Studija

Merjenje drubenih uinkov socialnih podjetij v Sloveniji (tudija in model)
Po naroilu Ministrstva za delo, druino, socialne zadeve in enake monosti RS pripravil Intitut IRDO, junij 2014.
Studija i model mjerenja drutvenih uinaka

socijalnih poduzea u Sloveniji
(Pripremljeno na temelju ishodita EU strukovne komisije GECES s prlagodbama za
upotrebu u Sloveniji )
Autori:
Anita Hrast, Sabina Kojc, zasl. prof. ddr. Matja Mulej
Institut IRDO, lipanj 2014
Naruitelj
:
RS, Ministrstvo rada, obitelji, socijalnih poslova i jednakih mogunosti

Kotnikova 28, 1000 Ljubljana
mag. Ana VODIAR, tajnica
T: 01 369 7633, F: 01 369 7918, e-pota: ana.vodicar@gov.si
Izvoa:
Institut za razvoj drutvene odgovornosti,

Preradovieva ulica 26, 2000 Maribor
Anita Hrast, direktorica
T: +386 (0)31 344 883, F: +386 (0)2 429 71 04, E: anita.hrast@irdo.si

ZAHVALA
Za sudjelovanje pri izradi ove studije iskreno zahvaljujemo slovenskim socijalnim
poduzetnicima, koji su svojim prijedlozima, miljenjima i komentarima, a neki i
ispunjavanjem obrazaca pomogli u nastanku i upotrebljivosti ove studije na
slovenskom prostoru. Posebno se zahvaljujemo Gregoru Tomaetu, dr. Marini Vovk,
Francu Zveru, Mojci Metelko ganec, Lenki Puh i tefanu Simoniu. Iskreno hvala i
predstavnicima RS Ministrstva rada, obitelji, socialnih poslova i jednakih mogunosti,
mag. Ani Vodiar, Tomislavi Arh i Ani Klinar za aktivno sudjelovanje pri izvedbi studije,
njihove poglede na EU i slovenska usmjerenja te za potporu slovenskim socijalnim
poduzeima te razvoju toga sektora.
Autori istraivanja

Saetak
Institutu IRDO, u suradnji s Ministrstva rada, obitelji, socialnih poslova i jednakih
mogunosti pripremio je Studiju o mjerenju drutvenih uinaka socijalnih poduzea.
U okviru te studije nastao je model merjenja tih uinaka, pomoi kojeg e socijalna
poduzea moi izmjeriti vrijednost svojih rezultata te ih uinkovito predstaviti iroj
javnosti i drugim zainteresiranim stranama (sufinacijerima, investitorima,
menaderima.) U studiji predstavljamo teoretske okvire, inozemna iskustva, vana
miljenja o mjerenju drutvenih uinaka i pozitivnih utjecaja takvog mjerenja na
uspjeno poslovanje socijalnih poduzea u Sloveniji. Obrasce za mjerenje provjerili
smo kod odreenog broja socijalnih poduzea u Sloveniji i dobili smo brojne korisne
prijedloge za razvoj takve vrste poduzetnitva u Sloveniji.
Kljune rijei: drutvena odgovoronost (poduzea), dionici, teorija promjena,
mjerenja, socijalna poduzea, koristi, SROI
Abstract
In IRDO Institute in cooperation with the Ministry of Labour, Family, Social Affairs and
Equal Opportunities of Slovenia we have prepared a study on measuring social
impact of social enterprises. In this study, the measurement model of these effects
was developed, by which social enterprises can evaluate the results of their work and
effectively present it to the general public and other interested parties (co-financers,
investors, managers). In the present study, theoretical frameworks, foreign
experiences, important aspects of measuring social impacts and the positive impact
of such a measurement for the successful operation of social enterprises in Slovenia
are presented. Forms for measurement were tested in some of the Slovenian social
enterprises and so we have gained a number of useful proposals for development of
this sector in Slovenia.
Keywords: (corporate) social responsibility, stakeholder theory of change,
measurement, social enterprises, benefits, SROI.

Sadraj
stranica
Povzetek
Abstract
Sadraj
Popis tabela
Popis slika
Popis kratica
1. UVOD
2. ISHODITA ISTRAIVANJA
Opis problema istraivanja
Ogranienja istraivanja
Metode rada
3. TEORETSKI OKVIR
Drutvena odgovornost i mjerenje posrednih rezultata sociajlnih
3
3
4
6
6
7
8
9
9
10
11
12
12
poduzea
Ugled poduzea i drutvena odgovornost
Drutvena odgovornost (DO) je nuan novi drutveno-ekonomski model
Teorija dionika
Teorija promjena
Mjerenje drutvenih uinaka socijalnih poduzea meunarodna uenja
Analiza drutvenih uinaka pomou metode SROI
4. NEKA INOZEMNA ISKUSTVA MJERENJA DRUTVENIH
13
15
20
24
28
35
40
UINAKA SOCIJALNIH PODUZEA

Britanska iskustva pri razvoju socijalnog poduzetnitva
Australska iskustva pri mjerenju drutvenih uinaka socijalnih poduzea
5. FINANCIJSKE KORISTI I MANJI RIZICI ZA INVESTITORE U
40
41
45
SOCIJALNA PODUZEA
Social Impact Bonds javno-privatna partnerstva pri mjerenju
45
drutvenih uinaka
Koristi ulaganja u socijalna poduzea britanska iskustva
Kako se investitori odluuju za ulaganje?
6. RAZVOJ SLOVENSKEGA MODELA MJERENJA DRUTVENIH
48
50
52
UINAKA SOCIJALNIH PODUZEA

Slovenski model merjenja drubenih uinkov socialnih podjetij
Slovenski model merjenja drubenih uinkov izhodia in zakljuki
Koristi merjenja drubenih uinkov
7. TESTIRANJE SLOVENSKEGA MODELA MERJENJA
53
57
59
60
DRUBENIH UINKOV MED SOCIALNIMI PODJETJI

Vzorec za raziskavo (testiranje modela)
Rezultati raziskave med socialnimi podjetji
8. UGOTOVITVE RAZISKAVE - POVZETKI ZA ODLOANJE
Predlogi za razvoj so.p. in podpornega okolja
Dodatni predlogi raziskovalcev glede modela merjenja drubenih
60
62
66
69
70
uinkov v Sloveniji
4

Slovenski pogled na razvoj socialnega podjetnitva v EU in Sloveniji

9. SKLEPNE MISLI
Literatura in viri
Priloge
Seznam prilog
71
76
78
81
82

Seznam tabel
stran
Tabela 1: Primarne interesne skupine
Tabela 2: Sekundarne interesne skupine
Tabela 3: Primeri mer za udeleence
Seznam slik
stran
Slika 1: Stopnje merjenja drubenega vpliva
Slika 2: Koraki merjenja vpliva in koristi za delenike
Slika 3: Tri poti kategorizacije kazalnikov
Slika 4: Veriga vrednosti drubenega vpliva
Slika 5: Delovanje Obveznic drubenih uinkov
Slika 6: Upravljanje vpliva v procesu investiranja
Slika 7: Odloitveno drevo za proporcionalnost
Slika 8: Postopek merjenja drubenega vpliva socialnih podjetij v Sloveniji
Slika 9: Vsebina vpraalnika za merjenje drubenega vpliva socialnih podjetij
v Sloveniji
Slika 10: Vsebina kalkulacije SROI za merjenje drubenega vpliva socialnih
podjetij v Sloveniji
Slika 11: Dimenzije drubenega delovanja
Slika12: tevilo so.p. v evidenci MDDSZ na dan 21.5.2014 po vrsti pravnoorganizacijske oblike
Slika 13: tevilo so.p. v evidenci MDDSZ na dan 21.5.2014 po datumu
registracije za so.p.
Slika 14: tevilo so.p. so.p., vkljuenih v temeljiteje testiranje obrazcev po
pravno-organizacijski obliki
Slika 15: tevilo so.p., vkljuenih v temeljiteje testiranje obrazcev po datumu
Slika 16: Pronje za izpolnitev testnih obrazcev 9 izbranih so.p. in dele
odziva v % do 20.6.2014
Seznam okrajav, kratic:

d.o.o. druba z omejeno odgovornostjo
DO drubena odgovornost
DOP drubena odgovornost podjetij
IRDO Intitut za razvoj drubene odgovornosti
6

MDDSZ RS, Ministrstvo za delo, druino, socialne zadeve ter enake monosti
MSP majhna in srednje velika podjetja
ROI return o investment, donosnost investicije
so.p. socialno podjetje
SROI social return on investment, drubeno povrailo investicije

1. UVOD
Institut IRDO u suradnji s Ministarstvom rada, obitelji, socijanih pitanja i jednakih
mogunosti izradio je, u razdoblju od travnja 2014 do lipnja 2014, Studiju o mjerenju
drutvenih uinaka socijalnih poduzea. U okviru te studije nastao je Model mjerenja
te vrste uinaka, kojim e socijalna poduzea vrednovati rezultate svojeg rada i
uinkovito ih predstaviti iroj javnosti i drugim zainteresiranim osobama.
(sufinancijerima, investitorima, menaerima).
Studija je temelj za konkretne ciljeve RS i Ministarstva u buduem razdoblju:
Razvoj teoretskih temelja mjerenja drutvenih uinaka i konkretnih parametara

drutvenih uinaka za socijalna poduzea
Mjerenje uinaka sicijalnih poduzea trebalo bi bridonijeti jasnijem profiliranju i

vidljivosti socijalnih poduzea, to e pomoi i prodaji njihovih proizvoda/ usluga
Mjerenje bi trebalo pomoi boljoj dostupnosti financijskih izvora predstavljanjem

financijskih koristi ili manjih rizika investitora
Omoguiti socijalnim poduzeima da se mogu prijavljivati na EU natjeaje.

Obzirom na EU trendove i mnotvo razliitih tipizacija socijalnih poduzeaGlede
na EU trende in veliko razlinost tipizacije socialnih podjetij med dravami
lanicami je mo priakovati, da bo Evropska komisija razpise za podroje
socialnega podjetnitva v bodoe zasnovala tako, da bodo prijavitelji morali
dokazovati svoje socialne uinke. Uredbi s podroja mikrofinanciranja in
organiziranja finannih skladov za socialno podjetnitvo namre jasno
opredeljujeta pogoj doseganja drubenih uinkov.
Spodbuditi proces drubenega investiranja bank in zasebnih vlagateljev v projekte

z drubenim uinkom oziroma v socialna podjetja. Tako izdelani kazalniki,
podkrepljeni s priakovanimi pozitivnimi ekonomskimi uinki le-teh bodo spodbudili
finanne institucije k drugani vrsti investiranja in presojanja sposobnosti vraila
posojilojemalcev.

2. RAZISKOVALNA IZHODIA
Opis raziskovalnega problema

Merjenje uinkov dejavnosti socialnih podjetij je med najzahtevnejimi podpornimi
podroji za razvoj socialnega podjetnitva. V Sloveniji metodoloki okvir za merjenje
drubenih uinkov socialnih podjetij e ni razvit. Zato je bilo potrebno na podlagi e
obstojeih metodolokih izhodi na ravni evropske prakse izdelati model merjenja
drubenih uinkov, ki bo prilagojen razmeram in potrebam socialno podjetnike
prakse v Sloveniji ter ga testirati v sodelovanju z izbranimi slovenskimi so.p.
V okviru tudije smo po naroilu naronika izpeljali naslednje:
Preuili smo model Social Return of Investment-SROI in GECES predlog

postopka merjenja drubenega uinka kot podlagi za izdelavo aplikativnega in
praktino naravnanega modela merjenja drubenih uinkov. Prevedli smo tudi
povzetke obeh dokumentov.
Izdelali smo slovenski model merjenja drubenih uinkov so.p., ki je podprt z

analizo prednosti investiranja v socialna podjetja oziroma doseganja
drubenih uinkov tako z vidika doseganja finannih rezultatov
investitorja/socialnega podjetja kot tudi z vidika opredelitve manjega tveganja
investicije v primerjavi z investiranjem v klasina podjetja.
Teoretino oblikovan model drubenih uinkov socialnih podjetij smo praktino

preverili v sodelovanju s socialnimi podjetji. Na tej osnovi smo pripravili
ustrezne kazalnike drubenih uinkov socialna podjetja v evidenci MDDSZ, ki
so sodelovala pri oblikovanju modela merjenja drubenih uinkov.
Identificirali smo najpomembneje splone kazalnike za merjenje drubenih

uinkov socialnih podjetij, ki naj bi omogoali:
o oblikovanje intrumentov za evalvacijo uinkovitosti politik na podroju
socialnega podjetnitva (program ukrepov za izvajanje strategije
razvoja socialnega podjetnitva),
9

o konkuriranje slovenskih socialnih podjetij na razpisih EU,

o primerjalno analizo socialnega podjetnitva.
Rezultate naega dela predstavljamo v nadaljevanju.

Omejitve raziskave
Pri izvedbi raziskave smo imeli ve omejitev:
asovne: za izvedbo raziskave je bil s strani naronika podan as izvedbe do treh

mesecev (april-junij 2014); socialna podjetja so imela premalo asa za
sodelovanje zaradi lastne prezasedenosti, zmanjkalo je tudi asa za poglobljeno
testiranje modela z individualnim pristopom k slovenskim so.p.;
Vsebinske: model merjenja v Sloveniji e ni bil razvit, preuiti je bilo potrebno ve

tujih virov in jih prilagoditi za uporabo v Sloveniji. Slovenska podjetja so manj
poznala podroje merjenja drubenih uinkov, zato so morala skozi raziskavo
najprej spoznati, kakne so zakonitosti in postopki tega merjenja. To jih je na
zaetku odbilo od sodelovanja, najbolj pa dejstvo, da je veliko podjetij e
sorazmerno na zaetku svojega delovanja (najstareja so bila ustanovljena leta
2012), da so mikro velikosti in da nimajo velikega zaetnega kapitala, zato pa tudi
ne dovolj kadra in sredstev za sodelovanje v raziskavi oz. za izvedbo merjenja
drubenih uinkov;
Logistine: zaradi prezasedenosti menederjev so.p. in njihove regionalne in

lokalne razprenosti je bilo teko uskladiti termine za sreanja z njimi in testiranje
modela. Mnogi med njimi so bili vmes tudi slubeno ali osebno odsotni (slubena
pot, dopust, bolnika).
Razvojne: zaradi sorazmerno mlade prakse socialnega podjetnitva v Sloveniji

(od leta 2011 Zakon o socialnem podjetnitvu, prva podjetja registrirana v letu
2012, do leta 2014 nastalo ve mladih novih podjetij razlinih pravnih oblik,
doloeni ukrepi in akcijski narti na tem podroju so v nastajanju), je bilo teko
meriti dosedanje rezultate so.p. v Sloveniji ali napovedovati njihove prihodnje.
Mnoga novoustanovljena podjetja so poroala, da ne vedo, kako bi svoje
dejavnosti sploh merila, saj e ne vedo isto tono, kaj vse bodo poeli in kakne
rezultate lahko priakujejo. Gre predvsem za mikro podjetja, ki e nimajo
10

izoblikovanih svojih poslovnih strategij, s katerimi pa so postopki merjenja tudi

delno povezani.
Metode dela
Uporabili smo naslednje metode dela:
1. namizna raziskava za pripravo teoretskega okvira (nabor literature iz tujih in
domaih virov ter izdelava slovenskega modela merjenja drubenih uinkov),
2. informativna delavnica s slovenskimi so.p. za izvedbo testiranja obrazcev in
predstavitev merjenja drubenih uinkov so.p. (Ljubljana, 6.6.2014),
3. delovni sestanki in pisna komunikacija s predstavniki MDDSZ tekom izvajanja
raziskave,
4. tudije primerov poskus izdelave tudij primerov izbranih so.p.
intervjuji z vodstvi posameznih so.p.
delovni sestanki z izbranimi so.p. (od 9 podjetij smo sestanke opravili s

petimi podjetji, eno se ni odzivalo, dve sta bili prezasedeni, eno pa zaradi
bolnike odsotnosti vodstva ni zmoglo sodelovati)
pisna komunikacija preko e-pote ter telefonsko in osebno svetovanje in

pomo pri izpolnitvi testnih obrazcev za merjenje drubenih uinkov
izbranih socialnih podjetij
11

3. TEORETSKI OKVIR
Za pripravo teoretskega okvira smo izhajali iz koncepta drubene odgovornosti,
teorije delenikov in teorije sprememb, nekaterih spoznanj britanskih in avstralskih
raziskovalcev, dokumentov EU s tega podroja ter drugih virov.
Drubena odgovornost in merjenje posrednih izidov socialnih podjetij
O konceptu1 drubene odgovornosti intenzivneje zano pisati znotraj menedmenta
petdesetih let (Caroll, 1999, v Golob, 2004).
Socialna podjetja so po definiciji drubeno koristna, torej ustrezajo definiciji drubene
odgovornosti (ISO 26000 iz leta 2010)2, ki pomeni odgovornost organizacij za vplive
na drubo. Evropska unija (2011)3 drubeno odgovornost podpira kot pot iz sedanje
krize, ki torej ni reljiva z enostranskim in kratkoronim merilom uspenosti
poslovanja, kot ga zagovarja naelo dobika v praksi sodobnega globalno
monopolnega kapitalizma. Ekonomska teorija ni narejena za njegovo prakso.
Drubena odgovornost po ISO 26000 nudi alternativo s temeljnima pojmoma
'soodvisnost' (namesto 'etike neodvisnosti' vplivnih, ki vodi v zlorabe, in namesto
'etike odvisnosti' nevplivnih, ki vodi v pravico do neodgovornosti) in 'celovitost'. Le-ta
je brez 'etike soodvisnosti' in zato med-strokovnega sodelovanja neizvedljiva, brez
zadostne in potrebne celovitosti pa problemi niso reljivi.
Etiko soodvisnosti in zadostno ter potrebno celovitost podpira standard drubene
odgovornosti ISO 26000 s svojimi 7 naeli: (1) (uradna) odgovornost, (2)
preglednost, (3) etinost, spotovanje do (4) delenikov, (5) vladavine prava, (6)
mednarodnih norm in (7) lovekovih pravic.
1 Ura Golob (2004): Razumevanje drubene odgovornosti podjetja znotraj marketinga. Ljubljana: Teorija in
praksa. Dosegljivo na: dk.fdv.uni-lj.si/db/pdfs/tip20045-6Golob.pdf (20.6.2014)
2 http://www.iso.org/iso/home/store/publication_item.htm?pid=PUB100259, 20.5.2014
3 http://ec.europa.eu/enterprise/policies/sustainable-business/corporate-social-responsibility/index_en.htm,
15.5.2014
12

Merjenje posrednih uinkov delovanja socialnih podjetij oitno krepi upotevanje

vseh 7 nael drubene odgovornosti, najbolj neposredno pa preglednost. Krepi
celovitost, ker se ne zadovolji z neposrednimi izidi dejavnosti, in etiko soodvisnosti,
ker ves as zahteva upotevanje drubenih financerjev, investitorjev, izvajalcev
dejavnosti in delenikov. Tu je bistvena razlika od profitno usmerjenih podjetij, ki jih
zanima zgolj ali vsaj predvsem dobiek lastnikov, ki pa so samo neki del delenikov.
K praktinemu izvajanju drubene odgovornosti moramo pritegniti vse posameznike
v organizaciji in druge delenike, brez katerih prave drubene odgovornosti
pravzaprav ne moremo udejanjiti. (Golob in Podnar 2006) 4
Ugled podjetja in drubena odgovornost

Teorija drubene menjave temelji na podmeni, da drubeni sistem ustvarjajo
posamezniki s pomojo procesov medsebojnih interakcij in menjav (Jani, 1999) 5.
V Sloveniji, pa tudi v tujini so bile narejene tevilne raziskave v povezavi med
ugledom in drubeno odgovornostjo. Rezultati ene taknih kaejo, da pomen
drubene odgovornosti6 v oeh posameznikov naraa. Prav tako razkrivajo pozitivno
povezavo med drubeno odgovornostjo in ugledom nasploh, pri najvie uvrenih
podjetjih rezultati niso povsem enoznani, vsekakor pa kaejo na to, da so
najugledneja podjetja zaznana tudi kot nadpovpreno drubeno odgovorna. Kljub
heterogenosti, ki je lastna pojmu ugled, obstajata dva dejavnika, glede katerih se
veina avtorjev vendarle strinja. Prvi, ugled ima neotipljivo vrednost in je strateki vir
za podjetje, in drugi, ugled je povezan z legitimnostjo in namenom, obstojem
podjetja (Aula in Mantere, 2008). Aula in Mantere (2008: 29-30) misel razvijata dalje
in pravita: dobra podjetja ustvarjajo dober ugled s pomojo svojih dejanj, s pomojo
priakovanj, ki iz njih izhajajo, in z izpolnjevanjem teh priakovanj . Omenjena
4 Golob, Ura in Klement Podnar. 2006. Stiia drubene odgovornosti podjetja in participacije zaposlenih pri
upravljanju. Industrijska demokracija 9. Dostopno na: http://www.delavska-participacija.com/priloge/ID060922.doc
5 Jani, Zlatko (1999): Celostni marketing. Ljubljana: FDV.

