Solni Cvet (Februar 2015)

Lucija Nova vas Piran Portoro Padna Seovlje Strunjan Sveti Peter
Lokalno glasilo Obine Piran - Brezplaen izvod za vsako gospodinjstvo
8. 3.
Mednarodni dan
ena
Avditorij Portoro
11. in 12. 4.
Istrski maraton
Slovenska Istra
od 24. do 26. 4.
24.26.
13. Solinarski
praznik
april aprile
Piran
2015
www.avditorij.si
ob prazniku sv. Jurija
Februar, 2015
t. 34
in occasione della
Festa di S. Giorgio
PIRAN PIRANO
02
UVODNIK
SOLNI CVET / L'AFIORETO
Spotovane obanke, cenjeni obani.

Globoko smo zakorakali v leto 2015, ki bo za nao skupnost v
tevilnih pogledih prelomno. V zadnjih letih smo veliko e naredili za
odpravo posledic hude gospodarske krize, v katero je zabredla Slovenija.
Poveali smo prihodke Obine Piran, oklestili proraunski primanjkljaj,
zmanjali zadolevanje in prodajo premoenja ter skoraj podvojili viino
nepovratnih sredstev, ki smo jih pridobili iz skladov Evropske unije.
Vendar pa najhuje al e vedno ni za nami. V novo kislo jabolko
smo morali ugrizniti pri pripravi letonjega prorauna, saj se je Vlada
Republike Slovenije odloila, da javnofinanni primanjkljaj drave
uravnotei tudi z znianjem sredstev obinam.
Sestaviti proraun, ki bo kljub znianju dotacij ostal razvojno
naravnan, fiskalno vzdren in ne bo posegal v socialno varstvo materialno
ogroenih, je bila zares teka naloga. Preprian pa sem, da smo jo dobro
Februar 2015
opravili, saj svojih nartov ne bomo uresnievali s pomojo zadolevanja

in z neselektivno prodajo premoenja. Ravno nasprotno, letos bomo
svoj dolg obutno zmanjali, nove obremenitve pa smo enakomerno in
pravino razporedili med vse proraunske uporabnike, gospodarstvo,
obanke in obane ter nae goste. Vsem proraunskim uporabnikom
smo tudi v zaostrenih razmerah omogoili nemoteno izvajanje svojih
programov, obenem pa ve kot tretjino prorauna namenili nalobam,
ki so kljune za zagon gospodarstva in zagotavljanje konkurennosti ter
razvojnih monosti obine.
V tem mesecu smo razgrnili tudi prostorski nart Termalna riviera,
ki bo omogoil investicijo, ki jo obina Piran in e zlasti Lucija nujno
potrebujeta za svoj gospodarski razvoj in reevanje edalje bolj pereih
teav z mirujoim prometom na tem obmoju. Gre za prostorski akt,
ki sproa razvojni in prostorski potencial Lucije in bo z aktiviranjem
degradiranega prostora sredi naselja obutno izboljal kakovost bivanja
krajank in krajanov.
Vsem, ki ste se ali se e boste odloili za konstruktivno sodelovanje
v postopku razgrnitve in sprejema OPPN Termalna riviera, se vnaprej
zahvaljujem. Verjamem, da bomo v aktivnem dialogu in z izmenjavo
idej uspeno uskladili vse razline poglede na nadaljnji razvoj Lucije.
Verjamem v mo nae skupnosti, ki s svojo kulturo strpnosti in soitja
vedno znova premaguje vse, ki nas obasno poskuajo ohromiti z
netenjem umetnih in nepotrebnih sporov.
Kako duhovno bogata in ustvarjalna je naa skupnost, sem se lahko
znova preprial na osrednji prireditvi ob kulturnem prazniku. Oarala
sta me udovit program, ki so ga pripravili nai umetniki in umetnice, in
seveda tudi polna dvorana, ki pria o tem, da za Pirananke in Piranane
kultura ni le rubrika na predzadnji strani asnika in zadnji prispevek
pred blokom reklam, temve temelj naega medsebojnega razumevanja
in spotovanja.
Kultura ivi svoje ivljenje v skupnosti, med nami in v naih odnosih.
Mi jo ustvarjamo, sprejemamo, negujemo in tudi zavraamo, kadar nam
je tuja in nas razdvaja.
Zato sem trdno preprian, da bomo vedno nali skupni jezik, ko
gre za izzive prihodnosti. Visoke ovire so pred nami in ne bo nam
vedno lahko. Nai ambiciozni narti bodo od nas terjali veliko dela in
odrekanja. Verjamem pa, da zmoremo. Da bomo uspeni. Da bomo
dosegli vse cilje, ki smo si jih in si jih e bomo zastavili.
Verjamem v nao skupnost.
Peter Bossman
Lokalno glasilo Obine Piran

Solni cvet - L'Afioreto 34
Kazalo
Izdajatelj:
Obina Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran
18
ZGODBE LJUDI
32
DRUTVA
40
VZGOJA IN IZOBRAEVANJE
44
ITALIJANSKA SKUPNOST / COMUNIT DEGLI ITALIANI
47
SOLINE
49
KULTURNA DEDIINA
49
ZDRAVJE
52
UMETNOST
58
PORT
Izlo:
V Piranu, februarja 2015
Vse nepodpisane fotografije:

Arhiv obine Piran
Odgovorna urednica:
Slavica Tucakov
Oblikovanje in prelom:
Emigma d.o.o.
Vsa nepodpisana besedila:

Slavica Tucakov in Nina Trampu
Tisk:
Tiskarna Vek
Lektura:
Petra Jordan
Naklada:
8.000 izvodov
AKTUALNO
Februar 2015
AKTUALNO
Piranske svetnice in svetniki v prvem branju potrdili predlog prorauna za leto 2015
Brez novega zadolevanja

Na 4. redni seji Obinskega sveta Obine Piran so se
svetnice in svetniki seznanili
s predlogom prorauna za letonje leto in ga potrdili z 21
glasovi za in brez glasu proti.
Kot je v predstavitvi prorauna, tekega 24.844.933
evrov, izpostavila vodja urada
za finance Breda Klobas, so
izhodia za njegovo pripravo
temeljila na pozivu k racionalnemu nartovanju porabe
ter njenemu nianju. Vlada
RS je v letu 2015 napovedala
bistveno nianje sredstev obinam. Povprenino, ki vpliva
na izraun sredstev za obine,
je za obdobje do 30. junija
doloila v viini 525 evrov. Po
uveljavitvi interventnega zakona, ki naj bi obinam znial doloene stroke, pa naj
bi povprenina znaala le e
500,83 evra. Ker Obina Piran ocenjuje, da interventni
zakon ne bo doprinesel k toliknemu znianju strokov, kot
predvideva vlada, so v predlogu prorauna upotevali viino povprenine 525 evrov za
celo proraunsko leto.
Ker je povprenina e
lani znaala 536 evrov, smo
morali pri pripravi letonjega
prorauna temeljito oklestiti
nae izdatke, je v nagovoru
svetnikom povedal piranski
upan Peter Bossman. Ocenjujemo pa, da na predlog
prorauna kljub znianju prihodkov iz naslova povprenine ostaja razvojno naravnan,
fiskalno vzdren in ne posega
v socialno varstvo materialno
ogroenih, zgolj v nadstandarde, ki jih zaradi pomanjkanja sredstev v novonastalih
razmerah ni ve mogoe zagotavljati.
V razpravi je Robert Jakin
iz stranke Slovenija za vedno
Bossmanu oital, da ob vijih prihodkih vzamemo sredstva otrokom in jih investira-
mo v krajevne skupnosti. V
odgovoru je piranski upan
pojasnil, da obina krajevnim
skupnostim ne more vzeti
sredstev, saj so ta namensko
rezervirana. Dodal je, da proraun ne kri sredstev olam,
razlika v viini sredstev med
lanskim in letonji letom je
le v investicijah, ki so bile
opravljene lani. Proraun
ni sestavljen le iz tevilk, za
tevilkami so investicije, je
zatrdil. Tudi letos je namre
nartovanih kar nekaj vejih
nalob. Najveja med njimi
bo ureditev ribikega pristania v Strunjanu; zanjo so
namenili 1.108.281 evrov,
slaba dva milijona cestnemu
prometu in infrastrukturi,
gradnji obinskih cest pa pol
milijona evrov.
V tem mandatu bo Obina
Piran zgradila tudi Dom vodnih portov na Bernardinu;
v letonjem letu bo 210.000
evrov namenila za dokumentacijo, ki je potrebna za prijavo na razpise. Poleti bo vrata
odprl Mediadom Pyrhani, ki
bo od piranske obine prejel
443.427 evrov. Svetnica Socialnih demokratov in podupanja Obine Piran Meira
Hot je na seji poudarila, da je
upan v prejnjem mandatu
posebno veliko skrb namenjal
ranljivim skupinam. Kljub
nianju sredstev je tudi letos
obdral vse socialne bonitete,
njegova primarna skrb pa so
otroci. Med drugim bo obina v letonjem letu namenila
471.098 evrov vrtcu La Coccinella v Luciji. Na vzhodni
strani stavbe vrtca namerava
dozidati objekt, s katerim bi
pridobili prostore za jaslini
oddelek. Hotova je med predlogi izpostavila e igrie
v jedru Pirana, po katerem
je med piranskimi prebivalci ogromno povpraevanja,
predlagala pa je tudi, naj se
portnemu in mladinskemu
centru Piran dvigne postavka
s 94.000 na 110.000 evrov.
Bolj kritina je bila svetnica DeSUS-a Milica Maslo; v
imenu piranske krajevne skupnosti je izpostavila, da si ve
pozornosti zasluijo Oljna
pot, Regentova ulica in Ulica
IX. Korpusa, ki potrebujejo
sanacijo, unieno pa je tudi
Preernovo nabreje. Kritina
je bila e do postavke Lokalne
turistine organizacije, ki bo
v letonjem letu dobila 23,5
odstotka ve sredstev iz prorauna, zato predlaga, naj se
del teh sredstev, ki jih rpajo
iz turistine takse, nameni
zdravstvenemu varstvu. V Piranu namre v poletnem asu
ambulanto obiskujejo tudi turisti, zato se ji zdi smiselno,
da gre dele sredstev iz turi-
stine takse v ta namen.

Piranska obina bo sicer
letos iz dravnega prorauna
prejela 2,5 milijona evrov, novega zadolevanja pa ni v nartu. Bo pa letos poplaevala
stare dolgove v viini 1,5 milijona. Nekaj ve prihodkov se
bo nateklo tudi iz abonmajev
za parkiranje na javnih parkiriih, ki jih ima v najemu
Javno podjetje Okolje Piran,
d.o.o. Cena mesenega abonmaja za parkiranje na javnih
parkiriih v piranski obini se bo dvignila z 10 na 13
evrov, vstopna kartica v Piran
pa s 3 na 5 evrov. Na ta nain
bo javno podjetje realiziralo
vije prihodke, ki jih bo namenilo predvsem za sofinanciranje nakupa novih vozil, ki
vozita med Fornaami in Tartinijevim trgom.
Spotovane obanke in obani,

Socialni demokrati Piran odpiramo svetniko pisarno, kjer lahko
podate predloge, pobude in vpraanja. Pisarna bo odprta vsak prvi in
tretji etrtek v mesecu od 18. do 19. ure na sedeu stranke v TPC Lucija
(nad Rok Barom), Obala 114.
Svoje predloge, pobude in vpraanja lahko poljete tudi na naslov:
info.sdpiran@gmail.com
Veselimo se sreanja z vami.
Svetnice in svetniki SD v Obinskem svetu Obine Piran
03
04
AKTUALNO
Februar 2015
Evropski svet potrdil 14 lokalnih politikov iz Slovenije
Peter Bossman ponovno imenovan za lana Odbora regij v EU
V torek, 27. januarja 2015,

je Evropski svet uradno potrdil
14 lokalnih politikov iz Slovenije, veinoma upanov, ki bodo v
prihodnjih petih letih v Odboru
regij zastopali interese sloven-
skih mest in regij v EU. V odboru je 350 predstavnikov iz vseh

28 drav lanic, ki imajo posvetovalno vlogo pri sprejemanju
evropskih zakonov. Delo odbora poteka v estih komisijah, ki
prouujejo predloge o razlinih
podrojih in pripravijo mnenja
za razpravo na plenarnih zasedanjih, odbor pa tudi sprejema
resolucije o aktualnih politinih
vpraanjih.
Med 14 lokalnimi slovenskimi politiki bo v odboru regij tudi
piranski upan Peter Bossman,
za katerega bo to e drugi man-
dat. V prvem je bil podpredsednik komisije za ekonomske,

socialne in teritorialne zadeve
(ECOTER) in lan Evro-sredozemske skupine lokalnih in
regionalnih oblasti (ARLEM),
letos pa bo sodeloval v Komisiji za ekonomsko in socialno
politiko (ECOS) in Komisiji za
dravljanstvo, upravljanje ter
institucionalne in zunanje zadeve (CIVEX). Poleg tega je bil
leta 2013 v Marseillu imenovan
v politini svet tako imenovane
mediteranske pobude. "eprav
je odbor regij posvetovalno telo,
ima zelo pomembno vlogo pri

zagotavljanju vkljuenosti lokalnih in regionalnih skupnosti v
izvajanje in upravljanje evropskih politik in programov. Gre za
odgovorno delo, ki pa ga sedaj e
dobro poznam in ga opravljam z
velikim zadovoljstvom," je povedal Bossman.
Slovenska delegacija se bo na
prvem plenarnem zasedanju novega mandata odbora prvi sela
11. februarja v Bruslju. Predstavniki regij sicer za delo v odboru
ne prejemajo plae.
Ob slovenskem kulturnem prazniku podelili priznanje za izjemne doseke s podroja kulture

Foto Ariana Buzleta
Tartinijevo priznanje prejela Ksenija Petaros Kmetec

Obina Piran je slovenski kulturni praznik obeleila s slavnostno
prireditvijo in podelitvijo Tartinijevega priznanja, ki je potekala v nedeljo, 8. februarja 2015, v Avditoriju
Portoro. Gostitelj veera, upan
Obine Piran Peter Bossman, je
ob tej prilonosti podelil Tartinijevo priznanje za izjemne doseke
s podroja kulture, ki pomembno
oblikujejo kulturno ivljenje prebivalcev obine Piran. Prejela ga je
Ksenija Petaros Kmetec.
Slavnostni govornik je bil operni pevec Branko Robinak.

Na prireditvi, ki jo je reirala
Mojka Mehora Lavri in povezovala Nina eg Mihali, so nastopili
Primo Forte, Alena Medi, Yuyin
Muraishi, Mario Petvar, Sara Paji Osolnik, Barbara Bara, Pevski zbor
Portoro, Komorni moki zbor Karol Pahor Piran, Plesno-akrobatska
in gledalika skupina Flip, Baletna
skupina Metulj, Glasbena ola Piran in O Cirila Kosmaa Piran.
Obrazloitev priznanja
Bibliotekarska specialistka Ksenija Petaros Kmetec je v Mestni knjinici
Piran odgovorna za domoznansko zbirko, s svojim dolgoletnim delom
na podroju bibliotekarstva, domoznanstva in kulture pa vselej prispeva
k popularizaciji znanja in zvianju zavesti o pomenu dediine ter
pripadnosti piranskemu in istrskemu specifinemu okolju.
Svojo pot je zaela v Pomorskem muzeju Sergej Maera Piran, kjer je
postavila temelje pomorski strokovni knjinici, leta 1985 pa se je zaposlila
v Mestni knjinici Piran, tedaj Matini knjinici Piran. Domoznansko
dejavnost je v knjinici zaela razvijati v devetdesetih letih 20. stoletja,
eprav takrat domoznansko delo v knjinici formalno e ni obstajalo in je
bil takrat ele zametek kasneje uspene dejavnosti.
Ksenija Petaros Kmetec prebivalcem piranske obine, pa tudi ire,
predstavlja nao kulturno dediino z organizacijo in vodenjem kulturnih
prireditev, literarnih veerov, pripravljanjem razstav, s sodelovanjem
pri lokalnih in nacionalnih projektih, pisanjem strokovnih in poljudnih
lankov ter prevajanjem domoznanskih prispevkov iz italijanine v
slovenino. Ob tem neutrudno navezuje stike in izvaja razline oblike
sodelovanja s posamezniki, drutvi in ustanovami, ki si prizadevajo za
irjenje znanj o dediini in kulturi naega okolja.
Februar 2015
AKTUALNO
05
Obina Piran
Na podlagi 87. lena Stanovanjskega zakona (SZ-1, Uradni list RS, t. 69/03, 18/04 ZVKSES, 47/06 ZEN, 45/08 ZVEtL, 57/08, 62/10 ZUPJS, 56/11, 87/11, 40/12
ZUJF), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, t. 14/04 in 34/04, 62/06, 114/06 ZUE, 11/09, 81/11, 47/14), Zakona o splonem
upravnem postopku (Uradni list RS, t. 24/06 ZUP-UPB2, 105/06 ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13) in 31. lena Statuta Obine Piran (Uradni list RS, t. 5/2014UPB2) Obina Piran objavlja
Javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem

Predmet razpisa je okvirno 6 neprofitnih stanovanj.
Razpisni postopek
Prosilci, ki se elijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, dvignejo obrazec vloge s prilogami v vloiu Obine Piran v pritliju obinske stavbe v Piranu, Tartinijev trg 2, vsak
delovni dan od 8. do 12. ure, v sredo tudi od 14. do 17. ure.
Celotno besedilo razpisa s splonimi dolobami, natanno doloenim

predmetom razpisa, splonimi in dodatnimi razpisnimi pogoji,
kriteriji in merili za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer
prosilcev, zahtevano razpisno dokumentacijo in natannim razpisnim
postopkom je objavljeno na spletni strani Obine Piran www.piran.
si in na oglasni deski Obine Piran v pritliju obinske stavbe v Piranu,
Tartinijev trg 2.
Vloge z vso zahtevano dokumentacijo lahko prosilci oddajo na vloiu Obine Piran v asu uradnih ur, oziroma poljejo priporoeno
po poti na naslov: Obina Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran z oznako: JAVNI RAZPIS NEPROFITNA STANOVANJA.
Pravoasne bodo tiste vloge, ki bodo oddane na vloiu najkasneje
do 31. 3. 2015 ali pa bodo tega dne oddane priporoeno na poto.
tev.: 3523-3/2015
Datum: 19. 2. 2015
upan Obine Piran
Peter Bossman
Rezervacijski sistem bo deloval

kot vedno aktualen virtualni katalog
Enoten spletni
rezervacijski sistem
Destinacija Portoro & Piran
bo v zaetku letonjega leta bogateja za novo pridobitev, enoten spletni rezervacijski sistem. Turistino
zdruenje Portoro se je po zgledu
hrvake Istre, ki tak sistem e ima,
odloilo za programsko opremo
Phobs. V Sloveniji nekateri posamezni ponudniki oziroma hoteli
ta sistem e uporabljajo, Turistino
zdruenje Portoro pa bo prvo, ki
bo v rezervacijski sistem zdruilo
turistine ponudnike na celotni destinaciji. Uporabniki bodo dostopali do vsebin preko spletne strani
www.portoroz.si, kar bo destinacijskemu portalu dodalo e vejo
uporabno vrednost. Uporabnikom
bodo tako na voljo konkretne in-
coworking
Lucija
formacije o namestitvenih objektih

z opisi in fotografijami, dostopnosti,
paketih, ponudbi v sezoni in izven
nje ter o first in last minute ponudbi. Rezervacijski sistem bo deloval kot vedno aktualen virtualni
katalog, saj bodo ponudniki lahko
sami sproti spreminjali in dodajali
svoje podatke.
Po Googlovi statistiki naj bi
vsak gost pri izbiri destinacije za
dopust pregledal ve kot 14 spletnih
strani. Na prvem mestu so iskalniki, sledijo spletne strani agencij in
destinacijski portali. Rezervacijski
sistem Phobs na portorokem portalu bo tako pomembno vplival na
uporabnike v fazi izbire dopustnike destinacije.
OBVESTILO
Stare predolskih otrok obveamo, da poteka vpis za

olsko leto 2015/2016 v vrtcih na obmoju Obine Piran.
Zaradi nizkega tevila prostih mest pozivamo stare, da im
prej uredijo vpis oziroma najkasneje do 31. 3. 2015. Prijavo
lahko stari oddajo le v en vrtec.
Vpis poteka na upravah vrtcev:
VRTEC MORNAREK PIRAN, Ulica IX. korpusa 40/a, Piran;
VRTEC MORJE LUCIJA, Fazanska ulica 3, Lucija;
ITALIJANSKI VRTEC LA COCCINELLA PIRAN, Fazan 3, Lucija;
VRTEC PRI OSNOVNI OLI SEOVLJE, Seovlje 78, Seovlje.
AVVISO
Avvisiamo i genitori dei bambini in et prescolare che sono in

corso le iscrizioni per lanno scolastico 2015/2016 nelle
scuole dellinfanzia nel territorio del Comune di Pirano.
Visto il basso numero dei posti liberi a disposizione invitiamo
i genitori a mettersi in regola con le iscrizioni quanto prima,
ossia entro e non oltre il 31. 3. 2015. L' iscrizione puo`
essere fatta solo in una scuola d' infanzia.
Le iscrizioni si svolgono presso le direzioni delle scuole
materne:
SCUOLA DELLINFANZIA MORNAREK PIRANO, Via IX
Corpo dArmata 40/a, Pirano
SCUOLA DELLINFANZIA MORJE LUCIA, Via Fasano 3, Lucia
SCUOLA DELLINFANZIA DI LINGUA ITALIANA LA COCCINELLA PIRANO, Via Fasano 3, Lucia
SCUOLA DELLINFANZIA PRESSO LA SCUOLA ELEMENTARE
DI SICCIOLE, Sicciole 78, Sicciole.
06
AKTUALNO
Februar 2015
Obina eli zagotoviti nov gospodarski zagon in raziriti turistino ponudbo
OPPN Termalna riviera za daljo turistino

sezono in kakovostno bivalno okolje
Obina Piran je v petek, 6. februarja,
javnosti razgrnila prostorski nart termalne
riviere, ki zajema obmoje dela Marine Portoro, gramozno parkirie ob Marini, kanal
Fazan in okolike ceste. S projektom eli zagotoviti nov gospodarski zagon in raziriti
turistino ponudbo obine.
V asu razgrnitve obinskega podrobnega prostorskega narta Termalna riviera
se bo javnost lahko podrobno seznanila z
ambiciozno, celovito in strateko nartovano
preobrazbo tega dela Lucije. Termalna riviera prinaa spremembo znaaja obmoja in
preobrazbo danes zapostavljenih povrin v
kakovostno bivalno okolje, ob tem pa ponuja
tudi prilonost za zaposlovanje obanov.
Predlog dokumenta bo do torka, 17. marca 2015, javno razgrnjen v avli Obine Piran
in na KS Lucija. V tem asu bo Urad za okolje in prostor Obine Piran organiziral javno obravnavo dokumenta, ki bo v sredo, 4.
marca 2015, ob 17. uri v prostorih KS Lucija.
Zainteresirani lahko v asu javne razgrnitve vpiejo svoje predloge v knjigo pripomb
v avli Obine Piran ali na sedeu KS Lucija
ali pa jih pisno posredujejo Uradu za okolje in prostor Obine Piran (Tartinijev trg 2,
Piran). Prav tako jih lahko podajo pisno ali
ustno na zapisnik na dan javne obravnave.
Termalno kopalie je nartovano kot
objekt, ki bo omogoil podaljanje turistine
sezone na vse leto, hkrati pa bo obankam in
obanom ponudil storitev termalnih toplic v
lastnem kraju. Dananje improvizirano, prano parkirie bo nadomestila termalna riviera z veliko parkovno ureditvijo. Obstojea
parkiria bodo premeena ob cesto Obala,
kjer bodo urejena kot peena povrina z
drevoredom. Krajinska ureditev bo zakrila
suhe priveze in ustvarila prijetno okolico ob
srediu Lucije in parku Sonce. Poleg novega
termalnega kopalia bo ureditev ponudila
e odprt dostop do morja za vse obane Lucije, urejen kanal Fazan, parkirno hio ter ureditev obmoja suhih vezov. OPPN bo uredil
status zemlji v obmoju, ki so e stavbna in
delno e pozidana. Prostorski izvedbeni akt
je treba sprejeti predvsem zato, da bo obina
lahko podrobneje opredelila merila in pogoje za umestitev objektov v prostor ter obmoje uredila v smiselno funkcionalno celoto.
Rok za pripombe potee zadnji dan javne
razgrnitve, 17. marca 2015.
Februar 2015
AKTUALNO
07
Glavni dobitek bo enoletna uporaba osebnega avtomobila
Solinarski praznik letos z veliko tombolo
24.26. april 2015, Piran

Solinarski praznik, ki oivlja as odhoda solinarskih
druin v soline, bo ob koncu
aprila zdaj e tradicionalno
za kar tri dni zdruil prebivalce in obiskovalce Pirana,
lokalna drutva, umetnike in
ponudnike kulinarike. Vsako
leto se praznik vrne s kakno
novostjo. Letos bodo vsi sodelujoi, nastopajoi in gostinci, ki so se odzvali pronji za
sodelovanje, 25. in 26. aprila
obleeni v belo in bodo tako
tudi nakljunim obiskovalcem
pokazali, da Piran diha s svojim solinarskim praznikom.
Organizatorji so najbolj ponosni na oivitev velike tombole,
ki bo sodelujoe razveselila z
bogatimi nagradami glavni
dobitek bo enoletna uporaba
osebnega avtomobila renault
twingo!
Praznik se bo e tradicionalno zael s petkovim okraevanjem Pirana, za katerega
bodo v dopoldanskih urah
poskrbeli Drutvo Anbot ter
uenke in uenci osnovnih ol
piranske obine, pomagali jim
bodo tudi dijaki GEP. Zavod
Mediteranum bo v veernih
urah v Apolonijevi palai obiskovalce razveselil s predavanjem in projekcijo kratkega
filma, Foto klub Portoro pa

bo dodal piko na i z odprtjem
fotografske razstave preteklih
solinarskih festivalov. Na Tartinijevem trgu v Piranu bo v
soboto obiskovalce priakal
sejem, posveen soli in darovom narave. Na razlinih
lokacijah po Piranu se bodo
predstavljali lokalna drutva,
gastronomski ponudniki in
najrazlineji umetniki. Sobotno sejemsko dogajanje e
tradicionalno popestri bogat
kulturni program, v okviru katerega se bo predstavila
solinarska druina, nato pa
se bodo zvrstili nastopi fol-
klornih skupin in glasbenih

izvajalcev, dve solinarski pesmi bodo skupaj zapeli tudi
vsi pevski zbori obine Piran.
Najmlaji se bodo udeleili
ustvarjalnih delavnic, z gledaliko predstavo pa jih bo obiskal Martin Krpan. Letos bo
sobotno dogajanje obogatila
starodavna tombola z bogatimi nagradami, ob veernih
urah pa bo sledil koncert skupine Istranbul. V nedeljo se bo
praznovanje zaelo s procesijo sv. Jurija in sveto mao v
upnijski cerkvi sv. Jurija, po
konanem bogosluju pa se bo
solinarska druina odpravi-
la v soline. Dogajanje se bo s
trnico in kulturno-zabavnim
programom, ki ga bosta popestrila lika Bruno in Giordano,
nadaljevalo na Tartinijevem
trgu.
Organizatorji so e posebej
ponosni, da jim bo letos uspelo oiviti starodavno tombolo.
Z bogatimi dobitki bo to zagotovo najbolj obiskan dogodek
letonjega praznika. Prav vsak
obiskovalec bo dobil prilonost postati tisti srene, ki
bo dobil osebni avtomobil renault twingo v enoletno uporabo.
Ves as trajanja Solinarskega praznika bodo piranski
gostinci ponujali solinarsko
malico po praznino nizkih cenah, vse obiskovalke in
obiskovalce bodo priakali s
piranskim brodetom. Celodnevna ponudba rib bo tudi
na glavnem piranskem pomolu, kjer vas bodo razvajali
piranski ribii. Ponudbo ob
solinarskem prazniku bodo
zaokroili e javni zavodi, galerije in muzeji, ki bodo 25. in
26. aprila odprli svoja vrata in
vabili k brezplanemu ogledu
svojih zbirk.
08
AKTUALNO
Februar 2015
Organizatorji bodo za varno izpeljavo teka potrebovali kar 500 prostovoljcev

Pie Branko Vrabec; foto Biljana Krumov
Banka Koper 2. Istrski maraton je vse blie

Blia se najbolj mnoina
portna prireditev v nai obini Banka Koper 2. Istrski
maraton. Organizatorji so za
njegovo prvo izvedbo na prireditvi portnik obine Piran,
ki je 13. februarja potekala v
Avditoriju, prejeli obinsko
priznanje za mnoinost v letu
2014. Start teka na 21 kilometrov je bil, kot je znano, na
Fornaah pred Piranom. Letos
je startno-ciljni prostor preseljen v Izolo, prihodnje leto
pa bo maraton gostila naa
obina. 12. aprila bodo tekai
ponovno zasedli nao obalo,
plae in ulice cest niti ne,
saj bodo po glavnih prometnicah tekli le kratek as. Na
piranski konec bodo pritekli
le maratonci, tekai na 21 kilometrov se bodo iz Izole podali proti Kopru in konali tek
z vrnitvijo v Izolo. Maratonci
(teh bo okrog 800) bodo torej
drugo nedeljo v aprilu iz Izole
pritekli v strunjansko dolino
okrog enajste ure. Pot jih bo
nato vodila skozi predor pod
Valeto, nato bodo nadaljevali

levo po Parencani do Lucije.
Tam se bodo spustili na glavno
cesto in med Mercatorjem in
Taverno prekali cesto, naprej
pa bodo tekli ob obali ez portoroko plao, mimo skladi
soli, Bernardina do Pirana. Na
Tartinijevem trgu jih e dokaj utrujene priakujemo ob
11.40, takrat bo spodbuda ve
kot dobrodola. Sledil bo klanec in tek po slemenski potki
proti Fiesi, nato klanec ljubezni proti Pacugu in tek skozi
gozdiek na cesto do Strunjana, kjer se bodo ponovno vrnili na Parencano in odli cilju
v Izoli naproti.
Naa obina bo gostila tudi
rekreativne tekae. Domiselni
organizatorji so namre letos
pripravili posebnost, in sicer
bo rekreativni tek na 10-kilometrov potekal iz Kort proti
Izoli. V Kortah bo start teka v
nedeljo ob 9.40. V vasi priakujejo ve kot 1.200 tekaev in
nekaj sto spremljevalcev.
Trase so e vrisane in si
jih lahko ogledate na spletni

strani www.istrski-maraton.si,
kjer so tudi vsi ostali podatki
o letonjem maratonu. Seveda
so pri njegovi varni in uspeni
izpeljavi poleg organizatorjev
pomembni tudi vsi ostali, ki
pri tem pomagajo, tako gasilci, policisti, obinske slube
kot tudi prostovoljci. Teh ni
nikoli dovolj, saj bodo organizatorji potrebovali kar 500
prostovoljcev za varno izpeljavo teka. Zato pozivajo vse,
ki bi eleli aktivno sodelovati
pri prireditvi, naj se prijavijo

preko njihove spletne strani
ali pokliejo na tel. t. 070720-940.
Predvsem pa vabimo vse
obane, da v nedeljo, 12. aprila, stopijo ob traso in bodrijo
maratonce, ki bodo prekali
nao lepo obino. Da si teka
skozi Lucijo, Portoro, Piran
in Strunjan ne bodo zapomnili
le po vloenem naporu, temve tudi in predvsem po dobri
volji, gostoljubnosti in spodbujanju domainov.
To vrsto morskega psa so pri nas nazadnje videli leta 2001

Pie in foto Janez Mui
Neobiajen ulov morskega psa orjaka

Konec decembra se je kakih
50 metrov od plae na Bernardinu v mreo piranskega ribia Roka Domnika ujel dobra
dva metra velik in priblino 40
kilogramov teak mladi morskega psa orjaka (Cetorhinus
maximus). Gre za dokaj redek
oziroma neobiajen ulov, saj so
to vrsto morskega psa pri nas
nazadnje videli leta 2001. Je
najveja vrsta morskega psa v
Sredozemlju, ki lahko zraste do
15 metrov in dosee teo tirih
ton. Njegova posebnost je, da
ima slonu podoben rilec, sicer
pa se prehranjuje s planktonom,
nima zob in je loveku povsem
nenevaren. Spada med najbolj
ogroene vrste morskih psov v
Sredozemlju in je zaiten.
Predvidevajo, da se je mladi znael v naem morju zaradi temperature vode, ki je bila
takrat s 14 stopinjami Celzija
neobiajno visoka. Odpeljali so
ga v naravoslovni muzej v Ljubljano, kjer ga je po napovedih
oskrbnika Akvarija Valterja
ie z namenom razstavljanja
akal postopek prepariranja.
Februar 2015
AKTUALNO
09
Dvajset peniarjev je na ocenjevanje poslalo 26 vzorcev
Penina Portoroa 2014 je Bjana

Cuvee Prestige 2008
V dneh, ko se je temperatura ozraja konno spustila na
zimske 3 C, Slovenijo pa je pobelil prvi sneg v letonji zimi, je
Portoro dobil penino 2014. Na
3. Festivalu penin, ki je potekal
v soboto, 27. decembra, v parku
hotela Kempinski Palace Portoro, je slavil Miran Sirk s penino
Bjana Cuvee Prestige 2008.
Obiskovalci so od 13. ure dalje lahko okuali penine dvajsetih
peniarjev, za pravo vzduje so
poskrbeli Pevski zbor Portoro,
Alan Hasanagi in Slavko Ivani. Ponudbo so zaokroili lokalni ponudniki, ki so ves december
na stojnicah v sklopu boino-novoletne trnice pred hotelom

Kempinski Palace Portoro ponujali domae dobrote.
Dvajset peniarjev je na ocenjevanje poslalo 26 vzorcev, komisija, ki so jo sestavljali predsednik dr. Mojmir Wondra, Alojz
Filipi, Zdravko Mastnak, Janez
Isteni in Majda Brdnik, pa je
osmim peninam Bjana Cuve
Prestige, Bjana Brut, Vinakoper
Capris classic, Vinarstvo Rebula
Br'stovska penina, Isteni Prestige, Isteni Gourmet, Vipava 1894
Zelen, Bjana Ros podelila zlato
medaljo.
S potapljai je na dno piranske Punte odel tudi Boiek z jelenkom Rudolfom
Predboina sobota namenjena potapljaem

Ve kot 70 potapljaev z
vseh koncev Slovenije se je
druilo na sobotnem boinem
potopu v Piranskem zalivu.
Potapljaki centri iz Pirana so
namre organizirali e zadnji
potop v letu 2014, s potaplja-
i pa je na dno piranske Punte

odel tudi Boiek z jelenkom
Rudolfom. e tradicionalno
so si potapljai lahko ogledali
podvodne jaslice, v morje so
se vrnile podvodne fotografije
avtorja Boruta Furlana, prvi
pa je udeleence boinega potopa pozdravil kip Istrske Madone.

