Čebela Se Predstavi

EBELA SE
PREDSTAVI
UBENIK ZA LJUBITELJE EBEL

Marija Mlaker umenjak
ebela se predstavi
Ubenik
3. izdaja
Avtor: Marija Mlaker umenjak

Fotografije in ilustracije: arhiv ZS, arhiv Marija Mlaker umenjak, Franc Anderli, Ivan Atelek, Vlado Augutin, Janez Bauer, Matija Bergant, Marko Borko, Andrejka ufer, Andrej Gogala, Janez Gregori, Igor Holy, internet, Marjan Janei, Samo Jerele,
Andreja Kandolf, Franc Kap, Kozic Koloman, rt Kozlovi, Joe Langerholc, Logar Trade d.o.o., Tanja Magdi, Traje Nikoloski,
Branko Obranovi, Drago Panur, Marjan Pape, Stanislav Plut, Emil Prah, Stane Rener, Mira Rogelj Jenko, Semenarna Ljubljana,
Franc ivic, Foto Travnik, Vesna Veljanovski Geremia, Zvonka peh
Recenzenti in konzultanti: Vlado Augutin, doc. dr. Janko Boi, Janez Ganik, Janez Gregori, dr. Vlasta Jeni, dr. vet. med.,
Jure Justinek, Andreja Kandolf, Anica Koir Kropivek, Nataa Lilek, prof. Janez Miheli, Franc Prezelj, dr. Jurij Seneganik, Anton
Tomec
Tehnini urednik: Marko Borko
Lektoriranje: prof. Nua Radinja
Izdala in zaloila: ebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna sluba v ebelarstvu
Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica
Ponatis sofinanciran s sredstvi iz prorauna RS v okviru Javne svetovalne slube v ebelarstvu.
Oblikovanje in tisk: Littera Picta, d.o.o.
Naklada: 3300 izvodov
Lukovica 2011
Fotografija na naslovnici: olski ebelnjak Osnovne ole Pesnica pri Mariboru, kjer avtorica Marija Mlaker umenjak vodi
ebelarski kroek.
Nobena stvar ni tako dobra, da se je ne bi dalo e izboljati. V kolikor opazite kakne napake ali pomanj-kljivosti jih prosim
sporoite ebelarski zvezi Slovenije, da jih bomo lahko izboljali v prihodnjih izdajah.
(2011) ZS.
Vse pravice pridrane. Neben del te izdaje ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v kateri koli obliki oz. na kateri koli
nain, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugae, brez predhodnega pisnega dovoljenja
lastnikov avtorskih pravic (copyrighta).
CIP - Kataloni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana
638.1(02.053.2)
595.799(02.053.2)
MLAKER-umenjak, Marija
ebela se predstavi. Ubenik za ljubitelje ebel / Marija
Mlaker-umenjak ; [fotografije in ilustracije arhiv ZS ... et
al.]. - 3. izd. - Ljubljana : ebelarska zveza Slovenije, 2011
ISBN 978-961-6516-42-6
257211904
Pred seboj ima ubenik s

pripadajoim delovnim zvezkom, ki ti
bosta v pomo pri spoznavanju ebel
in ebelarstva.
ebel pa ne spoznavaj le z besedili in
nalogami iz teh prironikov, spoznaj in
prouuj jih v naravi, pred ebelnjakom,
na vzletni deici pred relom panja, v notranjosti panja, na satovju, v
bivaliu in zunaj njega.
Postoj! Mirno se ji pribliaj, jo opazuj in spoznavaj! Podaj se med cvetoe
trave, diee jablane, pisano cvetje, na
travnike, v gozdove. Tam jo bo nemara
e najprej sreal. Poletela bo s cveta na
cvet in te spodbudila k razmiljanju.
Ugotovil bo kako pomemben del narave je.
Navezuj stike z znanimi, izkuenimi ebelarji v tvojem domaem kraju. Povpraaj jih o vsem, kar te zanima.
Z veseljem ti bodo povedali o svojih varovankah ebelah! Skrbno, zavzeto in natanno se loti dela. Beri
besedilo, razmiljaj, opazuj, reuj naloge, beri strokovno literaturo, uporabljaj literaturo, uporabljaj internet,
udeleuj se predavanj in posvetov, odkril bo veliko zanimivega; ebela bo postala tvoja prijateljica.
Legenda
ALI VE ...
Poglobljeno znanje za vse, ki elijo spoznati ve o ebelah.
POMNI !
Zapomni si pomembne stvari in o njih razmiljaj!
Spotovani!
V svojem imenu in v imenu ZS
se vsem sodelujoim pri izdaji
ubenika in delovnega zvezka
ebela se predstavi lepo zahvaljujem. Posebna zahvala gre avtorici
gospe Mariji Mlaker umenjak!
Botjan No predsednik ZS
Vsebina
1. ebela se predstavi ...................................................................................................................... 6
Kranjska ebela sivka..................................................................................................................................................... 7
Sprehod v preteklost ........................................................................................................................................................ 8
Anton Jana (1734-1773) ................................................................................................................................................ 8
Peter Pavel Glavar (1721-1784) ..................................................................................................................................... 9
Janez Anton Scopoli (1723-1788) ................................................................................................................................ 9
Emil Rothschtz (1836-1909) ........................................................................................................................................ 9
2. Spoznaj ebeljo druino in bivalie ebel ..................................................................................10
ebelja druina .................................................................................................................................................................10
Matica ..................................................................................................................................................................................11
Delavka ................................................................................................................................................................................11
Trot ........................................................................................................................................................................................12
Bivalie ebel neko ......................................................................................................................................................12
Bivalie ebel danes ......................................................................................................................................................14
A-panj ................................................................................................................................................................................14
ebelnjak ............................................................................................................................................................................15
LR-panj .................................................................................................................................................................................16
3. Spoznaj ivljenje ebel ..................................................................................................................18
ebelje gnezdo .................................................................................................................................................................18
Razvojna obdobja ebel ................................................................................................................................................20
Razvojna pot ebele 60-dnevni zakon .................................................................................................................23
Dejavnosti odraslih ebel .............................................................................................................................................24
istilni nagon ....................................................................................................................................................................25
Skrb za zalego ...................................................................................................................................................................25
Skrb za matico ..................................................................................................................................................................25
Graditev satja ....................................................................................................................................................................25
Obramba doma ................................................................................................................................................................26
Praha ebel .........................................................................................................................................................................26
Nabiranje hrane skrb za zalogo hrane ..................................................................................................................26
Prezimovanje ebel .........................................................................................................................................................28
ebele se prebujajo iz zimskega mirovanja ...........................................................................................................28
Rojenje naravno razmnoevanje ............................................................................................................................29
4. Spoznaj ebelje telo ......................................................................................................................31
Glava .....................................................................................................................................................................................32
Oprsje ...................................................................................................................................................................................34
Zadek ...................................................................................................................................................................................34
Prebavila .............................................................................................................................................................................35
leze .....................................................................................................................................................................................36
Dihala ...................................................................................................................................................................................37
Srce........................................................................................................................................................................................37
Spolni organi .....................................................................................................................................................................37
Centralni ivni sistem ...................................................................................................................................................37
utila ....................................................................................................................................................................................37
5. Hrana ebel ....................................................................................................................................38
Hrana ebel ........................................................................................................................................................................38
ebelja paa .......................................................................................................................................................................39
Pomembne mediinske pae na cvetnicah ...........................................................................................................40
Pomembne manine pae ..............................................................................................................................................42
Prevaanje ebel na pao .............................................................................................................................................43
4
6. ebelji pridelki ...............................................................................................................................45

Med .......................................................................................................................................................................................45
Cvetni prah .........................................................................................................................................................................49
Vosek ....................................................................................................................................................................................50
Zadelavina ali propolis ...................................................................................................................................................51
Matini mleek .................................................................................................................................................................52
ebelji strup .......................................................................................................................................................................53
Kako ravnati ob ebeljem piku ...................................................................................................................................53
7. ebele so ogroene .......................................................................................................................55
Kaj ogroa ebelje druine? .........................................................................................................................................55
Bolezni ebelje druine .................................................................................................................................................55
Huda gniloba .....................................................................................................................................................................56
Pohlevna gniloba .............................................................................................................................................................57
Poapnela zalega ...............................................................................................................................................................57
Okamenela zalega ...........................................................................................................................................................58
Melanoza ............................................................................................................................................................................58
Nosemavost .......................................................................................................................................................................58
Priavost akaroza ........................................................................................................................................................58
Varoza ..................................................................................................................................................................................58
Nenalezljive bolezni ebelje druine ........................................................................................................................59
kodljivci in sovraniki ...................................................................................................................................................59
Zastrupitve .........................................................................................................................................................................61
ebelar varuh in zdravnik ebel...............................................................................................................................61
8. Postal bo ebelar ..........................................................................................................................62
ebelarski pribor in oprema ........................................................................................................................................62
Kako zaeti s ebelarjenjem? .......................................................................................................................................66
9. Kaj e mora vedeti ebelar ............................................................................................................67
Kaj mora vedeti ebelar? ...............................................................................................................................................67
Razmnoevanje druin z narejenimi roji .................................................................................................................68
ebelar spremlja zimsko ivljenje ebel ..................................................................................................................68
10. ebele in opraevanje ...................................................................................................................69
Pomembnost opraevanja in vloga medonosnih ebel v naem okolju ....................................................69
Pomembni in ogroeni opraevalci so mrlji .........................................................................................................71
11. ebelarjeva opravila .....................................................................................................................72
ebelarjev pristop k ebelam ......................................................................................................................................72
Delo ebelarja po mesecih ...........................................................................................................................................73
12. Organiziranost ebelarjev ............................................................................................................76
Povezovanje ebelarjev .................................................................................................................................................76
ebelarska zveza Slovenije ..........................................................................................................................................76
ebelarske institucije .....................................................................................................................................................77
13. Zanimivosti ....................................................................................................................................78
Zanimivosti ebelarstva ................................................................................................................................................78
Kako izvedeti e ve o ebelah? .................................................................................................................................78
Nasveti .................................................................................................................................................................................80
Medena kulinarika........................................................................................................................................................... 80
Literatura ............................................................................................................................................................................84
5
1. ebela se predstavi
Ajda cveti.
Pojdi e ti
tja med ozare
na bele poljane ...
Bo slial,kako
ebele pojo
in v srcu ti bo
kot meni lepo ...
Pozdravljen/-a
mladi/-a ebelar/-ka!
Sem ebela, KRANJSKA EBELA!
ebelarji mi pravijo tudi kranjica oziroma sivka.
Ker sem medonosna ebela doma iz
Kranjske, mi znanstveniki pravijo
Apis mellifera carnica.
Anka umenjak
V dolini pod hio potok ubori,
med drevjem cvetoim ebelnjak stoji ...
ebelic neteto breni in umi,
ko sonce pomladi cvetlice budi ...
Anka umenjak
6
EBELA SE PREDSTAVI
Doma sem v Sloveniji.

Moja rodna deela je Kranjska. Sem
zelo slavna. Moja slava izvira iz preteklosti,
iz obdobja, v katerem so iveli moje, ki so
storili veliko na podroju ebelarstva.
ALI VE ...
Da so najstareji fosili uelk stari 350 milijonov
let?
Da je danes v rodu APIS znanih est ebeljih vrst:
- orjaka ebela, Apis dorsata,
- pritlikava ebela, Apis florea,
- rna pritlikava ebela, Apis andreniformis,
- azijska ebela, Apis cerana (Apis indica),
- rdea ebela, Apis koschevnikovi,
- medonosna ebela, Apis mellifera?
Da poznamo 28 razlinih ras medonosne ebele in
da jih delimo v tiri skupine:
- temne ebele severne in zahodne Evrope ter
severne Afrike (saharska ),
- ebele Balkana in drugih obmoij (kranjska
ebela, makedonska ebela, italijanska ebela ),
- ebele Blinjega vzhoda (kavkaka ) in
- tropske rase ebel (egiptovska, jemenska)?
KRANJSKA EBELA
SIVKA
Je precej temna. Na oprsju ima rjavkasto sive dlaice.
Zadkovi obroki so skoraj rni, preteno porasli s sivkastimi
dlaicami. Je ebela z izrazito dolgim rilkom.
ista kranjska sivka
mirna
delavna
dolgoiva
dobro prezimuje
porabi malo zalog hrane
krianec
rumena (italijanska
ali bukfaka ebela)
dobra graditeljica satja
dobro se orientira
na viku pane sezone

je zelo ivalna
dobro izrabi obilne pae
delo z nao ebelo je prijetno
EBELA SE PREDSTAVI
SPREHOD V
PRETEKLOST
Rodil se je 20. maja 1734 na Breznici na Gorenjskem. e

v rani mladosti se je ukvarjal s ebelarstvom. Kot nadarjen
slikar je el na Dunaj v bakrorezno risarsko olo, vendar
se je leta 1760 kot prvi v zgodovini zaposlil na dunajskem
dvoru kot predavatelj ebelarstva. Organiziral je posebno
ebelarsko olo. Poueval je ebelarstvo. Izobraeval je nove
uitelje ebelarstva. Kot dober poznavalec ebel je napisal
dve knjigi o ebelarstvu. Leta 1771 je izla Razprava o rojenju; leta 1775 pa Popolni nauk o ebelarstvu, obe v nemkem
jeziku. Bil je velik ljubitelj kranjskih sivk. Odkril je tevilne
skrivnosti iz ivljenja ebel.
- Dober poznavalec ebel.
- Bil je prvi uitelj v dvorni ebelarski oli na Dunaju.
- Uvedel je prevaanje panjev na pao, tudi izven naih
krajev.
- Izpopolnil je panje.
- Napisal knjigi (v nemkem jeziku):
Razprava o rojenju izla leta 1771,
Popolni nauk o ebelarstvu izla leta 1775.
Zavrti as nazaj v preteklost v as, ko so Slovenci, narod

ebelarjev, s svojim delom zasloveli po vsem svetu.
Ustavi se v 18. stoletju, v obdobju, ko so slovensko
ebelarstvo zaznamovali moje, ki so veliko storili na
podroju ebelarstva.
Anton Jana je odkril:

- da se matica sprai v zraku zunaj panja,
- da so troti samci, ki opraijo matico.
- ebelarstvo je doivelo svoj razcvet.

- Bilo je zelo priljubljeno!
- Z njim so se ukvarjali kmetje, poklicni ebelarji in drugi ...
ZNANI
MOJE
1721 PETER PAVEL GLAVAR

1723 JANEZ ANTON SCOPOLI
1734 ANTON JANA
ANTON JANA
(1734-1773)
Rojstna hia Antona Jane na Breznici na Gorenjskem.
Ali ga pozna? Le dobro si ga oglej!
Slovenski ebelar.
Uitelj ebelarstva
na Dunaju.
Rojen 20. maja

1734 na Breznici
pri irovnici na
Gorenjskem.
8
EBELA SE PREDSTAVI
ebelnjak, v katerem je ebelaril na znani ebelar Anton

Jana. V njem so zloeni preprosti panji kranjii.
ALI VE ...
Da je Anton Jana uvedel prevaanje panjev na
pao tudi v neslovenskih deelah?
Da se je Anton Jana tudi sam uil iz ebelarskih
izkuenj slovenskega kmeta?
Da je znani ebelarski muzej v Radovljici na Gorenjskem?
Da je bilo 14. aprila 1781 ustanovljeno prvo
ebelarsko drutvo v Evropi na Rodinah pri
irovnici s 397 lani?
PETER PAVEL GLAVAR

(1721-1784)
Duhovnik v Komendi in na Lanpreu; veliko se je ukvarjal tudi s kmetijstvom, bil je dejaven pri Kmetijski drubi v
Ljubljani. Ustanovil je prvo ebelarsko olo v Komendi in
kasneje na Lanpreu na Dolenjskem. V letih od 1776-1778
je v slovenino prevedel Janevo Razpravo o rojenju jo v
precejnji meri dopolnil.
- ebelar
- Pisec
- Prevajalec
Trdil je, da se matica

plemeni z ve troti in
ne le z enim! Uil je
ebelarjenja mlade fante
iz vse Gorenjske in jim po
zakljuku olanja podaril
po en panj ebel.
JANEZ ANTON SCOPOLI

(1723-1788)
Bil je sodobnik Petra Pavla
Glavarja. V delu Entomologia je prvi sporoil, da se
matica oprai s troti zunaj
domaega panja.
EMIL ROTHSCHTZ
(18361909)
V drugi polovici 19.
stoletja in v zaetku 20.
stoletja je imela pomembno vlogo pri poimenovanju in uveljavljanju nae
kranjske ebele druina
Rothschtz iz Podsmreke
pri Vinji Gori.
Emil Rothschtz, izjemen
ebelarski strokovnjak in
pisec, je leta 1868 ustanovil
podjetje Kranjski trgovski ebelnjak in je bil prvi na Kranjskem, ki je na veliko trgoval s ebelami in ebelarskimi
pripomoki. Nao ebelo so prepoznali kot zelo kakovostno,
ivalno, mirno uelko.
Znanstveno ime Apis mellifera carnica je bilo priznano
leta 1879 v knjigi Augusta Pollmana. Nemki znanstveni
raziskovalec Pollman jo je opredelil za novo ebeljo raso Apis
mellifera carnica in jo uradno poimenoval Krainische oz. die
Krainer Biene kranjska ebela.
Sledilo je mnoino trgovanje s ebelami. Naa kranjska
ebela kranjica se je uveljavila po vsem svetu.
POMNI !
Poleg najvidnejega izvoznika Rothschtza sta s ebelami
trgovala tudi veleebelarja Mihael Ambroi (1846-1904)
iz Mojstrane in Jan Strgar (1881-1955) iz Bitenj.
Ivan Jurani (1861-1935),
napreden tajerski ebelar. Bil
je: predavatelj, potovalni uitelj
ebelarstva na tajerskem,
pisec strokovne literature
ebeloreja (1888).
ALI VE ...
Da med znane napredne ebelarje tejemo tudi:
- Janeza Golinika, upnika iz Gri pri alcu
(1737-1807). Prevedel je drugo Janevo knjigo
z naslovom Popolno podvuzhenje za vsse zhebellarje. Slovenci smo tako dobili prvo slovensko
ebelarsko knjigo leta 1792;
- Jurija Jonkeja (1777-1864);
- Petra Dajnka (1787-1873);
- Frana Lakmayerja (1863-1946);
- Franika Rojino (1867-1944);
- Antona nideria (1874-1947);
- Avgutina Bukovca (1878-1965);
- Franca Kirarja (1893-1978)?
EBELA SE PREDSTAVI
2. Spoznaj ebeljo druino in

bivalie ebel
EBELJA DRUINA
Dovolj je hvale o slavi
kranjske ebele. Predstavljam ti ebeljo druino.
10 SPOZNAJ EBELJO DRUINO IN BIVALIE EBEL
Osebek v
druini:
tevilo
osebkov v
druini:
1. Delavka
od 20.000
do 80.000
2. Matica
3. Trot
od 600 do
nekaj 1000
POMNI !
ebele ivijo v zdrubah, ki jih imenujemo ebelje
druine. V posamezni druini so matica, delavke in
troti. Vsak lan druine je nujno potreben. Opravlja
natanno doloena dela.
MATICA
Je spolno zrela samica, ustvarja potomstvo. V ebelji
druini je ena sama matica. Matica je veja in teja od
ebel delavk. Opraena zrela matica je vedno obkroena s
ebelami spremljevalkami. To so mlade ebele, ki jo nenehno hranijo z matinim mlekom. Ta hrana povzroi, da se
matici zelo poveajo jajniki, tako da je sposobna zalegati
od 2000 - 2500 in e ve jajec na dan.
Jajece iztisne iz zadka in ga z elom v pokonni legi pritrdi na dno satne celice. Zalega v doloenem redu. Zalegati
zane na srednjem satu, nato pa zalego iri od sata do sata v
obliki krogle. Vedno se vraa na srednji sat in povea zalego
za nekaj krogov. Ko se prva zalega v sredini izlee, ebele
oistijo celice in matica jih znova zalee.
Matica zalega jajece, obkroena je z delavkami.
Matice ne smemo prijeti za zadek!
DELAVKA
Delavke so neplodne samice. V druini so najmanje.
Opravljajo vsa dela v panju in zunaj njega! Delitev dela
poteka glede na starost ebele prekrivajoe. Velja le naelo
zaporedja opravil od ienja celice do pae. Glede na delo, ki
ga opravljajo, jih delimo na panjske (hine) in pane ebele.
ALI VE ...
Da je dobra in kakovostna matica pogoj za dobro
ebelarjenje?
Da matini mleek vpliva na to, da se iz oplojenega jajeca razvije matica, ki je veja in ivi dlje od
ebele delavke?
Da se razvije v posebni celici, v matiniku?
Da matica ivi do 5 let?
Da zalega oplojena in neoplojena jajeca?
Da je mlada matica manja in se zelo hitro giblje
po satju? Premisli, zakaj?
Da je najbolj plodna v prvem letu ivljenja?
Da jo hitreje opazimo, jo oznaimo z barvnimi
ploicami ali barvnimi pisali; barve so predpisane
z mednarodno barvno kodo za oznaevanje
ebeljih matic in sicer za leta, ki se konajo:
- z 1 ali 6 BELA (ali siva);
- z 2 ali 7 RUMENA;
- s 3 ali 8 RDEA;
- s 4 ali 9 ZELENA;
- s 5 ali 0 MODRA?
Pane ebele poletijo v naravo, kjer nabirajo potrebne
snovi za obstoj druine. Nabirajo:
- mediino (nektar),
- mano (medeno roso),
- cvetni prah (pelod),
- drevesno smolo (zadelavina ali propolis),
- vodo.
OPRAVILA PANJSKIH EBEL
OPRAVILA PANIH EBEL
- ienje celic (starost od 0 do 6 dni),

