You are on page 1of 7

UPRAVNE INSTITUCIJE

Zapiski s predavanj 2006/2007

● naloge iz poklicnega izobraževanja – gre za preneseno funkcijo uprave (servisna funkcija - izobraževanje) in ne za nalogo – ni ustavne podlage! ● izvajanje nacionalne klasifikacije dejavnosti.1. ne političnost. da pri obveznem članstvu ne gre za poseg v svobodo združevanja po 42. ● delovanje na podlagi in v skladu z zakonom. Obrtna zbornica ima javno pooblastilo tudi za vodenje registra obrtnikov. da ima obrtna zbornica javno pooblastilo za opravljanje nekaterih funkcij uprave. saj naj bi bilo vodilo strokovnost. saj se svoboda združevanja nanaša na zasebnopravne in ne na javnopravne subjekte. Ustavno sodišče je še odločilo. profit imajo lahko le za opravljanje dejavnosti. ki so zadolžene za izobraževanje. medtem ko obrtnikom nudijo zelo malo. sedaj pa za opravljanje določenih nalog uprave. ● financiranje iz članarin (ne iz proračuna). Gre namreč za opravljanje javne službe in zato se postavlja vprašanje. V preteklosti so se zavzemali za neodvisnost inšpektorjev. Vprašanje je. To vprašanje torej ne more biti rešeno kot pri posameznikih. poleg tega se zahtevajo jasni kriteriji za določitev članarine. ampak so nekaj posebnega – z njimi se krijejo stroški poslovanja organa. Vendar je pri obrtni zbornici z zakonom ustanovljen monopol. ki so ji podeljena javna pooblastila. saj organizira izobraževalno dejavnost. členu URS. Obrtna zbornica pa ima veliko dobička. nadzor nad primernostjo prostorov za izobraževanje Vprašanje je. Ta podlaga je zakon. zato mora vpogled organa v uradno evidenco temeljiti na drugi podlagi. Prej je Ustava določala. INŠPEKCIJA Inšpektorati so nadrejeni posameznim inšpekcijskim službam. URADNE EVIDENCE Takse niso stroški postopka. na zakon oprta osebna korist. seminarje. posebnih namenskih sredstev in plačil za opravljanje storitev – Ustavno sodišče je odločilo. OBRTNA ZBORNICA Obrtna zbornica je pravna oseba javnega prava. Inšpektorat je organ v sestavi ministrstva. 2. ali bi morali upravni organi za vpogled v upravno evidenco morali izkazati pravni interes. tega pa sodišča in upravni organi ne morejo imeti. da ni popolnoma neodvisen organ. ki določa pravico organa do vpogleda oziroma dolžnost organov. da obvešča druge organe. Izvajalci javnih služb ne smejo postati dobičkonosna institucija. ● zagotovljen nadzor nad delovanjem.zakonom. če ne opravijo izobraževanja pri obrtni zbornici). 2 . ● nadzor nad strokovno usposobljenostjo oseb. 3. Pravni interes je neposredna. ki želijo postati obrtniki (ne morejo postati obrtniki. saj ga minister nadzoruje. Za vodenje evidenc mora obstajati namen (zaradi javnega namena ali za potrebe organa). da se članarine ne morejo določati samostojno s strani obrtne zbornice. mojstrske izpite in pobira članarino. To pomeni. ali ne bi bila podelitev koncesije z javnim razpisom bolj primerna. Obrtna zbornica ima javno pooblastilo za: ● izdajo obrtnih dovoljenj. Značilnosti obrtnih zbornic: ● ustanovitev z javnopravnim aktom . ali je prenos z javnim pooblastilom primeren. saj je potrebno zavarovati uporabnike – tiste.