Potapljaki dan so v veernih urah zakljuili piranski
gasilci, ki so v morje pred Hotelom Piran e tradicionalno
potopili boino jelko. Zbrane,

predvsem otroke, je nagovoril
Boiek, najmlaji so mu lahko
zaepetali na uho svoje elje in
se fotografirali z njim, za stare
pa so piranski gasilci pripravili
nekaj toplih napitkov.
December prinesel kar 17 % ve noitev
V Portorou in Piranu presegli 1,1 milijona noitev

Zakljuil se je e en ivahen
december, ki je v Portoro in Piran privabil tevilne obiskovalce.
Kot obiajno jih je akala odlina
ponudba naih hotelov in wellness
centrov, preizkuen magnet za obiskovalce pa je tudi velik nabor kakovostnih prireditev, ki jih v obini
Piran med prazniki ni manjkalo.
Med boino-novoletnimi prazniki so v hotelih v piranski obini
zabeleili 27.636 noitev, kar je 7

% ve kot v enakem obdobju lani.
Prevladovali so tuji gostje (71 %),
med njimi je bilo najve Italijanov.
V celotnem decembru so v hotelih
obine Piran zabeleili 54.194 noitev, kar je kar 17 % ve kot decembra lani. Od tega je bilo 39 %
noitev domaih in 61 % noitev
tujih gostov, med njimi dale najve Italijanov. tevilo se je povealo
predvsem na raun tujih gostov, ki

so ustvarili za skoraj etrtino ve
noitev.
Skupaj je bilo v letu 2014 realiziranih 1.101.921 hotelskih noitev, kar je le 10.000 noitev (oz.
1 %) manj kot lani, vendar 4.500
noitev ve kot leta 2012. K temu je
treba priteti e priblino 250.000
noitev iz drugih namestitvenih
kapacitet. V Turistinem zdruenju
Portoro ocenjujejo, da bo skupna

tevilka tudi letos presegla 1,3 milijona noitev.
Razmerje med domaimi in
tujimi gosti ostaja skorajda nespremenjeno, kar pomeni, da je domaih noitev 31 %, tujih pa 69 %. V
primerjavi z lani je bilo domaih
noitev za 3 % ve, tujih pa za 3 %
manj.
10
AKTUALNO
Februar 2015
Dobrodelni prispevki za pomo Centru za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan
Z mao za prijatelje zbrali 1200 evrov

Na praznini petek, 26. decembra, je
v cerkvi sv. Jerneja v Sei potekala maa
za prijatelje. V polni cerkvi so se prijatelji
zdruili za dober namen, z dobrodelnimi
prispevki so zbrali 1200 evrov za nakup
posebne opreme za senzomotorno sobo
oziroma sobo za umirjanje v Centru za
usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan.
Sveta maa z dobrodelno noto je potekala v ast svetemu tefanu, diakonu in
prvemu muencu, ki goduje 26. decembra. Ob koncu bogosluja je upnik Matja Kravos blagoslovil vodo, sol, vino in
olje tistim, ki so ga prinesli s seboj. Sledil
je kratek boini koncert vokalne skupine entviki slavki in Slavka Ivania,
skupaj z upanom Obine Piran Petrom
Bossmanom pa so zbrani zapeli e rnsko
duhovno pesem Oh Happy Day.
Trenutno je v strunjanskem centru est
uencev s spektroavtistino motnjo in 11
uencev, ki imajo hude teave s koncentracijo. Zaradi takih posebnosti je zelo moteno delo v skupini. Uenci celo sami opozarjajo na to, da ne zmorejo in da elijo
biti sami. Problem je reljiv z usposobitvijo

senzomotorne sobe oziroma sobe za umirjanje. Obina Piran je v letonjem letu e
zagotovila del sredstev za nakup posebne
opreme za senzomotorno sobo, del sredstev

pa so na pobudo Egona tibilja in Obine
Piran zbrali tudi pri sveti mai.
Silvestrovanje v Piranu, ognjemet v Portorou
Pestro dogajanje v prazninem decembru

V praznini december smo v piranski obini vstopili s priigom praznine osvetlitve in
odprtjem boino-novoletne trnice v parku
hotela Kempinski Palace Portoro. Ves mesec
so se nato vrstile prireditve, v Piranu so potopili novoletno jelko, v Portorou izbrali penino Portoroa 2014, to je postala Bjana Cuvee
Prestige 2008, na Tartinijevem trgu v Piranu
pa smo se lahko sprehodili med stojnicami z
domaimi pridelki.
Najbolj veselo je bilo na zadnji dan starega
leta, ko so e v popoldanskih urah Tartinijev
trg zavzeli otroci. Otrokega silvestrovanja se
je udeleila tudi nona Zima s snegom (sicer
umetnim), burja pa je nekoliko pomeala
trene organizatorjem tradicionalnega silvestrovanja. Kljub mrazu in burji smo v novo
leto vstopili na Tartinijevem trgu, kjer je navduena in razigrana mnoica obiskovalcev na
vse grlo prepevala s skupino Mambo Kings in
Natalijo Verboten. Vse prisotne sta opolnoi
na odru pozdravila upan Obine Piran Peter
Bossman in podupanja Meira Hot.
Na novega leta dan je 330 junakov e

tradicionalno skoilo v morje, v popoldanskih urah pa je nebo nad Portoroem razsvetlil ognjemet. Obiskovalci in prebivalci
Portoroa so si bili tokrat enotni ognjemet je bil navduujo! Naj bo tako tudi leto,
v katerega smo zakorakali.
Februar 2015
AKTUALNO
11
Navdueni nad Piranom
Obisk delegacije iz Estonije

V Republiki Sloveniji je bila
v asu od 19. do 23. 1. 2015 na
obisku delegacija Republike
Estonije, in sicer vodja enote
za protibombno zaito in neeksplodirana ubojna sredstva s
svojim namestnikom in vodjo
oddelka za nartovanje. Obisk
je plod dobrega sodelovanja
med Upravo RS za zaito in
reevanje ter Upravo za zaito
in reevanje republike Estonije ter izmenjave znanja in izkuenj ekspertov na podroju
protibombne zaite in neek-
splodiranih ubojnih sredstev,

ki ga financira Evropska komisija. Tretji dan obiska, 21. 1.
2015, si je estonska delegacija v
spremstvu predstavnika Uprave RS za zaito in reevanje
po zakljuku z nartom obiska
opredeljenih obveznosti ogledala tudi biser slovenske obale,
mesto Piran. Sprejel jih je upan obine Piran dr. Peter Bossman, ki jim je predstavil zgodovino mesta, kar je gostom iz
Estonije e polepalo njihove
vtise o Sloveniji.
Predvidoma bo vozni park Okolja Piran aprila bogateji za e en taken avtobus
Novi avtobus med Tartinijevim trgom

in Fornaami
Javno podjetje Okolje Piran,
d.o.o., je prebivalce in obiskovalce
Pirana med prazniki razveselilo z
novim avtobusom, ki brezplano
vozi med Tartinijevim trgom in
Fornaami. Novi avtobus ne bo edina pridobitev v letu 2015, predvidoma bo vozni park Okolja v aprilu
bogateji e za en taken avtobus.
Okolje Piran se je za nakup
dveh novih vozil odloilo zaradi dotrajanosti avtobusov, ki sta
doslej vozila na relaciji parkirie
FornaeTartinijev
trgparkirie Fornae. Novi avtobus ustreza
evropskim standardom Euro 6, za
udoben prevoz potnikov pa so poskrbeli z vejo kapaciteto. Avtobus
Za dobro sodelovanje
Ale Kordi nov

komandir PP Piran
Nov komandir piranske policijske postaje je Ale Kordi. Sreal se je e z upanom obine Piran Petrom Bossmanom in oba
se nadejata dobrega sodelovanja.
Na fotografiji z leve proti desni: Ale

Kordi, komandir PP Piran, Danimir
Rebec, Direktor PU Koper, Rade
Vilimanovi, bivi komandir PP Piran
in upan obine Piran Peter Bossman.
je namenjen 42 potnikom, od tega

je 20 sedi, kar je 35 odstotkov ve,
kot je bilo prostora na voljo doslej.
Konec leta je bil pravi as za vpeljavo nove pridobitve, saj je v asu
boino-novoletnih praznikov mesto Piran obiskalo veje tevilo turistov in dnevnih obiskovalcev. V
poletnih mesecih, ko je potreba e
veja, se bosta novima avtobusoma
znova pridruila tudi elektrina minibusa, ki ju je Obina Piran kupila
maja lani.
Obina Piran je za novi avtobus
odtela 81.950,00 evrov + DDV, letni stroek lizinga znaa priblino
15 tiso evrov.
12
AKTUALNO
13. Tradicionalni gala pustni ples v gledaliu Tartini

Pie Janez Mui
Pust s pridihom Benetk

Tudi letos so se pustne maske na tevilnih prireditvah po obini potrudile, da
preenejo zimo, pa naj je lo za tradicionalno pustno rajanje najmlajih v Avditoriju Portoro, 5. Portoroko pustno
povorko ali pa za e 54. simbolini pokop
pusta na Belem Kriu. Med vsemi pestro
etnoloko obarvanimi tradicionalnimi
povorkami, prevzemi oblasti, rajanji in
drugimi pustnimi norijami pa tudi ire
v Sloveniji mono izstopa Veliki pustni
ples v Gledaliu Tartini. Tudi letos je na
pustno soboto med drugim presenetil s
kar nekaj benekimi maskami. e kje pri
nas, so te doma v Piranu, kar je seveda
posledica vestoletne zgodovinske povezanosti Pirana z Benetkami. Ples je v
sodelovanju z Avditorijem Portoro, Obino Piran in ob sponzorstvu LifeClassa
tradicionalno pripravila Skupnost Italijanov Piran.
Kot je povedala Fulvia Zudi iz Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini Piran,
ima piranski meanski pustni ples nadvse spotovanja vredno tradicijo, ki sega
dale nazaj v predvojne ase. Ker Piranani radi rajajo, so ga pred trinajstimi leti
obudili. e zlasti mnoge Pirananke se
nanj vsako leto prav srno pripravijo in
poskrbijo za ustrezne kostume, poslikave
obraza ter seveda najrazlineje maske.
Te ne skrivajo umetnikega navdiha in
avtentinosti tradicije mesta.
eprav se je letos morda po plesiu ob glasbi The Swingtonesov in DJ-ja
Adriana Roja vrtelo malo manj mask, veselja in rajanja, kakrno se za turistini
Piran spodobi, ni manjkalo, in kdor kaj
velja v Piranu, je bil tam v bolj ali manj
prepoznavni pustni preobleki.
Letonja tema je bila glasba in irija,
ki so jo sestavljali Irena Dolinek, Maurizio Tremul in Ubald Trnkozy, je tradicionalno nagradila najlepe maske. Najve
njihovih simpatij je sicer pobrala skupina
Glasba je tudi karton, ki pa je ob polnoni razglasitvi ni bilo ve tam. Tako je med
samostojnimi maskami zmagala Sreva
dama pred masko Radio in Lizo Minelli.
V skupini parov sta bili najbolje ocenjeni
Hipijevki, nato pa Mali Princeski in Leonard Cohen s soprogo. V konkurenci
skupin, kjer je bilo najve mask, je bila
najbolje ocenjena skupina Dan ljubezni,
nato pa Ansambel I Cugini di Campagna in Eko vrtec. Skupina Dan ljubezni

je prejela zlato masko, ki je najveja nagrada piranskega Velikega pustnega plesa.
Ob vsekakor uspelem plesu velja omeniti, da so organizatorji glede na njegovo
odmevnost, saj pritegne nemalo turistinih obiskovalcev Obale, e zlasti letos pri
njegovi izvedbi pogreali vejo podporo
lokalnega turistinega gospodarstva. Prihodnje leto bo tema plesa verjetno povezana s kulturo, saj pustna sobota pade na
7. februar.
Zlato masko je letos prejela skupina Dan Ljubezni.
Tema pustnega plesa je bila letos glasba.
Beneki, a tudi piranski pust.
Februar 2015
Februar 2015
AKTUALNO
13
Predstavilo se je sedem vozov in tri pustne skupine
Sonce obsijalo 5. Portoroko pustno povorko
V nedeljo so piransko obino preplavile makare in se

v pustni povorki sprehodile
od Lucije do Portoroa. Na 5.
Portoroki pustni povorki se je
predstavilo sedem vozov in tri
pustne skupine.
Na priblino 500 udeleencev so akale tiri nagrade;
strokovna komisija je za najlepi voz izbrala Markov tunel
drugi (KTD Pod steno
rnotie), za najboljo pustno
skupino pa Coccinelle ecologiche (Scuola dell'infanzia La
coccinella Pirano). Najlepi
voz in skupino je izbrala tudi

ocenjevalna komisija med
vozovi je lane komisije najbolj preprial Ankaranfest
(PGD Hrvatini Skupine kicet), med skupinami pa Bilo je
neko na vzhodu (Art dance
studio Portoro).
Pustno rajanje se je s podelitvijo nagrad in koncertom
skupine NiPanike nadaljevalo
na Trgu prekomorskih brigad, kjer je navzoe pozdravila tudi podupanja Obine
Piran Meira Hot. Vsako leto
se v pustnem asu e posebej z
veseljem sprehodim po Luciji,

Portorou in Piranu in obudujem domiljijo vseh, ki pust
izkoristite, da vsaj za nekaj dni
postanete nekdo drug. e pa
se malo poglobimo v pustne
maske, ki nas obdajajo, vidimo, da so makare tudi ogledalo drube in odraz asa, v
katerem ivimo. V teh dneh
lahko na ves glas in s kriki
opozarjamo na dogajanje okoli
sebe pozitivno in negativno.
Vsak posameznik dobi prilonost, da s svojim kostumom
izrazi poutje in elje ter s tem
tistim, ki so nad njim, vre

kost za glodanje. Zato sem vedno srena, ko se mimo mene
sprehodijo pridne ebelice,
vsemogoni Batmani, mone Pike Nogavike, razigrani
Indijanci, uglajene princeske
in arovnice z napoji. Naj arobni napoji to razigranost
podaljajo do poletja, je nagovor zakljuila podupanja.
Nagrade so prispevali Bernardin Group, Gasspar, d.o.o.,
Agraria Koper, Soline pridelava soli, d.o.o.
14
AKTUALNO
Februar 2015
Na plao v Portorou prili iz vseh krajev Slovenije

Zaetek leta s skokom v morje

Tudi ob letonjem e 11.
tradicionalnem zimskem mnoinem skoku v morje na prvi
dan novega leta ni manjkalo
dobre volje in humorja. Na
portoroko plao je prilo dobrih 300 pogumneev, ki jih je
spodbujalo kakih 3000 radovedneev. Med njimi ni manjkalo prazninih obiskovalcev
Portoroa, tako da je dogajanje izzvenelo kot svojevrstna
atrakcija. Tudi ti gledalci so se
hudomuno zabavali in mnogi
med njimi so nato poakali e
do veera, ko se je portoroko
silvestrsko dogajanje zakljuilo
z veliastnim tradicionalnim
ognjemetom.
Kot je povedal organizator
Nino Cokan iz celjskega portnega drutva Slovnc, interes
za dogodek raste. Udeleence
spodbujajo z idejo, da takoj
ob vstopu v novo leto s sebe

sperejo vso umazanijo, ki se je
nabrala skozi prejnje leto, da
gredo v hladno vodo, ob tem
kriijo, vreijo in se skratka
sprostijo ter zabavajo. In res
je bilo tako, saj je bilo oitno,
da so vsi kopalci prili iz vode
dobre volje, pozitivnih misli in
e na zaetku leta nabiti z adrenalinom. Sicer pa se ve, da si
tak, kot si prvi dan leta, potem
skozi vse leto, je dodal Cokan.
Organizatorji so eleli, da
bi se portoroki novoletni skok
v morje kot eden najbolj mnoinih zapisal v Guinnessovo
knjigo rekordov, a so ugotovili,
da so administrativni stroki za
kaj takega zanje previsoki. Tudi
sicer pravijo, da njihov cilj ni
podiranje rekordov, ampak to,
da bi vsak Slovenec vsaj enkrat
pozimi el v morje, tako kot to
velja za vzpon na Triglav.

Da je tako kopanje koristno, je potrdil upan in zdravnik Peter Bossman, ki je odprl
prireditev in se ob tem odgovoru na vpraanje, ali bo tudi sam
zaplaval, hudomuno izognil z

odgovorom, da se ravno namerava preoblei. Pri tem seveda
ni omenil, ali v kopalke ali kaj
drugega.
150 pohodnikov obeleilo 40-letnico odseka E6

Pie Bogdan Magajna, ZGS OE Seana; foto Joe Prah
V Strunjanu so se sreali evropopotniki

V soboto, 24. januarja, je okoli 150 pohodnikov iz vse drave s
pohodom od Belvederja do Strunjana obeleilo 40-letnico odseka E6. Pohodnike so turistini,
planinski in gozdarski vodniki
vodili po odseku E6, ob katerem
so lahko uivali v lepotah Istre in
pogledu na morje.
Komisija za evropske pepoti (KEUPS), ki so jo ustanovili Zavod za gozdove Slovenije,
Planinska zveza Slovenije, Turistina zveza Slovenije in Zveza
gozdarskih drutev, ob jubileju
nartuje tevilne dogodke. Osrednji prireditvi bosta v avgustu na
Makovcu, kjer se sreata E6 in
E7, v oktobru pa na Gozdarskem
intitutu. Na Makovcu bodo obnovili obeleje na kriiu poti E6
in E7, na Gozdarskem intitutu
pa bo razstava ob 40-letnici. Iz-
dali bodo tudi zbornik in obiskali

vse kontrolne toke E6. Pot bodo
obnovili in v avgustu potovali po
njej od Makovca do Strunjana,
septembra pa od Ivnika do Slovenj Gradca. E6 prei 26 obin
in z vsemi upani elijo podpisati
listino o poti ter ustanoviti fond
za boljo urejenost poti.
Evropski pepoti E6 in E7 sta
del evropske mree enajstih pepoti, ki se raztezajo po vsej Evropi. Kriata se na Makovcu in sta
skupaj dolgi skoraj 1000 kilometrov. Celotna pot E6 poteka od severa, od Kilpisjarvija na Finskem,
ez tevilne evropske drave do
Strunjana. elja evropohodnikov
je, da bi se nadaljevala po kopnem
do Egejskega morja. Slovenski del
poti E6, imenovan Ciglarjeva pot,
je speljan od mejnega prehoda
Radelj do Strunjana. Obe poti
sta oznaeni z rdee-rumenimi

markacijami. Po besedah Joeta
Praha, predsednika KEUPS-a,
ima Slovenija skoraj 10.000 kilo-
metrov oznaenih poti. Nekatere

so tudi del evropskih pepoti ter
tako povezujejo Slovenijo z EU in
jo umeajo vanjo.
Februar 2015
AKTUALNO
15
Piran kot vzor za soitje

Pie in foto mag. Nada Zajc, obina Piran
upan Bossman v Bolzanu o

obmejnih identitetah
Sreanje na Obini Bolzano

upana obine Piran Petra Bossmana, ki se je 4. februarja 2015 mudil v Bolzanu, je najprej v mestni hii
sprejel upan Luigi Spagnolli.
Med prisrnim sreanjem sta
se upana pogovarjala o svojih delovnih pristojnostih,
e posebej pa o soitju med
razlinimi jezikovnimi skupinami. Tako kot Piran je tudi
Bolzano obmejno in dvojezino mesto.
Povod za upanov obisk
je bilo povabilo na okroglo
mizo, ki je potekala istega dne
zveer v Gledaliu Teatro
Cristallo. Sogovornika upana Bossmana sta bila Christian Tommasini, podpredsednik Avtonomne pokrajine
Bolzano, in Philipp Achammer, pokrajinski odbornik za
nemko olstvo in kulturo ter
za integracijo. Tema okrogle
mize, ki jo je povezoval novinar in pobudnik Massimiliano Boschi, so bile obmejne
identitete.
Piran kot vzor za soitje
Navzoi so z velikim veseljem pozdravili gosta iz Slovenije, upana Petra Bossmana.
Z zanimanjem so sledili njegovi predstavitvi nae obine.

V njihovih oeh so se zarisali
obrisi Pirana, prijetnega in
ivahnega mesteca v slovenski Istri z nekaj ve kot 17.000
prebivalci, ki so si za upana
izbrali zdravnika po rodu iz
Gane.
Sprva so mi obani rekli
temnopolti upan. V Piran
sem priel z afriko identiteto,
h kateri pa sem sedaj dodal e
svojo novo identiteto. Sedaj
mi ljudje pravijo kar na upan in utim, da sem sprejet.
Tako je Bossman opisal svoje
obutke kot e drugi izvoljeni piranski upan.
Mesto, ki ga vodi upan
ganskega porekla, pa ima tudi
pestro zgodovino, so izvedeli prisotni. Bilo je avstrijsko,
italijansko in jugoslovansko,
preden je postalo slovensko.
Slovenski in italijanski jezik
sta enakopravna in prav tako
so vsi napisi in uradni dokumenti dvojezini, saj tu ivi
poleg slovenske tudi avtohtona italijanska narodna skupnost. Sicer pa so mestu neko rekli Jugoslavija v malem
in e danes se na trgu pred
obinsko palao poleg slovenskih in italijansko govoreih veselo igrajo tudi otroci
hrvakega, srbskega, albanskega in bosanskega porekla.
Piran je mesto, ki je lahko
vzor za soitje.
Podobnosti med Piranom in
Bolzanom
Piranskemu upanu sta z
zanimanjem prisluhnila tudi
predstavnika italijanske in
nemke skupnosti. Ob tem,
kar sta sliala, se je skoraj
neizogibno porodila primerjava s situacijo v Bolzanu in
v Gornjem Poadiju, kjer sobivajo italijansko in nemko
govorei prebivalci. Tommasini je kot odbornik za italijansko kulturo poudaril, da je
politika tista, ki lahko prisotnost razlinih narodnosti v
obmejnih krajih razume kot
platformo vejezinosti med
severno in juno Evropo, kot
element razvoja in novih prilonosti. Pri tem je predstavil primer iz Bolzana, kjer se
vsako leto skupina 150 otrok
odpravi z Vlakom spomina
v koncentracijsko taborie
Auschwitz. Vrnejo se popolnoma spremenjeni in v elji,
da bi se borili proti rasizmu

in za bolji svet.
Okrogle mize se je v tem
gledaliu prvi udeleil tudi
Philipp Achammer, odbornik za nemko kulturo, ki je
poudaril, da je treba najprej
spremeniti miselne meje oz.
vzorce in da identiteta ni nekaj statinega pa pa stalen
proces. Ob tem pa je ugotovil,
da do pravega soitja pri njih
al e ni prilo.
Pomen vzgoje za strpnost
upan Bossman je poudaril pomen vzgoje mladih za
strpnost in soitje in ob tem
pozdravil primer iz Bolzana.
Predvsem pa je poudaril pomen medsebojnega zaupanja,
elje, da se mladi ne izolirajo, ampak se vkljuijo v skupnost, da se znajo prilagoditi
in da si pridobijo veliko novih in pozitivnih izkuenj ter
s tem tudi osebno rastejo. Ob
tem mladi tudi sami zautijo,
zakaj je treba biti strpen in si
prizadevati za soitje in mir v
svetu. Kajti bolj ko je lovek
majhen, bolj se boji za svojo
identiteto.
16
AKTUALNO
Februar 2015
Zaetek novega ezmejnega sodelovanja so pozdravili vsi prisotni

Foto revitas.org
Obina Piran bo v okviru

Revitasa uredila tematske
pepoti po zaledju
Predstavniki Mestne obine Koper,

Obine Izola, Obine Piran, mest Vodnjan
in Buzet, Istarske upanije in Turistinega
zdruenja Istarske upanije so v petek s
podpisom obeleili nadaljnje sodelovanje
v okviru projekta Revitas.
Zaetek novega ezmejnega sodelovanja so pozdravili vsi prisotni, ki so poudarili pomen skupnega nastopa in promocije
Istre, ki se ne deli na hrvako in slovensko.
Istra je namre, kot so povedali, od nekdaj
enotna, s skupno kulturno dediino, zgodovino ter podobnim turistinim potencialom, ki ga velja na tem mestu izkoristiti.
S tem ciljem so vsi partnerji uspeno delovali e v prvem projektu, sodelovanje in
ohranjanje ter oivljanje skupne dediine
pa bo tudi temelj nadgradnje v okviru projekta Revitas II.
Mestna obina Koper bo s pridobljenimi sredstvi:
odkupila e manjkajoi del Branove domaije v Smokvici in ga v celoti
obnovila ter v njem uredila informacijsko-degustacijski center s tradicionalnim odprtim kuriem,
organizirala niz delavnic suhozidne
gradnje na obmoju Vodnjana in Topolovca, kjer bodo kot rezultat uspeno
izvedenih delavnic postavili tudi 10
metrov tovrstnega zidu,
poskrbela za dodatno promocijo istrskega zaledja in bogate kulturne dediine, tako da bo na podeelju oznaila dodatnih 1000 metrov pepoti in
postavila infotoko na potnikem terminalu, ki bo usmerjala turiste v nae
prelepo zaledje.
Aktivni bodo tudi v drugih mestih partnerjev:
V Draguu bodo poskrbeli za ureditev
Centra za freske in organizacijo delavnic

na temo fresk.
V Buzetu bodo nadaljevali s promocijo
starega mestnega jedra, arhitekture, avtohtonih obrti in obiajev. V okviru novega projekta bodo obnovili dve muzejski delavnici, ki bosta sluili kot prostor
za promocijo tradicionalnih obrti, izdelovalnica glavnikov in pekarna, uredili
pa bodo tudi nov multimedijski turistino-kulturno izkustveni center.
V Vodnjanu bo odprl vrata doivljajski
center, ki bo namenjen predvsem promociji arhitekture od antike od danes
ter revitalizaciji tradicionalnih istrskih
obrti.
Obina Piran bo v okviru projekta:
uredila 3 tematske pepoti po zaledju,
nekaj sredstev namenila organizaciji dobro sprejetega turistinega dogodka Sejem tradicionalnih obrti Istre.
Obina Izola bo s pridobljenimi sredstvi:
zgradila avtohtono istrsko kaeto in 50
metrov suhega zidu, ki bo nedvomno
pripomogel k ohranjanju tradicionalnih

arhitekturnih elementov ruralnega prostora Istre,
kupila dva istrska osla.
V sklopu Revitasa II bo Turistino zdruenje Istarske upanije izdelalo e mobilno
aplikacijo Istra Culture popoln vodi v
mojem epu. Dostopna v sedmih jezikih in
opremljena z vsemi osnovnimi informacijami, kot dodatek pa bo oblikovana tudi posebna istoimenska spletna stran.
Projekt Revitas II je v veliki meri sofinanciran v okviru Programa ezmejnega sodelovanja Slovenija-Hrvaka 20072013, nacionalnega slovenskega delea, le manji dele
financirajo partnerji sami. Mestna obina
Koper bo iz tega naslova prejela 204.446,66,
Obina Izola 49.300, Obina Piran 72.500,
Istarska upanija 167.270,85, Grad Vodnjan
110.000, Grad Buzet 128.041 in Turistino
zdruenje Istarske upanije 112.500 evrov.
Februar 2015
AKTUALNO
17
Piranski akvaristi so se razveselili novega delovnega olna

Za e pestreji Akvarij
V piranskem Akvariju so ob novem letu
dobili nov oln, brez katerega so bili od leta
2008, ko se jim je 6 metrov dolg lesen oln e
skoraj potopil zaradi starosti. Tako so si bili
prisiljeni za redke poti na morje, na katerih
so iskali nove primerke prebivalcev Akvarija,
sposojati plovilo piranskih gasilcev ali pa sodelavca in ribia Gorazda Lazarja.
Kot je povedal oskrbnik Akvarija Valter
ia, bo novo plovilo, ki so ga prevzeli konec
lanskega leta, namenjeno sistematinemu ter
strokovnemu nabiranju novih organizmov s
pomojo mre, vr in potapljaev. To je skoraj 9-metrski oln z oznako PI-46 in napisom
GEP Piran Akvarij, ki je privezan ob piranski
pomol. Na podlagi razpisa so ga kupili v ibeniku v ladjedelnici Duki, gre pa za model
tipinega delovnega ribikega olna z oznako ibenik 800, ki so ga za potrebe Akvarija
nekoliko dodelali in predvsem ojaili na doloenih mestih. Opremljen je z elektrinim
agregatom in kompresorjem za polnjenje
potapljakih jeklenk, spredaj pa ima vitel za
dvig mree in zadaj dvigalo za dvig do 500
kilogramov tekih bremen. Ima dovolj veliko platformo za gibanje potapljaev, posebne
stopnice za njihovo pot v morje in iz njega,
solarne celice za polnjenje baterij itd.
V notranjosti je kabina z monostjo dveh
lei in delovnim prostorom za navigacijo z
majhnim kuhalnikom, hladilnikom ter mizi-
oln je opremljen z elektrinim agregatom in kompresorjem za polnjenje potapljakih jeklenk, ima vitel
za dvig mre, dvigalo za dvig do 500 kilogramov tekih bremen.
co, zato je primeren tudi za nekajdnevno bivanje na morju. Povsod je stojna viina, kar je
e zlasti pomembno za potapljae, da se lahko
preoblaijo pod streho. Poganja ga vgrajen
dizelski motor z mojo 198 kW in dosee
hitrost 25 vozlov. Seveda ima najsodobnejo
navigacijsko opremo z GPS, sonarjem, radarjem ...
Nakup 120.000 evrov vrednega olna je
bil s 85 odstotki financiran iz ribikega sklada
EU, preostalo pa je prispevala Gimnazija, elektro in pomorska ola Piran (GEP Piran), v
okviru katere deluje Akvarij.
Akvarij so po krajih vsakoletnih vzdrevalnih delih odprli 7. februarja, tako da tudi
v teh zimskih dneh prijetno razveseljuje obiskovalce in zlasti na radovedna otroka lica
rie vesele nasmehe. Lani ga je obiskalo skoraj
50.000 radovedneev, kar je nekoliko ve kot
prejnja leta.
Ribarnica Valmarin bo Pirananke in Piranane oskrbovala vsak dan
V Piranu znova ribarnica

Pirananom je znova na voljo ribarnica. Prostor pod obinsko stavbo na
Tartinijevem trgu 2 je sameval pet mesecev, 20. februarja pa je vrata odprla Ribarnica Valmarin. Pirananke in Piranane bo s sveimi ribami oskrbovala vsak
dan od 8.00 do 12.30, v poletnem asu pa
od 7.00 do 13.00.
Z Valmarinom upravlja druina Kante, ki se s prodajo rib ukvarja e ve kot
dve desetletji. Z Obino Piran so podpisali pogodbo za nedoloen as, za najem
dobrih 65 kvadratnih metrov povrine
pa bodo odteli 720 evrov meseno.
Piranani so brez ribarnice osta-
li septembra, saj se je podjetje Delmar

znalo v steaju in se umaknilo z vseh
lokacij. Obina Piran je 12. decembra na
spletni strani in v Uradnem listu RS objavila javno zbiranje ponudb za oddajo
prostora. Prispeli sta dve ponudbi. Ena je
bila nepopolna, vse pogoje je izpolnjevala le ponudba Valmarina. upan Obine
Piran Peter Bossman je 23. januarja sprejel sklep o dodelitvi poslovnega prostora, 11. februarja pa podpisal pogodbo z
novo najemnico.
Mnogi so se razveselili novice o piranski ribarnici,
kjer bo svee morske dobrote prodajal domain
Valter Kante
18
ZGODBE LJUDI
Februar 2015
Umberto Radojkovi 19342014

Pie Zalika Cener; foto Marjan Maslo
Papai nono Berto

Na piranskem pokopaliu smo 31. decembra na zadnjo pot pospremili naega
dragega Umberta Radojkovia papaija k njegovemu venemu poitku. Papai
Umberto se je rodil 26. 9. 1934 v istrski
vasici Tar. V druini je bilo pet otrok, trije
sinovi in dve heri.
Pot ga je pripeljala v Piran zgolj zaradi dela, saj je bila njegova prva zaposlitev
v Ladjedelnici Izola, kjer je delal kot livar. Zaradi zdravstvenih razlogov ni smel
opravljati tekega dela, zato se je odloil
za tudij trobente v Konservatoriju v Trstu, nato pa je diplomiral v Pulju. Po krat-
kem premoru se je vnovi odloil za tudij

glasbe, in sicer na Akademiji za glasbo v
Ljubljani.
Delo profesorja glasbe je opravljal na
Glasbeni oli Piran, kjer je dvajset let vodil
tudi mladinski pihalni orkester, na katerega je bil zelo ponosen. Z leti pa si je ustvaril majhno druinsko gostinsko podjetje,
ki ga je kasneje raziril s starimi druabnimi istrskimi igrami, kot sta brikula in
troet, organiziral je tudi razna tekmovanja.
Papai, kot smo ga klicali, je bil na neki
nain nono Pirana. Zelo smo ga spotovali
in cenili, saj je bil pripravljen posluati in

narediti nekaj za mesto. Bil je lovek mnogih modrosti in idealov, ivel je za na
mali biser, ki ga je tako zelo oboeval in
oivljal.
V tej tevilki Solnega cveta zaradi velikega spotovanja do papaija in njegove
druine objavljamo intervju, ki je nastal
junija lani za spletno stran Drutva meanov mesta Piran. Vredno je izvedeti nekaj
o tako velikem loveku, ki je ivel v naem
mestu in pripomogel k njegovemu razvoju ter nekako obeleil njegovo zgodovino.
Marsikomu bo ostal v lepem spominu.
Nono Berto papai, kot mu pravimo Piranani, nas vedno znova presenea. Ne glede na svoja leta je e vedno aktiven na podroju gostinstva in v
drubenih dejavnostih ter je vzor mnogim v naem malem mestu. Z njim smo
poklepetali o njegovih podvigih, ki jih je
s pridom ustvarjal ter na neki nain zapisal zgodovino mesta.
Ali je bila glasba tista, ki vas je pripeljala v Piran?
Doma sem iz Pulja, kjer sem delal
kot livar, obenem pa sem igral v mladinskem pihalnem orkestru, saj je bila glasba moja velika strast. Davnega leta 1957
pa sta me g. Stane Luzar in g. Slavko Laboda povabila k sodelovanju pri igranju
v piranskem mladinskem orkestru. Tako
da lahko z gotovostjo trdim, da me je
glasba pripeljala do Pirana.
Kako ste se znali v novem okolju?
Sprva sem se poutil nekako utesnjenega, saj se mi je zdelo mesto zelo majhno. Sasoma, ko sem spoznaval nove ljudi, med njimi tudi sedanjo eno Lidijo,
sem se privajal na ozke, skrene ulice in
ivljenje v mestecu. Ker pa je bila tukaj
prisotna ljubezen, me ni ve ni vleklo
nazaj domov. In ostal sem. Sem pravi
pirane.
Kako je bilo takrat z zaposlitvijo in kaj
je bila vaa prva sluba?
S slubami takrat ni bilo problema.
Prva zaposlitev je bila v Ladjedelnici
Izola, delal sem kot livar, kasneje sem
bil delovodja, vodil sem deset ljudi. Nae
delo je bilo livarstvo, kleparjenje ... To
delo sem opravljal nekaj let. Ker pa sem
imel zdravstvene teave in nisem smel

dvigovati tekega bremena, sem se tako
odloil za glasbo. Zael sem tudij trobente, in sicer v Konservatoriju v Trstu,
kjer sem tudiral leto dni, nato me je
zopet naelo zdravje, odel sem nazaj v
Pulj, na srednjo glasbeno olo, kjer sem
diplomiral iz trobente. tudij sem prekinil za dve leti ter se kasneje vpisal na
glasbeno akademijo v Ljubljani.
e vam omenim boks kaj za vas pomeni ta port in kako ste povezani z njim?
Zame je bil boks neki pomen v ivljenju, zanj sem se odloil predvsem
zaradi prehrane, saj kot mlad fant nisem imel mere pri tem. Z boksom sem
pridobil neko disciplino in red. Boksal
sem tri leta in bil odlien v tem. Istoasno pa sem igral trobento, ker pa obojega asovno nisem zmogel, sem se moral
odloiti, kaj naj opustim. Tako sem se s
tekim srcem odloil, da opustim boks
ter nadaljujem z igranjem trobente.
Bili ste dirigent pihalnega orkestra, koliko let ste ga vodili in kakni so bili uspehi?
Mladinski pihalni orkester sem vodil dvajset let. Sam sem ga tudi formiral
leta 1982 ter deformiral takratni mestni
pihalni orkester. Sprva smo sedem let
samo tudirali. Nato smo zaeli tekmovati v treh kategorijah. Dosegali smo
zelo dobre rezultate, in sicer v tretji in
drugi kategoriji dosegli zlato medaljo, v
Cankarjevem domu pa srebrno in leto
kasneje na svetovnem tekmovanju mladinskih orkestrov na Dunaju drugo mesto.
Kaj menite o pihalnem orkestru danes?

Menim, da dobro nadaljujejo. Sedaj
ga vodi moj uenec Iztok Babnik in moram priznati, da sem ponosen nanje.
Ste vodilna sila druinskega podjetja.
Kaj vas je pripeljalo do tega in kdo vse
sodeluje v njem?
Podjetje sem ustanovil predvsem zaradi herke Ester, ki ni dokonala glasbene akademije zaradi rojstva prvega
otroka. Nekako je bilo treba poskrbeti za ivljenje. Najprej smo ustanovili
majhno gostilnico Cantina, kasneje pa
Fritolin, kjer delata moja vnukinja Teja
in Nina. Pred kratkim sem se podal e
v vinoto, ki ga vodi moj zet Marjan.
Upajmo, da bo tudi to uspevalo. V tem
naem skromnem podjetju dela vsa druina od hera, vnukov do naju z nono
Lidijo, s katero sva ponosna na najine
otroke. Nae podjetje deluje e dvajset
let in smo zanj prejeli tudi nagrado.
V katerih drubenih dejavnostih sodelujete?
Pri nas se odvijajo Istrske trake
igre, in sicer brikola in traeti, na
katerih se dobivamo vsak veer, turnirje
pa imamo enkrat meseno. Vsekakor pa
ne smemo pozabiti na moro giapponese, ki se odvija enkrat na mesec.
Menite, da domaini naredijo dovolj za
svoje mesto?
Zelo sem zadovoljen z domaini,
dnevno se sreujem z mnogimi. Najve
me obiskujejo nae punce, ki se rade
druijo z vsemi nami, ki vodimo Cantino in Fritolin. To so punce, stare od 20
pa do 60 let. Prihajajo tudi fantje, ki so
Februar 2015
ZGODBE LJUDI
Zalika in Berto
zelo aktivni v svojih dejavnostih in naredijo veliko za Piran.

