You are on page 1of 100

EUtropija

Vzemimo demokracijo v svoje roke


Elena Peari

EVROPA, DALJNA IN SAMA


V eni svojih zgodb, K vpraanju zakonov, Kafka zapie sledee: Nai zakoni niso splono
znani, saj so skrivnost majhne plemike skupine, ki ima oblast nad nami. Prepriani smo, da se
teh starih zakonov natanno drijo, vendar pa je nadvse muno, e ti vladajo po zakonih, ki jih
ne pozna Sicer pa lahko samo domnevamo, kakni so ti navidezni zakoni. Tradicija je, da
obstajajo in da so zaupani plemstvu kot skrivnost, ve kot stara in zaradi starosti verodostojna
tradicija pa to ni in ne more biti, saj narava teh zakonov zahteva tudi to, da ostaja skrivnost,
kakni so Morda zakoni, ki jih tu poskuamo uganiti, sploh ne obstajajo. Je neka majhna
stranka, ki zares tako misli in poskua dokazati, da se, e kak zakon obstaja, lahko glasi samo:
Kar dela plemstvo, je zakon.
Na prvi pogled je videti, da Kafka govori o nekem davno minulem, predmodernem nainu
delovanja zakonov, o asih, ko so bili zakoni stvar majhnega, vladajoega sloja, plemstva,
oligarhije, ljudi, ki so imeli v rokah njihovo vzpostavljanje, razlago in uveljavljanje,
ekskluzivno mo dostopa do njih in do njihove (pogosto brutalne) realizacije. Javna dostopnost
zakonov je bila oteena ali kar praktino onemogoena, za ljudstvo so bili videti kot
nedosegljiva skrivnost, o njih so lahko le ugibali in pekulirali, nazadnje so se morali
zadovoljiti s tem, da je zakon pa tisto, za kar se odloi plemstvo, nanj pa ni mogoe vplivati,
se z njim seznaniti ali ga spreminjati.
A na drugi pogled je jasno, da Kafka s svojimi teavnimi parabolami ne meri na neko
odmaknjeno davnino, temve da meri s svojo puico v srce sedanjosti. Njegova diagnoza ne
zadeva preteklega ancien rgime, s katerim smo razsvetljeno opravili, temve velja prav za
moderni postrazsvetljenski as. V samem modernem in razsvetljenem delovanju zakona
vztraja nekaj, kar se kae kot njegovo izmikajoe se skrivno jedro, do katerega ne moremo,
ostajamo pred vrati postave, etudi so vsi zakoni vsakomur naeloma javno dostopni in sprejeti
po demokratinih poteh, v demokratino izvoljenih zakonodajnih telesih. Do zakonov ne
moremo, etudi pred vrati postave stoji le vratar, ki nikomur ne prepreuje vstopa in samo
blago opozarja in odvraa. Zakoni pa navkljub svoji oficialni in zavajajoi javni podobi kaj
hitro pokaejo drugi obraz samovolje, kaprice in nasilja.
Dolga zgodba o evropski ustavi, katere zadnja epizoda je za zdaj irski referendum,
nadaljevanje pa e akamo, ima vse obrise zelo trivializirane razliice kafkovske parabole. e
prva upodoba te ustave, ki je leta 2005 propadla z referendumi v Franciji in na Nizozemskem,
je bila nemogoe tivo, ki mu e pravni strokovnjaki niso bili kos, nepregledna meanica ne
prav jasnih pravnih nael in obskurnih tehnikalij, izza katerih je bilo mogoe slutiti monosti
razlinih manipulacij, kolikor je lovek lahko v goavi sploh kaj razbral.

Zgodba o prvem odloanju o evropski ustavi je pouna. Kampanja za evropsko ustavo se je


zaela z visoko javnomnenjsko podporo, ki je tako v Franciji kot na Nizozemskem segala ez
70 % v prid sprejetja ustave. Za evropsko ustavo so nastopile domala vse politine stranke, za
kampanjo je imela drava in z njo vsa politina elita na voljo neizmerne koliine sredstev,
kanalov, medijev in prostora. Nasprotniki so bili sprva res zreducirani na peico desnih
nacionalistinih strank in skupinic ter na nekaj leviarskih grupacij, eni in drugi z zelo ibkim
ali sploh nikakrnim parlamentarnim zastopstvom. V prid ustavi so nastopili nekateri
najugledneji intelektualci, najbr najbolj izpostavljeno Jacques Derrida in Jrgen Habermas,
tedaj najslavneja evropska filozofa, ki sta skupaj podpisala pismo apel. Kako se je torej moglo
zgoditi, da je v tako neenakem boju zmagal David proti stokrat monejemu Goljatu? Kako je
lahko prepriljiva javnomnenjska veina v estih mesecih docela splahnela in so nasprotniki
dobili prepriljivih 55 % v Franciji in 63 % na Nizozemskem? Je mnoice popadla nenadna
zaslepljenost? So se pustile naplahtati populizmu in demagogiji, so privreli na dan
nacionalistini egoizmi?
Dejansko se je zgodilo prav nasprotno. Najbr je najboljo diagnozo stanja podal kar najbolj
kvalificirani govorec, Valry Giscard dEstaing, nekdanji francoski predsednik in ef ustavne
komisije, ki je dokument pripravljala po francoskem referendumu je namre izjavil, da je
francoska vlada naredila odloilno napako, ko je distribuirala predlog ustave v vsa francoska
gospodinjstva. Ta prostoduna izjava, e en vrhunec politinega cinizma, v preprostih besedah
pove, da je bil poglavitni razlog za zavrnitev ne nevednost ali strast, temve prav nasprotno,
dobra obveenost. Dokler so ljudje o ustavi vedeli malo, se jim je naeloma zdela dobra ideja,
ko pa so si imeli prilonost zadevo ogledati in med drugim videti ne le njeno latovino,
temve dejansko oddaljevanje evropske oblasti od demokratine odgovornosti, tedaj jim je
pobralo vsako voljo do takne Evrope. Nasprotno pa je mono narasla volja, da se taki Evropi
postavijo po robu, kar pa ni bilo prav ni preprosto, nasproti dravni moi in etablirani politiki
so bili potrebni neznanska mobilizacija mimo in izven vseh uteenih politinih kanalov,
dejansko teako neplaano delo na terenu netetih entuziastov, velik demokratini angama,
da so zaustavili to, kar so videli kot poguben proces. Ko so torej glasovali proti, so glasovali
informirano. Nalo se je nemalo pravnih strokovnjakov, ki so prepriljivo pokazali, da ta
dokument prinaa osamosvojitev in zmanjano odgovornost izvrne oblasti, jemanje
pristojnosti nacionalnim parlamentom in nasploh nejasne opredelitve pristojnosti, ki dopuajo
tevilne luknje. Mnoge politine analize pa so pokazale, da so vse ostale svoboine mono
postavljene v okvir in osvetljavo danes poglavitnih pravic, namre pravice za prosti pretok
kapitala, blaga, ljudi in storitev.
Njena druga verzija, Lizbonska ustavna pogodba, plod meetarjenja, barantanja in
kompromisov znotraj peice politikov in pravnih ekspertov, je zadeve e poslabala, eprav je

ostala v vseh bistvenih potezah ista kot referendumsko zavrnjena razliica in etudi so jo
preimenovali v nekakno ustavno pogodbo. Stvar se je prelevila v e nekoliko bolj
nepregledno goro papirja z mnoico kafkovsko zasukanih paragrafov, ki jih dejansko nihe pri
zdravi pameti ne more prebrati, razumeti in prebaviti, in videti je, da to tudi ni njen namen.
Tokrat so se po slabih izkunjah z ljudsko voljo modro odloili, da bodo odloitev sprejeli kar
sami izvoljeni predstavniki ljudstva z glasovanjem, ob katerem so sami parlamentarci tako pri
nas kot tudi drugod odkrito in prostoduno priznali, da besedila sploh niso prebrali.
Dobesedno, vlada naj nam zakon, ki ga nihe ne pozna, tako neuko ljudstvo kot veina
politikov pa naj bi slepo verjeli, da peica ekspertov e ve, kaj dela, in da to pone v na
skupni blagor. Pri tem je nemara najbolj osupljivo, da se niti ne poskua ustvarjati vtisa, da gre
za umno utemeljene zakone, nastale na podlagi javne diskusije. Politina racionalizacija je
takna, da nas lahko spreletava srh: verjemite nam, nujno je, ni alternative, ni rezervnega
scenarija, zaupajte nam, treba je. To, kar se skriva v sloviti angleki kratici TINA: there is no
alternative. Vsakemu drugemu staliu je takoj pripisano, da izvira bodisi iz sebine strasti ali
iz nevednosti. Skratka, zakon je, kar dela plemstvo.
Politika, kolikor je je mimo pregovarjanja peice voditeljev kaj bilo, se je zreducirala na eno
samo vodilo in zapoved: kako prepreiti ljudsko glasovanje in participacijo. Kako omejiti, im
bolj skrajati in preusmeriti monost javne diskusije. Ljudje so omejeni, ozkosrni in
nespametni, in e je verjeti naemu zunanjemu ministru, ljudstva komaj akajo, da bi se
ponovno podala v strelske jarke in drug drugemu prerezala vrat. Njegova izjava, da bi se
Francozi in Nemci e zdaj gledali preko pukinih cevi, e bi bilo vse prepueno volji ljudstev,
zanesljivo sodi v anale sramotnih politinih izjav. Kot da ne bi ljudi v doloenih traginih
trenutkih prav manipulacije in egoistini imperialni interesi doloenih elit pognali v jarke, kjer
so mnoino plaali s svojim ivljenjem za zablode svojih politinih elit. Kot da bi ljudi vodile
le egoistine strasti in sla po krvi, pred imer da jih lahko obvarujejo le nesebine razsvetljene
elite, sicer bi se med seboj poklali kot da ni bilo historino ravno nasprotno. A velika ustavna
zamisel je na svojo er naletela v majhni lokalni ustavi, ki svojemu narodu nespametno nalaga,
da je treba vitalne rei, kot je ustava, sprejeti na referendumu. Gre za vsega en odstotek
evropskega prebivalstva, kot je posebej poudaril tedanji predsednik vlade v e eni sramotni
izjavi in s tem hotel upraviiti klavrno udelebo na slovenskem referendumu o pokrajinah.
Pozabil je le pristaviti, da se je zoper ustavno pogodbo odloila veina vseh evropskih
volivcev, ki jih je kdo sploh kaj vpraal. Vpraali pa so vsega en odstotek.
Forma tega procesa zadeva smo njegovo vsebino, nain sprejemanja ustave e pria o njeni
vsebini, torej o naravi demokratskih procesov, ki naj bi jih ustava doloala. Forma, ki se
omejuje na dogovarjanje med politiki in eksperti in sprejemanje temeljnih dokumentov zaupa
profesionalnim politikom, ki v parlamentih samo dvigujejo roke, skomigajo z rameni in

priznavajo, da ne berejo in ne razumejo. Samo forma je sporoilo tega dokumenta, ivo


znamenje sedanje odsotnosti politike. Nazorno kae strah pred participacijo, javno razpravo in
jasnimi opredelitvami, zlasti pa izkljuevanje tistih, za katerih konsenz bi se bilo treba
potruditi, kae celo opustitev vsakega poskusa doseganja konsenza in politine diskusije.
Forma je zanikanje vsebine. A pri tem ne gre le za zgodbo o ustavi, ta je pokazatelj neke precej
ire zagate sodobnih demokracij, v katerih se na iroko in samoumevno uveljavlja vladavina
ekspertov. Edino eksperti vedo, za kaj pravzaprav gre, oni so nosilci tehnine, objektivne in
nevtralne vednosti, nedostopne neukim, govorijo v imenu obega blagra, zgodovinske nujnosti
in napredka. Hrbtna stran vladavine ekspertov je splona navelianost in depolitizacija,
umanjkanje vsake volje za artikulacijo skupnih interesov, tako da je mogoe splono
nezadovoljstvo in nelagodje nazadnje izraziti le z glasom proti, e ti je ta privilegij sploh dan.
Zato odklonilnega stalia, ki je prevladalo na irskem referendumu, ne gre tolmaiti kot
zavrnitev Evrope v imenu ozkih, sebinih lokalnih interesov, temve prej kot zavrnitev take
Evrope, kot jo razgrinja sama forma sprejemanja ustavne pogodbe. Irski ne je nemara
predvsem zahteva po drugani in bolj inspirativni Evropi, po ve Evrope, a ne takne, kot se
kae v latovini tega dokumenta in v njegovih eksekutorjih. Simptomatino je, da je velika
veina parlamentarnih strank tako zdaj na Irskem kot pred leti v Franciji in na Nizozemskem
tako reko enoglasno in z vsem medijskim pompom podpirala nekaj, kar je ljudski glas
zavrnil. Ljudstvo je storilo, esar mu nihe ni poveril: svojo suverenost je vzelo resno. V
trenutku, ko se je od njega priakovalo le aprobacijo in aklamacijo, ne pa odloanja, je
zavrnilo smo formo, nosilko napane vsebine.
Kar so nam ponudili drugi, je po vsebini domala isto kot tisto, kar so ljudje prvi prepriljivo
zavrnili. Vsebina je nekoliko prepakirana in iz ustave se je preimenovala v ustavno pogodbo,
ki ima pravzaprav status mednarodne pogodbe. Kar so ponudili zdaj, je torej prav tisto, kar je
bilo zavrnjeno, in edini nauk, ki so ga potegnili iz vsega, je v tem, da je treba na vsak nain
prepreiti, da bi se ljudstvo seznanilo z novo ustavo in da bi o njej stekla javna diskusija, kaj
ele glasovanje. Seveda smo v tej zadevi alostno vlogo odigrali prav mi, saj smo kot tedaj
predsedujoi Evropski uniji zadevo poegnali prvi, za zgled drugim, in to s e manj diskusije
in informiranja, kot so to storili drugod. Pa res nikjer niso pretiravali. Najbolj osupljivo pri
vsem tem pa je dejstvo, da je vse skupaj potekalo brez kakrnega koli odpora, nasprotna stran
kot da se ni nauila niesar, temve so jo popadli politina apatija, splona brezvoljnost in
maloduje.
A nenadejani zastoj, ki ga je povzroil irski referendum, nemara odpira novo prilonost za
premislek in delovanje, novo monost, prilonost, prostor za politino invencijo. Seveda
eksperti takoj kliejo k tehninim reitvam, politiki pa pritiskajo, naj se nevednemu enemu
odstotku ponudi e eno monost, da pride k pameti. Naj vendar politiki neke male deele

disciplinirajo svoje ljudi, da bodo nehali delati zgago, sicer bo ogroen Napredek, in bojim se,
da se utegne irska javnost nazadnje ukloniti pred izsiljevanji in asovnimi pritiski. A po drugi
strani so se zaeli z vseh koncev Evrope dvigati glasovi intelektualcev in politinih gibanj, ki v
nastali situaciji ne vidijo zaprtja, temve neko novo odprtje, novi trenutek za politiko. Predlogi
so razlini, veliko jih zadeva monost skupnega evropskega referenduma v vseh dravah, ki bi
ga bilo mogoe izvesti hkrati z evropskimi volitvami, in najbr bi bila to dale najbolja pot.
Za letos je, al, ta monost zamujena, in zato se bodo na kratki rok iskale pragmatine reitve,
seveda pod okriljem iste peice politikov in ekspertov. Vendar nas je evropskih dravljanov
toliko skupaj, da se s tem skrpucalom ne moremo zadovoljiti in se sprijazniti z njegovo
sramotno formo-vsebino, zato bi bilo treba e takoj zaeti premiljeno nartovati poteze za
naslednje volitve ez pet let, zdruiti razline evropske iniciative, ki e obstajajo. Nemara je tu
prilonost, da se Evropa prebudi iz svoje letargine vdanosti in pokae kakno iskro
politinega duha. In da ne bo, v skladu z grkim mitom, po katerem je ta celina precej nesreno
dobila svoje ime, vdano akala svojega bika.
Prav zato so tako dragocene refleksije Elene Peari, ene redkih, ki je v asu sprejemanja tega
dokumenta dvignila svoj glas z jasno argumentacijo in pogumom, z lucidnimi in natannimi
posegi, s polnim zavedanjem tega, kaj so implikacije sprejemanja takne ustave. Njeno pisanje
razumem ne kot samotni glas v stvari, ki je tako ali tako izgubljena, temve kot nadaljevanje
nekega boja, ki ga bomo nujno morali izbojevati. Evropa, kakrna se kae v tem temeljnem
dokumentu, ki naj bi zaokroil dosedanje zdruevanje in postavil okvir za novo irjenje, ta
Evropa po zaetnem zagonu in entuziazmu nad zdruevanjem, ki je obetalo nov zaetek, kae
poteze letargije, depresije, neinventivnosti, prilaanja s strani elit, manjanja demokratskih
pridobitev. Takna Evropa ne bo navdihovala nikogar. K temu je e zdaj, in e bo, nemalo
pripomogla sedanja kriza, ki prej kae na to, da bodo stare in bogateje lanice pustile na
cedilu nove lanice, da bo solidarnost naglo kopnela, vsakdo bo reeval predvsem sebe, iz
vsega skupaj pa jo utegnejo najbolje odnesti prav tisti, ki so vso stvar zakuhali. A nemara je
kriza, ekonomska in politina, dobila tolikne razsenosti, da se bodo morali radikalno
postaviti pod vpraaj sami okviri, zato zapisi, ki so tukaj zbrani, ne pomenijo refleksije o
preteklih dogodkih, temve predvsem ponujajo oroja in argumente za teavne ase, ki so pred
nami. In predvsem, postavljajo se po robu sploni apatiji, mlanosti in malobrinosti. Te volje
se moramo vsi skupaj uiti prav od glasu, ki prihaja s strani ene najbolj diskriminiranih skupin.
Videti je, da se zapisi Elene Peari dotikajo povsem divergentnih tem, na eni strani pretresajo
evropsko ustavo in postopke njenega sprejemanja, nato pa nenadoma preidejo v pretresanje
statusa hendikepiranih, v probleme njihove organiziranosti, odrinjenosti, pravic, predvsem
pravice do samostojnega ivljenja. A kljuno je uvideti, da gre pri enem in pri drugem za isto

zgodbo: za zgodbo tega, da se lovekove pravice merijo po pravicah do vkljuevanja v drubo


in ne po izkljuevanju, da sta mnoino izkljuevanje evropskih ljudstev iz odloanja o svoji
usodi in vsakodnevno izkljuevanje marginaliziranih in oigosanih skupin le dva pogleda, ki z
razlinih koncev kaeta na isti problem. Zato je bilo kandidiranje Elene Peari za predsednico
republike eno najbolj inspirativnih dejanj v zadnjih letih slovenske politike. V vsej radikalni
preprostosti nas je postavilo pred kljuna vpraanja naega politinega prostora, postavilo nas
je pred rob, kjer se politika vpisuje v telo, in opomnilo na to, da se politika, od svojih grkih
zaetkov naprej, v svojem temeljnem pomenu dogaja tam, kjer se irijo meje monega in kjer
se iri participacija v javnem ivljenju in upravljanju skupnih stvari. Nemara ne bomo nikoli
videli prizora, o katerem je pisal Marko Zorko, namre sublimnega trenutka slovenske drave,
ko bi Elena Peari la na obhod astne ete, a dejstvo, da je ta prizor vzniknil pred naimi
kolektivnimi omi, je zanesljivo spremenilo nae politino in socialno obestvo.

Mladen Dolar

Tu, na tem mestu, e ritual zahval,


ki gredo v dar vsem, ki so me tako ali drugae podprli:

Duanu Rutarju, ki mi je vedno vzor.


Profesorju Mladenu Dolarju, ki me je poastil s svojim udovitim predgovorom.
Moji ekipi YHD za razumevanje in podporo, ko so mi misli uhajale onkraj plank YHD-ja.
Klaudiji Poropat, Katarini Gorenc in Emilu Bohincu, ker me podpirajo in ohranjajo
prizemljeno. Najbolj aktivistini gospodinji Martini Piska, ki je nestrpno priakovala vsako
kolumno, in Rafaelu Zupaniu partizansko Rafu.
Blau Babiu, ki mi je pokazal, da zmorem iti preko svojih meja.
Janiju Severju, ki mi je nudil virtualni prostor na Vest.si.
Zahvala mojim asistentkam, ki so se v tem asu zvrstile in marljivo mojemu nareku sledile.
Vem umetnicam in umetnikom za slikovno obogatitev knjige.

O EU-pogodbi
14. januar 2008

POZIV K RAZPRAVI
Legitimnost nove evropske pogodbe
Dne 13. 12. 2007 sta na premier g. Janez Jana in zunanji minister g. Dimitrij Rupel v Lizboni
podpisala t. i. Lizbonsko pogodbo, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o
ustanovitvi Evropske skupnosti. Postopek ratifikacije le-te naj bi v posameznih dravah
lanicah EU potekal v letonjem letu, predvidoma do oktobra. Slovenija eli biti kot
predsedujoa drava prvega polletja pri tem vzgled in vzor, zato namerava kar se da pohiteti z
ratifikacijo pogodbe, e v mesecu januarju, saj hoe tako izkazati vso zvestobo in poslunost
velikim gospodarjem. Nekako se spodobi, da Slovenija kot predsedujoa kar hitro izpelje
ta postopek, raunam na januarsko sejo, e bo elja po zgodneji izredni seji, pa tudi to, je
pred nedavnim pojasnil g. Cukjati. Januarsko redno zasedanje Dravnega zbora se zane 28.
januarja in kona 1. februarja.
Poslankam in poslancem je bilo gradivo razdeljeno e pred novoletnimi prazniki, a vpraanje
je, e ga je sploh kdo prebral, ali bolje, ali je pogodbo kdo preuil, analiziral in ugotavljal
tevilne pravne in strukturne razsenosti, ki jih bo prinesla na nacionalni ravni (v odnosu do
pristojnosti nacionalnih institucij), na mednarodni ali transnacionalni ravni, na ravni
udejanjanja neposredne demokracije in predvsem v odnosu do dravljank in dravljanov, ki
bomo z ratifikacijo pogodbe avtomatino postali tudi dravljani EU. Dravljanke in dravljani
Republike Slovenije o vsebini pogodbe ne vemo praktino ni, razen tistih kratkih notic v
medijih, ki pa se po navadi omejujejo na golo povzemanje izjav in prilonostnih slavospevov o
zgodovinskosti dogodka kljunih akterjev. Voditelji drav in vlad so soglasno potrdili nova
pravila, ki urejajo obseg in nain delovanja Evropske unije v prihodnosti. Pri tem so upotevali
politini, gospodarski in drubeni razvoj ter poskuali izpolniti elje in priakovanja
Evropejcev. Lizbonska pogodba bo tako omogoila prilagoditev evropskih institucij in
njihovih metod dela, okrepila bo demokratino legitimnost in utrdila temeljne vrednote
Evropske unije.1 Kdo je nas, Evropejce in Evropejke, vpraal o naih eljah in priakovanjih,
kdaj smo jih imeli monost predstaviti ali predlagati pobude k vsebini pogodbe, kako so
oblikovalci Lizbonske pogodbe prili do njih, da nam jih sedaj poskuajo priarati?

http://europa.eu/lisbon_treaty/take/index_sl.htm

Nihe ni el dlje in preko tega povrinskega in povrnega predstavljanja ter se z lastnim umom
prepustil branju 287 strani vsebine, da bi se preprial, razumel in morda povzel kljune novosti
ter spremembe, ki se nam obetajo. Oitno se zadovoljimo e s tem, da nam g. Barroso skupaj z
drugimi vidnimi evropskimi politiki ob prikimavanju naih nacionalnih predstavnikov
zagotovi, da je to edina prava pot in da bolje ne bi moglo biti. V Sloveniji ni bilo praktino
nobene ire javne razprave na to temo, takne, kjer bi lahko ljudje izvedeli, vpraali,
predlagali, razpravljali in dobili odgovore, ter tako vedeli in razumeli. Pravzaprav se vsa
politina elita taknih razprav nartno in spretno izogiba in se jim izmika, verjetno iz bojazni
in strahu, da bi se lahko poruile njihove hiice iz kart. A to je e ustaljena in preizkuena
strategija, ko gre za temeljne odloitve, ki jih sprejema v imenu demokracije in nas
dravljank in dravljanov , ter za tiste tako opevane nacionalne interese, za katere se lahko
skrijejo vsakokratni interesi lobijev in elit. Ljudi se poskua odvrniti od aktivne participacije s
tem, da se jih demoralizira, depolitizira, naredi brezbrine in nezainteresirane ter tako poskrbi,
da se preve ne vmeavajo v stvari, ki zadevajo velike, mone, mogone, da pustijo in
prepustijo Oblasti oblast, tudi ali predvsem nad samimi seboj. In tako se ljudje ne zavedajo, da
je mo na njihovi strani. Bolj natanno mo imajo takrat, ko ne opazujejo nemono, kaj
politine in gospodarske elite pono v njihovem imenu. S tem spoznanjem bi prisilili
oblastnike, da odgovorno vrijo naloge v korist dravljank in dravljanov in jim sluijo, ne pa
da z njimi in nad njimi gospodujejo.
Ravno pred kratkim sem vzela v branje knjigo Noama Chomskega, kjer sem dobila veliko
izhodinih tok za priujoe razmiljanje in na mnogih mestih sem svoje misli prepoznala v
njegovih besedah. Naslednji citat se mi zdi zelo zgovoren in e kako veljaven za obravnavano
temo: Zelo pomembno je, da prebivalstvo odkrije, kaj nartujejo z njim. Napori Vlad in
medijev, da bi vse skupaj drali pod preprogo, z izjemo obveanja njihovih domaih strank,
so povsem razumljivi. Toda omejene ovire so bile e kdaj v preteklosti preseene z energino
javno aktivnostjo, in tako je lahko tudi zdaj.2
Lizbonska pogodba vzpostavlja stabilno institucionalno ureditev, ki prinaa laje in
pregledneje odloanje, demokratien nadzor in spotovanje odloitev, sprejetih na ustrezni
ravni. Dravljani bodo lahko bolje razumeli pristojnosti in razloge za ukrepe Evropske unije na
doloenem podroju.3
Zelo dale smo od teh idilinih obljub, ob katerih se zdi, da bi nam vsem moralo biti bolje,
laje in lepe. Stabilna institucionalna ureditev bo takna le za tiste, ki imajo oblast in bodo
2

Noam Chomsky: Profit pred ljudmi: neoliberalizem in globalna ureditev, Zaloba Sanje, Ljubljana, 2005, str.
172.
3
http://europa.eu/lisbon_treaty/take/index_sl.htm

laje odloali o nas ter namesto nas, pri tem pa poskrbeli za ustrezen nadzor ljudi (zapleteni
postopki in obsena birokracija, ki bo odvraala ljudi od aktivne, neposredne participacije in
politinega aktivizma tega bodo seveda poimenovali demokratien). Odloitve Vrha bodo
morale biti spotovane, saj bodo ustrezne ravni poskrbele za to in od nas zahtevale prilagajanje
ter sprijaznjenje. Kako bomo dravljani vse skupaj (politiko in ukrepe) razumeli, pa je veliko
vpraanje; oziroma ali se sploh eli, da bi razumeli, ali ni namen prav ta, da bi preprosto
sprejeli in sprejemali. Vse se zdi tako, da ni zaeleno, da bi razumeli in spoznavali, ampak da
bi se prepustili zavajanju in dezinformiranju. Potrebna je velika mera zbranosti, vztrajnosti in
tudi kar nekaj pravnega razumevanja, da se sploh lahko prebijete skozi vse lene in
priloene protokole, ki so sestavni del pogodbe. Mnogo lenov napotuje kar dalje na druge
pravilnike in pravne akte. Ustava RS je v tem pogledu Prvo berilo za osnovno olo. Lizbonska
pogodba je ne samo veliko dalja in obirneja, ampak tudi dokaj nepregledna in
neposveenim teko razumljiva. Zato se postavlja vpraanje o legitimnosti ali upravienosti
takne pogodbe, e je povpreen dravljan ne razume. Komu je pogodba namenjena, za koga
je napisana, e ne za dravljanke in dravljane, ki bi iz nje morali znati razbrati svoje pravice
in razumeti demokratinost postopkov ter ne nazadnje nain in monosti za soudelebo pri
oblikovanju politik. Mar lahko sklepamo, da sta nepreglednost in slaba razumljivost Lizbonske
pogodbe namerni, da se skozi nedostopen pravni argon uveljavlja politika manjinskih elit,
predvsem pa vladavina kapitala? Kapital s poslovnimi strategijami svoja zaveznitva sklepa s
politinimi elitami in pravnimi drubami, ki ga oskrbujejo s prikladnimi pravnimi
interpretacijami, da se lahko izmuzne v pravnih prazninah ali zaobide in prikroji veljavno
zakonodajo. Vse teje je kapitalu kljubovati z nekomercialnimi in demokratinimi silami in na
trenutke se zdi to celo nesmiselno ter utopino. Tako kot pravi Robert W. McChesney:
Neoliberalizem deluje ne samo kot ekonomski, ampak tudi kot politini in kulturni sistem
Deluje najbolje, kadar obstaja formalna volilna demokracija, zato pa se prebivalstvo odvraa
od informacij, dostopa in javnih forumov, ki so nujni za pomembno sodelovanje pri
odloanju.4
Demokracija lahko dosega svoje uinke in namene le skozi aktivno participacijo dravljank in
dravljanov, ki se povezujejo v razline organizacije in si v njih izmenjujejo mnenja,
oblikujejo stalia ter uresniujejo interese. iva politina kultura potrebuje drubene
skupine, knjinice, javne ole, sosedske organizacije, zadruge, javne prostore za sestanke,
prostovoljne zveze in sindikate, da dravljanom ponudi oblike sestajanja, komuniciranja in
vpliva na druge dravljane.5 Dravljani bodo prvi imeli tudi monost, da s podpisi enega
4

Noam Chomsky: Profit pred ljudmi: neoliberalizem in globalna ureditev, Zaloba Sanje, Ljubljana, 2005, str.
17.
5

Ibid. Str. 19.

