You are on page 1of 41

Drugi del

:
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV

I. SPLOŠNI DEL

1. GOSPODARSKI POMEN VREDNOSTNIH PAPIRJEV
Nastanek vrednostnih papirjev so narekovale potrebe pravnega prometa. Gre za idejo, da se lahko
pravica zapiše na listino in se začne prenašati kot stvar.
Vrednostni papirji zagotavljajo možnosti za učinkovit prenos premoženjskih pravic. Pri tem morajo
izpolnjevati 2 lastnosti:
 prenos mora biti dovolj preprost, da omogoča hitro cirkulacijo (kroženje) pravice in spremembo njene
pripadnosti določenemu subjektu;
 prenos ne sme prizadeti varnosti pravnega prometa.
Vrednostni papirji imajo izključno gospodarsko funkcijo:
● zagotavljajo delovanje trga kapitala – delnice, obveznice in drugi investicijski papirji; njihove
poglavitne značilnosti so:
○ v tržnih sistemih dosegajo vrednostno največji delež,
○ izdajajo se v velikih serijah, v katerih ima posamezni vrednostni papir (v.p.) relativno nizko
vrednost v razmerju do celotne izdaje,
○ omogočajo zajemanje prihrankov prebivalstva in njihovo uporabo na trgu kapitala,
○ morajo biti likvidni, da jih lahko investitor hitro zamenja za denar – menjava poteka prek
organiziranega trga vrednostnih papirjev.
● služijo potrebam plačilnega prometa in zavarovanja – ček, menica in stvarnopravni v.p.; njihove
poglavitne značilnosti so:
○ ne izdajajo se v serijah,
○ za izdajo vsakega v.p. stoji posebna obveznost,
○ ček nadomešča gotovinsko plačilo,
○ menica služi funkciji kreditiranja in nudi določene prednosti v primerjavi z drugimi oblikami
kreditov,
○ stvarnopravni v.p. olajšujejo pretok blaga – spreminjanje lastništva je s prenosom v.p. hitrejše in
preprostejše od klasičnih stvarnopravnih mehanizmov.

2. Zgodovinski razvoj
se začenja v srednjem veku. Rimsko pravo ni poznalo v.p., ker je nasprotovalo subjektivni spremembi v
obligacijskem razmerju, ne da bi pri tem sodelovala stari in novi upnik – obligacijska pravica v Rimu ni bila
predmet pravnega prometa.
V.p. so se pojavili, ko je nastala potreba po prenosu oz. cirkulaciji pravice. Najstarejši v.p. je menica, ki
se je razvila v 12. st. v srednjeveški Italiji. Mestne državice so vsaka kovale svoj denar. Pri trgovanju je bilo
treba plačati večjo vsoto v tujem kraju v tamkajšnji valuti. Prenos kovanega denarja iz kraja v kraj je bil
nepraktičen in nevaren zaradi cestnih razbojnikov. Zato je npr. veronski trgovec A, ki je želel plačati dolg
beneškemu trgovcu B v beneških zlatnikih (= tuji valuti), v Veroni obiskal menjalca denarja C (campsor) in
mu plačal dolg v veronskih srebrnikih (= domači valuti). Menjalec C je veronskemu trgovcu A izdal pisno
listino, s katero se je zavezal, da bo beneškemu trgovcu B plačal določeno vsoto v beneških zlatnikih.
Obveznost je menjalec C izpolnil sam ali po svojem poslovnem partnerju D v Benetkah. Listina se je
imenovala cambium (lat. menica). Opravljala je funkcijo menjave denarja in sredstva plačilnega prometa ter
postala predhodnik papirnatega denarja. V 16. st. se je menjalec zavezal že osebi, ki je predložila listino –
prinosniku.
Z nastankom papirnatega denarja je menica pridobila kreditno funkcijo. Postala je neodvisna od razmerja,
zaradi katerega je bila izdana = abstraktnost do temeljnega posla (do tega je prišlo zaradi tega, ker nihče ni
maral kupiti menice, zoper katero bi lahko zavezanec iz temeljnega posla uveljavljal ugovore). Ordrske
klavzule na menici so narekovale, da je obveznost možno izpolniti prvotnemu upniku ali osebi po njegovem
nalogu. Z menicami je bilo možno kmalu obiti zakon, ki je prepovedoval obrestovanje – obresti so se
skrivale v proviziji menjalca.

Mesta in države so se najprej zadolževale pri posameznikih. Za prejeta posojila so izdajala potrdila, ki so po
vsebini ustrezala današnjim obveznostim.
Do razcveta v.p. je prišlo, ko so odkrili možnost, da služijo kot sredstvo za koncentracijo kapitala, kar
sovpada z razvojem delniške družbe. V 19. st. so borze v.p. postale eden nosilnih stebrov gospodarskega
sistema.

3. Pravni viri
3.1. Pravni viri v RS
● splošna pravila Obligacijskega zakonika:
○ pojem in bistvene sestavine v.p.,
○ način določanja upravičenca,
○ nastanek obveznosti,
○ prenos v.p.,
○ spremembe pri v.p.,
○ izpolnitev obveznosti iz v.p.,
○ zamenjava poškodovanega v.p.,
○ amortizacija v.p.,
○ zastaranje terjatev iz v.p.
● specialni zakoni:
○ Obligacijski zakonik ureja skladiščnico v poglavju o skladiščni pogodbi,
○ Zakon o menici ureja menico,
○ Zakon o čeku ureja ček,
○ Zakon o vrednostnih papirjih ureja obveznico, blagajniški zapis in certifikat,
○ Zakon o gospodarskih družbah ureja delnico,
○ Zakon o investicijskih družbah in družbah za upravljanje ureja investicijske kupone vzajemnega
sklada,
○ Zakon o prevoznih pogodbah v železniškem prometu ureja prenosni vozni list v železniškem
prometu,
○ Zakon o prevoznih pogodbah v cestnem prometu ureja prenosni vozni list v cestnem prometu,
○ Pomorski zakonik ureja pomorsko nakladnico.
Kakšno je razmerje med splošnimi določili OZ in specialnimi predpisi? Uporablja se splošno
interpretacijsko pravilo = splošna pravila OZ se uporabljajo za VP, ki s specialnimi predpisi niso urejeni.
Predpisi, ki pomembno posegajo v pravno ureditev v.p., so še:
● Zakon o nepravdnem postopku določa postopek za amortizacijo v.p.,
● Zakon o trgu vrednostnih papirjev ureja izdajo serijskih v.p. in promet z njimi:
○ ureditev primarnega trga v.p.:
 za izdajo serijskih v.p. mora izdajatelj najprej pridobiti soglasje Agencije za trg vrednostnih
papirjev (ATVP),
 sledi javna ponudba v.p. – podlaga za javno ponudbo je prospekt, iz katerega lahko morebitni
kupec razbere vse podatke o v.p. in izdajatelju, ki omogočajo presojo investicije, pri čemer
ATVP jamči za objavo in resničnost vseh podatkov.
○ ureditev sekundarnega trga v.p.:
 serijski v.p. se ponujajo javnosti,
 z v.p. na sekundarnem trgu lahko prekupčujejo le pooblaščeni udeleženci (banke in borzno
posredniške družbe),
 izdajatelj v.p. lahko zaprosi za borzno kotacijo, če v.p. izpolnjuje predpisane pogoje,
○ načelo javnosti – izdajatelj serijskih v.p. se zavezuje k stalnemu javnemu objavljanju podatkov, ki
investitorjem omogočajo presojo njihove naložbe.
● Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih določa pojem, obveznost izdaje, način prenosa –
listino (corpus) v.p. nadomešča zapis pravice v elektronsko vodenem centralnem registru.
3.2. Mednarodnopravni viri
Najpomembnejša so prizadevanja za poenotenje meničnega in čekovnega prava.
V 19. st. so obstajali 3 sistemi meničnega prava – germanski, romanski in anglosaški. 1910 je konferenca v
Haagu sprejela Pravilnik o enotnih pravilih meničnega prava, ki pa ni zaživel zaradi I. SV. 1930 je
konferenca v Ženevi sprejela 3 konvencije:

● Pravila o enotnem meničnem zakonu,
● Pravila o mednarodnem meničnem pravu, in
● Pravila o razmerju med meničnim in davčnim pravom.
Jugoslavija je konvencije upoštevala, čeprav jih formalno ni prevzela.
Za nadaljnje poenotenje meničnega prava si prizadeva komisija za mednarodno trgovinsko pravo
(UNCITRAL) v okviru OZN. Prizadevanja gredo v smeri poenotenja mednarodnega meničnega prava.
Podobno se je razvijalo poenotenje čekovnega prava, vendar v manjši meri, ker so čekovno pravo šteli za
del meničnega.
Najbolj poenotena so pravila, ki veljajo za pomorsko nakladnico (konosament).

4. Opredelitev in bistvene sestavine vrednostnega papirja
4.1. Uporaba izraza vrednostni papir
Izraz se celo v zakonodaji uporablja nedosledno in večpomensko. Pogosto so z njim mišljeni le serijski v.p.,
čeprav zajema tudi posamične v.p. Z izrazom "vrednostni papir" zajemamo vse pojavne tipe.
4.2. Pojem vrednostnega papirja
V.p. je najprej listina, na kateri je zapisana civilnopravna pravica. Nato teorija ni enotna glede
vprašanja, kakšna je povezava med papirjem in zapisano pravico:
● povezava je v prenosu pravice – v.p. je samo listina, kjer je zveza med zapisano pravico in papirjem
tako močna, da ima razpolaganje s papirjem za posledico razpolaganje s pravico;
● povezava je v načinu uveljavljanja pravice – v.p. je listina, na kateri je zapisana civilno-pravna
pravica tako, da je ni možno uveljavljati brez listine, pri čemer pa zadošča, da ima upravičenec listino v
posredni posesti na način, ki katerikoli 3. osebi onemogoča hkratno uveljavljanje pravice. Zato lahko s
pravico razpolaga tudi, kdor je listino izgubo ali mu je bila ukradena.
Npr. na skupščini delniške družbe se za uveljavljanje glasovalnih pravic ne zahteva predložitev delnice,
temveč zadostuje predložitev potrdila, da so delnice pri osebi, ki jo določa zakon ali statut (= posredna
posest).
Nemodificirana definicija v.p. – v.p. je listina, na kateri je zapisana civilnopravna pravica, ki se lahko
uveljavlja le skupaj z listino.
Modificirana definicija v.p. – v.p. je vsaka listina, na kateri je zapisana civilnopravna pravica tako, da:
(1) pravice ni možno prenesti brez listine,
(2) brez predložitve listine upravičenec ne more zahtevati uveljavljanja pravice, in
(3) brez predložitve listine zavezanec ne more izpolniti z osvobajajočim učinkom,
razen če je listina amortizirana.
Definicija v OZ: v.p. je listina, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil na njej zapisano obveznost
njenemu zakonitemu imetniku. Terjatev iz v.p. je vezana na sam papir in gre njegovemu zakonitemu
imetniku. Izpolnitev terjatve lahko zahteva proti predložitvi v.p. le njegov zakoniti imetnik ali od njega
pooblaščena oseba.
Glede na definicijo imamo 2 teoretični teoriji v.p.:
● v.p. v ožjem pomenu – razpoznavna znaka v.p. sta:
○ brez listine se pravica, ki jo izkazuje v.p., sploh ne ustanovi,
○ pravice iz v.p. ni možno prenašati in uveljavljati brez papirja.
● v.p. v širšem pomenu – pri tem obstajata 2 vrsti v.p.:
○ popolni v.p. imajo 2 bistveni značilnosti
 inkorporiranost pravice v papirju pri njenem uveljavljanju, in
 prenosnost (negociabilnost) pravice skupaj s papirjem.
○ nepopolni v.p. imajo le eno bistveno značilnost.
Popolna definicija v.p.:
Vrednostni papir je vsaka listina, ki ima vse sestavine, ki jih določa zakon, in na kateri je zapisana
civilnopravna pravica tako, da jo lahko uveljavlja le zakoniti imetnik skupaj z listino oziroma
skupaj s potrdilom, da ima zakoniti imetnik listino v posredni posesti in da je katerikoli 3. osebi
onemogočeno uveljavljanje iste pravice.
Razčlenitev definicije:
Vrednostni papir je vsaka listina:
● ki ima vse sestavine, ki jih določa zakon, IN
● na kateri je zapisana civilnopravna pravica tako, da jo lahko uveljavlja le zakoniti imetnik:

○ skupaj z listino oziroma
○ skupaj z drugim potrdilom, ki nedvomno kaže:
 da ima zakoniti imetnik listino v posredni posesti, IN
 da je katerikoli 3. osebi onemogočeno uveljavljanje iste pravice.
Razpoznavni znaki vrednostnega papirja so:
(1) Listina:
Ne gre nujno za papir, temveč za določen nosilec (medij), na katerem je zapis, iz katerega izhaja
določena izjava volje. Listina je lahko zapisana na vsakem mediju, na katerem je možno zapisati vse
bistvene sestavine, ki se zahtevajo za njeno veljavnost. Po OZ (§ 212/2) se za v.p. šteje tudi zapis na
mediju, če je to določeno s posebnim zakonom.
(2) Sestavine, ki jih določa zakon:
V.p. mora imeti vse bistvene sestavine, ki jih določa OZ (§ 213), če s posebnim zakonom ni določeno
drugače.
(3) Civilnopravna pravica:
Glede na namen in funkcijo pridejo v poštev le civilnopravne pravice, ki so prenosljive. Status
izdajatelja ni pomemben – v.p. lahko izdajajo tudi osebe javnega prava, če je narava njihove obveznosti
civilnopravna.
(4) Načelo inkorporacije = posebna zveza med v.p. in na njem zapisano pravico:
Inkorporacija je vezanost pravice iz papirja na papir pri njenem uveljavljanju. Upravičenec lahko
uveljavlja pravico iz papirja le skupaj s papirjem.
Izjema od tega načela je uresničevanje glasovalnih pravic pri korporacijskih v.p. Delniške družbe kot
pogoj za udeležbo na skupščini in uveljavljanje glasovalnih pravic zahtevajo le potrdilo o tem, da je
delnica v hrambi. Zadošča, da se upravičenec izkaže z dovolj močnim potrdilom – to je listina, iz katere
izhaja, da se v.p. hrani na določenem mestu na način, ki upravičencu v vsakem trenutku omogoča, da
lahko samo on zahteva papir v neposredno posest.
4.3. Bistvene sestavine vrednostnega papirja (§ 213 OZ)
(1) Označba vrste v.p.
Smisel označbe na v.p. je, da vse udeležence pravnega razmerja iz v.p. opozori na dejstvo in posledice,
ki iz tega izvirajo. Splošna označba "vrednostni papir" ne zadošča, temveč je treba navesti, za kakšen
vrsto v.p. gre ("delnica", "menica") in dodati označbo "vrednostni papir", ker se lahko v pravnem
prometu pojavljajo vsebinsko podobne listine, ki nimajo lastnosti v.p. (to še posebej velja pri
stvarnopravnih v.p.).
V našem pravnem sistemu ne obstaja zaprt krog (numerus clausus) v.p., zato je treba navesti vrsto v.p.
le pri nominatnih v.p. = v.p. z zakonskim poimenovanjem. Pri v.p. brez zakonskega poimenovanja
zadošča označba "vrednostni papir".
(2) Firma (naziv) in sedež ALI ime in stalno prebivališče izdajatelja v.p.
Izdajatelj v.p. je vedno dolžnik, ki mora izpolniti pravico iz v.p. Zato je nujno, da je na listini dovolj
natančno identificiran, da ga upravičenec lahko poišče in uveljavlja pravico.
Kakšne so pravne posledice, če je na v.p. navedena le firma ali ime izdajatelja?
● ček in menica sta po specialnih predpisih veljavna,
● ostali v.p. so neveljavni – s tem se varuje interes kasnejših pridobiteljev v.p., ker je izdajatelj lahko
neznana oseba, zato nastopijo težave pri uveljavljanju pravice. Izjema so državni v.p., ker je
država dovolj znana vsakemu pridobitelju.
(3) Firma (naziv) ali ime osebe, na katero se v.p. glasi; firma (naziv) ali ime osebe, ki odreja, na
koga se v.p. glasi; ali označba, da se v.p. glasi na prinosnika = klavzula, ki določa upravičeno
osebo
1) firma (naziv) ali ime osebe, na katero se v.p. glasi = imenski v.p.;
2) firma (naziv) ali ime osebe, ki odreja, na koga se v.p. glasi = ordrski v.p.:
3) označba, da se v.p. glasi na prinosnika = prinosniški v.p.
(4) Natačno označena obveznost izdajatelja, ki izhaja iz v.p.
Pravica iz v.p. mora biti dovolj natančno opisana, da lahko stranke iz pravnega razmerja iz v.p.
razberejo njeno vsebino. Pri nominatnih v.p. z znano vsebino zadošča uporaba standardnih klavzul in
sestavin. Natančneje je treba opisati pravico pri inominatnih v.p.
(5) Kraj in datum izdaje v.p. (in serijska številka pri v.p., izdanih v seriji)
Kraj in čas izdaje sta pomembna, ker se po njiju določajo kraj izpolnitve, čas izpolnitve in zastaranje
obveznosti. Opustitev kraja ali datuma izdaje povzroči neveljavnost v.p.

izpolnitev odkloni. ki izpolnjuje z zakonom določene pogoje. je kot obvezna sestavina določena serijska številka.p. ki je splošen način prenosa premoženjskih pravic. se lahko sklepa o obstoju obveznosti. ZGD izrecno določa. pri čemer z izpolnitvijo obveznost preneha. (inominatni v. Bistvene značilnosti (funkcije) vrednostnih papirjev (1) Dokazna funkcija Na podlagi v. ali upravičenost izhaja iz verige prenosov.p.p. Numerus clausus vrednostnih papirjev Ali so v.p. vsebujejo članske pravice v gospodarski družbi.. Dobrovernemu pridobitelju v. V praksi je pomemben dejavnik pri zavarovanju pred ponarejanjem.p. če so za to izpolnjeni posebni pogoji – npr. posebej določa njene bistvene sestavine. da pravica obstaja. Dokazna funkcija je pomembna pri pridobitvi pravice in njenem morebitnem uveljavljanju v sodnem postopku. splošni predpis. zadošča faksimile podpisa.p. (3) Legitimacijska funkcija (osvoboditveni učinek) Imetnik papirja velja za osebo. se priznava vsaki listini. Za serijske v. ni treba skrbeti.p.) ali se lahko v pravnem prometu pojavijo tudi listine. (1) Korporacijski v. določene tudi druge bistvene sestavine (OZ: § 213/2). ki izpolnjujejo vse pogoje.p. oziroma faksimile podpisa izdajatelja v. ki niso posebej zakonsko urejene. S posebnim zakonom so lahko za posamezne v.o.. 4.p. ki urejajo posamezne vrste v. ukradel.p. ni vrednostni papir (OZ: § 213/3). Korporacijski. Najbolj tipičen primer so v. zaradi posebnih učinkov indosamenta..p. ki ne vsebuje katerekoli izmed bistve-nih sestavin. če listina nima bistvenih sestavin – listina.p. nima lastnosti v.. ki veljajo za v.p.p. Vrste vrednostnih papirjev 5.. ni zaprt – numerus clausus v. Numerus clausus velja le za ordrske v. vendar lahko vseeno nastane pravna obveznost (konverzija).p.p. Večina posebnih zakonov za vrsto v. pri ordrskih in rekta papirjih pa mora preveriti. katere številke so bile uporabljene. ni več potrebe po cesiji. izdanega v seriji V.p. Velja formalna upravičenost = imetnik velja za upravičenca. mora ob izdaji podpisati njegov izdajatelj.p. ker si številke ne sledijo druga za drugo. Za zapise.p. zato ponarejevalec ne more vedeti. so preprostejši od cesije. vendar jim je možno priznavati lastnost v.4. pri cesiji pa ne.o.p. zato zavezancu ni treba preverjati.p. ki jih izda delniška družba – delnice in začasnice. Npr. ki zatrjuje upravičenost. nosi dokazno breme razlogov za zavrnitev. . ali je imetnik predložitelj v..)? Krog v. da niso v.p. Pravni posli za odsvojitev v. Zaradi praktičnih razlogov pri serijskih v. ker obstaja možnost ponaredbe. da ni upravičen.p. Opustitev serijske številke povzroči neveljavnost serijskega v. zares upravičen.p.p. če se mu ne dokaže drugače..p.p.1. Z izdajo v.p. mora zavezanec dokazati. ki jo urejajo.p. 2) zaščita upnika – če zavezanec iz v. overjeno pri notarju. ki je v. Če pogoji niso izpolnjeni pri posamičnem v. ali je njegov pravni prednik resnični upravičenec. ki je papir izdala. ne obstaja. temveč po določenem algoritmu. Listina ni absoluten dokaz. Imetniku. da bi bili v. 5. 4. Legitimacijska funkcija deluje kot: 1) zaščita dolžnika – dolžnik lahko brez skrbi izpolni imetniku prinosniškega papirja.5. pomanjkljiva menica lahko med strankama vzpostavlja razmerje asignacije. (2) Prometna funkcija Premoženjski pravici se z inkorporacijo v papir poveča možnost prometnosti. se za razmerje med strankami ne uporabljajo posebna pravila. da zapis o imetništvu deleža v d. Imetnik papirja je član družbe. stvarnopravni in obligacijski vrednostni papirji Merilo delitve je vsebina pravice.p. Upravičenost imetnika se domneva. Posledice.p.p. je možna dobroverna pridobitev pravice. Položaj pridobitelja je v razmerju do zavezanca močnejši od položaja cesionarja. OZ je v razmerju do zakonov.p. lahko zakon izrecno določi. (6) Podpis izdajatelja v. Vendar ne velja materialnopravna upravičenost – zavezanec lahko veljavno izpolni tudi imetniku. omejeni le na zakonsko omejene tipe (nominatni v.p. zapisane na v. kateri je treba izpolniti obveznost iz v. Pri v. Nepismena ali pisanja nezmožna oseba na listino napravi ročno znamenje. Pravna narava v.

