You are on page 1of 41

Časopis OŠ Prule

Šolsko leto 2009/10,


2 . februar 2010
2. številka
Urednikova beseda
U
Teden otroka:
SODELOVANJE STAREJŠIH IN MLAJŠIH Misel tokratnih Iskric:
OTROK
Med dvema besedama izberi tišjo.
Med besedo in molkom izberi poslušanje.
Med dvema knjigama izberi tisto, ki je bolj prašna.
Med zemljo in nebom izberi ptico.
Med dvema živalma izberi tisto, ki te bolj potrebuje.
Med dvema otrokoma izberi oba.
------------
(Boris A. Novak, odlomek iz Etike težje poti)

Po dolgem času smo dočakali pravo zimo.


Vse je belo, zunaj je mrzlo, vsi se veselimo,
punce mokre prihajamo domov (vsega ste
krivi fantje) itd. Obiskali so nas tudi naši
trije dobri možje, imeli smo Miklavžev
sejem in proslavo ob dnevu samostojnosti
in enotnosti in še in še. Kaj vse se je zgodilo
od izida zadnje številke našega časopisa!
Ta čas smo pridno zbirali prispevke in tukaj
je – druga številka šolskega časopisa Iskrice
v šolskem letu 2009/10. Želim vam, da bi
ob branju izvedeli veliko novega. Srečno
2010!

Živa Urbančič
z Zgodilo se je
EKO TEHNIŠKI DAN, MIKLAVŢEV SEJEM, PROSLAVA OB DNEVU
SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI

Teden
V petek, 13. otroka:
11. 2009, smo imeli učenci od 6. do 9. razreda zanimiv
SODELOVANJE
tehniški dan. STAREJŠIH
To lahko pove IN MLAJŠIH
že sam naslov OTROK
tehniškega dne: Ni časa za
pesimizem, ustvarimo nasmeh.

Posvečen je bil poudarjanju pomena ekološke


ozaveščenosti. Na voljo smo imeli veliko
delavnic, predavanj in vsak si je lahko izbral
nekaj, kar ga zanima. Tako sta bili na voljo
predavanji znanega ekologa dr. Andreja Komata
in gospe Tišler iz podjetja Slopak, gledališka in
literarna delavnica, delavnica smet umet,
pletenje papirnatih košar, poslikava majic, lahko smo odšli v konjeniški klub, na kmetijo
Čemažar, v predelovalni obrat plastike Omaplast v Grosupljem, si ogledali poučni film Home.

Zbrali smo nekaj vtisov in izdelkov.


Film Home
Film govori o naravi in o tem, kaj nam daje Zemlja. Pokaže nam, kako slep je človek glede na
onesnaževanje okolja. V filmu vidimo dejstva o trenutnem stanju našega planeta, vsak sam
pa se lahko odloči, na kateri strani bo – na strani zdravnikov ali onesnaževalcev.

Glavna misel filma:

Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu..


Mahatma Gandi

In še nekaj vtisov, ki so jih gledalci zapisali takoj po filmu:

Od leta 1955 se je število prebivalcev potrojilo.

Monika

Svet se spreminja na slabše!

Anže

● Ljudje so nastali šele pred 200.000 leti.

Anja

●Vsak dan umre 5000 ljudi zaradi onesnažene vode. Prepozno je za pesimizem! Bodi sprememba.

Monika

Časa je malo, da kaj spremenimo!

Val

●Ostal sem brez besed.

Matevž

● Od nas je odvisno, kako se bo nadaljevalo!

Manca
Ogled konjeniškega kluba Trnovo
Ljubitelji konj smo se odpravili v konjeniški klub Trnovo.
To je dokaj nov konjeniški klub, ki je bil ustanovljen leta 2001. Ukvarja se s šolo jahanja,
preskakovanjem zaprek in dresurnim jahanjem. Ponujajo tudi šolo jahanja za otroke, saj
imajo na voljo pet ponijev.

Ogledali smo si konje, ki so bili zelo lepi in ki smo jih tudi čistili.

Jerneja Kovač, 6. a
(mentorica Maja Oblak)

Videli smo tudi ponije. Zelo smo bili navdušeni, da smo jih lahko tudi jahali.

Ko smo odhajali, nas je presenetil divji prašiček. Imeli smo se super.

Barbara Filipčič, 6. a
Obisk kmetije Čemažar Kmetijo so zgradili leta 1837. Imenovala se
je Pr`konc.
Zemlji bi lahko rekli tudi Gaja, mati vsega. Z
Danes pridelujejo krompir, pšenico,
materami pa naj njihovi otroci ne bi ravnali
koruzo, ajdo in proso. Na kmetiji pečejo
grdo. Pa vendar se je to v preteklosti
kruh in pecivo, ki ga prodajajo v svoji
dogajalo. Človek se je do narave vedel zelo
trgovini.
nespoštljivo. Sploh je ni več znal
spoštovati. Vendar se je to, zahvaljujoč Sledila je malica. Nato smo se lahko
vztrajnim ekologom v zadnjih letih, malo sprehodili po kmetiji. Najbolj so nas
popravilo. pritegnile živali, ki jih je bilo res veliko:
krave, dva konja, prašički, mačke, pes in
Zanima me ekološka pridelava hrane, zato
osel, pa še kaj bi se našlo. Kdor je želel, se
sem se odločila za obisk ekološke kmetije
je lahko preizkusil v molži krave. Čas je
Čemažar.
hitro minil. Kmalu smo dobili vsak svoj
Skupaj z ostalimi devetnajstimi učenci smo pečen hlebec kruha, ki je dišal zelo
se ob 7.45 zbrali v likovni učilnici. Tam smo omamno.
poslikali vsak svojo majico. Motivi so bili
res zanimivi, od rožic, smejkov in pošasti
do sonca. Potem se nam je že mudilo na
avtobus. Po približno tridesetih minutah
vožnje smo prispeli do kmetije. Že od zunaj
je bila videti zelo urejena, notranjost pa je
bila še lepša. Ob prihodu smo se razdelili v
dve skupini. Naša je imela najprej na
urniku peko kruha. Vsak je pregnetel svoj
kos testa in ga dal vzhajat v cekar.

In naši pečeni hlebčki.

Nato smo se počasi odpravili domov. Ta


dan mi je bil zelo všeč. Mislim, da bi v
prihodnosti lahko organizirali še kakšen tak
dan. Lepo je vedeti, da se človek vrača k
naravi in s tem k samemu sebi.

Klara Rus, 9. b (tekst in foto)


Hlebčki grejo počivat.
(mentorica Marinka Piletič-Brsan)
Potem sta se skupini zamenjali. Prisluhnili
smo gospodu, ki nam je povedal nekaj več
o kmetiji, pridelkih, zgodovini kmetije,
lastnostih ekološko pridelana hrane.
KVIZ O EKOLOGIJI
Obkroži črke pri pravilnih odgovorih in jih vnesi k pravi številki, da dobiš pravilno rešitev.

1. Kaj je ekologija?

O Je veda o preprečevanju bogastva.

P Je veda, ki preučuje porazdelitev in revščino mrtvih organizmov.

R Je veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov.

2. Ena od najbolj razvpitih posledic onesnaževanja v ozračju je:

B Sladki dež

E Kisli dež

C Slani dež

3. Proces globalno segrevanje imenujemo:

P Spuščanje industrijskih, avtomobilskih in drugih plinov v zrak, ki postopno


spreminjajo ravnotežje plinov v Luninem ozračju.

Š Spuščanje industrijskih, avtomobilskih in drugih plinov v zrak, ki postopno


spreminjajo ravnotežje plinov v Zemljinem ozračju.

Ž Spuščanje industrijskih, avtomobilskih in drugih zvokov v zrak, ki postopno


spreminjajo ravnotežje plinov v Zemljinem ozračju.

