izelo ostatocite od hranata koja {to tie ja jadele. Takvite ostatoci mo`at da se zemat duri
i bez dozvola na ~istite bhakti. Me|utoa, postojat i la`ni bhakti od koi mora da se pazime.
Ima mnogu raboti koi mu pre~at na ~ovek da zapo~ne so posvetenoto slu`ewe, no site tie
pre~ki is~eznuvaat ako se dru`ime so ~isti bhakti. Bhaktata-po~etnik stanuva zbogaten so
transcendentalnite odliki na ~istiot bhakta, {to zna~i deka steknuva privle~nost sprema
imeto, slavata, odlikite, zabavite itn. na Bo`jata Li~nost. Da se bide ,,zarazen“ od odlikite
na ~istiot bhakta zna~i sekoga{ da se u`iva vo ~istata posvetenost slu{aj}i za transcen-
dentalnite aktivnosti na Bo`jata Li~nost. Toj transcendentalen vkus vedna{ gi pravi site
materijalni raboti bezvkusni i zatoa ~istiot bhakta ni najmalku ne go privlekuvaat materi-
jalnite aktivnosti. A koga site grevovi i pre~ki na patot na posvetenoto slu`ewe se ot-
straneti, ~ovek mo`e da stane navistina privle~en od Gospod, da razvie postojanost, sovr{en
vkus i transcendentalni ~uvstva i kone~no, da se vtemeli na nivoto na slu`eweto na Gospod
vo ~ista qubov. Site ovie stadiumi se razvivaat preku dru`eweto so ~istite bhakti. Toa e
tolkuvaweto na ovaa strofa.

Strofa 1.5.26

tatrānvahaḿ kṛṣṇa-kathāḥ pragāyatām


anugraheṇāśṛṇavaḿ manoharāḥ
tāḥ śraddhayā me 'nupadaḿ viśṛṇvataḥ
priyaśravasy ańga mamābhavad ruciḥ

tatra — tamu; anu — sekoj den; aham — jas; kṛṣṇa-kathāḥ — prikazni za aktivnostite na Gos-
pod Kri{na; pragāyatām — opi{uvaj}i; anugraheṇa — so bespri~inskata milost; aśṛṇavam —
slu{av; manaḥ-harāḥ — privle~no; tāḥ — tie; śraddhayā — so po~it; me — mene; anupadam — na
sekoj ~ekor; viśṛṇvataḥ — slu{aj}i vnimatelno; priyaśravasi — za Bo`jata Li~nost; ańga — o
Vjasadeva; mama — moj; abhavat — stanav takov; ruciḥ — vkus.

Prevod

O Vjasadeva, `iveej}i vo dru{tvo na tie vedantisti, so nivna milost, imav mo`nost da slu{am
kako gi opi{uvaat privle~nite aktivnosti na Gospod Kri{na. Dodeka taka vnimatelno gi
sledev nivnite razgovori, mojot vkus za slu{awe za Bo`jata Li~nost se razviva{e od ~as vo
~as.

Tolkuvawe: Gospod [ri Kri{na, Apsolutnata Bo`ja Li~nost, e privle~en ne samo po


Svoite li~ni obele`ja, tuku i po transcendentalnite aktivnosti. Toa e taka zatoa {to Ap-
solutot e apsoluten po Svoeto ime, slava, oblik, zabavi, opkru`uvawe, atributi itn. Gos-
pod sleguva vo materijalniot svet poradi Svojata bezpri~inska milost i gi poka`uva Svoite
razni transcendentalni zabavi vo ~ove~ki lik, za da im ovozmo`i na lu|eto privle~eni od
Nego da Mu se vratat. Lu|eto prirodno sakaat da ~itaat `ivotopisi i da slu{aat prikazni za
razni li~nosti koi se zanimavaat so svetovni aktivnosti, no ne znaat deka so toa samo si go
tro{at skapocenoto vreme i se vrzuvaat za trite guni na materijalnta priroda. Namesto da
gubat vreme, bi mo`ele da go svrtat svoeto vnimanie na transcendentalnite zabavi na Gospod
162 Шримад Бхагаватам

i taka da go ostvarat duhovniot uspeh. Slu{aj}i gi prikaznite za zabavite na Gospod doa|ame


vo neposreden dopir so Bo`jata Li~nost i, kako {to be{e prethodno objasneto, site naso-
brani grevovi vo srceto na uslovenoto `ivo su{testvo is~eznuvaat. Taka pro~isten od site
grevovi, slu{atelot postepeno se osloboduva od vrzanosta za materijata i stanuva privle~en
od obele`jata na Gospod. Narada Muni {totuku go objasnil seto ova so svojot li~en pri-
mer. Celata ideja e vo toa {to ~ovek mo`e da stane eden od pridru`nicite na Gospod duri i
samo ako slu{a za Negovite zabavi. Narada Muni ima ve~en `ivot, neograni~eno znaewe i
neizmerno bla`enstvo, a mo`e i da patuva kade {to saka - i po materijalnite i po duhovnite
svetovi. Samo ako vnimatelno slu{a za transcendentalnite zabavi na Gospod od vistinski iz-
vori, ~ovek mo`e da go dostigne najgolemoto sovr{enstvo na `ivotot, kako {to Narada Muni
vo svojot prethoden `ivot slu{al od ~isti bhakti (bhakti-vedanti). Ovoj proces na slu{awe
vo dru{tvo na bhakti posebno se prepora~uva vo ova vreme na karanici (Kali).

Strofa 1.5.27

tasmiḿs tadā labdha-rucer mahā-mate


priyaśravasy askhalitā matir mama
yayāham etat sad-asat sva-māyayā
paśye mayi brahmaṇi kalpitaḿ pare

tasmin — taka; tadā — toga{; labdha — steknav; ruceḥ — vkus; mahā-mate — o golem mudrecu;
priyaśravasi — naso~en kon Gospod; askhalitā matiḥ — so neprekinato vnimanie; mama — so mo-
eto; yayā — so koe; aham — jas; etat — site ovie; sat-asat — grubi i suptilni; sva-māyayā — sop­­
s­tvenoto neznaewe; paśye — vide; mayi — vo sebe; brahmaṇi — Sevi{niot; kalpitam — se prifa}
a; pare — vo Transcendencijata.

Prevod

O vozvi{en mudrecu, koga steknav vkus za Bo`jata Li~nost, moeto vnimanie, sosredoto~eno
vrz prikaznite za Gospod, stana postojano. Kako {to mi se razviva{e vkusot, sî pove}e sfa}av
deka samo poradi neznaeweto gledav grubi i suptilni prekrivki na sebe samiot i na Gospod,
dodeka vsu{nost i dvajcata sme transcendentalni.

Tolkuvawe: Site vedski spisi go sporeduvaat neznaeweto vo materijalnoto postoewe so


temninata, a Bo`jata Li~nost so sonceto. Tamu kade {to ima svetlina ne mo`e da ima temni­
na. Da se slu{a za zabavite na Gospod e isto kako i transcendentalnoto dru`ewe so Nego,
za{to nema nikakva razlika pome|u Gospod i Negovite transcendentalni zabavi. Da se dojde
vo dopir so vrhovnata svetlina zna~i da se ottrgne od sebe seto neznaewe. Samo poradi nez-
naewe uslovenata du{a pogre{no smeta deka taa i Gospod se tvorba na materijalnata priroda,
dodeka vsu{nost i Bo`jata Li~nost i `ivite su{testva se transcendentalni i nemaat nikakva
vrska so materijalnata priroda. Koga taa zabluda }e se otstrani, `ivoto su{testvo sovr{eno
spoznava deka ni{to ne postoi nezavisno od Bo`jata Li~nost. Zatoa {to i gruboto i suptil-
noto telo poteknuvaat od Bo`jata Li~nost, onoj {to e prosvetlen so znaeweto za vrhovnata
svetlina znae kako da gi iskoristi za slu`ewe na Gospod. Gruboto telo treba da se iskoristi
za aktivno slu`ewe na Gospod (za nosewe voda, ~istewe na hramot, oddavawe po~it itn.). Patot
na ar~anata, hramskoto obo`uvawe na Gospod, pretstavuva slu`ewe na Gospod so gruboto telo.
Na sli~en na~in i suptilniot um treba da se obzeme so slu{aweto za transcendentalnite za-
bavi na Gospod, razmisluvaweto za niv, peeweto na Negovoto ime itn. Site ovie aktivnosti se
transcendentalni i zatoa site grubi i suptilni setila moraat da bidat preokupirani so niv.
Упатствата кои Шри Нарада му ги даде на Вјасадева за Шримад Бхагаватам 163

Toa nivo na potpolna obzemenost so transcendentalnite aktivnosti e mo`no da se dostigne


samo posle mnogu, mnogu godini u~ewe vo posvetenoto slu`ewe, no privrzanosta polna so
qubov sprema Bo`jata Li~nost koja se razviva so slu{awe, kako vo primerot na Narada Muni,
mnogu brzo ne vozdignuva na toa nivo.

Strofa 1.5.28

itthaḿ śarat-prāvṛṣikāv ṛtū harer


viśṛṇvato me 'nusavaḿ yaśo 'malam
sańkīrtyamānaḿ munibhir mahātmabhir
bhaktiḥ pravṛttātma-rajas-tamopahā

ittham — taka; śarat — esen; prāvṛṣikau — do`dovna sezona; ṛtū — dve godi{ni vremiwa; hareḥ
— na Gospod; viśṛṇvataḥ — postojano slu{aj}i; me — jas; anusavam — postojano; yaśaḥ amalam
— besprekorni slavi; sańkīrtyamānam — koi gi recitiraa; munibhiḥ — golemite mudreci; mahā-
ātmabhiḥ — golemi du{i; bhaktiḥ — posveteno slu`ewe; pravṛttā — po~na da te~e; ātma — na `ivo-
to su{testvo; rajaḥ — gunata na strasta; tama — gunata na neznaeweto; upahā — is~eznuvaj}i.

Prevod

Taka za vreme na dvete godi{ni vremiwa - do`dovnata sezona i esenta - imav mo`nost da
slu{am kako ovie mudreci, vozvi{eni du{i, postojano zboruvaat za besprekornite slavi na
Gospod Hari. I taka dodeka slu{av, rekata na moeto posveteno slu`ewe pote~e i gi odnese
gunite na strasta i neznaeweto koi me prekrivaa.

Tolkuvawe: Sekoe `ivo su{testvo ima prirodna sklonost transcendentalno i so qubov


da go slu`i Gospod. Toj vroden nagon postoi vo sekogo vo zaspana sostojba, no poradi dopirot
so materijalnata priroda, gunite na strasta i neznaeweto go prekrivaat od pamtivek. Ako
so milosta na Bog i Negovite velikodu{ni slugi `ivoto su{testvo ima dovolno sre}a da se
dru`i so besprekornite bhakti na Gospod i dobie mo`nost da slu{a za besprekornite slavi
na Gospod, sigurno negovoto posveteno slu`ewe }e po~ne da te~e kako reka. Kako {to rekata
te~e sî dodeka ne stigne do moreto, taka i ~istoto posveteno slu`ewe te~e, blagodarenie na
dru`eweto so ~istite bhakti, se dodeka ne stigne do krajnata cel - transcendentalnata qubov
kon Bog. Takviot tek na posvetenoto slu`ewe ne mo`e da bide sopren, tuku, naprotiv, stanuva
sî posilen i bez ograni~uvawa. Tekot na posvetenoto slu`ewe e tolku mo}en {to `ivoto
su{testvo, duri i samo da go nabquduva, se osloboduva od vlijaniteo na strasta i neznaeweto.
So toa dvete guni na prirodata se otstranuvaat, a `ivoto su{testvo dostignuva osloboduvawe
i se vra}a vo svojata izvorna polo`ba.

Strofa 1.5.29

tasyaivaḿ me 'nuraktasya
praśritasya hatainasaḥ
śraddadhānasya bālasya
dāntasyānucarasya ca

tasya — svoi; evam — taka; me — moi; anuraktasya — privrzan kon niv; praśritasya — poslu{no;
hata — osloboden; enasaḥ — grevovi; śraddadhānasya — na vernoto; bālasya — mom~e; dāntasya —
164 Шримад Бхагаватам

ovladea; anucarasya — strogo sledej}i gi upatstvata; ca — i.

Prevod

Jas bev mnogu privrzan kon tie mudreci. Bev i mnogu krotok i zatoa dodeka gi slu`ev site moi
grevovi bea iskoreneti. Vo srceto imav cvrsta verba vo niv. Ovladeav so setilata i po~nav
nepokoleblivo da gi sledam so teloto i umot.

Tolkuvawe: Ova se preduslovite koi mora da gi zadovoli onoj {to saka da se vozdigne na
polo`bata na ~ist, besprekoren bhakta. Takviot ~ovek mora sekoga{ da go bara dru{tvoto na
~istite bhakti. Ne smee da dozvoli da go zavedat nekoi t.n. bhakti. Mora da bide ednostaven
i krotok za da mo`e da gi primi upatstvata na ~istiot bhakta, koj e du{a potpolno predadena
na Bo`jata Li~nost, koj znae deka Bog e vrhovniot sopstvenik na sî i koj znae deka site osta-
nati se Negovi slugi. Samo ako se dru`i so ~istite bhakti, ~ovek mo`e da se oslobodi od site
grevovi nasobrani dru`ej}i se so materijalistite. Bhaktata-po~etnik mora so verba da go
slu`i ~istiot bhakta, a treba da bide i mnogu poslu{en i strogo da gi sledi upatstvata. Toa se
simptomite na posvetenikot koj re{il da dostigne uspeh u{te vo ovoj `ivot.

Strofa 1.5.30

jñānaḿ guhyatamaḿ yat tat


sākṣād bhagavatoditam
anvavocan gamiṣyantaḥ
kṛpayā dīna-vatsalāḥ

jñānam — znaewe; guhyatamam — najdoverlivo; yat — koe e; tat — toa; sākṣāt — neposredno;
bhagavatā uditam — koe go pou~uva samiot Gospod; anvavocan — pou~ija; gamiṣyantaḥ — dodeka
zaminuvaa; kṛpayā — poradi bespri~inska milost; dīna-vatsalāḥ — onie koi se mnogu milostivi
sprema bednite i skromnite.

Prevod

Koga zaminuvaa, mudrecite, bhakti-vedantite, koi se mnogu milostivi sprema bednite du{i,
me pou~ija na najdoverlivoto znaewe, koe go pou~uva samata Bo`ja Li~nost.

Tolkuvawe: ^istiot vedantist, bhakti-vedanta, gi pou~uva svoite sledbenici to~no sprema


upatstvata na samiot Gospod. Bog vo ,,Bhagavad-gita“ kako i vo site drugi spisi nedvosmisleno
gi pou~il site lu|e da go sledat samo Nego. Gospod e sozdava~ot, odr`uva~ot i uni{tuva~ot na
sî. Celiot sozdaden svet postoi poradi Negovata volja, a koga }e bide uni{ten, Gospod poradi
Svojata volja }e prodol`i da postoi vo Svoeto ve~no `iveali{te so seto Svoe opkru`uvawe.
Toj pred sozdavaweto postoel vo Svoeto ve~no `iveali{te, a }e prodol`i da postoi i po
uni{tuvaweto. Spored toa, ne e edno od sozdadenite su{testva, tuku e transcendentalen. Vo
,,Bhagavad-gita“ Gospod veli deka mnogu odamna pred da go pou~i Arxuna, go pou~il bogot na
Sonceto. Zatoa {to so tekot na vremeto znaeweto bilo zloupotrebeno i izgubeno, Toj mu go
predal na Arxuna, zatoa {to toj bil Negov sovr{en bhakta i prijatel. Spored toa, porakite
na Gospod mo`at da gi sfatat samo bhaktite i nikoj drug. Impersonalistot, koj nema nikakva
pretstava za transcendentalniot oblik na Gospod, ne mo`e da ja sfati ovaa najdoverliva po-
raka na Gospod. Tuka zborot najdoverlivo e mnogu zna~aen, zatoa {to znaeweto za posvetenoto
Упатствата кои Шри Нарада му ги даде на Вјасадева за Шримад Бхагаватам 165

slu`ewe e mnogu povozvi{eno od znaeweto za bezli~niot Brahman. Gjanam ozna~uva obi~no


znaewe, t.e. bilo koja granka na znaewe. Takvoto obi~no znaewe go dostignuva svojot vrv vo
znaeweto za bezli~niot Brahman. Nad toa, koga vo nego }e se najdat primesi na posvetenost,
takvoto znaewe se razviva do znaeweto za Paramatmata, seproniknuva~kiot Bog. Toa znaewe
e u{te podoverlivo. No koga toa }e se preobrazi vo ~isto posveteno slu`ewe i }e bide zbo-
gateno so doverliviot del na transcendentalnoto znaewe, se narekuva najdoverlivo znaewe.
Toa najdoverlivo znaewe Gospod mu go prenel na Brahma, Arxuna, Udhava itn.

Strofa 1.5.31

yenaivāhaḿ bhagavato
vāsudevasya vedhasaḥ
māyānubhāvam avidaḿ
yena gacchanti tat-padam

yena — so koe; eva — sekako; aham — jas; bhagavataḥ — na Bo`jata Li~nost; vāsudevasya — Gos-
pod [ri Kri{na; vedhasaḥ — vrhovniot sozdava~; māyā — energija; anubhāvam — vlijanie; avi-
dam — lesno sfati; yena — so koe; gacchanti — zaminuvaat; tat-padam — kaj lotosovite stapala
na Gospod.

Prevod

Blagodarenie na toa doverlivo znaewe, jasno ja sfativ energijata na Gospod [ri Kri{na,
tvorecot, odr`uva~ot i uni{tuva~ot na sî. Znaej}i go toa, ~ovek mo`e da se vrati kaj Gospod
i li~no da se sretne so Nego.

Tolkuvawe: Blagodarenie na posvetenoto slu`ewe ili na najdoverlivoto znaewe, ~ovek


mo`e mnogu lesno da sfati kako deluvaat razli~nite energii na Gospod. Eden del od Nego-
vata energija go projavuva materijalniot svet, dodeka drugiot (povisokiot) duhovniot svet.
Grani~nata energija gi projavuva `ivite su{testva koi ja slu`at ili materijalnata ili
duhovnata energija. @ivite su{testva koi ja slu`at materijalnata energija te{ko se borat za
opstanok i sre}a. A koga na krajot }e se izborat za sre}a, taa e samo prazna iluzija. Me|utoa,
onie koi ja slu`at duhovnata energija neposredno go slu`at Gospod vo ve~en `ivot, potpolno
znaewe i neprekinato bla`enstvo. Gospod otvoreno rekol vo ,,Bhagavad-gita“ deka saka site
usloveni du{i koi skapuvaat vo carstvoto na materijalnata energija da gi ostavat site svoi
zanimawa vo materijalniot svet i da Mu se vratat Nemu. Toa e najdoverliviot del od znaewe-
to koj mo`at da go sfatat samo ~istite bhakti. Samo ~istite bhakti zaminuvaat vo Bo`jeto
carstvo za li~no da go vidat Bog i da Go slu`at. O~igleden primer e samiot Narada, koj go
dostignal toa nivo na ve~no znaewe i bla`enstvo. Patot i na~inot da se dostigne toa nivo se
dostapni za sekogo, pod uslov da se soglasi da gi sledi stapkite na [ri Narada Muni. Spored
{rutiite, Sevi{niot Gospod ima bezbroj energii (koi deluvaat bez Negov napor). Kako {to
be{e prethodno spomenato, tie se podeleni na tri glavni vida.

Strofa 1.5.32

etat saḿsūcitaḿ brahmaḿs


tāpa-traya-cikitsitam
yad īśvare bhagavati
166 Шримад Бхагаватам

karma brahmaṇi bhāvitam

etat — ova; saḿsūcitam — zaklu~ile u~enite; brahman — o brahmano Vjasa; tāpa-traya — trite
vida na bedi; cikitsitam — lek; yat — {to; īśvare — na vrhovniot upravitel; bhagavati — Bo`jata
Li~nost; karma — svoite propi{ani dol`nosti; brahmaṇi — na golemiot; bhāvitam — da se pos-
veti.

Prevod

O brahmano Vjasadeva, u~enite du{i zaklu~ile deka najdobar lek za otstranuvawe na site
nevolji i bedi e posvetuvaweto na svoite aktivnosti vo slu`eweto na Sevi{niot Gospod,
Bo`jata Li~nost [ri Kri{na.

Tolkuvawe: [ri Narada Muni imal li~no iskustvo deka najpogoden i najprakti~en na~in
da za~ekorime po patot na spasenieto i da se oslobodime od site bedi na `ivotot e poniznoto
slu{awe za transcendentalnite aktivnosti na Gospod od vistinski i verodostojni izvori. Toa
e edinstveniot proces na le~ewe. Celoto materijalno postoewe e polno so bedi. Nerazumnite
lu|e so svoite nerazvieni mozoci izmislile mnogu sredstva za otstranuvawe na trikratnite
bedi koi poteknuvaat od teloto i umot, prirodnite nepogodi i drugite `ivi su{testva. Ce-
liot svet `estoko se bori za da se oslobodi od tie bedi, no lu|eto ne znaat deka nitu eden plan
ili lek ne mo`e navistina da go donese sakaniot mir i spokoj, dokolku Gospod toa ne go odobri.
Medicinskoto lekuvawe e beskorisno ako ne go odobril Gospod. Nevozmo`no e da se prejde re-
kata ili okeanot so soodveten brod ako Gospod ne go odobril toa. Mo`eme da bideme sigurni
deka Gospod e upravitelot koj go dava kone~noto odobrenie. Zatoa, za da postigneme kone~en
uspeh ili za da se oslobodime od pre~kite na patot na uspehot, morame da í se prepu{time
na milosta na Gospod. Gospod e seproniknuva~ki, semo}en, znae sî i e seprisuten. Toj e onoj
{to kone~no gi odobruva site dobri i lo{i posledici. Zatoa treba da nau~ime kako svoite
aktivnosti da í gi prepu{time na milosta na Gospod, bez razlika dali }e Go prifatime kako
bezli~niot Brahman, kako lokaliziranata Paramatma ili kako Sevi{nata Bo`ja Li~nost.
Ne e va`no koi sme i {to sme - sî {to imame morame da go posvetime na slu`eweto na Gos-
pod. Ako ~ovek e mnogu u~en, istra`uva~, filozof, poet itn., treba da ja iskoristi seta svoja
u~enost kako bi ja doka`al nadmo}nata polo`ba na Gospod. Obidete se da ja prou~ite energi-
jata na Gospod vo sekoja oblast od `ivotot! Ne Go klevetete i ne obiduvajte se da stanete kako
Nego ili da ja prezemete Negovata polo`ba samo zatoa {to ste steknale malku znaewe! Ako
nekoj e pripadnik na upravniot stale`, dr`avnik, voin, politi~ar itn., treba da se obide
da ja vospostavi nadmo}ta na Gospod vo dr`avni{tvoto. Borete se za Gospod kako {to toa go
pravel Arxuna! Na po~etokot golemiot voin [ri Arxuna odbil da se bori, no koga Gospod go
uveril deka borbata e neophodna, ja promenil odlukata i trgnal da se bori za Gospod. Ako ste
deloven ~ovek, industrijalec, zemjodelec itn., toga{ treba svoite te{ko zaraboteni pari da
gi potro{ite za Gospod. Sekoga{ treba da mislite deka parite koi ste gi sobrale se vsu{nost
bogatstvoto na Gospod. Bogatstvoto se smeta za bo`icata na sre}ata (Lak{mi), a Gospod e
Narajana, ma`ot na Lak{mi. Probajte da ja anga`irate Lak{mi vo slu`bata na Gospod Nara-
jana i bidete sre}ni! Ova e na~inot na koj mo`e da se spoznae Gospod vo sekoja oblast od `ivo-
tot. Na krajot na krai{tata, najdobro e da se odrekneme od site materijalni aktivnosti i
potpolno da se obzememe so slu{aweto za transcendentalnite zabavi na Gospod. Me|utoa, ako
ne sme vo mo`nost toa da go storime, sî ona za {to imame afinitet treba da go iskoristime
vo slu`ba na Gospod. Taka mo`e da se postigne mir i blagosostojba. Vo ovaa strofa e zna~aen
zborot samsu~itam. Ne treba da se misli deka spoznanieto na Narada bilo samo edna obi~na
detska fantazija. Toa ne e taka. Stru~nite i u~eni lu|e gi spoznale ovie raboti na ist na~in,
na {to uka`uva zborot samsu~itam.
Упатствата кои Шри Нарада му ги даде на Вјасадева за Шримад Бхагаватам 167

Strofa 1.5.33

āmayo yaś ca bhūtānāḿ


jāyate yena suvrata
tad eva hy āmayaḿ dravyaḿ
na punāti cikitsitam

āmayaḥ — bolest; yaḥ ca — bilo koi; bhūtānām — na `ivoto su{testvo; jāyate — nastanala; yena
— so posredstvo; suvrata — o dobra du{o; tat — taa; eva — ista; hi — sekako; āmayam — bolest;
dravyam — ne{to; na — zarem ne; punāti — le~i; cikitsitam — ako se iskoristi za le~ewe.

Prevod

O dobra du{o, zarem bolesta koja e predizvikana od ne{to ne se le~i so istoto ne{to, koga
}e se primeni na teravpetski na~in?

Tolkuvawe: Stru~niot doktor go lekuva pacientot so dieta. Na primer, mle~nata hrana


ponekoga{ predizvikuva poremetuvawe vo crevata, no toa istoto mleko preobrazeno vo jogurt
i pome{ano so nekoi sostojki gi le~i site takvi poremetuvawa. Sli~no, trikratnite bedi na
materijalnoto postoewe ne mo`at da se ubla`at so nikakvi materijalni aktivnosti. Takvite
aktivnosti mora da se produhovat, isto kako {to se v`aruva `elezoto staveno vo ogan i potoa
po~nuva da deluva kako ognot. Taka se menuva i materijalnoto sfa}awe za odredena rabota
koga taa rabota }e se upotrebi vo slu`bata na Gospod. Toa e tajnata na duhovniot uspeh. Ne
treba da se nastojuva da se vladee so materijalnata priroda, nitu pak da se otfrlaat materi-
jalnite raboti. Najdobar na~in da se izvle~e najdobroto od lo{o sklopenata zdelka e sî da
se iskoristi vo odnos so vrhovnoto duhovno su{testvo. Sî poteknuva od Vrhovniot Duh, koj
so Svojata nesfatliva mo} mo`e da go pretvori duhot vo materija i materijata vo duh. Zatoa
so vozvi{enata volja na Gospod t.n. materijalna rabota vedna{ se pretvora vo duhovna sila.
Potreben uslov za takvata promena e t.n. materija da se koristi vo slu`ba na duhot. Taka se
lekuvaat na{ite materijalni bolesti i taka se vozdignuvame na duhovno nivo na koe nema bedi,
`alewe i stravovi. Koga sî }e iskoristime za slu`ewe na Gospod, spoznavame deka ne postoi
ni{to osven Vrhovniot Duh. Na toj na~in nie ja spoznavame vedskata mantra: ,,Sî e Brahman.“

Strofa 1.5.34

evaḿ nṛṇāḿ kriyā-yogāḥ


sarve saḿsṛti-hetavaḥ
ta evātma-vināśāya
kalpante kalpitāḥ pare

evam — taka; nṛṇām — na ~ove~koto su{testvo; kriyā-yogāḥ — site aktivnosti; sarve — site;
saḿsṛti — na materijalnoto postoewe; hetavaḥ — pri~ini; te — tie; eva — sekako; ātma — drvoto
na rabotata; vināśāya — da uni{tat; kalpante — stanuvaat sposobni; kalpitāḥ — posveteni; pare
— na Transcendencijata.

Prevod
168 Шримад Бхагаватам

Isto taka, koga site ~ovekovi aktivnosti }e se posvetat na slu`eweto na Gospod, tie isti
aktivnosti koi predizvikuvale neprestajno ropstvo sega stanuvaat uni{tuva~ na drvoto na
rabotata.

Tolkuvawe: Koristoqubivata rabota, so koja `ivoto su{testvo postojano se obzema, vo


,,Bhagavad-gita“ se sporeduva so banjanovo drvo - nesomneno zatoa {to e mnogu dlaboko vkore-
neto. Sî dodeka li~nosta e sklona kon toa da u`iva vo plodovite na svojata rabota, primorana
e da se seli od edno telo vo drugo ili od edno mesto na drugo, vo zavisnost od prirodata na
rabotata. Sklonosta kon u`ivaweto mora da se preobrazi vo `elba da ja slu`ime misijata na
Gospod. Taka na{eto deluvawe se pretvora vo karma-joga - na~inot na koj mo`e da se dostigne
duhovno sovr{enstvo, vr{ej}i aktivnosti za koi imame prirodna sklonost. Tuka zborot atma
gi ozna~uva site kategorii na deluvawe od koristoqubie. Zaklu~okot e sleden: koga rezulta-
tite na seto koristoqubivo i drugo deluvawe }e se iskoristat za slu`ewe na Gospod, takvo-
to deluvawe prestanuva da sozdava nova karma i postepeno se razviva vo transcendentalno
posveteno slu`ewe, koe ne samo {to potpolno }e go prese~e korenot na banjanovoto drvo na
rabotata, tuku i }e ne odvede do lotosovite stapala na Gospod.
Da rezimirame: pred sî ~ovek treba da pobara dru{tvo na ~isti bhakti, koi ne samo
{to se poznava~i na vedanta, tuku se i samospoznaeni du{i i besprekorni bhakti na Bo`jata
Li~nost, Gospod [ri Kri{na. @iveej}i vo toa dru{tvo, bhaktata-po~etnik mora da slu`i
i fizi~ki i mentalno, po`rtvuvano i so qubov. Takviot stav na slu`ewe }e gi inspirira
golemite du{i da mu ja dadat svojata milost, koja pak vo nego }e gi razbudi site transcenden-
talni odliki na ~istite bhakti. Toa postepeno }e se razvie vo silna naklonost da slu{a za
transcendentalnite zabavi na Gospod, {to }e mu ovozmo`i da ja sfati vistinskata priroda na
gruboto i suptilnoto telo i kone~no da razvie znaewe za ~istata du{a i nejziniot ve~en od-
nos so Vrhovnata Du{a, Bo`jata Li~nost. Otkako ve~niot odnos }e bide vospostaven, ~istoto
posveteno slu`ewe na Gospod zapo~nuva da se razviva vo sovr{eno znaewe za Bo`jata Li~nost,
koja e nad spoznanieto na bezli~niot Brahman i lokaliziranata Paramatma. Vo ,,Bhagavad-
gita“ e re~eno deka so takvata puru{otama-joga ~ovek stanuva sovr{en duri i dodeka `ivee vo
sega{noto telo i gi projavuva site dobri osobini na Gospod vo najgolema mo`na mera. Toa e
procesot na postepenoto napreduvawe preku dru`eweto so ~istite bhakti.

Strofa 1.5.35

yad atra kriyate karma


bhagavat-paritoṣaṇam
jñānaḿ yat tad adhīnaḿ hi
bhakti-yoga-samanvitam

yat — {to i da; atra — vo ovoj `ivot ili svet; kriyate — se vr{i; karma — rabota; bhagavat —
Bo`jata Li~nost; paritoṣaṇam — za zadovolstvo; jñānam — znaewe; yat tat — toa {to se narekuva;
adhīnam — zavisi; hi — sekako; bhakti-yoga — so posvetenoto slu`ewe; samanvitam — povrzano.

Prevod

Sî {to }e se napravi vo ovoj `ivot za misijata na Gospod se narekuva bhakti-joga, transcenden-


talno slu`ewe na Gospod so qubov, a ona {to se narekuva znaewe stanuva popraten ~initel.

Tolkuvawe: Op{to prifateno e misleweto deka rabotej}i od koristoqubie, no vo sklad


Упатствата кои Шри Нарада му ги даде на Вјасадева за Шримад Бхагаватам 169

so odredbite na spisite, ~ovek stanuva sovr{eno sposoben da stekne transcendentalno znaewe


za duhovnoto spoznavawe. Nekoi smetaat deka bhakti-joga e samo u{te eden oblik na karma.
Me|utoa, bhakti-joga e nad karma i gjana i ne zavisi od niv. Naprotiv, gjana i karma zavisat od
bhakti-joga. Ovaa bhakti-joga (koja inaku se narekuva i krija-joga, t.e. karma-joga), koja [ri
Narada mu ja prepora~uva na Vjasa, se istaknuva nad site drugi jogi zatoa {to nejzino osnovno
na~elo e da se zadovoli Gospod. Gospod ne saka Negovite sinovi, `ivite su{testva, da gi trpat
trikratnite bedi na `ivotot. Toj saka site tie da Mu se vratat i da `iveat so Nego, no vra-
}aweto kaj Bog podrazbira deka ~ovek mora da ozdravi od bolesta na materijalizmot. Zatoa
onoj koj deluva za zadovolstvo na Gospod postepeno se ~isti od bolesta na materijalizmot, a
toa zna~i deka steknuva znaewe. Zna~i, znaeweto zavisi od karmata, t.e. od rabotata koja se
vr{i za Gospod. Seto drugo znaewe e li{eno od bhakti-joga i ne go zadovoluva Gospod, pa zatoa
ne mo`e da ne vrati vo carstvoto Bo`je, a toa zna~i deka ne mo`e da ni osiguri nitu spasenie.
Toa ve}e go objasnivme vo tolkuvaweto na strofata nai{karmjam apj a~juta-bhava-varxitam
(,,[rimad Bhagavatam“ 1.5.12). Zaklu~okot e deka bhaktata koj e obzemen so ~istoto posveteno
slu`ewe na Gospod, a posebno so slu{aweto i peeweto za Negovite transcendentalni slavi, so
milosta na Boga stanuva duhovno prosvetlen. Toa e potvrdeno vo ,,Bhagavad-gita“.

Strofa 1.5.36

kurvāṇā yatra karmāṇi


bhagavac-chikṣayāsakṛt
gṛṇanti guṇa-nāmāni
kṛṣṇasyānusmaranti ca

kurvāṇāḥ — dodeka vr{i; yatra — toga{; karmāṇi — dol`nosti; bhagavat — na Bo`jata Li~nost;
śikṣayā — po voljata; asakṛt — postojano; gṛṇanti — poprima; guṇa — odliki; nāmāni — imiwa;
kṛṣṇasya — na Kri{na; anusmaranti — postojano se se}ava; ca — i.

Prevod

Vr{ej}i gi svoite dol`nosti vo sklad so voljata na [ri Kri{na, Sevi{nata Bo`ja Li~nost,
~ovek postojano se se}ava na Nego, na Negovite imiwa i na Negovite odliki i pee za site tie
Bo`ji atributi.