Je za razvoj mesta narejeno dovolj, in e
ni, kaj je najbolj peree?
Za razvoj mesta kot takega je po mojem dokaj dobro poskrbljeno, edino, kar
me moti, je prometni reim. Sicer gre na
bolje, vendar pa e vedno ni vse tako,
kot bi moralo biti, da bi teklo tako, kot
je treba.
Ali sodelujete tudi z drugimi gostinci?
Povem lahko le, da bi moralo biti veje sodelovanje, kot je, da bi bilo tako za
nas kot tudi za turiste bolje.
Kako gledate na mlade v mestu?
Kot glasbeni pedagog bi rekel, da
imamo zelo zdravo mladino, razen nekaterih izjem, ki na alost niso preve
motivirane za ivljenje.
Kako bi jih motivirali?
Morali bi jim dati vrednoto dela, da
bi si iskali zaposlitev in se nekako sami
angairali za svoje ivljenje, tako bi se
zmanjale negativne strani, ki jih imajo
nekateri od njih.
Ali ste zadovoljni s svojim poslanstvom,
ki sta ga z eno Lidijo ustvarjala skozi
leta?
Da, zelo, in predvsem se moram zahvaliti svoji eni Lidiji, ki je vztrajala z
menoj na tej dolgi poti. e zlasti pa sem
ponosen na svoje otroke in vnuke, ki sedaj neumorno vodijo podjetje naprej k
novim uspehom in znanjem. S tem izraajo meni in noni Lidiji spotovanje ter
nama dajejo energijo, da jim bova v prihodnje lahko e pomagala in jih spodbujala, seveda dokler nama bodo moi
dovoljevale.
Ko se sedaj ozrete nazaj, ali bi se odloili
za isto pot ivljenja?
Brez kakrnega koli premiljevanja bi
ravnal enako, saj sem zadovoljen s svojim ivljenjem in sem rad nekomu v poduk in pomo.
Pogovor z Ano Pape Kriaj Majo iz filma Maja in vesoljek

Pie Nina Trampu
Svojega Maja vasih kliem vesoljek

Spomnim se, da so nas med snemanjem
res veliko pudrali. Zato sem takrat rekla, da
se nikoli ne bom pudrala, ko bom velika. To
kar dri, puder uporabim le dvakrat na leto,
se snemanja filma Maja in vesoljek spomni
Pirananka Ana Pape Kriaj. Pri estih letih
je odigrala vlogo Maje, z nami pa je delila spomine na as, ko je v Piran prispel razred vesoljkov.
Se spominjate, kako ste prili do te vloge?
Bila sem e v mali oli in so nam razdelili listke za stare, na katerih so bili podatki za
avdicijo. Potekala je v prostorih Viba filma na
Fornaah, tam smo dobili del besedila in ga
povedali. Oitno sem se dobro odrezala, saj so
me nato izbrali za vlogo Maje. Vem, da s tekstom niti kasneje na snemanju nisem imela
teav. Niti ni bilo tako naporno. ez dan smo
se nauili tekst za tisti del scenarija, in kar se ni
dobro slialo, smo kasneje sinhronizirali.
Nam lahko poveste kakno anekdoto s snemanja?
Najbolj ivo se spomnim mraza (smeh)!
Snemali smo pozimi in nikoli ne bom pozabila, kako nas je zeblo. Je pa zanimivo tudi, kako
muhasta sem bila (smeh). ele zdaj sem izvedela, da sem bila po karakterju tono takna
kot Maja. Takrat sem e hodila k Flipu in sem

filmski ekipi povedala, kdaj imam vaje, in jim
dala jasno vedeti, da takrat ne bom snemala.
Ti ubogi revei so me potem vsaki peljali na
trening, me poakali v garderobi in me nato
odpeljali nazaj na snemanje. Ja, prava filmska
diva sem bila (smeh)!
Ste se z vesoljkom dobro razumeli?
Zelo dobro. Dario Ajdovec je bil sicer druga izbira za vlogo Gubanguja, prvi je precej jokal in pogreal stare, zato je to vlogo na koncu
dobil Dario. Bila sva res dobra prijatelja, veliko
sva se tudi obiskovala, potem pa sva izgubila
stike. Sliala sva se, ko sem postala mamica,
in vnovi pred kratkim, ravno takrat, ko sva
se dogovarjali za intervju. Poklicala sem ga,
da sva malo obujala spomine. Zdaj sva si tudi
obljubila, da se bova po res dolgem asu celo
dobila na kavi.
Kako pa je bilo s honorarjem?
Denarja ni bilo prav veliko, sem pa dobila kolo, ki sem ga vozila v filmu. Tako da mi
je predvsem ostal neki trajen spomin na moje
filmsko obdobje.
Vas zdaj e kdo prepozna?
Ta film obiajni vrtijo poleti, takrat me
domaini in prijatelji ustavljajo in mi povejo,
da so gledali film. tevilni ne poznajo mojega

imena in me kliejo kar Maja. Odzivam se tudi
na to ime (smeh)! Sicer ne v prvi sekundi, ampak se hitro spomnim, da sem to jaz.
Ste igrali e v kaknem filmu?
Ne, bi pa poskusila e kdaj, da bi lahko primerjala izkunji. Takrat me je sicer prijelo, da
bi bila filmska igralka, ampak ko je priel as za
to, me je minilo. Sem pa statirala v dveh reklamah, za Lako in Mobitel.
Va sin je Maj, je dobil ime po tem filmu?
Ja, moj sin je Maj, ampak ni bilo povezave.
e bi imela punko, ne bi bila Maja (smeh).
Neko sem sliala ime Maj, pa se mi je zdelo
tako mono in lepo ime, zato sem se odloila,
da bo moj sin Maj. Ga pa vasih kliem vesoljek (smeh).
19
20
ZGODBE LJUDI
Februar 2015
pela Pahor
Pie Tanja Albreht, Mestna knjinica Piran
Nigerijske ljudske pravljice

V zalobi Blodnjak je kot tretja iz zbirke Nit izla knjiga Devetindevetdeseta
kraljeva ena ljudske pravljice iz Nigerije, ki jih je iz italijanine prevedla pela
Pahor. Ob izidu sem peli postavila nekaj
vpraanj.
Izel je e tvoj tretji prevod pravljic, ki jih
je zbrala Francesca Lazzarato. Po brazilskih in filipinskih so tu e nigerijske. estitke! Vse tri knjige so izle pri zalobi
Blodnjak. Si ti poiskala njih ali je zaloba
stopila v stik s teboj?
Pravljice sem prevedla e pred kar nekaj asa. Najprej posamezne, potem pa
sem si rekla, zakaj ne bi prevedla kar vseh
iz zbirke. Nato sem zaela iskati zalobo, a
se ni nihe odzval. Z Bojanom Meserkom,
ki ga je predlagala Tea toka, pa sva se hitro dogovorila, za kar sem mu nadvse hvalena, prav tako tudi Katarini Meserko in
vsem sodelujoim.
Spet se je zbrala ista ekipa kot pri prvih
dveh knjigah. Ti kot prevajalka, Laura
Lier kot ilustratorka in dr. Tea toka kot
prevajalka spremne besede. Kako ste zaele sodelovati?
Bojan in Katarina Meserko iz zalobe
Blodnjak sta se z Lauro sreala na umetnikem sejmu v Novem mestu. Tudi meni so
bile Laurine ilustracije ve in tako smo
zaeli sodelovati. Tea toka pa je prostovoljno, ali po domae reeno zastonj, prevedla e pouna spremna besedila.
Nigerijske pravljice so name naredile velik vtis, a imam obutek, da so nekatere
bolj namenjene odraslim kot otrokom. Kaj
meni ti kot izkuena pripovedovalka pravljic?
Pravijo, da so bile pravljice prvotno namenjene odraslim. Nekatere iz knjige Devetindevetdeseta kraljeva ena se nam mogoe res zdijo bolj primerne za odrasle. So
pa seveda iz isto drugane kulture in jih
morda tam pripovedujejo tudi otrokom?
Tega ne vem. Vseh iz zbirke ne bi pripovedovala majhnim otrokom, nekatere pa
e. Pravljici Lepa kraljeva hi recimo malo
veji otroci radi prisluhnejo. Pa nekaterim
drugim tudi. Za te pravljice je znailno,
da se vasih zakljuijo kot uganka, sicer
pa je med njimi nekaj ivalskih, pa tudi
rastline in duhovi nastopajo v njih. Res je
to drugaen svet. A ljudje smo si povsod
podobni imamo slabe in dobre lastnosti
in povsod ljudje najbolj cenijo ljubezen,
iskrenost, nenost, svobodo. Ravno to je
tudi ar prevajanja (in pripovedovanja)

pravljic vidi, kako bogat in raznolik je
ta svet, obenem pa, da je ljubezen tista sila,
ki premaga tudi smrt.
Do sedaj si napisala in prevedla e kar nekaj knjig, med njimi Sreanja v Piranu 1, 2
in 3, Moja nona pripoveduje, Sanje oblaka Edvarda, Neimrno drevo Knjige
tudi predstavlja bralcem. Te veseli pripovedovati o svojem delu?
Vedno imam tremo. Je pa lepo podeliti
zadovoljstvo ob izidu s tistimi, ki so sodelovali pri nastajanju knjige. To so recimo
pri Sreanjih v Piranu predvsem vsi pripovedovalci ivljenjskih zgodb. Pri knjigah iz
zbirke Nit pa mi je lepo, ker lahko s pripovedovanjem predstavim pravljice, ki jih tu
e ne poznamo. In Laurine ilustracije jih
udovito dopolnjujejo. Zdaj se pa zelo bojim, da bo treba sodelovati pri predstavitvi
knjige Biti vzgojitelji, ki sem jo prevedla za
zalobo Novi svet.
Vem, da pripoveduje pravljice tudi odraslim in ne le otrokom. Kako pripoveduje
pravljice najmlajim in kako drugim poslualcem?
Skupinam najmlajih otrok, ki pridejo
z vzgojiteljicami na obisk v knjinico, navadno pripovedujem s pomojo razlinih
lutk ali igrak. Ostalim poslualcem pa se
skuam prilagoditi. Vasih mi pripovedovanje uspe in sem srena, ko vidim, da se
poslualci smejejo ali da se je komu orosilo oko. Nisem pa vedno tako razpoloena.
Nekaj je odvisno tudi od odziva poslualcev, e se ne odzivajo, je teko.

Laura Lier je udovita ilustratorka in v
njenih ilustracijah pravljice kar zaivijo.
Se veliko dogovarjata med nastajanjem
ilustracij ali dobi v roke le konni proizvod?
Ja, Laura je pravi zaklad domiljije. Kako lepo si je zamislila tudi barvno
usklajenost te zbirke! Pri brazilskih prevladuje zelena, ker so tam ogromni gozdovi, pragozd. Filipinske so modre, saj je
to stotine otokov sredi morja, in nigerijske
oranne, ker je to vroa Afrika. Sicer pa
Laura dela samostojno. Poljem ji besedila
in ona naredi ilustracije. Narie tako, kot
doivi zgodbo in kakor jo vidi v domiljiji.
Je velik slikarski talent.
Koliko asa traja tak projekt, od prevoda
do izida? Je v tem procesu veliko stresa ali
delujete bolj umirjeno?
Vsak naredi svoj del. Midve s Teo prevod, Laura ilustracije, Katarina Meserko
oblikuje, naredi prelom in postavitev. Pred
tem pa seveda tudi vse prebere, lektorira,
nato pa e po e-poti ali telefonu reujeva
posamezna pravopisna in podobna vpraanja. Vse je treba vekrat prebrati, da potem ni napak. No, kakna se vseeno najde,
saj kaj uide pozornemu oesu.
Za konec, ali lahko priakujemo tudi kakno tvojo avtorsko pravljico kdaj v prihodnosti?
Tega pa ne vem.
Februar 2015
ZGODBE LJUDI
21
No in dan Piran
Pie pela Pahor
Slikarska razstava Jane Kostevc

Jana Kostevc, rojena v Kopru, e ve kot
3 desetletja ivi v Piranu. Po poklicu je trgovka, a se je zadnja leta pred upokojitvijo z
veseljem in navduenjem posveala ljudem
s posebnimi potrebami. Od vedno je bila
njena elja, da bi se lahko posvetila slikanju.
To morda niti ni udno, saj so med njenimi
blinjimi sorodniki umetniki Janez Lenassi,
Ale Lenassi in Eva Peterson Lenassi. Tako
je Jani umetnika ilica nekako prirojena. A
kaj, ko v borbi za preivetje nikoli ni imela dovolj asa, da bi razvijala talent, ki ji je
bil dan. Treba je bilo hoditi v slubo in poskrbeti za druino, slikanju pa se je lahko
posveala le v redkih prostih trenutkih. Po
upokojitvi se je vpisala na slikarski teaj, ki
ga v Skupnosti Italijanov Piran vodi profesorica likovne vzgoje Liliana Stipanov. Zdaj
Jana slikanju namenja veliko ve asa. Njeni
motivi so raznoliki, od tihoitij do pokrajin
in mest. Najbolj jo pritegne Piran, ki ga je
upodobila e na veliko slikah. Te prikazujejo nae mesto v razlinih trenutkih dneva,
od jutra do noi, ki jo Jana e bolj poudari
z izbiro monih, nenavadnih barv, recimo
vijoline. Rada se ustavlja ob prizorih Punte
s svetilnikom in hiami, ki so stisnjene druga k drugi. Njen pogled pritegnejo piranska stolna cerkev sv. Jurija, pomol z rdeim
svetilnikom, ob katerega butajo razpenjeni
valovi, pristanie in jadrnice. Odpravi se
na soline, kjer naslika solna polja s kanali in
poruenimi hikami, in med oljne nasade,
da ujame trepetanje listkov na mogonih oljkah. Ker ima rada ivali, mimogrede naslika
e galebe med letom. Za njene slike je znailno tudi, da marsikatero naslika v razlinih
odtenkih ene barve. Tako je nastala velika
slika piranske Punte z morjem in jadrnicami, ki se vsa blei v netetih odtenkih zlatorumene barve.
Jana veliko svojega prostega asa nameni tudi branju. Zanima jo vse, od leposlovja
do strokovnih knjig o zgodovini, psihologiji, politiki, religijah. Rada se tudi sprehaja s
svojim velikim voljakom Rexom. Vekrat
se odpravi v naravo, na planinski pohod na
Slavnik ali e kam dlje, do Alp, Karavank in
naprej. Uresnii si eljo in prespi no na planjavi pod zvezdnatim nebom. Njena ljubezen sta tudi vrtnarjenje in pisanje. To je e
en nain, s katerim izrazi svoje bogato notranje ivljenje. Pie predvsem pesmi, a loti
se tudi krajih proznih besedil. Je ena redkih,
ki e piejo pisma na roke. Za ustvarjanje potrebuje as, mir, samoto in zbranost. Kljub
temu pa je Jana rada tudi v drubi prijateljic, rada gre na ples s svojim moem, rada
tudi priskoi na pomo starejim ljudem ali
komu, ki je v stiski.
Razstava No in dan Piran je njena e

tretja razstava v Mestni knjinici Izola, istoasno pa razstavlja tudi v Mestni knjinici Piran. Obe razstavi si lahko ogledate do
konca januarja. Jani pa naj zaelim, da bi v
novem letu izla e njena pesnika zbirka.
22
ZGODBE LJUDI
Februar 2015
Na obisku
Pie rt Tomain, dijak Srednje ole Izola
Stoletje Angele Draj

e od nekdaj sem se bolje razumel s starejimi ljudmi kakor s
svojimi vrstniki, s katerimi nismo
imeli skupnih tem za pogovor.
Globoko v sebi sem se zmeraj
poutil nekako starega, zato so
me vedno navdihovale in mono
privlaile ivljenjske zgodbe starejih ljudi. Ena mojih najvejih
elja je bila spoznati osebo, ki ima
vsaj sto let, da bi mi govorila o
svojih izkunjah, ivljenju neko
in zgodovinskih dogodkih. In elja se mi je lani marca izpolnila.
V oli smo dobili monost, da v
okviru obveznih izbirnih vsebin
obiskujemo varovance v domovih za stareje, se z njimi pogovarjamo, gremo na sprehod ali
pa samo preprosto gledamo televizijo. In odzval sem se ponudbi.
Na prvem sestanku v domu sem
izbral najstarejo osebo, gospo
Angelo Draj.
Sicer jo poznam zgolj nekaj
mesecev, a vasih imam obutek,
da jo poznam e celo venost. Pogovarjava se, se smejiva, obasno
pa skupaj celo jeva. Resnino mi
je prirasla k srcu, kot bi bila moja
prababica, jaz pa njej kot pravnuk. Pogosto mi ree, da ji moji
obiski veliko pomenijo, eprav jo
obasno obie tudi njen neak
Roman, ki ivi v Ljubljani. Velikokrat s prstom pokae na rojstnodnevno darilo, plastini cvet,
zataknjen v zemlji ob lonnici,
na polici, na katerem pie 100,
ter pravi: Vidi, ta cvet bo cvetel tako dolgo, kot bom jaz, nato
pa bo tudi on uvenel. Ob tem se
oba od srca nasmejiva.
Angelina zgodba me je tako
mono ganila zaradi svoje posebnosti, da sem se jo odloil napisati. Njeno zgodbo elim sedaj
deliti z vami, v upanju, da bi tudi
vas prevzela, kot je mene.
Gospa Angela Draj, rojena
Jugovi, je privekala na svet 13.
januarja 1914 v rnomlju v Beli
krajini kot esti izmed sedmih
otrok materi Mariji in oetu Juriju. Ko je bilo Angeli eno leto, se
je rodil njen najmlaji brat Alojz,
na katerega je bila skozi ivljenje
najbolj navezana, e posebno po

smrti njunih starev. Z ostalimi
sorojenci je imela slabe stike, z
nekaterimi pa jih sploh ni vzpostavila, saj so vsi zelo mladi odli s
trebuhom za kruhom v Zdruene
drave Amerike, od koder se nikdar ve niso vrnili v rodne kraje.
e najbolj sta ji ostala v spominu
brat Matija in sestra Marija.
Druina je skupaj ivela v
Dragatuu, od rnomlja priblino osem kilometrov oddaljeni
vasi, do katere je v tistih asih
vodila samo poljska pot. Po njej
so bodisi hodili ali pa se bolj poredko vozili z vozovi in koijami
ob posebnih prilonostih. V pogovoru z menoj pravi: Ko sem
bila otrok, se mi e sanjalo ni, da
bodo neko obstajali avtomobili,
kakrne poznamo danes. In to e
kako dri, kajti resda so bila prva
vozila narejena e v poznem 19.
stoletju, vendar marsikdo od navadnih smrtnikov na Kranjskem
v Avstro-Ogrski ni poznal avtomobila.
Ubogljivo in nekoliko bojeo
deklico so imeli vsi radi zaradi
velike dobrodunosti in mehkega
srca, ki ga je ohranila vse do dananjih dni. Sama zase rada ree,
da je bila kot kakna mila jera.
e kot majhno dekle je zelo rada
pomagala starem in sosedom pri
vsakodnevnih opravilih v hii in
izven nje.
Kljub dobrosrnosti in humanosti pa njeno ivljenje e
zdale ni bilo postlano z roicami. Odkar je na svetu, je doivela
najmanj tiri tragine izgube in
preivela kar tri srne infarkte ter
mogansko kap v visoki starosti.
Prve svetovne vojne se skorajda
ne spominja, pa vendar iz spomina ne more izbrisati prav dogodka iz leta 1918, ko ji je nekega poletnega dne umrl oe. Z alostjo v
oeh razlaga: Stara sem bila tiri
leta, bil je vro poletni dan. Najina mama je v izbi sedela na postelji poleg svojega onemoglega
moa, najinega oeta. Zavedala
se je, da se mu ivljenjski as izteka, zato je pred nama z bratom le
steka skrivala solze v oeh, ki so

ji bile polzele po licih. Brat je bil
premajhen, da bi razumel, jaz pa
prav tako, e posebno ker o smrti
nismo ravno veliko govorili. Ko je
oe preminil, se je mama na ves
glas razjokala, brat se je na tleh
igral, jaz pa sem tekala po domaem vrtu in skuala ujeti metulje,
ki so se podili po travnikih cvetlicah. Krevit materin jok pa me
je konno zvabil v hio. e dolgo
zatem nisem doumela, kaj se je
bilo zgodilo. Minilo je kar nekaj
let, da sva z bratom izvedela pravo resnico o oetovi dolgotrajni
bolezni.
A nedolgo po tistem je na njena vrata ponovno potrkala smrt.
Pisal se je 8. september 1927,
listje dreves je bilo e krlatno,
trinajstletna deklica je skupaj s
svojim leto mlajim bratom za
vedno ostala sirota. Njuna mati
se je tistega jesenskega dne tiho
in mirno poslovila.
Angela se je odlono spoprijela z usodo, ki ji je bila namenjena. Po konani osnovni oli
se je bila leta 1928 primorana
zaposliti, da je lahko preivela
sebe in brata. V tem obdobju sta
se mono navezala drug na drugega, Angela je domov prinaala
skromne dohodke, s katerimi sta
se prebijala skozi mesece. Imela

sta veliko sreo, da so jima dobri sosedje ponudili pomo. Kaj
kmalu se je priblievala ena tistih
zim, kakrne se spominjajo samo
nai pradedki in prababice. Ob
tem se rada spominja: Bila je
tako huda zima, kakrnih danes
skoraj nihe ve ne pomni, le mi
najstareji. Tako je bilo mrzlo, da
ni bilo mo dolgo zdrati zunaj.
Obilno je sneilo ve dni zapored,
jaz pa sem morala z ozeblinami
po rokah sekati drva, da sva se
lahko vsaj malo pogrela ob ognju.
Nemalokrat zaradi premraenosti niti nisva zaspala. Ja, hudo je
bilo
Ob njenih besedah mi pogosto zastane dih, misli pa kar otrpnejo.
Sama pravi, da je bilo v ivljenju veliko lepih kakor slabih
trenutkov, pri tem pa dodaja, da
morajo biti na nai poti tudi prepreke. Z njimi se je treba sooiti,
da lahko gremo mirno naprej,
novim oviram naproti. Z njihovim premagovanjem pridobivamo bogate izkunje.
Leto 1934 je bilo zanjo leto
prve in edine ljubezni. Bila je
nedelja kot vsaka druga poprej.
Angela se je zjutraj odpravila k
mai, ne vedo, da bo tistega dne
Februar 2015
spoznala mokega, ki bo osvojil

njeno mlado srce in s katerim bo
ostala za vedno. Po konani mai
je na poti domov v krmi zagledala mnoico ljudi. Ljudje so jedli, pili in na ves glas prepevali
ob zvokih harmonike. V tej grui
pa se je skrival tudi mlad mo po
imenu Alojz. Ta je Angelo e dalj
asa opazoval in nemalokrat je
mimoidoe povpraeval po njej,
saj ga je pritegnila in se je zanimal zanjo. al nikoli ni zbral dovolj poguma, da bi se ji priblial, a
tokrat je bilo drugae. Ogovoril jo
je, kakor jo je znal le on in nihe
drug. S tem se je vse zaelo. Zaela sta se videvati, pogovarjala sta
se in ne nazadnje tudi spoznavala. Kot Angela je tudi on izhajal
iz kmeke druine, ivel pa je le
luaj stran od njene vasi. Bil je
slabih est let stareji od nje, a ju
to ni motilo. Med njima je vzklila tista prava ljubezen, kakrne
so znale biti samo vasih, davno
tega.
ivela sta mirno ivljenje in
po dveh letih, ki sta minili, kot
bi mignil, je Alojz, po domae
Lojze, Angelo zaprosil za roko.
23. avgust 1936 je bil za njiju poseben dan, saj sta sklenila svojo
ljubezen kronati s poroko. Njun
zakon je bil izpolnjen s harmonijo, zvestobo in medsebojnim
zaupanjem. Z radostjo v oeh mi
razlaga: Skupaj sva bila resnino
srena in sva se razumela, seveda
ne reem, da se nisva nikoli sprla,
a to je bilo bolj poredko. Lahko
trdim, da sva imela zakon, kakrnega si vsak eli.
V tem obdobju sta se preselila
v Koprivnico, na Hrvako, kjer je
njen mo kot rudar nael bolje
delo. Leta 1938 je ponovno udarila nesrea. Angela je doivela prvi
srni infarkt, pojavil se je tako hitro in iznenada. Vsi so se bali, da
ga ne bo preivela, a ona ni klonila, s silno voljo do ivljenja ga je
preivela. Steka se je pobrala, a
vendarle se je.
Po dveh letih skupnega ivljenja na sosednjem Hrvakem sta
se preselila v neposredno okolico
Poarevca, v Srbijo, kjer je Angelin soprog delal v blinjem premogovniku. Par si je zaelel imeti
otroke, Angela je leta 1939 zanosila. Ni hudega slutea bodoa
stara sta se e veselila prihajajoega naraaja, pri tem pa e pomislila nista, da bi lahko prilo do
nepriakovanega splava v zgodnji

nosenosti. In prav to se je pripetilo, Angela bi zaradi izkrvavitve
skoraj umrla.
Naslednji dogodek, ki je v
Angelinem ivljenju pustil globoke sledi, je bila operacija kile.
Teave s kilo je imela e dalj
asa, a ni priakovala, da bo zaradi tega morala na operacijo.
Uspeno jo je prestala v Beogradu. Bila je res dolgo asa v komi.
Mislili so, da se ne bo nikdar ve
zbudila, a napoil je dan, ko je
ponovno odprla oi. Tega se spominja takole: Bila sem sama v
zamraeni bolniki sobi, zrak je
bil zatohel. Na moji noni omarici je stal kipec svete Marije. Naenkrat sem odprla oi in ga ugledala
pred seboj. Tedaj sem na ves glas
zavpila: 'Marija, pomagaj!' Sestre
so br pritekle k meni v sobo, s
strahom v oeh. Kasneje sem jim
vse razloila.
Velikokrat mi pravi, da ji je
nenehna vera v Boga vlivala mo,
ko je bila e na robu omaganja,
k temu pa rada pripomni: Moj
mo mi je celo ivljenje stal ob
strani, tako kot je dejal tistega
avgusta v cerkvi: 'V dobrem in
slabem, v bolezni in zdravju ter v
bogastvu in revini, dokler naju
smrt ne loi.'
Ne more pozabiti mone
potrtosti, ki jo je zajela, ko so ji
zdravniki z alostjo povedali, da
nikoli v ivljenju ne bo mogla
imeti svojih otrok. Kasneje v ivljenju je za sprejemanje tega ne-
ZGODBE LJUDI
gativnega dejstva nala pozitivno

mo. Praznino je zapolnila z ljubeznijo do otrok, ki jih je varovala. Imela je toliko drugih otrok,
da jih e danes ne more nateti in
jih niti ne eli, saj pravi, da se z
dobrimi deli nikoli ne hvali, ampak se to delo preprosto prepusti drugim ljudem.
e naslednje leto, 31. maja
1940, jo je neizmerno razveselilo
rojstvo njenega neaka Romana.
A zaradi bliajoe se druge svetovne vojne sta se z moem odloila, da se izselita iz Srbije, kjer sta
preivela dobri dve leti. Z vlakom
sta se odpravila v rodno Slovenijo, na Koroko, natanneje v Prevalje. Angelin soprog se je ponovno zaposlil kot rudar v rudniku
premoga. Tam sta preivela eno
najhujih obdobij v zgodovini 20.
stoletja. Ob tem se Angela zamisli
in prine pripovedovati: Ja, bilo
je zares srhljivo. Prevaljani smo
imeli dokaj veliko sreo, da smo
iveli v zatiju reke Mee, veino
asa smo imeli mir pred nacisti,
a spominjam se, da so bili dnevi,
ko ponoi nismo mogli zatisniti
oesa, podnevi pa smo iveli v
strahu, kaj nam bo prinesel jutrinji dan. Nekatere noi so bile
svetle kakor dnevi zaradi bombardiranja Maribora. Ljudje so
se panino podili po vaseh kakor
ovce brez glav in pri tem s seboj
vzeli le najnujneje stvari, ki so
jih potrebovali. Tega ne bom nikoli pozabila
Zakoncema selitve niso bile
23
tuje. Slabo desetletje po vojni sta

e vedno ivela na Korokem, dokler ni Angelin soprog v lokalnem
asniku zasledil novice o prostem
delovnem mestu vodovodarja
na Primorskem, v Kopru. V tedanjem asu v tem priobalnem
mestu e ni bil urejen vodovod,
zato so ljudje hodili iskat vodo k
blinjim vodnjakom, pili pa so jo
lahko iz glavnih mestnih pip.
Nekaj asa sta odlaala, nato
pa sklenila, da se prijavi na to
delovno mesto. Leta 1955 sta se
preselila v Koper, kjer sta se dokonno namestila. Tako sta si bila
v zrelih letih primorana ustvariti
nov dom, kar je bilo zaradi nenadne menjave okolja in ljudi zelo
teko. Moeva plaa pa tudi ni
bila ravno bajna, kar je povzroilo dodaten stres. Toda kljub
finannemu primanjkljaju sta
si vsak mesec privoila le najosnovneje ivljenjske potrebine,
ki sta jih potrebovala vsak dan.
Pri tem s skromnim pogledom
razlaga: Denarja ni bilo, zato sva
si vsak mesec privoila le tiste
rei, ki sva jih najbolj potrebovala. Kupila sva dve lici, dvoje vilic,
dva noa ter dve skodelici. Ljudje
nismo imeli veliko, a smo bili zato
sreneji kakor danes. Materialne
dobrine me nikdar niso osreevale.
Mesto kot tako ji je bilo ve.
Kopra iz leta 1955 se spominja takole: To je bilo prijazno mesto,
v katerem so se ljudje razumeli. Veliko je bilo tudi Italijanov,
24
ZGODBE LJUDI
predstavljali so veino prebivalstva. Ulice so bile iste. Tam, kjer

danes v zaledju stojijo sodobne
zgradbe, so bili neko vrtovi domainov. Luka se je zaela graditi
ele dve leti po najinem prihodu.
In obutil si tisti posebni mir.
Prebivalcev je bilo pol manj kot v
dananjih asih, avtomobile pa so
si privoili samo najpremoneji
posamezniki.
V asu ustaljenega ivljenja
na Obali je bila Angela gospodinja, eprav pravi, da je v ivljenju
opravljala najrazlineja dela, njen
mo pa je dolga leta delal kot vodovodar. Dobrih dvajset let sta ivela mirno skupno ivljenje. Ona
je pomagala ljudem, mo pa ji je
nenehno stal ob strani in ji nudil
podporo. V pogovoru z menoj mi
razkrije zgodbo o majhni deklici,
ki sta jo stara v obupu pripeljala k
njej zaradi dekliine izredne suhosti. Mislila sta, da ji tudi Angela ne
bo mogla pomagati, toda vasih se
zgodijo prav udene stvari. Ob
tem mi z navduenjem na obrazu
pojasnjuje: Nikdar je nisem silila
k jedi, le uporabljala sem spretne
in pretkane zvijae, da bi v njej
vzpodbudila obutek lakote. Ko
sem bila sama lana, sem priela
jamrati, e kako zelo sem lana,
in kar sama od sebe me je vpraala, ali bova jedli, s prikritim nasmekom sem ji seveda pritrdila.
elja se mi je izpolnila, dekliino
stanje se je hitro popravilo, zredila
se je. Stari so jo prili iskat in jo z
osuplimi omi pogledali.
Zanimiva je tudi zgodba o fantu, ki je imel gliste. Stari so bili e
na robu obupa, zato so pomo poiskali pri Angeli. Pomagala mu je
s preprostim domaim receptom.
V kozarec je stisnila sok limone,
dodala lico jedilnega olja in lico
cvetlinega medu. Vse je temeljito
premeala in dala fantku popiti.
Njegov izraz na obrazu seveda ni
bil ravno prepriljiv, a je tudi tokrat pomagalo. Znebil se je glist,
na obrazu starev pa je ponovno
zaarel nasmeh.
Skozi ivljenje je pazila veliko
otrok, ki so zdaj e odrasli, nekateri imajo e svoje druine, e ne
e vnuke. Neko dekle sedaj ivi
celo na daljnem vedskem. Angela pravi: Nekaterih nisem videla
e vrsto let, spet drugih najverjetneje ne bom sreala nikdar ve v
svojem ivljenju, toda vedno bodo
iveli v mojem srcu in bili del
mene. To so moji otroci! Nikdar
jih nisem tela, saj je tevilo nepomembno.
Angelina dobra dela al niso

prepreila smrti brata in moa,
ki sta jo zapustila v zelo kratkem
asovnem obdobju. Ko je Angela
leta 1984 izvedela alostno novico o smrti svojega brata, je mislila, da se ji bo iztrgalo srce. Smrt
jo je mono udarila po hrbtu in
klonila je pod teo neizmerne
alosti. To je bilo leto rnine, a
to e ni bilo vse, naslednje leto je
zanjo nastopil najhuji dan v ivljenju. Hladen jesenski veter ji je
29. oktobra 1985 skupaj z listjem
za vedno iztrgal moa iz objema.
Ta dan jo je mono zaznamoval,
smrt ljubeega moa jo je dobesedno pokosila. Poasi, a z mono
voljo do ivljenja si je z leti opomogla.
Od takrat dalje je bilo vse
drugae, le Angela se ni nikoli
spremenila. Sicer je res samevala
v hii, ki sta jo ustvarila skupaj z
moem, a dolgas ji ni bilo nikoli, pravi. Obkroali so jo ljudje,
ki so jo imeli radi in ona njih, e
vedno je vsem pomagala in niesar ni priakovala za vrailo.
Kadar se pogovarjam z njo o tem,
kaj je poela doma, mi odgovori:
Najraje sem kuhala, e posebno
preproste domae jedi, drugae
pa sem rada ivala, klekljala in
skrbela za roe.
Na pragu 21. stoletja je dopolnila e estinosemdeset let.
Vse tja do vkljuno estindevetdesetega leta starosti je normalno hodila na trnico, klepetala z
ljudmi, kuhala, klekljala in skrbela za roe. Tudi vid in sluh sta
ji e kar odlino sluila, eprav je
za branje e uporabljala oala. O
demenci pa e danes ni ne duha
ne sluha, saj ji spomin, velika
modrost in dar govora neverjetno sluijo.
Leto 2011 pa je bilo prelomno
leto v Angelinem ivljenju. Nekega dne se je zjutraj odpravila na
trnico. Ni hudega slutei, se ji
je med hojo kar naenkrat mono
zavrtelo v glavi, padla je po stopnicah in se zgrudila po tleh. Imela je neznansko sreo, da je bil pri
njej ravno v tistem asu na obisku
neak, ki jo je nael. Br jo je odpeljal v izolsko bolninico, kjer so
hitro potrdili, da je doivela hudo
mogansko kap. Na opazovanju
v bolninici je ostala dolgo asa.
Zdravniki so si bili enotni, da je to
resnino njen konec, prepriani so
bili, da ima izredno malo mono-
Februar 2015
sti za preivetje. Nekateri so bili

mnenja, da se v primeru preivetja
njen govor ne bo nikoli ve povrnil in da najbr ne bo zmona tvoriti osnovnih stavkov. Toda kmalu
so se zavedali zmote, ko so pred
lastnimi omi ugledali ude narave. Angela se je zbudila iz kome,
in to e etrti, odkar je na svetu!
Kasneje je Angela s pomojo
rednih vaj in veliko pogovora z
ljudmi zaela govoriti, kot je neko, in danes med pogovorom z
njo le steka razberem, da je bilo
neko kaj narobe oziroma da se ji
je nekaj pripetilo.
Od tega neljubega dogodka
dalje ivi v Domu starejih obanov v Luciji. Trenutno prebiva v
sobi skupaj e z eno sostanovalko. Sama pravi, da se tu pouti
dobro, le da vasih pogrea svoj
dom, v katerem je preivela ve
kot polovico svojega ivljenja. e
vedno dokaj dobro slii, za branje
obasno uporablja oala. Hodi samostojno, le po hodnikih doma se
opre na ljubko leseno palico, vasih pa zaradi lastne gotovosti in
veje varnosti uporabi tudi hojico,
ki ji je na voljo. S sostanovalci in
osebjem doma se dobro razume,
e posebno z gospodom Leopoldom ukom, ki je zgolj tiri leta
mlaji od nje.
13. januarja letos je praznovala
e svoj 100. rojstni dan.
Sto let ivljenja ni majhna
doba, a preprian sem, da nekdo
tam zgoraj ve, zakaj ji je namenil
tako dolgo ivljenje, eprav je sam
odgovor zelo enostaven.
elim si, da bi ivela e dolgo
let zaradi svoje osebnosti, nesebinosti, skromnosti, pozitivne naravnanosti, izredno dobrega humorja, predvsem pa zaradi istosti
njene due, v kateri ni ni zla.
Ob rojstvu so stari majhno
deklico poimenovali Angela in
niso se zmotili. Res je pravi angel,
ki je v svojem ivljenju opravljal
samo dobra dela, ki so bila kasneje
poplaana z visoko starostjo.
Vsaki, ko grem k njej na
obisk, jo obudujem.
Angela me prisrno pogleda,
s prstom pokae na plastini cvet,
na katerem pie 100, ter pravi:
Vidi, ta cvet bo cvetel tako dolgo, kot bom jaz, nato pa bo tudi on
uvenel.
Ob tem se oba od srca nasmejiva
Februar 2015
ZGODBE LJUDI
25
Pogovor z dialektologinjo Suzano Todorovi