6 Golob U., Kline, M. (2010): Drubena odgovornost kot sestavina ugleda podjetja: kako pomembna je za
slovensko javnost?, AKADEMIJA MM (16). Slovenska znanstvena revija za trenje. Ljubljana: 2010, dostopno
tudi na: http://www.dmslo.si/media/16-akademija-mm-dms.pdf (5.6.2014)
13

avtorja na istem mestu dodajata, da ugled podjetja sloni tako na zmonostih

delovanja podjetja kot na njegovih komunikacijskih sposobnostih, tako da gre pri
upravljanju ugleda v resnici za upravljanje interakcije med dejanskimi aktivnostmi
podjetja in percepcijami razlinih delenikov o teh aktivnostih (Golob U., Kline, M.
2010).
Podobno kot ugled ima tudi termin drubena odgovornost podjetij v literaturi razline
interpretacije (Golob, 2004; Mele, 2008). Kljub temu se avtorji strinjajo, da je
najmanji skupni imenovalec gotovo najvekrat citirana Carrollova (1979; 2008)
opredelitev, utemeljena na tirih ravneh, ki jih mora pri svojem delovanju upotevati
podjetje: ekonomski, zakonski, etini in filantropski. Razumljeno nekoliko ire, je
bistvo drubene odgovornosti povezano z drubenimi in delenikimi priakovanji o
primernem vedenju podjetij oz. poslovnega sveta (Wood, 1991). Drubena
odgovornost veidel temelji na dveh pristopih oz. teorijah: deleniki in teoriji
legitimnosti (Golob in Bartlett, 2007), pri emer Jensenova (2001: 143) to utemeljuje
z drubenimi normami in vrednotami, ki so drubeno konstruirane in se
institucionalizirajo prek omreij delenikov. Z drugimi besedami to pomeni, da
deleniki skupaj ustvarjajo norme za delovanje podjetij in jih ocenjujejo tako, da
primerjajo njihovo dejansko delovanje z ustvarjenimi normami (Wood in Jones,
1995). Podjetje mora teiti k zmanjanju razkoraka med priakovanji (normami) in
lastnim ravnanjem, sicer tvega izgubo legitimnosti. Pater in van Lierop (2006)
pripominjata, da je pri tem za podjetje najpomembneje vkljuevanje delenikov, ki
naj temelji na simbiozi med zunanjimi zahtevami in priakovanji na eni strani in
znailnostmi podjetja na drugi. Treba je soustvariti skupni referenni okvir, ki ga je
mono dosei s t. i. procesom ustvarjanja pomenov (Pater in van Lierop, 2006). Ta je
pomemben tudi pri komunikacijskih praksah podjetja. Ni dovolj, da podjetje meri
javno mnenje, izvaja raziskave med potroniki, preverja svoj ugled in svoje aktivnosti,
komunikacijske napore pa naknadno prilagaja rezultatom ali pa rezultate izrablja
za poudarjanje nekaterih svojih drubeno odgovornih praks; ni torej dovolj, da zgolj
posreduje pomene. Nauiti se jih mora soustvarjati v interakciji z deleniki, s imer
dosee enakovreden dvosmeren komunikacijski proces, ki je zaelen pri
komuniciranju drubene odgovornosti (Morsing in Schultz, 2006: v Golob U., Kline,
M. 2010).
14

15

Drubena odgovornost (DO) je nujen nov drubeno-ekonomski model 7

Enostranskost je nevarna, je tudi osnovni vir sedanje drubeno-gospodarske krize.
Naela in metode neoliberalizma ne kaejo poti iz krize, saj so jo povzroile.
Drubena odgovornost jo kae, a kot zapletena ne-tehnoloka inovacija, ki odpira pot
od enostranskosti k zadostni in potrebni celovitosti z med-strokovnim ustvarjalnim
sodelovanjem brez zlorabe vpliva. Tudi finanna, gospodarska in drubena kriza, ki
se je, potem ko je nastajala desetletja, pojavila l. 2008, je posledica enostranskosti, ki
kodi odnosom in zahteva celovitost, zato sodelovanje. Vsi smo soodvisni in vsi
potrebujemo inovacije, a ne le tehnino-tehnolokih, ki so sicer zapletene, a manj kot
inovacije vrednot/kulture/etike/norm celovitega obnaanja npr. za prehod od zgolj
ekonomike ozke specializacije na njeno dopolnitev z etiko soodvisnosti in ekonomiko
ustvarjalnega sodelovanja za zadostno in potrebno celovitost. Te lastnosti ljudi in
poslovanja drubena odgovornost omogoa, neoliberalizem pa ne.
Z ekonomskega vidika je v ozadju omenjenih nevarnih in dragih posledic
enostranska opredelitev ekonomske teorije, da so naravni viri ivljenjskih pogojev
zemlja, zrak in voda brezplani in na razpolago v neuniljivi kakovosti in koliini. (V
asu Adama Smitha so morda e bili, v asu prevlade neoliberalne ekonomske
teorije, ki Adama Smitha v bistvu zanika, saj pua ob stran Smithove bistvene
pogoje liberalizma, povzete zgoraj, pa e ne ve.) Na tako opredelitev ekonomske
teorije in prakse 19. in 20. stoletja se navezuje nadaljnja enostranska, povrinska
namesto poglobljeno stvarna opredelitev, da zloraba narave ni ne stane in je ni
treba vkljuiti v ceno, cena pa nastopa namesto vrednosti in je odvisna samo od
razmerja med ponudbo in povpraevanjem (npr. Samuelson, 1968: 13). e npr. cena
ne vkljuuje skrbi in strokov za naravno okolje, je cena pa nija in konkurennost
vija, a le navidezno in na kratek rok. Ali: e BDP pove, koliko rib smo ulovili, ne pove
pa, ali jih je dovolj ostalo v naravi, da jih ne bo zmanjkalo, vodi v napaen sklep s
podobnimi nevarnimi posledicami itd. Tako se dogaja pogosto, ker ni etike
soodvisnosti in zato ni dovolj interdisciplinarnega sodelovanja, ki bi vodilo k zadostni
7 Delno povzeto po Mulej, M., Hrast, A.: Drubena odgovornost z ustvarjalnim sodelovanjem namesto neoliberalne krize. Teorija in praksa, FDV. Ljubljana, 2011.
16

in potrebni celovitosti. Potrebujemo DO kot pogoj za preivetje. Sicer bomo e dalje

doivljali propad zaradi nianja cen za vsako ceno. Pri tem lahko veliko doprinesejo
nove metode merjenja drubenih uinkov, ne le socialnih podjetij, temve vseh
organizacij (tudi podjetje je organizacija), vkljuno z vladami.
Specializacija brez ustvarjalnega sodelovanja torej ni ekonomina, dokler DO ni del
normalnega ekonomskega modela, ki bi bil celoviteji od tistega, ki prevladuje e
veliko desetletij, in prakse, ki temelji na njem neo-liberalizma. Dosedanji model ne
vsebuje prepreevanja zlorabe vpliva, e da se vse uredi optimalno kar z igro
ponudbe in povpraevanja ne glede na spregledane ali namenoma ob strani
puene (monopolne in podobno k zlorabi usmerjene) vplive in posledice. e
interdisciplinarnega sodelovanja ni dovolj, nastanejo (tudi) v IIDP pa spregledi
bistvenih, a povrinsko slabo opaznih vplivov in posledic, in zato navidezne namesto
resninih inovacij. Zatorej od celotnega napora ni koristi.
Za finanno in ekonomsko krizo so ljudje seveda izvedeli; le postopno se je
pokazalo, da je v bistvu drubena, ne le ekonomska ali celo zgolj finanna. Postali so
previdneji in s tem dodatno, a ne prvi, zmanjali gospodarske tokove (Gerzema,
2010). Dojeli so, da je pa as, da nehajo iveti oni kot posamezniki in njihove
organizacije od podjetij do drav in naddravnih skupnosti preko svojih zmonosti in
monosti, torej od neobstojeega imetja (tibler, 2008; Krt, 2010); Senge (2008)
govori o 'bubble economy', gospodarstvu v mehurku. Ta je zdaj vendarle tudi uradno
poil. Desetletja dolgo so vlade in neo-liberalni ekonomisti v imenu drubenogospodarskih 'skupnih' interesov ljudi napeljevali v tako pretiravanje s porabo, da so
s tem polnili epe lastnikov in njihovega kroga. Torej so enostranske interese vplivnih
zameali z neobstojeimi, ali vsaj neopredeljenimi drubenimi, skupnimi, ki bi
zahtevali ve celovitosti in etike soodvisnosti.
Ne le to, za tako zapeljevanje ljudi v neumno ravnanje so dobivali celo Nobelove
nagrade za ekonomijo. Gary Becker je bil zelo necelovit, ko je rekel: S pravico do
dela in varovanjem okolja v najnaprednejih deelah pretiravajo. Svobodna trgovina
bo razbila nekaj teh skrajnosti, ker sili vsakogar, da ostane konkurenen, ko uvaa iz
deel v razvoju (Halimi, 2008). Becker je pomeal ceno in vrednost, pa tudi rast in
17

razvoj, pozabil je na dolgoroneje in ire uinke (Rihtari, 2008). Tako delovanje

izraa pomanjkanje celovitosti in DO. Posledica je, da tisto ustvarjalno ruenje, na
katerega je Joseph Schumpeter opozoril lovetvo e pred veliko desetletji, gre zdaj
skozi fazo ruenja, ki ob ve ustvarjalnega sodelovanja in DO najbr ne bi bila nujna.
Bistvene odloitve bistveno vplivnih ljudi so pa nastajale brez bistvenega znanja in
vednosti, ker ni bilo dovolj med-strokovnega sodelovanja, ker je manjkala etika
soodvisnosti in zato zadostna in potrebna celovitost. Teorijo sistemov kot vedo o
njem in celovitem obnaanju kot svetovnemu nazoru in z metodami podprto prakso
zadostne in potrebne celovitosti pa smejo razvijati in predavati le zelo redki in zelo
majhnemu delu tudentov bodoih najvplivnejih ljudi. Nujne posledice so
mnoina navidezna celovitost, navidezne inovacije in resnina koda.
Po analizah je sedanja svetovna gospodarska kriza posledica neo-liberalnega
sprevraanja liberalnega kapitalizma v njegovo nasprotje, zoper katerega je pred
stoletji nastal, tj. v monopolizem, ki daje monost za korist le drobnemu delu
lovetva kot v fevdalnih asih pod zapeljivo oznako neo-liberalizem (Boinik,
2007; Goerner idr, 2008). Pojem neo-liberalizem bi v dobesednem prevodu pomenil
obnovo svobode, a le-te ni brez zadostne in potrebne celovitosti ravnanja namesto
samovoljnosti in zlorabe vpliva, torej brez DO.
Bodonost lovetva je torej odvisna od inoviranja VKEN (vrednot, kulture, etike in
norm) drube, ki jo sestavljamo ljudje sedanje civilizacije, le-to pa od intelektualnega,
moralnega, socialnega in ustvenega kapitala. Vsebina intelektualnega kapitala sega
(Edvinsson, 2008) dale preko okvirov sicer nujne, a brez ostalih sestavin/virov
nezadostne intelektualne lastnine, pa tudi preko okvirov izrecno vidnega kapitala
intelektualnih virov, ki se dajo raunovodsko zapisati. Razen njiju zajema tudi nevidni
intelektualni kapital, zato spada v to vsebino sinergija lovekega, strukturnega in
relacijskega kapitala (Kuntari, 2010; Mauhler, 2010; Tropenauer, 2010; itd.). V jeziku
tega prispevka to pomeni, da gre v bistvu za mo ali celo oblast omrenega
sodelovanja, v katerem tee med-strokovno ustvarjalno sodelovanje. Le-to izvajati je
seveda zapleteno, a posledice niso, pa pa so zapletene posledice enostranskosti, ki
izvira iz ekonomike specializacije brez hkratnega ustvarjalnega sodelovanja
specialistov v skladu z zakonom zadostne in potrebne celovitosti in etike
18

soodvisnosti, torej iz pretirane specializacije. Na slednjo je opozoril e Bertalanffy

(1968, izdaja 1979, VII), saj je prav zoper njo ustvaril svojo Splono teorijo sistemov.
Odziv na to je lepo povzel Davidson (1983) z naslovom knjige o Bertalanffyju:
sistemsko obnaanje je al nesprejeta logika (the uncommon sense). Zdaj zopet
vidimo, da je imel prav Bertalanffy, ne pa neo-liberalni ekonomisti ikake ole, ki so
nasprotovali skrbi za skupne interese in so s tem kapitalizem spremenili v varianto
fevdalizma, v enostransko namesto celovito in sodelovalno drubo. Zopet smo pri
DO kot pogoju za preivetje.
Vredno bi bilo torej uporabiti vsa sredstva vplivanja na javnost za razvoj DO. To je
sicer zapleteno, a alternativa ima e bolj zapletene posledice veliko nevarnost tretje
in najbr zadnje svetovne vojne v zgodovini lovetva, saj je atomskega oroja
ogromno in je znano, kje je zemeljska skoraj nad tekoo vrelo magmo najtanja. e
se zadetek tam zgodi, je v zelo kratkem asu konec razmer na planetu Zemlji, v
katerih ljudje zmorejo iveti.
Skratka: Kriza, ki je izbruhnila v l. 2008 z oznako finanna kriza, posledica navideznih
namesto resninih inovacij bannikov in finannikov ter zloma navidezno uspenega
trga nepreminih v ZDA, se zdaj kae kot mnogo globlja kriza.
Ta je vidna in zaskrbljujoa zlasti v naravnem okolju, kot pogoju za nae preivetje.
Po estdesetih8 letih 20. stoletja postajajo spremenjeni pogoji ivljenja v biosferi
Zemlje bolj izraziti, kot e bi bile to samo cikline spremembe v sonnem in
zemeljskem sistemu. Veinoma so to spremembe v vremenskih vzorcih. Najbolj
pomembna je sprememba v ozonskem zaitnem plau, ki pod vplivom delovanja
prostih klorovih ionov prihaja v stanje zmanjevanja zaitnega delovanja. To je
posledica sproanja klorovih ionov iz klor-fluoro-vodikov (CFC-ji), inoviranih in
komercialno uporabljenih v nai drubi s samo enim osnovnim ciljem poveati
pridelavo denarja za lastnike kapitala. Torej CFC-je smo ljudje izdelali in jih z uporabo
sprostili v biosfero ter si tako zaeli rezati vejo, na kateri sedimo. (Eimovi, T.,
2014).
Drubena oz. humana ekonomija9 lahko temelji predvsem na naslednjih naelih: 1.
ekonomijo ustvarjajo ljudje in mora torej sluiti praktinemu vsakodnevnemu ivljenju;
8 Eimovi, Timi (2014): Znanost, trajnostni razvoj in trajnostna sonaravna prihodnost Slovenk in Slovencev,
IRDO Mozaik, Prve slovenske drubeno odgovorne novice, t. 6/VII, junij 2014, Intitut IRDO , Maribor, Slovenija
19

2. kot taka bi morala zadovoljevati najrazlineje drubene potrebe v njihovi

kompleksni institucionalni prepletenosti; 3. na konceptualni ravni bi morala pokrivati
holistino razumljene in zaobseene potrebe in interese ljudi; 4. morala bi upotevati
interese celotnega lovetva in globalne drube; 5. zavzemati bi se prav tako morala
za ohranjanje naravnih predpostavk lovetva (Andrej Kirn, 2008). S temi
udejanjenimi naeli bi se bilo mogoe zoperstaviti deregulirani ekonomiji, za katero
velja, da je ogrozila drubeno kohezijo in posledino, s praktinim erodiranjem
demokracije, posredno ali neposredno odprla na steaj vrata avtoritarnim politinim
prilonostim. Eden najmonejih stebrov drubene kohezije predpostavlja
solidarnost, za katero pa ni dovolj, e se uveljavlja le znotraj ene generacije, temve
mora biti tudi medgeneracijska. Trna ekonomija je seveda povsem legitimna
zadeva, trna druba oziroma trg, ki ne pozna nobenih mej, pa nasprotno predstavlja
resno gronjo demokraciji (Rizman, 2011).
Medsebojna soodvisnost vseh organizacij in posameznikov, ki jih sestavljamo v
drubi, je torej jasna. Vpraanje asa in naih dejanj pa je, kdaj in kako bomo uspeli
vzpostaviti takne ekonomske modele, ki bodo zmogli upotevati te soodvisnosti in
prepreevali nadaljnjo kodo, ki jo vsak dan povzroamo sebi in drugim. Eden izmed
konceptov, ki vodi k temu je drubena odgovornost, drugi so naini merjenja
drubenih uinkov organizacij, zagotovo pa jih je in e bo v prihodnje nastalo mnogo
ve.
9 Rizman, Rudi: Pot h krizi: od dogme o vsemogonem trgu do erozije demokracije. Teorija in praksa, FDV.
Ljubljana, 2011.
20

Teorija delenikov
Pristop delenikih skupin10 k strategiji se je pojavil v sredini 1980-ih let. Teorija
delenikov je teorija organizacijskega menedmenta in poslovne etike, ki pri vodenju
organizacije upoteva moralo in vrednote. Avtor teorije je R. Edward Freeman, ki je v
knjigi Strategic Management: A Stakeholder Approach identificiral modele in skupine,
ki so deleniki doloene korporacije, opisal in priporoil metode, s pomojo katerih
lahko vodstvo uspeno upoteva potrebe in interese teh skupin. Pravi, da poslovanje
lahko razumemo kot sistem, kako ustvarjamo vrednost za zainteresirane strani
(delenike). Ta pogled na svet povezuje podjetja in kapitalizem z etiko enkrat za
vselej.
Aleksandra Kanujo Mrela (2007) pravi, da koncept dlenikov predstavlja enega
sodobnejih konceptov v razvoju teorije podjetja in korporacijskega upravljanja 11, ki v
svetu, pa tudi pri nas pridobiva vse ve privrencev in med drugim predstavlja tudi
eno od glavnih podlag sistema sodelovanja delavcev pri upravljanju podjetij. Model
drubeno odgovornega podjetja ali model dlenikov se zavzema za razirjanje
koncepta podjetja - od videnja podjetja kot sredstva za maksimiziranje vrednosti
delnic - ustvarjanje profita za delniarje k videnju podjetja kot organizacije s irim
drubenim namenom. Reforme, ki jih predlaga ta model, bi zmanjale pritisk, ki ga
delniarji izvajajo na menedment in poveale mo drugih dlenikov: zaposlenih,
upnikov, dobaviteljev, kupcev in drubene skupnosti. Model drubeno odgovornega
podjetja ali model dlenikov torej ponuja popolnoma drugano perspektivo nasprotno tako modelu finannih trgov kot tudi modelu trne kratkovidnosti. Osnovna
toka konflikta med prvima dvema konceptoma na eni strani in modelom dlenikov
na drugi strani pa je sama definicija podjetja in njegovih ciljev. Prva dva modela se
ne strinjata glede nainov, kako dosei im bolj uinkovito varovanje interesov
delniarjev, toda obema je skupno, da imata prav te interese, torej interese
10 http://faculty.wwu.edu/dunnc3/rprnts.stakeholderapproach.pdf, 30.5.2014
11 Kanujo Mrela, A. /2007): KONCEPT DLENIKOV V TEORIJI PODJETJA IN KORPORACIJSKEGA
UPRAVLJANJA. Dostopno na: www.delavska-participacija.com/priloge/ID070605.doc, 10.5.2014
21

delniarjev, za primarne interese podjetja: podjetje je instrument lastnikov podjetja,

lastniki podjetja pa so delniarji. Ta dva modela zastopata lastniki koncept podjetja.
Dleniki so torej tiste skupine ali posamezniki, ki lahko vplivajo na doseganje
organizacijskih ciljev ali pa le-to vpliva nanje (Freeman, 1984 v Carlton in Kurland,
1996). S konceptom dlenikov se organizacijska teorija odmika od lastnikega
koncepta in se blia konceptu podjetja kot skupnosti, le da to skupnost razirja
prek meja notranjih udeleencev - zaposlenih. Pomemben kulturni in konceptualni
premik je v smeri od kapitalskega k humanistinemu videnju podjetja. Quarter in G.
Melnyk (1989) trdita, da so spremembe v nainih organiziranja povzroile
neuinkovitost obstojeih organizacij, zaradi katerih je potrebno poiskati nov in bolji
nain organiziranja. Sama predlagata multidleniki koncept.
Organizacijska teorija s konceptom dlenikov odkriva in institucionalizira tevilne
postavke feministine organizacijske teorije. Postmoderno podjetje dlenikov
zahteva spremenjen nain vodenja: menedment naj bi omogoal okolje, ustrezno
skupnemu delovanju vseh udeleencev. Stopil naj bi iz vloge agenta v vlogo
soudeleenca. Menedersko delovanje naj bi bilo manj podobno monologu in bolj
komunikaciji z drugimi koavtorji dejavnosti, ki poteka v podjetju, e meni Aleksandra
Kanujo Mrela (2007).
Tomaevi (2011) navaja, da so zdrube odprti sistemi, ki vodne elemente iz okolja
pretvarjajo v proizvode in storitve, pri emer okolje vpliva nanje, obenem pa zdrube
vplivajo na okolje (Schermerhorn, 1999). Okolje je kritien element pogleda na
zdrube kot odprte sisteme, saj je vir sredstev in povratnih informacij strank in ima
lahko kljuen vpliv na dejavnosti in izide poslovanja. Povratne informacije iz okolja
povedo zdrubi, kako dobro zadovoljuje potrebe strank in zdrube.
Jakli12 (2002; v Tomaevi, 2011) loi udeleence na primarne in sekundarne, in
sicer glede na to, ali predstavljajo neposredne povezave, nujne za izvajanje
osnovnega poslanstva zdrube (zaposleni, lastniki, kupci, dobavitelji, konkurenti,
12 Tomaevi, Nina: Drubena odgovornost in odlinost javne uprave. Fakulteta za upravo, Univerza v Ljubljani.
Ljubljana, 2011.
22

itd.), ali pa gre za druge drubene skupine, ki izraajo interes ali zaskrbljenost zaradi
aktivnosti podjetja, vendar zato niso manj pomembne. Sem sodijo lokalne skupnosti,
drubeni aktivisti, mediji, javnost idr. Burke (1999) pravi, da poslovanje zdrube na
nekatere udeleence vpliva pozitivno, na druge pa negativno.
Udeleenci
Interes udeleencev
Zaposleni
Stabilna zaposlenost, primerno

plailo, varno in prijetno delovno
okolje
Primerne dividende, rast vrednosti
delnice
Primeren nakup (kakovost, cena,
as)
Lastniki
Kupci (op.p.
uporabniki oz.
stranke v
javnem
sektorju)
Dobavitelji
Konkurenca
Prodajalci
Posojilodajalci
Kontinuirana naroila, pravoasnost

plaila, monost razvoja
Biti dobikonosen, pridobiti veji
dele trga, rast celotne panoge
Prejemati kakovostne proizvode ob
primerni ceni in pravem asu, nuditi
zanesljive proizvode, ki jih kupci
(op.p. stranke) zaupajo in cenijo
Servisiranje posojil
Vpliv udeleencev na
zdrubo
Pogajalska mo sindikata,
stavke, javno mnenje
Volilna pravica, kontrola
nad poslovanjem
Nakupi pri konkurenci,
bojkotiranje
Nedobavljanje
naroenega, dobavljanje
konkurentom
Tehnoloke inovacije, nije
cene
Nakupi pri drugih
dobaviteljih, bojkotiranje
podjetij
Odpoklic posojil, pravna
pot (prevzem lastnine)
Tabela 1: Primarne interesne skupine

Vir: Jakli (1996) v Tomaevi (2011)
Udeleenci
Interes udeleencev
Lokalne
skupnosti
Zaposlitev lokalnega prebivalstva,

zaita okolja, razvoj lokalnega
okolja
Opazovanje podjetij z namenom
ugotovitve morebitnih nelegalnih in
neetinih aktivnosti
Informiranje javnosti, opazovanje
aktivnosti podjetij
Zagotavljanje informacij za bolje
poslovanje
Drubeni
aktivisti
Mediji
Poslovnointeresne
skupine
Tuje vlade
Drubeno-ekonomski razvoj
23
Vpliv udeleencev na
zdrubo
Nezaupanje in
nenaklonjenost, lobiranje
vlad
Lobiranje vlad,
pridobivanje podpore s
publiciranjem
Publiciranje in
komentiranje
Podpora strokovnjakov,
zagotavljanje pravne in
politine podpore
Dovoljenja in regulativa

Domae vlade
Obdavevanje, razvoj
Javnost
Zaita drubenih vrednot,

zmanjevanje tveganja,
zagotavljanje napredka za drubo
Regulacije, licence,
dovoljenja
(ne)podpora doloenih
aktivnosti, vpliv na vlado
Tabela 2: Sekundarne interesne skupine

Vir: Jakli (1996) v Tomaevi (2011)
Hunger in Wheelen (1996: v Tomaevi, 2011) sta za vsako vrsto udeleencev
doloila nabor kazalnikov, ki doloajo, kako uspena je zdruba. Ti kazalniki se
obiajno nanaajo na neposredne in posredne vplive dejavnosti zdrube in interese
udeleencev. Navajata tudi, da R.E. Freeman (avtor teorije udeleencev, ang.
stakeholder theory) verjame, da bi moralo najvije ravnateljstvo vsake zdrube
postaviti eno ali ve preprostih mer za vsako vrsto udeleencev.
Udeleenci
Kupci (op.p.
stranke)
Kratkorone mere
Prodaja (vrednostno in koliinsko),
novi kupci (op.p. stranke), tevilo
novih kupcev (op.p. strank)
Dobavitelji
Cena surovin, rok dobave, zaloga,

razpololjivost surovin
Finanna
skupnost
Zaposleni
Dobiek na delnico, cena delnice,

ROE
tevilo predlogov, produktivnost.
tevilo pritob (op.p. plae)
Dravne
institucije
tevilo novih zakonov, ki vplivajo na

podjetje, dostop do kljunih akterjev
Varuh
potronikov
tevilo sreanj, tevilo 'sovranih'

sreanj, tevilo skupnih koalicij,
tevilo tob
Okoljevarstveniki
tevilo sreanj, tevilo 'sovranih'

sreanj, tevilo skupnih koalicij,
tevilo pritob in tob
24
Dolgorone mere
Rast prodaje, spremembe
v bazi podatkov o strankah
(nove, odle), sposobnost
nadzora cen
Rast strokov materiala,
podaljanje dobavnih
rokov, rast zalog, nove
ideje s strani dobaviteljev
Sposobnost preprievanja
o strategiji, rast ROE
tevilo notranjih
napredovanj, prihodov /
odhodov
tevilo novih zakonov, ki
vplivajo na panogo,
razmerje med
'korporativnimi' in
'tekmovalnimi' sreanji
tevilo sprememb politike
zaradi varuha potronikov,
tevilo sodelovanj na
pobudo varuha
potronikov
tevilo sprememb politike
zaradi okoljevarstvenikov,
tevilo sodelovanj

Tabela 3: Primeri mer za udeleence

Vir: Hunger & Wheelen (1996) v Tomaevi (2011)
Navedene mere se nanaajo na zdrube zasebnega sektorja. V odvisnosti od zrelosti
zdrube je smiselno mere prilagoditi in poveati njihovo tevilo, obenem pa ne sme
postati neobvladljivo. V taknem primeru bi spremljanje mer lahko postalo le
formalistien postopek, brez poudarka na vsebini (Tomaevi, 2011).
Podobno velja za ustvarjanje ter uporabo kazalnikov in mer za merjenje drubenih
uinkov socialnih podjetij, kot prikazujemo v nadaljevanju.
Teorija sprememb13
Teorija sprememb je nastala sredi 1990.-tih let kot nova pot analiziranja teorij
motivacijskih programov in iniciativ na podroju drubenih in politinih sprememb.
Osredotoa se na generiranje znanja, pa tudi na uinkovitost programov ter
uporabljenih metod. Povezuje se s tevilnimi podroji, kot so okoljevarstvo,
organizacijska psihologija, sociologija, politine vede ipd. Prvi zametki teorije so se
pojavili v 90.-tih letih prejnjega stoletja na okrogli mizi o spremembah v skupnosti pri
Aspen Intitutu. Ena izmed lanic takratne okrogle mize Carol Weiss 14 je pojem
teorije sprememb popularizirala in spodbujala natannost v doloanju sprememb.
Teorija sprememb15 (TOC) je posebna vrsta metodologije za nartovanje,
sodelovanje in vrednotenje, ki se uporablja v filantropiji, neprofitnih in vladnih
sektorjih za promoviranje drubenih sprememb. Teorija sprememb opredeljuje
dolgorone cilje in nato preslika nazaj doloene korake, da opredeli potrebne pogoje
za realizacijo le-teh.
13 http://www.theoryofchange.org/what-is-theory-of-change/#3, 20.4.2014
14 C. Weiss (1995). Nothing as Practical as Good Theory: Exploring Theory-Based Evaluation for
Comprehensive Community Initiatives for Children and Families (Connell, J, Kubisch, A, Schorr, L, and Weiss, C.
(Eds.) New Approaches to Evaluating Community Initiatives ed.). Washington, DC: Aspen Institute.
15 Brest, P. (2010). "The Power of Theories of Change". Stanford Social Innovation Review. Spring.
25

Teorija sprememb opredeljuje vse gradnike, ki so potrebni, da bi dosegli doloen

dolgoroni cilj. Ta sklop povezanih gradnikov je povezan tudi z besednimi zvezami
kot so izidi, rezultati, doseki ali predpogoji in so upodobljeni na zemljevidu, znanem
kot okvirna pot spremembe (okvir, zemljevid spremembe), ki je grafini prikaz
procesa sprememb.
Teorija sprememb opisuje vrste intervencij (za samostojen program oziroma celovito
pobudo v skupnosti), ki prinesejo rezultate, prikazane na poti zemljevida sprememb.
Vsak rezultat na poti sprememb je povezan z intervencijo, ta pa razkriva pogosto
kompleksno mreo dejavnosti, ki je potrebna za izvedbo spremembe.
Teorija o spremembah ne bi bila popolna brez izraenih predpostavk, da naj
interesne skupine pojasnijo proces sprememb, predstavljenih v okviru zemljevida
sprememb. Predpostavke razloijo oboje - tako povezave med zgodnjimi, srednje-in
dolgoronimi rezultati kot priakovanja o tem, kako in zakaj predlagani posegi le-te
prinaajo. Predpostavke so obiajno podprte z raziskavami, ki krepijo posamezne
primere o verodostojnosti teorije in verjetnost, da bodo navedeni cilji doseeni.
Interesne skupine cenijo teorijo sprememb kot del nartovanja in vrednotenja
programa, saj ustvari splono razumno vizijo dolgoronih ciljev ter opredeli, kako
bodo ti doseeni in kaj se bo uporabljalo za merjenje napredka na tej poti.
Teorija sprememb je specifien in merljiv opis pobud za drubene spremembe, ki so
podlaga za strateko nartovanje, sprotno sprejemanje odloitev in ocenjevanje.
Metodologija, ki se uporablja za oblikovanje teorije sprememb se obiajno nanaa na
teorijo spremembe kot na pristop ali metodo, ki lahko predstavlja ali postopek ali
rezultat. Tako kot vsaka dobra metoda nartovanja in vrednotenja drubenih
sprememb, tudi ta zahteva od udeleencev, da jasno izrazijo dolgorone cilje,
opredelijo merljive kazalnike uspenosti in oblikujejo ukrepe (aktivnosti) za dosego
ciljev.
Ta metoda oz. pristop se od drugih razlikuje na ve nainov:
26

kae vzrono pot od tu do tam z navedbo, kaj je potrebno, da se cilje dosee (npr.
morda menite, da je (e elimo, da se bodo otroci nauili potrebno) nujno, da
hodijo v olo vsaj minimalno tevilo dni),
zahteva, da se predstavi temeljne predpostavke, ki se jih lahko preizkusi in izmeri,
spreminja nain razmiljanja o pobudah: od tega, kar ponete, do tega kar elite
dosei in zane prav tam.
Teorija sprememb doloa zemljevid, kako se premakniti iz ene toke na drugo.

e je zemljevid sprememb dober in popoln, ga lahko pokaete tudi drugim in tako
predstavite, da veste, kako zartati vao pot in slediti tej smeri. To je koristno zlasti za
ustanovitelje, zaposlene, partnerje organizacije in financerje.
Teorija sprememb oz. TOC (kratica za teorijo spremembe, ang. Theory Of Change;
hkrati oznauje tudi programsko orodje za izraun sprememb, op.p.) zartuje 16 svojo
pobudo skozi 6 stopenj:
1. prepoznavanje dolgoronih ciljev,
2. vzvratno sestavljanje zemljevida in povezovanje predpogojev ali zahtev,
potrebnih za dosego tega cilja, ter pojasnjevanje, zakaj so ti predpogoji
potrebni in zadostni,
3. prepoznavanje osnovnih predpostavk o kontekstu,
4. prepoznavanje posegov, ki jih bo posamezna pobuda izvajala, da ustvarite
eleno spremembo,
5. razvoj indikatorjev za merjenje vaih rezultatov, da bi ocenili uinkovitost vae
pobude,
6. pisanje zgodbe, da pojasnite logiko vae pobude.
Proces teorije sprememb (TOC) je odvisen od opredelitve vseh potrebnih in
zadostnih pogojev, da bi dosegli doloen dolgoroni izid. TOC uporablja vzvratno
sestavljanje zemljevida, ki od nartovalcev zahteva, da razmiljajo nekaj korakov
nazaj od dolgoronega cilja - na vmesne in e zgodneje cilje teh dolgorone
spremembe, ki so potrebne, da povzroijo eleno konno spremembo. To ustvarja
nabor povezanih rezultatov, znanih kot "pot sprememb". "Pot sprememb" grafino
16 http://www.theoryofchange.org/what-is-theory-of-change/how-does-theory-of-change-work/#1, 12.5.2014
27

predstavlja proces sprememb, kot je dogovorjeno z nartovalci pobude, in je skelet,

okoli katerega se razvijajo drugi elementi teorije.
Med procesom ustvarjanja poti sprememb, morajo udeleenci doloiti im ve svojih
predpostavk o procesu sprememb, kot jih lahko, tako, da jih je mogoe pregledati in
e preverjati, e je katere predpostavke teko podpreti (ali so katere morda celo
napane). Obstajajo obiajno tri pomembne vrste predpostavk, ki jih je potrebno
upotevati: (a) trditve o povezavah med dolgoronimi, vmesnimi in zgodnjimi rezultati
na zemljevidu; (b) utemeljitve za trditve, da so bili vsi pomembni predpogoji za uspeh
identificirani; in (c) utemeljitve, ki podpirajo povezave med programskimi dejavnostmi
in rezultati, ki se jih priakuje ob izvedbi. etrta vrsta predpostavke, ki opisuje
vsebinske ali okoljske dejavnike, ki bodo podpirali ali ovirali napredek pri
uresnievanju rezultatov na poti sprememb, je pogosto dodaten pomemben dejavnik,
ki prikazuje popolno teorijo sprememb.
TOC pristop k nartovanju je namenjen spodbujanju zelo jasno opredeljenih
rezultatov na vsakem koraku procesa sprememb. Uporabniki morajo navesti tevilne
podrobnosti o naravi elene spremembe - vkljuno specifike o ciljni populaciji, znesku
spremembe, ki je potreben za prikaz uspeha, in asovni okvir, v katerem se
priakuje, da se bo takna sprememba zgodila.
Ta pozornost do podrobnosti pogosto pomaga tako financerjem kot prejemnikom
finannih sredstev, da se ponovno oceni izvedljivost doseganja ciljev, ki so morda na
zaetku bili nejasno opredeljeni, hkrati pa spodbuja razvoj razumnih dolgoronih
rezultatov kot ciljev, ki so sprejemljivi za vse vkljuene strani.
e je zartana pot sprememb dobra in popolna, imate najbolje monosti, da
spremenite v svetu, kar ste si zamislili uresniiti. Hkrati pa pokaete va uspeh ter
izkunje, ki ste si jih na tej poti pridobili.
Teorija sprememb in logini modeli, okvirji imajo nekaj podobnosti in nekaj razlinosti.
Logini modeli zahtevajo identifikacijo17 komponent programa, tako da lahko vidite,
17 http://www.theoryofchange.org/wp-content/uploads/toco_library/pdf/TOCs_and_Logic_Models_forAEA.pdf,
26.4.2014
28

e so rezultati usklajeni z vloki in aktivnostmi, vendar pa ne pokaejo, zakaj se

priakuje, da aktivnosti prinesejo rezultate. Teorije sprememb zahtevajo utemeljitve
na vsakem koraku pojasniti morate hipoteze o tem, zakaj je ali bo nekaj povzroilo
nekaj drugega (to je vzroni model).
Kako sta drugana? Logini modeli vsebujejo zastopanje, seznam komponent,
pojasnjujejo opisno. Teorija sprememb vkljuuje kritino razmiljanje, pristop k
spremembi, pojasnila.
Logini modeli so odlini za uporabo, ko je potrebno prikazati nekomu nekaj, kar je
mogoe razumeti na prvi pogled; dokazati, da ste opredelili osnovne vloke,
neposredne in posredne rezultate vaega dela; in povzeti kompleksno teorijo v
osnovne kategorije.
Teorija sprememb je odlina, ko je potrebno oblikovati kompleksno pobudo in elite
imeti natanen nart za uspeh, ko elite oceniti ustrezne rezultate ob pravem asu in
v pravem zaporedju ter pojasniti, zakaj je pobuda delovala ali ne, in kaj tono je lo
narobe.
Merjenje drubenih uinkov socialnih podjetij mednarodna spoznanja
Pri klasinih podjetjih, katerih cilj je ustvarjanje dobika, investitorja in podjetje

obiajno zanima predvsem ekonomska donosnost poslovnih aktivnosti ali investicije.
Za socialna podjetja ali druga podjetja in organizacije, katerih osnovni cilj je vplivati
na spremembe v drubi oziroma dosegati ire drubene uinke, ne zgolj dobiek za
podjetje, klasina metoda donosnosti ni ustrezna. S irjenjem pojavnosti socialnega
podjetnitva v Evropi, pa tudi v Sloveniji po sprejetju Zakona o socialnem
podjetnitvu, in z naraanjem finannih intitucij za drubeno investiranje, naraa
potreba po izmeri drubenega uinka teh podjetij.
29