Tolkuvawe: Ve{tiot bhakta na Gospod mo`e da go uredi svojot `ivot na takov na~in {to
mo`e da si ovozmo`i postojano da se se}ava na imeto, slavite, odlikite itn. na Gospod i da
pee za tie Bo`ji atributi, dodeka gi izvr{uva sekojdnevnite dol`nosti koi se vr{at za da
stekneme blagodet vo sledniot `ivot. Gospod jasno ja istaknal Svojata zapoved vo ,,Bhagavad-
gita“: vo site oblasti na `ivotot treba da deluvame samo za Gospod i da go smetame Nego
za sopstvenik na sî {to postoi. Vo sistemot na vedskite obredi postoi neizbe`no pravilo
duri i dodeka se obo`uvaat polubogovite kako Indra, Brahma, Sarasvati ili Gane{, da se
obo`uva i oblikot na Vi{nu koj e jagje{vara, t.e. mo}ta koja upravuva so takvite `rtvuvawa.
Obo`uvaweto na odreden polubog se prepora~uva zaradi odredena cel, no za da bide obredot
voop{to delotvoren, zadol`itelno e prisustvoto na Vi{nu.
Ne samo dodeka gi vr{ime vedskite dol`nosti, tuku i vo sekojdnevniot `ivot (vo semej­
nite odnosi, na rabota ili vo zanimaweto) morame da bideme svesni deka plodovite na site
aktivnosti mora da mu se predadat na vrhovniot u`ivatel - Gospod Kri{na. Gospod vo ..Bhaga-
vad-gita“ izjavil deka Toj e vrhovniot u`ivatel na sî, vrhovniot sopstvenik na site planeti i
vrhovniot prijatel na site su{testva. Nikoj osven Gospod [ri Kri{na ne mo`e da tvrdi deka
170 Шримад Бхагаватам

e sopstvenikot na sî vo sozdadeniot svet. ^istiot bhakta postojano se se}ava na toa i taka go


povtoruva transcendentalnoto ime na Gospod i govori za Negovite slavi i odliki. Toa zna~i
deka e postojano vo dopir so Gospod. Gospod e istoviden so Svoeto ime, slavi itn. i zatoa onoj
koj e vo postojan dopir so ovie Bo`ji atributi vsu{nost se dru`i so samiot Gospod.
^istata dobivka od svoite pari~ni sredstva, ne pomalku od pedeset procenti, morame
da ja potro{ime za sproveduvawe vo delo na zapovedite na Gospod Kri{na. Isto taka morame
da propovedame za posvetenosta na Gospod i na drugite, za{to toa e edna od Negovite naredbi.
Gospod nedvosmisleno veli deka nikoj ne Mu e podrag od onoj koj sekoga{ propoveda za Nego-
voto ime i slavi nasekade. Nau~nite otkritija vo materijalniot svet isto taka mo`at da se
iskoristat za izvr{uvawe na Negovite zapovedi. Toj saka porakata na ,,Bhagavad-gita“ da se
propoveda me|u Negovite bhakti. Me|utoa, toa ne mo`e da se pravi me|u onie koi ne steknale
nekakva zasluga vr{ej}i askeza, davawe na milostina, steknuvaj}i obrazovanie itn. Zatoa mo-
rame da prodol`ime da se trudime da gi preobratime lu|eto vo bhakti na Gospod, iako toa tie
ne go sakaat. Vo vrska so toa, Gospod ^aitanja vovel mnogu ednostaven metod. Toj ne pou~il
porakata za transcendencijata da ja propovedame preku peewe, tancuvawe i vkusuvawe na hrana
ponudena na Gospod. Taka pedeset procenti od svojot prihod mo`eme da potro{ime za taa cel.
Ako samo voda~ite na op{testvoto i bogatite lu|e vo ova temno vreme na karanici i neso-
glasuvawa se soglasat da potro{at pedeset procenti od svojot prihod za slu`eweto na Gos-
pod, onaka kako {to ne pou~il Gospod [ri ^aitanja Mahaprabhu, apsolutno e sigurno deka
ovoj poro~en pekol }e se pretvori vo transcendentalnoto `iveali{te na Gospod. Sekoj }e se
slo`i da u~estvuva na proslava kade {to ubavo se pee, zanesno se tancuva i ubavo se jade. Sekoj
}e dojde i li~no }e go po~uvstvuva transcendentalnoto prisustvo na Gospod. Toa na lu|eto }e
im dade mo`nost da se dru`at so Gospod, da steknat duhovno spoznanie i taka da se pro~istat.
Edinstveniot uslov za dostignuvawe uspeh vo vakvite duhovni aktivnosti e da se sproveduvaat
pod vodstvo na ~ist bhakta, koj e potpolno osloboden od site svetovni `elbi i koj ne se za-
nimava so koristoqubiva rabota i suvoparno {pekulirawe za prirodata na Gospod. Nikoj ne
mora da ja istra`uva prirodata na Gospod zo{to Toj samiot ve}e ja opi{al, posebno vo ,,Bhaga-
vad-gita“, a poop{irno vo ostanatite vedski spisi. Sî {to treba e samo da gi prifatime tie
spisi vo potpolnost i da se pokoruvame na naredbite na Gospod. Toa }e ne izvede na patot na
sovr{enstvoto. Nikoj ne mora da ja promeni svojata polo`ba, osobeno ne vo ova vreme na seka-
kvi pote{kotii. Edinstvenoto ne{to {to ~ovek mora da stori e da se otka`e od suvoparnoto
{pekulirawe, vo koe se vpu{ta so cel da se soedini so Gospod. Koga }e ja ostavi gordosta i }e
stane mnogu ponizen, }e bide sposoben da gi primi naredbite na Gospod od ,,Bhagavad-gita“ ili
,,Bhagavatam“, od usnite na verodostojniot bhakta, ~ii doblesti ve}e gi spomnavme. Vakvoto
ne{to nesomneno sekomu }e mu donese potpoln uspeh.

Strofa 1.5.37

oḿ namo bhagavate tubhyaḿ


vāsudevāya dhīmahi
pradyumnāyāniruddhāya
namaḥ sańkarṣaṇāya ca

oḿ — simbol na peeweto za transcendentalnata slava na Gospod; namaḥ — oddavawe po~it na


Gospod; bhagavate — na Bo`jata Li~nost; tubhyam — na Tebe; vāsudevāya — na Gospod, sinot na
Vasudeva; dhīmahi — slavime; pradyumnāya, aniruddhāya i sańkarṣaṇāya — site potpolni emanacii
na Gospod; namaḥ — ponizna po~it; ca — i.

Prevod
Упатствата кои Шри Нарада му ги даде на Вјасадева за Шримад Бхагаватам 171

Ajde site da go slavime Vasudeva i Negovite potpolni emanacii Pradjumna, Anirudha i


Sankar{ana.

Tolkuvawe: Spored ,,Pan~aratra“, Narajana e prvobitniot izvor na site Bo`ji emanacii.


Tie emanacii se Vasudeva, Sankar{ana, Pradjumna i Anirudha. Vasudeva se nao|a vo sredina
od levata strana, a Sankar{ana vo sredina od desnata strana. Pradjumna e od desnata strana
na Sankar{ana, dodeka Anirudha od levata strana na Vasudeva. Toa e polo`bata na ~etirite
Bo`estva, koi se poznati kako ~etirite glavni slugi na Gospod [ri Kri{na.
Ovaa strofa zapo~nuva so omkara pranava i zatoa pretstavuva vedska himna - mantra
- koja kako takva se vospostavuva so procesot na transcendentalnoto mantrawe t.e. om namo
dhimahi itn.
Poentata e vo toa deka sî {to pravime na poleto na koristoqubivoto deluvawe ili
empiriskata filozofija se smeta za beskorisno dokolku kone~no ne ni donese transcenden-
talno spoznavawe na Sevi{niot Gospod. Zatoa Naradaxi ja opi{al prirodata na ~istoto pos-
veteno slu`ewe vrz osnova na svojot li~en primer. Poka`al kako `ivoto su{testvo, poste-
peno napreduvaj}i vo posvetenoto slu`ewe, razviva bliskost so Gospod. Takviot razvoj na
transcendentalnata posvetenost sprema Gospod go dostignuva svojot vrv koga ~ovek }e po~ne
da go slu`i Gospod so qubov koja se narekuva prema i koja se do`ivuva vo razli~nite transcen-
dentalni rasi (vkusovi). Me|utoa, posvetenoto slu`ewe mo`e da bide pome{ano so koristo-
qubivoto deluvawe ili so empiriskite filozofski {pekulacii.
So recitiraweto na ovaa himna, koja se sostoi od trieset i tri bukvi, Suta odgovara na
pra{aweto koe mu go postavile vozvi{enite ri{ii predvodeni od [aunaka - pra{awe {to se
odnesuva na doverlivite spoznavawa na Suta, do koi do{ol so pomo{ na duhovniot u~itel. Ovaa
mantra gi imenuva ~etirite Bo`estva, t.e. Gospod i Negovite potpolni emanacii. Sredi{nata
li~nost e Gospod [ri Kri{na, dodeka Negovite potpolni emanacii se Negovite glavni slugi.
Najdoverlivoto upatstvo na ovaa mantra e deka ~ovek treba sekoga{ da gi pee i da se se}ava
na slavite na Sevi{nata Bo`ja Li~nost, Gospod [ri Kri{na, kako i na Negovite potpolni
emanacii Vasudeva, Sankar{ana, Pradjumna i Anirudha. Tie emanacii se izvornite Bo`estva
na site ostanati Vistini, kako na vi{nu-tatvite, taka i na {akti-tatvite.

Strofa 1.5.38

iti mūrty-abhidhānena
mantra-mūrtim amūrtikam
yajate yajña-puruṣaḿ
sa samyag darśanaḥ pumān

iti — taka; mūrti — vtelovuvawe; abhidhānena — vo zvuk; mantra-mūrtim — vtelovuvawe na trans-


cendentalniot zvuk; amūrtikam — na Gospod koj nema materijalen oblik; yajate — obo`uva; yajña
— Vi{nu; puruṣam — Bo`jata Li~nost; saḥ — toj samiot; samyak — sovr{eno; darśanaḥ — koja
gleda; pumān — li~nost.

Prevod

Onoj {to go obo`uva Vi{nu, Sevi{nata Bo`ja Li~nost, koja nema materijalen oblik, vte-
lovena vo transcendentalniot zvuk, gi gleda rabotite vo vistinsko svetlo.

Tolkuvawe: Sega na{ite setila se sostaveni od materijalni elementi i zatoa so niv ne


172 Шримад Бхагаватам

mo`eme da go spoznaeme transcendentalniot oblik na Gospod Vi{nu. Zatoa Vi{nu se obo`uva


vo oblikot na zvu~noto vtelovenie preku metodot na transcendentalnoto mantrawe. Sî {to
e von dosegot na mo}ta na spoznavawe na na{ite nesovr{eni setila mo`e vo potpolnost da se
spoznae preku zvukot. Li~nosta koja e von na{iot vidokrug mo`e da ja prepoznaeme dokolku ja
slu{neme. Ako toe e vozmo`no vo materijalna smisla, zo{to ne bi bilo i vo duhovna? Spoz-
navaweto na Vi{nu vo Negovoto zvu~no vtelovenie ne e nekakvo nejasno bezli~no iskust-
vo, tuku vistinsko spoznanie na transcendentalnata Bo`ja Li~nost, koja ima ~ist oblik na
ve~nost, bla`enstvo i znaewe.
Vo sanskritskiot re~nik ,,Amara-ko{a“ se dadeni dve zna~ewa na zborot murti: ,,oblik“
i ,,te{kotija“. Zatoa A~arjata [ri Vi{vanatha ^akravarti Thakura objasnuva deka zborot
amurtikam tuka zna~i ,,bez te{kotii“. Transcendentalniot oblik na ve~noto bla`enstvo i
znaewe mo`eme da go spoznaeme so svoite izvorni duhovni setila, koi mo`at da se o`iveat
so peeweto na svetite mantri, transcendentalnite zvu~ni vtelovenija. Takviot zvuk treba da
se primi od duhovniot u~itel i treba da se izgovara spored negovite upatstva. Toa postepeno
}e ne pribli`i do Gospod. Toj metod na obo`uvawe e prepora~an vo sistemot pan~aratrika,
koj e priznaen i ovlasten. Sistemot pan~aratrika sodr`i najverodostojni pravila za trans-
cendentalnoto posveteno slu`ewe. ^ovek mo`e da Mu prijde na Gospod samo ako gi sledi tie
pravila - a ne so suvoparnoto filozofsko {pekulirawe. Sistemot pan~aratrika e prakti~en
i prikladen za ova vreme. Vo sovremenoto vreme pozna~aen e i od Vedanta.

Strofa 1.5.39

imaḿ sva-nigamaḿ brahmann


avetya mad-anuṣṭhitam
adān me jñānam aiśvaryaḿ
svasmin bhāvaḿ ca keśavaḥ

imam — taka; sva-nigamam — doverlivoto znaewe na Vedite za Sevi{nata Bo`ja Li~nost; brah-
man — o brahmana (Vjasadeva); avetya — poznavaj}i dobro; mat — jas; anuṣṭhitam — izvr{iv; adāt
— mi podari mene; me — mene; jñānam — transcendentalno znaewe; aiśvaryam — potoa rasko{;
svasmin — li~na; bhāvam — bliska privrzanost i qubov; ca — i; keśavaḥ — Gospod Kri{na.

Prevod

O brahmana, taka Sevi{niot Gospod Kri{na prvo me obdari so transcendentalnoto znaewe za


Gospod, sodr`ano vo doverlivite delovi na Vedite, potoa so duhovnite rasko{i i kone~no, so
bliskoto slu`ewe Nemu, vo ~ista qubov.

Tolkuvawe: Dru`eweto so Gospod preku transcendentalniot zvuk ne se razlikuva od


seduhovniot [ri Kri{na. Toa e potpolno sovr{en na~in da Mu prijdeme na Gospod. Preku
takviot ~ist dopir so Gospod bhaktata mo`e da se vozdigne nad pokrivot na materijata, za
da ja sfati podlabokata smisla na vedskata kni`evnost - postoeweto na Gospod vo transcen-
dentalnoto `iveali{te - pod uslov da ne gi pravi desette navredi koi nastanuvaat poradi
materijalisti~kite sfa}awa. Gospod postepeno mu go razotkriva Svojot identitet na onoj koj
ima nepokolebliva verba vo duhovniot u~itel i vo Nego samiot. Ponatamu, bhaktata stanuva
obdaren so misti~nite rasko{i, koi gi ima osum, i kone~no e prifaten vo intimnoto dru{tvo
na Gospod. Preku duhovniot u~itel mu se doveruva odredena slu`ba za Gospod. ^istiot bhakta
pove}e saka da go slu`i Gospod otkolku da se rasfrla so misti~nite mo}i koi vo nego se
nao|aat vo latentna sostojba. Seto ova [ri Narada go objasnil vrz osnova na svoeto li~no
Упатствата кои Шри Нарада му ги даде на Вјасадева за Шримад Бхагаватам 173

iskustvo. ^ovek mo`e da gi stekne site pogodnosti koi gi steknal [ri Narada dokolku se
usovr{i vo mantraweto na zvu~noto vtelovenie na Gospod. Sekoj mo`e nepre~eno da go man-
tra ovoj transcendentalen zvuk. Edinstveniot uslov e zvukot da se primi od pretstavnik na
Narada, vo lanecot na u~eni~koto nasledstvo (parampara).

Strofa 1.5.40

tvam apy adabhra-śruta viśrutaḿ vibhoḥ


samāpyate yena vidāḿ bubhutsitam
prākhyāhi duḥkhair muhur arditātmanāḿ
sańkleśa-nirvāṇam uśanti nānyathā

tvam — tvoeto blagorodstvo; api — isto taka; adabhra — obemna; śruta — vedska kni`evnost;
viśrutam — isto taka slu{na; vibhoḥ — za Semo}niot; samāpyate — da se zadovoli; yena — so
{to; vidām — u~enite; bubhutsitam — koi sekoga{ sakaat da steknat transcendentalno znaewe;
prākhyāhi — opi{i; duḥkhaiḥ — od bedite; muhuḥ — sekoga{; ardita-ātmanām — masa na lu|e koi
stradaat; sańkleśa — bedi; nirvāṇam — olesnuvawe od; uśanti na — ne dobivaat; anyathā — na drug
na~in.

Prevod

Zatoa, te molam, opi{i gi aktivnostite na semo}niot Gospod, vo koi si upaten blagodarenie


na svoeto golemo poznavawe na Vedite. Toa }e gi zadovoli `elbite na golemite u~eni lu|e i
istovremeno }e gi ubla`i bedite na masata obi~ni lu|e koi postojano stradaat od materijal-
nite maki. Navistina, ne postoi drug na~in ovie lu|e da se oslobodat od bedite.

Tolkuvawe: [ri Narada Muni vrz osnova na svoeto prakti~no iskustvo nedvosmisleno
izjavuva deka najdobroto re{enie za site problemi predizvikani od materijalnoto deluvawe
e da se {irat slavite na Sevi{niot Gospod. Postojat ~etiri vida na dobri i ~etiri vida na
lo{i lu|e. Ovie prvite go prifa}aat avtoritetot na semo}niot Bog i po intuicija go baraat
zasolni{teto na Gospod toga{ koga: (1) se vo nevolja, (2) im trebaat pari, (3) se napredni vo
znaeweto i (4) koga se qubopitni i sakaat da doznaat pove}e za Bog. Zatoa Naradaxi go sovetu-
va Vjasadeva da gi ra{iri transcendentalnite vistini za Bog sodr`ani vo negovoto golemo
znaewe za Vedite.
[to se odnesuva do lo{ite lu|e, niv isto taka gi ima ~etiri vida: (1) onie koi ednos-
tavno potonale vo koristoqubivata rabota i zatoa se podlo`ni na bedite, koi ja prosleduvaat
takvata rabota, (2) onie koi se vrzani za porocite, koi nosat setilno u`ivawe i koi gi trpat
posledicite na takvite dela, (3) onie koi se mnogu napredni vo materijalnoto znaewe, no koi
stradaat za{to nemaat dovolno zdrav razum da go prifatat avtoritetot na semo}niot Gospod
i (4) lu|eto poznati kako ateisti koi svesno go mrazat i samoto ime na Bog, iako se sekoga{
vo nevolja.
[ri Naradaxi go sovetuval Vjasadeva da gi opi{e slavite na Gospod i taka da im dade
dobro na site vidovi na lu|e, kako na dobrite, taka i na lo{ite. Spored toa, ,,[rimad-Bhagav-
atam“ ne e namenet za nekoja posebna grupa na lu|e ili sekta. Namenet e za iskrenata du{a koja
navistina ja posakuva sopstvenata blagosostojba i du{evniot mir.

Taka se zavr{uvaat tolkuvawata na Bhaktivedanta na pettoto poglavje od Prvoto


peewe na ,,[rimad-Bhagavatam“, so naslov ,,Upatstvata koi [ri Narada mu gi dade na
Vjasadeva za [rimad-Bhagavatam“ .
174 Шримад Бхагаватам
[estto Poglavje

Razgovorot pome|u
Narada i Vjasadeva

Strofa 1.6.1

sūta uvāca
evaḿ niśamya bhagavān
devarṣer janma karma ca
bhūyaḥ papraccha taḿ brahman
vyāsaḥ satyavatī-sutaḥ

sūtaḥ uvāca — Suta re~e; evam — taka; niśamya — slu{aj}i; bhagavān — mo}nata inkarnacija na
Bog; devarṣeḥ — na golemiot mudrec me|u bogovite; janma — za ra|aweto; karma — aktivnos-
tite; ca — i; bhūyaḥ — povtorno; papraccha — zapra{a; tam — nego; brahman — o brahmani;
vyāsaḥ — Vjasadeva; satyavatī-sutaḥ — sinot na Satjavati.

Prevod

Suta re~e: O brahmani, taka slu{aj}i sî za ra|aweto i aktivnostite na [ri Narada, Vjasa-
deva, inkarnacijata na Bog i sinot na Satjavati, go postavi slednovo pra{awe.

Tolkuvawe: Vjasadeva sakal u{te pove}e da doznae za sovr{enstvoto na Narada i zatoa


sakal da go prodol`i razgovorot vo taa nasoka. Vo ova poglavje Narada }e opi{e kako edna{
uspeal nakratko da go vidi Gospod dodeka bil obzemen so transcendentalni misli na bolna
odvoenost od Nego.

Strofa 1.6.2

vyāsa uvāca
bhikṣubhir vipravasite
vijñānādeṣṭṛbhis tava
vartamāno vayasy ādye
tataḥ kim akarod bhavān

vyāsaḥ uvāca — [ri Vjasadeva re~e; bhikṣubhiḥ — golemite isposnici; vipravasite — zatoa {to
otidoa na nekoe drugo mesto; vijñāna — nau~no znaewe za transcendencijata; ādeṣṭṛbhiḥ — onie
koi pou~ija; tava — tvoeto; vartamānaḥ — sega{noto; vayasi — traewe na `ivotot; ādye — pred
po~etokot; tataḥ — potoa; kim — {to; akarot — prave{e; bhavān — tvoeto blagorodstvo.

175
176 Шримад Бхагаватам

Prevod

[ri Vjasadeva re~e: O Narada, {to prave{e otkako zaminaa vozvi{enite mudreci, koi vo mi-
natiot `ivot te pou~ija na naukata za transcendencijata?

Tolkuvawe: Vjasadeva bil u~enik na Naradaxi i zatoa bilo prirodno {to mnogu sakal da
doznae {to pravel Narada otkako go inicirale duhovnite u~iteli. Imeno, toj re{il da trgne
po stapkite na Narada, za da go dostigne istoto sovr{enstvo na `ivotot. @elbata da mu posta-
vuvame pra{awa na duhovniot u~itel e od su{tinsko zna~ewe za duhovniot napredok. Takvoto
raspra{uvawe na sanskrit se narekuva sad-dharma-pri~ha.

Strofa 1.6.3

svāyambhuva kayā vṛttyā


vartitaḿ te paraḿ vayaḥ
kathaḿ cedam udasrākṣīḥ
kāle prāpte kalevaram

svāyambhuva — o sinu na Brahma; kayā — vo kakvi okolnosti; vṛttyā — zanimawe; vartitam — si


pomina; te — ti; param — po inicijacijata; vayaḥ — period od `ivotot; katham — kako; ca — i;
idam — ova; udasrākṣīḥ — go napu{ti; kāle — so tekot na vremeto; prāpte — steknuvaj}i; kale­
varam — telo.

Prevod

O sinu na Brahma, {to prave{e posle inicijacijata i kako go napu{ti teloto koga za toa
dojde vreme?

Tolkuvawe: Vo svojot prethoden `ivot [ri Narada Muni bil sin na obi~na sluginka.
Zatoa mnogu e va`en na~inot na koj sovr{eno se preobrazil i steknal duhovno telo polno so
bla`enstvo i znaewe. [ri Vjasadeva sakal za seop{to zadovolstvo ovie vistini da izlezat na
videlina.

Strofa 1.6.4

prāk-kalpa-viṣayām etāḿ
smṛtiḿ te muni-sattama
na hy eṣa vyavadhāt kāla
eṣa sarva-nirākṛtiḥ

prāk — pred; kalpa — traeweto na denot na Brahma; viṣayām — temi; etām — seto toa; smṛtim —
se}avawe; te — tvoeto; muni-sattama — o golem mudrecu; na — ne; hi — sekako; eṣaḥ — seto toa;
vyavadhāt — ne zemaj}i go predvid; kālaḥ — vremeto; eṣaḥ — seto toa; sarva — sî; nirākṛtiḥ —
uni{teno.

Prevod
Разговорот помеѓу Нарада и Вјасадева 177

O presvetol mudrecu, vremeto uni{tuva sî. Toga{ kako e mo`no ona {to se slu~ilo pred
sega{niov den na Brahma sî u{te da bide sve`o vo tvoeto se}avawe, nepomateno od vremeto?

Tolkuvawe: Kako {to ne se uni{tuva duhot so uni{tuvaweto na materijalnoto telo, taka


ne se uni{tuva ni duhovnata svesnost. [ri Naradaxi razvil vakva svesnost vo prethodnata
kalpa, dodeka sî u{te go imal materijalnoto telo. Svesta za materijalnoto telo e vsu{nost
duhovnata svesnost, projavena preku toa telo. Taa e poniska, uni{tliva i izopa~ena. Me|utoa,
natsvesta (svesta na povisokiot um na duhovno nivo) e ista po kvalitet kako du{ata i nikoga{
ne mo`e da bide uni{tena.

Strofa 1.6.5

nārada uvāca
bhikṣubhir vipravasite
vijñānādeṣṭṛbhir mama
vartamāno vayasy ādye
tata etad akāraṣam

nāradaḥ uvāca — [ri Narada re~e; bhikṣubhiḥ — vozvi{enite mudreci; vipravasite — zaminaa
na drugi mesta; vijñāna — nau~noto duhovno znaewe; ādeṣṭṛbhiḥ — onie koi me pou~ija; mama —
moeto; vartamānaḥ — sega{no; vayasi ādye — pred ovoj `ivot; tataḥ — potoa; etat — ova; akāraṣam
— go pravev.

Prevod

[ri Narada re~e: Vozvi{enite mudreci koi mi go prenesoa nau~noto znaewe za transcenden-
cijata zaminaa na drugi mesta, a jas morav da go pominam svojot `ivot na sledniov na~in.

Tolkuvawe: Naradaxi vo svojot minat `ivat so milosta na vozvi{enite mudreci bil ispol-
net so duhovno znaewe. Iako bil samo dete od pet godini, do`iveal promena koja od koren go
izmenila negoviot `ivot. Toa e va`en pokazatel vidliv kaj onie koi gi iniciral verodostoen
duhoven u~itel. Dru`eweto so bhaktite nosi brza promena vo `ivotot i vodi kon duhovnoto
spoznavawe. Kako ova dru`ewe vlijaelo vrz [ri Narada Muni vo negoviot prethoden `ivot,
toa e opi{ano vo ova poglavje.

Strofa 1.6.6

ekātmajā me jananī
yoṣin mūḍhā ca kińkarī
mayy ātmaje 'nanya-gatau
cakre snehānubandhanam

eka-ātmajā — imaj}i samo eden sin; me — mojata; jananī — majka; yoṣit — `ena ; mūḍhā — buda-
lesta; ca — i; kińkarī — sluginka; mayi — mene; ātmaje — zo{to bev nejzino dete; ananya-gatau —
koj nema druga za{tita; cakre — go napravi toa; sneha-anubandhanam — vrzan so qubovta.
178 Шримад Бхагаватам

Prevod

Mojata majka, ~ij sin-edinec bev jas, be{e obi~na `ena i sluginka. Bidej}i bev nejziniot ed-
instven potomok, taa ne znae{e nitu eden drug na~in kako da me za{titi osven da me vrze so
vrskite na qubovta.

Strofa 1.6.7

sāsvatantrā na kalpāsīd
yoga-kṣemaḿ mamecchatī
īśasya hi vaśe loko
yoṣā dārumayī yathā

sā — taa; asvatantrā — be{e zavisna; na — ne; kalpā — mo`e{e; āsīt — be{e; yoga-kṣemam — da
izdr`uva; mama — mene; icchatī — iako saka{e; īśasya — od providenieto; hi — za{to; vaśe —
pod uprava; lokaḥ — sekoj; yoṣā — kukla; dāru-mayī — napravena od drvo; yathā — kako.

Prevod

Taa saka{e da se gri`i za moeto izdr`uvawe kako {to prilega, no zatoa {to ne be{e samo-
stojna ne mo`e{e da napravi ni{to za mene. Svetot e pod sovr{eni nadzor na Sevi{niot Gos-
pod, a sekoj e kako kukla vo racete na kuklarot.

Strofa 1.6.8

ahaḿ ca tad-brahma-kule
ūṣivāḿs tad-upekṣayā
dig-deśa-kālāvyutpanno
bālakaḥ pañca-hāyanaḥ

aham — jas; ca — isto taka; tat — vo toa; brahma-kule — vo u~ili{teto na brahmanite; ūṣivān —
`iveev; tat — od nea; upekṣayā — zavisej}i; dik-deśa — mesta i zemji; kāla — vreme; avyutpannaḥ
— nemaj}i iskustvo; bālakaḥ — obi~no dete; pañca — pet; hāyanaḥ — godini staro.

Prevod

Toga{ imav samo pet godini, bev kako i sekoe dete i `iveev vo u~ili{teto na brahmanite.
Zavisen od qubovta na svojata majka, dotoga{ sî u{te go nemav videno svetot.

Strofa 1.6.9

ekadā nirgatāḿ gehād


duhantīḿ niśi gāḿ pathi
sarpo 'daśat padā spṛṣṭaḥ
kṛpaṇāḿ kāla-coditaḥ

ekadā — edna{ odamna; nirgatām — izleguvaj}i; gehāt — od doma; duhantīm — da molze; niśi — vo
no}ta; gām — krava; pathi — na patot; sarpaḥ — zmija; adaśat — kasna; padā — za noga; spṛṣṭaḥ —
Разговорот помеѓу Нарада и Вјасадева 179

taka kasnata; kṛpaṇām— kutrata `ena; kāla-coditaḥ — po vojlata na vrhovnoto vreme.

Prevod

Edna no} mojata kutra majka otide da ja pomolze kravata, no toga{, po voljata na vrhovnoto
vreme, ja kasna zmija za nogata.

Tolkuvawe: Ova e na~inot na koj iskrenata du{a stanuva pribli`ena kon Boga. Za kutroto
dete se gri`ela samo negovata ne`na majka. Me|utoa, po ureduvawe na vrhovnata volja taa bila
odvedena od svetot, so cel deteto potpolno da zavisi od milosta na Gospod.

Strofa 1.6.10

tadā tad aham īśasya


bhaktānāḿ śam abhīpsataḥ
anugrahaḿ manyamānaḥ
prātiṣṭhaḿ diśam uttarām

tadā — toga{; tat — taa; aham — jas; īśasya — na Gospod; bhaktānām — bhaktite; śam — milost;
abhīpsataḥ — sakaj}i; anugraham — kako na poseben blagoslov; manyamānaḥ — mislej}i na toj
na~in; prātiṣṭham — zaminav; diśam uttarām — vo nasoka na sever.

Prevod

Go prifativ toa kako posebna milost na Gospod, koj na Svoite bhakti sekoga{ im posakuva sî
najdobro i so tie misli se upativ kon sever.

Tolkuvawe: Doverlivite bhakti na Gospod na sekoj ~ekor gi gledaat Negovite blagoslovi.


Ona {to materijalistite go smetaat za neo~ekuvano ili za te`ok moment, tie go prifa}aat
kako posebna milost na Gospod. Svetovnata blagosostojba pretstavuva eden vid na materijalna
treska. Gospod so Svojata milost postepeno ja namaluva temperaturata na taa treska i taka
bhaktata ~ekor po ~ekor go obnovuva svoeto duhovno zdravje. Svetovnite lu|e toa pogre{no go
sfa}aat.

Strofa 1.6.11

sphītāñ janapadāḿs tatra


pura-grāma-vrajākarān
kheṭa-kharvaṭa-vāṭīś ca
vanāny upavanāni ca

sphītān — mnogu razvieni; jana-padān — metropoli; tatra — tamu; pura — gradovi; grāma — sela;
vraja — golemi farmi; ākarān — nao|ali{ta na ruda; kheṭa — zemjodelski povr{ini; kharvaṭa —
dolini; vāṭīḥ — cvetni gradini; ca — i; vanāni — {umi; upavanāni — rasadnici; ca — i.

Prevod
180 Шримад Бхагаватам

Na svojot pat minav niz mnogu razvieni metropoli, gradovi, sela, sto~arski farmi, rudnici,
zemjodelski povr{ini, dolini, cvetni gradini, rasadnici i {umi.

Tolkuvawe: Zemjodelstvoto, rudarstvoto, sto~arstvoto, industrijata, gradinarstvoto i


site ostanati ~ovekovi aktivnosti otsekoga{ bile na ist stepen na razvoj kako i denes. ^ovek
se zanimaval so niv i pred sozdavaweto na svetot vo sega{niot ciklus, a }e se zanimava so niv
i ponatamu, duri i vo sledniot ciklus na sozdavaweto. Posle mnogu milijardi godini svetot se
uni{tuva i posle u{te tolku milijardi godini, spored zakonot na prirodata, zapo~nuva novo-
to sozdavawe. Istorijata na vselenata vo noviot svet se povtoruva skoro na identi~en na~in.
Sepak svetovnite polemi~ari go tro{at svoeto vreme na arheolo{ki iskopuvawa, namesto da
istra`at {to e od su{tinska va`nost za `ivotot. Bidej}i dobil pottik za duhoven `ivot, [ri
Narada Muni, iako sî u{te bil obi~no dete, ne potro{il nitu mig na svojot ekonomski razvoj,
iako minuval niz gradovi i sela, pokraj rudnici i fabriki. Naprotiv, nepokoleblivo se pos-
vetil na duhovnoto spoznavawe. ,,[rimad Bhagavatam“ ovde go opi{uva ona {to se slu~uvalo
pred nekolku stotina milioni godini. Kako {to ve}e be{e re~eno, vo ova transcendentalno
delo se prika`ani samo najva`nite momenti na istorijata.

Strofa 1.6.12

citra-dhātu-vicitrādrīn
ibha-bhagna-bhuja-drumān
jalāśayāñ chiva-jalān
nalinīḥ sura-sevitāḥ
citra-svanaiḥ patra-rathair
vibhramad bhramara-śriyaḥ

citra-dhātu — vredni rudi kako {to se zlatoto, srebroto i bakarot; vicitra — polni so najrazli~ni;
adrīn — ridovi i planini; ibha-bhagna — koi se skr{eni od golemite slonovi; bhuja — granki;
drumān — drvja; jalāśayān śiva — {to dava zdravje; jalān — ezera; nalinīḥ — cvetovi od lotos; sura-
sevitāḥ — koi bi gi posakale `itelite na rajot; citra-svanaiḥ — mu dava zadovolstvo na srceto;
patra-rathaiḥ — so pticite; vibhramat — razigrani; bhramara-śriyaḥ — ukrasena so p~eli.

Prevod

Minav preku ridovi i planini bogati so razni rudi kako zlato, srebro i bakar, preku predeli
so ezera polni so preubavi lotosovi cvetovi, prikladni za `itelite na rajot i ukraseni so
razigrani p~eli i raspeani ptici.

Strofa 1.6.13

nala-veṇu-śaras-tanba-
kuśa-kīcaka-gahvaram
eka evātiyāto 'ham
adrākṣaḿ vipinaḿ mahat
ghoraḿ pratibhayākāraḿ
vyālolūka-śivājiram

nala — slama; veṇu — bambus; śaraḥ — trska; tanba — zarasnata; kuśa — ostra treva; kīcaka —
Разговорот помеѓу Нарада и Вјасадева 181

korov; gahvaram — pe{tera; ekaḥ — sam; eva — samo; atiyātaḥ — te{ko da se mine preku; aham —
jas; adrākṣam — posetiv; vipinam — gusti {umi; mahat — golemi; ghoram — stra{ni; prati­bhaya-
ākāram — opasno; vyāla — zmii; ulūka — ut; śiva — {akali; ajiram — vrtali{ta.

Prevod

Minav i preku mnogu {umi zarasnati so slama, bambus i trska, ostra treva i korov, so mnogu
pe{teri naokolu. Mnogu be{e te{ko da se mine sam preku niv. Vleguvav i vo gusti, temni
{umi koi bea opasni i stra{ni vrtali{ta na zmii, utki i {akali.

Tolkuvawe: Dol`nosta na patuva~kiot isposnik (parivraxaka~arjata) e da gi iskusi site


raznolikosti na Bo`jeto sozdanie. Toj go pravi toa patuvaj}i sam niz sekakvi {umi i ridovi,
niz gradovi, sela itn. - sî so cel da stekne verba vo Boga i da go zajakne umot, kako i da gi
prosvetli `itelite koi gi sretnuva so porakata za Boga. Vakviot isposnik (sanjasi) e dol`en
bez strav da go prifati siot toj rizik. Najprimerniot sanjasi vo sega{noto vreme e Gospod
^aitanja, koj isto kako i Narada patuval po pra{umite na sredna Indija i gi prosvetluval
duri i tigrite, me~kite, zmiite, elenite, slonovite i mnogute ostanati divi `ivotni. Vo ova
vreme Kali, na obi~nite lu|e im e zabraneto da se zavetat vo redot na sanjasa. Onoj {to }e ja
promeni oblekata samo za da poka`e kolku e duhovno napreden ne e sanjasi za primer. ^ovek
treba da se zaveti deka sosema }e se otka`e od op{testveniot `ivot i isklu~ivo }e mu se pos-
veti na slu`eweto na Gospod - samoto menuvawe na oblekata e najobi~na formalnost. Gospod
^aitanja ne prifatil ime na sanjasi i zatoa vo ova vreme Kali t.n. sanjasii treba da go sle-
dat Negoviot primer i da ne gi menuvaat svoite imiwa. Posvetenoto slu`ewe posebno za ova
vreme se prepora~uva vo vid na slu{awe i zboruvawe za svetite slavi na Gospod. Onoj {to }e
se zaveti vo redot na odrekuvawe ne treba da gi imitira parivraxaka~arjite, kako Narada ili
Gospod ^aitanja. Podobro bi bilo za nego da otide na nekoe sveto mesto i seto svoe vreme i
energija da gi posveti na slu{awe i neprestano recitirawe na svetite spisi koi gi ostavile
vozvi{enite a~arji kako {estminata Gosvamii od Vrindavana.

Strofa 1.6.14

pariśrāntendriyātmāhaḿ
tṛṭ-parīto bubhukṣitaḥ
snātvā pītvā hrade nadyā
upaspṛṣṭo gata-śramaḥ

pariśrānta — umoren; indriya — telesno; ātmā — mentalno; aham — jas; tṛṭ-parītaḥ — `eden;
bubhukṣitaḥ — i gladen; snātvā — kapej}i se; pītvā — i piej}i voda; hrade — vo ezero; nadyāḥ — na
reka; upaspṛṣṭaḥ — vo dopir so; gata — se oslobodi; śramaḥ — umor.

Prevod

No edna{, dodeka taka patuvav, se po~uvstvuvav umoren, i telesno i mentalno, a bev i gladen
i `eden. Zatoa se iskapiv vo edno re~no ezerce i se napiv voda. Vo dopir so vodata mojata
iscrpenost is~ezna.

Tolkuvawe: Patuva~kiot isposnik mo`e da gi zadovoli telesnite potrebi, `edta i gladta,


so darovite od prirodata. Ne mora da prosi pred vratite na semejnite lu|e. Spored toa, toj ne
182 Шримад Бхагаватам

odi vo domot na semejniot ~ovek za da prosi, tuku za duhovno da gi prosvetli doma}inite.