milijona dravljanov iz ve drav lanic Evropsko komisijo neposredno spodbudijo, da


pripravi pobudo v njihovem interesu na doloenem podroju pristojnosti EU. 6 Pri tem ni
znano, kaj oz. koliko pomeni iz ve drav in ali je to edini moni postopek ali nain za
neposredno podajanje pobud in predlogov s strani civilne drube.
Kot pravi Chomsky, e ravna tako, kot da ni monosti za izboljanje, zagotavlja, da
spremembe na bolje ne bo. Izbira je naa, izbira je vaa, 7 opominja pisec uvoda v besedilo
Chomskega, Robert W. McChesney. Mi pa lahko temu dodamo, da sta nai tudi dolnost in
odgovornost. V kolikor ne bomo znali ali hoteli ustrezno ukrepati, bomo zato seveda morali
nositi tudi vse posledice, ki bodo iz teh ne-dejanj izhajale.
Na spletnih straneh Vlade naletimo na tevilne trditve o tem, kaj vse novega in dobrega prinaa
nova reformna pogodba, a ko jih le dobro premislimo in e seveda preberemo lene te
pogodbe, ugotovimo, da so predvsem zavajajoe ali vsaj sum vzbujajoe. Prav zato ker so se
nam vse dosedanje kratke predstavitve in poenostavljeni povzetki tevilnih novosti, ki naj bi
jih pogodba prinaala, zdeli sumljivi, ali bolje, nas niso prepriali, 8 smo se lotili podviga branja
celotne pogodbe. In dejansko smo prili do ugotovitve, da so mnoge opevane novosti,
izboljave in prednosti dale od obetajoega. Mogoe se rauna prav na to, da bo le malo tistih,
ki bodo pogodbo dejansko prebrali, e manj pa tistih, ki jo bodo tudi razumeli. Tudi sama,
eprav sem jo prebrala dvakrat, ne morem trditi, da jo razumem, ali e ve, da mi je vse jasno,
saj je pogodba napisana dokaj nepregledno, mnogi leni so le premetani in pretevileni iz
prejnjih dveh pogodb in veliko je takih lenov, ki za svoje razumevanje zahtevajo od bralca
nadaljnje branje specifinih protokolov in drugih pravnih aktov. A vendarle lahko dobimo vtis,
da ni in ne bo vse tako preprosto, kot se eli prikazati ter v kar se nas eli prepriati. Pozivam
dravljanke in dravljane, da si vsaj pogledajo zajetnost pogodbe, e je e ne nameravajo
prebrati, tako da bodo dobili vsaj minimalno predstavo, o em govorimo. Vsekakor si e na tej
osnovni ravni teko zamiljamo splono uporabnost in prironost pogodbe za preproste, ali e
hoete, povprene dravljane. Trditve, da Lizbonska pogodba prinaa bolj demokratino in
preglednejo Evropo ter da poveuje uinkovitost institucij, so najmanj, kar lahko reemo
neprepriljive.
e se poveuje vloga Evropskega parlamenta, ki si za doloena podroja dodeljuje izkljuno
zakonodajno pristojnost, se mora nujno, vsaj za te pristojnosti, vloga nacionalnih parlamentov
proporcionalno zmanjati. Seveda se njegova vloga zmanjuje tudi na drugih podrojih, na
6

http://europa.eu/lisbon_treaty/faq/index_sl.htm#1
Noam Chomsky: Profit pred ljudmi: neoliberalizem in globalna ureditev, Zaloba Sanje, Ljubljana, 2005, str.
25.
8
Z izjemo lanka Marjana Horvata, Evropski dom z demokratinim deficitom, v Mladini, t. 1, 4. 1. 2008, ki je bil
objavljen ravno med pisanjem priujoega lanka.
7

katerih si pristojnosti delita z Evropskim parlamentom. Evropski parlament in Svet Evrope


bosta poiljala v vednost in na znanje zakonske predloge nacionalnim parlamentom. Le-ti bodo
torej izgubili svojo suvereno in avtonomno vlogo zakonodajalca in bodo postali nekakni
servisi, posredniki, usklajevalci.
Tudi zagotovilo, da se bo poveala uinkovitost institucij, se zdi skoraj za lase privleeno.
Vsak, ki se je poblie sreal, imel stik ali vpogled v delovanje razlinih EU-institucij in
programov, ve, kakna ogromna birokracija stoji ali ivi za vsem tem. In seveda z birokracijo
nujno povezani dodatni stroki administracije, prevajalcev, pravnikov, potnih strokov,
nastanitev In ne nazadnje veliko na novo vzpostavljenih institucij, kontrol in raznih agencij,
ki skrbijo za rpanje sredstev iz strukturnih skladov ter spodbujajo k skladnemu razvoju v
skladu z evropskimi uredbami, direktivami, smernicami, priporoili. Lahko reemo, da je le
vpraanje asa, kdaj bomo dravljanke in dravljani RS zaeli ugotavljati tevilne strukturne
podobnosti, ki nas bodo asociirale na SFRJ, nad katere ureditvijo so prav dananji vodilni
politiki imeli ostre kritike. e se vam trditev zdi neprimerna ali pretirana, lahko za ilustracijo
povem droben praktien primer. S strani pobude EQUAL smo imeli dve leti financirano
partnerstvo UFO (Union for Future Opportunities). Vedeli smo, da moramo na vseh uradnih
dopisih, fasciklih, produktih partnerstva ter v pisarni oznaiti oz. napisati nae financerje. Tega
smo se tudi dosledno drali, vsaj tako smo bili prepriani. A glej ga zlomka, e ob prvi zunanji
kontroli so nam dali vedeti, da smo v hudem prekrku, ki nas posledino lahko tudi zelo veliko
stane. Namre, na vseh fasciklih smo imeli le velik napis EQUAL, ne pa tudi rumenih EUzvezdic. Ravno tako ni bilo zvezdic na stolih in mizah, ki smo jih kupili iz tega vira. Kar pa je
bilo najhuje, je bilo dejstvo, da smo imeli logo EQUAL zgolj na vhodnih vratih v pisarno, in
ne tudi v osrednjem prostoru pisarne, kjer bi morali imeti na vidnem mestu plakat EQUAL s
pripadajoimi dvanajstimi zvezdicami, ki oznaujejo stare EU-lanice. Sprva smo mislili, da
gre za alo ali nasvet, ki nam ga priporoajo, a sta nam revizorki dali vedeti, da gre za
pomemben len pogodbe, ki ga gre dosledno upotevati, e hoemo ohraniti financiranje. Pri
tem se mi je, ni slabega slute, porodila asociacija na ase, ko je v vsakem javnem prostoru
morala viseti slika tovaria Tita.
Evropski parlament naj bi predstavljal nacionalne interese drav lanic oz. Evropski parlament
sestavljajo predstavniki drav lanic. Na ta nain naj bi bil zagotovljen demokratien pristop in
participacija prebivalstva posameznih drav lanic ter enakopravnost med njimi. Tudi e bi za
hip lahko verjeli, e been pogled na sestavo Evropskega parlamenta, kjer ima Slovenija
sedem predstavnikov, le Luksemburg jih ima manj, est, nasproti dravam, ki jih imajo 29, 27
, vzbudi dvom o enakopravnosti in enakovrednosti posameznih drav pri participaciji in
odloanju. Jasno pa je tudi dejstvo, da evropski predstavniki, izvoljeni v posamezni nacionalni

dravi, ne predstavljajo nacionalnih interesov, ampak da kot lani evropskih strank zastopajo
in zagovarjajo stalia, naela in vrednote ter seveda tudi s tem povezane interese posameznih
EU-strank znotraj EU-parlamenta. In kaj ne nazadnje sploh je nacionalni interes, kako se
definira, kako in kdo ga doloa; ali je le prikladen konstrukt za mistifikacijo in prodajanje
megle? Ko spoznamo, kdo definira nacionalne interese, lahko razumemo in ugotovimo, igavi
so ti interesi, ali so dejansko interesi v korist vseh ali pa le nekaterih, ki so jih kot take
poimenovali. Stranke v EU-parlamentu so le v manji meri primerljive z naimi strankami.
Stalia in vrednote ter dinamika evropskih strank pa so za veino Evropejk in Evropejcev
popolnoma neznani. O tem, kaj zastopajo in kaj ponejo nai EU-poslanci in poslanke v EUparlamentu, smo se e spraevali in ostali brez odgovorov. A kakor koli obraamo, na koncu
ugotovimo, da pravzaprav dravljanke in dravljani ne vemo niesar o tem, kako nai EUposlanci v naem imenu, na na raun in dejansko namesto nas odloajo v Bruslju. Kaj
pravzaprav pono tam? Ali ste kdaj zasledili kakno odprto razpravo med g. Pahorjem, g.
Brejcem, g. Peterletom, go. Novak, go. Murko, g. Kacinom in go. Jordan Cizelj? Vemo, da
niso predstavniki nacionalnih delegacij, ampak lani evropskih politinih skupin. Prav zato bi
nas bili dolni e toliko bolj obveati, osveati in kdaj pa kdaj seveda kaj povpraati o tem,
kakno Evropo si elimo. Podobno velja tudi za vladne predstavnike v Svetu ministrov, ki
praktino odloajo kar mimo nas, postavljajo nas le pred izvrena, gotova dejstva. 9 G. Pahor
in g. Peterle, kot dva najbolj vidna ali medijsko izpostavljena med EU-poslanci, imata dovolj
in preve dela na domai medijski sceni in v slovenski politini areni, da pozabljata kadar koli
kaj povedati, poroati ali nas obveati o svojem poetju in sprejetih odloitvah v EUparlamentu. Da sta EU-poslanca, pa jima pride prav in se spomnita le takrat, ko je to retorino
primerno, da se sklicujeta na evropsko irino, ki jo premore njuna politika, in se pohvalita,
koliko naredita za zastopanje in zavzemanje za uveljavitev nacionalnih interesov drave.
G. Brejca ni nikjer zaslediti, tudi sestanek z njim je nemogoe dosei. Tudi g. Kacin o teh
temah ne govori. Go. Mojco Drar Murko pa smo zadnje mesece videvali mono angairano v
predsedniki kampanji g. Gasparija. Ostaneta nam e EU-poslanki ga. Romana Jordan Cizelj in
ga. Ljudmila Novak, ki blestita v populistinem besedienju v oddaji Piramida. e le opazi
njun nivo in stopnjo njunih argumentacij, ti postane nerodno in se ustrai, kaj govorita v EUparlamentu. Mogoe je skrivnost v tem, da sta tam tiho in morata svoj molk in molenost
nadoknaditi v domaih medijskih ovih. Ne glede na to, da je vseh sedem EU-poslank in
poslancev lanov razlinih nacionalnih strank, pa jim je skupno to, da nihe o svojem delu ne
govori oz. niesar ne pove. Kot bi bila funkcija EU-poslanca dober finanni vir, obstransko

Elena Peari: Pred blinjim predsedovanjem EU, http://www.elena-priloznosti.com/index.php?


categoryid=9&p2_articleid=100&p2_page=2.

delo, ki omogoa leerno delovanje na drugih podrojih. Raunov jim ni treba polagati,
dravljanke in dravljani od njih tega ne zahtevajo. Zakaj je temu tako, zna biti vpraanje zase.
e med predsedniko kampanjo mi je kmalu postalo jasno, da se o vsebini ter posledicah
Lizbonske pogodbe preprosto noe govoriti. Vsaki, ko sem med sooenji naela to temo, je
nastal molk ali pa so jo spretno obli, eprav so tirje kandidati bili ali pa bi morali biti veliko
kompetentneji za govor na to temo od mene. Prav neverjetno se zdi, da obstaja tak medijski
molk ali ignoriranje teh vpraanj, ko se po mojem mnenju hkrati toliko govori o veliko manj
relevantni temi, kot je ekoloko-ribolovna cona, vsaj z vidika razsenosti in vpliva na
demokratinost vsakdanjega ivljenja dravljank in dravljanov.
A kocka e ni padla in e vedno je as, da ne pade tako, kot bi eleli oblastniki. e so as,
monost in prilonost, da se o vsebini in smiselnosti takojnega podpisa povpraa ljudi. Tiste,
ki bomo neposredno utili vpliv posledic sprememb, ki ne obetajo monosti neposrednega
vpliva na politiko. Zato pozivam intelektualce in intelektualke, aktiviste in aktivistke ter vse
dravljanke in dravljane, naj zahtevajo, da se nam pove, kaj se namerava z nami. To so dolni
storiti in v to jih moramo prisiliti. Preprosto ni vmesne poti, e noemo, da nas imajo za norca.

Nujnost Lizbonske pogodbe


29. januar 2008

eprav nas ne udi in presenea, pa smo po svoje na neki nain vseeno osupli nad medijskim
molkom in sprenevedanjem, ki je tako sploen in vseobsegajo, da prav zato bode v oi in ga
ni mo spregledati. Osupli smo nad molkom nad vsebino in nainom sprejemanja t. i.
Lizbonske ali Ustavne pogodbe, ki se zdi, da je tako popolna, da ne potrebuje ire razprave
in le aka, da bo v torek z manjim teatrom ratificirana s strani veine v DZ. In prav ta
samoumevnost, neproblematinost, ki je le e proceduralne narave, prav ta vsesploni molk
intelektualcev, angairancev, opozicije, liberalcev, demokratov, progresistov ,
drugae ali napredno misleih ter vseh, ki ivijo na raun, da se vedno oglaajo in delijo
svoja mnenja, tudi ko za to ni nobene potrebe, so o tej ali na to temo tiho.
Ali se bomo res pustili poniati in prepriati s strani vladnih uradnikov, ki nam dopovedujejo,
da nima smisla izgubljati asa z branjem dolgega in nerazumljivega tiva, ki ga tako in tako ne
bomo razumeli? Saj res, kaj bi tratili as in energijo, ko gre za stvari, ki so tako dale od nas,
dale naemu izkustvu in razumevanju. e posebej sedaj, ko je naa prva skrb boj za ustavitev
inflacije, za prepreevanje revine, za bolje plae delavk in delavcev in ko sta
najpomembneji zunanjepolitini temi problem hrvake ribolovne cone ter vpraanje Kosova.
Vse nateto se zdi bolj primarno, neposredno povezano z vsakdanjim ivljenjem ljudi, s tem,
kako bodo prili skozi mesec, kot pa je pravniki peh, ki ga razumejo le posveeni, saj so ga
ne nazadnje spisali sami, a deloval bo tudi na nas in za nas. Ljudje se ne zavedajo, kako
usodno lahko na naa ivljenja vplivajo borzne pekulacije, za katere se zdi, da so le abstraktne
igrice in govorice. Ne razumejo prav dobro, kako lahko nastane inflacija in kaj pomeni
inflacijska spirala, s katero nas zadnje ase straijo. Kako perverzno, da je argument za
nedvigovanje nizkih pla prav uinek nekontroliranega poveevanja inflacije, ki lahko vodi v
ekonomski zlom. A vse to dejansko dri, deluje in uinkuje, zelo konkretno, zelo neposredno,
kruto in neizprosno. Logika kapitala pa, se temu preprosto ree, takna, kot zna biti uinek
Lizbonske pogodbe. Tako abstraktna, tako dale, tako nerazumljiva, a tako realna in dejanska.
Na delu je le logika moi, ki je skladna in dopolnjujoa se s prejnjo. Na neki ravni so stvari
pravzaprav zelo preproste, le uvideti jih je potrebno. Zato nam prav ta tabu, ki vlada nad
razpravo o vsebini in razsenosti Lizbonske pogodbe, deluje simptomatino. In ker radi
drezamo v simptome, smo se obregnili tudi v tega. Koliko ljudje razumejo, e sploh, da bo ta
pogodba delovala nadustavno, predustavno in prekoustavno? Koliko ljudje razumejo, da se
bodo vse pogosteje poutili nemone in opeharjene? Ne bodo razumeli, od kje vse to

naraanje drubene razslojenosti, nianje praga revine in socialne izkljuenosti, ko pa


gospodarstvo cveti in so ekonomski kazalci v vzponu. Za razumevanje revine, strukturnega
nasilja in vseh vrst diskriminacije je treba poznati politino ekonomijo bogastva, kje, kako in
zakaj se oblast in mo koncentrirata, ne nazadnje tudi skozi pravnoformalne okvire, kot je
Lizbonska pogodba.

Vloga nacionalnega parlamenta


29. april 2008

Minili so skoraj trije meseci od ratifikacije Lizbonske pogodbe s strani naih poslank in
poslancev. Spraujemo se, ali so morda v tem asu e uspeli prebrati zavezujoo pogodbo, ki
so si jo v naem imenu in namesto nas drznili podpisati. Kratke izjave za javnost takoj po
zakljuku seje so jasno pokazale, da so se bolj ali manj na pamet nauili tistih est stavkov o
vsebini pogodbe, ki so jih nali na spletnih straneh vladnega portala. A bili so seveda dale od
vsebine in lenov v pogodbi.
e tega e niso storili, bi bilo morda zelo priporoljivo, da si v okviru svojih poslanskih skupin
najamejo pravnega strokovnjaka, ki jim bo organiziral kratek teaj razumevanja in razlage
pogodbe. Potem bodo morda tudi laje in bolj suvereno podali vsebino, spremembe ter
posledice te pogodbe tudi svojim dravljankam in dravljanom. Tako isto mimogrede, da
bomo vedeli in razumeli, kaj nas ima doleteti, e se jim seveda sploh zdi pomembno, vredno in
smiselno ukvarjati se z nami. A tudi e bo odgovor negativen, je moj nasvet dobronameren.
Pogodba namre predvideva novo vlogo nacionalnega parlamenta, ki nikakor ni veja, kot je
preprianih veina poslank in poslancev, ampak povsem drugorazredna, servilna in marginalna
v odnosu do EU-komisije oz. parlamenta. Nacionalni parlamenti bodo dejansko sprejemali vse
predlagane zakone, a bodo bolj nekakni lektorji kot pa sooblikovalci politik, ki bodo odlono
v pristojnosti EU, torej najmonejih lanic. Slovenski parlament, poslanke in poslanci bodo
bolj podobni otrokemu vrtcu, ki pa bo dravljanke in dravljane stal veliko ve kot vsi ta
pravi vrtci po Sloveniji skupaj.
Le za pokuino, 8.c len pogodbe doloa: Nacionalni parlamenti dejavno prispevajo k
dobremu delovanju Unije, tako da: (a) jih institucije Unije obveajo in jim predloijo osnutke
zakonodajnih aktov Unije v skladu s Protokolom o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski
uniji; (b) skrbijo za spotovanje naela subsidiarnosti v skladu s postopki iz Protokola o
uporabi nael subsidiarnosti in sorazmernosti; (c) v okviru obmoja svobode, varnosti in
pravice sodelujejo v mehanizmih ocenjevanja izvajanja politik Unije na tem podroju v skladu
s lenom 61c Pogodbe o delovanju Evropske unije ter so vkljueni v politini nadzor Europola
in ocenjevanje dejavnosti Eurojusta v skladu s lenoma 69g in 69d navedene pogodbe; (d)
sodelujejo v postopkih za spremembo Pogodb v skladu s lenom 48 te pogodbe;
(e) so obveeni o pronjah za pristop k Uniji v skladu s lenom 49 te pogodbe;
so udeleeni pri medparlamentarnem sodelovanju med nacionalnimi parlamenti in z

Evropskim parlamentom v skladu s Protokolom o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski


uniji.
Glede na to, da bodo v letonjem letu parlamentarne volitve in se stranke e prienjajo
ukvarjati z vsebinami svojih programov in s tistim, kar nameravajo obljubljati, bi bilo modro,
da si pogledajo, kaj so in do kje segajo njihove pristojnosti in zmonosti glede na podroja, ki
jih Lizbonska pogodba pua v dometu nacionalnih politik. Seveda e bo Lizbonska pogodba
sploh ratificirana s strani vseh drav lanic in bo dejansko prila v veljavo. e obstajata
monost in upanje, da se to ne bo zgodilo. Velikega imperija nas bodo morda reili Irci, saj
bodo, kot kae, edini, ki bodo z referendumom preverili voljo ljudi.
8.a len pogodbe pravi: Politine stranke na evropski ravni prispevajo k oblikovanju evropske
politine zavesti in k izraanju volje dravljanov Unije. A kdo te stranke sploh pozna in kdo
ve, kaj zagovarjajo ter koga zastopajo? Ali nam na ta vpraanja lahko odgovori g. Pahor,
evropski poslanec, ki seveda e vedno prejema evropsko plao, eprav se zdi, da mu domai
politini parket bolj dii? V evropskem parlamentu je eden od mnogih, neopazen,
nepomemben in po niemer ne izstopa. Lahko bi spregovoril in povedal marsikatero zgodbico,
ki bi razkrila nain sprejemanja odloitev na ravni EU, a tega ni priakovati. Nai politiki se
namre napajajo prav s tem, da nam skuajo prodajati iluzijo, koliko smo vredni, koliko nas
cenijo in v kolikni meri smo enakopravni ter enakovredni pri oblikovanju evropske politike.

Krinka militarizacije
29. maj 2008

Nismo naivni in vsi se prav gotovo dobro zavedamo, da je bila EU ustanovljena s primarnim
namenom uveljavljanja ekonomskih, gospodarskih in politinih interesov najmonejih drav
lanic. Vpraanja demokratinosti delovanja evropskih institucij ali vpraanja, povezana s
spotovanjem lovekovih pravic, e zdale niso med prioritetami oblikovalcev Lizbonske
pogodbe.
e vedno vztrajamo pri branju, poskusih razumevanja in analizi vsebine Lizbonske pogodbe,
prav na delu, ki je zelo obiren, kar nam daje slutiti, da je tudi pomemben. Zato si zaslui
obravnavo. To je poglavje, ki govori o skupni zunanji in varnostni politiki. Pristojnost Unije na
podroju skupne zunanje in varnostne politike zajema vsa podroja zunanje politike in vsa
vpraanja, ki so povezana z varnostjo Unije, vkljuno s postopnim oblikovanjem skupne
obrambne politike, ki lahko vodi do skupne obrambe. Unija bo imela operativno sposobnost,
oprto na civilna in vojaka sredstva. Unija jih lahko uporablja pri misijah zunaj svojih meja za
ohranjanje miru, prepreevanje konfliktov in krepitev mednarodne varnosti v skladu z naeli
Ustanovne listine Zdruenih narodov. Za izvajanje teh misij se uporabijo zmogljivosti, ki jih
zagotovijo drave lanice.
V tem delu se s tevilnimi leni konkretno spodbuja posamezne drave lanice, da razvijajo
vojako tehnologijo in spodbujajo militarizacijo ter postopno izboljujejo svoje vojake
zmogljivosti. Seveda vse iz varnostno-preventivnih razlogov ali kot humanitarno posredovanje
z namenom ustavitve ali prepreevanja nasilja, terorizma in vojn. Tenje po skupni evropski
vojski so vidne iz razlinih posrednih in neposrednih ukrepov, ki jih bodo drave lanice
zavezane izvajati, ali pa bodo spodbude tako mamljive, da se jim ne bo dalo odrei, tudi za
ceno dvigovanja kakovosti ivljenja dravljank in dravljanov ter demokratinih procesov ne.
Lizbonska pogodba definira Unijo kot posredno oz. predstavniko demokracijo, in to
posrednost, ali e bolje, posredovanost, bomo ele imeli monost prav izkusiti v vseh njenih
razsenostih, globini in dimenzijah. Znali se bomo v neskonnem labirintu neobvladljive
birokracije, administracije in tavanja od institucije do institucije, in nobena ne bo zares
pristojna. Izgubljali se bomo v lenih, dolobah, smernicah, uredbah in direktivah, v iskanju
argumentov za dokazovanje svoje pravice. Mono dvomim, da bomo nad tem navdueni in
da se bomo poutili kot aktivni dravljani. Predstavljali nas bodo poslanci v Evropskem
parlamentu, katerega dela dravljanke in dravljani ne poznamo, tako kot ne poznamo strank v

Evropskem parlamentu. Nai sedanji EU-poslanci o svojem delu v parlamentu praktino ne


poroajo, pa tudi mediji jih o njihovem delu, dosekih in rezultatih ne spraujejo.
Zato se zdi e kako pomembno in kljuno vpraanje, kako bomo dravljanke in dravljani
lahko vplivali na vpraanja varnosti, obrambe, ali bolje, kako se bosta ti dve besedi lahko
zlorabljali glede na interese in potrebe gospodarskih in politinih elit. Nam je kdo povedal, da
nas poleg nacionalne in Natove aka e ena vojaka struktura? Niso bile propagandne besede o
zdruevanju in povezovanju Evrope prav mir, sodelovanje, medkulturni dialog in podobne
sopomenke, ki opisujejo soitje, ne pa militarizacije? Ni mehanizmov in ni varovalk, ki bi
prepreevali zlorabe. A e sam namen dodatne militarizacije, novih vojakih struktur in
sistemov je dovolj zgovoren, kam nas peljejo. Pri tem ni potrebe po moraliziranju, ampak se
ve, da gre za strateke interese.
Oitno e nismo ozavestili, da nas bodo neposredno predstavljali poslanci v Evropskem
parlamentu. Morda pa tega ljudje sploh ne vedo. Kako bi le vedeli, ko pa nihe ne govori o
vsebinah, spremembah in novostih, ki jih bomo ob sprejetju pogodbe dolni sprejeti. Saj so
drugi tako hoteli in odloili za nas ter namesto nas. Spomnimo se le na domae obrambne
afere, ko se zdi, da gospodje kupujejo najrazlinejo vojako opremo s tako lahkoto, kot bi
kupovali igrae. In prav za igrake gre! Kdo potrebuje vso to opremo, oklepnike? Saj res, kdo
ve, kam je izginila vojaka bolninica, kdo se igra z njo? Z vso opremo, ki bi lahko koristila v
drugih bolninicah. Pri tem je obudovanja vreden g. Karel Erjavec, ki poizkua igrati resnega
obrambnega ministra in je pri tem e komien, v prostem asu pa se prelevi v zagovornika
najibkejih skupin, upokojencev in v borca za socialne pravice. Kot bi ivel v dveh paralelnih
svetovih!
Lizbonska pogodba aktivno spodbuja drave lanice k poveevanju izdatkov za vojake
aktivnosti in h krepitvi sodelovanja med Unijo in Natom, nadalje omogoa ustanavljanje
nekaknih vojakih nadskupin monejih ali naprednejih drav lanic, ki kaejo veji interes
za tesneja in moneja vojaka partnerstva. Odloitve, ki se bodo sprejemale znotraj teh
partnerstev, se ne bodo delile z drugimi lanicami. Drave lanice, ki glede vojakih
zmogljivosti izpolnjujejo vija merila in so sprejele veje medsebojne obveznosti, vzpostavijo
stalno strukturo v okviru Unije. Za razmejitev pristojnosti Unije velja naelo prenosa
pristojnosti. Za izvajanje pristojnosti Unije veljata naeli subsidiarnosti in sorazmernosti.
Vsak, ki vsaj malo razume pravni argon, ve, da gre za piramidalno strukturo, za hierarhijo,
kjer odloajo tevilneji, veji, moneji, ki postanejo e moneji in nepremagljiveji.

Drave lanice se zavezujejo, da bo Unija lahko razpolagala z njihovimi civilnimi in vojakimi


zmogljivostmi za izvajanje skupne varnostne in obrambne politike. Ustanovi se Evropska
obrambna agencija z namenom razvoja obrambnih zmogljivosti, raziskav, nabave in
oboroitve, ki bo imela pristojnosti ugotavljanja operativnih potreb, vzpodbujanja ukrepov za
njihovo izpolnjevanje, izvajala bo ukrepe, ki so potrebni za krepitev industrijskih in
tehnolokih temeljev obrambnega sektorja. Visoki predstavnik Unije, ki ga imenuje Evropski
svet, bo vodil skupno zunanjo in varnostno politiko ter skupno varnostno in obrambno politiko.
In pri vsem tem nam gre dobesedno na smeh, ko naletimo na naslednje stavke: Vsak
dravljan ima pravico sodelovati v demokratinem ivljenju Unije. Odloitve se sprejemajo
kar najbolj odprto in v kar najtesneji povezavi z dravljani. Institucije na ustrezen nain dajejo
dravljanom in predstavnikim zdruenjem monost izraanja in javne izmenjave mnenj glede
vseh podroij delovanja Unije. Institucije vzdrujejo odprt, pregleden in reden dialog s
predstavnikimi zdruenji in civilno drubo.