Pie Nina Trampu
Vsak bi imel nareni spomenik
Ljudje ne marajo vzvienih

in zoprnih ljudi; niti v formalnih
krogih, kaj ele doma. Jaz sem se
k vaanom odpravila v trenirki in
supergah, nenaliena in sproena, kot bi prila na obisk, nam je
ob skodelici kave zaupala Suzana
Todorovi, avtorica monografije
avrinsko in istrskobeneko besedje na Piranskem. In prav to je
kljuni razlog, da je Suzana med
govorci nareij tako priljubljena.
Vsake toliko asa jo pocukajo za
rokav in prosijo, naj zapie e njihovo nareje.
Najprej pojasniva, kdo je dialektolog in kaj pone.
Dialektolog ali narejeslovec
je raziskovalec nareij. Nareja
oziroma narene govore dialektolog lahko raziskuje tako, da
gradivo, ki ga prouuje, pridobi s
terenskim delom ali prouuje e
zbrano in zapisano gradivo (narene pripovedi, pesmi, zgodbe
). To gradivo pa je vsekakor najbolj verodostojno in uporabno, e
ga dialektolog sam zbere na terenu, zapie in kasneje analizira.
To je vaa druga monografija,
prvo ste napisali skupaj z znano
etnologinjo Roano Kotial. Katera od teh dveh knjig je va otrok?
Prva, ker je le prva, ali druga, s
katero ste premaknili obstojeo
mejo nareij?
Glede na to, da sem prvo izdala v soavtorstvu, je moj prvi otrok
in prva monografija ta, ki jo v teh
dneh predstavljam, predvsem zaradi znanstvenih ugotovitev po
mnenju recenzentov. Mislim, da
je revolucija prav v priloenem

zemljevidu in novem kartografiranju istrskih govorov. V knjigo
sem vloila ogromno truda in ves
svoj prosti as ter marsikatero uro
spanja, da bi im bolj natanno
opisala istrskobeneki govor in
narene lekseme, ki sem jih prvi prouevala. Delo je zahtevalo
ogromno predpriprav in tudijo
obstojee jezikoslovne in zgodovinske literature.
Pri vaem delu so informanti vedno najpomembneji len. Kako
jih izbirate?
Tudi na vrata sem e potrkala,
a to le v primerih, ko mi nihe od
znancev ali prijateljev ni priporoil osebe iz kraja, ki bi bila po njihovem mnenju dober informant.
Vsekakor je laje vzpostaviti stik,
e te priporoi ali napove nekdo,
ki ga informant dobro pozna.
Kaken sploh je slab informant?
e je slab, ni informant, ampak le vaan ali krajan, ki se ne
sporazumeva v nareju oziroma
je pod monim vplivom knjinega, standardnega ali pokrajinsko-pogovornega jezika. Na Piranskem sicer nisem naletela niti na
vsebinsko niti karakterno slabega
informanta, to se mi je zgodilo v
Bortu, ko gospa ni elela izustiti
besede in me je dejansko nagnala
iz hie, eprav sem bila napovedana (smeh).
Z vaani ste preiveli precej ur.
Kako je bilo videti vae druenje
oziroma delo?
Zanem vedno s sproenim
klepetom o vsakdanjem ivljenju.
Informantov ne zanima samo to,

da sem raziskovalka in dialektologinja, vedno z veseljem in zanimanjem vpraajo, kje ivim, kako je v
slubi, e sta herki zdravi in pridni Med takimi pogovori sem
marsikdaj posnela kakno anekdoto ali zgodbo, ki so zabeleene
v prvi in drugi knjigi. Po takem
uvodnem sproenem pogovoru
usmerim njihovo pozornost na
pojme, ki jih belei vpraalnica, ki
jo imam pred seboj. e je semantino polje, ki ga elim tisti dan
obdelati, na primer hrana in pijaa, poteka na pogovor o tej temi.
Iz posnetega pogovora poskuam
kasneje doma izluiti lekseme, ki
so za raziskavo relevantni.
Se med govorci in ljubitelji nareij
iri dober glas o vas? Vas pokliejo
recimo iz Izole in prosijo, da bi zapisali njihov govor?
Ja, zgodilo se mi je, da se je po
predstavitvi prve knjige pri meni
oglasila gospa s Tinjana, ki je prosila, e bi lahko enkrat v prihodnosti, ko bom zbirala vasi za naslednjo monografijo, popisala govor
njene rodne vasi. Tudi gospod iz
kofij je neko priel s podobno
pronjo k meni v slubo. Vsak bi
imel nareni spomenik, s katerim
se bodo ez nekaj desetletij lahko
seznanili njihovi potomci.
Ste z informanti v stikih?
Seveda. Dva dni po predstavitvi sem la od informanta do
informanta, jim osebno posvetila
knjigo, napisala lepo misel in se
jim zahvalila. Doma imam seznam z zapisanim rojstnim dnem
informanta in vsaki pokliem ter

voim. Tudi pred prazniki sem
poklicala vsakega posebej in mu
voila lepe praznike. To se mi zdi
zelo pomembno pri ljudeh; da jih
ne uporabljamo samo za znanstvene namene, ampak da vzdrujemo loveki odnos.
Vai dve knjigi so ljudje dobesedno
razgrabili in tudi na predstavitvi
v lucijski knjinici smo lahko videli, da je zanimanje za vae delo
ogromno. Kaj bodo dobili ljudje,
ki bodo posegli po vai knjigi?
Knjiga, ki govori o nareju,
mora biti uporabna za jezikoslovce in dialektologe, a vseeno berljiva tudi narenim govorcem in ljubiteljem nareij. Upam, da bodo
po knjigi lahko posegli strokovnjaki in ljubitelji narenih govorov
ter vsi Istrani in Istranke, ki jim
je knjiga pravzaprav namenjena.
Konkretno v tej knjigi sem analizirala slovenizme oziroma avrinske besede v piranskih govorih in
orisala glavne znailnosti istrskobenekih govorov.
e na predstavitvi ste poudarili,
da nareje ne umira.
Najlaje je rei, da nareje
umira. Nareje ne umira. ivelo
bo, dokler bo ivel njegov zadnji
govorec. Do takrat lahko ugotavljamo, da se nareje spreminja
tako kot standardni in knjini jezik. e to dopuamo knjinemu
jeziku, zakaj ne bi tudi nareju.
Logino je, da se neke stare besede, ki so opisovale stare predmete
in obiaje, z novim nainom ivljenja spreminjajo in opuajo. In
z novim ivljenjskim slogom nareje ponotranji nove besede.
Tik pred izidom je vaa tretja
knjiga, ki obravnava nareje v
koprskem zaledju. Kakni pa so
narti za prihodnje leto?
Knjiga, ki obravnava tri slovenske istrske govore v zaledju
Kopra, bo izla v prvi polovici februarja. Narti za prihodnje leto
pa so zelo jasni. Prouevala bom
istrskobeneko nareje, ki ga govorijo e malotevilni prebivalci
Kopra, Izole in Pirana. Terensko
delo sem zaela e konec januarja.
26
ZGODBE LJUDI
Februar 2015
Jesen ivljenja
Pie Irena Luina
Moje razmiljanje o starosti

teko je razumeti as,
ki bei z nami ali brez nas,
vsak si ga eli ustaviti,
za trenutek, dan ali ve dni,
pa se ne da, ve, kar hiti,
izkunje so tiste,
ki nam spremenijo vse to
(Irena Luina)
e Benjamin Franklin je dejal: Vsi bi
iveli dolgo, nihe pa se ne bi postaral. Kaj
pravzaprav pomenita starost in starostnik
v nai drubi? Starost je dejansko najbolj
stigmatizirano obdobje ivljenja, najmanj
zaeleno ter povezano z najve predsodki.
Lahko pa je tudi neko lepo obdobje, v katerem uiva sadove minulega dela, unovi svoje ivljenjske izkunje, skratka ivi
polno. Izbira je samo tvoja. Ob prebiranju
revije Stotka sem zasledila zanimiv lanek
Katarine Barbare trukelj, dr. med, z naslovom Miti in realnost starosti, v katerem
preko mitov in legend nae zgodovine prikazuje, da je bilo obdobje starosti od nekdaj preeto s predsodki, stereotipi in negativnimi ustvi.
Naj povzamem grki mit, ki so ga povzeli Rimljani, govori o Avrori, boginji jutranje zarje, ki je prosila Zevsa, naj enemu
izmed njenih mo, trojanskemu princu Titanu, podari veno ivljenje. Pozabila pa ga
je prositi tudi za veno mladost. Po nekaj
sto letih zadovoljnega ivljenja je zapustila
postaranega moa tevilni miti in zgodbe spodbujajo idejo o venem ivljenju in
mladosti (Stotka, str. 32). Spraujem se, ali
elim veno mladost. Odgovor je ne, saj
vidim v kvalitetni starosti neki ar, ki ga
mora izkusiti vsak posameznik. Zavedam
se dejstva, da je staranje naravni bioloki in
psiholoki proces, ki se zane e kmalu po
dvajsetem letu, ne pa, kot zmotno misli veina ljudi, ele po petdesetem letu. Staranje
pa ni samo akanje na neizogibni konec in
smrt, ampak je tukaj e kopica dejavnikov,
na katere lahko vplivamo. Kaj in kako, pa
je, kot sem e poudarjala, odvisno samo
od nas samih. Ker sem blizu t. i. tretjega
ivljenjskega obdobja, o tej temi kar veliko
razmiljam in se pripravljam na kvalitetno
preivljanje asa po upokojitvi.
Znanstveniki danes pravijo, da je petinestdeset let starostna meja, ko se zane
obdobje starosti. Ta definicija izhaja e iz
asov Otta von Bismarcka, ki je postavil

mejo, pri kateri so ljudje dobili doloene
socialne ugodnosti in pravice. S podaljanjem ivljenjske dobe se dalja tudi obdobje
lovekove produktivnosti in edalje intenzivneje se pojavlja trend dviga tega obdobja
v pozneja leta.
Z vso gotovostjo trdim, da se ljudje v
jeseni ivljenja sreujejo z dvema skrajnostma, in sicer ali so obdani z ljudmi, ki
jih imajo radi in jih sprejemajo, ali pa so
to taki, na katere so vsi pozabili, in so se
prisiljeni preseliti v dom za upokojence.
Na alost pozabljamo na dejstvo, da ljudje
nismo zgolj fizina bitja, temve bitja odnosov in ustev, ter da bi fizine dobrine
z veseljem zamenjali za kakno dodatno
sreanje, pogovor ali objem. V veini zahodnoevropskih drav se starost kot politino
in drubeno vpraanje pojavi komaj v 50.
letih preteklega stoletja. Po drugi svetovni
vojni smo se v Evropi zanimali predvsem za
to, kako popraviti kodo, ki jo je povzroila
vojna. Nai pogledi so bili obrnjeni v prihodnost in k mladim generacijam, pri emer
smo pogosto pozabili na stareje ljudi. Stareje smo prikazovali ustrezno drubenim
stereotipom kot pasivne, brez zanimanja
za kakrno koli obliko dejavnega sodelovanja v drubi. Iz demografskih tudij lahko
beremo napovedi, da se bo dele starejih
ljudi v nekaj letih povzpel nad 20 %. Pri
tem se spreminja tudi meja, pri kateri govorimo o starostniku. e je bila e veraj ta
pri 65 letih, bo kmalu pomaknjena za 10 let

navzgor, saj je znano, da se nam ivljenjska
doba podaljuje in da je vse ve ljudi aktivnih pozno v starost.
V Sloveniji je trenutno 16 odstotkov
ljudi, ki so stari nad 65 let, in kot kae, se
e pribliujemo povpreju ostalih lanic
EU, kjer je ta dele 17 odstotkov (Vir: www.
viva.si). Dejstvo je, da imajo vsa ivljenjska
obdobja tako prednosti kot slabosti, in med
njimi starost ni nobena izjema. Prepriana sem, da si tako kot jaz, vsi elite, da bi
starost preiveli v domaem okolju, da bi
se lahko ukvarjali z dejavnostmi, za katere
prej niste imeli asa; moja elja je potovati,
da bi se sreevala s sorodniki in prijatelji
Zavedam pa se, da vsem ne bodo dane te
monosti, vsi niso in ne bodo deleni prijaznega odnosa svojih blinjih, obutile se
bodo posledice gospodarske krize, na alost
so nekateri starostniki tudi rtve nasilja.
Veliko starostnikov potrebuje zdravniko
nego, socialno pomo, mogoe pravne nasvete, mogoe samo pomo pri preureditvi stanovanja, da bi lahko im dlje ostali
v domaem okolju. Starostniku je v veliko
pomo klasina vegeneracijska druina,
kjer ivijo skupaj najmanj tri generacije, ki
pa jih je na alost vedno manj, sreujemo
jih predvsem na podeelju. Na alost se tudi
v teh druinah vedno bolj pojavljajo nesoglasja, mogoe temu botrujejo vedno teje
razmere, prehiter tempo ivljenja in vedno
dalji delovni as. Vse manj ljudi je pripra-
Februar 2015
vljenih oziroma zmonih skrbeti za ostarele, bolne stare, ki potrebujejo celodnevno

nego. Med starostniki je vse ve demence,
ti ljudje so telesno dokaj zdravi, na alost pa
so nesposobni skrbeti zase, ogroajo sebe
in okolico z begavostjo, pozabljivostjo
Pri takih teavah so v veliko pomo
razline civilne iniciative. Te zavzemajo
prostor zunaj druine, drave, trga, ki ga
ustvarjajo posamezne in skupinske akcije,
organizacije in institucije z uveljavljanjem
skupnih interesov. Organizirani so programi za samostojne ljudi v tretjem ivljenjskem obdobju (Univerza za tretje ivljenjsko obdobje), za delno samostojne (pomo
na domu) in za nesamostojne (domska
oskrba). V veliko pomo so zasebne neprofitne organizacije, se pravi, da so institucionalno loene od drave oz. so njihovi ustanovitelji zasebne fizine ali pravne osebe,
so neprofitne, kar pomeni, da je osnovni
smisel njihovega obstoja delovanje v splone drubenokoristne namene, izoblikovano imajo osnovno organizacijsko strukturo
in pravila, so samostojno vodene in upravljane, prostovoljne lanstvo v njih ni
zakonsko obvezno , pritegnejo pa veji ali
manji denarni vloek prostovoljcev, udeleencev.
Menim, da je najveji doseek slovenske socialne politike na podroju skrbi za
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeelja:

Evropa investira v podeelje
ZGODBE LJUDI
stare ljudi nagel in uspeen razvoj socialne

oskrbe na domu, ki je iz javnih del prela
v temeljno socialno varstveno storitev za
stare ljudi v njihovem domaem okolju.
Pomemben dele so dali k temu centri za
socialno delo, enako tudi domovi za stare
ljudi. Socialna oskrba na domu je namenjena upraviencem, ki imajo zagotovljene
bivalne in druge pogoje za ivljenje v svojem bivalnem okolju, e se zaradi starosti
ali hude invalidnosti ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take
oskrbe in nege ne zmorejo ali zanjo nimajo
monosti. Gre za razline oblike organizirane praktine pomoi in uslug, s katerimi
se upraviencem vsaj za doloen as nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu
v zavodu.
Na tem mestu bi rada omenila, da takno obliko pomoi poznam, saj jo e dve
leti koristi moja mama. Po operaciji hrbtenice je postala delno nesamostojna, iz popolnoma nepokretnega stanja je sedaj sposobna hoditi s pomojo hoduljice. Zasluge
za to gredo v prvi vrsti rehabilitaciji v Soi
in tudi pomoi delavke iz CSD Ptuj, pomo
druini na domu.
Zelo mi je ve, da odstotek starostnikov, ki se poutijo mlade ne glede na
svoja leta, naraa in je vedno ve takih,
ki iejo svojo zapolnitev na univerzah za
27
tretje ivljenjsko obdobje. Na Obali deluje

Drutvo Faros Univerza za tretje ivljenjsko obdobje, ki v svojih programih daje poudarek izobraevanju starejih na podroju
poezije in proze, uenju tujih jezikov, raunalnikemu opismenjevanju, poznavanju
kulturne dediine, ustvarjalnim delavnicam likovnim in keraminim ter zdravemu nainu ivljenja.
Ob vsem tem razmiljanju pa ne elim
pozabiti na dejstvo, da so nam ti danes stari ljudje omogoili, da smo postali to, kar
smo. Oni so nas namre vzgajali, za nas
skrbeli, nam omogoili olanje in izobrazbo
ter nam stali ob strani v tekih trenutkih.
Dejstvo je, da sobivanje razlinih generacij
dobro vpliva na njihov ustveni razvoj in
socializacijo. Ljudje se ob bivanju z drugimi
generacijami nauimo strpnosti, spotovanja, prilagajanja in dodatno razvijemo svoje
zmonosti komuniciranja.
Kako bomo preiveli tretje ivljenjsko
obdobje zrela leta jesen ivljenja generacija srebrnih nitk Koliko izrazov,
da se izognemo preprosti besedi stareji.
Ali res zveni tako slabo? Mogoi si marsikdo eli najti studenec vene mladosti tako
kot Hera, Zevsova ena, vendar pri tem pozablja, da je ta vir v njem samem, od nas
posameznikov pa je odvisno, kako bomo
preiveli zakljuek svojega ivljenja.
Prenovljeni
center v Luciji
otvoritev marca 2015
28
ZGODBE LJUDI
Piranski tramvaj/Il tram di Pirano

Pie/scrive Ksenija Petaros Kmetec, Mestna knjinica Piran/Biblioteca civica Pirano
Razstava Giulia Ruzzierja v Mestni

knjinici Piran/
La mostra di Giulio Ruzzier nella
Biblioteca civica di Pirano
V italnici Mestne knjinice Piran je do
16. marca 2015 na ogled tematska razstava o
piranskem tramvaju. Ljubiteljski slikar Giulio
Ruzzier je v tehniki akrila naslikal deset realistinih upodobitev nekdanjega tramvaja, ki
je med letoma 1912 in 1953 povezoval Piran s
Portoroem in Sveto Lucijo (danes Lucija) in
napisal spominski zapis o tramvaju, s katerim
se je v zadnjih treh letih njegovega obstoja vozil
v olo iz Portoroa v Piran.
Giulio Ruzzier se je rodil leta 1940 v Portorou. Danes z druino ivi v Seovljah. Njegovo slikarstvo je tesno povezano z raziskovanjem lokalne zgodovine. Z upodabljanjem
zgodovinskih motivov si prizadeva ohranjati
zgodovinski spomin in dediino mesta Piran
ter njegove okolice in Istre. Slikarstvu se posvea e vrsto let. Je lan Likovne skupine pri
Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini Piran,
ki jo vodi Liliana Stipanov, in Likovnega drutva Solinar, kjer je mentor akademski slikar
Milan Todi. Od leta 2009 do danes je imel
deset samostojnih razstav v Sloveniji, Italiji in
na Hrvakem.
Fino al 16 marzo 2015 nella sala di lettura della Biblioteca civica di Pirano in allestimento la mostra tematica sul tram di Pirano.
Il pittore amatoriale Giulio Ruzzier ha dipinto
dieci immagini realistiche, realizzate in tecnica
acrilica, su tram che dal 1912 al 1953 collegava
Pirano a Portorose e Santa Lucia. La mostra
corredata da un testo dei sui ricordi di quando
viaggiava in tram per recarsi a scuola da Portorose a Pirano negli ultimi tre anni del suo
esercizio.
Giulio Ruzzier, nato nel 1940 a Portorose,
oggi vive con la famiglia a Sicciole. La sua pittura strettamente collegata con le ricerche della
storia locale. Con la pittura riproduce immagini del passato per conservare ricordi e eredit
storiche di Pirano e dintorni e dell'istria. Si dedica alla pittura da molti anni. membro del
Gruppo di pittura della Comunit degli Italiani
GiuseppeTartini di Pirano guidato da Liliana Stipanov e del Gruppo di pittura Solinar
(Likovno drutvo Solinar) guidato dal pittore
Milan Todi. Dal 2009 fin qui ha tenuto dieci
mostre personali in Slovenia, Italia e Croazia.
Februar 2015
Februar 2015
ZGODBE LJUDI
29
Pie Giulio Ruzzier, prevod Ksenija Petaros Kmetec
Spomini na piranski tramvaj

Stareji ko smo, vse bolj se nai
spomini vraajo v preteklost. Nenadoma se spomnimo tudi dogodkov iz otrotva in mladosti, ki so se
zasidrali v naem spominu e davno in so se nam prej dolga leta zdeli pozabljeni. V mojih spominih na
otroka leta ima pomembno mesto
tudi nekdanji piranski tramvaj, ki
je bil ve kot 40 let udobno, hitro,
varno in ekonomino prevozno
sredstvo. V vsakdanjem ivljenju
prebivalcev Pirana, Portoroa, Svete Lucije in krajev v zaledju je imel
pomembno vlogo.
S tramvajem sem se pogosto
vozil v zadnjih treh letih njegovega
obstoja, to je od leta 1950 do 1953,
najvekrat na relaciji Portoro
PiranPortoro, ko sem v Piranu
obiskoval zadnja tiri leta osemletke. Vonja je potekala v polurnih
asovnih razmikih tako, da je en
tramvaj odpeljal iz Pirana proti Luciji, drugi pa istoasno iz Lucije v
Piran. Vozila sta od pete ure zjutraj
do enajste zveer. Vonja ni bila hitra. Razdaljo, malo daljo od 5 km,
je tramvaj prevozil v priblino pol
ure; med vonjo je imel namre veliko postankov, tudi ve kot dvajset. Veinoma so bili to postanki
na eljo potnikov. Za lokacije,
kjer so bila postajalia, smo tedaj
uporabljali drugana poimenovanja kot danes. Tu jih navajam z
izvirnimi lokalnimi imeni, ki smo
jih uporabljali prebivalci, v italijanskem jeziku in v slovenskem jeziku
kot prevod ali opisno. Vonja iz
Pirana se je zaela na Tartinijevem
trgu. Prvi se je tramvaj ustavil na
postaji Borgo (Piazza S. Rocco/Trg
sv. Roka). Borgo je pogost izraz za
podroja, ki so se nahajala zunaj
obzidja starega mesta. Sledile so
postaje: Sottomogoron ali Sanit
(pod griem Mogoron oziroma pri
stavbi, kjer je delovala pristanika
in pomorskosanitetna uprava),
Bagni Riviera (kopalie Riviera),
Rimessa del tram (tramvajska remiza), S. Bernardino (Bernardin),
Squero (kver), Casa Rossa (Rdea
hia), SISA (obmoje pri nekdanjem hangarju za hidroavione italijanske drube za letalske storitve
Societ Italiana Servizi Aere),
Scambio, Fisine (kretnica, Fizine),
Magazeni (solna skladia), Direzione saline (Uprava solin), Villa

Maria (Vila Marija), Hotel Central, Portorose piazza (portoroki
trg), Acqua madre (pri kriiu
za Koper, kjer so bili na levi strani rezervoarji za slanico), Villa S.
Marco (Vila sv. Marka), S. Lorenzo
(pod Vilo sv. Lovrenca), Saline (pri
lucijskih solinah), Marasca, S. Lucia (pri trgovini druine Marasca
v Luciji), Casa del Popolo, S. Lucia
(Ljudski dom v Luciji) in Stazione
(zaetna oziroma konna postaja
pri elezniki postaji v Luciji).
Vozni park je obsegal pet pogonskih tramvajskih vozov, pet
pokritih prikolic in eno letno prikolico, ki je bila ob straneh odprta.
Pogonski tramvajski vozovi so lahko sprejeli do 40 potnikov. Imeli so
po 20 lesenih sedeev in prostor za
20 stoji. Nad sedei so bile pritrjene mree za prtljago, na stropu
tramvaja pa drala za potnike, ki so
med vonjo stali. Na tramvaju sta
delala voznik in sprevodnik. Voznik je stal. Upravljal je z rokami in
vzvodi, ki so bili dobro spolirani,
z nogo pa je pritiskal na poseben
zvonec in tako opozarjal druge voznike in pece, naj se umaknejo s
ceste. Sprevodnik je imel ez ramo
obeeno torbo. Prodajal je vozovnice, tistim, ki so imeli mesene
vozovnice, pa jih je preluknjal s
posebnimi kleami. Imel je tudi
pialko, s katero je opozarjal voznika, da lahko nadaljuje vonjo.
Za ustavljanje na zahtevo so bili v
tramvaju na razlinih mestih razporejeni posebni gumbi, na katere
so potniki pritisnili in tako dali
znak, kje bi radi izstopili. Vasih
je potovalo toliko ljudi, da v tramvaju ni bilo dovolj prostora in so
potniki med vonjo stali tudi na
stopnicah ter na zunanji platformi.
S tramvajem so se redno prevaali
razlini potniki: delavci, zaposleni v lokalnih podjetjih (v tovarni
Salvetti, ladjedelnici na Bernardinu, v solinah, v rudniku Seovlje,
v turizmu itd.), olarji, gospodinje
z okolikih kmetij, ki so nosile na
glavi plenjerje (okrogle nizke koare), ob teh pa e cajne (polkrone
koare z roaji), do vrha polne sadja in zelenjave, ki so jo prodajale na
piranski trnici, mlekarice (done

de late) iz Malije, Kort, Seovelj,
ki so zgodaj zjutraj odle od doma
z osliki, otovorjenimi s kanglami
(kovinske posode za mleko), na
postaji v Sveti Luciji pretovorile
kangle na tramvaj in v Piranu raznosile mleko po domovih prebivalcev.
V tistih letih sem ivel v entjanah nad Portoroem. V olo
sem se vozil s tramvajem s postajalia na portorokem trgu, ki je odpeljal proti Piranu ob 7.30 zjutraj.
Od doma do postaje sem potreboval priblino 10 minut hoje. Vasih
sem tramvaj tudi zamudil. e sem
med hojo zaslial cviljenje zavor,
ko je tramvaj vozil skozi ovinek na
progi pod Svetim Lovrencem, kjer
je bilo cviljenje e posebej mono,
je to pomenilo, da sem ga zamudil.
Potem nisem imel druge izbire, kot
da sem se pe odpravil v olo, ki se
je nahajala v levem krilu piranske
obinske stavbe, nad starim gasilskim domom. Pohiteti sem moral
ez Beli Kri, mimo pokopalia in
po Ulici IX. korpusa (tedaj Carrara
di Raspo) na Tartinijev trg. V razred sem priel povsem brez sape
in le nekaj trenutkov prej, preden
je vstopil uitelj.
Tu pa tam smo fantje radi tudi
kakno upiili na raun tramvaja.
Preden je priel na trg v Piran, smo
v doloenih razdaljah na tire postavili patrone za otroke pitole.
Ko je prispel tramvaj in zapeljal eznje, se je zaslialo glasno pokanje,
podobno streljanju. Lahko si mislite, kakno jezo je to povzroalo
tramvajarjem.
Spominjam se tudi vzdrevalca tirnic. Bil je malce nevsakdanji,
visok, suh, ez ramo je vedno nosil
torbo, v kateri je imel malico. Pravili smo mu Toni Clanfa. Imel je
posebno koniasto lopato, ki jo je
vstavil v leb na tirnici in tako odstranil kamenke, pesek, zemljo in
vso drugo umazanijo, ki bi lahko
povzroila iztirjenje tramvajskih
vozov in prikolic. Nujno potrebno
delo, saj so bile tedaj ceste makadamske. Otroci smo Tonija radi
draili. e smo ga med vonjo
zagledali pri delu, smo mu vpili
"Clanfaaa ...", kar ga je jezilo in je
na ves glas krial na nas, nam preklinjal sorodstvo in grozee mahal

s svojo lopato.
S tramvajem se je vozila tudi
preprodajalka rib Maria, ki je
imela vzdevek Slanca, uboga reva
(una povera diavola), ki si je sluila kruh (in tudi vino) s prodajo
rib po kmetijah okoli Svete Lucije
in Seovelj. Zgodaj zjutraj je kupila ribe pri ribiih v piranskem
mandrau. Nato se je z dvema
vedroma, polnima sardel, parov,
menol itd. peljala s tramvajem v
Sveto Lucijo in nadaljevala pot pe
od hie do hie ter ponujala ribe,
tako da je glasno klicala: enske,
ribeee, svee ribeee! V vroih poletnih dneh ji je sledil roj muh, ki
jih je privlail vojn rib. Pozno popoldne se je, ropotajo s praznimi
vedri, vrnila v Sveto Lucijo in nato
s tramvajem v Piran.
Tramvaj je vozil dovolj poasi,
e posebej v ovinkih, da so nekateri
to izkoristil za skok z njega ali pa
nanj kar med vonjo. Spominjam
se tudi dneva, ko je tramvaj iztiril
s tirnic, mogoe zaradi prevelike
hitrosti, potem ko je prekal most
v Sveti Luciji blizu gostilne lastnikov Bastian (kasneje Ravaliko).
Tudi na Tartinijevem trgu je pogosto vozil e nekaj metrov naprej
od postavljenih tirnic proti hii
Beneanka in pual za seboj sledi
tramvajskih koles. Pozno zveer se
je tramvaj vrnil domov na zaslueni poitek po dolgih urah vonje, v
remizo, ki smo ji otroci pravili hia
tramvajev (La casa dei trani).
Priel je 31. avgust leta 1953 in
konalo se je eno izmed poglavji
zgodovine mesta Piran in okolice.
Tramvaj, ki je bil dobrih 40 let prepoznavna znailnost piranskega
vsakdana, je, dotrajan zaradi dolgoletne vonje, na ta dan opravil
e svojo zadnjo vonjo. Med prebivalci pa je e dolga leta ostajal nostalgien spomin nanj. Po njegovih
tevilnih potovanjih na kopnem so
ga iz Pirana odpeljali po morju. e
vedno se spominjam alostnega
sprevoda tramvajskih vozov, ki so
jih na pomolu nasproti mestnega
muzeja vkrcali na motorno jadrnico Nanos (prej Delphino) in jih
odpeljali neznano kam.
30
ZGODBE LJUDI
Februar 2015
Scrive Giulio Ruzzier
Ricordando il tram
Ad una certa et siamo
portati a rievocare gli anni della nostra giovent ricordando i fatti che pi sono rimasti
impressi nella nostra mente.
Succede anche che riemergano dei ricordi che credevamo
di aver dimenticato. In questi
appunti vi voglio raccontare
quello che ancora ricordo del
tram di Pirano che per oltre 40
anni stato un mezzo di trasporto comodo, economico,
puntuale, e che ha avuto un
importante ruolo nella vita a
Pirano, Portorose, S. Lucia e
dintorni.
Ho viaggiato con il tram
negli ultimi tre anni del suo
esercizio, cio dal 1950 al 1953
per recarmi a scuola, da Portorose dove abitavo, a Pirano,
dove frequentai quattro anni
della scuola ottenale. Il tram
partiva da Pirano e rispettivamente da S. Lucia ad intervalli di mezz' ora, iniziando le
corse alle cinque del mattino
e terminando alle 23. Non era
veloce, tanto che per compiere il tragitto di poco pi di
cinque km., impiegava circa
mezz' ora, anche a causa delle
numerose fermate, pi di una
ventina, in maggior parte a richiesta. Cercher di elencarle
con le denominazioni di allora. Partendo da Piazza Tartini
la prima fermata era al Borgo
(Piazza S. Rocco), Sottomogoron o Sanit, Bagni Riviera,
Rimessa del tram, Fabbrica
Salvetti, S. Bernardino, Squero, Casa Rossa, SISA, Scambio
(Fisine), Magazeni, Direzione
saline, Villa Maria, Hotel Central, Portorose piazza, Acqua
madre, Villa S. Marco, S. Lorenzo, Saline, Marasca (S. Lucia), Casa del Popolo ed in fine
il capolinea della Stazione.
Le vetture tramviarie, 5
motrici e 6 rimorchi, uno dei
quali per il servizio estivo,
aperto lateralmente. Avevano
ciascuna 20 posti a sedere, su
sedili di legno a striscie ed in
alto le reticelle per bagagli e
pacchi, ed altrettanti posti in

piedi. Gli adulti, si aggrappavano con la mano su appositi
appigli che pendevano dal soffitto, per mantenersi in equilibrio durante il tragitto. I tramvieri erano due: il conducente,
ritto in piedi, con le sue manovelle e leve di comando, ben
lucidate, con il piede premeva
sulla campana per avvertire
eventuali veicoli e pedoni, di
sgomberare la strada. L'altro
tramviere era il fattorino, con
la sua borsa a tracolla vendeva i biglietti, o, con l'apposita
pinza, bucava gli abbonamenti. Era munito anche di un
fischietto con cui avvertiva il
conducente di poter proseguire la corsa. Per prenotare le
fermate a richiesta, si premeva su pulsanti sistemati in vari
punti delle vetture. Talvolta,
quando non c'era spazio a sufficenza nelle vetture, alcuni
passeggeri viaggiavano anche
sui gradini e pedane esterni. I
viaggiatori abituali erano operai delle varie industrie locali:
la Fabbrica Salvetti, il cantiere
navale, saline, miniera di Sicciole, nel turismo, e poi gli
scolari, le massaie, provenienti dalle campagne circostanti
portando sul capo i pianeri
(cesti rotondi e bassi) e saine
(cesti semisferici con manico)
colmi di frutta e verdure con
cui fornivano la Piazza di Pirano, le cosidette done de late
(lattaie), provenienti anche da
Malio, Corte, Sicciole che di
buon mattino trasportavano
le loro ramine (contenitori
in metallo per il latte) a dorso
d' asino fino alla stazione di S.
Lucia per trasbordarli sul tram
e per poi distribuire il latte in
molte famiglie piranesi.
Io, a quei tempi abitavo a
Santiane, l'altura sovrastante
Portorose. Per recarmi a scuola dovevo prendere il tram alle
7.30 in piazza a Portorose partendo da casa circa 10 minuti
prima. A volte anche lo perdevo. Se sentivo lo stridere delle
sue ruote sul giro di S. Lorenzo allora non mi restava altro

che mettermi di buon passo
camminare verso Croce Bianca, cimitero, Carrara di Raspo
fino in Piazza Tartini e arrivavo in classe, tutto affannato,
pochi istanti prima che vi entrasse l'insegnante. La scuola
era ubicata nell' ala sinistra
del palazzo comunale, sopra la
vecchia Caserma dei Pompieri.
A volte, noi ragazzi, si
combinava qualche scherzetto
a conto del tram. Poco prima
che arrivasse in piazza a Pirano, mettevamo sulle rotaie, a
debita distanza, delle cartucce
di pistole-giocattolo o scacciacani. Quando arrivava il tram
provocava un rumoroso scoppiettio simile ad una raffica
di arma da fuoco. Immagginate il disappunto dei tramvieri.
Mi ricordo anche di uno
strano personaggio. Alto, magro, portava a tracolla un sacchetto con la merenda, era
adetto alla manutezione delle
rotaie. Lo chiamavamo Toni
Clanfa. Munito di una specie
di pala appuntita, la spingeva
davanti a se inserendola nella
scanalatura della rotaia asportando eventuali detriti, sassi,
terriccio, che potevano provocare il deragliamento delle
vetture. Da notare che le strade non erano ancora del tutto
asfaltate. Noi ragazzi ci divertivamo a prenderlo in giro, se
durante il traggitto lo vedavamo al lavoro, lo facevamo arrabbiare gridandogli: Clanfaaa e lui, ad alta voce ci
malediva i parenti pi stretti,
agitando minacciosamente la
sua pala.
Poi c'era una pescivendola ambulante, Maria Slanca,
una povera diavola che si guadagnava il pane (ed il vino)
vendendo pesce nei dintorni
di S. Lucia e Sicciole. Di buon
mattino acquistava il pesce dai
pescatori, nel mandracchio di
Pirano, quindi con due secchi
colmi di sardelle, spari, meno-
le e saliva sul tram scendendo poi a S.Lucia per proseguire, a piedi, verso le campagne,
offrendo la sua merce di casa
in casa gridando: Done, pesceee pesce frescoooo.
Nelle giornate calde d'estate
era seguita da una nuvola di
mosche attratte dall' odore del
pesce. Nel tardo pomeriggio,
traballante, con i secchi vuoti,
faceva ritorno a S. Lucia per
prendere nuovamente il tram
per Pirano.
Siccome il tram non era
eccessivamente veloce, specialmente nelle curve, alcuni ne
approfittavano anche per salirvi o scendere durante la corsa. Ricordo pure che una volta
deragli, uscendo dalle rotaie,
forse per l'inadeguata velocit,
dopo aver attraversato il ponte di S. Lucia in prossimit
della trattoria di Bastian (poi
Ravaliko). Anche al capolinea di Piazza Tartini pi volte fuoriusc dove finivano le
rotaie, proseguendo per vari
metri verso la Casa Veneziana,
lasciando sul lastricato scanalature provocate dalle ruote. A
tarda sera, il tram rincasava e
andava a godersi il meritato riposo dopo la lunga giornata di
servizio, nella rimessa che noi
ragazzi chiamavamo La casa
dei trani.
E cos giunse il 31 di agosto
1953. Una pagina di vita si chiuse nella storia della cittadina
e dei dintorni. Il Tram dunque
se ne va. Colpito da anzianit
di servizio, questo veicolo che
fu per Pirano un simpatico
distintivo di vita per oltre 40
anni, lascier per lungo tempo un senso di nostalgia nell'
animo della gente. Dopo tanti
viaggi via terra, lo vedemmo
partire per via mare. Ricordo
ancora il mesto corteo delle
vetture che sul giro della Rotonda vennero imbarcate sul
motoveliero Nanos (ex Delphino), diretto verso destinazione ignota.
Februar 2015
ivljenje
Pie pela Pahor
Poezija Riharda Kneza iz Strunjana

Slovenski dan kulture smo v Mestni knjinici Izola praznovali skupaj z domainom
iz Strunjana, 85-letnim Rihardom Knezom.
Dedka Riharda sta predstavili vnukinji Jenny
in Judita, sam pa je zelo obuteno prebiral svoje
pesmi iz knjige z naslovom ivljenje, napisane
v slovenskem in italijanskem istrskem nareju.
Rihard Knez se je rodil novembra leta 1929 kot
najmlaji od tirih sinov v druini, kjer je bilo
kar 17 otrok. elel je postati kroja, a je na oetovo eljo prevzel kmetijo. Od vsega zaetka je
prideloval kakije, jagode, paradinike, paprike,
jajevce, breskve, jabolka in fige, pa tudi oljke.
ivel je v asu faistine diktature in dejstvo, da
ni smel govoriti slovensko, je poglobilo njegovo
narodno zavest. Tako je med 2. sv. vojno postal
partizanski kurir, 10. oktobra 2014 pa je od Zveze zdruenj borcev za vrednote NOB prejel najvije astno priznanje, zlato plaketo. Ve kot 20
let je kot lan v obinskem odboru za kmetijstvo
s svojim znanjem prispeval k trajnostnemu razvoju podeelja.
Vedno je bil zelo vedoeljen in ustvarjalen,
v mladosti je igral v gledalikih predstavah, zelo
rad se smeji in pripoveduje ale in s tem razveseljuje druge. Rad tudi pomaga ljudem v stiski.
Po smrti ene Katice z njo je bil poroen 53 let
in rodila sta se jima dva sinova je zael slikati
in pisati pesmi. Rie naravo, morje, sonce, grie,
drevesa. Zelo rad kuha po eninih receptih, pee
kruh in pecivo (tega smo bili v obilju deleni
tudi obiskovalci veera), pripravlja paradinikove omake, marmelade, vlaga zelenjavo vse
recepte najdete na spletni strani domaije Knez.
Poleg tega plete koare, plava in hodi na dolge
sprehode. Udeleuje se tudi vsakoletnega mnoinega kopanja v portorokem zalivu na prvi
dan v letu.
V knjigi, ki jo dopolnjujejo njegove slike, je
na 70 straneh ve deset pesmi, v katerih opisuje
naravo, pie o penici, ivalih, drevesih, roah,
razmilja o mladosti, o delu, veselju in ljubezni.
V pesmih in v proznem besedilu na koncu knjige se spominja tudi nekaterih traginih vojnih
dogodkov v Strunjanu. Predgovor h knjigi (prva
izdaja 2009, druga dopolnjena izdaja 2014) je
napisala Jerneja Segulin, spremni besedi pa upan Peter Bossman in mag. Pavel Ocepek.
Ob koncu veera je vnukinja Jenny predstavila e dananjo podobo domaije Knez
ukvarjajo se s kmekim turizmom, prodajo
pridelkov ter izdelavo in prodajo ekolokih negovalnih mazil.
V petek, 6. marca, ob 19h ste vabljeni v nao
italnico na predavanje z delavnico, ki jo bo vodila njegova vnukinja Judita Knez, v marcu in
aprilu pa si boste lahko v kotiku ustvarjalnosti
ogledali slike Riharda Kneza.
ZGODBE LJUDI
31
32
DRUTVA
Februar 2015
portni ribolov kot trna nia turistine ponudbe

Turistini ribolov
Doivetje morja in portnega ribolova
v olnu v drubi morskih zgodb polnih domainov je vsekakor nekaj, kar lovek iz notranjosti, sploh e prihaja iz drav, ki nimajo
morja, ne pozabi. Nekateri v Piranu zato vidijo portni ribolov kot trno nio turistine
ponudbe naega mesta. Gre za ribolov s olnov s trnki, ki ponuja monost sprostitve,
druenja, zabave in seveda tudi prilonost za
ribjo feto, ko se med namakanjem trnka kaj
ujame. Prepriani so, da bo doivetje Pirana
tako e bolj nepozabno in v drubi z domaini
predvsem e bolj prvinsko morsko obarvano,
saj je lahko ulov, pa eprav manje ribe, v naem majhnem morju veliko veselje.
Drutvo meanov mesta Piran in lani
ribkega drutva Oradela so konec lanskega
leta predstavili takno turistino doivetje
portnega ribolova v Hotelu Piran, kjer so tej
ideji sila naklonjeni in jim stojijo ob strani
pri njeni realizaciji. Projekt, ki bo popolnoma zaivel to pomlad, so najprej predstavili
turistinim agencijam in hotelirjem, ki bodo
gotovo odigrali pomembno vlogo pri njegovi
promociji.
Ciljna skupina so gostje, ki e niso okusili vonja po morju drugae kot s kopnega in
ki cenijo stik z domaini. Da tega ni ve, smo
krivi sami, saj jim morje ponujamo le kot plao in ga ne znamo pribliati na nain, kot ga
poznamo mi, ki ivimo z njim. Na turistino-portni ribolov je tako namenjen vsem, ki
si elijo doiveti morje na drugaen nain in
se nauiti osnov portnega ribolova. Ob tem
je pomemben tudi prispevek k ozaveanju o
varovanju morja in ribjega fonda, pravi Marjan Maslo, ki je gonilna sila projekta.
Pred izplutjem na morje bodo bodoi ribii prvi dan spoznali nevarnosti na morju,
ekologijo, piranski ribolovni okoli, vrste rib,
ki se zadrujejo na razlinih vrstah morskega
dna, vpliv vetrov, plime in oseke na ribolov,
predpisane dovoljene velikosti rib in podobno. Sledil bo konkretneji del seznanjanja z
uporabo ribike palice, vozlov, razlinih trnkov in s pripravo naveze s trnki, naslednji dan
pa seveda ribolov s olna. Za vso opremo in
dovolilnico za ribolov bodo poskrbeli organizatorji, tako da se bo moral bodoi ribi le
ustrezno oblei za na morje.
Ustvarjajte z vrtnicami
Pie Zora Muini, predsednica
Drutvo likovnih ustvarjalcev Vrtnica vabi k vpisu
Se elite nauiti osnov ali pa nadgraditi

e pridobljeno znanje likovnega ustvarjanja? Dobrodoli v Drutvu likovnih ustvarjalcev Vrtnica, vsako sredo od 16.00 do
19.00 v prostorih KS Portoro na Belem
Kriu
(Belokrika cesta 56 a, entjane), v prijetno drubo in novim izzivom naproti!

