POTOVANJE

ELVE
ANJE
Majda Senica Vujanovi

Dragi otroci, sem morska elva Anja.

Rada bi vam povedala svojo zgodbo. Zgodbo o svoji mladost. Kako sem se
odpravila sama v irni svet na svoje prvo potovanje. Navadne elve ste gotovo
e videli, kajne? A moje zgodbe ne poznate!
e dolgo plavam po morjih in oceanih. Potujem venomer iz toplih voda v hladne
na sever in spet nazaj. Le vpraajte zakaj? Rada vam odgovorim, ko bo as.
Sem orjaka morska elva z ogromnim oklepom, ki me varuje. A kljub temu se
vekrat prestraim. Najbolj se bojim ribiev, ki razpenjajo mree in nas lovijo.
e to vam epnem, da sem e zelo stara, stareja od vae babice, prababice ali
praprababice. V vodi pa sem e vedno gibna in plavam na velike razdalje.
Sedaj pa mi prosim prisluhnite in bodite v sanjah z mano!

Rodila sem se na morski obali.

Tam v zalivu je mama izlegla na desetne jajc in jih zakopala v mivko. Pod toplo
odejo sem dolgo spala.
Prebudili so me roparji, ki iejo in pobirajo jajca, ki jih prodajajo ali strejo.
Sliala sem, kako brskajo blizu mene, kriijo in odkrivajo zakopano. Grozno,
kajne? Zelo so me prestraili, a mene na sreo niso nali.
Nato so se oddaljili.
Poasi sem zlezla iz jajne lupine, si otrla veke in odprla oi. Vse mi je bilo e od
nekod poznano: modro zvezdnato nebo, vonjave, ladje v zalivu.
Otresla sem si mivko, zravnala noice in zapustla svoje skrivalie. Iskala in
klicala sem svoje sestre, brate, a jih nisem nikjer ugledala.
Od dale so odmevali pljuski vode in zautla sem, kako me valovi vabijo.
Neteto oken naega domovanja se je lesketalo v zalivu.
Trudila sem na vso mo, da bi im prej zaplavala v morje. Bila sem e naga,
neumita in nepoesana. Bala sem se, da me kdo ne upleni. Saj je bilo veliko
plenilcev vsenaokrog.

Ob vodi sem zagledala dolgonoge pte, ki kljuvajo, vreijo in nekaj kosajo. Zelo
sem se prestraila. Takoj sem vedela, da bi me pohrustali, e me zagledajo.
Potuhnila sem se, postala nevidna in poakala, da so pti odleteli. Oprezala sem
naokrog, vse je nenadoma pothnilo.
ele takrat sem pokukala iz skrivalia. Poasi sem lezla in se ozirala na vse
strani, e je varno. Veter je pihljal, prijetno je zadiala voda.
Drobni pajki in strige so me zaudeno opazovali. Globoko sem dihala, vdihavala
diee morske hlape.

Otroci, moja mladostna zgodba je dolga!

Vedno sem morala bit zelo previdna, spretna, da sem se reila v nevarnost!
Rada vam pripovedujem, zgodba je napeta, tudi srhljiva, vesela! Vem, da ste
radovedni!
Zlezla sem v vodo in se udila: kako je topla, kako dii, valovi me zibljejo in
oblivajo. udovito je! Umita in odiavljena z morsko vodo, sem si takoj ve.
Konno sem se vrnila v svoj dom.
Kriim od veselja, ofotam in prestraim drobnega morskega polka.
Nikar se me ne boj, eli bit moj prijatelj? Jaz sem Anja, ga ogovorim.
Jaz sem Bubi, mi odvrne.
Lepo hiico ima Bubi, ga pohvalim.
Ima tudi t hiico, Anja? je radoveden.
Kar poglej, lahko smuknem vanjo, e hoem!
O, saj res! Vidiva, se jutri, kajne?
Utrujena sem, poiem si zavetje v mulju in zadremljem, zaspim.
Zjutraj se zgodaj prebudim. Morski konjiek je pravkar nekaj zauil. Zautm, da
sem lana, ejna. Okrog mene je vse polno drobnih alg. Pravi solatni bar. Lahko
si izbiram rdee, rumene, zelene alge. Hm, kako mi teknejo! Dodobra se
nasitm.