Vsa podjetja so del drube in tako poteka dvosmerno vplivanje drube na podjetje in
podjetja na drubo. Kakni so medsebojni vplivi v drubi prikazuje naslednja slika.
Slika 1: Stopnje merjenja drubenega vpliva 18
Enotnega modela merjenja ni, obstajajo pa razline variante merjenja. Najbolj znana
je metoda SROI (ang. social return of investment), sicer pa banke in razlini
investitorji razvijajo lastne metode, prilagojene njihovim ciljem financiranja. Evropska
unija je zaradi vkljuitve pogoja merjenja drubenih uinkov v dva podrona
zakonodajna akta naroila strokovni skupini GECES, da oblikuje sploen standard
merjenja, ki bi bil uporaben tako za upravitelje skladov za socialno podjetnitvo kot
tudi v socialnih podjetjih, ne glede na njihovo velikost ali pravno obliko. Ta standard
(sprejet 3.6.2014) temelji na univerzalnem, petstopenjskem procesu in kljunih
lastnostih za poroanje o drubenih uinkih, ki omogoa uporabo razlinih metod
(vkljuno s SROI). Standard tudi realistino upoteva raznolikost socialnih podjetij in
18 Proposed Approaches to Social Impact Measurement in European Commission legislation and in practice relating to:
EuSEFs and the EaSI , GECES Sub-group on Impact Measurement , 16 February 2014 , (following initial publication on
28th November 2013), dostopno tudi na: http://ec.europa.eu/internal_market/social_business/docs/expert-group/20131128impact-measurement-subgroup_en.pdf, 17.6.2014
30

priporoa, da se v prihodnje za EU potrebe oblikuje okvir oz. matrika drubenih

uinkov. Socialna podjetja si bodo tako lahko pomagala z matriko (ki je v nastajanju).
Namen merjenja drubenih uinkov socialnih podjetij na ravni EU usklajuje skupina

GECES19. Njen pristop v okviru priprave standarda merjenja drubenih uinkov
socialnih podjetij naj bi olajal izvedbo:
Finannih instrumentov za podporo socialnim podjetjem v okviru Programa za

zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI)
Usmeritve Evropskega sklada za socialno podjetnitvo (EuSEF) mona druga

razporeditev pravil za merjenje drubenega vpliva.
Skupina GECES (2012-2013) pri EK je bila ustanovljena z namenom razvoja

pristopov k merjenju drubenega vpliva za socialna podjetja in upravljavce skladov.
Pripravila je poroilo o svojem delu, v katerem omenja tudi razvoj standarda na tem
podroju, ki prikazuje:
o proces minimalnega standarda za merjenje drubenega vpliva;
o zbirko kriterijev standarda, ki naj bodo predstavljeni s strani vseh poroil
o merjenju drubenega vpliva.
Skupina GECES poudarja pet kljunih korakov skupnega in hkrati unega procesa, ki
jih predstavlja slika v nadaljevanju:
1. identifikacija ciljev
2. identifikacija delenikov
3. postavitev relevantnih meril
4. merjenje, preverjanje in vrednotenje
5. poroanje, uenje in izboljevanje
19 Proposed Approaches to Social Impact Measurement in
European Commission legislation and in practice

relating to: EuSEFs and the EaSI , GECES Sub-group on Impact Measurement , 16 February 2014 , (following
initial publication on 28th November 2013), dostopno tudi na:
http://ec.europa.eu/internal_market/social_business/docs/expert-group/20131128-impact-measurementsubgroup_en.pdf, 4.6.2014
31

Slika 2: Koraki merjenja vpliva in koristi za delenike20

Pri merjenju ne gre za nasprotja in nesoglasja, temve za ustvarjanje in iskanje
partnerstev. Toge strukture merjenja vsem organizacijam ni mogoe vsiliti, saj bi s
tem lahko onemogoili raznolikost. Skupni dejavniki za merjenje so (Clifford, Markey,
Malpani, 2013):
jasno izraena zgodba, s svojo teorijo sprememb, vendar s prilagojeno

predstavitvijo predstavljene zgodbe;
jasnost vidika upraviencev: kdo, kaj in kako je videti iz njihovega vidika;
dokazila o rezultatih ali vzrone zveze med realizacijo in rezultati z namenom, da

se sasoma zbere podatke o posrednih rezultatih;
dokazovanje te spremembe skozi as, z vidikov opredeljenih udeleencev

(delenikov);
povezovanje uenja, ki temelji na analizi preteklega organizacijskega uenja.
20
Proposed Approaches to Social Impact Measurement in European Commission legislation and in practice relating to:
28th November 2013), dostopno tudi na: http://ec.europa.eu/internal_market/social_business/docs/expert-group/20131128impact-measurement-subgroup_en.pdf (17.6.2014)
32

tiri glavna tematska podroja21 so bila spoznana v britanski tudiji (Clifford, Markey,
Malpani, 2013):
merjenje naj se izvede v povezavi z zgodbo o intervenciji in potrebami

organizacije, ki jo izvaja;
merjenje se dogaja v realnem svetu, opredeljuje pa ga kontekst trga in dinamike

politike;
merjenje se razlikuje na razlinih podrojih delovanja komisije, in mora biti

senzibilno ter ne vodeno od komisije;
vidiki financerjev v razvijajoih se socialnih investicijskih trgih vplivajo na to.
Ponudniki drubenih storitev naj bi za svojo uinkovitost dokazali naslednje (Clifford,

Markey, Malpani, 2013):
merjenje strank / posameznikov napredek s posegi;
prikazati, kako je merjenje vkljueno v upravljanje organizacije, v procese in

postopke;
opredeliti posredne rezultate skupin strank;
dokazati, kaken vpliv ima organizacija na iro skupnost (npr. lokalno javno
naroanje, zaposlovanje in gospodarstvo).
GECES predlaga razvoj Okvira matrike priakovanih rezultatov in podsklopov

rezultatov, ki za vsakega od njih podajajo verjetne kazalnike. Pri tem kot primer
prispevka za Okvir prikazuje matriko kazalnikov. V standardu ni obvezno, je pa
priporoljivo, da bi ga uporabljala socialna podjetja in menederji skladov, kjer se
sreujejo s potrebami delenikov za merjenje. Ne uporablja se tam, kje je to posebej
dogovorjeno z najpomembnejimi deleniki. Vsako poroanje o rezultatih in vplivu
mora vsebovati pojasnilo, zakaj so posamezni rezultati in kazalniki, ki niso v
priporoenem okviru, bolj primerni. Zahteva iz standarda je tudi, da so kazalniki:
primerno izbrani s strani socialnega podjetja glede na izbrane posege

(intervencije), ciljane rezultate in delenike, ki se jih to tie,
dogovorjeni med socialnim podjetjem in menederjem sklada,
21 Jim Clifford, Kate Markey and Natasha Malpani: Measuring Social Impact in Social Enterprise: The state of
thought and practice in the UK. London. E3M, 2013. Dostopno na: http://www.canonline.org.uk/uploads/editor/files/Invest/Measuring_Social_Impact_in_Social_Enterprise_report.pdf
33

poroani, uinkoviti in redno komunicirani delenikom,
redno pregledani glede ustreznosti in posodobljeni ali spremenjeni, e je to

potrebno.
Kazalniki so lahko tako finanni, kot nefinanni, kvalitativni ali kvantitavni in

omogoajo napoved ali poroanje, kot prikazuje slika v nadaljevanju.
Slika 3: Tri poti kategorizacije kazalnikov22
V Sloveniji smo neodvisno od navedb GECES izbrali kot orientacijo za oblikovanje

lastnih rezultatov in kazalnikov za potrebe slovenskega modela kazalnike
organizacije Investing for good - Investiranje v dobro; v prilogi). Neodvisno od
priporoil GECES smo prav tako naredili zbirko kazalnikov na podlagi Programa
ukrepov 2014-2015, ki lahko v bodoe prispeva k EU Okviru (priloga).
Pri merjenju je vselej potrebno prikazati verigo vrednosti drubenega vpliva, verigo
sprememb, ki so se zgodile v organizaciji zaradi aktivnosti organizacije in vkljuenih
22 Proposed Approaches to Social Impact Measurement in European Commission legislation and in practice relating to:
34

delenikov ter priakovanih posrednih in neposrednih rezultatov ter s tem vplivov na

drubo.
Ko merimo, vselej najprej nartujemo ali spremljamo nartovano, poroamo (vloki,
aktivnosti), nato pa spremljamo nartovane ali izvedene rezultate (izide). ele po
spremljanju le-teh lahko opredelimo mone vplive.
Slika 4: Veriga vrednosti drubenega vpliva23
Kot navaja skupina GECES, naj bi se standard osredotoil na:
PROCES - skupni postopek za merjenje vplivov, namenjen poroanju o

posredovanju, njegovih rezultatih in kako se jih dosee. Vse merjenje
drubenih uinkov naj bi nastalo s pomojo teh procesov.
ZNAILNOSTI - Skupne znailnosti, ki opredeljujejo razkritje meritev

(poroanje), sprejemljive kakovosti.
23 Presentation of Report produced by GECES Sub-group on Social Impact Measurement 28 November 2013,
dostopno na: http://ec.europa.eu/internal_market/social_business/docs/expert-group/20131128-presentationimpact-measurement-subgroup_en.pdf
35

Izbira OKVIRJA (matrike priakovanih rezultatov) in kazalnikov ni obvezna,

zaradi nujnosti upotevanja naela proporcionalnosti pa se priporoa v
prihodnje oblikovanje okvirja na osnovi zbiranja informacij in izkuenj EU
drav lanic, ki bi pokril priblino 80% merljivih rezultatov in bi bili merljivi za
veino socialnih podjetij.
Nobenega posameznega sklopa KAZALNIKOV ni mogoe oblikovati od zgoraj

navzdol za merjenje drubenih uinkov v vseh primerih.
Vse razkritje (poroanje) merjenja mora vkljuevati s primernimi in sorazmernimi

podpornimi dokazili razlago, kako je bil uporabljen proces, vkljuno z obrazloitvijo
naslednjega:
kako so se uinki zgodili (teorija sprememb) - kako so aktivnosti privedle do

doloene drubene spremembe,
glavne delenike (interesne skupine), katerih interesi se merijo, in kakne

koristi so pridobili s pomojo teh aktivnosti,
dobro obrazloena, sorazmerna izbira rezultatov za merjenje drubene

spremembe in izbira kazalnikov,
jasno obrazloen obraun dejanskih uinkov (rezultatov) v intervenciji

preverjeni in potrjeni ki tudi pojasnjuje (vsaj v smislu kakovosti) alternativne
prispevke (attribution) tretjih oseb, nosilnost (deadwight), premik
(displacement) in upad (drop-off),
koliinska razlaga drubenega (socialnega) in finannega tveganja.
Analiza drubenih uinkov s pomojo metode SROI24

SROI (Social return on investment) drubena korist od investiranja je okvir za
merjenje in knjigovodstvo za ta mnogo iri koncept vrednosti ali koristi. Z njim naj bi
zmanjali neenakost in unievanje naravnega okolja ter izboljali prijetno ivljenje,
tako da vgradimo v SROI drubene, okoljske in ekonomske stroke in koristi.
24 http://www.thesroinetwork.org/what-is-sroi, 15.5.2014
36

SROI25 meri spremembe na naine, ki so bistveni za ljudi in organizacije, ki

spremembi prispevajo ali ima sprememba na njih vpliv (vsi deleniki). Pove, kako se
ustvarja sprememba, tako da meri drubene, okoljske in ekonomske posredne izide
in pri tem za predstavitev uporablja denarne vrednosti. Tako omogoa izraun
razmerja med koristmi in stroki. Na primer razmerje 3:1 kae, da investicija enega
funta daje tri funte drubene koristi.
SROI torej izraa koristnost, ne denar. Denar je enostavno obiajna enota in zato
uporabna in iroko sprejeta monost za izraanje vrednosti.
Enako kot poslovni nart vsebuje veliko ve informacij od finanne napovedi, je SROI
mnogo ve kot zgolj tevilka. Pripoveduje o spremembi, na kateri naj temeljijo
odloitve, in vkljuuje tudije primerov in kvalitativno, kvantitativno in finanno
informacijo.
Analiza s SROI lahko ima razline oblike. Lahko zajema drubeno korist, ki jo ustvari
neka celotna organizacija, ali pa se osredotoi na samo en izbrani vidik dela te
organizacije. Obstaja tudi veliko nainov za organiziranje, kako izvajati SROI. Da se
izvajati znotraj organizacije ali pa s pomojo zunanjih raziskovalcev.
Obstaja dva tipa SROI:
Tisti, ki vrednoti dano prakso in se torej izvaja za nazaj in na osnovi dejanskih

posrednih uinkov, ki so se e zgodili. (EVALVACIJA)
Napovedovalni SROI, ki napoveduje, koliko drubene koristi se bo ustvarilo,

e dejavnosti doseejo svoje predvidene posredne uinke. (NAPOVED)
Zakaj izraunavati SROI?

Analiza SROI lahko izpolni veliko namenov: da se uporabiti kot orodje za strateko
planiranje in izboljevanje, za komuniciranje o vplivu in pritegovanje nalob ali za
investicijsko odloanje. Lahko pomaga usmerjati izbire, pred katerimi so menederji,
ko odloajo, v kakne namene naj bi uporabili svoj denar in as.
25 http://evpa.eu.com/wp-content/uploads/2010/09/SOCIAL-EVALUATOR-SROI-an-introduction.pdf, 15.5.2014
37

SROI lahko pomaga izboljati storitve organizacije na naslednje naine:

Lajanje stratekih razprav in pomo pri razumevanju in maksimiranju
drubene koristi, ki jo dana dejavnost ustvarja.
Pomaga nam usmeriti primerne vire, ko upravljamo nepriakovane posredne
izide, naj so pozitivni ali negativni.
Prikaz pomembnosti dela z drugimi organizacijami in ljudmi, ki zmorejo kaj
prispevati, pri ustvarjanju spremembe.
Identificirati skupno podlago med tem, kar organizacija hoe dosei, in med
tem, kar njeni deleniki hoejo dosei, tako da to pomaga maksimirati
drubeno korist.
Ustvarjanje formalnega pogovora z deleniki, ki jim omogoa, da je storitev
povezana z njihovim namenom in jih smiselno vkljuuje pri oblikovanju
storitve.
SROI lahko okrepi trajnostni znaaj vae organizacije na naslednje naine:
Izboljava vaega profila,
Izboljava vaega primera za bodoe financiranje,
Doseganje, da so vae prijave na razpise bolj prepriljive.
SROI je manj uporaben, e:
Se je proces stratekega planiranja e izvedel in ga e uporabljajo v praksi.
Deleniki niso zainteresirani za izide.
Analizo smo izpeljali samo, da bi dokazali koristnost dane storitve in zato ni
prilonosti, da bi spremenili nain, kako stvari delamo, na osnovi analize.
Faze v SROI
Izvajanje analize po SROI ima est korakov.
1.
Ugotoviti domet analize in analizirati kljune delenike. Pomembno je

imeti jasne meje, kaj bo analiza po SROI zajela, koga bo zajela v proces in
kako.
38

2.
Prikazati posredne uinke. S sodelovanjem s svojimi deleniki boste razvili

prikaz uinkov ali teorijo spremembe, ki kae spremembe med vnosi, iznosi in
posrednimi uinki.
3.
Evidentirati posredne uinke in jih ovrednotiti. Ta faza zajema iskanje

podatkov, ki naj pokaejo, ali so se posredni uinki zgodili, potem pa jih tudi
vrednotimo.
4.
Ugotoviti vpliv. Po tem, ko smo zbrali podatke o posrednih uinkih in jih

izrazili denarno, tiste vidike spreminjanja, ki bi se v vsakem primeru zgodili, ali
pa so posledica drugih dejavnikov, izloimo iz opazovanja .
5.
Izraunavanje SROI. Ta faza vkljuuje upotevanje vseh koristi, odtevanje

vseh negativnih lastnosti in primerjanje izida z investicijo. Prav tukaj se da
preveriti obutljivost rezultatov.
6.
Poroanje, uporaba in povezovanje z okoljem. Ta korak zlahka pozabijo, je

pa bistven, etudi je zadnji; vkljuuje dajanje spoznanj delenikom in
odzivanje na njih, uporabo dobrih izidov v procesu sicernjega dela in
verificiranje poroila.
Sedem glavnih nael SROI:

1. Vkljui delenike doloite delenike vae dejavnosti
2. Razumi, kaj se spreminja primerjanje stanja problema pred in po vai
aktivnosti
3. Ovrednoti zadeve, ki so pomembne vrednotenje postavk, ki imajo
neposredno povezavo z vao aktivnostjo/dejavnostjo
4. Vkljui samo, kar je bistveno upotevanje deadweighta (kaj bi se zgodilo
tudi brez vae aktivnosti) in atribucije (vpliv drugih akterjev na dotien
problem, ki ga naslavlja vaa aktivnost)
5. Ne zahtevaj preve pri definiranju in vrednotenju posrednih uinkov je
potrebno biti previden, da ne zajamemo preirokega dometa posledic in s tem
umetno poveamo drubeno vrednost aktivnosti (teko je doloiti jasno mejo)
6. Zagotovi preglednost finanni proksiji za posredne uinke naj bodo vzeti iz
transparentnih virov (zakonov, javno dostopnih informacij, poroil, izkuenj)
7. Preveri izide pregled celotne verige Vnosi, neposredni izidi, posredni
izidi, vpliv.
39

Izzivi pri izraunavanju SROI

Pomanjkanje dobrih podatkov o posrednih izidih je eden od najvejih izzivov, ko se
prvi ukvarjamo s SROI. Da bi omogoili tisti SROI, s katerim vrednotimo za nazaj,
potrebujemo podatke o posrednih uinkih. SROI za napovedovanje pa bo dal
podlago za okvir, s katerim bi zajeli posredne uinke. Pogosto je primerneje, da
zanemo uporabljati SROI za napovedovanje, kolikna bi lahko bila drubena korist,
ne pa da vrednotimo, kakna je bila, kajti tak pristop zagotavlja, da imate pravi nain
zbiranja pravih podatkov in zmorete izvesti popolno analizo v bodonosti.
Raven zahtevane podrobnosti bo odvisna od namena vae analize SROI. Kratka
analiza za interne namene bo zahtevala manj asa, kot popolno poroilo za zunanje
uporabnike, kakrno ustreza zahtevam po verifikaciji.
40

4. NEKATERE TUJE IZKUNJE PRI MERJENJU DRUBENIH UINKOV

SOCIALNIH PODJETIJ
Britanske izkunje pri razvoju socialnega podjetnitva
Zakljuki britanske26 raziskave o socialnem podjetnitvu iz leta 2005 (Harding, 2006)
oblikovalcem politik na tem podroju povedo, da so socialni podjetniki posebna
skupina posameznikov z doloenim in bolj pozitivnim staliem do podjetnitva. Ti
odnosi postanejo manj pozitivni, ko podjetje postane bolj ustaljeno. Podobno, bo bolj
verjetno, da bodo mlaji ljudje in izkljuene skupine postali socialni podjetniki, vendar
raziskava kae, da so stareji ljudje tisti, ki dejansko vodijo bolj uveljavljena podjetja.
Ko pride do vpraanj financiranja, to predstavlja potencialni problem, saj so
uveljavljeni menederji socialnega podjetnitva pogosto zavrnjeni v pronjah za
finanna sredstva, saj ne elijo deliti svojega projekta in so jim stroki komercialnega
financiranja previsoki. V raziskavi povedo, da je strah, da ne pridobijo financiranja,
najveja posamina ovira za socialne podjetnike. Nekateri od 42,5% managerjev
socialnih podjetij - zaetnikov in 34,8% ustaljenih menederjev socialnih podjetij so
poroali o tem kot o najveji oviri, ki bi jo bilo potrebno presei.
Veliko socialnih podjetnikov ima eljo, da bi ustvarili socialno ali drubeno
spremembo. Pri tem potrebujejo dostop do finannih sredstev, kar bi moral biti fokus
politike in komercialnih aktivnosti pri razvoju na mero narejenih storitev, primernih za
to vitalno skupino.
Obstaja e drugo podroje, ki je potencialno zelo pomembno v spreminjanju odnosa
iz osnov in reevanje vpraanj de-motivacije kot izgradnje izkuenj. V raziskavi GEM
UK so zbrali podatke o usposabljanju in njen vpliv za TEA ( ang. Total Entrepreneurial
Activity, slov. skupna podjetnika aktivnost) in SEA (ang. Social Entrepreneurial
Activity, slov. socialno-podjetnika aktivnost) in jih prvi analizirali v letu 2005. Za obe
vrsti podjetnitva velja, da usposabljanje poveuje sposobnost podjetnikih
aktivnosti. Za TEA jih podvaja, za SEA pa celo nekoliko ve.
26 Harding Rebecca. Social Entrepreneurship Monitor, United Kingdom 2006. GEM UK, Foundation for
Entrepreneurial Management, London. Dostopno na:
http://socialinnovationexchange.org/sites/default/files/event/attachments/Gem_Soc_Ent_web.pdf
41

Uinek je bolj znailen pri razlikah med spoloma - pri enskah je dva do trikrat bolj
verjetno, da postanejo socialne podjetnice, e so imele neko obliko dostopa do
podjetnikega usposabljanja. To je primerljivo s priblino polovico vejo verjetnostjo
za vse vrste usposabljanja za moke. Tako kot mainstream podjetnitva, je
spodbujanje socialnega podjetnitva kultura, ki ima za osnovo spodbujanje socialnih
podjetij in socialnega podjetnitva.
Socialni podjetniki imajo specifine znailnosti in zanimivo je, da bodo najbolj
verjetno postali aktivni SEA prav mladi. To pomeni, da se s spodbujanjem socialnega
podjetnitva kot obliko alternativnega modela poslovanja skozi usposabljanje v olah
raven socialne podjetnike aktivnosti poveuje, zlasti v zgodnji fazi podjetnike
dejavnosti.
To bi ponudilo ve posameznikom prilonost za uresniitev njihovega potenciala na
trgu dela s pomojo podjetnitva in tako dejansko ustvarjalo monosti za vse.
Avstralske izkunje pri merjenju drubenih uinkov socialnih podjetij

Avstralska27 avtorja (Barraket, Yousefpour, 2013) v svojem lanku razpravljata o tem,
da je bilo v preteklem desetletju populariziranih nekaj novih metod merjenja vpliva,
kot npr. Social Return On Investment (SROI) oz. drubeno povrailo investiranja.
Navkljub rasti v praksi evalviranja in merjenja vpliva v socialni ekonomiji, je nastalo
relativno malo raziskav, ki bi poroale o merjenju drubenih uinkov socialnih podjetij,
o izzivih, s katerimi se ta sooajo in z posrednimi izidi, ki so jih pridobili kot rezultat
njihovih aktivnosti. Avstralska avtorja sta se lotila tudije petih primerov socialnih
podjetij v Avstraliji in si ob tem zastavila naslednja raziskovalna vpraanja:
27 Barraket, Jo,
and Yousefpour, Nina, (2013): Evaluation and Social Impact Measurement Amongst Small to
Medium Social Enterprises: Process, Purpose and Value, Australian Journal of Public Administration, vol. 72, no.
4, pp. 447458. Dostopno na: http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/14678500.12042/abstract;jsessionid=F573C7287964C9146DEC7B32D5FD72BD.f04t04?
deniedAccessCustomisedMessage=&userIsAuthenticated=false
42

S kaknimi ovirami / izzivi se sooajo socialna podjetja, ko se lotevajo

evalvacije oz. merjenja vpliva?
Kakne so priakovane koristi od evalviranja in merjenja vpliva za majhna in

srednje velika socialna podjetja?
Kako te organizacije uporabljajo znanja, ki jih pridobijo s pomojo evalviranja

njihovih aktivnosti in kakne uinke ima to na nastop organizacije?
Merjenje drubenih uinkov in poroanje socialnih podjetij naj bi bilo uporabljeno za

strateko izboljanje njihovega delovanja, dostopa do virov in gradnje organizacijske
legitimnosti (Nicholls 2009 v Barraket in Yousefpour, 2013).
Med drugim avtorja poroata o tem, da ni mogoe doloiti univerzalnih meril za
merjenje drubenih uinkov socialnih podjetij, saj je narava njihovega dela precej
razlina, enako velja za naravo drubenega vrednotenja, posli socialnih podjetij so
hibridni, cilji orientirani na izpolnjevanje poslanstva in njihovo heterogenost ipd.
Med prebiranjem literature sta avstralska raziskovalca odkrila precej malo
normativnih razprav o vrednosti teh meritvenih aktivnosti socialnih podjetij, njihovih
financerjev ali skupnosti, za katere opravljajo svoje poslanstvo socialna podjetja.
Pogreali so tudi analize pridobljenih informacij zunanjih delenikov in kako
evalvacijski podatki socialnih podjetij vplivajo nazaj na odloitve teh delenikov.
V tudiji so vsakemu od petih udeleenih socialnih podjetij plaali 3.000 avstralskih
dolarjev za stroke osebja, ki je sodelovalo v raziskavi s strani socialnih podjetij.
Raziskavo so opravljali devet mesecev, podatke so zbirali v dveh fazah. V prvi fazi je
potekala skupinska delavnica o merjenju, nato individualni sestanki ter osebni
intervjuji o nainu zbiranja podatkov in evalvaciji.
V drugi fazi so podjetja zbrala podatke in pripravljala poroila o merjenju vpliva, na
voljo so imela svetovanje raziskovalcev (30 ur na organizacijo). Le dve organizaciji
od petih sta uspeli dokonati poroilo, ostale so odnehale e tekom procesa
raziskave. Organizacijama, ki sta zakljuili poroilo, so raziskovalci podali odziv na
njihovo poroilo in priporoila za izboljave ter prihodnje merjenje.
43

Med ugotovitvami raziskave so avtorji zabeleili naslednje:

Ovire za nedokonano sodelovanje v raziskavi so bile npr. interne formalne omejitve
za sodelovanje v raziskavi, vse organizacije so poroale o pomanjkanju asa in
kadra za merjenje (mnogi zdruujejo ve vrst del v eni zaposleni osebi). Poroali so o
omejenem asu za tovrstne aktivnosti, o omejenih sposobnostih osebja, pomanjkanju
izkuenj pri evalviranju in negativen vpliv sodelovanja v raziskavi na prihodke osebja
zaradi dokonanja aktivnosti. Zaradi tega dela je ponekod prihajalo do nedokonanja
drugih nalog v organizaciji in s tem posledino do zamud pri izvedbi teh aktivnosti.
Nekaterim je bila kompleksnost merjenja vpliva in evalvacije izziv. Zabeleili so
pomanjkanje konsistentnosti pri e zbranih podatkih iz razlinih programov ter
kompleksnost nartovanja in evalviranja v dinaminem organizacijskem kontekstu.
Ponekod so o ovirah poroali tudi zaradi organizacijske kulture in pomanjkanja
starejega svetovalnega kadra, drugje je bil razlog za nesodelovanje pomanjkanje
razumevanja ustanoviteljev.
Udeleenci so poroali o naslednjih koristih merjenja:
organizacijsko uenje in razvoj ob izvajanju evalvacije in merjenja uinkov,
izboljana vrednost pri komuniciranju posrednih rezultatov podjetja

zaposlenim, da bi izboljali motivacijo zaposlenih in razvoj,
razvoj organizacijskega razumevanja dolgoronih uinkov njihovih programov,

da bi jih ponovno definirali,
prednosti organizacijskega znanja o zadovoljstvu strank in njihovih potreb,
praznovanje dosekov z osebjem, prostovoljci in koristniki,
benchmarking doloenih rezultatov programov, da bi podprli iro analizo

nastopa organizacije,
razvoj trnih prilonosti,
usklajenost z doloili financerjev za tekoe financiranje,
pomo pri mobilizaciji virov od prihodnjih financerjev (zlasti finannih skladov

in vlad),
44

difuzija inovacij njihovih programov k drugim organizacijam v polju njihovega

dela,
izboljanje storitev, ki jih nudijo,
prenos znanja iz programov na prihodnje osebje.
Ena od dveh organizacij, ki sta zakljuili konno poroilo, se je odloila za

nadaljevanje z merjenjem tudi v prihodnje. Pripravila je multimedijsko predstavitev za
komuniciranje aktivnosti organizacije in rezultatov merjenja za prihodnje uporabnike
in potencialne financerje.
Avtorja ugotavljata, da je pri merjenju pomembno vedeti kaj in kako meriti. Z vidika
financerja je primaren namen merjenja vpliva zagotoviti javno odgovornost za javno
financirane iniciative v tem primeru je pametneje meriti 'celoten program' in
uporabiti manje tevilo kazalnikov, ki so primerljivi med razlinimi ponudniki, kot pa
da vsako posamezno podjetje uporablja multiple indikatorje, ki so specifini za vsako
podjetje posebej in med seboj niso primerljivi in nimajo uinkovite vrednosti pri
skupnem merjenju.
Podobno je na organizacijskem nivoju: e je temeljni namen merjenja vpliva
komuniciranje z uporabniki/koristniki ali internimi deleniki, potem se bo izbor meril in
metod razlikoval precej bolj, kot e bi bil osnoven namen merjenja predstaviti
strokovno uinkovitost financerju.
Literatura se torej do sedaj bolj kot k normativnim doloilom merjenja nagiba k
instrumentalnim vpraanjem o tem, kako meriti.
Merjenje in komuniciranje drubenih uinkov je uinkovito pri preprievanju zunanjih
delenikov za podporo in sofinanciranje naporov socialnih podjetij. Navkljub temu
sorazmerno omejena literatura s podroja merjenja navaja, da merjenje vpliva in
komuniciranje nista kljuni determinanti pri odloitvah nekaterih zunanjih delenikov,
e posebej dajalcev donacij.
45

5. FINANNE KORISTI IN MANJI RIZIKI ZA INVESTITORJE V SOCIALNA

PODJETJA
V mednarodnem okolju vse bolj spoznavajo koristnost javno-zasebnih partnerstev ter
nao soodvisnost v poslovnem in naravnem okolju. V ta namen nastajajo nove oblike
sodelovanja, med njimi t.i. obveznice drubenih uinkov (ang. Social Impact Bonds)
Social Impact Bonds javno zasebna partnerstva pri merjenju drubenih

uinkov
V Veliki Britaniji v okviru projekta Social Impact Bonds (SIBs) 28 e nekaj let
zagotavljajo s strani drave finannim investitorjem v socialna podjetja nagrade, e
dokaejo, da so investirali v so.p., ki imajo velike drubene uinke.
Obveznice drubenih uinkov (SIBs, ang. social Impact Bonds) so oblikovane za
pomo pri reformi javnih storitev. SIBs elijo izboljati drubene rezultate javno
financiranih storitev, takno financiranje pa je pogojeno z doseganjem rezultatov.
Vlagatelji plaujejo za projekt na zaetku, nato pa prejmejo plaila na podlagi
doseenih rezultatov v okviru projekta.
Namesto da se osredotoa na vloke (npr. tevilo zdravnikov) ali izide (npr. tevilo
operacij), SIBs temeljijo na doseganju drubenih "rezultatov" (npr. izboljano
zdravje). Rezultati so vnaprej doloeni in merljivi.
SIBs ponujajo tevilne koristi za predstavnike drave, ponudnike storitev in
investitorje:
predstavnikom drave omogoajo privabiti zasebne vlagatelje, da zgodaj in

preventivno ukrepajo glede zapletenih in dragih drubenih problemov,
28 https://www.gov.uk/social-impact-bonds, 17.6.2014
46

omogoajo poskus zagona novih storitev, brez plaila predstavnikov drave, ki bi

jih sicer morali plaati, etudi ne bi delovale,
lahko pomagajo storitvam, da se prilagodijo tako, da imajo veji poudarek na

preventivi,
lahko omogoijo vejo pronost tistim, ki zagotavljajo storitve, da se prilagodijo in

spremenijo svojo storitev glede na njihove izkunje,
lahko pomagajo dobrodelnim organizacijam in socialnim podjetjem, da se

potegujejo za upravljanje in "plailo na podlagi rezultatov" projektov - projekti, kjer
vlada plaa ponudniku storitev za doseene rezultate.
Plailo temelji na tistem, kar je projekt ali storitev dosegla, ne pa na procesu dela, ki
je bilo opravljeno. Na primer, plaila za obveznice drubenih uinkov zapora
Peterborough so temeljile na tem, ali je projekt znial stopnjo ponavljanja dejanj
zapornikov, ne pa na stroku projekta ali na tevilu oseb, ki so delale na projektu.
Ker plailo temelji na rezultatih in ne na procesu, je ve monosti za inovacije in
vejo svobodo pri predstavitvi reitev, ki delujejo. Posledica tega je bolji rezultat za
dravljane in niji stroek za vlado.
Spodnja slika prikazuje, kako SIBs deluje: zaetno financiranje plaajo vlagatelji za
kritje strokov projekta. Izvajalec izvaja projekt, investitorja pa nato plauje vlada, v
skladu z doseenimi rezultati na posameznih tokah, dogovorjenih v pogodbi.
Tovrstno financiranje investitorjev in s tem spodbujanje socialnega podjetnitva ter
drubenih uinkov le-tega bi lahko sasoma zaivelo tudi v Sloveniji.
Podobno projekte z javno-zasebnim partnerstvom nekaj let financirajo v ZDA 29, delno
tudi po vzoru iz Velike Britanije. Tam menijo, da se s tradicionalno filantropijo denar
za programe porablja, z obveznicami drubenega vpliva pa se vraa in ponovno
vlaga v programe za pomo e ve ljudem.
29 http://harvardmagazine.com/2013/07/social-impact-bonds, 18.6.2014
47

Slika 5: Delovanje Obveznic drubenih uinkov30
Obveznice drubenega vpliva (ang. SIB - Social Impact Bond) - znane tudi kot oblika
"financiranja drubenih inovacij" ali "plailo po uspehu", nudi vladam nain brez
tveganja za doseganje ustvarjalnih drubenih programov, ki bi sicer potrebovali ve
let, da doseejo rezultate. Obiajno se vlade odloijo, katere teave elijo reiti in
nato vstopijo v pogodbeni dogovor s posrednikom (ali organizacijo, ki se zavee z
obveznico). Ta je nato odgovorna za zbiranje kapitala od neodvisnih vlagateljev,
vkljuno z bankami, ustanovami in posamezniki, ter za najem in upravljanje
neprofitnih storitev ponudnikov. e projekt dosega zastavljene cilje, vlada povrne
vlagateljem z donosi na podlagi prihrankov vlade, ki so se zbrali zaradi uspenosti
programa. (Davkoplaevalci prav tako prejmejo del zbranih sredstev v obliki
sproenih javnih sredstev, eprav bodo morda morali biti vlagatelji v celoti plaani
prvi.) Nevtralnega ocenjevalca, dogovorjenega z obeh strani, najamejo za merjenje
izidov in reevanje vseh sporov, ki se ob tem pojavijo.
30 Vir: https://www.gov.uk/social-impact-bonds, 17.6.2014

48

Koristi vlaganja v socialna podjetja britanske izkunje

Ugotovitve britanske tudije Fightback Britain31, ki je bila izvedena v letu 2011 in je
preuevala socialna podjetja v Veliki Britaniji so naslednje:
-
v povpreju je letni promet socialnih podjetij zrasel s 175 000 funtov v 2009 na
240 tiso funtov v letu 2011.
Socialna podjetja ustvarjajo ve slub glede na promet, ki ga dosegajo, v

primerjavi z mainstreammalimi podjetji.
Socialna podjetja izvajajo svoje aktivnosti z namenom naslavljanja vzrokov

prikrajanosti v skupnostih.
Socialna podjetja se koncentrirajo v najbolj deprivilegiranih skupnostih: 39%

vseh socialnih podjetij dela v 20% najbolj deprivilegiranh skupnostih v VB, v
primerjavi s 13% standardnega poslovanja. Bolj prikrajane so skupnosti v VB,
veja verjetnost je, da v njih operirajo socialna podjetja.
Socialna podjetja se ukvarjajo s problemi in izboljujejo stanje v lokalnih

skupnostih. Dele re-investicij socialnih podjetij, ki elijo pripomoi k
doseganju drubenih in okoljskih ciljev, nazaj v skupnost, je 82%.
Socialna podjetja so odgovorna svojim skupnostim. 74% socialnih podjetij

aktivno vkljuuje svoje uporabnike v odloanje o poslovanju dele se je
dvignil na 9 od desetih socialnih podjetij v najbolj deprivilegiranih skupnostih v
VB.
Socialna podjetja v veini poslujejo s iro javnostjo, ne dravo.
Sodelovanje z javnim sektorjem: socialna podjetja, ki delujejo v najbolj

deprivilegiranih skupnostih v VB bodo v veji verjetnosti poslovale z javnim
sektorjem kot glavnim trgovinskim partnerjem kot druga socialna podjetja.
Donacije so glavni vir prihodkov za manj kot pol procenta sodelujoih socialnih
podjetij. Socialna podjetja in filantropija sta popolnoma razlina koncepta.
Socialna podjetja so v rasti presegla standardna MSP 85% socialnih podjetij

je v letu 2010 zraslo, in le 28% MSP je zabeleilo rast. Socialna podjetja
presegajo mala in srednja podjetja (MSP) tudi v poslovnem zaupanju. 57%
socialnih podjetij napoveduje rast v primerjavi z 41% malih in srednje velikih
podjetij. Socialna podjetja prav tako prekaajo MSP v inovacijah, kar 55%
31 Social enterprise UK, Fightback Britain, a report on the state of Social Enterprise Survey 2011, dosegljivo na:
http://www.socialenterprise.org.uk/uploads/editor/files/Publications/Fightback_Britain.pdf, 4.6.2014
49

socialnih podjetij je lansiralo nov produkt ali storitev v zadnjem letu, med tem
ko je bilo med malimi in srednje velikimi podjetji le 47%.
-
Reforma javnega naroanja je nujna: socialna podjetja, ki v glavnem poslujejo

z javnim sektorjem navajajo politiko javnega naroanja kot drugo najvejo
oviro za njihovo trajnost celo vejo kot trajni izziv denarnega toka.
Najveja posamezna ovira trajnosti socialnih podjetij je dostop do financ, kar

44% sodelujoih socialnih podjetij v raziskavi je navedlo, da dostopnost in
razpololjivost financ za njih predstavlja veliko oviro.
Raziskava v letu 2011 je pokazala podrobno sliko socialnih podjetij. Le-ta so v

nasprotju s splonim mnenjem javnosti v veini poslovala s splono javnostjo in ne z
javnim sektorjem. Prav tako je pokazala, da socialno podjetnitvo privablja veliko
start-upov. Raziskava v letu 2013 se je osredotoila na razsenosti, ki so se zgodile
na teh podrojih, spremembe, stagnacijo ali razvoj doloenega podroja oziroma
ugotovitev iz leta 2011.
V letu 201332 so s ponovno raziskavo na podroju socialnega podjetnitva ugotovili:
-
Dele start-upov v sektorju socialnega podjetnitva je izjemen. Skoraj ena

tretjina socialnih podjetij je starih tri leta ali manj.
Start-upi trikrat verjetneje kot stareja socialna podjetja delujejo v sferi

zdravstvene oskrbe (15% vs. 5%), dvakrat verjetneje v socialni oskrbi (16% vs
8%) in prav tako veji dele v izobraevanju (23% vs 14%).
Socialna podjetja so skoncentrirana na britanskih deprivilegiranih skupnostih.

38% vseh socialnih podjetjih deluje na 20% najbolj deprivilegiranih skupnostih
v VB, v primerjavi z 12% tradicionalnih malih in srednje velikih podjetij.
Socialna podjetja v primerjavi s tradicionalnimi podjetji v zelo velikem deleu

vodijo enske, 38% socialnih podjetij vodijo menederke enskega spola, v
primerjavi z 19% MSP in 3% med podjetij indeksa FTSE 100. 91% socialnih
podjetij ima na vodstvenih pozicijah vsaj eno osebo enskega spola. 49%
tradicionalnih malih in srednje velikih podjetij vodijo moki.
56% socialnih podjetij je razvilo nov produkt ali storitev v zadnjih 12-ih
mesecih, v primerjavi z 43% MSP.
32 Social Enterprise UK, The People's business, State of Social Enterprise Survey 2013, dostopno na:
http://www.socialenterprise.org.uk/uploads/files/2013/07/the_peoples_business.pdf
50

11% socialnih podjetij izvaa svoje produkte ali storitve v tujino.
38% socialnih podjetij je pria rasti prometa, v primerjavi z 29% MSP v

lanskem letu.
22% socialnih podjetij je v lanskem letu bilo pria upada prometa, med MSP
kar 31%.
V letu 2013 kar 34% odstotkov socialnih podjetij izraa skrb zaradi politik
javnega naroanja, ki predstavljajo ovire za trajnost socialnih podjetij. V
raziskavi 2011 je bil ta odstotek 25%.
Najpogosteji vir prihodkov socialnih podjetij je splona javnost (32%).

Priblino polovica socialnih podjetij posluje z zasebnim sektorjem.
Dele socialnih podjetij, ki poslujejo z javnim sektorjem se poveuje, sploh

med start-upi. Ve kot polovica (52%) socialnih podjetij vsaj delno posluje z
javnim sektorjem (MSP v 26%).
48% socialnih podjetij je v zadnjih 12 mesecih poskualo dvigniti zunanje

financiranje (dvakrat veji dele kot MSP). 39% socialnih podjetij je navedlo
dostop do financ kot najvejo oviro pri njihovi rasti in trajnosti.
Kako se investitorji odloajo za vlaganje?

Investitorji se obiajno odloajo, ali bodo vloili v donosno organizacijo, posel, ali ne.
V ta namen pripravijo svojo investicijsko strategijo, preuijo posel, ga strukturirajo,
spremljajo njegovo upravljanje, vodenje ter po potrebi izstopijo.
51

Slika 6: Upravljanje vpliva v procesu investiranja 33

Merjenje drubenih uinkov je za investitorje, pa tudi socialna podjetja in dravo zelo
pomembno. Merjenje glede na zahtevnost lahko vkljuuje tudi obsene stroke, zato
se mora naronik merjenja vpraati, kaj meriti, kako in e naj sploh meri (morda so
stroki tega previsoki). Takna presoja pomeni upotevanje naela proporcionalnosti,
z vidika investitorja je predstavljeno na naslednji sliki.
Slika 7: Odloitveno drevo za proporcionalnost34

Merjenje je vsekakor koristno takrat, ko eli investitor oceniti, kakne drubene
uinke pridobi z vlaganjem v doloene aktivnosti ali podjetja. Paziti je potrebno, da
European Commission legislation and in practice relating to:

European Commission legislation and in practice relating to:

52

stroki vlaganja v merjenje ne presegajo strokov aktivnosti za npr. ve kot 5 % in da

merimo, kar naj bi se spremenilo.
Analizo prednosti investiranja v socialna podjetja oziroma doseganje drubenih
uinkov tako z vidika doseganja finannih rezultatov investitorja/socialnega podjetja
kot tudi z vidika opredelitve manjega tveganja investicije v primerjavi z investiranjem
v klasina podjetja dokazujejo omenjene britanske izkunje
6. RAZVOJ SLOVENSKEGA MODELA MERJENJA DRUBENIH UINKOV

SOCIALNIH PODJETIJ
V asu od aprila 2014 do junija 2014 smo po naroilu MDDSZ v intitutu IRDO
opravili raziskavo med slovenskimi socialnimi podjetji o merjenju drubenih uinkov
socialnih podjetij.
V okviru te tudije smo opravili naslednje:
1. Namizno raziskavo literature in virov na ravni EU o merjenju drubenih
uinkov socialnih podjetij ter primerov merjenja in izkuenj s tem v nekaterih
drugih dravah (britanske in avstralske izkunje).
2. Oblikovali model merjenja z obrazci in navodili ter prilogami (kazalniki, ).
3. Testirali model merjenja in obrazce v okviru raziskave, kamor smo povabili 43
registriranih socialnih podjetij v Sloveniji (stanje na dan 21.5.2014), od katerih
je bilo eno so.p. iz registra izbrisano v zaetku leta 2014. tudije primerov
smo poskusili narediti z devetimi izbranimi podjetji, od katerih smo tudije
delno zakljuili le z dvema podjetjema.
4. Izvedli informativno delavnico za vsa slovenska so.p. s predstavitvijo merjenja
drubenih uinkov socialnih podjetij v EU in Sloveniji ter predstavitvijo testnih
obrazcev za merjenje.
V nadaljevanju predstavljamo naa spoznanja.
53

Slovenski model merjenja drubenih uinkov socialnih podjetij

Na podlagi e obstojeih metodolokih izhodi na ravni evropske prakse smo
izdelali model merjenja drubenih uinkov, ki je im bolj prilagojen razmeram in
potrebam socialno podjetnike prakse v Sloveniji. Z modelom smo poskusili pripraviti
osnove:
-
ki jih bo lahko uporabil pravzaprav vsak, ki bo elel opredeliti svoj vpliv na drubo
(klasino podjetje, drubeno odgovorno podjetje, socialno podjetje, ministrstva);
ki bodo MDDSZ omogoale vsaj osnovno evalvacijo ukrepov za spodbujanje

socialnega podjetnitva;
ki ne bodo prezapletene oziroma bodo upotevale realnost slovenskega

podjetnitva (veinoma mikro podjetja, ki jim vse predstavlja stroek in kadrovsko
omejitev);
ki bo omogoal v naslednjih fazah razvoja nadaljnji razvoj podroja v razline

smeri.
Dokumenta Social Return on Investment35 (navodila za uporabo, kot jih je izdala

britanska vlada) in dokument ekspertne skupine EU 36 "GECES"37 o merjenju
drubenih uinkov (e sve) smo preuili po navodilih MDDSZ. Oba dokumenta sta
bila v priblino 80% prevedena v slovenino, recenzija ni bila narejena. Sluita kot
osnova za pripravo modela merjenja drubenih uinkov socialnih podjetij, za javno
uporabo pa je potrebno poakati na uradne prevode teh dokumentov s strani EU. Pri
oblikovanju modela smo preuili tudi nekatera druga gradiva, 38 saj morajo tudi
socialna podjetja inovirati in poskuati ugotoviti posredne izide teh aktivnosti.
35 http://www.thesroinetwork.org/component/docman/doc_download/75-social-return-on-investment-anintroduction, in http://www.thesroinetwork.org/sroi-analysis/the-sroi-guide, 20.4.2014
36 http://ec.europa.eu/internal_market/social_business/docs/expert-group/20131128-impact-measurementsubgroup_en.pdf, 22.4.2014
37 http://ec.europa.eu/internal_market/social_business/expert-group/social_impact/index_en.htm, 23.4.2014
38 M. Mulej: Izvleki iz 'Strengthening social innovation in Europe; journey to effective assessment and
measurement'; EU 2012, ISBN 987-92-79-26122-0 (Coordinated by Directorate-General for Enterprise and
Industry, Directorate B Sustainable Growth and EU 2020, Unit B3 Innovation Policy for Growth., Okvir gradiva
je SIE: Social Innovation Europe Initiative. Dostopno na:
http://ec.europa.eu/enterprise/policies/innovation/files/social-innovation/strengthening-social-innovation_en.pdf,
25.4.2014
54

Osnutek modela smo pripravili na osnovi zgoraj omenjenih in v veini prevedenih

kljunih dokumentov. Nato smo ga nadgradili s pomojo delavnice s socialnimi
podjetji, individualnimi sreanji z vodstvi nekaterih so.p., predstavniki MDDSZ ter e z
drugimi informacijami in viri. Model je kot priloga z obrazci sestavni del te tudije.
Navodila k izpolnjevanju obrazcev in primeri kazalnikov so v pomo pri razumevanju
modela merjenja drubenih uinkov socialnih podjetij.
V nadaljevanju predstavljamo bistvo modela. Za uporabo tega modela pri socialnih
podjetjih v Sloveniji priporoamo naslednje dokumente:
1. Predstavitev modela za uporabo v Sloveniji, namen merjenja drubenih
uinkov, stanje EU spoznanj, osnovnih procesov in pristopov k merjenju (za
razumevanje merjenja);
2. Navodila za izpolnitev vpraalnika (Word) in tabele za SROI analizo (Excel
preglednice);
3. Vpraalnik za socialno podjetje za pripravo modela merjenja (Word
dokument);
4. SROI metodo za izraun vpliva (Excel preglednica);
5. Smernice (povzetke) z obrazloitvami, kako izpeljati proces merjenja in vnaati
podatke v posamezna polja;
6. Mednarodno zbirko priporoenih kazalnikov za izbor primernih kazalnikov
socialnega podjetja glede na njegove dejavnosti in potrebe (pdf dokument);
7. Drugo po potrebi (npr. Vodi SROI za poglobljeno razumevanje, tudije
primerov SROI poroil drugih drav, lasten obrazec povzetka poroila za
komuniciranje z javnostmi in posameznimi deleniki, verifikacijo poroila s
strani zunanjih javnosti, obrazec za pridobitev mnenja o vplivu, ipd.).
V nadaljevanju na sliki prikazujemo postopek izdelave poroila o merjenju drubenih
uinkov socialnega podjetja ali projekta, ki temelji na standardu GECES in SROI
analizi. Pri izdelavi poroila je priporoljivo uporabiti dodatna gradiva, ki so snovalcu
lahko v pomo pri doloanju posameznih postavk v poroilu.
55

Slika 8: Postopek merjenja drubenega vpliva socialnih podjetij v Sloveniji

Vir: Intitut IRDO, junij 2014.
Vsebino poroila v Wordovem dokumentu prikazujemo na naslednji sliki. Ta vsebuje
kljuna poglavja predstavitev socialnega podjetja, opredelitev merjenja, verigo
sprememb ter poroilo o vplivu, vkljuno s potrditvami verodostojnosti poroila, tako
odgovorne osebe socialnega podjetja kot mnenj delenikov.
56

Slika 9: Vsebina vpraalnika za merjenje drubenega vpliva socialnih podjetij v

Sloveniji
Proces merjenja drubenih uinkov socialnega podjetja po metodi za analizo SROI
mree prikazuje slika 10. V tem procesu je opredeljena veriga sprememb v
organizaciji, ki vkljuuje tako delenike, kot vloena sredstva v aktivnosti,
neposredne in posredne rezultate, opazovanje in poroanje ter konen izraun vpliva
ter SROI indeksa.
57

Slika 10: Vsebina kalkulacije SROI za merjenje drubenega vpliva socialnih

podjetij v Sloveniji
Za pripravo poroila o merjenju drubenih uinkov mora tako so.p. izpolniti vpraalnik
v Wordu in SROI analizo v Excel preglednici ter ga po potrebi ustrezno komunicirati
svojim delenikom (zaposlenim, financerjem, skupnosti ipd.).
Slovenski model merjenja drubenih uinkov izhodia in zakljuki
Slika v nadaljevanju prikazuje dimenzije drubenega delovanja, po katerih je
zamiljeno merjenje drubenih uinkov socialnih podjetij. Vsaka organizacija naj bi
razmislila o tem, kaken je namen merjenja, kako se ga bo lotila, kakni so notranji
sistemi organizacije in aktivnosti ter kakne so spremembe kot posledica teh
aktivnosti za vkljuene delenike. Predstaviti je potrebno neposredne izide teh
sprememb na ravni organizacije in posredne izide teh sprememb na ravni drube. Ob
upotevanju vplivov okolja na organizacijo se nato ustrezno zmanja konen vpliv
organizacije na drubo, ki ga lahko organizacija izmeri s pomojo SROI analize.
58

Slika 11: Dimenzije drubenega delovanja39

Izhodia in zakljuki za pripravo in uporabo tega modela v Sloveniji e pred
njegovim testiranjem pri socialnih podjetjih (maj-junij 2014) so bili:
Slovenski model temelji na preuitvi GECES predloga standarda in SROI. Je

poenostavljen model, zato so ponekod zahtevani odgovori v kraji obliki in temu
primerno tudi konno poroilo.
Za obseneja poroila bi bilo potrebno vloiti veliko asa, denarja in strokovne

usposobljenosti, kar pa po navodilih MDDSZ trenutno slovenskim socialnim
podjetjem ni mogoe zagotoviti. Zato je MDDSZ zahteval poenostavljeno obliko
modela merjenja drubenih uinkov za slovenske razmere, ki jih oznaujejo
prevladujoa novonastala socialna podjetja mikro velikosti.
Merjenje drubenih uinkov je proces, ki ga organizacija izvaja ves as delovanja,

saj mora nenehno komunicirati s svojimi deleniki.
Gre za obseen proces, posebno pri uporabi SROI metode, ki zahteva razlina
znanja: merjenje uinkov, vrednotenje, komuniciranje, raunovodska znanja,
39 Vir: Proposed Approaches to Social Impact Measurement in
European Commission legislation and in practice relating

to: EuSEFs and the EaSI , GECES Sub-group on Impact Measurement , 16 February 2014 , (following initial publication
on 28th November 2013), dostopno tudi na: http://ec.europa.eu/internal_market/social_business/docs/expertgroup/20131128-impact-measurement-subgroup_en.pdf, 17.6.2014
59

raunalnika pismenost kar so potrdila tudi socialna podjetja v procesu

praktinega preverjanja modela;
Izraena potreba socialnih podjetij po poenotenju rezultatov in kazalnikov glede

na dejavnost socialnega podjetnitva po naem mnenju ni prava pot za
prihodnost, saj neustrezno izenauje socialna podjetja med sabo in jim jemlje
unikatno identiteto ter monost inovativnega delovanja posameznega socialnega
podjetja.
Glede na izraeno eljo socialnih podjetij po spletni verziji modeliranja

priporoamo uporabo testne verzije social e-valuator, ki sicer za metodo merjenja
uporablja SROI (povezava: http://www.socialevaluator.eu/).
Kot mono nadaljevanje procesa modeliranja drubenih uinkov v Sloveniji zato

glede na prej omenjene lastnosti, v splonem priporoamo uporabo okvirjamatrike rezultatov in kazalnikov oz. oblikovanje sorodnih, lastnih rezultatov in
kazalnikov.
Za socialna podjetja, ki elijo nadaljnjo analizo drubenih uinkov svojega

delovanja na ravni podjetja ali na ravni vira financiranja, priporoamo SROI
metodo kljub doloenim omejitvam zaradi njene razirjenosti uporabe.
Za merjenje drubenih uinkov, ki bo v sklopu EU finannih instrumentov v

prihodnosti postalo potreben pogoj pridobivanja sredstev, bi bilo smiselno
zagotoviti ustrezno pomo socialnim podjetjem, vsaj mikro, majhnim in
novonastalim, po monosti iz katerega od evropskih finannih instrumentov.
Upotevati je potrebno morebitna podvajanja uinkov za iste delenike.
Za verifikacijo poroil bi se morala ustanoviti ekspertna skupina.
Koristi merjenja drubenih uinkov

Merjenje drubenih uinkov slovenskim so.p. v povezavi s kalkulacijo SROI prinaa
ve koristi:
Obrazci za merjenje so.p. sluijo kot brezplana pomo pri vrednotenju rezultatov
njihovega dela.
Na ta nain lahko zberejo koristne informacije za njihovo poslovno odloanje in

nartovanje, ki jih lahko uporabijo pri promociji njihovega dela in drugod.
S poroanjem o drubenih uinkih so.p. se le-tem okrepi promocija podjetja ter s

tem njegov ugled.
60

Poveajo se monosti za pridobitev dodatnih finannih sredstev (EU v prihodnje

nartuje kar nekaj sofinanciranj socialnih podjetij, osnova za odloanje pa bodo
ocene o vplivu socialnih podjetij in njihovih uinkov na drubo).
Kandidirajo pa lahko na razpisu za pridobitev Slovenske nagrade za drubeno

odgovornost HORUS (www.horus.si), kjer bo letos prvi dodana nova kategorija
socialna podjetja. S pomojo izpolnitve obrazcev bodo so.p. laje analizirala svoje
stanje in se pripravila za prijavo na razpis za nagrado HORUS 2014 kategorija
socialna podjetja.
7. TESTIRANJE SLOVENSKEGA MODELA MERJENJA DRUBENIH UINKOV

MED SOCIALNIMI PODJETJI
Vzorec za raziskavo (testiranje modela)
V evidenci MDDSZ je bilo na dan 21.5.2014 registriranih 43 socialnih podjetij v
Sloveniji od katerih je bilo eno so.p. iz registra izbrisano v zaetku leta 2014. Tabeli
in grafa v nadaljevanju prikazujeta tevilo socialnih podjetij po vrstah pravno
organizacijskih oblik in letu registracije za so.p.. Med pravnoorganizacijskimi oblikami
vodijo zavodi s 35,71%, sledijo jim drutva in zveze drutev s 26,19% ter zadruge s
19,05 %. Kot d.o.o. je registriranih 7 podjetjih (16,67%), najmanj pa je ustanov (le 1
oz. 2,38%).
tevilo so.p. vpisanih v register MDDSZ na dan 21.5.2014
po pravnoorganizacijski obliki
Pravnoorganizacijska oblika
tevilo
dele
zavod
15
35,71
drutvo, zveza drutev
11
26,19
d.o.o.
7
16,67
ustanova
1
2,38
zadruga
8
19,05
skupaj
42
100
dodatno 1 so.p. (zadruga) feb. 2014 brez statusa so.p.
61

tevilo so.p. v evidenci MDDSZ na dan 21.5.2014 po vrsti pravnoorganizacijske oblike
zavod
drutvo, zveza
drutev
8
15
d.o.o.
ustanova
zadruga
11
Slika12: tevilo so.p. v evidenci MDDSZ na dan 21.5.2014 po vrsti pravnoorganizacijske oblike
Vir: Intitut IRDO, junij 2014
Po datumu registracije je lahko razbrati rast tevila slovenskih so.p. z leti. Tako je bilo
kmalu po sprejemu Zakona o so.p. leta 2012 registriranih prvih 6 so.p. (14,29%
podjetij, zajetih v to raziskavo), v letu 2014 je tevilo podjetij zraslo za ve kot trikrat
(iz 6 na 20, skupaj dele ustanovljenih v letu 2013 predstavlja 47,62 % vseh podjetij,
zajetih v to raziskavo), v letu 2014 pa je do 21.5.2014 bilo e 16 podjetij na novo
registriranih kot so.p (38,10% vseh zajetih podjetij, vkljuenih v to raziskavo).
tevilo so.p. vpisanih v register MDDSZ na dan 21.5.2014
po datumu registracije za so.p.
Leto
tevilo
dele
2012
6
14,29
2013
20
47,62
2014 (do 21.5.2014)
16
38,10
skupaj
42
100
dodatno 1 so.p. (zadruga) feb. 2014 brez statusa so.p.
62

tevilo so.p. v evidenci MDDSZ na dan 21.5.2014 po datumu registracije za so.p.

25
20
20
16
15
tevilo
10
6
5
0
2012
2013
2014 (do 21.5.2014)
Slika 13: tevilo so.p. v evidenci MDDSZ na dan 21.5.2014 po datumu

Razlog za vedno veje ustanavljanje teh podjetij je poveano zanimanje za socialno
podjetnitvo v Sloveniji, ki je bilo omogoeno s sprejemom zakona 40 o so.p. in
drugimi akcijskimi narti ter ukrepi Vlade RS na tem podroju v preteklih letih. Veliko
spodbud je bilo danih preko javnih razpisov za spodbujanje socialnega podjetnitva,
v letu 2014 npr. prednjai monost korienja javnih del za so.p. (Sklop 2 41), kjer vseh
razpololjivih sredstev do konca maja 2014 so.p. e niso porpala.
Rezultati raziskave med socialnimi podjetji
Od 42 podjetij smo skupaj z MDDSZ izbrali 9 podjetij za temeljiteje sodelovanje in
svetovanje pri izpolnitvi testnih obrazcev v okviru priprave modela merjenja
drubenih uinkov socialnih podjetij v Sloveniji, zlasti tistih, ki na slovenskem trgu
delujejo ve kot pol leta. Kot prikazujeta tabeli in grafa v nadaljevanju, je bilo v
izdelavo tudij primerov vkljuenih najve zavodov (4 oz. 44,44 %), sledijo jim d.o.o.
(2 oz. 22,22 %) ter po eno drutvo, zadruga in ustanova (po 11,11%).
40 http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/trg_dela_in_zaposlovanje/socialno_podjetnistvo/, 5.6.2014
41 http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=729, 16.6.2014
63

tevilo so.p. vkljuenih v temeljiteje testiranje obrazcev

po pravnoorganizacijski obliki
Pravnoorganizacijska oblika
tevilo
zavod
4
drutvo, zveza drutev
1
d.o.o.
2
ustanova
1
zadruga
1
skupaj
9
dele
44,44
11,11
22,22
11,11
11,11
100,00
tevilo so.p. vkljuenih v temeljiteje testiranje obrazcev po pravno-organizacijski obliki

4.5
4
3.5
3
2.5
2
1.5
1
0.5
0
2
1
tevilo
Slika 14: tevilo so.p. so.p., vkljuenih v temeljiteje testiranje obrazcev po

pravno-organizacijski obliki
Glede na datum registracije je bilo v tudijo primerov vkljuenih po tiri so.p.,
ustanovljenih v letih 2012 in 2013 (po 44,44 %) ter eno so.p. (11,11 % vseh
vkljuenih v tudijo primerov), ustanovljeno v letu 2014. Razlog za vkljuitev starejih
podjetij je bil predvsem ta, da smo eleli skozi tudije primerov prikazati uinke e
nekaj asa delujoih so.p. in z njihovim odzivom izboljati slovenske obrazce za
merjenje drubenih uinkov socialnih podjetij.
tevilo so.p. vkljuenih v temeljiteje testiranje obrazcev
po datumu registracije za so.p.
tevil
Leto
o
2012
4
2013
4
2014 (do
21.5.2014)
1
64
dele
44,44
44,44
11,11

skupaj
100,00
tevilo so.p. vkljuenih v temeljiteje testiranje obrazcev po datumu registracije za so.p.

4.5
4
3.5
3
2.5
tevilo
2
1.5
1
0.5
0
2012
2013
2014 (do 21.5.2014)
Slika 15: tevilo so.p., vkljuenih v temeljiteje testiranje obrazcev po

datumu registracije za so.p.
Na sodelovanje v raziskavi se je odzvalo osem podjetij, od tega so obrazce priela
izpolnjevati tiri podjetja (44,44% vseh izbranih socialnih podjetij za tudije primerov),
dokonali sta jih v testni verziji dve podjetji (22,22 % dele odziva izbranih so.p.). Eno
podjetje je izpolnilo samo SROI preglednico (brez vpraalnika), drugo podjetje je
izpolnilo samo vpraalnik (brez SROI preglednice). Dve podjetji sta obljubili
sodelovanje, a zaradi prezasedenosti obrazcev do dokonanja tudije nista izpolnili.
Eno podjetje pa v raziskavi zaradi prezasedenosti ni elelo sodelovati (11,11 % dele
izbranih so.p.).
t.
podjetij
2
2
4
1
9
Pronje za izpolnitev testnih

obrazcev - 9 izbranih podjetij:
podjetji obrazce izpolnili popolno
podjetji izpolnili delno, akamo
dopolnitve
podjetja niso izpolnila obrazcev
podjetje ni elelo sodelovati
skupaj izbranih podjetij
dele odziva v %
22,22
22,22
44,44
11,11
100,00
65

Pronje za izpolnitev testnih obrazcev 9 izbranih podjetij, dele odziva v %, do 20.6.2014
11.11
podjetji obrazce
izpolnili popolno
22.22
podjetji izpolnili delno,

akamo dopolnitve
podjetja niso izpolnila
obrazcev
44.44
22.22
podjetje ni elelo
sodelovati
Slika 16: Pronje za izpolnitev testnih obrazcev 9 izbranih so.p. in dele odziva
v % do 20.6.2014
Da bi laje testirali obrazce in slovenskim podjetjem predstavili to raziskavo ter koristi
od merjenja drubenih uinkov socialnih podjetij, smo v Ljubljani 16.6.2014
organizirali delavnico s predstavitvijo teh vsebin.
Nanjo smo povabili vseh 42 registriranih so.p. do dne 21.5.2014. Vabilu se je odzvalo
12 so.p. (od tega 13 fizinih oseb, predvsem iz vrst vodstev so.p.) oz. 28,57% od
vseh 42 registriranih so.p. v Sloveniji (do 21.5.2014, vpisanih v evidenco so.p. pri
MDDSZ). Na sreanju so sodelovali tako predstavniki so.p., kot izvajalci tudije in
predstavniki MDDSZ ter ena predstavnica podpornega okolja. Ve o gradivih s tega
sreanja je predstavljeno v prilogi tej tudiji.
Prisotnih na delavnici v Ljubljani 6.6.2014:
12 so.p., od tega 13 fizinih oseb
1 podporna organizacija (Fundacija Prizma)
4+1 podporno osebje (3 predstavnice MDDSZ, 2 predstavnici IRDO; 1 MDDSZ
se je pozabila vpisati v seznam prisotnih)
Skupaj 19 prisotnih oseb na delavnici
66

S pomojo delavnice so udeleenci pridobili predvsem vpogled v kompleksnost

tovrstnega merjenja, pomagala pa jim je tudi k strukturiranemu razmiljanju o ciljih, ki
si jih v socialnem podjetju zastavljajo. Spregovorili smo tudi o nainu poslovanja in
spremembah, ki jih s poslovanjem v drubi dosegajo, o jasnejem oblikovanju in
komuniciranju lastne identitete, o finannem ovrednotenju lastnih aktivnosti in
dosekov, ki jim pomagajo pri pridobivanju prihodkov.
Za izvedbo delavnice in tudije primerov smo pripravili naslednje obrazce,
posodobljeni pa so dosegljivi tudi v prilogi tej tudiji:
2014 IRDO - Vabilo so.p. za sodelovanje pri testiranju modela - osnutek
Merjenje drubenih uinkov socialnega podjetja, seminar 6.6.2014, LJ
2014 IRDO - Izjava o varovanju poslovne skrivnosti pri testiranju modela
2014 IRDO - Merjenje DUSP - navodila za izpolnjevanje vprasalnika
2014 IRDO - Merjenje DUSP -Vprasalnik_Socialno Podjetje_maj 2014, prazen
2014 IRDO - Merjenje DUSP -Vprasalnik_Socialno Podjetje_maj 2014, primer

IRDO Model M
2014 IRDO - SROI Preglednica za merjenje db uinkov so.p. prazna
2014 IRDO - SROI Preglednica za merjenje db uinkov so.p. - primer

MODEL_M_IRDO
2014 IRDO - SMERNICE ZA MERJENJE DRUBENEGA

VPLIVA_InvestingForGood, povzetek
GuideToSROI-slovenski_povzetki
Primeri kazalnikov po podrojih - INVESTIRANJE ZA DOBRO
V asu tudije smo opravili predstavitve merjenja drubenih uinkov ter so.p. e na
naslednjih dogodkih in v gradivih:
Posvet Spodbujanje socialnega podjetnitva-prilonost kreiranja novih

delovnih mest, 21. maj 2014, Zavod za zaposlovanje, Karierno sredie
CIPS, Gregorieva 15, Maribor (ppt. v prilogi)
Predstavitev poteka tudije v internem glasilu intituta IRDO za nae lane,

2014IRDO MOZAIK, maj 2014, 5-VII, Prve slovenske drubeno odgovorne
novice (pdf v prilogi)
67

ezmejni zaposlitveni sejem42 v Mariboru, 22. maja 2014 v prostorih

Univerzitetnega portnega centra Leona tuklja, predstavitev podpornega
okolja za so.p. v sodelovanju s ZRSZ OS Maribor.
8. UGOTOVITVE RAZISKAVE - POVZETKI ZA ODLOANJE

Udeleenci delavnice v Ljubljani dne 6.6.2014 in nekateri vkljueni v izdelavo tudije
primerov so predlagali naslednje izboljave:
a. obrazcev za merjenje:
o vpraanja o komuniciranju postaviti na konec vpraalnika,
o dodati priporoila zunanjih partnerjev, mnenje o vplivu,
o pripraviti dodaten vpraalnik za delenike, da sodelujejo v procesu merjenja
aktivno - vkljuiti delenike v celoten proces merjenja,
o upotevati je potrebno morebitna podvajanja uinkov za iste delenike,
o razmisliti, kako vkljuiti vrednotenje okoljskih strokov (eksterni stroki),
o razmisliti, ali je smiselno dodati v obrazec e ROI, kar naj bi bilo dodano e v
raunovodskih indeksih,
o razmisliti o oblikovanju morebitne programske opreme (slovenske ali tuje) za
olajano izvedbo merjenja drubenih uinkov so.p.,
b. naina poroanja:
o merjenje drubenih uinkov je proces, ki ga organizacija izvaja ves as
delovanja, saj mora nenehno komunicirati s svojimi deleniki, zato lahko
predstavlja breme za organizacijo, po drugi strani pa prednost pri promociji
organizacije. V ta namen je potrebno razmisliti, kdaj je merjenje potrebno,
koristno in komu je namenjeno, da ne bo po nepotrebnem dodatno obremenilo
so.p.;
o poroanje naj bo prostovoljno (kot DOP) in ne obvezen del prijav na razpise,
o imeti bi bilo potrebno dve posebni zunanji neodvisni strokovni skupini:
o
za verifikacijo poroil,
za svetovanje pri pripravi poroil,
42 http://www.ess.gov.si/obvestila/obvestilo?aid=854, 22.5.2014
68

ki bi naj bili sofinancirani iz javnih sredstev, saj sama so.p. za to nimajo na

voljo sredstev,
o so.p. bi lahko ob letnem poroilu oddala posebno poroilo o izpolnjevanju
ciljev (sestavni del poroila bi lahko bil tudi SROI rezultat), vendar to ne bi
smelo biti obvezno, ampak le priporoljivo,
o poroilo naj bo poslovna skrivnost, le povzetek poroila naj bi bil za javnost, v
kolikor se vodstvo so.p. s tem strinja.
Veino predlogov smo pri oblikovanju konne verzije obrazcev za merjenje
raziskovalci tudi upotevali, al pa ni bilo mogoe upotevati vseh.
Teave, s katerimi se so.p. trenutno sooajo v Sloveniji (po mnenju udeleencev
raziskave):
a. na ravni socialnega podjetja:
o so.p. nimajo konkretno sistemsko postavljenih ciljev, zato ni mono meriti
uinkov, nimajo znanja in izkuenj s podroja poslovnega nartovanja in
stratekega delovanja,
o za izvajanje merjenja obstajajo vedno kljune omejitve: asovne,
vsebinske, izvedbene, finanne,
o e drava za so.p, nima na voljo finannih spodbud, zakaj bi sploh
poroali, se spraujejo nekatera so.p.,
o VEM toke ne poznajo delovanja so.p. in ne morejo dobro svetovati, zato
nove kandidate za so.p. napotujejo na obstojea so.p., ki pa nimajo asa in
denarja za svetovanje drugim. Potrebna bi bila finanna podpora drave pri
mentorskem sistemu usposabljanja so.p. drugih so.p. v posameznih
regijah Slovenije.
o Merjenje je obseen proces, ki zahteva razlina znanja: merjenje uinkov,
vrednotenje, komuniciranje, raunovodska znanja, raunalnika pismenost
dobrodola bi bila brezplana eksterna pomo za slovenska so.p..
69

b. na ravni zakonodaje o so.p. in podpornega okolja za razvoj so.p.:

o zaradi statusa imajo so.p. v Sloveniji zaenkrat ve omejitev kot prednosti
(zlasti zaradi administrativnih ovir),
o ni urejenega podpornega okolja za razvoj so.p. ali pa to ne deluje dovolj
dobro,
o ime: mnoga socialna podjetja bi za naziv pravne osebe namesto 'so.p.' raje
imela npr. 'drubeno koristno podjetnitvo' (social purpose enterprise),
zlasti, ker mora biti tudi so.p. usmerjeno v podjetnitvo, da lahko na trgu
preivi, in ne zgolj v socialne aktivnosti
o pri razpisih ostaja problem trajnosti izbranih projektov (ko se razpisi
zakljuijo, ni ve sredstev in nekatera so.p. poniknejo, umrejo), problem
pravnih oblik in pomanjkanja razpisov (nekateri razpisi v preteklosti so.p.
niso dovoljevali sodelovati, kasneje so doloila spremenili, a novih razpisov
ni bilo objavljenih).
Predlogi za razvoj so.p. in podpornega okolja
a. na ravni podjetja:
Tip A so.p.:
zmanjati omejitev dejavnosti: podjetja lahko predlagajo raziritev

dejavnosti,
bistvo so.p. je, da se dobika ne deli (mnoga podjetja se zavedajo, da se le

tako podjetje lahko razvija, gospodarno posluje), zato bi bilo potrebno to e
dodatno promovirati.
TIP B so.p.:
zagotoviti je potrebno e ve spodbud za zaposlovanje ranljivih skupin

(sedaj: javna dela sklop 2, projekt zaposli.me, za mlade subvencija)
smiselno bi bilo izenaiti pogoje za so.p. tipa B pri zaposlovanju invalidov

in zaposlitvene centre z invalidskimi podjetji (izenaiti celoto = pogoje +
olajave pri tipu B z inv. podjetji)
so.p. naj bi bila vkljuena v kvotni sistem (izpolnjevanje nadomestne

kvote), podobno kot invalidska podjetja.
70

b. na ravni drave oz. podpornega okolja:

o prva so.p., ki uspeno nadaljujejo svoje delo tudi nekaj let po sofinanciranju s
strani drave in dosegajo e druge pozitivne rezultate, je smiselno usposobiti
za svetovalno dejavnost v regiji (kot inkubatorji za bodoa so.p., uni centri,
toke VEM),
o vzpostaviti je potrebno programe usposabljanja za menederje iz naslednjih
podroij: sociala, gospodarstvo, NVO (morda tudi kot visokoolski program),
tudi s podroja merjenja drubenih uinkov,
o pojavlja se potreba po davnih olajavah za investitorje za vlaganje v
socialni kapital (kupovanje podjetij, monost razvoja v sodelovanju s tujino),
o upravljanje so.p. sektorja prestaviti na MGRT, ker so.p. ni sociala, ampak
predvsem gospodarstvo,
o vzpostaviti direktorat ali agencijo za so.p., v njem naj sodelujejo predstavniki:
MGRT, MDDSZ, MNZ, MKO, , zlasti MGRT naj v okviru prorauna zagotovi
sredstva za delovanje tega direktorata, agencije - naloga: upravljanje
strategije, ukrepov, vzpostavitev in delovanje podpornega okolja, razvoj
sektorja so.p., ipd.,
o zagotoviti programsko opremo (slovensko ali tujo) za olajano izvedbo
merjenja drubenih uinkov so.p..
Dodatni predlogi raziskovalcev glede modela merjenja drubenih uinkov v
Sloveniji
Raziskovalci smo testirali tudi 30-dnevno brezplano testno verzijo programa
'socialevaluator'43, ki temelji na podobnem modelu izraunavanja SROI, kot ga je
uporabil intitut IRDO. Za potrebe testiranja smo izpolnili vpraalnik po korakih in
pridobili testno poroilo (v prilogi) za intitutov projekt Model M (usposabljanje mladih
brezposelnih oseb v Podravju za podjetnitvo, nevladnitvo in aktivno iskanje
zaposlitve). Pokazalo se je, da je ta programska oprema prijazna uporabniku, vendar
prav tako zahteva menederski strateki razmislek o aktivnostih so.p., njegovih
delenikih, spremembah, rezultatih in vplivu. Za uporabo tega programa bi moralo
43 http://www.socialevaluator.eu/, 10.6.2014
71

so.p. odteti 250 britanskih funtov letno, kar pa za slovenska podjetja v tem trenutku
predstavlja dodatno finanno breme.
Za osnoven izraun vrednosti SROI je zato dovolj uporaben slovenski model
merjenja, ki je so.p. na voljo brezplano in jim omogoa samostojen vnos kljunih
podatkov o poslovanju, delenikih, nartovanih aktivnostih in s tem povzroenih
spremembah pri poslovanju ter njihovih vplivih na neposredne rezultate v organizaciji
in posredne rezultate v drubi. Posledica teh izraunov je prikaz vpliva s pomojo
izrauna SROI, ki ob dobrem komuniciranju z deleniki dodatno krepi ugled so.p.
Tako zbrane podatke so.p. nato predstavi v skupnem poroilu, ki ga komunicira s
svojimi deleniki ob razlinih prilonostih.
Pomembno je opozoriti, da v procesu merjenja drubenih uinkov ne moremo
poenotiti kazalnikov vseh organizacij, saj ima vsako so.p. drugano poslovanje in
razline delenike ter s tem povezane kazalnike pri merjenju. Torej je potrebno za
vsako podjetje posebej izraunati SROI, predtem pa kot njemu prilagojeno (tailor
made) pripraviti nabor delenikov, dejavnosti, nartovanih sprememb, kazalnikov in
virov informacij za merjenje ter stopenj zmanjanja vpliva.
Razlinost merjenja pri so.p. bi lahko primerjali tudi z iskanjem primernega oblaila
za posameznika. Vsakomur ne pristoji vse (barve, oblike, vzorci), vsi nimamo enake
konfekcijske tevilke in vsak si ne more privoiti enake cene za eleno oblailo
(zlasti, e ima premalo sredstev za preivetje).
Slovenski pogled na razvoj socialnega podjetnitva v EU in Sloveniji 44
EuSEF v uvodnih dolobah napoveduje, da bo izvajanje uredbe EuSEF zahtevalo

dodaten sprejem delegiranih aktov (te oblikuje in sprejme Komisija) in sicer za
zagotovitev primerljivosti in usklajenosti podatkov in postopkov. Poleg tega uredba
44 TOMISLAVA ARH, Ministrstvo za delo, druino, socialne zadeve in enake monosti, Sektor za zaposlovanje,
socialno podjetnitvo in migracije . Navedbe o drubenih uinkih in socialnih podjetjih v evropskih pravnih aktih
EuSEF in EaSI. Interno gradivo, poroilo lanice skupine GECES iz Slovenije, 2014.
72

zavezuje upravitelja sklada, da opredeli jasne postopke vkljuno s kazalniki za

doseganje drubenih uinkov socialnih podjetij, v katere sklad vlaga.
Oboje (primerljivost podatkov, postopkov ter usmeritve upraviteljem za opredelitev

postopkov in kazalnikov dr. uinkov) je razlog, zakaj je skupina GECES dobila nalogo
o opredelitvi naina merjenja drubenih uinkov. Poroilo GECES je torej podlaga za
predvidene delegirane akte Komisije. Komisija je trenutno (maj 2014) v precejnji
zagati, saj je uredba EuSEF veljavna e od marca 2013, kljub temu da je sicer
oznaka sklad socialnega podjetnitva prostovoljna odloitev upravitelja sklada in
pa da situacija na finannih trgih in institucijah e ne zahteva hitenja.
Finanni
strokovnjaki
(Ernst&Young,
http://www.theguardian.com/sustainable-
business/evolution-social-entrepreneurship-funds-eu-q-a) namre menijo, da se

tovrstni skladi ne bodo pojavili ez no, ker imajo upravitelji skladov trenutno e
angairana sredstva in s tem obveznosti do investitorjev. Ocenjujejo tudi, da je
ivljenjski cikel investicije v socialno podjetje nad 5 let, zaradi esar se bodo novi
EuSEF ustanavljali le obasno.
Poleg tega so trenutno obremenjeni s prilagajanjem novi direktivi za upravitelje

alternativnih skladov, skupini katerih se poleg e uveljavljenih prikljuuje tudi EuSEF.
Rok za prenos direktive je bil julij 2013, do takrat so bile drave lanice dolne v svoji
zakonodaji urediti doloila za izvajanje direktive. Slovenija tega ni storila v roku in se
je glede tega e mogla zagovarjati Komisiji. V odgovoru Komisiji decembra 2013 se
je zavezala (http://www.mf.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/43/1817/), da
bo direktivo ustrezno prenesla z Zakonom o upraviteljih alternativnih investicijskih
skladov (ZUAIS) in Spremembami in dopolnitvami Zakona o investicijskih skladih in
drubah za upravljanje (ZISDU-2B), ki bosta predvidoma sprejeta spomladi 2014.
73