Strofa 1.6.15

tasmin nirmanuje 'raṇye


pippalopastha āśritaḥ
ātmanātmānam ātmasthaḿ
yathā-śrutam acintayam

tasmin — vo taa; nirmanuje — nenaselena; araṇye — {uma; pippala — banjanovo drvo; upasthe —
sedej}i pod; āśritaḥ — zemaj}i zasolni{te; ātmanā — so pomo{ na inteligencijata; ātmānam —
Nad-du{ata; ātma-stham — koja se nao|a vo mene; yathā-śrutam — kako {to ~uv od oslobodenite
du{i; acintayam — mislev na.

Prevod

Potoa, vo taa nenaselena {uma se smestiv pod senkata na edno banjanovo drvo i koristej}i ja
inteligencijata, po~nav da meditiram na Nad-du{ata koja se nao|a vo srceto - onaka kako {to
nau~iv od oslobodenite du{i.

Tolkuvawe: Ne treba da se meditira spored svojata zamisla. Taa ve{tina morame sovr{eno
dobro da ja nau~ime od verodostojni izvori, svetite spisi, i toa so posredstvo na verodos-
toen duhoven u~itel. Samo toga{, koristej}i ja svojata pravilno vospitana inteligencija, }e
mo`eme da meditirame na Nad-du{ata koja `ivee vo sekoe `ivo su{testvo. Takvata svesnost se
razviva vo srceto na bhaktata koj gi izvr{uval naredbite na duhovniot u~itel i na toj na~in
go slu`el Gospod so qubov. [ri Naradaxi do{ol vo dopir so verodostojni duhovni u~iteli,
iskreno gi slu`el i blagodarenie na toa bil prosvetlen. Taka po~nal da meditira.

Strofa 1.6.16

dhyāyataś caraṇāmbhojaḿ
bhāva-nirjita-cetasā
autkaṇṭhyāśru-kalākṣasya
hṛdy āsīn me śanair hariḥ

dhyāyataḥ — taka meditiraj}i na; caraṇa-ambhojam — lotosovite stapala na lokaliziranata


Bo`ja Li~nost; bhāva-nirjita — so um preobrazen vo transcendentalna qubov sprema Gospod;
cetasā — site aktivnosti na umot (mislewe, ~uvstvuvawe i posakuvawe); autkaṇṭhya — poradi
gore~kata `elba; aśru-kala — solzi te~ea; akṣasya — od o~ite; hṛdi — vo srceto; āsīt — se pojavi;
me — moeto; śanaiḥ — vedna{; hariḥ — Bo`jata Li~nost.

Prevod

Koga so mojot um, preobrazen vo transcendentalnata qubov, po~nav da meditiram na lotoso-


vite stapala na Bo`jata Li~nost, mi potekoa solzi i Gospod [ri Kri{na vedna{ se pojavi na
lotosot na moeto srce.

Tolkuvawe: Ovde e zna~aen zborot bhava. Stadiumot bhava se dostignuva otkako ~ovek }e
Разговорот помеѓу Нарада и Вјасадева 183

razvie transcendentalna privrzanost kon Gospod. Po~etniot stadium se narekuva {radha - na-
klonost sprema Sevi{niot Gospod. Za ~ovek da ja zgolemi taa naklonost mora da se dru`i so
~istite bhakti na Gospod. Tretiot stadium e primenata na propi{anite pravila i normi na
posvetenoto slu`ewe. Toa }e gi rastera site somne`i i }e gi otstrani site li~ni nedostatoci
koi ni smetaat da napreduvame vo posvetenoto slu`ewe.
Koga site somne`i i nedostatoci }e se otstranat, bhaktata steknuva cvrsta ver-
ba vo Transcendencijata, a vkusot za Nea vo golema mera se zgolemuva. Toj stadium vodi do
privle~nosta, po koja doa|a bhavata, stadiumot koj i prethodi na ~istata qubov kon Boga. Koga
umot e proniknat so taa qubov, se pojavuva silno ~uvstvo na odvoenost od Boga koe vodi do
osum vidovi na zanes. Toga{ solzite sami te~at od o~ite na bhaktata. Bidej}i vo svojot pret-
hoden `ivot, brzo otkako zaminal od doma, Narada Muni go dostignal ovoj stadium, mo`el
mnogu lesno da go vidi vistinskoto prisustvo na Gospod so svoite razvieni duhovni setila,
koi bile vo potpolnost pro~isteni od zagadenosta na materijata.

Strofa 1.6.17

premātibhara-nirbhinna-
pulakāńgo 'tinirvṛtaḥ
ānanda-samplave līno
nāpaśyam ubhayaḿ mune

premā — qubov; atibhara — mnogu silna; nirbhinna — posebni; pulaka — ~uvstva na sre}a; ańgaḥ
— delovi na teloto; ati-nirvṛtaḥ — potpolno preplaven; ānanda — zanes; samplave — vo okeanot;
līnaḥ — preplaven; na — ne; apaśyam — mo`ev da vidam; ubhayam — dvajcata; mune — o Vjasa-
deva.

Prevod

Vo toj mig, o Vjasadeva, potpolno me preplavija ~uvstva na sre}a, a sekoj poseben del od moeto
telo be{e o`ivean sam za sebe. Dlaboko potonuvaj}i vo okeanot na zanesot, ne mo`ev da se
vidam pove}e ni sebe sí, nitu pak Gospod.

Tolkuvawe: Duhovnoto ~uvstvo na sre}a i silen zanes ne mo`at da se sporedat so ni{to


svetovno. Zatoa e mnogu te{ko da se opi{at tie ~uvstva. Mo`eme samo delumno da gi sfatime
vrz osnova na zborovite na [ri Narada Muni. Sekoj telesen organ i site setila imaat odrede-
na uloga. Koga nekoj }e go zdogleda Gospod, site negovi setila vo potpolnost se budat za da go
slu`at Nego. Do toa doa|a zatoa {to setilata i onaka, na oslobodeno nivo, go slu`at Gospod
so siot svoj kapacitet. Toa se slu~ilo i vo slu~ajot na Narada: koga go dostignal transcen-
dentalniot zanes, sekoe posebno setilo o`ivealo za da go slu`i Gospod, a toj samiot izgubil
kontrola vrz sebe i ne mo`el pove}e da se vidi nitu sebe sí, nitu pak Gospod.

Strofa 1.6.18

rūpaḿ bhagavato yat tan


manaḥ-kāntaḿ śucāpaham
apaśyan sahasottasthe
vaiklavyād durmanā iva
184 Шримад Бхагаватам

rūpam — oblik; bhagavataḥ — na Bo`jata Li~nost; yat — kakov {to e; tat — toj; manaḥ — um;
kāntam — kakov {to saka; śuca-apaham — go uni{tuva neskladot; apaśyan — ne gledaj}i; sahasā
— odnenade`; uttasthe — stana; vaiklavyāt — voznemiren; durmanāḥ — go izgubi sakanoto; iva —
kako da sum.

Prevod

Transcendentalniot oblik na Gospod, takov kakov {to e, gi zadovoluva `elbite na umot i ved-
na{ go otstranuva siot nespokoj. Gubej}i go od vid toj lik, jas odnenade` stanav voznemiren,
kako {to obi~no se slu~uva koga ~ovek }e go izgubi ona {to go saka.

Tolkuvawe: Narada Muni li~no iskusil deka Gospod ne e bezobli~en, tuku deka Negoviot
oblik potpolno se razlikuva od site materijalni oblici za koi znaeme od na{eto iskustvo. Za
vreme na celiot `ivot gledame razni oblici, no nitu eden od niv ne mo`e da mu dade na umot
zadovolstvo i da go otstrani nespokojot od nego. Ovie obele`ja go krasat samo transcenden-
talniot oblik na Gospod. Onoj {to edna{ go videl toj oblik ne mo`e pove}e da go zadovoli
nieden oblik od materijalniot svet. Koga se veli deka Gospod nema oblik ili deka e bezli~en,
se misli deka Toj nema materijalen oblik i deka ne nalikuva na niedna li~nost od materijal-
niot svet.
Kako duhovni su{testva ve~no povrzani so transcendentalniot oblik na Gospod, nie
od `ivot vo `ivot tragame po Nego i nieden materijalen oblik ne mo`e da nî zadovoli. Nar-
ada Muni za mig go zdogledal toj oblik, no zatoa {to mu is~eznal od vidikot, se voznemiril i
naedna{ stanal za da go pobara. Narada go dostignal ona po koe tragame od `ivot vo `ivot i
zatoa, koga povtorno go izgubil Gospod od vidot, opravdano bil izbezumen.

Strofa 1.6.19

didṛkṣus tad ahaḿ bhūyaḥ


praṇidhāya mano hṛdi
vīkṣamāṇo 'pi nāpaśyam
avitṛpta ivāturaḥ

didṛkṣuḥ — sakaj}i da go vidam; tat — toj; aham — jas; bhūyaḥ — povtorno; praṇidhāya — go
sosredoto~iv; manaḥ — umot; hṛdi — na srceto; vīkṣamāṇaḥ — ~ekav da vidam; api — i pokraj
toa {to; na — nikoga{; apaśyam — Go vidov; avitṛptaḥ — nezadovolen; iva — kako; āturaḥ —
nata`en.

Prevod

Sakav povtorno da go vidam transcendentalniot lik na Gospod. No sepak, i pokraj site moi
obidi da se sosredoto~am na srceto so nade` deka povtorno }e mi se poka`e, ne mo`ev pove}e
da Go vidam i taka nezadovolen stanav mnogu nata`en.

Tolkuvawe: Ne postoi mehani~ki proces so koj mo`eme da go vidime oblikot na Gospod.


Dali }e go vidime ili ne, vo potpolnost zavisi od Negovata bespri~inska milost. Ne mo`eme
da barame od Gospod da se pojavi pred na{ite o~i, isto kako {to od sonceto ne mo`eme da
pobarame da izgree koga nam ni odgovara. Sonceto izgreva po svoja volja, a taka se pojavuva
i Gospod, poradi Svojata bespri~inska milost - koga Toj toa }e go posaka. ^ovek ednostavno
Разговорот помеѓу Нарада и Вјасадева 185

treba da go ~eka toj pogoden moment i da prodol`i da ja vr{i svojata propi{ana dol`nost vo
posvetenoto slu`ewe. Narada Muni mislel deka }e mo`e povtorno da go vidi Gospod so pomo{
na istiot mehani~ki proces, koj mu uspeal vo prviot obid, no iako dal se od sebe, vtoriot obid
bil neuspe{en. Gospod ne e obvrzan sprema nikogo. Toj mo`e da se vrze samo so vrskite na
~istata posvetenost. Ne mo`eme da Go vidime ili da go po~uvstvuvame so svoite materijalni
setila. Koga saka, koga e zadovolen so bhaktata koj iskreno se obiduva da Go slu`i i koj potpo-
lno zavisi od Negovata milost - samiot se razotkriva.

Strofa 1.6.20

evaḿ yatantaḿ vijane


mām āhāgocaro girām
gambhīra-ślakṣṇayā vācā
śucaḥ praśamayann iva

evam — taka; yatantam — onoj {to se obiduva; vijane — na toa osameno mesto; mām — na mene;
āha — re~e; agocaraḥ — von dosegot na fizi~kiot zvuk; girām — iskazi; gambhīra — seriozni;
ślakṣṇayā — prijatni za slu{awe; vācā — zborovi; śucaḥ — taga; praśamayan — ubla`i; iva —
kako.

Prevod

Gledaj}i kako se obiduvam da Go vidam na toa osameno mesto, Gospod, koj ne mo`e da se opi{e
so nikakvi svetovni izrazi, mi se obrati seriozno i so blagi zborovi - samo za da ja ubla`i
mojata taga.

Tolkuvawe: Vedite velat deka Bog e von dosegot na svetovnite zborovi i inteligencijata,
no deka sepak, so Svojata bespri~inska milost, mu dava na ~ovekot mo`nost da razvie setila
so koi }e mo`e da Go ~ue ili da Mu se obrati. Toa e delo na Negovata nesfatliva energija.
Onoj na kogo Toj mu ja podaril Svojata milost mo`e da Go ~ue. Gospod bil mnogu zadovolen
so Narada i zatoa mu dal potrebna mo} da gi slu{ne Negovite zborovi. Me|utoa, drugite ne
mo`at da imaat neposreden dopir so Gospod, sî dodeka ne go nadminat nivoto na posvetenoto
slu`ewe spored propi{anite normi. Toa bil poseben dar za Narada. Koga gi ~ul prijatnite
zborovi na Gospod, ~uvstvata na odvoenost do Nego vo izvesna mera se ubla`ile. Bhaktata koj
go saka Bog postojano ja ~uvstvuva bolkata na odvoenost i zatoa e postojano obzemen so trans­
cendentalen zanes.

Strofa 1.6.21

hantāsmiñ janmani bhavān


mā māḿ draṣṭum ihārhati
avipakva-kaṣāyāṇāḿ
durdarśo 'haḿ kuyoginām

hanta — o Narada; asmin — ovoj; janmani — za vreme na `ivotot; bhavān — ti; nā — ne; mām —
Mene; draṣṭum — da vidi{; iha — tuka; arhati — zaslu`uva{; avipakva — nezreli; kaṣāyāṇām — ma-
terijalno zagadeni; durdarśaḥ — te{ko mo`at da vidat; aham — Mene; kuyoginām — nesovr{eni
vo slu`bata.
186 Шримад Бхагаватам

Prevod

O Narada (re~e Gospod), `alam {to vo ovoj `ivot pove}e nema da Me vidi{. Onie, ~ie slu`ewe
ne e sovr{eno i koi vo potpolnost ne se oslobodile od site primesi na materijalizmot, te{ko
mo`at da Me vidat.

Tolkuvawe: Gospod, Bo`jata Li~nost, e opi{an vo ,,Bhagavad-gita“ kako naj~istiot i kako


Vrhovnata, Apsolutna Vistina. Vo Negovata li~nost nema ni ronka materijalizam i zatoa onoj
{to ima i ronka materijalna vrzanost ne mo`e da Mu prijde. Posvetenoto slu`ewe zapo~nuva
otkako }e se oslobodime od vlijanieto barem na dvete guni na materijalnata priroda, imeno
gunata na strasta i gunata na neznaeweto. Dali sme se oslobodile od nivnoto vlijanie, se gleda
po toa dali sme pro~isteni od pomamnosta (kama) i al~nosta (lobha). So drugi zborovi, ~ovek
mora da bide osloboden od al~nosta i `elbata za setilnoto u`ivawe. Gunata na vramnote`enost
e gunata na dobrosta. Da se bide potpolno osloboden od site primesi na materijata zna~i da se
oslobodime i od dobrosta. Se smeta deka potragata po Bog vo osamena {uma e vo gunata na do-
brosta. Nekoj mo`e da otide vo {uma za da dostigne duhovno sovr{enstvo, no toa ne zna~i deka
tamu }e go vidi Gospod. Pred sî, morame da se oslobodime od site materijalni vrzanosti i da se
vtemelime na nivoto na transcendencijata. Samo toa }e ni pomogne da dojdeme vo li~en dopir
so Bog. Zatoa e najdobro da se `ivee na mesto kade se obo`uva transcendentalniot oblik na
Gospod. Hramot Bo`ji e transcendentalno mesto, dodeka od materijalna gledna to~ka, {umata
e dobro mesto za `iveewe. Na bhaktata-po~etnik sekoga{ mu se prepora~uva da go obo`uva
bo`estvoto na Gospod (ar~ana), a ne da odi vo {uma i tamu da go bara Sevi{niot. Posvetenoto
slu`ewe zapo~nuva so procesot na ar~ana, koj e podobar od zaminuvaweto vo {uma. Vo svojot
sega{en `ivot, [ri Narada Muni e potpolno osloboden od site materijalni kopne`i i zatoa
ne odi vo {uma, iako so samoto svoe prisustvo mo`e da go pretvori sekoe mesto vo duhoven svet
(Vaikuntha). Patuva od planeta na planeta za da gi preobrati lu|eto, polubogovite, kinarite,
gandharvite, ri{iite, muniite i site ostanati vo bhakti na Gospod. Toj e onoj koj gi pottiknal
maharaxa Prahlada, maharaxa Dhruva i mnogute drugi da se posvetat na transcendentalnoto
slu`ewe na Gospod. Zatoa ~istiot bhakta na Gospod gi sledi stapkite na golemite du{i kako
Narada i Prahlada i celo vreme go slavi Gospod so procesot na kirtana. Takvoto propovedawe
e nad vlijanieto na site guni na materijalnata priroda.

Strofa 1.6.22

sakṛd yad darśitaḿ rūpam


etat kāmāya te 'nagha
mat-kāmaḥ śanakaiḥ sādhu
sarvān muñcati hṛc-chayān

sakṛt — samo edna{; yat — toj; darśitam — poka`an; rūpam — oblik; etat — toa e; kāmāya — zaradi
kopne`; te — tvojot; anagha — o doblesna du{o; mat — za Mene; kāmaḥ — `elba; śanakaiḥ — zgol-
emuvaj}i; sādhuḥ — bhakti; sarvān — site; muñcati — ostava; hṛt-śayān — materijalnite `elbi.

Prevod

O doblesna du{o, Me vide samo edna{ i toa samo za tvojata `elba za Mene da se zgolemi. [to
pove}e kopnee{ po Mene, sî pomalku }e ima{ materijalni `elbi.
Разговорот помеѓу Нарада и Вјасадева 187

Tolkuvawe: @ivoto su{testvo ne mo`e da bide bez `elbi. Toa ne e mrtov kamen. Mora da
raboti - razmisluva, ~uvstvuva i posakuva. Me|utoa, koga razmisluva, ~uvstvuva i posakuva na
materijalen na~in, toa se zapletkuva, no koga toa go pravi za slu`ewe na Gospod, postepeno
se osloboduva od seta zapletkanost. [to pove}e go slu`i Gospod so transcendentalna qubov,
toa pove}e raste negovata `elba za slu`ewe. Takva e prirodata na slu`eweto na Gospod. Od
materijalnoto slu`ewe ~ovek se zasituva, no duhovnoto slu`ewe ne znae za sitost ili kraj,
kolku i du{ata da ja zgolemi svojata `elba za slu`ewe na Gospod. Intenzivno slu`ej}i go
Gospod taa go do`ivuva Negovoto transcendentalno prisustvo, zatoa {to Toj ja upatuva kako
da Go slu`i. Zatoa da se vidi Gospod, zna~i da se bide vklu~en vo Negovata slu`ba, zatoa
{to takvoto slu`ewe i samiot Gospod se istovetni. Iskreniot bhakta treba da prodol`i so
iskrenoto slu`ewe na Gospod i Toj pravilno }e go naso~i kako i kade da Go slu`i. Narada
nemal materijalni `elbi, no Gospod sakal toj da ja zgolemi svojata gore~ka `elba za Nego i
zatoa mu gi upatil ovie pou~ni zborovi.

Strofa 1.6.23

sat-sevayādīrghayāpi
jātā mayi dṛḍhā matiḥ
hitvāvadyam imaḿ lokaḿ
gantā maj-janatām asi

sat-sevayā — slu`ej}i ja Apsolutnata Vistina; adīrghayā — nekolku dena; api — duri; jātā —
dostignuvaj}i; mayi — na Mene; dṛḍhā — postojana; matiḥ — inteligencija; hitvā — napu{taj}
i; avadyam — bedni; imam — ovie; lokam — materijalni svetovi; gantā — }e; mat-janatām — Moi
pridru`nici; asi — }e stanat.

Prevod

Slu`ej}i ja Apsolutnata Vistina duri i nekolku dena, bhaktata steknuva inteligencija cvr-
sto sosredoto~ena na Mene. Zatoa, otkako }e gi napu{ti ovie bedni materijalni svetovi, }e
stane eden od Moite pridru`nici vo duhovniot svet.

Tolkuvawe: Da se slu`i Apsolutnata Vistina zna~i da se slu`i Apsolutnata Bo`ja Li~nost


pod vodstvo na verodostoen duhoven u~itel, koj ima uloga na ,,proyiren“ posrednik me|u Gos-
pod i bhaktata-po~etnik. Bhaktata-po~etnik ne e sposoben da i prijde na Apsolutnata Bo`ja
Li~nost so svoite nesovr{eni materijalni setila i zatoa pod vodstvoto na duhovniot u~itel
se u~i kako na transcendentalen na~in da go slu`i Gospod. Navistina, duri i po nekolku dena
takvo vospituvawe, bhaktata-po~etnik steknuva inteligencija koja kone~no mu ovozmo`uva da
se oslobodi od neprestajnoto `iveewe vo materijalnite svetovi i da se vozdigne vo transcen-
dentalniot svet, kade stanuva eden od oslobodenite pridru`nici na Gospod.

Strofa 1.6.24

matir mayi nibaddheyaḿ


na vipadyeta karhicit
prajā-sarga-nirodhe 'pi
smṛtiś ca mad-anugrahāt
188 Шримад Бхагаватам

matiḥ — inteligencija; mayi — posvetena na Mene; nibaddhā — obzemen; iyam — taa; na — ne;
vipadyeta — se gubi; karhicit — nikoga{; prajā — `ivi su{testva; sarga — vo vremeto na soz-
davawe; nirodhe — i vo vremeto na uni{tuvawe; api — duri; smṛtiḥ — se}avawe; ca — i; mat — so
Moja; anugrahāt — milost.

Prevod

Inteligencijata posvetena na Mene nikoga{ ne mo`e da se izgubi. Tvoeto se}avawe so Moja


milost sekoga{ }e bide nepomateno - duri i vo vremeto na sozdavaweto i uni{tuvaweto na
materijalniot svet.

Tolkuvawe: Posvetenoto slu`ewe na Bo`jata Li~nost nikoga{ ne e popusto. Bidej}i


Sevi{niot Gospod e ve~en, inteligencijata koja se koristi vo Negova slu`ba kako i sî drugo
{to e napraveno za Nego isto taka e ve~no. Vo ,,Bhagavad-gita“ e re~eno deka transcendental-
noto slu`ewe na Sevi{niot Gospod se akumulira od `ivot vo `ivot, a koga bhaktata e pot-
polno zrel, taa zaliha go pravi dostoen da í se pridru`i na Bo`jata Li~nost. Zna~i, vakvoto
akumulirawe na slu`bata za Gospod nikoga{ ne is~eznuva, tuku se zgolemuva sî dodeka na kra-
jot toa slu`ewe potpolno ne sozree.

Strofa 1.6.25

etāvad uktvopararāma tan mahad


bhūtaḿ nabho-lińgam alińgam īśvaram
ahaḿ ca tasmai mahatāḿ mahīyase
śīrṣṇāvanāmaḿ vidadhe 'nukampitaḥ

etāvat — taka; uktvā — da zboruva; upararāma — prestana; tat — toj; mahat — golem; bhūtam —
prekrasen; nabhaḥ-lińgam — olicetvoren vo zvuk; alińgam — neviden so o~i; īśvaram — vrhoven
avtoritet; aham — jas; ca — isto taka; tasmai — Nemu; mahatām — na vozvi{eniot; mahīyase
— i slavniot; śīrṣṇā — so svojata glava; avanāmam — po~it; vidadhe — oddadov; anukampitaḥ —
steknuvaj}i ja Negovata milost.

Prevod

Toga{, toj vrhoven avtoritet, olicetvoren vo zvukot i nevidliv, no najprekrasen, zamol~e.


^uvstvuvaj}i blagodarnost, se pokloniv i Mu oddadov po~it.

Tolkuvawe: Toa {to Narada ne mo`el da go vidi Bog tuku samo da Go slu{ne e sosema
neva`no. Gospod, Bo`jata Li~nost, gi sozdal ~etirite Vedi so svoeto di{ewe i zatoa mo`e
da se vidi i spoznae so posredstvo na transcendentalniot zvuk na Vedite. Sli~no, ,,Bhagavad-
gita“ e vtelovenie na Gospod vo oblik na zvuk i voop{to ne se razlikuva od Nego samiot.
Zaklu~okot e deka Gospod mo`e da se vidi i slu{ne so neprestanoto izgovarawe na transcen-
dentalniot zvuk.

Strofa 1.6.26
Разговорот помеѓу Нарада и Вјасадева 189

nāmāny anantasya hata-trapaḥ paṭhan


guhyāni bhadrāṇi kṛtāni ca smaran
gāḿ paryaṭaḿs tuṣṭa-manā gata-spṛhaḥ
kālaḿ pratīkṣan vimado vimatsaraḥ

nāmāni — svetoto ime, slavata itn.; anantasya — na neograni~eniot; hata-trapaḥ — oslo-


boden od site formalnosti na materijalniot svet; paṭhan — recitiraj}i, redovno ~itaj}i
itn.; guhyāni — tainstveni; bhadrāṇi — blagotvorni; kṛtāni — aktivnosti; ca — i; smaran —
neprestano se}avaj}i; gām — po Zemjata; paryaṭan — patuvaj}i nasekade; tuṣṭa-manāḥ — pot-
polno zadovolen; gata-spṛhaḥ — potpolno osloboden od site materijalni `elbi; kālam
— vreme; pratīkṣan — o~ekuvaj}i; vimadaḥ — li{en od gordosta; vimatsaraḥ — nezaviden.

Prevod

Taka po~nav da go slavam Gospod i neprestano da go peam Negovoto sveto ime, ne gri`ej}i se za
redot i propisite {to vladeat vo materijalniot svet. Takvoto peewe i se}avawe na transcen-
dentalnite zabavi na Gospod e mnogu blagotvorno. Na toj na~in ja propatuvav celata Zemja,
potpolno zadovolen, li{en od gordosta i zavista.

Tolkuvawe: Narada preku svojot li~en primer nakratko go opi{uva `ivotot na iskreniot
bhakta na Gospod. Bidej}i e iniciran od Gospod ili Negoviot verodostoen pretstavnik, takvi-
ot bhakta mnogu seriozno zapo~nuva da Go slavi Gospod i da patuva po celiot svet davaj}i im i
na drugite mo`nost da slu{nat za Negovite slavi. Toj ne posakuva ni{to materijalno. Voden e
samo od edna `elba - da se vrati kaj Bog - {to i go o~ekuva otkako }e go napu{ti materijalnoto
telo. Vra}aweto kaj Boga e najvozvi{enata `ivotna cel i zatoa bhaktite nikoga{ nikomu ne
zaviduvaat, nitu pak se gordi so toa {to se dostojni za taa privilegija. Edinstvena dol`nost
im e da go peat svetoto ime na Gospod i da propovedaat za Negovite slavi i zabavi, se}avaj}i se
na tie Bo`ji atributi, kako i da ja {irat porakata na Gospod za dobroto na drugite, vo sklad
so li~nite sposobnosti i bez materijalni motivi.

Strofa 1.6.27

evaḿ kṛṣṇa-mater brahman


nāsaktasyāmalātmanaḥ
kālaḥ prādurabhūt kāle
taḍit saudāmanī yathā

evam — taka; kṛṣṇa-mateḥ — onoj koj e potpolno obzemen so misli za Kri{na; brahman — o Vjasa-
deva; na — ne; āsaktasya — onoj koj e vrzan; amala-ātmanaḥ — onoj koj e potpolno pro~isten od
seta materijalna ne~istotija; kālaḥ — smrt; prādurabhūt — vide; kāle — posle odredeno vreme;
taḍit — molwa; saudāmanī — osvetluva; yathā — kako {to.

Prevod

I taka, o brahmana Vjasadeva, koga za toa dojde vreme, jas - koj bev potpolno obzemen so misli
za Kri{na i zatoa bez nikakvi vrzanosti, osloboden od site primesi na materijalizmot - se
sretnav so smrtta, isto kako {to istovremeno se pojavuvaat molwata i svetlinata.
190 Шримад Бхагаватам

Tolkuvawe: Da se bide potpolno obzemen so misli za Kri{na zna~i da se bide pro~isten


od site materijalni ne~istotii i kopne`i. Kako {to mnogu bogatiot ~ovek ne kopnee po bez-
vredni ne{ta, bhaktata na Gospod Kri{na koj sigurno }e otide vo Bo`jeto carstvo, kade {to
`ivotot e ve~en, poln so znaewe i bla`enstvo, prirodno ne kopnee po bezna~ajnite ne{ta koi
se kako kukli ili senki na stvarnosta i nemaat trajna vrednost. Toa e obele`jeto na onie koi
se duhovno bogati. So tekot na vremeto, koga ~istiot bhakta e potpolno spremen, odedna{ doa|a
do promena na teloto koja voobi~aeno e poznata kako smrt. Kaj ~istiot bhakta takvata prome-
na nalikuva na molwa koja istovremeno e prosledena od svetlinata. Toa zna~i deka po volja na
Sevi{niot, bhaktata istovremeno go ostava svoeto materijalno telo i go razviva duhovnoto.
Duri i pred smrtta, materijata voop{to ne vlijae na nego bidej}i teloto mu e produhoveno -
kako {to `elezoto gi poprima osobinite na ognot koga e vo neposreden dopir so nego.

Strofa 1.6.28

prayujyamāne mayi tāḿ


śuddhāḿ bhāgavatīḿ tanum
ārabdha-karma-nirvāṇo
nyapatat pāñca-bhautikaḥ

prayujyamāne — bidej}i e podareno; mayi — na mene; tām — ova; śuddhām — transcendentalno;


bhāgavatīm — prikladno za dru`ewe so Bo`jata Li~nost; tanum — telo; ārabdha — steknati;
karma — koristoqubiva rabota; nirvāṇaḥ — koja gi zapira; nyapatat — napu{ti; pāñca-bhautikaḥ
— telo sostaveno od pet materijalni elementi.

Prevod

Bidej}i mi be{e podareno transcendentalno telo kakvo mu dolikuva na pridru`nik na


Bo`jata Li~nost, go napu{tiv teloto sostaveno od pette materijalni elementi i so samoto
toa is~eznaa site steknati posledici na koristoqubivoto deluvawe, ,,karma“.

Tolkuvawe: Kako {to mu bilo re~eno od strana na Gospod, Narada po napu{taweto na


materijalnoto telo dobil duhovno, transcendentalno telo, kakvo mu dolikuva na onoj {to
vleguva vo dru{tvoto na Gospod. Takvoto telo nema nikakva vrska so materijata i e pron-
iknato so trite glavni transcendentalni odliki - ve~nost, sloboda od materijalnite guni i
sloboda od posledicite na koristoqubivoto deluvawe. Ovie tri odliki nikoga{ ne se prisut-
ni vo materijalnoto telo. Koga bhaktata }e po~ne posveteno da go slu`i Gospod, negovoto
telo stanuva proniknato so ovie transcendentalni odliki, isto kako magnetskoto vlijanie
na kamenot mudrec vrz `elezoto. Toa e mo}ta na posvetenoto slu`ewe. Zatoa, promenata na
teloto zna~i deka trite guni na materijalnata priroda pove}e ne vlijaat vrz ~istiot bhakta.
Vo svetite spisi nao|ame mnogu primeri za toa. Maharaxa Dhruva, maharaxa Prahlada i mnogu
drugi bhakti go videle Sevi{niot Gospod lice v lice, iako navidum bile vo obi~noto ma-
terijalno telo. Toa zna~i deka kvalitetot na teloto na bhaktata se menuva i deka toa od ma-
terijalno stanuva transcendentalno. Toa go potvrdile i ovlastenite Gosvamii vrz osnova na
avtenti~nite sveti spisi. Vo ,,Brahma-samhita“ e re~eno deka site `ivi su{testva, po~nuvaj}
i od mikrobite pa sî do golemiot Indra, kralot na rajot, se podlo`ni na zakonot na karmata
i deka zatoa moraat da gi snosat posledicite na sopstvenoto koristoqubivo deluvawe. Samo
bhaktata e po{teden od takvite posledici i toa so bespri~inskata milost na vrhovniot avto-
ritet - Bo`jata Li~nost.
Разговорот помеѓу Нарада и Вјасадева 191

Strofa 1.6.29

kalpānta idam ādāya


śayāne 'mbhasy udanvataḥ
śiśayiṣor anuprāṇaḿ
viviśe 'ntar ahaḿ vibhoḥ

kalpa-ante — na krajot na denot na Brahma; idam — ova; ādāya — zaedno so; śayāne — odej}i da
legne; ambhasi — na pri~inskata voda; udanvataḥ — uni{tuvawe; śiśayiṣoḥ — Narajana (Bo`jata
Li~nost) koj le`e{e; anuprāṇam — di{ewe; viviśe — vleze vo; antaḥ — preku; aham — jas; vibhoḥ
— Brahma.

Prevod

Na krajot na mileniumot, koga Gospod Narajana, Bo`jata Li~nost, legna na vodata na


uni{tuvaweto, Brahma zaedno so site elementi na sozdadeniot svet po~na da vleguva vo Nego,
pa taka vlegov i jas preku Negovoto di{ewe.

Tolkuvawe: Narada e poznat kako sinot na Brahma, kako {to Gospod Kri{na e poznat kako
sinot na Vasudeva. Bo`jata Li~nost i Negovite oslobodeni bhakti kako Narada se pojavu-
vaat vo materijalniot svet na ist na~in. Kako {to e re~eno vo ,,Bhagavad-gita“, ra|aweto i
aktivnostite na Gospod se transcendentalni. Zatoa, spored verodostojnoto mislewe, toa {to
Narada se rodil kako sin na Brahma e isto taka transcendentalna zabava. Negovata pojava i
zaminuvawe se prakti~no na isto nivo kako pojavata i zaminuvaweto na Gospod. Gospod i Ne-
govite bhakti kako duhovni su{testva se istovremeno isti i razli~ni. Tie i pripa|aat na ista
kategorija, kategorijata na transcendencijata.

Strofa 1.6.30

sahasra-yuga-paryante
utthāyedaḿ sisṛkṣataḥ
marīci-miśrā ṛṣayaḥ
prāṇebhyo 'haḿ ca jajñire

sahasra — iljada; yuga — 4 320 000 000 godini; paryante — na krajot; utthāya — koga }e pominat;
idam — toa; sisṛkṣataḥ — posaka povtorno da sozdava; marīci-miśrāḥ — ri{iite kako Mari~i;
ṛṣayaḥ — site ri{ii; prāṇebhyaḥ — od Negovite setila; aham — jas; ca — isto taka; jajñire — se
pojaviv.

Prevod

Posle 4 320 000 000 son~evi godini, koga po voljata na Gospod, Brahma se razbudi za povtorno
da sozdava, site ri{ii kako Mari~i, Angira, Atri i drugi, bea sozdadeni od transcendental-
noto telo na Gospod, a so niv se pojaviv i jas.

Tolkuvawe: Traeweto na eden den vo `ivotot na Brahma iznesuva 4 320 000 000 son~evi
godini - ova e re~eno i vo ,,Bhagavad-gita“ - a tolku dolgo trae i negoviot misti~en son (jo-
192 Шримад Бхагаватам

ga-nidra), vo teloto na negoviot sozdava~ Garbhodaka{ai Vi{nu. Koga se razbudil od sonot,


Brahma, po voljata na Gospod, moral povtorno da sozdava. Povtorno od rali~nite delovi na
transcendentalnoto telo se pojavile site golemi ri{ii, a zaedno so niv se pojavil i Narada.
Toa zna~i deka Narada se pojavil vo istoto transcendentalno telo, isto kako {to ~ovek se
budi od son vo svoeto isto telo. [ri Narada e ve~no sloboden i mo`e da se dvi`i po site
delovi na transcendentalnite i materijalnite svetovi na Semo}niot Gospod. Se pojavuva i
zaminuva vo svoeto transcendentalno telo koe ne se razlikuva od du{ata, {to ne e slu~aj kaj
uslovenite du{i.

Strofa 1.6.31

antar bahiś ca lokāḿs trīn


paryemy askandita-vrataḥ
anugrahān mahā-viṣṇor
avighāta-gatiḥ kvacit

antaḥ — vo transcendentalniot svet; bahiḥ — vo materijalniot svet; ca — i; lokān — na plan-


etite; trīn — tri (dela); paryemi — patuvam; askandita — nepokolebliv; vrataḥ — zavet; anugrahāt
— so bespri~inskata milost; mahā-viṣṇoḥ — na Maha-Vi{nu (Karanodaka{ai Vi{nu); avighāta
— bez ograni~uvawe; gatiḥ — vleguvam; kvacit — vo bilo koe vreme.

Prevod

U{te od toga{, so milosta na semo}niot Vi{nu, patuvam bez ograni~uvawa po site svetovi -
kako po transcendentalniot svet, taka i po site tri sferi na materijalniot svet. Toa e zatoa
{to neprekinato i nepokoleblivo posveteno Go slu`am Gospod.