Obudujem zlate ribice, ki so zelo spretne in hitre, se potapljajo in dihajo kar

pod vodo. Tega e ne znam. Tudi veje ribe vigajo sem in tja, a moje plavutke
so e majhne, poasne. S plavutkami plavam, to so moje sprednje noge, zadnje
noice pa krmarijo. uvat moram svoj oklep, ki me obdaja, e ni dovolj trden.
To vem, ker me je mama uila:
Oklep te uva. e te je strah, se zapri v svojo hiico!
Hitro se skrim in smuknem noter, e me kdo napade in eli poret.
Dolgo se skrivam med algami, polki, koljkami in pajki. Sream tudi svojega
prijatelja polka Bubija in se igrava. Oba dihava e pod vodo.
Lani pti me straijo in poreni galebi, ki se bliskovito spuajo na gladino. A
vsak dan sem veja in bolj radovedna. V plitki vodi plavam e hitreje.
Rastem v zavetju morske trave, prinaa jo burja in odlaga ob plitvini. Velik val pa
jo raztrese, vasih odnese. Raziskujem obalo in se vsemu udim. Tudi majhni
otroci se vsemu udijo, ko gradijo iz mivke mostove, hiice in stolpe.
Zbirajo tudi polke in koljke, a mene se bojijo.
Rada sem v topli plitki vodi, se tudi sonim in uim lovit drobne muice in pajke
in rakovice. Vsak dan sem moneja in si e upam plavat iz zaliva z ribicami in
vejimi ribami.
Nekaj me ene na pot na odprto morje.
Tako, radovednei, vabim vas na udovito potovanje! Skupaj se reujmo, kadar
zaidem v nevarnost. Pomagajte mi prosim, prijatelji!
Plavam iz zaliva in kmalu zautm moan morski tok, ki vse odnaa. Hitro
splezam na velik gozd plavajoih alg prepletenih z morsko travo, morsko peno,
lupinicami, oklepi. Zdi se mi, kot da sem na ogromnem splavu.
Hej, hoj! Se veselim. Kar nosi me na veliki mehki blazini. Drvimo kot na vlaku ali
oblaku. Poivam na zibajoih se, prepletenih vejicah. Lezem med alge in
opazujem tevilne prijatelje: sardele, skata, meduzo, elvice, klobunjake, zlate
ribice. Vsi se vozimo!
Otroci, vabim vas, potujte z mano na mehkih valovih oceana!
Zibajmo se, vriskajmo, gugajmo se mehko, visoko, nizko. Dalje, dalje
Alge nas skrivajo, prevaajo, hranijo. Topla voda sega do obzorja, do neba,
povsod voda v brezmejnost! Nad nami pa nebo, ponoi zvezde, luna. Dolgo,
dolgo se vozimo no in dan.
Opazujemo roparske morske pse, ki se vasih pojavijo v bliini. Saj redno
potujejo za ogromnimi preko oceanskimi ladjami in iejo hrano. Poutm se
varno, ker nas je veliko!
7

Na tem splavu bi lahko zaspala in sanjala o iroki cest in daljnih deelah.

Kapljice nas osveijo, umirijo in pojejo pesmi.
Zalivski tok dere kot reka, vse odnaa, nas nosi. Kako je udovito! koda, da ne
znam fotografrat ali pa vam natanneje pripovedovat o doivljajih, otroci!
Za kosilo si privoim ribice, ki jih mrgoli okrog mene. Barve mojega oklepa se
prelivajo od rumene, zelene in peene. Imam velike oranne oi. e znam
napadat drobne meduze.
Postajam utrujena, zaspana.
Anja, e dremlje?, me ogovori prijatelj polek.
Ja, Bubi, res se mi dremlje, zaspala bom, mu odgovorim.

