You are on page 1of 12

UNIVERZITET GOCE DEL^EV [TIP

SEMINARSKA RABOTA

TEMA: NEVRABOTENOST

Mentor:
Prof.d-r

Izrabotil:
Traj~e Miceski
Dimitrievska Emilija

2009

S O D R @ I N A:
str

Voved ..................................................................................................
..................... 3
1. NEVRABOTENOST ......................................................................
......... 3
Z
A
K
L
U
^
O
K.................................................................................................. 10
Koristena literatura

Voved:
Nevrabotenosta e problem {to predizvikuva mnogu
nedorazbirawe i kontrverzni razmisluvawa vo ekonomskata teorija.
Pri~inite le`at vo karakteristikite na pazarot na rabotna sila, koja po
mnogu svoi osobini se razlikuva od drugite pazari. Imeno, normalno
na eden pazar da se o~ekuva dvi`ewe na cenite na proizvodite i
uslugite nagore ili nadolu, vo zavisnost od odnosite pome|u
ponudata i pobaruva~kata. Me|utoa, ovaa osnovna ekonomska
zakonitost ne e ednostavno primenliva i na pazarot na rabotna sila.
Na ovoj pazar validna e maksimata za nefleksibilnost na cenata na
rabotnata sila t.e. naemninata (platata). Vo osnova, naemninite ne
ja poseduvaat fleksibilnosta {to gi odlikuva cenite na ostanatite
stoki i uslugi. Vakvata nivna inertnost doa|a kako rezultat na
vgradenite administrativni merki (proizlezeni od rabotnoto
zakonodavstvo), i odredbite od kolektivnite dogovori (sklu~eni
pome|u sindikatite i rabotodava~ite). Vpro~em, naemninata ne e i
ne mo`e da bide samo ekonomska kategorija. Taa e osnova za
obezbeduvawe na biolo{ka egzistencija na ~ovekot. Ottuka,
proizleguva deka analizata na nevrabotenosta e mnogu kompleksna
i vklu~uva mnogu aspekti.
Najseriozniot problem so koj e soo~ena sekoja zemja bez isklu~oknevrabotenosta predizvikuva kobni posledici: Taa pretstavuva (i
predizvikuva) nedovolna iskoristenost na doma{nite resursi,
doveduva do namaluvawe na dohodite na naselenieto, a toa mo`e
da bide (i naj~esto pretstavuva) voved vo siroma{tija.
1. NEVRABOTENOST
Visokata
nevrabotenost
pretstavuva
eden
od
najserioznite problemi so koj e soo~ena makedonskata ekonomija,
pa duri i op{testvoto kako celina. Toa e problem {to se provlekuva
dve-tri decenii nanazad, bidej}i be{e prisuten i pred po~nuvaweto
na procesot na tranzicija. Osnovni pri~ini koi vo toa vreme
pridonesoa za pojava na nevrabotenosta bea brzata deagrarizacija i
naporedno so toa urbanizacijata, konceptot na zabrzana
industrijalizacija, nadopolnet so golemi investicioni proma{uvawa
(osobeno vo tekot na osumdesetite godini) no i pogre{no
postaveniot koncept na re{avawe na nevrabotenosta vo tekot na
sedumdesetite i osumdesetite godini.1 Se razbira, procesot na
1

Problemot na nevrabotenosta vo prethodniot socijalisti~ki ekonomski sistem za prvpat se


pojavi vo tekot na sproveduvaweto na Stopanskata reforma od 1965 godina. Vo toa vreme
nevrabotenosta be{e predizvikana od preminot kon inteziven, kako zamena za dotoga{niot
ekstenziven na~in na stopanisuvawe vo toga{nata jugoslovenska ekonomija. Vo tie uslovi, privremeno
re{enie se najde vo otvaraweto na granicite t.e. ovozmo`uvaweto za slobodno vrabotuvawe vo
stranstvo. Po ovaa osnova, za kuso vreme okolu 700 000 lica od nekoga{na Jugoslavija, zaminaa vo
razvienite zemji od Zapadna Evropa, SAD i Avstralija. Deka se rabote{e za palijativno re{enie se uvide