Ustanovljeni smo bili septembra 2014, v
maju se bomo predstavili s prvo razstavo,
katere rdea nit je motiv, ki smo ga sprejele
enoglasno: vrtnice!
Prisrno dobrodoli, nove lanice in lani!

Za informacije nas pokliite na gsm: 040
57 33 55 (Zora) ali 031 49 59 50 (Marina)
oz. piite na e-naslov: vrtnica.dlu2014@
gmail.com.
Februar 2015
33
DRUTVA
Kako mlade pritegniti k medgeneracijskemu druenju

V Anbotu se dogaja
eprav so lani piranskega
Drutva Anbot najbolj znani po
tem, da po kleteh, podstrejih in
smetiih brskajo za zavrenimi
predmeti, ki pod njihovimi rokami oivijo in ponovno pridobijo
uporabnost ter krasijo domove,
pri njih poteka e vrsta drugih
dejavnosti vseivljenjskega uenja. Ne pozabljajo niti na otroke in mlade ter jih pritegujejo k
medgeneracijskemu druenju.
Marsikateri otrok v vsakodnevnem ivljenju nima prilonosti za
druenje s starejimi, saj dananji
ritem in nain ivljenja to vekrat onemogoata. S tem, ko se v
Anbotu ob skupnem ustvarjanju
druimo in spoznavamo z njimi,
se tkejo prijazni medsebojni odnosi in spotovanje. Ob tem mladi prenaajo na odrasle pristno
radost, veselje in del otroke igrivosti, pravi predsednica Anbota
Natalija Planinc.
Za otroke so tako kot e vrsto let ob rojstnem dnevu Otona
upania konec januarja spremenili svojo restavratorsko delavnico v ustvarjalnico. Skupaj z
najmlajimi so prebirali otroko
poezijo, se uili novih pesmic,
izdelovali lutke, reevali uganke,
Predstavniki Anbota so na Tartinijevem trgu predstavili svojo dobro prakso pohodnikom iz vse Slovenije.
plesali in prepevali. Medse so
povabili tudi osmoolce O Lucija, ki so skupaj z njihovimi lani
raziskovali tradicionalne obrti.
S takimi obiski povezujemo olo
in drutvo. Uenci spoznavajo
ustvarjalne krajane, ki jih seznanjajo s tradicionalnimi obiaji in
etno vrednotami kraja. Pripravili
smo program aktivnosti in mladim predstavljamo razvejane dejavnosti drutva. Ob tem obisku
so si na primer ob pomoi predanih lanov mladi napletli ribico iz beke, izdelali so obeanko
diavnico iz listov lovorja, nauili
so se izpisati svoje ime v kaligrafski oziroma lepopisni obliki in se
celo preizkusili v obnavljanju starega stola. Za nagrado so prejeli
knjino kazalko z reliefno podobo Preerna ter srek s semenom
za Valentinovo, nateva Planineva.
Predstavniki Anbota so s svojo dobro prakso seznanili vejo

skupino pohodnikov, ki so se pod
vodstvom Joeta Praha podali iz
Strunjana preko Pirana po delu
Slovenske evropske pepoti E6.
24. januarja so jih priakali na
Tartinijevem trgu, kjer so jim
seveda na kratko predstavili tudi
Piran.
Pustne norije
Pie Mirjam Kasteli, predsednica RD Stena; foto Mladen Brec in Mirjam Kasteli
Obujanje pustne tradicije tudi v Dragonji

Po dolgih letih mirovanja so
se krajani in lani RD Stena
odloili, da kraju ponudijo svojo
izvirno pustno masko. Skupinica
entuziastov je na pustno soboto
prevzela upravljanje loevanja
smeti in odpadkov v Dragonji.
Vsak udeleenec male pustne
povorke je na svojem pustnem
oblailu nazorno prikazal, kam
sodi kaj, povorki pa so se prikljuili tudi smetarska muca, pikapolonica, aba in uvaj. Obisk
pusta v posameznih hiah sta
naznanjala dva harmonikarja, ki
sta s svojima mehoma vzdrevala
veselo vzduje med makarami in

krajani.
In kot se spodobi, smo se krajani Dragonje od pusta poslovili
na pepelnino sredo. Preastiti
gspud Ivo so pusta po latinsko in
slovensko, da bo zaleglo, okrcali
zaradi grehov, ki jih je naredil
v letu 2014; prinesel nam je preve deja, slab pridelek, peronosporo in e kaj. Toda s udovitimi
sonnimi dnevi, ki smo jih tokrat
preiveli v njegovi drubi, nam je
zbudil upanje, da pomlad e trka
na vrata in da bo leto 2015 bolje
od prejnjega.
Uinkovita komunalna ekipa v Dragonji.
34
DRUTVA
Februar 2015
Spomin na piranskega starosto slovenskega portnega ribitva

Oradelin spomin na Bojana Lobodo
portni ribii piranskega RD Oradela so 14.

februarja pripravili tekmovanje, posveeno spominu na lani preminulega lana Bojana Lobodo.
Trnkarjenja s palico iz zasidranega olna se je v
Piranskem zalivu udeleilo kar 31 portnih ribiev, ki so prili tudi iz drugih slovenskih ribikih
drutev in celo iz Trsta. Tam je bil tudi predsednik Zveze za portni ribolov na morju Slovenije
Egon Brecelj.
Bojan Loboda se je s portnim ribolovom
ukvarja od leta 1949, ko je imel 16 let, bolj aktivno in kot lan portnoribikega drutva RPD
Piran pa od leta 1971, tako da je e pred tirimi
leti zaokroil pol stoletja svojega hobija. Leta
1975 je postal vodja ribike sekcije tega drutva
in takrat se je zaela njegova funkcionarska pot.
Med drugim je bil prvi predsednik Zveze za
portni ribolov na morju Slovenije, podpredsednik Mednarodne federacije za portni ribolov
na morju (FIPS-M), pobudnik tevilnih ribikih

dogajanj doma in Evropi, predvsem pa je bil izvrsten portni ribi, ki je zastopal nae barve na
tevilnih svetovnih in drugih prvenstvih.
Leta 1978 in 1981 je bil klubski in dravni
prvak v ribolovu s olna posamezno ter ekipno.
Leta 1981 je kot prvi Slovenec postal lan jugoslovanske reprezentance in je nastopil v Nemiji,
kjer je naa ekipa osvojila ekipno srebrno medaljo. Leta 1983 je bil lan dravne reprezentance,
ki je v Franciji osvojila naslov svetovnega ekipnega prvaka, na svetovnem prvenstvu leto kasneje
pa ekipno bronasto medaljo. Zadnji nastop za
dravno reprezentanco je opravil leta 1985, ko je
na svetovnem prvenstvu v Rovinju osvojil srebrno medaljo.
Za portne doseke je v letih 1983, 1984 in
1985 prejel plaketo Zveze za telesno kulturo Slovenije, leta 1983 zlato znako Zveze za telesno
kulturo Jugoslavije za vrhunski portni doseek

in tudi obinsko plaketo za portne doseke.
Poleg tega so mu tuje ribike zveze podelile vrsto priznanj za delo v Mednarodni federaciji za
portni ribolov. Ponosen je bil, da je leta 1987 na
kongresu FIPS-M predlagal uvedbo mladinskega svetovnega prvenstva v lovu z obale. Predlog
je bil soglasno sprejet, ena od njegovih zaslug pa
je tudi, da je Slovenija leta 1998 gostila svetovno
prvenstvo v lovu s palico iz zasidranega olna,
leta 2007 pa evropsko prvenstvo v ribolovu z
roko iz zasidranega olna.
Memorialne tekme v njegov spomin se je
udeleilo 31 portnih ribiev, ki so skupaj ujeli
dobrih 100 kg menol, molov in ribonov. Zmagal je Frenk Godni s 11,298 kg rib, drugi je bil
Aris Loboda z 10,290 kg, tretji pa David Loboda
z 8,998 kg.
Februar 2015
35
DRUTVA
KS Piran bo redno obveala krajane o svojem delu

Pie Lorna Lovrei
Svet KS Piran se predstavi

V mandatnem obdobju
201418 bo Svet KS Piran vodila predsednica Lorna Lovrei,
nadomeal jo bo podpredsednik Tilan Damijani, v svetu pa
so e lani Milica Maslo, Daniela Paliaga, Lili igo in Daniel
Lovin. Za njimi sta dve redni
seji in ena korespondenna,
najpomembneja toka, ki so jo
obravnavali in pri kateri je bilo
tudi najve razprave, pa je bila
toka o podaljanju obratovalnega asa lokalov. Svet KS Piran
je sprejel naslednje sklepe:
Obratovalni as gostinskih
obratov v centru Pirana je
v poletnih mesecih lahko
najve do 1. ure, v zimskem
asu pa najve do 24. ure.
Za gostinske obrate na na-
breju, ki so oddaljeni od
naselja, je obratovalni as
lahko v poletnih mesecih
najve do 3. ure in v zimskem asu v petek in soboto
do 1. ure. Za vse druge dni
velja as najve do 24. ure.
KS zahteva od pristojne obinske slube (obinsko redarstvo), da ustrezno oznai
javno povrino, ki je dana v
najem za terase in gostinske
vrtove. Priporoa tudi, da se
preverja pravilnost uporabe
povrin, katerih uporaba je
bila dovoljena proti plailu.
Ustrezno oznaena javna
povrina, tako kot je za zgodovinsko mesto primerno
(brez grdih betonskih cvetlinih posod), mora biti
jasno razvidna.
Pristojni slubi Obine Piran priporoa, da nadzira
spotovanje
dovoljenega
obratovalnega asa in ustrezno kaznuje storilce prekrkov v zvezi s hrupom,
kot je zapisano v obvestilu
o javnem razpisu, objavljenem v Solnem cvetu.
Obravnavali so tudi nekaj
pobud krajanov in jih v upanju, da bodo pozitivno reene,
posredovali ustreznim slubam
Obine Piran. Te pobude so:
pobuda o podaljanju asa
za dostavo, ki je sedaj od
6.00 do 9.30, na 10.30,
pobuda, da se na zelenici
kroia na Belem Kriu iz
cvetja in zelenja oblikuje

violino kot eno od prepoznavnosti Pirana,
pobuda, da se na vse kipe in
druge skulpture doda tablica z imenom umetnine in
avtorjem.
Svet KS Piran se je odloil,
da bo krajane obveal o svojem delu po razlinih poteh,
in sicer bomo objavljali v obinskem glasilu Solni cvet in
na profilu na Facebooku, lahko
nas obiete na sedeu KS na
Levstikovi 7 v asu uradnih ur,
lahko nam telefonirate na tel.
05/673 24 83 ali nam piete na
e-naslov ks.piran@siol.net.
Skodelica aja ob Kulturnem prazniku

Pie in foto KS Piran
Dialog o kulturnih trenutkih v Piranu v

obdobju zadnjih osemdeset let
V nedeljo, 8. februarja, je
ob kulturnem prazniku potekal
dialog o kulturnih trenutkih v
Mestni kavarni Piranu v zadnjih
osemdesetih letih. Ohranjanje in
poznavanje kulturne dediine
smo spoznali v pogovoru z ribiem Sergiom Perentinom in nje-
govo herko Silvo ervar.

In kaj vse smo zvedeli v obdobju pred drugo svetovno vojno! Kako naporno je bilo delo
ribiev, ki so pili kavo ob etrti
uri zjutraj, ter vse o ivljenju Else
Fonda, rojene v Piranu leta 1935,
ki je postala nepogreljiv len
italijanske radiotelevizije.
Dogodka se je udeleilo veliko Pirananov razlinih generacij, uro in pol dolgo kramljanje
v prijetnem vzduju Mestne kavarne Piran so popestrili glasba
Edith Piaf, razlini okusi ajev,
pikoti v obliki osmice ter fige
dr. Fig-Figa.
Pogovor je zabeleen in posnet v HD-obliki filmskega zapisa.
Reija: Igor Jelen Iggy
Prireditelj: Krajevna skupnost
Piran in Mestna kavarna Piran
36
DRUTVA
Februar 2015
DU Piran
Pie in foto Nives Vogri, DU Piran
O prostovoljnem delu s starejimi

Ko
govorimo
o
prostovoljnem delu, najprej
pomislimo na delo s starejimi,
eprav deluje na razlinih
podrojih irem socialnem,
zdravstvenem,
portnem,
rekreativnem, kulturnem in
na mnogih drugih.
Drutvo
upokojencev
kot nevladna organizacija z
velikim tevilom upokojencev
pokriva obseen del potreb
starejih
na
socialnem
podroju v naem okolju.
Naa Komisija za socialna
vpraanja vodi pomemben
nacionalni projekt Stareji
za boljo kakovost ivljenja
doma, s katerim elimo
ugotoviti, kako kvalitetno
ivijo nai obani, kar
prav gotovo zanima ne
samo nae drutvo temve
obino, vladne in nevladne
organizacije ter vse, ki so
vpeti v skrb za starejega
loveka.
V naem okolju se ljudje
al ne zavedajo, kako velik
pomen za skupnost ima
prostovoljstvo, zato ni pravega
odziva oziroma takega, kot
bi ga eleli in potrebovali.
To, da ni prostovoljcev, ki bi
obiskovali stareje obane,
obutijo le oni sami in njihovi
svojci, ki so e delovno aktivni
in sami ne zmorejo poskrbeti
za potrebe starejih, zlasti
povezanih z druabnitvom,
enostavnim
klepetom,
spremljanjem pri sprehodih
in podobnimi drobnimi in
nezahtevnimi dejanji. Dokler
nimamo potrebe po pomoi,
nas zanima vse drugo prej kot
prostovoljstvo.
Zakaj je prostovoljstvo
pomembno za okolje, v
katerem ivimo? Zato ker:
izboljuje kakovost ivljenja obanov,
je ena od osnovnih oblik
odzivanja civilne drube
na potrebe v njej,
brani interese posameznikov in skupin (v naem

primeru starejih), ki so
ogroeni, prikrajani ali
izkljueni,
je dodatna dejavnost in
dodana vrednost delovanja naih slub in institucij, ki so pogosto
obremenjene z obilo administracije.
V okviru Komisije za
socialna vpraanja pri DU
Piran se trudimo pridobiti
prostovoljce,
predvsem
za potrebe izvajanja prej
omenjenega projekta.
Dosedanje
izvajanje
projekta nam je prineslo
ogromno
pomembnih
podatkov o ivljenju in
poutju
naih
starejih
obanov, ki lahko sluijo
razlinim organom obine,
pa tudi upanu, ki mu
zagotovo ni vseeno za nivo
kvalitete ivljenja starih.
Najpomembneji
rezultati
anket kaejo, da stareji
ljudje pogreajo, e bolj pa
potrebujejo
druabnitvo,
da jih nekdo obasno obie
in z njimi poklepeta. Zelo
preprosto, ni zahtevnega,
samo prijazna beseda in
nasmeh. eprav je tako

preprosto, vsakdanje, tega ne
moremo nuditi v toliknem
obsegu, kot bi bil potreben.
Zato nujno potrebujemo e
ve prostovoljcev. Razlina
drutva zagotovo pokrivajo
svoja podroja v okviru svojih
pristojnosti in zmonosti,
vendar bi potrebovali iro
angairanost mlajih ljudi.
Pri DU Piran vsako leto
organiziramo
kulturno
prireditev Dan starejih,
ki je obiajno v oktobru, v
okviru obinskega praznika.
Prireditev je postala odmevna
in jo vedno obie veliko ljudi.
Ob tem se moramo zahvaliti
podpori
in
sodelovanju
obine Piran in Avditorija
Portoro, brez katerih je ne
bi zmogli uspeno izpeljati.
Tudi pri organizaciji te
prireditve
se
pokaeta
pripadnost naemu drutvu
in nesebina pripravljenost
lanic in lanov DU Piran za
prostovoljno delo.
Pomembno je sodelovati in
delovati v lastno zadovoljstvo
in zadovoljstvo drugih, pri
tem imam v mislih stareje
ljudi, ki so tega najbolj veseli.
Pridruite se nam!
Februar 2015
37
DRUTVA
V etrto desetletje stopamo ponosno, veselo in pogumno

Pie Nives Antoni
Ob 30. obletnici Drutva invalidov

Obine Piran
Pevski zbor drutva Roa Portoroa.

Drutvo invalidov Obine Piran je slovesno obeleilo 30-letnico delovanja s proslavo
v Avditoriju 26. septembra 2014.
Prireditev je bila obogatena z razstavo
ronih in umetnostnih del lanov drutva, v
avli pa je sledilo e sprostitveno in prijetno
druenje. Ob tej prilonosti je drutvo izdalo
jubilejni zbornik. Pokrovitelj proslave je bila
Obina Piran.
Za nami je trideset let delovanja naega
drutva. Toliko dela, skrbi in organiziranosti
je bilo potrebno ob nepredvidljivih teavah
(tudi finannih), da so nam vasih kar peale
moi. A smo vztrajale enske, saj mokih
kakor da ni na tem svetu! Dokazale smo, da
smo enotne, prizadevne, da znamo zdruiti
moi in uresniiti zartani program. Tu so
bile poudarjene vrednote, kot so vztrajnost,
iskrenost, mona volja za dosego elenih ciljev, veselje in navduenje ob drobnih uspenih trenutkih. Naa prizadevanja so bila
poplaana ob nemotenem poteku proslave
in ogledu razstave s tevilnimi zadovoljnimi in hvalenimi obiskovalci. Prireditve so
se udeleili mnogi nai lani in predstavniki
pobratenih ter prijateljskih drutev invalidov,
Drutva invalidov Obalno-krake regije, Zveze delovnih invalidov Slovenije, Obine Piran
in vseh lokalnih organizacij.
Prisotne je pozdravila predsednica Hilda
Vuga in v svojem slavnostnem govoru poudarila, da nae drutvo temelji na nesebinem in prostovoljnem delovanju lanov, kar
pomeni, da invalid pomaga invalidu, da smo
invalidi aktivni oblikovalci svojega vsakdana
in svoje okolice ter da delujemo na ve podrojih, in izrazila eljo po irem sodelovanju.
Navzoe je pozdravil e upan Peter Bossman, ki je ob tej priliki drutvu izroil plaketo Obine Piran. Podpredsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Rajko agar pa mu je
podelil priznanje. Oboje je prevzela predsednica drutva, ki mu predseduje e dvajset let
in skrbi za aktivno reevanje problemov invalidov, v slovenskem merilu tudi kot lanica
upravnega odbora Zveze delovnih invalidov
Slovenije. Podpredsednik zveze je izroil e
plaketi astni znak Zveze delovnih invalidov
Slovenije Valeriji Benko za 20-letno nesebino delo in Joici Sorta za vsa prizadevanja ob
razvoju drutva.
Predsednica Hilda Vuga je podelila zahvale Obini Piran, Krajevni skupnosti Portoro, Zvezi delovnih invalidov Slovenije za
plodno medsebojno sodelovanje ter drutvena priznanja sledeim lanom:
Germani Branki Poropat za portvovalno
delo v drutvu invalidov,
Danijeli Ravni - Budin in Giocondi Domio za sodelovanje in uspehe v portu,
Mirjani Bonin za uspeno vodenje drutvenega pevskega zbora.
V kulturnem programu so poleg drutvenega enskega pevskega zbora sodelovali e:
Sinia Bukinac in Romana Fiur s plesno
toko,
Rezka ili je zaigrala na citre in na panovo pial,
Hrvako kulturno drutvo Istra Piran je
odplesalo folklorno toko,
plesno-akrobatska skupina Flip pa je v
svojem dinaminem stilu zakljuila kulturni program.
Ob koncu proslave smo zautili neizmer-
Hilda Vuga slavnostna govornica.

no zadoenje ob aplavzu, ki smo ga vsi, ki
smo pripravljali to prireditev, obutili kot nagrado za opravljeno delo.
V Beli dvorani smo pripravili estetsko
razstavo ronih in umetnostnih del lanov in
ob tej prilonosti obiskovalcem ponudili razline rone izdelke v zahvalo za prostovoljne
prispevke za naega mladega invalida Nicka.
Za konec
Invalidi ivimo zavestno in se vsak dan
znova trudimo ostati ljudje ter za dobre medsebojne odnose. Sreni smo, e nam to uspeva ohraniti!
Nae jubilejno sreanje nam je veliko
pomenilo za nadaljnje delo. Iskreni stiski
rok, prijazni nasmehi in topli objemi so nam
podarili tisti popolni obutek, ki se ga ne da
opisati z besedami, temve ga mora doiveti.
Vsa doivetja so nas obogatila. Ta popoldan v Avditoriju je bilo lepo deliti z vami,
spotovani prisotni. Hvala vam!
In naj dodamo e nekaj besed za razmislek:
e sam ne bo za sebe, kdo bo potem zate,
toda e bo samo za sebe,
s kom bo potem ti?
38
DRUTVA
Februar 2015
Pozor ole, gospodarske in negospodarske drube

Pie in foto Obmono zdruenje RK Piran
Preden vas obie inpektor

Znanje in nudenje prve
medicinske pomoi ni le naa
moralna dolnost, temve tudi
pravna. K temu nas zavezujejo
nekateri veljavni zakoni, uredbe in
pravilniki, ki delodajalcem nalagajo
izobraevanje zaposlenih za primer
nudenja pomoi nenadno bolnim
in pokodovanim.
Rdei kri Slovenije ima javno
pooblastilo za izvajanje teajev in
izpitov prve pomoi po veljavno
sprejeti doktrini, zato Obmono
zdruenje Rdeega kria Piran
nartuje v pomladanskem asu
nekaj krajih in daljih izobraevanj
s tega podroja. V zadnjem asu
je delovna inpekcija obiskala kar
nekaj ol in podjetij. Ob pregledu
jim je med drugim naloila, da v
skladu z zakonom v im krajem
asu usposobijo doloeno tevilo
svojih zaposlenih (npr. ole morajo
imeti ekipe prve pomoi ipd.).
Naj natejemo pravne podlage
za to:
Izobraevanja s podroja
prve pomoi za gospodarske in
negospodarske drube (8-urni teaj
s preizkusom znanja)
izpitov prve pomoi za delovne
organizacije v Republiki Sloveniji
v skladu z Zakonom o Rdeem
kriu Slovenije (Ur. l. RS t. 7/93 in
79/10) in v skladu s Pravilnikom o
organizaciji, materialu in opremi
za prvo pomo na delovnem
mestu http://www.uradni-list.si/1/
content?id=77164 (Ur. l. RS t.
136/2006), ki velja na podlagi 3.
odstavka 1. lena Zakona o varnosti
in zdravju pri delu (Ur. l. RS t.
56/99 in 64/01).
Izobraevanja s podroja prve
pomoi za naziv bolniar (70-urni
teaj z izpitom, ki je namenjen
prostovoljcem Rdeega kria in
ekipam prve pomoi za potrebe
civilne zaite npr. v olah ob
nastanku naravnih in drugih
nesre).
izpitov prve pomoi za bolniarje
v Republiki Sloveniji v skladu z
Zakonom o Rdeem kriu Slovenije
Na fotografiji so sodelavke in prostovoljke Rdeega kria Piran, ki so

se pred nedavnim udeleile tridnevnega usposabljanja v Mladinskem
zdraviliu in letoviu RKS na Debelem rtiu (od leve: Karmen Kos, Maja
poljari, Darja Kranjec, Irena Dolinek in Diana Umek).
(Ur. l. RS t. 7/93 in 79/10) in v
skladu z Uredbo o organiziranju,
opremljanju in usposabljanju sil
za zaito, reevanje in pomo
http://www.uradni-list.si/1/objava.
jsp?urlid=200792&stevilka=4547
(Ur. l. RS t. 92/2007). Glej lene 3,
24, 30 in 41.
Urnik razpisanih teajev prve
pomoi v letu 2015:
8-urni teaj: 23. in 24. marec
2015, s prietkom ob 16. uri na
sedeu organizacije Rdeega
kria Piran, upanieva 14,
Piran, 20. in 21. april.
70-urni teaj se prine 1. aprila

2015 (in to ni ala!), v trajanju
od 15. do 19. ure (datumi teaja: 1., 2., 8., 10., 13.,14.,16.,17.,
22., 23., 24., 28. in 30. april).
Za prijave in dodatne
informacije smo vam na voljo po
e- poti piran.ozrk@ozrks.si ali na
telefonski tevilki: (05) 671 26 40.
e bo zanimanje veje od
maksimalnega tevila mest, bomo
razpisali dodatna usposabljanja e v
jesenskem asu.
VABLJENI!
Glavna dejavnost organizacije je umetniko ustvarjanje

Pie Tanja piler Missia
Zavod R.U.N.A. bo obeleil svetovni dan Zemlje

Zavod za Razvoj Umetnosti in
Naravni Ambient, R.U.N.A., je organizacija, katere glavna dejavnost
je umetniko ustvarjanje. Osnovni
namen je slediti zastavljenim ciljem, ki so s tirimi besedami okvirno doloeni v imenu: RAZVOJ
pomeni nadaljevanje zastavljenega
delovanja, kar nujno vodi v nadgrajevanje in izboljanje, UMETNOST
je generina lovekova dejavnost
in je neobhodno potrebna pri ivljenju, NARAVA je planet Zemlja,
na katerem prebivamo in ki nam
nudi vse potrebno za preivetje, in
AMBIENT je doloen prostor, ki
s svojimi vplivi deluje na posameznika, ki se v njem nahaja. Sandra
Vodopivec in Tanja piler Missia sta
predstavnici Zavoda R.U.N.A., ki v
sodelovanju s KS Piran organizira
razstave v Apolonijevi palai na u-
panievi ulici v Piranu.

Obvestilo o blinjih razstavah v
Apolonijevi palai:
28. februar do 23. marec - Barbara Zupanc in Franjo Funkelj
(slike in kipi)
26. marec do 20. april - SOF
Ljubljana Krianke v Piranu
21. do 23. april - Dan Zemlje
(kulturna prireditev)
24. do 29. april - Fotoklub Portoro (fotografija)
30. april do 14. maj - Lado Jaka
(multivizija)
15. do 30. maj - Altre Visioni
(slike mednarodna razstava)
POZIV k sodelovanju
V galeriji Apolonijeva palaa
na upanievi ulici bo letos prvi
organizirana skupinska razstava
Umetniki Pirana. Projekt je za-
stavljen z namenom sodelovanja in

izmenjave izkuenj med domaimi
umetniki, ljubiteljskimi in profesionalnimi, ter kot dodatna predstavitev mesta Piran obiskovalcem. Ob
tem vabimo vse umetnike, ki bi eleli predstaviti svoje delo v prostorih
galerije, da se prijavijo preko elektronske pote runa.piran@gmail.
com ali ks.piran@siol.net .
Ob svetovnem prazniku dan
Zemlje 22. aprila bo zavod R.U.N.A.
organiziral prireditev, ki se bo odvijala v prostorih Apolonijeve palae
in na Tartinijevem trgu. K sodelovanju vabimo vsa piranska drutva
in tudi nadobudne posameznike,
da predlagajo in predstavijo svoj
nain izkazovanja hvalenosti planetu Zemlji, na katerem sobivamo
skupaj z drugimi ivalskimi in rastlinskimi vrstami. V okviru prire-
ditve bo predvajana multimedijska

predstavitev posnetkov Zemlje
skladatelja in fotografa Lada Jake v
obliki multivizije, fotografinje Anje
op, Silva Levaca in drugih umetnikov.
Februar 2015
39
DRUTVA
Turizem v domaem okolju

Pie in foto Irena Luina
15 let TD Taperin Seovlje
Lepo se je zbuditi v jutru, ko ve,

da je za teboj pomembna zadeva, ki
je bila odlino izpeljana. Upam, da
tako uti vsakdo izmed nas lanov
TD Taperin Seovlje, saj smo skupaj
v letu 2014 izredno lepo izpeljali
veliko dogodkov, e posebej pa
15-letnico drutva, XV. mednarodni
slikarski Ex-tempore Seovlje in
odprli razstavo 15 let Ex-tempora
Seovlje. Dogodke so pohvalili
tevilni obiskovalci in seveda nai
lani in lanice. Ker je za tako vrsto
dogodkov potrebno veliko volje,
odrekanja, asa in vztrajnosti, gre
posebna zahvala prav vsem, ki smo
kakor koli prispevali svoj dele, prav
vsi smo bili pomembni. Naj nas ta
pozitivna naravnanost in veselje do
sodelovanja povezujeta e naprej.
Zavedamo se pomena besed:
jaz lahko naredim nekaj,
ti lahko naredi nekaj,
skupaj pa lahko naredimo veliko ve
Turizem se zane v nas samih,

v domaem okolju, zato se drimo
naega slogana:
Imejmo radi svoj kraj, ker je samo
eden in je na.
Naj strnem nekaj misli o naem
drutvu: TD Taperin Seovlje je bilo
ustanovljeno l. 1999 z namenom
urejanja, oivljanja in promocije
kraja ter z eljo po veji povezanosti
med ljudmi. In danes lahko zagotovo
trdimo, da nam to zelo dobro
uspeva. Od ideje o ustanovitvi
drutva, ki bi najprej le urejalo svoj
kraj in povezovalo prostovoljce s
podobnimi interesi, je v preteklih
letih preraslo meje vseh elja in
priakovanj. tevilne pohvale so le
spodbuda za nadaljnje delo. Ker smo
zelo aktivni in prepoznavni dale
naokoli, ni sluaj, da smo v letu 2006
prejeli plaketo Obine Piran.
e posebej smo lahko ponosni,
da je v naem drutvu veliko
mladih, ki se zgodaj zavejo pomena
prostovoljstva in vsestranske skrbi za
domae okolje. Poleg tega so prisotni

skoraj na vseh prireditvah, ki jih
organizira nae drutvo. Za to gre
posebna zahvala naim mentorjem,
ki najmlajim posveajo najve asa
in jih spodbujajo pri delu.
Kot sem e omenila, je bilo
poleg sodelovanja pri organizaciji
Solinarskega praznika, sprejemu
raznih skupin v Solinah, pri dnevih
Vse za zdravje in predstavitev
naega drutva s stojnicami
na raznih prireditvah najve
pozornosti v letu 2014 namenjene
organizaciji 15. obletnice drutva,
XV. Mednarodnega slikarskega
Ex-tempora Seovlje in razstave
15-let Ex-tempora Seovlje. Tako
smo natete prireditve zdruili v
septembru, v okviru svetovnega
dneva turizma.
19. 9. ob 19. uri smo imeli astno
sejo TD Taperin ob 15. obletnici v
MMC v Solinah. Imeli smo bogat
kulturni program, k sodelovanju
smo povabili folklorno skupino KD
Kotabona z istrskimi plesi. Nae
lanice in lani so pripravili udovito
razstavo izdelkov keramike, pletenih
izdelkov iz beke, razstave starih
fotografij in dokumentov Seovelj,
kulinarinih izdelkov nae
prepoznavne krotole, slane hike,
ki so si prisluile plaketo na prvem
tekmovanju Sladke Istre
Poleg veine lanov in
podmladka so se sveanosti udeleili
tudi predstavniki nekaterih sosednjih
TD, upan obine Piran, g. Peter
Bossman, in strokovna sekretarka na
TZS, ga. Karmen Burger.
Najzasluneji lani drutva
so prejeli priznanja ter bronasti ali
srebrni znak TZS. Priznanje TZS
je prejel tudi turistini kroek O
Seovlje. Drutvo je prejelo srebrni
znak TZS.
Naslednji dan, 20. 9. 2014, ob

19.30 je potekal XV. mednarodni
slikarski Ex-tempore Seovlje.
Po njegovem zakljuku smo
odprli razstavo nagrajenih del
petnajstletnega Ex- tempora Seovlje
v Cassermi. Razstava je bila odprta
dobra dva meseca in precej obiskana
ter delena veliko pohval. Tudi v
medijih se je veliko govorilo o nai
obletnici in razstavi. Ob tej priliki
moram podati iskreno zahvalo
Obini Piran za podporo projekta,
Obalnim galerijam Piran za vso
strokovno podporo v vseh letih
organiziranja te manifestacije ter
Solinam, d.o.o.
Ni nam treba razlagati, da
potrebujemo za tako aktivno
delovanje tudi finanna sredstva,
od katerih smo v celoti odvisni.
Prepriani smo, da nam bo Obina
Piran e naprej stala ob strani, saj
ne nazadnje promoviramo na kraj,
obino in Slovenijo.
lanice in lani drutva imamo
voljo, saj tisoe prostovoljnih ur
nismo nikoli pretevali. Zadovoljni
smo, ko nam kaj uspe in ko kaj dobro
opravimo. Z vso mojo se bomo
trudili, da bomo program prireditev
iz leta v leto izboljevali z dodajanjem
novih za razvoj kraja primernih
vsebin.
Seovlje
Veliko nas je, ki smo od drugod prili
in Seovlje za svoj dom izbrali.
Zaradi ljubezni, lepote, dela
Mogoe nekoga so solna polja prevzela
Saj vonj po soli oara vse sprehajalce
Soline so tudi naravni rezervat za ptice
1989 so krajinski park postale

v ponos, veselje nas vseh z Obale!
Sprehod po solinah,
ko dan si z nojo roko poda,
je nekaj enkratnega
Sonni zahod, odsev svetlobe
in na povrini slanice
se v ronati barvi blei solni cvet
Pred mnogimi leti dve reki,
Drnica in Dragonja, sta dragonjsko
dolino
spremenili v obirno polje,
sredi katerega je rudnik,
ki sega globoko v morje.
e pogledamo nazaj, v tirinajsto
stoletje,
se nam razkrije marsikakno razodetje,
takrat solin e ni bilo,
Sicciole se na dva dela deli
V enem so ribii, v drugem pa kmetje
bili.
Reka Dragonja je sluila kot prevozna
pot,
promet se je odvijal dan in no,
Dragonja je imela tudi preudoviti
most
In danes tukaj smo ljudje z vseh vetrov
zbrani,
skoraj tiso tristo nas je in vsi si nismo
med seboj znani,
vendar se trudimo in elimo vsi,
da o naem kraju se slii med ljudmi.
Vsem se nam toplo pri srcu stori,
ko sliimo Seovlje, majhen kraj ob
hrvaki meji,
ki letalie in soline ima
in ga zato vsakdo v svetu pozna.
40
VZGOJA in IZOBRAEVANJE
Februar 2015
Pestro in bogato uno okolje

Pie in foto Vrtec Mornarek Piran
Razvoj otrokovih potencialov

in ustvarjalnosti
Vrtec je okolje, v katerem otrok pridobiva izkunje, se razvija in ui v povezavi

s svojim socialnim in fizinim okoljem.
Pestre socialne interakcije mu omogoajo navezovanje stikov z vrstniki, pa tudi
z odraslimi, ki mu omogoamo, da v igri
razvija svoje sposobnosti, ustvarjalnost
in svoje razvojne potenciale.
Z nartovanimi dejavnostmi in organizacijo okolja ter sredstev strokovni
delavci vodimo otroke k pridobivanju
novih izkuenj, doivetij in spoznanj
tako, da prednje postavljamo nove izzive oz. probleme, ki vkljuujejo otrokovo

aktivno uenje. S tem jim omogoamo
razline oblike izraanja, spodbujamo
njihovo radovednost in ustvarjalnost.
Pridobivanje izkuenj v otrotvu je tudi
temelj za pozneje miljenje in dejavnost.
Zato okolje igra odloilno vlogo pri tem,
da opazi in hkrati spodbuja otroko radovednost.
V Vrtcu Mornarek Piran nartno
usmerjamo ivljenje in delo po zartani
poti, ki otrokom omogoa razvoj individualnih kompetenc in sposobnosti na

razlinih podrojih otrokovega razvoja z
vkljuevanjem bogatega kulturnega, naravnega in zgodovinskega okolja naega
kraja.
Z dejavnostmi projekta Na kraj
njegova kulturna in naravna dediina
oblikujemo njihov odnos do kulturne
in naravne dediine ter jih vzgajamo za
ohranjanje vrednot naega kraja.
Spodbujanje zdravega naina ivljenja in vzgoja za trajnostni razvoj se odraata v tevilnih gibalno-portnih aktivnostih, kot so rolanje, teaj prilagajanja
na vodo ter igre, ki vkljuujejo naravne
oblike gibanja, igre z ogo in druge gibalne dejavnosti ter spoznavanje zdravega prehranjevanja.
Spodbujanje okoljske ozaveenosti
in skrbi za varovanje okolja omogoamo
ob naravoslovnih dejavnostih, v katerih
otroci odkrivajo lastnosti narave, eksperimentirajo in aktivno raziskujejo pojave
v naravi.
Z varnim in zdravim nainom ivljenja se otroci seznanjajo tudi pri prometni
vzgoji, kjer spoznavajo varne poti okoli
vrtca in v njegovi okolici, zakaj se v avtomobilu pripnemo ter poklic policista.
Kulturno-umetnika vzgoja nas spremlja v vsakodnevnih dejavnostih, v katerih otroci z obiski kulturnih ustanov,
kot so muzeji in galerije, spoznavajo dela
umetnikov ter stalne in obasne zbirke.
Po vodstvom razlinih umetnikov slikarjev, kiparjev, fotografov otroci
ustvarjajo na likovnem, glasbenem in
drugih umetnikih podrojih.
Druge dejavnosti vrtca, vkljuene v
redni program vrtca: uvajanje anglekega in italijanskega jezika, raunalnitva,
dnevi tabornitva, obiski knjinice, pohodnitvo, letovanje otrok, ogled gledalikih in filmskih predstav za otroke,
obisk koncerta glasbene ole Piran
Vsi zaposleni se zavedamo strokovne
odgovornosti vzgoje naih najmlajih in
da se sreni trenutki, preiveti v otrotvu, vtisnejo globoko v spomin.
Februar 2015
41
Vrtec Mornarek Piran

Pie Klementina Butina, koordinatorica kulturno-umetnostne vzgoje v Vrtcu Mornarek Piran; foto Vrtec Mornarek Piran
Kultura skozi filmsko umetnost

V sodobni drubi so mediji
postali eden kljunih dejavnikov
razvoja otrok, zato je pomembno,
kakna so otrokova prva sreanja z
njimi. Film zdruuje vse umetnostne zvrsti in ima visoko estetsko in
doivljajsko vrednost.
V olskem letu 2014/2015 v Art
kino mrei Slovenije (AKMS) poteka Nacionalni filmsko-vzgojni
program. Program je brezplaen in
namenjen 15.000 otrokom in mladim po vsej Sloveniji. Vanj se lahko
vkljui tudi 3750 predolskih otrok
iz vse drave.
V Vrtcu Mornarek Piran smo
se pridruili projektu in tako otrokom ponudili novo izkunjo doivljanja filmske umetnosti. Projekt je
del kulturno-umetnostne vzgoje, ki
ji v olskem letu 2014/2015 name-
njamo e posebno pozornost.