Odziv obrambe10
22. julij 2008

REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA
OBRAMBO Kabinet
ministra

tevilka: 093-54/2008% Datum: 4. 7. 2008

Spotovana gospa Elena Peari,

zahvaljujem se vam za razmi ljanje, v katerem izraate zaskrbljenost zaradi razvoja


skupne evropske zunanje in varnostne politike, kot jo opredeljuje Lizbonska pogodba.
Dovolite pa mi, da nanizam nekaj dejstev, ki me utrjujejo v prepri anju, da je Lizbonska
pogodba enako koristna in potrebna za vse lanice evropske skupnosti.
Eden izmed vzrokov, ki so vodili do ustanovitve institucij, iz katerih se je razvila dana nja
Evropska unija, je bila

elja prepreiti, da bi se morije prve in druge svetovne vojne e

kdaj ponovile. Seveda ni mogo e trditi, da je odsotnost vseevropske vojne v zadnjih 60


letih zgolj in samo posledica oblikovanja evropskih povezav, ni pa mogo e zanikati, da so
te povezave dejavnik stabilizacije.
Iz vaega pisma je mogoe razbrati razoaranje nad predstavni ko demokracijo, kakrno
danes poznajo drave lanice EU, kjer naj bi bil glas manj ih lanic skoraj neviden. Mislim,
da je treba upotevati, da ima pri pomembnih odlo itvah, ki se v Svetu Evropske unije
sprejemajo s soglasjem vseh dr av

lanic, tudi najmanja lanica monost, da dejansko

onemogoi sprejem odloitve, ki ji mono nasprotuje. To si je mogoe razlagati tudi kot


10

Odziv Ministrstva za obrambo na besedilo Krinka militarizacije. Dostopno tudi na:

http://www.vest.si/2008/07/22/odziv-obrambe/.

dokaz, da imajo majhne drave lanice mo, ki jo v tradicionalnih mednarodnih odnosih


nikoli ne bi imele.
Poglavje o varnostnem in obrambnem delu Lizbonske pogodbe je res obse no, vendar
predvsem zato, ker se je zakonodajalec, zaradi specifnosti podroja urejanja, s podrobno
opredelitvijo
dravah

elel izogniti morebitnim nejasnostim in napanemu razumevanju, tako v

lanicah kot tudi med predstavniki civilne dru be. Povsem nepredstavljivo je

namre, da bi evropska druba z dolgo demokrati no tradicijo, kjer je civilni nadzor nad
vojako organizacijo eden od najpomembnej ih elementov, lahko sprejela kakr no koli
vojako poseganje v civilno sfero in podpirala militarizem v smislu razumevanja pojma, kot
ga razlaga Slovar slovenskega knjinega jezika: tenja po prevladi vojake miselnosti,
vojakih interesov v politiki ali sistem v dravni upravi, v katerem odloajo vojake
osebnosti.

e zlasti zato, ker so Lizbonsko pogodbo sprejeli najvi ji civilni predstavniki

drav lanic, potrditi pa jo morajo vse drave lanice, veinoma v svojih parlamentih.
Verjetno se strinjate, da je velika ve ina dravljanov drav

lanic Evropske unije

prizadetih, ko vidi trpljenje ljudi zaradi hudih naravnih nesre . Prav tako so zgroeni, da
lahko lokalni vojskovodje in njihove milice izsiljujejo celotne narode in dr ave ter
nekaznovano izvajajo genocid nad nedol nim prebivalstvom. Ob takih primerih upravi eno
zahtevajo, da nekdo nekaj ukrene. Ta nekdo pa so lahko le ustrezno izurjene in
opremljene varnostne institucije, na primer vojska ali andarmerija.
Zato trditev, da je humanitarno posredovanje z namenom ustavitve ali prepre evanja
nasilja, terorizma in vojn zgolj krinka za militarizacijo, ne zdr i.
oboroenih sil drav

e analiziramo sestave

lanic Evropske unije, trende opremljanja njihovih oboro enih sil in

izkunje,

Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana Telefon: 01 471 19 25, telefaks: 01 471 19 78, www.mors.si,
Identifkacijska t. za DDV: (SI) 47978457, M: 5268923, TRR: 01100-6370191114

1/2

pridobljene v mirovnih in humanitarnih operacijah v zadnjem desetletju, se jasno poka e,


da se sodobne vojske evropskih drav opremljajo prav za humanitarne in mirovne naloge.
V tem kontekstu je treba razumeti tudi uporabo oklepnikov, saj kot sestavni del konvoja

e zgolj s svojo prisotnostjo odvra ajo lokalne milice, da bi napadle mirovne sile in
nevladne organizacije, ki dostavljajo humanitarno pomo . Pomenijo sredstvo za varen

premik mirovnikov, humanitarnih delavcev in civilnih strokovnjakov skozi obmo ja,


posejana z minami in neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. Helikopterji lahko v zelo kratkem

asu dostavijo ve ton hrane, vode, zdravil, otorov in drugih prepotrebnih sredstev na
obmoje, ki so ga prizadeli potres, poplava ali kakna druga naravna nesrea. Prav tako
pa odloilno sodelujejo pri gaenju naravnih poarov nad nedostopnimi obmoji ali pa
reujejo begunce iz potapljajoega olna v nevihtni noi.
Vojaka sredstva, opremljena za uporabo tudi v najte jih razmerah, ter ustrezno izurjeni in
usposobljeni vojaki so, v nasprotju s civilnimi ponudniki storitev, pripravljeni za delovanje v
zelo kratkem

asu. In as pogosto pomeni reena ivljenja. Zato potrebujemo ustrezno

vojako opremo in ustrezno izurjene ter usposobljene vojake. Mogo e mirovne operacije
res niso delo za vojake, ampak

e vedno jih nihe drug ne zna in ne zmore bolj u inkovito

izvesti. Takna je resninost sodobnega sveta.


V primerjavi s stanjem, kakrno je bilo ob razpadu Jugoslavije v za etku devetdesetih let,
ko je Evropska skupnost lahko poslala zgolj nekaj opazovalcev, ki niso mogli nikogar
zaititi pred grozotami vojne, so sedanje zmogljivosti Evropske unije za humanitarno
posredovanje in mirovne operacije neprimerno ve je. Te so se razvile iz zavedanja v civilni
drubi in politiki, da se podobe iz nekdanje Jugoslavije ne smejo ve ponoviti.
Potrditev, da je primarni namen oblikovanja skupne evropske obrambne politike ta, da bi
Evropa stabilnost in mir lahko pomagala zagotoviti tudi drugje po svetu, je vidna iz
njenega sedanjega delovanja na kriznih ariih. Afrika mir zdaj vsekakor zelo potrebuje in
Evropska unija je tam prisotna s fnanno pomojo in strokovnjaki, ki sodelujejo z lokalnimi
prebivalci. Kolikor mogoe varne razmere za njihovo delo pa jim zagotavljajo vojaki,
oklepniki in helikopterji drav

lanic EU. Soudeleba ve drav lanic pa pomeni tudi to,

da se stroki taknih operacij porazdelijo, in zato ni zgolj ena dr ava


ukreniti za reitev krize, nagrajena

lanica, ki eli nekaj

e z izredno velikimi stroki, ki bi jih morala kriti

sama.
Naj zakljuim s preprianjem, da je prav monost odkrite razprave in jasnega izraanja
razlinih mnenj ena izmed temeljnih vrednot sodobne demokrati ne evropske drube,
zato se vam e enkrat zahvaljujem za vae razmiljanje.

Lep pozdrav,

Poslano:

naslovniku.

Vloeno:

v zbirko dokumentarnega gradiva Kabineta

ministra.

O usodi demokracije
12. junij 2008

Ta teden gre zares in za resnico, odloa se o prihodnosti Evrope, o usodi Demokracije. Na


Irskem bo namre v etrtek, 12. junija, referendum o Lizbonski pogodbi.
Nismo vraeverni in verjamemo, da bo petek 13., dan po referendumu, lep in sonen dan, saj
bodo dan prej dravljani Irske zamajali legitimnost evropskih struktur, za katere je e sedaj
jasno, da dravljankam in dravljanom niso dostopne, saj z njimi upravljajo nedotakljive
politine in gospodarske elite.
Irska je edina drava lanica EU, ki si je upala in si dovolila izvesti referendum, na katerem
bo svojim dravljanom omogoila izrekanje in izkazovanje politine volje ter uveljavljanje
temeljnih ustavnih pravic. Za ali proti Lizbonski pogodbi, preimenovani EU-ustavi. Za razliko
od ostalih drav lanic, v katerih nam je bila ta osnovna dravljanska pravica onemogoena,
odvzeta, zanikana.
V vseh lanicah EU, ki so doslej podprle preimenovano EU-ustavo, so glasovali le v svojih
parlamentih, dravljani in dravljanke teh lanic za odloanje o tem vpraanju nismo dobili
prilonosti. e ve, drave lanice so naravnost zarotniko, druga za drugo glasovale in
ratificirale vrhovno politino-ustavno pogodbo. A ta pogodba ni le precejnja neznanka za
laike, ampak tudi za veino politikov in strokovnjakov. In e enkrat huje glede te teme velja
vsesploen medijski molk. Mnoina obila kritikom in druganim interpretom pogodbe ne
pustijo do besede in jim ne dajo glasu.
Le e ste dovolj radovedni, vztrajni in razmiljate s svojo glavo, se boste znali dokopati tudi
do tistih informacij, mnenj in kritinih pogledov, ki vam jih prikrivajo, zamegljujejo in
onemogoajo dostop do njih. Spletne strani so e edina monost, kjer lahko dobimo
relevantne in pomembne informacije o tem, kaj nam grozi z Lizbonsko pogodbo. V angleini
(v Sloveniji pozivi NVO-jev proti EU al niso preiveli) si lahko veliko preberete na spletnem
naslovu: www.teameurope.info.
V Sloveniji se je za tiste, ki smo hoteli razpravo, razmislek in kritino analizo, sama
ratifikacija konala jako klavrno. Bilo je veliko praznih in nepotrebnih besed z e vnaprej
doloenim izidom. Kakopak, gospodarji vedo, kako ravnati s hlapci.
27

Pojavila se je zgolj ena samcata in osamljena civilna pobuda proti takni politini samovolji.
Prila je iz drutva Hervardi, ki pa je bila zaradi njihovega nacionalsocialistinega predznaka
in s tem povezanih predsodkov v medijih vsebinsko skoraj povsem prezrta, pomembnost tega
dejanja pa je bila izniena. Pobuda za presojo ustavnosti prepreitve razpisa ratifikacije
Lizbonske pogodbe e aka na vrstni red na Ustavnem sodiu. Glede na to, da se tam za
zmanjevanje sodnih zaostankov uporablja predvsem strategija iskanja proceduralnih napak in
lukenj, ne pa dejanska vsebinska in stvarna presoja ustavnosti in zakonitosti ravnanj, ni veliko
upanja, da bi v kratkem ugotovili tisto, kar je oem oitno.
Kakna oblika demokracije se nam obeta v prihodnje? Demokracija, ki bo taka le v zlorabi
imena; demos-kratein namre pomeni vladavina ljudstva. Kot alternativo se nam prodaja
posredna demokracija, kjer dobimo zastopnike, za katere ne bomo vedeli, kako nas zastopajo.
Vse bo ponovno postavljeno stran od nas in tam se bo oblikovalo politike, tam se bo odloalo
in odloilo. Mimogrede vladavina in oblast ljudstva sta e vedno zapeateni v 3. lenu nae
domae ustave, pa ravno posredni politiki poskrbijo, da se neposredna politika ne more
uveljaviti.
Torej nas tako v EU sami kot v slovenski EU akajo zgolj vladavine gospodarskih in
politinih elit ter ponovni vzpon birokratizacije in militarizacije, saj se omenjene elite lahko le
na ta nain vzdrujejo ter ohranjajo in seveda obvarujejo tudi pred nami, drugimi,
druganimi, kritino misleimi. Za takne oblike sistemov obstajajo druga imena, demokracija
ni eno izmed njih.
e evropski ustavi prvi ni uspelo in je bila demokratino zavrnjena v dveh dravah lanicah
EU, v Franciji in na Nizozemskem, se za publiko trik bolj spretno, premiljeno in strateko
nartovano ponovi tako, da se besedilo nove pogodbe minimalno spremeni, maksimalno
pretevili in e vnaprej izkljui dravljanke in dravljane, da bi imeli monost izraziti svoja
mnenja, svojo voljo, svoja hotenja.
e to dejstvo smo povzroa skrbi in vzbuja strah, kako pravzaprav nimamo nobenega vpliva
in veljave, kako nepomembni smo za nae vlade, ki si nas lastijo ter si dovoljujejo jemati
pravico, da govorijo in odloajo v naem imenu.
Zakaj se evropski politiki bojijo vpraati za mnenje ljudi, ki jih bo Lizbonska pogodba
zadevala in zavezovala? Ali ne verjamejo in niso prepriani, da je vsebina pogodbe dejansko

28

taka, da bodo dravljanke in dravljani EU z njo zadovoljni, da bodo eleli iveti v takni
Evropi, kjer so prioritete vse prej kot spotovanje lovekovih pravic, ohranjanje in razvoj
socialne drave?
Nacionalne ustave bodo v mnogih pogledih le e dodatek in okrasek.
Slovenski politiki so majhni po moi in ubogi v duhu. Klanjajo se imperialnim gospodarjem,
ki se jim skuajo pokazati kot pridni hlapci. Za nagrado bodo dobili dobre slubice in nekaj
dolarjev. Kaj pa narod? Ta naj ostane zadaj, ljudje naj bodo mirni in posluni, zadovoljujejo
naj se z gigamarketi in s televizijskimi nanizankami.
V prihodnosti nas aka trd boj. Poniglave politike bo treba odsloviti in na njihovo mesto
postaviti nove, bolje, pravineje. Ker elimo demokracijo, bodo v prihodnosti politiki
skromni predstavniki naroda; te bodo ljudje z vijo zavestjo in skladno z moralnimi naeli
zamenjali vsaki, ko bo kdo hotel delovati po svoje in slede lastnemu narcisizmu. V resnici je
izbira zelo preprosta: prihodnja drava bo socialna in pravina ali pa je sploh ne bo.11
Svetujem vam e ogled naslednjih videoposnetkov: MEP Exposes The EU Lisbon Treaty
(http://www.youtube.com/watch?v=8Kr0Foq3CQE&feature=related) in END OF NATIONS
EU Takeover & the Lisbon Treaty (http://www.youtube.com/watch?
v=9p9VC_P3Gf8&feature=related).

11

Duan Rutar, Noam Chomsky, O anarhizmu & demokraciji, UMco, Ljubljana, 2003, str. 296.

29

Ljudstvo je reklo NE!


16. junij 2008

Ljudstvo na Irskem je reklo NE Lizbonski pogodbi, podobno kot je leta 2005 ljudstvo
Francije in Nizozemske reklo NE vsebinsko zelo podobni Ustavni pogodbi, ki je doivela
le nekaj slogovnih in lektorskih popravkov. Prav gotovo bi ljudstvo e v marsikateri dravi
lanici reklo NE, e bi nam le bilo dano in dopueno, da se imamo monost odloiti in
izraziti. Pa se nam je to namenoma onemogoilo.
Evropski politiki si kar dovolijo sprenevedati se in ignorirati voljo ljudstva, izraeno na enem
najbolj demokratinih monih nainov, z referendumom. Poskuajo minimalizirati dogodek in
razvrednotiti izid referenduma na Irskem, govorijo le o zastoju in e snujejo ter kujejo
strategijo in narte za nadaljnjo politino prevaro, ki bi jih kar najhitreje pripeljala do
zastavljenih ciljev. Seveda, vse za dobro dravljank in dravljanov Unije. Oitno se sami ne
zavedamo, kaj vse dobrega nam prinaa Lizbonska pogodba: uinkoviteje institucije in bolje
funkcioniranje EU, tako zelo, da jim moramo kar slepo verjeti in zaupati, ko se odloajo tudi
proti nai volji in namesto nas.
Tudi tistim, ki do sedaj niso razumeli in vedeli, za kaj gre, ter vsaj minimalno uporabljajo
svoje sive celice in um, bi sedaj moralo biti povsem jasno, ali pa bi se jim moral vsaj vzbuditi
sum, da se nam poskua vsiliti reim. Reim in njemu lastno ideologijo, ki za demokracijo,
voljo ljudstva nima prostora drugae kot zgolj v demagogiji in skozi njo.
Demokracija se noe udejanjati in uveljavljati, ker bi lahko ogrozila ali spodnesla prav te, ki
e imajo mo in oblast ter ju hoejo obdrati. Kako bi si sicer lahko razlagali, da elijo
evropski politiki nemoteno nadaljevati z ratifikacijo Lizbonske pogodbe v preostalih osmih
dravah lanicah, kot da se ni dogodilo ni pomembnega, kot da gre le za droben spodrsljaj in
napako? Napako, ki jo bo v etrtek v Bruslju irski premier moral pojasniti svojim EUkolegom, da bodo skupaj nali reitve, da jo popravijo in odpravijo.
Prav tu, na tem primeru in s tovrstnim ravnanjem, kaejo vodilni politiki EU in nai
predstavniki svojo totalitarno logiko razmiljanja in delovanja, ki ne dopua sprememb,
druganosti, volje ljudstva in ki na svoji poti ne tolerira nobenega NE. Zato jih je rezultat
presenetil in, kot smo sliali premiera ter predsedujoega Svetu Evrope Janeza Jano,
30

razoaral, saj nanj, prepriani v absolutno zmago svoje politine volje in samovolje, niso
raunali.
Za ljudi mora biti takno ravnanje dovolj mono svarilo, opozorilo in vzpodbuda, da se mu
zoperstavijo, upirajo in uprejo, preden bo prepozno. Preden nam odvzamejo vse monosti in
mehanizme, da to lahko storimo. Evrope se torej noe oblikovati skupaj z njenimi
dravljankami in dravljani, po nai meri in v skupno korist ljudi, ki v njej sobivamo, ampak
nam hoe biti vsiljena s strani ekonomskih in politinih elit.

31

Prastari izziv politike


30. junij 2008

Predsedujoi Evropskemu svetu in na premier g. Janez Jana je imel prejnji teden vrsto
opravkov, govorov in zahval ob koncu predsedovanja Slovenije. Iz njega kar vrejo fraze in
stavki navduenja, hvale in samohvale o uspenosti slovenskega predsedovanja in sinergiji v
EU, ki bojda dela udee. Le da jih vsi ne vidimo ali pa jih ne znamo prepoznati, morda zato,
ker nismo posveeni.
Ob stavkih, ki jih g. Jana v svojem monotonem slogu kar stresa iz rokava in se pri tem
velikokrat niti ne zave, kaj pove in sporoa, skoraj osupnemo. Popestritev slike v EUparlamentu je bila rumena kravata; morda mu pri izbiri pomaga g. Rupel, ki se na kravate
spozna.
Kaj bi bili malenkostni, e si pri tolikem delu sem ter tja sposodi kakno prispodobo, citat ali
celo del starega, zavrenega govora eminentnega politika. Vidimo, da v drugem asu in
prostoru, za razline ljudi lahko isti govor za dosego svojega namena uinkuje prav tako
dobro ali e bolje. Ljudi zgrabi v elodcu in jih stisne pri srcu, identificirajo se z izreenim,
kot bi bilo prav vse napisano samo zanje; tako preprosto deluje ideologija. Besede kroijo,
ideje tudi, in politiki nas morajo nekako slepiti, preslepiti, zavajati in zavesti; tja, kamor
elijo, da bi prili, in kjer bi verjeli v to, kar hoejo. In res, pono vse, da bi jih posluali in
jim zaupali.
Minilo je est mesecev, kako hitro, se zdi, toliko hrupa in dima, pa e je slovensko
predsedovanje zgodovina. Mi pa se skuamo spomniti: Kaj e?
Sedaj se vsi trudijo, da bi nas prepriali, kaj vse je bilo doseeno in kako uspeni smo bili,
saj hvalijo nas vsi. Rad bi se iskreno zahvalil premieru Jani in njegovi ekipi, ki so
opravili izredno delo s predanostjo, politino in intelektualno potenostjo, potrpeljivostjo in
profesionalnostjo, je poudaril predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Pa
predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pttering, ki je predsedovanje ocenil kot
odlino in kot eno najprijaznejih. Kaj ve bi si sploh smeli eleti? Pokazali in dokazali smo,
kako znamo biti pridni, posluni, ubogljivi, zvesti gospodarjem in sposobni delati po
navodilih. Vse to brez dresure, ker imamo avtocenzuro.

32

V Evropskem parlamentu nas je g. Jana ob svojem zakljunem govoru ponovno presenetil s


svojo neverjetno izjavo, ki si zaslui nae pozornosti in razmisleka predvsem zato, ker je tako
pronicljiva in skoraj vredna filozofske razprave. Moramo se zavedati, da ne gre za krizo
Lizbonske pogodbe ali za krizo Evrope in EU na splono. Mislim, da gre za prastari izziv
vsake politike, odkar ta obstaja, odkar je politika prizadevanje za skupno dobro. Slutiti je, da
se g. Jana pri iskanju novih idej sedaj napaja e kar v Jungovih arhetipih. Veliko nam pove o
retoriki in demagogiji, ki jo evropski politiki ne obvladajo prav dobro, a jo kljub temu s
pridom uporabljajo. Vzrona zveza je celo obratna, kar pomeni, da postane uspeen politik
na evropski in mednarodni ravni predvsem tako, da obvlada retoriko in demagogijo
politinega zamegljevanja. Govoriti veliko in povedati im manj. Nai vsakdanji problemi,
tegobe, dileme in teave ter morebitna vpraanja se tako zdijo nepomembni in povsem
drugotnega pomena v primerjavi s stratekim vpraanjem zunanje in varnostno-obrambne
politike. Inflacija, vse teji poloaj dravljank in dravljanov EU, krize v mnogih panogah ter
okoljski in energetski problemi so videni in posledino reevani predvsem v lui te optike in
tovrstne demagogije. Ko se jo razkrije in razkrinka, ne ostane ni, ali bolje, vidni in obutni so
le interesi posameznih elit.
Tudi ali predvsem zato nam je potrebno vsiliti Lizbonsko pogodbo in zdi se, da bo postal vsak
nain za izpolnitev te naloge dopusten in legitimen. Zato ni niti sledu o pogovoru in dialogu z
dravljankami in dravljani EU, ki bi morda hoteli drugane temelje evropskega povezovanja
in sodelovanja. Ni monosti za alternativne oblike skupne Evrope, ki bi vsebovala
demokratine institucije.
In prav zato je skrajni as, da te monosti in prilonosti zanemo ustvarjati sami, dravljanke
in dravljani.

33

O civilnem dialogu
5. julij 2008

Nevladne organizacije predstavljajo tretji steber drube, poleg javnega in dravnega. Vendar
je vsakomur jasno, da vloga in poloaj NVO v odnosu do drugih dveh stebrov ni enakovreden
in enakopraven partner ter sogovornik pri oblikovanju in sprejemanju politik. e posebej ne
pri dostopu do finannih virov oz. podpori, ki bi jo to podroje moralo biti deleno; sistemsko
in dolgotrajno. Da bi se lahko dolgorono razvijalo in nemoteno opravljalo svoje naloge,
izpolnjevalo svoje smotre ter uresnievalo paleto ciljev, ki si jih postavijo razline NVO.
Gre za to, da NVO oz. drutva niso le interesna zdruenja posameznikov ali skupin, ki sledijo
zgolj svojim interesom, ampak jih zelo veliko opravlja dejavnosti in storitve javnega pomena
in znaaja, delujejo torej v javnem interesu in so nepogreljiva dopolnitev dravnim
institucijam ter javni mrei programov in storitev. Za laje komuniciranje in intenzivneji
dialog je drava na vsakem podroju vzpostavila reprezentativne, nekakne nadorganizacije,
ki predstavljajo posamezno interesno podroje NVO.
Te organizacije dobivajo vse veja pooblastila in vse predstavnike ter pogajalske pristojnosti.
Moramo pa se vpraati, kakna je njihova uinkovitost v odnosu do tistih, ki naj bi jih
zastopale in v korist katerih naj bi delovale?
Kaj je z njihovo pogajalsko mojo in neodvisnostjo, ali niso le neuinkoviti posredniki, s
katerimi drava hitro opravi in se pri tem izgovori, da je izpolnila svoje obveze dialoga s
civilno drubo?
Veliko se govori o spodbujanju civilnega dialoga med vlado in NVO ter o razvoju nevladnega
sektorja. Temu so namenjena tudi znatna finanna sredstva tako iz evropskih strukturnih
skladov kot tudi iz prorauna RS, ko pa poskuamo ugotoviti uinke ali poiskati rezultate teh
silnih prizadevanj, da bi se vzpostavila dialog in komunikacija, ko pogledamo na razvojne
korake NVO, ni mogoe opaziti nobenega konkretnega premika. Projekt Identifikacija ciljnih
projektov za sofinanciranje NVO-sektorja iz strukturnih skladov EU v obdobju 20072013 je
npr. namenjen prav podrobneji opredelitvi podprogramov, ki bodo natanneje opredelili
program in v praksi kasneje razpise za projekte. Projekt so skupaj oblikovala tri glavna
zdruenja in mree NVO, ki delujejo na vsedravni ravni Center nevladnih organizacij
34

Slovenije, Zdruenje drutvenih organizacij Slovenije in Zveza slovenskih ustanov. S skupnim


pristopom k oblikovanju razvojnih programov, potrebnih za celoten sektor, smo tako izkljuili
monost neusklajenega delovanja, emur bo namenjeno 13,4 milijona evrov.
NVO imajo v praksi dejansko vse manj posluha s strani drave, kaj ele monosti za dialog.
Dialog namre poteka v dveh smereh, med enakovrednimi in enakopravnimi partnerji, za kar
prav gotovo ne gre pri odnosu med NVO in vlado. Vse ve je pravnoformalnih zahtev, ki se
postavljajo kot pogoj za pridobitev finannih sredstev, torej se od NVO zahteva vse veja
profesionalizacija in strokovnost, hkrati pa se ne nudi nobenih finannih monosti, da bi se ta
zahtevnostna stopnja podpirala. Vse ve je tudi administrativno-raunovodskih zahtev, ki jim
moramo zadostiti in jih izpolnjevati. Ni pa sistemskih in trajnih virov, ki bi omogoali
izpolnjevanje in doseganje teh standardov, ki jih mnogokrat ne uspejo dosei niti institucije v
javni mrei.
Dober primer dejstva, da delamo korake nazaj, je nova davna politika, ki NVO, ki izvajajo
storitve javnega znaaja in so v veliki veini zgolj projektno in namensko sofinancirane,
izenauje s pridobitno dejavnostjo. Smiselno se je vpraati, kakno vlogo, e sploh kakno, je
pri tem odigral CNVO, in zakaj je ni, e je ni, glede na to, da je v obdobju predsedovanja, kot
kae ali se nam hoe zgolj tako prikazati, vzpostavil pomembne komunikacijske vezi z vlado
in s posameznimi ministrstvi.
Vzpostavil naj bi se odnos sodelovanja in tako pogosto omenjanega civilnega ter socialnega
dialoga. Ni me sram priznati, da e vedno ne razumem, kaj pravzaprav pomeni civilni in
socialni dialog. Da bi si prila s tem na jasno, sem se udeleila nekaj dogodkov, ki so v
svojem naslovu obljubljali dialog in razmiljanje o odnosu med civilno drubo in vlado. Pa
sem dobila vtis, da gre za besede brez prave vsebine, e manj pa za dejanske uinke. Na teh
dogodkih je bil program praviloma zastavljen tako, da do dialoga ni moglo priti oz. je zanj
vedno zmanjkalo asa. Naeloma se poslua in morda postavi kakno kraje vpraanje.
Razprava, izmenjava mnenj in polemika so nezaelene in strateko onemogoene, tako da po
nekaj urah posluanja odide domov ves izrpan in se sprauje, emu si vztrajal in kaj si
izvedel. e se ponovno vrnemo k dialogu med vlado in NVO, ki ga je do doloene mere vodil
predstavnik CNVOS, vsaj vlada si ga je kot takega izbrala, se lahko vpraamo, kakni so
uinki 6-mesenega sodelovanja v asu EU-predsedovanja?

35

Glede na to, da e dobrega pol leta prek e-pote obveam in naslavljam dopise, pobude in
pronje razlinih vsebin in podroij na vse pomembne dravne institucije, politino srenjo ter
nevladne organizacije, zadolene za civilni dialog z vlado, pa ni skoraj nobenega odziva,
upravieno sklepam, da ni resne namere, interesa in politine volje, da se dialog vzpostavi in
poteka v obeh smereh. Zaveza vlade, da se obvezno posvetuje in uskladi predlog zakona, ki
ga polje v obravnavo s predstavniki NVO, dri zgolj na papirju.
Imeli smo e neposredno izkunjo, ko je vlada lano napisala, da gre za usklajen predlog, pa
nismo dobili niti pisnega odgovora na nae tehtne predloge, kaj ele, da bi se kdo z nami
usklajeval, se pogovarjal ali upoteval predlagane argumentacije. Pred asom je bila praksa
INFO CNVOS, da so objavljali povzetke in povezavo na celotno izjavo za javnost, predlog ali
druge dopise posameznih lanic CNVOS, namenjene javnosti. Ta dobra praksa, ki bi lahko
imela tudi zelo pozitivne uinke, se je ukinila. Torej, dialog ne poteka v obe smeri, ampak
zgolj od zgoraj navzdol, in temu, seveda, ni ve mo rei dialog. To sta enostransko
usmerjena komunikacija in delovanje financerjev ter tistih, ki doloajo vsebino in obseg
relevantnih politik. CNVOS ne izpolnjuje dovolj svoje mediacijske vloge in vloge zastopnika
ter zagovornika skupnih ali obih interesov nevladnega sektorja. Ne gre kriviti zgolj CNVOS
in druge podobne sogovornike, ki so bili izbrani za to vlogo ali so se postavili v vlogo
predstavnikov NVO, ampak gre resno razmisliti o angamaju in dejavnosti samih NVO, ki
nismo sposobni, ne znamo ali ne zmoremo izoblikovati konkretnih in skupnih ciljev ter
smernic razvoja, h katerim bi stremeli in bi z njimi nastopali v odnosu do vlade ali proti njej.