4. Beseda ekokatastrofa pomeni:

A Sestavo delovanja ekosistemov.

I Ekološko nesrečo in takšne spremembe, ki ovirajo samoočiščenje življenjskih


združb.
E Ekološko nesrečo in takšne spremembe, ki ovirajo asfaltiranje cest.

5. Kaj pomeni asimilacija z vidika ekologije?

M To je prisvajanje snovi, ki jih organizem pridobiva iz okolja, in pretvarjanje le-teh


v pravilno in potrebno snov.

L To je razslojevanje snovi, ki jih organizem pridobiva iz okolja, in pretvarjanje


le-teh v pravilno in potrebno snov.

S To je razslojevanje snovi, ki jih zajedavec pridobiva iz okolja, in pretvarjanje


le-teh v pravilno in potrebno snov.

6. Kaj predstavlja beseda Greenpeace?

G Mednarodno zračno organizacijo, ki se bojuje proti uničevanju in ogrožanju


okolja.

B Mednarodno okoljevarstveno organizacijo, ki se ne bojuje proti uničevanju in


ogrožanju okolja.

O Mednarodno okoljevarstveno organizacijo, ki se bojuje proti uničevanju in


ogrožanju okolja.

7. Kaj je konvekcija?

T Dvigovanje hladnejšega in spuščanje toplejšega zraka.

S Dvigovanje toplejšega zraka in spuščanje hladnejšega.

E Dvigovanje toplejšega in hladnejšega zraka.

8. Kaj je recikliranje?

V Je predelava že uporabljenih, odpadnih snovi.

T Je predelava neuporabljenih snovi.

Z Je predelava še ne uporabljenih snovi.

9. Katera stvar najbolj onesnažuje okolje?


D Nogometna tekma

R Kolesarjenje

T Tovarniški dim

R E Š I M O S V E T

1 2 3 4 5 6 7 8 2 9

Kviz so pripravili učenci Anže Anžur, 7. b, Domen Štemberger, 8. a, Željka Savanovid, 9. b v


okviru tehniškega dneva v knjižnici.
(mentor Gregor Škrlj)

ANKETA O UMIVANJU ROK

Z anketo sem želel preveriti, ali si učenci redno umivajo roke. Anketiranci so bili učenci 6. a
in 6. b razreda. Sodelovalo je 40 učencev, 19 deklic in 21 dečkov. Najprej me je zanimalo, ali
si učenci po uporabi stranišča umivajo roke, potem pa tudi, ali malico in kosilo jejo s čistimi
rokami.

Ugotovil sem, da si učenci 6. a in 6. b redno umivajo roke. Rezultati med deklicami in dečki
se bistveno ne razlikujejo. Pri prvem vprašanju so vsi, razen enega, odgovorili, da si umijejo
roke, ko odhajajo iz stranišča. Pri drugem vprašanju je večina učencev odgovorila, da jejo s
čistimi rokami. Točni rezultati so naslednji:
1. Ali si, ko odhajaš s stranišča, umiješ roke?

2. Ali kosilo in malico ješ s čistimi rokami?

Pri delu projektno-raziskovalne naloge sem se veliko naučil.


Na primer, kako oblikuješ anketni vprašalnik in kako se
urejajo podatki. Ta naloga mi je bila v veselje, zabavo in
poduk.

Jakob Grbac, 6. b
(mentorica Janja Klander)
Drugačna šolska ura zgodovine
Učenci 7., 8. in 9. razreda se vsak torek šesto šolsko uro zbiramo pri zgodovinarskem krožku.
Vsem nam je skupno to, da nas zanima preteklost.

Naša prva tema je bilo srednjeveško življenje. Raziskali smo srednjeveško življenje plemstva,
meščanstva in podeželskega prebivalstva ter pripravili kratko predstavitev. V decembru smo
šestošolcem popestrili uro z našim novim znanjem. Srednjeveško življenje se je močno razlikovalo
od današnjega. Ljudje so živeli v drugačnih okoljih, drugače so se oblačili, jedli so drugačno hrano,
njihov položaj v družbi pa so določale različne pravice.

Plemstvo je živelo na gradovih, ti pa so se nahajali na vzpetinah. Oblačila plemičev so bila iz dragih


in živobarvnih materialov. Imeli so oblast nad vsemi.

V mestu so živeli trgovci in obrtniki. Prebivali so v večnadstropnih lesenih hišah, nekateri pa so imeli
tudi svoj vrt.

Podeželsko življenje je bilo zelo težko. Kmetje so bili osebno nesvobodni in podrejeni zemljiškim
gospodom. Zanje so morali opravljati tlako in oddajati dajatve. Živeli so skromno; jedli so enolično
hrano, oblačili so se v preprosta oblačila iz volne, njihove hiše pa so bile grajene iz blata, kamenja in
slame.

Nato je sledilo delo v skupinah. Da bi bilo bolj zanimivo, smo izbrali primerno temo – igrače.
Ugotavljali smo, s katerimi igračami so se v srednjem veku igrali otroci in iz česa so bile. Dobili so
praktično nalogo, da doma izdelajo igračo, s kakršno so se igrali tudi v srednjem veku.

Učenci šestih razredov so sodelovali pri razvrščanju igrač.


Po delu v skupinah smo se še pogovorili o novo pridobljenem znanju.

Nekaj šestošolcev smo povprašali, kakšna se jim je zdela ura.

»Bilo je zelo poučno, zanimivo in zabavno. Najbolj so mi bile všeč igrače, ki so nam jih pokazali, pa tudi
vse, kar so nam pokazali o zgodovini.«

Lina, 6. b

»Meni se je zdelo zanimivo zato, ker sem spoznala igrače, običaje in druge stvari, ki so se dogajale
včasih.«

Nika, 6. b

Zgodovinarski krožek:
Sebastjan Dremelj, Ira Mešiček, Špela Šmid, Anja Štangar, Maruša Štangar, Tjaša Trampuš, Živa Urbančič
(mentorica in foto Janja Bec)
Miklavžev sejem
Prvi četrtek v mescu je dan govorilnih ur za naše starše. Prvi četrtek v decembru je bil
poseben dan – priredili smo Miklavžev sejem.

Bil je zelo dobro obiskan. Mladi


novinarji smo se pomešali med
učence in obiskovalce in jih
povprašali, kakšen se jim sejem
zdi, kaj jih najbolj zanima, kaj
menijo o veselem decembru in
seveda, kateri od dobrih mož
se bo ustavil pri njih doma.
Dobili smo zanimive odgovore.
Vprašali smo 35 dečkov in 14
deklic ter 20 odraslih
obiskovalcev in 16 obiskovalk.
Ugotovili smo, da je bil večini
anketirancev sejem všeč, da so
jih zanimali različni izdelki in da
je bila ponudba tudi zelo
raznolika. Prav tako smo
izvedeli, da bodo v večini
radodarni kar vsi trije dobri
možje. V veselem decembru se
obiskovalci najbolj veselijo
časa, ki si ga namenjajo drug
drugemu, učenci pa se seveda
veselijo daril.

Klemen Praznik, 7. b
(foto Andreja Popovič)
Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti
Osnovna šola Prule, glasbena učilnica, šolska proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti
naše države, Slovenije. Stala sem sama na odru, vame pa so bile uperjene luči in mnogo
preveč radovednih oči.

Vse je utihnilo, slišala se je le glasba v


ozadju. Vzdušje je bilo dobro, ampak mene
je mučila taka trema, da se mi je zdelo, da
mi zmanjkuje kisika. Vseeno se nisem
prepustila občutku treme, raje sem pričela s
svojo deklamacijo Kralja Matjaža, ki sem jo
pridno vadila pretekle dni. Govorila sem in
govorila in prišla do zaključka. Nisem se
mogla načuditi, kako preprosto je bilo. Celo
uživala sem v svojem pripovedovanju. Zgodil
se je moj prvi samostojni šolski nastop. In
uspelo mi je!