. Ne glede na osebo izdajatelja je pravica iz javnega v.p. če mu ta predloži listino. so posebna vrsta v. Zagotavljajo manjše tveganje glede izpolnitve. izpolniti upravičeni osebi. ni vezan nujno na cesijo – § 219/2 OZ pravi. Prenašajo se z izročitvijo (tradicijo).) postane imenski v. lokalne skupnosti in državne ustanove. Izdajatelj mora zavrniti izpolnitev.p. Vinkulacijska klavzula je klavzula na imenskem v. vsebujejo pravico obligacijskega prava.p. "na ta in ta datum plačajte za to menico toliko in toliko po nalogu XY").p. ker izguba ali uničenje v.: 1) izvirni ordrski v. Izdaja jih država.p. ali v.p.p. Menica (ki je ordrski v. Izdajatelj v. lahko uveljavlja.p. Upravičenec iz v. Imenska delnica se prenaša z indosamentom.p. je tvegano.p. ki niso javni.p. so obveznice.p. lahko zahteva izročitev papirja.p. v. ne ve. Predložitelj se mora izkazati kot upravičena oseba.. Najbolj tipičen javni v. Vsaka menica se prenaša z indosamentom. civilnopravne narave.p.p. so zaradi tega v praksi redki. če je na njej zapisana rekta klavzula.p.p. Zavezanec iz imenskega v. Statut delniške družbe lahko omeji prenos imenske delnice tako. se prenaša po splošnih pravilih za odstop terjatve (cesija). ali obstajajo ovire za uveljavljanje pravice iz v. na katerih je zapisana denarna terjatev. Pravica do papirja sledi pravici iz papirja. po odredbi (OZ) se glasijo po nalogu določene osebe (npr. s katerimi se država zadolžuje pri prebivalstvu.p. – imenski v. Menica postane prinosniški v. (3) Ordrski v. državne obveznice) odgovarja država s proračun-skimi sredstvi.p.p.) proti nadaljnjim pridobiteljem v. imenski in ordrski vrednostni papirji Merilo delitve je. v. je menica. z indosamentom "na prinosnika".3.p. na ime lahko prenaša tudi z indosamentom. Prinosniški.p. četudi na njih ni zapisana ordrska klavzula (nalog).p. so vsi ostali v. morajo nujno vsebovati ordrsko klavzulo.p. zato gre po mnenju strokovnjakov za omejen ordrski papir. Dolžnik (= izdajatelj imenskega v.p.p.p.p.p. drugače veljajo za imenski v. (1) Javni v.p. (3) Obligacijski v. Javni in zasebni vrednostni papirji Merilo delitve je lastnost izdajatelja v. = obveznica. ki bistveno ali v celoti omejuje prenos v. prinosnik listine (npr. 5. mora vsebino pravice iz v.p. da bo prinosniku te obveznice izplačal na njej navedeni znesek"). če ga nima v posesti – zveza med papirjem in pravico je šibkejša. Takšen v.p.p. Na listini mora biti izrecno zapisano. na ime (OZ) se glasijo na ime določene osebe. Zato pridobitelj imenskega v. (npr. 2) ustvarjeni ordrski v. so najlažje prenosljivi.p. V to kategorijo spadajo hipotekarni v.p. ki omejuje prenosljivost.p. se glasijo na prinosnika.p.p. (1) Prinosniški ali imetniški v. menica in ček. Prenos imenskega v. po nalogu.p. "izdajatelj se zavezuje. kdor ima v.) proti pridobitelju v.p. (cesionarju) ohranja ugovore iz razmerja s prvotnim upnikom.. v neposredni posesti.p.p. se prenašajo s posebnim pravnim poslom. (2) Imenski ali rekta v.p. kako je določena upravičena oseba iz v.p.p. ki jih lahko uveljavlja dolžnik (= izdajatelj v.p. .p. tako da ga predloži izdajatelju. četudi predložitelj ni zakoniti imetnik v. če ve ali bi moral vedeti.(2) Stvarnopravni v. povzročita izgubo pravice. Delnica se lahko izda kot prinosniški v. Ordski v. štejejo za ordrske papirje. Poznamo 2 vrsti obligacijskih v. Pravico iz prinosniškega v.p.2.p.: 1) denarni v. da predložitelj ni zakoniti imetnik v. Dolžniški v.. da je upravičenec do pravice iz v. Prinosniški v. 2) blagovni v.p. vsebujejo določeno stvarnopravno pravico.p. 5. Obstajata 2 vrsti ordrskih v. Pravica iz imenskega v. da poseben zakon lahko določa. da ga pogojuje s soglasjem družbe. Za državne v.p.p. Indosament omejuje število ugovorov. (2) Zasebni v. Imetništvo prinosniškega v.p. ki se imenuje indosament. zato je za njih značilna najvišja stopnja kroženja. Izdajatelj predložitelju izpolni z osvobajajočim učinkom.p.p. v listini zapiše ime upravičene osebe.. = transportni papirji in skladiščnica. da se pravica iz v.

ostane v veljavi. lahko izplačajo. katerih pojmovanje je določeno z zakonom. opcija.p.p. Kritna klavzula na abstraktnem v.. so listine. V.p. .p. Zakon o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP) določa posebnosti. za izdajatelja izhajajo ponavljajoče se obveznosti. sklepa o povečanju kapitala delniške družbe. Namen abstraktne klavzule je želja po večjem kroženju papirja. Določeni v..5.p. menica in blagovni obligacijski v.p. Delnice se lahko izdajo v nematerializirani obliki pod pogoji. Kakšno je razmerje med glavnim papirjem in stranskimi papirji? Stranski v. ki se uveljavljajo s kuponi. V pravnem prometu se štejejo za nadomestne (generične) stvari. 5. Pogosto se za njih uporablja izraz "efekti". Namenjeni so za uveljavljanje periodično zapadlih pravic iz papirja. ustanovitve delniške družbe. četudi je temeljno razmerje neveljavno ali preneha obstajati. kot je izplačevanje dividend (pri delnicah) ali obresti (pri obveznicah).p.7. (2) Serijski v.p. § 232 OZ določa.p. ki je podlaga za izdajo v.p.4. zato so samostojno prenosljivi.6. 5.p. in ○ diskretna menica – vez s temeljnim razmerjem ni razvidna. se izdajajo v velikem številu enako glasečih se izvodov.p.. Nominatni in inominatni vrednostni papirji To delitev uporabljamo. ker ne obstaja numerus clausus (zaprt krog) v. predstavljajo konkretno pravico. Pravica iz abstraktnega v.p.p.p. zato se inkorporacija pravice v listino danes nadomešča z različnimi oblikami računalniško podprtega knjiženja. Če na stranskem v. da lahko zahteva novo serijo kuponov.p. Posamični in serijski vrednostni papirji (1) Posamični ali individualni v. določenimi s posebnim predpisom (= Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih). se pojavljajo v 2 vrstah: 1) glavni v. ki izpolnjujejo vse pogoje za v. (2) Inominatni v. sta delnica in obveznica. ki je podlaga za izdajo v. Pravica iz papirja obstaja ne glede na veljavnost temeljnega razmerja. Glavni in stranski vrednostni papirji Delitev se nanaša na serijske v. Posamezni kuponi sestavljajo kuponsko polo. pri katerih je vsebina pravice iz v. Posamični v. Za serijske v. iste serije se razlikujejo po serijski številki.p.p. kaže na obstoj in vsebino razmerja. Kuponi se lahko odcepijo od glavnega papirja in samostojno prenašajo. To so: ček.5.p.p.p.p.p. Običajno upravi-čencu prinašajo pravico do ponavljajočih se terjatev. ki veljajo za serijske v. so v.. imajo v pravnem prometu že izdelano podobo. če se ločijo od glavnega. (1) Nominatni v.p. in zastaralni roki tečejo drugače.p. Serijski v.p. vendar niso poimenovani z zakonsko določenim izrazom (pogosta imena so: certifikat.p.p. Najbolj značilna serijska v.p. ni določeno drugače. in 2) stranski v. ki izhaja iz istega pravnega temelja (npr. individualno določena glede na konkretni pravni temelj. vendar imajo enako vrednost. Abstraktni v. itd.p. je značilen pojav dematerializacije. zakladnica. so papirji.. so samo-stojni.p. (1) Abstraktni v. Posebna oblika stranskega papija je talon.p.p.p. Kupon z glavnim papirjem povežemo prek serijske številke. so nujno abstraktni – menica in ček. ki imetnika delnice upravičuje.p. sestavljen iz več delov: (1) plašč ali glavni papir – na njem so zapisane vse bistvene sestavine v. Nekateri inominatni v. in (2) kupon ali stranski papir – ponavadi jih je več. sklepa o izdaji obveznic). 5. Vezanost pravice na listino je prevelika tehnična ovira za masovnost in hitrost sodobnega organiziranega trgovanja. Zato je v.).p. Zato je zmanjšan krog ugovorov dolžnika iz v. Tako obstajata: ○ indiskretna menica – na njej je zapisana kritna klavzula. Na kuponih so povzete le nekatere bistvene sestavine v. in ○ zakonski monopol pooblaščenih subjektov za organizirano trgovanje s serijskimi v. četudi je bila glavnica že plačana. lahko upravičenec do izpolnitve predloži le stranski v. potrdilo. da se donosi iz v.p. Iz v. Abstraktni in kavzalni vrednostni papirji Merilo delitve je temeljno (kavzalno) razmerje in vpliv razmerja na v.p. so lažje prenosljivi od kavzalnih. Bistveni posebnosti sta: ○ obveznost pridobitve dovoljenja za izdajo serijskih v.

Brez tega v. četudi rok od izdaje do zapadlosti daljši od 1 leta.p. Konstitutivni in deklaratorni vrednostni papirji Merilo delitve je nastanek pravice iz v. ○ delnice. kreditnega in plačilnega prometa so: 1) menica = kreditno sredstvo. Vendar abstraktnost do temeljnega posla ni absolutna. Tudi pri drugih serijskih papirjih obstaja zelo močna vez s temeljnim pravnim razmerjem. trga kapitala ("efekti") izdajatelju služijo kot način za pridobivanje kapitala.p. Teorije o vrednostnih papirjih (nastanek zapisane pravice) Vprašanje je pomembno le pri konstitutivnih v.p. Efekti so vedno serijski v. Dodatno je treba upoštevati še postopkovna pravila ZTVP za veljavnost emisije serijskih v. (2) V. Z zapisom pravice na papir se spremeni način prenosa že obstoječe pravice. (2) Deklaratorni v. preidejo od izdajatelja v roke 3.p. (3) V. Deklaratorni papir je delnica. pridobitelju služijo kot način kapitalske naložbe.p. ○ investicijski kuponi.p.p.p.9. ki jih da v promet. ki jih da tat nato v promet). kavzalen. (2) emisijska teorija.p.1. je pomemben. 5. da je v.p. (npr.p. Najpomembnejši efekti so: ○ obveznice. Nekateri v.p. Menična obveznost nastane šele z izdajo menice.p. upravičencu prinašajo periodično ponavljajoče se dajatve. V.p.. Gre za terjatev na izročitev določenega blaga.. so lahko abstraktni ali kavzalni.. je delnica kot korporacijski papir. 6. Nastanek pravice iz v. osebe. Zaveza iz v. pri katerih pravica iz v. 6. tudi mora imeti naravo listine. Delitev ima bolj ekonomski kot pravni pomen. in 2) ček = plačilni instrument. (1) Konstitutivni v.p.p. vedno zahteva podpis (ali faksimile podpisa) izdajatelja.p. Če delniška družba ni ustanovljena ali preneha.p. v katerem lahko upravičenec uveljavlja pravico iz v.p. ki kaže na članstvo v delniški družbi. so v.p.p. blagovnega prometa so v. nastane z izdajo v. pri katerih je nastanek pravice vezan na nastanek papirja in ne na obstoj temeljnega razmerja (abstraktni v.p.p. Državni efekti so pomemben regulator monetarne politike.p. ni veljaven. 5. pri katerih zapisana pravica že obstaja v temeljnem razmerju. zato pomanjkljivosti iz temeljnega razmerja vplivajo na uveljavljanje pravice iz v. ker član delniške družbe pridobi svoje pravice že pred izdajo delnice.. se vedno štejejo za kratkoročne. Kreacijska teorija . daljšem od 1 leta. ugasnejo tudi pravice iz delnice. Vez s temeljnim razmerjem je močnejša.p. Pred tem obstaja drugačna obveznost iz temeljnega razmerja.p. ki obstaja vzporedno z menično obveznostjo. Če je upravičenec iz v. Vrednostni papirji blagovnega prometa. V dvomu se domneva.. prinosnik pa se lahko sklicuje na pravico iz v.. Praviloma so abstraktni. Tipičen kavzalni v. (1) V. ki prinašajo periodično zapadle zahtevke. ki prinašajo pravice v obdobju. Sem spadajo serijski v. hkrati upravičenec iz temeljnega razmerja. (2) Kratkoročni v.p. Z njimi se trguje prek borze. so ostali v. tatvina komaj natisnjenih obveznic na prinosnika.p. ko neizročeni v. Uveljavile so se 3 teorije: (1) kreacijska teorija.p.). Posamični v.10.p.8. Tudi blagovni papirji so deklaratorni. so v. uveljavlja vse ugovore iz temeljnega razmerja. lahko dolžnik iz v. Dolgoročni in kratkoročni vrednostni papirji Merilo delitve je čas. 5. in (3) pogodbena teorija.p. (1) Dolgoročni v. (2) Kavzalni v. kreditnega in plačilnega prometa ter trga kapitala Gre za ekonomsko delitev. pri katerih se zapisana pravica nanaša na določeno blago.p.p.p.

p. prejemnik pridobil brez sklenitve pogodbe z izdajateljem. ker pravna fikcija predpostavlja.p.3. oseba verjame. Terjatev nastane. četudi ga je izdajatelj izročil poslovno nesposobni osebi. tudi če je v. Izdajatelj z ustvaritvijo v.p. V § 216/1 OZ uveljavlja teorijo poštenja: terjatev iz v. Zoper njega ni dopusten ugovor nesklenjene pogodbe o izročitvi.p. 3.p. 7.p. Popravej pogodbene teorije je teorija pravne fikcije – obveznost iz v.p. in o brez pogodbe o izročitvi.p. in ● značaj pogodbe. v katerega lahko 3. Papir je treba dati zavestno v promet.p. ko nastopi drug subjekt kot upravičenec do v.p.p.p. ki jih uveljavlja OZ. na ime je tisti.p. ● pošteni pridobitelj v. ki v. na katerega je bil v. nedopustno pridrži. Z določbo § 212/1 OZ uveljavlja tudi teorijo lastnine: v.p. Če nepošteni prisvojitelj odsvoji papir dobroverni 3.p.p. da obveznost iz v. je vezana na sam papir in gre njegovemu zakonitemu imetniku: ● domneva se. mora izdajatelj zavestno in prostovoljno dati v.p. § 215 pravi. v. na katerega se v. Dobroverni pridobitelj je upnik nasproti izdajatelju. da je prinosnik zakoniti imetnik v. pride veljavno v pravni promet. s katero se izdajatelj zavezuje. Emisijska teorija Za nastanek obveznosti iz v. Zakonodajalec je tu izhajal iz emisij-ske teorije.p. 6. ki s svojim v. Obveznost nastane v korist nedoločenega upravičenca. 6. če je v. najdbo). Razpolaganje z vrednostnim papirjem . Potreben je sprejem (akcept) prejemnika v.p. Enako velja za najditelja. osebi.p.p. iz rok .2. Zoper tatu je možen le ugovor slabe vere pridobitelja. da pridobitelj v.. 6.p. Pogodbena teorija Za nastanek obveznosti iz v.p. Izdajatelj mora podati izjavo.p. s katero se želi zavezati.p. na prinosnika postane njegov zakoniti imetnik in pridobi pravico do terjatve. ta ni zavezan niti nasproti dobrovernim pridobiteljem. teoretično niso dosledne... ki omogoča razpolago. da bo izpolnil na njej zapisano obveznost njenemu zakonitemu imetniku. predati 3. po odredbi je tisti.4. Nastanek obveznosti iz vrednostnih papirjev v našem pravu Rešitve. pravilno prenesen. je enostranski. V.p. ki nastane. oseba – izdajatelj je vseeno zavezan. ni varen pred slaboverno prisvojitvijo (tatvino.p. pride v promet brez volje izdajatelja. osebi. uporablja pogodba o izročitvi. mora biti njegov lastnik. in ima zahtevek. je listina. sploh ni dal v promet. Slabost pogodbene teorije je neveljavnost v. ko izdajatelj vpiše pravico na papir in ga podpiše. ki je zapisana na njem.p. Bolj kot izdajatelja.p. ta po teoriji kreacije postane lastnik v. V obligacijskem pravu se za prenos v. v promet sam in ga izročil osebi.p.p.p. Če v. Slabost emisijske teorije je.p. nastane: o s pogodbo o izročitvi. četudi v. ko izdajatelj izroči v. ker v. oseba zaupa. Ustvaritev (kreacija) papirja je predstopnja pri sklepanju pogodbe med izdajateljem in prejemnikom v. ni ravnal dovolj pazljivo.p. pride v promet brez veljavnega dogovora med izdajateljem in prvim imetnikom.Za nastanek obveznosti iz v. odšel iz rok izdajatelja oziroma prejšnjega imetnika brez njegove volje (§ 216/4). nastane v trenutku. pridobila dobroverna 3.p. zadostuje enostranska ustvaritev (kreacija) v. V interesu pravne varnosti je treba zavarovati dobrovernega pridobitelja.p. kateri ga je hote namenil. Popravek kreacijske teorije sta teorija lastnine in teorija poštenja: kdor uveljavlja pravico iz v. glasi. mora izdajatelj z veljavnim pravnim aktom (pogodbo). še preden nastane terjatvena pravica. na prinosnika (§ 216/2). samostojen in nepreklicen pravni akt. upravičencu. s strani izdajatelja – ni potrebno. če ga je njegov 1. Izdajatelj je zavezan. je treba zavarovati dobrovernega pridobitelja v. Kreacijska teorija ne daje zadostnega varstva izdajatelju.p.p. četudi v. da je izdajatelj dal v.p. ○ v. ker preveč zmanjšuje kroženje v. dobroverna.p. da je s hoteno izročitvijo sklenjena prava pogodba o izročitvi. ● zakoniti imetnik (§ 216/3): ○ v. postavi temelj. zato ni zagotovljeno varstvo dobrovernemu pridobitelju v. Pogodba o izročitvi mora imeti dvojni značaj: ● značaj pogodbe. da za nastanek obveznosti zadostuje izročitev v.p. Izdaja v. Zato se emisijska teorija ne uporablja.p. zato mora biti pridobitev v. privoli v izročitev. ki ustvarja obveznost.