36

Mlada ivljenja v domovih za ostarele


17. julij 2008

Danes posveamo pozornost tistim mlajim hendikepiranim osebam, ki e vedno ivijo v


domovih za stareje obane, ker dobesedno nimajo druge izbire in monosti. To so
posameznice in posamezniki, stari od 20 do 60 let, ki v te domove nikakor ne sodijo, a so bili
vanje nameeni, ker potrebujejo 24-urno pomo. Po liniji najmanjega odpora, ustaljeni
praksi in po defaultu logike socialnih delavcev je zanje najbolje in celovito poskrbljeno v
domovih za ostarele.
50. len Zakona o socialnem varstvu doloa, da morajo imeti domovi ob vkljuitvi mlajih
invalidnih oseb ustanovljene posebne enote (oddelke). Ta len se gladko ignorira, tako s strani
samih domov starejih obanov kot resornega ministrstva in socialne inpekcije, ki se
pretvarja, kot da tega lena ni.
V Sloveniji obstaja le en dom starejih obanov, in sicer DSO Beigrad, kjer je poseben
oddelek, Oddelek mlajih invalidov. V drugih domovih pa so posamezniki s statusom
invalida najvekrat nameeni na t. i. negovalne oddelke, kjer so skupaj z najbolj onemoglimi
in nepokretnimi starostniki. Dogaja se, da jih z izgovorom, da primanjkuje kadrov, ob
vikendih ne dvignejo iz postelje, tako da so, e nimajo zunanje pomoi, obsojeni dva dni
preleati v postelji. Verjetno ni potrebno veliko razlagati, kakno je lahko tako ivljenje.
Oddelek mlajih invalidov v DSO Beigrad je bil ustanovljen v zaetku 70-ih let in je e
vedno velik ponos gospoda utaria, predsednika Drutva distrofikov Slovenije (to je le ena
od njegovih tevilnih funkcij). e je taken oddelek lahko v tistih letih bil pomemben
doprinos za bivanje mlajih hendikepiranih oseb, ki potrebujejo stalno fizino pomo, saj
drugega ni bilo oz. je bilo vse drugo veliko slabe, je danes taken oddelek povsem
anahronistien in primeren le za kraje bivanje, dokler se posamezniku ne uspe osamosvojiti.
Zanimivo je dejstvo, da o tem, kdo lahko pride na oddelek, odloa prav g. utari. V
predhodnem statutu DSO je bilo celo posebej zapisano, da posamezniki pridobijo priporoilo
Drutva distrofikov Slovenije. Ta nezakoniti poseg, vpliv na javno institucijo, je bil iz
sedanjega statuta odpravljen, a neformalno e vedno deluje. Ko smo na to dejstvo opozorili
socialno inpekcijo, saj ni bila upotevana akalna lista prosilcev za vstop v dom, je le-ta

37

ugotovila, da ni bilo ni narobe in pri tem citirala len neveljavnega statuta, ki je Drutvu
miino in ivno obolelih, sedanjega DDS, omogoal, da favorizira upravience do
namestitve. Toliko o strokovnosti in uinkovitosti te institucije. G. utari sam nikoli ni
ivel v tem domu eprav bo kmalu e dovolj zrel, da bi vanj sodil , ker mu to preprosto ni
potrebno, saj ima nego in oferje e dolga leta v celoti plaane s strani drutva. Vse tisto,
esar drugim s podobnimi potrebami ne priznava, onemogoa in eli celo odsvetovati. A
varno in toplo bivanje v domu priporoa lanom, predvsem mlajim, ki jih prepriuje, naj
nikar ne gredo ivet v svoje stanovanje, le zakaj, ko pa imajo tu vse udobje, celo vrata se jim
odpirajo na senzor.
Ta oddelek e ve let obasno obiskujem iz osebnih razlogov, ker so tu iveli ali e ivijo moji
prijatelji, in iz slubenih, ker je na oddelku tudi nekaj naih uporabnikov. Zato sem dokaj
dobro seznanjena s stanjem in z razmerami, ki se e slabajo, in preprosto ne morem ve
mole opazovati. V preteklosti sem e veliko pisala o razmerah, v katerih ivijo mlaji
hendikepirani po domovih, a sem pri tem posploevala in nisem poimensko izpostavljala
posameznih institucij. O najrazlinejih nedopustnih ravnanjih smo v YHD opozarjali tudi
ministrstvo ter druge pristojne institucije, pa ni. Odpravijo te z dopisom, razmere pa ostanejo
enake ali se celo e poslabajo, saj so tisti, ki so osumljeni izdaje informacij, deleni dodatnih
pritiskov in ikaniranja.
V Domu starejih obanov Ljubljana Beigrad so v upravi tega doma zaposleni: dve socialni
delavki, psihologinja, obasno e vedno prihaja nekdanja psihologinja, sedaj v pokoju,
pomonik direktorja in direktor s tajnico ter administrativni del uprave, za zunanjo dejavnost.
Fizino od drugega loveka povsem odvisni ljudje potrebujejo zlasti fizino pomo
negovalnega osebja, upravni kader pa v niemer ne prispeva k lajanju tegob in s tem h
kakovosti ivljenja. Za nas bi bil velik doprinos veja kapaciteta negovalnega in strenega
osebja, saj so sedanji standardi in normativi okleeni na skrajni minimum. Zgoraj omenjeno
osebje odira delovna mesta in kruh mnogo bolj pomembni in produktivni delovni sili. Na
tem mestu se razmere sprevrejo v zaarani krog. Vrijo se pritiski na tisto delovno silo, ki
nam je najpotrebneja in najbolj v pomo.
Zakaj toliko akanja na bioloko potrebo, pomo pri umivanju ter drugih nujnih opravilih, ki
jih sami ne zmoremo? Za najosnovneje stvari se moramo dobesedno boriti. Pripomba, ki
sem jo sliala od negovalke enemu od stanovalcev, je bila, da se bo moral kar navaditi hoditi
na veliko potrebo ne takrat, ko ga bo tialo, ampak takrat, ko bo za to doloen as.
38

Dejstva, da so zaposleni v instituciji zaradi stanovalcev samih, in ne narobe, se ne upoteva.


Danes, v asu kapitalistinega sistema, je lovek kot posameznik v domovih za stareje ljudi
le e tevilka, s katero se kuje dobiek, pomemben je samo kapital. To potrjuje tudi okantna
izjava ene od oseb uprave doma: Ne zanima nas, kaj potrebujete, zanima nas, koliko
plaate. Sedanji sistem je zopet zabredel nazaj v as zgodovine, vendar na prefinjen in dokaj
pretkan nain. Ni pomembno ivljenje loveka, ivljenje, ki temelji na individualnih potrebah
in eljah, in ne na omejitvah. Za sodobnimi zidovi, ki se navzven bohotijo z vsem bliem, se
skriva vsa notranja beda, ki se odraa v vegetiranju ljudi. alosti dejstvo, da v teh institucijah
osebe z nazivom socialni delavec, ki naj bi oznaeval humanitarni poklic, skrbi zlasti to, kako
od posamezne oskrbovane osebe zagotoviti im ve sredstev instituciji. Socialni/e delavci/ke
so proizvedeni za manipuliranje z ljudmi, da jih pomirijo.
Veina hendikepiranih, ki ivi v domovih za ostarele, je bila v te institucije nastanjena, ne da
bi pri tem imeli kakrno koli monost izbire. Tja so jih namestili po uteeni praksi, po logiki
inercije in liniji najmanjega odpora. To velja predvsem za hendikepirane, ki potrebujejo
vejo fizino pomo, eprav lahko v domovih najdemo tudi precej takih ljudi, ki ne
potrebujejo veliko asistence pri svojih vsakodnevnih opravilih, vendar se na tak nain reuje t.
i. socialni problem. Vekrat se kot socialni problem definira nekaj, kar je posledica
ekonomske narave ali izhaja iz neustreznih druinskih razmer.
Na neki nain se socialni in drugi strokovni delavci zavedajo, da je napotitev mlajih
hendikepiranih oseb v domove za ostarele neprimerna reitev, a je po drugi strani e najlaja
in pravzaprav definitivna. Osebe, ki so nastanjene v domovih, so v nekem smislu zapeatene,
saj se jim na tak nain odvzame tudi ekonomske monosti za spremembo stanja. Oseba mora
za stroke nameniti vsa sredstva iz naslova tuje nege in pomoi in 90 % pokojnine ali
dohodka, e ga ima, v nasprotnem primeru ta dele pokriva CSD. Osebi ostane le minimalna
vsota, ki jo upravieno lahko imenujemo epnina. Saj drugega ne potrebujejo, za vse je
poskrbljeno. S tako vsoto realno ni mogoe, da oseba kar koli prihrani ali nartuje. Tudi e je
oseba zaposlena, ji ob upokojitvi vzamejo pokojnino za plaevanje doma. Tako osebe,
predvsem mlaje, tudi ko imajo izobrazbo oz. poklic, ki bi ga lahko opravljale, niso
motivirane za zaposlitev, saj v vsakem primeru veji del dohodka namenjajo za osnovno
oskrbo v domu. Naj omenimo, da se dodatne storitve plaujejo posebej, npr. dodatno
umivanje (oseba ima pravico do umivanja enkrat na teden), sprehodi in spremstva.

39

Danes mi od skupne prejete vsote, katere znesek je 478.23 EUR, od tega prejemam dodatek
za pomo in postrebo v znesku 220.72 EUR ter nadomestilo Ministrstva za delo, druino in
socialne zadeve, vsota tega je 257.51 EUR, ostaja za prosto razpolaganje le epnina v viini
90 EUR. Ta ne zadoa niti za najnujneje ivljenjske potrebe, kot so: potrebine za osebno
higieno, umivanje las, obleka, tevilke za osebno garderobo, ki jo perejo v pralnici doma, ter
ivanje teh tevilk na osebno garderobo, obutev, frizer.
Do danes ni nikakrne obrazloitve s strani pristojnih, zakaj se smiselno ne uporablja
namenskega vira Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), imenovanega
zdravstvena nega, ki se na raun posameznika avtomatino izplauje DSO. Vsota znaa
najmanj 490.42 EUR in ni povsem jasno, kakne storitve so vanjo vkljuene, saj sta nega in
zdravstvena nega pogosto neloljivi pri osebah, ki potrebujejo pomo pri vseh osnovnih
ivljenjskih opravilih.
Na podlagi rauna, ki ga izstavlja DSO Beigrad, je uprava priela kot nadstandard
zaraunavati tudi uporabo osebnega hladilnika in kabelske televizije. Namestili so tudi klimo,
od katere ravno tako dodatno sluijo; ne glede na to, koliko asa je v uporabi, etrt ure ali ves
dan, je cena ista. Tudi ivanje oz. vzdrevanje osebnega perila, ki ga pri pranju in negi strgajo
ali povsem uniijo, raunajo k strokom oskrbnine, ravno tako umivanje las. Vsoto odtegujejo
kar od t. i. epnine. Stanovalci so praviloma nezadovoljni in se pritoujejo predvsem nad
hrano, ki je primerneja za stareje in ljudi na dieti. Umivanje je enkrat tedensko, dodatno
umivanje si morajo stanovalci plaati sami. Tudi sprehodi izven doma se plaujejo na uro, kar
pa si osebe ne morejo ravno pogosto privoiti; e nimajo sorodnikov ali prijateljev, ki bi jih
obiskovali (kar ni redko), ne morejo nikamor. Tako gredo ven le, ko imajo razne zdravnike
preglede in obiske, saj jih takrat odpeljejo z reevalcem.
V zadnjem obdobju uvajajo e nova organizacijska pravila, ki zahtevajo dodatna opravila za
negovalno osebje, za stanovalce pa vedno manj monosti za najosnovneje loveke potrebe.
Osebje bo kmalu ve slubenega asa potroilo za organizacijo, za razpravljanje in pisarjenje
raportov kot pa za delo z ljudmi. V raport se zapisujejo zelo osebni in intimni podatki, o
tem, kolikokrat se kdo obrne, gre na stranie Tega, koliko asa posamezna oseba aka na
potrebno fizino pomo, pa si nihe nikamor ne zapisuje. Za vsako potrebo se aka od nekaj
minut pa tudi do dve uri in ve, tudi za najmanjo stvar, npr. kozarec vode. Kadar se zgodi, da
se negovalka prikae po nekaj minutah, je velika srea. Koliko asa bo nekdo zapravil za
akanje, ni mono predvideti. as posameznega stanovalca, najsi bo stareji ali mlaji, za
40

upravo doma ni pomemben. Tu loveka prisilno obsodijo na golo vegetiranje. Posameznik


nima vpliva na svoje ivljenje, je povsem onemogoen, saj nima nikakrne monosti
organizirati se in udejanjati svoje narte, ivljenjske cilje in ambicije. Uvedli so tudi
priporoilo, do katere ure je treba iti spat, diktira se, kdaj smemo na bioloko potrebo, kdaj
naj bi si umili glavo, oz. to opravilo skoraj ni ve mono.
e ve, izjavili so celo, naj zmanjamo svoje potrebe. Torej, naj me ne umivajo, naj me ne
dvignejo s postelje, mi postelje ne posteljejo, me ne postreejo z obroki in po konanem
obroku ne odnesejo posode z ostanki hrane izpred mene, mi ne dajo piti, mi ne omogoijo, da
opravim fizioloke potrebe. Naj me ne okopajo vsaj enkrat tedensko, me ne obleejo, ko
odhajam obasno tudi v hladnem obdobju izven doma, in ne sleejo, ko se vrnem, ter me
zveer ne dajo v posteljo, ali kdaj pa kdaj tudi podnevi, ko zdravstvene teave obutim v
tolikni meri, da mi ne dopuajo sedenja na voziku. Praviloma na njem sedim ves dan, tudi
pozno v no, da nadomestim vsaj delek tistega, kar izgubim v dnevu in esar mi ni bilo dano
uresniiti. Glede na opisane razmere me iz dneva v dan vse bolj utesnjuje bojazen, kaj mi bo
prinesel prihodnji dan.
Prostori, v katerih bivamo, so oieni vse manj kakovostno in vse redkeje, tudi ves mesec
ne, saj nimamo istilke. Nikolikokrat doivimo nepredvidljive spremembe in odloitve, ki
nas zadevajo in o katerih s strani uprave nismo obveeni. Obravnavajo nas, kot da smo e
dementni, v skladu s prenovo oddelka, ki je la v smeri te namembnosti. S taknimi
eksperimenti nam odvzemajo osnovne lovekove pravice in dostojanstvo. Vse manj imamo
potrebne pomoi in s tem vse manj pravic, stroki oskrbnine pa so vse viji.
Posameznik v domu je oropan temeljnih lovekovih pravic pri osebnem odloanju in vplivu
na svoje ivljenje. Diskriminacija se kae tudi tako, da je oropan zasebnosti in dostojanstva.
Tu se as ustavi, ni prihodnosti in s tem perspektive. Zgreeno je e v sami osnovi sistema, da
se ljudi, ki so e polni ambicij, pospravi v institucije, kot so domovi starejih obanov, in se
jim tako zapeati ivljenje.
Lahko se sklicujemo na ustavno ureditev, na 14. len, ki doloa, da so v Sloveniji vsakomur
zagotovljene lovekove pravice in temeljne svoboine, in na 34. len, ki doloa, da ima
vsakdo pravico dostojanstva in varnosti; pa kaj nam to pomaga ali spremeni. Za tiste, ki so
obsojeni na takno ivljenje, to ne pomeni prav veliko, e posebej ne, ker se sistemsko vri in
spodbuja.

41

Na koncu dodajamo odstavek, ki smo ga nali na spletnih straneh Drutva distrofikov


Slovenije in je dokaz zastarelosti storitev ter nedopustnosti politike, ki se e vedno izvaja na
tem podroju. V zahodnoevropskih dravah je kaj takega nepredstavljivo.
Drutvo je doslej uspelo razviti tri specifine oblike bivanja za distrofike. To so: oddelek
mlajih invalidov v Domu starejih obanov Ljubljana Beigrad, est posebej adaptiranih
samskih sob v Nastanitvenem centru ika in tri bivalne enote neodvisnega ivljenja
invalidov v novonastalem Beigrajskem dvoru in v Mariboru. Prva oblika je namenjena
tistim, ki so v svojem biolokem ritmu 24 ur povsem odvisni od fizine pomoi drugih ljudi,
druga tistim, ki si delno lahko e sami pomagajo, in tretja naraajoemu tevilu mladih
distrofikov, ki tudirajo ali se zaposlijo v Ljubljani in Mariboru ter obasno ali stalno
potrebujejo pomo drugega loveka.

42

Miren spanec, Evropejci!


21. julij 2008

Francoski predsednik Nicholas Sarkozy se je danes namenil obiskati Irsko, kjer se bo


pogovarjal z irskim premierom Brianom Cowenom, o em drugem kot kako pretentati voljo
ljudstva. Ni kaj, pred seboj ima pomembno nalogo, da rei, kar se sploh e da reiti od
trohneega trupla Lizbonske pogodbe. Obnaa se samozadostno, avtokratsko in avtoritarno,
saj prav to od njega kot deurnega predsedujoega priakujejo evropske elite, ki so stavile in
zastavile vse, svojo mo in oblast, na uveljavitvi Lizbonske pogodbe. A kaj, ko to pone s
tistim francoskim armom, ki zapeljuje, oara in nasmeje, da se mu skoraj nasede. Treba mu
je priznati, da je njegov slog nekaj povsem drugega kot slog Janeza Jane. EU-politiki so se
preprosto odloili: Irci nimajo druge izbire, kot da ponovijo referendum in se tokrat odloijo
PRAVILNO.
V EU-demokraciji se naeloma spodbuja dialog, sprejema civilne pobude, upoteva mnenja in
eli debato, a samo, dokler je vse v okviru in znotraj priakovanega, v mejah, ki so vnaprej
zartane, doloene in dopustne. Dokler se ne vprauje po temeljnih predpostavkah, dokler se
ne spodkopava in razkriva ideologije, ki prikriva oblastna razmerja moi. Dokler se ne
vzpostavi dvoma v demokratinost zastavljenih procesov in procedur, vpraanje jasnosti in
transparentnosti delovanja EU-institucij, uinkovitosti, koristnosti in pravinosti le-teh, v
odnosu do dravljank in dravljanov EU.
Junija 2009 se obetajo volitve v Evropski parlament. To je eden kljunih razlogov, zakaj se
vsem tako mudi, zakaj nestrpnost naraa in zakaj je zadrega vse veja. Zato se posega tudi po
dvomljivih metodah pritiska in preprievanja, ki so v nasprotju z demokratinostjo, samo da
bi stopila v veljavo Lizbonska pogodba, ki Evropskemu parlamentu dodeljuje vejo
zakonodajno in proraunsko mo ter pristojnost sklepanja mednarodnih sporazumov.
A kaj sploh vemo o politinih skupinah oz. strankah, ki sestavljajo Evropski parlament? Vemo
to, da jih je sedem, in sicer: najveja, Evropska ljudska stranka (kranski demokrati) in
Evropski demokrati, ki ima 278 poslancev/poslank; sledi Skupina socialdemokratov, 219
poslancev/poslank; Zaveznitvo liberalcev in demokratov za Evropo, 103 poslanci/poslanke;
Samostojni poslanci in zaasno prazni sedei, 44; Zeleni Evropska svobodna zveza, 42

43

sedeev; Evropska zdruena levica zelena nordijska levica, 41 sedeev; Zdruenje za


Evropo narodov, 30 sedeev; Neodvisnost Demokracija, 28 sedeev. Skupaj 785 poslancev
in poslank. Bolj kot stranke delujejo kot nekakne umetne tvorbe politinega pozicioniranja, z
abstraktno vsebino in cilji. Ni ne vemo o tem, kako se stranka ustanovi na ravni EU oz. kako
pride v Evropski parlament. Ni ne vemo o razmerju in odnosu med strankami v Evropskem
parlamentu in posameznimi nacionalnimi strankami, saj kompatibilnost e zdale ni
samoumevna.
Seveda pa ne smemo pozabiti, da EU-poslanci/poslanke, izvoljeni v nacionalnih dravah
lanicah, niso predstavniki nacionalnih drav, e manj nacionalnih interesov, ampak so lani
posameznih EU-strank in torej predstavljajo interese te stranke. Zavedanje tega zelo
pomembnega dejstva nas pripelje do spoznanja absurdne logike delovanja in predstavnitva,
ki je podeljena Evropskemu parlamentu in njegovi zakonodajni funkciji. Neposredno izvoljeni
EU-poslanci/poslanke, v Sloveniji jih je 7 (z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe pridobimo e
enega), naj bi nas zastopali prek strank, o katerih ne vemo niesar, e manj pa vemo, kaj
nai EU-poslanci/poslanke pono.
Evropski parlament je nadnacionalna institucija, katere lani se volijo na splonih neposrednih
volitvah. Volitve v Evropski parlament so vsakih pet let, njegova naloga pa je sprejemanje
zakonodaje (direktive, uredbe ), ki vpliva na vsakdanje ivljenje Evropejcev.
10. 7. 2008 je v Evropskem parlamentu, ob svojem prvem nastopu kot predsedujoi EU, g.
Sarkozy med drugim povedal: Vpraajmo se, katere so prioritete? Prva je pokazati
Evropejcem, da jih Evropa lahko iti. In tu vam elim povedati nekaj glede pomena besede
zaita (itenje). e od starodavnih asov dalje so si ljudje podeljevali javno mo z
namenom, da jih ta javna mo zaiti. Evropa mora ititi, ne da bi bila zaitnika. In ob teh
besedah nam pride na misel zakljuni govor, ki ga je imel Janez Jana v Evropskem
parlamentu o prastarem izzivu politike; oitno jima je skupno sklicevanje na antine ase, o
katerih pa, kot je videti, nimata pojma.
Aroganca taknega razmiljanja je v tem, da se postavljajo na pozicijo, da so oni tisti, ki vedo,
kaj je najbolje za nas in kaj dejansko potrebujemo, katere so nae prioritete, ter nas postavljajo
v vlogo tistih, ki moramo biti varovani in iteni. Zaititi nas pred kom ali pred im?
Odgovorimo jim lahko, da moramo najprej in predvsem zaititi sebe in se obvarovati pred
njimi samimi in pred njihovo uzurpacijo oblasti in moi. Kot bi bili nedoletni, nesposobni

44

razmiljati s svojo glavo in torej nezmoni sprejemati odloitve, nesposobni presoje in


razsodnosti. Naj se torej prepustimo kar takim, kot je g. Sarkozy, ki bodo poskrbeli za nao
varnost in zaito, tudi ali predvsem pred nami samimi, pred lastnim umom in razumom, ki
nam govori druge stvari, kot bi nas gospodje eleli prepriati? Lahko se namre zgodi, da se z
njimi ne strinjamo, in tudi to je e znak, da potrebujemo skrb, pozornost in zaito.
Globoko verjamem, da je institucionalno vpraanje glede pravil delovanja Evrope
namenjeno lanom parlamenta, ne pa referendumu. Torej, g. Sarkozy globoko verjame, da so
doloena vpraanja le za izbrane, ki jih reujejo in odgovarjajo nanja v zaprtih krogih, kamor
ljudem ni mogoe posegati ali kjer ne morejo vplivati. Najpomembneja vpraanja, ki
utemeljujejo in konstituirajo demokracijo, niso namenjena temu, da o njih odloajo
dravljanke in dravljani na referendumu, ampak so v pristojnosti in domeni politine elite.
Res lepa prihodnost!
http://www.europarl.europa.eu/groups/default_sl.htm
http://www.europarl.europa.eu/parliament.do?language=SL
http://www.youtube.com/watch?v=uXmidPjQaE8

45

All Equal
18. avgust 2008

Sledi kronologija dogodkov, povezanih z izvajanjem partnerstva UFO Union for Future
Opportunities, Partnerstva za bodoe monosti.12 Kar se da strnjeno bomo opisali dve leti in
pol trajajoo zgodbo, povezano s financiranjem, predvsem zato, da bi opozorili, kaj vse
norega se vam lahko zgodi, e naivno verjamete in delate v skladu s sloganom EQUAL,
Svobodno gibanje dobrih idej.
V program je bilo vloenih veliko ur dela, ki jih nismo mogli uveljavljati oz. so bile povsem
neplaane. Iz odgovorov na ugovore na nae ugovore pa smo dobili le: Tako pa je, to
zahteva EU-zakonodaja. Zaradi napak, ki so zgolj proceduralne in posledica netonih ali
pomanjkljivih informacij odgovornih, bomo morali vrniti 13.000 evrov. Pri tem ni
pomembno, da smo izpolnili zastavljeno vsebino in namensko porabili vsa sredstva ter
delovali povsem v skladu in z namenom postavljene zakonodaje.
Pol leta pred uradnim javnim razpisom smo se v drutvu YHD zaeli vsebinsko in formalno
pripravljati na razpis. Na Ministrstvu za delo, druino in socialne zadeve (v nadaljevanju
MDDSZ) smo najprej iskali osnovne informacije in odgovore na razlina vpraanja, ki so se
nam postavljala, predvsem v zvezi s tem, ali naa vsebinska ideja sovpada s predmetom,
prioritetami in podroji razpisa. Zavedali smo se zahtevnosti le-tega, zato so se nae priprave
in grobo oblikovanje namena, ciljev in aktivnosti partnerstva zaeli e zelo zgodaj. V tem
obdobju smo komunicirali z go. Kuar, ki pa e ni bila na izobraevanju EQUAL v Bruslju in
nam zato ni znala odgovoriti na vsa naa tevilna in natanna vpraanja. MDDSZ je bilo prvi
v vlogi organa upravljanja tovrstnega programa in pristojni zato niso imeli jasne predstave o
njegovem vodenju in izvajanju. Tako smo prosili za sestanek s takratnim ministrom g.
Vladom Dimovskim in pristojno direktorico Direktorata za zaposlovanje go. Stao Baloh
Plahutnik. Na tem sestanku smo od obeh dobili zagotovilo, da so nae ideje skladne s
predmetom razpisa in da je celo zaeleno, da se na razpis prijavimo. S tem so nai zaetni
pomisleki in bojazni odpadli ter smo zaeli intenzivno iskati nacionalne partnerje in
izpolnjevati obseno razpisno dokumentacijo.

12

http://www.yhd-drustvo.si/equal/index.php?topic=PredstavitevUFO

46

Za tako zahteven podvig smo se odloili predvsem zato, da bi se reili vsakoletne stiske, kje
dobiti sredstva za financiranje pla naih osebnih asistentov. S FIHO-m potekajo vsakoletni
spori glede viine sofinanciranja programa Neodvisno ivljenje hendikepiranih, ker nas
diskriminirajo in nam namenjajo bistveno manje vsote kot primerljivim programom drugih
invalidskih organizacij. Program EQUAL je predvsem obljubljal podporo in spodbudo
inovacijam ter dobri praksi. Prav te kljune zahtevane elemente je vsebovala naa vsebina
partnerstva. Obljubljeno je bilo, da se bodo projekti, tudi po zakljuku EQUAL, e naprej
podpirali in implementirali na nacionalni in mednarodni ravni. Tudi to je bila za nas
pomembna perspektiva razvoja. In ne nazadnje se nam je ponujala izredna prilonost, da
zamenjamo pisarno in pridobimo nove opremljene prostore, kjer bi lahko normalno opravljali
svoje delo.
Razpis EQUAL je predvideval stoodstotno sofinanciranje in tako smo oblikovali tudi nae
partnerstvo oz. prijavo na razpis, vendar pa so se med razpisom pogoji spremenili. Odgovorna
komisija se je odloila, da se izbere ve partnerstev na raun tega, da se procentualno zmanja
sofinanciranje posameznih partnerstev. e to je bila prva nerazumljiva poteza, ki nas je
postavila v neugoden poloaj, saj smo bili prisiljeni skriti in prilagoditi nae aktivnosti in
cilje, kar pa je bilo glede na kompleksnost prijavljenega partnerstva zelo teko. Seveda pa
nismo imeli druge izbire, kot da na to pristanemo. Kaj to pomeni, smo se dejansko zavedli
ele pri iskanju in oblikovanju transnacionalnih partnerjev, ki so obvezen in pomemben
sestavni del pobude EQUAL. Izbrani transnacionalni partnerji so namre imeli veliko ve
razpololjivih sredstev za namene skupnega sodelovanja, kar nas je e takoj postavilo v
neenakopraven poloaj, saj nismo bili sposobni enakovredno participirati v vseh zastavljenih
aktivnostih. Obe izbrani transnacionalni partnerstvi sta z vejim deleem kot mi prispevali h
kritju skupnih strokov, tudi transnacionalna sreanja smo organizirali na nain, da smo mi
imeli kar najmanj strokov; tako smo kar dve sreanji organizirali v Ljubljani. Da bi lahko
izpolnjevali vsa zahtevana administrativna in raunovodska dela ter nemoteno izvajali
zastavljene aktivnosti, sva s kolegico v celotnem obdobju partnerstva (30 mesecev) tovrstna
dela opravljali brezplano (predavanja, raziskave, medijske predstavitve ). Vsak mesec smo
na ministrstvo oddali fascikel raunov in poroil.
Prva dezinformacija, ki smo jo dobili s strani ministrstva, od takrat odgovorne direktorice
Direktorata za zaposlovanje ge. Plahutnik, je bila, da se zahteva nabavo opreme, raunalnikov,
ki imajo evropsko poreklo. Tako smo li v iskanje raunalnikov, ki bi imeli izkazano evropsko

47

poreklo, a so nas povsod gledali zaudeno in nam zatrjevali, da takih raunalnikov zlepa ne
bomo nali, in jih res nismo. Kasneje smo izvedeli, da je bila ta zahteva neutemeljena. Glede
samega nakupa opreme pa je bilo reeno, da je isto dovolj, e zberemo tri ponudbe, niti
najmanjega namiga niti omembe ni bilo, da moramo delati po Zakonu o javnih naroilih. Go.
Plahutnik je zamenjal g. Erik Kos, ki pa na svojem mestu ni ostal prav dolgo. Program
EQUAL, ki je mednarodno definiran, je interpretiral kar po svoje in hotel na silo zdruiti
razlina partnerstva, zmanjati finanna sredstva in spremeniti pogodbeno doloena pravila
igre. Preden je lahko povzroil vejo kodo, so ga na sreo s posredovanjem iz Bruslja
zamenjali in na njegovo mesto je priel g. Robert Drobni. e tretji po vrsti, ki je uvedel svoje
metode dela, razlage in navodila za izvajanje programa. e veja fluktuacija je bila pri drugih
odgovornih kadrih, zadolenih za program EQUAL, tako da smo imeli iz meseca v mesec
opravka z novimi ljudmi, ki o preteklih dogajanjih in dogovorih niso vedeli niesar. Znova in
znova smo morali opisovati svoje dejavnosti in popravljati obrazce za nazaj. Tudi informacije,
ki smo jih od njih zahtevali oz. bi nam jih morali kot odgovorni za program posredovati, so
bile mnogokrat nepopolne, si nasprotujoe ali pa jih sploh ni bilo mogoe dobiti. Priakovali
smo, da nam bo ministrstvo stalo ob strani v smislu strokovne podpore, usmerjanja in dajanja
navodil, predvsem z raunovodsko-administrativnimi navodili in drugimi pravnoformalnimi
pogoji, ki jih zahtevajo EU-direktive ter standardi za korienje in upravienost sredstev. Gre
za tisoe strani, ki jih je NVO-izvajalcem nemogoe obvladati kar tako. Niesar od tega ni
bilo, e huje, na ministrstvu tudi sami niso vedeli, kaj se sme in kaj ne, sproti so spreminjali
pravila in navodila ter od nas zahtevali, da se jim prilagajamo in jih brezpogojno
izpolnjujemo. Po dolgih mesecih smo konno doakali skrbnika pogodbe, ki bi ga morali
imeti e od samega zaetka. Njegova zadolitev je bila sprotno preverjanje pravilnosti,
izvajanja in delovanja partnerstva skladno s programi in narti, predvsem pa pravilnega
finannega poroanja oz. kljua za vrednotenje strokov in upravienost korienja
porabljenih sredstev, na podlagi katerih smo podali zahtevke. Pred tem smo informacije
dobivali bolj ali manj telefonsko, e nam je koga sploh uspelo dobiti na telefon. Zadnje dneve
pripravljalnega obdobja npr. nihe ni dvigal telefona, in ko smo zahtevali pojasnilo, so nam
odgovorili, da se niso oglaali preprosto zato, ker je bilo klicev preve.
Velik problem za izvajalce je predstavljal nekajmeseni zamik izplaila porabljenih in
upravienih sredstev. Sredstva smo namre dobivali za nazaj, kar je pomenilo, da smo morali
nekako najti denar, da bi lahko normalno delali in izvajali nartovane aktivnosti. Za veino
partnerstev, ki smo v nevladju in ne razpolagamo z rezervami, saj se financiramo projektno