- pokrivanje zalege (starost od 2 do 8
dni),
- oskrbovanje in krmljenje zalege
(starost od 6 do 16 dni),
- spremljanje in krmljenje matice
(starost od 6 do 16 dni),
- sprejemanje in shranjevanje mediine
in mane (starost od 8 do 17 dni),
- odstranjevanje smeti (starost od 7 do
21 dni),
- tlaenje cvetnega prahu v dno satne
celice (starost od 8 do 17 dni),
- gradnja satja, esterokotnih celic gnezda (starost od 8 do
17 dni),
- zraenje (starost od 13 do 22 dni),

- straa ob vhodu v panj (starost od
14 do 17 dni),
- prvi pani polet v naravo (starost
od 17 dneva dalje).
POMNI !
ebele letajo s cveta na cvet,
prenaajo pelodna zrnca in s tem
opraujejo rastline.
SPOZNAJ EBELJO DRUINO IN BIVALIE EBEL
11
POMNI !
ALI VE ...
Da z zadelavino zapolnijo pranje in s tem zavarujejo druino pred mrazom?
Da zadelavino uporabijo za zaito pred bakterijami in plesnimi?
TROT
Troti so samci v ebelji druini. Opraijo mlade matice

in pomagajo mladicam s svojo telesno toploto ogrevati
ebeljo zalego. Nimajo organov za zbiranje hrane in nimajo ela.
ALI VE ...
Trot je samec, ki oprai matico. Troti ivijo 3-6 tednov,

od pomladi do poletja, ko je v naravi dovolj pae. Konec
poletja jih delavke izenejo iz panja. Izjemoma ob nenormalnih razmerah ostanejo v druini tudi pozimi:
- e ni matice,
- ali je ostala neopraena.
Da se trot razvije iz neoplojenega jajeca v trotovskih celicah?

Da razvoj od jajeca do izlegajoega se trota traja
24 dni?
Da spolno dozorijo od 8. do 10. dneva starosti?
Da nimajo ela, niti voskovnih, niti vonjalnih lez ...?
Da so pomembni za normalno razpoloenje v
ebelji druini?
BIVALIE EBEL
NEKO
V ebelji druini je od 600 do nekaj 1000 trotov.
I. LOVSKO EBELARJENJE
Lov na ebele, unienje gnezda,
jemanje medu.
V preteklosti so ebele ivele samo v divjini, v naravnih bivaliih. Gnezdo so si zgradile v drevesnih duplih,
v skalnih razpokah in votlinah... V oienem prostoru
so gradile satje. lovek je okusil med. Zael je posegati v
ivljenje ebel. Postal je ebelar:
- lovec,
- pastir,
- varuh,
- gojitelj.
II. PASTIRSKO
EBELARJENJE
lovek je varoval ebele pred ljudmi in
ivalmi. Odvzemal je satje z
medom.
DEJAVNOST
EBELARJEV SKOZI AS
III. DOMSKO ALI VRTNO

ebele je prinesel v bliino svojega
doma, jih varoval in gojil.
IV. EBELARJENJE
GOJENJE EBEL
Gojenje ebel v pripravljenih urejenih
panjih, uljih.
ebelarjenje
v kladah oz.
trugah.
ebelarjenje je gojenje ebel v pripravljenih panjih,
uljih. lovek je izpopolnjeval bivalie ebel. Zael je izdelovati razline panje iz slame, protja, desk. ebelaril je v izsekanih koritih, trugah, koih. V drugi polovici 19. stoletja so
pri nas ebelarili najve v kranjskih panjih kranjiih, ki
so se ponekod ohranili do dananjih dni.
V vseh preprostih panjih ebele gradijo satje tako, da ga
pritrdijo na strop. Med posameznimi sati so prehodi, ulice. Ti
panji imajo nepremino satje.
Kranji
Slovenski panj kranji so uporabljali na Gorenjskem,
Dolenjskem, Notranjskem, Primorskem, tajerskem in
Korokem. Na obrobju panonskega sveta, kjer ni veliko lesa,
kranjiev ni bilo. Slovenski panj kranji je predhodnik sodobnih nakladnih in listovnih panjev s preminim satjem.
Gozdno ebelarjenje.
Preberi! Izvedel bo posebnost naega ebelarstva!

Poslikane panjske konnice so posebnost tako naega
ebelarstva kot slovenske ljudske umetnosti. Najstareja
doslej znana poslikana konnica ima letnico 1758.
Konnice so najbr zaeli poslikavati na Gorenjskem, ker
je bilo ebelarstvo tam najbolj razvito, moda pa se je
potem spontano in hitro razirila tja, kjer so uporabljali
klasien slovenski panj kranji. Konnic niso poslikavali
le zato, da bi ebele lae razpoznale svoj panj, ampak tudi
iz drugih vzrokov. Eden od teh je vernost. Tako je bilo na
konnicah sprva najve nabonih motivov. Pozneje so
dobile slike na konnicah vse ve pripovednih prvin,
naposled pa je bilo na njih tudi veliko satire in humorja.
Panjske konnice so poslikavali tudi tevilni znani slovenski slikarji.
ebelarjenje v stojeih panjih. Svoje panje je postavljal pokonci

in jih razporejal na primernih mestih. Panje je zavaroval pred
mrazom in vlago.
POMNI !
lovek je postal gojitelj ebel.
Prednja stran kranjiev konnico so lepo poslikali.
13
ebelarjenje v kranjiu.
Mikliev ebelnjak s koriti in drugimi panji iz desk v Novih

Lazah na Koevskem.
BIVALIE EBEL
DANES
ebelar je elel, da bi ebele zgradile satje tako, da bi ga
lahko jemal iz panja in ga po potrebi vraal. Danes ebelarji
ebelarijo predvsem v dveh tipih panjev s preminim satjem:
v skladovninih panjih in nakladnih panjih.
Pogled v panj kranji, s pritrjenim satjem na strop.
A-PANJ
Uveljavili so se predvsem na tistih slovenskih obmojih na

obrobju panonskega sveta, ki so bogata z itom. Ko je izdelan iz slame ali ibja, s pokrovom iz slame za streho in desko za
podnico. V vsakem obodu sta prekriani letvi za oporo satju.
A-panj je listovni panj imenovan po konstruktorjih Albertiju in nideriu. Konstruktor Anton nideri, podjetnik
in ebelar iz Ilirske Bistrice, je po nekajletnem izpopolnjevanju in uvajanju svojega panja, ki ga je izdelal po zgledu
A. Albertija, tirolskega uitelja in izumitelja panja, poimenoval Albertijev panj. Kmalu so ta panj imenovali Albertinideriev panj na panj.
Satnik A panja mora biti natanno izdelan. Zunanje
mere so 260 x 410 x 25 mm. Pokonni letvici sta debeli 8
mm, vzdolni pa 15 mm. Luknjice za ico morajo biti zvrtane
tono v sredini irine satnika.
Ko
Skladovnini A-panj.
Koi
Anton nideri
Slabosti A panja:
- pomanjkanje prostora za odlaganje mediine,
- v razmerah utesnjenosti se hitreje pojavi rojilno
razpoloenje,
- s prestavljanjem pokrite zalege iz plodia v medie lahko
ogrozimo e preostanek nepokrite zalege, vnesemo lahko
morebitne ostanke zdravil za zatiranje varoj.
ALI VE ...
A panj ima:
- trdno in natanno izdelan lesen obod pravokotne oblike,
spredaj je konnica, relna letev, reli (odprtini), zadaj ima
okenci in vrata,
- matina reetka deli notranji notranji prostor v dva oddelka, v plodie in medie,
- vzdolno na prenih jeklenih palicah so poloeni satniki
(2x10),
- pitalnik,
- tudi testni vloek,
- tudi smukalnik.
Prednosti A panja:
- panje lahko skladamo, porabimo manj prostora,
- postavitev panjev v ebelnjak omogoa ugodno mikroklimo,
- panj je dovolj zraen,
- omogoa dostop do kateregakoli sata v panju,
- so primerni za prevaanje z ene pae na drugo,
- lahko ostanejo na prevoznih sredstvih vse leto.

Ohranja in bogati
ebelarsko kulturo
kulturno dediino.

Omogoa toplotne razmere; pozimi
ohranja toploto, poleti jih
varuje pred vroino.

Panje varuje pred
vremenskimi vplivi
Da matina reetka omogoa samo prehod

ebelam delavkam?
Da je A-panj narejen iz suhega mehkega lesa, kovinskega okovja in mree?
Da ebelarji v Sloveniji ebelarijo v razlinih izvedbah A-panjev:
- 10-satni A-panj;
- 11-satni A-panj;
- trietani A-panj ebelarjev Lina iz Nove Gorice
in ibeja iz Trbovelj;
- plemenilek je namenjen predvsem za praho
matic;
- opazovalni panj za opazovanje ivljenja ebel;
- 7-satni A-panj ali sedemsatar je pomoni panj;
primerno dopolnjuje monost oskrbe ebel v
10-satnih A-panjih;
- Namestnikov panj v plodiu sta dva oddelka
za dve druinici, medie je skupno;
- zaklada v A-panju poveuje panjsko prostornino v 9- in 10- satnih A-panjih med rojenjem in med bogato pao?
EBELNJAK
To je prostor, v katerega zlagamo panje. Navadno je iz lesa;
primeren je za montao in prenos. Stoji na betonskih podstavkih; dvignjenih od tal in je s tem zavarovan pred vlago.

Naravna zdravilna
komora za potrebe
apiterapije.

Omogoa shranjevanje pripomokov,
potrebnih za
ebelarjenje.

Pomeni prostor, v
katerem se lahko sprostimo in spoijemo.
15
Sodobno urejen ebelnjak z A-panji. ebele so zavarovane

pred mrazom, vetrom, vlago, vroino.
Tovornjak-ebelnjak: ebelar prevaa ebele s pasia na

pasie prevozni ebelnjak.
ALI VE ...
Da ebelarji danes uporabljajo prevozne
ebelnjake, prevozna tovorna vozila.
LR-PANJ
LR-panj je nakladni panj imenovan po konstruktorjih
Langstrothu in Rootu, imenovan je tudi kot ameriki panj.
Panji stojijo v skupinah prosto v naravi. Stojijo na posebnih
podstavkih, tako da so 25 do 50 cm dvignjeni od tal. Njegovi
sestavni deli so:
- podnica s premakljivim relom,
- ena ali ve naklad,
- deset satnikov v nakladi,
- pitalnik,
- matina reetka,
- mrea za zraenje,
- izolirana streha, ki varuje pred mrazom in vroino.
Vsi sestavni deli so premini. Uporabljamo jih po potrebi. ebele prezimujemo v dveh nakladah, med pao prostor
poveujemo z dodajanjem naklad.
Nakladni LR-panj.
Lorenz Lorain Langstroth
Stojie nakladnih panjev. Panje namestimo na podlago, ki je

dvignjena od tal.
ALI VE ...
Da je kranjie izpodrinil panj s preminim satjem?
Da v Sloveniji danes poveini ebelarimo v Apanjih?
Da so po svetu prevladujo panjski sistem razline
izpeljanke nakladnih panjev?
Da je pametno, e poiemo primerna stojia za
nakladne panje?
Da je treba preuiti pane razmere?
Da moramo namestiti ebelnjak tako, da bo panje ogrevalo jutranje sonce jugovzhod, v zavetju
gozda ali sadnega drevja?
Da panje skrbno pobarvamo, tako da ebele nemoteno najdejo svoj dom?
Da jih ne bomo postavljali v bliino ceste ali
eleznike proge?
Da je kljuno, da sta v bliini stojia dobra paa in
voda?
Zapuina naih prednikov.
Listovni panji: sprednji del, zadnji del.

Nakladni panji.
ebelnjak z A-panji. Najve ebelnjakov v Sloveniji ima danes 10-satne A-panje.
17
3. Spoznaj ivljenje ebel
EBELJE GNEZDO
ebele si gradijo gnezdo. V naravi je gnezdo sestavljeno
iz razlino velikih satov. Velikost gnezda je odvisna od velikosti prostora, v katerem ebele gradijo, in od moi ebelje
druine. ebele gradijo satje v razlinih smereh. Satje pritrdijo na strop in ga gradijo proti dnu prostora, v katerem
domujejo. Prehodi med sati so ulice.
Satje je narejeno iz voska, ki tvori esterokotne celice.
Celice so nameene na obeh straneh sata. V celicah se razvija zalega. ebele gradijo pet vrst celic. Manje esterokotne
ebelje celice so za vzrejo ebel-delavk in za skladienje
medu in cvetnega prahu. Nekoliko so obrnjene navzgor, da
iz njih ne iztee med. Veje esterokotne trotovske celice za
vzrejo trotov. Navzdol obrnjene, hrukasto, podolgovate
matinike za vzrejo matic.
EBELE IVIJO
V PANJU
V NARAVI
V
PR TEM
OS N
TO EM
RU
umetno narejeno
bivalie
18 SPOZNAJ IVLJENJE EBEL
v votlinah skal,
dreves, v duplih

naravna smer
gradnje satja od
zgoraj navzdol
je zgrajeno iz
satov
GNEZDO

satnice so
osnova za satje v
satniku
ulice vmesni
prostor med sati
ebelje
CELICE
zavarovanem
pred mrazom, vlago,
vroino

matiniki

trotovske
trotovina
POZOR! EBELJE GNEZDO
ebele pri gradnji satja.
Matiniki na spodnjem robu sata.
ebelji roj si gradi gnezdo v naravi.
SPOZNAJ IVLJENJE EBEL
19
Celice satja:
1. prijemne
2. ebelje
3. prehodne
4. trotovske
5. matinik
RAZVOJNA OBDOBJA
EBEL
ebele se razvijajo iz jajec v satnih celicah.
Razvoj matice
Matica se razvije v posebni celici v matiniku. ebele
gradijo matinike ob spodnjih in stranskih robovih satja ob
zalegi. Prelegalni matiniki pa so navadno bolj na sredini
sata. Matiniki visijo navzdol. Razvoj matice traja priblino
16 dni. Po treh dneh se iz jajeca izlee liinka, in ebele jo
izdatno krmijo z matinim mlekom. Po petih dneh se liinka
zabubi; ebele pokrijejo matinik s pokrovkom. V naslednjih dneh matica dozori in estnajsti dan se izlee; pregrize
celini pokrovek in prileze iz celice.
Zasilni matinik.
Matica v matiniku.
ALI VE ...
Sat je narejen iz voska. esterokotne celice so zgrajene na obeh
straneh satja. ebele gradijo satje od zgoraj navzdol!
Da je gnezdo ebelje druine: satje z zalego, medom, s cvetnim prahom ter ebelami?
Opraitev matice
Od tri do estnajst dni stara matica izleti prvi iz panja
na paritveni polet ve kilometrov dale. Pari se v zraku na
posebej izbranih mestih trotoviih, kjer je veliko trotov. Na
enem ali ve paritvenih izletih se pari z ve troti (od 12 do
20). V svoj semenski meiek sprejme toliko semenic, da jih
je dovolj za vse ivljenje.
Zaleganje matice
tiri do pet dni po konanem parjenju zane matica zalegati jajeca na dno satnih celic. Iz oplojenih jajec se razvijejo
matice in delavke, iz neoplojenih pa troti.
Matica lee jajeca.

Trot na paritvenem izletu.
ALI VE ...
Da ebele gradijo matinike samo po potrebi, to je
takrat, kadar elijo vzrediti novo matico to je:
- ob rojenju,
- ob izgubi matice,
- ob preleganju?
JAJECE
BUBA
-
-
-
-
- Liinka se preobrazi v bubo.

- Delavke pokrijejo satno celico z voskom.
Pokrovki so luknjiasti in omogoajo dostop zraka.
- Razvoj se nadaljuje v pokriti celici.
- Stareja buba dobiva videz in obliko odrasle
ivali.
- Glej sliko 3 (naslednja stran)!
-
-
-
-
Valjasta oblika.
Nekoliko ukrivljeno.
Veliko 1,3 do 1,5 mm.
Razvoj v jajecu se zane z delitvijo
jedra.
Celoten razvoj jajeca traja 72 ur.
Jajece v satni celici spreminja lego :
0, , !
Iz jajeca se izlee liinka!
Glej sliko 1 (naslednja stran)!
RAZVOJNE
OBLIKE EBEL
LIINKA ERKA
- Telo nima zunanjih nog ne kril.
- Razvojna doba liinke delavke traja
5,5 do 6 dni, trota 7 dni, matice 5 dni!
- ebele krmilke mlado liinko delavke
in trota zalijejo z mlekom, pozneje
jo hranijo preteno s cvetnim prahom in z medom. Liinko matice ves
as hranijo le z matinim mlekom.
MLADA EBELA
- Z ustnim delom zgrize celini pokrovek in
prileze iz satne celice.
Slike posameznih razvojnih oblik ebele si oglej na naslednji strani.
21
Najpomembneja razvojna obdobja (faze)

MATICA
DELAVKA
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16.
TROT
JAJECE
LIINKA
BUBA
17. 18. 19. 20. 21.

22. 23. 24.
KONNI RAZVOJ
- obdobje jajeca
- obdobje liinke (larve)
- obdobje bube
- izlegajoa se uelka
Rojstvo ebele
Izlegajoa ebela zgrize pokrovek.
Jajece je pritrjeno na dno satne celice. Je valjaste oblike, nekoliko ukrivljeno in veliko 1,3 do 1,5 mm.
Komaj izleena ebela poisti celico.

Liinka e nima razvitih nog in kril.
Buba kae videz odraslega osebka.
ebele z matico na mladem satu.
RAZVOJNA POT EBELE

60-DNEVNI ZAKON
60-dnevni zakon pomeni, da od dneva, ko je matica
poloila jajece v celico, do smrti ebele mine 60 dni. Izjema so le jeseni izleene ebele, ki preivijo zimo; te ivijo
priblino 7 mesecev.
60-DNEVNO
IVLJENJE DELAVK
RAZDELIMO NA
TRI OBDOBJA:
ALI VE ...
Da se erka izlee 3. dan (matice, delavke in trota)?
Da traja razvoj trota do 24 dni?
Da se v celici 16. dan izlee matica, 21. dan pa delavka?
Da oznaujemo matico, trota in delavko s posebnimi znaki
?
1. obdobje:
obsega as 21 dni
OD JAJECA
DO EBELE
Delavka
2. obdobje:
obsega as, ki
ga delavka preivi v
panju 21 dni
OPRAVLJA DELA
PANJSKIH EBEL.
3. obdobje:
obsega as
delavk nabiralk
18 dni
Matica
OPRAVLJA DELA
PANIH EBEL.
SKUPAJ : 21 dni + 21dni + 18 dni = 60 dni
Trot
23
DEJAVNOSTI ODRASLIH
EBEL!
ebele so nenehno dejavne. Delajo ponoi (predvsem
panjske ebele) in podnevi. Pri delu se menjavajo. Ena in ista
ebela sodeluje pri razlinih opravilih. V panju je vedno dovolj poivajoih ebel.
ALI VE ...
Da matica ne zalega v slabo oiene celice?
Da je dolnost ebelarja odstraniti staro, rno satje
in ga zamenjati z novim? Oglej si staro satje. Ugotovi, zakaj ga je treba zamenjati!?
Da z zadelavino ebele zadelajo pranje in razpoke
v panju?
POZOR! Natanno in zbrano spoznaj dejavnosti ebel!