izkaže zavezancu in vsem 3. je personalna sprememba upravičenca pravice iz v. Pridobitelj pravice iz v. ker v času med indosamentom in izročitvijo pravice iz v. razen če zakon za posamezne pravice določa njihovo neprometnost ali to izhaja iz narave pravice. Kdor upravičenost izpodbija. (2) izročitev listine po splošnih pravilih stvarnega prava kot razpolagalni pravni posel za prenos listine.p.p. na prinosnika se prenaša z njegovo izročitvijo (§ 218 OZ). Za prenos listine se uporabljajo pravila za prenos lastninske pravice na premičninah.1.3. 7. zastava). na kar ima izročitveno terjatev (vindikacija). 7.p.p. o simbolna izročitev (npr. Zato v tem položaju lahko indosatar od indosanta zahteva izročitev listine. Prenos vrednostnih papirjev Prenos v. ki so usmerjeni v odsvojitev premoženjskega predmeta. Učinek prenosa je dvojen: (1) prometna funkcija – pravica iz v. zato pri prenosu v. Zavezovalna pravna podlaga za prenos v.p. prenese pridobitelju le izročitveno terjatev na depozitarja.p. Vsebina indosamenta je v tem.p.p.p. Namen zapisa pravice na listino je nadomestitev cesije z razpolagalnim poslom.p. Pravica iz v. Prenos prinosniških vrednostnih papirjev Prinosniški v.p.1. Če je opravljeno eno samo dejanje. kjer so shranjeni v. ● spolnitveni element = dejanje izročitve (tradicije). čeprav je zavezovalni posel neveljaven. da upravičena oseba (indosant). pomeni spremembo upravičenca iz v. pridobi novi imetnik vse pravice. ki omogoča večjo prometnost.p.p.p. prenaša z indosamentom. V poštev pridejo vsi pravni posli.p. odsvojitelj pridobitelju preda ključ sefa.p. pri pooblaščenem subjektu (depozitar).. spremeni v netipskega. če pridobiteljev prednik ni upravičenec do v. po nalogu katere se glasi v. Možne so vse oblike izročitve: o izročitev listine v posest pridobitelja. da je upnik pravice iz v. na kateri je zapisana. (2) legitimacijska funkcija – imetnik v.p.1. Prenos ordrskih vrednostnih papirjev je sestavljen iz 2 pravnoposlovnih dejanj: (1) INDOSAMENT kot poseben zavezovalni pravni posel za prenos pravice iz v. ostane v posesti odsvojitelja na podlagi nekega drugega pravnega razmerja (hramba. 7. Pridobitelj v. določi drugega upra-vičenca (indosatar).p. po nalogu katerega naj zavezanec izpolni obveznost iz v. – v tem primeru morajo biti izpolnjeni pogoji za dobroverno posest. . ki jih je imel njegov prednik – § 223/1 OZ: s prenosom pravic iz v.). ne vplivajo. Najbolj pomembni sta: ● prenos pravice iz v. se prenaša neposredno z listino. da se imenski v. Splošni razpolagalni posel za prenos premoženjske pravice je cesija (§ 417 do § 426 OZ). Za prinosniške. Pravica iz v. nosi dokazno breme. ki je nastala z uresničitvijo razpolagalnega posla. Zakon o gospodarskih družbah uveljavlja prenos imenske delnice z indosamentom. pridobi vse pravice. s prenosom preide iz premoženja dotedanjega upravičenca v premoženje pridobitelja v. se lahko s posestjo v.1.p. ki ima: ● voljni element = sporazum strank o prenosu lastninske pravice.p.p.p. osebam. Za prenos lastninske pravice je potrebna izvedba stvarnopravnega prenosnega posla. 7.p.p. so najlažje prenosljivi.2. in ● obremenitev pravice iz v.. je največkrat prodajna pogodba.p. Razmerje med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom – napake zavezovalnega pravnega posla na spremembo upravičenca iz v. ostane upravičenec. ni možno uveljavljati. ki jih je imel prejšnji imetnik. imenske in ordrske v. Odsvojitelj lahko proti njemu uveljavlja ustrezne obogatitvene zahtevke. Prenos v.p. in lastnik listine. o posestni konstitut – v. so predvideni različni tipski načini prenosa. Možne so različne razpolage pravice iz v.p.p.p. Po § 219/2 OZ lahko poseben zakon določi.p. nastopi praznina.1.p.p. Po volji izdajatelja ali druge upravičene osebe se lahko prenos iz tipskega za posamezno vrsto v. o cessio vindicationis – odstop izročitvene terjatve: odsvojitelj (deponent) hrani v.Civilnopravne pravice s premoženjsko vrednostjo so predmet pravnega prometa. Pravni posel za prenos je cesija (odstop terjatve). Prenos imenskih vrednostnih papirjev se izvaja z uporabo splošnih pravil o prenosu premoženjskih pravic.. To ne velja.

zadostuje zastavni indosa-ment. (§ 188/3 SPZ).p. in samo v obsegu njegove pravice.p. Dolžnik pri sklenitvi pravnega posla ne sodeluje..p.p. in (3) vpis prenosa v morebitni register v. ne odgovarja za neizpolnitev obveznosti. Zanj nastopijo učinki šele z obvestilom.p. ki je v skladu z zakonom izdan v nematerializirani obliki.p. Praktična je edino. ureja zakon. lahko prepove kakršenkoli njegov prenos.. ali • imenskih v.p. ki se v skladu z zakonom prenašajo z indosamentom. (2) podpis prenosnika.p. na podlagi katerega je bil prenos opravljen.p.p. ne pomeni izgube zastavne pravice. s strani zastavnega dolžnika. da je v. razen če poseben predpis tak prenos omejuje. prenesen z indosamentom. in indosamentnih imenskih v.p. ki določa način in pogoje izdaje v. ki imajo več delov (plašč in kupone). se ravna po pravilih o zastavni pravici na terjatvah (§ 178 do § 186 SPZ).p. če to ni določeno z zakonom oz. vendar teh napak ne sme uveljavljati zoper poznejšega imetnika. da je terjatev iz v.p. Cesija se v praksi izjemno redko uporablja. v nematerializirani obliki (§ 188/4 SPZ).p. 7. izognitev uporabi pravil o cesiji. da pravica iz v. Zastava v. Takšno ureditev strokovnjaki kritizirajo. če je bil imenski v. je obličen pravni posel (običajna cesija neobličen). če je bil upravičenec njegov pravni prednik.1. je potrebna posest v. (§ 188/1 Stvarnopravnega zakonika). kadar izročitev papirja ni možna in je potrebno. uveljavlja le napake pravnega posla. . s cesijo ni ovir. na ime nima učinka nasproti izdajatelju. Potreben je ustrezen pridobitveni način: (1) izročitev listine pri prinosniških v.4. ki jih ima proti cedentu Pactum de non cedendo (prepoved odstopa premoženjske pravice) – § 226/4 OZ določa. da cedent pravice iz v. preide na pridobitelja s samim sporazumom strank (takšne situacije so v stečajnih in izvršilnih postopkih). Oblikovni pogoji po § 219/3 so: (1) zapis firme oziroma imena novega imetnika na papir.p.. če to ne izhaja iz zapisa na samem papirju. ker praktično ni razlike med cesijo in indosamentom v. Zastavna pogodba je konsenzualna pogodba med zastavnim upnikom in dolžnikom. Za veljavno zastavo prinosniških v. ker pri njej lahko dolžnik uveljavlja napake pravnega posla tudi nasproti vsem poznejšim upnikom. zapisano na samem imenskem v. izročen v zastavo (indosament v zastavo) IN izročitev listine pri (§ 188/2 SPZ): • ordrskih v. ki ga vodi izdajatelj. To je pomembna razlika od običajne cesije.p.. Za veljavno zastavo ordrskih v. Pri v. v katerem je navedeno.p. prenesti po splošnih pravilih s cesijo? Za prenos pravice iz v.p. To velja tudi.p. da je prenos opravljen. ki mu je izročil v.p.p. 7. da se s posebnim zakonom ali izjavo izdajatelja.p.p.p. (3) obvestilo zastavitelja dolžniku iz v. Kupone je možno samostojno zastaviti. Zastavna pravica na vrednostnem papirju Pravni naslov za pridobitev zastavne pravice je pogodba (pravni posel) ali zakon. Možni ugovori – po § 233/2 OZ lahko izdajatelj zoper zahtevek imetnika. s strani zastavnega upnika in neposest v. ni možna. § 223/3 OZ določa.p. Dobroverna pridobitev pri imenskih v.. Veljajo splošna pravila o cesiji (in ne posebna pravila o cesiji imenskih v. da premoženj-ska pravica preide iz premoženja enega v premoženje drugega. Nastanek zastavne pravice na v.p. (2) indosament.p.2. se zastavna pravica razteza tudi na akcesorije (stranske stvari = kuponi).p.p. Cesija kot splošen način prenosa pravice Ali je možno pravico iz vsakega v. Izguba posesti v.p...p.. Dolžnik do cesionarja ohranja večino ugovorov. da prenos pravic iz v. Sklenitev zastavne pogodbe ni dovolj za nastanek zastavne pravice. § 223/2 OZ določa. zastavljena. Cesija za prenos imenskega v.p.p.Cesija je pogodba med starim upnikom (cedent) in novim upnikom (cesionar). Smisel vpisa v register je naznanitev prenosa zavezancu iz v.p. ker zastavnemu dolžniku onemogoča uveljavljanje pravice iz v. Prevladuje pogodbena zastava v.. ki ga vodi izdajatelj. Pravilo o omejitvi ugovorov naj se po mnenju stroke ne bi uporabljajo za imenske v.). dokler izdajatelj ni obveščen o tem oziroma dokler prenos ni vpisan v morebitni register v. ker je namen izdaje v.p. pri imenskih v. Pridobitelj postane upravičenec le.p. Načelo nevtralnosti pravnega položaja varuje dolžnikov položaj – zaradi cesije se dolžnikov pravni položaj ne sme poslabšati.

itd. če mu je pristojni organ to prepovedal ali če ve oziroma bi moral vedeti. (§ 216/3). nepopolnost verige indosamentov ali cesij). na prinosnika ali po odredbi (§ 227/2) (2) spremembe. da se v.p. 2) povečanje prometnosti – če izdajatelj spremembe ni izrecno prepovedal. (npr. (3) ugovori proti samemu imetniku v. na prinosnika ali po odredbi lahko izdajatelj na zahtevo in stroške imetnika spremeni v v.p. 2) prepoved spremembe imenskega v. To pravilo se smiselno uporablja tudi za zadnjega cesionarja (§ 225/2). če je to predvideno v statutu d. 8. so pogosto razdeljeni v različni apoenski strukturi.p. (§ 216/2). Če izpolne kljub prepovedi. ki jih opravi imetnik pri prenosu (§ 228): 1) sprememba ordrskega v. na katerega je bil v. ki izhajajo iz vsebine v.p. Izpolnitev terjatve iz v. Spremembe pri vrednostnih papirjih Spremembe so spreminjanje bistvenih lastnosti zapisa na listini. v imenski v.p. – spremembe apoenske strukture pri serijskih v. Če je veriga pretrgana.p.p. se na zahtevo in stroške imetnika lahko razdeli na več v. Uveljavljanje pravice iz vrednostnega papirja Obveznost iz v. Zadnji indosatar dokazuje svojo pravico iz v.p.p. na katerega se v. – imetnik serijskega v. in da nima njegovega pooblastila. 2) delitev v.: pobotanje.. če ni s posebnim zakonom drugače določeno (§ 228/1). zastaranje. 9. sankcije so le odškodninske. z nepretrgano verigo indosamentov (§ 225/1 OZ). S tem se zagotavlja. mora odkloniti izpolnitev prinosniku.p. lahko na zahtevo in stroške imetnika združijo v enega ali več v.p.p. Zakonske domneve. izdanega v tej seriji (§ 229/2). ima lahko v posesti veliko število listin iste serije in interes. listina sploh ni v.p.p.p. izdani v seriji. na prinosnika se lahko z indosa-mentom prenese tudi na določeno osebo (§ 228/3). V teh primerih utemeljen ugovor upravičuje zavrnitev izpolnitve.p.p. (2) tisti. pomanjkanje pooblastila. po odredbi sme indosatar prenesti z indosamentom na prinosnika.p. uveljavlja pravico le kot navadno terjatev.p. Zavezanec iz v. lahko imetnik v.p. pri ordrskih v. Če zavezanec neutemeljeno zavrne izpolni-tev. zato je logično.p. cedent. nezapadlost. (3) združitev in delitev v. 3) sprememba prinosniškega v.Za veljavno zastavo imenskih v. da mu ga razdeli na več v.p. OZ ureja 3 vrste spre-memb: (1) spremembe. (§ 229/1). pomanjkljivost zakonsko predpisanega postopka za pridobitev v. pri čemer v veljavo takoj stopi dolžniška zamuda. Izjema od tega je preoblikovanje delnic iz imenskih v prinosniške.p. z besedami OZ: v. da se ohranjajo bistvene značilnosti serije. Če upravičenec dokaže neutemeljenost ugovora. (2) ugovori. kot če bi izpolnil zakonitemu imetniku – izpolnitev je veljavna. se šteje za iskovino. itd.p. da prinosnik ni zakoniti imetnik v. (§ 229): 1) združitev v. če ve ali bi moral vedeti. manjšega zneska.p. Zavezanec iz prinosniškega v.p. so: (1) prinosnik pri prinosniških v. ki jo zakoniti imetnik pooblasti (§ 217 OZ). cesionar mora biti sedanji indosant oz. pravilno prenesen. (§ 231/2 OZ). da je uveden postopek za amortizacijo ali neveljavnost v. pri imenskih v. pogoji. in tisti.p. da te listine nadomesti z eno samo. ki zadevajo izdajo v. Takšna izpolnitev je neveljavna in nima pravnih učinkov.p. v prinosniški v. lahko na zahtevo in stroške imetnika spremeni v.. da lahko imetnik visokega apoena od izdajatelja zahteva. zadostuje obvestilo zastavnega dolžnika (= zastavitelja) dolžniku iz v.p. pri prenosu – v. . Ugovori zoper izpolnitev (§ 233/1 OZ) so omejeni zaradi pospeševanja prometnosti pravice: (1) ugovori.p. – v.p.p. Prejšnji indosatar oz.p. na ime v v. – v.. kdo je zakoniti imetnik ˙(§ 216 OZ).p. glasi..p. kar ZGD dopušča.d. zato OZ določa. na ime sme cedent oziroma indosant prenesti le na določeno osebo (§ 228/2). Vendar izdajatelj v.p.p. mora pri izpolnitvi ravnati z običajno skrbnostjo.: obveznost ni nastala. ne more veljavno izpolniti svoje obveznosti. ponaredba. za zavezanca ne nastopijo pravne posledice zamude.: roki.p.p.p. ki pa ne smejo biti nižji od najnižjega apoena. ima ravnanje enak učinek.p. na ime (§ 227/1). sicer odgovarja za škodo (§ 231/1 OZ). lahko zahteva samo njegov zakoniti imetnik oziroma oseba.p. ki jih opravi izdajatelj (§ 227): 1) zmanjšanje prometnosti – v. – serijski v.p. zakoniti imetnik pravico uveljavlja sodno.p.

10. preneha tudi. Pri tem mora izdajatelju izročiti poškodovano listino. Zoper zahtevek poznejšega imetnika teh ugovorov ni dovoljeno uveljavljati. Prenehanje obveznosti Normalen način prenehanja obveznosti je izpolnitev. ni trajen. ki se v tem roku ne predloži sodišče. Postopek amortizacije se začne na predlog oseba. v katerih mora upravičenec zahtevati plačilo obveznosti. (prinosniški. da mora izdajatelj v. da ni primeren za promet. (2) amortizacijski postopek – je posledica hujše poškodbe ali izgube listine. ki mu je izdajatelj neposredno izročil v. Listina. da se je prvi neposredni imetnik s prenosom v. da v roku 60 dni priglasijo svoje pravice. Krajevna pristojnost se ravna po sedežu izdajatelja. za neveljavnega. pa je dolžan izpolniti v skladu z vsebino tega sklepa. ki niso zapisane. jo sodišče s sklepom razveljavi. s periodično zapadlimi pravicami velja 3-letni zastaralni rok. zavezanec iz v.p. če je izdajatelj pravna oseba.p. ki je upravičena na podlagi predložitve listine uveljavljati pravico ali kako drugače izkaže pravni interes. ordrski in imenski). (prvi neposredni imetnik). Pri v. razen če je poznejši imetnik vedel ali bi moral vedeti. Možnosti imetnika so odvisne od stopnje poškodovanja papirja: (1) izdaja nove listine – če je v. Lahko se amortizirajo vse vrste v. Za zastaranje pravice iz v. veljajo splošna pravila o zastaranju.p. če ni s posebnim zakonom določeno drugače – splošni 5-letni zastaralni rok. kjer je sedež (ali stalno prebivališče) predlagatelja.p. poškodovan tako. s katerim pooblastitelj pooblasti pooblaščenca. Po splošnih pravilih OZ obveznost iz v. vendar je iz listine možno razbrati njeno pristnost in vsebino. Pooblastitev je enostranski pravni posel. iz katerega nedvomno izhaja. delnega ali popolnega uničenja ter izgube.p. se razveljavi. uničenja. da je bila obveznost izpolnjena.p. na katerem je zapisana pravica iz v. Obveznost iz v. 10.p. Prenehanje obveznosti in nadomestitev vrednostnega papirja 10. na njegovo zahtevo in proti povrnitvi stroškov izročiti vse listine in mu dati vse informacije.V razmerju med izdajateljem in zakonitim imetnikom. Če listine ne predloži nihče. dosedanjemu imetniku v.. se lahko kot ugovor uveljavljajo tudi napake pravnega posla (§ 233/2 OZ). da se listina razveljavi (razveljavitveni sklep).1. Nadomestitev vrednostnega papirja Medij.0. sestavljen iz 2 pooblastitev: . V meničnem in čekovnem pravu so z zakonom določeni prezentacijski roki. se lahko izpolni enako kot druge premoženjske pravice.p.p. ter ○ podatke. kjer naj bi bila obveznost izpolnjena. če pride do združitve upnika in dolžnika v eni osebi.p. Vrednostni papirji kreditnega in plačilnega prometa 1. hotel izogniti ugovorom izdajatelja iz temeljnega razmerja – v tem primeru lahko izdajatelj uveljavlja iste ugovore zoper njega (§ 233/3 OZ). Po prejemu izdaje sodišče z oklicem v Uradnem listu pozove morebitne upravičence. vsebina pravice. Pri fizičnih osebah pride primarno v poštev sodišče kraja. v katerem se izda sklep. § 237/2 OZ določa.p.2. ki kažejo na verjetnost izgube oz. ki nastane z dvojno pooblastitvijo. od izdajatelja zahteva.p. ki jih imetnik potrebuje v amortizacijskem postopku. naj se izreče o izdaji v.0. Amortizacija je razglasitev izgubljenega (ali uničenega) v.p. Zavezanec izpolni obveznost proti predložitvi papirja in listino zadrži ter jo fizično uniči ali napravi zapis. To je posebna oblika nepravdnega postopka. Nakazilo obligacijskega prava 1. lahko imetnik v. Sodišče v postopku amortizacije najprej preveri pogoje za izdajo razveljavitvenega sklepa in pozove izdajatelja. POSEBNI DEL 1. Predlagatelj mora navesti: ○ podatke o vsebini listine (izdajatelj. Lahko pride do njegovega poškodova-nja.1. da opravi določeno pravno ravnanje. sekundarno pa sodišče kraja. II. Asignacija je zloženi pravni posel. da mu na njegove stroške izda novo listino. Pojem in gospodarski pomen Nakazilo ali asignacija je osnovno trikotniško pravno razmerje.p.p. upravičenost).

kot če bi ena stranka pridobila terjatev (= prejemnik nakazila). Značilnosti razmerij med posameznimi subjekti 1. Uporablja se prejemna teorija – sprejem velja od trenutka. s katerim asignat (nakazanec) izjavi. Učinek nakazila je enak. zato imamo 3 razmerja: (1) kritno razmerje – je razmerje pooblastitve med asignantom (nakazovalcem) in asignatom (nakazancem). osebi. Obveznost asignata ne more nastati z enostranskim ravnanjem asignanta – potreben je sprejem ali AKCEPT nakazila. Kritna razmerja ne vplivajo na asignacijo. Med nakazancem in prejemnikom nakazila se opravi izpolnitveno ravnanje. To je voljno ravnanje. To razmerje je cilj. da sprejema nakazilo. ki je izvor asignacijske obveznosti. (2) kavzalno razmerje – je razmerje pooblastitve med asignantom (nakazovalcem) in asigna-tarjem (prejemnikom nakazila). Razmerje med asignantom in asignatom je temeljna pooblastitev. da v svojem imenu nakazilo sprejme.(1) 1. ASIGNAT (nakazanec) = pooblastitev za izpolnitev ASIGNANT (nakazovalec) = pooblastitev za sprejem izpolnitve ASIGNATAR (prejemnik nakazila) 1. ○ kreditno razmerje – z izpolnitvijo postane nakazanec kreditodajalec nakazovalca. . z asignacijo se želimo izogniti večkratnemu plačilu. katerih predmet ima naravo generične stvari. h kateremu je asignacija usmerjena. (3) valutno razmerje – je razmerje pooblastitve med asignatom (nakazancem) in asignatar-jem (prejemnikom nakazila). in denarne obveznosti. (2) 2. Ponavadi je nakazovalec dolžnik prejemnika nakazila.1. ko asignatar izjavo o sprejemu prejme. Če je asignat (nakazanec) dolžnik asignanta (nakazovalca). dolg ugasne skupaj z izpolnitvijo nakazila. Običajna so: ○ dolžniško razmerje – nakazanec je dolžnik nakazovalca. Sprejem nakazila je nepreklicna izjava. pooblastitev – nakazovalec (asignant) pooblasti nakazanca (asignata). Na podlagi akcepta postane asignat zavezan k izpolnitvi. Nakazilo pride v poštev pri obveznostih. da na njegov račun nekaj izpolni prejemniku nakazila (asignatar). Asignacija ustvarja pravno razmerje med 3 subjekti. Akcept nakazanca je abstrakten = neodvisen od temeljnega razmerja. druga stranka pa prevzela dolg (= nakazanec).0.2. od kogar je prejel premoženjsko korist. Naslovnik izjave o sprejemu nakazila je asignatar (prejemnik nakazila). Gospodarski pomen asignacije je možnost izpolnitve po 3.0. pooblastitev – nakazovalec pooblasti prejemnika nakazila. ki po naravi ne zahtevajo osebne izpolnitve – obveznosti. Vrstni red pooblastitev ni pomemben.2. ○ darilno razmerje – z izpolnitvijo nakazanec prevzame obveznost nakazovalca iz nepremoženjskih vzrokov. Z nakazilom nastane samostojna terjatev ne glede na vsebino predhodnega razmerja med prejemnikom in nakazovalcem.

– prenosljiva je z indosamentom.0. Papir je materialni nosilec menične terjatve. Prenos nakazila je omejen ali izključen le. – vsebina njene obveznosti je denarna terjatev. Menica je gospodarsko in pravno najbolj dodelan v.1.2.1. 2) trasant in drugi menični zavezanci odgovarjajo kot regresni dolžniki pogojno in subsidiarno – menico morajo plačati. Posledice opustitve obvestila so odškodninske.0.p. pri kateri izdajatelj menice pozove 3. Terminologija Trasant je izdajatelj menice. Možnost preklica izhaja iz enostranske pravne narave pooblastitve. razen če je upnik asignanta (nakazovalca). to ne vpliva na obveznost drugih podpisnikov. Razmerje med asignantom in asignatarjem Namen pooblastitve asignatarja (prejemnika nakazila) za sprejem izpolnitve je vzpostavitev upravičenosti.3. ko asignat (nakazanec) nakazilo sprejme ali izpolni. če je ne plača akceptant oz.p. Osnovna definicija menice: menica je individualni v. 1.1. ki je predmet nakazila. ali imenski v. ki jo izdajatelj določi za primarnega dolžnika. ki se glasi na določeno vsoto denarja ter se izdaja in prenaša v skladu z meničnim pravom. Osnovni pojmi 1. Menica 1. Podobnost med asignacijo in nekaterimi vrednostnimi papirji Najbolj podobna nakazilu sta menica in ček. oseba upraviče-nemu imetniku menice določeno vsoto denarja v določenem času in v določenem kraju.3. če je to posebej dogovorjeno. na katerem je zapisana ena ali več plačilnih obveznosti. osebo.p. 1. ki vzpostavi izpolnitveno obveznost. (6) obveznost podpisnika menice je samostojna obveznost – če se na menici znajdejo podpisi oseb. Razčlenitev definicije: (1) menica je vrednostni papir – na njej zapisanih pravic ni možno ustanoviti in uveljaviti brez papirja. Možni ugovori asignata proti asignatarju se lahko nanašajo le na veljavnost sprejema (akcepta) nakazila – omejitev števila ugovorov. Notifikacijska dolžnost je dolžnost asignatarja obvestiti asignanta. .p.2. (2) menica je obligacijski v..p. naj menico plača. ki pridejo v stik z menico. (5) obveznost iz menice je abstraktna obveznost – iz menice pravni temelj ni razviden. Pojem Menica je potrdilo. Z menico se izdajatelj menice zaveže. četudi ne vsebuje izrecne ordrske klavzule. Osebe. če asignat nakazila ni sprejel ali ga ni izpolnil v roku.1. (3) menica je popoln ordrski v. je to bolj izdelano). ki so podlaga za izdajo nakazila.p.2.p. Ustne menice ni. podrejeno posebej strogim zakonskim obličnostnim zahtevam. iz nje same ne morejo razbrati.1. Ostale podobnosti so: ● abstraktnost v odnosu do temeljnega razmerja. Menica se lahko glasi le na določeno vsoto denarja. 1.0. Osrednje pravno opravilo je akcept. 1. (4) menica je prezentacijski (= predložitveni) v. zato mora asignatar sprejeti nakazilo = akcept asignatarja. Trasirana menica ali trata je menica.1.p. ki menico izda. zaradi katerega posla je bila menica izdana. Razmerje med asignatom in asignatarjem Značilna je izpolnitev obveznosti. (7) odgovornost za izplačilo menice je solidarna odgovornost – vsi podpisniki in indosanti menice meničnemu upniku in svojim prednikom solidarno odgovarjajo za izplačilo menice: 1) akceptant (sprejemnik) trasirane menice in izdajatelj lastne menice odgovarjata brez-pogojno in morata menico plačati ob dospelosti.1. S posebnim indosamentom jo je možno prekvalificirati v prinosniški v. Asignatar lahko s svojo terjatvijo iz nakazila razpolaga ter jo prenese. Upnik mora priti po plačilo in zavezancu prezentirati (= predložiti) menico. izdajatelj ter imetnik menice neplačilo dokaže z veljavnim protestom.Asignant (nakazovalec) lahko nakazilo prekliče. Naklonjenost brez soglasja nima učinka. Preklic ni možen. ● notifikacijska dolžnost – če sekundarni dolžnik ne plača. Ta akcept je preklicen – asignatar se lahko nakazilu kadarkoli odpove. – obveznost zavezanca nastane šele s prezentacijo (= predložitvijo) papirja. 1. da bo plačal sam ali da bo po njegovem nalogu plačala 3. To je oseba. Pri nakazilu gre navadno za generične stvari. Izpolnitev obveznosti iz nakazila je abstraktna glede na pravna razmerja.2. Rešitve iz meničnega prava je možno analogno uporabiti za druge v. ki obveznosti ne morejo izpolniti. mora upnik obvestiti primarnega dolžnika (v pravu v.1.p.

To je oseba. Za lažje razumevanje glej skico na naslednji strani. mora menični upnik menico protestirati. (2) Trasirana menica ali trata Izdajatelj nekomu tretjemu ukaže. Gre za nadgrajeno nakazilo. Aval je menično poroštvo za plačilo meničnega dolga. Lastna menica je menica.Trasat je pozvanec ali menični zavezanec. Menična načela Menična strogost se nanaša na dolžnost imetnika menice. da zaradi menične strogosti ne izgubi pravic. Načelo neposrednosti – menični upnik lahko neposredno terja izplačilo vsote od vseh meničnih dolžnikov. Funkcija lastne menice je prevzem jamstva v posojilnih poslih. Če roka ne upošteva. ki menično obveznost sprejme. Za lažje razumevanje ga lahko terminološko neustrezno imenujemo odsvojitelj menice. po naredbi katere je treba menico plačati. kateremu in po naredbi katerega je treba plačati (ime upnika). Načelo samostojnosti – vsak podpisnik menice prevzame menično obveznost samostojno. da predloži menico v plačilo na natančno določen dan (= datum.2. neodvisno od drugih podpisnikov. Če menico prenese naprej. ki menico prenese na drugo osebo. naj plača menično vsoto. Vrste menic (1) Lastna menica Izdajatelj menice obljubi njenemu pridobitelju določeno denarno vsoto.4. Indosant ali žirant je remitent (menični upnik). ki je napisan na menici). ki je na menici napisana. v katerem je menica izdana). 5) navedba kraja izdaje in dneva izdaje. pri kateri sta trasant (izdajatelj menice) in trasat (pozvanec) ista oseba. Če je obličnost izpolnjena. Menična skrbnost je način ravnanja imetnika menice. razen v delu. Najprej mora zahtevati plačilo od glavnega dolžnika. da vanjo vstopi. temveč mora. 4) ime tistega. To je oseba. Trasat ni nikoli v menični zavezi. veljajo določila Zakona o menici za trasirano menico. ki mu gredo. ki jo trasant (izdajatelj menice) pozove. izgubi pravico do protesta in regresno pravico. kdaj je treba plačati = navedba dospelosti. Za lažje razumevanje ga lahko terminološko neustrezno imenujemo pridobitelj menice. Remitent je menični upnik. V primerjavi s posojilnimi pogodbami ima prednost. Bistvene sestavine lastne menice so: 1) označba.1. Izdajatelj je menično zavezan že ob izdaji menice (npr. Avalist je menični porok. s katerim remitent/indosant prenese menico na indosatarja. Akcept je trasatov (pozvančev) sprejem menične obveznosti. Indosatar ali žiratar je oseba.2. Načelo solidarnosti – vsi menični dolžniki solidarno jamčijo za plačilo menične vsote. Ponavadi jo odkupi. 1. naj plača (npr. Ob menični neveljavnosti zaradi pomanjkanja obličnosti veljajo določila civilnega prava. Če ta ne plača. Skica za lažje razumevanje trasirane menice (za terminologijo glej prejšnjo stran): KDO JE KDO V TRASIRANI MENICI? . proti tej menici plačajte A-ju 10'000 SIT en mesec po njeni izdaji). Podobna je zadolžnici in obljubi plačila. 6) podpis izdajatelja menice. Indosament ali žiro je zaznamek na hrbtni strani menice. da se bo plačala določena vsota denarja. ker jo je možno indosirati. da je papir menica (napisana v jeziku. Načelo fiksne menične obveznosti – menični dolžnik mora plačati vsoto. 2) nepogojna obljuba. ki se nanaša na amortizacijo. Načelo inkorporacije – pravice iz menice so povezane s posestjo menice. ki od remitenta prejme menico. Indosatar z odkupom menice postane remitent. menično obveznost akceptirati (sprejeti). Akceptant je trasat. 3) navedba. proti tej menici plačam A-ju 10'000 SIT en mesec po njeni izdaji). 1.3.1. postane indosant.

1.1. Ob izdaji obstaja namen izdajatelja. prejemnik) Bistvene sestavine trasirane menice so: 1) označba. dolg iz temeljnega razmerja REMITENT 3. prejemniku/ osebno. 3) ime tistega. kdaj je treba menico plačati = navedba dospelosti. da je papir menica. če sta jo sprejela (akceptirala). (3) Bianko menica je menica. Bianko menica se uporablja za zavarovanje prihodnjih terjatev. nakazilo je imenski papir: ○ nakazilo je možno prenesti s cesijo. 4) navedba. INDOSATAR (2. 2099. odsvojitelj) indosament 1 indosament 3 1. prejemnik) = 1.r. kateremu in po naredbi katerega je treba plačati = ime remitenta. ki jo remitent za to pooblasti. da nakazilo sprejema). katerih obseg in vsebina v času izdaje menice nista določena. Bistvene razlike med menico in nakazilom: ● prenos – menica je ordrski papir. naj se plača določena vsota denarja.5. 6) navedba kraja izdaje in dneva izdaje. 2) nepogojno nakazilo. INDOSANT indosament 2 2. INDOSANT (1. prejemnik) (3. menični dolžnik) (menični porok) akcept (sprejem) trasantu ALI akcept remitentu TRASANT plačilo meničnega dolga (izdajatelj menice) menični menična terjatev dolg terjatev iz t. Uporabljajo jo podjetja s podružnicami – podružnica kot dolžnik menico trasira na matično podjetje. trasiranje TRASAT /akceptant/ AVAL AVALIST (poziv) (pozvanec. trasat = asignat. 5) ime tistega. Trasat s sprejemom postane akceptant. ki ji ob izdaji manjka ena ali več bistvenih sestavin. pri kateri je trasant hkrati trasat. vendar pri tem nakazanec ohranja svoje ugovore proti prejemniku nakazila (to ne velja le. odsvojitelj) (2. Posebna vrsta trasirane menice je trasirana lastna menica. INDOSATAR (menični upnik) (3. ki naj plača = ime trasata. Pooblastilo remitentu za vnos manjkajočih sestavin da izdajatelj. Trasant = asignant.2. INDOSATAR = 3. INDOSANT (1. če je nakazanec izjavil cesionarju nakazila /= 2. Podpis: trasat. remitent = asignatar. odsvojitelj) = 2. dne 31. 7) podpis tistega. . ki je menico izdal = podpis trasanta. da manjkajoče sestavine kasneje vnese remitent ali oseba. Najbolj si ustrezata obveznosti asignata in trasata – za obveznost odgovarjata le. Tristransko razmerje – nakazilo civilnega prava in trasirana menica Najkrajša veljavna trasirana menica se glasi: Gospodu Trasatu: proti tej menici plačajte gospodu Remitentu.12. deset tisoč tolarjev.

Zakonodaja Obstajajo 3 glavni menični redi: ● nemški krog izhaja iz formalne plati menice in jo razume kot lastninskopravni objekt. Opravljala je funkcijo menjave denarja in sredstva plačilnega prometa ter postala predhodnik papirnatega denarja. zoper katero bi lahko zavezanec iz temeljnega posla uveljavljal ugovore). Menica je posledica nastanka pogodbe. Menjalec C je veronskemu trgovcu A izdal pisno listino. Pooblaščenec je lahko menico indosiral dalje. Z nastankom papirnatega denarja je menica pridobila kreditno funkcijo. ● Konvencija o koliziji zakonov. Menica ni nujno ordrski papir.1. zaradi katerega je bila izdana = abstraktnost do temeljnega posla (do tega je prišlo zaradi tega. menica). s čimer je postala abstraktni v. ● francoski krog izhaja iz Code de commerce (1807) in v krog meničnih obveznosti prišteva tudi obveznosti. veronski trgovec A. Razvila se je v 12. S tem je prevzel jamstvo. da indosatar z njim pridobi vse pravice. UNCITRAL v okviru OZN si prizadeva za mednarodno menico. Zato je npr.p. 1. SV.2. st. da je obveznost možno izpolniti prvotnemu upniku ali osebi po njegovem nalogu. ki izhajajo iz menice same. Zgodovina meničnega prava 1.3. ki ne izhajajo iz same menice. v srednjeveški Italiji. Prenos kovanega denarja iz kraja v kraj je bil nepraktičen in nevaren zaradi cestnih razbojnikov. Postala je neodvisna od razmerja. V korist pooblaščenca je menični upnik na hrbtno stran menice napisal nalog. s katero se je zavezal. ○ pri menici je trasant (asignant) podrejen meničnopravnim pravilom jamčevanja – če trasat (asignat) ne sprejme ali ne plača menice.1.1.1. ● uveljavljanje pravic – menični postopek izterjave je posebno hiter in zagotavlja skoraj gotovost izterjave meničnih dolgov. 1. 1930 so v Ženevi sprejeli 3 konvencije: ● Konvencija o enotnem meničnem zakonu. ● Konvencija o taksah – veljavnost meničnih zavez ne sme biti pogojena z davčnimi predpisi. Poenotenje meničnega prava 1910 in 1912 sta v Haagu potekali svetovni konferenci o meničnem pravu. 1. lahko imetnik menice uveljavlja regres proti trasantu. ki bi jo uporabljali le v mednarodnem poslovanju. Mestne državice so vsaka kovale svoj denar. Obveznost je menjalec C izpolnil sam ali po svojem poslovnem partnerju D v Benetkah. da se bo menica pooblaščencu res izplačala. Trasant in vsi indosanti jamčijo kot solidarni dolžniki – proti vsakemu je možno uveljavljati regresni zahtevek. ○ menica se prenaša z indosamentom – prenosna funkcija indosamenta pomeni. Dolgo časa je bil pogoj za veljavnost menice različnost krajev izdaje in plačila (distantia loci).p. Običaji – razvoj do 17.4. ● angleški krog izhaja iz Bill of Exchange Act (1882) in izraža kodificirano prakso. ki je želel plačati dolg beneškemu trgovcu B v beneških zlatnikih (= tuji valuti). Listina se je imenovala cambium (lat.2.1. Nemci so prvi menico popolnoma ločili od temeljnega posla. v Veroni obiskal menjalca denarja C (campsor) in mu plačal dolg v veronskih srebrnikih (= domači valuti). zato je kavzalni v.2. ki je prepovedoval obrestovanje – obresti so se skrivale v proviziji menjalca. ● jamčevanje: ○ če pri nakazilu asignat ne sprejme ali ne plača nakazila. Z menicami je bilo možno kmalu obiti zakon.2. 1.1. ki je menico prinesel z indosamentom. s čimer je prišlo do verige indosamentov. ker nihče ni maral kupiti menice. Pri trgovanju je bilo treba plačati večjo vsoto v tujem kraju v tamkajšnji valuti.2. Prizadevanja so propadla zaradi I. Indosatarja ne zadevajo ugovori meničnega dolžnika (trasata) proti trasantu in prejšnjim imetnikom (indosantom) menice. stoletja Menica je najstarejši v. Jamstvena funkcija indosamenta – poleg trasanta jamči vsak indosant.2. Z indosamentom se je raba menice razmahnila – beseda "indosament" izvira iz besedne zveze in dorso (= na hrbet). Tako so trgovci brez pomoči bankirjev lahko stopali v menične zaveze s poslovnimi partnerji in menica je pridobila kreditno funkcijo. Viri meničnega prava pri nas . lahko se lahko glasi tudi na prinosnika. lahko asignatar proti asignantu uveljavlja le zahtevke iz temeljnega posla. Ordrske klavzule na menici so narekovale. da bo beneškemu trgovcu B plačal določeno vsoto v beneških zlatnikih.p.

(2) Teorija pisne pogodbe – menica sama je razlog nastanka menične zaveze. subsidiarno veljajo splošna pravila civilnega prava. Kupčeve prednosti – v času pred dospelostjo menice ne pade v zamudo. Meničnopravna zaveza je kavzalna – menična pogodba je samostojna pogodba. Kavcijska. Ta teorija je zaradi današnje splošne abstraktnosti menice seveda nesprejemljiva. ki jih ZM in konvencije ne urejajo. 1. da bo akceptirala menico do določene vsote. prejeta v denarju. če pride do kavcijskega primera. Rimesa je menica. Diskontiranje je kreditni posel z določenimi značilnostmi prodajne pogodbe. (5) Teorija obljube določene vsote – menična zaveza nastane z 2 pogodbama: 1) pogodba o izročitvi menice med trasantom in pridobiteljem. S tem menica postane diskontna rimesa. in 2) pogodba o sprejemu med imetnikom menice (remitentom) in akceptantom (trasatom). indosant) zanj banki odgovarja. (4) Teorija formalnega akta – odločilna je formalnost menične obveze. zaradi abstraktnosti menice prodajalec dobi poplačilo ne glede na morebitne ugovore kupca. Klient uporabi menico za poravnavo dolgov. četudi meničnega dogovora ni bilo. Najbolj pogost primer so kavcije članov uprave za odškodninske zahtevke zaradi nevestnega opravljanja dolžnosti. Ponavadi se izda za kreditirano dobavo blaga. Vsebina nastanka je le motiv. (3) Teorija papirnatega denarja ali teorija enostranskega pisnega akta – menica je le papirnat denar. da menico banki z indosamentom izroči v diskontiranje. prejeta v blagu.1. Blagovna menica Označuje jo klavzula: vrednost.1. .3. S finančno menico se pridobi kredit z: (1) bančnim akceptom – do bančnega akcepta pride z dogovorom med banko in klientom. Gospodarske funkcije menice ● denarnomenjalna in plačilna funkcija (BLAGOVNA menica). ki ga je treba plačati v roku. ● funkcija zavarovanja (KAVCIJSKA menica). prodajalec (remitent.1. ki jo lahko vnovči vsak prinosnik (tudi nepošteni). zato se pravna narava menice presoja po naravi temeljnega posla. da banka odobri kredit v okviru zaveze. ● pridobitev likvidnih sredstev pred dospelostjo menice – prodajalec lahko menico vnovči pred plačilom akceptanta in s tem pridobi kredit. Za vprašanja. Diskontna politika – privlačnost diskontiranja za posameznega meničnega upravičenca je odvisna od obrestnih mer komercialne in centralne banke. Stranki se dogovorita. rimesa Kavcijska menice se položi za zavarovanje kasnejših morebitnih terjatev. zato se pogosto zgodi. Tej teoriji sledi ZM.4. s katerim se plačuje med trgovci.1.3. na katerega vleče menico prodajalec.4. Pridobljeni kredit je diskontni kredit. Obveznost trasata kot akceptanta temelji na njegovem samostojnem podpisu. ● funkcija pridobitve kredita in financiranja (FINANČNA ali KREDITNA menica). (2) akceptom iz ustrežljivosti – akceptant je nekdo.1946 je bil sprejet Zakon o menici (ZM). Menična zaveza nastane neodvisno.2. zapisana v obliki menice.1. Omogoča kreditiranje in diskontiranje v povezavi z blagom. ki ni finančna ustanova. označenem na menici. Po monetarnih teorijah je bankovec samo menica na bankirja.1. Če trasat dolga banki ne plača. To stori tako. ki ne šteje za pravnorelevantno pogodbo. zakladna menica. 1. Finančna ali kreditna menica Označuje jo klavzula: vrednost. depozitna. Kupljeno blago lahko proda naprej (po višji ceni) in v vmesnem času obrača kupnino. Vrednost menice se zmanjša za diskontne obresti (cena kapitala) in bančne stroške (cena storitve). Pri tem ni možno z gotovostjo računati na poplačilo meničnega dolga. Slovenija je ratificirala ženevske konvencije. 1. Kredit pridobi kupec.4. 1. ker lahko zaradi njene bonitete imetnik menice z gotovostjo računa na poplačilo meničnega dolga. Tak kredit je akceptni kredit. Teorije o menici (1) Teorija konsenzualne pogodbe – izhaja iz pogodbe med trasantom in remitentom. da bo upnik menico dal v promet le. 1. da mora menični upniki proti trasantu uveljavljati regresni zahtevek. Prodajalčeve prednosti in možnosti: ● hitro poplačilo ob zapadlosti menice – menični postopek je izredno strog in kratek. ki z neznatnimi popravki velja še danes. Rediskont je prodaja menice s strani banke centralni banki. Akceptant mora nujno biti banka ali finančna ustanova. namenjena kritju dolga. Menična obveznost je posledica menične oblike.4. Obe obrestni meri sta instrumenta finančnega trga.

.....eventualno nadomestljiva sestavina 4) kraj plačila menice.... Ima jo vsaka popolnoma poslovno sposobna oseba............bistvena sestavina 2) remitent..............5........ Kdor se podpiše na menico brez pooblastila (falsus procurator).. subjekt meničnih pravic.. na kateri so natisnjeni nespremenljivi deli vsebine. (2) Menične izjave pooblaščenca – menične izjave lahko podaja tudi zastopnik.. Menični blanket je posebna tiskovina.........4.. 1. (3) Samostojnost meničnih zavez – na zavezo drugih podpisnikov ne vpliva... Pred diskontiranjem je v menično razmerje vključenih več zaupanja vrednih indosantov....3........2........ ima jo vsaka fizična in pravna osebe – ravna se po splošnih pravilih o pravni sposobnosti....1........... Z izkupičkom se plača stara menica. ki jo izda država za kritje svojih finančnih potreb........... namenjena kritju kreditnega razmerja........ odgovarja enako kot dozdevni zastopanec..5... nato prenese in diskontira.......... per procura X)..nebistvena sestavina 3) kraj izdaje menice........ Prevara lahko traja v nedogled........... če so na menici lažni podpisi ali podpisi izmišljenih oseb......... ki ima vse predpisane sestavine.... Bistvene sestavine Trasirana menica ima 8 bistvenih sestavin: (1) menična klavzula..... Zavezovanja in upravičenja (1) Menična sposobnost je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti iz menice: 1) aktivna menična sposobnost je sposobnost biti nosilec oz.bistvena sestavina 3) trasant = podpis trasanta........... ki se podpiše le s svojim imenom............... je sam zavezan ali upravičen iz menice. (6) dan in kraj izdaje menice....... (3) trasat.... 1. ● stvarna temeljna pogoja: 1) menična klavzula...........5... Menične prevare (kletna menica. ki niso krite s temeljnim poslom.....4. Ponavadi se izda v obliki lastne menice z zapadlostjo 13.. (7) dospelost........... ki nastane zaradi kredita na tekočem računu – kontokorentni kredit.... Bianko akcept se uporablja za zavarovanje obročnih terjatev...................... (2) klavzula o plačilu = nepogojno nakazilo.. Zastopnik.. dokler ne zmanjka finančnih ustanov ali udeleženci postopka postanejo neplačeviti... in jih potem diskontirajo finančne ustanove..........Depozitna menica je menica.. jezdenje na menici) Kletna menica je menica na kateri je podpisana izmišljena oseba ali oseba brez premoženja.................... A... (8) kraj plačila... V promet se da ob morebitnem neplačilu dolga.... Menica se trasira na tako osebo..1..bistvena sestavina 2) čas plačila menice..............bistvena sestavina 2) klavzula o plačilu = nepogojno nakazilo....... Za veljavnost zastopanja mora zastopnik razkriti tudi ime zastopanca (npr. da se plača določena vsota denarja......... 26 in 52 tednov od dneva izdaje...1....... Zakladna menica je menica............... (4) remitent... (5) trasant = podpis trasanta... Kletni menici se lahko izognemo s tem.......1..bistvena sestavina ● osebni trikotnik: 1) trasat...............5............ 1.. je lahko napisana na čemerkoli................ 1.... ki so oškodovani z uveljavljanjem regresnih zahtevkov. Bistvene sestavine si najlažje zapomnemo z 2 + 3 + 4 (2 × 2) matriko..............1. Lahko se izda knjigovodsko z izročitvijo potrdila (book entry). da preverimo obstoj osebe v sodnem registru..........eventualno nadomestljiva sestavina (1) Menična klavzula ..bistvena sestavina ● 4 modalitete izdaje in kraja plačila: 1) čas izdaje menice......1.............. 2) pasivna menična sposobnost je sposobnost prevzeti menične obveznosti...... Menica... Pred dospelostjo se izda nova menica na višji znesek in se spet diskontira (priporočljivo pri drugi finančni ustanovi).. Jezdenje na menici – udeleženi subjekti izdajajo menice... Izdaja in oblika 1........

Trasant lahko izbira med 4 dnevi dospelosti: 1) vpoglednica dospe v plačilo ob predložitvi ("plačajte ob vpogledu". 2) povpoglednica zapade določen čas po vpogledu (npr. ko je treba menico plačati. da je dan naveden z datumom. plačajte za to menico 10'000 SIT + 4 odstotke obresti). indosanti ga lahko le krajšajo. odgovarja kot trasant. Menična zaveza nastane z indosiranjem takšne menice 3. Silvestrovo. (2) Klavzula o plačilu = nepogojno nakazilo Na menici mora biti zapisano nepogojno nakazilo določene denarne vsote. (3) Trasat Zadostuje. v katerem jo je treba predložiti v plačilo. kadar stranke ne vedo. Če se podpiše le s svojim imenom. (4) Remitent je oseba. ki se glasijo na Božič. Veliki šmaren. Menico je možno trasirati na trasanta – trasirana lastna menica. čeprav zadostuje le ena navedba. dodan mora biti podpis zastopnika. (7) Dospelost je trenutek. Zastopanec). Če kraj ni naveden. Mora biti določen. morata stranki obresti vračunati v menično vsoto. neveljavne pa so dnevnice. vendar je akcept plačila že zagotovljen – trasat ga je dal trasantu kot remitentu. da je trasat razpoznaven iz imena fizične ali pravne osebe oz. Pravne osebe dajo na menico žig. (5) Trasant = podpis trasanta Ni dovolj le omemba trasanta v besedilu menice. Trasant lahko ta rok skrajša ali podaljša. Iz besedila mora biti možno nedvomno razbrati. prevlada zapis z besedo. itd. Menica na lastni ukaz – trasant navede sebe kot remitenta. Treba jo je predložiti v 1 letu od izdaje. kateri ali po naredbi (indosamentu) katere je treba plačati (plačajte gospodu Remitentu). Pogoste so 3-mesečne oddnevnice. Ni nujno. Običajno je znesek zapisan s številko in besedo. ne pa pravi. Zastopnik se lahko podpiše s svojim imenom ali imenom zastopanca (npr. . je njena izterljivost zagotovljena. Ne zadostuje navedba besede "menica" v naslovu. Remitent mora biti določena oseba. plačajte 14 dni po vpogledu). 3) oddnevnica zapade določen čas po izdaji. osebi. Taka menica se prenaša s cesijo. ki jo upnik predloži v plačilu pred dnevom dospelosti. Menica s ponarejenim podpisom je veljavna. Obrestna klavzula je dovoljena le pri menici vpoglednici in povpoglednici (npr. Trasirana lastna menica na lastni ukaz – vsi 3 udeleženci so ena oseba.. Menica na izmišljeno (fingirano) ime je veljavna. (6) Dan in kraj izdaje menice Dan (datum) izdaje je lahko naveden kjerkoli na menici. Negativna ordrska klavzula ali rekta klavzula se glasi "ne po odredbi" in menico spremeni v imenski papir (rekta menica). Zastopanca ali samo B. Plačilo se mora nanašati na določen znesek denarja. Menica z neznanim krajem ali večimi kraji je neveljavna. sedež. "plačajte za to menico"). Ordrska klavzula (ali po naredbi gospoda Remitenta) ni potrebna. Trasant lahko odredi. Če se razlikujeta. Čim trasant/remitent menico indosira. A. Navedeno mora biti obstoječe ime. da gre za menico. Zastopnik kot zastopnik B. Menice. ki je namenjeno zagotavljanju abstraktnosti. Trasant se mora ročno podpisati. izdani zaradi kredita. Plačilo mora biti nepogojno – ni možno zahtevati nobene nasprotne dajatve iz temeljnega posla. kdo bo imetnik menice. Ponavadi je kraj trasatovo prebivališče oz. Antidatirana menica je menica s popravljenim datumom. velja presumpcija trasatovega prebivališča. temveč se mora beseda "menica" pojaviti v meničnem besedilu (npr. ker datum slednje ni določljiv. Listina mora biti v besedilu označena kot menica v jeziku. Menični dolg je iskalni dolg (iskovina). 4) dnevnica ali koledarska menica zapade natančno določenega dne. "plačajte ob predložitvi"). menični dolžnik ni dolžan plačati. Pri ostalih menicah šteje obrestna klavzula za nezapisano. Kraj izdaje mora biti določen. velja kraj poleg trasantovega podpisa. Oblika je zelo pogosta – uporablja se. vendar ne pravi. Postdatirana menica je menica s pozneje dopisanim datumom. v katerem je sestavljena. vendar mora biti določljiv. datirane na Veliko noč. Če kraj ni naveden. njene firme. da vpoglednice ni možno predložiti v plačilo pred določenim datumom. (8) Kraj plačila Na menici mora biti označen kraj. Pri menici. Tako so dopustne dnevnice.

Indosament je pisna izjava na hrbtu menice (in dorso) ali na alonži o izročitvi. ○ vrednost. Vendar lahko menični zaveza-nec postavi ugovor zaradi izpolnjevanja.6. Menične klavzule V Zakonu o menici niso omenjene: ● pokritvena klavzula – označuje razmerje med trasantom in trasatom ter obvešča trasata. v kakšni obliki je trasant dobil dajatev od remitenta: ○ vrednost. Posebna ordrska klavzula na menici ni potrebna. Trasat lahko v akceptu navede plačilno mesto = natančen naslov. Bianko akcept pomeni. namesto nam plačajte po ukazu gospoda Indosatarja. pooblaščenec zaradi zavezujoče narave pooblastila ni deležen pravnega varstva – menični zavezanec ima proti nepoštenemu pooblaščencu ugovor kršitve sporazuma. da mora počakati na obvestilo trasanta. da trasat pod podpis na praznem blanketu pristavi besedo sprejeto in blanket izroči prvemu upniku (pokritvena klavzula). Pooblastilo za izpolnitev je v dvomu prenosljivo. Bianko menica je posebno pravno razmerje med strankama. da pridobitelj izpolni blanket in zaveže izdajatelja. temveč indosatarju. ● aviso klavzula: ○ klavzula po obvestilu obvešča trasata. ker kavzalno razmerje le razkriva. Lastništvo menice se prenaša: ○ z indosamentom. Prenos menice 1. je treba varovati poštenega pridobitelja – proti imetniku ni dovoljen ugovor kršitve sporazuma. Bianko akcept je bianko menica. prejeta od gospoda Tretjega – trasantu ni izpolnil remitent. s čimer spravi menično obveznost v dogovorjen okvir. da se menica izpolni kasneje. Pokritvena klavzula je dopustna. Bianko menica je menica.5. se domneva. ● je bila menica po vpisu presežne vsote indosirana. Npr.1. Indosament in cesija (1) Indosament je specifična izjava za ordrske papirje.1. vendar ima podpis akceptanta.1.1. do katere je izdajatelj pooblastil pridobitelja. Domiciliranje menice pomeni. kako naj zagotovi kritje za poplačilo menice.5. Nujno je skrajno zaupanje med obema osebama. ker mora zaradi poslovnih nagibov pogosto prepustiti izpolnitev drugim imetnikom menice. Če pridobitelj blanket izroči naprej brez izpolnitve manjkajočih sestavin.1. ali naj akceptira oz.6. 1. prejeta v blagu označuje blagovno menico. da je prenesel tudi pooblastilo za izpolnitev. Pooblastilo za izpolnitev je treba prenesti s cesijo. plača menico. Takšna menica se imenuje komisijska rimesa. Izdajatelj bianko menice izroči pridobitelju pooblastilo. ○ vrednost. ki mora biti zapisana v posebni obliki in s katero so povezani posebni učinki. temveč namesto remitenta 3. ki nima nekaterih bistvenih sestavin. da se menice ne plača indosantu. in . pri čemer lahko: ○ kritje daje trasant (obremenite moj račun). oseba (obremenite račun XY) – v tem primeru trasant deluje kot komisionar tretjega in izda komisijsko menico. Manjkajoče sestavine vpiše v blanket menični upnik na podlagi sporazuma. ○ klavzula brez obvestila omogoča akcept in plačilo menice brez trasantovega obvestila. Tako se ponavadi zavarujejo potrošniška in mednarodna posojila. ki nasprotuje sporazumu med zavezancem in pooblaščencem. 1. Informacijo o obsegu pooblastila poznejši imetniki dobivajo od prejšnjih. ne more pa razveljaviti lastne zaveze. ali ○ kritje daje 3. 1. Če pooblaščenec pooblastilo preseže z vpisom višje vsote in: ● je menica še v rokah pooblaščenca za izpolnitev. Pooblastilo mora biti pridobitelju znano – lahko je izrecno ali molčeče.4. sklenjeno pod pogojem.5. ● valutna klavzula – označuje razmerje med trasantom in remitentom ter navaja. da trasat na menici označi različen kraj plačila od svojega. Bianko menica V praksi trasant pogosto noče izpolniti menice. pri kateri sta kraj izdaje in kraj plačila različna. kjer naj se plača. Do katere vsote se lahko vpiše bianko menični znesek? Neizpolnjeni menični znesek se lahko vpiše do vsote. ki na blanketu nima nekaterih bistvenih sestavin. razen če je menico pridobil nepošteno ali ob pridobitvi ravnal z veliko malomarnostjo. prejeta v denarju označuje kreditno menico. oseba. Distančna menica je menica.

Razlike med cesijo in indosamentom so: 1) indosament omogoča dobroverno pridobitev menične terjatve. ki postane upravičena proti meničnim zavezancem. Cesionar ni samostojni upnik. po kateri je bil indosament novo nakazilo na 3. (per procura) / za inkaso / za izterjanje / za naš račun. Izročitelj izključi svojo meničnopravno odgovornost in daje pridobitelju izbiro. da oseba. povsem neodvisno od starega upnika. Rekta klavzula ali negativna ordrska klavzula (ne po odredbi) je klavzula. V praksi indosatar kot pooblaščenca navede lastno banko. poteka prek indosantov in se konča pri zadnjem imetniku. in ○ je možno nadzorovati. ○ pogodbo o izročitvi (tradicijo) – izročitev je pogodbeno strinjanje o prehodu pravic. Imetnik menice z bianko indosamentom ima 4 možnosti: 1) prazno mesto izpolni z lastnim imenom in unovči menično terjatev. indosatar) prenese pravice na naslednika. temveč le indosatarjev mandatar za inkaso. da pooblaščenec ni lastnik menice.1. 4) prazno mesto pusti prazno in da menico naprej – bianko tradicija. je podobna bankovcu. 3) indosament omogoča odgovornost v višini menične vsote . Kljub rekta klavzuli morebitni nadaljnji indosa-menti veljajo. tudi cesionar ne more postati. razbremenjeno vseh ugovorov iz osebnega razmerja dolžnika nasproti upniku. Vrste indosamentov (1) Polni indosament – indosament na ime. Indosatar je v ugodnejšem položaju od cesionarja. zato je indosatar samostojni menični upnik. Pošteni imetnik menice s prinosniško klavzulo je menični upnik. Remitent redko čaka na dospelost menice – pogosto jo proda prej v diskontnem poslu. Gre za klasični civilnopravni način prenosa. ki pride do nje nepooblaščeno. ali ○ ime indosatarja in podpis indosanta.p.6. Menica z bianko tradicijo pridobi pri sposobnosti kroženja. ali je imetnik menice njen upravičeni lastnik – nadzor ni mogoč. namesto nam plačajte gospodu Indosatarju Pooblaščencu in pro-cura / p. (4) 1) Odprti prokurni indosament ali inkaso indosament indosatarja določi kot pooblaščenca. Odplačna cesija omogoča odgovornost zgolj v višini nasprotne dajatve. Npr. namesto nam plačajte prinosniku. vendar imenski (rekta) indosant ne odgovarja. Npr. Pri večkratnem indosiranju nastane veriga indosamentov – začne se z remitentom. Pravna narava indosamenta: indosament je izjava. Med meničnim dolžnikom in indosatarjem kot novim meničnim upnikom nastane samostojno razmerje. Sestavljajo ga: ○ formula prenosa. (2) Cesija – menico je možno prenesti tudi s cesijo. (3) Bianko indosament – ni naveden indosatar. če gre za bianko indosament. 2) indosament je utemeljen na menični strogosti. Neodplačna cesija ne omogoča odgovornosti. Npr. usmerjena k prenosu menice (teorija prenosa) – upravičeni imetnik menice (remitent. Ne velja več teorija nakazila. osebe in ji izroči menico – s tem izključi svojo meničnopravno odgovornost. osebo. kdor menico s svojim podpisom indosira. 3) prazno mesto izpolni z običajnim indosamentom na ime in da menico naprej – s tem ne izključi svoje meničnopravne odgovornosti. Če ima na sebi podpise močno plačevitih dolžnikov. Npr. ker njegovega imena na menici ni. namesto nam plačajte po ukazu gospoda Indosatarja. Odprti prokurni indosament pokaže. nastopa kot legitimirani upnik. (2) Indosament na prinosnika – namesto indosatarja se navede beseda prinosniku. ki jo je možno prenesti le s cesijo. namesto nam plačajte po ukazu . Slabost je v tem. . Z indosamentom: ○ postane odgovoren za plačilo. ker lahko dolžnik proti njemu uveljavlja enake ugovore kot proti cedentu. cesija ne – če cedent ni imetnik terjatve. Indosatar lahko pridobljeno menico z novim indosamentom indosira dalje. s katero trasant spremeni običajno menico v imensko (rekta) menico. 2) prazno mesto izpolni z imenom 3. Indosament na prinosnika velja za bianko indosament.2. Indosatar z indosamentom pridobi na menici vpisano terjatev. Trasant lahko prepove tudi cesijo. povezan z izročitvijo menice. 1. in ○ ime indosatarja in podpis trasanta.

popoln prenos na 3. da rekta indosant indosatarju prepove nadaljnje indosiranje. vendar je ob dobri veri mogoč. ki je že udeležena v meničnem razmerju (npr. . Prenosno funkcijo izključijo: 1) rekta (imenska) klavzula. Učinki indosamenta ● prenosna ali transportna funkcija – indosament prenaša meničnopravne zahtevke. razen če je imetnik menice ob njeni pridobitvi zavestno deloval v škodo dolžnika. ne glede na pravice izdajatelja. razen če je novi imetnik ravnal dolozno (v slabi veri). Garancijsko funkcijo izključujeta prokurni in zastavni indosament. akceptant. Značilnosti odprtega zastavnega indosamenta so: • poln legitimacijski učinek – imetnik zastavljene menice lahko iz nje izvaja vse pravice. Vsak menični zavezanec ima pravico proti prokurnemu indosatarju uporabiti vse ugovore. ○ izključitev ugovorov – menični dolžnik ne more proti imetniku menice naperiti nobenih ugovorov.3. Nadaljnji indosamenti imajo veljavo cesije. Skriti prokurni indosament ima poln legitimacijski učinek za predložitev menice na lastno ime v plačilo. pri čemer se lahko obojemu izogne. ● garancijska funkcija – indosament utemeljuje odgovornost indosantov. ● legitimacijska funkcija – indosament izkazuje indosatarja kot imetnika menice. pri čemer niso možni ugovori iz osebnega razmerja indosanta (meničnega zastavnega upnika) proti novemu imetniku menice (pooblaščencu za izterjavo). Zastavni upnik ni lastnik menice. (1) Prenosna funkcija – indosament z zapisom prenaša vse pravice iz menice na indosatarja. zapisane na menici. ki jih ima proti njegovemu indosantu. vrednost v zavarovanje. ne pa terjatve.. Razlika med indosantovo in trasantovo odgovornostjo: ○ indosant odgovarja za plačilo in akcept . zapisan po poteku roka za protest. 3) indosament v zastavo (omejuje). 2) Skriti prokurni indosament – iz njega pooblastitvena upravičenja imetnika niso razvidna. 2) prokurni indosament (omejuje). za plačilo pa ne. Garancijsko funkcijo omejita: 1) klavzula zaradi strahu – indosant z njo izključi svojo odgovornost proti nasledni-kom s tem. pri čemer rekta indosant ne odgovarja. indosant. (6) Povratni indosament menico indosira na osebo. da napiše brez obveznosti. osebo ni dopusten. Prokurni indosatar lahko menico indosira naprej. 1) odprt zastavni indosament razkriva namen zastavitve – npr.. ki lahko izkaže svoja upravičenja iz nepretrgane verige indosamentov. zapisan po dospelosti je indosament.. 2) zaprt zastavni indosament ne razkriva namena zastavitve. Ima le učinek cesije – indosatar pridobi le upravičenje od prednika.6. pri odplačni cesiji pa jamči le do višine odplačila). trasat. (7) Indosament. ○ trasant se lahko izogne le odgovornosti za akcept . Če klavzulo zaradi strahu napiše trasant. Posledici prenosne funkcije sta: ○ dobroverna pridobitev menice – če je menica prešla od prejšnjega imetnika k novemu. vrednost v zastavo.1. novi imetnik odgovarja za izpolnitev meničnih obveznosti le. ki izhajajo iz razmerja dolžnika nasproti izdajatelju ali kateremu-koli indosantu. V zapisu označi indosatarja kot zastavnega upnika. Menica se lahko indosira le do poteka roka za protest. Iz indosamenta ni razvidno pooblastitveno razmerje med indosantom in indosatarjem. • omejena garancijska funkcija – zastavitelj (zastavni indosant) iz zastavnega indo-samenta NE odgovarja meničnopravno. če je menico pridobil v slabi veri (???).). se s tem znebi le odgovornosti za akcept. (5) Zastavni indosament ali menični lombard menico indosira zaradi njene zastavitve. s čimer prenese le pooblastilo za izterjanje menične terjatve. da bo redno izplačana celotna menična vsota (v tem je razlika od cesije: pri neodplačni cesiji odstopnik sploh ne jamči. (2) Garancijska funkcija – z indosamentom indosant prevzame jamstvo. trasant. • omejena prenosna funkcija – zastavni indosatar lahko prenese menico le s prokur-nim indosamentom kot prenos pooblastila za izterjanje. 1. 2) rekta ali imenska klavzula – omeji meničnopravno odgovornost s tem.

da je bil akcept prečrtan pred vrnitvijo. Tega ne more storiti pri povpoglednici in domicilirani menici. 2) Dolžnost predložitve – imetnik menice NI dolžan predložiti v akcept. ○ obresti meničnega zneska. je prost zaveze.1. vendar ne po ukazu) – izključi odgovornost akceptanta nasproti indosatarjem. ki nastanejo po dospelosti menice. če je trasant prepovedal predložitev v akceptiranje. 1. (3) Deliberacijski rok (tempus deliberationis) – trasat ima ob predložitvi menice v akcept 3 možnosti: 1) akceptiranje. ni meničnopravno zavezan. (2) Predložitev v akcept Akcept je obljuba plačila. V 2 primerih mora imetnik menico predložiti v akcept. akceptiram. če ga pred vrnitvijo imetniku prečrta. Trasat z akceptom postane glavni zavezanec. 1) Datiranje akcepta se zahteva le. Dokler trasat ne akceptira. Akcept (1) Pomen Z akceptom se trasat zaveže menico ob dospelosti res plačati. če obstaja obveznost predložitve (povpoglednica ter trasantova ali indosantova odredba). ki poveča gospodarsko vrednost menice. da se mora mora menica predložiti v akceptiranje – indosant ne sme napisati takšne odredbe. Trasat ga lahko omeji na del menične vsote (sprejemam do xxx SIT) – modificirani akcept. 2) zavrnitev akcepta – upnik lahko takoj začne regresni postopek. Dokler se ne dokaže nasprotno. razen če je plačal iz malomarnosti ali zlega namena. če noče izgubiti protesta: • povpoglednica – predložiti jo je treba v akcept v 1 letu od dneva izdaje. če se izkaže z nepretrgano verigo indosamentov. Treba je dokazati le formalno zaprtost verige. sprejeto. Akceptant se zaveže. Posledice legitimacijske funkcije so: 1) le legitimirani imetnik lahko uveljavlja zahtevke iz menice. Odredba lahko vsebuje navedbo roka. (6) Učinki akcepta . ○ obresti pri vpoglednici ali povpoglednici. sprejemam.7. 3) zahteva po deliberacijskem roku – rok traja najmanj 24 ur.(3) Legitimacijska funkcija – imetnik menice se šteje za njenega zakonitega imetnika. se šteje. 2) kdor plača legitimiranemu imetniku menice. • remitent. ali bo menico sprejel ali ne. Če jo predloži ob dospelosti. Trasant mora menico predložiti v akcept pred potekom roka za predložitev. ○ stroški imetnika menice zaradi neplačila. Pristnost podpisov ni pomembna. Omejitev akcepta na druge menične sestavine pomeni zavrnitev. razen če jo je pridobil nepošteno ali zaradi velike malomarnosti. • trasantova ali indosantova odredba. v tem času trasat globoko premišljuje. da bo plačal: ○ menično vsoto ali njen del. Akceptant odgovarja prvi. 2) Nepogojnost akcepta – akcept mora biti nepogojen. Izjavo podpiše trasat. (4) Oblika in vsebina – izjava o akceptu: priznam. 1) Pravica do predložitve – upravičenci za predložitev so: • izdajatelj (trasant). Pristnost podpisa je treba dokazati pri bianko indosamentu. Določba ga varuje pred preuranjenim dejanjem. vendar za izplačilo odgovarjajo trasant in indosanti. (5) Odklonitev akcepta Trasat odkloni akcept. Akcept kljub prepovedi je neveljaven. 3) Prepoved predložitve v akceptiranje – trasant lahko prepove predložitev menice v akcept. Tudi sam trasatov podpis velja kot akcept. Z akceptom trasat postane akceptant. Ostali udeleženci so regresni zavezanci. lahko so ponarejeni. 3) Rekta akcept (sprejeto. • vsi nasledniki imetnika menice. trasatu ni treba plačati. 3) legitimirani imetnik je dolžan izročiti menico.

če honorat ni napisan na menici. Pri intervenciji na poziv se intervenient imenuje adresat v stiski – napisan mora biti na menici s posebno odredbo kot oseba. ki naj po potrebi akceptira in plača. da se na menico podpiše kot bianko trasant ali bianko indosant. (2) Intervencija je posredovanje v korist meničnega dolžnika. Dospelost in plačilo menice Plačilo menice sledi zapadlosti. za sprejem). Obstaja 3 možnosti podaljšanja menice: 1) prolongacijska menica – izda se nova menica z novim plačilnim dnevom. Akceptant od upnika zahteva zaznamek delnega plačila na menici ter izdajo pobotnice za plačani znesek. ko mora biti menica plačana. Žiranti so formalno nekdanji upniki (indosanti). Aval in intervencija (1) Aval je menično poroštvo. Intervencija pride v poštev ob grožnji regresa – trasant. da jo menični dolžnik plača proti njeni izročitvi in kvitiranju. 1. Aval. S kreditno pogodbo se določi vrstni red podpisovanja žirantov – prvi žirant je trasant (odgovarja mu le akceptant). ker menica s porokom ne vzbuja zaupanja. 2) nekdo po pozivu akceptira in plača – intervencija na poziv. za katerega ni razvidno. (3) Plačilo in prejem menične vsote se potrdi pod zadnjim indosamentom. To je bilo aktualno v 19. . pojavi se brez poziva zavezanca in plača menico. je dan za trasanta.1. Hkrati se trasant podpiše kot 1. in ○ je menica bila protestirana. domiciliat. za koga je dan.1. Menična terjatev se poveča za obresti in stroške. za katero je dal poroštvo = solidarno. Če ne plača. akceptant. zato mora biti finančno najmočnejši. Menični upnik lahko zavrne spontano intervencijo.9. Potrjena menica je kvitirana (zapis: pour acquit = fr. Plača trasat. Pojavi se tako. Z akceptiranjem postane trasat glavni menični dolžnik in mora menico plačati ob dospelosti. Po plačilu menice pridobi avalist regresno pravico. Avalist odgovarja enako kot oseba.. ki so jo podpisali (podpisniki zapadle menice niso zavezani). Prikriti porok se imenuje žirant. in že pred dospelostjo menice sproži regresni postopek – iz ponujene intervencije je namreč očitno. ki ni trasant ali trasat. Pogosto je žiriranje bianko menic kot zavarovanje kredita. Veljaven aval je napisan kjerkoli na menici ali alonži (per aval. Imetnik mora menico predložiti v plačilo ob pravem času. da menični dolžnik ne more plačati. Pogoja za intervencijo sta. Imetnik menice ima na voljo rok za predložitev v plačilo – dospelo menico je treba predložiti v plačilo na plačilni dan ali v naslednjih 2 delovnih dneh. V praksi se redko pojavlja. pravi osebi (trasat. ki naj po potrebi akceptira in plača. odgovarja vsakemu imetniku menice in trasantu za neplačilo. Imetnik ne sme zavrniti delnega plačila. indosant in s tem daje dvojno jamstvo. Aval je vsak podpis osebe. da se nanjo napiše nov plačilni dan. Na njej so zavezani le tisti. S tem sveža menica izgleda kot cirkulirana in ustvarja vtis preverjene bonitete. ki se imenuje intervenient = oseba. st. 2) prolongirana menica – rok plačila se podaljša ali odloži na stari menici s tem.8. kot porok). Prikrito poroštvo (žiro) se uporablja namesto avala. (1) Dospelost (zapadlost) menice ali čas plačila menice je dan. podaljšanja roka za prezentacijo in protesta v korist zavezanca nastopi v korist zavezanca podaljšanje. da: ○ je menica v sili. ko so zaljubljeni plemiči tako poravnali dolgove zadolženih lepotic. 3) zakonska prolongacija – zaradi spremembe roka dospelosti. Menica brez navedbe dospelosti se šteje kot vpoglednica. plačilno mesto) in v pravem kraju. Predlo-žitev pomeni predložitev menice na določen dan. tako da: 1) nekdo prostovoljno akceptira in plača menico – spontana intervencija (za čast). 1. trasat ali avalist v menici navede osebo. (2) Prezentacija (predložitev) – menični dolg je iskovina (dolžnik mora sam ponj). Pri spontani intervenciji se intervenient imenuje honorat – lahko je napisan na menici ali ne. Izročitev menice varuje vse menične zavezance pred ponovnim zahtevkom plačila. ki meničnopravno odgovarjajo do polnega plačila.

lahko vsak dolžnik sodno položi menično vsoto na stroške in nevarnost imetnika menice. proti prednikom pa plačnik uveljavlja regresne zahtevke. Vrste protestov so: 1) protest zaradi neakceptiranja. ne pa pristnosti podpisov. ki plača ob dospelosti. menična obveznost ne ugasne. 1. če meničnega zavezanca ni možno najti v poslovalnici ali stanovanju. napravi ga predlagatelj amortizacije. je treba narediti v prvih 2 delavnikih za dnevom plačila. da jo bo trasat akceptiral in plačal. 8) amortizacijski protest = zaradi izgube menice. Gre po verigi indosamentov nazaj.10. če je na menici zapisana prepoved akceptiranja. ○ protest zaradi neplačila dnevnice. S potekom roka za protest imetnik izgubi regresne zahtevke. plačilno mesto) ali neakceptirano menico trasant. Regres in protest Trasant. ○ trasat. 3) regres zaradi nevarnosti – na trasatovem ali trasantovem premoženju je nemogoča izterjava zaradi stečaja. če plača materialnim upravičencem. ki plača pred dospelostjo. to stori na lastno nevarnost – prost je le. Roki: . Odklonitev plačila je treba ugotoviti s protestom zaradi neplačila. 7) protest ob steno (protest ob zid. poslanega zaradi akceptiranja. indosanti in menični poroki solidarno odgovarjajo imetniku menice. 2) regres zaradi neakceptiranja – trasat popolnoma ali deloma odkloni akcept. vetrovni protest) – opravi se. prisilne likvidacije ali ustavitve plačila. Če menica ni predložena v plačilo v predpisanih rokih. določenih za predložitev v akcept. Če plača regresni zavezanec.1. če meničnega zave-zanca sploh ni možno najti. če ni ravnal z zlim namenom ali veliko malomarnostjo – preveriti mora le zaprtost verige indosamentov. Protestni rok – protest omogoča regres le. če plača akceptirano menico trasat (ali zanj domiciliat oz. 9) protest pri prolongaciji = po sporazumni odložitvi plačila. pri čemer se ne more sklicevati na dobro vero. ki izkazuje določena dejstva. Menična obveznost ugasne. Pogoji za regres so: (1) Materialni pogoji za regres: 1) regres zaradi neplačila – trasat ne plača ob dospelosti. 10) intervencijski protest – zaradi neplačila menice s strani intervenienta na poziv. 2) protest zaradi neplačila. Na trasantovo premo-ženje se poseže le. (2) Formalen pogoj za regres: protestiranje menice Menični izrek: brez protesta ni regresa. Izvedba in vsebina regresa: ● notifikacija je obvestilo imetnika menice predniku (indosantu) in trasantu o grozečem regresu. temveč je obveznosti prost on in njegovi nasledniki. Izguba regresa se imenuje prejudiciranje menice. oddnevnice in povpoglednice. 11) protest zaradi neplačila protestnih stroškov. Varovanje dobrovernega plačnika: ○ trasat. ki potrjujejo. 5) perkvizicijski protest = zaradi odklonitve izročitve izvirne menice imetniku prepisa menice. enako velja za protest zaradi neplačila vpoglednice. 3) protest zaradi nedatiranja povpoglednice. 4) protest zaradi izročitve izvoda. če je pravočasen: ○ protest zaradi neakceptiranja se naredi v rokih. 6) protest v odsotnosti (protest v zrak) – opravi se. je prost obveznosti. Menični protest je javna listina. Protest se napravi pri notarju. da menični zavezanec ni izpolnil ene ali več meničnih obveznosti.

indosatarjem in trasantu. Odgovarja za celotno regresno vsoto. 1. X. Motnje v kroženju menice . 2 vrsti regresa: o regres imetnika menice proti regresnemu zavezancu. ki je menico izkupil. 4 delavniki menični 2 delavnika indosant indosant upnik 1. 2 delavnika 3. indosant (remitent) 4 delavniki trasant Opustiteve notifikacije ne pripelje do izgube regresa. plačan za menico. Proti njim lahko postopa posamezno proti kateremu koli. ● solidarna odgovornost – regresni zavezanci solidarno odgovarjajo imetniku menice. D. lahko E uveljavlja regres proti A. proti regresnemu zavezancu. Če pride do regresa. Če so indosatarji A. vendar lahko X uveljavlja regres le proti A in B – večkratno pojavljanje istega indosanta v verigi indosamentov zmanjšuje njegove možnosti za regres. D in X. B. ● regresna vsota: ○ pri regresu imetnika menice obsega:  menično vsoto . ki nastane zaradi opustitve. 2.  stroške. vendar povzroči odgovornost za škodo.1.  druge stroške. B. E. C.11.  stroške protesta .  obresti. četudi je menica prejudicirana (izgubila regres). X. akcep-tant odgovarja imetniku menice. Indosant lahko uveljavlja le proti svojim prednikom. zato lahko imetnik od njega terja.  obresti. Regres per saltum – ni vrstnega reda pri uveljavljanju regresa. in o reimbursni regres = regres tistega. ● akceptantova odgovornost – akceptant je glavni menični zavezanec. proti vsem skupaj ali proti večim. ○ pri reimbursnem regresu obsega:  znesek. C.

kamor se vpiše. MOTNJE V KROŽENJU MENICE pred dospelostjo po dospelosti plačilna nesposobnost neplačilo trasata trasata neuspešna stečaj / menični prolongacija izvršba prisilna postopek poravnava predlog protest notifikacija sodni regres postopek 1. podpisniki po predrugačenjem odgovarjajo po spremenje-nem besedilu. Zastaranje in tožba iz neupravičene obogatitve (1) Zastaralni roki so: 1) 3 leta od dospelosti za: • zahtevek imetnika menice proti akceptantu. in • zahtevek indosantov proti drugim indosantom. Podpisniki pred predrugačenjem odgovarjajo po prvotnem besedilu. ali je menica edina: plačajte za to edino menico (solo klavzula) ali je izdana v več izvodih: plačajte za to prima / prvo // secunda / drugo // tertia / tretjo menico. da se mu izročijo vsi izvodi.1. Predrugačenje in razmnoževanje menice Predrugačenje menice – menico je dopustno predrugačiti. in • zahtevek imetnika proti trasantu. Na blanketu je prazno mesto. . 2) 1 leto od pravočasno napravljenega protesta (ali dospelosti) za: • zahtevek imetnika proti indosantom. da edina menica ne bi prišla do trasata. 3) 6 mesecev od dneva izkupa ali dneva uvedbe postopka pri sodišču za: • zahtevek indosantov proti trasantu. Razmnoževanje menice je možno na 2 načina: (1) izdajanje v več izvodih – menični duplikati.12. Pri večih izvodih menice plačilo enega izvoda trasata oprosti zaveze glede drugih izvodov. in (2) menični prepisi – menična kopija.13. zato ob plačilu trasat zahteva. Več izvodov se izda zaradi strahu. 1.1.

Aktivno legitimiran je imetnik menice – zakoniti imetnik. Terja se:  plačilo zneska. proti ostalim regresnim zavezancem (= glavni zavezanec. Zastavna in pridržna pravica (1) Zastavna pravica je po meničnem pravu ugodnejša od zastavne pravice v splošnem civilnem pravu. ki jo sodišče odredi brez zaslišanja zastavitelja.1. Amortizacija menice Na podlagi amortizirane menice ni možno uveljaviti nobene menične pravice več. avalist). 2) regresna menična terjatev je: 1.1.1. Ni predložitve v akcept. Lahko je tudi povpoglednica. avalist in indosanti) = reimbursni regres. če so na njegovo škodo neupravičeno obogateli.17. zastavne listine in protesta zahteva prodajo stvari. • v menici določene obresti (če so).  v menici določene obresti (če so). • 6% letnih obresti od dneva dospelosti. 1. Je glavni menični zavezanec. da je predložnik dobil amortizacijsko listino na protipraven način. 2) kvalificirana retencija – uveljavi se pred dospelostjo menice in se nanaša na dolžnikove premičnine. Terja se:  plačilo zneska. poslanih obvestil in druge) 2. ki niso bili izročeni upniku za določen namen. Kopije lastne menice so dopustne. terjatev regresnega meničnega zavezanca. Odgovornost izdajatelja – odgovarja enako kot akceptant pri trasirani menici. . če ne nasprotujejo njeni naravi. Terja se: • plačilo menične vsote. Menični zavezanci imajo pravico odkloniti plačilo. 1. ki so bile dane upniku v določen namen. 1. akceptant in indosant v 3-letnem zastaralnem roku odgovarjajo imetniku menice. Posebnosti lastne menice Uporabljajo se določila o trasirani menici. Avalisti in intervenienti ne odgovarjajo. Niso možne lastne menice na lastni ukaz.(2) Neupravičena obogatitev: Trasant. Zastaranje – menični zahtevki iz lastne menice zastarajo v 3 letih od dospelosti. 2) v primeru prejema druge menice ali terjatve v zavarovanje. izdajatelj pri lastni trasirani menici). Menični zastavni upnik lahko po prejemu premične stvari ali terjatve v zavarovanje pride do poplačila brez tožbe: 1) na podlagi menice. Lastne menice krožijo v pravnem prometu le v enem izvodu (v praksi se imenujejo solo menice). če dokažejo.14. Pasivno legitimiran je. kdor je zaradi opustitve menične skrbnosti ali zastaranja neupravi-čeno obogaten. ker je izdajatelj glavni menični dolžnik. ki je menico izkupil.  obresti v višini eskontne obrestne mere od dne plačila izkupljenega zneska menice.16. Duplikati lastne menice niso dopustni. temveč je za uveljavljanje potrebna amortizacijska listina. 3) lahko obdrži zastavljene stvari ali terjatve zase do višine menične terjatve. Sestavine lastne menice – ni potrebna navedba trasata. poslanih obvestil in druge). Zato tudi ni protesta in regresa zaradi neakceptiranja. za katerega menica ni bila akceptirana in plačana.1.15. plačanega ob izkupu menice. terjatev imetnika menice proti regresnim meničnim zavezancem (= trasant. ker njegovo vlogo opravlja izdajatelj (trasant) sam. • stroške (protesta. njegov pravni naslednik. 1. indosant. lahko izterja te terjatve in se iz njih poplača ali jih zadrži do višine menične terjatve. Zahtevki in sodni postopki v zvezi z meničnimi opravili (1) Zahtevki (terjatve) iz menice so: 1) glavna menična terjatev – je terjatev imetnika menice proti glavnemu meničnemu zavezancu (= akceptant.  stroške (protesta. dedič in volilojemnik. (2) Pridržna ali retencijska pravica ima enake učinke kot zastavna pravica: 1) redna retencija – uveljavi se po dospelosti menice in se nanaša na predmete. Dospelost – lastna menica brez navedbe dospelosti velja kot vpoglednica.

Kdor izda ček. 2) oba sta v. (2) Sodni postopki v zvezi z meničnimi opravili Menične terjatve je možno sodno uveljaviti na 3 načine: 1) tožba v pravdnem postopku oz. 3) predlog za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – uporabno za: • glavno menično terjatev. Čekovno pravo izhaja iz čeka kot sredstva negotovinskega plačilnega prometa. mu trasat lahko plača ček. (4) Regres – imetnik čeka ima v primeru neplačila pravočasno predloženega čeka v plačilo regres proti indosantom. V praksi se izigravajo s postdatiranjem čeka. če je kraj plačila v državi različen). Kreditna funkcija čeka ni poudarjena in zakon jo poskuša preprečiti. GOSPODARSKI POMEN Ček davčno ni obremenjen. ki je klient banke. ki se ravna po splošnih pravilih poslovanja. Velja tudi ček brez kritja. ima možnost zahte-vati plačilo zaradi neupravičene obogatitve trasanta ali indosanta. nastala na temelju abstraktne menične zaveze. če ga trasant ne prekliče. naj iz dobroimetja izdajatelja na določenem računu plača prejemniku plačila (remitent) določeno denarno vsoto. ki je z meničnim zavezancem v poslovnem razmerju. ki je lahko različna od dospelosti menice. 1. 4) terjatev zaradi zamudnih obresti iz temeljnega razmerja – ne gre za pravo menično terjatev. pri njem je poudarjena plačilna funkcija. . Preklic je možen po poteku prezentacijska roka in med prezentacijskim rokom. Običajno komitenti in banke sklenejo pogodbo o čeku. katerih menične zaveze so ugasnile zaradi zastaranje ali opustitev menične skrbnosti. regresna vsota.3. Če banka ne plača. Prezentacijski roki so izredno kratki (8 dni. ČEK Ček je ciljem plačevanja prirejeno nakazilo izdajatelja (trasant). akceptant ali indosant. če je kraj plačila v državi isti. denar potrebuje.2. • terjatev zaradi zamudnih obresti iz temeljnega razmerja. proti kate-remu so se njegovo škodo obogatili trasant. (1) Prepoved akcepta izključuje možnost akceptiranja čeka. Te obresti tečejo od dospelosti denarne terjatve. ki določa drugače. trasantom in avalistom. Trasatu je treba ček predložiti takoj v plačilo.  stroške. • regresno menično terjatev. tej banki (trasat). Izdaja nekritih čekov je kazenskopravno sankcionirana. Rizičnost čeka obstaja zaradi tvegane solvent-nosti kupca. Trasatov in avalistov indosament sta nična (2) Hitra predložitev čeka v plačilo (kratki roki za prezentacijo) – ček je plačljiv ob vpogledu. ni ček.  6% letnih obresti od dneva izkupa. po katerih se obrestuje menična oz. Zamudne obresti denarne terjatve iz temeljnega razmerja lahko zahteva le menični upnik. (3) Preklic čeka – če upravičenec zamudi prezentacijski rok. • terjatev zaradi zamudnih obresti iz temeljnega razmerja. denar ima. Imetnik menice terja plačilo zamudnih obresti iz temeljnega razmerja denarne obveznosti od indosanta. 15 dni. ki je menico indosiral nanj zaradi zavarovanja denarne obveznosti. 2) predlog za izdajo plačilnega naloga – uporabno za: • glavno menično terjatev. (1) Podobnosti med čekom in menico: 1) obe listini ustvarjata pravice.p.1. • regresno menično terjatev. Pri nas ček ureja Zakon o čeku iz leta 1946. Listina. s katerim lahko razpolaga na podlagi sporazuma. 1. Ček je abstrakten glede na temeljni posel. Menična tožba pokriva le menične obresti = obresti. 1. Izdaja čeka je pogojena s kritjem trasanta pri trasatu.3. 3) terjatev zaradi neupravičene obogatitve – je terjatev imetnika menice. PRIMERJAVA MED ČEKOM IN TRASIRANO MENICO Kdor izda menico.3. gospodarskem sporu – uporabno za vse terjatve. javnega zaupanja.

• ček: prinosniški. trasat. dnevnice. • ček: samo vpogledni čeki. 2) kritje: • menica: trasant ob izdaji ne potrebuje obveznega kritja pri trasatu. nepogojno nakazilo. 6) omejeni ugovori. 7) trasat: • menica: trasat je lahko kdorkoli. kreditna. oddnevnice). razmnoževanju: . – dolžnik. 8) trasatov prevzem meničnega poroštva: • menica: trasat lahko prevzame menično poroštvo. 4) legitimacijska v. 10) zastavni indosamenti: • menica: zastavni indosamenti so dopustni. • ček: trasat je lahko le banka. čas izdaje. 6) glavni dolžnik in regresni dolžnik: • menica: akceptant je glavni dolžnik. 5) abstraktna in fiksna obveznost. remitent. • ček: dolžniki so le regresni. nepogojno nakazilo. 13) prezentacijski roki: • menica: prezentacijski roki so dispozitivni. v praksi se temu izogiba s postdatiranjem). kraj izdaje • 6 sestavin čeka: čekovna klavzula. 12) dospelost: • menica: 4 vrste dospelosti (vpoglednice. • ček: trasat ne more prevzeti meničnega poroštva. čas izdaje. je oproščen. ordrski in recta čeki. intervenciji. trasat. (2) Razlike med čekom in menico: 1) funkcije: • menica: plačilna. • ček: prezentacijski roki so kratki in kogentni (zaradi strahu. 11) vrste: • menica: ordrske in recta (imenske) menice. ostali so regresni. 3) možnost amortizacije. 8) nepomembnost obrazcev – obrazci služijo le racionalizaciji poslovanja. • ček: samo trasirani ček 4) bistvene sestavine: • 8 sestavin trasirane menice: menična klavzula. 7) načelo strogosti. 9) indosament na trasata: • menica: indosament na trasata ne povzroči združitve. • ček: poudarjena plačilna funkcija. povpoglednice. da bi ček namesto menice uporabljali kot kreditni instrument in tako privarčevali pri davku.p. zanemarljiva funkcija zavarovanja plačil. 5) akcept: • trasirano menico je možno akceptirati. investicijska funkcija. ki plača ob predložitvi menice ali čeka. 3) vrste glede na izdajatelja: • menica: trasirana in lastna menica. kraj izdaje (remitent in dospelost lahko manjkata). • ček: zastavni indosamenti niso dopustno. • ček: indosament na trasata ne povzroči združitve. funkcija zavarovanja plačil. podpis trasanta. podpis trasanta. • čeka ni možno akceptirati. • ček: trasant ob izdaji potrebuje obvezno kritje pri trasatu. 14) določila o akceptiranju. dospelost.

prezentacijski roki dispozitivni kratki in kogentni 14. 5) lastni trasirani ček – trasant in trasat je ista oseba. intervencija. preko katere se ček plača. • menica: veljajo določila o akceptiranju. predpostavka regresa protest pisno datirano pojasnilo trasata 1. ordrski in recta čeki vpoglednica. Prenos se opravi s cesijo in tradicijo. zastavni indosamenti DA NE 11. 2) obračunski ali virmanski ček je ček s funkcijo zavarovanja.3.3. predpisana značilnost kdorkoli banka trasata 8. povpoglednica. ker je ček možno tra-sirati le na banko) in razmnoževanju (ni potrebe po razmnoževanju). 2) rekta ček (imenski ček) se glasi na določenega prejemnika s klavzulo "ne po ukazu" (negativna ordrska klavzula). oddnevnica 13. indosament na trasata DA NE povzroči združitev 10. barirani ček s posebnim prečrtajem je ček z vpisanim imenom banke. 1. 3) ček na prinosnika se glasi na prinosnika ali drugega prejmenika plačila. TO JE PREPOVEDANO!!! (3) Vrste glede na izplačilo: 1) plačilni ček. dospelost vpoglednica dnevnica. Unovči ga lahko le banka. barirani ček s splošnim prečrtajem je ček brez vpisanega besedila med črtama. glavni dolžnik DA (akceptant) NE (samo regresni) 7. vrste glede na remitenta ordrske in recta menice prinosniški. bistvene sestavine 8 sestavin 6 sestavin 5. akceptiranje. • ček: za regres zadostuje pisno datirano pojasnilo trasata. Označuje ga klavzula "samo za obračun". 3) barirani ček ali ček s prečrtajem je ček s funkcijo zavarovanja. da se ček ne bi uporabil kot kreditni instrument). akcept DA NE 6. vrste glede na izdajatelja trasirana in lastna menica trasirani ček 4. Tabela: Značilnost: MENICA ČEK plačilna. kasa ček je ček. trasatov prevzem avala DA NE 9. zanemarljiva garancijska investicijska. 1. kreditna. 15) protest: • menica: protest je predpostavka regresa. DA NE razmnoževanje 15. katerega vsota se lahko le obračuna v korist imetnika ter se ne sme izplačati. s katerim trasat izplača določeno denarno vsoto dobavitelju. obvezno kritje pri NE DA trasatu 3. funkcija plačilna. Spoznamo ga po 2 diagonalnih črtah. intervenciji in razmnoževanju. gotovinski ček. (2) Vrste glede na način izdaje /1) ordrski ček. . 12. VRSTE ČEKOV (1) Vrste glede na remitenta: 1) ordrski ček se glasi na prejemnika plačila z dodatkom (ali brez) "po odredbi". Obračunsko klavzulo lahko napiše trasant ali imetnik čeka. intervenciji (ni potrebna. 2. 2) rekta ček. Kot pravi ordrski papir je ček možno prenesti brez ordrske klavzule z indosamentom ali izročitvijo. • ček: ne veljajo določila o akceptiranju (akcept je prepovedan. 3) ček na prinosnika so isti/ 4) alternativni ček poleg remitenta vsebuje klavzulo "ali prinositelju". garancijska 2. pri katerem izplačilo gotovine ni prepovedano.

pri katerem je trasant komisionar. kraj plačila in kraj izdaje – če niso navedene. naj iz njegovega dobro-imetja v gotovini izplača določeno vsoto. da je v trenutku izdaje čeka na računu zadostno kritje. 1. Možno je spremeniti splošni prečrtaj v posebnega. 2. temveč lahko pride do denarja znotraj mreže bank. Z bariranim čekom izdajatelj nalaga nekomu drugemu. ● podpis tistega. ki ga izda banka. pri kateri ima trasant kritje. Pravno ne gre za ček. Z njim pozove vse svoje enote. pri katerem je izplačilo vezano na prezentacijo določenih blagovnih listin. 3) kraj izdaje = če ni naveden. pri kateri ima fizična oseba transakcijski račun. Pri tem barirani ček ni enakovreden izvršljivi sodni odločbi (???). certificiranje = banka z žigom na čeku označi. velja kraj ob trasantovem imenu. velja kraj ob trasatovem imenu. 11) nakupovalni ček je ček. 7) komisijski ček je ček. (3) Trasat mora biti pasivno čekovno sposoben. akreditivni ček. v kateri ima trasant čekovni račun. 4) cirkularni ček je ček. Lahko manjkata: o dospelost (ček se plača ob vpogledu). s katerim trasant trasatu izda nalog. ki plača blago z bianko indosi-ranjem čeka kupcu. Gre za bankin akcept. ki ga izda banka uporabniku na podlagi vnaprej položenega kritja. ● kraj izdaje.. v katerem je bil ček izdan. ček poslovne banke je podvrsta cirkularnega čeka. pravne osebe in podružnice. ● kraj plačila. se uporabljajo zakonske dom-neve (presumpcije): 1) dospelost = ček se vedno plača ob vpogledu. Obratno ni možno. ki je ček izdal = podpis trasanta. . ki ga izda banka kreditojemalcu. ki naj plača = ime trasata. zato uporabnik čeka ni omejen na določeno banko. 9) ček za kredit je ček. Ločimo: 1. ● nepogojno nakazilo. 8) dokumentarni ček je ček. 6) poštni ček. naj se plača določena vsota iz trasantovega kritja = plačilna klav-zula. in o remitent (ček je praviloma prinosniški). kuponski. vidiranje ali akcept z viso = banka z izdajo vize potrdi. v jeziku. ● datum izdaje.p. Banka. ● ime tistega. izplačljive pri banki ali turistični agenciji. deponiranimi pri banki. 1. 2) blagajniški ali inkaso ček je ček. pri katerem banka redno preverja. ki razpolaga z v. naj plačajo korist-niku čekovno vsoto v roku 6 mesecev.3. (4) Dospelost. do katere vsote ga bo izplačala ("certificirano do xxx sit"). (4) Druge vrste čekov: 1) izplačilni ček je ček. da je listina ček = čekovna klavzula. 12) deplasirani. Ček se lahko trasira le na banko. naj uporabniku čeka iz njego-vega kritja odobri določeno vsoto. ki upravičuje do nakupa blaga v določeni trgovini. ki se predloži v izplačilo na sedežu banke. ki listino izda (korespondent). (5) Podpis trasanta = podpiše se z imenom ali firmo. ali ima kupec kritje. kar ni jamstvo za kritje ob dospelosti. Pravno ne gre za ček. (1) Čekovna klavzula = označba. pozove drugo banko v korist trasanta. 2) kraj plačila = če ni naveden. Poleg firme mora biti lastnoročni pod-pis. 5) potovalni ček (traveller check) je listina. da je listina ček. temveč za kvalificirano trgovsko nakazilo. IZDAJA IN SESTAVINE ČEKA Bistvene sestavine čeka so: ● označba. naj se plača določena vsota denarja. 10) efektni ček je ček. (2) Plačilna klavzula = nepogojno nakazilo. pri kateri ima trasant kritje.4. ki se glasi na okrogle vsote v tuji valuti. 3) certificirani ček je ček.

Na podlagi pogodbe banka izplačuje čeke. Če so v interesu banke dobri odnosi s trasantom (komitentom).1. če to dokaže z nepretr-gano verigo indosamentov.3.6. Izdajatelj obveznic je pogosto država. transportno in garancijsko funkcijo. Banka–trasat lahko izbira.8. Pravica iz obveznice je terjatev.1. Postopek izdaje obveznic zajemajo 3 faze: (1) akt izdajatelja – to sta lahko: 1) zakon pri državnih obveznostih. ki jih izroči komitentom. prenesenega z indosamentom. 2. Banka se zaveže izplačevati le blankete.1. 1. REGRES IN PROTEST Pri čeku obstaja samo regres zaradi neplačila.. ki vsebuje navedbo "ali prinosniku". IZDAJA OBVEZNIC Izdajatelj je lahko le pravna oseba. EFEKTI (VREDNOSTNI PAPIRJI TRGA KAPITALA) 2.p. Do neplačila pride. ker je na čeku nastala formalna napaka ali ker je trasant ček preklical. Državne obveznice so pomembno sredstvo javnega zadolževanja. Imetnik čeka. Pogodba je poslovna skrivnost in imetnik čeka vanjo nima vpogleda. je pravnoveljavni imetnik.1. Z obveznicami se največkrat trguje prek borze. pogodba o opravi posla). ki jih določa ZTVP. Na podlagi prospekta izdajatelj pridobi dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za javno ponudbo. Obveznost banke je dogo-vorjena nasproti imetniku računa. ali bo upošte-vala neveljaven preklic (pred pretekom prezentacijskega roka) ali ne. Ček na prinosnika je ček brez navedbe remitenta ali ček na ime.3. Izdajatelj mora izpolniti vse predpisane pogoje. Prospekt ni potreben. Indosament na ordrskem čeku ima legitimacijsko. ker trasant na računu banke–trasata nima kritja.p. Ček je popoln ordrski v. zato ne potrebuje posebne ordrske klavzule. PRENOS ČEKA Ček je lahko:  prinosniški v. izpisane na vnaprej natisnjenih blanketih.p.p. 2.  ordrski v.  imenski ali rekta v. S tem se varuje imetnika čeka. lahko upošteva neveljaven preklic. Da ga lahko podpisnik čeka ali 3. – prenaša se z izročitvijo (tradicijo). Izdajatelj obveznic skuša pritegniti kapital majh-nih investitorjev.3. POGODBA O ČEKU Pogodba o čeku ureja kritno razmerje med trasantom in trasatom. Izdajatelj je kot iskalec kredita ekonomsko znatno močnejši od kreditodajal-cev in računa z obveznicami priti do kapitala ceneje kot na finančnih trgih. Za zasebne izdajatelje velja omejitev emisije – emisija obveznic ne sme presegati vsote osnovnega kapitala (v sodnem registru). To sta občinski svet ali uprava gospodarske družbe. če v njem remitent čeka ni predložil v plačilo. – prenaša se z indosamentom.p. oseba.9.1.7. da bo upravičencu določenega dne izplačal znesek. Rekta klavzula spremeni ček v imenski v. če celotno emisijo prevzame do 30 vnaprej znanih oseb. 2) sklep pristojnega organa pravne osebe pri občinskih ali zasebnih obveznostih. Trasat plačila ne more zavarovati z avalom. s katerim se izdajatelj zavezuje. Obveznica ima kreditni gospodarski pomen. Lahko se prenaša tudi s cesijo. ki jo skleneta banka in imetnik kritja. (2) prospekt za javno ponudbo – izdajatelj ga oblikuje na podlagi akta o izdaji obveznic.. ki imajo kritje. Je formularna bančna pogodba (odplačni nalog. AVAL Aval je poroštvo za čekovno vsoto ali njen del. – prenaša se z indosamentom. . Protest zaradi neakceptiranja ni možen.p.3.2. rezerv in nerazdeljenega dobička (v revidirani bilanci stanja za zadnje leto poslovanja). naveden v obveznici ali kuponu. 1. Dovoljenja ne potrebujeta Republika Slovenija in Banka Slovenije. Zavarovanje plačila s strani pogodbe se posredno zagotavlja s pravili o zahtevanem kritju in prekoračitvijo kritja. OBVEZNICA 2. Veljaven preklic čeka je možen šele po preteku prezentacijskega roka. 1. POJEM IN GOSPODARSKI POMEN Obveznica (bond) je v. ker čekovni akcept ne obstaja.

industrijske obveznice (Corporate Bonds). da se obveznica glasi na prinosnika. (2) kuponska pola – uveljavlja periodično zapadle pravice (obresti ali anuitete). pod njo ali nad njo. Vsebuje natančne podatke o glavnici. VRSTE OBVEZNIC (1) Vrste glede na vsebino pravice: 1) garantirane obveznice – za plačilo izdajatelja jamči druga oseba. če je predvideno plačilo obresti. Časovna omejitev javne ponudbe – vpisovanje obveznic lahko traja največ 3 mesece od začetka ponudbe. 8. Obveznice se lahko ponudijo po nominalni vrednosti. (3) Vrste glede na način vrnitve glavnice: 1) navadne obrestovane obveznice – kuponi prinašajo obresti v odstotku od glavnice. višja ali nižja od nominalnega zneska. Fakultativne sestavine obveznice so drugi podatki poleg obveznih sestavin. Pridobite-lju obveznice ne smejo groziti ugovori izdajatelja proti predniku. 2) anuitetne obveznice – kuponi prinašajo obresti in del glavnice. serijska in kontrolna številka. ki je lahko fiksna ali variabilna (spremenljiva). Imajo pri-vilegiran položaj pri izdaji in visoko stopnjo varnosti naložbe. komunalne obveznice (Municipal Bonds). Vpisujejo se pri borznoposredniških hišah in ban-kah. vračilu glavnice. Prodajna cena obvez-nice je lahko enaka. ● ugodnosti za imetnike. oznaka "obveznica". V tujini se delijo na: 1.1. 2) negarantirane obveznice – za plačilo izdajatelja nihče ne jamči. zaradi katerega je obveznica izdana. Garant obveznice je enak poroku ali bančnemu garantu. 7. Če ta obseg ni dosežen. višina obrestne mere. denarni znesek. 5. Obveznice so lahko nominirane v domači ali tuji valuti. če je vpisanih vsaj 80% obveznic in vplačanih vsaj 50% obveznic. Kupon je stranski v. Uspeh javne ponudbe – ponudba je uspešna. Imenske obveznice se prenašajo s polnim indosamentom. Poseben način vračanja predstavljajo obveznice z odlogom ali moratorijem. 6. Obrestovane obveznice imajo obrestno mero. Zaradi potrebe po kroženju se imenske obveznice štejejo za ordrski v. Možna sta tudi bianko in prinosniški indosament. 2. obrestih in zapadlosti obresti. je ponudba neuspešna ter izdajatelj mora vrniti vplačane zneske. Naprej tečejo obresti le za del glavnice.1.4. 3. Vsebina pravice iz obveznice – celotna izdaja obveznic se glasi na nominalno vsoto emisije. firma / ime kupca obveznice ali oznaka. hipotekarne obveznice (Mortgage debenture). V praksi obveznico sestavljata 2 dela: (1) plašč – uveljavlja izplačilo glavnice. 2. če je po njenem izteku vpisanih in vplačanih vsaj 80% obveznic. 2. za javno ponudbo ni pot-rebno dovoljenje ATVP – obveznice z državnim jamstvom so izenačene z državnimi. za katere jamči močna banka ali država. Najbolj pogosto: ● namen. ki je ponavadi zapisana na vsaki obveznici. kraj in datum izdaje. 9.3. Cenjene so obveznice. ki še ni vrnjen. 4.p. . in je osamosvojen od plašča. 2) nedržavne ali zasebne obveznice – izdajajo jih drugi izdajatelji. Rok se lahko podaljša za 2 meseca. Če za emisijo jamči Republika Slovenija. Z izplačilom zadnjega kupona je vrnjena celotna glavnica skupaj z obrestmi. faksimile podpisa izdajateljeve pooblaščene osebe. Na hrbtu plašča je zapisan amortizacijski načrt. 2. BISTVENE SESTAVINE Obvezne sestavine so: 1. na katerega se glasi obveznica = nominalni znesek. firma / ime in sedež izdajatelja. 3. ki jih pooblasti izdajatelj. vsebovati mora vse obvezne sestavine. rok za odplačilo glavnice in obresti. ki so zapisani na vsaki obveznici. ki začnejo pri-našati donos šele z določenim zamikom po izdaji.(3) javna ponudba – z njo se izdaja obveznic plasira na trg.p. Obveznice v tuji valuti se izplačajo v domači valuti glede na tečaj tuje valute ob zapadlosti plačila. Po končani dobi posojila izdajatelj izplača zadnji obrestni kupon in vrne celotno glav-nico. (2) Vrste glede na osebo izdajatelja: 1) državne obveznice (Treasury Bonds) – izdaja jih država ali državni organ. Nominalna vsota je razdeljena na enake ali različne nominalne zneske (apoenska sestava).

nafto ali zlato. 2. 4) obveznice o začasnem lastništvu opreme – posojilodajalec (kupec obveznice) je last-nik izdajateljeve opreme do izplačila obveznice. (4) Obveznice glede na kraj izdaje in valuto – imajo posebna imena: 1) evroobveznice (Eurobonds) – obveznice evropskega izvora v evrih.5. zem-ljišče ali celotno imetje območne ali državne skupnosti. POSEBNE OBLIKE OBVEZNIC (1) Obveznice.1. Izdajajo jih hipotekarne banke. (3) Obveznice z vezavo obresti na navezne okoliščine so: 1) obveznice. ostanek se plača v obrokih. posojilojemalec banka obveznice hipoteka jamstvo iz kritja (2) Komunalne obveznice so obveznice. Kasneje plačljive obveznice (Deferred Payment Bonds) imajo določeno ceno.m. zemljišče ali celotno imetje gospodarske družbe. občina . Izda-jajo jih podjetja s slabo kreditno sposobnostjo za tvegane projekte. ki so zavarovane s premoženjem oseb javnega prava (država. indeksirane obveznice (Indexed Bonds) – obresti se plačujejo v realno enakih zneskih. (2) Zavarovane obveznice se delijo na 4 vrste: 1) hipotekarne obveznice – izplačilo je zavarovano s hipoteko na določeno stavbo. 3) jenkijske obveznice (Yankee Bonds) – v ZDA jih v dolarjih ponudi tuji izdajatelj. in 2) obveznice z nakupno opcijo. 2) komunalne obveznice – izplačilo je zavarovano s hipoteko na določeno stavbo. in o. Ob izdaji se določi le del njihove cene. 2) obveznice. 3) obveznice z začasno odstopljenimi vrednostnimi papirji – izplačilo je zavarovano z v. 3) obveznice. HIPOTEKARNE IN KOMUNALNE OBVEZNICE (1) Hipotekarne obveznice (hipotekarna zastavna pisma) so obveznice.p. (5) Visoko tvegane obveznice (Junk Bonds) imajo nadpovprečno visoko obrestno mero.. na obveznici): 1. 3. pogojno obrestovane obveznice (Income Bond) = obresti se izplačajo le. Skica: nakup hip. 2) samurajske obveznice (Samuraibonds) – na Japonskem jih v jenih ponudi tuji izdaja-telj. zvezna država. pri katerih je obrestna mera nižja od tržne (Original Discoment Bonds = ob izdaji se prodajajo po diskontirani ceni – diskont je razlika med tržno o. 2. ki združujejo elemente obveznic in delnic so: 1) zamenljive obveznice. zvezna država. ki jih posojilojemalec zavaruje s hipoteko na njegovi nepremičnini. udeležbene obveznice (Participating Bond) = imetnik je poleg obresti udeležen tudi pri dobičku podjetja.1.2.5. če doho-dek podjetja to omogoča. vpisanim v zemljiško knjigo. S prodajo hipotekarnih obveznic hipotekarna banka pridobi denarna sredstva za hipotekarna posojila = posojila. 4) delno plačljive obveznice (Partly Paid Bonds) – prinašajo nižje obresti. posojilo obveznice zasebni hipotekarna imetnik hip. pri katerih so obresti povezane s poslovnim uspehom izdajatelja: 1. brezkuponske obveznice (Zero–Bonds) = sploh nimajo obresti. obveznice z vezavo obresti na tržno obrestno mero (Floating-Rate Bonds). 2. občina) s prevzemom javnega jamstva (iz rednih davčnih prilivov) ali javnimi ne-premičninami. dežela. blago. (3) Razlike med hipotekarnimi in komunalnimi obveznicami hipotekarne obveznice komunalne obveznice posojilojemalec podjetja za investicije v država.m. ki so krite z dolgoročnim posojilom.1. blagovne obveznice (Commodity Linked Bonds) – obrestna mera je vezana na dobrine. vendar rok plačila v prihodnosti. pri katerih so obresti povezane z dejavniki zunaj podjetja (nominalna obre-stna mera se ponavadi spreminja): 1.

dejavnost. firma / ime in sedež izdajatelja. Hipotekarne banke opravljajo 2 vrsti poslov: 1) izdajajo in prodajajo hipotekarne obveznice. 8. denarni znesek.p. jamstvo javnopravne osebe potrebe gospodarskih namen posojila potrebe države. 7.p. Vendar imajo imetniki hipotekarnih obveznic prednost pri poplačilu v primeru stečaja hipotekarne banke. finančne organizacije (zavarovalnice). 9. enak blagajniškemu zapisu. 6. KOMERCIALNI ZAPIS Komercialni zapis je v. DELNICA 2. BLAGAJNIŠKI ZAPIS Blagajniški zapis je dolžniški v.. ki jo tvori vrednost zastavljenih nepremičnin. zato ne more pred-časno razvezati posojilne pogodbe. država in občine. Kot kapital ostane delnica v družbi . ki ni poobla-ščen za izdajo blagajniških zapisov = dolžniški v. ○ kritno načelo – imetniki hipotekarnih obveznic in posojilojemalci kot zastavitelji nepremičnin niso v medsebojnem razmerju. ki želijo varno naložbo – po posebnem zakonu se hipotekarne obveznice izdajajo pod zelo strogimi pogoji. in 2) tako zbrano kupnino posojajo za določene namene proti zavarovanju s hipoteko. ki se glasi na določen denarni znesek. Vsota vseh izdanih hipotekarnih obveznic ne sme preseči 60% jamstvenega kapitala banke. GOSPODARSKI POMEN IN UVODNI POJMI Z izdajo delnic se izdajatelj ne zadolži in ne pridobi tujih finančnih sredstev. rok za odplačilo glavnice in obresti. 2. 2. V gospodarstvu blagajniški zapis služi za pridobivanje kratkoročnih finančnih sredstev.).p. Hipotekarne obveznice kupijo investitorji. Vsota vseh izdanih hipotekarnih obveznic mora biti enaka vrednosti hipotek. Imetnik obveznice pa ne more predčasno zahtevati izplačila obveznice.p. 3. faksimile podpisa izdajateljevih pooblaščenih oseb. Investicija v delnice je običajno tvegana. občine subjektov in fizičnih oseb (4) Hipotekarne banke so edini upravičenci za opravljanje hipotekarnih poslov na podlagi posebnega zakona. poslovne banke. Obrestna mera se ne sme spremi-njati. ki ga izda subjekt.2. Delnica je lastniški v. Gradnja nepremičnin se finan-cira s posojanjem denarja pod ugodnimi pogoji.1. Poplačajo se iz mase. Blagajniške zapise lahko izdajajo le določene pooblaščene osebe. recesija). 5.4.3. 2. firma / ime kupca ali oznaka. za katerega se sklepajo posojilne pogodbe. Obvezne sestavine so: 1. Blagajniški zapis se izda na podlagi sklepa izdajatelja. Delnica je direktna investicija. Hipotekarne obveznice ne smejo biti v obtoku bistveno dlje od obdobja. Družbe se raje financirajo z delnicami. oznaka "blagajniški zapis".p. višina obrestne mere. Banka kot posojilodajalec mora biti ves čas likvidna. Komercialni zapis je treba izdati v seriji. ki jih določa zakon. Običajno se glavnica vrne skupaj z obrestmi. Rok dospelosti traja do 1 leto (kratkoročni v. Ta niha glede na povpraševanje in gospodarsko obdobje (boom. kraj in datum izdaje. Ta vrednost je vpisana v kritni register. ○ načelo skladnosti – posojanje denarja in izdajanje hipotekarnih obveznic mora biti usklajeno. ki jih ni treba vrniti in za katera ni treba plačevati cene kapitala. Donos delnice je negotov. na katerega se glasi. z določenim rokom dospelosti. Za poslovanje hipotekarnih bank veljajo posebna načela: ○ načelo specialnosti – poleg hipotekarnih poslov lahko hipotekarna banka opravlja le manj tvegane posle. zato imajo hipotekarne obveznice nižji donos (nižjo obrestno mero). če ima družba dobi-ček. To so: centralna banka. 2. ker kapitala ni treba obrestovati in vlagatelji prejmejo plačilo le. serijska in kontrolna številka. da se zapis glasi na prinosnika. s katerim se izdajatelj upravičencu zaveže v določenem roku izplačati določeno vsoto denarja. temveč lastna sred-stva. posamezniki za investicije v stanovanja in zemljišča hipoteka na nepremičnini zavarovanje hipoteka na nepremičnini javnopravne osebe. dežele.. ki daje variabilno rento. Prometna vrednost delnice se imenuje borzni tečaj. 4.4.

DELI DELNICE. vendar ne garancijske. pravico do sorazmernega deleža likvidacijske / stečajne mase. Pravice delničarjev so korporacijske. Uporablja se v zvezi s pogodbo o deponiranju v.p. Pri legitimacijskem prenosu delničar ostane anonimen. Delničarji nimajo lastninske pravice na družbi ter niso lastniki osnovnega kapitala ali premože-nja. ki prenaša vinkulirano delnico. ki pripadajo imetnikom navadnih delnic. Talon NI v. (2) članske pravice (korporacijske v ožjem smislu) – to so: 1) aktivna in pasivna volilna pravica v organih družbe... (2) Vrste glede na zapisano pravico: 1) navadne delnice – dajejo imetniku 1. kuponska pola s kuponi za izplačilo dividend – vsak kupon je samostojen v. stroji.p. Vinkulirana delnica je imenska delnica. temveč legitimacijski (izkazni) znak. Možen je pri prinosniških in imen-skih delnicah.4. izvršuje banka. kumulativna ali zbirna prednostna delnica – daje imetniku prednostno pravico do izplačila vseh še neplačanih dividend (prednostna dividenda). 2) pravica nadzorstva nad poslovanjem družbe. oprema. da od družbe proti njegovi predložitvi na pooblaščenem plačilnem mestu zahteva ustrezen znesek dividende. 4) pravica do izpodbijanja sklepov in ukrepov organov družbe. pravico do udeležbe pri upravljanju. 3) pravica do informacij. zaloge. Delničarji so le stvarnopravni lastniki delnice. v katerem je zapisana: (1) udeležba v osnovnem kapitalu družbe in s tem na vsem premoženju družbe (nepre-mičnine. 3) pravica do prednostnega nakupa delnic novih izdaj. Možno jih je prenašati tudi s cesijo. 2) pravica do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju. stavbe. premičnine). ker je lastnik družba. katere prenos je pogojen s soglasjem družbe. da imetnik talona ni upravičeni imetnik delnice. in (2) pravica do udeležbe na dobičku družbe = dividende. Pravice delni-čarjev se delijo na: (1) premoženjske pravice – to so: 1) pravica do dividende.. 2. Oseba.p.p. osebi. 2) stranski listini – to sta: 1. Niso niti stvarnopravne niti obligacijske. Lahko se samostojno prenaša. 2. Pravno gledano je delnica potrdilo.3. sog-lasje učinkuje ex tunc – kot bi bilo dano ob prenosu. s katerimi posega v poslovanje družbe. pri katerem pridobitelj ne postane lastnik v. Imetnika upravičuje. .dokončno – do vrnitve glavnice sploh ne pride. 2) prednostne delnice – imetniku poleg pravic iz navadne delnice zagotavljajo dodatne pravice.4. po kateri pravice iz v.p. STRANSKE LISTINE DELNICE IN SESTAVINE DELNICE (1) Deli delnice: 1) plašč – na njem so navedene vse sestavine delnice. pravico do dividende in 3. 2) firmo in sedež izdajatelja. mora storiti vse za pridobitev soglasja družbe. (2) Sestavine delnice – vsaka delnica mora vsebovati: 1) oznako "delnica" in razred delnice..p. 2. Pri nas sta možni 2 vrsti prednostnih delnic: 1. Če se vinkulirana delnica prenese brez soglasja. preden se imet-nikom navadnih delnic izplačajo kakršnekoli dividende. Legitimacijski prenos je prenos. vendar ima pravni učinek proti 3. 2. 2. ki ima prenosno in legitimacijsko funkcijo. Dopusten je ugovor. Če da družba soglasje kasneje. participativna ali udeležbena prednostna delnica – daje imetniku poleg pred-nostne dividende pravico do izplačila dividend. VRSTE DELNIC (1) Vrste glede na določenost v statutu: 1) prinosniške delnice – so pravi prinosniški v. temveč postane navzven pooblaščen uveljavljati pravice iz v. talon – z njim imetnik uveljavlja pravico do nove kuponske pole.p.2. Zato ima imetnik delnice nasproti izdajatelju članske pravice. 2) imenske delnice – prenašajo se z indosamentom. prenos nima pravnega učinka proti družbi.

Možno je kombiniranje delniškega in rentnega sklada. dokler ni izdana in izročena.3.1. in druge premoženjske pravice.p.4. 2. EVRODELNICE Evrodelnica je izdaja delnic na evropskem trgu v.4. To so: ustanovitelji kot nekdanji del-ničarji.p.. Nadomešča delnico. za pridobitev participativne delnice je potreben kapitalski vložek.5. 2. INVESTICIJSKI KUPONI 2. (2) enosmerni certifikat – po odsvojitvi se vrne v družbo.5. 9) faksimile podpisa izdajateljevih pooblaščenih oseb. Razlika med užitnico in participativno delnico: užitnica se pridobi brez kapitalskega vložka.4. Zaradi evidence so možne le imenske začasnice.4.5. nepremičnine in terminske pogodbe na blago. če gre za imensko delnico. UŽITNICE Užitnica je v. IZDAJA DRUGIH LISTIN 2. 8) serijsko (in kontrolno) številko.4. ● rentni sklad – sestavljen je iz rentnih papirjev različnih izdajateljev. 3) oznako "na prinosnika".4. Imetnik užitnice ponavadi sodeluje pri poslovanju družbe na način. Investicijski skladi investirajo tudi v zla-to. ki ga tvorijo užitnice. Prenašajo se po pravilih za prenos imenskih delnic = z indosamentom. temveč obligacijski v. 2. pravica do udeležbe v likvidacijski / stečajni masi in pravica do novih delnic. Užitnica vsebuje le premoženjske pravice = pravica do udeležbe v bilančnem dobičku. da ima delničar določeno število delnic. katerega pravni subjekt je / so:  investicijska družba sama kot zaupnica imetnikov sklada = zaupniški model.p. Po našem pravu spadajo užitnice med posebne pravice do udeležbe pri dobičku (Special Dividend Rights). ter se uporablja kot izkazni znak za uveljavitev pravice do udeležbe in glasovanja na skupščini. ki pridobitelju izda novega. Najbolj pogosti obliki skladov sta: ● delniški sklad – sestavljen je iz delnic različnih izdajateljev. Izdajatelji imajo interes pridobiti kapital na čim širšem prostoru in od čim večjega števila investitorjev. ki povečata prenosnost imenskih delnic: (1) imenska delnica brez navedbe imena – zapis delničarjevega imena na delnici se opusti. 2. 6) roke za izplačilo dividend. 2. GOSPODARSKI POMEN IN PRAVNA VPRAŠANJA Investicijski kupon (investicijski delež. ZAČASNICE Začasnica je začasno potrdilo o tem.4. investicijski certifikat) opredeljuje udeleženost v investicijskem skladu.  investicijska družba v. Užitnica NI korporacijski v. delojemalci in upniki.2.p. Izda-jajo se z vpisom prek sestavljenih konzorcijev bank na mednarodnem trgu kapitala. 7) kraj in datum izdaje. IMENSKE DELNICE BREZ NAVEDBE IMENA IN ENOSMERNI CERTIFIKAT To sta instituta. 5) nominalno vrednost delnice. POTRDILO O IZDANIH DELNICAH Potrdilo o izdanih delnicah izkazuje. V bilanci spada pod tuji kapital. ki se izda osebam. 2. 4) skupno vrednost celotne izdaje. vendar NE vsebujejo pravice do udeležbe v likvidacijski / stečajni masi in pravice do novih delnic. dokler delničar tega ne zahteva. ki sestavljajo portfelj.4. Sprememba lastništva se opravi z elektronskim preknjiže-njem in se ravna po pravilih cesije.1.4. Pravna ureditev investicijskih skladov je možna na razne načine:  udeležba v skladu se zapiše na prinosniške ali ordrske v. če gre za prinosniško delnico. povezanim z družbo.p. ali firmo / ime imetnika del-nice.. Takšne užitnice vse-bujejo pravico do udeležbe pri bilančnem dobičku.4. Rentni papirji so navadne obveznice ter hipotekarne in komunalne obveznice. javnega zaupanja . Nominalni znesek je izražen v evrih.4.4. da je določena oseba delničar. pridobi v lastnem imenu ter upravlja sklad kot posebno premoženje. OPIS. s katerimi je možno trgovati na borzi. . ali  imetniki deležev kot solastniki = solastniški model. Užitniški kapital je kapital.p. drugačen od zbiranja kapitala.  sklad se ustanovi kot delniška družba – udeležencem v skladu se izdajo delnice (ta pristop je nepraktičen zaradi velikih ovir pri trgovanju). Začasnice ni možno izdati pred vpisom družbe v register.

4. Investicijski kupon ni časovno omejen. ki jih izda družba za upravljanje: 1. 4) skladi glede na vrsto papirjev. dohodkovni skladi. ker udeleženost na skladu obstaja le kot obligacij-ski zahtevek proti zaupniku.p. polgibljivi (semiflexible trusts). dohodkovni in rastoči skladi. 2. (3) Glede na vrste v.: 1) rentni skladi – sestavljajo jih rentni papirji (obveznice). Zaradi razprševanja naložb ima posamezni vlagatelj lahko v lasti največ 5% sklada. 3. skladi z udeležbenimi listinami (certifikati). 2) delniški skladi – sestavljeni so iz delnic.5. ki jih imetnik lahko kadarkoli proda skladu in iz njega izstopi. hotelov. 3) pokritveni skladi – posebno premoženje sestavljajo deleži na drugih skladih. 2.3. stanovanj. 2) nepremičninski skladi – posebno premoženje je sestavljeno iz nepremičnin (poslov-nih prostorov.2.Pravno je najlažje izvedljiv zaupniški model. Na pod-lagi izračuna se investitor odloča za kupčevanje s kuponi. skladi z delnicami družbe za upravljanje.p. Slabost je. 2. 2) zaprti skladi (closed-end funds) – ob ustanovitvi se določi višina skladovega premože-nja in število kuponov. možno je izdajati nove glede na povpraševanje. 2.p. da ob stečaju investicijske družbe udeleženci na skladu lahko zahtevajo poplačilo le iz stečajne mase. 3) skladi glede na vezanost naložb: 1. Vzajemni sklad ni pravna oseba. Vrednost deležev se izračuna v nacionalni valuti. Investicijski sklad se lahko oblikuje kot: (1) vzajemni sklad = premoženje v lasti investitorjev.. ki se glasi na eno ali več enot premoženja..p. (2) investicijska družba = delniška družba za zbiranje . VRSTE INVESTICIJSKIH SKLADOV (1) Glede na način oblikovanja portfelja: 1) skladi vrednostnih papirjev – posebno premoženje je sestavljeno iz različnih v. 2) gospodarska družba – družbeni tip. fiksni (fixed trusts). INVESTICIJSKI KUPON Investicijski kupon nima nominalne vrednosti.5. financirano z njihovim denarjem. (2) Glede na model: 1) solastninski skladi – pogodbeni tip. Investicijski kupon je imenski v. 3) mešani skladi – sestavljeni so iz rentnih papirjev in delnic. Sredstva nastanejo s prodajo investicijskih kuponov. 3.5. kolikšen delež pred-stavlja. 2) skladi glede na emisijo. Kuponsko polo sestavljajo potrdila o donosih. ki upravičujejo do sorazmernega deleža v letno spreminjajočem se donosu sklada. POGOJI ZA USTANOVITEV IN NAČIN POSLOVANJA Pogoje določa Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje. Na plašču je zapisano. rastoči skladi. hiš). 2. (5) Glede na druga merila: 1) skladi glede na investicijsko politiko: 1. gibljivi (flexible trusts). (4) Glede na število kuponov: 1) odprti skladi (open-end funds) – število kuponov NI omejeno. Premoženje je razdeljeno na enake enote. Ses-tavljajo ga naložbe v prenosljive v. Depozitar dnevno računa njegovo vrednost. 2.