48

in namensko, je to dejstvo predstavljalo resen ali celo nepremostljiv problem. Vse to nas je
mono oviralo pri izvajanju tekoih aktivnosti.
Kot priakovano, nas je obiskala prva zunanja kontrola, ki smo jo sprejeli povsem mirni, da
delamo vse tako, kot in kar moramo. A takoj je sledilo preseneenje, kot huda kritev je bilo
obravnavano dejstvo, da smo imeli znak EQUAL zgolj na vhodnih vratih, in ne tudi vidnega
plakata v notranjih prostorih pisarne. eprav takrat tudi nismo imeli tonih navodil o
informiranju in obveanju, smo vse pomanjkljivosti glede tega e isti dan odpravili. Jasno
nam je bilo, da moramo na vseh dopisih in na javnih mestih izkazovati sofinancerja, in to smo
dosledno poeli. O zvezdicah in o tem, da mora biti logo EQUAL tudi v prostoru, pa nam ni
nihe povedal; seveda zgolj naa napaka, ker bi to navodilo e morali najti nekje med osemsto
stranmi drobnega tiska. Ko smo zadevo hoteli popraviti in smo ministrstvo prosili za plakat,
da bi ga obesili v pisarno, ga na ministrstvu niso imeli, ker so ga ele naroili. Za drugo
domnevno napako pa se je ob tej kontroli izkazal postopek pri nakupu opreme. Nepravilnost
je bila v tem, da neizbrani ponudniki niso bili o tem obveeni pisno, temve le telefonsko.
Kazen za to je bila nepriznanje celotnega stroka nakupa opreme, brez katere svoje dejavnosti
ne bi mogli izvajati. Pred tem smo imeli pisarno v velikosti 15 m, z eno pisalno mizo, kjer
smo trije zaposleni na vozikih izmenino opravljali svoje delo. Druga kontrola za isto
obdobje je bila popolnoma drugana in nasprotna prvi, tako da smo bili dolge mesece v
negotovosti, kaj bo obveljalo. Prav tako so bila nasprotja in trenja tudi med ministrstvom in
zunanjo kontrolo o pravilni interpretaciji pravilnosti postopkov in upravienosti strokov, kar
izhaja tudi iz poroil kontrol, kjer pa je bila tudi asovnica taka, da smo nasprotujoe si
zahtevke po vrailu sredstev prejemali skoraj istoasno. Konflikte med razlinimi nadzorniki
smo imeli monost neposredno obutiti na sestanku, ki smo ga zahtevali z odgovornimi za
program EQUAL. Tu so nam morali pritrditi, da so ministrstvo in odgovorni, ki jih sedaj ni
ve, storili veliko napak, za katere ne bodo nikoli odgovarjali, a posledice teh napak moramo
v konni fazi nositi le mi; zanje smo tudi pravno in materialno odgovorni.
Kruto dejstvo pa, e se v preprianju in elji, da zadosti namenom, ciljem in zahtevam
razpisa, ne posveti birokraciji in ustvarjanju vtisa o svojem delu. alostno spoznanje, ki smo
ga v tej izkunji pridobili, je to, da bi bilo dovolj imeti pravnega in raunovodskega
strokovnjaka, ki bi fiktivno prikazoval nae delo in upraviene stroke. Izpolnjene aktivnosti,
tevilni izdelki, inovativni pristopi, raziskave, dobre prakse, mednarodne izkunje in
izpolnjeni cilji niso imeli nobene vrednosti, pozornosti in veljave. Drugi direktorati tega istega

49

ministrstva so gladko ignorirali in celo sprejemali nasprotujoe si ukrepe, cilje, ki jih je


zasledovalo nae partnerstvo. Velja omeniti, da je bil eden od kriterijev za izbiro
sofinanciranja s strani ministrstva inovativnost in monost nadaljevanja in implementacije
programa. Vekrat smo na neusklajenost direktoratov (invalidi, sociala, zaposlovanje)
opozarjali tako z dopisi, v katerih smo jih prosili za usklajeno podporno politiko, kot na
sestankih, kjer se je pogosto izkazalo, da direktorati istega ministrstva drug za drugega ne
vedo, kaj pono, in smo vekrat bili prav mi povezovalni len, ki jim prinaa informacije o
njihovem delu.
Prepriani smo, da smo v asu izvajanja projekta veliko naredili in odpirali podroja, o katerih
se prej ni toliko govorilo, in da lahko tudi dosti pokaemo: izdelavo treh spotov (Profesor,
Pisarna, Kino)13 za promocijo zaposlovanja v obiajnih okoljih (predvajani vsaj 200-krat na
nacionalni in zasebnih TV-postajah, predvajani tudi na HTV, izdelani na DVD-ju v estih
jezikih in prikazovani na razlinih javnih dogodkih, predstavitvah in izobraevanjih).
Izdelavo dokumentarnega filma (1. in 2. del)14 in dokumentov s primeri dobrih praks, 20minutni dokumentarec, objavljen na spletu, predvajan na tevilnih javnih dogodkih, ki aka na
uvrstitev v program RTV Slovenija. Tudi del vejega produkta s primeri treh drav (Slovenija,
Nemija, vedska), premierno predstavljen v Bruslju v asu Employment week 07.
Izdelavo profila poklica osebnega asistenta z izdelanim in zakljuenim izobraevanjem, s
podelitvijo diplom, z izdanim prironikom15 in izdelanim etinim kodeksom. tiri
mednarodne primerjalne tudije s podroja zaposlovanja in vkljuevanja na trg dela, 16 analize
slovenske zakonodaje, baze podatkov o iskalcih in ponudnikih dela. tevilne pobude in
predloge za izboljave in omogoanje lajega dostopa do trga dela za hendikepirane osebe
(Ministrstvo za javno upravo).
Odgovorni, ki pa na svojih mestih niso ve odgovorni, ne bodo odgovarjali za ni, pa tudi
plae jim ne bo potrebno vrniti.

13

http://www.youtube.com/watch?v=A__tMfncx7Q&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=pSci-v6bvJY&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=pSci-v6bvJY&feature=related
14
http://www.youtube.com/watch?v=aqSHnju71Pc&feature=related
http://www.youtube.com/watch?v=11ur6GF_z_g&feature=related
15
http://www.handyworld-si.com/kartica/2008/prirocnik.pdf
16
http://www.handyworld-si.com/slo/
http://www.handyworld-si.com/kartica/2008/gender_raziskava.doc
http://www.handyworld-si.com/kartica/2008/previous_projects_raziskava.doc
http://www.handyworld-si.com/kartica/2008/employment_centres_raziskava.doc

50

51

Politika je enska
1. september 2008

Parlamentarne volitve v letu 2008. Stranke se vsaka po svoje predstavljajo in postavljajo.


Tekmujejo, da bi nas osvojile in prepriale. Ena od stalnic, ki jih stranke rade uporabljajo za
propagando in samopromocijo, je razglaanje, koliko predstavnic enskega spola jim je uspelo
vkljuiti na svoje kandidatne liste. tevilo kandidatk se izraa v odstotkih in tisti, ki celo
presegajo zakonsko doloeno kvoto, se s tem e dodatno pohvalijo. Tako kot na primer SD, ki
so ponosni, da so v svoje vrste vkljuili kar 36 % ensk, s imer so zakonski okviri precej
preseeni.
V 21. stoletju, v t. i. razviti zahodni drubi, ki se ponaa z demokratinostjo in v kateri naj bi
veljala enakopravnost spolov, je takna samohvala prav puhla, e ne e kar bedna. Pravzaprav
nasprotuje temu, kar si stranke prizadevajo dokazati in pokazati: da so dovzetne in odprte,
uravnoteene z vidika spolov in da omogoajo vsem enake monosti. Seveda pa je takoj
jasno, da temu ne gre tako z lahkoto verjeti. 36 % ensk je le ena tretjina. Pravo vpraanje, ki
si ga gre zastaviti, je, kje bodo kandidatke kandidirale, v katerih volilnih enotah ter, seveda,
kolikim bo uspelo premagati (moko) konkurenco in zmagati, torej priti v parlament.
Politika, tista, ki ima mo in odloa, eprav enskega spola, je e vedno v domeni mokih in
se odvija po njihovih pravilih in okvirih ter na njihov nain. Igra, ki je vnaprej
naddoloena in dominantna z moke strani.
Za to ne gre kriviti zgolj mokih, ampak morajo enske samokritino poiskati razloge za
takno stanje ter ravnanje. Zakaj ne vstopamo v politiko bolj aktivno, bolj odlono in bolj
samozavestno, na svoj nain? Brez mokih pokroviteljev, ki nam kdaj pa kdaj blagovoljno
ponudijo monost ali prilonost, da spregovorimo? Pri tem pa si e pripisujejo zasluge in
priakujejo hvalenost, ker so sploh naredili to strateko potezo. HALO!
Ob moji lanskoletni kandidaturi za predsednico RS je bilo pogosto vpraanje, ki so mi ga
praviloma postavljale novinarke: Ali mislite, da so asi e dovolj zreli za ensko
predsednico? V mojem primeru je imelo to vpraanje e podvpraanje oz. je vsebovalo
podmeno, ki se je glasila, e so dovolj zreli za hendikepirano ensko; in e s tem bi se
morala zadovoljiti, da niso rekli invalidko. Kaj zaboga sploh pomeni fraza dovolj zreli asi,

52

ali druga inaica, dovolj zrela druba? Kako hudia postanejo zreli ali dozorijo, e ne tako,
da jih posameznice/posamezniki s svojimi potezami, z aktivnostjo in angairanostjo
postavljamo pred dejstvo, da morajo dozoreti. e bi se dejansko resno ukvarjala z vpraanjem
o zrelosti nae drube in bi se na podlagi te presoje odloala za kandidaturo, bi bila ta
odloitev ali poteza dokaj nesmiselna in razvrednotena, ali ne?! Potem bi imela podporo
velikih strank, sponzorje in druge zainteresirane podpornike, velik tab s pisarno skratka
vse, kar so imeli tisti, ki so bili predstavljeni kot veliki. Potem se jim spregleda tudi medijsko
manipulacijo17 in nezakonito ravnanje. Prav zato, ker asi in druba e niso zreli, moramo
narediti vse, kar lahko, in e ve. Tisti, ki lahko, znamo, zmoremo in si upamo, da delamo
spremembe in odpiramo prilonosti.
Tudi zato se ukvarjam s politiko in politinim, ker hoem konkretne spremembe in napredek,
ne pa premlevanja in pogrevanja starih zgodbic, ki vzdrujejo in ohranjajo obstojea razmerja
moi.
Letos se bodo prvi uveljavljale enske kvote, kar pomeni, da na listi noben spol ne sme biti
zastopan z manj kot etrtino skupnega dejanskega tevila kandidatk in kandidatov. Mnogi so
mnenja, da so kvote nesmiselne in da bi moral biti edini kriterij sposobnost
kandidatke/kandidata ne glede na spol. Lahko bi se s tem celo strinjala, a zakaj se ta argument
uporablja, zgolj ko gre za vpraanje oz. diskreditacijo enskih, ne pa tudi mokih kvot. Bolje
povedano, kriterij sposobnosti se uporablja, zgolj ko gre za enske, ki naj bi zasedale mesta
moi, ki so bila oz. so v prevladi mokih, in se ga ne aplicira tudi na moki spol. enske se
moramo ele izkazati in dokazati, da znamo in smo sposobne biti in delovati v politiki. Za
moke pa se to e predpostavlja, da jim je dano, in tudi ko ali e se izkae, da niso primerni,
sposobni in ne znajo, se jim to pa dopua, odpua in tolerira ali pa celo postane prednost,
saj so potem primerni za razline politikantske preobrazbe.
Praviloma so podroja, namenjena za enske, e vnaprej predvidena in znana. To so predvsem
sociala, kamor seveda spadajo druina, olstvo, morda zdravstvo in e kultura. Nikakor pa ne
ali temu vsaj do sedaj ni bilo tako ekonomija, gospodarstvo, okolje, zunanja politika,
notranja politika in obramba. Zakaj ne in kako, da ne?
To so prestina mesta in podroja, na katerih se tekmuje, kjer se merijo ali se pokaejo
pravi politiki in seveda pravi moki z vsemi potrebnimi atributi. Tu se meri in izkazuje
17

http://www.elena-priloznosti.com/index.php?categoryid=9&p2_articleid=114&p2_page=2

53

prava mo in tu je sede oblasti. Na ta podroja v Sloveniji enske e nismo vstopile, ne kot


efinje ne kot ministrice, le kot zveste tajnice ali ljubice. Tudi v Dravnem zboru RS (vsaj
simbolno) prestinih mest predsednice in podpredsednice DZ RS e ni zasedala nobena
enska; zanje je kvejemu mesto sekretarke.
Politika je kurba je pogosta fraza, ki jo izrekajo tako moki kot enske, da bi v njej povzeli
in strnili svoje razoaranje nad politiko. Nad tem, da je politika podla, skorumpirana in ne
izbira sredstev, da bi dosegla zastavljene cilje ter ohranila svoj namen: reprodukcijo moi in
oblasti. S to frazo se e a priori in dokonno obsodi vse in vsakogar, ki se ukvarja s politiko. A
vendarle se ta fraza, al tudi v praksi, mnogokrat udejanja. Uinek je tako prav nasproten od
tega, kar bi bilo potrebno storiti.
Iti se drugano politiko, politiko akcije in dejanj, politiko mnoine participacije, enakih
monosti, politiko ljudi in politiko za ljudi. Je mar utopino verjeti, da se to da, da je to sploh
mogoe? Razvijati takno politino usmeritev znotraj obstojeih pravnoformalnih okvirov, ki
so naravnani po meri monejih? Nekateri verjamemo, da je mogoe in vredno; vsekakor pa
je treba poizkusiti.
A poglejmo iz drugega zornega kota. Politika kot taka, sama zase in sama po sebi ne obstaja,
e nima predstavnikov ali akterjev, ki jo sestavljajo, oblikujejo in ji ne nazadnje dajejo tudi
vsebino ter usmeritev. Glavni akterji politike pa so za sedaj v veliki veini e vedno moki.
Izkunja in opaanja pri obiskovanju sej delovnih teles v Dravnem zboru ter dinamika
sestankov in nain odloanja nakazujejo e vedno obutno razliko in neenakopravnost, ki jo
enske navkljub vsem lepim besedam doivljajo znotraj slovenskega parlamenta. Gre za
opaanje in refleksijo nad tem, zakaj je enskam teko prodreti ali uspevati v politiki. Morda
se omenjena poslanka, ki mi slui za zgled, v mojem opisu ne bo prepoznala ali se z njim
strinjala. Pa saj to ni potrebno, dovolj je, da opazimo uinke in rezultate, ki so dober in
zgovoren dokaz za nae trditve. Gre za nezavedno igro na pristajanje ali obstoj v doloenih
vlogah, odgovarjanje na priakovanja in delovanje po vnaprej ustaljenih vzorcih obnaanja in
vedenja.
Poslanka SDS ga. Alenka Jeraj. Z njo sem bila v prvih dveh letih sedanje vlade vekrat v stiku
glede sprememb Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije. Nekako so ji
dodelili, da se o tem pogovarja z mano. In res, bila je pripravljena posluati in vse je kazalo,
da tudi razume problematiko in si prizadeva najti ustrezne reitve. Ko pa so le odloitve

54

vlade v drugo smer, od deklariranega namena, in sem zahtevala pojasnila o izginotju


prvotnega predloga zakona, smo se ponovno dobili na sestanku v Dravnem zboru. A tokrat
ga. Jeraj ni bila ve sama, ampak v spremstvu treh drugih kolegov poslancev iz koalicije.
Jerajeva je bila tiho, govorili in odgovarjali so le ti trije poslanci. Milo reeno, bedarije in
nesmisle, saj so govorili na pamet in o zadevi niso vedeli niesar. Lahko si predstavljate moje
ogorenje in jezo, kar sem tudi jasno izrazila prisotnim. Ga. Jeraj je bila vidno v zadregi. A
ve kot toliko ni mogla narediti.
Tudi na mnogih sejah delovnih teles so poslanke praviloma bolje pripravljene in
argumentirajo svoje predloge, nato pa odloajo in odloijo moki. Da se razumemo, niti
sluajno ne govorim o tem, da je enska kot taka e sama po sebi garancija za nekaj boljega
ali druganega. Govorim o tem, da enske, ki jim uspe priti v Dravni zbor, niso prile na cilj,
ampak so svojo pot ele zaele. In tega bi se morale zavedati ter temu primerno nastopati, ne
pa, da tudi kot poslanke prevzemajo ali pristanejo na pomone vloge znotraj poslanskih
skupin oz. postanejo nekakne tajnice bolj izpostavljenih poslancev, ki se ukvarjajo z resnimi
in pomembnimi temami. Sem pa tja se jih polje v napad in postavi v prvo linijo, a le za hip,
da pripravijo teren.
Tudi moja predsednika kampanja je bila zaznamovana z nenehnim spraevanjem in
sumnienjem, zakaj to ponem in emu to ponem. e gre za promocijo zgolj enega
vpraanja, za izpostavljanje zgolj ene od marginalnih skupin. Kakor da znam in lahko
govorim le o doloenih temah, tistih, ki se tiejo invalidov ali morda e sociale nasploh.
Tudi moje pisanje o vpraanjih, povezanih z demokratinostjo, militarizacijo, vsebino
Lizbonske pogodbe, in o drugih podobnih, za ensko nekonvencionalnih temah, ki se naj jih
po mnenju nekaterih pogumnih anonimneev ne bi lotevala, je dokaz monih predsodkov, s
katerimi je e vedno preeta naa druba v odnosu do ensk, ki vstopamo v polje politinega
in politike. Odlono in brezkompromisno.
Pogosto se tudi predpostavlja, da gotovo nekdo stoji za nami in priepetava ali celo pie
namesto nas. Na takne in podobne insinuacije je pa treba biti pripravljena in jih prenaati ter
prenesti. Nikakor pa nas ne smejo odvrniti od naega namena in poetja, prej obratno, e bolj
moramo biti odlone. To bomo, to e ponemo; tudi tukaj in zdaj!

55

15 let vztrajnosti v druganosti!


11. september 2008

Joj, kako as bei in kako je bilo razburljivo tiste dni ob zavzetju Metelkove. Kot tudenti
smo se znali sredi zgodovinskega dogajanja, med intelektualci, aktivisti, alternativci,
umetniki, novinarji. Z velikim upanjem, navduenjem ter spotovanjem smo skuali biti del
dogajanja. Ideja za YHD je bila v nastajanju, a odloitev za neodvisnost in avtonomnost je
dozorela in padla e pred tem. Zato je bilo iskanje prostora na Metelkovi, prostora druganosti
med druganimi, med razlinimi, a enakimi, povsem samoumevno in logino dejanje.
In tudi ko sta zaetni zagnanost in evforija minili ter so nekateri odli, smo bili veseli, da smo
nali tu svoj kotiek, svoj Klub SOT 24,5 v mestu. V mrazu smo si kuhali vino in si ob sveah
brali poezijo. Koliko razstav, koliko udovitih koncertov, koliko predavanj, ki nam bi jih
lahko zavidala katera koli fakulteta. Freudovska ola pod vodstvom dr. Duana Rutarja je
trajala kar est let. Prenavljali smo udarniko in solidarnostno, tako kot to ponemo tudi te
dni.
Seveda na Metelkovi ni vse zgolj poezija in harmonija, so tudi problemi in notranja trenja, ki
zagrenijo, ki bolijo, a jih je treba znati preiveti, prebroditi. Mnogi so odhajali in zapuali
Metelkovo in jo zamenjali za druge, udobneje prostore in prestineja mesta. Mnogi so se
udili ali nas celo obsojali, kaj sploh ponemo tam, med vsemi tistimi narkomani in drugo
golaznijo, ki se tam zbira. Velikokrat so me spraevali, ali me ni strah biti ponoi na
Metelkovi? Kako, prosim?! Prav tu sem preivela najlepe tudentske noi. In ne veste, kako
lepo je s koncerta v Cankarjevem domu ali s predstave v Caf teatru oditi na koncert ali
predavanje na Metelkovo. Vse to se da in je mogoe, e nima, ali bolje, si ne postavlja mej
in omejitev v lastni glavi, v lastnem razmiljanju, e odvre predsodke, e si odprt za
druganost in nove izkunje. Tako lahko okusi svobodo, saj nisi pripadnik redne skupine,
ampak postane nomad in gre, kamor ti veli razum in te vlee srce; enkrat tja, drugi tle.
Zato nekateri e vedno ustvarjamo in vztrajamo na Metelkovi. Niso nas uspeli zmamiti in
omamiti, da bi se pasli gor in dol po BTC Cityju. Na Metelkovo ne beimo, se ne skrivamo in
se ne zatekamo, ampak tu tudi ivimo in piemo svoje zgodbe. Zgodbe ljudi in skupin, ki
skuajo ustvariti nove drubene prakse in reartikulirati vladajoi drubeni red.

56

Neodvisnost je in se kae najprej kot stanje duha ter je hkrati tudi odloitev za ivljenje; zato
tu ni prostora za kompromise, stranpoti ali blinjice. Gre pravzaprav za nain miljenja oz.
razmiljanja, najprej o sebi in seveda nujno tudi o drugih, razmiljanje, ki mora biti odlono,
avtonomno in jasno.
Marginalci, ki se zbiramo na Metelkovi, mestu v samem osrju mesta Ljubljana, smo v
marsiem deprivilegirani. Vendar trdimo, da je mogoe to izkunjo deprivilegiranosti
izkoristiti v boju za enake monosti in doseganje enakopravnosti.
eprav se slii nenavadno in je skoraj paradoksno, so deprivilegirani privilegirani prav kot
potencialni nosilci emancipacije in neodvisnosti, saj jih drubena razmerja, v katera so vpeti,
in okviri, v katere so ujeti, postavljajo in neposredno napeljujejo, izzivajo in silijo k uporu ter
spreminjanju obstojeega stanja.
V tem vsesplonem maloduju, v individualnem konformizmu, kjer se zapoveduje kopienje,
uivanje, izstopanje in uspenost, so mesta, kot je Metelkova mesto 18, e bolj pomembna in
dragocena, kot je bilo to pred 15 leti. Seveda pa je na nas, da to mesto napolnimo z vsebino in
duhom, ki bosta la preko obzidja bive vojanice, zajela mesto Ljubljana in odplavala naprej,
tudi onkraj mej Slovenije in schengena.

18

http://www.metelkova.org

57

Politika je orodje, vzemite jo v roke!


15. september 2008

Na izziv poslankam in poslancem, da se za nekaj ur preizkusijo v delu osebne asistence,


poteka uspeno. Do sedaj smo imeli est volonterjev, tako aktualnih poslank in poslancev,
kakor tudi kandidatov in kandidatk na volitvah 2008. Po oceni uporabnikov in uporabnic, pri
katerih so bili, so vsi delo opravili dokaj uspeno.
A nae tokratno razmiljanje in pisanje se usmerja v to, da so skoraj vsi spregovorili o zadregi
in moralni dilemi o tem, da se njihovo dejanje lahko interpretira kot cenena predvolilna
poteza, ali e huje, kot izrabljanje invalidov za dosego politinih tok in preprievanje
naivnih volivcev. Nekateri so eleli, da dogodka ne bi beleile kamere, saj so vztrajali pri
pojasnjevanju in razlagi, da to pono zaradi elje po novi izkunji in spoznanju doloene
realnosti. Tudi v komentarjih na prispevke je bilo kar nekaj namigovanj in mnenj, ki so la v
tej smeri.
Na tem mestu elimo pojasniti in razjasniti, da je takno razsojanje, obsojanje in moraliziranje
o tem, ali je to dejanje iskreno ali pa le del predvolilne kampanje in strategije, povsem odve,
nepotrebno in nesmiselno. Kdo koga potrebuje in kdo koga uporabi; politika nas ali mi
politiko? Kdo lahko komu kaj da in kdo za koga lahko kaj naredi? Prav v odgovorih na ta
vpraanja se skriva razumevanje politike, ki ni nekaj loenega od nas, nam tujega in
odmaknjenega, celo nedosegljivega, in na kar nimamo in ne moremo imeti vpliva; zato
postanemo pasivni, apolitini in brezbrini. In prav s tem postanemo lahek plen politinih in
medijskih manipulacij. Utvara osvoboditve od politike in iluzija o neodvisnosti od nje nas
lahko zasunji; in to je v sodobni in razviti drubi strategija gospodarskih ter politinih
elit. Praviloma se pristane na veliko bolj preprosto, varno in enostavno logiko razmiljanja, ki
gre nekako tako: mi tukaj, dravljani in dravljanke, ter oni tam, politiki. Na nas, ki
potrebujemo, in na njih, ki nas kdaj pa kdaj rabijo, izrabijo in zlorabijo. Jim bomo dovolili,
dopustili, se ne bomo uprli in borili?
Vendar je tu vmes e ena zelo pomembna sila, ki je ne gre spregledati, kljuen posrednik,
mediator in mediant, MEDIJ. Mediji so tisti, ki producirajo in reproducirajo dogodek. To

58

dejstvo je v dananji drubi vse bolj vidno, obuteno in neizbeno. esar mediji ne zabeleijo,
ustvarijo in posredujejo, tega ni, to se ne dogodi, tudi ko se zgodi.
Vrnimo se nazaj. Ve kot petnajst let si v YHD-ju prizadevamo za cilj, ki se nam je zdel
legitimen, logien, samoumeven, razumljiv, opraviljiv in upravien. Cilj, dosei neodvisno
ivljenje hendikepiranih v vseh njegovih razsenostih, enakopravnost, enake monosti in
pravico do osebne asistence, ki je za teje fizino hendikepirane osebe temeljni pogoj za
dosego tega cilja. V ta namen smo razlagali, utemeljevali, argumentirali, osveali, razvijali
teorijo in udejanjali prakso, a kljub temu naega jasno postavljenega cilja e nismo dosegli.
Nismo e uspeli uzakoniti pravice do osebne asistence, tudi sedaj ne, ko je Slovenija
ratificirala konvencijo OZN, ki nas k temu obvezuje in zavezuje. Izziv poslankam in
poslancem je le e eden v seriji kreativnih poizkusov, da bi ta cilj dosegli. V predvolilnem
asu elimo politike in tudi iro javnost tako opominjati na pomembnost sistemske reitve
osebne asistence in vzpostaviti razline storitve v skupnosti kot alternativo institucionalizaciji.
Zato smo mi tisti, ki hoemo, da se politiki zaveejo k temu, da najdejo oz. sprejmejo
konkretne zakonske reitve. Seveda jih bomo budno spremljali in opominjali na njihove
obljube in dolnosti.

59

Reitev irskega problema


23. september 2008

Evropski birokrati, pravzaprav skupina vplivnih francoskih uradnikov, ki se imenujejo


Prijatelji Lizbonske pogodbe, so spisali dokument, ki naj bi bil nekakno navodilo za
Reitev irskega problema, v angleini The Solution to the Irish Problem.19 Da, prav taken
je naslov dokumenta, ki nam nehote vzbudi kar grozljivo asociacijo, in sicer na
nacionalsocialistino pojmovanje politike dokonne reitve judovskega vpraanja, v
izvirniku Endlsung der Judenfrage.
Seveda, govorimo o zavrnitvi Lizbonske pogodbe, glede katere so dravljanke in dravljani
Irske kot edini v Evropi imeli sploh monost izrekati se na referendumu. In drznili ter dovolili
so si celo rei ne, ali bolje, kar obkroili so ga. Odloili so se napano. In to je takoj
postal velik Problem z velikim P za EU-politike in za njimi stojee finanne elite, ki so
zainteresirane, da vodijo in upravljajo politiko EU sebi na ljubo in seveda v svojo korist.
Demokracijo si krojijo po lastni volji in nam jo interpretirajo in razlagajo glede na lastne
potrebe in interese.
Za EU-propagando gre v ta namen ve kot dovolj sredstev. Irska in njen odloni ne sta tako
postala problem, problem, ki ga gre kar najhitreje reiti oz. odpraviti. Da ne bo kode oz. da
bo ta im manja; zanje, ki e imajo veliki nart in vedo, kako mora biti, kaj je treba narediti
in kako bo bolje ter varneje za nas.
Se sploh zavedamo, v kaj nas peljejo in kje se bomo znali? Ne, seveda ne, saj kdo pa razume,
pozna ali lahko predvidi vse razsenosti in implikacije, tiste politine, ekonomske in
drubene, ki jih prinaa Lizbonska pogodba? A mogoe je e mnogo ve kot zgolj slutiti, da
stvari ne gredo v smeri demokratinih procesov, monosti participacije, dialoga z
dravljankami in dravljani ter soodloanja. Da postajamo vse bolj obsojeni na nemono
opazovanje, kaj se ima z nami goditi, kam nas peljejo in kaj se namerava z nami poeti.
Oblast je vse bolj oddaljena, razprena, fragmentirana, nedoloena in nedololjiva, abstraktna,
in morda prav zato e toliko bolj vpliva in uinkuje na naa vsakdanja ivljenja. Ko iemo
odgovore, mnogokrat zaman, kako in zakaj se nam nekaj godi in dogaja, dobimo odgovor, da
19

http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/ireland/2778154/EU-officals-expect-Ireland-to-holdsecond-Lisbon-Treaty-referendum.html

60

je takna EU-zakonodaja, da tako doloa uredba ali direktiva oz. posamezna doloba, da so
takne pa zahteve iz Bruslja. Morda e vdan skomig z rameni in v tolabo, ker nisi izvedel in
priel do niesar, ti reejo: Saj vas razumemo in imate prav, a tudi mi smo tu le kot izvajalci,
ki delamo po navodilih. Tudi nas preverjajo in nadzorujejo, mi ni ne moremo in ne smemo,
nimamo pristojnosti. To so najbolj pogosti in priljubljeni odgovori v razlinih nacionalnih
institucijah, s katerimi ti uradniki postreejo na neumestna, nezaelena ali kritina vpraanja.
In kje najti tisto instanco, ki odloa in lahko spreminja, na koga se obrniti, da bomo sliani in
posluani, seveda pa tudi upotevani?
Ponovno glasovanje na referendumu naj bi temeljilo na obljubi, da Irska ne bo izgubila
evropskega komisarja in svoje deklaracije glede nevtralnosti ter drugih vpraanj, ki so bila
predmet kritike ob zavrnitvi pogodbe. Oitno gre zgolj e za vpraanje asa, kdaj se bo to
moralo zgoditi; pred ali po volitvah v EU-parlament junija 2009. G. Sarkozyju se seveda zelo
mudi, da ta Problem im prej odpravi.
Kaj e so Irci rekli NE Evropi, v kateri vladajo zasebni bankirji Evropske centralne banke?
Prav te dni se kae krhkost tega umetnega monetarnega sistema, katerega edina logina
posledica je inflacija.
Kaj e so rekli NE EU-politikom s privilegiji, ki se predajajo in razdajajo Velikemu
mednarodnemu finannemu kapitalu?
Kaj e so bolj bistri, kot se zdi (in kot mi); da ne gre slepo verjeti neemu, esar se ne pozna
in ne razume?
In kaj e bi se referendum izvedel v vseh dravah lanicah? Potem bi se ugotovila Velika
prevara, na kateri se skua zgraditi Evropa, in vse bi se sesulo kot hiica iz kart.
Gre za to, kaj se definira kot problem in koga se opredeli kot takega. Kam meri puica in
koga in kaj zadene; seveda pa tudi vpraanje, kdo strelja in emu, ni nepomembno.
Vpraanje ali problem ni sama Lizbonska pogodba oz. njena na mnogih tokah problematina
vsebina, e manj je problem postopek, za katerega je jasno, da je v temeljnem nasprotju z
osnovnimi naeli demokratinega odloanja dravljank in dravljanov. Irci so postali greni
kozli, izdajalci, Judje. Kmalu se lahko zgodi, da Problem postanemo vsi, ki si kritino

61

zastavljamo, postavljamo ter odpiramo vpraanja takrat, ko bi morali molati, in o tistem, o


emer ne bi smeli govoriti.
e mislite, da so moje besede preostre, poglejte, kaj ima povedati Vladimir Bukovsky. 20 Kot
pravi, je e bil v nai prihodnosti.