Bila je običajna šolska proslava, taka, ki smo jih prirejali vsako leto. Na njej je nastopilo okoli 150
učencev iz vseh razredov, pomagalo pa je tudi več učiteljic. Tema proslave je bila Slovensko izročilo
po pokrajinah, kar se tudi spodobi ob tako pomembnem državnem prazniku. Točke na prireditvi so
se navezovale na posamezne slovenske pokrajine, prav tako pa nas je iz vsake obiskal tudi popotnik,
ki je predstavljal določen poklic, z značilnim poklonom. Darila je prejemala branjevka, ki je na trg
prišla prodajat svoje dobrote, a je na koncu več kupila, kot prodala; npr. primorsko sol in
prekmursko moko, pa polhovko in leseno sito iz Ribnice. Seveda so jo vsi popotniki ogovorili v
svojem dialektu, a na srečo je prav vse razumela. Na proslavi so nastopali tudi mladinski in otroški
pevski zbor, mladi glasbeniki, zapel pa je tudi dobri stari Kekec. Razredna stopnja nam je pripravila
obilo ljudskih
izštevank, pesmic
in iger. Na šolski
tabli pa je med
proslavo pridno
košček za koščkom
nastajala podoba
Slovenije. Seveda
je za to priložnost
pripravil govor tudi
ravnatelj, ki ga je,
kot je že v navadi,
povedal pred
začetkom proslave.
Seveda je bilo
potrebno pred
nastopom kar pošteno zavihati rokave in vaditi, da je lahko potem vse teklo kot namazano.
Pripraviti je bilo treba rekvizite, postaviti sedišča, urediti postavitev na improviziranem odru,
določiti pravo glasbo in vrstni red nastopajočih. Ker se med točkami ni smelo ploskati (da je vse
teklo bolj tekoče), smo na koncu poželi dolg in glasen aplavz. To je bila zame ena boljših proslav.
Bila je skrbno pripravljena in profesionalno izpeljana. Kljub tremi smo vsi dali vse od sebe in se
pokazali v najboljši možni luči. Nastopili smo kar trikrat – za razredno in predmetno stopnjo, nato
pa še za starše in zunanje obiskovalce.

Bilo je pestro in
zanimivo, a je
presenetljivo hitro
minilo. Prepričana
sem, da se bo v
letošnjem šolskem
letu odvila še
kakšna proslava.
Komaj jo čakam in
upam, da nisem
edina.

Ira Mešiček, 8. b
(foto Meta Turk)
Konec počitnic …

Božično-novoletnih počitnic je konec, toda naši prvošolčki se jih še vedno spominjajo, zato
smo jih vprašali, kako so jih preživeli. Tukaj je nekaj odgovorov:

»Novo leto sem preživela v Laščah z dedijem in teto. Od novega leta pričakujem dobre ocene
in veliko znanja …«

Ita, 7 let

»Za novo leto sem bila doma z družino, prijatelji in muco Majo. Novo leto je zame veliko
doživetje, zato sem komaj čakala polnoč.«

Asija, 6 let in pol

»Novo leto je todi zame veliko doživetje, zato sem bila kar vznemirjena. Upam, da bom to
šolsko zabavno z veliko dobrimi ocenami.«

Patricija, 6 let in pol

»Tega novega leta nisem pričakala budna. Čeprav je moj pes Beni delal pravi direndaj, sem
zaspala že ob desetih.«

Sara, 6 let

Urška Jagarinec in Lara Zupan, 6. a


p Šolska popotovanja:
EKSKURZIJE PO SLOVENIJI

Šola v naravi v domu Trilobit za šesti razred


Teden otroka:
Bilo je malo pred novoletnimi počitnicami. Sedla sem v avtobus poleg moje prijateljice in
SODELOVANJE STAREJŠIH IN MLAJŠIH OTROK
sošolke. Najbrž sva obe sva razmišljali o istem: »Kaj se bo dogajalo v šoli v naravi?« Zdaj to
najbrž zanima to tudi vas, bralce.

Avtobus nas je odpeljal uro in pol stran od Ljubljane. V dom Trilobit. Tam smo najprej morali
urediti svoje sobe in zložiti našo prtljago. To je bilo smešno opravilo, saj nihče od nas v sobi
ni znal pravilno urediti postelje (upam, da tega starši ne berejo). Po nekaj neuspelih
posteljnih poskusih smo odšli na kosilo. Vsi veste, kakšna so kosila v šolah v naravi, zato tega
tu ne bom posebej opisovala. Po kosilu smo imeli plezanje po umetni plezalni steni. Najbrž
vas je večina nad tem navdušena, meni pa je kar prav prišel bližajoči mrak. Odšli smo v dom,
se tam še eno uro učili, potem pa v postelje.

Z učenjem smo nadaljevali tudi naslednje dni. A ker je to pač šola v naravi, je bilo učenja v
domu bolj malo, veliko več pa na prostem. Temu se po šolsko reče »usmerjeni prosti čas«.
Pomeni, da delaš, kar hočeš, a te pri tem nekdo usmerja. Usmerjeni prosti čas je pravzaprav
najbolj zabaven del dneva, saj se takrat igramo razne igre. Od hoje po vrvi, vožnje z
monocikli, vlečenjem vrvi in do lebdenja v zraku. V redu, slednje sem si izmislila.

Najbolj šokanten del tedna pa je bil v sredo. Ponoči! Dve uri po sončnem zahodu smo odšli v
gozd in po okoliških planjavah na pohod. Okolica doma Trilobit ni ravno razsvetljena kot
ulice v Ljubljani. Da se ne bi stalno spotikali ob koreninah in kamnih, so kolono štiridesetih
učencev spremljali trije učitelji s petrolejkami. Petrolejka je starinska luč, baterije ne more
zmanjkati, lahko pa zmanjka petroleja, ali pa se sfiži kaj drugega. Na primer, petrolejka bi
nehala delovati pod vodo. To se sicer ni zgodilo, vam pa želim povedati, da smo se odpravili
ravno po dežju in hodili po blatu, ki je včasih bolj spominjal na drsališče. Nočni pohod traja
nekaj več kot uro. Po njem se zgrudiš v posteljo in zaspiš. Prej seveda še kakšno na hitro
rečeš s sošolkami.

Tudi v četrtek smo imeli pohod. A ta je bil podnevi in v lepem vremenu. Bil je precej dolg.
Meni je bil strašno všeč. Šli smo iskat fosile. Fosili so odmrli ostanki živih bitij odtisnjeni v
kamnu. En tak fosil je tudi trilobit, izumrl morski členonožec, ki je živel pred približno 290
milijoni let v plitvem morju. Mi sicer fosilov trilobitov nismo našli, so jih pa našli okoli doma
precej in se po njih dom tudi imenuje. To pomeni, da je toliko let nazaj bilo mesto, kjer je
sedaj koča, v morju. Trilobiti so izgledali precej čudno in zanimivo. Da mi boste verjeli, članku
prilagam sliko enega fosila.
Prišel je petek, z njim sneg in s snegom odhod v Ljubljano. V šoli v naravi nam je bilo zelo
lepo. Komaj čakam, da jo ponovimo spet drugo leto.

Lara Zupan, 6. a

Takole zgleda fosil trilobita

Šola v naravi v Črmošnjicah za tretji razred

V šolo v naravi smo se odpeljali 14. 12. 2009 z avtobusom. S sabo sem vzel tudi sani, saj je
ravno tisti ponedeljek začelo snežiti. Po prihodu v Lipov dom smo uredili svoje postelje in se
spoznali z domom.

V Črmošnjicah smo bili pet dni. Tam smo se sankali, spoznavali naravo, tekli na smučeh, bili
na nočnem pohodu in risali na svilo.