Tolkuvawe: Kako {to e re~eno vo ,,Bhagavad-gita“, materijalniot svet se deli na tri


sferi: urdhva-loka (najvisoki planeti), madhja-loka (sredi{ni planeti) i adho-loka (dolni
planeti). Nad planetite urdhva-loka, t.e. nad Brahmaloka, se nao|aat materijalnite obvivki
na vselenata, nad koi pak se prostira beskrajnoto duhovno nebo so bezbrojnite samoosvetle-
ni Vaikuntha planeti, na koi `ivee samiot Bog so Svoite pridru`nici, ve~no oslobodenite
`ivi su{testva. [ri Narada Muni mo`e bez nikakvi ograni~uvawa da odi na site tie planeti
i vo materijalnite i vo duhovnite sferi, isto kako {to i semo}niot Gospod li~no i slobodno
se dvi`i po site delovi na Svojot sozdaden svet. @ivite su{testva vo materijalniot svet se
nao|aat pod vlijanie na trite guni na materijalnata priroda - dobrosta, strasta i neznaeweto.
Me|utoa, [ri Narada Muni e nad nivnoto vlijanie i zatoa mo`e bez ograni~uvawa da patuva
nasekade. Toj e sloboden astronaut. Bespri~inskata milost na Gospod Vi{nu ne mo`e so ni{to
da se sporedi, a bhaktite ja u`ivaat samo blagodarenie na Negovata qubeznost. Od taa pri~ina
bhaktite nikoga{ ne pa|aat, dodeka materijalistite (t.e. koristoqubivite rabotnici i filo-
zofite {pekulatori) sigurno pa|aat od svoite polo`bi, primorani na toa od gunite, pod ~ie
vlijanie se nao|aat. Ri{iite kako onie koi bea spomenati vo prethodnite strofi ne mo`at da
vlezat vo transcendentalniot svet, kako {to toa go mo`e Narada. Ovoj fakt e razotkrien vo
,,Nrisimha Purana“. Ri{iite kako Mari~i se avtoriteti vo oblasta na koristoqubivoto de-
luvawe, a drugite kako Sanaka i Sanatana vo oblasta na filozofskata {pekulacija. Me|utoa,
[ri Narada Muni e glaven avtoritet za transcendentalnoto posveteno slu`ewe na Gospod.
Site priznaeni avtoriteti za posvetenoto slu`ewe odat po patot na Narada Muni spored nor-
mite koi gi vospostavil vo ,,Narada-bhakti-sutra“. Zatoa site bhakti na Gospod se nesomneno
dostojni da vlezat vo Bo`jeto carstvo, Vaikuntha.
Разговорот помеѓу Нарада и Вјасадева 193

Strofa 1.6.32

deva-dattām imāḿ vīṇāḿ


svara-brahma-vibhūṣitām
mūrcchayitvā hari-kathāḿ
gāyamānaś carāmy aham

deva — Sevi{nata Bo`ja Li~nost ([ri Kri{na); dattām — podari; imām — ovoj; vīṇām — `i~an
instrument; svara — metrika; brahma — transcendentalen; vibhūṣitām — ukrasen; mūrcchayitvā
— svirej}i; hari-kathām — transcendentalna poraka; gāyamānaḥ — neprestano peej}i; carāmi —
patuvam; aham — jas.

Prevod

I taka jas patuvam, neprestano peej}i go evangelieto za slavite na Gospod i svirej}i na ovaa
vina, ~ij zvuk e transcendentalen i koja mi ja dade Gospod Kri{na.

Tolkuvawe: @i~aniot instrument nare~en vina, koj Gospod [ri Kri{na mu go dal na
Narada, e opi{an vo ,,Linga Purana“, {to e potvrdeno od [rila Xiva Gosvami. Toj transcen-
dentalen instrument e istoviden so Gospod [ri Kri{na i Narada, za{to site i pripa|aat
na istata kategorija na transcendencijata. Negoviot zvuk e nevozmo`no da bide materijalen
i zatoa slavite i zabavite za koi sviri Narada se isto taka duhovni, bez ronka na materi-
jalna ne~istotija. Sedumte muzi~ki noti - {a ({adaxa), ri (ri{abha), ga (gandhara), ma (madh-
jama), pa (paw~ama), dha (dhaivata) i ni (ni{ada) - se isto taka transcendentalni i se koristat
isklu~ivo vo transcendentalnite pesni. Kako ~ist bhakta na Gospod, [ri Naradadeva poradi
blagodarnosta koja ja ~uvstvuva kon Gospod za podareniot instrument, neprestano pee za Ne-
govite transcendentalni slavi. Zatoa za nego e nevozmo`no da padne od svojata vozvi{ena
polo`ba. Sledej}i gi stapkite na [rila Narada Muni, samospoznatata du{a vo materijalniot
svet isto taka pravilno gi koristi gore navedenite muzi~ki noti vo slu`bata na Gospod. Kako
{to e potvrdeno vo ,,Bhagavad-gita“, takvite mahatmi ne se interesiraat za ni{to osven za
peeweto na slavite na Gospod.

Strofa 1.6.33

pragāyataḥ sva-vīryāṇi
tīrtha-pādaḥ priya-śravāḥ
āhūta iva me śīghraḿ
darśanaḿ yāti cetasi

pragāyataḥ — dodeka taka peam; sva-vīryāṇi — sopstveni aktivnosti; tīrtha-pādaḥ — Gospod, ~ii
lotosovi stapala se izvor na site doblesti ili svetosti; priya-śravāḥ — prijatni za slu{awe;
āhūtaḥ — da povikam; iva — isto kako; me — mene; śīghram — mnogu brzo; darśanam — pogled; yāti
— se pojavuva; cetasi — vo srceto.

Prevod

Koga }e po~nam da peam za presvetite aktivnosti na Sevi{niot Gospod [ri Kri{na, ~ii
194 Шримад Бхагаватам

slavi i aktivnosti se prijatni za slu{awe, Toj vedna{, kako da sum go povikal, se pojavuva vo
moeto srce.

Tolkuvawe: Apsolutnata Bo`ja Li~nost ne se razlikuva od Svoeto transcendentalno ime,


oblik i zabavi, a isto taka ni od zvukot koj gi opi{uva site ovie Negovi atributi. Zatoa,
koga bhaktata }e se obzeme so ~istoto posveteno slu`ewe taka {to slu{a, pee ili zboruva i
se se}ava na imeto, slavata i aktivnostite na Gospod, Toj vedna{ stanuva vidliv za negovite
transcendentalni o~i. na toj na~in {to se odrazuva Sebe si na ogledaloto na negovoto srce
so posredstvo na t.n. duhovna televizija. Zatoa ~istiot bhakta koj go slu`i Gospod so qubov
e povrzan so Nego i vo sekoj mig go do`ivuva Negovoto prisustvo. Sekoj saka da slu{a kako
drugite zboruvaat za negovite doblesti i dostignuvawa. Ovaa sklonost e prirodna, pa taka ni
Apsolutniot Gospod, koj e isto taka li~nost, ne e isklu~ok vo toj pogled, bidej}i site vidlivi
osobini kaj individualnite su{testva se samo odraz na Negovite osobini. Edinstvena raz-
lika e vo toa {to od site li~nosti Gospod e najvozvi{en i apsoluten vo sekoj pogled. Zatoa,
voop{to ne e za~uduva~ko toa {to Gospod e privle~en koga bhaktata pee za Negovite slavi.
Bidej}i e apsoluten, Toj mo`e da se pojavi vo opisite na Svoite slavi, zatoa {to tie se sosema
istovidni so Nego. [rila Narada ne go slavi Gospod za li~na korist, tuku zatoa {to takvoto
slavewe - bidej}i ne se razlikuva od Gospod - go privikuva Negovoto li~no prisustvo.

Strofa 1.6.34

etad dhy ātura-cittānāḿ


mātrā-sparśecchayā muhuḥ
bhava-sindhu-plavo dṛṣṭo
hari-caryānuvarṇanam

etat — ova; hi — sekako; ātura-cittānām — onie ~ii umovi se sekoga{ ispolneti so gri`i i vozne-
miruvawa; mātrā — predmetite na setilnoto u`ivawe; sparśa — setila; icchayā — `elbite;
muhuḥ — sekoga{; bhava-sindhu — za okeanot na neznaeweto; plavaḥ — brod; dṛṣṭaḥ — iskustvo;
hari-carya — aktivnostite na Hari, Bo`jata Li~nost; anuvarṇanam — neprestano recitirawe.

Prevod

Moe li~no iskustvo e deka site onie koi sekoga{ se ispolneti so gri`i i voznemiruvawa,
poradi toa {to sakaat so svoite setila da u`ivaat vo predmetite na setilata, mo`at da go mi-
nat okeanot na neznaeweto so najpogodniot brod - neprestanoto peewe za transcendentalnite
aktivnosti na Bo`jata Li~nost.

Tolkuvawe: Na `ivoto su{testvo mu e svojstveno da ne mo`e da bide mirno, duri ni za


mig. Sekoga{ mora ne{to da pravi, na ne{to da misli i za ne{to da zboruva. Obi~no ma-
terijalistite mislat i razgovaraat za ona {to gi zadovoluva nivnite setila. Me|utoa, zatoa
{to setilnite aktivnosti se odvivaat pod vlijanie na nadvore{nata, iluzorna energija, tie
vsu{nost ne im davaat nikakvo zadovolstvo. Naprotiv, samo im nosat gri`i i im sozdavaat
voznemiruvawa. Toa se narekuva maja, ona {to ne e. Ona {to ne mo`e da im donese zadovolstvo
go prifa}aat kako predmet na zadovolstvoto. Narada Muni vrz osnova na li~noto iskustvo
veli deka takvite poti{teni lu|e, obzemeni so setilnoto u`ivawe, mo`at da najdat zadovol-
stvo ako postojano peat za aktivnostite na Gospod. Zna~i, ednostavno treba da se promeni
temata. Nikoj ne mo`e da go spre~i `ivoto su{testvo da misli, ~uvstvuva i posakuva. Me|utoa,
Разговорот помеѓу Нарада и Вјасадева 195

ako ~ovek ja posakuva vistinskata sre}a, se {to treba da napravi e da go promeni predmetot na
svoite misli, ~uvstva i `elbi. Namesto da zboruva za politikata na nekoj smrtnik, mo`e da
diskutira za politikata koja ja vodel samiot Gospod. Namesto da bara u`ivawe vo aktivnos-
tite na filmskite glumci, svoeto vnimanie treba da go prenaso~i na zabavite koi Gospod
gi ima so svoite ve~ni pridru`nici kako gopiite i Lak{mi. Poradi Svojata bespri~inska
milost, Semo}niot Gospod sleguva na Zemjata i navidum vr{i dela kakvi {to vr{at obi~nite
lu|e. No sepak, Negovite dela se sosema nesekojdnevni i vo toa mo`e da se sogleda Negovata
semo}. Toj go pravi seto toa za da im go privle~e vnimanieto na uslovenite du{i kon transcen-
dencijata i so toa da im dade dobro. Na toj na~in uslovenata du{a postepeno se vozdignuva na
transcendentalna polo`ba i lesno go minuva okeanot na neznaeweto - izvorot na site bedi.
Toa go rekol golemiot avtoritet Narada Muni vrz osnova na svoeto iskustvo. I nie mo`eme
da imame isto iskustvo ako po~neme da gi sledime stapkite na ovoj presvet mudrec, najdragiot
bhakta na Gospod.

Strofa 1.6.35

yamādibhir yoga-pathaiḥ
kāma-lobha-hato muhuḥ
mukunda-sevayā yadvat
tathātmāddhā na śāmyati

yama-ādibhiḥ — so procesot na samovozdr`uvawe; yoga-pathaiḥ — so joga (razvivawe na misti~ni


telesni mo}i so koi se dostignuva nivoto na bo`estvenosta); kāma — `elbi za setilno u`ivawe;
lobha — pomamnost za setilno u`ivawe; hataḥ — se vozdr`uvaat; muhuḥ — sekoga{; mukunda —
Bo`jata Li~nost; sevayā — slu`ej}i; yadvat — kakva {to e; tathā — na toj na~in; ātmā — du{ata;
addhā — prakti~no; na — ne; śāmyati — stanuva zadovolna.

Prevod

Vistina e deka so vozdr`uvaweto na setilata preku procesot na joga ~ovek mo`e da se oslobo-
di od voznemiruvawata koi gi sozdavaat `elbata i pomamnosta, no toa ne ja zadovoluva du{ata,
zo{to duhovnoto zadovolstvo se dobiva so posvetenoto slu`ewe na Bo`jata Li~nost.

Tolkuvawe: Celta na jogata e da se ovladeat setilata. So primenata na misticizmot - na-


viknuvawe na teloto na odredeni pozi na sedewe, vladeewe so mislite, ~uvstvata i `elbite,
koncentracijata, meditacijata i kone~noto stopuvawe so transcendencijata - ~ovekot mo`e
da ovladee so setilata. Setilata se kako otrovni zmii, a jogata vsu{nost slu`i za toa tie da
se skrotat. No sepak, Narada Muni prepora~uva drug metod za vladeewe so setilata: transcen-
dentalnoto slu`ewe so qubov na Mukunda, Bo`jata Li~nost. Vrz osnova na li~noto iskustvo,
toj veli deka posvetenoto slu`ewe na Gospod e podelotvorno i poprakti~no od ve{ta~koto
vladeewe so setilata. Vo posvetenoto slu`ewe na Mukunda setilata se obzemeni so duhovni
aktivnosti i zatoa ne mo`at da deluvaat za svoe u`ivawe. Setilata moraat da bidat obzemeni
so ne{to. Ve{ta~ki ne mo`eme da gi ovladeeme, zatoa {to se kako zmii i sigurno e deka }e
ja iskoristat prvata mo`nost koja }e im se uka`e za u`ivawe. Vo istorijata nao|ame mnogu
primeri za toa. Eden e Vi{vamitra Muni, koj padnal kako `rtva na ubavinata na Menaka. Za
razlika od nego, pak, golemiot bhakta Haridasa Thakura ne padnal vo zamkata na Maja, iako taa
ubavo oble~ena do{la da go isku{i vo gluvoto vreme na no}ta.
Su{tinata e vo toa deka nitu sistemot na jogata nitu suvoparnata {pekulacija ne
mo`at da bidat krunisani so uspeh bez posvetenoto slu`ewe na Gospod. ^istoto posveteno
196 Шримад Бхагаватам

slu`ewe, bez primesite na koristoqubivoto deluvawe, misti~nata joga ili {pekulativnata


filozofija, e najdobar proces za dostignuvawe na samospoznavaweto. Prirodata na ~isto-
to posveteno slu`ewe e transcendentalna, a sistemite na joga i gjana mu se podredeni. Koga
trans­cendentalnoto posveteno slu`ewe e pome{ano so nekoj od podredenite procesi, pove}e
ne e transcendentalno tuku se narekuva pome{ano posveteno slu`ewe. [rila Vjasadeva, kako
pisatel na ,,[rimad-Bhagavatam“, }e gi opi{e site tie razli~ni procesi na duhovnoto spoz-
navawe ponatamu vo svoeto delo.

Strofa 1.6.36

sarvaḿ tad idam ākhyātaḿ


yat pṛṣṭo 'haḿ tvayānagha
janma-karma-rahasyaḿ me
bhavataś cātma-toṣaṇam

sarvam — seto; tat — toa; idam — ova; ākhyātam — opi{a; yat — {to i da; pṛṣṭaḥ — pra{a; aham —
mene; tvayā — ti; anagha — bez grevovi; janma — ra|awe; karma — aktivnosti; rahasyam — tajni;
me — moi; bhavataḥ — tvoi; ca — i; ātma — li~no; toṣaṇam — zadovolstvo.

Prevod

O Vjasadeva, vo tebe nema nitu eden grev. Ete, ti opi{av nakratko kako se rodiv i {to pravev
za da dostignam samospoznavawe, kako {to bara{e. Seto toa }e ti pomogne i samiot da stane{
zadovolen.

Tolkuvawe: Za da dade zadovoluva~ki odgovor na pra{awata na Vjasadeva, Narada Muni do-


bro go opi{al celiot proces na posvetenoto slu`ewe, od po~etokot pa sî do nivoto na trans­
cendencijata. Objasnil kako so transcendentalnoto dru`ewe semeto na posvetenoto slu`ewe
stanuva posadeno i kako so slu{aweto na mudrecite toa seme postepeno porasnalo. Kako re-
zultat na takvoto slu{awe, ~ovek stanuva sosema ramnodu{en sprema svetovnosta. Zatoa duri
i maloto dete, kakvo {to bil Narada, ja primilo vesta za smrtta na svojata majka, edinstvenata
li~nost koja se gri`ela za nego, kako Bo`ji blagoslov i vedna{ ja iskoristilo mo`nosta da
trgne vo potraga po Gospod. Iskrenata `elba da se sretne so Gospod mu bila ispolneta, iako e
nevozmo`no da se vidi Bog so svetovni o~i. Narada u{te objasnil i kako so ~istoto transcen-
dentalno slu`ewe ~ovek se osloboduva od nasobranite posledici na koristoqubivata rabota
i kako go preobrazil svoeto materijalno telo vo duhovno. Samo duhovno telo mo`e da vleze vo
Bo`jeto carstvo, za koe e dostoen samo ~istiot bhakta. Samiot Narada Muni vo potpolnost gi
spoznal site tajni na duhovnoto spoznavawe. Slu{aj}i ja takvata verodostojna li~nost i nie
mo`eme vo odredena mera da gi sfatime plodovite na posveteni~kiot `ivot, koi ne se detalno
i neposredno opi{ani duri ni vo izvornite tekstovi na Vedite i Upani{adite. Tokmu zatoa
,,[rimad-Bhagavatam“ e zreliot plod na drvoto na vedskata kni`evnost.

Strofa 1.6.37

sūta uvāca
evaḿ sambhāṣya bhagavān
nārado vāsavī-sutam
āmantrya vīṇāḿ raṇayan
Разговорот помеѓу Нарада и Вјасадева 197

yayau yādṛcchiko muniḥ

sūtaḥ — Suta Gosvami; uvāca — re~e; evam — taka; sambhāṣya — obra}ajki se; bhagavān — trans­
cendentalno mo}niot; nāradaḥ — Narada Muni; vāsavī — po ime Vasavi (Satjavati); sutam —
sinot; āmantrya — pottiknuvaj}i; vīṇām — instrument; raṇayan — svirej}i; yayau — zamina;
yādṛcchikaḥ — kade {to saka; muniḥ — mudrecot.

Prevod

Suta Gosvami re~e: Velej}i mu go toa na Vjasadeva, [rila Narada Muni go ostavi i prodol`i
da talka kade {to saka, svirej}i na svojata vina.

Tolkuvawe: Sekoe `ivo su{testvo kopnee za potpolna sloboda zatoa {to toa e negovata
duhovna priroda. Taa sloboda se steknuva samo so transcendentalnoto slu`ewe na Gospod. Zbu-
neti od nadvore{nata energija, site mislat deka se slobodni, a vsu{nost se vrzani so zakonite
na prirodata. Uslovenata du{a ne mo`e slobodno da se dvi`i od edno mesto na drugo duri
ni na Zemjata, a {to da se ka`e za dvi`eweto od edna planeta na druga. Od druga strana, pak,
oslobodenata du{a kako Narada, koja sekoga{ pee za slavata na Gospod, mo`e bez pre~ki da se
dvi`i nasekade - po Zemjata, vselenata i duhovnoto nebo. Kolku e samo bezgrani~na nejzinata
sloboda! Ista e kako slobodata na Sevi{niot Gospod. Takvata du{a ne patuva poradi nekakvi
pri~ini ili obvrski i nikoj ne mo`e da ja spre~i slobodno da se dvi`i. Na sli~en na~in e slo-
bodno i transcendentalnoto posveteno slu`ewe. Toa mo`e da se razvie kaj poedinecot, no i ne
mora, duri i ako se podlo`i na site mo`ni normi. Na sli~en na~in i dru{tvoto na bhaktite e
slobodno. Nekoj mo`e da ima sre}a da dojde vo takvo dru{tvo, dodeka drugiot mo`e i da nema
takva sre}a iako postojano se obiduva za toa. Spored toa, slobodata e glavniot sto`er na site
aspekti na posvetenoto slu`ewe. Bez sloboda nema posveteno slu`ewe. Da se predade svojata
sloboda na Gospod, ne zna~i deka bhaktata stanuva zavisen vo sekoj pogled. Da se predade na
Gospod preku duhovniot u~itel zna~i da se stekne potpolna sloboda vo `ivotot.

Strofa 1.6.38

aho devarṣir dhanyo 'yaḿ


yat-kīrtiḿ śārńgadhanvanaḥ
gāyan mādyann idaḿ tantryā
ramayaty āturaḿ jagat

aho — seta slava; devarṣiḥ — mudrecot me|u bogovite; dhanyaḥ — siot uspeh; ayam yat — nemu
kogo; kīrtim — slavi; śārńga-dhanvanaḥ — na Bo`jata Li~nost; gāyan — pee; mādyan — u`ivaj}i
vo; idam — toa; tantryā — so pomo{ na instrument; ramayati — pravi radosni; āturam — unesre-
}eni; jagat — svet.

Prevod

Neka slavata i uspehot go sledat [rila Narada Muni, zatoa {to gi slavi aktivnostite na
Bo`jata Li~nost! Toj vo toa nao|a zadovolstvo i gi pravi radosni site unesre}eni du{i vo
svetot.

Tolkuvawe: [ri Narada Muni sviri na svojot instrument za da gi slavi transcendental-


198 Шримад Бхагаватам

nite aktivnosti na Gospod i so toa da im dade olesnuvawe na site napateni su{testva na svetot.
Vo ovoj svet nikoj ne e sre}en, a ona {to se do`ivuva kako sre}a e samo iluzijata na maja. Ilu-
zornata energija na Gospod e tolku silna {to duri i sviwata koja `ivee od smrdliviot izmet
se ~uvstvuva sre}na, iako vo materijalniot svet vistinska sre}a nema. Zatoa [rila Narada
Muni patuva nasekade po vselenata za da gi prosvetli nejzinite jadni `iteli. Misijata mu e
da gi vrati nazad doma, kaj Bog, a toa e i misijata na site vistinski bhakti na Gospod koi go
sledat ovoj presvet mudrec.

Taka se zavr{uvaat tolkuvawata na Bhaktivedanta na {esttoto poglavje od Prvoto


peewe na ,,[rimad-Bhagavatam“, so naslov ,,Razgovorot pome|u Narada i Vjasadeva“.
Sedmo Poglavje

Kaznuvaweto na sinot
na Drona

Strofa 1.7.1

śaunaka uvāca
nirgate nārade sūta
bhagavān bādarāyaṇaḥ
śrutavāḿs tad-abhipretaḿ
tataḥ kim akarod vibhuḥ

śaunakaḥ — [ri [aunaka; uvāca — re~e; nirgate — otkako zamina; nārade — Narada Muni; sūta
— o Suta; bhagavān — transcendentalno mo}niot; bādarāyaṇaḥ — Vedavjasa; śrutavān — koj ja
slu{na; tat — negoviot; abhipretam — `elbata na umot; tataḥ — potoa; kim — {to; akarot —
napravi; vibhuḥ — golemiot.

Prevod

Ri{ito [aunaka zapra{a: O Suta, vozvi{eniot i transcendentalno mo}niot Vjasadeva slu{na


sî od [ri Narada Muni. [to stori po zaminuvaweto na Narada?

Tolkuvawe: Vo ova poglavje se postavuva scenata za ponatamo{niot opis na ,,[rimad-


Bhagavatam“, so prikaznata za toa kako na ~udesen na~in maharaxa Parik{it bil spasen vo
matkata na svojata majka od napadot na Drauni (A{vathama). Drauni, sinot na a~arjata Drona,
gi ubil pette sina na Draupadi dodeka spiele, poradi {to bil kaznet od Arxuna. Pred da
go zapo~ne golemiot ep ,,[rimad-Bhagavatam“, [ri Vjasadeva vo zanesot na posvetenosta ja
spoznal seta vistina.

Strofa 1.7.2

sūta uvāca
brahma-nadyāḿ sarasvatyām
āśramaḥ paścime taṭe
śamyāprāsa iti prokta
ṛṣīṇāḿ satra-vardhanaḥ

sūtaḥ — [ri Suta; uvāca — re~e; brahma-nadyām — na bregot na rekata koja e blisko povrzana
so Vedite; sarasvatyām — Sarasvati; āśramaḥ — koliba za meditacija; paścime — na zapadniot;

199
200 Шримад Бхагаватам

taṭe — breg; śamyāprāsaḥ — mesto po ime [amjaprasa; iti — taka; proktaḥ — re~eno e deka; ṛṣīṇām
— na mudrecite; satra-vardhanaḥ — gi o`ivuva aktivnostite.

Prevod

[ri Suta re~e: na zapadniot breg na rekata Sarasvati, koja e vo bliska vrska so Vedite, vo
mestoto [amjaprasa, koe gi pottiknuva transcendentalnite aktivnosti na mudrecite, se nao|a
edna kolipka za meditacija.

Tolkuvawe: Za razvojot na duhovnoto znaewe se potrebni prikladno mesto i opkru`uvawe.


Mestoto na zapadniot breg na rekata Sarasvati e posebno prikladno za taa namena. Tamu, vo
[amjaprasa, se nao|a a{ramot na Vjasadeva. [rila Vjasadeva bil semeen ~ovek, no sepak ne-
govoto `iveali{te se narekuva a{ram. A{ram e mesto na koe neguvaweto na duhovnosta e
sekoga{ vo prv plan. Ne e va`no dali takvoto mesto mu pripa|a na semejniot ~ovek ili na
isposnikot. Celiot sistem na varna{rama e smislen taka {to, bez razlika na toa vo kakva
`ivotna polo`ba nekoj se nao|a, neguvaweto na duhovnosta da igra glavna uloga. Zatoa site
stadiumi na `ivotot se narekuvaat a{rami. Brahma~ariite, grihasthite, vanaprasthite i san-
jasiite site imaat edna misija vo `ivotot - da go spoznaat Sevi{niot. Spored toa, site ovie
redovi se podednakvo va`ni vo pogled na duhovniot `ivot. Razlikata me|u niv e samo obi~na
formalnost i se zasnova na odrekuvaweto. Sanjasiite visoko se cenat zatoa {to prakti~no se
podlo`uvaat na askeza.

Strofa 1.7.3

tasmin sva āśrame vyāso


badarī-ṣaṇḍa-maṇḍite
āsīno 'pa upaspṛśya
praṇidadhyau manaḥ svayam

tasmin — vo toj (a{ram); sve — svojata; āśrame — vo kolibata; vyāsaḥ — Vjasadeva; badarī —
badari; ṣaṇḍa — drvja; maṇḍite — opkru`ena; āsīnaḥ — sedna; apaḥ upaspṛśya — dopiraj}i voda;
praṇidadhyau — sosredoto~i; manaḥ — umot; svayam — toj.

Prevod

Na toa mesto, vo svojot a{ram, opkru`en so drvjata badari, [rila Vjasadeva dopre voda za da
se pro~isti i sedna da meditira.

Tolkuvawe: Na toa transcendentalno mesto za meditacija, Vjasadeva go sosredoto~il svo-


jot um spored upatstvata na negoviot duhoven u~itel, [rila Narada Muni.

Strofa 1.7.4

bhakti-yogena manasi
samyak praṇihite 'male
apaśyat puruṣaḿ pūrṇaḿ
māyāḿ ca tad-apāśrayam
Казнувањето на синот на Дрона 201

bhakti — posveteno slu`ewe; yogena — so procesot na povrzuvawe; manasi — umot; samyak —


sovr{eno; praṇihite — obzema i sosredoto~i; amale — bez nikakvi primesi na materijata;
apaśyat — vide; puruṣam — Bo`jata Li~nost; pūrṇam — Apsolutnata; māyām — energija; ca —
isto taka; tat — Negovata; apāśrayam — pod sovr{en nadzor.

Prevod

Sovr{eno go preokupira umot so procesot na posvetenoto slu`ewe (bhakti-joga), vo koj nema


ni ronka materijalizam. Taka ja vide Apsolutnata Bo`ja Li~nost i Negovata nadvore{na
ener­gija, koja be{e pod potpoln nadzor.

Tolkuvawe: Sovr{eno da se vidi Apsolutnata Vistina e mo`no samo preku procesot na


posvetenoto slu`ewe. Toa e potvrdeno vo ,,Bhagavad-gita“. Samo so procesot na posveteno-
to slu`ewe ~ovek mo`e vo potpolnost da ja spoznae Apsolutnata Vistina, Bo`jata Li~nost,
a blagodarenie na takvoto sovr{eno znaewe stanuva dostoen da vleze vo Bo`jeto carstvo.
Spoznanieto na bezli~niot Brahman i lokaliziranata Paramatma pretstavuva delumno spoz-
navawe na Apsolutot i zatoa so nego ne e mo`no da se vleze vo Bo`jeto carstvo. Narada go
posovetuval Vjasadeva da se obzeme so transcendentalnata meditacija na Gospod i na Negovite
aktivnosti. [ri Vjasadeva ne go ni zabele`al sjajot na Brahmanot, zatoa {to toa ne e gle-
dawe na Apsolutot. Da se vidi Apsolutot vsu{nost zna~i da se vidi Bo`jata Li~nost, kako
{to e potvrdeno vo ,,Bhagavad-gita“ (7.19): vasudevah sarvam iti. Vo Upani{adite isto taka e
potvrdeno deka Vasudeva, Bo`jata Li~nost, e prekrien so zlatniot sjaj hiranmajena patrena,
so zavesata na bezli~niot Brahman. Koga so milosta na Gospod taa zavesa }e se trgne, na bhak-
tata mu se razotkriva vistinskoto lice na Apsolutot. Apsolutot tuka e spomnat kako puru{a,
li~nost. Raznite vedski spisi govorat za Apsolutnata Bo`ja Li~nost, a ,,Bhagavad-gita“ pot-
vrduva deka puru{ata e ve~nata i izvornata li~nost. Apsolutnata Bo`ja Li~nost e sovr{ena
i vrhovna li~nost. Poseduva mnogubrojni energii, me|u koi posebno se zna~ajni vnatre{nata,
nadvore{nata i grani~nata. Energijata za koja tuka se zboruva e nadvore{nata energija, {to
}e se razjasni koga vo slednata strofa }e slu{neme kako taa deluva. Vnatre{nata energija
e sekoga{ so Apsolutnata Li~nost, kako {to e mese~evata svetlina sekoga{ so mese~inata.
Nadvore{nata energija se sporeduva so temninata, poradi toa {to gi dr`i `ivite su{testva
vo temninata na neznaeweto. Zborot apa{rajam uka`uva na toa deka ovaa energija na Gospod
e pod Negov sovr{en nadzor. Vnatre{nata mo} ili povisokata energija isto taka se narekuva
maja, no toa e duhovna maja, energija koja e projavena vo apsolutniot svet. Za onoj koj e pod
za{tita na taa vnatre{nata mo} temninata na materijalnoto neznaewe vedna{ is~eznuva.
Duri i atmaramite, li~nostite koi se postojano vo zanes, doa|aat pod zasolni{teto na ovaa
maja, vnatre{nata energija. Posvetenoto slu`ewe, bhakti-joga, e aktivnost koja i e svojstve-
na na vnatre{nata energija; zatoa vo posvetenoto slu`ewe nema mesto za poniskata, materi-
jalna energija, isto kako {to vo sjajot na duhovnata svetlina nema mesto za temninata. Taa
vnatre{nata energija e povisoka duri i od duhovnoto bla`enstvo koe se dobiva so spoznavawe-
to na bezli~niot Brahman. Vo ,,Bhagavad-gita“ e re~eno deka i bezli~niot sjaj na Brahmanot
poteknuva od Apsolutnata Bo`ja Li~nost [ri Kri{na. Parama-puru{a ne mo`e da bide nikoj
drug osven samiot [ri Kri{na, kako {to }e bide objasneto vo slednite {loki.

Strofa 1.7.5

yayā sammohito jīva


ātmānaḿ tri-guṇātmakam
202 Шримад Бхагаватам

paro 'pi manute 'narthaḿ


tat-kṛtaḿ cābhipadyate

yayā — so koja; sammohitaḥ — zbuneti; jīvaḥ — `ivite su{testva; ātmānam — jastvo; tri-guṇa-
ātmakam — usloveno so trite guni na materijalnata priroda, ili proizvod na materijata; paraḥ
— transcendentalna; api — i pokraj toa {to se; manute — prifa}aat zdravo za gotovo; anartham
— nesakani ne{ta; tat — so taa; kṛtam ca — posledica; abhipadyate — se podlo`eni.

Prevod

Poradi vlijanieto na taa nadvore{na energija, `ivoto su{testvo, iako transcendentalno


sprema trite guni na materijalnata priroda, se smeta sebe si za proizvod na materijata i za-
toa e podlo`no na posledicite na materijalnite bedi.

Tolkuvawe: Vo ovaa strofa se spomnuvaat glavnata pri~ina poradi koja strada materi­
jalisti~koto `ivo su{testvo, merkite na le~ewe koi treba da se prezemat i krajnoto
sovr{enstvo koe treba da se dostigne. @ivoto su{testvo po svojata vistinska priroda ne e
zat-vorenik na materijata, no sega nadvore{nata energija go dr`i zatvoreno i zatoa toa se
smeta sebe si za proizvod na materijata. Vo takvata neprirodna polo`ba, ~istoto duhovno
su{testvo e primorano pod vlijanieto na gunite na materijalnata priroda da gi trpi materi-
jalnite bedi. Toa vo zabluda misli deka e napraveno od materija. Toa zna~i deka za nego siot
ovoj izopa~en na~in na razmisluvawe, ~uvstvuvawe i posakuvawe, koj se odviva vo materijalni
uslovi, ne e nimalku priroden. Me|utoa, `ivoto su{testvo ima svoj priroden na~in na razmis-
luvawe, ~uv-stvuvawe i posakuvawe. Toa gi poseduva ovie psihi~ki funkcii i vo svojata iz-
vorna polo`ba. I ,,Bhagavad-gita“ potvrduva deka vistinskoto znaewe na uslovenata du{a sega
e prekrieno so neznaewe. Zatoa tuka se otfrla teorijata deka `ivoto su{testvo e apsolut-
niot bezli~en Brahman. Toa ne mo`e da bide taka, zatoa {to toa vo svojata izvorna polo`ba
na neuslovenost razmisluva na svoj sopstven na~in. Sega{nata polo`ba na uslovenost e pos-
ledica na vlijanieto na nadvore{nata energija, {to zna~i deka iluzornata energija go pr-
ezema nadzorot nad `ivoto su{testvo, dodeka Sevi{niot Gospod se povlekuva. Gospod ne saka
nadvore{nata energija da go dr`i `ivoto su{testvo zbuneto. Nadvore{nata energija e svesna
za toj fakt, no ja prifa}a neblagodarnata zada~a so svoeto zbunuva~ko vlijanie da ja dr`i
zaboravnata du{a vo iluzija. Gospod ne se me{a vo rabotata na iluzornata energija, zatoa {to
e potrebno taa taka da deluva, za da gi prisili uslovenite du{i da se popravat. Tatkoto koj se
gri`i za svoite deca ne saka nekoj da mu gi maltretira decata, no koga tie se neposlu{ni, gi
prepu{ta na strogiot u~itel za da gi dovede vo red. Taka i Semo}niot Tatko e poln so qubov
i zatoa saka uslovenite du{i da se oslobodat od kanxite na iluzornata energija. Kralot gi
stava neposlu{nite gra|ani vo zatvor, no ponekoga{ saka da gi oslobodi, pa taka li~no doa|a
vo zatvorot i gi moli da se promenat. Taka so milosta na kralot zatvorenicite se oslobodeni.
Na sli~en na~in i Sevi{niot Gospod sleguva od Svoeto carstvo vo kralstvoto na iluzornata
energija i na negovite `iteli im dava spas vo oblikot na ,,Bhagavad-gita“. Vo nea Sevi{niot
Gospod veli deka e mnogu te{ko da se nadmine vlijanieto na iluzornata energija, no deka onoj
{to }e se predade na Negovite lotosovi stapala, po Negova zapoved, biduva osloboden. Toa
predavawe e vistinskiot na~in da se oslobodime od vlijanieto na iluzornata energija. Na
Gospod mo`eme potpolno da Mu se predademe samo preku dru`eweto so svetite lu|e. Zatoa
Toj veli deka lu|eto po~nuvaat da Go slu`at so qubov samo blagodarenie na zborovite na sve-
tite lu|e koi navistina go spoznale Sevi{niot. Uslovenata du{a po~nuva da u`iva dodeka
slu{a za Gospod, a so takvoto slu{awe postepeno razviva po~it, posvetenost i privrzanost
kon Gospod. Seto toa kulminira vo potpolnoto predavawe. Ovde Bog vo Svojata inkarnacija
na Vjasadeva uka`uva na istata rabota. Zna~i, Gospod gi izveduva uslovenite du{i na praviot
Казнувањето на синот на Дрона 203

pat na dva na~ina: Negovata nadvore{na energija gi kaznuva, a Toj samiot, odnadvor i odvnatre
vo nivnoto srce, deluva kako duhoven u~itel. Vo srceto na `ivoto su{testvo samiot Gospod
stanuva duhoven u~itel kako Nad-du{ata (Paramatma), a odnadvor se pojavuva kako duhoven
u~itel vo forma na spisite, svetite lu|e i duhovniot u~itel koj inicira. Toa e u{te podobro
objasneto vo slednata {loka.
Deka iluzornata energija li~no upravuva so uslovenite du{i potvrdeno e i vo Ve-
dite (,,Kena Upani{ad“) vo onie delovi kade se opi{uva upravuva~kata mo} na polubogovite.
I tuka e jasno ka`ano deka nadvore{nata energija li~no go nadgleduva `ivoto su{testvo.
@ivoto su{testvo koe taka }e dojde pod upravata na nadvore{nata energija ne e pove}e vo
svojata izvorna polo`ba. Me|utoa, od ovaa izjava na ,,Bhagavatam“ jasno gledame deka taa ista
nadvore{na energija e podredena na Bo`jata Li~nost, sovr{enoto su{testvo. Iluzornata
ener­gija mo`e da vlijae samo na malite `ivi su{testva, dodeka na sovr{enoto su{testvo, Gos-
pod, ne mo`e da Mu prijde. Spored toa, izjavite deka iluzornata energija go zbunuva Sevi{niot
Gospod i deka Toj stanuva `ivo su{testvo se plod na ~ista fantazija. Koga `ivoto su{testvo
i Gospod bi pripa|ale na ista kategorija, Vjasadeva bi mo`el toa lesno da go vidi, a zbune-
toto `ivo su{testvo nikako ne bi mo`elo da gi trpi materijalnite bedi bidej}i Vrhovnoto
Su{testvo e sovr{eno svesno za sî. So svoite nesovesni fantazii monistite se obiduvaat da
gi stavat Gospod i `ivoto su{testvo vo ista kategorija. Koga Gospod i `ivoto su{testvo bi
bile isti, toga{ [rila [ukadeva Gosvami ne bi se trudel da gi opi{e transcendentalnite
zabavi na Gospod, za{to tie bi bile samo prikaz na iluzornata energija.
,,[rimad-Bhagavatam“ e edinstveniot i najdobriot vistinski lek za ~ove{tvoto koe
strada vo okovite na maja. Zatoa pred sî [rila Vjasadeva ja postavil to~nata dijagnoza na
bolesta na uslovenite du{i: nadvore{nata energija gi dr`i vo iluzija. Toj go videl sovr{enoto
Vrhovno Su{testvo, od kogo iluzornata energija e mnogu oddale~ena, a gi videl i bolnite us-
loveni du{i, kako i pri~inata na nivnata bolest. Merkite za le~ewe }e bidat prepora~ani vo
slednata strofa. Nesomneno e deka Sevi{nata Bo`ja Li~nost i `ivite su{testva se istovidni
po svoite svojstva, no Gospod e upravitelot na iluzornata energija, dodeka `ivoto su{testvo
e pod nejzinata uprava. Taka i Gospod i `ivite su{testva se istovremeno isti i razli~ni. Od
ovaa strofa e jasna u{te edna poenta: ve~niot odnos me|u Gospod i `ivoto su{testvo e trans-
cendentalen, inaku Gospod ne bi se ma~el da gi oslobodi uslovenite du{i od okovite na maja.
@ivoto su{testvo treba da se potrudi da ja o`ivee svojata prirodna qubov sprema Gospod
za{to toa za nego pretstavuva najgolemo sovr{enstvo. ,,[rimad-Bhagavatam“ ja naso~uva us-
lovenata du{a kon taa cel.