20

http://www.youtube.com/watch?v=bM2Ql3wOGcU

62

Ne pustimo se!
20. oktober 2008

Kako razmiljati s svojo glavo? Kaj v dananjem asu to sploh e lahko pomeni, ko pa nam jo
polnijo, izpirajo, preparirajo z e izdelanimi mnenji, gotovimi dejstvi, izbranimi
informacijami, zapakiranimi novicami, ki jih moramo le vzeti, ki jih moramo le sprejeti in
vanje slepo verjeti? Da so resnine, da so naa Realnost in edina prava Resnica. Pa tudi
e ali ko (jim) ne verjamemo, nimamo druge izbire kot zgolj te, ki nam jo ponujajo ali
vsiljujejo kot pravo interpretacijo, kot edino mogoo pot, smer in reitev. Kaj pomeni
razmiljati s svojo glavo, ko se nenehno utapljamo v ideologiji potronitva, ki nam udobno
ponuja vse in e ve, preden sploh imamo as, preden utegnemo, da si kaj (za)elimo? Ker je
biti potronik pravica, a pred tem e bolj naa dolnost. Dolnost in naloga, ki nam jo e zelo
zgodaj privzgojijo, pravzaprav si jo prostovoljno naloimo kot obvezo in zavezo. V tem si
poiemo tudi smisel svojega poetja in dela. In najveja farsa tega naega potronikega
fanatizma je v tem, da se udimo, zgraamo ali celo posmehujemo in preziramo tiste, ki si e
upajo umirati za svoje ideje, za vero v nekaj, vero v vrednote in ideale. Seveda smo mi to e
prerasli ali opustili, zato raje umiramo v prometnih nesreah in od preobilja (samomori,
depresije, zasvojenosti).
Ali ni neke vrste fanatizem tudi na obutek superiornosti, arogantno preprianje, da imamo
odgovore in reitve za in na vse, da smo mi tisti, ki moramo druge uiti, tako demokracije kot
sobivanja, sodelovanja ali celo humanosti? In to se pone s silo ali z gospodarskim
imperializmom, ki radikalno spreminja drubene odnose, kulturne obrazce in navade ter
vzgaja neizprosnega, egoistinega, kompetitivnega duha. Imperializem, ki se skriva pod
navidezno nevtralnejo besedo GLOBALIZACIJA.
In spomnimo se, kaj je eden od razlogov vseobsegajoe finanne krize, ki se je zaela v ZDA
in nas preplavlja. Preveliko zadolevanje. Potroniki so/smo svojo nalogo in dolnost vzeli
resno in dobesedno. Posluali so/smo svoje gospodarje, ki so jih/nas nenehno nagovarjali,
preprievali in svetovali, da je prav potronja oz. njena hrbtna stran, povpraevanje, tisto, kar
dri pokonci in spodbuja gospodarsko rast. In potroniki so/smo troili in troili; ve, kot
so/smo si lahko privoili. Nikoli ni bilo dovolj in preve, saj so/smo e prav za vse lahko
vzeli kredit ter se tako vse bolj zadolevali; ko pa je bilo tako preprosto, mamljivo in poceni.

63

In sedaj se izkae, da je bilo zadolevanja preve. Sedaj se vse rui, vse podira. Kae, da je
vse temeljilo le na finannem iluzionizmu v slogu Davida Copperfielda sad ga ima, sad ga
nema. Realna ekonomija ni imela ve nobene vloge, tee, vrednosti in veljave. Vse se je
odvijalo na ravni finannih transakcij in pekulacij, v obliki raznovrstnih vrednostnih
papirjev, delnic, obveznic itd., katerih vrednost se je tako ali drugae umetno napihovala,
dokler milni mehurek ni poil in potegnil za seboj verigo padajoih domin, ki vztrajno
pada in nikomur ne prizanaa. Sedaj je od tega ostalo le pogorie starega papirja; vrednost
se je dematerializirala in izpuhtela v zrak. Amen.
Zna biti, da je ta finanna kriza morda tudi povzroena. Zna biti, da se bodo nekateri iz nje
izvlekli kot zmagovalci, da bodo e bolj obogateli (kot so e), ne nazadnje tudi s poceni
kupovanjem bankrotiranih. In potem bo bogatih e manj in revnih e ve.
arobna beseda te dni naj bi bila ZAUPANJE. Povrniti zaupanje varevalcev oz.
vlagateljev v banke, zaupanje med bankami samimi, zaupanje dravljank in dravljanov
svojim voditeljem itd. Kako perverzno se vse to slii in prikazuje. Zaupamo naj tistim, ki so
nas okradli, izigrali in e prevarali, zaupamo naj finannemu in politinemu sistemu, ki je vse
to vzpodbujal, dopual in ni predvidel ali uvedel nobenih mednarodnih nadzornih
mehanizmov. Sedaj ko je e jasno, kako predale je vse skupaj lo, in se ne ve, kaj vse e bo,
poskuajo gospodje politiki z eksorcizmom. Drugega orodja nimajo in drugae ne znajo! Tako
se mrzlino in panino sreujejo v raznih sestavah G4, G7, G8, G-nilo. A nekaj je ulo iz rok
in zdi se, da ni ve ne bo, kot je bilo. Prav tisti, ki so prisegli na samoregulacijo trga, so sedaj
na tem trgu povsem nemoni, ostali so goli in bosi in edino, kar znajo, zmorejo in jim pride na
misel, je prav intervencija drave. Ravno tisto, kar so demonizirali. Drava bo pomagala
tistim, ki so nas opeharili, in ker smo drava mi vsi, bomo to ceno plaali kar dvakrat.
Kaj nam preostaja? Skoraj ni. Tudi e se vsega tega zavedamo in ne zaupamo, ne smemo
reagirati panino. V vsakem primeru bomo plaali mi.
Ne smemo se odrei temu, da se zanimamo za svoje zadeve, za zadeve, ki se tako ali drugae,
bolj ali manj posredno in intenzivno dotikajo nas samih. Ne smemo se odrei politinemu
delovanju in aktivizmu, ne smemo biti objekti politike, anonimni predmeti politinega
delovanja, discipliniranja in upravljanja. To pomeni odrei se nam samim, pomeni odrei se
pravici do izbire in odloanja, prepustiti se voditi in usmerjati, podrediti se, postati zgolj

64

statistini podatek ali vzorec javnomnenjske ankete. Pomeni odrei se demokraciji. e po


definiciji smo drubena bitja, in torej vedno e politina bitja.
Dejansko se ne eli dravljanov in dravljank, ki bi bili osveeni, informirani, ki bi imeli
monost soodloanja, neposredne participacije, vpogleda v politiko in ekonomijo. Njihova
aktivnost je zaelena le v vlogi potronikov. Iluzija svobodnega trga, ki se samoregulira,
vzdruje in omogoa konkurenco ter s tem prispeva k napredku, se je ponovno in e enkrat
izkazala za to, kar je za FATAMORGANO. Dejansko je e dolgo jasno, da svet obvladujejo
velike korporacije, ki jim ni ve mogoe konkurirati, prav nasprotno, same konkurenco
izniujejo in uniujejo, saj delujejo izkljuevalno. Njihova mo temelji prav na onemogoanju
in prepreevanju konkurence, zato so e bolj vsemogone, nedotakljive in seveda totalitarne.
Ni novega ni, e reemo, da je kapitalizem samouniujo sistem. Upamo lahko, da bo ta
kriza dovolj mona, da bomo konno e zaeli razmiljati o alternativah. Mi, Zahodnjaki,
bomo mogoe malo manj troili in dopustovali, medtem ko drugje po svetu, s krizo ali brez,
enako umirajo za lakoto, ejo, zaradi vojn in bolezni.

65

Komu sluijo profesorji prava?


22. oktober 2008

Naletela sem na zanimiv kritini lanek francoskega profesorja prava Etiennea Chouarda z
naslovom Slaba ustava21, ki razodeva raka nae demokracije in katerega prevod najdemo tudi
v slovenini22. Tekst je bil napisan leta 2005 in govori o evropski Ustavni pogodbi. A ni
zato, saj je e kako aktualen tudi danes, ko smo ponovno postavljeni pred dejstvo, da se nam
hoe skoraj isto besedilo, z nekaj oblikovnimi popravki in pod drugim imenom, Lizbonska
pogodba, ponovno vsiliti kot tisto, kar nas bo ustavno naddoloalo. Ne gre ve za besedo
Ustava, ki je bila sporna z ve vidikov, predvsem vsebinskih in proceduralnih, ampak so jo
preimenovali v Reformno pogodbo oz. Lizbonsko pogodbo, kar deluje nevtralneje.
Pravzaprav pa gre le za prevaro, celo za serijo prevar in manipulacij, ki so zavite v celofan
pravnikega argona, teko razumljivega za neposveene. In to nikakor ne pomeni, da dosega
kriterije nevtralnosti, nepristranskosti, enakopravnosti in pravinosti.
Branje celotnega lanka g. Chouarda toplo priporoamo naim ustavnim sodnikom, ki bodo
kmalu presojali Pobudo za oceno ustavnosti. Tudi sicer menimo, da bi morala biti njihova
dolnost in obveza, tako profesionalna, dravljanska in ne nazadnje tudi moralno-etina, da se
sooijo z besedilom Lizbonske pogodbe, izvedejo primerjalno analizo in preuijo skladnost z
Ustavo RS. Predvsem pa, da se opredelijo tudi do izvedenega postopka ratifikacije Lizbonske
pogodbe, iz katerega smo bili dravljanke in dravljani RS izkljueni. V upanju in z eljo, da
se bodo pri presoji o oceni ustavnosti in zakonitosti znali odmakniti od svojih sicernjih
apriornih politinih stali, ki so (pre)mnogokrat motivator za konno sodbo.
e ni drugega, nam prav dejstvo njihovega glasnega molka vzbuja sum in pomisleke o tem,
kaj pono, ali bolje, o tem, da ob tako pomembni vsebini in v odloilnem trenutku ne pono
niesar. Saj bi Lizbonska pogodba morala vendarle biti pravi intelektualni in ustavnopravni
izziv za vse svete krave na tem podroju; tu, kjer bi se morale misli iskriti in mnenja
kresati, je Javnost, ki jo ustvarjajo mediji, brez opravilne sposobnosti in prav tako moli in se
spreneveda, kot da se ne dogaja prav ni pomembnega.

21

http://etienne.chouard.free.fr/Europe/Traductions/BadConstitutionWhichRevealsACcancerInOurDemocracy.htm
22
http://ekorega.net/download.php?a=preview&cat=news_files&id=78

66

Pet razlogov proti Lizbonski pogodbi, ki je le lepotno revidiran tekst Ustavne pogodbe:

1. Ustava/pogodba mora biti berljiva, da omogoa ljudsko razumevanje. Dolina tega besedila
je e sama zase izraz nedemokratinosti, saj je preprosto nerazumljiva za vse.
2. Ustava/pogodba mora biti politino nevtralna; omogoati in vzpostavljati mora temelj in
okvir za politine razprave, zato mora biti besedilo nevtralno in nadpolitino. Obstojee
besedilo pa je mono ekonomsko motivirano.
3. Ustava/pogodba mora biti taka, da jo je mogoe revidirati. Rauna se, da ne bomo imeli
volje, poguma in moi, da se ne bi lotili analize in razkrivanja bebavosti oblastnih odnosov.
Gospodarji naj bi bili tisti, ki vedo, kaj je prava stvar. Tudi in predvsem za nas imajo vse
odgovore in znajo najti prave reitve.
4. Ustava/pogodba varuje pred tiranijo z loevanjem oblasti in nadzorom oblasti; to besedilo
obravnava EU-parlament, ki je brez moi pred vsemogono in povsem neodgovorno izvrno
oblastjo. Nima nobenega pravega in konkretnega sredstva za spremljanje in nadzorovanje
politike izvrne oblasti. Nacionalna ustava bo postala drugorazredni akt oz. bo vse bolj
razvrednotena in bo izgubila na svoji veljavi. Povsem brezpredmetna bo za mnoga podroja,
kjer je ali e bo EU prevzela oblast.
5. Ustavo/pogodbo vzpostavlja le ljudstvo; to besedilo pa piejo politiki na oblasti, ki so
potemtakem

oitno

sodniki

in

sojeni:

tako

desniarski

kakor

leviarski.

Irska, ali bolje reeno, v njenem imenu g. Brian Cowen, se e pospeeno posvetuje s
pravnimi slubami EU, da bi nekako le izumili pravno legitimacijo prevare ZA pravo reitev,
da se proti ljudski volji in mimo nje sprejme Lizbonska pogodba. Pravo se izkae zgolj kot
orodje, ki ga uporablja oblast, da vsili svojo vladavino, nadvlado, in skladno s tem bo oblast
takna, kot je, le na podlagi prava, ki jo bo legitimiralo, ki bo dajalo podlago za njeno
delovanje. Tako ne gre loevati dveh polov: moi in prava, zakonitosti in legitimnosti, pravila
in izjeme. Kar se nam je zdelo loeno, dejansko pripada istemu pomenskemu smislu.

Pravna legitimacija praviloma ni regulativ spora ali konflikta, ampak podaja zakljuek in
izid ter je instrument tistih, ki bodo ali so postali zmagovalci. Ni pravo tisto, ki zakljuuje

67

vojno, konflikt, ampak vojna uporablja pravo za svojo konsolidacijo odnosov moi, ki jih
sama definira.
Chouard nam govori: Demokracija ni vena, je celo skrajno krhka. S tem da mislimo, da je
neranljiva, smo na tem, da pustimo, da se izgubi.
Narobe svet ali na robu svet; to ni ve vpraanje. Gre za to, da ga spremenimo!

68

Evropski imperij
29. oktober 2008

Dolgo smo le sumili, sedaj vemo. Vemo, kaken politini konstrukt je EU. EU je torej imperij,
kot pravi prof. Herfried Mnkler, ki je na to temo napisal tudi knjigo z naslovom Teorija
Evropskega imperija. Oitno ga v svojem razvpitem odgovoru na novinarsko vpraanje 10.
julija 2007 v Strasbourgu povzema tudi sam predsednik Evropske komisije Jose Manuel
Barroso. Ne da bi pravzaprav vedel, da govori in pove veliko ve kot to, kar je hotel povedati.
Vpraanje se je glasilo: Evropa ne bo postala superdrava in tudi ne mednarodna
organizacija, ne bo igrie za diplomate. Kaj pa bo EU postala, ko bo oblikovana nova
(Lizbonska) pogodba?
Izrpen poskus odgovora g. Barrosa lahko strnemo nekako takole: Normalni ljudje bodo
razumeli, da EU ni superdrava, da ni Zdruenih drav Evrope, kot so npr. ZDA, istoasno pa
tudi nismo mednarodna organizacija, kot je Nato. Smo zelo posebna konstrukcija, edinstvena,
edinstvena v zgodovini lovetva. Nikoli nismo imeli podobne organizacije ali, e hoete,
institucionalne kreacije, kjer imamo svobodne drave, ki so se zdruile in se odloile, da
delajo skupaj, z doloeno stopnjo sodelovanja ali celo integracije. To smo Povsem jasno je,
da nacionalna dimenzija ni dovolj, to je vpraanje zdravega razuma. e se hoemo boriti proti
podnebnim spremembam, zagotavljanju energetske varnosti tega ne moremo dosei sami,
na nacionalni ravni, potrebujemo evropsko dimenzijo. Evropska dimenzija je nujna dimenzija
med lokalnim in globalnim, in bolj ko se globalizacija razvija, bolj potrebujemo to dimenzijo.
Istoasno pa tega ne delamo tako, da bi ustvarjali superdravo, ki bi iznievala (zanikala)
identitete. Ni take bojazni, nasprotno, v tem zdruenem projektu vidimo potrditev razlinosti
in druganosti. In to je, kar smo, in ni tako drugae od tega, kar smo bili.
Nova reforma je prilagojena novim pogojem, ohranja pa veliko vizijo oetov, utemeljiteljev.
Katera je bila velika vizija oetov, utemeljiteljev? Korak za korakom, do ureditve solidarnosti.
Nekateri nam pravijo, da smo neidentificiran (neznan) politini predmet. Ne smemo biti
potrti, smo uspeen eksperiment. e gledamo zgodovino institucij, ne najdemo ni kaj
podobnega. Vasih primerjam EU z organizacijo imperija; imamo dimenzijo imperija, obstaja
pa velika razlika. Imperiji so bili praviloma vzpostavljeni s silo, s centrom, ki je vzpostavljal

69

diktat, voljo nad drugimi, sedaj pa imamo neimperialni imperij23. Imamo 27 drav, ki so se
svobodno odloile delati skupaj, je velika konstrukcija, na katero bi morali biti ponosni, vsaj
mi v Evropski komisiji smo ponosni.
Robert Schumann, poleg De Gasperija in Adenauerja eden od utemeljiteljev EU, je v svojem
govoru dejal: Evropa ne more biti narejena v hipu. Moramo jo narediti skupaj. Evropa bo
narejena s konkretnimi dejanji, ki jih lahko doseemo le s popolno solidarnostjo.
Kakna politina ival, kakno hibridno bitje je EU? Z mogani v Bruslju in s telesom
neznano kje, e ga sploh ima, ali se ga hoe polastiti, prilastiti? Resnici na ljubo, tudi
delovanje moganov je zelo vpraljivo. Nenavaden politini konstrukt za nekatere, horizont
novih monosti in kreativen projekt za mnoge, ki naivno upajo in zaupajo gospodarjem.
Do sedaj pa je predvsem ekonomski in politini projekt elit, na glavah, na ramenih in na raun
dravljank in dravljanov Evrope. Projekt pod razlinimi slogani, ki skuajo prepriati, da se
dela v dobro ljudi, v resnici pa se jih im manj sprauje po njihovi volji, konsenzualnosti,
soudelebi. EU je imperij, ki so ga ustvarili zainteresirani tehnokrati in, e huje, bankirji ter
druge gospodarske in ekonomske elite. lovekove pravice in monosti za prihodnost, mir,
svoboda govora, pravica do dela so le marginalne teme visoke politike.
Zdi se, da je Barroso zgreil, kar bi mu moralo biti oitno; s tem ko dravljankam in
dravljanom ni bila dana monost odloati se na referendumu, nam je bila pogodba vsiljena
prav s silo. S pomojo pravne in medijske manipulacije, ki nas dri stran od monosti
participacije, soodloanja, zapira prostor dialoga. Ostajata le propaganda in indoktrinacija, ki
ju spretno izvajajo na vseh ravneh.

23

http://www.youtube.com/watch?v=-I8M1T-GgRU&feature=related

70

Razmiljanje o pravu
15. november 2008

V sodobni drubi, predvsem v t. i. razvitem svetu, se vse bolj razirja vladavina prava.
Avtoriteta, avtoritativnost in avtoritarnost prava prodirajo v vse pore drubenega ivljenja, na
vsa podroja, in vse bolj segajo in posegajo v vsakdanjost ljudi. Jih, ali bolje, nas doloajo,
omejujejo, nam zapovedujejo in nas usmerjajo. Pravo je prevzelo in se polastilo vseh
podroij, ki so bila v preteklosti v domeni religije, etike, obiaja ali kulture, od narave dana
ali zapovedana. Realnost prinaa vse ve sprememb in novosti, ki globoko posegajo v nao
vsakdanjost, zaznavo, dojemanje in razumevanje najbolj temeljnih predpostavk ivljenja in
smrti, lovekosti in tehnologije, ter jih spreminjajo.
Nova znanstvena odkritja, predvsem na podroju medicine, bioetike in nanotehnologije,
briejo meje gotovosti, vsega, kar se je razumelo pod zakoni narave. Druba se e posebej
teko sooa z naraajoo negotovostjo, in zato se uti nekakna stiska ter impulz, da se na to
nekako odzove. Predvsem da se ponudi in zagotovi odgovore na vpraanja, povezana z
nastankom in s koncem ivljenja, sestavljanjem, z interakcijo in reprodukcijo telesa, s
sodobnimi tehnikami, z monostjo, da se nartuje posameznik. Tako se pravo zdi edini in
najbolj socialni nain reevanja. Druba vse bolj potrebuje norme, omejitve in prepovedi, in
tudi vprauje po njih. Druba v pravni doktrini ie in najde oporo in gotovost, ki ju je
izgubila z razpadom naravnih pravil. Reflektira se v pravu, od njega priakuje tolabo in
zahteva zaito pred nenadnimi in nezaelenimi vdori v posameznikovo svobodo. Odpirajo se
podroja, ki jih je potrebno normirati in omejevati, saj svoboda izbire tam, kjer je prej ni bilo,
kjer sta bila le usoda ali nakljuje, vzbuja strah, nevarnost in nevzdrno odgovornost. Strah
pred praznino mora biti zapolnjen z zakoni ljudi. e vedno se pojavlja tudi strah pred t. i.
pravno praznino.
Ekstremen in zato najbolj radikalen primer je kloniranje. Zaznamuje zaetek konca spolne
reprodukcije, pod vpraaj postavi edinstvenost loveka, vzbuja fantazme o produkciji
lovekih bitij, oznanja odvenost (nepotrebnost) mokega. V tej zmenjavi razglaanja
ustev, problemov je teko narediti red, zato se eli v stiski hitro vse poenostaviti, in pravo naj
bi bilo tisto, ki naj najde ustrezne reitve in vzpostavi porueni red.

71

Ko se redefinirajo drubene vrednote in prihaja do novih drubenih sprememb na razlinih


podrojih ivljenja, smrti, telesnosti, medsebojnih odnosov, novih svoboin in novih
disciplin, ki vplivajo na na vsakdan, kot npr. genetike, biotehnologije, prihaja tudi do vse
pogostejega sklicevanja na pravno disciplino kot tisto dokonno in gotovo podroje znanosti,
ki bo konno uredilo stvari in izpostavilo red in disciplino v vsem tistem, kar nas spravlja v
negotovost. Pravo in zakonodaja dobivata vse vejo veljavo pri postavljanju mej dopustnega
in nedopustnega, mogoega in nemogoega, dovoljenega in nedovoljenega, legitimnega in
legalnega ter nezakonitega. A pravo je intrument, ki se lahko uporablja ali zlorablja. Zato se
velja spraevati, kako se koncipirajo posamezna pravna pravila. Predvsem pa, kdo je tisti, ki
ima mo, da jih pie, odreja in doloa. Pravo bi moralo znova in znova, glede na
spreminjajoe se in razline drubene kontekste, biti v slubi ljudi in njihovih ivljenj,
svobode in dostojanstva posameznikov.
Vladavina prava se kae kot tisto pravo. S tem, se zdi, so vsi zadovoljni in se strinjajo. Saj je
edino orodje in oroje, ki ju imamo in ju lahko uporabljamo za prepreevanje nasilja, zlorab
ali diskriminacije. A vpraajmo se, ali je tudi pravino. Pravo ni nekaj nevtralnega,
objektivnega, ampak je rezultat razmerij moi in interesov. Moi in interesov, monih in
vplivnih gospodarskih elit, ki si s pomojo politike izoblikujejo na koo pisano zakonodajo in
predpise. Ni potrebno posebej poudarjati, da gre za korporacije, multinacionalke in mone
interesne lobije, a tudi na nacionalni ravni imamo dovolj aktualnih zgledov, provincialnih
erifov. Vidimo, kako pomembno je imeti pravo odvetniko drubo, ki te obvaruje, predvsem
pa poie luknje v zakonodaji in predpisih, tako da se vse, kar se zdi sporno, nelegitimno,
nelegalno, nemoralno, izkae kot zakonito ali pa vsaj nepredvideno v zakonodaji in torej
izven kazenskega pregona.

72

Dizas, kaj nas aka?!


1. december 2008

Gre za veliko prevaro, gre za veleizdajo, gre dobesedno za nateg vseh volivk in volivcev, ki
so dejansko upali in zaupali, da so volili nekaj drugega; tisti najbolj naivni so morda celo
verjeli, da bo prilo nekaj novega, politino sveega. Tisti pa, ki imamo nos in beremo med
vrsticami, smo se e spraevali: Zakaj ne verjamem Pahorju? 24 O izjemnem politinem opusu
gospoda Dimitrija Rupla, ki se je nedvomno izkazal v vlogi spretnega kameleona za vse
prilonosti in opcije, v slubi Nata in ZDA, ne gre izgubljati besed. A nekaj krepkih jih bomo
posvetili premieru gospodu Pahorju, ki je s to izbiro povedal in dokazal, da se tudi sam uvra
med istovrstne plazilce, v razred kuarjev, ki sodijo v skupino luskarjev. Kmalu po izidu
volitev je imel Denis Pokora intervju25 z gospodom Pahorjem, kjer sem v ivo prisostvovala
dogodku. V obinstvu smo bili trije: jaz, moja asistentka in na ofer. Gospod Pahor je
zamujal in po pozdravnih, vljudnostnih frazah se je zaelo. Kar nekaj stvari me je v odgovorih
presenetilo, nasmejalo in vzbudilo moje udenje, celo ogorenje; a o tem kdaj drugi. Ko so
kamere ugasnile, sem stopila, bolje reeno, se zapeljala do njegovega stola in mu dejala
nekako takole: Oprostite, gospod Pahor, tukaj v intervjuju se je zdelo, kot da se vam zdijo
vsi v redu, da ne boste nobenega zamenjali, e celo Dimitrij Rupel uiva vae zaupanje. Zakaj
smo vas potem pravzaprav volili, e se ne bo ni spremenilo, e ostaja vse enako? Vse to
sem izrekla z nasmekom na obrazu in je bila zato zame burna reakcija gospoda Pahorja pravi
ok. Gospod Pahor je naenkrat iz svoje spokojne umirjenosti in uglajenosti zael nervozno in
napadalno odgovarjati. Povem vam, da sem se ga prav ustraila, in tisti, ki me poznate, veste,
da me ni ravno lahko prestraiti. Kaj??? Boste rekli, da gospod Rupel ni najbolj izkuen v
zunanji politiki Veste, kaj vse je poel in naredil; bil je veleposlanik v Washingtonu
No, ne boste rekli, da ni naredil ogromno napak, naj le omenim vilensko deklaracijo, sem
mu poskuala parirati. In gospod Pahor zopet ivno: A vi sploh veste, koliko primernih ljudi
imamo? Pa vi povejte, kdo ima e take izkunje, koliko ljudi Slovenija premore za tako
odgovorna mesta, ali mislite, da ne bi bil ustrezen za veleposlanika v Avstriji ? Jaz, ki se
e kar nisem vdala, eprav sem e skoraj zlezla vase, odgovorim: Ne, ne vem, koliko ljudi
imamo, toliko teh zadev ne poznam, vem pa, da je veliko kariernih diplomatov, saj so tudi v
javnosti nastopili in dejali, da so s strani politike spregledani in da se izbira zgolj po politini
24
25

http://www.vest.si/2008/06/10/zakaj-ne-verjamem-pahorju/
http://www.vest.si/2008/10/02/denis-pokora-001/

73

liniji. Na to je gospod Pahor izrekel nekaj podobnega o opusu gospoda Rupla, kot je bil to
izjavil na tiskovni konferenci, le da je bilo vse v bolj ivnem slogu. Oitno sem mu
dobesedno stopila na ivec. Priznam, da me je njegova reakcija presenetila, glede na prejnji
umirjen, leeren in igriv ton v intervjuju, kjer se ni pustil sprovocirati; na moje vpraanje pa
takna reakcija. Nato je vstal in s hitrimi koraki odel proti izhodu, pri tem se je e obrnil in
izrekel nekaj podobnega kot: Saj vem, da me bodo e zajebavali zaradi tega! Ne vem, e je
prava beseda, bila pa je neka kletvica. Jaz sem zgolj izbuljila oi. e nekaj dni smo se o tem
pogovarjali s prijatelji. Dizas, kaj nas aka?! sem si rekla po tem intervjuju, v katerem se
mi je zdel zelo izgubljen in prestraen pred tem, kar ga aka. Kako ne bi bil, ko pa je na
vpraanje o tem, kaj bo najbolj pogreal iz svoje prejnje slube, odgovoril: spokojnost. No,
pa smo le doakali, in morda to e ni vse. Lahko se zgodi tisto, kar se ponuja kot na dlani. Za
nacionalno varnost bi mogoe lahko izbral celo gospoda Janeza Jano. Tudi njegov opus je
pester, raznovrsten in neprecenljive vrednosti. Boste rekli, da poznate koga z boljimi
izkunjami? No, pa povejte! Ste opazili, da g. Pahor pogosto uporablja besedo ambicija; da
je zelo ambiciozen, ni nobenega dvoma. Pa saj to ni ni slabega, biti ambiciozen je lahko tudi
zaelena in dobra lastnost. A kaj, ko ima gospod Pahor veje ambicije, kot pa so njegove
politine sposobnosti. Zato se zdi, da hlasta za imer koli in se pea s komer koli. Gospod
Golobi poskua zadevo minimalizirati in nevtralizirati s tem, da poudarja, da gre le za
premestitev uradnika. Pa kaj e! Prav sedaj, ko smo mislili, da se ga bomo reili in znebili.
Konno je uspel predsednik RS aktivno prevzeti svojo vlogo, ki ni omejena zgolj na
reprezentativnost, ampak ima kar nekaj pomembnih pristojnosti in odgovornosti. Presodil je
prav, tako kot od njega zahteva zakonodaja. Pri tem pa tudi jasno povedal, da gospod Rupel
ne uiva zaupanja. To ni zgolj njegovo politino mnenje, ampak je interpretiral tudi veinsko
mnenje dravljank in dravljanov, ne nazadnje o tem govorijo sama dejstva. In za gospoda
Trka ne bi mogli ravno rei, da je radikalec ali ekstremist, prav gotovo ve, kaj govori in
zakaj se je pri tem tako izpostavil. Pa veliko spokojnosti! e je ne najdete, je nikar ne hodite
iskat v Tibet, ne, tam je ni. Pojdite raje v Evropski parlament, tam sedaj tii. A glede na to, da
so EU-volitve pred vrati, se velja podvizati.