V sklopu filmske umetnosti so
si otroci ogledali projekcijo estih
kratkih animiranih filmov slovenskih avtorjev Spoznajmo risanke
v Art kino Odeon Izola. Njena posebnost je priprava otrok na ogled
in pogovor po ogledu ponujene
vsebine.
V vrtcu pa so potekale delavnice pod naslovom Optine igrae.
Otroci so se spoznali z nainom izdelave animiranega filma in razlinimi optinimi igraami ter si eno
izmed njih tudi izdelali. Program je
vodila ga. Ana Peri, koordinatorica Art kino mree Slovenije.
Kako pomemben del filmske
dediine je domai kraj, so otroci
spoznali na ogledu razstave Piran
v filmu v Obalnih galerijah Piran,
ki jo je predstavila kustosinja Nives

Marvin.
Mreenje kulturnih in vzgojno-izobraevalnih ustanov v lokalnem
okolju je kljunega pomena pri
organizaciji in izvedbi kakovostne
kulturno-umetnostne vzgoje. Da
bi filmsko in gledaliko umetnost

pribliali im iri populaciji otrok
v obini Piran, smo vzpostavili sodelovanje z Avditorijem Portoro, ki
bo omogoil realizacijo programa
tudi v nadaljnje.
tevilne uspene akcije

Pie in foto Leonora Drgan, ravnateljica
Dobrodelnost v vrtcu Morje Lucija

Zima je poseben letni as. V
vrtcu priaramo otrokom pravljino vzduje v pravljini deeli, peemo pikote, gledamo in doivljamo
gledalike in lutkovne predstave,
imamo ustvarjalne delavnice, pleemo, pojemo, se druimo, ob igri
uimo in se imamo lepo! Lahko pa
je mrzla, deevna, dolgoasna in
zelo dolga.
Zato pomagamo otrokom, ljudem, ivalim z razlinimi dobrodelnimi akcijami, ki so v naem
vrtcu e stalnica.
Zbiramo zamake, katerih namen je pomagati otrokom npr. pri
zdravljenju, nakupu vozila, invalidskega vozika, pripomokov
Trenutno jih zbiramo za naega
Nicka.
Prazne kartue in tonerje zbiramo za pomo organizaciji Rdei
noski Klovni zdravniki; vsaka
reciklirana kartua pomeni donacijo za Drutvo za pomo trpeim
in bolnim. Uspeno zberemo ve
katel kartu in tonerjev na leto. Pri
tem nam poleg starev pomagajo
tudi lokalna podjetja.
Vsako leto poskrbimo za zavrene pse in make v obalnem zavetiu v Sv. Antonu. Zbiramo hrano,
odeje, preproge, blazine Odziv je
vedno zelo velik in pozitiven.
V sodelovanju z Rdeim kriem Piran izvedemo akcijo zbiranja otrokih igra, oblail, portne
opreme. Otroci in stari so vedno
zelo radodarni.
Sodelovali smo pri zbiranju
stvari za otroke iz piranske obine.
Akcijo je organizirala tudentska
organizacija Piran v sodelovanju z

Rdeim kriem Piran.
Ob krajevnem prazniku Sv. Lucije smo tudi letos na sejmu prodajali izdelke, ki smo jih naredili delavci vrtca. Tokrat je el izkupiek
AURORI HRVATIN, ki ima diagnozo: globalni razvojni zaostanek,
diskinetino hipotonini sindrom,
zmerna zaznavna, prevodna naglunost, mitohondrina encefalomiopatija, scoliosis thoracolumbalis.
Povsem je odvisna od tuje pomo-
i, sama ne zmore niesar, kajti ne

hodi, ne sedi, sama ne je in ne pije.
Njena mama, naa vedno nasmejana kuharica Stojanka, pravi, da
je Aurora vsak dan veja in seveda
teja, zato potrebuje vrsto prilagoditev v stanovanju in za dostop do
njega, kot so preurejanje kopalnice
za dostop z vozikom, prilagojena
postelja, stopnina vzpenjaa in
drugo.
V ta namen zbiramo tudi star
papir. Odziv je zelo dober in zbrali smo e ez 900 . Pridruite se
nam in po svojih zmonostih
donirajte na TRR: Banka Koper,
Si 56101000035494041, s pripisom ZA HRVATIN AURORO.
Tako malo je potrebno, da smo
dobri, da nekomu nekaj malega podarimo, ustvarimo pa veliko veselje
in tiste trenutke sree, ki so tako
zelo potrebni, da smo sreni tudi
mi. Morda bodo tako dnevi za vse
lepi, svetleji, bolj radostni in topli.
Hvala vsem otrokom, starem,
sorodnikom, lokalni skupnosti in
podjetjem, ki nam pri tem pomagate!
42
Februar 2015
Uiteljici kitajine prihajata iz anghaja

Pie Maja Grina Cergolj
Teaj kitajskega jezika in kulture na O Lucija

V novembru 2014 smo na
Osnovni oli Lucija zaeli pouevanje kitajine. K sodelovanju smo bili povabljeni v okviru
Konfucijeve uilnice Koper, ki so
jo na novo odprli na Univerzi na
Primorskem.
Uiteljici kitajine, ki prihajata iz anghaja, sta prvi prili
k nam novembra 2014 in spoznali 15 otrok, ki so se odloili,
da bodo obogatili svoje znanje z
osnovami kitajine in kitajske
kulture. V prvih urah so spoznali osnove, kot so pozdrav po
kitajsko in tevila, kasneje pa so
svoje znanje razirili tudi s poimenovanjem druinskih lanov
in nekaterih ivali. Vse uenje je
potekalo kot igra z veliko petja
in plesa.
Zaetek ni bil lahek. Otroci
so se namre sooali s tirimi
razlinimi zvoki, ki so jih morali najprej prepoznati in nato
ustrezno izgovoriti. Veliko vaje

in izjemna prizadevnost uiteljic
sta jih pripeljali do tega, da so
po treh urah uspeno zapeli in
zaplesali pesmico o prijateljih. Z
nastopom so tudi sodelovali na
otvoritvi Konfucijeve uilnice v
Kopru 25. novembra 2014.
V okviru delavnic so uenci
izdelali tudi zanimive izdelke,
npr. kitajske maske, in spoznali
njihov pomen, pa tudi lampijonke in tipine kitajske rezanke. Spoznali so, kako in zakaj je
nastal kitajski horoskop, pa zakaj
na Kitajskem tako astijo mitoloko ival zmaja, ki so ga tudi
skupaj narisali in pobarvali.
Uenje kitajine traja dve
olski uri na teden, ki sta smiselno razdeljeni na uni in
ustvarjalni del. Uiteljici vedno
poskrbita, da je ura ne samo izobraevalna, temve tudi kreativna in zato povezana s irino ki-
tajske kulture. Uence navduuje

prav ta povezava med ustvarjalnostjo in izzivom spoznavanja
kitajine, popolnoma novega,
isto druganega jezika, kot so
tisti, ki se jih uenci e uijo.
Zato ne presenea, da so uenci
pri teh urah redni in zavzeti, celo
ve: elijo, da uvedemo e drugo

skupino, da bi se kitajine lahko uilo e ve uencev. Une
ure smo nadaljevali do zimskih
poitnic, za nadaljevanje pa se e
dogovarjamo.
Zai jian!
Slovenski kulturni praznik na osnovni oli Vincenzo e Diego de Castro

Pie in foto Mojca elezen Repe
Eno besedo bi rekel rad
Slovenskemu kulturnemu
prazniku smo na osnovni oli
Vincenzo e Diego de Castro posvetili dva popoldneva. Prvega
smo naslovili Kaj pone France v vrtcu? in je bil namenjen
predolskim otrokom ter njihovim starem.
Devetoolki Tiara Strgulc in

Nika Horvat sta malkom na zabaven nain predstavili ivljenje
in delo pesnika Franceta Preerna, prisluhnili so njegovima pesmima Povodni mo in O, Vrba,
ki jo je deklamirala Anna Klarica, sedmoolec Belmin ehi pa
jim je zaigral na violonelo.

Sledili sta ustvarjalni delavnici, na katerih so ob pomoi
uiteljic izdelali "preerenke"
in pripravili sladico iz fig.
Drugi popoldan, posveen
Preernovemu dnevu, smo naslovili z verzom Sreka Koso-
vela Eno besedo bi rekel rad ...

Uenci druge in tretje triade so
recitirali pesmi Franceta Preerna, Otona upania, Sreka
Kosovela, Kajetana Kovia in
Toneta Pavka. Veer je popestril Rudi Buar, ki se je prijazno odzval naemu povabilu.
Zapel nam je nekaj svojih pesmi
v nareju in Preernovo Zdravljico.
V trajen spomin na ta literarni veer ostajata klopci, ki
smo ju postavili pred nao olo.
Podarilo nam ju je Javno podjetje Okolje. Klopci sta potrebovali temeljito obnovo in tu nam
je na pomo priskoila skupina
slikarjev Skupnosti Italijanov
Giuseppe Tartini. Delo so odlino opravili in tako razveselili
uence in mimoidoe, ki radi
posedijo na njih.
Februar 2015
43
Podrunina ola Sveti Peter

Pie in foto Karmen Fonda, zborovodja
Zborek kot druina

Na O Seovlje, v enoti podrunine
ole v Sv. Petru, poteka interesna dejavnost
pevskega zbora na nekoliko drugaen nain.
V redne pevske vaje se obasno vkljuijo tudi
stari vpisanih otrok, ki aktivno sodelujejo
na doloenih proslavah in prireditvah.
V letonjem olskem letu smo eno takih
prireditev e izvedli; to je decembrski nastop v
TPC Lucija ob praznovanju novega leta. OPZ
sv. Peter se je predstavil z dvema skladbicama:
Naj zvoni in Boina pravljica. V slednji so
se stari skupaj s svojimi otroki izkazali kot
odlini pevci in s pesmijo priarali res prelepo

praznino vzduje. Namen skupnega petja
otrok in njihovih starev je, da bi ti izkoristili
vsak najmanji trenutek svojega asa in ga
na poseben nain podarili svojim otrokom.
Otroci se takih trenutkov neizmerno veselijo,
stari pa s ponosom gledajo na svojega otroka,
ki je samozavesten, pozitivno naravnan in
navsezadnje sreen, ker ima ob sebi svojega
stara tudi ob takih prilonostih, ki niso
vsakdanje.
S tipendijskim skladom UP poveujejo monosti za vkljuitev najbolj perspektivnih tudentov na trg dela
Pie Mirella Baruca; foto Alen Jeovnik
Univerza na Primorskem skupaj z vlagatelji v

tipendijski sklad UP letos podelila kar 41 tipendij
Po 212 e podeljenih tipendijah iz
tipendijskega sklada Univerze na Primorskem
v preteklih estih letih jih je letos, e sedmi
zapored, kot nagrado in spodbudo za nadaljnje
uspehe prejelo 41 najboljih tudentk in
tudentov Univerze na Primorskem (UP).
Najve, kar 17 tipendij sta danes na sedeu
Univerze na Primorskem skupaj podelili lanici
UP, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in
informacijske tehnologije ter Intitut Andrej
Marui (od tega eno skupaj z Rektoratom
UP), po 5 Rektorat UP in Rektorat UP skupaj
s tudentskimi domovi UP, 4 podjetje Actual
I.T., d.d., iz Skupine Istrabenz, po 3 Pedagoka
fakulteta (od tega eno skupaj z Rektoratom
UP), 2 Fakulteta za vede o zdravju, po eno
tipendijo pa so podelili Mestna obina Koper,
Obina Piran, Obina Ilirska Bistrica, podjetje
Luka Koper, d.d., ter Znanstveno-raziskovalno
sredie.
Rektor, prof. dr. Dragan Marui, se je
zahvalil vlagateljem v tipendijski sklad UP, ki
na ta nain pomagajo tudentom na tudijski
poti, obenem jim omogoajo pridobitev
delovnih izkuenj e med tudijskim procesom,
nekateri pa jim tudi odprejo vrata do kasneje
zaposlitve v organizaciji. Ob tem je izrazil
tudi skrb ob vse vejem tevilu perspektivnih
tudentov, ki s svojim znanjem odhajajo v
svet. Prav zato bi bilo smiselno izboljati
pogoje v visokem olstvu in poskrbeti, da bi
si taki tudenti kariero ustvarili doma in s tem
doprinesli lastni domovini, tudi s podporo
javnega in brezplanega visokega olstva.
Letonji prejemniki tipendij so: Marko

Posavevi, Ulla Pegan, Andreja Mrnik,
Aleksandar Todorovi, Toma Sabadin, Matej
Filipovi, Vesna Vola, Marko Palangeti,
Roman Soludkhin, Marko Rajkovi, Vladan
Jovii, Ratko Darda, Anes Valenti, Daniel
Silai, Neven Mitrovi, Marija Tepegjozova,
Ivan Bartulovi, Edin Husi, Slaana Babi,
Mikita Akulich, Luka Pavlovi, Milo Tomi,
Anastasiya Tanana, Elvir Meruli, Tina Skrt,
Tamara Ortar, Lucija Hrastnik, Bojana Brato,
Alja Ivetac, Tanja Robi, Kristina De Luca,
Andrej Gobina, Sintija Vekovo, Nassim Djaba,
Nika Klepec, Sara Mojca Jager, Aleksander
Moibob, Tena Felbabi, Milo Veljkovi in
Petra avle.
Pogodbe s tipendisti so danes podpisali
naslednji tipenditorji: podupan Mestne
obine Koper Peter Boli; svetovalka za
drubene dejavnosti v Obini Piran eni
Roec; predsednik uprave Actual I.T., d.d., iz
Skupine Istrabenz mag. Arman Kritnik; vodja
kadrovskega podroja v Luki Koper, d.d.,
Barbara Miklavec; dekanja UP FAMNIT, izr.
prof. dr. Klavdija Kutnar; direktor UP IAM,
doc. dr. Vito Vitrih; dekanja UP PEF, prof. dr.
Mara Coti; dekanja UP FVZ, prof. dr. Darja
Barli Maganja; direktor UP ZRS, prof. dr.
Rado Piot; direktorica UP D Astrid Pranikar
ter rektor UP, prof. dr. Dragan Marui.
Prejemnikom tipendij iskreno estitamo,
tipenditorjem pa se znova zahvaljujemo za
interes in sodelovanje v tipendijskem skladu
Univerze na Primorskem.
O tipendijskem skladu UP:

Univerza na Primorskem v sodelovanju s
irim drubenim okoljem spodbuja in nagrajuje
najbolje tudente v okviru tipendijskega sklada
Univerze na Primorskem, ki deluje od tudijskega
leta 2008/2009 dalje. V sklad so vkljuene lanice
UP, gospodarske drube in lokalne skupnosti, ki na
ta nain poveujejo monosti za vkljuitev najbolj
perspektivnih tudentov na trg dela.
Dodano vrednost v procesu povezovanja
drubenega in akademskega okolja predstavlja
Univerzitetni karierni center, ki za univerzo
pomeni celostno in nujno podporo pri tudijskem
procesu in kariernem napredovanju ter pripomore
k poveanju zaposljivosti diplomantov UP.
44
ITALIJANSKA SKUPNOST COMUNIT DEGLI ITALIANI
Februar 2015
Scrive e foto Romina Kriman
Ciacole in piasa
Il presente articolo vuole farvi entrare un po tra le pareti della
nostra scuola Vincenzo e Diego de
Castro, a respirare il bruso quotidiano del quale abbiamo il piacere
di far parte anche noi insegnanti,
testimoni emotivamente partecipi
dei piccoli e grandi progressi nella
crescita dei nostri alunni, prendendo spunto da un evento che ha coinvolto alcuni di loro: la realizzazione di un film.
Oltre al gruppo di animazione
guidato dal nostro Ruggero Paghi, anche unaltra troupe di alunni
di Pirano e Sicciole, guidati da noi
insegnanti Ingrid kerli Persel e
Romina Kriman, ha girato un proprio filmato con il quale partecipa al
concorso "Tutela, valorizzazione e
promozione del patrimonio linguistico e culturale veneto". Si tratta di
una commedia ambientata a Pirano
in parte in tempi odierni e in parte
sul finire dellOttocento, che abbiamo intitolato Ciacole in piasa. Scorcio storico su una piazza piranese e
che sviluppa in maniera leggera e
vivace il discorso dellimportanza
di preservare i monumenti storici
quali testimoni delle vicende umane delle epoche passate dalle quali
discendiamo e abbiamo formato la
nostra cultura. Sembrerebbe che il
concorso sia stato un mero pretesto, gli alunni non aspettavano che
loccasione giusta per dar modo di
sfogare il loro entusiasmo e bravura
nellesprimere se stessi anche attraverso la settima arte.
Tutta la preparazione non ha
avuto un iter facilissimo. Avendo
dato forma al canovaccio, una stesura non definitiva del copione, gi
a fine novembre sono state assegnate le parti agli alunni, tenendo
conto di suddividerle fra quanti di
loro avrebbero tenuto le prove a
Pirano o a Sicciole. Ma la stagione
scolastica era impegnativa, si stava
avvicinando la fine del semestre e
alunni e insegnanti erano diligentemente concentrati in interrogazioni, compiti scritti, letture domestiche da esporre, ricerche da valutare,
stress da domare E naturalmente
cerano da organizzare spettacoli
natalizi, partecipazioni a concorsi

culinari, recite, interviste per la tv,
saggi di musica, azioni di volontariato per gli anziani Insomma, il
famoso dolce far niente del periodo
delle elementari di cui si conserver
comunque un ricordo nostalgico
per il resto della vita.
Cos, passata la pausa delle vacanze natalizie, a gennaio il lavorio
ripreso in maniera seria e intensa:
dopo diversi adattamenti si giunti a un copione definitivo, le prove
hanno avuto luogo ogni momento
in cui stato possibile, gli alunni
calavano sempre pi nella propria
parte da impersonare e la imparavano a memoria, si andavano visualizzando i costumi scenici da procurare e i luoghi dove registrare il
filmato. Ci si incoraggiava a vicenda e si collaborava alla realizzazione
dellopera, avremmo colmato ogni
mancanza e avremmo rispettato i
termini per la registrazione. Se solo
il tempo ci fosse venuto incontro.
E cos fu, ma per questione di

minuti! Si registrato in due giornate, una con gli alunni di Pirano,
laltra con quelli di Sicciole, per
ragioni di praticit ma anche di
copione. Lubicazione perfetta non
poteva che essere Piazza Vecchia
o Portadomo, oggi comunemente
nota come Piazza Primo maggio,
allepoca centro nevralgico della
vita piranese nella quale convergono le principali vie cittadine, dove
gli abitanti si rifornivano di acqua e
facevano acquisti al mercato, e ancor oggi luogo di ritrovo dei bambini.
La prima giornata stata favorita dal clima: si aperto uno scorcio
tra i nuvoloni dal quale filtrava un
raro sole invernale che ha abbellito
non di poco i colori e le ombre delle
scene di ambientazione contemporanea interpretate da Anna Klarica,
Eneya Viktorija Klemen, Alessio
De Rosario e Nicol Kravanja.
Per la seconda giornata si
temuto il peggio: ogni previsione

dava pioggia a intermittenza, ma
era lultimo giorno possibile per
effettuare le registrazioni e rientrare
nei tempi si doveva tentare! Sicuramente stato lentusiasmo degli
alunni fatti arrivare da Sicciole a
placare le precipitazioni di primo
mattino, i quali hanno indossato
gli abiti di una volta, si sono immedesimati nei propri ruoli e hanno
dato il meglio di s in tempo brevissimo e quasi senza rifare alcuna
scena. Attori di cotanta dedizione
sono stati Maria Monica Mariotti,
Lorenzo Polzonetti, Lia Ruzzier,
Matteo Duni, Hana Susman, Sara
Vesnaver, Daniel Veznaver (stoico,
nonostante la febbre) ed Erik Putar.
Nelle giornate successive
linsegnante Ingrid e il buon Bruno Orlando si sono occupati del
taglio e del montaggio delle scene, nelle quali sono emerse alcune
imperfezioni dinterpretazione, di
tempistica e anche dinquadratura.
Ci non scalfisce lorgoglio delle insegnanti che sono rimaste impressionate dalla sentita partecipazione
delle nostre star in erba, dal loro
zelo nonostante i numerosi impegni e imprevisti. Tirando le somme, ci si riempiti di soddisfazione
e divertiti cos tanto, che lesito del
concorso scivola in secondo piano.
Ma soprattutto, arricchiti di questa
esperienza, non vediamo lora di intraprendere un altro lavoro simile,
magari da presentare a fine anno
scolastico.
Invitiamo i lettori a seguire
questo ed altri nostri lavori scolastici anche attraverso il sito web della
nostra scuola, www.scuoladecastro.
net, e sulla nostra pagina Facebook. Per la realizzazione del filmato
ringraziamo: la CAN di Isola per le
risorse materiali necessarie al montaggio, le mani esperte di Ruggero
Paghi per le riprese effettuate, la
disponibilit del simpatico Bruno
Orlando per il taglio e il montaggio
delle scene, l'osteria "Cantina" in
Piazza Primo maggio per gli spazi
concessi e l'ospitalit.
Februar 2015
COMUNIT DEGLI ITALIANI ITALIJANSKA SKUPNOST
45
Scrive e foto Helena Maglica Susman
La scuola in natura della SE Vincenzo e

Diego de Castro
Da parecchi anni la nostra
scuola ha deciso di organizzare e
partecipare alle cosiddette scuole in natura, destinate agli alunni
delle classi superiori. La scuola
ha deciso di far partecipare tutti
i componenti delle classi dalla VI
alla IX, per dare continuit temporale a tale attivit e per creare
un gruppo coeso (spirito di corpo, socializzazione implementata), che ci distingue (a detta
anche degli alunni) in positivo rispetto alle altre scuole. Il numero
dei partecipanti, in questi ultimi
anni, sempre attestato tra i 40 e
i 50, permettendo cos di utilizzare un unico autobus a pieno carico e di sistemarsi presso le sedi
COD occupando lintera struttura; conseguenza positiva una
razionalizzazione e diminuzione
delle spese. Le attivit che vengono realizzate sono un utilissimo
complemento a quanto svolto in

classe, essendo organizzate secondo i programmi ministeriali
di materia e portate a termine da
personale altamente qualificato.
La possibilit di sperimentazione diretta, delluso di laboratori
attrezzati, di visite ed attivit guidate permettono agli alunni di
accrescere notevolmente il proprio bagaglio di competenze e conoscenze; risultano gradire molto
tale attivit e il grado di soddisfazione aumentato nel corso
degli anni, come si potuto notare da una recente indagine. In
particolare gli alunni gradiscono
le attivit di tipo sportivo e quelle
legate al mondo delle scienze naturali. Partecipare come docente
alle scuole in natura un impegno relativamente faticoso, sia
dal punto di vista fisico ( spesso
inopportuno e controproducente
non partecipare direttamente a

quanto svolto dagli alunni), sia
da quello della responsabilit ed
organizzazione,e richiede inoltre
buone capacit di mediazione ed
adattamento. Nonostante tali disagi, esser l con i nostri ragazzi
risulta estremamente utile, non

solo in loco, ma pure quando si
torna a far lezione in classe: i rapporti interpersonali, lattenzione
e la puntualit alle consegne
dellinsegnante risultano migliorati.
Cesare Dell'acqua
Luned 16 febbraio abbiamo
commemorato il 110 anniversario della scomparsa di Cesare
DellAcqua, pittore di origine
piranese, la cui dipartita risale
al 16 febbraio 1905 a Ixelles/
Bruxelles.
Per loccasione Il prof.
Franco Firmiani ha tenuto una
conferenza dal titolo: IL PIRANESE CESARE DELLACQUA
PITTORE DI FAMA EUROPEA ( 1821-1905) presso il Ginnasio Antonio Sema di Pirano.
La Comunit autogestita della
nazionalit italiana di Pirano
ha in programma per il 2015
un altro appuntamento, per far
conoscere le opere del pittore, destinato per il 22 luglio in
cui ricorre la data della sua nascita. Per quel giorno abbiamo
pianificato una visita guidata
dal prof. Firmiani nei luoghi
Autoritratto (ca. 1885), Trieste, Civico

Museo Revoltella
dove sono esposti i quadri di

DellAcqua a Trieste: nella Sala
del Consiglio del Palazzo Municipale Prosperit commerciale
di Trieste ( 1877), nella chiesa di
San Nicol dei Greci, nel Museo
Marinai di diverse nazioni nel porto di Trieste (1856), acquerello, Bruxelles,

Collections Royales
Revoltella per poi concludere la

visita al Castello di Miramare
dove sono esposti dipinti celebrativi per larciduca Massimiliano dAustria( 1857-1867).
Sarebbe bello poter ricorda-
re lartista anche a Pirano affiggendo una targa commemorativa sulla sua casa natale (oggi
in via Vidali al numero. 11).
46
ITALIJANSKA SKUPNOST COMUNIT DEGLI ITALIANI
Februar 2015
Gli alunni della Scuola elementare Vincenzo e Diego

de Castro a teatro per Frankenstein and the Myth
Il 16 febbraio abbiamo assistito

ad una commedia su Frankenstein.
La scena inizi con il dottor
Frankenstein, la sua fidanzata Elizabeth e il padre di Elizabeth che stavano cercando di far rivivere alcuni
animali. Hanno tentato di rianimare
una scimmia, ma non hanno avuto
successo. Quindi sono riusciti a far
ritornare in vita un serpente, che
dopo esser stato rianimato, uccise il
padre di Elizabeth.
Il dottor Frankenstein desiderava pi di ogni altra cosa di far rivivere un altro uomo con l'ausilio di
un fulmine, ma Elizabeth non era
d'accordo. Dopo numerosi tentativi,
il dottor Frankenstein, con l'aiuto di
un'altra persona, riusc nell'intento di
far ritornare in vita un essere umano.
Questi commise diversi omicidi,
ma tutti diedero la colpa al dottor
Frankenstein, che fu perci tenuto in

arresto, ma la sua creatura accorse a
salvarlo.
La creatura, cominciando a sentire il peso della solitudine, chiese al
dottor Frankenstein una sposa. In un
primo momento il dottor Frankenstein gliela rifiut, ma il mostro lo
minacci e fu costretto a crearla.
Alla fine Elizabeth venne uccisa,
ma il dottor Frankenstein riusc a ridarle vita. Dovendo poi scegliere tra
il mostro o Frankenstein, lei alla fine
scelse il mostro. (Matteo, VIII classe,
Sicciole)
V ponedeljek 16.2.2015 smo se
uenci obalnih osnovnih ol udeleili
predstave v anglekem jeziku Frankenstein and the Myth.
Zgodba se zane z prihodom
norega profesorja v razred. Ta je e-
lel obuditi mrtvo bitje, a je al prej

umrl. Njegovo poslanstvo je prevzel zaroenec njegove here Viktor
Frankenstein. Temu je s pomocjo
grobarja Igorja uspelo obuditi mrtvega loveka. Izkazalo se je,da je
Viktor ustvaril poast in ne loveka.
Poast je z gronjo o smrti Viktorjeve
zaroenke zahtevala oivitev e ene
njemu enake poasti, ki bi postala
njegova zaroenka in s katero bi lahko delil ljubezen. Na koncu mestni
prodajalec klobas ustreli Viktorjevo
zaroenko. Viktor misli, da jo bo z
obujenjem pridobil, a ga le-ta zavrne
in izbere poast. Viktor od alosti naredi samomor.
Misliva, da je bila predastava veinoma vsem ve, saj je imela zanimiv preplet kominih elementov in
drame pa tudi zato, ker so igralci sodelovali s publiko. Z veseljem se bova
naslednje leto ponovno udeleili
predstave American Drama Group-a. (Nika in Tiara, 9. razred, Piran)
La rappresentazione al teatro di
Isola Frankenstein and the Myth
stata molto interessante. La cosa che
mi piaciuta pi di tutte che ho sentito per la prima volta parlare l'inglese
da inglesi veri. Mi ha affascinato la
loro pronuncia perch un po particolare. (Lorenzo, VII, Sicciole)
I'm not that kind of person who

likes going to the theatre or watches
performances, but this time I loved
it.
A small group of people came
to the city of Isola from London to
present a play called Frankenstein
and the Myth. At the beginning I
thought it wont be anything special,
but then when they started acting I
couldnt believe my eyes and my ears.
It was brilliant, interesting, and funny.
I hope we will meet these guys
again next year with another amazing story. It was one of the best
interpretations I have ever seen.
(Hana, VIII, Sicciole)
Today our school went to a theatre in Isola, where we saw the play
Frankenstein and the Myth. I really enjoyed it and I'm sure everybody else did so, too. I really liked the
actors' British accent because it was
funny and interesting. For those who
don't understand English quite well,
this was a great opportunity to learn
some new words and expressions.
I'm impressed that some actors from
England actually came to Slovenia to
do their play. (Erik, IX, Sicciole)
Invito alla riflessione sul nostro bilinguismo quotidiano

Se ne parlato in sede di Consiglio della Comunit locale di Pirano,
poi in sede di Consiglio della CAN
comunale, poi in sede di CAN costiera, ed stato uno degli argomenti
trattati anche dalla trasmissione
Meridiani di TV Capodistria. Parlo
di bilinguismo, della sua messa in
pratica, dellitaliano una delle nostre
lingue quotidiane, ma alla quale la
Costituzione attribuisce il medesimo status della lingua ufficiale slovena.(Naturalmente limitatamente
alle zone bilingui, non sia mai che
tutto il territorio rispetti questo civilissimo principio di parit).
Tutto nasce da una domanda se
conosce litaliano, fatta in un negozio, e da una risposta da parte della
commessa di sapere litaliano ma di
non volerlo parlare. Non lunico

caso, poich addirittura si buscato
una brutta risposta in sloveno con
etichetta di prokleti faist anche
un commesso sloveno, che per errore dopo un cliente italiano ha
chiesto al successivo prego invece
di prosim, ed ha perso il cliente.
Poi successo, e vado indietro nel
tempo, anche in altri esercizi pubblici, altri grossi negozi e addirittura
in una farmacia del nostro Comune.
Non sulla Luna quindi, ma qua, a
casa nostra.
Al Comune, su richiesta della
Comunit locale hanno risposto in
modo salomonico cio un p si e un
p no: tu parla italiano, io ti rispondo in sloveno.
Il concetto di bilingui-
smo che vige in chi rappresenta

lamministrazione pubblica locale
dunque un concetto molto limitativo. In poche parole possiamo
chieder di usare la nostra lingua nei
tribunali e in servizi pubblici non
meglio identificati in quanto sembra
che il negozio, il super-market non
sia un esercizio pubblico, deduco
nemmeno la farmacia, nemmeno
il medico privato, nemmeno.,
invece ci mettono uno sportello amministrativo solo per noi, dovrebbe
essere garantito il bilinguismo visivo
( e ci sarebbe parecchio da scrivere
sul tema), ma.non cos.
Tutto ci mi ha messo una
grande tristezza e anche rabbia. Chi
dovrebbe applicare le normative si
permette di reinterpretarle a modo
proprio. La Legge ( e penso a tutte le

normative riguardanti largomento)
vaga e poco definita. Permette
proprio che si possa reinterpretare e
adattare ai vari casi e ai diversi contesti. Non c un buon senso di base,
non c un rispetto vero e paritetico
della minoranza.. LAutorit si mette
sulla difensiva, ma dello sloveno: invece di prendere le parti di chi in
condizione di inferiorit e di implementare in senso positivo, arricchendo la Legge, riconoscendo che
pi si parla anche litaliano meglio
per il nostro Comune, per tutti i
suoi cittadini, e naturalmente per il
turismo e tutte le altre attivit economiche.
Sbaglio?
D.P.
Februar 2015
Na obmoju Naravnega rezervata Strunjan nali kar 70 vrst rib