4. Poklicni pripadniki obrambnih sil in policije ne morejo biti člani političnih strank.000 ljudi. *POLICIJSKA POOBLASTILA – zlasti za kazenske zadeva.Inšpektorji imajo dolžnost ravnanja – kadar v zakonu piše 'sme' ali 'lahko'. 4. priglasitev notranjemu organu. DRUŠTVA 3 . če to zahteva varnost države ali javna varnost ter varstvo pred širjenjem nalezljivih bolezni. • Zakon o javnih zbiranjih (ta zakon je neumnost. členu dopušča. ki niso inšpektorji – sodelujejo v postopku nadzora. Večina tega je danes zasebnopravna problematika (združevanje v društva in ustanove.) ni potrebno prijaviti prireditev. Inšpektorji ugotavljajo. Prijave tudi ni potrebno vložiti. ● če se pričakuje več kot 3. JAVNA ZBIRANJA Javno zborovanje določa Ustava v 42. Če inšpektor pričakuje odpor. Zakon v 25. politične stranke. ki omogoča normalno izvrševanje pavic in obveznosti. saj Ustava RS ne govori o nobenih prijavah in dovoljenjih!!) določa. Šotor se šteje za zaprti prostor – niso potrebna emisijska poročila.'' Javni shod se organizira zaradi izražanja stališč. Začasno lahko prepovejo opravljanje dejavnosti. stopnji pa Ministrstvu za notranje zadeve). ali bodo delovali ali ne. ki velja za posameznike). kar ni izrecno prepovedano (po principu. da se svobodno združuje z drugimi. • delujejo lahko kakor hočejo – storijo lahko vse. saj imajo dolžnost ravnanja. Če se s hrupom posega v okolje (prekomerno obremenjevanje okolja s hrupom) je potrebno posebno dovoljenje z emisijskimi poročili. ki se odvijajo znotraj njegovih prostorov in če ima dovoljenje za opravljanje dejavnosti. ampak je potrebno navesti le moč zvoka.p. Potrebna je prijava dogodka z namenom pridobitve dovoljenja za: ● športne prireditve. člen daje to pravico vsem in vsakomur. Dovoljenje je potrebno zahtevati najmanj 7 dni prej. • zakonska ureditev je omejena na prijavo. ne pa za področje upravnega prava. Sem sodi tudi preprečevanje kaznivih dejanj. učenci v šolah. Pri organiziranem shodu organizator vabi k udeležbi. ne pa. ne more doseči. ko se pojavi sum kršitve predpisov in mora nadzorovati varnost javnega in pravnega reda. Nekaj podatkov: • vse je potrebno povedati policiji (vse ustanovljene pravne osebe se morajo registrirati pri policiji). Določila o javnem zbiranju pa se ne uporabljajo za prireditve v verskih zgradbah (maše. ○ dovoljenje (upravni enoti. tudi tujcem!. enako javni shodi in zborovanja). lahko za pomoč prosi policijo. Prijavitelj ni stranka v postopku. ali se naslovljenci pravnih norm ravnajo po pravnih normah. da določene naloge opravljajo tudi osebe. Inšpektorji imajo diskrecijo glede vsebine ukrepa. Inšpektor mora delovati. Zakonske omejitve teh pravic so dopustne. da sta dve možnosti pri javnih zbiranjih: ○ prijava (policiji).… *JAVNI RED IN MIR – je dobrina.1. • 42. skoraj nič ni upravnopravne problematike.…). če prireditev ali zborovanje organizirajo državni organi. imajo inšpektorji pravico in dolžnost ukrepanja. ● za prireditve na prostem. Vsakdo ima pravico. členu: ''Zagotovljena je pravica do mirnega zbiranja in do javnih zborovanj. na II. da bi inšpektor deloval in nima pravnega sredstva. tj. Gostilničarju (pravna oseba ali s.

proračun samoupravnih lokalnih skupnosti. Posebnost je Rdeči križ (RK). če imajo stalno ali začasno prebivališče v RS. • imenuje se zastopnik društva. ● financiranje: ○ republiški proračun oz. • pogoje določa poseben zakon. • sistem priglasitve – ustanovijo društvo. lahko to potrdi ali zavrne. Poznamo dva sistema ustanovitve: • sistem dovoljenja – izda ga pristojen organ. ki so študenti na tem območju. Je pravna oblika združevanja posameznikov (ne pravnih oseb!). ○ opravljanje gospodarske dejavnosti – ni z namenom dobička. gre pa za skupek območnih društev. Zakonodajalec se glede tega ni jasno opredelil. Če društvo preneha. okoljevarstvena društva. društva proti mučenju živali. ○ posredovanje del študentom in dijakom. ampak za financiranje osnovne dejavnosti. ○ organizacijo oz. ali je študentska organizacija oseba javnega prava. 4 . darila. so člani Študentske organizacije. ● dejavnosti / pooblastila: ○ subvencionirana študentska hrana – opravlja nadzor (nosilci pooblastil!). Postopek ustanovitve: • skliče se ustanovni sestanek. ter ga priglasijo v register. • prihodki od opravljanja dejavnosti. • ta status se pridobi z odločbo pristojnega ministra (a je še vedno oseba zasebnega prava!). ● ustanovitev – s sprejemom temeljnega akta s strani Študentske organizacije v LJ in v MB (prej so bili to zasebnopravni subjekti).zakon določa vsebino: ○ ime. ● obvezno članstvo – vsi. Pri nas po Zakonu o društvih velja sistem priglasitve. ○ način delovanja in ○ financiranje. pridobi društvo lastnost pravne osebe zasebnega prava. • na tem sestanku se sprejme temeljni akt . • donacije. Dovolj sta že dva ustanovitelja. 5. organe. tj. Osebe javnega prava naj bi bile ustanovljene z javnopravnim aktom. Imamo pa tudi društva v javnem interesu: • če opravlja dejavnost. • ko je vpisano v register. ŠTUDENTSKA ORGANIZACIJA Vprašanje je. Društvo se financira: • s članskimi prispevki. • nato se društvo priglasi za vpis v register – o tem odloči upravna enota (po sedežu društva). praksa pa so tri osebe. s katerimi se društvo ukvarja (samo če je to nujno potrebno in je ta gospodarska dejavnost v skladu z namenom društva). Upravni organi vodijo register društev in izvajajo vpis v ta register. pač pa je v javnem interesu (interesu družbe kot celote) – npr. ○ namen društva. se premoženje prenese na drugo podobno društvo ali pa postane last občine (premoženja ni moč razdeliti med člane! – takšna določba bi bila nična). ki je bil ustanovljen (in je urejen) s posebnim zakonom in je nacionalna organizacija (tako pravi zakon). Ustanovitelji so lahko: • vsak državljan nad 18 let.Društvo je eden od izrazov svobode združevanja. ki ni samo v interesu članov. • tujci.

● mora organ z njo razpolagati. oseba javnega prava. s katerimi v trenutku zahteve ne razpolaga. Če dokument ni več v posesti organa. Zakon o dostopu do informacij javnega značaja podaja negativno definicijo javnih informacij – pove nam. ZDIJZ torej določa.izjeme). ki jih opravlja za uresničevanje nalog in ciljev. ki kaže na lastnosti. Državni organi morajo napraviti kataloge informacij javnega značaja. 5 . Domneva se. 6. spreminjanja statuta tik pred volitvami. Uredba o posredovanju informacij javnega značaja – organ prosilcu na zahtevo in na njegove stroške pretvori iz fizične v elektronsko obliko in obratno. pravico izgubiš. ki so v posesti državnih organov. Pravica do bivanja ne pomeni tudi pravice do postelje v študentskem domu. 154. Informacija mora biti v materializirani obliki. ○ prihodki od dejavnosti. Pri nas to problematiko ureja na ustavni ravni 38. Šele leta 1960 pa je prišlo do prve kodifikacije. v kakšni obliki je. da: ● mora iti za informacijo. INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA Gre za ustavno kategorijo – Ustava v 39. *Pridobivanje postelj v študentskem domu – če ne prideš v 3 dneh. ne glede na to. ki izvira iz delovnega področja organa.