Naučili smo se marsikaj. Med ostalim, da nam cerkvica lahko pomaga kot kompas in kaj
naredimo, če se izgubimo v gozdu.

Z učiteljem Damjanom smo se igrali stare pastirske igre, z učiteljico Ireno pa spoznavali
vremenske pojave.

Imeli smo se zelo dobro. Priporočam šolo v naravi!

Nikola Zupan, 3. a
K
Knjigoţer:
GLASOVANJE ZA NAJ KNJIGO

Tudi v letošnjem šolskem letu učenci glasujejo za NAJ KNJIGO. Moja najljubša knjiga je
priznanje po izboru mladih bralcev, in sicer v dveh kategorijah: za najljubšo slovensko

Teden otroka:
mladinsko knjigo in najljubšo v slovenščino prevedeno mladinsko knjigo. Dejavnost
koordinira Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo Knjižnice Otona Župančiča v
Ljubljani. SODELOVANJE STAREJŠIH IN MLAJŠIH OTROK
Glasovanje za Naj knjigo poteka v šolski knjižnici, kjer vas čakajo pripravljene glasovnice, ki
jih učenci sami ali s pomočjo knjižničarja, staršev, izpolnijo. Vsak mesec pri knjižničarskemu
krožku izžrebamo tri srečneže, ki prejmejo knjižno nagrado.

Akcija poteka že tri mesece. Do sedaj smo oddali že preko 300 glasov.
Spodnja tabela prikazuje stanje glasovanja naše šole na dan 14. 1. 2010.

1. mesto si delita knjiga Maček Muri in zbirka knjig Mavrične vile.

Barometer prikazuje, kako smo glasovali do 14. 1. 2010.

Vabimo vas h glasovanju.

Učenci knjižničarskega krožka in knjižničar Gregor Škrlj


Učenci, ki obiskujejo knjižničarski krožek, priporočajo v branje:

Primož Suhodolčan: Košarkar naj bo

Ta knjiga mi je bila všeč, ker je smešna in zabavna. Ranto


prepričajo, naj začne igrati košarko. Glavni junaki so: Ranta,
Metka in Smodlak.

To knjigo priporočam učencem 4. in 5. razredov. V šolski


knjižnici jo najdete pri modri črki S.

Mitja Bergoč, 5. b

David Bedford: Najboljši v ligi

Ta knjiga je novost v knjižnici. Govori o nogometu. Glavni junak


je Miha. Prebrala jo bova za bralno značko, ker nama je všeč že
na prvi pogled. Mogoče izveva kaj novega o nogometu.

To knjigo najdemo v šolski knjižnici, na policah pri modri črki B.

Amir Bašid, 6. a, Adnan Adrovid, 6. a

Svetlana Makarovič: Kam pa kam, kosovirja?

To knjigo smo prebrali za domače branje. V knjigi so poleg


kosovirjev tudi pošasti. To so strašni strašnik in hobotnica.
Knjiga je bila zelo zanimiva in napeta. Najdemo jo pri modri
črki M in ima zeleno nalepko, kar pomeni knjiga za domače
branje.

Adnan Bašid, 4. a, Jean Smrke, 4. a, Anan Adrovid, 4. a


Dinozavri (revije)

Dr. David Norman je strokovnjak, ki v reviji odgovarja na


vprašanja, povezana z dinozavri. Za predstavitev sva izbrala
revijo, saj naju zelo zanimajo dinozavri. Revije so polne lepih in
privlačnih ilustracij, s pomočjo katerih sva spoznala nove
dinozavre. V knjižnici imamo vse številke. Revijo najdemo na
okenski polici z revijami.

Tristan Jendric, 4. a in Samuel R. Shields, 4. a

Dav Pikley: Kapitan Gatnik in napad govorečih stranišč

To knjigo smo prebrali že za bralno značko. Kapitan Gatnik


nastopa v več knjigah. Zakaj? Ker je zelo smešna, ker je zanimiva,
ker je strip z zanimivo vsebino in vsebina ni dolga. To knjigo pa
najdemo pri modri črki P. Knjigo vam zelo priporočamo!

Tim Kovač 6. a, Tea Šešlak, 5. b, Matjaž Nemanič, 5. b

Franceska Simon: Grozni Gašper in hiša strahov

To knjigo sva prebrala za bralno značko. Junaki so: Grozni Gašper,


domišljavi Domen, mama, oče, pridni Peter, bogata Beti.

Gašper in Domen se zelo sovražita. Knjiga je zelo zanimiva, zabavna


in malo strašna. Ima tudi nauk. Zato vam svetujeva, da jo
preberete. Našli jo boste pri modri črki S.

Rok Ifko Krajnc, 4. a, Matic Didič, 4. a

In še za konec Anže priporoča v branje:

Zbirke: Žardna, Vražja nogometna druščina, 5 prijateljev, Grozni Gašper, Skrivnosti in knjige:
Čudovita igra nogometa, Most v Terabitijo, Na drugi strani

Anže Anžur, 7. b
(mentor Gregor Škrlj)
Učenci šestih razredov bomo v tem šolskem letu prebrali tri knjige za domače branje, in sicer
Pastirci (France Bevk), Veliki dobrodušni velikan ali VDV (Roald Dahl) in Tajno društvo PGC
(Anton Ingolič). O prebranih knjigah se pogovarjamo, po skupinah razpravljamo o vsebini, se
seznanjamo z avtorji, pišemo pa tudi ocene knjig. V oceni povemo svoje mnenje o prebrani
knjigi.

ANTIHUMORISTIČNA,
A POUČNA
Naslov: Tajno društvo PGC
Avtor: Anton Ingolič
Ilustrator: Štefan Planinc
Založba: Mladinska knjiga
Leto izdaje: 1993

Knjiga temelji na resničnostni zgodbi, kjer Igor, Metod, Jože in Mihec ustanovijo tajno
društvo PGC. To društvo s sten odstranjuje žebljičke in jih zbira. Med tem pa člani društva v
šoli dobivajo slabe ocene ter odkrivajo skrivnosti in prevare.
Na koncu se odločijo, da zbrane žebljičke koristno uporabijo in pomagajo Silvici najti mamo.
Zato učitelj Vejica ni več jezen, ko odkrije, kdo je s tabel in sten odstranjeval risalne žebljičke.
Učenci so dobili samo kazensko nalogo – napisati prosti spis.
Zgodba mi je bila všeč in bi jo v branje priporočil tudi drugim.
Jakob Grbac, 6. b
(mentorica Janja Klander)
KNJIGE IN JAZ doživljajski spis

Prvič sem se srečal s knjigo, ko še opazoval ilustracije v knjigi. Ob


nisem znal brati. Ko sem hodil v vrtec, prelepih slikah sem se preseli v
mi je mami skoraj vsak večer brala pravljični svet.
pesmice in pravljice, jaz pa sem ob
tem

Sedaj mislim, da berem premalo, saj veliko igram na računalnik. So pa obdobja, ko ves čas
berem. Knjige iz zbirke Pet prijateljev sem z veseljem bral vsak dan. Zelo rad vzamem v roke
tudi zgodovinske knjige, npr. o mumijah ali faraonih, rad pa berem tudi knjige o živalih.
Veliko takih knjig imam doma, saj mi starši kar pogosto kupujejo take knjige. Skoraj vedno
dobim za darilo knjigo. Starši me k branju vzpodbujajo, saj je v knjigah pravi zaklad znanja. Z
branjem knjig pa si tudi bogatimo besedni zaklad.

Pred kratkim smo obiskali knjižnico Otona Župančiča. Sprejel nas je knjižničar, ki nam je
prijazno predstavil knjižnico. Nato smo se zbrali v pravljični sobi in prisluhnili zanimivi zgodbi.
Knjižničar nam je svetoval, naj veliko beremo in si tako bogatimo besedni zaklad. Zelo sem se
bil vesel, ko smo dobili knjigo, saj jo bom z veseljem prebral.