Pie Krajinski park Strunjan
Dobre prakse pri soupravljanju

z ribolovnimi viri
Javni zavod Krajinski park Strunjan je
partner omreja MedPAN, ki zdruuje ve
kot 80 institucij in nevladnih organizacij. Te
so bodisi neposredno odgovorne za upravljanje morskih zavarovanih obmoij v Sredozemlju bodisi vkljuene v njihov razvoj. Gre za
upravljanje z ve kot 90 morskimi zavarovanimi obmoji v 18 sredozemskih dravah. Javni zavod je leta 2014 na projektnem razpisu
organizacije MedPAN sodeloval s projektom
Trajnostno upravljanje priobalnega ribolova v Krajinskem parku Strunjan. Projekt so
predstavili na seminarju, ki je v sredo, 18. februarja, potekal v Kulturnem domu Izola. Na
seminarju o dobrih praksah pri soupravljanju
z ribolovnimi viri je spregovoril prof. dr. Lovrenc Lipej z Morske bioloke postaje Piran.
Kot je pojasnil, elijo z monitoringom ulova
in prilova ugotoviti, katere vrste se ulovijo v
ribike mree na doloenih lokacijah v rezervatu. Samo na obmoju Naravnega rezervata
Strunjan so namre nali kar 70 vrst rib.
Po konanju projekta bodo s pridobljenimi podatki ugotovili, ali se s taknim nainom na doloenih lokacijah naravi povzroa
koda ali ne. To bo osnova za bolje nartovanje upravljanja z morskim zavarovanim
obmojem glede prilagoditve reima lova,
monosti podaljanja ribolovnega obdobja,
lokacij in naina lova. Po koncu projekta si
bodo prizadevali e naprej pridobivati podatke od ribiev in tako pridobiti dolgorono
sliko o trendu, saj je to tisto, kar je v zavarovanem obmoju pomembno.
Javni zavod Krajinski park Strunjan si
prizadeva podpisati sporazum s poklicnimi
ribii glede izvajanja gospodarskega ribolova
v naravnem rezervatu Strunjan. Sporazum
bo opredeljeval namen, pogoje za ribolov,
ribolovno obdobje, izvajanje monitoringa in
nain sodelovanja z upravljavcem. Z nartom
upravljanja elijo predvideti reim, po katerem lahko v rezervatu lovijo le tisti ribii, ki
sklenejo dogovor z upravljavcem.
V okviru izmenjave dobre prakse so gostje
iz panije (Susana Sainz-Trpaga in Mauricio
Pulido) v sklopu svetovnega sklada za naravo WWF predstavili svoj uspeni projekt, v
katerem javni, ribiki in raziskovalni sektor
sodelujejo pri soupravljanju ribitva. Roberto
Odorico iz italijanskega Miramara pa je predstavil njihov nain varovanja morja v sodelovanju z ribii s ciljem ohranjanja ugodnega
stanja morskih zavarovanih obmoij.
47
SOLINE
48
SOLINE
Februar 2015
KPSS Seovlje
Pieta Andrej Sovinc in Iztok kornik; karto izdelal Iztok kornik
Pravila za izvajanje ribolova v morju s

skalometa pred Seoveljskimi solinami
Zavarovana obmoja, med njimi
tudi krajinski parki in obmoja Natura 2000, so namenjena ohranjanju
in vzpostavljanju im bolj ugodnih
razmer za ivi svet. Tu so zadnja
ohranjena naravna obmoja tevilnih rastlin in ivalskih vrst, ki smo
jim ljudje zaradi naih vse vejih
potreb po prostoru in naravnih virih zasedli ivljenjska okolja. V taknih naravnih oazah poskuamo
na manjih povrinah zagotoviti preivetje im vejemu tevilu vrst. V
KPSS k temu v veliki meri prispeva
projekt LIFE MANSALT, ki je predvsem z ukrepi za nadzor in uravnavanje vodnega reima pripomogel,
da se tevilnost ogroenih vrst ptic
in drugih ivali ter obseg slanih
ivljenjskih okolij na solinah ne
zmanjujeta. Z etinega stalia sta
zato lov in ribolov v zavarovanih obmojih nezaeleni aktivnosti. Pravne
podlage, na osnovi katerih je ustanovljen Krajinski park Seoveljske soline, lova in ribolova znotraj parka ne
dovoljujejo. Je pa obiskovalcem parka, ki elijo loviti ribe v morju pred
Seoveljskimi solinami, omogoen
prehod, e pri tem spotujejo varstvene reime in predpise, ki veljajo v
KPSS, in pravna doloila za izvajanje
ribolova s skalometa v morje. Spodaj
je povzetek teh podlag.
Po doloilih Zakona o morskem
ribitvu ZMR-2 (UL RS 115/06),
Zakona o sladkovodnem ribitvu
(UL RS 25/76 in 42/86), Odloka o
morskem ribitvu (Uradne objave
Primorskih novic 42/87), Pravilnika
o portnem, podvodnem portnem
in rekreacijskem ribolovu na morju
(UL RS 69/03), Uredbe o KPSS (UL
RS 29/2001) ter Uredbe o Nartu
upravljanja Krajinskega parka Seoveljske soline za obdobje 20112021
(t. 00719-26/2011) je dovoljen prostoasni ribolov v morje samo vzdol
skalometnega obreja med izlivom
reke Dragonje in kanalom Curto.
V ustju reke Dragonje, vodotokih Jernejev kanal, Drnica in Dragonja in v solinskih kanalih (Pichetto,
Curto, Giassi, Lera ) ribolov ni
dovoljen.
Vsak, ki vstopi v KPSS, je obiskovalec parka, kar pomeni, da pravila obnaanja v KPSS veljajo tudi za
vse, ki lovijo na skalometnem obreju pred morjem, saj je obreje e del

parka; pravila obnaanja so natisnjena v informacijski zgibanki KPSS, ki
je na voljo na vhodu na Leri ali na
spletni strani parka http://www.kpss.
si/si/obiskovanje/pravila-obnasanja.
Ribe je dovoljeno loviti le v asu,
ko je park odprt za obiskovalce, kar
pomeni, da ribolov ponoi ni dovoljen. Park je za obiskovalce odprt le
v asu, ko je na vhodu na Lero tam
prisoten receptor, odpiralni as parka pa se med letom spreminja v odvisnosti od doline dneva. V zimski
polovici leta receptorja na vhodu na
Fontanigge ni, vendar tudi za Fontanigge velja enak odpiralni as kot
za Lero; oba vhoda v KPSS (Lera in
Fontanigge) sta pod stalnim videonadzorom.
Ribe lahko lovimo le s predpisano opremo in na predpisan nain,
kot to doloa Pravilnik o portnem,
podvodnem portnem in rekreacijskem ribolovu na morju. Po 27.
lenu ZRM-2 je med drugim prepovedano dajati ulov v promet, nabirati
koljke in uporabljati trnek trojek
na poteg.
Obiskovalci lahko do mest za
ribolov prihajajo le po oznaenih
poteh (tj. po makadamski poti ob
Dragonji); zapuanje teh poti, zadrevanje ob opuenih solinarskih hiah, objektih, zapornicah in nasipih
je v nasprotju z varstvenimi reimi v
KPSS, na kar lahko kritelje opozori
tudi naravovarstveni nadzornik. Kot
vsi obiskovalci KPSS (razen tistih,
ki se podajo na Pot zdravja in prijateljstva Poreanko), morajo plaati
vstopnino za park (dnevna ali letna
vstopnica; kupiti jih je mono vse
dni v letu na vhodu na Lero, kjer sta
izobeena tudi urnik parka in cenik
vstopnic).
Obiskovalci parka pustijo motorna vozila na parkiriu pred zapornico na vhodu v park; do mest
za ribolov se lahko odpravite pe ali
s kolesom. V asu med aprilom in
novembrom si je na vhodu na Fontanigge mono izposoditi kolo.
Obiskovalci ohranjajo park ist,
tako da odpadke (tudi ostanke hrane
ali ribikega pribora) odnesejo domov ali do najblijega zabojnika.
Karta Seoveljskih solin. Z oranno barvo je oznaeno obmoje skalometa, s

katerega je v KPSS dovoljen ribolov.
Projektna sredstva zagotavljata LIFE finanni instrument Evropske skupnosti
in Vlada Republike Slovenije.
LIFE+ je finanni instrument EU, ki je namenjen
izkljuno varstvu okolja. Podpira izvajanje okoljske
politike EU, vzpodbuja projekte, ki prispevajo k
trajnostnemu razvoju in tiste, ki predstavljajo dodano
vrednost v smislu ohranjanja okolja in narave v dravah
EU. Je tudi glavni finanni mehanizem za izvajanje projektov v obmojih
Natura 2000, kamor so uvrene tudi Seoveljske soline.
Natura 2000 je evropsko omreje posebnih varstvenih
obmoij, razglaenih v dravah lanicah Evropske unije z
osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost
za bodoe rodove.
Februar 2015
49
KULTURNA DEDIINA / ZDRAVJE
Dialektologinja Suzana Todorovi je na knjine police poslala svoje drugo delo
Nareje ne umira, se samo spreminja

Obstoj nareij je odvisen od
vsakega posameznika in njegove
elje, da bi to nareje prenesel na
potomce, ti pa na svoje nadaljnje
rodove. Nareje ne umira, se samo
spreminja, je v do zadnjega kotika napolnjeni Knjinici Lucija
uvodoma povedala Suzana Todorovi. Dialektologinja je prav v
teh dneh na knjine police poslala
svoje drugo delo monografijo
avrinsko in istrskobeneko besedje na Piranskem, predstavitev
pa je potekala 14. januarja v lucijski knjinici.
Monografija je nastala v asu,
ko se ljudje radi vraamo k svojim koreninam in se spominjamo
trenutkov, ki so zapisani v zgodovino. Ravno to je po mnenju
avtorice kljuno, da gredo njena

dela za med. Prvo knjigo, Nareno
besedje piranskega podeelja, ki jo
je objavila skupaj z znano istrsko
etnologinjo Roano Kotial, so
pred letom dni bralci razgrabili.
Podobno navduenje vlada nad
drugim delom, v katerem je Todorovieva obravnavala narene
govore, ki jih najdemo v Dragonji,
Seovljah in Strunjanu. V poletnih mesecih, ko smo se sonili
na plai, zveer pa se sprehajali po
promenadi, je avtorica obiskovala
svoje informante, zapisovala besede in dolgo v no prouevala gradivo, ki ga je dobila na terenu. Ob
rednem delu se je v popoldanskih
in veernih urah druila z vaani, ki so soustvarili to monografi-
jo, vsi informanti pa so si bili na

predstavitvi enotni: Naa Suzana
je sladka kot bonbonek!
Delo bo po mnenju avtorice
dobilo pravo vrednost, ko bo prevedeno v italijanski jezik, podporo pri prevodu pa je obljubil tudi
rektor Univerze na Primorskem

Dragan Marui. V sklepnem
delu sreanja v lucijski knjinici
je poudaril, da Suzana Todorovi
opravlja pomembno delo; ohranja
nekaj, kar ez 20 let morda ne bo
ve ivo.
Prijazno loveku, drubi in okolju

Pie Valentina Kleme; foto Rdei kri Piran
Delavnica ustvarjalcev kreativnost brez meja

Na sedeu piranskega Rdeega kria (upanieva 14) bo z 19.
Marcem 2015 zaivela dolgo priakovana Delavnica ustvarjalcev, ki
jo bosta skupaj vodili predstavnica
Rdeega kria Maja poljari in
lanica ole zdravja Ema Perkovi.
Seveda jima bodo pomagale e tevilne druge Pirananke in Piranani, ki jih e sedaj vabita medse vsak
etrtek med 9.30 in 11. uro.
Cilj delavnice je druenje ljudi
vseh starosti, uenje novih ronih
spretnosti in spodbujanje im vejega tevila ljudi, da v vsakdanje
ivljenje vpeljejo prakso ponovne
reciklae in uporabe. V humanitarnem skladiu Rdeega kria, pa
tudi na domu vsakega izmed nas
najdemo veliko odsluenih oblail
in drugih predmetov. Tem starim
stvarem lahko vdihnemo novo obliko in duo z osupljivo uporabnostjo.
Ustanoviteljice elijo biti navdih
vsem, ki jim ni vseeno za onesnaevanje okolja, kajti prav z reciklao
in neizmerno ustvarjalnostjo lahko
odsluene predmete preoblikujemo v nadvse lepe in koristne stvari.
To bo prava izmenjevalnica starih
Na fotografiji sta Maja poljari in Ema Perkovi.
znanj in novih idej! Od isto praktinih iviljskih opravil, kot sta krajanje predolgih hlanic in krpanje
raztrganih nogavic, s imer lahko
prihranimo marsikateri evro, pa do
isto nenavadnih novih predmetov.
Ko nekaj nastane isto na novo ali
pa, nasprotno, star in skoraj odsluen predmet dobi novo vrednost in
mesto v naem ambientu Novo
bo imelo drugano kakovost kot
reciklirano, ki bo zaarelo v viji ka-
kovosti vintage stila.

Ob tej prilonosti naproamo
trgovine z metrski blagom, kot tudi
vse posameznike, da nam na na
sede dostavijo kose razlinega blaga, sukancev, trakov, gumbe, zadrge, igle ipd. ter vse druge zanimive
predmete, ki jih ne potrebujejo ve.
Veseli bomo tudi kakega e delujoega ivalnega stroja. Tam bomo vsi
zato, da z navdihom ali z zavestno
odloitvijo predmetu vdahnemo
novo formo, estetiko in uporabnost.

Nekatere konne izdelke bomo v
pomladansko-poletnem asu ponujali za prostovoljne prispevke na
dobrodelni stojnici.
Prepriani smo, da je medsebojno druenje vseh treh generacij
nekaj, kar nai ljudje potrebujejo
skoraj tako zelo kot hrano in vodo!
Je duevna hrana, ki povea kvaliteto ivljenja. Povezovanje in sodelovanje sta vselej odlina preventiva
proti sploni bivanjski praznini in
teavam, ki so povezane z razlinimi
vrstami odvisnosti in kar e dolgo ni
ve problem samo redkih posameznikov. eprav priakujemo najve
krajanov iz tretjega ivljenjskega
obdobja, smo prepriani, da lahko
tudi srednja in mlada generacija odkrijeta, da je tovrstna ustvarjalnost
dale pro od zdolgoasenega in
odtujenega vsakdanjika z veurnim
gledanjem televizije in ukvarjanjem z raunalnikom. O vsem tem
pa morda kdaj drugi!
Vljudno vabljeni vsi, ki vas prebujajoa se pomlad navdihuje s sveo, zeleno ustvarjalnostjo! Naj si domiljija in kreativnost podata roke!
50
ZDRAVJE
Februar 2015
Vabilo ole zdravja

Pie Magda Kezunovi, ola zdravja
Za zdravje!
Vem. Vzdihnili boste, oh, e spet o
zdravju. Pa vendar o njem vsak dan govorimo, in tudi e nismo bolni, si vselej elimo in najprej voimo dobrega zdravja
sebi in drugim.
Zato e en prispevek na to temo.
ole zdravja mi ni treba na novo predstavljati, saj se je zaela e pred osmimi
leti v Piranu in se razirila po vsej Sloveniji. Njeni uenci smo predvsem upokojenci, primerna pa je tudi za vse ostale, e si le vzamejo pol ure asa za tiso
gibov. Gibe je od glave do peta povezal
ruski zdravnik dr. Nikolaj Grishin. Ker se
vse vaje dela stoje, je najbolja telovadna
dvorana prostor pod odprtim nebom:
travnik, park, vrt, za nas, Piranane, pa
pomol!
Sve zrak, neutesnjenost, osvobajajoa odprtost, pogled vse do obzorja!
Vsako jutro se prine ob 7.30 in kona
ob osmih. Piranski olarji ole zdravja
imamo poseben privilegij: po telovadbi
hop v morje! Ko je toplo plavamo, ko je
hladno si namakamo le noge. Potem pa v
akolo na jutranjo kavico in vesel klepet
ali pa vsak po svojih opravkih.
Ta ola nam omogoa tudi medsebojno spoznavanje in druenje, kar je za stareje e
nadvse pomembno, da ne postanejo
zapekarji.
Vsaki obstojei skupini se lahko vedno prikljuijo novi uenci. Piranska
skupina se poleti skoraj podvoji, saj se
nam pridruijo mnogi, ki pridejo k nam
na poitnice iz drugih krajev Slovenije,
pa turisti iz Avstrije, Italije, eke, Finske
in e katere od evropskih drav. In kar je
najlepe ob letu se z njimi zopet vidimo!
Vadba v skupini ole zdravja je brezplana, vedno jo vodi ena od usposobljenih vaditeljic, ki so prostovoljke. Ker je
ola zdravja drutvo, se lahko ampak le
e elite tudi vpiete. Letna lanarina je
20 , ni pa obvezna. V skupini smo veseli Vsak dan se po pozdravu soncu preervsakega, ki se nam eli pridruiti in telo- no nasmejemo vicu, ki ga pove nekdo od
vaditi z nami!
prisotnih. Dan se pozna po jutru, e je e
KRIANKE
to polno vedrine, vam je e tako turoben
Omogoamo pomoSPONZOR
naih strokovno
usposobljenih vaditeljic, prostovoljk, ki dan ne izbrie!
bodo prile k vam, v va kraj, ter usposoDobre izkunje elimo deliti s im irbile nove vaditelje za vao skupino, da bo im krogom zainteresiranih, kjer koli v
lahko nemoteno in redno delovala. Ker je mestih ali na podeelju.
Na kontakt je GSM: 031 569 465, gov vseh skupinah manj mokih kot ensk,
je zaeleno, da jih prijazno in prepriljivo spa Ema PERKOVI.
povabite, da se vkljuijo in okrepijo poOglejte si tudi nao stran http://www.
zitivno energijo, da bo e bolj zakroila srce-me-povezuje.si/solazdravja.
Veselimo se vaega povabila, prinaamed nami. Vaje uinkovito izboljujejo
nae poutje, imamo odline izkunje! mo vam optimizem, veselje in bolje poSmo razgibane, predihane in dobre volje! utje!
Februar 2015
51
ZDRAVJE
Rianski vodovod Koper

Pie Sara Milenkovski, Rianski vodovod Koper
ivljenje se skriva v kapljici vode

Za loveka in naravo je voda vir
ivljenja. O njej pogosto razmiljamo kot o neem samoumevnem,
kot o univerzalni, vsem enako dostopni dobrini, kar pa e zdale ni
res. Voda je vir, ki al ni neusahljiv

in tudi ne enakomerno razporejen.
Zato poskrbimo, da bomo z njo
ravnali premiljeno in jo ohranili
tudi za prihodnje generacije!
Voda je del nas
nosti telesa pred strupenimi snovmi, prenaa informacije po telesu

in uravnava telesno temperaturo.
Voda je osnovna sestavina
celic, tkiv in telesnih tekoin. Prepreuje trenje med povrinami
tkiv in vzdruje vlanost sluznic
v telesu.
Voda predstavlja priblino 60
do 75 odstotkov lovekove telesne
tee. Pri otrocih je dele veji in se
s starostjo zmanjuje.
Voda, ti nisi le potrebna za ivljenje.

Ti si ivljenje! (A. de Saint-Exupery)
Voda v telesu opravlja podobno funkcijo, kot jo ima morje na

naem planetu. Njena naloga je,
da odplavlja odpadne snovi, ki
nastajajo pri presnovi, preko krvi
oskrbuje celice s hranili in kisikom, poveuje obrambne sposob-
Koliko vode moramo popiti na dan?

Odrasel lovek mora za normalno delovanje organizma stalno
nadomeati izgubljeno vodo za
osnovne fizioloke potrebe mora
popiti od 2 do 3 litre vode na dan.
To pomeni, da mora v enem dnevu
popiti priblino 35 g vode na kilogram telesne tee. Za otroke do 10
kg naj bi bila ta koliina 1 liter vode
na dan.
Koliina vode, ki jo moramo
zauiti dnevno, se od posameznika
do posameznika razlikuje. Odvisna
je od fizine aktivnosti, telesne tee,
Pri normalni telesni aktivnosti lahko
z znojenjem izgubimo do 1 liter
vode dnevno, pri enourni intenzivni
vadbi ali visoki zunanji temperaturi
pa ve kot 1 liter na uro.
klimatskih pogojev, kulture, zdravstvenega stanja in starosti posameznika.

Pomanjkanje vode je za telo
bolj kritino kot pomanjkanje
drugih hranil, saj je izguba vode
za ve kot 15 odstotkov telesne
tee lahko e smrtno nevarna!
Pitje vode je izredno
pomembno. Pitna voda
na obmoju obalnih
obin je varna
in pitna brez
omejitev
neposredno
iz domae pipe.
Postrezite si s
kozarcem vode
iz pipe!
Kako je razporejena voda v lovekem telesu?

loveki organ
dele vode (v %)
zobje in kosti
1013
rdee krvnike
okoli 68
jetra
okoli 70
miievje
75
pljua in mogani
80
kri in plazma
okoli 90
limfa in slina
9496
Vodi posveene pesmi
Eko koledar
Voda je res prisotna povsod,

omogoa izraanje in udejstvovanje razlinih portnih disciplin
ter umetnikov vseh vrst. Vsaki
znova navdihuje, je iva, nas pooseblja, uti, kot v pesmi:
2. februar svetovni dan mokri

22. marec svetovni dan voda
23. marec svetovnimeteoroloki
dan
22. april svetovni dan zemlje
15. maj dan podnebnih sprememb
5. junij svetovni dan okolja
11. julij dan svetovnega prebivalstva
16. september mednarodni dan
varstva ozonske plasti
31. oktober dan varevanja
29. december svetovni dan biotske
raznovrstnosti
Kaj uti voda?

Ljubezen do proda.
Ljubezen do trave,
do kamna, peska,
celotne narave.
Je vesela, kadar dela.
e stoji, se alosti,
saj lenobe ne trpi.
Se radostno smeje,
ko sonek jo greje.
Na glas se krohoe,
ko Sara v kad noe.
Tudi vpije in sovrai,
kadar kdo jo onesnai.
Iz knjige pravljic Nelde tok Vojska, arodejka voda
Odjemalcem na voljo
Rianski vodovod Koper vabi
na ogled spletnega portala www.
rvk-jp.si, kjer so med drugim dostopne informacije o skladnosti
pitne vode, obvestila o nainih
in frekvenci obveanja o dogodkih, ki lahko vplivajo na kakovost
pitne vode, in e in e. Prijazno
vabljeni.
52
UMETNOST
Februar 2015
Mladi umetniki vse pogosteje razstavljajo v Apollonijevi palai

Prilonost za mlade domaine
Tine Dekorti razmilja o profesionalni karieri

likovnika.
Otvoritev razstave mladih obalnih fotografov.
V razstavnem prostoru Apollonijeve palae se vedno kaj dogaja in v zadnjem asu

se je v njem predstavila e cela vrsta mladih
lokalnih umetnikih ustvarjalcev. Verjetno
je odve poudarjati, kako veliko jim pomeni
taka prilonost za skupinsko ali samostojno
razstavo.
Konec lanskega leta sta se tako na skupni
razstavi predstavila Piranana Evgen opi
Goriek in Vasko Vidmar. Do zaetka februarja je sledila razstava mladih obalnih fotografov, ki sta jo omogoila Krajevna skupnost
Piran in KUD Esko, do zaetka marca pa tam
razstavlja Portoroan Tine Dekorti.
Na fotografski razstavi so razstavljali Ivica endak, Sara Vidmar, Martin Peca, Teja
Brenko, Jaka Varmua in Tina Umer, na otvoritvi pa je avtorje in njihova dela, ki ne skrivajo obilice raziskovalnega pristopa, predstavila
Maja Bjelica. Tea Bernik je tako dala na ogled
fotografije, ki so nastale v sklopu vejega projekta o grafitih v urbanem okolju. Tino Umer
je poneslo v raziskovanje vpliva preteklih
doivetij na razumevanje in videnje naega
prostora, pri emer je kot izrazno sredstvo
uporabila fotografijo v kombinaciji z risbo.
Martin Peca je predstavil tudijo strukture
granatnega jabolka in Jaka Varmu je s prav
neverjetnim smislom za dokumentiranje trenutkov in brez kakega posega v poze igralcev
lovil trenutke njihovega poitka v zaodrju. Da
vsaka fotografija ponuja mnoico interpreta-
cij, ki so odvisne tako od dojemanja sveta s

strani avtorja kot gledalca, pa so dokazovala
tudi dela Sare Vidmar in Ivice endak.
Te dni v Apollonijevi palai razstavlja
Portoroan Tine Dekorti z deli iz zadnjih
dveh letih v tehniki risanja s svinnikom in
kredo. Ne skriva, da sta mu blizu tetoviranje
in grafitarstvo, a pravi, da se zadnje ase vse
bolj nagiba k realizmu in celo nadrealizmu.
Vsekakor je avtor, ki ustvarja z veliko truda
in potrpeljivosti. Sicer pa smelo pravi: Razmiljam o profesionalni karieri likovnika, saj
sem vse bolj odloen, da v ivljenju ne bom
delal ni drugega. To je moj cilj.
Javnosti se je prvi predstavil na skupinski razstavi Spopran Piran

Gregor itko razstavljal v Ljubljani

Piran je znan kot mesto slikarjev in
med mlajimi obetavnejimi je tudi gimnazijski maturant Gregor itko, ki je svoje
tri oljnate slike prvi predstavil javnosti
pred dobrimi tirimi leti na skupinski razstavi Spopran Piran. Ker je takrat vzbudil
zanimanje stroke in ire javnosti, se je
podal na samostojno pot vztrajnega uenja osnovnih likovnih znanj. Odmevi na
njegove naslednje tri samostojne in tri
skupinske razstave ter opazen razvoj iskanja novih izraznih poti so potrdili njegovo
odloitev, da bo svoje ivljenje posvetil sli-
karstvu. Tako se po konani gimnaziji e

intenzivno pripravlja na tudij slikanja na
ljubljanski likovni akademiji. Gregor itko
se je do 4. februarja predstavljal s samostojno likovno razstavo v Kristalni palai v
Ljubljani. Na otvoritvi je likovna kritiarka
Nives Marvin poudarila, da zlasti v najnovejih itkovih delih izstopajo njegove vse
bolj suverene poteze s opiem in da mu
je ljubljanska razstava najbolja popotnica
na dareljivi, a tudi zelo zahtevni poklicni
poti profesionalnega likovnika.
Otvoritev razstave Gregorja itka v ljubljanski

Kristalni palai.
Februar 2015
53
UMETNOST
Mestna galerija Piran, 7. 2.24. 5. 2015

Pie in foto Obalne galerije Piran
Razstava Franka Vecchieta: LIMINA,

multimedija
6. februarja smo ob slovenskem kulturnem prazniku v Obalnih galerijah Piran
odprli pregledno multimedijsko razstavo
Limina enega vodilnih trakih umetnikov,
Franka Vecchieta. Beseda limina v latinini pomeni pragovi, a tudi meje, vendar ne
tistih med dravami, temve notranje, kakrna je meja med vrtovoma. Naslov se tako
naslanja na spremembe, ki so nastale v tem
delu Evrope in Evropi nasploh s iritvijo
Evropske unije, s katero se institut meje ni
odpravil. Razstava tako postavlja provokativno vpraanje, kaj je s kulturo, v kateri je
eden od odloilnih dejavnikov prav limina.
Razstavo sestavlja ve tematskih sklopov: Grafike iz cikla Tri ole za umetnost,
Temni stolpi in drugi objekti, Slike iz solin,
osrednje razstavno delo je instalacija Meje
prisotnosti, v katero je vkljueno zvono
delo Si, mi, la, re, ki govori o posledicah
korenitih sprememb v institucionalnem ivljenju slovenske narodne skupnosti v Trstu
zaradi znanih geopolitinih dogodkov po
padcu berlinskega zidu. Instalacija je antispomenik, ki opominja na ukinitev in prenehanje delovanja Trake knjigarne, Radia
Obine, Galerije Trake knjigarne, televizijske postaje Alpe Adria, Trake banke,
zgodovinskega oddelka Narodne in tudijske knjinice Trst in drugih ustanov. Naslov
Si, mi, la, re, ki ga sicer sestavljajo latinske
besede za tiri note, se prebere kot similare
(it. simile = sorodno, podobno). Umetnik z
naslovom generalizira konkretno situacijo v
Trstu s podobnimi usodnimi primeri sprememb, ki jih je spoznal, doivel ali opazil
v skupnostih drugje po svetu, ki se sicer ne
povezujejo po nacionalnih, temve po ekonomskih ali razrednih znailnostih. Trst postane simbol za globalno dogajanje.
V asu razstave bo izla knjiga umetnikov, pri kateri sodelujeta kustosinja razstave
Nives Marvin in Igor Pison. Z njo Franko
Vecchiet nadaljuje prepoznavno ustvarjanje
v tej umetniki zvrsti.
Prav tako bodo med razstavo Obalne galerije Piran pripravile pogovor s pripadniki
trakih Slovencev, ki bodo izpostavili vpraanje, kaj je slovenska skupnosti v Trstu danes, kaj so njene inherentne znailnosti in
ali te sploh obstajajo. To so danes v Evropi
in drugje aktualna vpraanja za vse pripadnike narodov, ki ne ivijo znotraj matine
drave. V kontekstu praznovanja kulture so
e toliko pomembneja.
Malo je likovnih ustvarjalcev, kot je

Franko Vecchiet (1941, Trst), ki se od prvih razstav uvra med najpomembneje
in vodilne likovnike obmejnega prostora
sosednje Italije in soustvarja italijansko in
slovensko umetnostno sceno, hkrati pa je
priznan ire, zlasti v mednarodni grafini sredini. Njegov likovni opus zaznamuje
posebna, diskretna rdea nit med nosilci
trakega modernizma, ki so bili aktivni v
petdesetih in estdesetih letih prejnjega
stoletja, in soasno likovno produkcijo v
najirem pomenu besede. V umetnikovem
pristopu do ustvarjanja se odraajo tudi
avantgardna naela, kot so igrivost, eksperi-
ment in odziv na drubeno dogajanje, ki jih

je umetnik neposredno spoznal pri svojem
trakem uitelju Avgustu ernigoju. Tako
Vecchietov opus zaznamuje neprekinjeno
raziskovanje likovne govorice in izraza, v
katerega je vtkana individualna in osebna
nota ne glede na zvrst izraanja od razlinih tehnik grafike, risbe, slikarstva, instalacij in konceptualno zastavljenih objektov
do oblikovanja avtorskih grafinih map in
knjig umetnika. Pri tem je treba dodati, da
je Franko Vecchiet tudi pedagog in pisec teoretskih besedil.
54
UMETNOST
Februar 2015
Naraajoa poraba plastike je vse bolj resen okoljevarstveni problem

Da v morju ne bomo plavali med odpadki

Gotovo ste e sliali, da je kar
do 80 % odpadkov v morju iz plastike, ki potrebuje stoletja, da se
razgradi, in da na primer v morje
odvren cigaretni ogorek onesnai
40 l vode. al se najbolj opaznih
posledic onesnaenja s plastiko
zavemo ele, ko opazimo veje
predmete, naplavljene na obalo. A
strokovnjaki vse bolj glasno opozarjajo, da je e veja teava tako
imenovana plastina juha, to so s
prostim oesom nevidni delci plastike. Teh ne moremo odstraniti iz
morja. Preko morskih ivali, ki jih
nehote zauijejo, se zdravju nevarne kemikalije vraajo na vrh prehranske verige, kar vpliva tudi na
zdravje loveka.
Na to problematiko je januarja
opozorila razstava Morski odpadki, ki je bila na ogled v avli obinske

palae v Piranu. Nastala je v sklopu
evropskega projekta Marlisco, ki
ga za Slovenijo vodi Regionalni razvojni center Koper, in je bila e na
ogled v Kopru ter Izoli. Pouila je o
tem, kaj vse so morski odpadki, od
kod prihajajo, in s poudarjanjem
posledic najpogostejih odpadkov
predstavila razsenost te morske
problematike. Polona Kovai, Ana
Jug in Ura Skumavc so razstavljale
izdelke, narejene iz odpadnih materialov, kot so plastenke, steklo in
gume. Pokazale so, kako lahko iz
njih nastanejo koristni predmeti,
s imer se posledino zmanjujejo
odpadki, pa tudi potrebe po novih
nakupih.
Projekt ARTDOWNUP
Za otroke in odrasle z Downovim sindromom

in z druganimi potrebami ponovno v Piranu
Center za korekcijo sluha
in govora Portoro, Obalne galerije Piran, Pomorski muzej S.
Maera Piran, prvi slovenski
razvojnoraziskovalni center za
mladino z Downovim sindromom v Kotaboni Planet 47
in Sklad Mitje uka iz Opin
pri Trstu e drugi organiziramo humanitarni projekt ArtDownUp v Piranu.
V Mestni galeriji Piran in
v Galeriji Herman Peari Piran bodo v ponedeljek in torek,
2. in 3. marca, potekale celodnevne likovne ustvarjalnice:
mentorica slikarske bo akad.
slikarka Mira Lien Krmpoti,
keramine pa Apolonija Krejai. Udeleenci bodo osebe z
druganimi potrebami razlinih starostnih skupin iz vse Slovenije in zamejstva, letos se jim
bodo prvi pridruili e piranski gimnazijci iz GEP. Namen
projekta je vzpodbujanje kreativnosti in zlasti senzibiliziranje

najire javnosti v preseganju
predsodkov do druganosti.
Ustvarjene slike in keramiko bomo v marcu predstavili na
razstavi v Pomorskem muzeju
S. Maera Piran ter jo gostili e
v Galeriji Sklada M. uka na

Opinah pri Trstu.
Sponzorja projekta ArtDownUp sta Obina Piran in
DEGAL Lucija, udeleence bo
sprejel tudi g. Peter Bossman,
upan Obine Piran.
Kontakt:
Marko Strle, ravnatelj CKSG
Portoro, 040 223 830
Nives Marvin, kustosinja OGP,
041 630 689
Februar 2015
55
UMETNOST
Primorski Slovenec, ki je bil domoljub, mornar in pustolovec

Kitolovec Franc ele
ivljenjska zgodba Franca eleta je polna avanturistinih doivetjih, ki jih pri Slovencih nismo
ravno vajeni.
Pomorski muzej Sergej Maera Piran, Mestna knjinica Piran in revija Val navtika so ob
100. obletnici zaetka 1. svetovne vojne prijetno presenetili vse piranske zagretee za nao
pomorsko zgodovino. Ti so novembra do zadnjega kotika napolnili dvorano pomorskega
muzeja, kjer so predstavili knjigo Franca eleta
(18961971) Mornar, pustolovec, kitolovec. To
je avtobiografsko delo, ki se prebere na mah.

Kot je poudarila muzejska svetovalka Bogdana
Marinac, je knjiga tudi pomemben prispevek k
spoznavanju nae pomorske zgodovine.
O knjigi in eletu sta poleg nje spregovorila
e direktor muzeja Franco Juri in vodja domoznanskega oddelka piranske mestne knjinice
Ksenija Petaros Kmetec. Z avtorjevo vnukinjo
in izdajateljico knjige Flory Banovac se je pogovarjal glavni urednik revije Val navtika Julijan
Vinjevec, sodeloval pa je tudi avtorjev vnuk,
Portoroan Franjo ele.
eletova ivljenjska zgodba se po dogodivinah lahko primerja s slovitimi deli Jacka
Londona. Polna je e skoraj sto let starih pripovedi o avanturistino zanesenjakih doivetjih, ki
jih pri Slovencih nismo ravno vajeni. Iz ljubezni
do morja in radovednosti do tujih pomorskih
deel je zapustil svoj domai kraj v gimnazijskih
letih, ko je odel na olanje v avstro-ogrsko mornarico v Pulj. Sluil je na bojni ladji in spoznal
mornarje razlinih narodov avstro-ogrske monarhije, sredozemske deele. Leta 1918 je zahodno od otoka Premuda preivel potopitev teke
oklepnice Szent Istvan, ki je bila ena najvejih
vojnih ladij tistega asa. Kreviti boj mornarjev
za preivetje mu je za vedno ostal v spominu.
Po prvi vojni in razpadu Avstro-Ogrske se je
vrnil v Ilirsko Bistrico, ki je bila takrat pod italijansko oblastjo. Kot olanega ladijskega topniarja so ga vabili v italijansko mornarico, a se jim
ni prodal in je raje postal gostilniar ter trgovec z
lesom. Posel ni el in leta 1923 se je v Trstu vkrcal
na ladjo ter odel v Juno Ameriko. V Argentini
in Braziliji se je zael drugi del njegovega pustolovskega ivljenja, v katerem je v pragozdu sekal
drevesa, se spopadal z nevarnimi ivalskimi vrstami, z lakoto, neugodno klimo in med drugim
delal tudi v klavnici.
Iz Buenos Airesa ga je julija 1924 kar za dve
leti potegnilo proti Junemu teaju. Na otoku
Georgia del Sud je v deeli venega ledu in viharjev s svojimi bogatimi izkunjami mornarja
ter e zlasti topniarja postal cenjen kitolovec
oziroma harpunar.
ele je v svojih spominih podrobno opisal
tovarno kitolovske drube Espenson Viktor na
tem otoku, kjer so dale od kake civilizacije iz
kitov pridelovali slanino, meso, olje, maobo
ter ne nazadnje umetna gnojila iz njihovih kosti. Vse to so z ladjami vozili v Severno in Juno
Ameriko ter celo na Norveko in Nizozemsko.
Na kite so se odpravljali s tirimi mono grajenimi 24-metrskimi ladjami, lovili pa so jih s harpunami, izstreljenimi iz topa kalibra 9 cm. ele
je bi strelec na topu kitolovca Albatros in zaradi
izkuenj, ki jih je imel kot topniar ter mornar
avstro-ogrske mornarice, je bil mono cenjen
med kolegi.
Kot kitolovec si je v dveh letih v tem nevarnem poklicu in v ekstremnih vremenskih
pogojih ter kot edini Slovenec v drubi Angleev, Norveanov in Nizozemcev prigaral toliko,
kot bi doma na kmetiji zasluil v desetih letih. S
prihranki, ki so konno zadostovali za preivetje njegove druine, se je leta 1926 vrnil domov.
Leta 1986 se je preselil v Portoro, kjer je umrl
leta 1971.
Po 500 letih spet dirigiral Slovenec
Na Preernov dan je znamenita Hofmusikkapelle

gostila slovenskega dirigenta
Dunajska Hofmusikkapelle je znamenita
evropska glasbena institucija. Njena tradicija
sega v leto 1498, ko jo je ustanovil cesar Maksimilijan I., in je e vedno aktivna. Njen prvi glasbeni direktor pred priblino 500 leti je bil Slovenec, nadkof Jurij Slatkonja, ki je takrat dirigiral
Dunajskim dekom.
Na Preernov dan, 8. februarja 2015, je znamenita Hofmusikkapelle ponovno gostila Slovenca; ob slovenskem kulturnem prazniku je
namre tam dirigiral Janko Kastelic. Glasbeni
program, v katerem so nastopili lani Dunajskih
filharmonikov, lani mokega zbora Dunajske
dravne opere ter znameniti Dunajski deki, je
bil posveen Wolfgangu Amadeusu Mozartu
(17561791), predstavili pa so njegovi deli Missa brevis in C-Dur KV 258 Piccolomini ter Kirchensonate in C KV 278.
Janko Kastelic je slovenski dirigent, ki se je
glasbeno izobraeval v Kanadi. Doslej je sluboval v Evropi in Severni Ameriki, med drugim
tudi v Dunajski dravni operi, ljubljanski in mariborski Operi, v Italiji, paniji in drugod ter nastopal na tevilnih festivalih, tudi na prestinem
Festivalu v Salzburgu.
Piranankam in Pirananom se je predstavil
lani poleti, ko je na vrtu Georgios pripravil cikel koncertov klasine glasbe, upniji pa podaril
koncertni klavir.
56
UMETNOST
Februar 2015
V vse bolj svetovno uspeni glasbeni skupini je tudi Piranan Ale Lavri
Minotauro na vrhu svetovnih lestvic
Minotauro osvaja svet s svojim skrbno negovanim symphonic power metalom.
Slovensko obarvan mednarodni Minotauro band se s

kombinacijo metala in klasike
na eminentni evropski glasbeni lestvici Hit-Tracks Top
100 vztrajno vzpenja proti

vrhu. Precej zaslug za to ima
tudi Piranan Ale Lavri, ki
v skupini igra na klaviature in
ima nemalo izkuenj tudi na
podroju araniranja ter orkestriranja.