… V zvezi s tem je bila sprožena tožba na Upravno sodišče. ga ta ni dolžan iskati. ● nahajati se mora v neki materializirani obliki. informacije javnega značaja. VARSTVO OSEBNIH PODATKOV Varstvo osebnih podatkov se je razvilo zelo pozno. niti da je zavezanec). z razvojem tehnologije. ki je uredila varstvo zasebnosti pred posegom države (''right to be let alone''). ki pa se je izreklo za nepristojno. Ni relevantno. ● volitve – pri volitvah v študentsko organizacijo je prihajalo do ogromno kršitev. in sicer do neutemeljenega zavračanja kandidatov. ○ splošnimi akti – pristojno ministrstvo (72. člen ZDU). dogajajo pa se hude zlorabe. ○ dotacije. ○ prispevki študentov. člen KZ pa inkriminira zlorabo osebnih podatkov. ali je informacijo (dokument) organ izdelal sam ali jo je pridobil od druge osebe (ni nujno. Organ ponavljajočih se zahtev ne sme zavrniti. ponovno pridobiti in ni dolžan posredovati informacij. Osebni podatek je kakršen koli podatek. stanje ali razmere fizične osebe. Zakon o varstvu osebnih podatkov pa je krovni zakon na tem področju. nosilcev javnih pooblastil in izvajalcev javnih služb. ki izvaja javna pooblastila). ○ prihodki iz lastnega premoženja. ○ koncesijske dajatve. Zavezanec lahko to domnevo izpodbija. ○ posamičnimi akti in materialnimi dejanji – pristojno ministrstvo. katere informacije niso javne (6. člen URS. Vsi organi glede tega zavračajo nadzor. členu opredeli nadzor nad delovanjem državnih organov. 7. člen . da je ta druga oseba. da so informacije. V ZDA je bil prebojen članek dveh vrhovnih sodnikov leta 1890. češ da ne gre za osebo javnega prava (osebo. organov lokalnih skupnosti. ● nadzor nad: ○ smotrnostjo porabe sredstev – Računsko sodišče.

Zakon se ni prilagajal družbenim spremembam. Dostop do video posnetkov je potrebno preprečiti nepooblaščenim osebam. Še najbolj zanesljiv indikator je DNK in očesna mrežnica. niso unikatne in se lahko ponavljajo. vonj. Problematičen je sporazum med Slovenijo in Hrvaško. kaj bo s temi podatki po njihovi smrti. ki video nadzor izvaja in telefonsko številko za pridobitev informacij o tem. Plače v javnem sektorju – sestavljena je iz osnovne plače + dodatki + del za uspešnost. DNK. Pri vlogah zakon določa. očesna mrežnica. Postopek preverjanja identitete Identiteta se izkaže z izkaznico in nato se preveri. Schengenska meja Zakonik o schengenski meji določa. 8. Je enoličen identifikacijski znak. Video nadzor O izvajanju video nadzora mora biti podano vidno obvestilo. Te značilnosti pa v nasprotju s splošnim mnenjem. Zdaj se lahko izvajajo javna naročanja preko interneta. Za snemanje v večstanovanjskih zgradbah. in 2. koliko časa se podatki hranijo. Zakon o potnem listu). za katerega se zbirajo (DNK – lahko se kaže zdravstveno stanje. v zasebnem sektorju pa je plača osebni podatek (kljub temu. če je to nujno potrebno zaradi varstva zdravja in varnosti. saj sta oba enolična (pomeni. Zaposleni morajo biti o video nadzoru predhodno pisno obveščeni. ga je potrebno v poslih z banko izkazati. delodajalec pa se mora o tem posvetovati s sindikati. EMŠO Enotna matična številka občana je zabeležena v centralnem registru prebivalstva. V javnem sektorju to področje urejajo različni zakoni (npr. da pripada le eni osebi). To področje ureja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (2002) Osebni podatki umrlih Osebe se lahko same izjavijo. Prepovedano je snemanje garderob in sanitarij.…) Biometrija Gre za prstni odtis. SKUPNA JAVNA NAROČILA Novi zakon o javnem naročanju – preneseni 2 uredbi. Namen video nadzora mora biti jasen in prestati mora test sorazmernosti (tehtanje med javno in zasebno koristjo). da je vloga popolna. ali gre za osebo. kateri podatki so potrebni. ki pa ne daje toliko osebnih podatkov. je potrebno soglasje 70% lastnikov. vzeti kredit). ki daje možnost prehajanja meje samo z osebno izkaznico. ki sporoča naziv osebe. V zasebnem sektorju se lahko biomerični ukrepi nad zaposlenimi (npr. Davčna številka Davčno številko ureja Zakon o davčni številki. Posameznik je enolično določen. Podatek o plačah V javnem sektorju podatek o (bruto) plači ni zaseben podatek. evidenca prisotnosti – prstni odtis) uporabijo zgolj. če želiš npr. Zadoščati bi moral že en od teh dveh znakov (EMŠO ali davčna). če umrli tega ni izrecno prepovedal. Podatke je možno posredovati dedičem 1. bolezni. Podatki se lahko hranijo največ 1 leto. datum rojstva in spol. 6 . Policijski video nadzor mora imeti podlago v zakonu.Osebni podatki se morajo obdelovati skladno z namenom. zato so se plače višale skozi dodatke in ne osnovne plače. številka sporoča starost. da se čez mejo lahko prehaja le s potnim listom. reda. snemajo pa se lahko le skupni prostori. vhod in izhod. Vsako transakcijo nad 3.5 milijona sit moramo prijaviti (od kod prihaja ta denar) komisiji za preprečevanje pranja denarja.

zato prilagam 36. ki edini govori o skupnem naročanju) 36. Javno naročilo je odplačna pogodba ali vzpostavitev odplačnega razmerja brez pogodbe. 67. Okvirni sporazumi za določeno obdobje (največ 4 leta) najbolj bremenijo ponudnika.. lastniki morajo trpeti omejitve. Zemljišče lastnika se na primer razglasi za zeleni pas. Služnost – lahko je začasna ali trajna. saj ne gre za protipraven poseg. okvirni terminski plan izvedbe skupnega javnega naročila in vrsto postopka oddaje skupnega javnega naročila. 9. ki se izvaja na podlagi drugih zakonov ali interesa naročnikov. kot je nujno potrebno (ta pravica se velikokrat krši). lahko tudi javnega prava (razen države!). Če gre za velika naročila. ki veljajo za skupno javno naročanje vlade. Planski akti – sprejme se jih z odlokom občine. ki vodi k zmanjševanju nabavne cene. omejitev uporabe). oceni. 1. Poznamo tudi razlaščajoče posege (npr. operacijske mize.Vedno mora biti možnih več ponudnikov. RAZLASTITEV 33. se jih razdeli na sklope. ampak gre za ukrep v javno korist vseh (posebna žrtev). utemeljen z analizo. Zakon o vodah in Zakon o urejanju prostora ne predvidevata odškodnine. če na predlog naročnikov. Lastninsko pravico lahko omejujejo le toliko. člen URS Zavezanec za razlastitev je oseba zasebnega prava. Lastniku pripada odškodnina zaradi zmanjšanja vrednosti nepremičnine. Odškodnina – samo. ● načelo sorazmernosti. ● načelo preglednosti. 69. (2) Vlada mora v sklepu o določitvi skupnega javnega naročila določiti vrsto blaga ali storitev ter časovno obdobje skupnega javnega naročila. skupni nabavni organ ter odgovorne osebe za pravilno in gospodarno ter učinkovito izvedbo skupnega naročila. zato je možna le presoja ustavnosti in zakonitosti. 7 . člen ZJN. Temeljna načela ZJN: ● načelo gospodarnosti.. ● načelo nediskriminatornosti. se smiselno uporabljajo določbe. (3) Upravni organi morajo najkasneje v tridesetih dneh po sprejemu sklepa o določitvi skupnih javnih naročil iz prvega odstavka tega člena skupnemu nabavnemu organu sporočiti svoje potrebe. člen (skupno javno naročanje vlade) (1) Vlada lahko skladno z letnim programom javnih naročil za posamezno skupno javno naročilo neposrednim uporabnikom državnega proračuna in organom v sestavi odobri skupno naročanje. (4) V primerih skupnega javnega naročanja. Skupna javno naročila – npr. (zapiski neberljivi. ● načelo konkurenčnosti. da skupne nabave povečujejo gospodarnost in učinkovitost porabe proračunskih sredstev in ne zmanjšujejo konkurence na trgu. če je določena z zakonom. ki pa lahko zavezancu povzročijo ravno tako škodo kot bi šlo za razlastitev (lastniku ostane gola pravica). on pa je na primer že pred petimi leti dal zahtevo za gradbeno dovoljenje. So splošni akti. postopek – izvedba skupne nabave za celotno državno upravo z enega mesta.