Knjige si bom sposojeval tudi v prihodnje, upam pa, da jih bom lahko tudi kupoval. Po
mojem mnenju moramo knjige spoštovati, ker je v njih zapisanih veliko življenjskih resnic, ki
nam jih pisatelji sporočajo preko svojih zgodb. Knjige pa so neprecenljive tudi zato, ker nam
pričajo o preteklosti.

Matic Dejak, 7. a
(mentorica Bojana Mlinar)
Čudesa narave:
Č NAJ ŢIVAL – ŠIMPANZOVKA; DOMAČA MAČKA

Umrla 'najpametnejša' šimpanzovka strani Prijatelji Washoe.


Washoe se je ameriškega znakovnega
SODELOVANJE
Iz Washingtona STAREJŠIH
je prišla žalostna vest, saj IN MLAJŠIH OTROK
jezika začela učiti, ko je imela šele dve leti,
je v 42. letu umrla 'najpametnejša'
naučila pa se je kar 250 besed, čeprav so
šimpanzovka.
mnogi znanstveniki dvomili, da se resnično
sporazumeva z naučenim jezikom.

Šimpanzovka je bila posebna tudi zato, ker


je svojega posvojenega sina Loulisa učila
znakovnega jezika in je bila prva žival, ki se
je naučila človeškega jezika.

Washoe je v Inštitutu za komunikacijo med


ljudmi in šimpanzi v Washingtonu, kjer se
je učila jezika, preživela večji del svojega
življenja. Pričakovana življenjska doba
Šimpanzja samica, poznana kot Washoe, ki
šimpanzov v ujetništvu je 33,5 let.
se je naučila 250 znakov človeškega
znakovnega jezika, je umrla v 42. letu, so v Jan Kromar, 7. b
pred kratkim sporočili znanstveniki, ki so jo http://www.aquanubis.com/novice/novice
naučili človeškega jezika. ''Washoe je bila
prva žival, ki je osvojila enega izmed
človeških jezikov,'' je napisano na spletni

DOMAČA MAČKA

Ljudje so divje mačke udomačili pred 5000 leti. Male mačke ne morejo rjoveti kot velike
mačke. Ena od značilnosti mačk je, da nikoli ne padejo na hrbet. Mačke so predvsem nočne
živali, zato imajo predvsem dobro razvite oči. Mačke zvečer uporabljajo tudi brke, da se
lahko izognejo oviram.

Na svetu poznamo veliko vrst mačk. Doma imam tudi jaz svojega
mačka.

Sebastjan Dremelj, 7. b
http://sl.wikipedia.org.
š Šport:
INTERVJU S KLEMNOM PRAZNIKOM, VOZNIKOM KARTINGA

Klemen Praznik se ukvarja z zelo zanimivim športom, ki se imenuje karting.


Zato smo se odločili, da ga predstavimo v tej številki šolskih Iskric.
Teden otroka:
SODELOVANJE STAREJŠIH IN MLAJŠIH OTROK
Veliko učencev se odloči, da prosti čas predfinalno dirko (na kateri tekmovalci za
posveti izbranemu športu. Ti si se odločil posamezno mesto pridobijo določene
za karting. Zakaj? točke) in finalno dirko, ki določi
zmagovalca.
Za karting sem se odločil, ker me že od
malega zanimajo avtomobili. Ko sem se To se dogaja enkrat mesečno.
prvič peljal z gokartom, mi je bilo zelo všeč,
Koliko časa traja tekma?
zato sem se začel intenzivno ukvarjati s
kartingom. Kvalifikacije trajajo deset minut, dirka pa
ima od 12 do 14 krogov, ki so dolgi od
Kdo te je navdušil za ta šport?
600 m do 1100 m.
Pravzaprav me je za ta šport navdušil oče,
Kje so dirkališča?
ki je vozil relly. Voznica, ki je takrat delala z
očetom, je pozneje začela delati v BTC City- Dirkališča so na Ptuju, v Krškem, na Novem
ju, kjer sem tudi začel s kartingom. Nato Marofu (Hrvaška) in v Alberone Cividalu
sem začel voziti motorni gokart v Logatcu, (Italija).
kjer je lastnik njen mož.
Kakšni so tvoji dosedanji dosežki?
Kako poteka tvoj teden?
Na državnem prvenstvu tekmujem štiri
Vse se dogaja proti koncu tedna: v petek leta, od tega sem bil trikrat državni prvak
imamo neuradne treninge, v soboto zjutraj in enkrat tretji. Trenutno sem v svoji
imamo uradni trening, nato kvalifikacije kategoriji na prvem mestu.
(tekmovalci posamezne kategorije si glede
Matej Glavič, 7. b
na čas pridobijo štartno številko),
f Film in glasba
SOMRAK – MLADA LUNA

Teden otroka:
Mislim, da v Sloveniji ni najstnika, ki še ne bi slišal za uspešno sago Somrak. Prva knjiga je
SODELOVANJE
izšla oktobra STAREJŠIH
2005, pravi razmah IN MLAJŠIH
pa je saga doživela novembraOTROK
2008, ko smo si zgodbo lahko
ogledali tudi na filmskih platnih.

Ustvarjalci filma (z Robertom


Pattinsonom in s Kristen
Stewart na čelu) so nas
novembra lani razveselili z
dolgo pričakovanim drugim
delom sage, Mlado luno. Že na
začetku predvajanja je polnila
dvorane in doživela zelo dober
sprejem gledalcev. Ogledala
sem si jo tudi sama. Menim, da
je film zelo dober, čeprav
izpusti nekatere (po mojem
mnenju
pomembne) malenkosti.
V primerjavi z drugimi filmi, posnetimi po knjižni uspešnici, se mi zdi mnogo bolje prirejen.
Zelo dobro nam prikaže odnos med Bello in njenim prijateljem volkodlakom Jacobom ter
Jacobom in Edwardom, kar je tudi bistvo drugega dela uspešnic. Avtorica Stephanie Meyer
nas je navdušila z nenavadno zgodbo o ljubezni med vampirjem Edwardom in smrtnico
Bello, ki jo v drugem delu začini z Edwardovim odhodom.

Prišel je dan – Bellin rojstni dan. Na večerni zabavi se Bella v prisotnosti vampirjev ureže s
papirjem. Kri vznemiri Edwardovega brata Jasperja, ki jo zaradi sle po krvi napade. Zaradi
nevarnosti, ki jo Edward in njegova družina
predstavljajo, se Edward odloči, da bo zapustil Bello.
Bello to zelo prizadene in svet se ji obrne na glavo.
Tolažbo najde v Jacobu, a tudi on ni, kar se zdi, da je.
Odkrije da je volkodlak in se mu po krvi pretaka kri
vodje – vodje volkodlačjega tropa, ki so smrtni
sovražniki vampirjev. Po nekaj mesecih trpljenja
odkrije, da zmeraj, ko je v kakšni nevarnosti ali počne
kaj nevarnega, vidi Edwarda. Zato se podaja v vse bolj nevarna in tvegana početja. Skoči s
pečine in skoraj utone. Reši jo njen vdani prijatelj Jacob, njen skok pa vidi jasnovidna
Edwardova sestra Alice in pride Bellinemu očetu Charlieju izpovedat sožalje. A Bello najde
živo. V prepričanju, da je Bella mrtva, se Edward odpravi v Italijo, k tako imenovani vampirski
kraljevi družini, Volturijem, da bi ga ubili. Bella in Alice takoj odideta iz Forksa, da bi mu to
preprečili. Čeprav jima uspe, se pojavijo nove težave – Volturiji želijo spoznati Bello. A vse se
srečno odvije in lahko se vrnejo domov.

S prihodom filma pa se ne začnejo le vrste pri blagajnah kino dvoran, ampak tudi nestrpno
pričakovanje naslednjega dela, Mrka. Tega naj bi si lahko ogledali konec junija oz. začetek
julija.

Zanimivost: v mitologiji mlada luna simbolizira nove začetke, obnovo, neodvisnost,


socializacijo, spolnost, odkrivanje globljih resnic.

Živa Urbančič, 9. a
N
apovednik filmov za februar in marec

Beograjski fantom dokumentarna Zresni se komična drama Volkodlak grozljivka


kriminalna drama
4. 2. 2010, Kinoklub Vič Na filmska platna prihaja grozljivka
21. 1. 2010, Kinoklub Vič Volkodlak. Očitno še ni konec
obsedenosti s svetom volkodlakov in
vampirjev.

18. 2. 2010, Kolosej Ljubljana

Knjiga odrešitve akcijska Na robu teme triler/drama Legija akcijski apokaliptični triler
pustolovska drama
11. 2. 2010, Kolosej Ljubljana 25. 2. 2010, Kolosej Ljubljana
21. 1. 2010, Kolosej Ljubljana

[Vnesite citat iz dokumenta ali povzetek


zanimivega dela besedila. Polje z
Princesa in žabec Disneyeva Oblačno z mesnimi kroglicami Nepremagljiv biografska drama
besedilom lahko postavite kamor koli v
animirana družinska animirana družinska pustolovščina
dokument. Uporabite kartico »Orodja za 25. 2. 2010, Kolosej Ljubljana
komedija/muzikal
11. polja z besedilom«,
2. 2010, če želite spremeniti
Kolosej Ljubljana
oblikovanje polja z besedilom za izbiro
21. 1. 2010, Kolosej Ljubljana
pojavnega citata.]

Alvin in veverički 2 družinska Percy Jackson in olimpijci - kradljivec V mojih nebesih triler/drama
komična pustolovščina strele družinska domišljijska
pustolovščina 25. 2. 2010, Kolosej Ljubljana
28. 1. 2010, Kolosej Ljubljana
11. 2. 2010, Kolosej Ljubljana

Možje, ki strmijo v koze komedija An Education romantična drama V mojih nebesih triler/drama

28. 1. 2010, Kolosej Ljubljana 18. 2. 2010, Kinoklub Vič 25. 2. 2010, Kolosej Ljubljana

Naj ostane med nama komična Green Zone vojna drama Tooth Fairy komedija
drama
Drugi moški drama Alica v Čudežni deželi družinska
18. 3. 2010, Kolosej Ljubljana 25. 3. 2010, Kolosej Ljubljana
domišljijska pustolovščina
11.
4. 2.3.2010,
2010,Kolosej
Kinoklub Vič
Ljubljana The Hurt Locker akcijska vojna drama
4. 3. 2010, Kolosej Ljubljana
18. 2. 2010, Kolosej Ljubljana

Igričar akcijski triler Valentinovo romantična komična Devet mjuzikl/drama


Zlovešči otok misteriozna triler Odštekana kifeljca
drama Cesta
4. 2. 2010, Kolosej Ljubljana
drama kriminalka/komedija 4. 3. 2010, Kolosej Ljubljana
apokaliptična pustolovska
11. 3. 2010, Kolosej Ljubljan 18. 3. 2010, Kolosej Ljubljana
25. 3. 2010, Kolosej Ljubljana
d Dvorana slavnih:
KRISTEN JAYMES STEWART

Kristen Jaymes Stewart je ameriška filmska


in televizijska igralka. Rodila se je 9. aprila
1990 v Los Angelesu, Kalifornija. Trenutno
Teden otroka:
jo poznamo kot Bello Swan iz Somraka.
SODELOVANJE STAREJŠIH IN MLAJŠIH OTROK
Stewartova je bila rojena in vzgojena v Los
Angelesu. Njen oče, John Stewart, je
producent in menedžer, ki dela za Fox
Boardacsting Company. Njena mama, Jules
Mann-Stewart, je nadzornica iz
Maroochydorea, Queensland, Avstralija.
Kristen ima starejšega brata Camerona.

Kristen je kariero začela pri osmih letih v


šolski igri, ki so jo učenci uprizorili za božič.
Njena prva vloga je bila v filmu The
Thirteenth Year. Potem je dobila vlogo v
filmu The Safety of Objects, kjer je igrala
hčerko mame samohranilke. Potem je
dobila glavno vlogo v filmu Soba za paniko.
Po filmu Soba za paniko je Stewartova
igrala v trilerju Cold Creek Manor, kjer igra
hčerko Denisa Quaida and Sharon Stone.
Leta 2005 se pojavi v filmu Zathura, kjer
igra Liso.
Novembra 2007 dobi vlogo Isabelle "Belle"
Swan v filmu Somrak, ki temelji na
istoimenskem romanu Stephenie Meyer.
Film je zelo uspešen in Kristen ima
zagotovljeno vlogo tudi v nadaljevanjih
Somraka.

Stewartova trenutno živi v Los Angelesu,


Kalifornija. Leta 2008 je Kristen v nekem
http://picpoke.com
intervjuju povedala, da hodi z Michaelom
Angaranom. Je tudi zelo dobra prijateljica z
Robertom Pattinsonom, ki je v Somraku
igral Edwarda in Nikki Reed, ki je igrala
Rosalie Hale.

Gaia Gavez in Ester Jontez, 9. b


i V nas se iskri:

ROMEO IN JULIJA DANAŠNJIH DNI

Teden otroka:
Ljudje so včasih tako egoistični! Včasih se tega niti ne zavedajo. Mislijo le nase in na svoje
SODELOVANJE
dobro, drugi STAREJŠIH
jih niti ne zanimajo. INzaslepljenosti
Včasih v svoji MLAJŠIH OTROKdelajo neumnosti in se
opravičujejo, češ: »To delam v tvoje dobro.« Sploh se ne zavedajo, da lahko s svojimi dejanji
komu uničijo življenje. Ko se končno zavejo tega, je po navadi že prepozno. Včasih pa sta
egoizem in ljubezen do bližnjih povezava med seboj, ko želimo vso njihovo pozornost zase.

Prvi november, dan vseh mrtvih, se bliža koncu. Vsi obiskovalci grobov so že odšli s
pokopališča. Ostala je le še ena oseba. Soj luči meče senco na tla ob grobu. Zdi se, da je
ženska. Joče, ker je prepozno spoznala svojo napako, egoistično napako. Pod težo krivde se
je zlomila in zdaj že milijontič prosi svojega sina odpuščanja. Le kdo bi lahko bila. Na hitro na
nagrobnik posveti luč avta. Iz teme se prikaže ime Romeo. Najbrž se vsi spomnite zgodbe, ki
je bila pred kratkim objavljena v časopisu. Tipična zgodba z nesrečnim koncem. Spoznala sta
se nekega večera v disku. Romeo in Julija namreč. Njega so pritegnile njene modre oči, njo
pa njen žameten glas. Bila je ljubezen na prvi pogled. Ne da bi vedela, kdo sta, sta si
izmenjala telefonski številki in večer nadaljevala vsak po svoje. Njuna ljubezen se je odvijala
tako hitro, da sta komaj še sledila vsem čustvom. Izvirala sta iz različnih družbenih slojev.
Romeov oče je bil pošten podjetnik, Julijin je družino preživljal s kriminalnimi podvigi. Julijin
oče, čeprav kriminalec, bi za hčerino srečo naredil vse. Nasprotno so bili Romeovi starši
precej zaščitniški. Še posebej mama je bila na sina edinca zelo navezana, že kar bolestno. Po
njegovem rojstvu je ostala doma in se mu čisto posvetila. Romea je ta nenehna pozornost
včasih že kar motila. Mami je šel v nos predvsem poklic Julijinega očeta. Seveda pa jo je
motilo tudi, da ji zaradi nje sin ni več posvečal toliko pozornosti. Vsaj tako je mislila ona.
Romeu je očeta le nekako uspelo pregovoriti, da je Julia prava zanj. Mame pa nikakor. Ker si
je ni hotel izbiti iz glave, je njegova mama skovala načrt, pri katerem ji je pomagal Paris, ki je
bil v Julijo zaljubljen že od vrtca. Njun glavni cilj je bil z lažmi spraviti Romea in Julijo narazen.
Njune laži so postajale vedno bolj izpopolnjene in dokazi bolj verjetni. Razprtije med
zaljubljencema so bile vedno večje. Namesto da bi se imela vedno raje, sta se vedno bolj
oddaljevala. Na koncu sta se sporazumno razšla. Čeprav sta se razšla bi Romeo na nek način
moral čutiti olajšanje, je čutil le neskončno žalost in hrepenenje po Juliji. Zdaj ju je ločevalo
mnogo več kot le velika razdalja. Romeo tega ni mogel prenašati. Brez Julije se mu je vse
zdelo pusto, prazno in nepomembno. Zbolel je za depresijo. Tega ni več mogel prenašati,
zato je vzel prevelik odmerek uspaval in zaspal za zmeraj. Za njegovo mamo je bil to hud
udarec. Na žalost je šele zdaj spoznala svojo napako. V vsej svoji roditeljski ljubezni ni Romeu
postila dovolj svobode. Poklicala je Julio in ji povedala resnico. Že naslednji dan se je Julia
vozila proti domu. Po licih so ji kapljale debele solze. Vse bi dala, da bi ga dobila nazaj.

Zaradi čustev ni opazila, da vozi po napačnem pasu. Naenkrat se je vanjo zaletel velik kombi.
Avto in voznica tega trka nista preživela.

Ženska je počasi vstala in se napotila proti izhodu. Upa, da ji bo sin sploh lahko oprostil. In
Julija? Morda, a tega ne bo nikoli izvedela, saj nobeden od njiju ne more več govoriti.

Klara Rus, 9. b
(mentorica Marinka Piletič-Brsan)

Sara Perme, 6. a
(mentorica Maja Oblak)
ROMEO IN JULIJA DANAŠNJIH DNI

Kar nekaj dni sem v svoji glavi premetavala misli in skušala sestaviti zgodbo o Romeu in Juliji.
In tako mi je prišla na misel zgodba, ki se je pred leti dogajala v naši soseski.

Romeo je bil fant, ki je s svojo mamo živel v kleti stare hiše na Žabjaku. Njun dom je bila ena
sama soba in stranišče na velikem, mrzlem hodniku. Kljub vsej tej bedi je bil Romeo priden
učenec, ljubitelj živali, ki je sledil svojemu cilju, postati veterinar.

Bil je pomladanski dan, ko je Romeo sprehajal sosedovo psičko dobermanko. Hodila sta ob
Ljubljanici in takrat jo je zagledal, ogovoril in se zaljubil. Spoznal je Julijo.

Julija je živela na Gornjem trgu, v čisto drugačnih okoliščinah kot Romeo. Njena družina je
bila stara, ljubljanska, meščanska družina, ki ni vedela, kaj je to pomanjkanje, skromnost in
odpovedovanje. To razliko sta oba takoj opazila, a si nista delala skrbi. Ljubila sta se in to je
bilo dovolj. Saj smo vendar v 21. stoletju in le kdo bi gledal na take nepomembnosti. A sta se
hudo zmotila. Julijin oče je bil tisti, ki je v njuni ljubezni videl grožnjo njihovi družini, tradiciji
in ugledu. Kot se je izrazil: »V naši hiši ni prostora za socialce!«

Tako se je začelo s prošnjami, nadaljevalo z grožnjami, ultimati, a Julija se ni hotela


odpovedati svoji ljubezni. Toda čakalo jo je kruto presenečenje. Oče je zbral svojo družino in
objavil, da je sprejel diplomatsko službo, da za štiri leta odhajajo v tujino. Romeu je napisal
prijazno pismo s prošnjo, naj vendar spregleda njuno nepremostljivo razliko in naj pusti
Julijo, da gre po svoji poti.

Romeo je prav dobro razumel, o čem govori Julijin oče, in se odločil. Povabil je Julijo na
rimski zid, po katerem sta se večkrat sprehajala, in ji povedal, da prihodnosti za njuno
ljubezen ni. Hotela je ugovarjati, a glasu ni bilo. Samo obrnila se je, se usedla na kolo in se
odpeljala proti domu. Oblile so jo solze, ena sama misel ji je odmevala v glavi: »Zakaj?« Julija
se ni zavedala, kako močno pritiska na pedala in kje se vozi, saj je bila bolečina prehuda. Le
za hip se je zavedla velike rdeče gmote, ki je drvela proti njej, a bilo je prepozno. V tistem
trenutku je Romeo za vedno izgubil svojo ljubezen.

Medtem je Romeo počasi odtaval domov brez občutka, da je rešen velikega bremena. Dolgo
v noč je razmišljal in prepoznal svojo napako. Takoj zjutraj bo obiskal Julijo in ji razložil svoje
načrte. Saj vendar štiri leta ni veliko za njuno ljubezen, on bo med tem končal višjo šolo in bo
doktor veterine, morda bolj primeren za njeno družino. Načrti se kar niso končali in
prihodnost je bila videti vse svetlejša.
Ko se je naslednji dan bližal Julijinem domu, ga je nekaj neznanega stisnilo v prsih. Ni se
ustavil pred njenimi vrati, prečkal je cesto in stopil v sosednji lokal. Nikoli ne bo pozabil tistih
obrazov, ki so mu povedali vse in v trenutku ukradli sanje.

Romeo se je po končanem študiju preselil v Kočevje, kjer ima svojo kliniko za male živali. Ne
ve pa nihče, če je še kdaj našel svojo Julijo.

Gaia Gavez, 9. b
(mentorica Marinka Piletič-Brsan)

OD PLASTELINA DO DESKANJA NA VODI


(pripoved o mojem življenju)

Ime mi je Nika Aleša. 26. aprila je v Ljubljani cel dan sijalo sonce, ko pa so se zvečer na nebu
pokazale zvezde, je moja mami v naročju že držala svojo malo novorojenko. Rodila sem se
namreč tistega dne točno dvanajst minut do šestih zvečer. Ker je bilo z mano in mojo mami
vse v redu, sva čez tri dni, 29. aprila, že odšli domov.

Tako sem svoj prvi dan dela preživela na varnem v stanovanju svojih staršev v bloku v
Fužinah. Rastla sem in rastla, s tem pa je naše majhno enosobno stanovanje postajalo
premajhno za vse tri, zato smo se odločili, da se preselimo v hišo očijevih staršev na Barje.
Podrli smo streho in zgradili še eno nadstropje (nad babi in dedijem). Preselili smo se, ko
sem imela tri leta. Ob približno istem času sem začela obiskovati vrtec Galjevica, kjer sem
spoznala veliko novih prijateljčkov. Naslednja štiri leta so minila v znamenju risanja s prsti,
slepih miši, peščenih gradov, barbik in plastelina. Nato je končno prišel čas vpisa na mojo
prvo šolo. Izbrala sem Osnovno šolo Prule in ni mi žal, saj imam tu zdaj mnogo dobrih
prijateljev. Sem v osmem razredu in trenutno se ukvarjam s šivanjem (ob torkih in četrtkih
hodim na tečaj), deskanjem na snegu (pozimi), deskanjem na vodi (poleti), risanjem,
branjem in vsako jutro z vprašanjem, kaj naj oblečem. Že od osmega leta sem lastnica
rjavega kužka po imenu Piki, ki je sedaj moja največja »ljubezen«.