Na splavu trdno zaspim. Ne utm, da me visok morski val odloi na plitvino. Ko

se prebudim, sem zmedena.
Kje sem? Nisem ve na splavu? Saj to je zaliv. Morje je mirno, ne odnaa me,
sama moram plavat, se premikat. Kje so sopotniki? Ribic je manj, ni ve
delfnov, ki so nas spremljali, ne konjikov, ne tunov.
Kmalu se potolaim, odkrijem prijateljice elve. Nekatere e poznam in se jim
priklonim, tudi mlaje so in smo klepetave Anje! Imamo krasne oklepe, si jih
ogledujemo in primerjamo, se obudujemo.
Skupaj rastemo tedne in mesece, poletja. Poivamo, se sonimo in se uimo
lovit plen, napadat. Uimo se tudi, kako se hitro potopit v globino, kako
prelisiit napadalca.
Zrastem v orjako elvo in si zaelim spet potovat.

Zaplavam iz zaliva v globino, dolgo plavam in kmalu zagledam v bliini splav, ki

mi drvi naprot. Poskoim od veselja. Mudi se mi, da ga ujamem, se pribliam
struji in e sem na splavu. Kar odnese me spet v neznano.
Otroci, nisem e vedela, da imam svojo pot, da bom potovala vse ivljenje!
Hitro nas ene zalivski tok, le kam bomo prispeli? Tudi moje prijateljice elve
potujejo z mano. Voda postaja hladna, kar zmrazi me. Morje ni ve mirno, valovi
so vedno viji, veter jih dviga in treska ob skale. Kako tuli! Premetava me,
premetava nas vse sem in tja. Splava ni ve! Se bom reila?
Moram si poiskat zavetje.
Plavam blie k obali, se potapljam.
Kam naj se skrijem, otroci?
Globlje, globlje v vodo in v svoj oklep, v svoj oklep, pa hitro! Ja, res se skrim in
smuknem vanj. utm, da me voda ne odnaa. Sedaj sem na varnem.
Tudi delfn se skrije in morski pes in hobotnice, jastog. Le kitom je nevihta ve
in veselo brizgajo vodo. Visoko jo brizgajo z monimi curki in ofotajo.
Zaskrbljena akam, da se voda umiri in veter pothne.
Severna nevihta se poasi polee in si oddahnem. Pogream pa prijateljice
elve, mnoge se niso uspele pravoasno skrit in jih je burja odnesla.
Potovanje na sever je res najteji del pot. Pomagali ste mi otroci, ker ste mi
svetovali, naj se hitro potapljam, skrijem globoko in smuknem v oklep, hvala!
Strmo skalovje se krui in s truem pada v vodo. Ustraim se!
Severno morje mi ni ve. Zebe me, nenadoma sem isto sama.
Silno si elim nazaj v tople vode. Spet plavam dale stran od obale. Dolgo
plavam, ne vem, kje sem? Bom vzdrala, moi mi zmanjkuje. Ogromen kit me
bo pogoltnil ali pa bom utonila? Saj kit me ne more poret, se spomnim. Uiva
le morski plankton. Ampak kitov je ogromno vrst. Je tudi kit ubijalec ki le ubija.
Joem in obupujem.
Nobene elve ni v bliini, nit delfna.
Takrat pa me nenadoma zajame moan morski tok, ki se vraa prot jugu in me
povlee s sabo. Zadiham, kako sem srena, kar nosi me mona struja!
Dolgo me odnaa, ne zebe me ve. Voda postaja vedno bolj topla.
A nevarnost spet prei name.
Ribike ladje lovijo na povrju in v globine v svoje mree, ki so iroko razpete.
Skoraj se ujamem. Na vso mo plavam stran in se hitro potapljam, potapljam.
Moj prijatelj veter visoko dvigne valove, me skrije in mi pomaga, da se oddaljim.
9

Spet se mi je nasmehnila srea, kajne otroci? Gotovo drite pest zame! Znala
sem se izognit nastavljeni past.
Sem e odrasla elva. Sama se branim, tudi napadam, e sem lana. Rada imam
morske ostrige in meduze in morske lilije! Vekrat raziskujem morsko dno. Jata
pisanih ribic me spremlja, v prostranih dvoranah pa domujejo korale in
migetalkarji in morski raki, morske zvezde. Je prekrasno!
Spet plavam sama razdaljo za razdaljo in konno zaplavam v zaliv z mnogimi
otoki.
Tukaj je udovito! Voda je prijetno topla.
Kako se blei morje in preliva v vseh barvah. Zlatjo se ribice, vigajo z
netetmi plavutkami. So rumeno rdee in modro zelene, pisane. Delfni skaejo
iz vode in se igrajo. Vse polno je ptev na obali. Ne bojim se jih ve!
Ve so mi rdee korale, so kot pomladne roe. Zbiram koljke bisernice.
Tukaj na teh otokih hoem dolgo ostat! Oklep se mi svet v srebrni, rjavi in
zeleni barvi.
elim si prijatelja, ki bo z mano plaval, se pogovarjal. Mi dvoril in rekel, da sem
lepa. Rada bi se poroila. Veliko elv se tukaj omoi.
Sprehajam se, se odiavim, si nadenem zapestnico, uhane in ogrlico iz drobnih
bisernih koljk in se ogledujem v zrcalu. Ve sem si.
Poutm se kot princeska. Morda me kdo opazi, morda bom komu ve? Tukaj
so poroni otoki. Cvet mirta in oranevci, vse polno je cvetja. Tukaj se zbirajo
neporoene elve in akajo na enine. A tudi one pothoma izbirajo, komu se
bodo priklonile. To mi je pripovedovala e mama. Tudi mama in oka sta se
poroila na teh otokih.
Nenadoma se mi priblia samec v zlatem oklepu, kroi okrog mene in se mi
prikloni. Vsa zadrhtm. Tudi jaz se mu priklonim.
Alan sem! se mi predstavi. Anja sem! mu epnem. Dotkava se s plavutmi
in sva si takoj ve.
Kako si lepa Anja! mi dvori.
e veji je od mene, e moneji z rdeo liso na vratu v bleei opravi. Na mah
sva zaljubljena do ues. V hipu sem zelo srena, on me bo branil, on me bo
uval. Se sprehajava, plavava, si epetava besede o ljubezni. Izbirava poroni
otoek, kjer se bova poroila.
Izbereva si sanjski koralni otok, obdan z alabastrom.
Tja zaplavava in Alan mi poda poroni opek iz rdeih koral. Krasen je, korale
sem si vselej elela. Izmenjava si smaragdne prstane. Sedaj sva poroni par. Sva
mladoporoenca.
Na otoku dolgo ostaneva, si pripovedujeva svoji zgodbi in se razvajava z
morskimi sadei in razpenjeno nadstropno torto.
10

Soprog mi podari biserno ogrlico in si priseeva zvestobo.

Anja, moja soproga si, vse ivljenje bova ostala skupaj in varovala drug
drugega.
Dolgo se objemava. Poklonim mu briljantni medaljon z mojo podobo, da bo
vselej mislil name.
Hvala, Alan, nala sva drug drugega, tudi jaz bom vedno samo tvoja! mu
odgovorim.
Leeva na preprogo iz samih zlath peencev, ki so za veno najini.
Dragi otroci!
Z Alanom e vedno potujeva in se ustavljava na peeni obali, kjer odlagam
jajeca. Tudi najini otroci in vnuki potujejo po ist pot.
Hvala, da ste bili z mano! Mi vselej priskoili na pomo na dolgem potovanju po
irnih morjih.
Vsak ima svoja udovita doivetja. Le pogumen mora bit!
Otroci napiite e vi svojo zgodbo!

11

12