Strofa 1.7.6

anarthopaśamaḿ sākṣād
bhakti-yogam adhokṣaje
lokasyājānato vidvāḿś
cakre sātvata-saḿhitām

anartha — ne{ta koi se potpolno nepotrebni; upaśamam — ubla`uvawe; sākṣāt — neposredno;


bhakti-yogam — so povrzuva~kiot proces na posvetenoto slu`ewe; adhokṣaje — na Transcen-
dencijata; lokasya — {irokite narodni masi; ajānataḥ — onie koi ne se svesni; vidvān — vrvno
u~en; cakre — sostavi; sātvata — vo odnos so Vrhovnata Vistina; saḿhitām — vedski spis.

Prevod

Materijalnite bedi na `ivoto su{testvo, koi mu se sosema neprirodni, mo`at vedna{ da se


ubla`at so povrzuva~kiot proces na posvetenoto slu`ewe. No, obi~nite lu|e toa ne go znaat
204 Шримад Бхагаватам

i zatoa Vjasadeva go sostavi ovoj vedski spis posveten na Vrhovnata Vistina.

Tolkuvawe: [rila Vjasadeva ja videl Bo`jata Li~nost kako sesovr{ena, {to uka`uva na toa
deka Bog, kako potpolna Celina, gi opfa}a i site Svoi sostavni delovi. Gi videl razli~nite
energii na Bog, imeno vnatre{nata, grani~nata i nadvore{nata, kako i Negovite razli~ni
potpolni emanacii i delovite na potpolnite emanacii, t.e. Negovite razli~ni inkarnacii.
Posebno gi sogledal nesakanite bedi na uslovenite du{i koi se zbuneti od nadvore{nata
ener­gija. Kone~no, go videl i na~inot na koj tie mo`at da se oslobodat od bedite - procesot
na posvetenoto slu`ewe. Posvetenoto slu`ewe e edna golema transcendentalna nauka koja
zapo~nuva so slu{aweto i peeweto na imeto, slavite itn., na Sevi{nata Bo`ja Li~nost. Dali
}e ja o`iveeme svojata zaspana qubov sprema Bog, ne zavisi od mehani~kiot proces na slu{awe
i peewe, tuku potpolno i isklu~ivo od bespri~inskata milost na Gospod. Zadovolen so bhak-
tata koj iskreno se trudi, Gospod mo`e da mu podari blagoslov da Go slu`i so transcenden-
talna qubov. A {to se odnesuva do sosema neprirodnite i nesakanite bedi na materijalnoto
postoewe, niv mo`at da gi ubla`at duri i propi{anite oblici na slu{awe i peewe. Takvo-
to ubla`uvawe na materijalnite bedi ne zavisi od toa dali }e razvieme transcendentalno
znaewe. Naprotiv, znaeweto zavisi od posvetenoto slu`ewe koe vodi do kone~noto spoznavawe
na Vrhovnata Vistina.

Strofa 1.7.7

yasyāḿ vai śrūyamāṇāyāḿ


kṛṣṇe parama-pūruṣe
bhaktir utpadyate puḿsaḥ
śoka-moha-bhayāpahā

yasyām — ovoj vedski spis; vai — sekako; śrūyamāṇāyām — ednostavno slu{aj}i; kṛṣṇe — sprema
Gospod Kri{na; parama — vrhovniot; pūruṣe — sprema Bo`jata Li~nost; bhaktiḥ — ~uvstva za
posveteno slu`ewe; utpadyate — se budat; puḿsaḥ — na `ivoto su{testvo; śoka — `alewe; moha
— iluzija; bhaya — strav; apahā — ona {to gasi.

Prevod

So samoto slu{awe na ovoj vedski spis, vo ~ovekot vedna{ se budi sklonosta za posvetenoto
slu`ewe na Sevi{nata Bo`ja Li~nost, Gospod Kri{na, so qubov, i se gasi ognot na `aleweto,
iluzijata i stravot.

Tolkuvawe: Od site setila, sluhot e najdelotvoren zatoa {to deluva duri i koga ~ovekot
cvrsto spie. Dodeka sme budni, mo`eme da se za{titime od racete na neprijatelot, no vo sonot
ne {titi samo uvoto. Ovaa strofa naglasuva kolku e va`en procesot na slu{awe za dostignu-
vawe na najgolemoto sovr{enstvo na `ivotot - osloboduvaweto od trite materijalni bedi.
Sekoj neprestano jadikuva, sekoj tr~a po nekoe samozala`uvawe - po iluzorniot predmet na
svoite `elbi - i sekoga{ stravuva od svojot t.n. neprijatel. Toa se glavnite simptomi na ma-
terijalnata bolest. Tuka nedvosmisleno se istaknuva deka so samoto slu{awe na porakata na
,,[rimad-Bhagavatam“ ~ovek razviva privrzanost kon Sevi{nata Bo`ja Li~nost, Gospod [ri
Kri{na, poradi koja simptomite na materijalnata bolest is~eznuvaat. [rila Vjasadeva ja vi-
del sesovr{enata Sevi{na Bo`ja Li~nost, a ovaa strofa jasno potvrduva deka taa sesovr{ena
Bo`ja Li~nost e [ri Kri{na.
Казнувањето на синот на Дрона 205

Krajniot rezultat na posvetenoto slu`ewe e da se razvie vistinska qubov sprema


Vrhovnata Li~nost. Qubovta e zbor koj ~esto se koristi koga se zboruva za ma`ot i `enata, no
toa e i edinstveniot zbor koj mo`e pravilno da go opi{e odnosot me|u Gospod Kri{na i `i-
vite su{testva. @ivite su{testva vo ,,Bhagavad-gita“ se nare~eni prakriti, {to na sanskrit
e zbor od `enski rod. Gospod sekoga{ se oslovuva kako parama-puru{a, vrhovniot ma`. Taka
qubovta pome|u Gospod i `ivite su{testva nalikuva na odnosot na ma`ot i `enata. Zatoa iz-
razot ,,qubov sprema Bog“ e sosema prikladen.
Posvetenoto slu`ewe na Gospod so qubov zapo~nuva so slu{aweto za Nego. Gospod e
apsoluten vo sekoj pogled i zatoa nema razlika me|u Nego samiot i ona {to za Nego se slu{a.
Zatoa, da se slu{a za Nego, zna~i da se bide vo neposreden dopir so Nego preku transcendental-
niot zvuk. Transcendentalniot zvuk e do taa mera delotvoren {to vedna{ gi otstranuva site
gore spomenati materijalni bedi. Kako {to ve}e be{e re~eno, `ivoto su{testvo vo dopir so
materijata pa|a vo nekoj vid na zabluda i iluzorniot zatvor vo materijalnoto telo go smeta
za stvarnost. Taka zabludenite `ivi su{testva vo raznite vidovi na `ivot na razni na~ini
podlegnuvaat pod vlijanieto na iluzijata. Duri i na najvisokoto nivo na razvojot na ~ove~kiot
`ivot e prisutna istata zabluda, samo {to sega poprima oblik na mnogu -izmi i go prekinuva
qubovniot odnos pome|u `ivoto su{testvo i Gospod, kako i me|u samite lu|e. So slu{aweto
na ,,[rimad-Bhagavatam“ zabludata na materijalizmot se otstranuva i vo op{testvoto se
pojavuva vistinskiot mir, za koj politi~arite tolku mnogu kopneat. Politi~arite posaku-
vaat mir me|u lu|eto i naciite, no poradi nivnata pregolema vrzanost za materijalnata mo},
vo op{testvoto vladeat samo stravot i iluzijata. Zatoa mirovnite konferencii ne mo`at
da mu donesat mir na op{testvoto. Toa mo`e da se postigne samo so slu{aweto na temite
za Sevi{nata Bo`ja Li~nost, [ri Kri{na, opi{ani vo ,,[rimad-Bhagavatam“. Nerazum-
nite politi~ari mo`at so vekovi da prodol`at so svoite mirovni konferencii, no seto toa
}e ostane bez uspeh. Sî dodeka povtorno ne go vospostavime svojot izguben odnos so Kri{na,
}e preovladuva iluzijata na prifa}aweto na teloto kako jastvo, a so nea i stravot. [to se
odnesuva do vistinitosta na izjavata deka [ri Kri{na e Sevi{nata Bo`ja Li~nost, svetite
spisi ni davaat bezbroj dokazi. Dokazite gi nao|ame i vo li~nite iskustva na raznite bhakti
od Vrindavana, Navadvipa i Puri. Duri i re~nikot ,,Kaumaudi“ go opi{uva Kri{na kako si-
not na Ja{oda i kako Sevi{nata Bo`ja Li~nost, Parabrahmanot. Zaklu~okot e deka so samoto
slu{awe na vedskiot spis ,,[rimad-Bhagavatam“, ~ovek mo`e da dojde vo neposreden dopir so
Sevi{nata Bo`ja Li~nost, [ri Kri{na, da se oslobodi od svetovnite bedi, strav i iluzi­
ja, i taka da go dostigne najgolemoto sovr{enstvo na `ivotot. Ovie simptomi se prakti~na
proverka dali ~ovek navistina ponizno go slu{al ,,[rimad-Bhagavatam“.

Strofa 1.7.8

sa saḿhitāḿ bhāgavatīḿ
kṛtvānukramya cātma-jam
śukam adhyāpayām āsa
nivṛtti-nirataḿ muniḥ

saḥ — toj; saḿhitām — vedski spis; bhāgavatīm — koj se odnesuva na Bo`jata Li~nost; kṛtvā —
zavr{uvaj}i; anukramya — zaedno so popravkite i povtoruvaweto; ca — i; ātma-jam — svojot
sin; śukam — [ukadeva Gosvami; adhyāpayām āsa — pou~i; nivṛtti — so patot na samospoznavawe-
to; niratam — obzemeniot; muniḥ — mudrec.

Prevod

Otkako go sostavi, pregleda i popravi [rimad-Bhagavatam, presvetiot mudrec Vjasadeva mu go


206 Шримад Бхагаватам

predade na svojot sin [ri [ukadeva Gosvami, koj ve}e be{e posveten na samospoznavaweto.

Tolkuvawe: ,,[rimad-Bhagavatam“ e prirodno tolkuvawe na ,,Brahma-sutra“, koj ja napi{al


istiot avtor. ,,Brahma-sutra“ koja e poznata i kako ,,Vedanta-sutra“ e nameneta za onie koi
ve}e se posvetile na samospoznavaweto. ,,[rimad-Bhagavatam“ e napi{an na takov na~in da onoj
{to go slu{a vedna{ go izveduva na patot na samospoznavaweto. Iako e napi{ano posebno za
paramahamsite, t.e. za onie koi potpolno se posvetile na samospoznavaweto, sepak ova delo go
osvojuva i srceto na svetovniot ~ovek. Svetovnite lu|e se obzemeni se setilnoto u`ivawe, no
duri i tie vo ovoj vedski spis }e go najdat lekot za svojata materijalna bolest. U{te od samoto
ra|awe [ukadeva Gosvami bil oslobodena du{a, a tatko mu go pou~il na ,,[rimad-Bhagavatam“.
U~enite lu|e imaat razli~ni mislewa za vremeto na nastanokot na ,,[rimad-Bhagavatam“.
Me|utoa, od samiot ,,Bhagavatam“ e o~igledno deka deloto e sostaveno pred zaminuvaweto na
kralot Parik{it, a po zaminuvaweto na Gospod Kri{na. Dodeka vladeel so svetot kako kral na
Bharata-var{a, maharaxa Parik{it go kaznil olicetvoreniot Kali. Spored svetite spisi i
astrolo{kite presmetki, vremeto Kali e vo svojata petiljadita godina. Spored toa, ,,[rimad-
Bhagavatam“ e sostaven najmalku pred pet iljadi godini. ,,Mahabharata“ bila napi{ana pred
,,[rimad-Bhagavatam“, a Puranite pred ,,Mahabharata“. Toa e procenkata na vremeto na nas-
tanuvawe na razli~nite vedski spisi. Pred da bide detalno razraboten ,,[rimad-Bhagavatam“
spored upatstvata na Narada Muni, daden e negoviot kratok pregled. ,,[rimad-Bhagavatam“ e
nauka za sledeweto na patot na nivriti-marga. Narada go osudil patot na pravriti-marga, po
koj prirodno te`neat site usloveni du{i. ,,[rimad-Bhagavatam“ govori za na~inite na koi
~ovek mo`e da se izle~i od bolesta na materijalizmot, t.e. potpolno da gi sopre makite na
materijalnoto postoewe. Toa e temata na ova delo.

Strofa 1.7.9

śaunaka uvāca
sa vai nivṛtti-nirataḥ
sarvatropekṣako muniḥ
kasya vā bṛhatīm etām
ātmārāmaḥ samabhyasat

śaunakaḥ uvāca — [ri [aunaka pra{a; saḥ — toj; vai — sekako; nivṛtti — na patot na samospoz-
navaweto; nirataḥ — sekoga{ obzemen; sarvatra — vo sekoj pogled; upekṣakaḥ — ramnodu{en;
muniḥ — mudrec; kasya — poradi koja pri~ina; vā — ili; bṛhatīm — op{irniot; etām — ovoj;
ātma-ārāmaḥ — onoj koj e zadovolen vo sebe; samabhyasat — se podlo`i na prou~uvawe.

Prevod

[ri [aunaka go pra{a Suta Gosvami: [ri [ukadeva Gosvami ve}e be{e na patot na samospoz-
navaweto i zatoa be{e zadovolen vo sebe. Zo{to toga{ se trude{e da go prou~i ovoj tolku
op{iren spis?

Tolkuvawe: Za lu|eto sovr{enstvoto na `ivotot zna~i da se ostavat materijalnite ak-


tivnosti i odlu~no da se trgne po patot na samospoznavaweto. Onie koi nao|aat zadovolstvo
vo setilnoto u`ovawe i onie koi se posvetile na dobrotvornata rabota, naso~ena samo kon
dobroto na teloto, se narekuvaat karmii. Od bezbroj takvi karmii, samo eden }e dostigne sa-
mospoznavawe i }e stane atmarama. Atma zna~i jastvo, a arama da se najde zadovolstvo. Sekoj
Казнувањето на синот на Дрона 207

traga po najgolemoto u`ivawe, no ona {to e u`ivawe za eden ~ovek ne e za drugiot. Taka ona
{to pretstavuva u`ivawe za karmiite ne e u`ivawe za atmaramite. Atmaramite se potpolno
i vo sekoj pogled ramnodu{ni sprema materijalnoto u`ivawe. [rila [ukadeva Gosvami ve}e
go dostignal toa nivo, no sepak radosno se posvetil na prou~uvaweto na golemiot spis ,,Bhaga-
vatam“. Toa zna~i deka ,,[rimad-Bhagavatam“ e postdiplomska studija duri i za atmaramite,
koi ve}e go nadminale prou~uvaweto na seto vedsko znaewe.

Strofa 1.7.10

sūta uvāca
ātmārāmāś ca munayo
nirgranthā apy urukrame
kurvanty ahaitukīḿ bhaktim
ittham-bhūta-guṇo hariḥ

sūtaḥ uvāca — Suta Gosvami re~e; ātmārāmāḥ — onie koi nao|aat zadovolstvo vo atmata (op{to
zemeno, vo duhovnoto jastvo); ca — isto taka; munayaḥ — mudrecite; nirgranthāḥ — oslobodeni
od seto ropstvo; api — i pokraj toa {to se; urukrame — golemiot avanturist; kurvanti — go pra-
vat toa; ahaitukīm — ~isto; bhaktim — posveteno slu`ewe; ittham-bhūta — taka prekrasni; guṇaḥ
— osobini; hariḥ — na Gospod.

Prevod

Site vidovi na atmarami, ,,onie koi nao|aat zadovolstvo vo atmata, duhovnoto jastvo“, a poseb-
no onie koi se vtemeleni na patot na samospoznavaweto, iako oslobodeni od seto materi-
jalno ropstvo, sakaat ~isto i posveteno da ja slu`at Bo`jata Li~nost. Toa zna~i deka Gospod
poseduva transcendentalni odliki i deka poradi toa mo`e da go privle~e sekogo, vklu~uvaj}
i gi i oslobodenite du{i.

Tolkuvawe: Gospod [ri ^aitanja Mahaprabhu mnogu detalno mu ja objasnil ovaa atmarama-
{loka na Svojot glaven bhakta, [rila Sanatana Gosvami. Toj veli deka vo nea ima edinaeset
to~ki: (1) atmarama, (2) munajah, (3) nirgrantha, (4) api, (5) ~a, (6) urukrama, (7) kurvanti, (8)
ahaitukim, (9) bhaktim, (10) ittham-bhuta-gunah i (11) harih. Spored sanskritskiot re~nik
„Vi{va-praka{i“, zborot atma gi ima slednive sedum sinonimi: (1) Brahman (Apsolutnata
Vistina), (2) telo, (3) um, (4) trud, (5) istrajnost, (6) inteligencija, i (7) li~ni naviki.
Zborot munajah se odnesuva na: (1) onie koi se mudri, (2) seriozni i mol~elivi, (3)
asketi, (4) uporni, (5) isposnici, (6) mudreci i (7) svetci.
Zborot nirgrantha gi sodr`i slednive zna~ewa: (1) onoj {to e osloboden od neznaewe,
(2) onoj {to nema nikakva vrska so naredbite na spisite, t.e. koj ne e obvrzan da gi sledi nor-
mite propi{ani vo Vedite i drugite razotkrieni spisi od oblasta na etikata, filozofijata,
psihologijata i metafizikata (so drugi zborovi budalite, nepismenite itn.), (3) bogata{ i (4)
siromav.
Spored re~nikot „[abda-ko{i“, afiksot ni ozna~uva (1) sigurnost, (2) broewe, (3)
gradewe i (4) zabrana. Zborot grantha mo`e da gi ima zna~ewata: bogatstvo, teza, re~nik itn.
Zborot urukrama zna~i „onoj ~ii aktivnosti se slavni“. Krama zna~i „~ekor“. Ovoj zbor
urukrama posebno uka`uva na inkarnacijata na Gospod Vamana, koja so Svoite xinovski ~eko-
ri ja pre~ekorila celata vselena. Gospod Vi{nu e mo}en, a Negovite aktivnosti se tolku
slavni {to so Svojata vnatre{na mo} go sozdal duhovniot, a so nadvore{nata materijalniot
svet. Vo Svoeto seproniknuva~ko obele`je se nao|a nasekade kako Vrhovnata Vistina, dodeka
208 Шримад Бхагаватам

samiot sekoga{ `ivee vo Svoeto transcendentalno `iveali{te Goloka Vrindavana, kade se


zabavuva na najrazli~ni transcendentalni na~ini. Ni~ii aktivnosti ne mo`at da se sporedat
so Negovite, pa zatoa zborot urukrama mo`e da se odnesuva samo na Nego.
Spored glagolskata promena vo sanskritot, oblikot kurvanti zna~i da se raboti ne{to
za nekoj drug. Zatoa toj zbor zna~i deka atmaramite posveteno Go slu`at Gospod ne poradi
li~ni interesi, tuku za zadovolstvo na Gospod Urukrama.
Hetu zna~i „pri~inski“. Postojat mnogu pri~ini za setilno u`ivawe, koi glavno se
delat na materijalno u`ivawe, misti~ni mo}i i osloboduvawe. Ovie vidovi na u`ivawe glav-
no gi posakuvaat naprednite li~nosti. Ima bezbroj materijalni u`ivawa, a materijalistite
zbuneti od iluzornata energija posakuvaat da gi ima sî pove}e i pove}e. Na listata na takvite
u`ivawa navistina í nema kraj, nitu pak nekoj vo materijalniot svet mo`e da gi ima site. [to
se odnesuva do misti~nite mo}i, vkupno gi ima osum (na primer: da se stane najmal, da se bide
bez te`ina, da se ima sî {to }e posakame, da se zagospodari so materijalnata priroda, da se
upravuva so drugite `ivi su{testva, da se sozdavaat planeti itn.). Site se spomnati vo „Bhaga-
vatam“. Osloboduvaweto, pak, postoi vo pet kategorii.
Zna~i, ~istata posvetenost zna~i da se slu`i Gospod bez `elba za gore spomenatite
li~ni interesi. ^istite bhakti, oslobodeni od site li~ni interesi, mo`at potpolno da ja
zadovolat Bo`jata Li~nost [ri Kri{na.
^istoto posveteno slu`ewe na Gospod se razviva preku razli~ni stadiumi. Posveteno-
to slu`ewe izvalkano so materijata se deli na osumdeset i eden podvid, nad koi e transcenden-
talnoto posveteno slu`ewe koe e edinstveno i koe se narekuva sadhana-bhakti. Koga ~istata
primena na sadhana-bhakti }e sozree vo transcendentalna qubov sprema Gospod, slu`eweto
na Gospod so qubov zapo~nuva postepeno da se razviva preku slednive devet stadiumi: privr-
zanost, qubov, ne`nost, ~uvstva, naklonost, predadenost, sledewe, zanes i silni ~uvstva na
odvoenost.
Privrzanosta na bhaktata koj ima so Gospod pasiven odnos se razviva do nivoto na
transcendentalna qubov sprema Bog. Privrzanosta na aktivniot sluga se razviva do nivoto na
predadenost, a privrzanosta na bhaktata vo prijatelskiot, kako i na bhaktata vo roditelskiot
odnos, do nivoto na sledewe. Kaj bhaktata vo bra~nata qubov zanesot se razviva do nivoto na
silnite ~uvstva na odvoenost. Toa se nekoi od obele`jata na ~istoto posveteno slu`ewe na
Gospod.
Spored „Hari-bhakti-sudhodaja“, zborot itham-bhuta zna~i „potpolno bla`enstvo“.
Transcendentalnoto bla`enstvo vo spoznavaweto na bezli~niot Brahman mo`e da se spore-
di so malku voda nasobrana vo stapkata od kopitoto na krava. Toa ne e ni{to vo sporedba
so okeanot na bla`enstvo, koj se do`ivuva pri gledaweto na Bo`jata Li~nost. Li~niot ob-
lik na Gospod [ri Kri{na e tolku ubav i privle~en {to vo sebe gi sodr`i seta postoe~ka
privle~nost, seto bla`enstvo i site vkusovi (rasi). Privle~nostite na toj oblik se tolku
silni {to nikoj i ne pomisluva da gi menuva za materijalnoto u`ivawe, misti~nite mo}i
i osloboduvaweto. Ovaa izjava ne e potrebno da se poddr`uva so logi~ki argumenti, za{to
~ovek ednostavno prirodno stanuva privle~en od odlikite na Gospod [ri Kri{na. Treba za
sigurno da znaeme deka odlikite na Gospod nemaat nikakva vrska so svetovnite odliki. Site
tie se polni so bla`enstvo, znaewe i ve~nost. Gospod ima bezbroj odliki i nekoj e privle~en
od edna, dodeka pak nekoj od druga.
^etirite golemi mudreci, neo`enetite bhakti - Sanaka, Sanatana, Sananda i Sanat-
kumara - gi privlekol mirisot na cve}eto i na liv~iwata na rastenieto tulasi, prema~kani
so sandalova pomast i ponudeni na lotosovite stapala na Gospod. [to se odnesuva do [ukadeva
Gosvami, go privlekle transcendentalnite zabavi na Gospod, iako ve}e se nao|al na patot na
osloboduvaweto. Toa doka`uva deka zabavite na Gospod ne se ni najmalku izvalkani od materi-
jata. Mladite kravarki bile privle~eni od telesnite crti na Gospod, a Rukmini od opisot na
negovite slavi. Gospod Kri{na ja privlekuva duri i bo`icata na sre}ata. Vo posebni slu~ai
gi privlekuva site mladi devojki. Postarite gospo|i gi privlekuva na takov na~in {to vo niv
Казнувањето на синот на Дрона 209

ja raspaluva roditelskata qubov sprema Nego, dodeka vo umovite na ma`ite ja budi `elbata za
slu`ewe i prijatelskiot stav.
Zborot hari nosi razli~ni zna~ewa, no glavnoto e toa deka Gospod uni{tuva sî {to
e nepovolno i go osvojuva umot na bhaktata daruvaj}i mu ~ista transcendentalna qubov. Se-
}avajki se na Gospod vo golema nesre}a, ~ovek mo`e da se oslobodi od site bedi i voznemiru-
vawa. Gospod postepeno gi uni{tuva site pre~ki na patot na posvetenoto slu`ewe na ~istiot
bhakta, komu kone~no devette procesi na posvetenoto slu`ewe (slu{awe, peewe itn.) mu nosat
vidliv rezultat.
So Svoite li~ni obele`ja i transcendentalni osobini Gospod gi obzema site psihi~ki
funkcii na bhaktata. Takva e privle~nata mo} na Gospod Kri{na. Privle~nosta e tolku mo}-
na {to bhaktata nikoga{ ne kopnee nitu po eden od ~etirite aspekti na religijata. Vo toa se
gleda privle~nosta na transcendentalnite odliki na Gospod. So dodavaweto na zborovite api
i ~a zna~ewata neograni~eno se pro{iruvaat. Spored sanskritskata gramatika, zborot api
ima sedum zna~ewa.
Ve}e gledame deka so samoto tolkuvawe na sekoj poseben zbor od ovaa {loka se razot-
krivaat bezbroj transcendentalni osobini na Gospod Kri{na, so koi Toj go privlekuva umot
na ~istiot bhakta.

Strofa 1.7.11

harer guṇākṣipta-matir
bhagavān bādarāyaṇiḥ
adhyagān mahad ākhyānaḿ
nityaḿ viṣṇu-jana-priyaḥ

hareḥ — na Hari, Bo`jata Li~nost; guṇa — transcendentalna osobina; ākṣipta — obzemen;


matiḥ — um; bhagavān — mo}niot; bādarāyaṇiḥ — sin na Vjasadeva; adhyagāt — se posveti na
prou~uvawe; mahat — golem; ākhyānam — raskaz; nityam — redovno; viṣṇu-jana — posvetenicite
na Gospod; priyaḥ — sakan.

Prevod

[rila [ukadeva Gosvami, sinot na Vjasadeva, ne samo {to be{e transcendentalno mo}en, tuku
i mnogu drag na bhaktite na Gospod. Zatoa se posveti na prou~uvaweto na ovoj golem raskaz
([rimad-Bhagavatam).

Tolkuvawe: Spored „Brahma-vivarta Purana“, [rila [ukadeva Gosvami bil oslobodena


du{a duri i dodeka bil vo matkata na svojata majka. [rila Vjasadeva znael deka deteto, otkako
}e se rodi, nema da ostane doma. Zatoa, dodeka [ukadeva bil sî u{te vo matkata, nakratko mu
go izlo`il „Bhagavatam“ so `elba ovoj da razvie privrzanost sprema transcendentalnite ak-
tivnosti na Gospod. Koga se rodilo, deteto steknalo u{te po{iroko obrazovanie od „Bhagav-
atam“, taka {to go slu{nalo celoto delo.
Oslobodenite du{i voobi~aeno se privrzani kon bezli~niot Brahman i poradi toa
monisti~ko sfa}awe na vrhovnata celina sakaat da se stopat so nea. Me|utoa, dru`ej}i se so
~isti bhakti kako Vjasadeva, duri i oslobodenata du{a stanuva privle~ena od transcendental-
nite odliki na Gospod. So milosta na [ri Narada, [rila Vjasadeva mo`el da go raska`e gole-
miot ep „[rimad-Bhagavatam“, a [rila [ukadeva Gosvami, so milosta na Vjasadeva, mo`el da
go sfati negovoto tolkuvawe. Transcendentalnite odliki na Gospod se tolku privle~ni, {to
[rila [ukadeva Gosvami, iako potpolno obzemen so bezli~niot Brahman, ja napu{til taa
210 Шримад Бхагаватам

koncepcija i go prifatil sfa}aweto za Gospod kako za li~nost.


Prakti~no mu se sma~ilo sfa}aweto deka Apsolutot e bezli~en i smetal deka
potro{il mnogu vreme na bezli~niot vid na Sevi{niot. So drugi zborovi, iskusil pogolemo
transcendentalno bla`enstvo vo li~niot vid otkolku vo bezli~niot. Ottoga{, ne samo {to
im stanal drag na vi{nu-xanite, bhaktite na Gospod, tuku i vi{nu-xanite mu stanale mnogu
dragi nemu. Bhaktite na Gospod - koi ne sakaat da ja uni{tat svojata individualnost, koja mu
e svojstvena na `ivoto su{testvo, tuku sakaat da stanat li~ni slugi na Gospod - ne gi sakaat
premnogu impersonalistite, a ni impersonalistite, koi sakaat da stanat edno so Sevi{niot,
ne gi cenat bhaktite. Taka od pamtivek povremeno doa|alo do soperni{tvo pome|u ovie dva
vida na transcendentalisti. So drugi zborovi, bidej}i ednite go sfa}aat Apsolutot kako
li~nost, a drugite kako ne{to bezli~no, ne sakaat me|usebno da se dru`at. Od ova bi mo`elo
da se zaklu~i deka i na [rila [ukadeva Gosvami ne mu se dopa|ale bhaktite. Me|utoa, otkako
i samiot stanal posveten bhakta, sakal neprestano da bide vo transcendentalnoto dru{tvo na
vi{nu-xanite. Vi{nu-xanite isto taka go sakale negovoto dru{tvo, zatoa {to stanal li~nost
bhagavata. Taka, na po~etokot i tatkoto i sinot potpolno vladeele so transcendentalnoto
znaewe za Brahmanot, a podocna i dvajcata se posvetile na li~nite obele`ja na Sevi{niot
Gospod. Ovaa {loka vo potpolnost objasnuva kako [ukadeva Gosvami go privlekla pripovetta
na „Bhagavatam“.

Strofa 1.7.12

parīkṣito 'tha rājarṣer


janma-karma-vilāpanam
saḿsthāḿ ca pāṇḍu-putrāṇāḿ
vakṣye kṛṣṇa-kathodayam

parīkṣitaḥ — na kralot Parik{it; atha — taka; rājarṣeḥ — na kralot koj be{e ri{i me|u krale-
vite; janma — ra|awe; karma — aktivnosti; vilāpanam — osloboduvawe; saḿsthām — odrekuvawe
od svetot; ca — i; pāṇḍu-putrāṇām — sinovite na Pandu; vakṣye — jas }e govoram; kṛṣṇa-kathā-uda­
yam — kako po~etok na transcendentalnite raskazi za Kri{na, Sevi{nata Bo`ja Li~nost.

Prevod

Taka Suta Gosvami im se obrati na ri{iite koi bea predvodeni od [aunaka: Sega }e go
zapo~nam transcendentalniot raskaz za Gospod [ri Kri{na. ]e vi raska`am kako se rodi
mudrecot me|u kralevite - Parik{it, kakvi dela izvr{i i kako be{e osloboden. U{te }e vi
raska`am kako sinovite na Pandu se odrekoa od svetot.

Tolkuvawe: Gospod Kri{na e tolku milostiv sprema padnatite du{i, {to li~no se inkarni-
ra me|u razli~nite vidovi na `ivi su{testva i u~estvuva vo nivnite sekojdnevni aktivnosti.
Sekoj star ili nov istoriski fakt povrzan so aktivnostite na Gospod bi trebalo da se smeta
za transcendentalna prikazna za Nego. Bez Kri{na, site dodatoci na vedskata kni`evnost
kako Puranite i „Mahabharata“ se samo obi~ni prikazni ili istoriski podatoci. So Kri{na
tie stanuvaat duhovni i taka koga gi slu{ame vedna{ ostvaruvame transcendentalen odnos so
Nego. „[rimad-Bhagavatam“ e isto taka Purana, no negovoto posebno zna~ewe e vo toa {to
aktivnostite na Gospod se glavnata tema, a ne samo dopolnitelni istoriski fakti. Zatoa,
Gospod [ri ^aitanja Mahaprabhu go prepora~uva „[rimad-Bhagavatam“ kako besprekorna
Purana. Postojat nekoi pomalku inteligentni posvetenici na „Bhagavata Purana“ koi, ne gi
sfatile prvite devet peewa, a sakaat vedna{ da u`ivaat vo aktivnostite na Gospod opi{ani
Казнувањето на синот на Дрона 211

vo desettoto peewe. Tie se pod vlijanie na pogre{na impresija deka ostanatite peewa ne se
odnesuvaat na Kri{na i zatoa, pove}e budalesto otkolku inteligentno, po~nuvaat da go ~itaat
desettoto peewe. Na takvite ~itateli ovde posebno im se naglasuva deka ostanatite peewa
na „Bhagavatam“ se podednakvo va`ni kako i desettoto. Nikoj ne treba da mine na desettoto
peewe ako dovolno dlaboko ne ja sfatil smislata na prethodnite devet. Kri{na i Negovite
~isti bhakti kako Pandavite se na isto nivo. Gospod nikoga{ ne e bez dru{tvoto na Svoite
bhakti od site duhovni odnosi (rasi), kako {to i ~istite bhakti ne se nikoga{ bez Kri{na.
Bhaktite i Gospod se povrzani i ne mo`at da se razdelat. Spored toa, site razgovori za niv se
kri{na-katha, temi za Gospod.

Strofi 1.7.13-14

yadā mṛdhe kaurava-sṛñjayānāḿ


vīreṣv atho vīra-gatiḿ gateṣu
vṛkodarāviddha-gadābhimarśa-
bhagnoru-daṇḍe dhṛtarāṣṭra-putre

bhartuḥ priyaḿ drauṇir iti sma paśyan


kṛṣṇā-sutānāḿ svapatāḿ śirāḿsi
upāharad vipriyam eva tasya
jugupsitaḿ karma vigarhayanti

yadā — koga; mṛdhe — na bojnoto pole; kaurava — taborot na Dhritara{tra; sṛñjayānām — i ta-
borot na Pandavite; vīreṣu — voinite; atho — taka; vīra-gatim — odredi{teto koe go zaslu`ija;
gateṣu — dostignaa; vṛkodara — Bhima (vtoriot od sinovite na Pandu); āviddha — udren; gadā —
so topuz; abhimarśa — `alej}i se; bhagna — skr{ena; uru-daṇḍe — 'rbetnata sr`; dhṛtarāṣṭra-putre
— sinot na kralot Dhritara{tra; bhartuḥ — na gospodarot; priyam — da se zadovoli; drauṇiḥ
— sinot na Drona~arja; iti — taka; sma — }e; paśyan — gledaj}i; kṛṣṇā — Draupadi; sutānām —
sinovi; svapatām — dodeka spiea; śirāḿsi — glavite; upāharat — dade kako podarok; vipriyam —
zadovoluva~ko; eva — kako; tasya — negovo; jugupsitam — najgnasno; karma — delo; vigarhayanti
— ne odobri.

Prevod

Otkako na bojnoto pole Kuruk{etra vojnicite na dvata tabora, Kauravite i Pandavite, bea
ubieni i taka gi dostignaa zaslu`enite odredi{ta i otkako Bhimasena so svojot topuz mu go
skr{i 'rbetot na sinot na Dhritara{tra, koj padna na zemja `alej}i se, sinot na Drona~arja
(A{vathama) im gi odse~e glavite na pette sina na Draupadi dodeka spiea i mu gi dade kako
podarok na svojot gospodar, budalesto mislej}i deka gospodarot }e bide zadovolen. Me|utoa,
Durjodhana go osudi toa gnasno delo i ne be{e ni najmalku zadovolen.

Tolkuvawe: Transcendentalnite temi za aktivnostite na Gospod [ri Kri{na zapo~nuvaat


vo ,,[rimad-Bhagavatam“ od zavr{etokot na bitkata na Kuruk{etra. Pred po~etokot na
bitkata, Gospod samiot govorel za Sebe i toa e zapi{ano vo ,,Bhagavad-gita“. Spored toa, i
,,Bhagavad-gita“ i ,,[rimad-Bhagavatam“ se zbornici na transcendentalnite temi za Gospod
Kri{na. ,,Gita“ pretstavuva kri{na-katha, temi za Kri{na, zo{to ja izgovoril Gospod, dodeka
,,Bhagavatam“ e kri{na-katha zatoa {to govori za Gospod. Gospod [ri ^aitanja Mahaprabhu
sakal site da doznaat za ovie dva zbornici na kri{na-katha. Gospod Kri{na ^aitanja e samiot
Kri{na vo uloga na bhakta i zatoa Negovite zborovi se istovidni so zborovite na Kri{na.
212 Шримад Бхагаватам

Gospod ^aitanja sakal site koi se rodeni vo Indija seriozno da gi izu~at ovie zbornici na
kri{na-katha i otkako potpolno }e gi spoznaat, da ja propovedaat nivnata transcendentalna
poraka na site lu|e vo svetot. Toa na pogodenata Zemja }e i go donese sakaniot mir i napre-
dok.

Strofa 1.7.15

mātā śiśūnāḿ nidhanaḿ sutānāḿ


niśamya ghoraḿ paritapyamānā
tadārudad vāṣpa-kalākulākṣī
tāḿ sāntvayann āha kirīṭamālī

mātā — majka; śiśūnām — na decata; nidhanam — za masakrot; sutānām — na sinovite; niśamya —


slu{aj}i; ghoram — u`asniot; paritapyamānā — jadikuvaj}i; tadā — toga{; arudat — po~na da
pla~e; vāṣpa-kala-ākula-akṣī — so solzi vo o~ite; tām — nea; sāntvayan — smiruvaj}i; āha — re~e;
kirīṭamālī — Arxuna.

Prevod

Otkako slu{na za masakrot na nejzinite sinovi, izbezumenata Draupadi, majkata na pette deca
na Pandavite, po~na da pla~e. Obiduvaj}i se da ja smiri seta o`alostena poradi golemata
zaguba, Arxuna i re~e:

Strofa 1.7.16

tadā śucas te pramṛjāmi bhadre


yad brahma-bandhoḥ śira ātatāyinaḥ
gāṇḍīva-muktair viśikhair upāhare
tvākramya yat snāsyasi dagdha-putrā

tadā — tokmu toga{; śucaḥ — solzi od o~aj; te — tvoi; pramṛjāmi — }e gi izbri{am; bhadre — o
blagorodna `eno; yat — koga; brahma-bandhoḥ — na degradiraniot brahmana; śiraḥ — glavata;
ātatāyinaḥ — na napa|a~ot; gāṇḍīva-muktaiḥ — pogodena so pomo{ na lakot nare~en Gandiva;
viśikhaiḥ — so strelite; upāhare — }e ti ja podaram; tvā — ti; ākramya — stoej}i na nea; yat — na
koja; snāsyasi — iskapi se; dagdha-putrā — otkako }e gi zapali{ sinovite.

Prevod

O ne`na damo, otkako so strelite na svojot lak Gandiva }e go obezglavam toj brahmana i }e ti
ja podaram negovata glava, }e te smiram i }e gi izbri{am solzite od tvoite o~i. A potoa, ot-
kako }e gi zapali{ telata na svoite sinovi, mo`e{ da se iskapi{ stoej}i na negovata glava.

Tolkuvawe: Neprijatelot koj pali po`ar vo ku}ata, otrue nekogo, neo~ekuvano napadne
so smrtonosno oru`je, ograbi bogatstvo, nasilno gi prisvoi zemjodelskite dobra ili zavede
ne~ija `ena se narekuva napa|a~. Takviot napa|a~, bilo da e brahmana ili t.n. sin na brahmana,
sekako deka treba da se kazni. Koga Arxuna vetil deka na napa|a~ot }e mu ja otse~e glava-
ta, dobro znael deka A{vathama e sin na brahmana. Me|utoa, bidej}i t.n. brahmana deluval
kako krvnik, bil smetan za takov i zatoa ubivaweto na takviot sin na brahmana ne se smeta za
Казнувањето на синот на Дрона 213

grev.

Strofa 1.7.17

iti priyāḿ valgu-vicitra-jalpaiḥ


sa sāntvayitvācyuta-mitra-sūtaḥ
anvādravad daḿśita ugra-dhanvā
kapi-dhvajo guru-putraḿ rathena

iti — taka; priyām — draga; valgu — prijatna; vicitra — so razni; jalpaiḥ — izjavi; saḥ — toj;
sāntvayitvā — zadovoli; acyuta-mitra-sūtaḥ — Arxuna, koj go vodi nepogre{iviot Gospod kako
prijatel i voza~; anvādravat — slede{e; daḿśitaḥ — za{titen so kava~a; ugra-dhanvā — vooru`en
so smrtonosno oru`je; kapi-dhvajaḥ — Arxuna; guru-putram — sinot na u~itelot na voenite
ve{tini; rathena — ka~uvaj}i se na ko~ijata.

Prevod

So tie izjavi Arxuna, koj go vodi nepogre{liviot Gospod kako prijatel i voza~, ja zadovoli
svojata draga. Go stavi na sebe oklopot i se naoru`a so smrtonosno oru`je. Ka~uvaj}i se na
ko~ijata, trgna po A{vathama, sinot na negoviot u~itel po voeni ve{tini.

Strofa 1.7.18

tam āpatantaḿ sa vilakṣya dūrāt


kumāra-hodvigna-manā rathena
parādravat prāṇa-parīpsur urvyāḿ
yāvad-gamaḿ rudra-bhayād yathā kaḥ

tam — nego; āpatantam — kako zabrzano doa|a; saḥ — toj; vilakṣya — gledaj}i; dūrāt — od
oddale~enost; kumāra-hā — ubiecot na princovite; udvigna-manāḥ — voznemiren vo umot; ra-
thena — na ko~ijata; parādravat — bega{e; prāṇa — `ivot; parīpsuḥ — da za{titi; urvyām — so
golema brzina; yāvat-gamam — bega{e; rudra-bhayāt — od strav od [iva; yathā — kako; kaḥ —
Brahma (ili arka-Surja).

Prevod

Gledaj}i kako Arxuna od golema dale~ina zabrzano mu se pribli`uva, A{vathama, izbezume­


niot ubiec na princovite, samo za da go spasi svojot `ivot, po~na da bega na svojata ko~ija,
isto kako {to Brahma bega{e od strav od [iva.

Tolkuvawe: Posledniot zbor vo strofata mo`e da se pro~ita ili kako kah ili kako
arkah. Vo vrska so ova, vo Puranite nao|ame dve prikazni. Kah zna~i Brahma. Edna{ Brahma
go ma|epsala negovata }erka i toj po~nal da tr~a po nea, {to mnogu go nalutilo [iva, koj go
napadnal so svojot trozabec. Brahmaxi po~nal da bega za da go spasi svojot `ivot. [to se odne-
suva do zborot arkah, toj se spomnuva vo ,,Vamana Purana“. Demonot Vidjumnali dobil kako
podarok bleskav zlaten avion koj letal vo sprotivna nasoka od sonceto. Poradi sjajot na ovoj
avion is~eznala no}ta. Toa go nalutilo bogot na Sonceto koj so svojot sjaj go stopil avionot.
Ova pak, go nalutilo [iva. Toj go napadnal bogot na Sonceto, a ovoj pobegnal i na krajot pad-
214 Шримад Бхагаватам

nal vo Ka{i (Varanasi), koj taka stanal poznat kako Lolarka.

Strofa 1.7.19

yadāśaraṇam ātmānam
aikṣata śrānta-vājinam
astraḿ brahma-śiro mene
ātma-trāṇaḿ dvijātmajaḥ

yadā — koga; aśaraṇam — bez druga za{tita; ātmānam — toj; aikṣata — vide; śrānta-vājinam — deka
se umorni kowite; astram — oru`je; brahma-śiraḥ — vrvno ili najmo}no (so atomska mo}); mene
— upotrebi; ātma-trāṇam — samo da se spasi; dvija-ātma-jaḥ — sinot na brahmanata.

Prevod

Koga sinot na brahmanata (A{vathama) vide deka kowite mu se umorni, pomisli deka edinst-
veniot spas mu le`i vo najmo}noto oru`je - brahmastrata (oru`je so atomska mo}).

Tolkuvawe: Oru`jeto so atomska mo} nare~eno brahmastra se koristi samo vo kraen


slu~aj, koga nema drug izlez. Zborot dvixatmaxah e zna~aen bidej}i A{vathama, iako sin na
Drona~arja, ne bil vistinski brahmana po svoite odliki. Najinteligentniot ~ovek se na-
rekuva brahmana i toa ne e nasledna titula. A{vathama vo prethodnite strofi bil nare~en i
brahma-bandhu, {to zna~i prijatel na brahmana. Da se bide prijatel na brahmana ne zna~i da
se bide brahmana. Prijatelot ili sinot na brahmanata mo`e da se nare~e brahmana, samo ako
vo potpolnost gi poseduva site brahmanski odliki. Bidej}i A{vathama deluval nezrelo, tuka
namerno se narekuva sin na brahmana.

Strofa 1.7.20

athopaspṛśya salilaḿ
sandadhe tat samāhitaḥ
ajānann api saḿhāraḿ
prāṇa-kṛcchra upasthite

atha — taka; upaspṛśya — dopre da se pro~isti; salilam — vodata; sandadhe — mantra{e himni;
tat — toj; samāhitaḥ — sosredoto~eno; ajānan — bez da znae; api — iako; saḿhāram — da povle~e;
prāṇa-kṛcchre — deka `ivotot mu e vo opasnost; upasthite — staven vo takva situacija.

Prevod

Bidej}i `ivotot mu be{e vo opasnost, toj dopre voda za da se pro~isti i se sosredoto~i na


mantraweto himni, so ~ija pomo{ se isfrla atomskoto oru`je, iako ne znae{e kako da go
spre~i deluvaweto na takvoto oru`je.

Tolkuvawe: Suptilnite oblici na materijalnite aktivnosti se podobri od grubite meto-


di na manipuliraweto so materijata. Takvite suptilni oblici na materijalnite aktivnosti
se odvivaat preku pro~istuvaweto so zvukot. Ovoj metod se primenuva tuka so mantraweto na
Казнувањето на синот на Дрона 215

himni, koe }e deluva kako atomsko oru`je.

Strofa 1.7.21

tataḥ prāduṣkṛtaḿ tejaḥ


pracaṇḍaḿ sarvato diśam
prāṇāpadam abhiprekṣya
viṣṇuḿ jiṣṇur uvāca ha

tataḥ — potoa; prāduṣkṛtam — zra~e{e; tejaḥ — sjaj; pracaṇḍam — silen; sarvataḥ — nasekade;
diśam — nasoki; prāṇa-āpadam — mo`e da go zagrozi `ivotot; abhiprekṣya — gledaj}i go; viṣṇum
— Gospod; jiṣṇuḥ — Arxuna; uvāca — re~e; ha — vo minatoto.

Prevod

Toga{ nasekade se rasprostrani bleskava svetlina, tolku silna {to Arxuna se upla{i za svo-
jot `ivot i mu se obrati na Gospod [ri Kri{na.

Strofa 1.7.22

arjuna uvāca
kṛṣṇa kṛṣṇa mahā-bāho
bhaktānām abhayańkara
tvam eko dahyamānānām
apavargo 'si saḿsṛteḥ

arjunaḥ uvāca — Arxuna re~e; kṛṣṇa — o Gospode Kri{na; kṛṣṇa — o Gospode Kri{na; mahā-
bāho — Semo}en; bhaktānām — na bhaktite; abhayańkara — iskorenuva{ stravovite; tvam — Ti;
ekaḥ — samo; dahyamānānām — onie koi patat; apavargaḥ — patot na osloboduvaweto; asi — si;
saḿsṛteḥ — sred materijalnite bedi.

Prevod

Arxuna re~e: O moj Gospode [ri Kri{na, Ti si semo}nata Bo`ja Li~nost! Tvoite razli~ni
energii se bezgrani~ni. Zatoa samo Ti mo`e{ da vsadi{ bestra{nost vo srcata na Svoite
bhakti. Onoj {to gori vo ognot na materijalnite bedi, samo vo Tebe mo`e da go najde patot na
osloboduvaweto.

Tolkuvawe: Arxuna bil svesen za transcendentalnite odliki na Gospod [ri Kri{na,


bidej}i gi spoznal u{te za vreme na bitkata na Kuruk{etra vo koja i dvajcata u~estvuvale.
Zatoa sosema e verodostojno ona {to Arxuna go veli za [ri Kri{na. Kri{na e semo}en, a
posebno e pri~ina za bestra{nosta na bhaktite. Bhaktata e sekoga{ bestra{en, zatoa {to
znae deka Gospod go {titi. Materijalnoto postoewe e kako rasplamten {umski po`ar, koj
mo`e da se izgasi samo so milosta na Gospod [ri Kri{na. Duhovniot u~itel e pretstavnik na
milosta na Gospod. Zatoa onoj {to gori vo plamenot na materijalnoto postoewe mo`e preku
samospoznatiot duhoven u~itel da go dobie do`dot na milosta od Gospod. Duhovniot u~itel so
svoite zborovi mo`e da prodre vo srceto na li~nosta koja pati, i mo`e da í podari transcen-
dentalno znaewe, koe edinstveno mo`e da go izgasne ognot na materijalnoto postoewe.
216 Шримад Бхагаватам

Strofa 1.7.23

tvam ādyaḥ puruṣaḥ sākṣād


īśvaraḥ prakṛteḥ paraḥ
māyāḿ vyudasya cic-chaktyā
kaivalye sthita ātmani

tvam ādyaḥ — Ti si izvornata; puruṣaḥ — li~nost koja u`iva; sākṣāt — neposredno; īśvaraḥ — up-
ravitelot; prakṛteḥ — na materijalnata priroda; paraḥ — transcendentalen; māyām — materi-
jalnata energija; vyudasya — onoj koj ja otfrlil; cit-śaktyā — so vnatre{nata mo}; kaivalye — vo
~istoto ve~no znaewe i bla`enstvo; sthitaḥ — smesteno; ātmani — sopstvenoto jastvo.

Prevod

Ti si izvornata Bo`ja Li~nost koja se pro{iruva po site svetovi i transcendentalen si spre-


ma materijalnata energija. Preku Svojata duhovna mo} go poni{tuva{ vlijanieto na taa ener-
gija. Ve~no si bla`en i sekoga{ poln so transcendentalno znaewe.

Tolkuvawe: Vo ,,Bhagavad-gita“ Gospod veli deka onoj {to }e se predade na Negovite loto-
sovi stapala se osloboduva od kanxite na neznaeweto. Kri{na e kako sonce, dodeka materijal-
noto postoewe (maja) e kako temnina. Tamu kade {to se pojavuva son~evata svetlina, temninata
na neznaeweto vedna{ is~eznuva. Tuka se prepora~uva najdobriot na~in kako da se oslobodime
od svetot na neznaeweto. Gospod e imenuvan kako izvornata Bo`ja Li~nost. Od Nego emaniraat
site drugi Bo`ji Li~nosti. Seproniknuva~kiot Gospod Vi{nu pretstavuva potpolna ema­
nacija na Kri{na. Gospod se pro{iruva vo bezbroj Bo`ji oblici i `ivi su{testva, kako i
vo Svoite razni energii. Me|utoa, [ri Kri{na e prvobitniot Gospod od kogo sî poteknuva.
Sîproniknuva~kiot vid na Gospod, koj se spoznava vo projaveniot svet, e isto taka Negovo
delumno vtelovuvawe. Zna~i, Paramatmata e Negov sostaven del. Toj e Apsolutnata Bo`ja
Li~nost. Se nao|a daleku nad materijalniot svet i zatoa nema nikakva vrska so deluvaweto i
posledicite na deluvaweto na materijalnata projava. Temninata e iskriven odraz na sonceto
i zatoa nejzinoto postoewe zavisi od postoeweto na sonceto. Me|utoa, na samoto sonce nema
ni ronka temnina. Kako {to sonceto e polno so svetlina, taka i Apsolutniot Bog, koj e nad
materijalnoto postoewe, e poln so bla`enstvo i transcendentalna raznovidnost. Transcen-
dencijata ne e voop{to stati~na, tuku e polna so dinami~na raznovidnost. Se razlikuva od
trite guni na materijalnata priroda i nivnata zapletkanost. Toj e parama, glaven i apsoluten.
Ima mnogubrojni energii so koi go sozdava, odr`uva i uni{tuva materijalniot svet. Me|utoa,
vo Negovoto `iveali{te sî e ve~no i apsolutno. So svetot ne upravuvaat samite energii ili
mo}nite pretstavnici na Gospod, tuku semo}niot sopstvenik na site energii.

Strofa 1.7.24

sa eva jīva-lokasya
māyā-mohita-cetasaḥ
vidhatse svena vīryeṇa
śreyo dharmādi-lakṣaṇam

saḥ — taa Transcendencija; eva — sekako; jīva-lokasya — od uslovenite `ivi su{testva; māyā-
Казнувањето на синот на Дрона 217

mohita — ma|epsani od iluzornata energija; cetasaḥ — vo srceto; vidhatse — pravi{; svena — so


Svoeto; vīryeṇa — vlijanie; śreyaḥ — krajnoto dobro; dharma-ādi — ~etirite principi na oslo-
boduvaweto; lakṣaṇam — okarakterizirani vo.

Prevod

No sepak, iako si nad vlijanieto na materijalnata energija, Ti gi vospostavuva{ ~etirite


na~ela na osloboduvaweto (religijata itn.), za najgolemo dobro na uslovenite du{i.

Tolkuvawe: Iako Bo`jata Li~nost [ri Kri{na poradi Svojata bespri~inska milost sle-
guva vo projaveniot svet, gunite na materijalnata priroda ne vlijaat na Nego. Toj e ve~no
nad materijalnata pojavnost. Sleguva poradi Svojata bespri~inska milost, samo za da gi vra-
ti padnatite du{i ~ii srca se ma|epsani od iluzornata energija i koi, pod nejzino vlijanie,
probuvaat da u`ivaat vo nea, iako po svojata priroda ne se sposobni za toa. @ivoto su{testvo
e ve~en sluga na Gospod, no zaboravaj}i ja svojata polo`ba misli deka }e u`iva vo materi-
jalniot svet, a vsu{nost e vo iluzija. Gospod sleguva za da go iskoreni toa la`no ~uvstvo na
u`ivawe i taka da gi vrati uslovenite du{i kaj Sebe. Toa e Negovata semilostiva priroda
sprema padnatite du{i.

Strofa 1.7.25

tathāyaḿ cāvatāras te
bhuvo bhāra-jihīrṣayā
svānāḿ cānanya-bhāvānām
anudhyānāya cāsakṛt

tathā — taka; ayam — ovaa; ca — i; avatāraḥ — inkarnacija; te — Tvoja; bhuvaḥ — na materijal-


niot svet; bhāra — tovar; jihīrṣayā — da otstrani{; svānām — prijateli; ca ananya-bhāvānām — i
potpolno posveteni bhakti; anudhyānāya — za neprestajno da se se}avaat; ca — i; asakṛt — pot-
polno zadovolni.

Prevod

Na toj na~in doa|a{ kako inkarnacija za da go otstrani{ tovarot na svetot i da im dade{


blagodet na Svoite prijateli, a posebno na Svoite potpolno posveteni bhakti, obzemeni so
meditacija na Tebe.

Tolkuvawe: Izgleda deka Gospod e pristrasen sprema Svoite bhakti. Sekoj e povrzan so
Gospod i Toj podednakvo se odnesuva sprema site, no sepak pove}e im e naklonet na Svoite
prijateli i bhakti. Gospod e tatkoto na site `ivi su{testva, a Nemu nikoj ne mo`e da mu bide
tatko, nitu pak sin. Bhaktite Mu se rodnini i prijateli, no toa e Negova transcendentalna
zabava, koja nema nikakva sli~nost so svetovnite rodninski vrski i tatkovstvo. Kako {to
prethodno be{e re~eno, Gospod e nad gunite na materijalnata priroda, pa taka i Negovite
rodnini i prijateli vo posvetenoto slu`ewe nemaat nikakvi svetovni osobini.

Strofa 1.7.26
218 Шримад Бхагаватам

kim idaḿ svit kuto veti


deva-deva na vedmy aham
sarvato mukham āyāti
tejaḥ parama-dāruṇam

kim — kakov e; idam — ovoj; svit — doa|a; kutaḥ — od kade; vā iti — bilo da; deva-deva — o Bogu
nad bogovite; na — ne; vedmi — znam; aham — jas; sarvataḥ — sekade naokolu; mukham — nasoki;
āyāti — doa|a; tejaḥ — sjaj; parama — mnogu; dāruṇam — opasen.

Prevod

O Bogu nad bogovite, zo{to ovoj opasen sjaj se {iri sekade naokolu? Od kade doa|a? Ne mi e
jasno.

Tolkuvawe: Koga ne{to se bara od Bo`jata Li~nost, treba prethodno, kako {to dolikuva,
da se upatat ponizni molitvi. Toa e standardniot proces, koj [ri Arxuna, iako blizok pri-
jatel na Gospod, go sledi za da gi pou~i drugite.

Strofa 1.7.27

śrī-bhagavān uvāca
vetthedaḿ droṇa-putrasya
brāhmam astraḿ pradarśitam
naivāsau veda saḿhāraḿ
prāṇa-bādha upasthite

śrī-bhagavān — Sevi{nata Bo`ja Li~nost; uvāca — re~e; vettha — samo slu{ni go od Mene;
idam — toa; droṇa-putrasya — sinot na Drona; brāhmam astram — himnite na oru`jeto brahma
(nuklearnoto oru`je); pradarśitam — poka`a; na — ne; eva — duri; asau — toj; veda — znae;
saḿhāram — povle~e; prāṇa-bādhe — krajot na `ivotot; upasthite — zo{to se bli`i.

Prevod

Sevi{nata Bo`ja Li~nost re~e: Toa e delo na sinot na Drona. Toj ja pu{ti brahmastrata, man-
trata so atomska mo} i sjaj, no ne znae kako da ja povle~e. Go stori toa bespomo{en, pla{ej-
}i se od pretstoe~kata smrt.

Tolkuvawe: Brahmastrata e sli~na so sovremenoto nuklearno oru`je koe se zasnova na


atomskata energija. Atomskata energija deluva vrz osnova na lesnata zapalivost, {to e slu~aj
i so brahmastrata. Brahmastrata sozdava nepodnosliva toplina sli~na na atomskata radi-
jacija, no razlikata e vo toa {to atomskata bomba e grub vid na nuklearno oru`je, dodeka
brahmastrata e suptilno oru`je proizvedeno so izgovarawe na mantri. Vo pra{awe e nauka
koja se razlikuva od naukata za gruboto nuklearno oru`je i koja vo minatoto se razvivala vo
zemjata Bharata-var{a. Taa suptilna ve{tina na izgovarawe mantri e isto taka materijal-
na, no sovremenite nau~nici-materijalisti podocna }e ja zapoznaat. Suptilnata materijalna
nauka ne e duhovna, no e vo neposredna vrska so duhovnata nauka, koja e u{te posuptilna. Onoj
{to gi izgovaral mantrite znael kako da go koristi i kako da go povle~e toa oru`je. Imal
sovr{eno znaewe. Me|utoa, sinot na Drona~arja se koristel so taa suptilna nauka, iako ne
Казнувањето на синот на Дрона 219

znael kako da go povle~e oru`jeto. Go upotrebil od strav od pretstoe~kata smrt, {to bilo
nepravilno i bezbo`no. Kako sin na brahmana, ne smeel da stori tolku gre{ki, a poradi svo-
eto grubo zanemaruvawe na dol`nostite mu pretstoela kazna od racete na samiot Gospod.

Strofa 1.7.28

na hy asyānyatamaḿ kiñcid
astraḿ pratyavakarśanam
jahy astra-teja unnaddham
astra-jño hy astra-tejasā

na — ne; hi — sekako; asya — nemu; anyatamam — drugo; kiñcit — bilo koe; astram — oru`je; prati
— da se sprotivstavi; avakarśanam — so sprotivno dejstvo; jahi — sovladaj go; astra-tejaḥ — sja-
jot na toa oru`je; unnaddham — mo}niot; astra-jñaḥ — ekspert za voenata nauka; hi — fakt e;
astra-tejasā — so vlijanieto na tvoeto oru`je.

Prevod

O Arxuna, dejstvoto na ova oru`je mo`e da go poni{ti samo druga brahmastra. Bidej}i si ek-
spert vo voenata ve{tina, poni{ti go negoviot sjaj so svoeto sopstveno oru`je.

Tolkuvawe: Ne postoi oru`je koe mo`e da go poni{ti deluvaweto na atomskata bomba.


Me|utoa, deluvaweto na brahmastrata mo`e da se poni{ti so sredstvata na spomenatata
suptilna nauka, a ekspertite za voenata nauka od toa vreme bile sposobni za toa. Sinot na
Drona~arja ne znael kako da go poni{ti dejstvoto na svoeto oru`je i zatoa Kri{na pobaral
od Arxuna toj da go stori toa.

Strofa 1.7.29

sūta uvāca
śrutvā bhagavatā proktaḿ
phālgunaḥ para-vīra-hā
spṛṣṭvāpas taḿ parikramya
brāhmaḿ brāhmāstraḿ sandadhe

sūtaḥ — Suta Gosvami; uvāca — re~e; śrutvā — otkako ja slu{na; bhagavatā — Bo`jata Li~nost; prok-
tam — {to ka`a; phālgunaḥ — drugo ime na [ri Arxuna; para-vīra-hā — ubiecot na protivni~kite
voini; spṛṣṭvā — dopiraj}i; āpaḥ — voda; tam — Nego; parikramya — kru`ej}i okolu; brāhmam —
Sevi{niot Gospod; brāhma-astram — vrvnoto oru`je; sandadhe — go aktivira{e.

Prevod

[ri Suta Gosvami re~e: Koga gi slu{na ovie zborovi od Bo`jata Li~nost, Arxuna ja dopre
vodata za da se pro~isti i, kru`ej}i okolu Gospod [ri Kri{na, ja isprati svojata brahmastra
za da go poni{ti dejstvoto na drugata brahmastra.

Strofa 1.7.30
220 Шримад Бхагаватам

saḿhatyānyonyam ubhayos
tejasī śara-saḿvṛte
āvṛtya rodasī khaḿ ca
vavṛdhāte 'rka-vahnivat

saḿhatya — so spojot; anyonyam — na ednoto i drugoto; ubhayoḥ — dvete; tejasī — sjajot; śara —
oru`ja; saḿvṛte — prekrieno; āvṛtya — prekri; rodasī — celoto nebo; kham ca — i vselenskiot
prostor; vavṛdhāte — koja se {iri; arka — son~evata planeta; vahni-vat — kako ogan.

Prevod

Koga se spoija zracite na dvete brahmastri, golem ognen krug kako son~eviot disk go prekri
celoto nebo i site planeti na nego.

Tolkuvawe: Toplinata koja nastanuva od blesokot na brahmastrata li~i na ognot so koj


sonceto gori sî vo vremeto na uni{tuvaweto na vselenata. Zra~eweto na atomskata energija e
bezna~ajno vo sporedba so toplinata koja ja sozdava brahmastrata. Eksplozijata na atomskata
bomba mo`e da uni{ti najmnogu edna planeta, no toplinata koja ja sozdava brahmastrata mo`e
da ja uni{ti celata vselena. Zatoa se sporeduva so toplinata vo vremeto na uni{tuvawe.

Strofa 1.7.31

dṛṣṭvāstra-tejas tu tayos
trīl lokān pradahan mahat
dahyamānāḥ prajāḥ sarvāḥ
sāḿvartakam amaḿsata

dṛṣṭvā — gledaj}i; astra — oru`ja; tejaḥ — toplina; tu — no; tayoḥ — na dvete; trīn — tri; lokān —
planeti; pradahat — vo ognot; mahat — `estoko; dahyamānāḥ — gorej}i; prajāḥ — naselenieto;
sarvāḥ — nasekade; sāḿvartakam — imeto na ognot koj pusto{i sî za vreme na uni{tuvaweto na
vselenata; amaḿsata — po~naa da mislat.

Prevod

Toplinata na ovie dve oru`ja po~na da gi gori `itelite na trite sveta i site se setija na sam-
vartaka, ognot {to pusto{i sî za vreme na uni{tuvaweto na vselenata.

Tolkuvawe: Trite sveta se gornite, dolnite i srednite planeti na vselenata. Iako brahmas-
trite bile pu{teni na Zemjata, toplinata koja nastanala od nivnoto spojuvawe se pro{irila
po celata vselena. Site `iteli na site planeti ja po~uvstvuvale silnata toplina i ja spore-
dile so toplinata na ognot samvartaka. Zna~i, niedna planeta ne e bez `ivi su{testva, kako
{to mislat pomalku inteligentnite materijalisti.

Strofa 1.7.32

prajopadravam ālakṣya
Казнувањето на синот на Дрона 221

loka-vyatikaraḿ ca tam
mataḿ ca vāsudevasya
sañjahārārjuno dvayam

prajā — lu|eto; upadravam — voznemirenost; ālakṣya — gledaj}i; loka — planetite; vyatikaram —


uni{tuvaweto; ca — isto taka; tam — toa; matam ca — i misleweto; vāsudevasya — na Vasudeva;
sañjahāra — povle~e; arjunaḥ — Arxuna; dvayam — dvete oru`ja.

Prevod

Gledaj}i deka lu|eto se voznemireni i deka se bli`i uni{tuvaweto na planetite, Arxuna ve-
dna{ gi povle~e dvete brahmastri, tokmu kako {to saka{e Gospod [ri Kri{na.

Tolkuvawe: Misleweto deka eksploziite na sovremenite atomski bombi mo`at da go


uni{tat svetot e samo detska fantazija. Kako prvo, atomskata energija nema dovolna mo} da
go uni{ti celiot svet i kako vtoro, sî zavisi od vrhovnata volja na Sevi{niot Gospod i bez
Negovo odobruvawe ni{to ne mo`e da se izgradi ili uni{ti. Budalesto e da se misli deka
prirodnite zakoni sami po sebe imaat najgolema mo}. Zakonite na materijalnata priroda de-
luvaat pod nadzorot na Gospod, za {to Toj samiot govori vo ,,Bhagavad-gita“. Svetot mo`e da
se uni{ti samo so Negovata volja, a ne so voljata na bezna~ajnite politi~ari. Gospod [ri
Kri{na sakal oru`jeto koe go upotrebile Drauni i Arxuna da se povle~e i Arxuna toa ved-
na{ go storil. Na sli~en na~in, Gospod ima mnogu pretstavnici koi samo so Negovata volja
mo`at da go izvr{at ona {to Toj go saka.

Strofa 1.7.33

tata āsādya tarasā


dāruṇaḿ gautamī-sutam
babandhāmarṣa-tāmrākṣaḥ
paśuḿ raśanayā yathā

tataḥ — potoa; āsādya — fati; tarasā — ve{to; dāruṇam — opasniot; gautamī-sutam — sinot na
Gautami; babandha — go vrza; amarṣa — lut; tāmra-akṣaḥ — so o~i crveni kako bakar; paśum —
`ivotno; raśanayā — so ja`iwa; yathā — kako da e.

Prevod

So o~i v`areni od gnev kako bakarni topki, Arxuna ve{to go fati sinot na Gautama i go vrza
so ja`iwa kako `ivotno.

Tolkuvawe: Majkata na A{vathama, Kripi, se rodila vo semejstvoto na Gautama. Vo ovaa


strofa e zna~ajno toa {to A{vathama bil faten i vrzan so ja`iwa kako `ivotno. Spored
[ridhara Svami, dol`nosta na Arxuna (dharma) go obvrzuvala da go fati sinot na brahma­
nata kako `ivotno, a ova }e go potvrdi i samiot [ri Kri{na vo edna od slednite strofi.
A{vathama bil verodostoen sin na Drona~arja i Kripi, no zatoa {to se degradiral, bilo is-
pravno da se tretira kako `ivotno, a ne kako brahmana.
222 Шримад Бхагаватам

Strofa 1.7.34

śibirāya ninīṣantaḿ
rajjvā baddhvā ripuḿ balāt
prāhārjunaḿ prakupito
bhagavān ambujekṣaṇaḥ

śibirāya — na patot do voeniot tabor; ninīṣantam — vodej}i go; rajjvā — so ja`iwata; baddhvā —
vrzan; ripum — neprijatelot; balāt — nasila; prāha — re~e; arjunam — na Arxuna; prakupitaḥ —
vo gnevno raspolo`enie; bhagavān — Bo`jata Li~nost; ambuja-īkṣaṇaḥ — koj gleda so Svoite
lotosovi o~i.

Prevod

Otkako go vrza A{vathama, Arxuna saka{e da go odvede vo voeniot tabor. Gledaj}i go so Svoite
lotosovi o~i, Bo`jata Li~nost [ri Kri{na vaka mu se obrati na gnevniot Arxuna.

Tolkuvawe: Tuka se veli deka i Arxuna i Gospod [ri Kri{na se gnevni, no dodeka o~ite na
Arxuna se kako topki od crven bakar, o~ite na Gospod se kako lotosi. Toa zna~i deka lutinata
na Arxuna i na Gospod ne se od ista priroda. Gospod e Transcendencija i zatoa vo sekoja sostoj­
ba e apsoluten. Negovata lutina ne e kako lutinata na `ivoto su{testvo, usloveno od gunite
na materijalnata priroda. Bidej}i e apsoluten, Negoviot gnev i Negovoto zadovolstvo se isti.
Gnevot na Gospod ne se manifestira vo ramkite na trite guni na materijalnata priroda, tuku
e znak na naklonosta koja Toj ja neguva sprema Svojot bhakta. Toa e Negovata transcendentalna
priroda. Zatoa, duri i koga e lut, predmetot na Negovata lutina stanuva blagosloven. Gospod
ostanuva nepromenet vo site okolnosti.

Strofa 1.7.35

mainaḿ pārthārhasi trātuḿ


brahma-bandhum imaḿ jahi
yo 'sāv anāgasaḥ suptān
avadhīn niśi bālakān

mā enam — nikoga{ nego; pārtha — o Arxuna; arhasi — bi trebalo; trātum — oslobodi{; brahma-
bandhum — rodnina na brahmana; imam — nego; jahi — ubij; yaḥ — toj (koj e); asau — niv; anāgasaḥ
— bezgre{ni; suptān — dodeka spiea; avadhīt — ubi; niśi — vo no}ta; bālakān — decata.

Prevod

Gospod [ri Kri{na re~e: O Arxuna, ovoj rodnina na eden brahmana (brahma-bandhu) gi ubi
nevinite deca na spiewe i zatoa ne smee{ da bide{ milostiv sprema nego i da go oslobodi{!

Tolkuvawe: Vo ovaa strofa e zna~aen zborot brahma-bandhu. Onoj {to se rodil vo semej-
stvoto na brahmani, no ne e dostoen da se nare~e brahmana, se imenuva kako rodnina na brah-
mana. Sinot na sudijata na vrhovniot sud li~no ne e sudija, no nema ni{to lo{o vo toa ako
go imenuvame kako rodnina na ~esniot sudija. Spored toa, kako {to so samoto ra|awe ne se
stanuva sudija na vrhovniot sud, taka ne se stanuva i brahmana samo zatoa {to sme se rodile
Казнувањето на синот на Дрона 223

vo semejstvo na brahmani. ^ovek mora da gi stekne potrebnite brahmanski osobini. Kako {to
polo`bata na vrhoven sudija e nameneta za ~ovek koj e sposoben da bide vrhoven sudija, taka i
polo`bata na brahmana e nameneta za onie koi imaat brahmanski osobini. Ako kaj ~ovek roden
vo semejstvo na lu|e koi ne se brahmani se gledaat brahmanskite osobini, svetite spisi nala-
gaat deka takviot doblesen ~ovek treba da se prifati kako brahmana. Ako pak ~ovek e roden vo
semejstvo na brahmani no nema brahmanski osobini, treba da se smeta za nebrahmana ili podo-
bro re~eno za rodnina na brahmana. Gospod [ri Kri{na, vrhovniot avtoritet za site na~ela
na religijata, t.e. za Vedite, li~no uka`uva na tie razliki i vo slednite strofi gi objasnuva
pri~inite za Svoite izjavi.

Strofa 1.7.36

mattaḿ pramattam unmattaḿ


suptaḿ bālaḿ striyaḿ jaḍam
prapannaḿ virathaḿ bhītaḿ
na ripuḿ hanti dharma-vit

mattam — ne dava otpor; pramattam — opien; unmattam — lud; suptam — zaspan; bālam — dete;
striyam — `ena; jaḍam — budalest; prapannam — predaden; viratham — onoj {to ja izgubi bojnata
ko~ija; bhītam — upla{en; na — ne; ripum — neprijatel; hanti — ubiva; dharma-vit — onoj {to gi
poznava na~elata na religijata.

Prevod

Li~nosta koja gi znae na~elata na religijata nema da go ubie onoj koj ne dava otpor, koj e pi-
jan, lud, onoj {to spie, upla{en ili onoj koj ostanal bez bojna ko~ija, nitu pak }e ubie dete,
`ena, budala ili onoj koj mu se predal.

Tolkuvawe: Voinot koj gi poznava na~elata na religijata nikoga{ nema da go ubie ne-
prijatelot koj ne dava otpor. Porano bitkite se vodele spored na~elata na religijata, a ne
poradi setilnoto u`ivawe. Koga neprijatelot bi bil pijan ili bi spiel ili sli~no, kako {to
e spomnato vo strofata, nikoga{ ne bi bil ubien. Toa se nekoi od pravilata na religiskata
vojna. Porano vojnata ne se objavuvala poradi }efot na sebi~nite politi~ari; bi se vodela vo
sklad so na~elata na religijata, neizvalkana od grev. Nasilstvoto izvr{eno spored na~elata
na religijata e podobro od t.n. „nenasilstvo“.

Strofa 1.7.37

sva-prāṇān yaḥ para-prāṇaiḥ


prapuṣṇāty aghṛṇaḥ khalaḥ
tad-vadhas tasya hi śreyo
yad-doṣād yāty adhaḥ pumān

sva-prāṇān — svojot `ivot; yaḥ — koj; para-prāṇaiḥ — na smetka na tu|ite `ivoti; prapuṣṇāti
— odr`uva vo dobra sostojba; aghṛṇaḥ — besramen; khalaḥ — beden; tat-vadhaḥ — da se ubie;
tasya — za negovo; hi — sekako; śreyaḥ — dobro; yat — so koja; doṣāt — gre{ka; yāti — se; adhaḥ—
degradira; pumān — ~ovek.
224 Шримад Бхагаватам

Prevod

Suroviot bednik koj `ivee na smetka na tu|ite `ivoti treba da bide ubien za svoe dobro, in-
aku }e go uni{tat sopstvenite dela.

Tolkuvawe: @ivot za `ivot e pravedna kazna za ~ovekot koj surovo i besramno `ivee na
smetka na tu|iot `ivot. Politi~kiot moral nalo`uva suroviot ~ovek da se osudi na smrt za
da se spasi od odeweto vo pekolot. Dr`avata pravi dobro davaj}i mu na takviot zlostornik sm-
rtna kazna, zo{to toj vo sledniot `ivot nema da mora da strada za storenoto ubistvo. Smrtta
za ubiecot pretstavuva najmala mo`na kazna; vo smriti-{astrite e re~eno deka lu|eto koi se
kazneti od kralot, po principot `ivot za `ivot, se pro~istuvaat od site svoi grevovi i toa
vo tolkava mera {to stanuvaat dostojni da se vozdignat na rajskite planeti. Spored Manu,
golemiot avtoritet na poleto na gra|anskite prava i na~elata na religijata, duri i ubiecot
na `ivotni treba da se smeta za ubiec zo{to mesoto nikoga{ ne bilo nameneto za ishrana na
civiliziraniot ~ovek, ~ija glavna dol`nost e da se spremi za vra}aweto kaj Boga. Manu veli
deka ubivaweto na `ivotnite ne e ni{to drugo tuku ~in na zavera na gre{nicite, koi site
podle`at na kaznata za ubistvo, isto kako lu|eto {to pravat zaveri koi so zaedni~ki napor
ubivaat ~ovek. Onoj {to }e izdade nalog, onoj {to }e go ubie `ivotnoto, onoj {to go prodava
mesoto, onoj {to go gotvi, onoj {to }e uredi toa da se deli kako hrana i kone~no, onoj {to
go jade takvoto zgotveno `ivotno - site se ubijci i site }e bidat kazneti spored zakonite na
prirodata. I pokraj golemiot napredok na materijalnata nauka, nikoj ne e sposoben da sozdade
`ivo su{testvo, pa zatoa nikoj nema ni pravo po svoj }ef da go ubie. Na mesojadcite spisite
im odobruvaat da vr{at ograni~eni `rtvuvawa na `ivotni i toa so cel da se ograni~i ot-
voraweto na klanicite. @rtvuvaweto na `ivotnite, takvo kakvo {to e propi{ano vo spisite,
e blagotvorno i za `ivotnoto i za onie koi go jadat negovoto meso. Za `ivotnoto e blagotvor-
no zatoa {to toa vedna{ po `rtvuvaweto na oltarot e vozdignato vo ~ove~ki oblik na `ivot,
dodeka onoj koj go jade negovoto meso na toj na~in go izbegnuva najgolemiot grev (da jade meso
od masovnite klanici, tie u`asni mesta koi mu nosat sekakvi nevolji i bedi na op{testvoto,
dr`avata i lu|eto.). Materijalniot svet sam po sebe ve}e e mesto ispolneto so voznemiruvawa,
a koleweto na `ivotnite u{te pove}e ja zagaduva negovata atmosfera i vodi do vojni, zarazni
bolesti, siroma{tija i mnogu drugi bedi.

Strofa 1.7.38

pratiśrutaḿ ca bhavatā
pāñcālyai śṛṇvato mama
āhariṣye śiras tasya
yas te mānini putra-hā

pratiśrutam — si vetil; ca — i; bhavatā — ti; pāñcālyai — na }erkata na kralot na Paw~ala;


śṛṇvataḥ — {to slu{nav; mama — jas li~no; āhariṣye — moram da donesam; śiraḥ — glavata; tasya
— negova; yaḥ — kogo; te — tvoite; mānini — smeta{; putra-hā — za ubiecot na tvoite sinovi.

Prevod

Osven toa, li~no slu{nav kako i veti na Draupadi deka }e & ja donese{ glavata na ubiecot na
nejzinite sinovi.
Казнувањето на синот на Дрона 225

Strofa 1.7.39

tad asau vadhyatāḿ pāpa


ātatāyy ātma-bandhu-hā
bhartuś ca vipriyaḿ vīra
kṛtavān kula-pāḿsanaḥ

tat — zatoa; asau — ovoj ~ovek; vadhyatām — }e bide ubien; pāpaḥ — gre{nik; ātatāyī — nasilnik;
ātma — tvoi; bandhu-hā — ubiecot na sinovi; bhartuḥ — gospodarot; ca — isto taka; vipriyam —
ne go zadovoli; vīra — o voinu; kṛtavān — onoj {to go storil toa; kula-pāḿsanaḥ — izgoreniot
otpadok od semejstvoto.

Prevod

Ovoj ~ovek e ubiecot na ~lenovite na tvoeto semejstvo! I ne samo toa, tuku go razo~ara i svo-
jot gospodar. Toj ne e ni{to drugo tuku crna ovca vo svoeto semejstvo. Ubij go vedna{!

Tolkuvawe: Sinot na Drona~arja tuka se osuduva kako crna ovca vo svoeto semejstvo.
Pro~uenoto ime na Drona~arja bilo mnogu ceneto. Iako í se pridru`il na protivni~kata
strana, Pandavite sekoga{ go po~ituvale, a Arxuna mu uka`al po~it pred samiot po~etok
na bitkata. Vo toa nemalo ni{to lo{o. Me|utoa, sinot na Drona~arja se degradiral vr{ej-
}i dela koi nikoga{ ne gi pravat dvixite, dvapati rodenite pripadnici na povisokite kasti.
A{vathama gi ubil pette zaspani sinovi na Draupadi i Pandavite i so toa go razo~aral svojot
gospodar Durjodhana, koj nikoga{ ne go odobril toa gnasno delo. Toa zna~i deka A{vathama
izvr{il nasilstvo vrz ~lenovite na semejstvoto na Arxuna i deka zatoa sosema bilo opravdano
Arxuna da go kazni. Vo {astrite e re~eno deka na smrt se osuduva onoj {to napa|a nezabele`an
ili zad grb, onoj {to ja pali tu|ata ku}a ili onoj {to ja grabnuva tu|ata `ena. Kri{na go
potsetil Arxuna na tie fakti za ovoj da mo`e da gi zeme predvid i da go stori ona {to e
potrebno.

Strofa 1.7.40

sūta uvāca
evaḿ parīkṣatā dharmaḿ
pārthaḥ kṛṣṇena coditaḥ
naicchad dhantuḿ guru-sutaḿ
yadyapy ātma-hanaḿ mahān

sūtaḥ — Suta Gosvami; uvāca — re~e; evam — ova; parīkṣatā — proveruvan; dharmam — vo pogled
na dol`nosta; pārthaḥ — [ri Arxuna; kṛṣṇena — od strana na Gospod Kri{na; coditaḥ — ohra-
bren; na aicchat — ne saka{e; hantum — da ubie; guru-sutam — sinot na svojot u~itel; yadyapi —
iako; ātma-hanam — ubiecot na sinovite; mahān— golem.

Prevod

Suta Gosvami re~e: Iako Kri{na go isku{uva{e ~uvstvoto na Arxuna za religioznata


dol`nost i go ohrabri da go ubie sinot na Drona~arja, na golemata du{a ne & se dopadna toj
predlog, iako A{vathama gi ubi ~lenovite na negovoto semejstvo.
226 Шримад Бхагаватам

Tolkuvawe: Arxuna nesomneno bil vozvi{ena du{a, {to se doka`uva i vo ovaa strofa.
Tuka Gospod li~no go ohrabruva da go ubie sinot na Drona~arja. Me|utoa, Arxuna smeta deka
treba da go po{tedi sinot na svojot vozvi{en u~itel, iako ovoj e nedostoen za svojot tatko
za{to nepromisleno i vo ni~ija korist storil sekakvi gnasni dela.
Gospod Kri{na navidum go ohrabril Arxuna samo za da go proveri negovoto ~uvstvo za
dol`nost. Arxuna bil potpolno svesen za svoite dol`nosti i [ri Kri{na toa dobro go znael.
Gospod [ri Kri{na gi testira mnogute Svoi bhakti, samo za da im go zgolemi nivnoto ~uvstvo
za dol`nost. Gopiite isto taka bile podlo`eni na takvi testovi, kako i maharaxa Prahlada.
Site ~isti bhakti uspe{no gi minuvaat testovite na Gospod.

Strofa 1.7.41

athopetya sva-śibiraḿ
govinda-priya-sārathiḥ
nyavedayat taḿ priyāyai
śocantyā ātma-jān hatān

atha — potoa; upetya — stignuvaj}i vo; sva — svojot; śibiram — tabor; govinda — onoj {to gi
o`ivuva setilata (Gospod [ri Kri{na); priya — dragiot; sārathiḥ — voza~ na ko~ija; nyavedayat
— predade; tam — nego; priyāyai — na dragata; śocantyai — koja `ale{e za; ātma-jān — svoite
sinovi; hatān — ubiec.

Prevod

Otkako stigna vo svojot tabor so svojot drag prijatel i voza~ na bojnata ko~ija ([ri Kri{na),
Arxuna go predade ubiecot na svojata sakana sopruga, koja `ale{e po mrtvite sinovi.

Tolkuvawe: Transcendentalniot odnos me|u Arxuna i Kri{na e odnos na najdlaboko pri-


jatelstvo. Vo ,,Bhagavad-gita“ samiot Gospod tvrdi deka Arxuna Mu e najdragiot prijatel. Se-
koe `ivo su{testvo e povrzano so Sevi{niot Gospod preku nekoj quboven odnos: kako sluga,
prijatel, roditel ili qubovnica. Zatoa, sekoj koj saka i iskreno se trudi mo`e preku proce-
sot na bhakti-joga da go dostigne duhovnoto carstvo i da u`iva vo dru{tvoto na Gospod.

Strofa 1.7.42

tathāhṛtaḿ paśuvat pāśa-baddham


avāń-mukhaḿ karma-jugupsitena
nirīkṣya kṛṣṇāpakṛtaḿ guroḥ sutaḿ
vāma-svabhāvā kṛpayā nanāma ca

tathā — taka; āhṛtam — dovedeniot; paśu-vat — kako `ivotno; pāśa-baddham — vrzan so ja`iwa;
avāk-mukham — ne progovoruvaj}i ni zbor; karma — aktivnosti; jugupsitena — gnasni; nirīkṣya
— gledaj}i; kṛṣṇā — Draupadi; apakṛtam — vr{itelot na degradira~kite; guroḥ — na u~itelot;
sutam — sinot; vāma — prekrasna; svabhāvā — priroda; kṛpayā — od somilost; nanāma — oddade
po~it; ca — i.

Prevod
Казнувањето на синот на Дрона 227

[ri Suta Gosvami re~e: Toga{ Draupadi go pogledna A{vathama koj be{e vrzan kako `ivot-
no, zanemen poradi svojot gnasen zlo~in. Poradi svojata `enska priroda i vrodena dobrina i
pristojnost, taa mu uka`a po~it kakva {to mu se uka`uva na brahmana.

Tolkuvawe: A{vathama go osudil samiot Gospod, a Arxuna se odnesuval kon nego kako so
zlostornik, a ne kako so sin na brahmana ili kako so sinot na svojot u~itel. Me|utoa, koga go
dovele pred [rimati Draupadi, taa, iako o~ajna poradi ubistvoto na sinovite i iako ubiecot
sega stoel pred nea, ne mo`ela a da ne mu oddade doli~no po~ituvawe, koe mu se uka`uva na
brahmana ili na sinot na brahmanata. Pri~inata za toa bila nejzinata blaga `enska priroda.
@enite kako vid ne se podobri od decata i zatoa nemaat mo} na rasuduvawe kakva {to imaat
ma`ite. A{vathama se poka`al kako nedostoen sin na brahmanata Drona~arja i poradi toa
najgolemiot avtoritet, Gospod [ri Kri{na, go osudil. No sepak, blagata `ena ne mo`ela a da
ne ja poka`e svojata prirodna u~tivost sprema brahmanata.
Duri i denes, `enite od hinduskite semejstva mu uka`uvaat doli~na po~it na brah-
manskiot stale`, kolku i da e padnat i gnasen brahma-bandhuto. Me|utoa, ma`ite po~nale da
se bunat protiv brahma-bandhuite koi, iako rodeni vo semejstva na dobri brahmani, po svoite
dela se poniski i od {udrite.
Zborovi od posebno zna~ewe vo ovaa {loka se vama-svabhava, ,,po priroda blaga i
ne`na“. Dobriot ma` ili dobrata `ena prifa}aat sî mnogu lesno, no toa ne go pravi ~ovekot
so prose~na inteligencija. Sepak, ne treba da se odrekneme od razumot i mo}ta na rasuduvawe
samo za da bideme blagi. ^ovek mora da ima dobra sposobnost na rasuduvawe, za da mo`e da
ja proceni vistinskata vrednost na ne{toto. Ne treba da se vodime po popustlivata `enska
priroda i taka da prifatime ne{to {to ne e verodostojno. Pristojnata `ena na A{vathama
mu uka`ala po~it, no toa ne zna~i deka toj e ednakvo dobar kako i vistinskiot brahamana.

Strofa 1.7.43

uvāca cāsahanty asya


bandhanānayanaḿ satī
mucyatāḿ mucyatām eṣa
brāhmaṇo nitarāḿ guruḥ

uvāca — re~e; ca — i; asahantī — ne mo`ej}i da podnese; asya — toj; bandhana — deka e vrzan;
ānayanam — koga e doveden; satī — posvetena; mucyatām mucyatām — samo oslobodite go; eṣaḥ —
ovoj; brāhmaṇaḥ — brahmana; nitarām — na{iot; guruḥ — u~itel.

Prevod

Taa ne mo`e{e da go podnese toa {to A{vathama be{e vrzan so ja`iwa i zatoa, kako posvetena
`ena, re~e: Oslobodite go, zatoa {to toj e brahmana, na{iot duhoven u~itel.

Tolkuvawe: Koga go dovele A{vathama pred Draupadi, nea í padnalo te{ko toa {to nekoj
go zarobil brahmanata kako zlostornik i vo takva sostojba go dovle~kal pred nea, a posebno
{to stanuva zbor za sinot na u~itelot.
Arxuna go zarobil A{vathama sovr{eno svesen deka ovoj e sinot na Drona~arja.
Kri{na istoto go znael, no dvajcata go osudile ubiecot bez razlika na negovoto brahmansko
poteklo. Spored razotkrienite spisi, u~itelot ili duhovniot u~itel koj se poka`al nedos-
228 Шримад Бхагаватам

toen za svojata polo`ba treba da se otfrli. Guruto se narekuva a~arja, {to zna~i onoj {to ja
sfatil su{tinata na site {astri i im pomognal na svoite u~enici da ja primenat. A{vathama
gi zanemaril dol`nostite na brahmanata, u~itelot, i zatoa padnal od vozvi{enata brahman-
ska polo`ba. Zemaj}i go toa predvid, Gospod [ri Kri{na i Arxuna so pravo go osudile. No
Draupadi, dobrodu{na kakva {to bila, ne gledala na toa od glednata to~ka na {astrite, tuku
od glednata to~ka na obi~aite, koi nalo`uvale na A{vathama da mu se uka`e istata po~it kako
i na negoviot tatko. Pri~inata za toa e faktot {to lu|eto go prifa}aat sinot na brahmanata
kako vistinski brahmana, samo vrz osnova na ~uvstvo. Me|utoa, stvarnosta e poinakva. Brahma-
nata se prifa}a vrz osnova na brahmanskite osobini, a ne samo zatoa {to e sin na brahmana.
I pokraj seto toa, Draupadi, pottiknata od emocii, sakala A{vathama vedna{ da bide
osloboden. Toa zna~i deka bhaktata na Gospod mo`e da gi podnese site li~ni nevolji i bedi, no
deka nikoga{ ne e nequbezen sprema drugite, duri ni sprema neprijatelot. Toa se osobinite
na ~istiot bhakta na Gospod.

Strofa 1.7.44

sarahasyo dhanur-vedaḥ
savisargopasaḿyamaḥ
astra-grāmaś ca bhavatā
śikṣito yad-anugrahāt

sa-rahasyaḥ — doverlivo; dhanuḥ-vedaḥ — znaewe za ve{tinata na rakuvawe so lak i streli; sa-


visarga — isfrlawe; upasaḿyamaḥ — vladeewe; astra — oru`je; grāmaḥ — site vidovi; ca — i;
bhavatā — ti; śikṣitaḥ — nau~i; yat — so ~ija; anugrahāt — milost.

Prevod

So milosta na Drona~arja ja nau~i ve{tinata na strelawe so lak i tajnata ve{tina na vladee-


we so oru`je.

Tolkuvawe: Drona~arja bil u~itel na ,,Dhanur-veda“, voenata nauka, so site nejzini dover-
livi tajni, kako strelaweto so lak i upravuvaweto so oru`je so pomo{ na vedskite mantri.
Grubata voena nauka zavisi od materijalnoto oru`je, no posuptilna od nea e ve{tinata na
strelawe so streli koi se proniknati so vedski mantri, koja e podelotvorna od fizi~koto
oru`je (kako mitralezite i atomskite bombi). So tie streli se upravuva so pomo{ na vedskite
mantri, t.e. so pomo{ na transcendentalnata nauka za zvukot. Vo ,,Ramajana“ e re~eno deka
maharaxa Da{aratha, tatkoto na Gospod [ri Rama, so svoite streli upravuval samo so pomo{
na zvukot. So strelata mo`el da probode meta duri i samo ako go slu{nel nejziniot zvuk. Ne
moral da ja vidi. Zna~i, ovaa voena nauka e posuptilna od materijalnoto oru`je koe se koristi
denes. Arxuna go nau~il seto ova i zatoa Draupadi sakala toj da se ~uvstvuva obvrzan sprema
a~arjata Drona za site tie blagodeti. Bidej}i Drona~arja pove}e ne bil na planetata, nego go
pretstavuval negoviot sin. Ova bilo misleweto na blagorodnata `ena Draupadi. Nekoj mo`e
da pra{a zo{to voop{to Drona~arja, striktniot brahmana, gi pou~uval drugite na voenata
nauka. Odgovorot e deka brahmanata treba da gi pou~uva drugite, bez razlika na toa koja e ne-
govata oblast na znaewe. U~eniot i verodostoen brahmana treba da bide u~itel ili sve{tenik
ili treba da prima milostina. Toa se zanimawata koi se propi{ani za nego.

Strofa 1.7.45
Казнувањето на синот на Дрона 229

sa eṣa bhagavān droṇaḥ


prajā-rūpeṇa vartate
tasyātmano 'rdhaḿ patny āste
nānvagād vīrasūḥ kṛpī

saḥ — toj (slavniot Drona~arja); eṣaḥ — sekako; bhagavān — golem; droṇaḥ — Drona~arja; prajā-
rūpeṇa — vo likot na svojot sin A{vathama; vartate — postoi; tasya — negovoto; ātmanaḥ — telo;
ardham — pola; patnī — `ena; āste — `iva; na — ne; anvagāt — se podlo`i; vīrasūḥ — imaj}i `iv
sin; kṛpī — sestrata na Kripa~arja.

Prevod

Slavniot Drona~arja sekako e sî u{te `ivee vo likot na svojot sin. Negovata `ena Kripi ne
se podlo`i na sati so nego bidej}i ima sin.

Tolkuvawe: @enata na Drona~arja Kripi e sestra na Kripa~arja. Na posvetenata `ena,


koja spored svetite spisi se smeta za podobrata polovina na svojot ma`, í e dozvoleno da umre
zaedno so svojot soprug ako nema deca. Me|utoa, `enata na Drona~arja ne se podlo`ila na tak-
vo isku{enie, zatoa {to imala sin, pretstavnik na nejziniot ma`. Vdovicata e vdovica samo
po ime ako e `iv sinot na nejziniot ma`. Zna~i, A{vathama vo sekoj slu~aj bil pretstavnik
na Drona~arja i zatoa ako Arxuna go ubie, toa bi bilo kako da go ubil samiot Drona~arja. Toa
bila pri~inata zo{to Draupadi sakala `ivotot na A{vathama da bide po{teden.

Strofa 1.7.46

tad dharmajña mahā-bhāga


bhavadbhir gauravaḿ kulam
vṛjinaḿ nārhati prāptuḿ
pūjyaḿ vandyam abhīkṣṇaśaḥ

tat — zatoa; dharma-jña — onoj koj gi poznava na~elata na religijata; mahā-bhāga — najsre}en;
bhavadbhiḥ — tvoeto blagorodstvo; gauravam — slaveno; kulam — semejstvo; vṛjinam — ona {to e
bolno; na — ne; arhati — zaslu`uva; prāptum — za dostignuvawe; pūjyam — vredna za obo`uvawe;
vandyam — po~it; abhīkṣṇaśaḥ — neprestajno.

Prevod

O najsre}en ~oveku, ti koj gi poznava{ na~elata na religijata, ne e dobro za tebe da im nanesu-


va{ bolka na ~lenovite na slavnoto semejstvo, koe sekoga{ e dostojno za po~it i obo`uvawe!

Tolkuvawe: I najmalata navreda e dovolna na uglednoto semejstvo da mu nanese bolka. Za-


toa kulturniot ~ovek sekoga{ treba vnimatelno da se odnesuva sprema ~lenovite na semej-
stvoto koe e vredno za obo`uvawe.

Strofa 1.7.47
230 Шримад Бхагаватам

mā rodīd asya jananī


gautamī pati-devatā
yathāhaḿ mṛta-vatsārtā
rodimy aśru-mukhī muhuḥ

mā — nemoj; rodīt — da ja raspla~e{; asya — negovata; jananī — majka; gautamī — `enata na Dro-
na; pati-devatā — ~estna; yathā — kako {to be{e; aham — so mene; mṛta-vatsā — ~ie dete e mrtvo;
ārtā — unesre}ena; rodimi — pla~e; aśru-mukhī — so solzi vo o~ite; muhuḥ — neprestajno.

Prevod

Gospodaru moj, nemoj da napravi{ `enata na Drona~arja da pla~e kako mene! Koga sum ve}e jas
unesre}ena poradi smrtta na moite sinovi, nema potreba i taa neprestajno da pla~e!

Tolkuvawe: Somilosnata i blagorodna [rimati Draupadi ne sakala i `enata na Drona~arja


da ostane bez deca, kako poradi svoite maj~inski ~uvstva, taka i poradi uglednata polo`ba
koja Kripi ja imala kako sopruga na Drona~arja.

Strofa 1.7.48

yaiḥ kopitaḿ brahma-kulaḿ


rājanyair ajitātmabhiḥ
tat kulaḿ pradahaty āśu
sānubandhaḿ śucārpitam

yaiḥ — od stranata na toj; kopitam — razbesnet; brahma-kulam — stale` na brahmani; rājanyaiḥ


— upravuva~kiot stale`; ajita — neovladeani; ātmabhiḥ — sam; tat — toj; kulam — semejstvo; pra-
dahati — sogoruva; āśu — za mnogu kratko vreme; sa-anubandham — zaedno so semejnite ~lenovi;
śucā-arpitam — do`ivuva jad.

Prevod

Ako vladea~kiot stale`, voden od svoite neovladeani setila, go navredi i razgnevi stale`ot
na brahmanite, ognot na toj bes }e ja zapali celata kralska loza i na site }e im donese jad.

Tolkuvawe: Poniskite kasti, imeno vladea~kiot stale`, trgovcite i rabotni~kata klasa,


otsekoga{ go po~ituvale brahmanskiot stale`, kastata ili zaednicata na duhovno naprednite
lu|e, kako i ~lenovite na vozvi{enite brahmanski semejstva.

Strofa 1.7.49

sūta uvāca
dharmyaḿ nyāyyaḿ sakaruṇaḿ
nirvyalīkaḿ samaḿ mahat
rājā dharma-suto rājñyāḥ
pratyanandad vaco dvijāḥ
Казнувањето на синот на Дрона 231

sūtaḥ uvāca — Suta Gosvami re~e; dharmyam — vo sklad so na~elata na religijata; nyāyyam —
pravda; sa-karuṇam — polni so milost; nirvyalīkam — bez dvoli~nost vo pogled na dharma; sa-
mam — ednakvost; mahat — slavni; rājā — kral; dharma-sutaḥ — sin; rājñyāḥ — na kralicata;
pratyanandat — poddr`a; vacaḥ — izjavi; dvijāḥ — o brahmani.

Prevod

Suta Gosvami re~e: Toga{, o brahmani, kralot Judhi{thira potpolno gi poddr`a zborovite
na kralicata, koi bea vo sklad so na~elata na religijata, opravdani, slavni, polni so milost,
objektivni i nepristrasni.

Tolkuvawe: Maharaxa Judhi{thira, sinot na Dharmaraxa, t.e. Jamaraxa, potpolno gi


poddr`al zborovite na kralicata Draupadi, so koi barala od Arxuna da go oslobodi A{vathama.
^ovek ne bi smeel da go tolerira poni`uvaweto na ~lenot na edno vozvi{eno semejstvo. Arxu-
na i negovoto semejstvo bile obvrzani sprema semejstvoto na Drona~arja, zatoa {to Arxuna od
nego ja nau~il voenata nauka. Koga sprema takvoto milosrdno semejstvo bi se poka`ala nebla-
godarnost, od moralna gledna to~ka, toa ne bi bilo ni najmalku opravdano. Sprema `enata na
Drona~arja, koja bila polovina od teloto na taa vozvi{ena du{a, bi trebalo da se odnesuva so
somilost, a ne da í se ubie sinot i da í se nanese bolka. Toa e somilost. Argumentite na Drau-
padi bile li{eni od pristrasnost, zatoa {to deluvala potpolno svesna za situacijata. [to se
odnesuva do objektivnosta, zboruvala od svoe li~no iskustvo. @enata koja nikoga{ ne rodila
ne mo`e da ja sfati tagata na majkata. Samata Draupadi bila majka i zatoa to~no mo`ela da
ja predvidi tagata na Kripi. Poradi toa {to sakala da uka`e dol`na po~it kon vozvi{enoto
semejstvo, nejzinite izjavi bile slavni.

Strofa 1.7.50

nakulaḥ sahadevaś ca
yuyudhāno dhanañjayaḥ
bhagavān devakī-putro
ye cānye yāś ca yoṣitaḥ

nakulaḥ — Nakula; sahadevaḥ — Sahadeva; ca — i; yuyudhānaḥ — Satjaki; dhanañjayaḥ — Arxuna;


bhagavān — Bo`jata Li~nost; devakī-putraḥ — sinot na Devaki, Gospod [ri Kri{na; ye — tie;
ca — i; anye — drugite; yāḥ — onie; ca — i; yoṣitaḥ — `eni.

Prevod

Nakula i Sahadeva (pomladite bra}a na kralot), Satjaki, Arxuna i Bo`jata Li~nost Gospod
[ri Kri{na, sinot na Devaki, kako i site ostanati, ednoglasno se slo`ija so kralot.

Strofa 1.7.51

tatrāhāmarṣito bhīmas
tasya śreyān vadhaḥ smṛtaḥ
na bhartur nātmanaś cārthe
yo 'han suptān śiśūn vṛthā
232 Шримад Бхагаватам

tatra — na toa; āha — re~e; amarṣitaḥ — vo gnevno raspolo`enie; bhīmaḥ — Bhima; tasya — za
nego; śreyān — najdobro; vadhaḥ — da se ubie; smṛtaḥ — zapomni; na — ne; bhartuḥ — gospodarot;
na — nitu; ātmanaḥ — sopstvenoto jastvo; ca — i; arthe — zaradi; yaḥ — onoj koj; ahan — ubi;
suptān — zaspanite; śiśūn — deca; vṛthā — bez pri~ina.

Prevod

Me|utoa, Bhima ne se slo`i so niv i mu prepora~a na Arxuna da go ubie toj zlostornik, koj vo
gnev i bez nikakva pri~ina gi ubi decata koi spiea, {to ne be{e ni vo negov interes nitu vo
interes na negoviot gospodar.

Strofa 1.7.52

niśamya bhīma-gaditaḿ
draupadyāś ca catur-bhujaḥ
ālokya vadanaḿ sakhyur
idam āha hasann iva

niśamya — slu{aj}i; bhīma — Bhima; gaditam — izgovoreni; draupadyāḥ — na Draupadi; ca —


i; catuḥ-bhujaḥ — ~etvororakiot (Bo`jata Li~nost); ālokya — gledaj}i go; vadanam — liceto;
sakhyuḥ — na Svojot prijatel; idam — ova; āha — re~e; hasan — se smee; iva — kako da.

Prevod

Slu{aj}i gi zborovite na Bhima, Draupadi i ostanatite, ^aturbhuxa (~etvororakiot), Bo`jata


Li~nost, go pogledna Svojot drag prijatel Arxuna i so nasmevka mu re~e:

Tolkuvawe: Gospod [ri Kri{na ima dve race, a [ridhara Svami objasnuva zo{to tuka e
imenuvan kako ~etvororak. Bhima i Draupadi imale sprotivno mislewe za toa dali treba da
se ubie A{vathama. Bhima sakal vedna{ da go vidi mrtov, dodeka Draupadi sakala da go spasi.
Mo`eme samo da zamislime kako Draupadi skoknala za da go spre~i Bhima koj bil spremen
da go ubie. Prvobitniot Gospod [ri Kri{na manifestira samo dve race, no vo Svojot Nara-
jana oblik gi manifestira ~etiri. Kako Narajana, Toj `ivee so Svoite bhakti na Vaikuntha
planetite, dodeka vo Svojot izvoren oblik kako [ri Kri{na `ivee na Kri{naloka, daleku
nad Vaikuntha planetite na duhovnoto nebo. Zatoa ni{to ne e protivre~no vo toa {to [ri
Kri{na e nare~en ~aturbhuxa. Ako e potrebno, Toj mo`e da manifestira i stotini race, kako
{to i mu poka`al na Arxuna vo Svojata vi{va-rupa. Spored toa, onoj {to mo`e da manife-
stira bezbroj race mo`e da poka`e i ~etiri koga e toa potrebno.
Arxuna bil zbunet zo{to ne znael {to da pravi so A{vathama. Gospod [ri Kri{na,
kako negov drag prijatel, dobrovolno go prifatil problemot i po~nal da bara re{enie. I
seto toa go napravil so nasmevka.

Strofi 1.7.53-54

śrī-bhagavān uvāca
brahma-bandhur na hantavya
ātatāyī vadhārhaṇaḥ
mayaivobhayam āmnātaḿ
Казнувањето на синот на Дрона 233

paripāhy anuśāsanam

kuru pratiśrutaḿ satyaḿ


yat tat sāntvayatā priyām
priyaḿ ca bhīmasenasya
pāñcālyā mahyam eva ca

śrī-bhagavān — Bo`jata Li~nost; uvāca — re~e; brahma-bandhuḥ — rodninata na brahmana; na —


ne; hantavyaḥ — treba da se ubie; ātatāyī — napa|a~; vadha-arhaṇaḥ — zaslu`uva da bide ubien;
mayā — Jas; eva — sekako; ubhayam — i ednoto i drugoto; āmnātam — opi{a spored verodostoj­
ni pravila; paripāhi — izvr{i; anuśāsanam — naredbi; kuru — sledi; pratiśrutam — za koja veti;
satyam — vistina; yat tat — taa koja; sāntvayatā — dodeka ja smiruva{; priyām — dragata `ena;
priyam — zadovolstvo; ca — isto taka; bhīmasenasya — [ri Bhimasena; pāñcālyāḥ — Draupadi;
mahyam — i Mene; eva — sekako; ca — i.

Prevod

Bo`jata Li~nost [ri Kri{na re~e: Prijatelot na brahmanata ne bi trebalo da se ubie, os-
ven ako samiot ne te napadne. Vo toj slu~aj mora da bide ubien. Site ovie naredbi postojat vo
spisite i ti treba da gi sledi{. Mora{ da go ispolni{ vetuvaweto koe i go dade na svojata
`ena, a istovremeno mora{ da go zadovoli{ Bhimasena i Mene.

Tolkuvawe: Arxuna bil zbunet za{to razli~ni li~nosti navele razli~ni spisi spored
koi A{vathama bi trebalo i da se ubie i da se po{tedi. Kako brahma-bandhu, nedostoen sin na
brahmana, A{vathama ne bi trebalo da se ubie. Me|utoa, toj bil napa|a~, a spored zakonite na
Manu napa|a~ot treba da se ubie, pa duri i da e brahmana (a {to da se ka`e za sinot na brahama-
na). Drona~arja sekako bil vistinski brahmana, no bil ubien za{to se borel na bojnoto pole.
Me|utoa, A{vathama i pokraj toa {to bil napa|a~, sega tamu stoel bez nikakvo oru`je. Pravi-
lo e deka napa|a~ot ne smee da se ubie ako e nevooru`en i ako e bez ko~ija. Sekako deka seto
ova go zbunuvalo Arxuna. Osven toa, moral da go odr`i vetuvaweto koe í go dal na Draupadi
za da ja smiri, kako i da gi zadovoli Bhima i Kri{na, koi mu sovetuvale da go ubie krvnikot.
Kako i da e, se na{ol vo dilema, a Kri{na so Svoite upatstva mu uka`al na re{enieto.

Strofa 1.7.55

sūta uvāca
arjunaḥ sahasājñāya
harer hārdam athāsinā
maṇiḿ jahāra mūrdhanyaḿ
dvijasya saha-mūrdhajam

sūtaḥ — Suta Gosvami; uvāca — re~e; arjunaḥ — Arxuna; sahasā — tokmu toga{; ājñāya — znaej-
}i go; hareḥ — na Gospod; hārdam — motivot; atha — taka; asinā — so me~ot; maṇim — skapo-
ceniot kamen; jahāra — otse~e; mūrdhanyam — od glavata; dvijasya — na dvapati rodeniot; saha
— so; mūrdhajam — kosata.

Prevod

Toga{ Arxuna go sfati motivot zad dvosmislenite zborovi na Gospod, pa so svojot me~ go
234 Шримад Бхагаватам

skina skapoceniot kamen od glavata na A{vathama i mu ja ise~e kosata.

Tolkuvawe: Protivre~nite naredbi na razli~nite li~nosti e nevozmo`no da se izvr{at.


Zatoa Arxuna so svojata ostra inteligencija izbral kompromis i go skinal skapoceniot ka-
men od glavata na A{vathama. Toa bilo skoro isto kako da mu ja otsekol glavata, a sepak `ivo-
tot na A{vathama bil spasen poradi prakti~ni pri~ini. Tuka A{vathama se narekuva dvapati
roden. Toj sekako bil dvapati roden, no padnal od svojata polo`ba i zatoa ja dobil zaslu`enata
kazna.

Strofa 1.7.56

vimucya raśanā-baddhaḿ
bāla-hatyā-hata-prabham
tejasā maṇinā hīnaḿ
śibirān nirayāpayat

vimucya — otkako go oslobodija; raśanā-baddham — od ja`iwata; bāla-hatyā — ubivaj}i gi de-


cata; hata-prabham — go izgubi telesniot sjaj; tejasā — silata; maṇinā — na skapoceniot kamen;
hīnam — li{en; śibirāt — od taborot; nirayāpayat — proteraa.

Prevod

Toj (A{vathama) ve}e go izgubi telesniot sjaj poradi ubistvoto na decata, a sega, otkako
go izgubi skapoceniot kamen od glavata, u{te pove}e ja izgubi silata. Vo takva sostojba go
odvrzaa i go proteraa od taborot.

Tolkuvawe: Blagodarenie na inteligencijata na Gospod Kri{na i Arxuna, navredeniot i


poni`eniot A{vathama istovremeno i bil i ne bil ubien.

Strofa 1.7.57

vapanaḿ draviṇādānaḿ
sthānān niryāpaṇaḿ tathā
eṣa hi brahma-bandhūnāḿ
vadho nānyo 'sti daihikaḥ

vapanam — da se otse~e kosata; draviṇa — bogatstvoto; adānam — da se odzeme kako kazna; sthānāt
— od mestoto na `iveewe; niryāpaṇam — da se protera; tathā — isto taka; eṣaḥ — seto ova; hi —
sekako; brahma-bandhūnām — na rodninata na brahmanata; vadhaḥ — da se ubie; na — ne; anyaḥ
— bilo koj drug metod; asti — postoi; daihikaḥ — vo odnos na teloto.

Prevod

Da mu se otse~e kosata, da se li{i od bogatstvoto i da se protera od mestoto na `iveewe, toa


se propi{ani kazni za rodninata na brahmanata. Ne postoi naredba koja veli deka treba da se
ubie teloto.
Казнувањето на синот на Дрона 235

Strofa 1.7.58

putra-śokāturāḥ sarve
pāṇḍavāḥ saha kṛṣṇayā
svānāḿ mṛtānāḿ yat kṛtyaḿ
cakrur nirharaṇādikam

putra — sin; śoka — taga; āturāḥ — preplaveni; sarve — site tie; pāṇḍavāḥ — sinovite na Pandu;
saha — zaedno so; kṛṣṇayā — Draupadi; svānām — rodninite; mṛtānām — na mrtvite; yat — {to;
kṛtyam — potrebno da se napravi; cakruḥ — izvedoa; nirharaṇa-ādikam — za pogreb.

Prevod

Potoa, preplaveni od taga, sinovite na Pandu i zaedno Draupadi gi izvr{ija potrebnite obre-
di za mrtvite tela na svoite sinovi.

Taka se zavr{uvaat tolkuvawata na Bhaktivedanta na sedmoto poglavje od Prvoto peewe


na ,,[rimad-Bhagavatam“, so naslov ,,Kaznuvaweto na sinot na Drona“.
236 Шримад Бхагаватам
Osmo Poglavje

Molitvite na kralicata Kunti


i spasuvaweto na Parik{it

Strofa 1.8.1

sūta uvāca
atha te samparetānāḿ
svānām udakam icchatām
dātuḿ sakṛṣṇā gańgāyāḿ
puraskṛtya yayuḥ striyaḥ

sūtaḥ uvāca — Suta re~e; atha — taka; te — Pandavite; samparetānām — na mrtvite; svānām —
rodnini; udakam — voda; icchatām — koi ja sakaat; dātum — da ponudat; sa-kṛṣṇāḥ — zaedno so
Draupadi; gańgāyām — na Ganga; puraskṛtya — pred niv; yayuḥ — otidoa; striyaḥ — so `enite.

Prevod

Suta Gosvami re~e: Potoa Pandavite i Draupadi otidoa na Ganga da im ponudat voda na mrt-
vite rodnini koja im be{e potrebna. @enite odea na ~elo na povorkata.

Tolkuvawe: Do den-denes vo hinduisti~koto op{testvo se zadr`al obi~ajot koga nekoj od


semejstvoto }e umre, negovite bliski da otidat na Ganga ili bilo koja sveta reka i da se iskap-
at. Toga{ site semejni ~lenovi isturaat sad so voda za du{ata koja zaminala i odat vo povorka,
so `enite napred. I Pandavite pred pove}e od pet iljadi godini gi sledele istite pravila.
Isto taka, kako rodnina na Pandavite, Gospod Kri{na bil me|u ~lenovite na semej­stvoto.

Strofa 1.8.2

te ninīyodakaḿ sarve
vilapya ca bhṛśaḿ punaḥ
āplutā hari-pādābja-
rajaḥ-pūta-sarij-jale

te — site tie; ninīya — otkako ponudija; udakam — voda; sarve — sekoj od niv; vilapya — otkako
oplakuva{e; ca — i; bhṛśam — dovolno; punaḥ — povtorno; āplutāḥ — se iskapija; hari-pādābja
— lotosovite stapala na Gospod; rajaḥ — so pra{inata; pūta — pro~istenata; sarit — Ganga;
jale — vo vodata.

237
238 Шримад Бхагаватам

Prevod

Otkako gi isplakaa i im ponudija dovolno voda, se iskapija vo Ganga, ~ija voda e posvetena
zatoa {to e pome{ana so pra{inata na lotosovite stapala na Gospod.

Strofa 1.8.3

tatrāsīnaḿ kuru-patiḿ
dhṛtarāṣṭraḿ sahānujam
gāndhārīḿ putra-śokārtāḿ
pṛthāḿ kṛṣṇāḿ ca mādhavaḥ

tatra — na toa mesto; āsīnam — sedna; kuru-patim — kralot na Kuruite; dhṛtarāṣṭram —


Dhritara{tra; saha-anujam — so svoite pomladi bra}a; gāndhārīm — Gandhari; putra — sin;
śoka-artām — obzemeni so taga; pṛthām — Kunti; kṛṣṇām — Draupadi; ca — isto taka; mādhavaḥ
— Gospod [ri Kri{na.

Prevod

Potoa, tamu sedna maharaxa Judhi{thira, kralot na Kuruite, zaedno so svoite pomladi bra-
}a, a so niv i Dhritara{tra, Gandhari, Kunti i Draupadi, site obzemeni so taga. Tuka be{e i
Gospod [ri Kri{na.

Tolkuvawe: Bitkata na Kuruk{etra se vodela pome|u ~lenovite na isto semejstvo. Toa


zna~i deka site nata`eni - maharaxa Judhi{thira i negovite bra}a, Kunti, Draupadi, Subhad-
ra, Dhritara{tra, Gandhari, nejzinite snai i site ostanati - bile rodnini. Site glavni voini
koi padnale vo bitkata na nekoj na~in bile povrzani i zatoa semejnata taga bila seop{ta. Gos-
pod Kri{na isto taka bil ~len na semejstvoto, bidej}i na Pandavite im bil bratu~ed i vnuk na
Kunti, kako i brat na Subhadra itn. ^uvstvuvaj}i podednakvo so`aluvawe sprema site, po~nal
da gi smiruva so odbrani zborovi.

Strofa 1.8.4

sāntvayām āsa munibhir


hata-bandhūñ śucārpitān
bhūteṣu kālasya gatiḿ
darśayan na pratikriyām

sāntvayām āsa — smiruva; munibhiḥ — zaedno so prisutnite munii; hata-bandhūn — onie koi gi
izgubija prijatelite i rodninite; śucārpitān — site potreseni i nata`eni; bhūteṣu — na `ivite
su{testva; kālasya — spored vrhovniot zakon na Semo}niot; gatim — posledici; darśayan —
navedoa; na — nema; pratikriyām — lek.

Prevod

Naveduvaj}i kako strogite zakoni na Semo}niot deluvaat na `ivite su{testva, Gospod Kri{na
i muniite po~naa da gi te{at potresenite i nata`enite.
Молитвите на кралицата Кунти и спасувањето на Парикшит 239

Tolkuvawe: Strogite zakoni na prirodata, koi se pod upravata na Sevi{nata Bo`ja


Li~nost, ne mo`e da gi promeni niedno `ivo su{testvo. @ivite su{testva se ve~no podrede-
ni na semo}niot Gospod. Gospod gi sozdava site zakoni i odredbi, koi obi~no se narekuvaat
dharma, religija. Nikoj ne mo`e da gi izmisli religiskite pravila. Verodostojna religija
zna~i ~ovek da se pokoruva na naredbite na Gospod. Naredbite na Gospod jasno se objaveni vo
,,Bhagavad-gita“. Lu|eto treba da go sledat samo Gospod i Negovite naredbi i toa }e im donese
kako materijalna, taka i duhovna sre}a. Sî dodeka sme vo materijalniot svet, na{ata dol`nost
e da gi sledime naredbite na Gospod. Ako so Negova milost se oslobodime od okovite na ma-
terijalniot svet, duri i na oslobodenoto nivo treba da go slu`ime Gospod so qubov. Poradi
nedostig na duhovna vizija, nie vo materijalnata sostojba na postoeweto ne mo`eme da se vi-
dime ni sebesi nitu pak Gospod. Me|utoa, koga }e se oslobodime od dopirot so materijata i
koga }e bideme situirani vo na{eto izvorno duhovno telo, }e se vidime sebesi i }e go vidime
Gospod lice v lice. Mukti zna~i da se odrekneme od materijalnoto sfa}awe na `ivotot i da
se vratime vo svojata izvorna, duhovna polo`ba. Zatoa celta na ~ove~kiot `ivot e preku nego
da staneme kvalifikuvani za taa duhovna sloboda. Za `al, zbuneti od iluzornata materijalna
energija, nie go prifa}ame ovoj blesok na `ivotot od nekolku godini za svoe ve~no postoewe.
Ne mami ~uvstvoto deka imame t.n. dr`ava, dom, zemja, deca, `ena, zaednica, bogatstvo itn.,
{to pretstavuvaat la`ni tvorbi sozdadeni od maja (iluzijata). Pod upravata na maja nie se bo-
rime edni protiv drugi so cel da gi za{titime ovie la`ni posedi. Me|utoa, neguvaj}i duhovno
znaewe spoznavame deka nemame nikakva vrska so site ovie materijalni ne{ta i vedna{ se
osloboduvame od materijalnata vrzanost. Dru`ej}i se so bhaktite na Gospod - sposobni da go
vsadat transcendentalniot zvuk dlaboko vo srceto na zbunetiot ~ovek i taka da go oslobodat
od siot jad i taga - vedna{ se osloboduvame od pogre{noto poistovetuvawe so materijata. Vo
kratki crti, ova e na~inot da najdat olesnuvawe site onie koi se pogodeni od materijalnite
zakoni vo oblikot na ra|aweto, smrtta, starosta i bolesta, nere{livite problemi na materi-
jalnoto postoewe. @rtvite na vojnata, semejnite ~lenovi na Kuruite, ja oplakuvale smrtta na
svoite rodnini, a Gospod gi smiruval vrz osnova na znaeweto.

Strofa 1.8.5

sādhayitvājāta-śatroḥ
svaḿ rājyaḿ kitavair hṛtam
ghātayitvāsato rājñaḥ
kaca-sparśa-kṣatāyuṣaḥ

sādhayitvā — izvr{uvaj}i; ajāta-śatroḥ — onoj {to nema neprijateli; svam rājyam — sopstveno
kralstvo; kitavaiḥ — itriot (Durjodhana i negovite sledbenici); hṛtam — grabnaa; ghātayitvā
— ubivaj}i; asataḥ — nesovesnite; rājñaḥ — na kralicata; kaca — pramen kosa; sparśa — grubo
vle~ea; kṣata — namalenoto; āyuṣaḥ — traewe na `ivotot.

Prevod

Licemerniot Durjodhana i negovite sledbenici itro go grabnaa kralstvoto na Judhi{thira,


koj nema{e neprijateli. So milosta na Gospod kralstvoto be{e vrateno, a nesovesnite krale­
vi, koi bea nakloneti kon Durjodhana, bea ubieni. Osven kralevite, smrtta gi stigna i dru-
gite zlostornici, zatoa {to grubo ja vle~ea kralicata Draupadi za kosa, {to im go skrati
`ivotot.
240 Шримад Бхагаватам

Tolkuvawe: Vo slavnite vremiwa, pred po~etokot na vremeto Kali, brahmanite, kravite,


`enite, decata i starcite bile doli~no za{titeni.
1. So za{titata na brahmanite se odr`uva sistemot na varna i a{rama, idealnata kultura
za neguvawe na duhovniot `ivot, zasnovana na cvrsti nau~ni principi.
2. Za{titata na kravite go obezbeduva naj~udesniot vid na hrana - mlekoto - koe gi hrani
najfinite mozo~ni tkiva neophodni za sfa}aweto na povisokite celi na `ivotot.
3. So za{titata na `enite se odr`uva kreposta vo op{testvoto i blagodarenie na nea se
ra|a dobro potomstvo koe napreduva `iveej}i vo mir i spokoj.
4. Za{titata na decata í dava na li~nosta najdobra mo`nost vo ~ove~kiot `ivot da se
spremi za patot na osloboduvaweto od materijalnoto ropstvo.
5. Za{titata na starcite im dava mo`nost da se spremat za podobar `ivot posle smrtta.
Ovie na~ela se zasnovani na faktori koi go vodat ~ove{tvoto kon uspeh, a ne kon civilizaci-
ja na prefineti ku~iwa i ma~ki. Da se ubijat gore navedenite nedol`ni su{testva e potpolno
zabraneto, za{to duri i samo ako gi navredi ~ovek si go skratuva `ivotot. Vo vremeto Kali
ovie su{testva ne se doli~no za{titeni i zatoa dol`inata na `ivotot na dene{nite gener-
acii e prili~no skratena. Vo ,,Bhagavad-gita“ e re~eno: ,,Koga `enite poradi nedostig na
pravilna za{tita }e stanat neverni, se ra|a nesakano potomstvo nare~eno varna-sankara“. Da
se navredi ~esna `ena zna~i da se skrati sopstveniot `ivot. Bratot na Durjodhana, Duh{asana,
ja navredil Draupadi, idealnata kreposna `ena, i zatoa site ovie zlostornici predvreme um-
rele. Takvi se nekoi od strogite zakoni na Gospod spomenati vo prethodnata strofa.

Strofa 1.8.6

yājayitvāśvamedhais taḿ
tribhir uttama-kalpakaiḥ
tad-yaśaḥ pāvanaḿ dikṣu
śata-manyor ivātanot

yājayitvā — so vr{eweto; aśvamedhaiḥ — na jagja vo koja se `rtvuva kow; tam — negovata (na
kralot Judhi{thira); tribhiḥ — tri; uttama — najdobro; kalpakaiḥ — snabdeni so propi{ani
sostojki i vr{eni od sposobni sve{tenici; tat — taa; yaśaḥ — slava; pāvanam — doblesna; dikṣu
— vo site nasoki; śata-manyoḥ — Indra, koj izvr{i stotina takvi `rtvuvawa; iva — kako; atanot
— da se pro{iri.

Prevod

Gospod [ri Kri{na se pogri`i maharaxa Judhi{thira doli~no da izvr{i tri a{vamedha-jag-
ji, „`rtvuvawa na kowi“, i na toj na~in predizvika negovoto dobro ime da se slu{ne nasekade,
isto kako slavata na Indra, koj izvr{i stotina takvi `rtvuvawa.

Tolkuvawe: Ova e vovedot vo a{vamedha-jagjata na maharaxa Judhi{thira. Zna~ajno e toa


{to tuka maharaxa Judhi{thira se sporeduva so kralot na rajot. Bogatstvoto na kralot na ra-
jot e bezbroj pati pogolemo od ona koe go poseduval maharaxa Judhi{thira, no sepak slavata na
Judhi{thira ne bila pomala od negovata. Pri~inata za toa e {to Judhi{thira bil ~ist bhakta
na Gospod. Samo blagodarenie na milosta na Gospod toj bil na nivo na kral na rajot, iako
izvr{il samo tri jagji, dodeka Indra izvr{il stotina. Toa e prednosta na ~istiot bhakta.
Pred Gospod site se isti, no slavata na bhaktata na Gospod e pogolema od slavata na ostana-
tite `ivi su{testva, zatoa {to bhaktata e sekoga{ vo dopir so Najvozvi{eniot. Son~evite
zraci podednakvo se {irat nasekade, no i pokraj toa nekoi mesta se sekoga{ temni. Toa ne e
Молитвите на кралицата Кунти и спасувањето на Парикшит 241

vina na sonceto, tuku posledica na razli~nite mo}i na primawe na svetlinata. Taka potpolno
posvetenite bhakti na Gospod ja dobivaat Negovata potpolna milost, iako taa im e podednakvo
dostapna na site.

Strofa 1.8.7

āmantrya pāṇḍu-putrāḿś ca
śaineyoddhava-saḿyutaḥ
dvaipāyanādibhir vipraiḥ
pūjitaiḥ pratipūjitaḥ

āmantrya — povika; pāṇḍu-putrān — site sinovi na Pandu; ca — isto taka; śaineya — Satjaki; ud-
dhava — Udhava; saḿyutaḥ — vo pridru`ba; dvaipāyana-ādibhiḥ — na ri{iite kako {to e Vjasa-
deva; vipraiḥ — brahmanite; pūjitaiḥ — obo`uvaa; pratipūjitaḥ — Gospod podednakvo vozvrati.

Prevod

Toga{ Gospod [ri Kri{na se podgotvi da zamine. Vjasadeva i drugite brahmani po~naa da Go
obo`uvaat, a Gospod im vozvrati so ista mera. Potoa gi povika sinovite na Pandu.

Tolkuvawe: Gospod [ri Kri{na navidum bil k{atrija i zatoa ne bil dostoen da Go
obo`uvaat brahmanite. Me|utoa, site prisutni brahmani, na ~elo so [rila Vjasadeva, dobro
znaele deka Toj e Bo`jata Li~nost i zatoa Go obo`uvale. Gospod im vozvratil na pozdravite
samo za da go ispo~ituva dru{tveniot red, spored koj k{atrijata se pokoruva na naredbite na
brahmanite. Iako sekoga{ site odgovorni li~nosti mu oddavale po~it na Gospod [ri Kri{na,
po~it kakva {to mu dolikuva na Sevi{niot Gospod, Gospod kon niv sekoga{ se odnesuval vo
sklad so pravilata za odnesuvawe me|u ~etirite dru{tveni stale`i. Kri{na se pridr`uval
kon site tie dru{tveni obi~ai za vo idnina lu|eto da mo`at da Go sledat.

Strofa 1.8.8

gantuḿ kṛtamatir brahman


dvārakāḿ ratham āsthitaḥ
upalebhe 'bhidhāvantīm
uttarāḿ bhaya-vihvalām

gantum — samo {to saka{e da trgne; kṛtamatiḥ — re{avaj}i; brahman — o brahmana; dvārakām
— kon Dvaraka; ratham — na ko~ijata; āsthitaḥ — sedna; upalebhe — vide; abhidhāvantīm — kako
zabrzano doa|a; uttarām — Utara; bhaya-vihvalām — upla{ena.

Prevod

Koga sedna na ko~ijata za da trgne nakaj Dvaraka, ja zdogleda Utara kako zabrzano Mu prio|a.

Tolkuvawe: Site ~lenovi na semejstvoto na Pandavite potpolno zavisele od za{titata na


Gospod i zatoa Gospod gi ~uval vo site okolnosti. Gospod gi {titi site `ivi su{testva, no
posebno se gri`i za onoj koj potpolno zavisi od Nego. Tatkoto najmnogu mu go podaruva svoeto
242 Шримад Бхагаватам

vnimanie na svojot mal sin koj potpolno zavisi od nego.

Strofa 1.8.9

uttarovāca
pāhi pāhi mahā-yogin
deva-deva jagat-pate
nānyaḿ tvad abhayaḿ paśye
yatra mṛtyuḥ parasparam

uttarā uvāca — Utara re~e; pāhi pāhi — za{titi, za{titi; mahā-yogin — najgolemiot mistik;
deva-deva — onoj kogo go obo`uvaat obo`uvanite; jagat-pate — o gospodaru na vselenata; na —
ne; anyam — nikoj drug; tvat — osven Tebe; abhayam — bestra{nost; paśye — gledam; yatra — kade
postoi; mṛtyuḥ — smrtta; parasparam — vo svetot na dvostranosta.

Prevod

Utara re~e: O Gospodaru na site gospodari, gospodaru na vselenata! Ti si najgolemiot mistik.


Te molam za{titi me, za{to vo ovoj svet na dvostranost nikoj drug ne mo`e da me spasi od
prangite na smrtta!

Tolkuvawe: Materijalniot svet e svet na dvostranost, potpolna sprotivnost od edinstvoto


na apsolutnoto carstvo. Svetot na dvostranosta e sostaven od materija i duh, dodeka apsolut-
niot svet e sosema duhoven, bez primesi na materijalnite guni. Vo svetot na dvostranosta sekoj
se obiduva da stane gospodar na svetot, dodeka vo apsolutniot svet Gospod e apsolutniot gos-
podar, a site ostanati se negovi apsolutni slugi. Vo svetot na dvostranosta sekoj im zaviduva
na drugite, a smrtta - poradi istovremenoto postoewe na materijata i duhot - e neizbe`na. Za
posvetenata du{a, Gospod e edinstvenoto zasolni{te, izvorot na bestra{nosta. ^ovek mo`e
da se spasi od surovite race na smrtta vo materijalniot svet samo ako se predade na lotosovite
stapala na Gospod.

Strofa 1.8.10

abhidravati mām īśa


śaras taptāyaso vibho
kāmaḿ dahatu māḿ nātha
mā me garbho nipātyatām

abhidravati — doa|a kon; mām — mene; īśa — o moj Gospode; śaraḥ — strela; tapta — ognena; ayasaḥ
— `elezna; vibho — o golem; kāmam — saka{; dahatu — neka zapali; mām — mene; nātha — o
za{titniku; mā — ne; me — mojot; garbhaḥ — plod; nipātyatām — spontan abortus.

Prevod

O moj Gospode, o semo}en! V`e{tena `elezna strela so golema brzina leta kon mene! Neka
me zapali mene, o Gospode, ako taka saka{, no Te molam da ne go zapali i ubie mojot plod! Te
molam napravi mi ja ovaa usluga, moj Gospode!
Молитвите на кралицата Кунти и спасувањето на Парикшит 243

Tolkuvawe: Ovoj nastan se slu~il po smrtta na ma`ot na Utara, Abhimanju. Iako vdovica-
ta na Abhimanju, Utara, bila mnogu mlada, trebalo da go sledi patot na svojot ma`, no zatoa
{to bila trudna, a vo nejzinata matka bil vozvi{eniot bhakta na Gospod maharaxa Parik{it,
bila odgovorna za negovata za{tita. Majkata e odgovorna da mu dade za{tita na deteto i Utara
ne se sramela toa otvoreno da go izrazi pred Gospod Kri{na. Utara bila }erka na golem vlade-
tel, `ena na golem junak, u~eni~ka na vozvi{en bhakta, a podocna i majka na blagoroden kral.
Bila sre}na vo sekoj pogled.

Strofa 1.8.11

sūta uvāca
upadhārya vacas tasyā
bhagavān bhakta-vatsalaḥ
apāṇḍavam idaḿ kartuḿ
drauṇer astram abudhyata

sūtaḥ uvāca — Suta Gosvami re~e; upadhārya — soslu{uvaj}i ja trpelivo; vacaḥ — zborovi;
tasyāḥ — nejzini; bhagavān — Bo`jata Li~nost; bhakta-vatsalaḥ — Onoj {to e mnogu privrzan
kon Svoite bhakti; apāṇḍavam — pove}e da gi nema potomcite na Pandavite; idam — toa; kartum
— da go stori; drauṇeḥ — sinot na Drona~arja; astram — oru`je; abudhyata — sfati.

Prevod

Suta Gosvami re~e: Otkako trpelivo gi soslu{a nejzinite zborovi, Gospod [ri Kri{na,
koj e sekoga{ mnogu privrzan kon Svoite bhakti, vedna{ sfati deka A{vathama, sinot na
Drona~arja, ja isfrlil brahmastrata za da go uni{ti posledniot potomok na semejstvoto na
Pandavite.

Tolkuvawe: Gospod e nepristrasen vo sekoj pogled, no sepak e naklonet kon Svoite bhakti
zatoa {to toa e neophodno za se~ie dobro. Semejstvoto na Pandavite bilo semejstvo na bhakti
i zatoa Gospod sakal tie da vladeat so svetot. Poradi taa pri~ina im ja odzemal vlasta na Du-
rjodhana i negovite sledbeniici i ja vospostavil vlasta na maharaxa Judhi{thira. Zatoa sega
sakal da go za{titi i maharaxa Parik{it, koj le`el vo matkata. Ne mu se dopa|ala idejata
svetot da ostane bez Pandavite, idealnoto semejstvo na bhakti.

Strofa 1.8.12

tarhy evātha muni-śreṣṭha


pāṇḍavāḥ pañca sāyakān
ātmano 'bhimukhān dīptān
ālakṣyāstrāṇy upādaduḥ

tarhi — toga{; eva — isto taka; atha — zatoa; muni-śreṣṭha — o glaven me|u muniite; pāṇḍavāḥ —
site sinovi na Pandu; pañca — pet; sāyakān — oru`ja; ātmanaḥ — niv samite; abhimukhān — kon;
dīptān — bleskavo; ālakṣya — gledaj}i go; astrāṇi — oru`ja; upādaduḥ — zemaa.

Prevod
244 Шримад Бхагаватам

O najistaknat me|u golemite misliteli ([aunaka), gledaj}i kako bleskavata brahmastra im


se pribli`uva, Pandavite gi zedoa svoite pet oru`ja.

Tolkuvawe: Brahmastrite se mnogu poprecizni od nuklearnoto oru`je. A{vathama ja is-


frlil brahmastrata samo za da gi ubie Pandavite, pette bra}a na ~elo so maharaxa Judhi{thira,
kako i negoviot edinstven vnuk koj sî u{te bil vo matkata na Utara. Spored toa, brahmastrata
e poefektivna i pofina od nuklearnoto oru`je i ne e slepa kako atomskata bomba. Atomskata
bomba ne razlikuva {to e, a {to ne e cel. So nejzinoto dejstvo ne mo`e da se upravuva i zatoa
glavno gi uni{tuva nevinite. Me|utoa, brahmastrata ne e takva. Taa udira direktno vo celta
i ne gi ubiva nevinite.

Strofa 1.8.13

vyasanaḿ vīkṣya tat teṣām


ananya-viṣayātmanām
sudarśanena svāstreṇa
svānāḿ rakṣāḿ vyadhād vibhuḥ

vyasanam — vo golema opsanost; vīkṣya — gledaj}i; tat — deka se; teṣām — tie; ananya — ni eden
drug; viṣaya — na~in; ātmanām — taka naklonet; sudarśanena — diskot na [ri Kri{na; sva-
astreṇa — so oru`jeto; svānām — na Svoite bhakti; rakṣām — za{tita; vyadhāt — stori; vibhuḥ
— Semo}niot.

Prevod

Sfa}ajki deka na Negovite ~isti bhakti i potpolno predadeni du{i im pretstoi golema
opasnost, semo}nata Bo`ja Li~nost [ri Kri{na go zgrabi Svojot disk Sudar{ana za da gi
za{titi.

Tolkuvawe: Brahmastrata, najmo}noto oru`je koe go isfrlil A{vathama, bilo sli~no


na atomskoto oru`je, no so pogolemo zra~ewe i toplina. Brahmastrata e proizvod na edna
mnogu prefineta nauka, proizvod na suptilniot zvuk - mantra zapi{ana vo Vedite. U{te edna
prednost na ova oru`je e {to mo`e da se naso~i samo kon celta i taka da ne uni{tuva na
slepo kako atomskoto oru`je. A{vathama ja isfrlil brahmastrata so cel da gi dokraj~i site
ma{ki ~lenovi vo semejstvoto na Pandu. Brahmastrata mo`ela da prodre i do najza{titenoto
zasolni{te i nikoga{ ne ja proma{uvala celta, pa vo taa smisla bila poopasna i od atom-
skite bombi. Znaej}i go seto toa, Gospod [ri Kri{na vedna{ go zel Svoeto li~no oru`je za
da gi za{titi Svoite bhakti, na koi im bil sî na svetot. Gospod vo ,,Bhagavad-gita“ jasno i
glasno vetil deka Negovite bhakti nikoga{ nema da propadnat. Toj se odnesuva sprema bhak-
tite vo sklad so ~istotata ili stepenot na nivnoto posveteno slu`ewe. Tuka e zna~aen zborot
ananja-vi{ajatmanam. Iako sekoj od niv bil mo}en voin, Pandavite vo potpolnost zavisele
od za{titata na Gospod. Gospod mo`e za mig da gi sovlada i uni{ti duri i najsilnite voini.
Koga videl deka Pandavite nemaat vreme da se soo~at so brahmastrata na A{vathama, Gospod
samiot go zel Svoeto oru`je, rizikuvaj}i so toa da go prekr{i sopstveniot zavet. Iako bit-
kata na Kuruk{etra bila skoro zavr{ena, Toj i ponatamu bil obvrzan od zavetot deka nema da
go koristi Svoeto oru`je. Me|utoa, nu`data bila pova`na od zavetot. Gospod e poznat kako
bhakta-vatsala, onoj koj gi saka Svoite bhakti. Zatoa pove}e sakal da ostane bhakta-vatsala,
Молитвите на кралицата Кунти и спасувањето на Парикшит 245

otkolku da bide svetoven moralist koj nikoga{ ne go kr{i sve~eniot zavet.

Strofa 1.8.14

antaḥsthaḥ sarva-bhūtānām
ātmā yogeśvaro hariḥ
sva-māyayāvṛṇod garbhaḿ
vairāṭyāḥ kuru-tantave

antaḥsthaḥ — `iveej}i vnatre; sarva — vo site; bhūtānām — `ivi su{testva; ātmā — du{a; yoga-
īśvaraḥ — gospodarot na siot misticizam; hariḥ — Sevi{niot Gospod; sva-māyayā — so li~nata
energija; āvṛṇot — prekri; garbham — fetusot; vairāṭyāḥ — na Utara; kuru-tantave — zaradi po-
tomstvoto na maharaxa Kuru.

Prevod

[ri Kri{na, gospodarot na siot misticizam, `ivee vo se~ie srce kako Paramatma. Kako ta-
kov, Toj so Svojata energija go obvitka fetusot na Utara, samo za da go za{titi potomstvoto
na Kuru dinastijata.

Tolkuvawe: So posredstvo na Paramatmata, Svojata potpolna emanacija, gospodarot na


vrvniot misticizam mo`e istovremeno da `ivee vo se~ie srce, duri i vo atomite. Vo ovoj
oblik Toj vo matkata na Utara go prekril fetusot so cel da go spasi maharaxa Parik{it i
da go za{titi potomstvoto na maharaxa Kuru, ~ij potomok bil i kralot Pandu. Sinovite na
Dhritara{tra i Pandu pripa|ale na ista semejna loza - dinastijata na maharaxa Kuru - pa zatoa
i ednite i drugite bile poznati kako Kurui. Me|utoa, koga do{lo do nesoglasuvawe me|u dvete
semejstva, sinovite na Dhritara{tra stanale poznati kako Kurui, a sinovite na Pandu kako
Pandavi. Bidej}i site sinovi i vnuci na Dhritara{tra zaginale vo bitkata na Kuruk{etra,
posledniot sin na dinastijata bil nare~en sin na Kuruite.

Strofa 1.8.15

yadyapy astraḿ brahma-śiras


tv amoghaḿ cāpratikriyam
vaiṣṇavaḿ teja āsādya
samaśāmyad bhṛgūdvaha

yadyapi — iako; astram — oru`jeto; brahma-śiraḥ — najubistveno; tu — no; amogham — koe ne


mo`e da se sopre; ca — i; apratikriyam — ~ie dejstvo ne mo`e da se poni{ti; vaiṣṇavam — koe
poteknuva od Vi{nu; tejaḥ — so silata; āsādya — soo~eno so; samaśāmyat — bilo poni{teno;
bhṛgu-udvaha — o slavo na semejstvoto na Bhrigu.

Prevod

O [aunaka, iako brahmastrata, najmo}noto oru`je na A{vathama, be{e nesopirliva i nesov-


ladliva, silata na Vi{nu (Gospod Kri{na) lesno ja sovlada i odbi.
246 Шримад Бхагаватам

Tolkuvawe: Vo ,,Bhagavad-gita“ e re~eno deka brahmaxjotito, transcendentalniot sjaj,


po~iva na Gospod [ri Kri{na. So drugi zborovi, sjajot poznat kako brahma-texas gi pret-
stavuva zracite na Gospod, isto kako {to son~evite zraci se zraci na son~eviot disk. Taka i
ova brahma-oru`je, iako nesovladlivo za materijalnite sredstva, ne mo`elo da ja nadvladee
vrhovnata sila na Gospod. Gospod Kri{na ja odbil brahmastrata na A{vathama so sopstvenata
sila. Bidej}i e apsoluten, ne ~ekal na ni~ija pomo{.

Strofa 1.8.16

mā maḿsthā hy etad āścaryaḿ


sarvāścaryamaye 'cyute
ya idaḿ māyayā devyā
sṛjaty avati hanty ajaḥ

mā — ne; maḿsthāḥ — mislite; hi — sekako; etat — seto toa; āścaryam — ~udesno; sarva — sî;
āścarya-maye — najtainstveniot; acyute — nepogre{liviot; yaḥ — onoj koj; idam — ovoj (svet);
māyayā — so Svojata energija; devyā — transcendentalna; sṛjati — sozdava; avati — odr`uva;
hanti — uni{tuva; ajaḥ — nerodeniot.

Prevod

Nemojte da mislite, o brahmani, deka ova delo be{e ne{to posebno za tainstvenata i
nepogre{livata Bo`ja Li~nost. Iako e neroden, Toj so Svojata transcendentalna energija gi
sozdava, odr`uva i uni{tuva site materijalni ne{ta.

Tolkuvawe: Aktivnostite na Gospod se sekoga{ nesfatlivi za maliot mozok na `ivoto


su{testvo. Za Sevi{niot Gospod ni{to ne e nevozmo`no, no sekoe Negovo delo e ~udesno
za nas i zatoa Toj sekoga{ ostanuva von domenot na na{eto sfa}awe. Gospod e semo}nata,
sesovr{enata Bo`ja Li~nost. Toj e vo potpolnost sovr{en, dodeka Narajana, Brahma, [iva,
polubogovite i site ostanati `ivi su{testva poseduvaat samo razli~en procent od takvoto