tranzicija koj zapo~nuva vo devedesetite godini, dopolnitelno go


pothranuva problemot na nevrabotenosta. Pri~ina za toa se
strukturnite promeni vo stopanstvoto, procesot na privatizacija i.t.n.
Pred da se premine kon analiza na obemot i
karakteristikite na nevrabotenosta vo Makedonija, da se osvrneme
na metodologijata {to se koristi pri analiza i istra`uvawe na ovaa
pojava. Imeno, vo tekot na celiot period od otpo~nuvaweto na
tranzicioniot proces vo Makedonija, se vodat ostri debati okolu
visinata na stapkata na nevrabotenost. Pri~ina za toa e faktot {to
razli~ni institucii (Zavodot za statistika, Zavodot za vrabotuvawe,
oddelni instituti, pa duri i Narodnata banka) izleguvaat vo javnosta
so sopstveni procenki za obemot na nevrabotenosta. Razlikite vo
ovie procenki ~esto pati se golemi. Od tie pri~ini, vo na{ata analiza
se potpirame na metodologijata {to e me|unarodno prifatena, i kako
takva najrelevantna. Stanuva zbor za Anketata za rabotna sila,
primeneta od strana na Zavodot za statistika.
Od 1996 godina, istra`uvaweto na nevrabotenosta vo
Makedonija se vr{i spored metodologijata na Me|unarodnata
organizacija na trudot (ILO) koe e op{to prifatena vo me|unarodni
ramki. Soglasno so ovaa metodologija, sekoja godina Zavodot za
statistika sproveduva Anketa za rabotna sila, {to ponatamu
pretstavuva eden od osnovnite izvori na informacii za osnovnite
kategorii vo ovaa sfera (vraboteni, nevraboteni, i neaktivno
naselenie), kako i za soodvetnite strukturi na ovie kategorii.
Voobi~aeno vakvite anketi se sproveduvaat na statisti~ki
primerok od okolu 7-8000 domakinstva (1-2% od vkupniot broj
doma}instva vo Makedonija), a kako osnovni edinici na
nabquduvawe se zemaat ~lenovi na izbranite domakinstva, pod
pretpostavka deka imat postojano mesto na `iveewe vo Republika
Makedonija.
Osnovniot kriterium za podelba na naselenieto spored
ekonomskata aktivnost pretstavuva rabotata. Redosledot na
istra`uvaweto e sleden: najprvin se izdvojuvaat vrabotenite, potoa
nevrabotenite, a na kraj ekonomski neaktivnite. Od na{ aspekt
posebno interesirawe se razbira predizvikuva kategorijata
nevraboteni. Za edno lice da se smeta za nevraboteno, treba da gi
ispolnuva slednite 3 uslovi:
- vo tekot na izve{tajnata nedela da ne rabotelo;
- aktivno da baralo rabota; i
- da bilo podgotveno da otpo~ne so rabota vo nedelata
na Anketata ili vo tekot narednata nedela.
Stapkata na nevrabotenost pretstavuva koli~nik pome|u
brojot na nevrabotenite i rabotnata sila (vraboteni i nevraboteni, na
vozrast od 15-80 godini). Mnogu poretko, ovaa stapka se dobiva
kako koli~nik pome|u brojot na nevraboteni i brojot na vraboteni.
nabrzo. Imeno, problemot so nevrabotenosta povtorno se zaostri vo vtorata polovina od sedumdestite i
osobeno vo osumdestite, no sega i razvienite zemji bea soo~eni so ovoj problem, pa ne postoea
nikakvi {ansi za povtorna primena na vakvata merka.