74

Osebno je politino
5. december 2008

Kako sem sploh prila na idejo, da se ukvarjam s politiko, bolje reeno, z razmiljanjem o
razsenosti politinega delovanja? ivljenje je e od nekdaj politino, drugano kot politino
tudi ne more biti, v kolikor razumemo politiko v njeni prvotni razsenosti. Ni politike brez
teles, ni politike kot skozi telesa in na telesih. e ve, politika je sama oblika telesa, gre skozi
telo, se na njem izraa in kae.
Retroaktivni pogled pravzaprav razkriva le kontingentno sosledje in logino nadaljevanje
mojih razmiljanj in aktivizma. e zelo zgodaj v svojem ivljenju sem na lastni koi in v
vsakdanji praksi, seveda kot drugana, kot bolna, kot invalidna in ob drugih oznakah, ki
sem jih prilonostno dobivala kot nalepke za patologijo mojega telesa, ne da bi se pravzaprav
zavedala, zakaj zaela reagirati, se zoperstavljati. Nekako sem obutila tisto, kar sem
kasneje odkrila kot slogan osebno je politino, ki so ga uporabljala tako feministina
gibanja, gibanja homoseksualcev kakor tudi gibanja za neodvisno ivljenje hendikepiranih.
Na neki nain je to postalo moje izhodie, nain razmiljanja in perspektiva, iz katere sem
snovala analize in kritike ter refleksijo na dogajanja v drubi. Pri tem izhajam iz svojega
telesa, iem oporo, podporo, utemeljitev in mo v svojem hendikepu.
Dejansko je bilo moje telo zaradi svoje nenormalnosti dobesedno objekt v rokah raznih
strokovnjakov, medicincev, psihologov, socialnih delavcev, terapevtov in prepueno na
milost in nemilost njihovim diskurzom, obravnavam ter sodbam in obsodbam. Bilo je polje
sovpadanja in sinergije raznovrstnih politik: ekonomske, socialne in zdravstvene. Za obstoj,
preivetje, za lastno ivljenje se je bilo potrebno nauiti strategij, tehnik in vein obrambe,
odpora in vztrajnosti v njem, upora in boja.
Nikoli se nisem hotela namestiti na poloaj, se viveti v vlogo in pristati na mestu, ki so mi ga
namenili oz. hoteli podeliti. Spretno sem se upirala poskusom razvranja in klasifikacije,
eprav so me dejansko vedno znova razvrali in klasificirali, mi podeljevali diagnoze in
predpisovali prognoze, vedno sem se poskuala in ne nazadnje tudi uspevala izmikati, jih
preskoiti, jih zaobiti.

75

Represija, nasilje in oblast so pogosto imeli nasmeek in prijazen obraz, sladke, lepljive in
hinavske besede ter grozljive in grozee poglede, ki so ti dali vedeti, da te imajo v pasti, v
oblasti in pod nadzorom. Vse, da bom bolj ravna, da bom bolj zdrava!, bi izpustila, ker se ne
navezuje ne na predhodnjo ne na naslednjo misel. In ker nisem mogla zbeati, ker nisem
imela fizine moi, da bi jih odrivala, sem lahko uporabila le um in razum, filozofijo,
psihoanalizo, teorijo hendikepa.
Seveda danes v institucijah ni ni drugae ali je celo e huje. Mehanizmi pastoralne oblasti so
se namre e bolj profilirali, sofisticirali in razpredli ter jih je zaradi tega teko zaznati, jih
opredeliti kot nasilje ali represijo, saj so preeti s psiholokimi, humanitarnimi in
humanistinimi diskurzi. Utemeljujejo se v znanosti. Vse, kar sem morala potrpeti, razumeti
in sprejeti, se sprijazniti in sprejeti, vsa boleina je bila za moje dobro in meni v prid.
Odpor in upor je bil le znak moje nezmonosti, da se sprijaznim z danostjo, z realnostjo, z
lastno omejitvijo in omejenostjo. e ali ko bi bila sposobna to sprejeti, bi se jim lahko mirno
in varno prepustila. Raje kot to bi se ubila, a e s tem bi jim dala potrditev ter nekakno
zadovoljstvo. Ne, potrebno je bilo vztrajati, preiveti, iveti po svoje in na svojem.
Bolje je izzivati smrt, da morda ohrani, pridobi in si ne nazadnje prilasti lastno ivljenje, ki
so ti ga hoteli vzeti, zanikati, ga upravljati ter nadzorovati, kot pristati in obstati v vlogi rtve,
objekta skrbi, pomilovanja, usmiljenja, predmeta izivljanja raznih strokovnjakov in
oblikovalcev politik. Tistih, ki si z raznimi postopki normalizacije, medikalizacije,
rehabilitacije in psihologizacije osmiljajo svoje poetje in hkrati vedno poskrbijo, da so
ustvarjali in ohranjali pogoje lastne reprodukcije njihovega neproduktivnega poetja.
Neproduktivnega v smislu, da je bil neuspeh prav pogoj za njihov uspeh, nedokonan in
spodletel namen, pogoj za ponovni zaetek ali obnovitev nadaljevanja, zgreen cilj, dokaz, da
je s poskusi potrebno e nadaljevati ali jih celo intenzivirati. Spodletelost slui le
specializaciji, diverzifikaciji.
Mogoe lahko v teh zgodnjih bojih za preivetje in ivljenje iem razloge za svojo
obutljivost na vse oblike neenakosti in diskriminacije v drubi. Seveda pa je tudi moja
zaveza filozofskemu razmiljanju dodatna obveza in dolnost, stvar etike, da sem kritina do
razmer v drubi, ki nas hoejo podrejati, onesposabljati, nam odvzemati mo in sposobnost
odloanja. Reagiram na tiste procese in ideoloke prakse, ki nas hromijo, odvraajo ali
poneumljajo, zato da se mimo nas lahko nemoteno izvaja oblast.

76

Tako sem se zaela spraevati in razumeti, zakaj se stvari dogajajo tako, kot se, zakaj se
drugim zdijo nekatere stvari tako naravne in samoumevne, sama pa jih doivljam, vidim,
gledam in razumem povsem drugae, kot nasilje, kot trpljenje, kot izivljanje, kot nesmisel in
absurd.

77

Politino je osebno
9. december 2008

Hendikepirano telo je idealno in celo privilegirano izhodie za monost uvida, raziskovanja


in spoznavanja oblastnih odnosov v drubi, saj se ne vklaplja v ideale drubenih imaginarjev
in izstopa, deluje motee, povzroa zadrego, nelagodje, strah in tesnobo. Vse, pred emer se v
sodobni drubi bei, emur se je potrebno izogniti in se e preventivno zaititi.
Hendikepirano telo izziva in zahteva sooenje z lastnim hendikepom, zahteva redefinicijo t. i.
realnosti in resnice, v katerih se proizvaja in konstituira. Na tem mestu, ali bolje, na teh telesih
je mesto, kjer se politino izraa, odraa in definira. Zato je hendikepirano telo na neki nain
prav privilegirano mesto za preuevanje politik, je mesto, ki daje monost za upor in
emancipacijo. V nasprotju s tem, kar se zdi in predpostavlja, saj se hendikep in druganost
prav izkljuujeta iz politike in politinega.
Utapljala sem se v sistemu, katerega delovanje, vzvode in mehanizme sem hotela spoznati, da
bi se ga lahko osvobodila in izstopila iz njega, ne pristajala ve na igre vlog. Dialektiko
gospodarja in hlapca je bilo treba redefinirati. Sprva je bil to zgolj zaprt sistem institucije,
kasneje sem zaela odkrivati kompleksnost drube. Predvsem pa so me zanimali vzvodi in
povezave med osebnim in politinim.
Gre za to, kako je sploh mogoe znotraj zaprtih sistemov enoumja, ki se lahko manifestira
tudi kot ideologija multikulturnosti, kjer je druganost celo predpisana in zapovedana,
ohraniti Druganost in jo kot tako tudi afirmirati ter v njej vztrajati. Ideologija
multikulturnosti seveda deluje prav v nasprotni smeri, v smeri iznienja druganosti in
druganih, v poenotenju druganosti, kar je e samo po sebi protislovje. Deluje v iznienju
njihovih posebnosti in partikularnosti, hoe jih zdruiti in s tem razvrednotiti prav v njihovem
drugem in druganem bistvu. V multikulturnosti se briejo in zamegljujejo razlike, se
reducirajo posebnosti. Druganost se skua asimilirati in integrirati v splonost. Te kategorije
pa doloajo gospodarja. Logika totalitarizma, humanizma in pastorale je oitna in obutena.
Za vse tiste, ki noemo biti del velikega imperija, obestva in harmonije. Noemo, da nas
predelajo, posrkajo in konzervirajo v celofan za dolgotrajno obstojnost.

78

Vse bolj sem zaela dobivati uvid in vpogled v odnose in razmerja, ki nas drijo prikovane ter
ujete v doloeno dinamiko moi, kjer se nam zdi, kot da nimamo izhoda. Kjer imamo skoraj
e obutek, da nam ne preostaja ni drugega, kot da se vdamo v vloge, ki so nam jih namenili,
da se vdamo postopkom, maineriji in podleemo diskurzom oblasti, da se preprosto predamo
in postanemo objekt. Hkrati pa vemo, da vdaja in predaja taki politiki, postopkom in praksam
pomeni zanikanje ivljenja in vsega, za kar se sploh zdi smiselno in vredno iveti ter se boriti.
Kako sploh lahko ponovno in pravzaprav tako hitro iz enega enoumja, socialrealistinega,
zapademo, preskoimo, zablodimo v drugo, enoumje evrofilije, evroideologije ali
evroreima? Enoumje je v resnici po definiciji le eno, gre za razline pojavne vsebine, ki pa
delujejo na istih principih dominacije in izkljuevanja. e posebej, ko smo se v naih krajih
nedolgo tega uprli in osvobodili enega reima in diktata; in glej, e takoj ga zamenjamo z
drugim!
Evropa se nam je prikazovala in kazala kot obljubljena deela, kot edina verjetna in mogoa
pot, kot najbolja skupna usoda prihodnosti. Zato smo se dolgo pripravljali, akali, se uili, se
preizkuali in dokazovali, vse dokler niso evrobirokrati ocenili, da smo dovolj zreli, da smo
dovolj dobro izpolnjevali pogoje in zahteve in da lahko vstopimo v ekskluzivni klub
Evropejcev, ki je takoj za ZDA. Paradoks, ki pri tem nastaja, je vse oitneji; bolj ko se
poudarja druganost in razlinost, bolj nas silijo v enakost govora, enakost misli in dejanj, v
standarde. Pri tem se poudarja direktive, uredbe in predpise, ki nas neusmiljeno zavezujejo in
silijo k temu enoumju.
Zdi se, da so se v dananjem t. i. zahodnem svetu ljudje sprijaznili z mojo institucij ali se
celo vdali, pogojno reeno, moi drave, drave, ki pa je vse bolj podrejena in v rokah EU-elit
in birokratske mainerije, ki je, dobesedno, nepregledna in neobvladljiva. Navadili so se
prenaati, dopuati, tolerirati, odpuati vse, kar se pone in izvaja, tudi ko je ve kot oitno,
da gre za bedarije in nesmisle. Spomnimo se le pravila, da morajo biti kumare ravne.
Dravljanke in dravljani smo vse bolj nemoni pred ukrepi, ki se izvajajo zanje in v
njihovem imenu; takni so seveda argumenti, izgovori in opraviila, ki jih oblikovalci politike
uporabijo, da naredijo to, kar hoejo in se namenijo.
Spraujemo se in poskuamo odgovoriti na to, kaj sploh so oblastna razmerja, narediti
moramo vidno prav tisto, kar je najbolj na vidiku, na oeh, in zato tudi dojeto kot povsem

79

samoumevno, naravno, logino ter neproblematino. Odkrivati to, kar je pravzaprav tako
blizu nas, tako domae, tako otipljivo in znano ter ne nazadnje povezano z nami, da tega niti
ne obutimo ali zaznamo kot problem, gronjo in nevarnost.

80

Prakticiranje svobode je prakticiranje politike


19. december 2008

Biti svoboden ali neodvisen je nekaj, emur, se zdi, so se ljudje e odrekli in odpovedali. O
tem niti ne razmiljajo ve, za to ni asa, ker je as vendar denar. Denar se slui in za denar se
slui vsakomur, tudi najhujemu gospodarju, le zato, da se ga potem lahko porablja in porabi.
Svoboda in neodvisnost nista ve vrednoti, za katerima bi ljudje e stremeli in se zanju borili.
Vsaj v t. i. zahodni drubi ne. Gre pravzaprav za ugodje, lagodje, poskuse uivanja. Niemur
se niso pripravljeni odrei, niemur odpovedati, hoejo le e in e ve. Ne le, da so se
sprijaznili, da imajo gospodarje, ki mislijo zanje in namesto njih, ampak jih to celo odreuje
bremena in odgovornosti za svoje ivljenje in drubena dogajanja. Tako je laje in bolje biti
preprian in verjeti, da nimamo vpliva, nimamo moi in se z mirno vestjo osredotoamo le na
sledenje nasvetom in priporoilom, ki nam jih po medijih servirajo gospodarji. Da naj ivimo
zdravo in skrbimo za svoje telo, naj zaupamo tistim, ki nam vladajo, ker oni vedo, kaj pono,
in vse pono le v dobro vseh nas. Preve je vsega, preve je gorja na svetu, preve problemov
okoli nas in komaj shajamo sami s seboj, zato naj se raje sprostimo in prepustimo zabavi in
ugodju. Nekako smo se odrekli ustvarjanju pogojev in odpovedali monosti, da odloamo o
sebi in o tem, v kakni drubi bomo iveli.
Mediji so tisti, ki dobesedno ustvarjajo javnost. Javnost ustvarjajo in oblikujejo kar po
naroilu, in za dobro plailo tudi razne agencije, ki se ukvarjajo z javnomnenjskimi
raziskavami. ele oni nam povedo to, kaj naj mislimo, v kaj naj verjamemo, kaj si elimo in
kaj potrebujemo. Mi moramo le zaupati, verjeti ter se prepustiti in delovati skladno s tem, kar
napovedujejo. In glej ga zlomka, najvekrat se tako tudi dejansko obnaamo, mnoina
psihologija deluje, ker smo seveda zdresirani in ukroeni potroniki. Nai vzorci obnaanja so
tako zelo predvidljivi in napovedljivi, da se skoraj vedno uresniijo. Pravzaprav pa je e
dovolj, e verjamemo, da drugi verjamejo ali bodo verjeli, in se zato prilagodimo temu
predpostavljenemu skupnemu verjetju. Tako deluje vsa vraevernost in tako deluje vsa
ideologija.
Pravzaprav pridemo do spoznanja, da smo ujetniki le toliko, kolikor sami dopustimo in
dopuamo, e ve, da se lahko kadar koli osvobodimo, da lahko vedno izstopimo iz

81

doloenih oblastnih razmerij; potrebna sta le odloitev in izstop. Ko spremenimo svoj poloaj,
se tudi poloaj tistega, ki nam stoji nasproti, v naem odnosu in razmerju do njega, do tistega,
ki je zastopnik oblasti, zmore ter mora spremeniti. Vedno imamo monost, da spreminjamo
razmerja; seveda pa nikoli in nikjer ne moremo popolnoma in povsem izstopiti iz vsakrnega
oblastnega razmerja.
Osvoboditve ne smemo razumeti absolutno kot osvoboditev od vseh represivnih mehanizmov,
ki nas zatirajo, in si delati iluzijo, da bomo lahko poiskali svojo ali pravo naravo, te ni in
zato je ne gre iskati. Gre za prakticiranje svobode neke drube, skupine ali posameznikov, s
tem ko spreminjajo oblike svojega naina ivljenja in s tem tudi politinega delovanja ter
aktivizma. Osvoboditev od doloenih oblastnih razmerij, ki delujejo v drubi in znotraj
institucij ter odnosov, odpira polje za nova oblastna razmerja, ki jih je potrebno nadzirati s
prakticiranjem svobode.
Oblast je najprej potrebno izvajati nad samim seboj in ele potem se lahko regulira, omejuje
in obvladuje oblast nad drugimi. Da se oblasti ne izrablja in se svoje volje ne vsiljuje drugim.
Potrebno je vzpostaviti analizo in kritiko oblastnih razmerij, jih razkriti in razkrinkavati.
Krepiti odpor in boj ter ustvarjati temelje za drugano razmiljanje in spremembo prakse.
Skrb zase pomeni poznavanje sebe, je refleksivna praksa ter pomeni opremiti se z doloenimi
resnicami glede nael in pravil vedenja. To se kae v posameznikovi dri. Svoboda ima torej
vedno e razsenost politinega, saj posega in spreminja oblastna razmerja, drubene odnose
in jih problematizira ter postavlja pod vpraaj. Skrb zase posredno implicira odnos in skrb za
drugega, spotovanje drugih. Pri tem zloraba oblasti ni dopustna, saj jo mora tisti, ki skrbi
zase, izvajati najprej nad samim seboj, se samoomejevati, ele nato lahko upravlja z oblastjo
nad drugimi. Prav nasprotno od tega, kar izvaja in esar se posluuje pastoralna oblast, ki
izvajanje moi in oblasti usmeri na, nad in do drugih, ne pozna samorefleksije in samokritike
ter se ne samoomejuje. Zato je neomejena, totalitarna in nasilna bolj kot neposredno nasilje
samo.
Neizmerna in nenadzorovana oblast nad telesom, boleznijo in boleino, trpljenjem in
ivljenjem je tista, ki jo oitamo institucijam, t. i. totalnim ustanovam, ki pa so se v zadnjih
letih preoblikovale v manje enote, bivalne skupnosti, stanovanjske skupine. Postale so
manje, lepe, sodobno opremljene, urejene, pisane in prijazneje, a ni manj represivne. e
82

vedno odloajo v imenu tistih ali namesto tistih, ki v njih ivijo. Saj se zanje predpostavlja, da
niso vedno sposobni presoditi in razsoditi o tem, kar je zanje najbolje, zdravo, ustrezno
Fraza, ki se najpogosteje uporablja, je, da ne znajo realno oceniti svojih sposobnosti in
zmonosti.
Telo je prav v svojem spreminjanju, skozi svojo stalno nestabilnost zaasen rezultat oz. uinek
nasprotij ali konfliktov sil, ki ga konstituirajo. Boji in konflikti, ki se dogajajo znotraj
posameznega telesa, so sami po sebi neskonni. Torej se telesa tudi navzven v drubi ne
morejo izmakniti principu boja, ki je sama forma ivljenja. Zato se ne more in ne sme
vzpostaviti harmonine drube, ki bi se utemeljevala na tem, da se iznii vsak konflikt,
protislovje, razlinost. Ideja, da se ohranja pri ivljenju s tem, da se prepove konflikt, je
samounienje, saj temelji na rasistini poziciji iznienja vsega, kar bi lahko potencialno
ogroalo harmonijo in enakost, saj hoe prepreiti druganost. Dinamika te logike privede
prav v svoje nasprotje in protislovje, tako nastane faizem kot oblika enoumja. Kako to, da
vse bolj neposredna povezava politike za ivljenje grozi ustvarjanju politike smrti?26

26

Prvi, ki se je zael spraevati o tem, je Michel Foucault: ivljenje in prakse svobode, ZRC SAZU, Ljubljana,
2007.

83

Po poti samostojnosti
26. december 2008

Neodvisnost ali samostojnost je in se kae najprej kot stanje duha in uma. Gre pravzaprav za
nain miljenja oz. razmiljanja, najprej o sebi in seveda tudi o drugih. Razmiljanje, ki mora
biti odlono, avtonomno, odgovorno in jasno. Velika veina ljudi pa s tem ni opremljena oz.
nimajo nobene predstave, kaj biti neodvisen sploh pomeni, kakne so posledice in
implikacije; prednosti in slabosti, pravice in odgovornosti, kakne dolnosti so dolni
sprejemati in kaj z lastno neodvisnostjo sploh poeti.
eprav se slii nenavadno in je skoraj paradoksno, so deprivilegirani privilegirani prav kot
potencialni nosilci emancipacije in neodvisnosti, saj jih drubena razmerja, v katera so vpeti,
in okviri, v katere so ujeti, postavljeni, neposredno napeljujejo, izzivajo in silijo k uporu ter
spreminjanju obstojeega stanja. Ravno pozicija deprivilegiranosti v odnosu do sprejetih ter
sprejemljivih drubenih praks, socialno doloenih in dopuenih norm, vedenja in vlog,
jim/nam omogoa, da na lastnih izkunjah, tako reko iz prakse opazimo, doivljamo in
obutimo ideoloke prijeme, vladajo ali prevladujo diskurz, strukturo oblastnih odnosov in
mikrofiziko oblasti, v katerih igramo kljune, glavne, osrednje, stranske vloge. Vlogo rtve,
pacienta, invalida, norca, ubogega, bolnika, perverznea, krivca Nalepke, ki osebe
stigmatizirajo in hkrati e tudi doloajo terapijo, obravnavo, rehabilitacijo, predpisujejo
recepte. Vse to, kar smo opisali, kar se kae kot deficit, je lahko dober, a ne zadosten motiv ali
povod za upor in boj.
Ne gre namre za to, da bi ta deficit odpravili in stopili v korak z drugimi v smeri horizonta,
nad katerim pie zdravo ivljenje, dolga smrt, ampak da bi ta deficit poveali, razkorak e
poglobili, razlike zaostrili, jih usmerili proti tistim, ki so jih proizvedli, misle, da se nas bodo
znebili, nas izolirali, spremenili ali spreobrnili. Deprivilegiranost je treba vzeti v pretres; kar
pomeni, da e in ko se zavedamo stanja oz. poloaja, se hkrati tudi zavemo ter spoznamo, da
potrebujemo spoznanje za spremembo stanja. Do tega pa pridemo s pomojo teorije, z analizo
razmer in odnosov, s pomojo refleksije in avtorefleksije. V tem procesu pridemo do
produkcije vednosti.

84

Tako smo se zavrteli in prili do ugotovitve, da je tisti privilegij deprivilegiranih, ki smo ga


tako dolgo iskali, prav monost, e ve, zahteva za produkcijo vednosti, ki izhaja iz poloaja
samega. Kdor je mnenja, in takih ni malo, da vednost itak niesar ne more spremeniti, se
moti in e sam ne ve; ne ve, ker nima vedenja oz. vednosti, kako zelo se moti. Vednost je le
stranski uinek ali proizvod v procesu spoznavanja in komur spoznavanje ni mar ter si
vztrajno zatiska oi pred vsem, kar bi ga lahko k temu napeljalo, temu privilegij produkcije
vednosti gotovo ni ne pomeni. In mi se tudi ne bomo posebej trudili, da bi ga prepriali v
nasprotno. Privilegij je privilegij prav zato in toliko asa, ker ga in dokler ga nimajo vsi,
ampak samo nekateri.
Imajo ga samo redki, kot pravi Nietzsche, samo do objestnosti predrzni. Odhaja v blodnjak,
potisoerja nevarnosti, ki jih ivljenje e samo prinaa s seboj; in med njimi ni najhuja ta, da
nihe ne vidi na svoje oi, kje in kako zablodi, se osami in ga raztrga na koke kaj vem
kaken minotaver vesti.27
Ko govorimo o ponosu, ne mislimo na to, da bi sedaj razglaali kakrno koli superiornost na
podlagi ene identifikacijske poteze v slogu black power in gay pride; to bi bilo neumno
poetje. Ponos ni nekaj, kar bi bilo potrebno razglaati, e najmanj kot skupinsko lastnost,
ampak je stranski proizvod odnosa najprej do samega sebe in do drugih, nain sooanja,
razumevanja in reevanja teav in ovir, je obutek, ki se pojavi, ko uspemo premagati tiste
najteje lastne strahove in tabuje, same sebe. Ko se nehamo pretvarjati, da smo takni kot vsi
ostali, ko nas ne zanima, da bi bili veni, po meri nekoga ali pripadniki neesa, in ko se
ve ne slepimo glede vrednosti in smisla naega ivljenja. Kajti ele tedaj se otresemo vse
navlake, vsega balasta, pod jarmom katerega se s sklonjeno glavo in skljuenimi rameni
upogibamo ter se kot reda ovac pasemo po hiper-, mega-, maxi-, inter-, supertravniku,
imenovanemu market. Kjer funkcijo elektrinega pastirja opravljajo reklamni panoji s popusti
in posebnimi ugodnimi ponudbami. In mi se veselo pasemo ter se do onemoglosti prepuamo
neizprosnosti blagovnega fetiizma; in radi bi e e, e nekaj. Ponos je neposredno povezan
z dostojanstvom.
Po 18-ih letih samostojnosti Slovenija e vedno praznuje. Kot da bi bilo kaj praznovati.
Samostojnosti smo se kaj kmalu odrekli, se ji odpovedali. Ravno to, kar nam te dni prodajajo
politiki kot velike in strateke doseke nae drave, EU in Nato, je tisto, kar nam je dolgo
27

Friedrich Nietzsche: Onstran dobrega in zlega/H genealogiji morale, Slovenska matica, Zbirka Filozofska
knjinica, XXXI. zvezek, Ljubljana, 1988, str. 38.

85

eleno samostojnost odneslo. Da smo e samostojni, e smo kdaj to sploh res bili, je sedaj le
pravljica za otroke, tako kot Boiek. A ker so dananji otroci brihtni, se pogosto le
pretvarjajo, da verjamejo v to, za kar stari hoejo in upajo, da bodo verjeli.
Toma Mastnak nam je e zdavnaj povedal: Drava je: ali suverena ali je ni.28

28

Toma Mastnak: Evropa: med evolucijo in evtanazijo, SH Zavod za zaloniko dejavnost, Ljubljana, 1998, str.
129.

86

Ali kapitalizem kocka (z nami)?


5. januar 2009

Z vidika konkurennosti in storilnosti je v t. i. razvitem svetu vedno veje tevilo ljudi, ki so


postali preseek. Ta trditev postane bolj jasna in razumljiva, ko vzamemo v obzir nujno
potrebno ekspanzijo trga, kamor ima kapitalizem monost prodreti, se vsiliti, uveljaviti in se
zakoreniniti. V preteklosti je ta ekspanzija potekala v obliki teritorialne iritve kot
kolonializem in imperializem, ne samo v smislu vojnih osvajanj, ampak predvsem kot razvoj
multinacionalnih korporacijskih integracij, struktur in zdrub. Vendar se na dolgi rok ta
monost vedno bolj izrpava, zmanjuje, saj se fizini prostor vedno bolj kri, svet postaja
vedno manji in razdalje so vse kraje. Tudi iz te perspektive gre gledati vsa prizadevanja in
interes za osvajanje vesolja ter planetov, ki bi v prihodnosti postali Drugi svet in tako
metaforino kot tudi dobesedno zamenjali dananji Tretji svet. Do takrat, dokler to e nima
praktinega pomena in dejanske monosti uresnievanja, pa je bilo treba ekspanzijo trga v
irino preusmeriti v neskonno drobljenje, razpritev in diferenciacijo, usmerjeno na e
obstojei trg v smislu multiplikacije ponudbe ter soasno tudi povpraevanja kot dveh strani
ene in iste medalje.
Kapitalizem je prevladujo nain drubene produkcije, brez konkurence in brez resne
monosti alternative, da bi jo lahko nekje v prihodnosti tudi dobil, saj vsako alternativo takoj
iznii in razoroi s tem, da jo posrka vase, jo vkljui v svoj sistem, ki postane integralni del
sistema samega. Njegova mo je med drugim tudi v iluzorni obljubi, ki nam jo bolj ali manj
posredno, nenehno ter ob vsaki prilonosti ponuja, vsiljuje in podtika v obliki fascinacije nad
lepoto podob, preprostostjo privzete logike funkcioniranja in odreujoo vrhunsko tehniko ali
tehnologijo v obljubi ugodja, sree, veselja, ljubezni, svobode in zdravja.
Kakor koli e oitamo kapitalizmu, mu nasprotujemo in ga kritiziramo, pa moramo priznati,
da ne znamo ali ne zmoremo najti druge monosti, ponuditi drugane ideologije, ki bi lahko
zagrabila, kot prav te, v katero smo e vseskozi potopljeni. Vendar je pritoevanje in
kritiziranje kapitalizma postalo sploen trend in port tudi tistih, ki v njem in od njega
najbolje ivijo, saj je kritika ena od gonilnih sil njegovega razvoja.

87

Ali pa je ravno takna nemonost znak nae nedistanciranosti, zaslepljenosti in nemoi, ki jo


obutimo, zaradi esar se nam ob pogledu nazaj zdi vse tako zelo nujno, vzrono-posledino
povezano, determinirano v nizu majhnih, a usodnih in neponovljivih nakljuij, da se kar brez
odpora prepustimo inerciji, ki nas e ves as vlee s seboj v nekakno zgodovinsko
naddoloenost? Mogoe pa lahko obrnemo logiko naega razmiljanja iz preteklosti v
prihodnost in reemo, da je kapitalizem najveji sovranik, najostreji kritik in najnevarneji
konkurent. Nobenemu drugemu kot samo samemu sebi. Saj mora prav zaradi odsotnosti
enakovrednega tekmeca izvajati tekmo s samim seboj. Podrediti se mora lastno proizvedenim
zakonitostim delovanja, ki neusmiljeno zahtevajo vedno ve in ve, vedno nekaj novega,
boljega, zanimivega.
Reciklaa, ki je iskala in je tudi nala svojo prvotno utemeljitev in smiselnost v ekolokem
gibanju, odnosu ter videnju sveta, je sedaj prela iz sredstva ali postopka ekonomizacije
surovin in pocenitev produkcije v sredstvo zagotavljanja vejega in hitreje dobljenega
dobika. Reciklaa, ki ni samo reciklaa odpadnega materiala, ampak prav tako ljudi, idej,
misli, organov, ki mora potekati vedno hitreje in vedno bolj globalno, radikalno, s
centrifugalno mojo predelati vse, kar se da, in e ve kot to. Kakor je neoiena hrana draja
kot oiena, kar je isti nesmisel, saj je z neoieno manj dela, ker je ni potrebno preistiti
in je zato logino veja koliina snovi kakor pri oieni, kjer odstranimo smeti, ki jih pri
prvi, torej neoieni hrani, prodamo. Smeti niso ve za med smeti, odpadki niso ve odpadni,
niso ve za odpad, vse ima svojo vrednost, veljavnost, uporabnost, smiselnost in ima s tem
tudi svojo ceno, vse se lahko s pravo filozofijo in reklamno agencijo proda. Grdo seveda ni
lepo, saj je prav njegovo nasprotje, kar pa e ne pomeni, da ne more biti tudi dobro, dobro
razumljeno predvsem kot zdravo.
Vsi smo uporabniki neesa in vsi smo uporabljeni za nekaj. Drug drugega potrebujemo,
uporabljamo, se izrabljamo: vse znotraj edino mogoega prostora drubenosti ali drubenega.
Tako kot smeti, so za reciklao postali prikladni tudi razni t. i. drubeni odpadniki,
odpisani, skratka marginalci vseh vrst. Marginalci, ki so bili neko obsojeni le na margino,
na rob drubenega dogajanja, na ignoranco in molk, izkljueni iz dominantnih diskurzov, so
sedaj postali integralni del tega dogajanja ali v dogajanju samem, kot kljuno sredstvo trenda,
oka, udenja in vzora. Zasedajo sredino pozicijo, ali bolje, so v srediu pozornosti, so
glavni in privilegiran objekt diskurzov dominacije, s katerimi se jih definira in disciplinira.
Vedno samo kot instrument za proizvodnjo zapovedane standardne in standardizirane

88

druganosti, enakosti istih razlikovanj ter nespremenljivih sprememb. Izkorieni, uporabljeni


in hkrati uporabniki, izkorievalci v tej isti ideologiji konzumacije in integracije, ki jih
najprej osvobodi, da si jih nato lahko svobodno podredi; ki jih poskua vkljuiti samo zato, da
poudari v naravi, ali bolje, z naravo utemeljeno izkljuenost in torej upravienost
konstantnega prizadevanja po vkljuevanju; ki promovira razlinost, da bi jo relativizirala in s
tem dokonno uniila. Relativizem je eden najhujih in najnevarnejih sovranikov
dananjega asa.
Kapitalizem vedno rauna na to, da imajo nekateri ljudje preseek denarja in ga morajo zato
na neki nain odvesti, oddati, potroiti. Ker je tehnika vedno v funkciji doloene prakse, v
kateri nastane, ki jo je proizvedla, jo potrebuje in uporablja, vendar bi lahko rekli tudi obratno,
da se praksa spreminja glede na tehniko, ki jo pogojuje in ustvarja razmere njene potrebnosti.

89

EU-propaganda
4. februar 2009

Evropska komisija se je odloila, ali bolje, si je zadala strateko nalogo, da izdela plan, s
katerim bo dobrovoljno pomagala irski vladi k bolji komunikaciji s svojimi dravljani in
dravljankami. Ti namre niso uspeli dojeti, kaj vse dobrega, naprednega in nujnega jim
prinaa Lizbonska pogodba. Argumenti v prid ratifikacije niso bili dovolj nazorno
predstavljeni in zadovoljivo razirjeni. Predpostavlja se, da so bili dravljani Irske zavedeni in
zapeljani s strani agresivnih kritikov EU, ki so z zavajajoimi informacijami in argumenti
zapeljali Irce v zmoto ter s tem zaustavili in ogrozili proces razvoja, krepitve in iritve EU ter
nemoteno delovanje njenih institucij.
Komisarka Margot Wallstrom, odgovorna za medinstitucionalne odnose in komunikacijsko
strategijo, meni, da je zavrnitev Lizbonske pogodbe temeljila na ustvenih argumentih in da
nasprotni argumenti niso bili dovolj dobro predstavljeni. Podobna negativna klima do Ircev se
skua ustvariti na razlinih ravneh in z razlinimi sredstvi. Za to pa je najprimerneje orodje
in oroje uporaba propagande. Propaganda kot moan psiholoki in politini pritisk, ki bi
izsilil irske dravljane, da se ponovno odloijo o edini moni pravi stvari, ki naj bi bila ni
drugega kot ratifikacija Lizbonske pogodbe.
Irce se namre pogosto in rado oznauje kot tiste, ki zopet povzroajo teave. Dobesedno se
jih skua prisiliti in izsiljevati s tem, da se jim nenehno govori, da jih vsa Evropa opazuje in
priakuje njihovo ratifikacijo. Tako nekako bi lahko parafrazirali pretkano in subtilno
medijsko sporoilo raznih propagandnih kampanj, za katere je Evropska komisija namenila
kar 2.700.000 evrov: Ircem je potrebno dati novo prilonost, da se odloijo in razmiljajo,
tako kot mi hoemo, tako kot je prav.
Open Europe je objavila raziskavo z naslovom Vsiljivo prodajanje29: komunikacijska politika
EU in kampanja, ki hoe osvojiti naa srca in telesa, ki opisuje mehanizme evropskih
institucij, e posebej Komisije, za prodajanje svojih idej in projekta evropske integracije.
Avtorja Lee Rotherham in Lorraine Mullally sta zanimivo izpostavila prav Slovenijo, kjer so
uinki raznoraznih proevropskih kampanj bolj vidni in obutni. V Sloveniji namre, razen
29

http://www.openeurope.org.uk/research/hardsell.pdf

90

redkih izjem, ni bilo kritine misli in javne diskusije, mediji pa le povzemajo in prenaajo
uradna stalia, bodisi Vlade bodisi Bruslja.
Slovenija je uporaben predmet za preuevanje delovanja EU-propagande iz ve razlogov:
Zaradi njene velikosti je mogoe laje ugotoviti delovanje posameznih skupin. Njena nedavna
komunistina preteklost je nekaterim komentatorjem ponudila vpogled v delovanje
propagandnih kampanj. Zato vedo, kako se z njimi uinkovito upravlja, in z nami lahko delijo
svoje izkunje. Na tem mestu bi se rad za vso pomo e posebej zahvalil vodilnemu
slovenskemu evrokritiku Blau Babiu. Ker je nedavno pridruena lanica EU, se bruseljska
mainerija e posebej zavzema, da bi ji im hitreje prodala idejo o EU. V slovenskem tisku ni
vejih sledi nasprotovanja nainom prodajanja ideje EU. Vlada proces podpira. Do
dananjega dne nismo zabeleili nobenega znanega primera, da bi propagandno gradivo v
javnosti vzbudilo skeptino razmiljanje. Javnost je na splono naklonjena lanstvu v EU,
zato lahko propagandno gradivo uspeh le e utrdi, z javnim mnenjem pa se mu tako reko ni
treba boriti.

Javnost se ni zavedala, da so se v interno debato vpletli zunanji finanni viri.


Slovenski jezik je veini evrokritinih lanic EU tuj, zato gradivo, ki ga pripravijo na lokalni
ravni,

redko

vzbudi

pozornost

kritikov

EU-propagande

drugod

po

svetu.

Vendar propaganda obstaja. Sedaj ko smo to problematiko zvlekli na plano, se bodo slovenski
novinarji morda opogumili in sami preverili dejstva in si o njih ustvarili svojo sliko.
Slovenski primer dokazuje, da lahko propagandna sredstva popaijo javno debato, e
evrokritiki

ne

bomo

ujei,

sedma

sila

pa

stanju

pripravljenosti.

Vsaj po majhnih korakih in v svojih skromnih prispevkih lahko poskuamo obuditi kritino
miljenje in poskus druganega razmiljanja ter podajanja alternativ. Celoten lanek v
angleini najdete pod naslovom The hard sell of EU propaganda the hidden case of
Slovenia (http://www.openeurope.org.uk) ter slovenski prevod EU propaganda, skriti primer
Slovenije (www.rtvslo.si/blog/elena-pecaric/eu-propaganda-skriti-primer-slovenije/20825).

91

Nato in EU
9. februar 2009

Zanimo s kulturnim bojem, tistim, ki nam ga je v svojem predavanju skual prikazati dr.
Slavoj iek Amerika proti Evropi. Zdelo se je, kot bi ga zamenjali za rock zvezdnika. Na
predavanju so dobre pol ure kljocali fotoaparati, kakih deset ali e ve fotoreporterjev.
ikovih del sem veliko prebrala in jih e prebiram, zato mi je bilo preigravanje s klieji in z
obiajnimi provokacijami precej dolgoasno. Pravzaprav si jemljem iztonico za razmislek ali
postavitev teze, da med Evropo in Ameriko (ve) ne poteka noben kulturni boj; prav to je
problem, iz katerega je treba izhajati. Da tega boja ni, da gre le za sinergijo, harmonijo,
solidarnost in skupne interese politine, vojake in ekonomske elite. Da ni ve antagonizma,
da ni ve razlik, da gre za posnemanje in asimilacijo ne le kulture, ampak predvsem politike,
ki jo postavljajo ZDA skupaj z Natom. Standardi so torej e vnaprej dani in doloeni,
potrebno jih je le sprejeti, ujeti ali se jih priuiti. Doloene stvari se dejansko dogajajo v
nekem asovnem zamiku, a ta je vse manji in skoraj zanemarljiv.
Prejemam novice iz Evropskega parlamenta in tako k meni prispe dokument z naslovom
Poroilo o vlogi NATA v varnostnem ustroju EU, ki ga je oblikoval Odbor za zunanje zadeve.
Mimogrede, v odboru so zasedali slovenski EU-poslanci, Aurelio Juri, Jelko Kacin in Lojze
Peterle. Zanem brati in ne morem verjeti svojim oem.
Pred asom sem si postavljala vpraanje, kako bo funkcioniralo partnerstvo EU-Nato, saj sem
opazila, da je obseno poglavje v Lizbonski pogodbi namenjeno prav oblikovanju in krepitvi
EU-vojske, veanju vojakih zmogljivosti, spodbujanju vlaganj in razvoja vojake industrije
ter seveda poveevanju izdatkov in ustanavljanju novih vojakih institucij, ki bodo imele vse
veje in vse bolj avtonomne pristojnosti odloanja. Retorino smo se spraevali, kdo bo nad
kom, in ta dokument nedvomno potrjuje nae bojazni. EU namerava krepiti svoje vojake
zmogljivosti in tako tesneje ter konkretneje sodelovati z Natom. Nato naj bi bil za veino
drav lanic temeljni kamen kolektivne obrambe.
EU bi morala tesneje vkljuiti lanice Nata, ki niso lanice EU, Nato pa bi moral drave
lanice EU, ki niso vlanjene v Nato, vkljuevati v pogovore EU-Nato; ker bi bilo treba
okrepiti odnose EU-ZDA. Hura, kako lepo! Predvidevajo se celo skupni pilotski projekti, ki
bi poveevali sinergijo vojakih zmogljivosti. Evropska skupna obrambna politika bo

92

temeljila

na

kombinaciji

konvencionalnih

in

jedrskih

sil.

Vsakega normalnega loveka, ki uporablja zdravi razum, bi moralo ob tem mono


zaskrbeti. Vsakogar, ki si eli miru in nenasilja, bi moral spreleteti srh.
A ele ko preberemo strateki pregled utemeljitev okrepljenega sodelovanja, odkrijemo temelj
perverzije argumentov v prid militarizacije: Razlog obstoja Evropske unije je delati za mir
znotraj in zunaj svojih meja, in sicer prek zavezanosti uinkovitemu multilateralizmu ter rki
in duhu ustanovne listine ZN; ugotavlja, da uinkovita varnostna strategija podpira
demokracijo in varovanje temeljnih pravic; nasprotno ugotavlja, da neuinkovita varnostna
strategija vodi v nepotrebno trpljenje ljudi Mono in dejavno evroatlantsko partnerstvo je
najbolje jamstvo varnosti in stabilnosti po vsej Evropi, pa tudi spotovanja nael
demokracije, lovekovih pravic, pravne drave in dobrega upravljanja Demokratine
svoboine in pravna drava so odgovor na priakovanja ljudi po vsem svetu; nobeni dravi
ali narodu ne bi smela biti odvzeta takna perspektiva, saj ima vsak lovek pravico do
ivljenja v demokratini dravi, v kateri velja vladavina prava. V doloenih odstavkih bi
besedo Nato lahko mirno zamenjali z besedo UNICEF in verjeli bi, da gre zgolj za
lovekoljubno, humanitarno in dobrodelno organizacijo.
Glede na novi koncept Nata, ki je v pripravi, in namero po tesnejem sodelovanju z EU, bo
potrebno okrepiti obveevalno dejavnost, izboljati izmenjavo obveevalnih podatkov in
seveda izvesti tudi reforme policije, pravosodja ter vojakih akcij, usklajevanje doktrin,
nartovanja, tehnologije, opreme in metod usposabljanja. Reforme pravosodja, ki bi potekale
po diktatu in nareku Nata, torej demokracije po meri vojake organizacije, kar je
nepredstavljiva in ista zloraba ter posilstvo pojma demokracije. Drave lanice EU morajo v
interesu evropske varnosti poveevati nalobe v obrambo in pozivajo jih k znatnemu
poveanju strokov za vojake namene v razmerju do skupnih strokov v vsaki vojaki
operaciji Nata in EU.
Samo resnine demokracije lahko brzdajo to loveko tenjo in naa sebina prizadevanja
usmerjajo v skupno dobro. Celo najnaprednejim demokracijam ne uspe dosei idealne
drube, edino zdravilo za slabe strani naih demokracij pa je e ve demokracije! e ve
demokracije z militarizmom torej!
Prepriana sem, da bi tevilne misli v tem poroilu kaknemu Hitlerju ali Stalinu, ki nista
znala tako dobro ubesediti svojih plemenitih nartov in ciljev, segle prav do srca. e

93

sledimo logiki lajanja lovekega trpljenja, bi moralo lovetvo neko dobiti zavezujo
kodeks ravnanja, nad izvajanjem tega kodeksa pa bi bdela svetovna vojska.
Varnost in razvoj sta medsebojno odvisna; ne obstaja jasnega zaporedja dogodkov za
doseganje trajnostnega razvoja na konfliktnih obmojih; v praksi se soasno uporabljajo vsi
instrumenti; zato naj se opravi dodatne raziskave o pomenu zaporedja vojakih in civilnih
posredovanj na konfliktnih obmojih. e poskuamo to logiko razviti do konca, ugotovimo,
da gre za vpraanje, kaj storiti najprej; ustvariti ali podgati konflikt, da se ga nato lahko
pomiri. Pomiri se ga z vojakimi posegi ali okupacijo, a ponovno gre za vpraanje strategije;
ali najprej z letali odvrei humanitarno pomo in hrano, ko se nabere dovolj ljudi, pa spustiti
e bombe, ali ravno v obratnem vrstnem redu. V vsakem primeru bo dela in razlogov za
nadaljnjo lovekoljubno pomo ve kot dovolj za vse lanice Nata in EU. 27 drav lanic
EU skupaj za obrambo potroi 200 milijard evrov, toda Evropejci, kot ugotavlja dokument, e
zdale ne premoremo dovolj ustrezno usposobljenih vojakov.
Na koncu besedila pa naletimo na Manjinsko mnenje (taken je naslov dokumenta), ki obsoja
sodelovanje EU in Nata ter zahteva:
civilno EU,
dosledno loevanje Nata in EU,
unienje jedrskega oroja,
uporabo izdatkov za civilne, in ne vojake namene,
ukinitev Nata!

Pod tem mnenjem je 8 podpisov. 30


Naredimo kaj, da bo to postalo mnenje veine, mnenje dravljank in dravljanov EU.

30

POROILO o vlogi Nata v varnostnem ustroju EUReference A6-0033/2009 : 05/02/2009

94

Koliko nas stane denar?


9. marec 2009

Gospodarska rast je veljala za maksimo in dogmo ekonomije. Vse se je obraalo, usmerjalo in


nartovalo, samo da bi se maksimiral profit, da bi dobiek prinesel e veji dobiek in da bi se
rast e stopnjevala, veala in naraala. A prav ta, tako samoumevna in neproblematina
logika, se je izkazala kot usodna napaka samega sistema in naenkrat doivlja svoj dolgo
napovedovani polom. Neoliberalizem, ki nas je v slepi veri stalno skual prepriati, da prosti
trg uravnava, ureja in uravnovesi vse, se je izkazal kot slaba ala, ki nas bo drago stala.
Svobodni trni sistem preprosto ne deluje, kar je bilo opaziti e iz dejstva, da je veliko
svetovnega prebivalstva lanega in zaradi tega tudi umira, drugi, manji del prebivalstva pa
ivi ne le v izobilju, ampak v preobilju, taknem, da je prav to postalo glavni problem. e ve,
svobodni trg je le nevarna iluzija, v katero nas skuajo prepriati, da bi vanjo verjeli. Trg je e
kako doloen s strani korporacij, finannih ter politinih elit, in prevladuje nad vsem ostalim;
drug drugega podpirajo in itijo, da obstanejo na svojih mestih moi.
Nae udenje, spraevanje in razmiljanje o usmeritvah in politiki EU smo zaeli pred malo
ve kot letom dni z vsebino Lizbonske pogodbe. Zaeli smo torej pri pravnoformalnem in
politinem vpraanju. Sedaj, v asu vsesplone krize in iskanja magine ekonomske formule,
ki bi nas izvlekla iz nje, zakljuujemo razmiljanje z druge plati istega evrokovanca
ekonomske.
Kdo v evroobmoju tiska denar in doloa njegovo ceno?
Evropska centralna banka. ECB deluje povsem neodvisno in tako niti nacionalne centralne
banke niti kateri koli lan njihovih organov odloanja ne sme sprejeti navodil bodisi
evropskih bodisi nacionalnih organov oblasti. Institucije EU in vlade drav lanic morajo
spotovati to naelo in ne smejo poskuati vplivati na Evropsko centralno banko ali na
nacionalne centralne banke.31 Ker pa so nekatere nacionalne centralne banke v zasebni lasti
(primer italijanske centralne banke)32, je ECB posredno v rokah zasebnih interesov, in ne v
31

http://evropa.gov.si/institucije/centralna-banka/
Marco Della Luna, Antonio Miclavez: uroschiavi, Ariana Editrice, 3 edizione, Bologna, 2007.
http://video.google.it/videoplay?docid=8208628600166597158&hl=sl; Interview with Antonio Miclavez, coauthor together with Marco Della Luna of Euroslaves, a book that aims at throwing light upon the big public
debts fraud and the seignorages secrets. Topics treated in the interview: primary and secondary seignorage;
public debt; monetary inflation, deflation and euflation; Bank of Italy and ECB; monetary politics of A. Lincoln
32

95

javno dobro dravljank in dravljanov.33 ECB ima uradno nalogo vzdrevati stabilnost cen na
obmoju evra, in sicer z nadzorovanjem denarne ponudbe in doloanjem obrestnih mer. Ima
namre tudi izkljuno pravico do izdaje bankovcev. Poleg tega ima e posvetovalno in
zakonodajno vlogo, saj ima pravico do zakonodajne pobude, kar ni nepomembno. ECB je
svoja avtonomna in neodvisna oblast v malem, nad katero nima nihe kontrole, vpogleda
ali monosti posega. Svet ECB je najviji organ odloanja, ki vkljuuje est lanov izvrilnega
odbora in guvernerje centralnih bank obmoja evra. Sestanki sveta ECB niso dostopni
javnosti, ampak so zaupnega znaaja. Banniki imajo pravzaprav neomajno mo in delujejo
povsem neodvisno ter tudi povsem mimo ljudi.34
Ker dolgovi rastejo, posledino rastejo tudi obresti, in tistim, ki posedujejo denarno bogastvo,
priteka ve denarja, delavci pa plaujejo obresti zaradi povianih davkov. e leta 1986 je
Svetovna banka ocenila, da so denarne transakcije na svetovni ravni od 15- do 20-krat veje,
kot je to potrebno za financiranje svetovne trgovine. Danes pa se ocenjuje, da sta samo e dva
odstotka transakcij na svetovni ravni povezana z resninimi transakcijami, ki so upraviene s
trgovino, z vlaganjem za pridobitev dobrin in s turizmom, preostalih 98 % je popolnoma
pekulativnih.35
Izvirni greh lahko iemo v premajhnem nadzoru amerike centralne banke in drugih
regulatorjev finannih trgov nad bannim sektorjem, ki je v svojem pohlepu popolnoma znial
kriterije pri posojanju in dral premajhne rezerve, v tem, da je bila veina denarja v obtoku
samo knjiena, prikazana le v bilancah poslovnih bank. Gospodarska rast ni ve pomembna
kot vir blaginje, ampak slui le e za irjenje osnove piramide, kar je pogoj, da se ne zrui
vase. Pomembna je, ker ustvarja zaveso, ki prikriva pretakanje bogastev z dna v vrh
piramide.36 Dolg je pravzaprav postal blago, s katerim se trguje, ali bolje pekulira. Vse se
dogaja na ravni financ in raunovodskih izkazov, ki so nemalokrat zgolj prevare. Tako nastali
and J. F. Kennedy; Giacinto Auriti, the SIMEC and other complementary currencies; possible ways to get the
popular monetary sovereignty; mass-media, Beppe Grillo and seignorages report; links between Bilderberg
group and Italian politicians; future scenario of the Euro-zone. Interview realized on 8th November 2006 by
Giorgio Simonetti.
Seignorage pri izdaji bankovcev je razlika med obrestmi, ki jih centralna banka zaslui od vrednostnih papirjev,
ki jih je od bank dobila v zameno za bankovce, in stroki izdelave in distribuiranja bankovcev. V zgornjem
primeru bi ECB v primeru 2 % obrestne mere na obveznico za 100-evrski bankovec zasluila 1,65 evra.
33
Guvernerje centralnih bank sicer imenujejo parlamenti ali vlade posameznih lanic evroobmoja, kar naj bi
zmanjalo pomen lastnitva posamezne centralne banke.
34
Neodvisnost centralnih bank je zelo pomembna zaradi monih pritiskov politikov na monetarno politiko.
35
Margrit Kennedy: Pravien denar pravien svet: kako ustvariti sredstvo menjave, ki bi delovalo za vse in
varovalo planet, prevedla Helena Biffio Zorko, 1995. (M. Kennedy: Interest and inflation free money: creating
an exchange medium that works for everybody, Seva International, Okemos, 1995.)
36
Bojan Radelj: Ukradena blagajna, Ljubljana, marec 2009.

96

dobiek pa se ne izteka v proizvodnjo, ampak v nadaljnje vlaganje v finance; to je papir na


papir, ki pa se lahko v hipu spremeni v prazen ni.
Politine elite se mrzlino sreujejo na sestankih, ki pa razen skopih naelnih izjav ne obetajo
ni novega. Od njih ne gre priakovati, da bi resnino in resno reevale krizo, za katero so
soodgovorne; ne smemo pozabiti, da so podrejene in v slubi prav tistih, ki so krizo
povzroili. Nacionalne drave pravzaprav nimajo ve instrumentov, s katerimi bi lahko
vplivale na monetarno politiko.
Vse prevekrat pozabljamo, da so prav ekonomske pravice lovekove pravice37: Pravica do
hrane, neoporene vode, stanovanja, zdravstvenega in socialnega varstva, izobraevanja, dela
in istega okolja so temeljne ekonomske pravice slehernega posameznika in hkrati sodijo med
univerzalne lovekove pravice.38 Ekonomska vojna je veliko huja in bolj daljnosena kot
klasina, posledice ekonomskih odloitev pripeljejo do katastrofalnih sprememb, zaradi
katerih na milijone ljudi umira od lakote. Pravzaprav je klasina vojna le podaljek
ekonomske vojne, ki stalno poteka.
e je as in e so monosti, da izstopimo iz tega peklenskega kroga. Lahko se zgradi
ekonomijo na druganih temeljih. Ekonomijo, ki bo imela pred seboj predvsem pravino
menjavo dobrin in bo temeljila na solidarnosti in sodelovanju. Fuzija (ekonomskih) funkcij
bo drave prisilila, da svojo suverenost zlijejo v enotno evropsko dravo. 45 To so bile besede
Jeana Monneta, ustanovitelja Evropskega gibanja, leta 1952.
Mi si elimo in upamo, da ne bi bilo prisile v odrekanju suverenosti, ampak bi povezovanje in
zdruevanje temeljila predvsem na medsebojnem spotovanju in priznavanju lovekovih
pravic.

Literatura

37

Rok Kralj: Predavanje v SOT 24. 5, 10. 12. 2008. http://www.vest.si/2008/12/16/pravice-in-ekonomija.


Dieter Suhr: Geld ohne Mehrwert, Knapp Verlag, Frankfurt na Maini, 1983, v Kennedy, 1995.
45
Anthony Coughlan: Temeljna kritina dejstva o Evropski uniji, Skupina Neutro, Ljubljana, 2000, str. 43.
38

97

Chomsky, N., 2005: Profit pred ljudmi: neoliberalizem in globalna ureditev. Zaloba Sanje,
Ljubljana.
Coughlan, A., 2000: Temeljna kritina dejstva o Evropski uniji. Skupina Neutro, Ljubljana.
Della Luna, M. in A. Miclavez, 2007: uroschiavi. 3 edizione. Ariana Editrice, Bologna.
Foucault, M., 2007: ivljenje in prakse svobode. ZRC SAZU, Ljubljana.
Horvat, M., 2008: Evropski dom z demokratinim deficitom. Mladina, 4. 1. 2008.
Kennedy, M., 1995: Interest and inflation free money: creating an exchange medium that
works for everybody. Seva International, Okemos.
Kovai, G., ur., 2001: Evrotitanik: ekonomski razlogi proti evru. Skupina Neutro, Ljubljana.
Mastnak, T., 1996: Mit Evrope in religija demokracije. Druboslovne razprave, let. 12, t.
21, str. 1119.

1998: Evropa: med evolucijo in evtanazijo. SH Zavod za zaloniko dejavnost, Ljubljana.

2001: Mit o Evropi: udomaevanje posilstva. Filozofski vestnik, let. 22, t. 1, str. 183

204.
Nietzsche, F., 1988: Onstran dobrega in zlega/H genealogiji morale. Slovenska matica,
Zbirka Filozofska knjinica, XXXI. zvezek, Ljubljana.
Rutar, D., Chomsky, N., 2003: O anarhizmu & demokraciji. UMco, Ljubljana.

98

Predgovor: dr. Mladen Dolar


Oblikovanje in prelom: Sreo Gorenc
Lektoriranje v slovenini: Cica Stele, Branka Lazar
Prevod: Kristofer Meko Bodi
Lektoriranje v angleini: Frances Pottschulte
Avtorice in avtorji slik:
Avgutin Botjan
Brunec Tebi Irena
ade Vesna
eligoj Andreja
Gaperi Irena
Koderman Alenka
Kova Andreja
Leben Vladislav
Meko Bodi Kristofer
Plesniar Botjan
Ravnihar Toma
Slapar Nejc
penko Tanja
Tozon Tadej
Zdruenje umetnikov Paviljon (http://users.volja.net/bodhi/paviljon)
Zlate Cveto
Fakin Maja
Horjak Ciril
Kava Dani
Klemeni Jakob
Lumpert Damjan
Vrhovec Gabrijel

99

Besedilo na zavihku
Elena Peari, univ. dipl. filozofinja in sociologinja kulture, je od zaetka devetdesetih let ena
najvidnejih aktivistk gibanja za neodvisno ivljenje hendikepiranih. Je predsednica in
strokovna vodja programov drutva YHD Drutva za teorijo in kulturo hendikepa, ki je v
slovenski prostor vneslo model osebne asistence po vzoru najnaprednejih evropskih gibanj.
Osebni pristop Elene Peari, njen ut za soloveka, za zaposlene in za uporabnike sta
izjemnega pomena za razvoj storitev na podroju socialnega varstva. V zadnjih letih ta ut
izkazuje tudi skozi kritino razmiljanje o aktualnih drubenih dogajanjih, predvsem pa o
evropskih integracijah in Natu. Kot predsednika kandidatka, kot kolumnistka, kot znanka in
kot prijateljica nam ves as nastavlja ogledalo in nas spodbuja k razumevanju demokracije, ki
mora biti veliko ve kot le oblast veine nad manjino, biti mora prostor uresniitve lastnih
potencialov, spotovanja, solidarnosti in prostor za vse.
Katarina Gorenc

100