V prvem razredu sem prvič zares računala, v drugem sem se lotila klekljanja, v tretjem ta
hobi opustila, v četrtem napisala svojo prvo knjigo, v petem sem se zaljubila v zgodovino, v
sedmem igrala odbojko, letos poleti pa sem se naučila deskati na vodi. Moje življenje mineva
v precej zaposlenem tempu, saj se poleg šole ob popoldnevih ukvarjam še s pisanjem,
branjem, igranjem klavirja (tudi moja velika »ljubezen«), sprehodi po Barju, krojenjem in
šivanjem, igranjem s Pikijem in poslušanjem glasbe, ob koncu tedna pa si z veseljem
ogledam kakšen dober film ali pa se dobim s prijateljicami v kinu ali v mestu.
O življenju mislim precej pozitivno in sem neke vrste mirovnica, saj se mi zdi, da je življenje
čisto prekratko za dolge obraze. Zato: smejte se, uživajte in ljubite življenje, saj je to res
enkratno in unikatno darilo.

Nika Aleša Sterle, 8. a


(mentorica Marinka Piletič-Brsan)

ŠOLA ZA ČOKOLADE

Jaz bi rada hodila

v šolo za čokolade,

ker je boljša

od šole za marmelade.

V šoli za čokolade

učijo učiteljice mlade,

ki imajo rade čokolade.

V šoli za čokolade

za malico ne dobiš

marmelade.

V šoli se učenci

učijo, da čim

več znanja pridobijo

in se s čokolado

nagradijo.

Laura Novakovič, 4. b
(mentorica Zarja Švajncer Trček)
Padajo snežinke bele,

v ledenik se zavrtijo,

na učencih se stopijo.

Pišejo na tablice ledene,

res jih zebe, a učiteljice

to ne dene.

Narekuje jim račune

zamegljene,

a zdaj rime ni

prav več nobene.

Zdajci pa ledeni

zvonec za zvoni,

in šolarji zdrvijo iz klopi.

Ana Arhar Finžgar, 4. b


(mentorica Zarja Švajncer Trček)

OTROŠKE ZGODBE
Se še spomnite ljudske pravljice z naslovom Janček ježek? Da, to je tista, pri kateri se besede
uresničijo. V prvem razredu so si učenci predstavljali, kako bi bilo, če bi bilo to res …

Nekega dne je živela mati, ki je pekla kruh. K njej je prišel fantek in mati mu je rekla: »Bejži
no, ti buča« in fant se je spremenil v bučo. Šel je v gozd in je prišel do jezerčka, kjer je bila
žabica. Žabica mu je pomagala, da se je spremenil nazaj v fantka.

Matjaž, 1. a

Nekoč je živela mati, ki je skoraj vsak dan mesila kruh in skoraj vsak dan je prišel njen otrok
in rekel, če bi lahko tudi on mesil kruh. Mati mu je rekla: »Bejži no, ti pošast« in on se je
spremenil v pošast. Pošast je šla v gozd, padla v blatno lužo in iz luže jo je potegnil čarovnik,
ki ji je dal piti ter jo vrgel v lonec. Pošast je nato padla na posteljo ter se spremenila nazaj v
Jančka. Ta se je nato šel pokazat mamici, da je spet tukaj.

Žiga, 1. a
Mami je mesila kruh in rekla: »Bejži no, mucka!« in sem se spremenil v mucka. Znašel sem se
v gozdu, kjer sem se izgubil. Prišel sem do gradu, nato pa sem odšel nazaj domov.

Tian, 1. a

Mama je mesila kruh in Janček jo je vprašal, ali lahko tudi on mesi. Mati je rekla: »Ne,
želva!« in on se je spremenil v želvo. Želva je šla v gozd in srečala grofa. Rekla je: »Ali ti
lahko pomagam?« Grof je odgovoril: »Seveda!« Želva mu je rekla: »Če mi daš kakšno
plačilo.« Grof ji je odgovoril: »Seveda. Iti moraš k princesi, saj te lahko ona spremeni nazaj v
človeka.« Grof in želva sta odšla in prišla do princese. Želva jo je vprašala, če lahko pomaga.
Princesa je odgovorila: »Seveda ti lahko pomagam, vendar samo, če mi daš grofa. Ali si ga
pripeljala s seboj?« »Seveda sem ga pripeljala, dam ti ga, če mi daš nekaj cekinov,« reče
želva. Princesa vpraša grofa: »Oče, ali se lahko poročim z želvo?« Oče odgovori: »Seveda!«
Princesa je vesela pograbila želvo v roke in odšla v kočijo. Grofa je posadila na sedež in
odjezdili so proti cerkvi. Ko so prišli do oltarja, se je želva začela tresti in spremenila se je
nazaj v fanta. Fant je rekel: »Tebe vzamem in živela bova srečno do konca svojih dni.«

Sara, 1. a

(mentorici Sandra Šeme in Sabina Bauer, zapisala Simona Turnšek)

Žiga Likar, 1. a
r Razvedrilo:
MAGIČNI EKOLOŠKI KVADRAT, EKOLOŠKA KRIŢANKA,
PRULČEK V RIBNIKU

V MAGIČNEM EKOLOŠKEM KVADRATU POIŠČI BESEDE (vodoravno, navpično in poševno):


EKOLOŠKI KOTIČEK, OIKOS, LOGOS, EKOSISTEMI, RASTLINE, ŽIVALI, LJUDJE, TOPLOTA,
SVETLOBA, ZRAK, VODA, BITOP, STO LET, TROPSKI GOZD, MLAKA, PRERIJA, VEDA, EKO, NARAVA,

Teden otroka:
ZEMLJA, ENERGIJA, SVET, ONESNAŽEVANJE

J O NSODELOVANJE
E S A Ž
N STAREJŠIH
E INV MLAJŠIH
A N OTROK
J E P

K Z T R O P S K I G O Z D P O

L S L R A S T L I N E D S R T

U T O A D O V O J O Š Č V E O

E O Z O Š D E E D U X W E R Č

N L R N X Z K D T O D R T I Š

E E W A J E O G O L Š J T J T

R T A R H X S U T R O Č E A Q

G R A A D Ž I V A L I B I O M

I T R V J Z S U T R Š I A T U

J M L A Š U T O P L O T A Č R

A P L O K Z E Š I Č M O T J Č

Q T S A P U M I Č K J P A O A

A T G F K M I Č N A O G A Č I

V B B E P A J L M E Z S N B N

Željka Savanovid, 9. b
(mentor Gregor Škrlj)
EKOLOŠKA KRIŽANKA

Križanko rešuj vodoravno. Odgovori na vprašanja skupaj tvorijo iskano besedo, ki se izpiše v
sivih okvirčkih.

1. Kaj dihamo?
2. Veliki onesnaževalci zraka.
3. Je med začetkom večera in koncem dneva.
4. Kako se izgovori človek v množini?
5. Je naša država.
6. Je največja celina.

Anže Anžur, 7. a
(mentor Gregor Škrlj)
PRULČEK V RIBNIKU

Tekst: učenci prve skupine jutranjega varstva


Ilustracije: Gregor Škrlj

Iskrice – časopis učenk in učencev OŠ Prule v Ljubljani. Uredniški odbor: Urška Jagarinec, Ines Javornik, Dea Herenda
Velikonja, Veronika Koletič, Sara Samardžija, Nina Žitnik, Lara Zupan, vse 6. a, Max Rakušček, 6. b, Sebastjan Dremelj,
Matej Glavič, Jan Kromar, Klemen Praznik, Žiga Rus, vsi 7. b, Živa Urbančič, 9. a, Gaia Gavez, Ester Jontez, obe 9. b;
glavna urednica: Živa Urbančič, 9. a; mentorica: Andreja Popovič; oblikovanje časopisa: Maja Oblak, Mojca Tisovic,
slika na naslovnici Nika Aleša Sterle, 8. a.