Kako {to potenciravme prethodno i pokraj faktot {to Anketata


za rabotna sila se sproveduva soglasno me|unarodnite standardi,
sepak taa ne retko predizvikuva kontraverzni mislewa i dvoumewa.
Imeno, brojot na nevraboteni, procenet vrz osnova na anketata,
redovno e pomal od brojot na registriranata nevrabotenost liferuvan
od strana na Zavodot za vrabotuvawe. Diskrepancata e tolku
golema {to se dvi`i okolu 100000 lica ({to pretstavuva pove}e edna
tretina od brojot na nevraboteni spored anketata). Pri~inata za ova
treba da se bara vo primenata na razli~na metodologija za
evidentirawe, no iv o toa {to Zavodot za vrabotuvawe vr{i
evidencija na licata koi se prijavuvaat so cel da ostvarat odredeni
socijalni prava, iako golem del od niv fakti~ki se vraboteni vo
neformalniot sektor.
Kolkav e obemot na nevrabotenost vo Makedonija? Spored
poslednoto istra`uvawe t.e. Anketata za rabotna sila od april 2005
godina vo Makedonija nevraboteni bile 323934 lica ili stapkata na
nevrabotenost bila 37,3% od druga strana brojot na vraboteni
iznesuval 545253 lica, a stapkata na vrabotenost bila 33,5%.
Vkupnata rabotna sila bila 869187 lica, odnosno stapkata na
aktivnost bila 54,1%.

Anketa za rabotnata
sila2

Naselenie vo Republika Makedonija na vozrast nad 15 godini spored


ekonomskata aktivnost 2003-2004 godina
Rabotna sila
Rabotna sila - Neaktivni lica
Vozrast

Vkupn
o

Vraboteni

Nevraboten
i

Nekativni
lica

Vkupn
o

Vraboteni

Nevraboten
i

Neaktivni
lica

100.
0
3,0

100.0

100.0

100.0

1,6

5,4

19,6

10,6

19,8

19,0

10,3

2003
Vkupn
o

1519
2024
2529
3034
3539
4044
4549
5054
5559
602

8609
76
2567
6
9147
6
1211
54
1201
38
1212
84
1176
33
1084
38
7987
7
4545
0
1977

545108

315868

8573

17103

31591

59885

71847
4
14080
4
73994

59635

61519

38672

14,1

10,9

19,5

5,4

68445

51693

31310

14,0

12,6

16,4

4,4

81600

39684

28803

14,1

15,0

12,6

4,0

86976

30657

29699

13,7

16,0

9,7

4,4

84708

23730

34181

12,6

15,5

7,5

4,8

61857

18020

43312

9,3

11,3

5,7

6,0

34916

10534

49120

5,3

6,4

3,3

6,8

16945

2831

67844

2,3

3,1

0,9

9,4

DZS: Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija 2006

64
nad 65

Vkupn
o

1519
2024
2529
3034
3539
4044
4549
5054
5559
6064
nad 65

Vkupn
o

1519
2024
2529
3034
3539
4044
4549
5054
5559
6064

6
1007
5

9862

213

18073
6
2004

1,2

1,8

0,1

25,2

8322
81
2382
1
8406
8
1124
85
1130
46
1164
83
1158
50
1076
16
8537
5
4725
6
1921
1
7071

522995

309286

100,0

100,0

17347

100,
0
2,9

100,0

6474

1,2

5,6

18,6

31519

52548

76227
6
14164
9
80020

10,1

6,0

17,0

10,5

56962

55523

42989

13,5

10,9

18,0

5,6

67860

45186

35263

13,6

13,0

14,6

4,6

77232

39251

34334

14,0

14,8

12,7

4,5

82644

33206

31670

13,9

15,8

10,7

4,2

80481

27135

37132

12,9

15,4

8,8

4,9

64768

20607

45812

10,3

12,4

6,7

6,0

33024

14231

58990

5,7

6,3

4,6

7,7

15305

3907

71537

2,3

2,9

1,3

9,4

6726

345

18288
1
2005

0,8

1,3

0,1

24,0

8691
87
2336
0
8392
0
1155
79
1167
41
1188
27
1189
90
1147
68
9387
8
5306
7
2089
6

545253

323934

100

100

100

100

8527

14833

2.7

1,6

4,6

18,7

31556

52364

73681
0
13821
11
80987

3,7

5,8

16,2

11,0

61281

54298

42736

13,3

11,2

16,8

5,8

70219

46552

33038

13,4

12,9

14,4

4,5

78966

39962

31742

13,7

14,5

12,3

4,3

82126

36864

30089

13,7

15,1

11,4

4,1

82679

32089

31132

13,2

15,2

9,9

4,2

68670

25207

42786

10,8

12,6

7,8

5,8

36742

16325

57668

6,1

6,7

5,0

7,8

15668

5229

68331

2,4

2,9

1,6

9,2

nad 65

9160

8919

242

18209
2

1,1

1,6

0,1

24,6

Prezentiranite podatoci ja davaat stapkata na nevrabotenost


vo R.M. za periodot do 2005 godina od koi nedvosmisleno se
sogleduva deka taa redovno nadminuva 30%.
Stapkata na nevrabotenost od preku 30% e prisutna vo
Makedonija vo kontinuitet re~isi edna decenija. Ovoj fakt sam po
sebe zboruva za serioznosta na problemot, no konstatacijata dobiva
na te`ina dokolku se napravi komparacija so ostanatite vo tranzicija
(vidi tabela br. 1 ). Dokolku tranzicijata se sledi preku ovoj
kriterium, mo`e da se konstatira deka najgolem {ok taa
predizvikuva na pazarot na rabotna sila vo Makedonija. Prose~niot
godi{en pad na vrabotenosta iznesuva{e -6,5% dodeka prose~niot
godi{en rast na nevrabotenosta iznesuva{e 8,8% (1990-1998). Iako
vakvata tendencija na pazarot na rabotna sila e sli~na i vo
ostanatite tranzicioni ekonomii, Makedonija e apsoluten rekorder
spored stapkata na nevrabotenost. 3
Za volja na vistinata, poslednive godini doa|a do izvesno blago
namaluvawe na stapkata na nevrabotenost, no taa seu{te opstojuva
na nivoto od preku 30% (vidi tabela br. 2). Seto toa zboruva za
faktot {to nevrabotenosta vo Makedonija ima karakteristiki na
strukturna nevrabotenost ({to dopolnitelno go zasiluva vpe~atokot
na nejzinata serioznost). Imeno, ... namalenata ekonomska
aktivnost vo 2001 godina, izrazena preku visok pad na doma{noto
proizvodstvo i bruto doma{niot proizvod, ne go naru{ija
kontinuitetot na trendot na namaluvawe na stapkata na
nevrabotenost vo Republika Makedonija {to trae od 1998 godina.
Stapki(koeficineti na aktivnost, vrabotenost i nevrabotenost vo
RM 1998-2005)

Stapka na
aktivnost
Stapka na
vrabotenost
Stapka na
nevraboteno
st

1998

1999

2000

2001

54,8

53,1

52,9

55,5

200
2
52,6

35,9

35,9

35,8

38,6

35,8

34,5

32,4

32,3

30,5

31,9

200
3
54,
5
34,
5
36,
7

200
4
52,
2
32,
8
37,
2

200
5
54,1
33,9
37,3

Tabela 2 4
Izvor: Dr`aven zavod za stitistika, Statisti~ki godi{nik na RM 2001,Skopje
str.260 i Statisti~ki godi{nik na RM 2002,2003,2004,2005 str.270

UNDP, Nacionalen izve{taj za ~ovekoviot razvoj 1999, Skopje, 2000 str.46


Izvor: Dr`aven zavod za statistika, Statisti~ki godi{nik na RM 2001 Skopje,
str.260
3
4

Sepak, so ogled na dolgoro~niot karakter na problemot na t.n.


strukturna nevrabotenost vo zemjata, nastanatite promeni na
pazarot na rabotna sila se od privremen karakter, bez pozna~aen
pozitiven efekt na dolg rok. 5Ako se napravi sporedba so sostojbata
vo pogled na nevrabotenosta kaj nekoi od razvienite zemji, lesno }e
se zabele`i deka nevrabotenosta kaj nas ima alarmantni dimenzii,
bidejki e povisoka za 3-4 pati vo odnos na prosekot ili poedine~nite
stapki na nevrabotenost kaj razvienite zemji
Kakva e strukturata na nevrabotenosta vo Makedonija spored
oddelni kriteriumi? Voobi~aeno, analizata se fokusira na nekolku
kriteriumi, kako {to se, na primer, starosnata struktura, obrazovnata
struktura, prethodniot raboten sta` na nevrabotenite, godinite na
~ekawe(barawe) rabota i.t.n. vo strukturata na nevrabotenite vo
Makedonija dominantno e u~estvoto na pomladi lica, na
nekfalikuvanite rabotnici in a onie so nedovolno rabotno iskustvo.
Spored odredeni istra`uvawa na Svetskata banka, visokata stapka
na nevrabotenost ne e rezultat na prestruktuirawata na
pretprijatijata vo Makedonija (iako i otpu{tawata na rabotnicite kako
rezultat na ovie procesi imaat svoe vlijanie vrz nevrabotenosta).
Imeno, se procenuva deka samo 20% od vkupniot broj na
nevraboteni vo Makedonija gi izgubile svoite rabotni mesta kako
posledica na prestruktuiraweto, {to ne e slu~aj so ostanatite zemji
vo tranzicija kaj koj najgolem del od nevrabotenite se lica koi
ostanale bez rabota kako rezultat na ovie procesi. Vo strukturata na
nevrabotenite dominiraat mladite (pred se, onie na vozrast do 30
godini).6 Od aspekt na kvalifikaciite {to gi poseduvaat, najbrojni se
tokmu onie bez kvalifikacii t.e. nestru~nite lica, koj povtorno baraat
rabota. Imeno, faktite zboruvaat deka so tekot na vremeto se
pove}e se zgolemuva u~estvoto na lu|eto koi ne raspolagaatso
stru~ni znaewa i kvalifikacii. Nestru~nite lica pretstavuvaat pove}e
od polovina od vkupniot broj na nevraboteni nasproti se pomaloto
u~estvo na stru~nite nevraboteni lica. Toa e posledica na opa|aweto
na pobaruva~kata za nekvalifikuvana rabotna sila za smetka na
zgolemuvaweto na pobaruva~kata za mladi i kvalifikuvani lica (so
minimum sredno obrazovanie, odredeno rabotno iskustvo i nekoi
dopolnitelni znaewa-odredeni ve{tini vo rabota so kompjuter,
stranski jazici, voza~ka dozvola i.t.n.).
Nevraboteni vo RM spored dol`inata na nevrabotenosta
2003

2004

2005

Dol`ina
na
nevraboteno
st

Vkupn
o

Ma`i

@eni

Vkupn
o

Ma`i

@eni

Vkupn
o

Ma`i

@eni

Vkupno

31586
8

1918
50

1240
18

30928
6

1862
23

1230
63

32393
4

1328
68

1328
38

Narodna banka na RM, Godi{en izve{taj 2001, Skopje, str.31

Izvor:Stapkite na nevrabotenost kaj starosnite grupi 15-19, 20-24, i 25-29


godini, vo site godini od zapo~nuvaweto na tranzicijata se mnogu povisoki od istite kaj
ostanatite starosni grupi i redovno se dvi`at nad 50%.
6

Do 1 mesec
2-5meseci

9596
16708

7741
8934

1855
7775

5207
18513

6-11meseci

20708

9657

21342

1217meseci
1823meseci
2 godini
3 godini

18392

1105
1
1063
4
5915

7757

20466

4677

14399

4 godini

Vkupno
Do 1 mes.
2-5 mes.
6-11 mes.
12-17mes.
18-23m.
2 godini
3 godini
4 godini
Vkupno
Do 1 mes.
2-5 mes
6-11 mes.
12-17 mes
18-23
2 godini
3 godini
4 godini
i pove}e

10591
2109
36855

2989
1142
0
1265
6
1262
1
9243

2218
7093

6490
16613

8686

19843

7846

19476

5156

16017

1405
2276
0
1234
11

704
2614
1780
834
1409
27791 1736
1042
5
8
4
20090
7749
19895 1181
8080
9
8
5
47
7
Struktura spored polot vo %
100,0
60,7
39,9
100,0
60,2
39,8
100,0
80,8
19,3
100,0
57,4
42,6
100,0
53,5
46,5
100,0
61,7
38,3
100,0
53,4
46,6
100,0
59,3
40,7
100,0
57,8
42,2
100,0
61,7
38,3
100,0
55,8
44,2
100,0
64,2
35,8
100,0
66,6
33,4
100,0
68,1
31,9
100,0
61,8
38,2
100,0
62,5
37,5
100,0
61,4
38,6
100,0
59,4
40,6
Struktura spored dol`inata na nevrabotenosta
100,0
100,0 100,0 100,0 100,0
100,0

100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
vo %
100,0

3,0
5,3
6,6
5,8
5,9
1,2
11,7
63,6

2,0
5,1
6,1
6,4
4,9
0,9
9,5
65,4

4,0
4,7
8,0
5,5
3,1
0,7
10,5
64,3

1,5
6,3
7,8
6,5
3,8
0,6
11,4
62,5

1,7
6,0
6,9
6,8
4,7
0,8
9,0
64,3

1,6
6,1
6,8
6,4
5,0
1,0
9,3
63,4

1,8
5,8
7,1
6,0
4,2
0,7
8,5
65,7

2960
30710
21182
5

4155
1004
4
1099
5
1221
5
9780

2336
6569

2071
1960
0
1222
37

889
1110
9
8958
8

59,0
64,0
60,5
55,4
62,7
61,1
70,0
63,8
57,7

41,0
36,0
39,5
44,6
37,7
38,9
30,0
36,2
42,3

100,
0
2,2
5,3
5,8
6,0
5,1
1,1
10,3
64,0

8848
7261
6237

100,
0
1,8
4,9
6,7
5,5
4,7
0,7
8,4
67,4

Izvor:Statisti~ki godi{nik na RM 2005, Skopje


Podatocite nedvosmisleno uka`uvaat na zaklu~okot deka
brojot na vrabotenite koi ~ekaat vrabotuvawe pove}e od 2 godini
namesto da se namaluva postojano se zgolemuva, {to uka`uva deka
nevrabotenosta e eden od najgolemite problemi so koj e soo~eno
makedonskoto op{testvo.
Problemot so rekonstruiraweto na najgolemite zagubari vo
Makedonja ima({e) sodvetno vlijanie vrz starosnata struktura na
nevrabotenite. Imeno, najgolem del od onie koi pod pritisok na
procesite na restruktuirawe gi izgubile svoite rabotni mesta se
povrzani, koi so ogled na starosnata te{ko mo`e da se prilagodat na
novite barawa i da se prekfalifikuvaat ili dokfalifikuvaat. Od drugata
strana, postojano se namaluva u~estvoto na nevrabotenite koi se
pomladi i bez prethodno rabotno iskustvo. Na ova se nadovrzuva
u{te edna pojava {to se evidentira vo poslednite godini. Imeno, pod
pritisok na opadnatiot `ivoten standard, golem del od povozrasnite
koi prethodno nemale namera nitu barale rabota (doma}inki), sega
se odlu~uvaat na prijavuvawe vo Zavodot za vrabotuvawe so cel da

steknat nekoi socijalni pogodnosti, {to mo`at da gi dobijat dokolku


se evidentirani kako nevraboteni.7
Spored svoite karakteristiki, nevrabotenosta vo Makedonija e
strukturna, so mali promesi na cikli~na nevrabotenost. Na ova se
nadovrzuva i toa {to porastot na nevrabotenost ne be{e sleden so
soodvetna dinamika na razvoj na privatniot sektor. Od
novopojaveniot privaten sektor se o~ekuva{e otvarawe na novi
rabotni mesta, koi treba{e da go apsorbiraat vi{okot na vraboteni
vo dotoga{niot ops{testven (dr`aven) sektor. Za `al,toa ne se
ostvari,odnosno privatniot sektor se poka`a nesposoben da odigra
uloga na amortizer na prevrabotenosta. Ottuka, nejzinoto re{avawe
voop{to ne mo`e da stane samo od sebe po silata na nekakvo
dvi`ewe naemninite (platite) nagore ili nadolu. Ednostavno, tie
dopolnitelno se nefleksibilni i od ovoj aspekt ne e mo`no re{avawe
na ovoj problem na taa osnova. Vpro~em, kako {to be{e prethodno
navedeno, ... nevrabotenosta vo Republika Makedonija ne e
problem na gubewe na rabotnite mesta, tuku problem na
postoeweto na barieri za vlez na pazarot na rabotna mesto odnosno
negova izrazena nefleksibilnost. Ne e daleku od vistinata izrekata
deka makedonskiot pazar na rabotna sila pretstavuva raj za onie {to
imaat rabotno mesto, a pekol za onie {to go nemaat. Ottuka sleduva
logi~nata preporaka ... deka eden od prvite ~ekori vo bitkata za
namaluvawe na nevrabotenost vo Republika Makedonija treba da
bide olesnuvaweto na mo`nosta za otpu{tawe od rabota, za {to
sega postojat niza zakonski ograni~uvawa, koi se neprimereni na
alarmantnata sostojba so nevrabotenosta.8 Zna~i, pred da se
preide kon analiza na potencijalnite merki za re{avawe na
nevrabotenosta da vidime so {to se karakterizira voop{to pazarot
na rabotna sila i osobeno makedonskiot Pazar na rabotna sila.
Podatocite koi gi pribira Agencijata za vrabotuvawe se
odnesuvaat
na
registriranata
nevrabotenost.
Obemot
na
registriranata nevrabotenost ne mora da bide i stvaren obem na
nevrabotenost. Od edna strana tuka se licata koi ne se stvarno
nevraboteni, a se prijaveni vo Agencijata za vrabotuvawe (studenti,
domakinki, zemjodelci i dr.), a od druga strana odreden broj lica koi
ne se vraboteni ne se prijaveni vo Agencijata za vrabotuvawe. Na toj
na~in se sre}avame so poimite registrirana, neregistrirana, i
prikrieni i stvarna ili realna nevrabotenost. Prvite dva poimi sami po
sebe se jasni dodeka ostanatite baraat izvesni objasnuvawa.
Poimot prikriena nevrabotenost se odnesuva na nedovolna i
la`na nevrabotenost. Nedovolnata ili nepotpolnata nevrabotenost
poa|a od proizvodnite aspekti i gi ima vo predvid aktivnite lica vo
zemjodelstvoto i vrabotenite vo op{testveniot i individualniot sektor
7

Spored postojniot sistem na zadol`itelno osiguruvawe na rabotnicite i pravata vo


slu~aj na nevrabotenosta, vo na{ata zemja preku Zavodot za vrabotuvawe se ostvaruva
za{titan na nevrabotenite. Finansiraweto se vr{i preku pridonesot za vrabotuvawe {to go
uplatuvaat rabotodava~ite, spored stapka od 1,5% od bruto-platata na rabotnicite.

Vladata na RM, Makedonija 2003-Ramkovna programa za ekonomski razvoj i


reformi,Skopje Maj 2000 str.79-80
8

10

koi se nepotpolno iskoristeni i nedovolno rabotat. Tuka bi mo`ele da


se sretnat slednive slu~ai:
a)
Lica koi go obavuvaat svoeto znaewe samo vo skrateno
vreme koe ne e predvideno so zakonskite propisi
o~igledna nedovolna nevrabotenost.
b)
Lica koi rabotat polno rabotno vreme no nivniot u~inok
e mal, mala individualna produktivnost koja vlijae vrz
prose~nata niska produktivnost na trudot na rabotnata
organizacija. Mo`at da prestanat da rabotat i toa ne
vlijae na obemot na stvarnoto proizvodstvo-nedovolna
vrabotenost koja ne e o~igledna.
c)
Necelosna vrabotenost na zanaet~iite i drugite slobodni
profesii poradi nedovolnata pora~ka ili asortiman.
d)
Necelosna vrabotenost na licata vo zemjodelstvoto koja
se javuva poradi prenaselenosta, pogre{no deklarirawe
kako aktivno, poradi starata ili poradi toa {to nedovolno
ili pogre{no se koristat raspolo`ivite prirodni i drugi
resursi-prikriena nevrabotenost.
e)
Lica koi se anga`irani na rabota bez nikakva
op{testvena korist-la`na vrabotenost.
Prikrienata nevrabotenost e, vo po{iroka smisla na zborot
sekoe nedovolno, nepotrebno ili pogre{no duri i {tetno koristewe na
rabotnata
sila
zatoa
{to
postoi
pogolema
ponuda
od
pobaruva~kata. Nedovolnoto koristewe na rabotnata sila na
op{testveno potrebna korisna rabota ne e la`na rabota (la`na
vrabotenost-DM). No nepotrebnoto koristewe na rabotnata sila,
odnosno nejzinoto koristewe na rabota bez anga`irawe na raboti koi
nemaat nikakva op{testvena korist e vo prava smisla la`na
vrabotenost.9
Stvarnata nevrabotenost ne e lesno da se utvrdi koga se imaat
vo predvid te{kotiite za odreduvawe na kriteriumite od koi se poa|a
pri definirawe na nevrabotenosta kako i metodologijata i tehnikata
na opfa}awe. Stvarnata nevrabotenost poa|a od registriranata
nevrabotenost od koja e potrebno da se eliminiraat odredeni
kategorii na prijaveni lica koi ne gi ispolnuvaat utvrdenite op{ti
kriteriumi.
ZAKLU^OK
Visokata nevrabotenost pretstavuva eden od najserioznite
problemi so koj e soo~ena makedonskata ekonomija, pa duri i
op{testvoto kako celina. Toa e problem {to se provlekuva dve-tri
decenii nanazad, bidej}i be{e prisuten i pred po~nuvaweto na
procesot na tranzicija. Osnovni pri~ini koi vo toa vreme pridonesoa
za pojava na nevrabotenosta bea brzata deagrarizacija i naporedno
so toa urbanizacijata, konceptot na zabrzana industrijalizacija,
nadopolnet so golemi investicioni proma{uvawa (osobeno vo tekot
9

D-r. R.Stojanovi}, Optimalna strategija na stopanskiot razvoj, Sovremena administracija


Belgrad, 1970 str.121

11

na osumdesetite godini) no i pogre{no postaveniot koncept na


re{avawe na nevrabotenosta vo tekot sedumdesetite i osumdesete
godini. Se razbira, procesot na tranzicija koj zapo~nuva vo
devedesetite godini, dopolnitelno go pothranuva problemot na
nevrabotenosta. Pri~ina za toa se strukturnite promeni vo
stopanstvoto, procesot na privatizacija i.t.n.
Stapkata na nevrabotenost od preku 30% e prisutna vo
Makedonija vo kontinuitet re~isi edna decenija. Pokraj
ve}e
navedenite socijalni partneri na pazarot na rabotna sila vo
Makedonija, postoi u{te edna institucija, koja e vsu{nost javna
ustanova. Toa e Agencijata za vrabotuvawe.
Koristena literatura:
1. Dragoslav Mladenovi} Ekonomska statistika, Ekonomski fakultet
Belgrad, 1997
2. DZS: Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija 2006
3. D-r. Gordana Bilbilovska Ekonomska statistika, Ekonomski fakultet
2006
4. UNDP Nacionalen izve{taj za ~ovekoviot razvoj 1999 Skopje 2000
5. Narodna Banka na Republika Makedonija Godi{en izve{taj 2001
Skopje
6. Vlada na Republika Makedonija, Makedonija 2003 Ramkovna
programa za ekonomski razvoj i reforma Skopje, Maj 2000

12