Skupina je bila s svojo
skladbo Hero na omenjeni lestvici kar 17 tednov, in to celo
na osmem mestu, sedaj pa je
s skladbo The Taste of Freedom e tretji teden na desetem mestu, v drubi zveneih
imen, kot so Pink Floyd, AC/
DC in Lenny Kravitz. eprav
so band z nizkim proraunom, so se bliskovito povzpeli
med glasbene legende in tudi
s svojim prvim albumom Master Of The Sea v glasbenih
revijah pobirajo same odline ocene. Lani so nastopili
na nekaj festivalih v Nemiji
in Italiji, trenutno pa snemajo
drugi album.
Band je leta 2010 sestavil
pisec glasbe Roko Smajlagi,
pridruili pa so se mu lani
nekdanje primorske skupine
Heat, bas kitarist Davor Paveli, solo kitarist Peter Pahor
(kasneje ga je zamenjal Damjan Caharija), bobnar Emanuele Petrucci in Ale Lavri.
K svojemu glasbeno nadvse
inovativnemu ustvarjanju so
pritegnili e vrhunskega italijanskega metal pevca Rudyja Berginca, kitarista Bora
Zuljana, vedskega pevca
Gorana Edmanoma, kitarista
skupine Primal Fear Toma
Naumana in godalni orkester
IstriaPhonic Orchestra pod
vodstvom dirigenta Denisa
Modruana. Njihov album
Master Of The Sea je izel v
Evropi, Ameriki in Aziji.
Mestna galerija Piran obujala zlata filmska leta Pirana
Statisti s honorarji prenavljali stanovanja

Mestna galerija Piran e
od oktobra vabi na razstavo
Piran v filmu, s katero obujajo zlata filmska leta, ko so se
v nae mesto zgrnili igralci,
scenaristi, reiserji Filmske ekipe so spreminjale njegovo podobo skladno s scenarijem, v mnogih filmih pa
so nekaj minut slave doiveli
tudi Pirananke in Piranani.
Da so filmski asi Pirana
prebivalcem ostali v prijetnem spominu, smo se lahko
prepriali 11. januarja dopoldan v Mestni galeriji Piran.
Na sproeni okrogli mizi so
sodelovali mnogi, ki so bili
soudeleeni ali se spominjajo filmskih snemanj. Moderator Slobodan Simi - Sime
je z anekdotami e uvodoma
sprostil ozraje, svoje spo-
mine pa so nanizali e drugi

statisti, ki so nasmejali do
zadnjega kotika napolnjeno
sobo mestne galerije. Pogovor
je od honorarjev, s katerimi
so dijaki odli na tedenska
potovanja, druine pa so prenavljale kuhinje in kopalnice, navzoe popeljal celo do
nonega ivljenja. Piranani
so se vasih zbudili v mestu
iz srednjega veka, spet drugi je mimo njihovih vrat tekla eta oboroenih vojakov.
Nedvomno pa so ti zlati asi
snemanj Piranu prinesli vejo
prepoznavnost in posledino ve turistov, so se strinjali
udeleenci okrogle mize.
Zbrani so ob koncu strnili
misli in soglaali, da filmska
dediina ne sme biti pozabljena, prav tako ni dovolj, da
se je spomnimo le obasno.
Nanizali so kar nekaj predlogov in soglasno pritrdili ideji,
da bi piranske ulice zasedli
filmski utrinki; tudi z namenom, da bi tovrstno dogajanje

v Piranu obvarovali za prihodnje rodove.
Februar 2015
57
UMETNOST
Glasbeno olo predstavili v zabavnih odtenkih

Pie Mirko Orla, pomonik ravnatelja Glasbene ole Koper
Tolkalno-trobilni predboini koncert

Uenke in uenci trobilnega in
tolkalnega oddelka Glasbene ole
Koper s podrunicama v Izoli in
Piranu so skupaj s svojimi uitelji
v torek, 16. decembra, v kulturnem
domu v Izoli ustvarili resnino praznino vzduje. Oder se je dobri dve
uri svetil v zlato-srebrnih odtenkih
trobil in tolkal vseh oblik in velikosti. Ne samo mladi glasbeniki, ki so
bili vseh velikosti in lahko bi rekli
tudi starosti, tudi publika, ki je zaradi velikega povpraevanja, komaj
vstopila v nabito polno dvorano, je
zastopala prav vse generacije, od
malkov pa vse do babic in dedkov.
Bilo je pisano in naravnost arobno.
Zaradi izjemnega interesa so
se organizatorji odloili, da iz enega koncerta naredijo dva. Tako so
prav vsem, ki so eleli biti prisotni,
omogoili pester in nadvse zabaven
veer v veselem decembru.
Prvi del glasbenega dogodka,
ki je bil namenjen predvsem mlajih trobilcem, je otvorila Bobnarska
skupina iz Kopra, v okviru katere
je osem bobnarjev pod vodstvom
uitelja Gorana Moskovskega z iz-
jemno energijo ritmov skladbe Beat

street in s svojim samozavestnim
nastopom vse navzoe dobesedno
dvignilo s stolov. Sledile so manje
in veje komorne skupine enakih
ali razlinih trobil. Uitelji Boris
Beni, Mitja Bobi, Andra Cenci, Valter ondi, Mirko Orla in
Rok Vilhar so med seboj domiselno
pomeali trobente, rogove, pozavne
in tube. Nastopila sta tudi zanimiv
duo in trio na vibrafonu ter marimbi, za kar je poskrbel uitelj Tomislav Hmeljak. Program je bil ravno
tako pisan in prilonostno dobro

izbran. Skladbe iz renesanse so nastopajoim in poslualcem priarale boino vzduje v zeleno-rdeih
svetlikajoih se odtenkih, ki ga poznamo z novoletnih voilnic. Sliati pa je bilo tudi romantine skladbe
in priredbe otrokih pesmic vedno
aktualnega Janeza Bitenca. V drugem delu so skupaj s svojimi uitelji nastopili stareji uenci osnovne
stopnje in dijaki Umetnike gimnazije Koper. Program je bil temu primerno zahtevneji, vendar e vedno
zabaven in poslualcem prijazen. 14

Tuba Boikov iz kranjske glasbene
ole je v obeh delih koncerta postreglo z venkom zimzelenih boinih
skladbic, ki so bile v izvedbi tub prav
posebna poslastica. Oder je z vsako
naslednjo toko postajal vse manji
in manji, dokler niso na odru stali
prav vsi predstavniki mlaje generacije trobilcev in tolkalcev. V tako
imenovanem Junior Brass Bandu in
s skladbo Let's rock so zakljuili prvi
del koncerta. Za zakljuek drugega
dela je poskrbela njihova stareja
razliica BrassBand KIP, ki je pod
vodstvom Borisa Benia s priredbami skladb Pirati s Karibov, West
Side Story in Ghostbusters za trobilno-tolkalni ansambel poskrbel za
veliki finale enkratnega glasbenega
prazninega dogodka.
Uitelji in uenci tolkal in trobil
obalnih glasbenih ol so v sodelovalnem duhu, ki je nadvse primeren
za predboini as, predstavili glasbeno olo tudi v zabavnih odtenkih.
In znova dokazali, da se vlaganje
truda ter vse bolj dragocenega asa
v take projekte izplaa.
Druenje ob glasbi v Caffe Galeriji

Pie in foto Nataa Fajon
Prvo tradicionalno sreanje pevskih zborov in glasbenikov

Konec januarja so v piranski
Caffe Galeriji ponovno prieli z
veeri v znamenju glasbe. V petek, 23. 1. 2015, so pripravili Prvo
tradicionalno sreanje pevskih
zborov in glasbenikov, ki je v ta
priljubljeni lokal na nekdanjem
Ribikem trgu s prelepim pogledom na piranski mandra privabilo tevilne ljubitelje druenja ob
glasbi.
Ideja za organizacijo se je porodila v zaetku decembra 2014 in
je bila e v samem zaetku tradicionalno naravnana. Vpraali smo
se, zakaj ne bi poskusili v Piranu
organizirati neformalnega sreanja pevcev in glasbenikov. Sreanje vseh, ki imajo radi glasbo,
ki ne pozna meja, zdruuje in ne
razdvaja ter spravlja ljudi v dobro
voljo, je o nenavadnem prietku
tradicije povedal Marko Jezernik,

lan organizacijskega komiteja
sreanja.
Priprave so stekle, in kot bi
mignil, je bilo vse nared. Kot se za
tradicionalne dogodke spodobi,
se je tudi sreanje v Caffe Galeriji zaelo z uvodnim pozdravnim
govorom, katerega rdea nit je bila
kratkost in jedrnatost. Adi Sead
Behadini, prav tako lan organizacijskega komiteja, je pozdravil
zbrane goste in jim zaelel dobro
poutje.
Svoj nastop je zakljuil z besedami: Naj vas glasba zdruuje
tudi v bodoe!
Osrednji del sreanja so prevzeli zbori in glasbeniki, ki so
prihajali ter odhajali z odra, obinstvo pa je jim je neutrudno
ploskalo, pa najsi je to bil Meani

pevski zbor Giuseppe Tartini iz Pirana, Moki pevski zbor Pergula iz
Svetega Petra, Meani pevski zbor
Georgios iz Pirana, Kvartet Riba iz
Izole, Duo Explosion ali pa kaken
novonastali duo, trio ali skupina.
Sreanje je potrdilo, da glasba
res zdruuje, saj je med gosti mrgolelo tako domainov kot obisko-
valcev iz tujine.
Ob zakljuku uradnega dela
sreanja je dirigent upetrskega
zbora razblinil tudi morebitne
dvome o tradicionalnosti dogodka, saj je na vpraanje: Ali se e
ve, kdaj bo 2. tradicionalno sreanje?, dobil jasen in glasen odgovor: V soboto, 22. 1. 2016, ob 18.
uri!
58
PORT
Februar 2015
Podelitev priznanj najbolj zaslunim portnicam in portnikom,

portnim kolektivom in portnim delavcem za leto 2014
portnici Obine Piran sta Tina Mrak in

Veronika Macarol
V petek je v Avditoriju
Portoro potekala podelitev
priznanj najbolj zaslunim
portnicam in portnikom,
portnim kolektivom in portnim delavcem za leto 2014.
portnici leta sta postali Tina
Mrak in Veronika Macarol, za
ekipo leta pa so razglasili Rokometni klub Piran.
V nai obini nimamo le
ene vodilne portne panoge,
imamo ogromno izjemnih klubov, igralcev in trenerjev. Z veseljem in ponosom spremljam
vae doseke in se z vami veselim prav vsakega uspeha. Vi
ste nai glasniki v svetu! Zunaj
meja ste prav vi tisti, ki irite dober glas o nai obini in
turistini destinaciji Portoro
- Piran. Svet nas spoznava tudi
skozi vae uspehe in zmage,
je uvodoma povedala podupanja Obine Piran Meira Hot.
V sproenem vzduju, popestrenem z glasbo in portnimi
vloki, sta portni in mladinski
center Piran in Obina Piran
podelila e posebna priznanja, priznanja za doseke v
neolimpijski portni disciplini, obetavnim mladim portnikom, dravnim prvakom v
olimpijskih in neolimpijskih
portnih disciplinah, zasluni-
ma portnima delavcema Veri

Maraspin arman in Albisu
Petretiu ter najodmevnejima
portnima dogodkoma v piranski obini.
A vedno je nekdo, ki s svojimi doseki e bolj izstopa.
Letos sta portnici piranske
obine postali jadralki Tina
Mrak in Veronika Macarol.
Slednja je ob prevzemu nagrade povedala: Tekmovalna sezona 2014 je bila za naju zelo
uspena. Glavni cilj sva osvojili z normo za poletne olimpijske igre v Riu de Janeiru 2016.
Poleg tega sva se v vseh regatah svetovnega pokala uvrstili
v deseterico najboljih ekip v
razredu 470 na svetu. Po regatah svetovnega pokala je bil
najin najveji uspeh osvojitev
bronaste kolajne na evropskem prvenstvu v Atenah. Na
najpomembneji regati sezone, na svetovnem prvenstvu v
Santanderju, kjer so letos podelili prve vozovnice za OI Rio
2016, sva se uvrstili na skupno
5. mesto ter osvojili olimpijsko
normo. Skozi sezono sva bili
na regatah uvreni zelo visoko, zato trenutno zasedava 3.
mesto na svetovni jadralni jakostni lestvici.
Nagrado za portnici leta sta dobili Veronika Macarol (levo) in Tina Mrak, trener
leta pa je postal njun trener Toma opi.
Podupanja obine Piran Meira Hot je nagrado za ekipo leta podelila Rokometnemu klubu Piran.
Februar 2015
59
PORT
Dekleti sta zabeleili najboljo slovensko uvrstitev na tej pomembni regati

Pie Jakica Jesih
ISAF Sailing World Cup Miami: Tina Mrak in Veronika

Macarol zakljuili na odlinem etrtem mestu
V zaetku februarja se je v
Miamiju na Floridi z regato za
odlija za deset najboljih v vsakem jadralnem razredu zakljuila prva letonja regata ISAF
svetovnega pokala v olimpijskih
razredih. Nekaj minut po osmi
uri zveer po slovenskem asu sta
s etrtega mesta v regato za medalje, kjer se toke tejejo dvojno,
zajadrali tudi nai Tina Mrak in
Veronika Macarol (JK Pirat) v
enskem olimpijskem dvosedu
470. Regato sta konali na odlinem tretjem mestu, kar je bilo
dovolj za skupno etrto mesto
(51 tok) in izenaitev lanskega
rezultata, a v bistveno moneji
konkurenci kar 29 posadk, med
njimi tudi veine najboljih.
al se nama ni izlo po nartih. Medal race sva odjadrali

dobro, tako kot sva si zamislili,
vendar sta zmagali prav Japon-
ki, ki bi ju morali prehiteti, da bi

lahko stopili na stopnike. Tako
sva bili v medal raceu tretji in
sva skupno osvojili 4. mesto na
prvi letonji regati svetovnega

pokala, sta po koncu regate misli strnili Tina Mrak in Veronika
Macarol.
Dekleti sta s tem zabeleili
tudi najboljo slovensko uvrstitev na tej pomembni regati,
ki sta se je poleg njiju udeleila
e Vasilij bogar v finnu in an
Luka Zelko v laserju.
Po priakovanjih sta slavili
Novozelandki Jo Aleh in Olivia
Powrie (15 tok), ki sta bili trdno v vodstvu skozi vso regato.
Britanki Hannah Mills ter Saskia Clark sta drugi (42 tok),
na tretje mesto pa se je s tokratno zmago povzpela japonska
posadka Ai Kondo Yoshida in
Miho Yoshioka (46 tok).
estdnevna regata se je odvijala v zelo spremenljivih vetrovnih pogojih
Branko Brin letonjo sezono v J70 zael z zmago

Med 18. in 23. januarjem se
je v Key Westu na Floridi odvijal
tradicionalni Quantum Key West
Race Week, na katerem se je v 13
jadralnih razredih pomerilo skoraj
150 jadrnic. Najbolj mnoien je
bil razred J70, v katerem je jadralo
54 jadrnic, v kategoriji Corinthian
pa e nadaljnjih 20. Regate se je z
italijansko ekipo Calvi Network
(lastnik in krmar Carlo Alberini)
udeleil tudi Branko Brin (JK
Pirat) in na mestu taktika pomagal ekipi do skupne zmage. Ekipa
Calvi Network je sicer aktualna
evropska in italijanska dravna prvakinja v svojem razredu, k obema
dosekoma pa je na mestu taktika
doprinesel na Brin. Obasno ekipo dopolni e en slovenski jadralec,
Karlo Hmeljak, ki je z njimi jadral
tudi v Key Westu.
Zmage smo zelo veseli, saj
smo premagali svetovne prvake in
taktike svetovnega slovesa. Zmaga
na Key Westu pomeni toliko, kot
da bi tenisa zmagal na US Open.
Poleg zmage v razredu J70 smo prejeli tudi naziv 'Boat of the Week', ki
pripade najbolji jadrnici v razredu
z najmonejo konkurenco, in se
tako za vedno vpisali na prehodni
pokal. Na Florido se vrnemo v
zaetku marca na svetovno znano
regato Bacardi, s katero bomo zakljuili ameriko avanturo. Potem
se vraamo v Evropo, kjer nas akajo regate evropskega pokala ter
evropsko in svetovno prvenstvo,
je zadovoljen Branko Brin.

estdnevna regata se je odvijala
v zelo spremenljivih vetrovnih pogojih. Branko pripoveduje: Prve
tri dni smo imeli nestabilen in ibek
veter moi od 2 do 7 vozlov, precej
je obraalo, pa e z dvema razlinima tokoma smo se spopadali, saj
je bilo nae regatno polje ravno na
meji med kanalom in Atlantikom
na drugi strani. Velik problem je
bila 3. regata, ki smo jo zakljui-
li na tretjem mestu; na obali smo

izvedeli, da smo bili preko startne
rte (OCS), po radiu pa nas o tem
niso obvestili in tudi prvotni rezultati niso kazali na diskvalifikacijo.
Vloili smo protest, ki pa je bil po
treh urah zavrnjen. Drugi dan smo
ga ponovno odprli in ga podprli z
videoposnetkom, a sodnikov vseeno nismo prepriali, da smo bili ob
startu za startno rto (vsi starti so
se odvijali na zastavo P, kar pomeni, da si lahko ez startno linijo tudi
v zadnji minuti, le na 0 mora biti
za linijo). Zadnja dva dneva sta bila
vetrovno ugodneja, pihalo je med
12 in 18 vozli, v petek v sunkih e
nekoliko ve, pa tudi val se je pojavil zaradi konfiguracije terena in
globine vode ter toka. Konstantni
dobri rezultati so nas pripeljali do
zmage. Zadnji dan je bilo kar napeto, saj si nismo mogli privoiti
prehitrega starta ali diskvalifikacije.
Nismo imeli ve kaj odbijati, zato je
bilo treba res paziti, da ne bi prili v
situacijo za take probleme.
60
PORT
Februar 2015
Plavalni klub Biser Piran

Pie in foto PK Biser Piran
Plavalke in plavalci uspeni na zimskih

dravnih prvenstvih
Kot vsako zimo je bilo tudi
letos prvo na vrsti Absolutno
dravno prvenstvo v plavanju za
kadete, mladince in lane. Prvenstvo je potekalo v Ljubljani od
22. do 25. 1. 2015 v 25-metrskem
bazenu Tivoli. Dravnega prvenstva se je udeleilo 27 klubov iz
Slovenije. Iz PK Biser Piran so se
prvenstva udeleili: lana Patrick
Koncilja in Martin Leeen, kadeti Matteo Kersikla, Marcel Primoi, Matic Beni, kadetinja
Astra Babnik ter mladinke Ura
Kveder, Mateja vonja, Sonia
Bajramovi in Kim Zabukovec.
Plavalke in plavalci PK Biser Piran so dosegli naslednje uvrstitve
med najboljih 10 v svojih kategorijah:
TAFETA (kategorija mladinke) v postavi Mateja vonja, Sonia

Bajramovi, Ura Kveder, Kim Zabukovec
4x100 m kravl
3. mesto
4:19,18
PATRICK KONCILJA (kategorija lani)

100 m meano
8. mesto
1:00,08
50 m prsno
8. mesto
0:30,56
200 m meano
6. mesto
2:09,69
400 m meano
7. mesto
4:38,64
200 m prsno
4. mesto
2:20,34
100 m prsno
4. mesto
1:10,36
100 m kravl
8. mesto
0:57,18
50 m prsno
6. mesto
0:32,81
50 m kravl
7. mesto
0:25,84
200 m prsno
5. mesto
2:31,66
MATIC BENI (kategorija kadeti)
MARCEL PRIMOI (kategorija kadeti)

400 m kravl
2. mesto
4:10,98
200 m delfin
3. mesto
2:14,71
100 m kravl
3. mesto
0:54,09
50 m delfin
3. mesto
0:26,82
200 m kravl
2. mesto
1:56,33
50 m kravl
2. mesto
0:24,84
200 m meano
8. mesto
2:21,27
100 m delfin
3. mesto
0:58,78
50 m hrbtno
10. mesto
0:32,46
200 m hrbtno
7. mesto
2:31,58
100 m hrbtno
6. mesto
1:08,33
KIM ZABUKOVEC (kategorija mladinke)

8. mesto
7. mesto
5. mesto
50 m prsno
16. mesto, finale B
0:37,49
200 m prsno
4. mesto, finale A
2:44,92 (3. mesto

letnik 2002)
50 m prsno
5. mesto, finale A
0:34,48
100 m meano
12. mesto, finale B
1:11,81
100 m prsno
4. mesto, finale A
1:15,59 (2. mesto

letnik 2002)
50 m delfin
8. mesto, finale A
0:35,20
50 m prsno
10. mesto, finale B
0:40,56
50 m kravl
3. mesto, finale A
0:29,95
100 m prsno
3. mesto, finale A
1:31,13
ELI FILIPI
10:26,61
SONIA BAJRAMOVI (kategorija mladinke)

800 m kravl
ENEI KRUMPAK
2:37,38
URA KVEDER (kategorija mladinke)

800 m kravl
valce.
Zadnje dravno prvenstvo, ki
smo se ga udeleili, je potekalo od
6. do 8. 2. 2015 v Kranju za kategorijo deklice/deki. Prvenstva se
je udeleilo 24 plavalnih klubov iz
Slovenije, barve plavalnega kluba
Biser Piran so zastopale plavalke
Taa Viman, Eli Filipi in Dina
Vernot ter plavalca Enei Krumpak
in Jaa Beni. Vse plavalke in plavalci so si priborili nastope v popoldanskih finalih ter so izboljali
svoje osebne rekorde.
JAA BENI
MATEJA VONJA (kategorija mladinke)
200 m meano
Naslednje dravno prvenstvo

v plavanju je bilo za najmlaje
plavalce, torej za kategorijo mlaje deklice/mlaji deki. Potekalo
je v Mariboru 31. 1. 2015 in 1. 2.
2015. Tekmovalo je 24 plavalnih
klubov iz Slovenije, iz plavalnega
kluba Biser Piran so se ga udeleili iga Remec, Maj Pribac in Val
Beni. Za Maja in Vala je bilo to
prvo dravno prvenstvo. Vsi trije so odlino plavali in izboljali
svoje osebne rekorde, kar je najpomembneje za tako mlade pla-
10:08,86
Februar 2015
61
PORT
TAA VIMAN
200 m kravl
13. mesto, finale B
2:36,96
50 m kravl
7. mesto, finale A
0:32,37
100 m hrbtno
15. mesto, finale B
1:27,12
50 m kravl
9. mesto, finale B
0:32,88
100 m kravl
14. mesto, finale B
1:13,09
DINA VERNOT
Plavalke in plavalci so na dravnih prvenstvih ponovno pokazali, da so z rednimi in dobrimi treningi, ki jih vodita odlina
trenerja Tadej Baeli in Duan
Danilovi, sposobni odplavati
odline rezultate.
e bo PK Biser Piran imel
monost treningov v primernem
bazenu, priakujemo, da bo s
tako tevilnim in obetavnim podmladkom dobrih rezultatov v bodoe e ve.
Vodstvo Plavalnega kluba

Biser Piran si aktivno prizadeva
svojim plavalcem zagotoviti primeren bazen, v katerem bodo
lahko tudi v bodoe nadaljevali
nizanje dobrih rezultatov. e tako
aktivno in dolgoletno prizadevanje lanov Plavalnega kluba Biser
Piran pa brez sodelovanja Obine
Piran ne more in ne bo obrodilo
sadov, kar lahko kaj hitro privede
do poasnega umiranja tako
uspene portne zgodbe.
Priznanja Gimnastine zveze Slovenije

Pie K Flip Piran
Piranski Flip e trinajsti zapored najbolji

klub v Gimnastiki za vse
Konec januarja je Gimnastina zveza Slovenije na kongresu razglasila naj portnike

za leto 2014. e trinajsti zapored je Piranski klub Flip dobil
priznanje kot najbolji slovenski klub v programu Gimnastika za vse.

Toke je Flip pridobil z
zmagami ekip in posameznikov
na dravnih prvenstvih v gimnastiki, akrobatiki in skokih z

male prone ponjave, skokih
na trampolinu ter na pokalu
Slovenije, z organizacijo dveh
dravnih prvenstev in pokala
Slovenije ter s sodelovanjem
na festivalu Eurogym na vedskem in festivalu Golden age v
Franciji. Med primorskimi klubi se je na 2. mesto uvrstilo D
iz Ren, na 4. Salto Piran, na 7.
Capris iz Kopra, na 9. GGD, na
12. Twist in na 19. GIM, vsi trije so iz Nove Gorice.
Med posamezniki zmagovalci Odbora za akrobatiko v
disciplinah skoki z MPP in na
VPP ter akrobatika je v absolutni kategoriji med fanti 1.
mesto zasedel Daniel Golena,
Flip Piran, 2. mesto David Peras D Rene. Med dekleti si je
v absolutni kategoriji 2. mesto

priborila Ilaria Grion iz Flipa.
Do 10. mesta pa so se uvrstili e
naslednji Primorci: med dekleti
je 5. mesto zasedla Ula Simi,
6. Rebeka Grion, 9. Nea Simi, vse Flip Piran. Med fanti
je na 5. mestu Tim Mozeti, 6.
Jan Ferjani, oba iz Ren, na 9.
mestu Borut Gregori iz Salta
in na 10. Miha Pregelj iz Ren.
Posebno priznanje Trener
leta je prejel trener K Flip Piran Danimir Azirovi.
S to podelitvijo je Flip uspeno zakljuil tekmovalno sezono 2013/2014, prav tako pa tudi
zastopanje Slovenije na gimnastinih festivalih v letu 2014,
predvsem s pomojo Gimnastine zveze Slovenije, Sokolske
zveze Slovenije, Obine Piran,
Omnis in Verbum 8 iz Kopra.
62
PORT
Februar 2015
K Flip Piran
Pie Stasja Mehora; foto K Flip Piran
portno, gledaliko in pevsko uspeno leto
Zakljuilo se je e eno uspeno

leto lanov portnega kluba Flip
Piran. Preiveli smo ga resnino delovno in hkrati tudi uspeno. Svoje
delovno obdobje smo prieli e januarja z ve zmagami na dravnem prvenstvu v skokih z male prone ponjave, kjer smo na podlagi rezultatov
prejeli tudi prehodni pokal. Nadaljevali smo na podelitvi priznanj Gimnastine zveze Slovenije, kjer je bil
Flip ponovno razglaen za najbolji
klub v Sloveniji v Gimnastiki za vse
za leto 2013, Rebeka Grion in Ana
Janko pa sta kot posameznici prejeli priznanje za 1. in 2. mesto med
najboljimi portnicami. Uspehi so
se nadaljevali na tekmah na veliki
proni ponjavi, pokalu Slovenije na
MPP in DP v gimnastiki ter na DP
v cheerleadingu, kjer smo zasedli ve
prvih in drugih mest posamezno,
naa mlaja navijaka ekipa, ki je tekmovala prvi, pa je bila 3.
Najveji uspeh sta dosegla naa
trenerja in tekmovalca Danimir Azirovi in Ilarija Grion, ki sta postala
dvakratna dravna prvaka v partnerskih dvigih, v aprilu in maju pa tudi
dvakratna evropska prvaka v Angliji
in Nemiji.
V aprilu je sedem Flipovih tekmovalcev sodelovalo v reprezentanci Slovenije, ki je v Ameriki osvojila
srebrni pokal na svetovnem prvenstvu v cheerleadingu.
Po vsakoletnem uspenem velikem show nastopu v Avditoriju
Portoro in Flipovem druinskem
pikniku na plai v Portorou smo
konec junija sodelovali na Fens festivalu v Kopru. S pesmijo Anbot
u Perane avtorjev Alea Lavria
in Mojke Mehora Lavri v izvedbi
Minke Lavri in Flipovega mlajega

zbora smo zasedli 1. mesto med slovenskimi izvajalci ter dobili povabilo
za sodelovanje na otrokem pevskem
festivalu v Bosni.
Julija smo s petdesetimi lani odpotovali na Eurogym v Helsingborg
na vedsko, kjer smo bili srebrni.
e dva dni po vrnitvi se je mlaja selekcija udeleila izmenjalnega
portnega tabora v Padovi v Italiji,
kjer smo sodelovali z gimnastino
skupino Blukippe iz Padove. Avgusta
pa smo delovno poletje zakljuili v
kofji Loki v Gimnastinem centru
naega gimnastinega prvaka Sae
Bertonclja, kjer so se v gimnastinih
in akrobatskih prvinah, mali in veliki
proni ponjavi, plesu, baletu, cheerleadingu in atletiki urili najmlaji
lani kluba, ki so se preskusili tudi na
klubski tekmi.
Septembra smo, polni zagona in
novih moi, zaeli trenirati na tirih
lokacijah: v Piranu, Luciji, Kopru
in Postojni, kjer je veselo napolnilo
telovadnice preko 200 lanov. Trenerji so pripravili kar nekaj sreanj
z mladimi ljubitelji gimnastike v
akcijah Odprimo vrata gimnastinih dvoran. estletna Minka pa je s
spremljevalnim Flipovim zborkom
navduila irijo na mednarodnem
festivalu Raspjevane pahuljice v Bosni in kljub rosnim letom zasedla 3.

mesto.
Konec septembra je dvanajst lanic Flipove senior skupine s trenerko
Gino Grini odpotovalo v Francijo,
kjer so v Toulousu sodelovale na festivalu za stareje Golden age. Prireditev si je ogledala tudi delegacija
GZS, ki bo na podlagi izbora UEG v
letu 2016 festival organizirala v Portorou.
V oktobru so se nai mladi
akrobati sreali z akrobati iz Tanzanije in na skupnem treningu spletli
prijateljske vezi. Kot vsako leto se
je preko sto naih lanov s sorodniki in prijatelji pogumno odpravilo
na tradicionalni pohod na Slavnik.
Malo zaradi kondicije, e bolj pa zaradi palaink, ki so jih nai vrli oetje
pripravili na vrhu. Po nekaj krajih in
daljih nastopih na prireditvi za obinski praznik in sreanju invalidov
v Avditoriju, obletnici AMZ v Strunjanu, Supernovi v Kopru, odprtju
sobe za umirjanje v Divai in podelitvi priznanj portnikom Slovenske
vojske v Kopru smo v novembru izvedli klubsko tekmo v akrobatiki za
mlaje tekmovalce in prieli priprave
na organizacijo DP v akrobatiki, ki
smo ga izvedli v dvorani Bonifika v
Kopru, z ve kot 400 tekmovalci v

vseh starostnih kategorijah. Flip je v
to tevilo prispeval preko osemdeset
svojih tekmovalcev, ki so uspeno zastopali klub in se ob zakljuku tekme
postavili pred fotoaparat s tevilnimi
medaljami in enajstimi pokali, med
katerimi smo bili najbolj ponosni na
prehodni pokal.
Decembrski koledar je vsako
leto delovno napolnjen do zadnjega
kotika. e v prvih dneh decembra
so se nai lani preko svojih ol v velikem tevilu udeleili DP v akrobatiki za osnovne in srednje ole.
Otroci so imeli zasluene novoletne poitnice, trenerji Danimir
Azirovi, Stasja Mehora, Ilaria Grion, Nika Kogoj, Gregor imac, Daniel Golena, Maja Flego in vaditelji
pa so e pripravljali narte za novo
tekmovalno sezono, nove nastope,
novo gledaliko predstavo in predvsem za sodelovanje na festivalih na
Kefaloniji in Japonskem gimnastinem festivalu v Tokiu, kamor smo
povabljeni v novembru 2015.
Brez pomoi seveda ne gre. Brez
prijateljev, ki klubu stojijo ob strani
in pomagajo, da lahko tako uspeno zastopa Slovenijo tudi v tujini,
bi teko dosegli vse cilje, ki smo si
jih zastavili: Odbor kluba s predsednico Jernejo Tratnik Lacovich, Gimnastina zveza Slovenije, Obina
Piran, Javorka Kriman, Egoist Shop
iz Pirana, Omnis in Verbum 8 iz Kopra, Medis Ljubljana, Sokolska zveza
Slovenije, Tintter, RID in Kavarna
Kapitanija iz Kopra, Avditorij, Picerija Santa Lucija, Restavracija Prego,
Slaiarna Maja in Elmarkt iz Portoroa, Vinarstvo erne Ankaran,
Dubravko Mareta in drugi.
Februar 2015
63
PORT
V spretnosti izdelovanja in metanja papirnatih letal se je pomerilo 30 tekmovalcev

Portoro je gostil tekmovanje letal iz papirja

Portoro je vse pogosteje prizorie najrazlinejega nevsakdanjega in zato toliko bolj atraktivnega dogajanja. V zaetku januarja je tako na
letaliu v telovadnici Elektro in pomorske ole
Portoro potekala kvalifikacijska tekma s papirnatimi letali za slovenski finale. Pri Red Bullu so namre to igrivost s tekmovanjem Red Bull Paper
Wings e leta 2006 dvignili na tekmovalno raven
in po tekmah v ve kot 80 dravah sveta bo maja v
Salzburgu svetovno prvenstvo.
V Portorou se je v spretnosti izdelovanja in
metanja letal, ki jih tekmovalci naredijo sami iz
navadnega A4-lista, pomerilo 30 tekmovalcev.
Brezplano se je lahko prijavil vsak, pri emer za
to zabavo ni potrebno ni drugega kot malo domiljije, nekaj rone spretnosti in moi v rokah. Med
sila zabavnimi in druabnimi udeleenci so bili
skoraj izkljuno tudenti in morda kar malo presenetljivo ni manjkalo deklet. Omenimo, da je na
zadnjem svetovnem prvenstvu zmagal letalec,
igar papirnato letalo je letelo kar 50,37 metra,
najdlje trajajoemu letu pa so izmerili 10,68 sekunde. V Portorou se takim rezultatom niso kaj
posebej pribliali, najbolje pa so se izkazali Dejan
Kocjani, Matic Bahor in Jasmin Ibrievi.
V spretnosti izdelovanja in metanja papirnatih letal se je v Portorou pomerilo 30 tekmovalcev.
Nagrada za prizadevno delo

Pie in foto Stasja Mehora
Flipov Nodi s prijatelji v Gardalandu

Ves december je Otroka in mladinska
gledalika skupina portnega kluba Flip Piran
razveseljevala otroke na Obali in v Ljubljani s
predstavo Nodi v deeli igra. Petdeset mlajih in starejih igralcev je odigralo sedemnajst
predstav, ki so nasmejale tako otroke kot odrasle, razveselili pa so se seveda tudi Dedka
mraza, ki je ves as spremljal mlade igralce, ki
so, prav tako kot gledalci, uivali ob igranju in
so vasih kar pozabili, da niso Nodi, Medika,
Policaj Pisk, opica Marta, Din in Don in njuni dekleti ter Muca Rozika, ampak Davor in
Maja, Daniel ali Tinkara, Erika in Nina ali Taja
in Vita in Beverly ali Zala. V svoje vloge so se
viveli tako dobro, kot bi bili e pravi igralci in
ne le otroki igralci, pevci in akrobati.
Konec decembra so za nagrado za svoje
prizadevno delo skupaj obiskali Gardaland,
kjer jih je priakal nepozaben sonen dan.
Veseli so bili tudi tega, da so s svojimi nastopi e zbrali delek sredstev za sodelovanje
Flipove prve in druge selekcije na Japonskem
gimnastinem festivalu v Tokiu in gimnastinem festivalu v Griji.
Prijetna Flipova skupina ob Peteriljku na vhodu v Gardaland.
NAGRADNA KRIANKA iz Solnega cveta t. 33

Izrebani nagrajenci iz 33. tevilke Solnega Cveta so: Tanja Vincelj iz Portoroa, Milena Mihali iz Pirana in Toma Kozlar iz Portoroa. Vsak od nagrajenih prejme:
bon za kemino ienje, torbo za oblaila in par elegantnih nogavic Levante. Obvestilo o nagradi so dobili po poti. estitamo!
Na sponzor MARE Ve kot istilnica, d.o.o., je tudi tokrat pripravil komplete praktinih nagrad za ugankarje. e se elite potegovati za eno od nagrad, poljite
reeno krianko do 15. marca 2015 na naslov: Mare Ve kot istilnica, Liminjanska 78, 6320 Portoro, s pripisom nagradna krianka.
V tokratni nagradni krianki vas spraujemo po nazivu priznanja, ki ga obina Piran podeljuje ob slovenskem kulturnem prazniku in ga je letos prejela Ksenija Petaros
Kmetec. Ne pozabite pripisati svojega imena in priimka ter naslova! Pri rebanju bomo upotevali samo po eno poslano pravilno reeno krianko. Obilo ugankarskih uitkov!

Solni Cvet (Februar 2015)

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Solni Cvet (Februar 2015)

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Lucija Nova vas Piran Portoro Padna Seovlje Strunjan Sveti Peter

Lokalno glasilo Obine Piran - Brezplaen izvod za vsako gospodinjstvo

ob prazniku sv. Jurija

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Spotovane obanke, cenjeni obani.

opravili, saj svojih nartov ne bomo uresnievali s pomojo zadolevanja

Lokalno glasilo Obine Piran

ITALIJANSKA SKUPNOST / COMUNIT DEGLI ITALIANI

Vse nepodpisane fotografije:

Vsa nepodpisana besedila:

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Brez novega zadolevanja

stine takse v ta namen.

Spotovane obanke in obani,

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Evropski svet potrdil 14 lokalnih politikov iz Slovenije

Peter Bossman ponovno imenovan za lana Odbora regij v EU

V torek, 27. januarja 2015,

skih mest in regij v EU. V odboru je 350 predstavnikov iz vseh

dat. V prvem je bil podpredsednik komisije za ekonomske,

ima zelo pomembno vlogo pri

Ob slovenskem kulturnem prazniku podelili priznanje za izjemne doseke s podroja kulture

Tartinijevo priznanje prejela Ksenija Petaros Kmetec

Slavnostni govornik je bil operni pevec Branko Robinak.

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem

Celotno besedilo razpisa s splonimi dolobami, natanno doloenim

Rezervacijski sistem bo deloval

formacije o namestitvenih objektih

Stare predolskih otrok obveamo, da poteka vpis za

Avvisiamo i genitori dei bambini in et prescolare che sono in

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Obina eli zagotoviti nov gospodarski zagon in raziriti turistino ponudbo

OPPN Termalna riviera za daljo turistino

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Glavni dobitek bo enoletna uporaba osebnega avtomobila

Solinarski praznik letos z veliko tombolo

24.26. april 2015, Piran

filma, Foto klub Portoro pa

klornih skupin in glasbenih

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Organizatorji bodo za varno izpeljavo teka potrebovali kar 500 prostovoljcev

Banka Koper 2. Istrski maraton je vse blie

Valeto, nato bodo nadaljevali

jih lahko ogledate na spletni

pri prireditvi, naj se prijavijo

To vrsto morskega psa so pri nas nazadnje videli leta 2001

Neobiajen ulov morskega psa orjaka

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Dvajset peniarjev je na ocenjevanje poslalo 26 vzorcev

Penina Portoroa 2014 je Bjana

na stojnicah v sklopu boino-novoletne trnice pred hotelom

S potapljai je na dno piranske Punte odel tudi Boiek z jelenkom Rudolfom

Predboina sobota namenjena potapljaem

i pa je na dno piranske Punte

pa je udeleence boinega potopa pozdravil kip Istrske Madone.

potopili boino jelko. Zbrane,

December prinesel kar 17 % ve noitev

V Portorou in Piranu presegli 1,1 milijona noitev

zabeleili 27.636 noitev, kar je 7

predvsem na raun tujih gostov, ki

Portoro ocenjujejo, da bo skupna

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Dobrodelni prispevki za pomo Centru za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan