POJEM, PREDMET, NAELA STVARNEGA PRAVA

Razlike med stvarno in obligacijsko pravico!

STVARNA PRAVICA:
je ABSOLUTNA (stvarno pravico imetnik brani s tobo zoper vsakogar, ki vanjo posega)
uveljavljamo jo lahko vekrat
toenec se ni dolan spustiti v pravdo (do pravde pride le, e toenec stvar brani)
moni so razlini tobeni zahtevki (kolikor posegov - toliko tob)
predmet: individualno doloena stvar
pravica se ustanovi za nedoloen as ali za zelo dolgo dobo
toba: actio in rem
OBLIGACIJSKA PRAVICA:
je RELATIVNA (uveljavlja se proti tono doloeni osebi) - upnik, dolnik
uveljavljamo jo samo enkrat
toenec se mora spustiti v pravdo
mone so le tono doloene tobe (vsebina obligac. razmerja je vnaprej doloena ali vsaj
dololjiva)
predmet: dajatev, storitev, opustitev (lahko tudi stvar)
pravica tei k izpolnitvi in s tem k ukinitvi
toba: actio in personam
Naravna in pravna komponenta stvari!
Stvar je definirana kot samostojen telesni predmet, ki ga lovek lahko obvladuje. Ta definicija
ima dva elementa:
1) telesnost
2) obvladljivost
Naravna komponenta se nanaa na fizikalne naravne lastnosti stvari. e je stvar telesna
zapolnjuje prostor, ker jo je mogoe zaznati z otipom in drugimi utili. Izjema doloa, da
lahko imajo lastnost stvari tudi energija in valovanja.
Pravna komponenta pa se nanaa na element obvladljivosti. Stvar je lahko le tisto, kar si lahko
lovek podredi in nad tem izvruje oblast (npr. zrak, le e je stisnjen v jeklenko npr. za
potapljanje).
Pojasnite pojma sestavina in pritiklina!
Sestavljena stvar (sestavina) je povezava ve sestavnih delov oz. sestavin. Sestavina je vse,
kar se v skladu s splonim preprianjem teje za del druge stvari. Ne more biti samostojen del
pravic.
Zakon ne pozna delitve na bistvene in nebistvene sestavine. Za presojo ali gre za sestavino ali
ne sta bistvena 2 elementa:
- naravno razmerje posameznega dela in celote
- pravni standard splonega preprianja
Kriterij splonega preprianja je izpolnjen:
1. e sta glavna stvar in sestavina tako trdno povezani, da ju ni mogoe loiti, ne da bi
pokodovali enega ali oba predmeta ALI
2. e se glavna stvar brez sestavine teje za nekompletno oz. nedokonano
Pritiklina je samostojna premina stvar, ki je namenjena gospodarski rabi ali olepanju glavne
stvari. Pritiklina je vselej premina stvar. Deli usodo glavne stvari, e je njen lastnik isti.

Razlika med pritiklino in sestavino!

Pritikline so samostojne stvari, ki so le funkcionalno in prostorsko, ne pa tudi fizino
povezane z glavno stvarjo. Lahko so predmet posebnih stvarnih pravic. Glavna stvar in
pritiklina imata lahko razlina lastnika, po SPZ pa pritikline v dvomu delijo usodo glavne
stvari.
Sestavine pa so vgrajene v glavno stvar oz. so z njo spojene in ne morejo biti samostojna
stvar.
Razloite pojem pritikline ter pomen opredelitve za stvarno pravo!
Pritiklina je samostojna premina stvar, ki je v skladu s splonim preprianjem namenjena
gospodarski rabi ali olepanju glavne stvari. V dvomu pritiklina deli usodo glavne stvari.
Praktien pomen pritikline je zlasti v tem, da pogosto precej poveajo vrednost glavne stvari
in tako pomenijo pomemben potencial za zavarovanje kreditov, ki jih najame lastnik glavne
stvari.
Pritikline so zlasti pomembne v nepremininskem pravu. Prenos LP na nepreminini se
razteza tudi na njene pritikline, ne da bi bila glede njih potrebna izroitev, ki se sicer zahteva
za prenos preminin. Poleg tega se hipoteka razteza tudi na vse njene pritikline, ki so v lasti
zastavitelja.
Navedite primer ter pojasnite usodo stvari, ko le-ta preneha samostojno eksistirati!
Primer: Avtomobilsko kolo je naeloma samostojna stvar, vendar ob spojitvi z avtomobilom,
kot taka preneha eksistirati in postane del avtomobila.
Po naelu accessio cedit principali stranska stvar pripade glavni, kar pomeni, da postane s
spojitvijo kolesa z avtomobilom, lastnik avtomobila tudi lastnik kolesa. e je lastnik
avtomobila kolo ukradel, ga okodovanec ne more zahtevati nazaj dokler se le-ta ne loi od
glavne stvari. Lahko pa zahteva protivrednost.
Stranska stvar deli pravno usodo glavne stvari. V naem primeru je stranska stvar kolo, glavna
pa avtomobil.
Katerih stvarnih pravic ne more pridobiti s priposestvovanjem?
- stvari izven pravnega prometa
- na javnem dobru
- negativnih slunosti
- stvarnih slunosti, e je lastnik gospodujoe stvari zlorabljal zaupanje lastnika ali
neposrednega posestnika sluee stvari, e je slunost izvreval s silo ali zvijao ali e je bila
slunost dovoljena do preklica,
Ravno tako ni mogoe izvenknjino priposestvovanje za primer, ko ta nain pridobitve
lastninske pravice na nepreminini pride v konflikt z naelom zaupanja v zemljiko knjigo.
Katere od stvarnih pravic je mono priposestvovati?
Lastninsko pravico (razen izjem) in slunosti (razen negativnih).
Naelo publicitete (razpoznavnosti) oz. domneve LP v stvarnem pravu!
Zapis publicitetnega naela: Lastnina naj bo navzven razpoznavna. To je pomembno za
pravni promet. Zakon namre varuje zaupanje v pravni promet v tiste pravne poloaje, ki

izgledajo kot dejanski. Pri nepremininah je kljuen publicitetni uinek zemljika knjiga, pri
premininah pa publicitetni uinek posesti (oblasti nad stvarjo).
Nepreminine: Domneva se, da je lastnik nepreminine tisti, ki je vpisan v ZK.
Preminine: Domneva se da je lastnik preminine lastniki posestnik.
Materialno publicitetno naelo ima 2 plati:
- pozitivna; kar je napisano je resnino
- negativna; kar ni napisano ne obstaja
Kako se odraa publicitetno naelo stvarnega prava na podroju premininskega prava?
Doloeni zunanji znaki kaejo na obstoj pravice stvarnega prava. SPZ doloa domnevo, da je
lastnik preminine tisti, ki jo ima v lastniki posesti. To je pomembno, ker lahko 3. osebe na
podlagi posesti domnevajo obstoj LP, kar pride najbolj jasno do izraza pri prodibitvi LP od
nelastnika LP na preminini se pridobi, etudi prenosnik ni imel pravice razpolagati s
stvarjo, e je pridobitelj v trenutku izroitve stvari v dobri veri in je pridobil stvar na podlagi
odplanega pravnega posla. Potreba po varstvu dobrovernega pridobitelja je na
premininskem podroju bistveno veja kot na nepremininskem, ker pri premininah zgolj
posest zagotavlja publiciteto LP (pri nepremininah pa je to zemljika knjiga). Izraz te potrebe
je predvsem doloba 64.lena SPZ
Superficies solo cedit in odstopanja (naelo povezanosti zemljia in objekta)!
Naelo povezanosti zemljia in objekta (superficies solo cedit, naelo enotnosti
nepreminine) pomeni pravno povezanost zemljia in objekta. Vse kar je po namenu trajno
spojeno ali je trajno na nepreminini, nad ali pod njo, je sestavina nepreminine, razen, e
zakon doloa drugae(8. len SPZ).
Tudi v okviru instituta prirasti (54. len SPZ) je jasno doloeno, da se lastninska pravica na
nepreminini raziri na preminino, ki je postala sestavina nepreminine. Nepreminina je
torej vedno glavna stvar, vse ostalo pa so stranske stvari ter s spojitvijo z nepreminino
preneha njihova samostojna pravna in fizina eksistenca.
Izjeme:
- etana lastnina
- stavbna pravica (omogoa, da je ena oseba lastnik zemljia, druga lastnik zgradbe, ki lei
na tem zemljiu)
- gradnja ez mejo nepreminine
Navedite vsaj tri institute SPZ, ki zajemajo naelo superficies solo cedit!
Gradnja na tujem zemljiu, poveanje vrednosti nepreminine, prirast.
Naelo nemo plus iuris!
Nihe ne more na drugega prenesti ve pravic kot ji ima sam
Naelo pomeni, da s pravico lahko veljavno razpolaga samo njen imetnik (razpolagalna
sposobnost) in samo on lahko veljavno prenese pravico s pravnim poslom. Tudi omejitve
lastninske pravice lahko izhajajo samo od lastnika stvari in samo on lahko omeji svojo
lastninsko pravico s pravnim poslom tako, da ustanovi omejeno stvarno pravico.
Na podroju pravnoposlovnih razpolaganj ni odstopanja od tega naela.

Naelo ni absolutno izjemi:

- pridobitev lp od razpolagalno nesposobne osebe (gre za na videz pravnoposlovno
pridobitev pravice);
- pridobitev pravice na podlagi zaupanja v zemljiko knjigo (pridobitelj ne pridobi
pravice zato, ker jo je imel njegov prednik, ampak zato, ker se je zanesel na stanje
vpisa v ZK)
Gre za pridobitev stvarnih pravic na podlagi zakona!
Naelo absolutnosti!
Naelo izkljuujoega uinkovanja stvarnih pravic oz. absolutnosti (erga omnes) pomeni, da
imetnik stvarne pravice lahko uveljavlja svojo pravico nasproti vsakogar. S tem so miljeni
vsi, ki posegajo v stvarnopravno varovan poloaj brez pravnega temelja. Tretjega lahko
izkljuimo iz poseganja v stvarno pravico. Omejevanja so mona z zakonom, zaradi
zagotavljanja ekonomske, ekoloke in socialne funkcije LP. Tipina lastnost, ki odgovarja
stvarni pravici je opustitev.
Varstvo stvarnih pravic je zagotovljeno z opustitvenim zahtevkom (actio negatoria) s katerim
imetnik zahteva prepoved sedanjih in bodoih posegov v zavarovan stvarnopravni poloaj.
Povezuje se z naelom specialnosti in omejenega kroga stvarnih pravic.
Pojasnite naelo petitorum absorbet possessorum!
Gre za pravilo, ki izhaja iz prioritete pravnomono konanih postopkov. e je ob vzporednem
postopku posesorne in petitorne pravde prilo prej do pravnomone odloitve v petitorni
pravdi ima prednost pravica in ne zadnje stanje posesti.
e pa je pravnomono konan posesorni spor pred petitornim, pa ima prednost zadnje stanje
posesti. Pravilo je utemeljeno predvsem z naelom prepovedi zlorabe pravic in naelom
vestnosti in potenja.
V petitornem postopku se razpravlja o pravici do posesti (npr. na podlagi lastninske tobe), v
posesornem postopku pa se daje sodno varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo
motenje.
Da mora sodie upotevati ugovor pravice, ko odloa o varstvu posesti, je edina izjema v
posesornih sporih. To pravilo v SPZ ni izrecno navedeno. V 36. l. SPZ je le doloeno, da je
mogoe ne glede na spor zaradi motenja posesti, zahtevati sodno varstvo posesti iz naslova
pravice do posesti.
Kaj razumete pod pojmoja accessorium sequitur principale in accessorium cedit
principale V povezavi s katerimi stvarnopravnimi instituti prideta navedena pojma v
potev?
Accessorium sequitur principale pomeni, da postarnska terjatev zastara skupaj z glavno
terjatvijo oziroma, ko zastara glavna terjatev, zastara tudi postranska terjatev, etudi zanjo rok
e ni potekel.
Accessorium credit principale pomeni, da dodatek pripade glavni stvari (gre za trajno
povezavo).
Navedena pojma prideta v potev pri spojitvi preminin, ko stranske stvari s spojitvijo
izgubijo svojo pravno in fizino eksistenco, lastninski poloaj na glavni stvari pa se raziri na
ves prirast. Glavna stvar je namre tista, ki diktira lastninskopravne poloaje ob spojitvi.
Enaka doloila se uporabljajo pri pomeanju, e stvari ve ni mogoe loiti. S tema naeloma
se tesno povezuje naelo superficies solo cedit. Tudi tukaj se teje nepreminina za glavno
stvar in vse kar je z njo trajno spojeno je njena sestavina.
Sestavina po tem naelu ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic dokler se ne loi od
glavne stvari.

Pritiklina v dvomu deli usodo stranske stvari.

Pri vertikalni akcesiji ima graditelj do lastnika nepreminine, na kateri je gradil, verzijski
zahtevek eprav je objekt zgradil sam, pa ta kot stranska stvar pripade lastniku
nepreminine.
Tudi pridobitev plodov se ureja po teh naelih.
Naelo prioritete (prior tempore potior iure)!
V SP za razliko od OP (kjer velja naelo enakosti upnikov) velja pravilo prior tempore,
patior iure - hitreji po asu, moneji po pravici. Prednostno naelo pove, katera stvarna
pravica med ve stvarnimi pravicami na isti stvari ima prednost. Prej pridobljena stvarna
pravica iste vrste ima prednost pred pozneje pridobljeno stvarno pravico. To pravilo reuje
primere, ko gre za konkurenco pravic, ki se rangirajo in ne izkljuujejo. Ko gre za podroje
nepremininskega prava, bo relevanten trenutek vloitve ZK predloga za vpis.
Zastavni upniki se poplaajo v enakem vrstnem redu kot so nastale njihove zastavne pravice.
Neelo specialnosti in izjeme od tega naela!
Predmet stvarnih pravic je lahko le individualno doloena samostojna stvar, razen e SPZ
doloa drugae. e se ustanavlja stvarna pravica na premoenjski pravici, mora biti ta pravica
individualizirana.
Naeloma na posameznih delih stvari ni dopustno oblikovati stvarnopravnih razmerij. V tem
je pomembna razlika med stvarnopravni in obligacijskopravnim poloajem.
Naelo je konkretizirano v 16. l. SPZ: Z nastankom sestavljene stvari, njeni sestavni deli
izgubijo lastnost stvari in na njihovo mesto stopi sestavljena stvar kot celota. Na sestavnih
delih stvarne pravice ne morejo obstajat.
e pri posesti poznamo drugano ureditev posest se lahko izvruje tudi kot dejanska oblast
na doloenem delu stvari v obliki soposesti.
IZJEMA OD NAELA SPECIALNOSTI je fiduciarna lastnina na zalogah in neposestna
zastavna pravica na zalogah. Izjema pa je tudi kadar gre za odmik od naela povezanosti
objekta in zemljia, ker je to naelo konkretizacija naela specialnosti za nepreminine, kar
pomeni,da odmik od tega naela( ta odmik pa predstavljata etana lastnina,stavbna pravica in
gradnja ez mejo nepreminine) pomeni tudi izjemo od naela specialnosti, pa na
nepremininskem podroju.
Katere stvarne pravice se lahko ustanovijo s priposestvovanjem?
Te stvarne pravice zagotovo ne morejo nastati s priposestvovanjem: zastavna pravica,
zemljiki dolg, slunost (osebna). Acontrario ostale lahko nastanejo s priposestvovanjem.
Katere omejene stvarne pravice lahko samostojno eksistirajo?
Omejena stvarne pravice naeloma ne morejo samostojno eksistirati (zastavna p., realno
breme, slunost), razen redkih izjem: fiduciarna lastnina, neakcesorne omejene stvarne
pravice (npr. zemljiki dolg).
Objekt kakne stvarnopravne oblasti je lahko premina stvar?

POSEST
Kaj je zakonita in kaj dobroverna posest?
ZTLR je poznal zakonito in dobroverno posest:
Zakonita posest = posest, ki temelji na pravnem temelju, ki je podlaga za pridobitev lastninske
pravice. Po tej opredelitvi dobroverni kupec ukradene stvari ne more postati njen lastnik.
Dobroverna posest posestnik stvar poseduje in izhaja iz preprianja, da je lastnik stvari. e
bi moral in mogel vedeti, da ni lastnik, potem ni dobroverni posestnik.
Kaj je posestno nakazilo?
Posestno nakazilo je drug izraz za izroitev na dolgo roko (longa manu traditio). Posestno
nakazilo je bilo urejeno s 5.odst 34. lena ZTLR, izroitev na dolgo roko pa uzakonja SPZ
prav namesto posestnega nakazila. Razlika med ZTLR in SPZ je samo v ureditvi tega
instituta. SPZ je namre dosledneji. Ker gre za cesijo izroitvenega zahtevka, je potrebno o
cesiji obvestiti e cessusa (neposrednega posestnika), sicer proti njemu cesija nima uinka, po
ZTLR obvestilo ni bilo potrebno.
Razlika med njima je torej v asu, kdaj zane prenos posesti veljati: Primer: A da svoje kolo v
popravilo B-ju. Medtem, ko se kolo nahaja na popravilu, A proda kolo C-ju. Glede izroitve
se dogovorita, da C sam dvigne kolo pri B-ju ter o svojem dogovoru obvestita tudi B-ja.
Prenos posesti (in lastnine) prine uinkovati v trenutku, ko je B obveen. Pri posestnem
nakazilu pa je priel uinkovati prenos e s samim dogovorom med A-jem in C-jem.
Pojem dobroverne lastnike in nelastnike posesti!
Dobroverni lastniki posestnik je tisti, ki ni vedel ali ni mogel vedeti, da ni upravien imeti
stvari v posesti kot svoje.
Dobroverni lastniki posestnik premine stvari je na primer kupec, ki je kupil stvar od
razpolagalno nesposobne osebe, pa za to okoliino ni vedel.
Dobroverni nelastniki posestnik pa je tisti, ki ni vedel ali mogel vedeti, da ni upravien imeti
stvar v posesti kot npr. najemnik, zakupnik, uitkar
Dobroverni lastniki posestnik nepreminine pa bo npr. kupec, ki je prevzel posest
nepreminine na podlagi veljavne prodajne pogodbe, pri emer pa se ne more vknjiiti v ZK,
ker pogodba ne vsebuje intabulacijske klavzule. Dobroveren pa ne bo na primer tisti
nelastniki posestnik, ki je vzel nepreminino v najem od osebe, za katero bi lahko iz ZK
videl, da ni niti lastnik niti uitkar nepreminine.
Pridobitev, prenos ter prenehanje posredne posesti stvari!
Podlaga za nastanek posredne posesti je posestno posredovalno razmerje. Posredno posest
ima tisti, ki izvruje dejansko oblast nad stvarjo preko koga drugega, ki ima neposredno
posest iz kakrnegakoli pravnega naslova. Za razmerje posredni neposredni posestnik mora
obstajati volja posedovati stvar kot npr. najemnik, zakupnik, kar pomeni, da mora
neposredni posestnik priznavati neko vijo posest posrednemu posestniku.
Pravna razmerja, ki vzpostavljajo odnos posredna neposredna posest so npr. najem, posoda,
mandat, pridrek lastninske pravice.
Pridobitev posesti
6

1. izvedena (derivativna)
2. izvirna (originarna)
Pridobitev posredne posesti: Pridobi se, ko neposredni posestnik izroi stvar neki drugi osebi
v neposredno posest na podlagi najema, zakupa Pridobi se tudi na podlagi poestnega
konstituta in izroitve na dolgo roko. Stvar se torej daje v neposredno posest s telesno predajo
posredna posest pa se pridobi z izjavo volje. Poznamo tudi stopenjsko posredno posest
prejnji neposredni posestnik postane posredni posestnik. e lastnik stanovanja (posredni
posestnik) to stanovanje proda, je novi lastnik stanovanja posredni posestnik.
Tako posredna kot neposredna posest se pridobi tudi v trenutku smrti zapustnika.
Izguba posredne posesti:
- z izgubo posesti neposrednega posestnika,
- s prenosom posredne posesti na temelju izroitve na dolgo roko,
- z uresniitvijo odlonega pogoja (pri pridrku lastninske pravice)
- z vrnitvijo v najem dane stvari zaradi prenehanja najemnega razmerja,
- s spremembo nelastnikega posestnika v lastnikega.
Posredna posest se ne izgubi, e prejnji neposredni posestnik postane posredni posestnik.
Oblikuje se stopnjevito posestno razmerje uitkar odda v robokup (prenese izvrevanje
uitka na drugo osebo), najemnik odda stvar v podnajem.
Pridobitev in izguba neposredne posesti!
Pridobitev: Pridobi se s telesno predajo stvari dejanska predaja (traditio vera), z izroitrvijo
kljuev ali kaknega dela stvari.
Izguba neposredne posesti: Neposredni posestnik izgubi posest e preneha izvrevati dejansko
oblast nad stvarjo:
- prenese dej. oblast na stvari na drugega,
- stvar kako drugae izgubi iz dejanske oblasti (unienje stvari, derelikcija, izbuba, brez
upanja, da se stvar najde)
Posest se ne izgubi, e posestnik neodvisno od svoje volje zaasno ne more izvrevati
dejanske oblasti, pod pogojem, da je s pomojo posestnega varstva posest ponovno pridobil
nazaj.
Posestno posredovalno razmerje! Pojem in nastanek!
Posestno posredovalno razmerje je podlaga za nastanek posredne posesti. Za razmerje
posredne neposredne posesti mora neposredni posestnik priznavati nekomu drugemu
(posrednemu posestniku) neko vijo oblast. V vseh primerih mora med posrednim in
neposrednim posestnikom obstajati neko pravno razmerje. Ni nujno, da je to razmerje
veljavno.
Zakaj ustvarja posestno posredovalno razmerje riziko za izgubo lastninske pravice
(pojasni na primeru)?

e ima A v najemu stvar (preminino), ki pripada B-ju je B posredni lastnik A pa neposredni.

B v asu trajanja najema nima neposrednega vpogleda nad stanjem preminine, kar pomeni,
da lahko A v tem asu odsvoji to stvar dobrovernemu tretjemu, ki lahko po preteku
priposestvovalne dobe 3 let priposestvuje stvar, kar pomeni, da B izgubi LP.
Detencija v razmerju z dobroverno pridobitvijo LP od razpolagalno nesposobne osebe!
e detentor stvar odsvoji, tretji dobroverni pridobitelj ne more pridobiti lastninske pravice na
podlagi 64.lena SPZ glede na to,da predstavlja detentorjeva konverzija v posestnika odvzem
posesti gospodarju, kar postane na primer s podajo preminine tretjemu dobro vidno tudi
navzven. Zakljuimo lahko, da detentor nikakor ni oseba, kateri je lastnik izroil stvar v
neposredno posest,ampak oseba, ki si je neposredno posest vzela samovoljno.
Opredeli pravno naravo detentorja!
Detentor je oseba, ki izvruje dejansko oblast nad stvarjo za nekoga drugega in je tudi dolan
ravnati po njegovih navodilih. Posestnik je tisti, po igar navodilih detentor postopa in ravna.
Temeljni predpostavki imetnitva:
-

da doloena oseba izvaja dejansko oblast na stvari za drugega

da to izvajanje izhaja npr. iz delovnega razmerja ali podobnega razmerja ali se izvaja v
gospodinjstvu ter da obstoji dolnost ravnati se po navodilih drugega (posestnika).

Detentor ni posestnik in nima posestnega varstva. Izvruje lahko samopomo za posestnika.

Posestno varstvo detentorja!
Pravo detentorju ne priznava poloaja posestnika in zato tudi nima posestnega varstva.
Izvruje lahko le samopomo za posesestnega gospodarja.
Navedite vsaj en primer, ko pravo priznava doloeni osebi poloaj posestnika, ne da bi
oseba izvajala dejansko oblast nad stvarjo!
Posest dedia od trenutka zapustnikove smrti do dejanskega prevzema posesti.
Obrazloi objektivno ter subjektivno koncepcijo posesti! Kaken je vpliv navedenih
koncepcij na pojmovanje detentorja? Katero koncepcijo je prevzel ZTLR ter nato SPZ?
Kako vpliva subjektivna ali objektivna koncepcija na pojmovanje detencije?
Razmejitev med posestjo in detencijo je v najveji meri posledica zbirke nekega pravnega
reda med objektivno in subjektivno koncepcijo posesti. V skladu z objektivno koncepcijo za
posest zadostuje dejanska oblast nad stvarjo, medtem, ko subjektivna koncepcija povdarja e
voljni element. Zahteva se, da ima subjekt voljo posedovati stvar kot svojo.
SPZ je ohranil objektivno koncepcijo posesti, ki jo je l. 1980 uzakonil ZTLR. Prej pa je v
skladu z ODZ pri nas veljala subjektivna koncepcija. Praktina razlika med obema
koncepcijama je, da je pojem posestnika po objektivni koncepciji mnogo iri, ker zajema vse
osebe, ki imajo dejansko oblast nad neko stvarjo, ne glede na pravni naslov za to oblast. Tako
iroko pojmovanje posesti pa pua le malo prostora za detencijo, saj razen tipinih primerov
(natakar v gostilni, prodajalec v trgovini, lan gospodinjstva in gost na veerji, ki uporablja
8

gostiteljev prostor) detentorje teko najdemo. Skoraj vsi tiski, ki imajo dejansko oblast nad
stvarjo, se tejejo za posestnike.
Po subjektivni koncepciji je pojem posestnika mnogo oji, saj se zahteva tudi volja imeti stvar
za svojo. Tako so posestniki: lastnik stvari, dobroverni posestnik, ki je v opraviljivi zmoti, da
stvar pripada njemu, tat, ropar, tisti, ki je kupil stvar, vedo, da je ukradena in nepoteni
najditelj. Vse druge osebe, ki posredujejo stvar brez volje teti jo za svojo, pa so zgolj
detentorji. To velja zlasti za najemnika, zakupnika, jemalca leasinga in zastavnega upnika.
Kako SPZ reuje konkurenco domnevnih lastnikov?
Dobroverni lastniki posestnik (domnevni lastnik) stvari ima v primeru odvzema posesti
pravico zahtevati njeno vrnitev tudi od dobrovernega lastnikega posestnika, pri katerem je
stvar s ibkejim pravnim naslovom. e se dva tejeta za domnevna lastnika iste stvari, ima
moneji pr. naslov tisti, ki je stvar pridobil odplano. e sta njuna pravna naslova enako
mona ima prednost tisti, pri katerem je stvar v neposredni posesti. Kolizija domnevnih
lastnikov se torej reuje v prvi vrsti na temelju monejega pravnega naslova kriterij je
odplanost.
V katerem primeru bi sodie v posestni pravdi upotevalo ugovor posesti?
Edini ugovor, ki je utemeljen na pravici do posesti ter dopusten v posestni pravdi, pa je
povezan s pravilom petitorium absorbet possessorium. e sta posestna in petitorna pravda
tekli soasno in je bila petitorna pravda pravnomono konana pred posestno pravdo, lahko
toenec ugovarja, da je pridobil pravico do posesti, zaradi esar mora sodie tobeni
zahtevek iz posestne tobe zavrniti.
Ugovori v posestni pravdi!
Glede na to, da v posestni pravdi ni dopustno postavljati ugovorov, ki so utemeljeni na pravici
do posesti, se je treba posluevati tistih ugovorov, ki se nanaajo na dejansko stanje posesti.
Tako bodo prili v potev predvsem naslednji ugovori:
o ugovor, da ni aktivne legitimacije = tonik ni posestnik;
o ugovor, da ni pasivne legitimacije = toenec ni izvril motnje;
o ugovor, da ravnanje ni motnja;
o ugovor, da ravnanje ni prepovedano = storjeno na nain, ki ga dopua zakon;
o ugovor, da je toba prekludirana = vloena po preteku objektivnega ali subjektivnega
roka.
o ugovor, da je bila posest pridobljena na viciozen nain (ob predpostavki, da se je
toenec posluil dovoljene samopomoi).
Vsi dopustni ugovori so takne narave, da onemogoajo zavlaevanje postopka.
Nedopusten sta ugovor moneje pravice do posesti in ugovor nepotenega posestnika,
ker bi se s tem izgubila razlika med posestnim in lastninskim varstvom.
Kdaj viciozna posest ne uiva posestnega varstva?
Pravico do varstva posesti ima tudi tisti posestnik, ki je pridobil posest s silo, na skrivaj ali z
zvijao, vendar pa taken viciozen posestnik nima posestnega varstva nasproti tistemu, od
katerega je na tak nain pridobil posesti. Se pravi, tat na splono uiva posestno varstvo, ne
uiva pa ga proti tistemu, od katerega je stvar protipravno pridobil.
Ugovor viciozne posesti lahko okradeni uveljavlja le tedaj, kadar viciozni posestnik sproi

posestno pravdo zoper njega. Mono le tedaj, kadar se okradeni poslui dovoljene
samopomoi ( glej 31. spz).
Ugovor viciozne posesti!
Aktivno legitimiran je zadnji mirni posestnik, pri emer se ne upoteva pravica do posesti in
dobrovernost.
Posestno varstvo (sodno) ima tudi nedobroverni posestnik, celo e je posest pridobil s silo, na
skrivaj ali z zvijao, vendar ne nasproti tistemu od kogar je na tak nain pridobil posest, e leta izvruje dovoljeno samopomo.
Katere omejene stvarne pravice ter katera obligacijska razmerja so lahko pravna
podlaga za vzpostavitev razmerja posredne in neposredne posesti?
Stvarne pravice: pridrek LP, fiduciarni prenos LP, uitek zastavna pravica.
Obligacijske pravice: najemna pogodba, zakup, mandat, komisija.
Retencijska pravica in stvranopravne reparacije
DLP ima celo pravico pridrati stvar (retencijska pravica), dokler mu niso povrnjeni potrebni
in koristni stroki, ki jih je imel v zvezi z njenim vzdrevanjem. Retencijska pravica se nanaa
tako na preminine kot na nepremine stvari. eprav ima pravico obdrati stvar v svoji
posesti, retinent ni ve lastniki posestnik, zato nima pravice do plodov, saj ta pripada le DLP.
Lahko pa zadri njihovo izroitev lastniku.
Reparacijski zahtevki so zahtevki posestnika proti lastniku zaradi strokov stvari. Stroki se
delijo v 3 skupine:
1. potrebni; nujni za vzdrevanje stvari
2. koristni; poveajo vrednost stvari
3. olepevalni; stroki, ki jih je posestnik dodal stvari, zaradi lastnega zadovoljstva ali
polepanja stvari.
Dobroverni posestnik ima pravico do povraila:
- potrebnih strokov
- koristnih strokov, v kolikor niso zajeti s koristmi, ki jih je pridobil dobroverni
posestnik (pobotanje zahtevkov)
- glede olepevalnih strokov ima loitveno pravico (ius tollendi); olepavo lahko loi in
obdri zase, e je to mono brez pokodbe stvari ali pravico do povraila strokov za
kolikor se je poveala vrednost stvari.
Nedobroverni posestnik ima pravico do povraila:
- potrebnih strokov, kolikor bi jih imel lastnik,
- korisnih strokov, e so koristni tudi za lastnika
- glede olepevalnih strokov ima samo loitveno pravico.
Posest dediev!
Dedi pridobi na zapustnikovih stvareh posest v trenutku zapustnikove smrti. Ta doloba
SPZ-ja je pomembna, da ne bi nastal v asu od zapustnikove smrti ter do dejanskega
prevzema posesti t.i. posestni vakum oz. stanje, ko nihe ne bi bil posestnik stvari. Cilj takne
dolobe je v tem, da se dediu, ki je v trenutku zapustnikove smrti najpogosteje odsoten, nudi
posestno varstvo nasproti 3. osebam.
V trenutku zapustnikove smrti se lahko pridobi posredna, neposredna, delna posest ali
soposest. Kakren posestnik je bil zapustnik takno posest bodo podedovali dedii. e je bil
prednik dobroverni lastniki posestnik, bo praviloma takno kvalifikacijo pridobil tudi dedi.
e pa je dedi vedel, da je bila zapustnikova posest neupraviena (zapustnik ni imel pravice

10

do nje) pa bo v trenutku zapustnikove smrti dedi postal nedobroverni posestnik. Enako velja
za nelastniko posest.
e je bil zapustnik nedobroveren, pa se dobra vera dedia presoja samostojno, ker je
vpraanje slabovernosti oz. dobrovernosti subjektivno naravnano, poleg tega pa velja
domneva dobre vere.
Ali pozna nae pravo kontratabularno priposestvovanje nepreminin?
Za primer konflikta med priposestvovalcem in dobrovernim pridobiteljem nepreminine na
podlagi pr. posla, ki je zaupal v podatke v ZK, je doloeno, da pravica pridobljena s
priposestvovanjem, ne sme biti v kodo tistemu, ki je v dobri veri ter v zaupanju v javne
knjige pridobil pravico , e preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v
javno knjigo. To pomeni, da nae novo stvarno pravo e zmeraj dopua t.i. izvenknjino
(kontratabularno) priposestvovanje.
Kaken je pravni poloaj dobrovernega pridobitelja premine stvari od nelastnika, e
stvar pridobi v posest na temelju posestnega konstituta?
e je bila pridobitev opravljena s posestnim konstitutom pridobitelj pridobi LP takrat, ko mu
prenosnik izroi stvar v neposredno posest, razen e takrat ni ve v dobri veri.
Razlike glede doloitve nepreminine v zavezovalnem poslu in ZK dovolilu!
Za veljavnost obligacijskega pravnega posla zadoa e dololjivost predmeta, medtem ko
mora biti v razpolagalnem poslu ZK dovolilu, predmet doloen.
Tako je pogodba o prodaji stanovanjske hie na doloenem naslovu veljavna. Takna oznaba
nepreminine pa v skladu z naelom specialnosti ne zadoa v ZK dovolilu. Navesti je treba
t. parcele zemljia in oznako k.o.
Ali pozna nae pravo posest pravice. Utemelji.
Ne. SPZ v celoti ukine posest pravice!
Nae pravo ohranja objektivno koncepcijo posesti po ZTLR. To pomeni, da nelastniki
neposredni posestnik (na primer najemnik) ni posestnik pravice, ampak stvari, na kateri izvaja
dejansko oblast, pri emer pa priznava vijo pravno oblast posrednega posestnika.
Po subjektivni koncepciji je bil najemnik nepreminine le imetnik (detentor), ker izvaja dej.
oblast nad stvarjo, brez volje posedovati kot lastnik. Najemnik je posestnik pravice uival je
posestno varstvo pravice (tudi zoper najemodajalca)
Razloi pravni pomen ugovora exceptio venditae et traditae?
To je ugovor dobrovernega lastnikega posestnika v pravdi za vrnitev stvari (reivindikacija),
ko ga prodajalec toi na vrnitev stvari. Toenec lahko ugovarja, da mu je prodajalec (lastnik)
stvar prodal in izroil. Ta ugovor je veljaven.

NEPREMININSKE EVIDENCE
11

Pojasni vsebino zemljikoknjinega materialnega publicitetnega naela (pozitivna in

negativna stran)!
Materialno publicitetno naelo pove, da uivajo podatki, ki so vpisani v ZK, javno zaupanje.
Pozitivni publicitetni uinek: e je vpis pravice ali pravnega dejstva dovoljen, se teje
(domneva je izpodbojna), da je ta pravica oz. pravno dejstvo, ki je vpisano v ZK, vsakomur
znano od zaetka uradnih ur ZK sodia v naslednjem delovnem dnevu po dnevu, ko je ZK
sodie v zemljiki knjigi vpisalo prejem predloga za vpis te pravice oz, pravnega dejstva oz.
prejem listine, na podlagi katere je o vpisu odloilo po uradni dolnosti, in se nihe ne more
sklicevati, da mu ta pravica oz. pravno dejstvo ni bilo znano. Poznavanje ZK stanja se
domneva in opustitev pregleda je v breme tistega, ki je pregled opustil.
Negativni publicitetni uinek: e pravica oz. pravno dejstvo, za katero zakon doloa, da se
vpisuje v ZK, v ZK ni vpisano, se teje, da tretji za to pravico oz. pravno dejstvo ni vedel, e
se ne dokae drugae.
Na primeru pojasni naelo publicitete pri zemljiki knjigi!
A kupi od B-ja nepreminino, obremenjeno s hipoteko. Ker se nepreminine obremenjene s
hipoteko vpisujejo v ZK, se ne more sklicevati na dejstvo, da za hipoteko ni vedel. Domneva
se, da mu je bilo pravno dejstvo znano, saj je bila obremenitev vpisana v ZK. Breme opustitve
vpogleda v ZK nosi sam. V primeru, da hipoteka ne bi bila vpisana v ZK se domneva, da A za
obremenitev ni vedel. V tem primeru pridobi LP na neobremenjeni nepreminini.
Naelo zaupanja v ZK!
Je trdneje od publicitete. Kdor v pravnem prometu poteno ravna in se zanese na podatke o
pravicah, ki so vpisane v ZK, zaradi tega ne sme trpeti kodljivih posledic.
Pozitivni uinek naela: Na nepreminini obstaja samo tista pravica, ki je vpisana.
Negativni uinek: Pravica, ki ni vpisana v ZK, ne obstaja.
Naelo zaupanja deluje v korist dobroverne osebe kot neizpodbojna domneva.
Primer: Kupim parcelo. S priposestvovanjem je nastala slunost, ki ni vpisana. Dobim
neobremenjeno parcelo.
Kdor izpolni pogoje za vpis pravice oz. pr. dejstva v ZK v svojo korist in tega vpisa ne
predlaga, nosi vse kodljive posledice takne opustitve slunost bo ugasnila!
Navedi naine pridobitve LP na nepreminini ter pojasni za vsak posamezni primer
uinek vpisa LP v ZK!
1. Pravnoposlovna pridobitev LP: Vpis v ZK pomeni realno dejanje, ki zagotavlja publiciteto
prenosnega posla (pridobitni nain v ojem smislu). Poleg zavezovalnega posla in ZK
dovolila je potreben e vpis v ZK, ki pomeni konstitutiven element. Brez vpisa v ZK se LP na
nepr. pravnoposlovno ne more pridobiti.
2. Pridobitev LP na podlagi zakona - poveanje vrednosti nepreminine, priposestvovanje
LP se pridobi na podlagi zakona v trenutku, ko so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih zakon doloa.
Vpis v ZK ni potreben za pridobitev LP, pomemben je le z vidika publicitete.
3. Pridobitev LP na podlagi odlobe dravnega organa gradnja ez mejo nepreminine,
dedovanje LP bo pridobljena s pravnomonostjo sodne odlobe. Sodna in upravna odloba
imata konstitutivni uinek vpis v ZK ni potreben za pridobitev LP, pomemben je le z vidika
publicitete.

Katere vrste vpisov v ZK poznamo, na kratko opii.

12

vknjiba
predznamba
zaznamba
pooitev
plomba

Vknjiba!
Je glede na posledice najpomembneji vpis v ZK.
Je glavni vpis s katerim se dosee oz. izkae pridobitev oz. prenehanje pravice, ki se vpisuje v
ZK.
Konstitutiven uinek; pridobitev in prenehanje pravic na podlagi p.p., uinkujejo ele z
vpisom v ZK
Deklaratoren uinek; pri pridobitvi stvarnih pravic na podlagi zakona, odlobe dr. organa,
obl. pravice erga omnes uinek.
Listine, ki so podlaga za vknjibo:
- zasebne listine, ki vsebujejo ZK dovolilo
- listine sestavljene v obliki notarskega zapisa, ki vsebujejo ZK dovolilo
- pravnomone sodne in dokonne upravne odlobe
Predznamba!
Je pogojna vknjiba, ki varuje vrstni red in jo stranke uporabijo, e niso izpolnjeni vsi pogoji,
ki so potrebni za vpis vknjibe. Je glavni vpis s katerim se dosee oz. izkae pridobitev oz.
prenehanje pravic, ki se vpisuje v ZK in ki uinkuje pod pogojem, da se predznamba upravii
uporabi se kadar nimamo listine, ki bi upraviila vknjibo.
Listine, ki so podlaga:
- sodne odlobe, ki e niso pravnomone
- upravne odlobe, ki e niso dokonne
- zasebne listine, ki ne vsebujejo ZD ali podpis na ZD ni overjen
- listine v obliki notarskega zapisa, e se predlaga vpis z izvodom notarskega zapisa, ki
ni namenjen vpisu v ZK
- sklep izvrilnega sodia o predhodni odredbi
- druge odlobe za katere zakon doloa, da so lahko podlaga za predznambo pravice
Zaznamba!
Je glavni vpis namenjen vpisu dejstev:
- pravna dejstva, ki se nanaajo na imetnika pravice,
- pravna dejstva, ki se nanaajo na lastnosti vpisane nepreminine
Vsem zaznamkom je skupen publiciteten uinek vpisa. Zaznamba ne vsebuje domneve
tonosti in nanjo se ne razteza naelo zaupanja v ZK. Ustvarja domnevo poznavanja, ki jo je
mogoe ovrei. Zaznamba se izbrie, ko zaznamovano dejstvo preneha obstajati.
Nekaj pomembnejih zaznamb:
1. Zaznamba osebnega stanja (zaznamba odvzema poslovne sposobnosti, zaznamba
podaljanja roditeljske pravice)
2. Zaznamba vrstnega reda (za pridobitev LP, hipoteke, izbris hipoteke; za pridobitev etane
lastnine in stavbne pravice)
3. Zaznamba izvrbe
4. Zaznamba izrednega pravnega sredstva
5. Zaznamba spora.

13

Zaznambe varujejo vrstni red pridobitve pravic (LP, hipoteke, stavbne pravice in etane
lastnine), pri hipoteki pa tudi prenos in prenehanje hipoteke.
Pooitev!
Pomoen vpis v ZK, s katerim se bodisi vpie sprememba podatka glede nepreminine oz.
imetnika pravice na nepreminini, ki se vpisuje v ZK, kadar ZK ni temeljna evidenca za ta
podatek (npr. v zemljikem katastru se spremeni podatek o povrini parcele), bodisi oznaijo
povezave med vpisi v ZK.
Plomba!
Plomba - pomoen vpis, s katerim se objavi, da je bil glede doloene nepreminine zaet ZK
postopek. Vpie jo ZK sodie po uradni dolnosti potem, ko se zane ZK postopek.
Pomembna je z vidika naela vrstnega reda - ZK sodie mora vpisovati plombe po vrstnem
redu tako, kot so prispeli predlogi za zaetek postopka. V tem vrstnem redu mora tudi odloati
o vpisih in opravljati vpise. Izbrie se z odloitvijo glede vpisa, ki je predmet ZK postopka,
torej ko je ZK postopek konan.
Plombo se mora vpisati najkasneje do zaetka uradnih ur naslednjega delovnega dne po dnevu
zaetka ZK postopka s tem nastopi publicitetni uinek vpisa v ZK.
Pomen vrstnega reda zaznambe za pridobitev LP!
Zaznamba vrstnega reda za pridobitev LP varuje vrstni red pridobitve LP, katere vpis bo
predlagan kasneje, s trenutkom, od katerega uinkuje ta zaznamba.
Ni potrebna predloitev nobene listine, ampak predlog. Predlog za overitev zaznambe
vrstnega reda lahko vloi le lastnik nepreminine. Podpis te osebe mora biti na predlogu
zaznambe overjen. Sodie na podlagi predloga za zaznambo vrstnega reda opravi vpis samo,
e je glede na stanje v zemljiki knjigi tak vpis dovoljen. Vpisana zaznamba vrstnega reda ni
ovira za nadaljnje vpise v ZK, vendar so takni vpisi tvegani. Vsi nadaljnji vpisi uinkujejo
pod razveznim pogojem, ki nastopi, e je dovoljena vknjiba pridobitve LP v zaznamovanem
vrstnem redu in preneha, e je zaznamba vrstnega reda izbrisana, razen e je bila izbrisana
zaradi vknjibe LP v zaznamovanem vrstnem redu. Vpisuje se v B listo, je anonimna, je
pravno dejstvo in velja 1 leto.
Vrstni red in plomba!
Zaetek ZK postopka se jasno objavi s plombo. Oblikovalni uinki vpisa (trenutek pridobitve,
spremembe in prenehanja pravic) nastopijo s trenutkom zaetka uinkovanja vpisov, ki je
identien zaetku ZK postopka, kateri se javno objavi s plombo, ki je pomoni vpis in
katerega namen je, da se publicira zaetek ZK postopka. Publicitetni uinek vpisov se zanejo
e z vpisom plombe v ZK.
Zaznamba spora - ali ucinkuje na nadaljnje vpise? Kaksen ucinek ima?
Zaznamba spora ni ovira za nadaljnje vpise v ZK. Vsi vpisi v ZK, ki so kasneji od zaznambe
spora, uinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, e je dovoljena vknjiba pridobitve LP
v vrstnem redu zaznambe spora, in preneha, e je zaznamba spora izbrisana, razen e je bila
izbrisana zaradi vknjibe pravice v vrstnem redu zaznambe spora.
Ali je vpis predznambe ovira za nadaljne vpise? Kako uinkujejo ostali vpisi e je
predznamba e uinkovala pred njimi?
Predznamba, ki je vpisana v ZK ni ovira za nadaljnje vpise v ZK.
Za vpise, ki izhajajo iz pravnega nasledstva z imetnikom predznamovane pravice velja, da je
njihova usoda odvisna od usode predznambe veljajo pod odlonim pogojem, da se

14

predznamba opravii. Z opravienjem predznambe postanejo uinkoviti tudi vsi naslednji

vpisi, ki izhajajo od imetnika predznamovane pravice.
Za vpise s slabim vrstnim redom od predznamovane pravice, ki izvirajo od imetnika vpisane
pravice pa velja, da uinkujejo pod razveznim pogojem opravienja predznambe. Ti vpisi
ostanejo veljavni, e se predznamba ne opravii, oz. se izbriejo, e se predznamba opravii.
Ali predstavlja vknjiena odkupna pravica pravno oviro za prenos lastninske pravice na
nepreminini?
eprav gre za doloeno omejitev razpolaganja po volji lastnika, ki je vpisana v ZK, stvar
zaradi vpisane odkupne pravice ni res extra commercium, temve zaradi publicitetnih uinkov
velja tudi nasproti pridobitelju (ki ne more biti dobroveren - ravno zaradi publ. uinkov).
Upravienec iz odkupne pravice bo tako lahko uveljavljal odkupno pravico z enostransko
izjavo volje (oblikovalno upravienje) za odkup nepreminine nasproti vsakemu lastniku
nepreminine.
Glede solastnikega delea je v ZK vpisana prepoved razpolaganja (prepoved odsvojitve
in obremenitve). Ali se sme stvar prodati zaradi delitve?
DA, saj je pravica zahtevati delitev zakonska pravica vsakega solastnika in je ni mogoe
omejevati s tem, da ima eden izmed solastnikov sklenjeno pogodbo s tretjim, pri emer ostali
solastniki niso pogodbena stranka, niti nimajo na pogodbo nobenega vpliva, saj vsak solastnik
prosto razpolaga s svojim solastnikim deleem.
Naelo pravnega prednika!
ZK dovolilo za vknjibo pravice lahko izda le tisti, ki je vpisan kot imetnik pravice v ZK.
Naelo temelji na tem, da nekdo, ki ni vpisan v ZK kot imetnik nima razpolagalne moi za
prenos, spremembo ali ukinitev knjine pravice. Izjema je doloena, le pri vekratnih
zaporednih zunajknjinih prenosih. V teh primerih se lahko posamezni prenos ne vpie in se
pravica vpie v korist konnega pravnega naslednika, vendar morajo biti predlogu za vpis
priloene za vpis v ZK sposobne listine za vsakega od zaporednih prenosov.
Naelo vrstnega reda!
To naelo izraa staro pravdno maksimo prior tempore, potior iure.
e si med seboj konkurira ve vpisov, ima prednost tisti, ki je bil prvi vloen pri
zemljikoknjinem sodiu.
Kdaj je bil sklenjen pravni posel oz. izdano ZK dovolilo navadno ni pomembno.
Zemljikoknjino sodie ob sprejemu vloge oznai dan, uro in minuto prejema. e gre za
vpise, ki si med seboj ne nasprotujejo, ni nobenih teav. e si pa nasprotujejo, lahko vsak
imetnik tako vpisane pravice s tobo zahteva od sodia, da odredi izbris pravice drugega
imetnika, ki je vpisana z istim vrstnim redom.
Izjeme od naela vrstnega reda so mogoe, vendar morajo biti posebej doloene v zakonu. Na
podlagi izrecne zakonske dolobe je mogoe spreminjati vrstni red hipotek in zemljikih
dolgov. Sprememba vrstnega reda temelji na soglasju vseh tistih, ki imajo pravni interes.
Kdaj vse ni mogoe napisati ZK dovolila?
zk dovolila ni dopustno napisati v vseh tistih primerih, ko to prepoveduje :
1. zakon - zakonita predkupna pravica obine na npr . poselitvenih obmojih itd....
2. odloba dr organa. - sodie upravni organ...
3. ko se stranka tako zavee z razpolagalnim p.p. in se opravi z vpis v z.k. glede te pravice da
se dosee na ta nain erga omnes uinek.- npr . predkupna pravica soseda na zemljiu, na
katerega se meji.

15

Pojasni kaken vpliv ima vkniba naslednjih pravic na pravni promet?

-odkupna
-predkupna
-prepoved odsvojitve in obremenitve
Prvi dve sta obligacijski pravici. Vpis obligacijskih pravic v zemljiko knjigo pa povzroi
omejene absolutne uinke. Dobijo vijo pravno kvaliteto.Vpis zagotavlja publicitetne uinke,
kar pomeni da se tretja oseba lahko seznani s zemljikoknjinim stanjem n
a doloeni nepreminini.Vkniba odkupne pravice ne blokira razpolaganja z nepreminino, na
kateri je vpisana, lastnik( odkupni zavezanec) jo lahko brez problema odsvoji novemu
pridobitelju, odkupni zavezanec pa lhko svojo pravico zahtevati odkup naperi zoper novega
pridobitelja.
Popdobno je s predkupno pravico, kjer pa ne sme pozabit, da se v ZK vpisuje samo
pogodbena, zakoniti PP publiciteto zagotavlja sam zakon. Zakonita predkupna pravica ima
prednost pred vknjieno odkupnino.
Prepoved obremenitve in odsvojitve blokira promet z nepreminino, e je vknjiba pravilna.
To je, e je sklenjena med taksativno doloenimi osebami v 38 lenu SPZ ( nekje tu, morda
se motim, poglej v spz), kadar pa gre za pogodbo o dosmrtnem doivljanju je lahko
sklenjena med katerokoli osebo, samo vknjiit se mora na podlagi te pogodbe.
Katere obligacijske pravice se smejo vpisovati v ZK?
- pravica prepovedi odtujitve in obremenitve, e je nastala na podlagi pravnega posla lastnika
in so izpolnjeni vsi pogoji za vpis v ZK po SPZ ali je nastala na podlagi pogodbe o
dosmrtnem preivljanju;
- zakupna in najemna pravica;
- predkupna oz. odkupna pravica, e je nastala na podlagi pravnega posla;
- posebna pravica uporabe javnega dobra.
Katere stvarne pravice se vpisujejo v ZK?
Vse stvarne pravice na nepremininah: LP,
slunost, stavbna pravica.

hipoteka, stvarno breme, zemljiki dolg,

Intabulacijska klavzula!
Je izrecna, nepogojna, pisna izjava tistega, igar pravica se prenaa, spreminja, obremenjuje
ali preneha, da dovoljuje vpis v ZK.
Odsvojiteljev podpis na ZK dovolilu mora biti overjen. Iz zahteve po nepogojnosti izhaja, da
tudi ZK vpis pridobitve LP ne more biti pogojen zato ni mogo pridrek LP.
Vsebovati mora vse, ki so pomembni za vpis v ZK:
- potrebne podatke o osebi na katero se dovolilo nanaa ;
- potrebne podatke o nepreminini

16

Materialnopravno nepravilni vpisi in izbrisna toba!

O tem govorimo, e vpis v ZK nima pravne podlage oz. je ta podlaga kasneje odpadla.
Odpravi materialnopravnih nepravilnih vpisov je namenjen poseben institut izbrisne tobe.
Izbrisna toba je stvarnopravna toba, s katero se varujejo knjine pravice na nepreminini
pred omejevanjem ali okodovanjem, ki ga povzroi materialnopravno neveljavna vknjiba
pravice nekoga drugega, zaradi esar varovana pravica preneha, se spremeni ali se omeji.
Zahteva se ugotovitev neveljavnosti vknjibe in vzpostavitev prejnjega ZK-stanja.
Vloi jo prejnji lastnik nepreminine. Listina, ki je podlaga vknjibi, je bila formalnopravno
pravilna, njena materialnopravna podlaga pa ne.
Z izbrisno tobo se lahko zahteva samo izbris vknjibe, ne pa tudi drugih vpisov v ZK.
Tudi z izbrisno tobo pa ni mogoe posei v naelo zaupanja v ZK. Izbrisna toba ni
dovoljena proti dobrovernim osebam, v korist katerih je bila pridobitev oz. je bil izbris
pravice vknjien oz. predzaznamovan z uinkom pred trenutkom, od katerega uinkuje
zaznamba izbrisne tobe.
Formalno nepravilni vpisi!
Pri formalno nepravilnih vpisih govorimo o pomoti dejansko opravljen vpis v ZK se ne
sklada z dovoljenim vpisom. Gre za napako ZK sodia, ki mora po uradni dolnosti zaeti
postopek popravljanja pomote in pri vpisu opraviti zaznambo pomote. Ta ima uinek, da
vpisi, ki so bili opravljeni po pomotnem vpisu, ne ovirajo poprave pomotnega vpisa. O
popravi odloi ZK sodie s sklepom o odpravi pomote.
Pojasni pravne uinke v ZK vpisane predkupne pravice, odkupne pravice, zakupne
pravice ter prepovedi odsvojitve in obremenitve!
Predkupna pravica; za nastanek zaznamba v ZK nima kontitutivnega pomena. Zakonita
predkupna pravica se vzpostavi, ko je izpolnjen pogoj doloen v zakonu. Je pa vpis v
interesu predkupnega upravienca saj tako dobi publicitetni uinek.
Odkupna pravica; z vpisom v ZK uinkuje proti 3. ne more se sklicevati na dobro vero. e
je knjiena ne predstavlja pravne ovire za prenos nepreminine oz. LP na nepreminini,
vendar pa uinkuje tudi zoper kasnejega pridobitelja nepreminine.
Zakupna pravica; sama pravica nastane e s sklenitvijo pogodbe in zato vpis v ZK niti ni
potreben. Vpis zagotavlja publiciteto 3. oseba ne more trditi, da ji obstoj ni bil znan.
Prepoved odsvojitve in obremenitve; dopustno vknjiiti le, e je sklenjena med zakoncema,
stari in otroci, posvojenci in posvojitelji ter v primeru pogodbe o dosmrtnem preivljanju v
korist preivljalca. Absolutno uinkuje le med temi upravienci in e je vpisana v ZK.
Ali je dopustno vpisati v ZK retencijsko pravico na nepreminini?
Ne, ni opredeljeno v ZZK-1
Kdaj nastopijo pravni uinki prioritete v ZK pravu?
Od trenutka, ko je ZK sodie prejelo predlog za vpis oz., ko je prejelo listino na podlagi
katere o vpisu odloa po uradni dolnosti.

17

LASTNINSKA PRAVICA
Predpostavke za prenos LP!
- veljaven zavezovalni p.p.
- razpolagalni p.p. (nepr. vpis v ZK, prem. izroitev)
- razpolagalna sposobnost prenosnika
- veljaven pravni naslov
- sporazum strank o prenosu LP
Naelo kavzalnosti!
Pomeni, da je za veljaven prenos LP pomembna veljavna pogodba. Naelo kavzalnosti kot
pogoj za veljavno razpolaganje zahteva veljaven zavezovalni p. posel in s tem tudi veljaven
pravni naslov (iustus titulus). e p. naslov ni bil veljaven ali je bil naknadno razveljavljen z
uinkom ex tunc, se teje, da last. Pravica nikoli ni bila prenesena.
Odnos med zavezovanlim in razpol. pr. Poslom je lahko:
1) kavzalen
- zavezovalni posel = vzrok
- razpolagalni posel = posledica
2) abstrakten; med zavezovalnim in razpol. pr. poslom ni vzronosti posla sta med seboj
loena!
Kavzalni pristop; neveljavnost zavezovalnega pr. posla ima za posledico neveljavnost razpol.
p.p. (prenos lastnine ni uspel).
Abstrakten pristop; razpol. in zavez. pr. posla sta loena. Res je, da mora imeti razpol. p.p.
podlago v zavezovalnem p.p., vendar neveljavnost zavezovalnega p.p. ne vpliva na veljavnost
razpol. p.p. ta ostane v veljavi (kupec ostane lastnik prenos lastnine je uspel).
SPZ; uveljavlja kavzalen odnos z doloenimi izjemaji, ki jih predstavljajo:
- naelo zaupanja v ZK
- monost pridobitve lastnine s pr. poslom sklenjenim z nelastnikom (64. l.)
Ali nae pravo dopua pogojni prenos LP?
Da, vendar izkljuno za preminine! Prenos LP v zavarovanje (fiduciarni prenos) in pridrek
LP.
Navedi primere pridobitve LP, ko se posestno stanje ne spreminja = nadomestna
izroitev!
Gre za prenos posesti s sporazumom, brez dejanske izroitve = nadomestna (fiktivna)
izroitev.
1. Izroitev na kratko roko (traditio brevi manu): Uporablja se, e je pridobitelj e neposredni,
nelastniki posestnik stvari in se z njenim lastnikom, ki je posredni lastniki posestnik
dogovori, da mu stvar odsvoji.
2. Izroitev na dolgo roko (traditio longa manu): Prenostnik z izroitvijo na dolgo roko
pridobitelju prenese svojo posredno lastniko posest, medtem, ko 3. ostane neposredni
nelastniki posestnik. Posest se prenese ele z obvestilom tretjega ni pomembno kdo ga
obvesti.
3. Posestni konstitut (constitutum possessorium): Gre za dogovor med strankama o prenosu
posesti in LP, medtem, ko stvar zaasno ostane tam kje je pridobitelj postane posredni
posestnik stvari.

18

Razlika med izroitvijo s posestnim konstitutom in izroitvijo na dolgo roko!

Razlika je v obvestitvi tretjega. Pri posestnem konstitutu ni obvestitve tretjega. Izroitev se
izvri izkljuno med prenosnikom in pridobiteljem. Izroitev navzven ni vidna. Neobstoj
publicitete pri posestnem konstitutu je problematien, ker omogoa zlorabe. Zato SPZ glede
prenosa LP v zavarovanje zahteva, da je sporazum o prenosu sklenjen v obliki notarskega
zapisa. Poleg tega pridobitelj, ki je pridobil stvar od razpol. nespodobnega prenosnika, zgolj s
posestnim konstitutom ne more postati lastnik na podlagi 64. l.
Pridobitev LP na temelju 64. l. SPZ v pogledu posestnega konstituta.
S posestnim konstitutom ni mogoe pridobiti LP od nelastnika. Potrebna je e izroitev v
neposredno posest pridobitelja pri emer se zahteva njegova dobra vera tudi v asu dejanske
izroitve v neposredno posest.
Katera izmed drugih stvarnih pravic je po upravienjih najblija LP? Zakaj?
Uitek! Je najiri izmed vseh stvarnih pravic na tuji stvari, saj lastniku ostaja gola LP.
Uitkar ima pravico stvar uporabljati in pobirati plodove, ne da bi posegal v substanco. V
primerjavi z LP ne zajema zgolj razpolagalnega upravienja.
Ali nepremininsko stvarno pravo ureja dobroverno pridobitev LP na nepreminini
(podobno kot to ureja SPZ v 64. l. za preminine)?
Da to ureja 10 l. SPZ. Tudi tukaj ima pravnoposlovna pridobitev LP uinek ne glede na to, da
prenosnik nima razpolagalne sposobnosti. Lastninska pravica na novo nastane pri pridobitelju
in se ne pridobi od prednika. e se je dobroverni pridobitelj zanesel na podatke vpisane v ZK,
zaradi tega ne sme trpeti kodljivih posledic. Za razliko od preminin tukaj ni potrebna
pridobitev LP na podlagi odplanega pravnega posla.
Omejitve LP!
LP je lahko omejena v javnem ali zasebnem interesu.
Omejitev v javnem interesu:
- razlastitev (mora biti v javno korist, na podlagi zakona, proti odkodnini)
- zaasna uporaba nepreminine s strani drave ali obine
- slunost v javno korist
- zakonita predkupna pravica obine
Omejitev v zasebnem interesu (po volji lastnika) lastnik lahko omeji LP za vsak namen, ki
ni prepovedan, razen e zakon doloa drugae:
- prepoved odtujitve in obremenitve
- predkupna pravica
- odkupna pravica
- najemna pogodba
- etana pogodba
Lastninska pravica pri spojitvi!
e se preminine (trde snovi), ki pripadajo razlinim lastnikom, tako spojijo, da postanejo
sestavine enotne preminine, nastane na novi stvari solastninska pravice dotedanjih lastnikov
in sicer v sorazmerju z vrednostjo, ki so jo imele posamezne preminine ob spojitvi. e se
lahko ena od preminin teje za glavno stvar, postane lastnik glavne stvari lastnik enotne
preminine.

19

Pridobitev lastninske pravice na preminini nove stvari!

Gre za originaren nain pridobitve LP (ne glede na voljo pr. prednika).
Kdor iz svojega materiala izdela ali si da izdelati nov preminino, pridobi na njej LP. Prvotne
stvari s predelavo izgubijo svojo fizino identiteto, na njih preneha LP, ki na novo nastane na
novi stvari. e si nekdo iz tujega materiala izdela ali da izdelati novo preminino, pridobi na
njej LP, e vrednost dela ni bistveno nija od vrednosti materiala (bivi lastnik ima
obogatitveni zahtevek). e je material pripadal razlinim lastnikom, postanejo solastniki
materiala solastniki nove stvari, njihovi delei pa se doloijo v skladu z vrednostjo, ki so jo
imeli materiali pred predelavo.
Pomen prepovedi odsvojitve v povezavi s pogodbo o dosmrtnem preivljanju!
V ZK se lahko vpiejo poleg "druinskega kroga" tudi 3. osebe
Lastnik nepreminine v vmesnem asu do smrti, zavaruje in sicer z vpisom v ZK prepove
razpolaganje z nepreminino. Lastnik nepreminine se namre zavee, da na nekoga prenese
LP pod pogojem, da ga bo ta do smrti preivljal.
Pri katerih nainih pridobitve LP pride v potev naelo nemo plus?
Pri derivativnem (izvedenem) nainu, ko je LP pridobljena v skladu z voljo pravnega prednika
pridobitve na podlagi pravnega posla in dedovanja.
Opredeli pojem razpolagalne sposobnosti in navedi primer, kjer stvarno pravo odstopa
od tega naela!
Razpolagalna sposobnost je lastnost imetnika prenosljive premoenjske pravice, da svojo
pravico prenese na drugega imetnika oz. z njo drugae razpolaga. SPZ nima opredelitve
razpolagalne sposobnosti. Od tega naela odstopa v 64. l. SPZ Lastninska pravica na
preminini se pridobi, tudi e prenosnik ni imel pravice razpolagati s stvarjo, e je pridobitelj
v trenutku izroitve v dobri veri in je pridobil stvar na podlagi odplanega pravnega posla in
so izpolnjeni drugi pogoji:
- e je bila nepr. prodana na javni drabi;
- e prenostnik daje takne preminine v promet v okviru svoje dejavnosti;
- e je prenosnik pridobil preminino v posest po volji njenega lastnika
Katere stvarne pravice ZTLR (kljub utemeljenosti zakona) ni uredil? Katere stvarne
pravice ureja SPZ?
ZTLR kljub utemeljenosti v zakonu ni uredil stavbne pravice!
SPZ:
- LP
- zastavna pravica
- slunost
- zemljiki dolg
- etana lastnina
- stavbna pravica
Kdaj uinkuje pravnoposlovna prepoved odsvojitve in obremenitve absolutno? Pojasni,
kako se absolutnost odraa v pravnem prometu!
Absolutnost pomeni, da stvarna pravica uinkuje proti vsakomur (erga omnes). Prepoved
razpolaganja ima absolutne uinke le, e je dogovorjena med zakoncema ali zunajzakonskima
partnerjema, med stari in otroci ter posvojenci in posvojitelji in e je vpisana v ZK.
V asu trajanja prepovedi razpolaganja, je nepreminina izven pravnega prometa.
20

Kako uikuje prenos LP v primeru naknadne pridobitve razpolagalne sposobnosti?

Pridobitelj pridobi LP ele, ko izroitelj pridobi razpolagalno sposobnost.
Horizontalna in vertikalna akcesija!
Poveanje vrednosti nepreminine(vertikalna akcesija) e nekdo s soglasjem lastnika
nepreminine postavi, prizida ali izbolja zgradbo, na nepreminini ne pridobi lastninske
pravice, lahko pa od lastnika zahteva tisto, za kar je bil ta obogaten. To pomeni, da vsaka
prirast pripade lastniku nepreminine, medtem ko gre graditelju t.i. verzijski zahtevek. Lastnik
in graditelj pa se lahko dogovorita, da na nepreminini nastane solastnina. V takem primeru
lahko graditelj na podlagi dogovora zahteva od lastnika nepreminine izstavitev listine za vpis
solastnine v zemljiko knjigo. Zahtevek za izstavitev listine za vpis v zemljiko knjigo zastara
v 10 letih.
Gradnja ez mejo nepreminine (horizontalna akcesija) e nekdo zgradi zgradbo, katere
del sega na, nad ali pod tujo nepreminino, lahko lastnik nepreminine ali graditelj predlaga,
da sodie v nepravdnem postopku odloi o ureditvi medsebojnih razmerij. Sodie lahko
graditelju naloi, da porui zgradbo in na nepreminini vzpostavi prvotno stanje. e bi bile
posledice vzpostavitve prvotnega stanja v oitnem nesorazmerju s kodo, ki jo je zaradi
gradnje utrpel lastnik nepreminine, lahko sodie doloi lastniku nepreminine primerno
odkodnino in s sklepom doloi novo mejo med sosednjima nepremininama. Pri odloitvi iz
prejnjega odstavka sodie upoteva vse okoliine, zlasti pa upraviene interese
udeleencev, vpraanje dobre vere graditelja in obnaanje lastnika nepreminine, potem, ko je
izvedel za gradnjo.
S katerim stvarnopravnim institutom povezujemo vertikalno in horizontalno akcesijo?
V pravni teoriji se za prirast na nepremininskem podroju pogosto uporabljata izraza
vertikalna in horizontalna akcesija. Vertikalna je v svojem bistvu izraena skozi naelo
supreficies solo cedit SPZ uporablja besedno zvezo povezanost zemljia in objekta.
Institud gradnje ez mejo nepreminine deloma odstopa od naela. Zlasti, ko lahko graditelj
glede na zakonsko monost postane lastnik zemljia, na katerem je gradil objekt. Ker se v
takem primeru last. posest razirja horizontalno, govorimo o horizontalni akcesiji oz. prirasti.
To pomeni, da LP na tujem zemljiu priraste graditelju oz. LP na njegovi nepreminini.
Vertikalna akcesija je premininsko nepremininska prirast. Horizontalna akcesija pa je
nepremininsko nepremininska prirast.
Pri vertikalni se lahko graditelj in lastnik nepr. dogovorita, da graditelj na lastnikovi
nepreminine ne pridobi LP, pa pa lahko od lastnika nepr. Zahteva tisto, za kar je bil ta
obogaten. Vsaka prirast gre lastniku nepr., graditelj pa dobi verzijski zahtevek.
Lastnik in graditelj pa se lahko dogovorita, da na nepreminine nastane solastnina. Graditelj
lahko na podlagi dogovora zahteva od lastnika neprem. Izstavitev listine za vpis solastnine
ZK.
Horizontalna akcesija predstavlja tudi enega izmed pomembnejih sosedskopravnih institutov.
Za razliko od vertikalne, horizontalna akcesija ne predstavlja originarne pridobitve LP, pa pa
pridobitev LP na podlagi odlobe dravnega organa. Takni spori se reujejo na nepravdnem
oddelku. Sodie lahko vzpostavi prvotno stanje ali doloi novo mejo in odkodnino.
Razlike med pogodbeno in zakonito predkupno pravico!
Zakonita predkupna pravica:
- nastane na podlagi samega zakona;
- monosti za prodajo 3. osebi so veliko manje kot pri pogodbeni;
- se ne izrpa; vee vse kasneje lastnike ni vezana na osebo;
- vpis v ZK ni potreben, ker ji publicitetne uinke zagotovi zakon;

21

- traja dokler traja zakon.

Pogodbena predkupna pravica:
- nastane na podlagi pravnega posla;
- monosti prodaje 3. osebi so veje;
- se izrpa; vee samo pri prodaji v prvem razmerju, v drugem pogodbenem razmerju se
izrpa (e oe podari sinu nepreminino predkupna pravica sina ne vee);
- pridobi publicitetne uinke, e je vpisana v ZK;
- preneha s smrtjo upravienca.
V katerih primerih je mono pridobiti lastninsko pravico na preminih stvareh od
nelastnika?
64. l. SPZ Lastninska pravica na preminini se pridobi, tudi e prenosnik ni imel pravice
razpolagati s stvarjo, e je pridobitelj v trenutku izroitve v dobri veri in je pridobil stvar na
podlagi odplanega pravnega posla in so izpolnjeni drugi pogoji:
- e je bila nepr. prodana na javni drabi;
- e prenostnik daje takne preminine v promet v okviru svoje dejavnosti;
- e je prenosnik pridobil preminino v posest po volji njenega lastnika
Gre za pridobitev od razpolagalno nesposobne osebe (non domino). Pridobitelj lahko kljub
neizpolnjeni predpostavki razpolagalne sposobnosti pridobi last. p. na preminini, e so
izpolnjeni doloeni pogoji:
- pridobitelj je v dobri veri
- gre za odplani pravni posel
- drugi pogoji iz 40 l. SPZ:
1. stvar je bila pridobljena na podlagi veljavnega pravnega naslova;
2. da je bil sklenjen razpolagalni pravni posel;
3. da je bila stvar izroena drugae kot s posestnim konstitutom
+ dodatni pogoj (64/2 l. SPZ):
- e je bila nepr. prodana na javni drabi;
- e prenostnik daje takne preminine v promet v okviru svoje dejavnosti;
- e je prenosnik pridobil preminino v posest po volji njenega lastnika
Kdaj se pridobi LP pri izroitvi na dolgo roko, e:
- odsvojitelj ima razpolagalno sposobnost; gre za izroitev na dolgo roko - pridobitelj
pridobi LP ko je tretji pri katerem je stvar obveen o prenosu.
- odsvojitelj nima razpolagalne sposobnosti in pridobitelj to ve; gre za anticipiran posestni
konstitut, se pravi pridobitelj pridobi LP, ko odsvojitelj pridobi razpolagalno sposobnost.
- odsvojitelj nima razpolagalne sposobnosti in pridobitelj tega ne ve; gre za pridobitev a
non domino, se pravi od razpolagalno nesposobne osebe morajo biti izpolnjeni pogoji iz
64. l. SPZ.
Kdaj se pridobi LP pri izroitni na kratko roko e:
- odsvojitelj ima razpolagalno sposobnost; s samo sklenitvijo dogovora
- odsvojitelj nima razpolagalne sposobnosti in pridobitelj to ve; gre za anticipiran posestni
konstitut, lp se bo prenesla ko bo odsvojitelj pridobil razpolagalno sposobnost

22

- odsvojitelj nima razpolagalne sposobnosti in pridobitelj tega ne ve; gre za pridobitev a

non domino (od razpolagalno nesposobne osebe) - pod pogoji iz 64+40 SPZ
Ali je po naem pravu dopustna prodaja nepreminine s pridrkom lastninske pravice?
Ne. V skladu s pravno naravo LP, kot najobseneje stvarne pravice, je doloena prepoved
njene vezanosti na rok ali pogoj. Ta prepoved je najdosledneje izpeljana pri nepremininah.
Intabulacijska klavzula je izrecna, nepogojna izjava.
Omejitev LP na nepremininah!
LP je lahko omejena
v javnem interesu:
- razlastitev (mora biti v javno korist, na podlagi zakona, proti odkodnini)
- zaasna uporaba nepreminine s strani drave ali obine,
- slunost v javno korist,
- zakonita predkupna pravica obine
v zasebnem interesu (po volji lastnika):
- prepoved odtujitve in obremenitve,
- predkupna pravica,
- odkupna pravica,
- najemna pogodba,
- etana pogodba.
Pridobitev LP na nepremininah!
- PRAVNI POSEL (derivativni)
- DEDOVANJE (derivativni)
- ZAKON (izvirni/originarni)
priposestvovanje
prirast
poveanje vrednosti nepreminine
pridobitev na podlagi zaupanja v ZK
- ODLOBA DRAVNEGA ORGANA (gradnja ez mejo)
Prenehanje LP!
Relativno ali abolutno prenehanje lahko nastopi po volji lastnika (prenos na podlagi
prodajne, menjalne, darilne pogodbe, oporonega dedovanja), neodvisno od volje lastnika
(priposestvovanje, prirast).
LP preneha zlasti:
-

e LP na isti stvari dobi nekdo drug

z opustitvijo

unienjem

v drugih primerih, ko to doloa zakon (zdruitev, prirast, izdelava nove stvari)

Absolutno preneha za vse; mono le na premininah

Verzijski zahtevek po SPZ
Graditelj ima do lastnika nepreminine zahtevek a povrnitev vrednosti vlaganja. Gre za
obogatitveni verzijski zahtevek.

23

Poglavitna posebnost ureditve 48. SPZ, v primerjavi s splonimi pravili OZ o verzijskih

zahtevkih so specifina pravila glede zastaranja. Obogatitveni zahtevek graditelja zastara v
petih letih (OZ), v skladu s SPZ pa ne zane zastaralni rok tei ob konanju gradnje, ampak
ele ko graditelj izgubi (so)posest nepreminine. Ta ureditev se mono razlikuje od ureditve
zastaranja v OZ.
Vpliv naela kavzalnosti na pravni poloaj dobrovernih tretjih pridobiteljev premine
stvari?
Socialna funkcija lastnine!

LASTNINSKA PRAVICA VE OSEB

Bistvene razlike med solastnino po Stanovanjskem zakoniku ter navadno solastnino?
Po stanovanjskem zakonu se nanaa na etano lastnino, po spz pa je solastnina pravna oblast
ve oseb na isti nerazdeljeni stvari.
Razlika med razpolago skupnega lastnika in solastnika?
Skupni lastniki lahko skupaj razpolagajo s stvarjo kot celoto in prenesejo LP oz. jo
obremenijo z omejeno stvarno pravico. Ne more pa skupni lastnik razpolagati s svojim
nedoloenim delom na skupni lastnini. V primeru neupravienega razpolaganja je posebej
varovana dobra vera tretjega.
Solastniki lahko s stvarjo kot celoto razpolagajo le ob soglasju vseh solastnikov. S svojim
idealnim deleem pa lahko samostojno razpolagajo (ga obremenijo, odsvojijo) vsak
solastnik o razpolaganju s svojim idealnim deleem odloa samostojno in ne potrebuje
soglasja drugih. Seveda pridejo v potev samo tiste oblike razpolaganja, ki so mogoe glede
na naravo idealnega delea (univerzalno pr. nasledstvo, singularno pr. nasledstvo, ustanovitev
ZP, zemljikega dolga, osebne slunosti; ni pa mono ustanoviti potne slunosti, ker gre za
miselni dele lahko jo ustanovijo le vsi solastniki skupaj).
Pojem etane lastnine!
Etana lastnina je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov. Nastane z
vpisom v ZK. Vpis ima konstitutiven pomen. Mogoa je samo na nepremininah zgradbah.
Posamezni del mora predstavljati samostojno funkcionalno celoto, primerno za samostojno
uporabo. Zgradba mora imeti vsaj 2 dela, ki omogoata samostojno rabo.
Pravni akt za nastanek etane lastnine!
Vsebina je pri enost. p. aktu in pogodbi enaka. Bistvo je, da se opravi tehnina (fizina) in
pravna delitev zemljia z objektom.:
Tehnina delitev opis posameznih in skupnih delov
Pravna delitev doloitev imetnikov LP na posameznem delu stavbe in solastninskega delea
na skupnih delih.
Pravni posel mora biti sklenjen v obliki notarskega zapisa oz. mora vsebovati ZK dovolilo.
Pogodba o medsebojnih razmerjih etanih lastnikov!
Sklenjena mora biti v pisni obliki. Zavezuje tudi pravne naslednike etanih lastnikov, ki so jo
sklenile.
Zakon predpisuje njeno minimalno vsebino bistvene sestavine:
24

- opredelitev strokov, obveznosti,

- zavarovanje zgradbe kot celote,
- pooblastila upravnika, e odstopajo od SPZ,
- nain uporabe skupnih delov in namen uporabe posameznih delov
- nain oblikovanja rezervnega sklada,
- morebitne omejitve pri uporabi posameznih delov,
- nastopanje etanih lastnikov v pravnem prometu
- nain upravljanja skupnih delov,
- uporaba posameznih delov v posebne namene
Zakonita predkupna pravica etanih lastnikov!
Lastnik posameznega dela, ki namerava prodati svoj del, mora o nameravani prodaji in njenih
pogojih najprej obvestiti druge etane lastnike. e ti pravice ne uveljavljajo, pa je mogoa
prodaja tretji osebi.

SOSEDSKO PRAVO
Navedi vsaj 5 sosedskopravnih institutov in na kratko pojasni njihovo vsebino!
Imisije: Predstavljajo enega najbolj tipinih sosedskopravnih institutov. Imisijsko varstvo je
namenjeno mirnemu medsosedskemu bivanju. Z imisijami so zartane meje dopustne uporabe
nepreminin.
Meja: Razmejuje 2 ali ve LP na nepremininah. Meja kot razmejitvena rta med sosednjima
zemljikima parcelama razlinih lastnikov se uredi v nepravdnem ali upravnem postopku.
Nujna pot: Je stvarna slunost, ki se ustanovi s prisilno sodno odlobo. Sodie odredi nujno
pot za nepreminino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka pot
povezana z nesorazmernimi stroki.
Pristop na tujo nepreminino: Lastnik nepreminine, na kateri je nujno potrebno izvesti dela,
ki so potrebna za uporabo in izkorianje nepreminine, lahko zaasno uporabi tujo
nepreminino zaradi izvedbe del, e teh ni mogoe izvesti drugae ali jih je mogoe izvesti
samo z nesorazmernimi stroki. Prav tako sme lastnik na tuji nepreminini zasledovati
domae in udomaene ivali.
Prepoved poglabljanja nepreminine, spreminjanja vodotoka in odtekanja meteornih padavin:
Vsi ti instituti so namenjeni varovanju sosednje nepreminine.
Imisije!
Z imisijami razumemo delovanje, vplivanje, uinkovanje na tuje nepreminine, preminine in
osebne vrednote.
Pravice, ki omejujejo LP lastnika sosednje nepreminine, se morajo izvrevati poteno, v
skladu s krajevnimi obiaji in na nain, ki najmanj obremenjuje lastnika nepreminine.
Lastnik nepremiine mora pri uporabi nepreminine opuati dejanja in odpravljati vzroke, ki
izvirajo iz njegove nepreminine in oteujejo uporabo drugih nepreminin ez mero, ki je
glede na naravo in namen nepreminine ter glede na krajevne razmere obiajna ali povzroajo
znatnejo kodo = prepovedana imisija.
Pravna narava nujne poti!

25

Gre za stvarno slunost, ki se ustanovi prisilno s sodno odlobo. Sodie odredi nujno pot za
nepreminino, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza
povezana z nesorazmernimi stroki.
Indirektne (posredne) imisije!
Posredne imisije pridejo na sosednjo nepreminino brez neposrednega vplivanja tistega, s
igar nepreminine prihajajo (z naravnimi silami, po nakljuju). Prepovedane le, e glede na
naravo in namen nepreminine presegajo krajevno obiajno mero ali povzroajo znatnejo
kodo.
Primeri posrednih emisij:
- rdei teniki pesek
- hrup (igranje klavirja)
- prelivanje vode
- rastlina plezalka
Poseg postane protipraven, ko presee doloen toleranni prag. Lastniku gre sodno varstvo
pred vznemirjanjem v primeru, ko je uporaba njegove nepreminine otekoena preko mere,
ki je glede na naravo in namen nepreminine ter glede na krajevne razmere obiajna.
Kriterija, ki sta pomembna za opredelitev prepovedanih posrednih emisij, sta dva.
Prepovedane so tiste imisije, ki
- glede na naravo in namen nepreminine presegajo krajevno obiajno mero ali
- tiste, ki povzroajo znatnejo kodo (za njih ni potrebno, da bi presegale krajevno obiajno
mero glede na naravo in namen nepreminine).
Pravno varstvo pred imisijami!
AKTIVNO LEGITIMIRAN :
- lastnik
- domnevni lastnik
- imetnik omejene stvarne pravice
- imetnik omejene obligacijske pravice
PASIVNO LEGITIMIRAN:

lastnik nepr. iz katere izvirajo imisije

imetnik omejene stvarne ali obligacijske pravice

Z negatorno emisijsko tobo je dopustno postaviti tako:

- opustitveni zahtevek (prenehanje vznemirjanja in prepoved nadaljnjega vznemirjanja)
- zahtevek, da se nekaj stori s ciljem prepreitve ali zmanjanja imisij

ZASTAVNA PRAVICA
Zastavna pravica - pojem!
Je omejena stvarna pravica na tono doloeni tuji stvari ali premoenjski pravici, ki slui
zavarovanju doloene terjatve, ki jo ima imetnik zastavne pravice (zastavni upnik) proti
lastniku zastavljene stvari (zastavitelju) ali proti tretji osebi, kateri ni hkrati zastavitelj.

26

Naela zastavnega prava in odstopanja od teh nael?

1. Naelo specialnosti (doloenosti): Predmet ZP so lahko samo individualno doloene
samostojne stvari ali premoenjske pravice.
2. Naelo javnosti (publicitetno naelo): Stvarne pravice morajo biti tretjim znane. Pri
nepremininah ga zagotavlja ZK. Izjema je zastava nevpisanih preminin.
Loimo:
- registrske ZP - se vpisujejo v javne registre. Nastanejo, se prenaajo ali prenehajo z
vpisom v javni register = ZK.
- neregistrske ZP so rona in navadna neposestna ZP na nevpisanih nepremininah in ZP
na drugih premoenjskih pravicah (nematerializirani VP).
3. Naelo postranskosti (akcesornosti): Stranske stvari oz. pravice delijo pravno usodo
glavne stvari oz. pravice. Pri ZP je glavna pravica zavarovana zavarovana terjatev, stranska
pa ZP. ZP je odvisna od zavarovane terjatve glede nastanka, obsega, prenosa, poplaila in
prenehanja.
ZP lahko naeloma nastane le, e zavarovana terjatev e obstaja. Izjemo doloa SPZ, ki
dopua ustanovitev ZP za zavarovanje bodoih in pogojnih terjatev.
Obseg je odvisen od viine zavarovane terjatve. Ni mogoe ustanoviti ZP za znesek, k bi bil
viji od zavarovane terjatve. Izjema = maksimalna hipoteka.
ZP najpogosteje preneha s plailom zavarovane terjatve, lahko pa tudi zato, ker preneha
obstajati pravno razmerje iz katerega izvira (npr. odstop od kreditne pog.). Neregistrske ZP
prenehajo samodejno, registrske z izbrisom iz registra.
4. Naelo vrstnega reda (prioritetno naelo): e je na istem predmetu ustanovljenih ve ZP,
se zastavni upniki poplaajo v enakem vrstnem redu, kot so nastajale njihove ZP. Izjema: V
primeru kolizije med starejo nevpisano zakonito hipoteko in mlajo pravnoposlovno
hipoteko ima prednost slednja, e je bil hipotekarni upnik ob ustanovitvi hipoteke
dobroveren. Pri koliziji med starejim neposestnim zastavnim upnikom in mlajim
ronim zastavnim upnikom ima prednost slednji, pod pogojem, da je bil ob ustanovitvi
ZP dobroveren.
5. Naelo ekstenzivnosti zastavne pravice: ZP se nunno razsteza na vse sestavine zastavljene
stvari in naeloma tudi na vse njene pritikline.
6. Naelo nedeljivosti zastavnega jamstva: e pride po ustanovitvi ZP do delitve zastavljene
stvari, ZP do polnega zneska bremeni vse na novo nastale stvari ali pravice.
7. Naelo nadaljnjega obstoja osebnega jamstva: e terjatev, zavarovana za ZP, ob
zapadlosti ni plaana, lahko zastavni upnik prosto izbira med poplailom z uresniitvijo ZP
na zastavljenem predmetu in poplailom kot navaden upnik iz vsega dolnikovega
premoenja.
Naelo specialnosti pri zastavni pravici!
V skladu z naelom specialnosti so predmet ZP lahko samo individualno doloene samostojne
stvari ali premoenjske pravice. Predmet ZP torej ne more biti del stvari. Naelo specialnosti
opredeljuje predmet ZP in s tem varuje interese zastavitelja, delno pa tudi ZU. Opredeljuje
tudi z zastavno pravico zavarovano terjatev. Tako je varovan dolnik (in zastavitelj, e ne gre
za isto osebo), ker mora biti terjatev zavarovana z ZP, ustrezno opredeljena, da se jo lahko loi
od tistih upnikovih terjatev, ki niso zavarovane.

27

Pojasnite pojma skupna in maksimalna hipoteka!

Za zavarovanje terjatve je mogoe hipoteko ustanoviti tudi na ve nepremininah. Takna
hipoteka se imenuje skupna hipoteka. Nepreminine so lahko v lasti enega ali ve razlinih
zastaviteljev. Pri realizaciji lahko hipotekarni upnik zahteva poplailo s prodajo katerekoli
nepreminine v kakrnemkoli vrstnem redu.
Maksimalna hipoteka je hipoteka, ki je namenjena zavarovanju plaila terjatev, ki nastanejo iz
doloenega razmerja in njihova viina v trenutku ustanovitve hipoteke naeloma e ni znana.
Maksimalna hipoteka se ustanovi tako, da se doloi najviji znesek, do katerega za
zavarovane terjatve jami nepreminina in se ta znesek vpie v zemljiko knjigo. Z
maksimalno hipoteko zavarovana terjatev in iz nje izvirajoe stranske terjatve so zavarovane
samo do viine vpisanega najvijega zneska.
Odmik od naela specialnosti v zastavnem pravu?
Odmik od naela specialnosti je razloen v 173. lenu SPZ, ki izrecno dopua neposestno
zastavno pravico na zalogah.
Naelo ekstenzivnosti hipoteke!
Sestavine vedno delijo usodo glavne stvari, zato se zastavna pravica nujno razteza na vse
sestavine zastavljene stvari. To velja tudi za sestavine, ki so ta status pridobile po ustanovitvi
ZP. Prav tako se zastavna pravica razteza na vse plodove zastavljene stvari ali pravice, ki e
niso loeni od glavne stvari oz. pravice, ki e niso bile uveljavljene. Ker se sestavine lahko
spreminjajo, je pomembno v katerem trenutku se doloi, za katere sestavine velja ZP. ZP
bremeni vse tiste sestavine (vkljuno s plodovi) objekta, ki imajo ta status v zaetku
uveljavitve ZP, to je v trenutku popisa in cenitve predmeta ZP v cenilnem zapisniku.
Pritikline v dvomu delijo pravno usodo glavne stvari. ZP na glavni stvari se torej naeloma
razteza tudi na vse njene pritikline. To velja tako za pritikline, ki so v lasti zastavitelja, kot za
pritikline, ki so v lasti tretje osebe. Vendar so pritikline kot predmet ZP praktino pomembne
zgolj pri hipoteki, pri emer SPZ izrecno doloa, da hipoteka sega le na tiste pritikline, ki so v
lasti zastavitelja.
Odmik od katerega naela predstavlja ekstenzivnost hipoteke?
Gre za odmik od naela specialnosti, ker je lahko predmet stvarnih pravic le individualno
doloena stvar, v tem primeru pa to ni.
Razloi pojem konsolidacije v zvezi z zastavo!
Hipoteka: e je ista oseba postala lastnik nepreminine in imetnik hipoteke na tej
nepreminini potem hipoteka preneha.
Prenehanje rone ZP: Z zdruitvijo zastavitelja in ZU v eni osebi.
Neposestna ZP: Z zdruitvijo zastavitelja in ZU v eni osebi.
Tudi na terjatvi ZP preneha zaradi konsolidacije.
Prenehanje hipoteke s konsolidacijo. Kdaj pride do tega in kakna razmerja se pri tem
vzpostavijo?
Do konsolidacije pride v primeru, ko zastavitelj (hipotekarni dolnik) ni hkrati tudi osebni
dolnik (npr. oe s hipoteko zastavi svojo nepreminino za dolg svojega sina) in v strahu
pred realizacijo hipoteke plaa dolg hipotekarnemu upniku, pri emer s subrogacijo preide
terjatev do osebnega dolnika nanj. Zaradi akcesornosti preide nanj tudi hipoteka, ki pa
28

zaradi konsolidacije materialnopravno preneha. Za formalnopravno prenehanje bo

hipotekarni upnik (hkrati tudi hipotekarni dolnik) izstavil dovolilo za izbris hipoteke iz ZK
in ga posredoval zemljikoknjinemu sodiu, da opravi izbris.
Odstop terjatve, zavarovane z zastavno pravico!
e na drugo osebo preide zgolj terjatev, ne pa tudi zastavna pravica (ZU se posebej dogovori,
da cesionar ne bo pridobil zavarovanja, ampak samo terjatev), le-ta preneha kot posledica
naela akcesornosti. e se prenese zgolj terjatev, hipoteka v materialnem smislu preneha in je
podan razlog za izbris iz ZK.
Pri vekratnem zaporednem prenosu zavarovane terjatve v ZK ni treba vpisati vseh prenosov,
pomembno je, da je vpisan prenos s prvega na zadnjega hipotekarnega upnika v verigi.
V primeru odstopa terjatev, zavarovanih z maksimalno hipoteko, je prenos hipoteke izkljuen.
Ali nastane podzastava oz. nadhipoteka pri cesiji terjatve, zavarovane z zastavno
pravico?
Podzastava oz. nadhipoteka ne nastane. Pri cesiji terjatve se z terjatvijo prenese tudi zastavna
pravica. Cedent ki prenaa terjatev s tem prenese tudi zastavno pravico, gre za naelo
akcesornosti, seveda pa se lahko dogovorita da preide le terjatev, ampak v tem primeru
zastavna pravica ugasne!!!
Navedi prepovedane dogovore - pakte - pri zastavi!
Pri dogovarjanju ZP je potrebno upotevati omejitve oz. prepovedi glede:
- komisornega dogovora; dogovor s katerim si ZU ob zastavitvi izgovori pravico, da si
prilasti predmet ZP, e terjatev ob zapadlosti ne bo plaana ali si vnaprej izgovori pravico do
prodaje predmeta ZP po vnaprej doloeni ceni;
- dogovora o antihrezi; dogovor po katerem je ZU dovoljeno, da pobira plodove zastavljene
nepreminine ali da jo kako drugae izkoria;
- prepovedi razpolaganja (odsvojitve in obremenitve);
- dogovori, ki so v nasprotju z naravo ZP in v SPZ niso izrecno prepovedani; ni dopusten
dogovor, da se ZU ne bi smel poplaati iz predmeta ZP ali se dolnik ne more reiti ZP, eprav
plaa terjatev.
Obrazloi pojem zakonite zastavne pravice!
ZP lahko nastane na podlagi zakona. Nastane v trenutku, ko so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za
nastanek ZP doloa zakon. Nastanek pa ni mogo pri vseh vrstah zastavne pravice, ampak le
kjer zakon to predvideva. Predvsem glede zakonite hipoteke velja poudariti, da za njen
nastanek ni potreben vpis v ZK, kar pomeni neujemanje s publicitetnim naelom. Vpis ima
deklaratoren uinek in je pomemben zgolj z vidika izkljuitve varstva dobrovernih tretjih.
Na nepremininskem podroju so zelo redke, na premininah pa OZ predvideva celo vrsto
zakonitih zastavnih pravic (v korist podjemnika, prevoznika, skladinika, prevzemnika
naroila, komisionarja, zastopnika, pediterja)
Pravni poloaj dobrovernega zastavnega upnika pri vekratni zastavitvi iste
preminine in nepreminine!
ZP ni izkljuujoa, zato je lahko na istem objektu hkrati ve ZP. Glede razmerja med njimi
velja prednostno naelo (ZU se poplaajo v enakem vrstnem redu, kot so nastajale njihove
ZP), ki pa pozna tudi nekaj izjem. V primeru kolizije med starejo nevpisano zakonito
hipoteko in mlajo pravnoposlovno hipoteko ima prednost slednja, e je bil hipotekarni

29

upnik ob ustanovitvi hipoteke dobroveren (ni vedel in ni mogel vedeti za starejo zakonito
hipoteko).
Pri koliziji med starejim neposestnim zastavnim upnikom in mlajim ronim zastavnim
upnikom ima prednost slednji, pod pogojem, da je bil ob ustanovitvi ZP dobroveren.
Preminina, ki je predmet registrske ZP, ne more biti predmet navadne ZP. Vrstni red
navadnih neposestnih ZP se ravna po trenutku sklenitve sporazuma o ustanovitvi ZP v obliki
notarskega zapisa. Registrske neposestne ZP, glede katerih je prispela zahteva za vpis v
register v istem dnevu, imajo enak vrstni red. Pri uresniitvi le-teh se v tem primeru ZU
poplaajo sorazmerno, v skladu s pravili, ki veljajo v steajnem postopku.
e je preminina e zastavljena, vendar zastavni upnik ob pridobitvi ZP v dobri veri misli, da
stvar e ni obremenjena, pridobi ZP z najboljim vrstnim redom, e ima zastavitelj stvar v
svoji posesti. e obstojea ZP pa se premakne nazaj.
Devastacijska toba!
Zastavitelj je dolan skrbeti za ohranitev vrednosti nepreminine, zato mora skrbeti za redno
vzdrevanje. e se stanje obremenjene nepreminine slaba, lahko HU z devastacijsko tobo
zahteva, da sodie naloi zastavitelju, da opusti dejanja, ki poslabujejo stanje ali vrednost
obremenjene nepreminine. Ima tudi odstranitveni zahtevek proti 3. os. e zastavitelj ne
ravna v skladu z odlobo lahko upnik zahteva prisilno izterjavo s hipoteko zavarovane
terjatve e pred zapadlostjo.
Kako h.u. pridobi isti vrstni red na ve nepremininah; za kaj gre; kako je z
zavarovanjem?
Gre za skupno hipoteko, kjer lahko zastavitelj za isto terjatev hkrati zastavi ve nepreminin
in hipotekarni upnik sam izbira, iz katere se bo poplaal, v kolikor terjatev ob zapadlosti ne bo
poplaana. H.u. ima povsod najbolji vrstni red.
Skupna hipoteka!
Skupna hipoteka je (ena) hipoteka, ki se za zavarovanje iste terjatve ustanovi na ve
nepremininah. Pri tem ni treba, da o vse s skupno hipoteko obremenjene nepreminine v lasti
istega zastavitelja.
Pri skupni hipoteki je treba razlikovati glavno nepreminino in t.i. druge nepreminine.
Skupna hipoteka se pri glavni nepreminini v ZK vpie z vknjibo, pa drugih nepremininah
pa z zaznambo.
Posebnost skupne hipoteke je to, da vpisi glede skupne hipoteke pri glavni nepreminini
uinkujejo tudi pri vseh drugih nepremininah, ki so obremenjene s skupno hipoteko, razen e
se nanaajo samo na glavno nepreminino.
Glavno nepreminino doloi predlagatelj vpisa skupne hipoteke v ZK, navadno hipotekarni
upnik.
e zavarovana terjatev ob dospelosti ni plaana, lahko hipotekarni upnik zahteva poplailo
svoje terjatve s prodajo katerekoli nepreminine in v kakrnemkoli vrstnem redu
Skupna hipoteka preneha z izbrisom hipoteke pri glavni nepreminini.
Skupna hipoteka se lahko izbrie:
- pri vseh obremenjenih nepremininah
- samo pri glavni nepreminini
- samo pri eni ali ve drugih nepremininah

30

e se skupna hipoteka izbrie samo pri glavni nepreminini, ZK-sodie doloi novo glavno
nepreminino.

Maksimalna hipoteka!
Maksimalna hipoteka je hipoteka, namenjena zavarovanju terjatev, ki nastanejo iz nekega
upniko dolnikega razmerja in katerih viina in zapadlost v trenutku njene ustanovitve
praviloma e nista znani. Zato se v ZK vpie z maksimalnim zneskom, ki pomeni zgornjo
mejo, do katere e jami obremenjena nepreminina.
Maksimalna hipoteka in naelo specialnosti
Upniko dolniko razmerje mora biti opredeljeno v zastavni pogodbi in tudi v ZD za vpis
maksimalne hipoteke v ZK. Opredelitev razmerja je pomembno zato, da se lahko ugotovi
katere terjatve med hipotekarnim upnikom in dolnikom so zavarovane z maksimalno
hipoteko. Maksimalna hipoteka varuje le terjatve, katerih vsota v danem trenutku ne presega
najvijega zneska.
Maksimalna hipoteka in naelo akcesornosti
Maksimalna hipoteka se ne nanaa na razmerje med hipoteko in zavarovano terjatvijo, temve
na razmerje med hipoteko in zavarovanim upniko dolnikim razmerjem. Maksimalna
hipoteka ni akcesorna zavarovanim terjatvam, ampak zavarovanemu upniko-dolnikemu
razmerju.
Ustanovi se lahko tudi e e ne obstaja nobena terjatev, ki bi bila z njo zavarovana.
Posamezne terjatve, ki izvirajo iz pravnega razmerja, zavarovanega z maksimalno hipoteko,
so lahko predmet odstopa terjatve (cesije). Izrecno je doloeno, da je, v primeru odstopa
terjatve, zavarovane z maksimalno hipoteko, prenos hipoteke izkljuen, razen e se prenese
celotna pogodba, iz katere izvira temeljno razmerje.
Poplailo iz maksimalne hipoteke
Poplailna pravica hipotekarnega upnika je odvisna od zavarovanih terjatev.
Maksimalna hipoteka ni neposredno izvrljiva. e stranki elita neposredno izvrljivost
zavarovanja svojega kreditnega razmerja, ne da bi morali vnaprej opredeliti posamezne
zavarovane terjatve, morata ustanoviti zemljiki dolg.
Prenehanje maksimalne hipoteke
Dejstvo, da so vse z maksimalno hipoteko zavarovane terjatve v danem trenutku poplaane,
ni razlog za prenehanje hipoteke. Maksimalna hipoteke obstaja tako dolgo, dokler obstaja
razmerje med upnikom in dolnikom ter v skladu z naelom akcesornosti preneha ele ob
prenehanju zavarovalnega upniko-dolnikega razmerja.
Ali pridobi zastavni upnik lastninsko pravico na plodovih zastavljene stvari? Pojasni!
Pravica do plodov pri roni zastavi je stvar dogovora med zastavnim upnikom in
zastaviteljem. Dopusten je dogovor o antihrezi (pactum antihreticum) na podlagi katerega
ima zastavni upnik pravico do plodov ZU. Zavarovana terjatev se v tem primeru zmanja za
njihovo vrednost. e dogovora ni plodovi pripadajo zastavitelju.
Pri neposestni zastavni pravici se smiselno uporabi doloilo o hipoteki, po katerem je
antihreza izrecno prepovedana.
Uporaba zastavljene preminine!
Zastavitelj lahko uporablja zastavljeno preminino v skladu z njenim ekonomskim namenom
oz. dogovorom z ZU in je nima pravice odtujiti ali obremeniti brez soglasja ZU.
31

Podzastavna pravica = zastavitev terjatve!

Zastavni upnik lahko z svojo rono zastavno pravico zavarovano terjatev zastavi
(podzastava), e mu to dovoli zastavitelj. Za podzastavo se uporabljajo pravila o zastavni
pravici na terjatvah.
Zastavna pravica na terjatvi nastane z obvestilom dolnika zastavljene, z rono zastavno
pravico zavarovane terjatve. Poleg tega mora ZU preminino izroiti podzastavnemu upniku.
Dolnika mora obvestiti zastavitelj terjatve, t.j. hipotekarni upnik.
Zastavna pravica nastane v trenutku, ko dolnik obvestilo prejme. e sta dolnik z rono
zastavno pravico zavarovane terjatve in zastavitelj razlini osebi, je treba obvestiti oba.
Navedi naine pridobitve zastavne pravice, kjer se posestno stanje ne spreminja!
-

neposestna zastavna pravica (navadna in registrska)

Kaj je skupnega zemljikemu dolgu in maksimalni hipoteki?

Zemljikemu dolgu in maksimalni hipoteki je skupno to, da sta oba neodvisna od obstoja
zavarovane terjatve nista akcesorna zavarovanim terjatvam. Maksimalna hipoteka je
akcesorna zavarovanemu upniko-dolnikemu razmerju.

DRUGA STVARNOPRAVNA ZAVAROVANJA

Opredelite pojma nepreminina in zemljikoknjino dovolilo!
Nepreminina je prostorsko omejen del zemeljske povrine, skupaj z vsemi sestavinami.
Zemljikoknjino dovolilo (intabulacijska klavzula) je izrecna nepogojna izjava tistega, igar
pravica se prenaa, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiko knjigo.
Pojem zemljikega dolga!
Zemljiki dolg je pravica zahtevati poplailo doloenega denarnega zneska iz vrednosti
nepreminine pred drugimi upniki s slabim vrstnim redom. Podoben je hipoteki, vendar ni
odvisen od obstoja zavarovane terjatve (nastane in obstaja ne glede na zavarovano terjatev).
emu slui zemljiki dolg?
Ker je zemljiki dolg neakcesorna oblika zavarovanja, kar pomeni, da ne potrebuje terjatve za
svoj obstoj, gre za neko abstraktno terjatev, ki pa ni nujno, da e obstaja.
Za kaj se lahko ustvari zemljiki dolg? Naa zakonodaja se je opredelila za lastniki zemljiki
dolg, kar pomeni, da:
ga lahko ustanovi lastnik obremenjene nepreminine,
ta postane tudi prvi zakoniti imetnik zemljikega pisma,
ga prenaa dalje,
zemljiko pismo se glasi nanj.
Poznamo tudi nelastniki dolg, ki pa ga ustanovi hipotekarni upnik, kjer gre za spremembo
hipoteke v zemljiki dolg (akcesorna stvarna pravica se spremeni v neakcesorno).
Torej, zakaj bi nekdo sam sebi ustvarjal zemljiki dolg? Posledica neakcesornosti je, da se
lahko zemljiki dolg ustanovi tedaj, ko ni nobene terjatve (pa se mogoe priakuje). Lastnik
32

(bodoe obremenjene nepreminine) ustanovi zemljiki dolg in da pismo notarju v hrambo.

Ko bo potreboval npr. kredit, bo vzel zemljiko pismo in tako e imel zavarovanja. (preveri!)
Kako bi z zemljikim dolgom zavarovali nepremininsko transakcijo? (prodaja
nepreminine na obroke)
Z rentnim zemljikim dolgom - izstavitev zemljikega pisma.
Na nepreminini bi ustanovila e kot ZK lastnik zemljiki dolg ter poakala do vpisa, da
postanem upnik ZK dolga. Po tem bi to pismo obdrala za svoje. Nato bi nepreminino
prodali na obroke in kupcu pismo izroila, ko bi bila kupnina plaana, v nasprotnem primeru
bi lahko kot upnik zahtevala prisilno prodajo, na podlagi ZP se lahko predlaga neposredna
izvrba
.
Konverzija hipoteke v ZD!
Razlog za spremembo je zlasti to, da je zemljiki dolg zaradi neakcesornosti precej bolj
fleksibilen kot hipoteka. Je vekratno uporaben, pri emer se ohrani vrstni red njegove
prvotne ustanovitve, hipoteko pa je treba ob poplailu izbrisati in za zavarovanje novega
kredita ustvariti novo, ki ima slabi vrstni red.
Obstojea hipoteka se lahko t enostranskim pravnim poslom HU spremeni v zemljiki dolg.
Enako velja za skupno in maksimalno hipoteko. Pri nadhipoteki ni te monosti, lahko pa se
spremeni hipoteka pri kateri je zaznamovana nadhipoteka, vendar le s soglasjem
hipotekarnega upnika.
Pravni posel o ustanovitvi zemljikega dolga je razpolagalni pravni posel in mora biti
sestavljen v obliki notarskega zapisa vsebovati mora ZK dovolilo. Zahteva se e listina o
soglasju morebitnega nadhipotekarnega upnika.
Pri konverziji je treba paziti, da znesek zemljikega dolga ne presee skupne obremenitve iz
naslova hipoteke.
e se hipoteka spremeni v zemljiki dolg, postane HU prvi imetnik zemljikega pisma in s
tem tudi zemljikega dolga. e je zavarovana terjatve plaana in upnik zemljiko pismo izroi
in indosira lastniku obremenjene nepreminine, nelastniki zemljiki dolg konvertira v
lastnikega.
Pogoji za spremembo (konverzijo) hipoteke v zemljiki dolg!
Edina monost ustanovitve nelastnikega dolga po SPZ je konverzija hipoteke v zemljiki
dolg. Hipotekarni upnik lahko spremeni v soglasju z lastnikom obremenjene nepreminine
svojo hipoteko v enega ali ve zemljikih dolgov. Obremenitev nepreminine iz zemljikih
dolgov ne sme presegati obremenitve iz hipoteke. Razpolagalni pravni posel mora biti
sklenjen v obliki notarskega zapisa vsebovati mora ZK dovoliko. Zahteva se e listina o
soglasju morebitnega hipotekarnega upnika. Za takno spremembo ni potrebna privolitev
ostalih imetnikov zemljikega dolga ali hipoteke, ki imajo isti ali kasneji vrstni red.
Nelastniki dolg je upraviena ustanoviti samo tista oseba, ki je hkrati tudi hipotekarni upnik
na doloeni nepreminini.. S takno konverzijo hipoteka ugasne, na njeno mesto in v isti
vrstni red pa vstopi eden ali ve zemljikih dolgov.
Kateri hipotekarni instituti pridejo v potev tudi pri zemljikem dolgu?
Pravila o hipoteki ne nepreminini v lasti ve oseb, pravila o obsegu hipoteke, analogno je
mogoe uporabiti dolobe o ninosti pogodbenih doloil ali o nedeljivosti hipoteke.
Recta kavzula!

33

Ta klavzula se navede na hrbtno stran zemljikega pisma, kjer je mesto za indosamente in se

glasi npr.: Plaajte, toda ne po odredbi A.A, s tem indosant (lastnik obremenjene
nepreminine) prepove nadaljnji prenos ZD z indosamentom zemljikega pisma.
Klavzula zavaruje lastnika, ker imetnik ZP lahko le-to indosira naprej, eprav je npr. lastnik
terjatev e plaal.
Naini prenehanja zemljikega dolga!
Zemljiki dolg preneha z izbrisom iz ZK. Ker je zemljiki dolg neakcesorne narave plailo
zavarovane terjatve nima nobenega neposrednega vpliva na zemljiki dolg. Lastnik
nepreminine pa ima navadno na podlagi fiduciarne pogodbe z upnikom pravico, da zahteva
povratni prenos zemljikega dolga.
Izbris se zahteva ob predloitvi zemljikega pisma sodiu. Lastnik obremenjene
nepreminine ga dobi tako, da uveljavi svojo pravico do povratnega prenosa zemljikega
pisma, potem ko poravna zavarovano terjatev ali zemljiki dolg.
Prav tako preneha v primeru izvrbe na nepreminino z dnem, ko postane sklep o izroitvi
kupcu pravnomoen, eprav upnik iz zemljikega dolga ni v celoti poplaan. Kupec
nepreminine in upnik iz zemljikega dolga se lahko sporazumeta, da zemljiki dolg na
nepreminini ostane, kupec pa prevzame toliko dolnikovega dolga proti temu upniku, kolikor
bi mu ga pripadlo v izvrilnem postopku. V tem primeru se kupnina zmanja za prevzeti dolg.
Fiduciarni prenos = prenos LP v zavarovanje!
Je oblika zavarovanja terjatve, pri kateri ostane preminina v neposredni posesti prenosnika
ali tretje osebe za njega.
Opredeli lastninskopravne in posestnopravne poloaje pri pridrku LP!
Pri pridrku LP gre za pogojni prenos LP. Prodajalec proda in izroi kupcu premino stvar
pod odlonim pogojem plaila celotne kupnine.
Kupec je do plaila celotne kupnine neposredni posestnik stvari, po plailu pa lastnik.
Prodajalec je do izpolnitve pogoja posredni posestnik in lastnik, po izpolnitvi izgubi oboje.
Kupec s posestjo pridobi e priakovalno pravico, da bo dobil LP ob izpolnitvi pogoja.
Posestni konstitut!
Je oblika fiktivne tradicije, pri kateri se prenosnik in pridobitelj dogovorita, da bo pridobitelj
odslej lastnik in posredni posestnik stvari, medtem ko bo prenosnik ostal njen neposredni
posestnik. Gre za dogovor med strankama o prenosu posesti in LP, medtem ko stvar,
praviloma zaasno, ostane, kjer je bila. Primer 236.
Izroitev s posestnim konstitutom ima praktien pomen zlasti tedaj, ko prenosnik sicer odsvoji
stvar, vendar si hoe e za nekaj asa zagotoviti njeno uporabo.
Pri posestnem konstitutu ni nujno, da je prenosnik neposredni lastniki posestnik stvari,
temve je lahko tudi posredni lastniki posestnik. V takem primeru lahko govorimo o
porednem posestnem konstitutu. Najpogosteji je pri fiduciarnem prenosu LP v zavarovanje.
Primer 237.
Izroi se izkljuno med prenosnikom in pridobiteljem. Navzven, torej za tretje osebe,
izroitev ni vidna. Zato tretji prenosnika, ki ima tudi po posestnem konstitutu stvar v svoji
neposredni posesti, e vedno tejejo za lastnika stvari. Ta neobstoj publicitete je
problematien, ker omogoa zlorabe.
Anticipiran posestni konstitut!
Anticipiran posestni konstitut se uporablja takrat, ko se eli vnaprej zagotoviti veljavne
pravne podlage za kasneje stvarnopravno uinkovanje. Razline oblike anticipiranih (vnaprej

34

sklenjenih) oblik zavarovanja se razvijejo zaradi tega, ker ni mogoe oblikovati oz. ustanoviti
stvarnih pravic na bodoih stvareh.
Ko nastane nova stvar, stare pravice na prejnji stvari ugasnejo. Reitev je anticipiran posestni
konstitut.
Stvarnopravni sporazum in izroitveni surogat (posestni konstitut) je mono skleniti vnaprej,
e pred tem, ko bo odsvojitelj postal lastnik in posestnik stvari. Stvarnopravni sporazum in
posestni konstitut sta izjavi, ki ju je mono anticipirati. Takni izjavi volje ne bosta prinesli
stvarnopravnih uinkov v trenutku, temve kasneje, ko bo odsvojitelj pridobil razpolagalno
sposobnost. Ob sklenitvi sporazuma in konstituta morata biti ob njuni sklenitvi tako doloena,
da ni dvoma katere stvari zajemata.
Izpolnjena morata biti dva pogoja:
1. doloenost objekta zavarovanja
2. pridobitev razpolagalne sposobnosti fiducianta
Pomen in uinki anticipiranega posestnega konstituta!
Gre za uinke omejevanja prenosa l.p. pod razveznim ali odloilnim pogojom. Npr., gre za
prodajo s pridrkom lastninske pravice, da P obdri l.p., dokler mu K ne plaa celotne
kupnine. Gre za pogodbeni prenos l.p. z odlonim pogojem, Ko K plaa vse, postane lastnik.
Drugi primer je pogojni prenos l.p. pod razveznim pogojem. Tu gre za pogojno fiduciarno
odsvojitev, ko fiduciant prepusti doloeno stvar v zavarovanje dolga fiduciarju in ta pridobi
poloaj lastnika, dokler se razvezni pogoj ne izpolni, ko fiduciant poplaa dolg in se uresnii
razvezni pogoj, l.p. avtomatsko preide nazaj na fiducianta. e s pogojem ni omejeno, mora
fiduciar sam prenaati nazaj l.p. s pravnim poslom.
Pojasni pomen anticipiranega posestnega konstituta v zvezi s pridrkom LP s klavzulo o
predelavi in v zvezi s fiduciarnim prenosom LP v zavarovanje!
Klavzula o predelavi: e so predmet lastninskega pridrka surovinske zaloge, pridrana LP s
predelavo zalog naeloma ugasne. S klavzulo o predelav se dobavitelj z lastninskim
pridrkom zavaruje pred izgubo zavarovanja. Na novi stvari delita solastninsko pravico v
razmerju vrednosti surovin in proizvodnih strokov. Klavzulo o predelavi je treba kvalificirati
kot dogovor o anticipiranem fiduciarnem prenosu solastninskega delea na novi stvari na
dobavitelja. Prenos se opravi z anticipiranim posestnim konstitutom. Solastninska pravica
prodajalca je fiduciarne narave in traja dokler ni plaana celotna kupnina.
Fiduciarni prenos LP v zavarovanje: Gre za obliko zavarovanja terjatve, pri kateri ostane
preminina v neposredni posesti prenosnika ali 3. osebe za njuega. Domneva se, da je
pridobitelj (fiduciar) pridobil LP pod razveznim pogojem plaila zavarovane terjatve. Lahko
pa se dogovorita drugae in pravne uinke razveznega pogoja izkljuita s posebnim
dogovorom ko nastopijo p. uinki razveznega pogoja, se bo aktiviral dogovor o
anticipiranem posestnem konstitutu, v kolikor bosta stranki eleli vzpostaviti avtomatizem
glede vnovinega prenosa fiduciarne lastnine na fiduciarja, ki naj zavaruje nove terjatve fiduciarna lastnina bo v posledici plaila terjatve najprej padla za juridino sekundo nazaj
na fiducianta, ter takoj spet na fiduciarja.
Vrste pravnih razmerij pri pridrku lastninske pravice s klavzulo o predelavi!
S predelavo nastane solastninsko razmerje med dobaviteljem/prodajalcem in
predelovalcem/kupcem, in sicer v sorazmerju z vrednostjo surovin in proizvodnih strokov.
Navedi primere iz stvarnopravnih zavarovanj!
fiduciarni prenos LP na preminini, pignus, navadna neposestna ZP, hipoteka, pridrek LP
35

Zemljiko pismo!
Lastniki zemljiki dolg je ustanovljen z izstavitvijo zemljikega pisma lastniku
nepreminine. Pri zavarovalnem zemljikem dolgu ga je lastnik v skladu s fiduciarno pogodbo
dolna prenesti upniku. V primeru konverzije hipoteke v zemljiki dolg pa se zemljiko pismo
izstavi neposredno hipotekarnemu upniku, ki postane prvi imetnik zemljikega pisma in s tem
tudi zemljikega dolga.
Zemljiko pismo je stvarnopravni vrednostni papir, ki se prenaa z indosamentom. Zemljiki
dolg se prenaa skupaj z zemljikim pismom.
Obvezne sestavine zemljikega pisma:
- navedba ZK-sodia, ki ga izstavlja
- vsi podatki, ki se zahtevajo za enostranski posel o ustanovitvi zemljikega dolga
- as izdaje
- ig sodia
Izstavitev zemljikega pisma se opravi po pravnomonosti sklepa o dovolitvi vknjibe
zemljikega dolga v ZK.
Zakaj se pravi, da je zemljiko pismo stvarnopravni vrednostni papir?
ZP je stvarnopravni vrednostni papir po odredbi oz. ordrski vrednostni papir. Kot taken torej
predstavlja pisno listino s katero se izdajatelj oz. ustanovitelj zemljikega dolga zavezuje
plaati denarni znesek zakonitemu imetniku zemljikega pisma., sama pravica zahtevati
plailo denarnega zneska je torej inkorporirana v zemljikem pismu.
Kako se zemljiko pismo prenaa, kdo ga izda?
Zemljiko pismo izda ustanovitelju zemljikega dolga sodie, ki vodi zemljiko knjigo glede
obremenjene nepreminine potem, ko je izvreena vknjiba v ZK.
ZD je prenosljiva omejena stvarna pravica. Prenaa se skupaj z zemljikim pismom, zato je
treba upotevati pravila o prenosu vrednostnih papirjev. Zemljiko pismo je vrednostni papir
po odredbi, kar pomeni, da se prenaa z indosamentom kot razpolagalni p.p. in izroitvijo
papirja.
Zakaj je zemljiko pismo nevarno za lastnika in kako je mogoe prepreiti nevarnost?
Za lastnika je nevarno zato, ker lahko imetnik zemljikega pisma le-to indosira naprej na
drugega imetnika, eprav je lastnik dolg e poravnal. Novi imetnik bo lahko potem spet terjal
lastnika za poravnavo dolga (ker je zemljiko pismo v korist vsakokratnega imetnika) in tako
v nedogled, eprav lastnik ni ni dolan. Da se to preprei, lahko lastnik napie rekta klavzulo
v zemljiko pismo in s tem prepove prenos le-tega.
Pridrek LP!
Je oblika neposestnega stvarnopravnega zavarovanja terjatev, pri katerem se prodajalec in
kupec dogovorita, da ostane prodajalec lastnik blaga vse do plaila polne kupnine. Namen =
zavarovanje prodajaleve terjatve do kupca.
Gre za prenos LP pod odlonim pogojem. Moen je izkljuno glede preminin.
Prodajalec se lahko upre izvrbi kateregakoli kupevega upnika s tem, da se sklicuje na svojo
LP, podobno velja v kupevem steaju, kjer lahko uveljavlja izloitveni zahtevek. V teh dveh

36

primerih pridrek uinkuje le, e je podpis kupca na pogodbi, ki vsebuje doloilo o pridrku
notarsko overjen.
Individualni upnik v izvrbi in steajni upravitelj lahko izbirata med vrnitvijo blaga
prodajalcu in plailom preostanka kupnine.
V em se razlikuje podaljani pridrek od navadnega?
Pri navadnem pridrku gre za neposredno obliko stvarnega zavarovanja terjatev.
Pri podaljanem pridrku gre za to, da npr. trgovec na debelo, ki je trgovcu na drobno dobavil
blago pod pridrkom, podeli trgovcu na drobno sposobnost razpolaganja s tem blagom. Kupec
kot nelastnik je tako upravien do nadaljnje prodaje blaga in se zavee, da bo prenesel na
prodajalca terjatve, ki jih bo pridobil iz nadaljnje prodaje stvari. Taken prenos terjatev ima
pravno naravo prenosa v zavarovanje.
Pri podaljanem pridrku LP gre torej za kombinacijo lastninskega pridrka s fiduciarno
cesijo terjatev, pridobljenih iz nadaljnje prodaje. Prodajalec izgubi pridrano LP v trenutku,
ko prvi kupec blago preproda naprej.
Priakovalna pravica!
Ni vsako priakovanje priakovalna pravica priakovanje pridobi pravni status priakovalne
pravice takrat, ko je gotovo, da bo nastala polna pravica.
Pomen priakovalne pravice je v tem, da je kot premoenjska pravica samostojno prenosljiva
ter je zato lahko samostojen objekt prenosa oz. zavarovanja.
Za priakovalno pravico gre takrat, ko je pridobitev doloene pravice (najvekrat lastninske)
e na taki stopnji (tako gotova), da predstavlja zavarovan pridobitni poloaj (npr. poloaj
kupca, ki je kupil stvar s pridrkom LP). Priakovalna pravica je predstopnja priakovane
pravice (lastninske pravice), izpolniti se more e odloni pogoj.
Pomembnost priakovalne pravice je v tem, da se lahko prenaa bodisi v zavarovanje ali na
prodajni nain. Prenaa se s stvarnopravnim sporazumom o prenosu priakovalne pravice in
izroitvijo stvari. Z golo cesijo pa se prenaa priakovalna pravica do neke terjatve. Za prenos
ni potrebna privolitev prodajalca.
Kupec s prenosom prenaa samo priakovalno pravico, ker e nima razpolagalne sposobnosti
glede priakovane stvari. e se odloni pogoj izpolni, se priakovalna pravica spremeni v
polno pravico, e pa se ne izpolni, priakovalna pravica preneha.
Ker gre za neposredno pridobitev priakovalne pravice, njen prenosnik nikoli ne postane
lastni stvari.
Pomen: e prenese kupec, ki je kupil stvar pod lastninskim pridrkom ter e ni postal lastnik
te stvari, na tretjega priakovalno pravico, bo tretji zavarovan pred kupevo nesolventnostjo,
saj se lahko priakovalna pravica razvije v polno pravico le pri tistem, ki je imetnik
priakovalne pravice. V takem primeru ne prehaja lastnina na tretjega preko kupca, pa pa
prehaja neposredno od prodajalca, ki je kupcu prodal stvari pod pridrkom lastnine, na
tretjega. Gre torej za sistem neposredne pridobitve polne (lastninske) pravice.
Kateri instituti hipotekarnega pava pridejo smiselno v potev tudi pri zemljikem
dolgu?
Za zemljiki dolg se lahko uporabljajo dolobe o hipoteki, in sicer tiste ki odraajo
neakcesornost.
Kateri instituti so to pa nimam pojma.
Neakcesorna zavarovanja po SPZ?
Neakcesornost se pojavlja pri maksimalni hipoteki, fiduciarni lastnini in zemljikem dolgu.

37

Nain poplaila iz preminine pri fiduciarnem pren. l.p. v zavarovanje?

Pri nainu poplaila pa je treba izpostavit dejstvo, da gre (obiajno) za neposestno
zavarovanje, tako, da mora v primeru neplaila ob zapadlosti fiduciant preminino izroiti v
neposredno posest fiduciarju. e mu je ne, more ta le-to zahtevati po sodni poti. Poplailo je
odvisno od dogovora, e tega ni se smiselno uporabljajo pravila glede poplaila neposestne
zastavne pravice, katera pri poplailu konvertira v rono zastavno pravico pri kateri velja
domneva o obstoju dogovora o izvensodni prodaji. Fiduciar ima v primeru steaja ali prisilne
poravnave fiducianta loitveno pravico na preneseni preminini. V primeru izvrbe lahko
ugovarja nedopustnost izvrbe na fiduciarno preneseni preminini proti fiduciantovim
upnikom. Sicer pa je posebnost fiduciarnega prenosa lastninske pravice pri poplailu, da
lahko za primerno ceno obdri stvar in sicer v smislu enake vrednosti vzajemnih prestacij.
Razloi pravni pomen posestnega nakazila, posestnega konstituta in izroitve na kratko
roko!
Posestni konstitut: Pomen je v tem, da se prenese LP na pridobitelja, medtem ko prenosnik
ostane neposredni posestnik e nekaj asa in si s tem zagotovi uporabo stvari.
Izroitev na kratko roko: Pomen je v tem, da neposredni nelastniki posestnik stvari po
dogovoru z lastnikom (posrednim lastnikim posestnikom) postane lastniki neposredni
posestnik stvari (lastnik), ki jo e ima v neposredni posesti.
Posestno nakazilo: Pri posestnem nakazilu odsvojitelj izgubi lastnino in posredno posest. Ni
potrebna obvestitev neposrednega posestnika o prenosu LP, le-ta preide na pridobitelja v
trenutku dogovora med pridobiteljem in odsvojiteljem.

SLUNOST
Pojem slunosti!
Slunost ali slunostna pravica je omejena stvarna pravica na tuji stvari, ki imetnika
upraviuje, da uporablja tujo stvar ali da od lastnika tuje stvari zahteva, da opusti ravnanja, ki
bi mu bila sicer dovoljena.
Razlike med stvarnimi in osebnimi slunostmi?
Stvarna slunost je stvarna pravica na tuji stvari, ki izhaja iz odnosa dveh nepreminin tako,
da uinkuje v korist vsakokratnega lastnika ene nepreminine proti vsakokratnemu lastniku
druge nepreminine. Kot pravica na tuji stvari stvarna slunost nujno pomeni omejevanje
lastninske pravice lastnika sluee nepreminine. Njen smisel je v koristi, ki omogoa laje
izvrevanje lastninske oblasti na gospodujoi nepreminini. Sluea stvar je najvekrat
zemljika parcela, lahko pa tudi del stavbe ali stavba. Uinkuje erga omnes. Stvarna
slunost lahko nastane z zakonom (s priposestvovanjem), na podlagi pravnega posla ali z
odlobo dravnega organa.
Osebna slunost se od stvarne slunosti loi predvsem po tem, da tukaj obstaja samo sluna
stvar in da je upravienec doloena oseba, bodisi fizina bodisi pravna. Prav tako je vsebina
osebnih slunosti zmeraj uporaba oziroma uivanje tuje stvari ali izkorianje pravice do
zakonsko predvidene stopnje, kar pomeni, da ni negativnih osebnih slunosti. V nasprotju s
stvarnimi slunostmi niso tako trajne v svojem obstoju. e so ustanovljene v korist fizine
osebe, prenehajo najkasneje z njeno smrtjo, e pa so ustanovljene v korist pravne osebe, as
trajanja ne sme biti dalji od 30 let. Zaradi vezanosti na osebo upravienca so osebne slunosti

38

neprenosljive. V nasprotju s stvarnimi slunostmi je tevilo osebnih slunosti omejeno.

Obstajajo samo tri prave osebne slunosti. Njihova znailnost je tudi ta, da lahko nastanejo le
na podlagi pravnega posla (pogodbe ali oporoke) ter izjemoma na podlagi sodne odlobe
(uitek).
Pozitivne in negativne stvarne slunosti!
Pozitivna slunost; imetnik slunosti lahko tujo stvar uporablja oz. izkoria tujo pravico.
Tipien primer takne slunosti je uitek.
Pozitivna stvarna slunost je tista, ki slunostnega upravienca upraviuje, da za potrebe
gospodujoe nepreminine izvruje doloena dejanja na sluei nepreminini. Tipien primer
je slunost poti.
Negativna slunost; lastnik sluee stvari se more delu svoje LP odpovedati v korist imetnika
slunosti, opuati doloena ravnanja, ki bi mu bila sicer dopustna. Slunost z vsebino neg.
slunosti je mogoa samo kot stvarna slunost. Tipini primeri: vzidava okna v steno,
prepoved dviga objekta, prepoved odvzemanja razgleda)
Razlika med pozitivno in negativno slunostjo!
Pozitivna slunost upraviuje slunostnega upravienca, da izvruje doloena dejanja na
sluei nepreminini za potrebe gospodujoe neprminine. Negativna slunost pa obvezuje
lastnika sluee nepreminine, da se vzdri doloenih ravnanj (ki bi jih sicer kot lastnik lahko
izvreval) v korist gospodujoe nepreminine.
Pozitivna slunost torej imetniku zagotavlja uporabo, zavezancu pa trpljenje, negativna
slunost pa upraviuje zahtevati prepoved in zavezuje k opustitvi.
Naela slunosti!
- slunost slunosti ni mogoa
- slunost dajatve ne obstaja
- slunost se mora izvrevati obzirno (v obsegu, ki ustreza vsebini)
- slunost na lastni stvari ni mogoa
Ali je mono priposestvovati negativno slunost? Pojasni!
Ne, negativnih slunosti ni mogoe priposestvovati zaradi njihove narave.
Zakaj se ne more priposestvovati negativna slunost?
Negativne slunosti ne more priposestvovati, ker negativna slunost pomeni, da mora lastnik
v korist lastnika gospodujoega zemljia opuati doloena lastninska upravienja, ki bi jih
sicer kot lastnik smel izvrevati. Na taken nain negativne slunosti ne izvruje lastnik
gospodujoega zemljia; in ker nima dejanske oblasti nad slueo stvarjo, se mu v tem
smislu ne priznava niti posestno varstvo, niti monost priposestvovanja. (preveri!)
Nastanek neprave stvarne slunosti!
Nastane na podlagi:

39

pravnega posla (zahteva se zavezovalni p.p., razpolagalna sposobnost lastnika sluee

nepr., razpolagalni p.p., izpolnitev drugih pogojev, ki jih doloa zakon)
odlobe pristojnega organa.

Naini prenehanja neprave stvarne slunosti!

Za nastanek in prenehanje neprave stvarne slunosti se uporabljajo pravila o osebnih
slunostih. Neprava stv. slunost je asovno omejena stv. pravica. e je ustanovljena v korist
fizine osebe se ustanovi najdlje za as njenega ivljenja, v korist pravne osebe pa najve za
30 let. Osebne slunosti - npr.uitek preneha s potekom asa, odpovedjo uitkarja, smrtjo,
ufnienjem stvari.
Razlike med pravo in nepravo stvarno slunostjo!
Prava stvarna slunost - ustanovi se v korist vsakokratnega imetnika gospodujoega
zemljia. Ni nujno asovno omejena, vendar se jo lahko asovno omeji. Ustanovi se jo s
pravnim poslom, zakonom (priposestvovanje) in odlobo pristojenga organa.
Neprava stvarna slunost - ustanovi se v korist doloene osebe, bodisi FO ali PO. Z njo je
lahko obremenjena samo nepreminina. Je asovno omejena (pri FO preneha s smrtjo
upravienca, e ni drugae dogovorjeno in pri PO se lahko ustanovi do 30 let). Ustanovi se jo
lahko s pravnim poslom, izjemoma z odlobo pristojnega organa, ne z zakonom. Glede
ustanovitve in prenehanja veljajo pravila, ki veljajo za osebne slunosti, glede vsebine pa
pravila, ki veljajo za stvarne slunosti.
S katero stvarno pravico povezujemo pojem usucapio libertatis ter kaj je vsebina tega
stvarnopravnega pojma?
Povezujemo jo s slunostjo. Osvoboditev slunosti (usucapio libertatis) je posebna
kvalificirana oblika prenehanja stvarne slunosti zaradi njenega neizvrevanja. Bistven pogoj
za osvoboditev slunosti je, da lastnik sluee nepremine prepove izvrevanje stvarne
slunosti.
Stanje neizvrevanja mora trajati tri leta in z iztekom tega asa stvarna slunost preneha na
podlagi zakona. Proces osvoboditve slunosti pretrga vsaka vnovina izvritev slunosti.
Izvritev pa je lahko dejanska ali pravna.
Vendar velja, da mora po vsaki izvritvi lastnik sluee nepreminine znova izraziti voljo, da
izvrevanju slunosti nasprotuje, e eli da stee nov rok za osvoboditev.
Tudi neg. slunosti lahko prenehajo tako, da lastnik sluee nepr. zane izvrevati ravnanja, ki
bi jih drugae moral opustiti in to jasno pokae lastniku gosp. nepr.
Zakonski naini prenehanja stvarne slunosti!
- osvoboditev slunosti (usucapio libertatis) Prenehanje zaradi neizvrevanja, ki traja
vsaj 3 leta;
- zastaranje slunosti Slunost preneha, e se ne izvruje v asu potrebnem za njeno
priposestvovanje (20 let);
- unienje nepreminine Unii se objekt na katerega se slunost nanaa, zemljie
preneha obstajati kot zemljika parcela (komasacija);
- enakost lastninskega stanja (zdruitev) Lastnik obeh nepreminin (gospodujoe in
sluee) postane ista oseba. Proti tretjim preneha ele, ko se opravi njen izbris iz ZK;
- zdruitev in delitev sluee in gospodujoe nepreminine e je predmet delitve
gospodujoa nepreminina, se stvarna slunost prenese na vse parcele, ki nastanejo z
delitvijo nepreminine, razen e za katero od novo nastalih zemlj. parcel ni ve

40

koristna (na zahtevo lastnika sluee nepreminine). e je predmet delitve sluea

nepreminina, se stvarna slunost prenese na tiste parcele, ki nastanejo z delitvijo na
katerih se izvruje.

Prenehanje slunosti na podlagi odlobe!

Stvarna slunost preneha s pravnomonostjo sodne ali dokonnostjo upravne odlobe.
Lastnik sluee nepreminine lahko s tobo proti lastniku gospodujoe nepreminine, zahteva
prenehanje slunosti, e stvarna slunost pomeni vejo omejitev LP sluee nepreminine, kot
je korist gospodujoe nepreminine. Toba se lahko vloi zaradi nekoristnosti stvarne
slunosti ali , ker so se bistveno spremenile okoliine, v katerih je bila slunost ustanovljena.
Primeri zakonite slunosti!
- zaasna uporaba tuje nepreminine
- nujna pot
Prava stvarna slunost!
Je stvarna pravica na tuji stvari, ki izhaja iz odnosa dveh nepreminin tako, da uinkuje v
korist vsakokratnega lastnika ene nepreminine proti vsakokratnemu lastniku druge
nepreminine. Kot pravica na tuji stvari stvarna slunost nujno pomeni omejevanje lastninske
pravice lastnika sluee nepreminine. Njen smisel je v koristi, ki omogoa laje izvrevanje
lastninske oblasti na gospodujoi nepreminini.
Neprava stvarna slunost!
Neprava stvarna slunost gre za slunost, ki ima elemente stvarne in osebne slunosti.
Neprava slunost je po vsebini podobna stvarni slunosti. Tako lahko neprava stvarna slunost
pomeni rabo sluee nepreminine ali opuanje ravnanj na sluei nepreminini, ki bi bila
lastniku sluee nepreminine drugae dovoljena Tudi za nepravo slunost velja, da njena
vsebina ne zahteva aktivnega ravnanja lastnika sluee nepreminine. Stina toka med
osebno in nepravo stvarno slunostjo pa je v tem, da se neprava stvarna slunost ustanavlja v
korist doloene osebe, in ne v korist vsakokratnega lastnika gospodujoega zemljia. Zato
tudi ni potrebno, da bi bila neprava stvarna slunost v korist doloenega zemljia. Zadoa
e, da je v korist osebe.
Konfesorna toba (actio confesoria) oz. toba na varstvo slunosti!
Oblika varstva slunosti, ki varuje osebne in stvarne slunosti v primeru, da pride do posega v
izvrevanje. Aktivno legitimiran je slunostni upravienec, ki mora dokazati obstoj slunosti.
Naperi se proti vsakogar, ki protipravno moti izvrevanje slunosti (lastnik slueega zemlj.
ali 3. oseba).
Gre za dajatveno tobo (podobna negatorni), ki se glasi na opustitev vseh ravnanj, ki
nedopustno posegajo v izvrevanje slunosti - pri osebnih slunostih je lahko tako ravnanje
tudi odvzem stvari, pri stvarnih slunostih pa so to ravnanja, ki slunostnega upravienca
vznemirjajo (vznemiranje mora biti takno, a prepreuje ali pomembneje oteuje izvrevanje
vsebine slunostne pravice). Konfesorna toba ne zastara.
Varstvo na temelju slunostne pravice pride v potev takrat ko posestno varstvo ni mogoe
(pri negativni slunosti in kadar slunostni upravienec iz drugih razlogov ne izpolnjuje
pogojev posestnega varstva).
Pojasni razliko med realnim bremenom in slunostjo!

41

Pri realnem bremenu gre za pozitivne izpolnitve lastnika tako obremenjene nepreminine. Pri
slunosti pa mora lastnik sluee stvari trpeti doloena ravnanja lastnika stvari ali posestnika
ali opuati doloena ravnanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrevati.

Razlike med rabokupom (najem, zakup) in uitkom?

Uitek je stvarna pravica in vpis v ZK je zanj konstitutivnega pomena. Rabokup je
obligacijska pravica in zanj vpis v ZK ni konstitutivnega pomena, se pa lahko vpie v ZK in
na ta nain pridobi omejene absolutne uinke. Nastane s sklenitvijo pogodbe. Rabokup je
vedno odplaen, uitek pa je lahko odplaen ali ne. Uitkar lahko prenese pravico izvrevanja
na druge osebe, uitek pa je neprenosen. Tudi pri rabokupu se lahko prenese pravica
izvrevanja na drugo osebo, vendar se to lahko prepove, esar se pa uitkarju ne more!.
Uitek je osebna pravica in preneha najkasneje s smrtjo uitkarja, rabokup pa se lahko
nadaljuje tudi z dedii.
Slunost stanovanja in rabokup (najem, zakup)!
Slunost stanovanja je osebna slunost, ki daje pravico uporabljati tuje stanovanje ali njegov
del za potrebe imetnika slunosti in njegove druine tako, da se ohranja njegova substanca.
Izrevanje ni mogoe prenesti na tretjo osebo. Gre za posebno vrsto rabe, katere predmet pa je
lahko samo nepreminina (stanovanje ali njegov del). Slunost stanovanja je lahko odplana
ali neodplana. Pridobi se z vpisom v ZK in ima podlago v pravnem poslu in ni podedljiva.
Pri najemu stanovanja (rabokup) gre za obligacijskopravno razmerje in je vedno odplaen.
Tudi najemno pravico je mogoe vpisati v ZK, vendar vpis nima konstitutivne narave ampak
je pomemben le z vidika publicitete. Najem stanovanja je podedljiv. Predmet rabokupa lahko
najemnik ali zakupnik odda v podnajem ali podzakup, e ni dogovorjeno drugae.
Razlike: uitek- zakup!
Uitek je osebna slunost, ki daje pravico uporabljati in uivati tujo stvar ali pravico tako, da
se ohranja njena substanca. Predmet uitka je lahko potrona ali nepotrona stvar ali pravica,
iz katere izvirajo obresti ali druge koristi. Uitkar svoje pravice ne more prenesti, lahko pa
prenese njeno izvrevanje.
Zakupna oziroma najemna pravica je pravica obligacijskega prava, katere predmet je lahko
nepreminina in ki nastane s pogodbo med zakupodajalcem (najemodajalcem) in zakupnikom
(najemnikom). Zakupna pravica se lahko ustanovi za doloen ali nedoloen as trajanja.
Vpisuje se v evidenni list C1 zemljikoknjinega vloka.
Razlike: uitek raba!
Raba stvar se lahko rabi tako, da se ohranja substanca stvari, izkljuen je prenos izvrevanja
na 3. osebe, stvari ne more uivati, ni rabe na potronih stvareh. Uzuar lahko uporablja tujo
stvar le za osebne potrebe. Koristi od stvari, ki je predmet rabe, ki presegajo potrebe imetnika
rabe, pripadajo lastniku. Na plodovih pridobi uzar LP s percepcijo in ne z loitvijo, kar velja
za uitkarja.
Kdaj nastopi realna subrogacija pri uitku?
Unienje stvari ima, zaradi naela specialnosti, za posledico prenehanje uitka. V izjemnem
primeru pa nae pravo dopua t.i. realno subrogacijo, ko na mesto uniene stvari stopi nova
stvar ali pravica.
Nepravi uitek!

42

Je uitek na potronih stvareh. Ko se potrone stvari z rabo oz. uivanjem porabijo, se pri
nepravem uitku stvar prenese v last uitkarja. Uitkar pa je ob prenehanju uitka dolan
vrniti prejnjemu lastniku takno koliino, vrsto in kakovost stvari, kot jo je prejel.
V koliknem asu preneha uitek zaradi neizvrevanja?
V 20. letih
Prenehanje uitka!
- s smrtjo oz. prenehanjem pravne osebe,
- zaradi poteka asa,
- z odpovedjo uitka s strani uitkarja,
- zaradi unienja predmeta uitka
- zaradi kritve uitkarja (ko je ogroena substanca stvari zaradi neizpolnjevanja uitkarjevih
obveznosti,
- zaradi konsolidacije ( uitkar postane tudi lastnik predmeta uitka),
- na podlagi sporazuma med lastnikom in uitkarjem,
- zaradi uresniitve razveznega pogoja,
- zaradi neizvrevanja, razlastitve, zemljikih operacij.
Kdaj (in kako) preneha uitek po volji strank?
S sporazumom (po volji lastnika in uitkarja), ki je pravni naslov za prenehanje uitka,
konstitutivni uinki pa se pridobijo z izbrisom uitka na sluei nepreminini iz ZK.

STVARNO BREME
Pojem stvarnega bremena!
Stvarno ali realno breme je stvarna pravica na podlagi katere je vsakokratni lastnik tako
obremenjene nepreminine zavezan izpolnjevati upraviencu ponavljajoe se dajatve ali
opravljati storitve.
Kaj je predialno realno breme?
Predialno realno breme je stvarno breme ustanovljeno v korist vsakokratnega lastnika
doloene nepreminine.
Razlika v primejavi s personalnimi je zlasti v tem, da se z razpolagalnim poslom
(intabulacijsko klavzulo) ne bo dovoljevalo vpisa v korist doloene osebe, ampak v korist
nepreminine oz. njenega vsakokratnega lastnika.
Predialna realna bremena so lahko trajnejega znaaja. Sprememba latnika gospodujoe
nepreminine ne vpliva na obstoj realnega bremena pa tudi sprememba lastnika sluee
nepreminine ne vpliva. Lahko pa preneha to stvarno breme zaradi zdruitve.
Personalna in predialna stvarna bremena!
Stvarno breme je stvarna pravica, ki zavezuje vsakega lastnika tako obremenjene
nepreminine k BODOIM ponavaljajoim dajatvam ali storitvam, v korist upravienca, ki je
lahko 1) tono doloena oseba (v tem primeru govorimo o personalnih stv. bremenih) ali 2)
vsakokratni lastnik doloene nepreminine (predialna stv. bremena).
Razlika med realnim bremenom in rentnim dolgom?
Rentni dolg pomeni plaevanje periodinega denarnega zneska, realno breme pa lahko zajema
tudi nedenarne dajatve in storitve.

43

STAVBNA PRAVICA
Kaj je stavbna pravica?
Stavbna pravica je omejena stvarna pravica na tuji nepreminini (zemljiu), ki daje njenemu
imetniku pravico, da ima na, pod ali nad tujim zemljiem zgrajen objekt oziroma da na tujem
zemljiu, nad ali pod njim zgradi objekt.
Ali je mogoa hipoteka na stavbni pravici; kako je z zavarovanjem; kaj e pravica
preneha?
Na stavbni pravici se lahko ustanovi hipoteka, hipotekarni upnik pridobi zavarovanje na
nadomestilu, ki ga je dolan po pravini ceni plaati lastnik nepreminine slunostnemu
upraviencu stavbne pravice, v kolikor razmerje med njima preneha. Ko razmmerje preneha,
postane stavbna pravica sestavina prvotne nepreminine, zato je lastnik nepreminine dolan
plaati bivemu slunostnemu upraviencu nadomestilo.
Naini prenehanja stavbne pravice!
Stavbna pravica preneha z izbrisom iz zemljike knjige:
- zaradi poteka asa (redno)
- pred potekom asa po volji subjektov - Pogoj za veljavnost pogodbe o prenehanju
stavbne pravice je pisno soglasje zastavnega upnika, da soglaa s prenehanjem stavbne
pravice. Uinki prenehanja pa tudi v primeru prostovoljnega prenehanja nastopijo ele
z izbrisom stavbne pravice iz zemljike knjige, za kar je potrebno zemljikoknjino
dovolilo imetnika stavbne pravice.
- pred potekom asa zaradi kritve na stavbni pravici temeljeega pravnega razmerja v
tem primeru ima pravni poloaj lastnika nepreminine prednost pred interesi
morebitnega zastavnega upnika na stavbni pravici. Soglasje zastavnega upnika za
predasno prenehanje ni potrebno, njegov pravni interes pa je varovan s tem, da se
njegova zastavna pravica ex lege prenese na terjatev imetnika stavbne pravice do
lastnika nepreminine zaradi poveanja trne vrednosti.
Pravne posledice (a: po asu, b: pravni posel, c: prisilno) prenehanja stavbne pravice!
Stavbna pravica lahko preneha:
1) Redno - s potekom asa in izbrisom iz ZK.
Pravne posledice:
- zgradba izgubi lastnost samostojnega predmeta LP;
- ponovno oivi naelo povezanosti zemljia in objekta, po prenehanju stavbne pravice se
stavba teje za sestavino zemljia, imetniku ugasne upravienje rabe in uivanja zemljia;
- imetnik stavbne pravice mora prepustiti posest nepreminine kot celote lastniku zemljia;
- lastnik nepreminine mora imetniku stavbne pravice poaati dogovorjeno nadomestilo, ki ne
sme biti manje od polovice poveanja trne vrednosti nepreminine. e se stranki o tem ne
dogovorita, se upoteva z zakonom predvideno nadomestilo. Terjatev na plailo nadomestila
ni posebej zavarovana, ima pa prednost pred morebitnimi hipotekami na nepreminini.
2) Predasno:
- na podlagi pravnega posla; posledica tega soglasja je, da se zastavna pravica prenese na
terjatev imetnika stavbne pravice na plailo nadomestila zaradi njenega prenehanja.
44

- zaradi kritve s pravnomonostjo sodne odlobe; sodie doloi viino nadomestila, ki ga

mora plaati lastnik nepreminine imetniku stavbne pravice.

Prenehanje stavbne pravice s sporazumom -pogoji ter pravne posledice...

Lastnik nepreminine in imetnik stavbne pravice se lahko sporazumeta o prenehanju s
pogodbo. Gre za zavezovalni pravni posel. Imetnik stavbne pravice se zavezuje, da bo izdal
ZK dovolilo, s katerim bo lastnik nepreminine dosegel izbris stavbne pravice iz ZK. Pravica
preneha z izbrisom. Stranki se morata dogovoriti o viini nadomestila. Sporazum ne sme
posei v pravice tretjih. Pogoj za veljavnost pogodbe o prenehanju pa je pisna izjava
zastavnega upnika, da soglaa s prenehanjem. Posledica soglasja je, da se zastavna pravica
prenese na terjatev imetnika stavbne pravice na plailo nadomestila zaradi njenega
prenehanja.

45