1. Drubeni nagon
5. Se razmnoujejo
ebele ivijo v druini socialni skupnosti.
- matica zalega,
- rojijo.
2. Vzdrujejo red in snago
6. Branijo dom
- Izleene ebele istijo celice, stareje ebele

odstranjujejo drobir, mrtvice ter odmrlo in
bolno zalego.
- Vzdrujejo red pri prinaanju mediine in
cvetnega prahu.
- Medsebojno se obirajo.
- istijo si telo.
Straarke so specializirana skupina ebel,

starih od 12-25 dni, straijo panj, varujejo
vhode in odprtine.
3. Skrbijo za zalego
Troti s svojo telesno toploto grejejo
ebeljo zalego.
Krmilke:
- krmijo liinke delavk, matic in trotov,
- spremljajo matico, jo hranijo,
- pregledujejo zalego,
- pokrivajo zalego.
4. Gradijo satje
- dograjujejo satnice,
- celice: ebelje, trotovske, matinike.
Mlado satje.
PRIROJENE
NAGONSKE
LASTNOSTI
NOTRANJI IN
ZUNANJI
DRALJAJI
7. Prezraujejo panj
Utripanje ebel s krili ob obilni pai
zveer na bradi panja zaradi usmerjanja
zranega toka iz panja.
8. Praenje
Praenje, utripanje ebel s krili ob
dvignjenih zadkih in izloanju feromona
Nasonove leze.
9. Nabirajo hrano
- Opravijo orientacijske prelete.
- Skrbijo za zalogo hrane:
- mediina,
- mana,
- cvetni prah,
- smola (propolis),
- voda.
Staro satje za zamenjavo.
ISTILNI NAGON
ebele vzdrujejo red in istoo. S ienjem prepreujejo
razvoj povzroiteljev bolezni ebel in zalege. Redno
odstranjujejo zajedavce. ebele istijo:
- Celice, iz katerih so se izlegle:
Posamezna ebela, stara do 10 dni, isti ve celic, vsako
celico isti od 15 do 30 ebel. Iz nje odstranijo ostanke
pokrovkov, iztrebke bub, popravijo stene in robove celic. Posebna skupina starejih ebel nenehno odstranjuje
iz panja drobir, mrtve in oslabele ebele, tujke. Oiene
celice na tanko prevleejo s propolisom.
- Svoje telo:
ebele z gibi nog oistijo svoje telo. Najpogosteje istijo
tipalnice in rilek. Na prvem paru nog ima posebno
istilno jamico, s katero oisti tipalnice. Na drugem paru
nog ima istilni trn. Na tretjem paru nog ima ebela
glavniek s katerim isti cvetni prah s telesa.
- Se medsebojno obirajo:
ebele se med seboj obirajo. Specializirane ebele
za obiranje vrstnic hodijo po panju in skuajo obirati
poivajoe ebele. istijo tiste dele telesa vrstnic, ki jih
ebele same ne morejo oistiti. To so vratni del, zaetek
zadka, krilni zglobi.
ebele skrbijo za zalego.
SKRB ZA MATICO
Matico nenehno spremljajo spremljevalke. Med zaleganjem jo spremlja manje tevilo ebel. Kadar matica poiva in
med hranjenjem je okoli nje 6 do 10 mladic, ki se izmenjujejo. Spremljevalke negujejo in hranijo matico. Krmijo jo z
matinim mlekom. Krmilka izbljuje hrano na ustni aparat
matice, ta pa hrano takoj posesa.
Spremljevalke matico liejo z rilkom, jo otipavajo s tipalnicami, predvsem glavo in zadek, na katerih so feromonske
leze. Izloajo se feromoni, ki spodbujajo delavke k aktivnosti in pai. Spremljevalke s istilnimi gibi prenaajo feromone.
ebele se istijo.
SKRB ZA ZALEGO
Mlade ebele delavke negujejo zalego. Nenehno se gibljejo po satovju in pregledujejo celice. ebele krmilke hranijo
liinke erke. Na vrhuncu razvoja krmilnih lez (to je od
6. do 12. dne starosti mladica) izloajo matini mleek, ki
ga izbljujejo ob liinke (hrane ne polagajo v usta). Liinkam,
mlajim od 72 ur, dajejo le matini mleek, starejim, razen
matijim, pa zmes medu in cvetnega prahu.
Ko se liinka zabubi, jo ebele pokrijejo z voenim
pokrovkom. Gradijo jih mlaje gradilke, ki izloajo e toliko voska, da ga je dovolj za gradnjo pokrovkov. Pokrovki
prepuajo zrak.
Prav v tem obdobju razvoja ebelje zalege, ko mlaje ebele
pokrivajo zalego, se v celice naselijo varoje (ebelji zajedavci), in se tam razmnoujejo.
Spremljevalke negujejo in hranijo matico.
GRADITEV SATJA
ebele gradijo satje iz voenih ploic. Voene
ploice izloajo voskovne leze na spodnji strani zadka.
Ploice prenaajo k eljustim, kjer jih gnetejo in oblikujejo
esterokotne celice. Stene celic gladijo, dokler s konci tipalnic ne zaznajo njihovega upogibanja. Posamezno celico gradi ve ebel, med graditvijo se pomikajo (gibljejo) po panju.
Novo satje navadno gradijo mladice, stare od 8 do 17 dni. Vrhunec izloanja voska doseejo med 12. in 17. dnem starosti.
25
ebela se prai, med 6. in 7. obrokom je vidna Nasonova leza.
Vosek izloajo voskovne leze.
OBRAMBA DOMA
Vhod v panj straijo stareje panjske ebele. Starost straark
je od 12 do 25 dni. Straijo nekaj ur oziroma nekaj dni prej,
preden postanejo nabiralke. Sprehajajo se po panjski bradi
in pregledujejo priletele ebele, preden gredo v panj.
ebele prezraujejo panj.
NABIRANJE HRANE
SKRB ZA ZALOGO
HRANE
Straarka na bradi panja.
PRAENJE IN ZRAENJE
Ob izdatnih paah in v veernih urah ebele prezraujejo.
Obrnjene proti relu z nekoliko dvignjenimi zadki prhutajo s krili in usmerjajo zrani tok iz panja, na ta nain panj
prezraujejo. Prezraujejo lahko ebele vseh starosti, najpogosteje pa to ponejo mlaje ebele.
Praenje je utripanje ebel s krili ob dvignjenih zadkih in
izloanju feromonov iz Nasonove leze na bradi panja ob
priakovanju vrnitve matice s prahe, po vrnitvi mladic z orientacijskega poleta
ebele nabirajo hrano. ebele, stareje od 21 dni, zano

letati na pao. Postanejo pane ebele oz. nabiralke. V naravi
iejo in nabirajo mediino (nektar), mano (medeno roso),
pelod (cvetni prah), smolo (propolis) in vodo.
Preden zanejo ebele letati na pao, se morajo dobro
orientirati. Pomembno je, da si zapomnijo lego panja in
predmete (objekte) v okolici. Pri prepoznavanju si pomagajo
z barvami in oblikami objektov. Najprej preletavajo okolico
panja pred relom, nato se postopno oddaljujejo od panja.
Med prvimi poleti iz panja se ebele navadno tudi trebijo
istilni izlet.
ebele pripravijo zaloge hrane. Pane ebele prineseno
mediino ali mano razdelijo ebelam v panju. Z otipavanjem
s tipalnicami in z iztegovanjem rilka med eljusti, sproijo
bljuvanje nabiralk. Panjske ebele izbljuvano mediino
posesajo in jo odlagajo v celice satja. Kapljice mediine
prezraujejo na svojih rilkih. Z izloki krmilne leze, ki vsebujejo encime, predelajo mediino v med. Polne celice medu
pokrijejo s pokrovki. Med skladiijo nad gnezdom. Pane
ebele odlagajo cvetni prah v celice v okolici zalege. Kepice
zdrgnejo z nog s srednjimi nogami. Panjske ebele zrnca
peloda navlaijo s slino in jih stlaijo na dno celice.
ebele se med seboj obveajo o izvoru hrane. S posebnimi plesi se obveajo o oddaljenosti in smeri pae. Plesalke
se gibljejo po satju v obliki kronice ali osmice. V prehodnem
delu osmice, v katerem plesalka spremeni smer obraanja,
ziba z zadkom, hkrati breni in krili. Zibanje je vedno v isti
smeri, glede na navpinico se ujema s smerjo pae in sonca. S tresljaji nakazujejo plesalke oddaljenost pae. Kolikor
poasneje je zibanje, toliko bolj oddaljena je paa; e sta
med zibanjem pogosteja potresavanje in brenanje je paa
blie. ebele v panju sledijo plesalkam, se jim pribliajo,
zauijejo prinesen vzorec mediine, in se vzburijo zaradi dotoka nove hrane v panj.
ebela v naravi nabira mediino, mano, cvetni prah, pelod,

smolo, vodo.
Mladice shranjujejo cvetni prah v dno celice!

ebelji ples.
ALI VE ...
Da se s ienjem obolele zalege vse svoje ivljenje
ukvarja skupina ebel?
Da poleti ivijo ebele od 14 do 40 dni, pozimi do
140 dni , v izjemnih primerih celo ve kot 300 dni?
Da z izmenjavo hrane dobijo matini mleek tudi
pane ebele?
Da so straarke skupina ebel, starih od 12 do 25
dni, ki straijo vhod v panj?
Izmenjava mediine med ebelami trofilaksa.
27
IZMENJAVA HRANE
KEMINO SPORAZUMEVANJE
Z vztrajnim medsebojnim otipavanjem

izzovejo bljuvanje hrane ene ebele in
sesanje druge.
- Pane ebele izbljujejo prineseno
mediino panjskim ebelam na rilek.
- ebele izmenjujejo tudi matini mleek,
vodo.
- Matica izloa ve razlinih feromonov.

Z izloki opozarja:
druino na svojo navzonost,
zavira gradnjo matinikov,
spodbuja delavke k aktivnosti,
uravnava razvoj ebel.
- Med praho izloajo ebele nasonov
feromon iz Nasonove leze na
zadku.
- Zalega oddaja poseben feromon, ki
vpliva na aktivnosti odraslih ebel,
povea motivacijo za pano vedenje.
OTIPAVANJE
ebele gredo navadno druga poleg
druge. Med hojo se otipavajo:
- po telesu,
- s tipalnicami.
MEDSEBOJNO
SPORAZUMEVANJE
EBEL
POTRESAVANJE EBEL
Doloene ebele na satju grabijo svoje
vrstnice in jih mono tresejo, predvsem
pred rojenjem.
MEDSEBOJNO OBIRANJE
PLESNO SPORAZUMEVANJE
ebele se medsebojno istijo. Obiralke

istijo ebele pri poitku v panju.
S posebnimi plesi se ebele obveajo

o izvoru smeri in oddaljenosti pae v
naravi.
PREZIMOVANJE EBEL
Kako se ebelja druina pripravi na zimo? V hladnih jesenskih dneh se zane ebelja druina pripravljati na zimo.
- Postopno zmanjuje zalego in premea hrano v okolici
gnezda.
- Pri 12 C se ebele stisnejo v gruo. Na robu grue se
telesna temperatura ebel ne sme zmanjati pod 8 C.
- ebele v srediu grue ustvarjajo toploto, ki se v normalnih razmerah ne znia na manj kot 18 C, in lahko presega
33 C, ki je obiajna temperatura gnezda.
- Toploto ustvarjajo z aktivnostjo krilnih miic ob zadostnem
viru energije. Poglavitni vir za ustvarjanje energije je med.
- Grua se premika za hrano. Obasno se razide in oblikuje
se nova.
- Med spomladanskim zaleganjem ebele ne smejo pregreti gnezda na ve kot 35 C, saj bi to uniilo zalego.
POMNI !
Zimska grua pri 12 C se ebele stisnejo v gruo.
Grua se poasi premika za hrano, obasno se razide in
na novo oblikuje!
EBELE SE PREBUJAJO IZ
ZIMSKEGA MIROVANJA
V prvih toplih pozno zimskih dneh ebele poletijo iz panja. Privabi jih pelod prvih znanilcev pomladi (teloh, leska). Na
teh prvih (poletih) izletih se ebele:
- iztrebijo (izloijo iztrebke),
- poteijo ejo (liejo sneg, vodo ...),
- istijo panje (iz njih znosijo drobir),
- istijo satje.
V prvih panih dneh prinesejo v panj sve cvetni prah, ki
ebele spodbudi k veji vzreji zalege. Cvetni prah je osnovni
vir beljakovinske hrane za razvoj ebelje zalege. Nabiralke
prinaajo mediino, gradilke gradijo novo satje, matica lee
jajeca v dno celic. Razvoj se stopnjuje. Feromoni matice in
zalege spodbujajo ebele k pani aktivnosti.
ROJENJE NARAVNO
RAZMNOEVANJE
Rojenje je naravni razvoj ebel, ki zagotavlja obstoj vrste.
- Maja in v zaetku junija dosee ebelja druina vrhunec
razvoja.
- V panju naraa tevilo ebel.
- Primanjkovati zane prostora za irjenje gnezda.
- Zmanja se prehodnost panjskih ulic.
- Veja koliina pokrite zalege od nepokrite zalege in s
tem tudi veje tevilo poivajoih mladic, ki bi se morale
vkljuiti v krmljenje liink.
- Zaradi preslabega prenosa matinih feromonov, ebele
zgrade matine nastavke, ki jih zalee matica.
- Zane se vzreja matic.
Ob prvem rojenju ebele izletijo iz panja, e preden se
izlee prva matica. Iz panja odleti stara matica s priblino
polovico svojih ebel. V panju je ostal izrojenec. Stara matica
pred rojenjem manj zalega; je slabe oskrbovana; jajniki ji
oplahnejo, zadek se zmanja in je laja. Za prvim rojem lahko
odleti e drugi in tudi tretji roj. Izletele ebele vigajo po zraku sem ter tja in zano posedati po drevesih. Na drevesni veji
se zbere ve ebel, ki praijo. Z vonjem privabljajo e ostale
ebele k posedanju. Pridrui se jim tudi matica. Vse ebele
se zberejo v grozd roj.
Posamezne ebele iejo novo bivalie. S plesi in otipavanjem vzburijo vrstnice k odletu. Iskalke vodijo letee
ebele do novega bivalia, ko najdejo primeren prostor.
Zgladijo vse hrapave povrine in zgradijo satje. Stara matica

kmalu zalega.
Preleganje
Pri preleganju ebele vzredijo mlado matico, ne da bi rojile. V prelegajoih druinah najdemo le nekaj matinikov.
Mlada matica po opraitvi kmalu zalega, stare matice ne
odstranijo iz panja.
Temperatura v panju se med razvojem zalege zvia do
35 C. Poskrbimo, da bodo panji primerno zavarovani
pred mrazom. V bliini stojia namestimo napajalnike
z vodo. e je paa obilna, se koliina zalege e povea.
Roj bomo ogrebli.
Roj Na vrhuncu razvoja ebele rojijo.
29
ALI VE ...
Da rojenje pospeujejo:
- utesnjen, premajhen prostor,
- pomanjkanje matinih feromonov,
- poslabanje vremena med pao,
- intenzivno pomladansko krmljenje,
- bogata pelodna paa,
- slaba mediinska paa,
- veliko pokrite zalege,
- manji obseg nepokrite zalege ...?
Da ebele najpogosteje rojijo ob ugodnem, lepem,
sonnem vremenu med 11. in 13. uro?
Da s prenjem vode prisilimo roj, da se usede?
Da, ko opazimo, da so ebele v ogrebalniku obrnjene z glavo navzdol, je matica v ogrebalniku, sledijo ji preostale ebele?
Da dobimo dobre matice z vzrejo matic iz rojevih
matinikov?
Da matico najbolje oznaimo z barvnimi opalitnimi
ploicami?
1. Zima, grua
2. Januar, februar
3. Nabiralke so na
prvih izletih leska, iva,
teloh
4. Delo matice
5. Skrb za zalego
6. Razvoj: april, maj
7. ebele se izleejo
8. Dobre pae, vrhunec

razvoja
Roj se navadno usede na drevje, v bliini ebelnjaka. Za

roj poskrbi ebelar; ga ogrebe in izolira od drugih ebel.
Vsadi ga v ist in razkuen panj.
Druina je najtevilneja. Zalega oddaja poseben feromon (signalno snov), ki spodbuja pane ebele k aktivnosti, k pani vnemi.
4. Spoznaj ebelje telo
Dobro si oglej sliko ebele! Kaj ugotovi?

ebele so majhne uelke. Telo je pokrito z dlaicami. Z
dvema globokima zaetkoma je razdeljeno na tri vidne dele:
- glavo,
- oprsje,
- zadek.
Notranje organe varuje hitinast ovoj, ki oklepa celotno
telo, in daje oporo vsem notranjim organom; na oprsju je
tra, trdneja; na zadku pa slaba in mehkeja. ebelje telo
je sestavljeno iz :
- konega,
- miinega,
- prebavnega,
- oilnega,
- dihalnega,
- utnega,
- izloevalnega,
- ivnega,
- leznega in
- spolnega organskega sistema.
SPOZNAJ EBELJE TELO
31
OI
1. sestavljene
2. pikaste
ALI VE ...
Da so ebeli dlaice v pomo pri nabiranju cvetnega prahu in pri opraevanju rastlin?
Da dlaice zadrujejo telesno toploto?
Da trden oklep varuje ebelo pred udarci?
USTNI USTROJ
3. rilek
4. oglavni it.
5. ustna eljust
6. sprednja eljust
GLAVA
TIPALNICE
7. bi - leni
8. ronik
Oi
Na zgornjem robu glave so tri pikasta oesca. Sestavljena so iz lee. Lea je prosojna in prepua svetlobne arke
do vidnih celic. Pikaste oi zaznavajo intenzivnost svetlobe.
Zunanja stranska robova glave pokriva par sestavljenih oi.
Sestavljeno oko je sestavljeno iz tevilnih samostojnih
oesc. Vidna obmoja se delno prekrivajo, ebele vidijo prostorsko. Oi omogoajo ebelam gledanje tudi na zelo kratke
razdalje, le da pride dovolj svetlobe v oesca.
Vidijo tri osnovne barve:
- ultravijolino,
- modro,
- rumenozeleno.
OPRSJE
krila: dva para
noge: trije pari
ZADEK
Na zadku je vidnih 6
obrokov.
Dva obroka sta
preobraena v elo ter
spolne organe.
Oi matice
Oi delavke
ALI VE ...
1. zadnja eljust
2. spodnja eljust
3. tipalnica
4. pikaste oi
5. sestavljene oi
6. prednje krilo
7. zadnje krilo
8. tergiti
9. elo
10. sterniti
11. zadnja noga
12. srednja noga
13. prednja noga
14. prsni obroek
15. prsni obroek
16. prsni obroek
32 SPOZNAJ EBELJE TELO
Oi trota
Da ebele s sestavljenimi omi zaznavajo polarizirano svetlobo in

da se dobro orientirajo
po soncu tudi v delno
oblanem vremenu?
Da ima oko ebele delavke priblino 6900
le, oko trota pa 8600
le?
Tipalnici
Ustni ustroj
Na glavi ima ebela par tipalnic. To je gibljiv utni organ. Z

njimi ebela zaznava draljaje dotika in vonja, temperaturo,
vlanost, koncentracijo CO2 ter orientacijo v temnem prostoru (v panju), zvok pa zaznava le v neposredni bliini izvora.
Tipalnici sta sestavljeni iz ve lenov.
Na spodnjem robu glave je iroka in gibljiva ustna. Na

obeh straneh ustne pred spodnjo ustnico sta sprednji eljusti.
Za njima sta spodnji eljusti in podbradek. Ti organi sestavljajo cevast rilek. Z ustnim ustrojem ebele obdelujejo cvetni
prah, gradijo satje, srkajo mediino, vodo, liejo, okuajo.
a- ronik
b- vmesni len, dralce
c- bi
1- utna dlaica
2- utne pege
3- utne ploice
tipalke
1. deblo
2. stoer
3. kosir
4. tipalica spodnje eljusti
5. podbradek
6. obradek
7. prijezinik
8. ustnica
9. jeziek
10. lizalo
11. temenska odprtina
rilek
ALI VE ...
Da je ronik pri trotu kraji kot pri delavki, roica
pa je dalja in jo sestavlja 12 lenov; pri delavki in
matici ima roica 11 gibljivih lenov?
Da sta roici tipalnic pokriti z dlaicami in ve
vrstami utnic? Na tipalnicah pri trotu je priblino
500.000 utnic; tipalnica delavke ima 5.000-6.000
utnic, tipalnica matice pa 2.000-3.000 utnic?
SPOZNAJ EBELJE TELO
33
OPRSJE
Krila
Oprsje odrasle ebele se razvije iz tirih obrokov liinke.
Vsi so zdrueni in sestavljajo ovalno oblikovan oklep. V tem
delu telesa so krila in noge. ebela ima dva para kril ter tri
pare nog.
8. resasti glavnik,
9. koek,
10. zobci,
11. tarzalni sklep,
12. ostroga
1- sprednje krilo
2- zadnje krilo
3- krilno ilje (hemolimfa + ivna vlakna)
4- krilne miice (omogoajo gibanje kril)
ALI VE ...
Da je vsak obroek sestavljen iz dveh delov povezanih s stransko konato membrano:
- hrbtnega okrova,
- prsnega okrova?
Da so krila pritrjena na konem delu med hrbtnim
in trebunim okrovom sredoprsja ter na stranskem
stiku zaprsja?
Da z miicami na oprsju uravnava polete (smer,
viino, ravnoteje ...)?
Da pri letu ebelje krilo zaokroi 250 do 300 krat v
sekundi?
Da ebela leti povpreno 24 km/h; kraje razdalje
preleti s hitrostjo 40 km/h?
Noge
Noge so lenaste okonine. Pritrjene so na oprsje. Sestavljene so iz:
1. kolek,
2. obrtec,
3. stegno,
4. golen,
5. stopalo,
6. et ali peta,
7. stopalce,
ALI VE ...
Da lahko ebela hodi po gladki in grobi podlagi?
Da ji hojo po grobi podlagi omogoajo moni
krempeljci, hojo po gladki podlagi pa oprijemalne
blazinice?
Da si ebela z dlaicami, ki jih ima na peti prvega
para nog, isti cvetni prah (obnoino) in druge snovi z glave?
Da si ebela s srednjim parom nog isti cvetni prah
z oprsja in ga prenaa proti zadnjemu paru nog?
Da ima zadnji par nog koek za nameanje in
prenaanje cvetnega prahu v panj?
Da ebele strgajo propolis z delov rastlin s eljustmi
in ga z eno od sprednjih nog prenaajo v koek
noge?
Da ebela lahko giblje noge v vseh smereh?
ZADEK
Na zadku je vidnih 6 obrokov. Dva obroka sta spremenjena v elo in spolne organe. Na zunanji povrini zadka so
dlaice, ki imajo pomembno vlogo pri opraevanju rastlin in
ohranjanju telesne toplote.
PREBAVILA
Kako potuje hrana? Mediina, ki jo ebela posesa z
rilkom, priteka skozi poiralnik v medno golo. Prek
zaklopnice lahko prehaja v srednje revo (elodec). Epitelne
celice, ki obdajajo notranje stene elodca, izloajo encime,
ki so pomembni za prebavo beljakovin in cvetnega prahu.
Hrana priteka skozi zoen prehod iz zaklopnic v tanko revo.
Tanko revo se raziri v blatnik, ki se lahko popolnoma
napolni. Nakopiene neprebavljive snovi ebela izloi skozi
zadnjino odprtino.
tg hrbtni okrov tergit

st trebuni okrov sternit
pl opna
elo
Je sestavljeno iz treh delov:
- lebia (s tremi pari stranskih zobcev),
- dveh bodal (ki imata po devet ali deset nazaj ukrivljenih
kaveljcev).
1. medna gola
2. medrevo (elodec)
3. srednje revo
ALI VE ...
b beti
bo bodalce
leza strupnica
i mazilna leza
mi miice
m meiek
Da so med 4. in 7. zadkovnim obrokom na notranji

strani trebunih okrovov voskovne leze?
Da Nasonova leza lei na zaetku roba 7. hrbtnega
okrova?
Da vonjavna leza izloa vonjavne snovi?
Da ebele sproajo izloke vonjav na bradi panja?
Da se bodalci lahko premikata le naprej in nazaj?
Da ebela med vbadanjem, ukrivi zadek ter potisne bodalca v podlago, tako da ebelji strup priteka
v vbodeno mesto?
Da ebela, kadar pii, zaradi kaveljcev ne more
izvlei ela?
Da medno golo imenujemo tudi socialni elodek?
Da se mediina, shranjena v goli, mea z izloki
krmilnih lez?
Da sta najpomembneji sestavini izlokov encima
a-glukozidaza in glukozeoksidaza?
Da omenjena encima spreminjata trsni sladkor v
grozdni in sadni sladkor?
SPOZNAJ EBELJE TELO
35
LEZE
ALI VE ...
leze imajo v ebeljem telesu in ivljenju ebel pomembno vlogo! Loimo:

- eljustne,
- krmilne,
- voskovne,
- slinske,
- stopalne,
- alkalno strupnico.
Natanno preberi besedilo o lezah, ugotovil (spoznal)
bo njihov pomen!
eljustne leze so pri trotih zakrnele, pri ebelah delavkah pa so slabe razvite. Kadar v ebelji druini matica
manj intenzivno (slabe) izloa feromon, ebele delavke
gradijo matinike in druina se zane pripravljati na rojenje.
ebele gradijo satje. Vosek izloajo z voskovnimi lezami.
Voene luskinice nastajajo v gubah med obroki. Luskinice
so koljkaste oblike; debele do 0,5 mm. V 1g je do 1.250 lusk.
Luskinice prenesejo v eljusti. Pomagajo si z dlaicami na
noicah.
Da se ebele spoznavajo po vonju?

Da lego svojega panja oznaujejo s hlapno snovjo?
Da tuji vonji vznemirijo ebele?
Da so v vlanem vremenu bolj napadalne?
Da je treba elo izdreti, in boleino blaiti s hladnimi obkladki?
Da mora k zdravniku, e te ebela pii v jezik, grlo,
goltanec?
Da so nekateri ljudje zelo obutljivi (alergini) na
ebelji strup?
POMNI !
ebela shranjuje nabrano mediino v medni goli.
S polno golo mediine se vrne v panj in jo preda
ebelam mladicam, te pa jo po predelavi odloijo v
satne celice.
ELJUSTNE:
NASONOVA LEZA:
- Sta nad koreni sprednjih eljusti.

- Najbolj sta razviti pri matici.
- Izloata matino snov feromon,
- ebelam omogoata spoznavanje matice.
- Z izloanjem feromona matica privabi
trote na svatbeni let.
- So na hrbtni strani zadka med 6. in 7. hrbtnim okrovom.

- Izloajo posebno hlapno snov, ki jo ebele
potrebujejo pri medsebojnem spoznavanju (ob sprejemanju matice po vrnitvi s
parjenja v panj, ob praenju).
VOSKOVNE:
KRMILNE ALI GOLTNE (MLENE):
EBELJE
LEZE
- Izloajo snov vosek.

- Imajo jih le ebele delavke.
- Vrhunec razvoja doseejo med 12. in
18. dnevom starosti delavk.
- So tirje pari lez v obliki blazinic pod
hitinsko povrhnjico na notranji strani
trebunih okrovov.
- So v sprednjem delu glave ebel.

- Izloek te leze je matini mleek; z
njim krmilke hranijo mlado ebeljo
zalego, matino zalego, matico in
trote pred paritvijo.
-
Vrhunec razvoja doseejo pri
krmilkah med 6. in 12. dnevom starosti ob zadostni koliini zauitega
cvetnega prahu.
SLINSKE:
ALKALNA STRUPNICA:
STOPALNE:
- Lei pod elnim aparatom.

- V elni kanal izloa ebelji strup.
- Izloajo feromon, ki zavira gradnjo

matinikov.
- Izloajo encime, potrebne za razgraditev

hranilnih snovi.
DIHALA
Spolni organi ebele delavke
Po letenju se ebela usede, da se odpoije. Mono giblje

obroke na zadku. Skozi deset parov dihalnic (stigem) vdihava kisik, da obogati kri. Izdihava skozi tretjo najvejo dihalnico na oprsju. Izdihava ogljikov dioksid. Dihalnice se nadaljujejo v sapnice.
SRCE
To je cevast organ, ki poteka vzdol hrbtnega dela zadka. Razdeljeno je v pet prekatov, ki jih loujejo gube. Srna
miica se iri in kri ter potiska hemolimfo v smeri proti glavi.
Organe in tkiva oskrbuje s hranilnimi snovmi. Presnovne ostanke prenaa do organov za izloanje.
SPOLNI ORGANI
Spolni organ matice
Matica je plodna samica. Spolni lezi matice sta jajnika.
Posamezni jajnik sestavlja 160 do 180 jajnih cevk. V njih
se razvijejo jajne celice. V vseh cevkah na dan dozori 2.000
jajec in ve.
Opraena matica ima v semenski monjici spravljene spermije vejega tevila trotov (priblino 7 milijonov spermijev).
Semenice potujejo po tanki cevki iz semenske monjice
proti nonici. Na poti oplodi jajece.
ebela delavka je neplodna samica. Jajniki ebele delavke so nerazviti. Ne more se pariti s troti. Delavke ob
posebnih pogojih lahko zalegajo neoplojena jajeca. Iz njih
se izleejo troti.
Spolni organi trota

Trot je samec, oprai mlado matico. Njegovi spolni lezi
sta modi, ki sta sestavljeni iz semenskih cevk. Spolni ud trota
je troba. Le-ta se raziri v izboklino, ki ji pravimo ebulica.
CENTRALNI IVNI
SISTEM
Centralni ivni sistem odrasle ebele so mogani in
trebunjaa. Trebunjaa je sestavljena iz ve ivnih vozliev,
ganglijev. ivni vozlii so parni, med seboj povezani. ivne
niti iz pikastih in sestavljenih oes, tipalnic, usten ter ustne
votline potekajo v mogane.
UTILA
ebela zaznava svetlobo, vonj, okus, sluh, tresljaje (vibracije), temperaturo, vlanost. Signale sprejema s utili, od
tod pa potekajo v ivni sistem.
VOH
OKUS
- utne ploice,
- utne dlaice,
- utne pege so organ za zaznavanje dotikov.
Ustni ustroj.
VID
UTI
sestavljene oi
pikaste oi
TIP
Johnstonov organ na tipalnicah zaznava
tresljaje.
SLUH
S tipalnicami zazna zvok le na kraje razdalje
v neposredni bliini.
SPOZNAJ EBELJE TELO
37
5. Hrana ebel
HRANA EBEL
Za svoje ivljenje potrebujejo ebele hrano, bogato s
sladkorji, beljakovinami in rudninskimi snovmi. Potrebujejo
tudi vodo. Vse to najdejo v naravi. Vira sladkih tekoin sta
mediina in mana. Veina cvetnic ebelam ponuja tudi
cvetni prah.
Srednje razvita ebelja druina porabi v enem letu:
- 40-60 kg medu, vasih izjemoma tudi ve kot 100 kg,
- 20-30 kg cvetnega prahu (peloda),
- do 80 litrov vode.
ebelar mora poskrbeti, da imajo ebele vedno na razpolago dovolj naravne hrane. V izrednih razmerah (priprava na
zimski as, neugodne vremenske razmere ) pa je potrebno
ebelam hrano dodati oz. dopolniti njihove premajhne zaloge.
ebele krmimo z:
- medom,
- sladkorjem,
- sladkornim sirupom ali
- sladkorno-medenimi pogaami z dodatkom cvetnega
prahu.
38 HRANA EBEL
Grudica obnoine.
EBELJA PAA
Samo zdrave in mone druine bodo tudi uspene. Da se
ebele dobro razvijajo in da naberejo e hrano za rezervo,
morajo imeti dobro in bogato pao. Dobro pao jim dajejo
medovite rastline, bogate z mediino, s cvetnim prahom in
mano. S svojo barvo oziroma z vonjem privabljajo ebele. Rastline najbolj medijo v lepem, a ne preve suhem vremenu.
ebelar poskrbi, da je druina v obdobju medenja na vrhuncu
razvoja in obogatena s panimi ebelami. Poskrbi, da bo stojie
s ebelami im blie pasia. Najugodneja razdalja je do 500 m
med stojiem in pasiem. ebelnjak postavi v zavetne lege na
prisojah, med sadno drevje; obrne ga proti jugovzhodu. ebele
lahko tudi prevaa na pao. ebele letijo vsaj 3 kilometre na
vse strani.
POMNI !
Mediina
ebele imajo odlien spomin. Zapomnijo si:

- smer leta,
- lego ebelnjaka, stojie panja,
- barvo,
- okolico,
- predmete v neposredni bliini stojia,
- prostor, kjer so nale mediino, mano ...
Mana
ebele potrebujejo vodo.
Higienski napajalnik.
HRANA EBEL
39
PRVA SPOMLADANSKA PAA

- rni teloh daje prvo mediino in
cvetni prah,
- afran (mediino in cvetni prah),
- zvonki in trobentice (mediino),
- spomladanska resa (mediino),
- navadna leska daje le cvetni prah,
- vrbe (obilo cvetnega prahu),
- topoli (cvetni prah),
- divja enja (mediino in cvetni prah),
- medovite rastline v gozdni podrasti: navadni jetrnik, pljunik, podlesna vetrnica, borovnica, malinjak,
robida, brusnica...,
- sadno drevje (mediino in cvetni
prah) (pozor kropljenje!).
POMEMBNE
MEDIINSKE
PAE NA
CVETNICAH
40 HRANA EBEL
POMLADNA IN POLETNA PAA

- regrat,
- oljna ogrica,
- divji kostanj,
- robinija ali neprava akacija,
- lipa,
- pravi kostanj,
- sonnica,
- travniko cvetje,
- detelje,
- facelija...
JESENSKA PAA
- zlata rozga,
- ajda,
- jesenska vresa,
- meta ...
HRANA EBEL
41
SMREKA
- veliki smrekov kapar,
- mali smrekov kapar (maj-junij),
- velika rna smrekova uica (povzroi hitro
kristalizacijo medu),
- rdeerjava puhasta smrekova uica,
- sivozelena lisasta smrekova uica ...
MACESEN
- lisasta macesnova uica,
- velika macesnova uica (povzroi hitro
kristalizacijo medu).
RDEI BOR
velika rjava borova uica
HRAST
- rjavorna hrastova uica,
- rnobleea hrastova uica.
BUKEV
LIPA
POMEMBNE
MANINE PAE
lipova uica
Gozdno medenje
povzroajo: rastlinske
ui (lahnide),
kaparji (lekanije),
krati
uica Phyllaphis fagi L.

MEDEI KRAT
JELKA ALI HOJA
KOSTANJ
- zelena hojeva uica,

- velika rjava hojeva uica,
- brstna hojeva uica (ivi na majskih
poganjkih),
- mali hojev kapar.
kostanjeva uica
42 HRANA EBEL
Na Gorikem se pojavi julija na razlinih rastlinah (koprivi, robidi, drenu ...).

JAVOR
javorjeva etinasta uica
PREVAANJE EBEL NA
PAO
Dobre ebelje pae se pojavijo v razlinih krajih in ob
razlinem asu. ebelarji e od nekdaj prevaajo ebele na pao.
Neko:
- so kranjie naloili na kronjo, ki so si jo oprtali na hrbet in jo
odnesli na pasie;
- so panje prevaali z voli ali konji.
Za prevaanje ebel so imeli ebelarji nala za to prirejene

vozove z legnarji.
Tako so neko nosili kranjie na pao v posebnih kronjah.
HRANA EBEL
43
Prevozna sredstva danes:

- tovornjaki,
- prikolice,
- zabojniki,
- vlak
Pri pripravi ebel za prevoz na pao upotevamo:

- poskrbimo za:
podpis izjave PROMET S EBELAMI,
pisno potrditev izjave obmonega veterinarja,
dostavo vloge za namestitev ebel izvajalcu panega
reda,
namestitev fotokopije potrjene pisne izjave s svojim
imenom in priimkom, naslovom stalnega bivalia
in registrsko oznako ebelnjaka na vidnem mestu na
stojiu ebel.
- prevaamo le mone druine,
- pred prevozom pregledamo zalogo hrane, zalego in
mo druine,
- iz media iztoimo med,
- vse premine dele panja pritrdimo,
- odpremo zranike, rela zapremo z ino mreico,
- zamaimo vse pranje,
- prevaamo ponoi ali v zgodnjih jutranjih urah, pripravimo stojie in zavarujemo panje pred vremenskimi neprilikami,
- s seboj vzamemo potrebno orodje.
V vejih prevoznih ebelnjakih naj bo do 72 ebeljih
druin.
Velikost prevozne enote je omejena:
- dolina meri do 12 m
- irina meri do 2,5 m
- viina meri do 4 m nad cestiem
Ko nameamo panje v zabojnik, morebitne pranje
zadelamo in zatesnimo. Dobro prilegajoe stisnjene
panje zgoraj in ob straneh dobro izoliramo, utrdimo in
prekrijemo.
Prevozne ebelnjake redno vzdrujemo.
POMNI !
ebelarji skrbijo, da imajo ebele v naravi vedno dovolj pae. Zato:
- zasajajo avtohtone medovite rastline in drevesa, ki
privabijo ebele,
- ohranjajo visokodebelna drevesa (travnike sadovnjake) ter z obrezovanjem in oskrbovanjem
poskrbijo, da redno cvetijo,
- opozarjajo na kodljive posledice kropljenja rastlin s fitofarmacevtskimi sredstvi,
- opozarjajo na morebitni negativni vpliv gensko
spremenjenih rastlin,
- skrbijo, da bi naravo ohranili takno, kot je, cvetoo
in zeleno,
- posejejo poljine, ki so bogate z mediino in cvetnim prahom v brezpanem obdobju (sonnice, oljno ogrico, facelijo, ajdo...),
- Tudi ti poskrbi za izboljanje pae! Posadi medovite
rastline in s tem pomagaj ebelam, do dodatnega
vira kakovostne mediine in cvetnega prahu! Opozori stareje, naj ne uporabljajo fitofarmacevtskih
sredstev!
44 HRANA EBEL
6. ebelji pridelki
MED
Med je gosto, tekoe ali kristalizirano ivilo. Proizvajajo
ga ebele iz mediine ali iz razlinih vrst man. Mana je sladek
izloek uic, kaparjev, medeih kratov, ki vsrkajo rastlinski sok
in ga delno predelajo.
Sladke izloke, najdene v naravi, ebele nabiralke prinaajo v
panj. Prineseno mediino, ki je precej vodena , iztisnejo (izbljujejo) iz mednih gol in jo porazdelijo panjskim (hinim) ebelam.
Mladice s posebnimi gibi iztiskajo mediino iz svoje gole na
konec rilka, kjer se nekaj sekund sui, potem pa se vrne v medno golo, od koder znova pripolzi na konico rilka. To opravilo
vekrat ponovijo; mediino zgoajo in iz nje izsuujejo vodo
ter jo obogatijo z izloki nekaterih svojih lez. Tako obdelano in
dovolj izsueno mediino polagajo v satne celice, kjer e naprej
dozoreva. Tako nastane med.
V Sloveniji pridelamo zelo razlino obarvan med, od svetlo
rumene do temno rjavozelene barve. Razlini medovi kristalizirajo (se strjujejo) v razlino velike kristale. Posamezne vrste
medu, z vejo vsebnostjo sadnega sladkorja fruktoze, se nerade
strjujejo (akacijev, kostanjev). kratov med dobimo iz mane
medeega krata. Med je rjav, gost, posebnega nenavadnega
okusa.
POMNI !
Razline vrste medu so dobile ime po rastlinah, na katerih ebele nabirajo mediino oziroma mano.
EBELJI PRIDELKI
45
iz mediine (nektarja)
iz mane (medene rose), izloki kaparjev,

uic, kratov na iglavcih in listavcih:
EBELE
PROIZVAJAJO
MED ALI STRD
- hoja,
- smreka,
- macesen,
- hrast,
- javor
TIPI MEDU
NEKTARNI ALI CVETLINI
Cvetlini med nastane iz mediine,
nabrane na razlinih cvetovih, njegova sestava je raznolika, zato imajo
nai cvetlini medovi pester okus,
barvo in vonj.
VRSTNI MEDOVI
MANIN ALI GOZDNI
Najpogosteji vrstni medovi so

akacijev, lipov, kostanjev, hojev, smebele imajo dobro pao na hojevi, smreko- rekov. V manji meri poznamo tudi
vi, javorovi, macesnovi mani, vasih pa tudi med oljne ogrice, regratov, ajdov,
na hrastovi ...
reelikin med.
ALI VE ...
Da med kristalizira in da glede na izvor medu
kristalizacija poteka razlino dolgo?
Da je kristalizacija medu odvisna od:
- razmerja razlinih sladkorjev,
- vsebnosti kristalizacijskih jeder v medu,
- vsebnosti vode,
- temperature in asa shranjevanja?
Da med redko kristalizira pri temperaturi ve kot
27 C in manj kot 10 C?
Da pri utekoinjanju kristaliziranega medu tega ne
segrevamo na ve kot 40 C?
Da se pri presnovi 1 kg medu sprosti priblino 3100
kalorij ali 4,18 kilojoula?
Da je med pokrit z mednimi pokrovci zrel in ga
smemo iztoiti?
46 EBELJI PRIDELKI
Naravni med kristalizira. Ponovno ga utekoinimo s segrevanjem do 40 C.
Toenje satov v centrifugalnem toilu.
Med je e od nekdaj cenjen proizvod ebel.
Precejanje medu.
Poln sat s pokritim zrelim medom.
Odpiranje mednih pokrovcev.
Toenje medu.
EBELJI PRIDELKI
47
VITAMINE: C, B1, B2, B6, A, D, E, K
SLADKORJE (prevladujejo):
- sadni sladkor 33-42 % (fruktoza),
- grozdni sladkor 27-36 % (glukoza),
- trsni sladkor 1-4 % (saharoza),
- dekstrin (1-2 %).
VODO: 15-20 %
AROMATINE SNOVI: razline arome
KAJ
VSEBUJE
MED?
HORMONE: rastne hormone, acetilholin
AMINOKISLINE:
- treonin,
- prolin,
- serin,
- valin ...
KISLINE:
- citronska,
- jabolna,
- mlena,
- ocetna ...
MINERALE:
- natrij,
- kalij,
- fosfor,
- kalcij,
- elezo,
- magnezij,
- baker.
ENCIME:
- So beljakovine, pospeujejo hitrost keminih
reakcij.
- Omogoajo presnovo v ivih bitjih pri telesni
temperaturi.
1. Precedimo
4. Skladienje
- takoj ob toenju,
- odstranimo delce voska in druge tujke,
- uporabljamo cedila.
- v suh, hladen, temen prostor,

- v ustrezno embalao,
- v zraen prostor z malo vlage in brez
vonjav.
2. Posnemamo
- nekaj dni po toenju se med zbistri,
- s povrja posnemamo preostale
neistoe, manje voene delce ipd.
3. Utekoinimo
- kristaliziran med utekoinimo pri temperaturi do 40 C,
- utekoinimo ga lahko v: vodni kopeli,
grelni komori, s potopnimi grelci ipd.
48 EBELJI PRIDELKI
SHRANJEVANJE MEDU
5. Polnimo in prodajamo
- kakovosten med,
- v primerni embalai,
- v higiensko urejenih prostorih,
- embalao opremimo z ustrezno deklaracijo nalepko in prelepko.
KULINARIKA:
- Iz medu izdelujemo medene pijae, pecivo, medenjake ...
- Pijmo dovolj tekoine oslajene z medom.
HRANILO:
UPORABA
MEDU
- Okrepi telo, zlasti po bolezni.

- Je sladilo.
- Je hiter vir energije.
LJUDSKA MEDICINA:
e ne bi jedel medu, bi umrl 40 let prej.
Po izroilu ljudske medicine je med vir zdravja!

- lajanje vsakdanjih tegob,
- opekline,
- odrgnine,
- prehladna obolenja,
- spodbuja rast kosti in zob pri otrocih.
Pitagora
CVETNI PRAH
Cvetni prah ali pelod nastaja v pranikih cvetlic. ebela
se preriva med praniki, njeno telesce je zapraeno od cvetnega prahu. Kaj kmalu se dvigne v zrak in hitro giblje z noicami.
S sprednjimi noicami poee pelodova zrnca, jim doda
mediino, da postanejo lepljiva in jih prenese na srednji par in
jih nato spravi v koke zadnjih noic.
V panju poie celico v bliini zalege, vtakne vanjo zadnji
noici, s srednjimi pa s kokov osmuka prineseni cvetni prah.
Panjske ebele obnoino obdelajo z encimi, kislinami in medom, da se ne pokvari ter z glavo potlai v celico.
Cvet s tevilnimi praniki na katerih je pelod.
Jej med, sin moj, ker je dober, isto strd, ki je sladka tvojemu grlu.
Pregovori, 24, 13
POMNI !
Pelod je ebelja hrana (kruh). Je razlinih barv (bele,
rumene, rdee, oranne, rjave...). Grudice cvetnega
prahu so okrogle ali ovalne oblike. V vsaki grudici
prevladuje cvetni prah ene rastline.
Smukalnik cvetnega prahu.
EBELJI PRIDELKI
49
SESTAVINE:
SHRANJEVANJE:
So zelo razline, odvisno od rastlin, na katerih ga ebele nabirajo. Vsebuje:

- 20-40% sladkorjev,
- 30-40% vode,
- 11-35% beljakovin,
- 1-20% maob,
- 1-7% rudninskih snovi (predvsem kalija,
fosforja),
- vitamine (B, A, C, D, E, K),
- aromatine snovi,
- pigmente,
- inhibine, to je snov, ki zavirajo razvoj
nekaterih vrst bakterij.
Cvetni prah osmukanec vsebuje precej

vode; se hitro kvari plesni. V njem se kmalu
razvijejo voene vee in price. Takoj po
odvzemu iz smukalnikov ga konzerviramo.
Konzerviramo ga lahko:
- s suenjem v suilniku do 40 C,
- z zmrzovanjem (v zamrzovalni skrinji),
- oienega zalijemo z medom.
IZKOPANEC EBELJI KRUHEK:

- Je v satnih celicah.
- ebele ga konzervirajo.
- Vsebuje veliko mlene kisline in vitamina K.
- Vsebuje malo vode.
OSMUKANEC:
- Pridobivamo ga z namestitvijo osmukalnikov na brado panjev ali vstavitvijo
na dno panja.
- Oistimo ga primesi (krila, noge mrtvic,
mrtvice, zapredke voene vee...).
CVETNI
PRAH
LJUDSKA MEDICINA:
- To je sredstvo, ki uravnava prebavne
motnje (zapeko, diarejo).
- Krepi imunski sistem.
- Upoasni staranje.
- Krepi vid.
- Izboljuje in dviga razpoloenje.
- Pomaga pri premagovanju stresov ...
PRIPOROILO!
- Uivajmo ga s tekoino, dvakrat na dan,
po tri mesece v letu!
VOSEK
Vosek je stavbno gradivo. Proizvajajo ga ebele v voskovnih
lezah. Iz lez, ki leijo na trebuni strani, se skozi odprtine izloa
poseben izloek, ki se na zraku strdi v drobne voene ploice.
Z njim ebele gradijo satje celice.
Cvetni prah izkopanec.
50 EBELJI PRIDELKI
Mlade ebele, stare priblino 12-18 dni, izloajo snov, ki se

na zraku strdi. Voene luskinice prenesejo v eljusti, in jih
zgnetejo v vosek.
VOSEK
LASTNOSTI VOSKA:
- je rumene do rumenorjave barve,
- prijetnega vonja,
- pri gnetenju postane proen, upogljiv pri temperaturah 30-35 C,
- v vodi ni topen, dobro se topi v bencinu, terpentinu,
- tali se pri 62-64 C.
UPORABA:
- v svearstvu,
- v kozmetiki,
- v farmaciji za izdelavo krem in losjonov, parfumov,
razlinih kalupov in odtisov v zobni protetiki,
- za izdelavo satnic.
SESTAVA:
- nasiene maobne kisline,
- estre maobnih kislin z alkoholi,
- barvne in aromatine snovi,
- vitamine.
Kolut iz ebeljega voska.
ZADELAVINA ALI
PROPOLIS
Snov za pridelavo propolisa nabirajo ebele na smolnatih delih
rastlin (topola, kostanja, smrek, breskev ...). Nabrano smolo
prinaajo v kokih zadnjih noic in jo predelajo z izloki svojih
lez. Tako nastane propolis.
Propolisova tinktura.
Smolo, ki jo ebele naberejo v naravi, predelajo v propolis ali

zadelavino s katero zadelajo sleherno pranjo.
EBELJI PRIDELKI
51
V EBELJI DRUINI:
Propolis rabijo ebele predvsem za to da
panj obvarujejo pred mikroorganizmi in
neugodnimi vremenskimi vplivi. S propolisom ebele natanno:
- premaejo vse dele panja,
- prevleejo stene satnih celic,
- mumificirajo veje ivali, ki zaidejo v
panj,
- zadelajo vse pranje, ki povzroajo
prepih,
- prevleejo mree v okvirjih.
LJUDSKA MEDICINA:
ZADELAVINA
ALI PROPOLIS:
DELOVANJE:
- proti bakterijam,
- proti virusom,
- proti plesnim...
Obolela/-e:
- koa,
- sluznica v grlu,
- ustna votlina,
- dlesni ...
UPORABA:
- mazila,
- alkoholne tinkture,
- supozitoriji (sveke),
- emulzije.
MATINI MLEEK
Matini mleek je izloek krmilnih ali goltnih lez v glavi mladih
ebel delavk in je hrana za matine liinke, matice in zelo mlade
ebelje in trotovske liinke.
MATINI
MLEEK
Matini mleek, odvzet iz
matinikov s 3 - 4 dni
starimi liinkami.
SESTAVA:
- 66% vode,
- 12% beljakovin,
- 5% maob,
- 0,82% rudninskih snovi,
- 2% ostanka nedoloenih snovi,
- 10 oksi-heksa-dekanojska kislina,
- vitamini (B-kompleks, E, D),
- maobne kisline,
- sladkorji,
- snovi, ki zavirajo razvoj tevilnih bakterij
in plesni.
SHRANJEVANJE:
- pred uporabo v zamrzovalniku,
- med uporabo v hladilniku.
DELOVANJE:
Matini mleek.
52 EBELJI PRIDELKI
- zavira proces staranja v organizmu,

- laja znamenja staranja, zavira staranje
koe,
- pospeuje presnovo,
- uravnava delovanje telesnih lez,
- vzdruje normalno delovanje ivnega
sistema.
EBELJI STRUP
ebelji strup ali apitoksin je izloek lez strupnic. Ko ebela pii,
strup izloi v vbodeno mesto. Piki ob kostanjevi pai so precej
bolei. Strup, ki ga izloa matica, se razlikuje od strupa delavk.
Troti nimajo ela.
POMNI !
ebelji strup pomaga pri revmatizmu.
ebelji pik.
ebela pika ne preivi, saj njeno elo ostane v vbodnini.

Reemo, da ebela umre.
BLAGI:
- srbenje koe,
- koprivnica (kona
rdeina),
- otekanje.
ZMERNO HUDI:
Kapljica ebeljega strupa na elu.
KAKO RAVNATI OB
EBELJEM PIKU
ebelji strup je lahko nevaren, celo smrtno nevaren. Ko ebela
pii, njen strup prodre skozi vbodnino na koi v telo. Po vbodu
v koi ostane elo skupaj s strupnim meikom.
V veini primerov pik ebele povzroi skeleo boleino, srbenje,
oteklino in rdeino, ki v nekaj dneh mine.
Posebno pozornost je treba nameniti ljudem, pri katerih se
kae alergijska reakcija na ebelji strup. Alergijske reakcije so:
- blage,
- zmerno hude,
- hude (anafilaktini ok).
ZNAKI
ALERGIJSKE
REAKCIJE
- obutek cmoka v grlu,

- slabost,
- bruhanje,
- driska,
- boleine v trebuhu.
HUDI:
- omotica,
- vrtoglavica,
- stiskanje v prsih,
- duenje,
- izgubljanje zavesti.
POMNI !
Pik je zelo nevaren, e uelka pii v usta ali v relo.
Ker oteklina ovira dihanje, se prizadeti lahko zadui.
EBELJI PRIDELKI
53
Anafilaktina reakcija se pojavi nenadoma. V zelo kratkem asu

lahko prizadene vse organe in povzroi celo smrt bolnika.
PREBAVILA:
- bruhanje,
- driska,
- kri v trebuhu.
USTA:
- emenje,
- otekanje ustnic in jezika.
PLJUA:
ZNAKI
ANAFILAKTINE
REAKCIJE
GRLO:
- srbenje,
- cmok v grlu,
- hripavost.
(najhuje oblike
alergijske reakcije)
SRCE:
- teko dihanje (duenje),

- kaljanje,
- piskanje v prsih.
KOA:
- srbenje,
- rdeica,
- koprivnica (kona rdeina),
- otekanje.
- slaboten pulz,
- izgubljanje zavesti.
Ukrepi po piku ob alergiji na ebelji strup

- Izvlecite elo. Pri tem pazite, da ne prebodete vreice s
strupom.
- Mesto vboda sperite s hladno vodo, nato ga namaite
z antiseptino kremo.
- Na bolee mesto polagajte hladne obkladke.
- Ob znakih alergijske reakcije takoj po piku zauijte
tablete iz seta za samopomo (antihistaminik in
kortikosteroid) ter po telefonski tevilki 112 pokliite
zdravniko pomo.
- Ulezite se ter dvignite noge nad raven prsnega koa
pod kotom 60. S tem boste poveali pritok krvi v srce
in mogane.
Postal bom ebelar!
Pravilna odstranitev ela brez pritiskanja na strupni meiek.

MED
VOSEK
EBELJI
PRIDELKI
CVETNI PRAH, PELOD
54 EBELJI PRIDELKI
ZADELAVINA, PROPOLIS
MATINI MLEEK
EBELJI STRUP
lovek je spoznal vrednost ebeljih pridelkov.
7. ebele so ogroene
KAJ OGROA EBELJE

DRUINE?
BOLEZNI EBELJE
DRUINE
Obstoj in zdravje ebeljih druin ogroajo razline bolezni,

kodljivci in sovraniki, zastrupitve ter tudi neustrezni ebelarski
posegi.
Razlikujemo bolezni ebelje zalege in bolezni odraslih ebel.

Te pa so lahko:
- nalezljive ali kune bolezni,
- zajedavske bolezni,
- nenalezljive bolezni.
EBELE SO OGROENE
55
VIRUSI
BAKTERIJE
ZAJEDAVCI
NALEZLJIVE
ALI KUNE
BOLEZNI
so tiste, ki se prenaajo
in jih povzroajo:
Bolezni ebelje zalege:

prehlajena,
pregreta zalega,
huda gniloba (Paenibacillus larvae),

poapnela zalega (Ascosphaera apis),
okamenela zalega (Aspergillus flavus),
meikasta zalega (Morator aetatulas).
NENALEZLJIVE BOLEZNI
KUNE
BOLEZNI
EBELJE
ZALEGE
KUNE
BOLEZNI EBEL
NEPOKRITE EBELJE ZALEGE:

pohlevna gniloba
(Melissococcus pluton).
melanoza (plesen Melanosella mors apis)
Oglejmo si najnevarneje bolezni!
HUDA GNILOBA
Huda gniloba ebelje zalege (amerika gniloba) je huda in
trdovratna bolezen pokrite zalege. Povzroa jo bakterija Paenibacillus larvae. Okuene liinke odmirajo, gnijejo in se spreminjajo v brezoblino, vlecljivo maso. V ebelji druini se izlega
vedno manj ebel, druina propade ali pa izroji.
Povzroitelj se spremeni v sporo, ki je zelo odporna, saj
preivi tudi ve desetletij.
priavost (prica Acarapis woodi)

varoza (prica Varroa destructor)
ebelje paralize (virusi)
56 EBELE SO OGROENE
majska bolezen,
bolezen gozdne pae,
zapeka,
griavost.
septikemije (razline bakterije)
nosemavost (zajedavec Nosema apis)
ameboza (zajedavec Malpighiella

mellifica)
PLESNI
Bolezni ebel:
so tiste, ki se ne prenaajo, so
posledica dednih anomalij in neprimernih
pogojev.
POKRITE EBELJE ZALEGE:
praivali
price
Huda gniloba
Presledkasta zaleena povrina.
Temneje lise nad pokrovki odmrlih

liink.
Pokrovci so vdrti, pogosto preluknjani in pregrizeni.
Vsebina v celicah je vlecljiva; e jo

preizkusimo, na primer z zobotrebcem, se vlee kot lepilo! Kasneje se ta
masa osui in prilepi na dno celice.
ZNAKI HUDE
GNILOBE:
Znailen vonj.
Ukrepi
POAPNELA ZALEGA
Bolezen se zatira po zakonu. Ob pojavu suma hude

gnilobe ebelje zalege je obvezno prijaviti bolezen
pristojnemu veterinarju, ki vzame vzorec spremenjenega
zaleenega satja za laboratorijsko preiskavo ter odreja in nadzira zatiranje bolezni.
ebelje druine, ki so zbolele za hudo gnilobo je treba
pod nadzorom veterinarja nekodljivo uniiti in izvesti vse
ukrepe, da se okuba ne bi razirila na druge ebelje druine v
ebelnjaku in v okolici. Tudi vso ebelarsko opremo in pribor, ki
ga ni mogoe razkuiti, je treba segati. ebelar svoja oblaila
prekuha ali pa prav tako sege.
Poapnela zalega je nalezljiva bolezen pokrite zalege.

Povzroa jo plesen Ascosphaera apis. Spore plesni se razvijejo v
srednjem revesu liinke, ki se okuijo s hrano. Micelij preraste
celotno liinkino telo in jo spremeni v belkasto mumijo, ki jo
delavke odnaajo iz panja na brado. Od tu se spore raznaajo v
okolico. Povzroitelj je v naravi zelo pogost, najdemo ga na rastlinah, na tleh, v vodi, veliko ga je v pelodu in na satju. Okubo
zato teko prepreujemo, z vzdrevanjem monih in odpornih
ebeljih druin pa lahko prepreujemo bolezen. Povzroitelja
prenaajo:
odrasle ebele, trosi se naselijo v ebeljo medno golo in v
revesni kanal;
ebelar z zamenjavo satja, s priborom, z okuenim medom in
pelodom, okuenimi rokami
Ukrepi za prepreevanje:
ebelarji ne smejo obiskovati tujih ebelnjakov brez primerne zaite (vreke na evljih, rokavice za enkratno uporabo,
zaitna obleka).
V ebelnjaku vzdrujemo higieno.
Razkuujemo ebelarski pribor, panje, tla z vroo 3% raztopino natrijevega ali kalijevega luga.
V ebelnjak ne prinaamo niesar, kar bi lahko bilo okueno
(ebeljih druin, satja, satnic, najdenih rojev, pripomokov ...).
Prepreujemo ropanje ebel.
Staro satje menjujemo z novim.
Redno pregledujemo zaleeno satje.
Ravnamo po navodilih strokovne slube!
Ukrepi
Poskrbimo za dobro razvite ebelje druine.
Poskrbimo za suhe panje.
Pomanjkanje hrane v naravi nadomeamo z gosto sladkorno raztopino v razmerju 2:1, ki jo dajemo 2-3 dl na dan.
Pribor razkuujemo z obiganjem in kuhanjem. e pri temperaturi 80 C spore propadejo.
Viri okube so e:
zapueni, okueni ebelnjaki, panji, pribor,
hrana okuen med in pogae,
roji neznanega porekla,
roparske ebele ...
POHLEVNA GNILOBA
Pohlevno gnilobo (lahko ali evropsko gnilobo) povzroa bakterija Melissococcus pluton in se pojavi navadno takrat, kadar so
za ebele neprimerni pogoji ali imajo zmanjano obrambno
sposobnost. Je bolezen nepokrite ebelje zalege. Okuene
liinke se prej sproijo in izgubijo znailno konsistenco in segmentiranost. Ko se pogoji izboljajo, bolezen navadno sama po
sebi premine. Pomagamo tako, da izboljamo pogoje.
Poapnela zalega
EBELE SO OGROENE
57
OKAMENELA ZALEGA
Okamenela zalega je nalezljiva bolezen zalege in odraslih
ebel, ki jo povzroajo plesni iz rodu Aspergillus najpogosteje A.
flavus. Plesen preraste telo liinke in ga spremeni v rjavo kot kamen trdo mumijo, pritrjeno v celice. Trosi povzroitelja pridejo
v telo liinke (lahko tudi odrasle ebele) prek ustne odprtine s
hrano in skozi povrhnjico.
-
-
-
-
ebele pravilno zazimimo.

Zamenjamo nosemave matice.
Mono okuene druine zaveplamo in segemo.
Satje razkuimo s hlapi 80% ocetne kisline.
Ukrepi, prepreevanje, zatiranje:

Ob sumu na to bolezen o tem obvestimo veterinarsko
slubo. Bolne ebelje druine uniujemo s seiganjem. Uniimo
tudi satje.
POMNI !
Za to boleznijo lahko, z vdihavanjem spore, zboli tudi
lovek. Bolezni, ki se prenaajo z ivali na loveka se
imenujejo zoonoza. Pri delu z bolnimi druinami si
moramo zavarovati usta in nos.
MELANOZA
Melanozo povzroa plesen Melanosella mors apis rsi-Pl.
Najpogosteje se okuijo matice. arie okube je v jajcevodih
in v jajnikih. Okuene matice v nekaj dneh prenehajo zalegati
jajeca in postanejo sterilne neplodne.
NOSEMAVOST
To je bolezen odraslih ebel, ki jo povzroa praival Nosema apis. Zbolijo lahko ebele delavke, matica in troti. N. apis
se naseljuje v revo gostitelja. ebele se okuijo skozi usta.
Najugodneje razmere za razvoj nosemavosti so temperature
od 30 -35 C.
Del spor se pomea med iztrebke in izloi iz ebeljega telesa in povzroajo nov vir okube. Zlasti nevarna je okuena
matica, ki se iztreblja v panju, ebele pa rade liejo njene sladke
iztrebke. Mlade ebele se pogosto okuijo pri ienju iztrebkov
bolnih ebel.
Pri hudem (akutnem) pojavu nosemavosti opazimo iztrebke
ebel na stenah panja, na satju, na okvirjih, in proelju panja.
ebele so nemirne, begajo in se intenzivno hranijo, ne morejo
leteti in imajo odebeljen in povean zadek. ebelja druina
tevilno slabi in propade. Poleg akutne oblike nosemavosti je
tudi kronina oblika, ki se kae na razline naine: dojilje izloajo
manj matinega mleka, izlegajo se slabe razvite mlade ebele
s krajo ivljenjsko dobo, kar se pozna na pridelku. Obolele kot
zdrave ebele umirajo v naravi.
Ukrepi prepreevanja in zatiranja nosemavosti

- ebelje druine redno pregledujemo, predvsem izletanje
ebel in zimske mrtvice. Z mikroskopsko preiskavo vsebine
revesja mrtvic ugotavljamo okuenost druin.
- Redno zamenjujemo staro satje z novim.
- Poskrbimo za red in istoo v ebelnjaku in v panju.
- Namestimo higienske napajalnike za vodo.
58 EBELE SO OGROENE
Sledovi nosemavosti.
PRIAVOST AKAROZA
To je bolezen odraslih ebel. Povzroa jo prica Acarapis
woodi, ki se naseli v sapnice, izjemoma tudi v okolico krilnega
sklepa vseh lanov ebelje druine, kjer sesajo hemolimfo.
tevilo zajedavcev dosee vrhunec razvoja v zimski grui,
znamenja bolezni pa se pokaejo spomladi. Razmnoevanje
zajedavca povzroa zamaitev sapnic. ebele se duijo, krila
ohromijo. ebele se plazijo, kmalu se povsem izrpajo in umrejo.
Ukrepi
Bolezen ugotovimo z laboratorijskim pregledom. Zdravimo
po navodilih veterinarja.
VAROZA
Je najbolj trdovratna bolezen, ki povzroa ebelarjem
ogromno gospodarsko kodo. To je zajedavska bolezen ebel
in zalege. Povzroa jo s prostim oesom vidna prica Varroa destructor. Prehranjuje se s hemolimfo (kri). Odrasle samice varoj
zajedajo na mehkih delih telesa. Samice izleejo v celicah 2-10
jajec. Razvojne oblike zajedavca sesajo kri bub in izlegajoih se
ebel. ebelja druina slabi in propade.
Ukrepi in zatiranje
1. Na podnice panjev vstavljamo testne vloke in kontroliramo
naravni odpad varoj.
2. Redno spremljamo tevilo varoj in ugotavljamo naravno
odmiranje varoj. S tem preverjamo uinkovitost naih ukrepov.
3. V obdobju razvoja ebelje druine zatiramo varoje predvsem
z apitehninimi ukrepi:
- uporabljamo gradilni satnik, trotovino izrezujemo dva do
trikrat,
- skrbimo, da imajo druine mlade matice,
- narejamo nove druine z zalego in mlado matico.
4. Varoje najuspeneje zatiramo v toplem vremenu z nizko
zrano vlanostjo, po monosti naj bodo druine brez pokrite
zalege. Za zatiranje uporabljamo:
Naravne kisline (mravljinna, oksalna) in eterina olja.
Razline sintetine akaricide, ki so preiskueni in registrirani,
po navodilih veterinarja.
POMNI !
Pri zatiranju varoj je potrebno spremljati najnovejo
strokovno in znanstveno literaturo s tega podroja.
NENALEZLJIVE BOLEZNI
EBELJE DRUINE
Prehlajena zalega
Pojavi se spomladi, v hladnih deevnih obdobjih, med
dolgotrajnejimi pregledi ebelje druine, pri nenadnih ohladitvah. Prehlajena zalega je vir ugodnih razmer za razvoj drugih
bakterij.
Pregreta zalega
Zalega odmira zaradi pregretja prostorov, v katerih se razvija
zalega. Zalega se najpogosteje pregreje:
- ob vroi sonni pripeki,
- zaradi zapiranja panjev med kropljenjem,
- med prevozi na pao.
Odmrla zalega
Zalega umre in propade zaradi neprimerne oskrbe s hrano,
pomanjkanja panjskih ebel, zaradi zastrupitev dojilj, zaradi
lakote
Majska bolezen
Samica price varoja. Velika je 1,5 mm. Ta zajedavec je razirjen
povsod in ogroa ebele.
Je bolezen mladih ebel starih 6 do 14 dni. Najpogosteje se

pojavi v mesecu maju. Vzrok za nastajanje bolezni je pomanjkanje vode med najbujnejim razvojem ebelje druine. Mlade
ebele pojedo veliko cvetnega prahu, ki ga rabijo za proizvodnjo mleka. e primanjkuje vode, se cvetni prah v revesju strdi
in zamai revesje ebel.
Gria ebel
Za grio navadno zbolijo zazimljene ebele med dolgimi
brezizletnimi dnevi. ebele z napetimi zadki se iztrebljajo po satovju v notranjosti panja, na bradi in na sprednjem delu panja.
ebele zbolijo za grio, predvsem, e prezimujejo na gozdnem
medu. Grio prepreujemo s pravilno prehrano in s pravilnim
prezimovanjem ebelje druine.
Varoja na trotovski pokriti zalegi.
Varoja na trotu.
KODLJIVCI IN
SOVRANIKI
ebele ogroajo tevilni kodljivci in sovraniki. Med
najveje kodljivce tejemo veliko in malo voeno veo.
Liinke vee napadejo satje in cvetni prah. Uniujemo jih z
veplovim dioksidom in ocetno kislino, s hlapi timola. ebelje
satje shranjujemo pri nizkih temperaturah do 15 C.
Na ebelah se zadruje ebelja u. Hrani se z mediino in
cvetnim prahom iz ebeljih ust. Najbolj ogroa matico; oprime
se oprsja in ji odjeda hrano. Matica oslabi in slabe zalega.
Razmnouje se pod mednimi pokrovki, zato v ebelarstvu, kjer
redno toijo med, uivost ebel ni problem.
Mii so hudi sovraniki ebel. Hranijo se z medom, s cvetnim
prahom. Uniijo lahko cele druine. V panju se naselijo jeseni ali
pozimi. Vznemirjajo ebele v zimski grui. Ukrepi:
- jeseni zoimo relo;
- nastavljamo pasti.
EBELE SO OGROENE
59
Tudi medved pogosto uniuje ebele. Razdira panje.

ebelnjak zavarujemo z elektrino ograjo.
Mravlje v panju ne kradejo samo medu, temve vznemirjajo ebele in uniujejo zalego. Mravelj ne uniujemo, temve
zaitimo ebelnjak pred njihovim vdorom.
Smrtoglavec pride v panj ponoi in sesa med. Vznemiri
ebele, te ga ubijejo in propolizirajo.
Drugi sovraniki so e: pajki, ose, sreni, ebelji volkec (podoben osi), sinice, legat. Tudi lovek lahko koduje ebelam
z lahkomiselnim in nepravilnim poseganjem v ivljenje ebel.
Voena vea je uniila sat.
Voene vee v mraku in ponoi iejo satovje, v katero bi

odloile jajeca.
Za medvedom ostane razdejanje.
Marsikatera ebela postane rtev srenov, zlasti so nadleni, e

imajo v bliini ebelnjaka svoje gnezdo.
60 EBELE SO OGROENE
Med tevilnimi sovraniki ebelj so tudi ose. Posebno nadlene

so jeseni, saj nenehno silijo v panje.
ZASTRUPITVE
Uporabo keminih sredstev za varstvo rastlin (fitofarmacevtskih sredstev), za zatiranje plevelov in zatiranje rastlinskih kodljivcev v kmetijstvu, mono ogroa ebele in ostale
opraevalce. Doloena koliina strupa povzroi:
- kronine (delne) zastrupitve ebel, s tem druine peajo;
- akutne zastrupitve, smrt ebel, propadanje druin.
EBELAR VARUH IN
ZDRAVNIK EBEL
ebelar nenehno skrbi za svoje varovanke ebele. Pomaga
jim predvsem takrat, kadar so ebele ogroene. Vedeti mora,
kaj ogroa ebele.
ebele se lahko zastrupijo:

- z vdihavanjem,
- z nabiranjem zastrupljenega cvetnega prahu in mediine,
- s kontaktom,
- mona je kombinacija vseh treh nainov,
- ebele se lahko zastrupijo tudi ob uporabi nepreiskuenih
in tudi pri nepravilni uporabi preiskuenih ter dovoljenih
zdravil proti varoji
EBELE
OGROAJO
Najbolj nevarni za ebele so sistemski pesticidi iz druine neonikotinoidov v katere se namoi seme rastline na fotografiji
tretirana koruza. Zastrupljeni so celotna rastlina, cvetni prah,
plod in zemlja.
nalezljive ali kune bolezni
nenalezljive bolezni
zajedavske bolezni
kodljivci ebelje druine
zastrupitve ebelje druine

Znamenje, ki oznauje ebelam nevarno snov.
EBELE SO OGROENE
61
8. Postal bo ebelar
EBELARSKI PRIBOR IN
OPREMA
Morda bo tudi ti postal-a ebelar-ka? Prepriana sem, da si
skrbno pridobival-a znanje o ebelah. Pritegnila te je ta drobna,
zagnana, vztrajna spremljevalka, ebela. Morda se bo tudi
ti odloil-a in postal-a ebelar-ka? Kaj vse bo potrebovala pri delu s ebelami? Spoznal-a si e ebelnjak in panje, pri
ebelarjenju bo potreboval-a e:
- zaitno obleko, pokrivalo, rokavice,
- kadilnik za dimljenje ebel, saj jih dim pomirja,
- panjsko dleto za odpiranje delov panja, odmikanje satov,
odstranjevanje voenih prizidkov,
- klee za izvleenje satov,
- stojalo oz. kozico za sate, nanjo odlagamo medene sate in
sate s ebelami ob pregledih,
- grebljico za ienje dna panja,
- omelce ali ometalnik za ometanje ebel s satov ob toenju,
- sipalnik za ometene ebele,
- vilice ali no za odstranjevanje mednih pokrovcev,
- toilo za med,
- posodo za shranjevanje medu,
- sonni topilnik,
- pitalnik za krmljenje ebel,
- osmukalnik za osmukanje cvetnega prahu s ebeljih noic,
62 POSTAL BO EBELAR
- satnice,
- satnike,
- ico in inike za ienje satnikov,
- kladivce,
- itd.
Listovni panj
Klee za izvleenje satov
Nakladni panj
Sonni topilnik
ebelarsko dleto
Grebljica za ienje panjskega drobirja.
Satnice
POSTAL BO EBELAR
63
Zaitna oprema ebelarja
Pripomoki pri delu
Stojalo kozica za sate. Ob pregledih ebel nanj postavljamo

satje.
ebelar mora skrbeti, da ima vedno isto, zrano obleko.
Uporablja svetlejo bombano obleko. ebelarsko pokrivalo,
platnen klobuk s pajolanom rne barve.
Zaitne rokavice z dolgimi narokavci.
Omelce za ometanje ebel s satov ob toenju.
64 POSTAL BO EBELAR
Kadilnik, vanj damo suho lesno gobo, ki se dobro kadi. Z

dimom odganjamo, pomirjamo ebele.
Vilice za odkrivanje voenih pokrovkov.
Ometalnik za ebele.
Pripomoki ob toenju medu

Zrel in dovolj zgoen med iztoimo. Iztoimo ga s toilom.
Med je zrel, e se ne izceja iz celic, ko ebele zaprejo celice z
voenimi pokrovki. Toimo v istem, zaprtem prostoru, v katerega ne morejo ebele. Pripravimo si vse potrebno:
- stojalo za sate,
- vilice za odstranjevanje voenih pokrovkov,
- toilo, sito (cedilo), posodo, ki jo postavimo pod toilo,
posode za shranjevanje iztoenega medu,
- umivalnik s isto vodo,
- krpo za brisanje.
Toilo za med, centrifuga
Plastina posoda za odkrivanje voenih pokrovkov.
Sito, cedilo, ki jo postavimo pod toilo.
POSTAL BO EBELAR
65
KAKO ZAETI
EBELARITI?
1. Vkljui se v izobraevalni program ebelarjev.
2. Priskrbi si ebeljo druino. Lahko jo kupi pri ebelarju.
3. Kupi si panje. Dobi jih v ebelarskih trgovinah ali pri
izdelovalcih panjev.
4. V panje naseli ebeljo druino. Najpozneje v 30 dneh
po naselitvi ebelje druine se mora vpisati v register
ebelnjakov pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano.
5. Pri ebelarjenju ti pomaga mentor.
6. Vlani se v ebelarsko drutvo.
7. Za nasvete prosi terenskega svetovalca ali ebelarsko zvezo Slovenije, Javno svetovalno slubo v ebelarstvu.
POMNI !
Posoda za shranjevanje medu.
66 POSTAL BO EBELAR
- Orodje in pribor morajo biti oieni in razkueni.

- Toilo vrtimo z zmerno hitrostjo, da ne potrgamo
satja.
- e se ebelja paa nadaljuje, iztoene sate zveer
vrnemo v media.
- S toenjem smo ebelam odvzeli njihovo zalogo
medu.
9. Kaj e mora vedeti ebelar?
KAJ MORA VEDETI

EBELAR?
Vzrejali bomo samo mone
druine
Mo ebelje druine lahko ugotovimo po zasedenosti satov v plodiu. Na eni strani sata se nahaja okoli 1.250 ebel,
na enem satu skupaj torej 2.500 ebel. To tevilo pomnoimo
s tevilom zasedenih satov v panju, da dobimo konno oceno
ivalnosti ebelje druine. Na 6-7 satih je priblino 15.00017.500 ebel.
= 2.500 ebel
= 15.000-17.500 ebel
KAJ E MORA VEDETI EBELAR
67
-
-
-
Te druine:
dajejo dosti pridelkov in opraijo tevilne cvetlice;
uspeno se bojujejo proti boleznim in sovranikom;
lae prezimijo in v panju vzdrujejo primerno toploto.
Za razvoj ebele potrebujejo ustrezno toploto, zaloge

peloda in medu, vodo in prostor. e tega ni dovolj, druini
pomaga ebelar.
Druine drailno krmimo

Z drailnim krmljenjem pospeimo njihov razvoj. Druina
se tevilno povea. Najmoneja naj bo tik pred zaetkom
pae, zato jih zanemo krmiti 40 dni pred glavno pao, to je
zgodaj spomladi. ebele krmimo tudi poleti, e v naravi ni dovolj hrane. Najbolji uinek drailnega krmljenja doseemo, e
razbrazdamo sat z medom tako bodo ebele odkrito zalogo
hrane prenaale na sosednje sate. V primeru krmljenja s sladkorjem pazimo, da le ta ne preide v med.
Pripravimo krmo
- z vodo razreden med, ki mora biti laboratorijsko
pregledan na povzroitelja hude gnilobe,
- sladkorno testo,
- sladkorna raztopina v skrajnem primeru,
irimo plodie
ebele so na vrhuncu svoje moi junija. Zasedajo celotno
plodie in medie. ebelar jim iri prostor, s tem da:
- del satja s pokrito zalego preseli iz plodia v medie in s
tem matici omogoi obilno zaleganje;
- odvzame skrajni nezaleeni sat, poln medu, na njegovo
mesto pa vstavi nov, prazen sat;
- satnice za graditev satja vstavlja ob gnezdo.
Samodejno irjenje gnezda

Ob ugodnih spomladanskih paah se ebelja druina dobro razvija. Matica zalega v obliki krogle. V sredini krogle je
stareja pokrita zalega, na njenem zunanjem robu pa je zalega
vse mlaja. Pokrita zalega se pomika navzven, na njeno mesto
pa matica takoj zalee nova jajeca. ebelar mora upotevati
ta naravni ebelji zakon, s posegi pa vendarle skua vplivati na
razvoj ebel. Druine zane z drailnim krmljenjem pripravljati
na glavno pao.
RAZMNOEVANJE
DRUIN Z
NAREJENIMI ROJI
ebelar lahko napravi umetne roje narejence. Pri tem mora
upotevati nekaj pravil za narejanje rojev.
- Umetne roje delamo ob lepem vremenu dopoldne, ko je
veliko panih ebel zunaj panja.
- V narejenca damo le sate s pokrito zalego. Na vsako stran
zaleenih satov namestimo sat s hrano. Dodamo e nekaj
mladih ebel.
- Narejenec oskrbimo tudi z vodo.
68 KAJ E MORA VEDETI EBELAR
Umetni roj je lahko:

- narejenec z matinikom,
- ometenec.
Narejenec z matinikom
Pregledamo ebeljo druino z godnimi matiniki. Vse sate
iz plodia postavimo na kozico (stojalo za sate). Poiemo sat
z matico, odstranimo morebitne matinike in ga postavimo v
sredino plodia. Na vsako stran vstavljenega sata dodamo sat
z mlado nepokrito zalego, satnico ali lepo satje. Matica nadaljuje zaleganje.
Sate, ki smo jih odvzeli in so ostali na kozici, pustimo
nekaj asa, da stare ebele odletijo, nato jih vstavimo v prazen panj. V sredino vloimo sat z najlepim matinikom, vse
druge matinike pa odstranimo. Izlegla se bo matica, se kmalu
opraila, oplemenila in zaela zalegati.
Ometenec
Umirjene ebele, ki so site medu in smo jih pogrnili z mokrim
prtom, po 20 minutah ometemo v zabojek. Vstavimo dobro
pregledane sate, saj na njih ne sme biti sledu matice iz panja.
Opraeno, mlado matico zapremo v matinico, ki smo jo zadelali s sladkornim testom; matinico obesimo v zabojek. ebele
bodo same osvobodile matico. Zabojek postavimo za tri dni v
temen prostor, nato ebele z mlado matico namestimo v panj,
opremljen s praznimi sati. Matica zane zalegati. Nastane nova
druina.
EBELAR SPREMLJA
ZIMSKO IVLJENJE EBEL
S prislukovanjem s cevko, ki jo potisne priblino 10 cm
skozi relo, ebelar ugotavlja razpoloenje ebel v zimski grui.
Dobro razpoloene in zdrave ebele nenehno enakomerno
umijo. ebel ne smemo vznemirjati.
POZOR! Kako se oglaajo ebele in kaj sporoajo?
1. e ebele oddajajo cvilee zvoke (joejo), to pomeni, da
so izgubile matico.
2. e oddajajo zvoke, podobne elestenju suhega listja, to
pomeni, da jih zebe.
3. e elestenje pojema, to pomeni, da ebele umirajo.
4. e mono umijo, to pomeni, da jim primanjkuje vode.
5. Zgrizene ebele in voine pred panjem povedo, da je v
panju mi ali rovka.
6. e na bradi in okoli rela opazimo kapljice ebeljega blata, to pomeni, da je druina griava ali nosemava.
ebele v zimski grui
a) Porabijo hrano:
- januarja 0,50 kg,
- februarja 1,50 kg,
- marca 2,50 kg.
b) Skrbijo za primerno toploto, sve zrak.
Druina porabi ve kot 20 kg cvetnega prahu na leto. Najve
ga porabi v obdobju razvoja zalege. Nabira tisti cvetni prah, ki
vsebuje ve sladkorja. Koncentracija sladkorja v mediini oziroma v cvetnem prahu je v razlinih obdobjih dneva razlina.
Tudi koliina izloenega nektarja je pri razlinih vrstah rastlin
razlina. V medovnikih je koncentracija sladkorja najveja
zgodaj popoldne, ker je izhlapevanje tedaj najmoneje.
10. ebele in opraevanje
POMEMBNOST
OPRAEVANJA IN VLOGA
MEDONOSNIH EBEL V
NAEM OKOLJU
z ivimi barvami,
z obliko socvetja,
Opraevanje ukocvetnih
rastlin
uelke imajo neprecenljivo vlogo pri opraevanju
ukocvetnih rastlin, najpomembneje med njimi pa so
ebele. To delo opravljajo med nabiranjem mediine in cvetnega prahu, saj na ta nain s cveta na cvet prenaajo tudi
pelod istovrstne rastline. Opraijo kar sedmino ukocvetnih
rastlin.
Opraevalci prenaajo cvetni prah s pranikov na brazdo
pestia druge rastline in jih s tem opraijo. Po opraitvi rastline razvijejo semena in plodove.
ukocvetne rastline privabljajo opraevalce:

z opojnim vonjem,
s kakovostno mediino.
EBELE IN OPRAEVANJE
69
EBELE
RAZLINE DRUGE UELKE
- medonosne ebele (ebelarji v

Sloveniji gojimo ve kot 150.000
ebeljih druin)
- ebele samotarke (v Sloveniji ivi ve
kot 550 vrst)
OPRAEVALCI
RASTLIN
METULJI
MRLJI
(v Sloveniji jih ivi 35 vrst)
uelke z opraevanjem prispevajo k

pridelavi tretjine hrane za ljudi in ivali.
Med uelkami so najpomembneji
opraevalci medonosne ebele, saj
opraujejo 170.000 vrst cvetoih rastlin.
V obdobju cvetenja sadnega drevja ali doloene medovite poljine
lahko pridelovalci kmetijskih kultur pri
ebelarjih najamejo ebele za opraitev.
S prevozom ebel na obmoja, zasajena
s kmetijskimi kulturami, lahko doseemo
bolji pridelek. Pri intenzivneji pridelavi sadja potrebujemo od dve do est
ebeljih druin na hektar. Da bo opraitev
intenzivneja, ebelar postavi ebelje
panje v sredie nasada.
Domovanje drugih opraevalcev. ebele samotarke odlagajo jajeca v luknjice (levo).
mrlji si gnezdo uredijo tudi v majhnih panjih (desno).
S pravoasno in kakovostno opraitvijo se povea pridelek:

Sadja:
Vrtnin:
Poljskih kultur:
- hruk za 36 %
- kumar
- sonnic
- jabolk za 38 %
- paradinika
- oljne ogrice
- jagod za 55 %
- buk
- detelje
- eenj za 67 %
- fiola
- ajde
- sliv za 72 %
70 EBELE IN OPRAEVANJE
ALI VE ...
SKRBIMO ZA
RAZNOVRSTNOST
IN OHRANJAJMO
PESTROST IVEGA
SVETA EBEL
Da ena ebela med enim poletom oprai priblino

250 cvetov?
Da je ebelarstvo posebna in pomembna kmetijska panoga, neloljivo povezana s sadjarstvom,
poljedelstvom in z gozdarstvom?
Da bi izumrlo velikansko tevilo rastlin, ki so
odvisne od opraevanja uelk in e posebej od
opraevanja ebel?
Da so nekateri pesticidi oz. fitofarmacevtska sredstva (FFS) nevarna oz. smrtonosna za ebele?
KMETOVALCI:
-
-
-
-
z upotevanjem dobre kmetijske prakse pri uporabi FFS,

z uporabo pripravkov, ki so za ebele manj nevarni,
s kropljenjem v veernih urah,
s pravoasnim opozarjanjem ebelarjev na nameravano
kropljenje s FFS, ki so strupena in nevarna za ebele,
- z neuporabo pesticidov v obdobju cvetenja.
SADJARJI:
- s sajenjem lahtnih dreves, ki so odporna proti
boleznim,
- z ohranjanjem travnikih sadovnjakov.
EBELARJI:
ebela je pomembna predvsem kot opraevalka!
- z zasajanjem avtohtonih dreves medovitih rastlin (lipe, javorja, kostanja, divje enje, vrbe ive, ruja, leske, drena ),
- s setvijo poljin in zeli, ki cvetijo v brezpanih obdobjih.
LJUBITELJSKI SADJARJI IN VRTNARJI:
- z uvajanjem ekoloke pridelave v nasadih in vrtovih,
- z zasajanjem in s sejanjem rastlin, bogatih z mediino in
s cvetnim prahom (aster, cinij, sonnic, melise, hermelike,
borea, ajblja, timijana ).
IZOBRAEVALNE USTANOVE IN MEDIJI:
- z ozaveanjem,
- z izobraevanjem.
Brez opraevalcev ne bi bilo obilnega pridelka teh sadov!
POMNI !
Medonosna ebela z opraevanjem ukocvetnih rastlin pomembno vpliva na:
- pridelavo hrane,
- pridobivanje razlinih industrijskih rastlin,
- na nae zdravje,
- na ohranjanje biotske raznovrstnosti
Enakomerna porazdeljenost ebeljih druin po vsej
Sloveniji omogoa zadostno opraevanje sadnega
drevja.
POMEMBNI IN OGROENI
OPRAEVALCI SO MRLJI
mrlji so nepogreljivi opraevalci cvetov:
- imajo dalji rilek za srkanje mediine;
- opraujejo cvetove z globokim vratom;
- pri obiskovanju cvetov so 35-krat hitreji od ebel;
- na pao letajo tudi ob hladnem vremenu;
- so uspeni opraevalci rastlin v pokritih rastlinjakih.
Ve zanimivosti najde v strokovni literaturi: mrlji v Sloveniji (Grad, 2010), Brez ebel ni ivljenja (2010).
EBELE IN OPRAEVANJE
71
11. ebelarjeva opravila od

januarja do decembra
EBELARJEV PRISTOP K
EBELAM
Izkuen ebelar z opazovanjem ebel pred panji in njihovega vedenja na bradi prepozna dogajanje v druini.
K ebelam naj pristopi vedno ist, brez posebnih, ebelam
tujih vonjev, obleen v sveo zaitno obleko, z ustreznim
pokrivalom in s pajolanom za zavarovanje obraza. ebele
so zlasti obutljive na vonjave, tako da jih razdrai vsak nenavaden vonj. ebelar naj zato ne uporablja razlinih diav.
Vsa opaanja naj ebelar dosledno in natanno zapisuje.
Zapisuje naj jih na panjski list in ebelarski dnevnik.
ebelar naj dela pri ebelah opravlja takrat, kadar so
pane ebele zunaj. V druino naj posega nartno, smotrno,
umirjeno. Na vsak poseg se mora dobro pripraviti. e pred
posegom naj si pripravi vse potrebno za delo, to je orodje,
pripomoke, osebno opremo ...
ebele se hitro vznemirijo. Ob vsakem posegu v druino

glasno zaumijo, dvignejo zadke in se pripravijo na obrambo. ebelar jih pomiri s pomirjevalnimi sredstvi za ebele. Za
ta namen uporablja dim in vodo. V pripravljen kadilnik vstavlja lesno gobo, trhel les ali oblanje. Te naravne snovi tlijo
in se kadijo. Z dimom pokadi ebele in te se kmalu zanejo
umikati. ebele pomiri tudi s hladno ali toplo vodo, tako da
jih nekoliko pokropi. Za ta namen pa lahko uporablja tudi
prila.
ebelar redno skrbi za istoo in red v ebelnjaku in njegovi okolici. Sproti pometa trde delce in odstranjuje drobir,
mrtvice ...
Obasno razkuuje ebelnjak, panj, orodje, opremo.
Razkuuje lahko tako, da panje obiga, zlasti pa mora biti pozoren na teavneje dostopne dele. Obiga toliko asa, da les
porni. Obgan panj nato e kemino razkui z 2-odstotno
raztopino natrijevega luga (2 kg na 100 l vode). Pripomoke
lahko pomije v vroi vodi. Satje, vendar le prazno, razkuuje z
razkuili, predvsem z ocetno kislino, z veplovim dioksidom
ali s hlapi timola.
DELO EBELARJA PO
MESECIH
Januar
- Druine nadzorujemo pri relu.
- V ebelnjaku in okoli njega skrbimo za mir.
- Pripravimo in uredimo potrebine za novo ebelarsko
leto.
- Priskrbimo si nove panje in satnice.
- Odmeemo morebiten sneg pred ebelnjakom.
- Namestimo ovire za ptice.
- Udeleimo se ebelarskih izobraevanj in usposabljanj.
Marec
- Opravila so enaka kot januarja in februarja.
- Uredimo napajalnike in jih namestimo takoj po istilnem
izletu.
- Ob toplejem vremenu opravimo kontrolni pregled vseh
druin; sat z medom postavimo ob zalego.
- Monim druinam poveamo prostor.
- Saniramo osirotele druine.
- Kontroliramo stopnjo napadenosti z varojami s testnim
vlokom.
- Pripravimo satnice.
- Razmnoujemo medovite rastline.
Februar
-
-
-
-
-
ebelam zagotovimo mir.

Odmeemo morebiten sneg pred ebelnjakom.
Opazujemo ebele med istilnim izletom.
Oistimo testne vloke in podnice.
Brez odpiranja panjev ocenimo stanje druin. Opazujemo
dogajanje v okolici rela.
- Pomagamo druinam, e sumimo, da zmanjkuje hrane.
Ukrepamo ob prvem toplejem vremenu, tako da dodamo
medeni sat z nastrganimi pokrovci.
- Uredimo napajalnik.
April
-
-
-
-
-
-
Prvi poseg uredimo ebeljo druino.

Velikost prostora prilagodimo moi ebelje druine.
Dodajamo satnice in gradilnik, da izrabimo gradilni nagon.
Preverjamo ali so v panju matiniki oz. rojilno razpoloenje.
Lahko osmukamo cvetni prah.
Napiemo pronje za pasia in pridobimo dokumentacijo
za prevoz.
- Prevaamo na prve spomladanske pae.
EBELE IN OPRAEVANJE
73
Maj
Julij
- Ko ebelje druine doseejo vrhunec razvoja, jih uredimo

za pano obdobje, poveujemo prostor za zalego in med.
- Preverjamo ali so v panju matiniki oz. rojilno razpoloenje.
- Izvajamo apitehnine ukrepe izrezovanje trotovine.
vlokom.
- Vzrejamo matice in rezervne druine.
- Po potrebi iztoimo med.
- ebele prepeljemo na pao.
- Pridobivamo ostale ebelje pridelke (cvetni prah, matini
mleek).
- Prevaamo na pao.
- Iztoimo med.
- Po navodilih veterinarjev NVI zatiramo varoje.
vlokom.
- ebele oskrbujemo z vodo.
- Uredimo druine ob koncu panega obdobja.
- Po konani pai ebele izdatno nakrmimo.
- Po potrebi zamenjamo matice.
- Naredimo ometence.
Avgust
Junij
- Poveujemo prostor za zalego in med.
- Preverjamo ali so v panju matiniki oz. rojilno razpoloenje.
- Izvajamo apitehnine ukrepe izrezovanje trotovine.
vlokom.
- Vzrejamo matice in rezervne druine.
- Naredimo ometence.
- Prevaamo na pao.
- Iztoimo med.
- Prevaamo na zadnje pae.

- Po potrebi toimo med.
- ebele oskrbimo z vodo.
- ebele krmimo za zimo.
- Izvajamo previdnostne ukrepe proti ropanju.
vlokom.
- Zdruujemo slabo razvite druine.
- Po potrebi zamenjamo matice.
September
November, december
- ebele oskrbimo z vodo.

- Pregledamo zalego in krmimo za zimsko zalogo hrane.
- Zadnji uredimo druine za prezimovanje.
- Konamo krmljenje.
- Rezervno satje zaitimo pred voeno veo.
vlokom.
- Izvajamo previdnostne ukrepe proti ropanju.
- Opazujemo ebele na panjskih bradah.
- Pregledamo in sortiramo satje.

- Skuhamo voine.
- Pripravimo in prodajamo ebelje pridelke.
- Po navodilih veterinarjev NVI zatiramo varoje.
vlokom.
- Zapaimo panje.
- Zagotovimo mir pred ebelnjakom in v njem.
- Nartujemo prihodnjo ebelarsko sezono.
- Kontroliramo ebelnjak in relo.
Oktober
-
-
-
-
-
-
-
-
Med shranimo v zaprte posode in suh prostor.

Rezervno satje zaitimo pred voeno veo.
Izvajamo previdnostne ukrepe proti ropanju.
Kontroliramo stopnjo napadenosti z varojami s testnim vlokom.
Sadimo medovite rastline.
Oistimo in razkuimo prostore in opremo.
Uredimo notranjost in okolico ebelnjaka.
Opazujemo ebele na panjskih bradah.
EBELE IN OPRAEVANJE
75
12. Organiziranost ebelarjev
POVEZOVANJE
EBELARJEV
EBELARSKA ZVEZA
SLOVENIJE
V Sloveniji ebelarijo:
- ljubitelji ebel (kmetovalci in drugi),
- manje tevilo poklicnih ebelarjev.
ebelarji so zdrueni v ebelarski organizaciji, ki obstaja

e od leta 1898. Takrat smo ustanovili Slovensko ebelarsko
drutvo za Kranjsko, tajersko, Koroko in Primorsko s
sedeem v Ljubljani. Drutvo je zaelo izdajati svoje glasilo
Slovenski ebelar, ki izhaja e danes. Dananji ebelarji so
-
-
-
-
-
-
ebelarji se povezujejo v:
ebelarske druine,
ebelarska drutva,
regijske oz. obmone zveze ebelarskih drutev,
ebelarski zvezi Slovenije,
mednarodno ebelarsko zvezo Apimondia,
drube oz. podjetja za odkup in prodajo pridelkov.
Logotip ebelarske zveze Slovenije
76 ORGANIZIRANOST EBELARJEV
Logotip Apimondije
ebelarski center Slovenije na Brdu pri Lukovici.
organizirani v ebelarski zvezi Slovenije (ZS), ter imajo v

vseh obinah ebelarska drutva in ebelarske druine ter
regijske oz. obmone zveze ebelarskih drutev.ebelarska
zveza Slovenije je drutvena, strokovna organizacija slovenskih ebelarjev s sedeem v ebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici. Sodeluje z dravnimi organi in
ustanovami pri nartovanju kmetijske politike na podroju
ebelarstva. Izvaja naloge in cilje, ki so opredeljeni v Pravilih
ZS, te pa strokovno in poglobljeno uresniujejo komisije.
V ebelarskem centru Slovenije so tudi ebelarska knjinica
Janeza Golinika, v kateri hranijo ve kot 3000 enot strokovne ebelarske literature, prodajno-razstavni salon, gostinski
lokal in kongresne dvorane.
Revija Slovenski ebelar

Z ustanovitvijo osrednjega Slovenskega ebelarskega
drutva je zaelo izhajati tudi strokovno glasilo Slovenski
ebelar, ki izhaja e danes. Slovenski ebelar je najstareja
strokovna publikacija, saj redno in neprekinjeno izhaja e od
leta 1898.
20 dni pred zaetkom pae.

Opazovalno-napovedovalna sluba medenja:
- napoveduje medenje,
- izvaja terenske preglede zarodnih oblik proizvajalcev
mane,
- obvea ebelarje o asu medenja in donosu medu v
posameznih panih obdobjih,
- usposablja ebelarje za napovedovanje medenja.
Javna svetovalna sluba v

ebelarstvu:
- sistematino obvea in ozavea javnost in uporabnike o pomembnosti in vlogi ebelarstva, o vlogi
ebel pri opraevanju rastlin, pomembnosti zdravih in
neoporenih ebeljih pridelkov in izdelkov ter o ohranjanju istosti rase kranjske sivke rejski program;
- usposablja ebelarje za razlina podroja ebelarstva
(tehnologijo, ekonomiko, zakonodajo);
- organizira izvajanje ebelarskih krokov;
- pripravlja in izdaja strokovno in promocijsko gradivo.
EBELARSKE INSTITUCIJE
Raziskovalno in strokovno delo na podroju ebelarstva
izvajajo e tevilne druge institucije. To so:
Kmetijski institut Slovenije

- Izvaja rejski program za kranjsko ebelo na obmoju
Slovenije.
- V ebelarskem laboratoriju opravlja razline analize.
- V poskusnih ebelnjakih izvaja selekcijsko delo in druge
raziskave.
Nacionalni veterinarski institut

Veterinarske fakultete Univerze
v Ljubljani
Slovenski ebelar danes.
Opazovalno-napovedovalna
sluba medenja pri ZS (ONS)
Anton nideri, ebelar in podjetnik iz Ilirske Bistrice, je
leta 1902 zael premeati ebele na pao. Zbiral je podatke
o medenju ter s tehtanjem panjev ugotavljal, kje ebele naberejo ve medu. Iz svoje zasebne opazovalne slube je razvil opazovalno slubo za potrebe ebelarjev, ki so jo vodili
takratni ebelarski strokovnjaki.

Opazovalno-napovedovalna sluba medenja si kot javna
sluba v kmetijstvu prizadeva pospeevati razvoj ebelarstva
in dobro izrabo ebeljih pa. Poroa o donosih medu na
priblino petdesetih opazovalnih tokah. Na podlagi tonih
podatkov s posameznih obmoij lahko napove medenje 10
- Izvaja laboratorijske preiskave vzorcev ivali, ivil, snovi ,

- Skrbi za izvajanje veterinarskih in higienskih ukrepov.
- Spremlja zdravstveno stanje ebel in izvaja njihovo zdravljenje.
Nacionalni institut za biologijo

- Oddelek za entomologijo se ukvarja z raziskavami biologije uelk.
Biotehnika fakulteta Univerze v

Ljubljani
- Izvaja strokovno, visokoolsko in univerzitetno
(dodiplomsko in podiplomsko) izobraevanje na
podroju ebelarstva (izbirni predmet EBELARSTVO v 2.
in 3. letniku).
ORGANIZIRANOST EBELARJEV
77
13. Zanimivosti
ZANIMIVOSTI
EBELARSTVA
ALI VE ...
Da teje ebelja druina od 30.000 do 60.000 ebel,
izjemoma tudi do 100.000?
Da lahko matica v enem dnevu izlee 2.500 in ve
jajec, ki tehtajo priblino trikrat toliko kot matica
sama?
Da ivi matica tudi do pet let?
Da so ebele pomembneje zaradi opraevanja kot
zaradi ebeljih pridelkov?
Da ljudje zaradi neznanja, nevednosti ali
brezbrinosti povzroajo ebelam izmed vseh ivih
bitij najve kode (z zastrupitvami, unievanjem
medovitih rastlin, z intenzivnim kmetijstvom ...)?
Da ebele proizvajajo est razlinih pridelkov:
med, cvetni prah, vosek, propolis, matini mleek,
ebelji strup in da so vsi pridelki koristni za zdravje?
Da je med odlino sredstvo za nego opeklin in ran, za
nego koe, da deluje pomirjevalno, da ga je najbolje
uivati pomeanega v tekoini (mleku, aju ...)?
78 ZANIMIVOSTI
Da je med zelo uporaben za pripravo hrane, sladic,

peciva ...?
Da je apiterapija zdravljenje ljudi z zdravilnimi
uinki ebeljih pridelkov ter hlapov in vonjav iz
ebeljega panja?
Da med kristalizira, se strjuje, da ga zato imenujemo tudi strd?
Da smo Slovenci narod ebelarjev?
Da se ebelarji med seboj pozdravijo: Naj medi!?
Da ebele pomirjamo z dimom in vodo?
KAKO IZVEDETI E VE
O EBELAH?
Knjige in ostale publikacije:
Augutin, V., (2010): Pridelava in predelava voska. Brdo pri
Lukovici: ebelarska zveza Slovenije.
Bokal, L. (Ur.) in sodelavci, (2008): ebelarski terminoloki
slovar. Brdo pri Lukovici: ebelarska zveza Slovenije.
Borko, M. (Ur.), (2009): Peter Pavel Glavar: zbornik prispevkov iz Simpozija Grm Novo mesto 2009.
Boi, doc. dr. J. in sodelavci, (2008): Katalog standar-
dov strokovnih znanj in spretnosti za poklicno kvalifikacijo

ebelar / ebelarka. Ljubljana: Center RS za poklicno
izobraevanje. Brdo pri Lukovici: ebelarska zveza
Slovenije.
Boi, doc.dr. J., (2009): Recepture izdelkov iz ebeljih
pridelkov: pridelava in priprava osnovnih surovin, priprava
polizdelkov, predstavitev priprave posameznih izdelkov.
Brdo pri Lukovici: ebelarska zveza Slovenije.
Grad, J. in sodelavci, (2010): Pomembni in ogroeni
opraevalci: mrlji v Sloveniji. Brdo pri Lukovici: ebelarska
zveza Slovenije.
Gregorc, A. in sodelavci, (2007): Slovenija domovina
kranjske ebele: vzrejno delo in vzrejevalci. Brdo pri Lukovici: ebelarska zveza Slovenije.
Gregori, J. in sodelavci (2003): Kranjska ebela (Apis mellifera carnica) v Sloveniji. Brdo pri Lukovici: ebelarska zveza
Slovenije.
Gregori, J. in sodelavci (2011): Obstoja pa ena pridna
in utrjena ebela, taka je kranjska. Brdo pri Lukovici:
ebelarska zveza Slovenije.
Jana, A., (2004): Popolni nauk za vse ebelarje (priredil Franc Prezelj). Brdo pri Lukovici: ebelarska zveza
Slovenije.
Juvanec, B., (2010): Slovenski ebelnjak. Brdo pri Lukovici:
Kandolf, A. in sodelavci (2008): Cvetni prah. Brdo pri Lukovici: ebelarska zveza Slovenije.
Kandolf, A. in sodelavci, (2008): Med znailnosti Slovenskega medu. Brdo pri Lukovici: ebelarska zveza Slovenije.
Kap, prim. dr., P., (1998): Med in zdravje. Novo mesto: Erro.
Koir Kropivek, A. in sodelavci, (2009): ebela: ustvarjalne
ideje. Brdo pri Lukovici: ebelarska zveza Slovenije.
Lilek, N. in sodelavci, (2009): Propolis. Brdo pri Lukovici:
Megli, M., (2004): ebelji pridelki pridobivanje in trenje.
Megli, M., Augutin, V., (2007): Varoja, ebela, ebelar.
Mencej, M., Kolenc, F., (1989): Prironik za ebelarske
zaetnike. Ljubljana : Zveza ebelarskih drutev Slovenije.
Rihar, prof. dr. J., (1999): Varoza ebel. Ljubljana: Pansan
d.o.o.
Rihar, prof. dr. J., (2003): ebelarjenje v nakladnem panju.
Ljubljana: Pansan d.o.o.
Rihar, prof. dr. J., (2003): Mana iglavcev. Ljubljana: Pansan
d.o.o.
Rihar, prof. dr. J., (2003): Vzrejamo bolje ebele. Ljubljana:
Pansan d.o.o.
Skupina avtorjev, (2011): Brez ebel ni ivljenja: posadi roo
za ebelo. Brdo pri Lukovici: ebelarska zveza Slovenije.
ivic, F. in sodelavci (2007): Domovina odlinih ebelarjev:
ebelarske turistine poti. Brdo pri Lukovici: ebelarska
zveza Slovenije.
Urh, M., (2010): Moj panj pred 100 leti in danes: zbornik.
Zdear, P. in sodelavci, (2008): Slovensko ebelarstvo v tretje
tisoletje I. Brdo pri Lukovici: ebelarska zveza Slovenije.
Zdear, P. in sodelavci, (2011): Slovensko ebelarstvo v tretje
tisoletje II. Brdo pri Lukovici: ebelarska zveza Slovenije.
Zupani, M. in sodelavci (2008): Ekoloko ebelarjenje.
Veljanovski Geremia, V. in sodelavci, (2010): Smernice

dobrih higienskih navad v ebelarstvu na naelih sistema
HACCP. Brdo pri Lukovici: ebelarska zveza Slovenije.
Vsi letniki revije Slovenski ebelar.
Vsi zborniki referatov z Dravnih ebelarskih posvetov
ebelarske zveze Slovenije.
Spletne strani:
www.czs.si
www.slovenskimed.si
www.kranjska-cebela.si
www.ohranimo-cebele.si
www.apimondia.com
Zakonodaja:

Zakon o kmetijstvu,
Zakon o ivinoreji,
Zakon o veterinarstvu
Pravilnik o doloitvi obmoij v RS, ki so primerna za
ekoloko ebelarjenje
Pravilnik o dolnostih uporabnikov fitofarmacevtskih
sredstev
Pravilnik o katastru ebelje pae, ebelarskem panem
redu, prometu s ebelami in programu napovedi medenja
Pravilnik o medu
Pravilnik o oznaevanju ebel
Pravilnik o pogojih za odobritev vzrejali ebeljih matic,
testnih postaj in priznanje drugih organizacij v ebelarstvu
ter o pogojih glede reje in prometa s ebeljim plemenskim materialom
Pravilnik o pogojih za priznanje rejskih organizacij, ki vodijo ali ustanavljajo izvorno rodovniko knjigo za plemenske kranjske ebele
Pravilnik o ukrepih za zagotavljanje, zatiranje, obveanje
in prepreevanje hude gnilobe ebelje zalege (Pestis apium)
Pravilnik o zootehninih standardih za plemensko kranjsko ebelo
Izobraevanje:
- Na osnovnih in srednjih olah se vpii v ebelarski kroek
ali izbirni predmet ebelarstvo.
- Odloi se za tudij, ki omogoa spoznavanje ebel in
ebelarstva ter s ebelarstvom povezanih podroij.
- Vkljui se v teaj za ebelarje zaetnike.
- Pridobi nacionalno poklicno kvalifikacijo ebelar /
ebelarka.
- Opravi izpite za ebelarskega mojstra.
Obii:
- Izkuenega ebelarja v tvojem okolju.
- Dravni ebelarski posvet in mednarodna prodajna
razstava v Celju.
- ebelarsko zvezo Slovenije, Brdo pri Lukovici.
- ebelarsko knjinico Janez Golinik, Brdo pri Lukovici.
- Trgovino, ki ponuja ebelje pridelke ter ebelarsko opremo.
- ebelarski muzej v Radovljici.
- Vseslovenski ebelarski praznik in ostale prireditve ZS.
- Prilonostne ebelarske razstave.
ZANIMIVOSTI
79
NASVETI
Ni ga ez dober nasvet!
Kadar lovek izgubi glas, priporoajo zmes medu, zdrobljenega
gorinega semena in surovega masla.
Kaelj in vse bolezni iz prsi preene v vinu kuhan med.
Za bodec (pljunico, zbadanje v prsih) namai med na platno
in ga poloi na prsi.
Na vodi zagret med ozdravlja glavobol.
e zveer zauije medeni napitek, bo trdno spal.
Proti glavobolu si z medom namai elo.
Odrgnino namai z medom.
Med celi tudi veje rane.
MEDENA KULINARIKA
Posladkaj se z medom! Morda bi pripravili imenitno pecivo? Loti se, izberi, pripravi, speci! Dober tek!
MEDENO PECIVO I
Sestavine:
30 dag mehke moke
10 dag masla
5 dag mletih orehov
1/2 zavitka pecilnega praka
1/2 lice cimeta
4 lice medu
2 jajci, malo mleka
Moko presejemo v skledo in ji dodamo na koke narezano maslo. Primeamo sladkor, orehe, pecilni praek
in cimet. Dobro premeamo in v sredini napravimo
jamico, v katero zlijemo jajca in med. Umesimo gladko,
mehko testo in oblikujemo dva hlebka. Nekaj asa naj
poivata. Nato oblikujemo enakomerno velike kroglice
in jih poloimo na namaen peka. Peemo jih pri 200
C priblino 20 minut, dokler ne postanejo svetlo rjave
barve. Ohladimo jih in pustimo ez no, da se nekoliko
zmehajo.
RJAVI MEDENJAKI Z MANDELJNI

Sestavine:
25 dag medu
10 dag sladkorja
20 dag mletih praenih mandeljnov
sok ene limone
25 - 30 dag moke
1/2 vreke pecilnega praka cimet
Med segrejemo do vrelia, dodamo sladkor, mandeljne, limonin sok, cimet, moko in pecilni praek. Vse
skupaj pregnetemo v trdo testo. Ugneteno testo naj
nekaj ur poiva. Nato ga razvaljamo in s kolekom
za pecivo zreemo na tirikotnike. Peemo jih v
pomaenem in z moko potresenem pekau. e preden jih vzamemo iz peice, jih premaemo z medom,
razredenim z vodo.
POPRANI MEDENJAKI
Sestavine:
- 50 dag moke
- 20 dag masti
- 25 dag medu
- 12 dag mletih orehov
- 1 jajce
- 1/2 vreke pecilnega praka
- malo popra in soli
Na deski umesimo gladko testo. Razvaljamo ga

cm na debelo. Z modelki izreemo iz testa poljubne
oblike. Medenjake polagamo na pomaen in z moko
potresen peka. Vsakega premaemo s stepenim beljakom, na sredino vsakega medenjaka pa poloimo pol
orehovega jedrca.
MEDENO PECIVO, PRELITO Z

GLAZURO IV.
Sestavine:
- 30 dag rene moke
- 20 dag sladkorja
- 10 dag medu
- 2 jajci
- limonina lupina
- cimet
- nageljnove bice
- 1 lika jedilne sode
- za led (glazuro): 20 dag sladkorja v prahu,
- limonin sok
- 1 beljak
- voda
Iz vseh primesi ugnetemo testo, zvaljamo na debelino pol centimetra, z modelki izreemo razline oblike
in jih speemo v peici. Peene pomakamo v glazuro
in osuimo. Glazura: do gladkega zmeamo sladkor
v prahu, beljak, limonino lupino in po potrebi malo
vode.
80 ZANIMIVOSTI
MEDENO PECIVO III.

Sestavine:
- 1/2 kg penine moke
- 10 dag surovega masla
- 18 dag sladkorja
- limonina lupina
- 4 lice medu
- 2 jajci
- 1 lika sode
- 1 do 2 lici kisle smetane
Moko presejemo na desko, dodamo vse preostale

sestavine in ugnetemo testo. Zvaljamo ga na prst debelo, poloimo na pomazan in z moko potresen peka
ter peemo v vroi peici. Peeno in ohlajeno pecivo
zreemo na rezine.
MEDENO PECIVO II.

Sestavine:
- 25 dag krune moke
- 20 dag medu
- 5 dag sladkorja
- 5 dag surovega masla
- 3 jajca
- 5 dag mandeljnov
- nekoliko cimeta
- nekaj nageljnovih bic
- 1 dag pomarannih lupin
Surovo maslo meamo s sladkorjem in medom,

zmes skupaj z diavami pretresemo v lonec, jo nekaj
minut kuhamo in nato ohladimo. Dodamo jajca in
moko ter zgnetemo testo. V pomaenem pekau ga
peemo dobro uro.
MEDENI KRUHKI
Sestavine:
- 1/2 kg sladkorja
- 4 g zmletega cimeta
- 2 g nageljnovih bic
- 15 dag medu
- 4 cela jajca
- 1 rumenjak
- 10 g jedilne sode
- 62 dag moke
Sladkor, jajca, rumenjak, diave in med meamo pol

ure, dodamo e moko, pomeamo z jedilno sodo, dobro zmeamo in pustimo stati nekaj ur. Nato testo zvaljamo za prst debelo, nareemo na krogce, pomaemo z
beljakom in peemo v srednje vroi peici.
KMEKI GRILJAJ
Sestavine:
- 1/2 kg penine moke
- 1/2 dl medu
- 3 dl vode
- 1 kavna lika mletega cimeta
- 1 kavna lika mletih nageljnovih bic
- 1 kavna lika janea
Iz vseh sestavin zamesimo testo in ga dobro zgnetemo. Gladko testo pokrijemo s prtikom in ga damo
za 24 ur na hladno. Potem testo zreemo na majhne
koke in vsakega z rokami zvaljamo v svaljek. Po tri in
tri svaljke spletemo v kite, jih v vence zloimo na pomazan peka in speemo.
MEDEN KRUH
Sestavine:
- 3/4 kg medu
- 30 dag rene moke
- 18 g pepelike
- 35 dag rene moke
- nekaj zdrobljenega janea
- mlet ingver
- 3 rumenjaki
- 8 dag sladkorja
Med zavremo, nato odstavimo in meamo toliko
asa, da se ohladi. V mlaen med dodamo moko in
pepeliko in pustimo nekaj asa stati. Nato primeamo
e preostalo moko, mlete diave, sladkor in rumenjak.
Testo damo za dva prsta visoko v pomazan peka in
peemo v vroi peici.
MEDENO PECIVO Z OREHI V.

Sestavine:
- 1/2 moke
- 1/2 kg medu
- 1/2 kg sladkorja
- 20 dag orehov
- cimet
- nageljnove bice
- 2 jajci
- 2 lici ruma
- 1 pecilni praek
Med zavremo, in ko se nekoliko ohladi, mu

primeamo moko, sladkor, zrezane orehe, diave, dobro zmeamo in pustimo stati 24 ur. Nato dodamo jajci, rum, pecilni praek in vse dobro premeamo. Testo
damo v namazan peka in peemo v peici.
ZANIMIVOSTI
81
82 ZANIMIVOSTI
To sem jaz!
83
Literatura
Babnik, J., (1958): Med hrana, zdravilo. Ljubljana: Kmeka knjiga.
Bokal, L. (Ur.) in sodelavci, (2008):
ebelarski terminoloki slovar. Brdo pri
Bukovec, A. in sodelavci, (1955): Sodobno ebelarstvo, I. del. Ljubljana: Zveza
ebelarskih drutev Slovenije, Ljubljana.
Bukovec, A. in sodelavci, (1958): Sodobno ebelarstvo, II. del. Ljubljana: Zveza
ebelarskih drutev Slovenije, Ljubljana.
erimagi, H., Rihar, J., Sulimanovi, D.,
(1981): Bolezni, kodljivci, zastrupitve
ebel. Ljubljana: ebelarska zadruga
Ljubljana.
Debelak, M., (1991): ebelarjeva
opravila. Ljubljana: Kmeki glas.
Glavnik, dr. med., prim. V. (2010): Alegija na strupe ebel in os. V: Slovenski
ebelar. Brdo pri Lukovici: ebelarska
zveza Slovenije, let. CXII, t. 3, marec
2010, str. 79.
Grad, J. in sodelavci, (2010): Pomembni in ogroeni opraevalci: mrlji v
Sloveniji. Brdo pri Lukovici: ebelarska
zveza Slovenije.
Grad, J., (2011): Sonaravno gojenje
mrljev. Slovenski ebelar, t. 12.
Gregorc, M., in sodelavci, (1979): Katalog ebelarske opreme in orodja. Ljubljana: Medex.
Gregori, J., (1984): Mladi ebelar. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Gregori, J., in sodelavci (2011): Obstoja
pa ena pridna in utrjena ebela, taka je
kranjska. Brdo pri Lukovici: ebelarska
zveza Slovenije.
Javornik, F. in sodelavci, (1982):
ebelarstvo. Ljubljana: Kmeki glas.
84
Javornik, F. in sodelavci, (1987):

Zdravstveno varstvo ebel: prironik za
ebelarje. Ljubljana: Zveza ebelarskih
drutev Slovenije in Republika veterinarska uprava SR Slovenije.
Lakmayer, F., (1907): Umni ebelar. Celovec: Druba sv. Mohorja.
Mencej, M., Kolenc, F., (1989): Prironik
za ebelarske zaetnike. Ljubljana :
Zveza ebelarskih drutev Slovenije
Poklukar, J., in sodelavci, (1998): Od
ebele do medu. Ljubljana: Kmeki
glas.
Seneganik, E., Seneganik, J. (1966):
Med naa vsakdanja hrana in zdravilo.
Ljubljana: Medex in Zveza ebelarskih
drutev Slovenije.
Seni, L. (2009): ebelarska zveza
Slovenije: Javna svetovalna sluba v
ebelarstvu (JSS). Brdo pri Lukovici:
Skupina avtorjev, (1984): Mo medu.
Ljubljana: Centralni zavod za napredek gospodinjstva.
Skupina avtorjev, (2011): Brez ebel ni
ivljenja: posadi roo za ebelo. Brdo pri
Tomec, dr. med., U. (2007): Ko pii
ebela V: Slovenski ebelar. Brdo pri
Lukovici: ebelarska zveza Slovenije,
let. CIX, t. 1, januar 2007, str. 14.
Zdear, P. (2002): Sto let Opazovalnonapovedovalne slube medenja, v:
Bilten ebelarskega centra Slovenije.
Brdo pri Lukovici: ebelarska zveza
Slovenije.
Zdear, P., in sodelavci (2008): Slovensko
ebelarstvo v tretje tisoletje I. Brdo pri

Čebela Se Predstavi

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Čebela Se Predstavi

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

EBELA SE

UBENIK ZA LJUBITELJE EBEL

Avtor: Marija Mlaker umenjak

Pred seboj ima ubenik s

6. ebelji pridelki ...............................................................................................................................45

Doma sem v Sloveniji.

ista kranjska sivka

porabi malo zalog hrane

dobra graditeljica satja

na viku pane sezone

dobro izrabi obilne pae

delo z nao ebelo je prijetno

Rodil se je 20. maja 1734 na Breznici na Gorenjskem. e

Zavrti as nazaj v preteklost v as, ko so Slovenci, narod

Anton Jana je odkril:

- ebelarstvo je doivelo svoj razcvet.

1721 PETER PAVEL GLAVAR

Rojstna hia Antona Jane na Breznici na Gorenjskem.

Ali ga pozna? Le dobro si ga oglej!

Rojen 20. maja

ebelnjak, v katerem je ebelaril na znani ebelar Anton

PETER PAVEL GLAVAR

Trdil je, da se matica

JANEZ ANTON SCOPOLI

2. Spoznaj ebeljo druino in

10 SPOZNAJ EBELJO DRUINO IN BIVALIE EBEL

Matica zalega jajece, obkroena je z delavkami.

Matice ne smemo prijeti za zadek!

OPRAVILA PANJSKIH EBEL

OPRAVILA PANIH EBEL

- ienje celic (starost od 0 do 6 dni),

- zraenje (starost od 13 do 22 dni),

SPOZNAJ EBELJO DRUINO IN BIVALIE EBEL

Troti so samci v ebelji druini. Opraijo mlade matice

Trot je samec, ki oprai matico. Troti ivijo 3-6 tednov,

Da se trot razvije iz neoplojenega jajeca v trotovskih celicah?

V ebelji druini je od 600 do nekaj 1000 trotov.

III. DOMSKO ALI VRTNO

12 SPOZNAJ EBELJO DRUINO IN BIVALIE EBEL

Preberi! Izvedel bo posebnost naega ebelarstva!

ebelarjenje v stojeih panjih. Svoje panje je postavljal pokonci

Prednja stran kranjiev konnico so lepo poslikali.

SPOZNAJ EBELJO DRUINO IN BIVALIE EBEL

Mikliev ebelnjak s koriti in drugimi panji iz desk v Novih

Pogled v panj kranji, s pritrjenim satjem na strop.

Uveljavili so se predvsem na tistih slovenskih obmojih na

14 SPOZNAJ EBELJO DRUINO IN BIVALIE EBEL

Da matina reetka omogoa samo prehod

SPOZNAJ EBELJO DRUINO IN BIVALIE EBEL

Sodobno urejen ebelnjak z A-panji. ebele so zavarovane

Tovornjak-ebelnjak: ebelar prevaa ebele s pasia na

Lorenz Lorain Langstroth

16 SPOZNAJ EBELJO DRUINO IN BIVALIE EBEL

Stojie nakladnih panjev. Panje namestimo na podlago, ki je

Zapuina naih prednikov.

Listovni panji: sprednji del, zadnji del.

ebelnjak z A-panji. Najve ebelnjakov v Sloveniji ima danes 10-satne A-panje.

SPOZNAJ EBELJO DRUINO IN BIVALIE EBEL

3. Spoznaj ivljenje ebel

18 SPOZNAJ IVLJENJE EBEL

POZOR! EBELJE GNEZDO

ebele pri gradnji satja.

Matiniki na spodnjem robu sata.

ebelji roj si gradi gnezdo v naravi.