Finanniki komentirajo, da za investiranje v socialno podjetnitvo naeloma ne

potrebujejo lastnega reima, kot ga sicer predpisuje uredba EuSEF, ker e obstaja
nekaj uveljavljenih oznak
s podroja trajnostnega investiranja kot so UCITS
(evropska oznaka za tradicionalne maloprodajne sklade) in razlini mikrofinanni

instrumenti-takni skladi vsi dosegajo okoljevarstvene, socialne in upravljavske
kriterije (t.i. ESG kriteriji). Med njimi so takni na podlagi samoregulacije, lahko pa se
ravnajo tudi po zunanjih priznanih kriterijih npr. LuxFLAG oznaki, ki jo podpira
neprofitna agencija in je namenjena mikrofinannim instrumentom in investicijam v
okolje v Evropi.
Vsekakor pa med finanniki prevladuje mnenje, da je t.i. trajnostno investiranje

oziroma investiranje po ESG kriterijih, v porastu. Veino povpraevanja trenutno
ustvarjajo nevladne organizacije (filantropija), vendar se bo sasoma povpraevanje
irilo in poslalo splono, mainstream. Vodilni investitorji zato e danes del svojih
portfeljev namenjajo sredstvom po ESG kriterijih. Vlaganje v socialno podjetnitvo
namre primarno ne pomeni doseganje finannih donosov, kljub temu pa Eu SEF
obeta dobre in kvalitetne donose. Trajnostno investiranje, kamor spada tudi EuSEF,
namre izkazuje vsaj enake, e ne celo bolje donose kot precejnje tevilo drugih
investicijskih skladov.
Ne glede na e obstojee oznake in monosti oznaevanja pa oznaka EuSEF

ustvarja prepotrebno vidnost investiranja v socialno podjetnitvo in s tem spodbuja
razmah le-tega vkljuno z izkazovanjem nekaterih minimalnih standardov kvalitete.
Ne glede na okoliine EuSEF v praksi, pa je Komisija dolna izdati ustrezne
delegiranje akte in e vedno je sooena s problemom velike raznolikosti socialnih
podjetij v Evropi tako v smislu pravnih oblik kot velikosti, kar je osnovna ovira za
zagotovitev primerljivosti in usklajenosti podatkov ter postopkov. Poleg tega je
potrebno najti ravnoteje med interesi financerjev ter njihovo percepcijo doseganja
drubenih uinkov in s tem oblikovanja ustreznih kazalnikov in na drugi strani z cilji in
z realnimi zmonostmi, ki izhajajo iz velikosti socialnega podjetja. Na podlagi GECES
74

poroila in tudi na podlagi mnenj lanov GECES se bo Komisija lotila te naloge, pri
emer je potrebno poudariti, da so predstavniki socialnih podjetij e izrazili precej
negativno mnenje, ker se poroilo bolj nanaa na naloge upravitelja sklada kot pa na
socialna podjetja, kar je do doloene mere normalno, ker gre za poroilo o tem, kako
izvajati uredbo, ta pa doloa naloge upraviteljem skladov. Vsekakor je mo zakljuiti,
da bo teko najti ravnoteje in univerzalno reitev s takimi predpostavkami.
GECES poroilo je hkrati tudi osnova za poskus praktinega uvajanja merjenja za

slovenska socialna podjetja, ki ga je MDDSZ naroilo pri zunanjih izvajalcih, pri
emer je treba poudariti, da gre za pomembno razliko lastnega oblikovanja drubenih
uinkov socialnega podjetja v primerjavi s predpisovanjem drubenih uinkov
financerjev socialnim podjetjem. Slovenija se je torej prikljuila toku aktualnega
dogajanja v EU in se lotila naloge oblikovanja drubenih uinkov in njihovih
kazalnikov na praktinem nivoju, za socialna podjetja.
Lahko reemo, da je naa pot delovanja obratna, kot ga trenutno spremljamo v EU in

se zdi vsaj v tej fazi bolj ustrezna (bottom-up). V slovenskem primeru nekoliko
prehitevamo delegirane akte, ki bodo v prvi vrsti veljali za finanne institucije in ki
bodo posledino investiranje pogojevali tako glede oblike, obsega in kazalnikov
drubenega uinka v socialnih podjetjih.
Trendi investiranja v socialna podjetja so jasni in bodo sasoma postali aktualni tudi v
Sloveniji. Teoretino to pomeni, da lahko socialna podjetja v prihodnje pomembno
vplivajo na odloitve upravnika sklada ali potencialnega investitorja s sedeem v
Sloveniji o vrsti ali obsegu drubenih uinkov, ki jih je le-ta pripravljen finanno
podpreti. Upravitelji bodo sooeni z jasno formuliranimi, izkazanimi in komuniciranimi
drubenimi uinki v socialnih podjetjih, ki jih ne bo mogoe prezreti.
75

Slovenska praktina izkunja direktnega poskusa praktine uvedbe GECES merjenja

pa pomeni tudi, da socialna podjetja kreirajo smer in vsebino bodoega delegiranega
akta. Tudi ta dimenzija ni tako zanemarljiva, saj za sklade EuSEF velja, da niso
omejeni le na dravo lanico sedea sklada. Slovenska socialna podjetja bodo tako
lahko neomejeno dostopala do sredstev tujih EuSEF skladov. Praktina izkunja
merjenja drubenih uinkov v Sloveniji bo najbr pokazala predvsem vso magnitudo
ovir in monih reitev, ki jih tovrstno merjenje povzroa mikro in novonastalim
socialnim podjetjem, zato verjamemo, da bo to neprecenljiv in dolgoroen doprinos
Slovenije k razvoju socialnega podjetnitva v EU.
Oba pravna akta, tako uredba EuSEF in EaSI (sicer naslednik Programa Progress)
vkljuujeta opis oziroma definicijo socialnega podjetja. To so kriteriji, po katerih se
bodo predvidoma presojali vsi kandidati za sredstva. Kljuno je doseganje drubenih
uinkov in omejena delitev dobika.
Predvsem v okviru Uredbe EaSI je potrebno poudariti, da bo v obdobju 2014-2020

program
vkljueval
prej
samostojni
instrument
mikrofinanciranja
(Progress
Microfinance Facility). Izbrani ponudniki mikrofinanc, ki delujejo na ozemlju

posamezne drave lanice (za Slovenijo je to trenutno Sberbank) bodo prav tako
sooeni z dolobami uredbe, ki definirajo socialno podjetje z merljivimi drubenimi
uinki. Predvidevamo, da bo el nadaljnji razvoj mikrofinanc v smeri zavezovanja
ponudnikov, ki jih sicer izbira Evropska investicijska banka, enako kot v primeru
EuSEF prav tako v smer pogojevanja mikrokreditov (do 25.000 EUR) z
dokazovanjem drubenih uinkov. Domaa socialna podjetja, ki bodo imela to
urejeno in na voljo, bodo hitreje in laje dostopala do mikrokreditov. Tudi vsi ostali
centralni razpisi iz EaSI bodo v primeru socialnega podjetnitva zagotovo zajemali
pogoj dokazovanja drubenih uinkov. Temu se ne bo mo izogniti.
76

e se bo praktino merjenje drubenih uinkov in samo modeliranje izkazalo kot

uporabno in izvedljivo, lahko predvidevamo, da se bo tovrstno pogojevanje pojavilo
tudi v javnem naroanju in da ga bodo priela uporabljati razlina ministrstva.
Predvsem je smiselno priakovati, da se bo pojavilo v razpisih strukturnih in
kohezijskih EU sredstev kot sredstvo vkljuevanja socialnih podjetij v sicer
tradicionalne razpise za klasina podjetja.
Monosti apliciranja so torej zelo obirne in bodo slej ko prej postale realnost.
Merjenje drubenih uinkov torej ni zgolj muha MDDSZ in dodatek k obremenitvam
socialnih podjetij, ampak zgodnje opozorilo in monost pravoasne prilagoditve
aktualnemu toku dogodkov, nerazdruljivo povezanih z monostjo pridobivanja
finannih sredstev izven socialnega podjetja.
77

9. SKLEPNE MISLI
Merjenje drubenih uinkov so.p. je kompleksno podroje, ki zahteva veliko vloene
energije, denarja, asa tistih, ki merijo in ustvarjajo te drubene uinke. Zato bi bilo v
primeru EU ali posamezne drave, v kolikor ima namen tovrstno merjenje zahtevati
od so.p., poteno tudi, da omogoi brezplano usposabljanje za tovrstno dejavnost
so.p. ter financira ustrezno strokovno podporo pri izvajanju merjenja na ravni
organizacije (so.p.) ali projektov, drave. So.p. pri tem namre potrebujejo konstantno
podporo, saj lahko le na dolgi rok izmerijo in spremljajo uinkovitost svojih dejavnosti.
Velika ali bolj uveljavljena so.p. so lahko mentorji manjim, vendar zaradi vloenega
asa in energije ter znanja potrebujejo ustrezno povrailo sredstev, ki pa jim ga
manja in na novo ustanovljena so.p. ne morejo zagotoviti. Zato bi bilo smiselno
zagotoviti podporo tudi za te aktivnosti.
So.p. so prihodnost podjetnitva, saj delujejo v skladu z naeli oz. priporoili
standarda za drubeno odgovornost ISO26000 45. Podpora socialnemu podjetnitvu je
smiselna, saj prinaa tevilne prednosti, med njimi predvsem:
so.p. zaposlujejo ranljive skupine,
izvajajo dejavnosti, ki niso tako dobikonosne na trgu,
vraajo dobiek nazaj podjetju.
Zaradi tega bi bilo smiselno na ravni drave so.p. zagotoviti ustrezno podporno
okolje, ki bo so.p. omogoalo:
olajave pri poslovanju (pri plailu davkov, pri javnem naroanju zagotovljena
prednost zaradi zaposlovanja ranljivih skupin, podeljevanje koncesij za
posamezne vrste del ipd.),
dodatna usposabljanja za pridobitev kljunih menederskih znanj in znanj iz

drugih podroij,
sofinanciranje dejavnosti, zlasti na deficitarnih podrojih,
prednost pri izboru v procesih javnega naroanja,
45 http://www.iso.org/iso/catalogue_detail?csnumber=42546, 16.6.2014
78

zagotovitev brezplanih prostorov v lokalni ali dravni lasti za uporabo pri

izvajanju dejavnosti so.p.,
nudenje finanne podpore pri izvajanju skupnih trenjskih aktivnosti so.p. (npr.
skupni portali za so.p., dodatne ugodnosti pri oglaevanju ipd.),
priprava nacionalne komunikacijske strategije za podroje spodbujanja razvoja

sektorja so.p. (sodelovanje z drugimi podjetji, javno upravo) in usposabljanja
novih so.p.,
sofinanciranje zunanje in/ali notranje evalvacije, usposabljanja za podroje

merjenja drubenih uinkov socialnih podjetij, ustanavljanja in poslovanja le-teh
(npr. en del vrednosti tovrstnega usposabljanja naj bo del nartovanih strokov
projekta ob prijavi na razpis, kot so npr. delei (v %) administrativnih strokov pri
projektih; to bi se morda lahko zagotovilo v okviru mentorskih shem ali drugih
razpisov).
Delo so.p. je v duhu drubene odgovornosti, merjenje njihovih drubenih uinkov pa

zagotovo, saj jim omogoa ustvarjanje ravnoteja pri poslovanju, nartovanje dela in
spremljanje nartovanega ter ustrezno evalviranje aktivnosti in drubenih uinkov za
naprej.
79

Literatura in viri
Literatura:
ARH TOMISLAVA, Ministrstvo za delo, druino, socialne zadeve in enake monosti, Sektor za
zaposlovanje, socialno podjetnitvo in migracije . Navedbe o drubenih uinkih in socialnih
podjetjih v evropskih pravnih aktih EuSEF in EaSI. Interno gradivo, poroilo lanice skupine
GECES iz Slovenije, 2014.
Barraket, Jo, and Yousefpour, Nina, (2013): Evaluation and Social Impact Measurement
Amongst Small to Medium Social Enterprises: Process, Purpose and Value, Australian
Journal of Public Administration, vol. 72, no. 4, pp. 447458. Dostopno na:
http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/14678500.12042/abstract;jsessionid=F573C7287964C9146DEC7B32D5FD72BD.f04t04?
deniedAccessCustomisedMessage=&userIsAuthenticated=false
Brest, P. (2010). "The Power of Theories of Change". Stanford Social Innovation Review.
Spring.
C. Weiss (1995). Nothing as Practical as Good Theory: Exploring Theory-Based Evaluation

for Comprehensive Community Initiatives for Children and Families (Connell, J, Kubisch, A,
Schorr, L, and Weiss, C. (Eds.) New Approaches to Evaluating Community Initiatives ed.).
Washington, DC: Aspen Institute.
Clifford, Jim, Markey Kate and Malpani Natasha: Measuring Social Impact in Social
Enterprise: The state of thought and practice in the UK. London. E3M, 2013. Dostopno na:
http://www.canonline.org.uk/uploads/editor/files/Invest/Measuring_Social_Impact_in_Social_Enterprise_repo
rt.pdf
Eimovi, Timi (2014): Znanost, trajnostni razvoj in trajnostna sonaravna prihodnost Slovenk
in Slovencev, IRDO Mozaik, Prve slovenske drubeno odgovorne novice, t. 6/VII, junij 2014,
Intitut IRDO , Maribor, Slovenija
Golob U., Kline, M. (2010): Drubena odgovornost kot sestavina ugleda podjetja: kako
pomembna je za slovensko javnost?, AKADEMIJA MM (16). Slovenska znanstvena revija za
trenje. Ljubljana: 2010, dostopno tudi na: http://www.dmslo.si/media/16-akademija-mmdms.pdf (5.6.2014)
Golob Ura (2004): Razumevanje drubene odgovornosti podjetja znotraj marketinga.

Ljubljana: Teorija in praksa. Dosegljivo na: dk.fdv.uni-lj.si/db/pdfs/tip20045-6Golob.pdf
(20.6.2014)
Golob, Ura in Klement Podnar. 2006. Stiia drubene odgovornosti podjetja in participacije
zaposlenih pri upravljanju. Industrijska demokracija 9. Dostopno na: http://www.delavskaparticipacija.com/priloge/ID060922.doc
80

Harding Rebecca. Social Entrepreneurship Monitor, United Kingdom 2006. GEM UK,
Foundation for Entrepreneurial Management, London. Dostopno na:
http://ec.europa.eu/enterprise/policies/sustainable-business/corporate-socialresponsibility/index_en.htm, 15.5.2014
Jani, Zlatko (1999): Celostni marketing. Ljubljana: FDV.
Kanujo Mrela, A. /2007): KONCEPT DLENIKOV V TEORIJI PODJETJA IN

KORPORACIJSKEGA UPRAVLJANJA. Dostopno na: www.delavskaparticipacija.com/priloge/ID070605.doc, 10.5.2014
Mulej, M., Hrast, A.: Drubena odgovornost z ustvarjalnim sodelovanjem namesto neoliberalne krize. Teorija in praksa, FDV. Ljubljana, 2011.
Mulej, M.: Izvleki iz 'Strengthening social innovation in Europe; journey to effective

assessment and measurement'; EU 2012, ISBN 987-92-79-26122-0 (Coordinated by
Directorate-General for Enterprise and Industry, Directorate B Sustainable Growth and EU
2020, Unit B3 Innovation Policy for Growth., Okvir gradiva je SIE: Social Innovation Europe
Initiative. Dostopno na: http://ec.europa.eu/enterprise/policies/innovation/files/socialinnovation/strengthening-social-innovation_en.pdf, 25.4.2014
Presentation of Report produced by GECES Sub-group on Social Impact Measurement 28

November 2013, dostopno na:
http://ec.europa.eu/internal_market/social_business/docs/expert-group/20131128-impactmeasurement-subgroup_en.pdf, 22.4.2014
Proposed Approaches to Social Impact Measurement in European Commission legislation

and in practice relating to: EuSEFs and the EaSI , GECES Sub-group on Impact
Measurement , 16 February 2014 , (following initial publication on 28th November 2013),
dostopno tudi na: http://ec.europa.eu/internal_market/social_business/docs/expertgroup/20131128-impact-measurement-subgroup_en.pdf, 17.6.2014
Rizman, Rudi: Pot h krizi: od dogme o vsemogonem trgu do erozije demokracije. Teorija in
praksa, FDV. Ljubljana, 2011.
Social enterprise UK, Fightback Britain, a report on the state of Social Enterprise Survey 2011,
dosegljivo na:
http://www.socialenterprise.org.uk/uploads/editor/files/Publications/Fightback_Britain.pdf,
4.6.2014
Social Enterprise UK, The People's business, State of Social Enterprise Survey 2013,
dostopno na:
http://www.socialenterprise.org.uk/uploads/files/2013/07/the_peoples_business.pdf
Tomaevi, Nina: Drubena odgovornost in odlinost javne uprave. Fakulteta za upravo,

Univerza v Ljubljani. Ljubljana, 2011.
81

Elektronski viri:
http://ec.europa.eu/internal_market/social_business/docs/expert-group/20131128presentation-impact-measurement-subgroup_en.pdf
http://ec.europa.eu/internal_market/social_business/expertgroup/social_impact/index_en.htm, 23.4.2014
http://evpa.eu.com/wp-content/uploads/2010/09/SOCIAL-EVALUATOR-SROI-anintroduction.pdf, 15.5.2014
http://faculty.wwu.edu/dunnc3/rprnts.stakeholderapproach.pdf, 30.5.2014
http://harvardmagazine.com/2013/07/social-impact-bonds, 18.6.2014
http://socialinnovationexchange.org/sites/default/files/event/attachments/Gem_Soc_Ent_web.
pdf, 20.4.2014
http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=729, 16.6.2014
http://www.ess.gov.si/obvestila/obvestilo?aid=854, 22.5.2014
http://www.iso.org/iso/catalogue_detail?csnumber=42546, 16.6.2014
http://www.iso.org/iso/home/store/publication_item.htm?pid=PUB100259, 20.5.2014
http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/trg_dela_in_zaposlovanje/socialno_podjetnistvo,
5.6.2014
http://www.socialevaluator.eu/, 10.6.2014
http://www.theoryofchange.org/what-is-theory-of-change/#3, 20.4.2014
http://www.theoryofchange.org/what-is-theory-of-change/how-does-theory-of-change-work/#1,
12.5.2014
http://www.theoryofchange.org/wpcontent/uploads/toco_library/pdf/TOCs_and_Logic_Models_forAEA.pdf, 26.4.2014
http://www.thesroinetwork.org/component/docman/doc_download/75-social-return-oninvestment-an-introduction, in http://www.thesroinetwork.org/sroi-analysis/the-sroi-guide,
20.4.2014
http://www.thesroinetwork.org/what-is-sroi, 15.5.2014
https://www.gov.uk/social-impact-bonds, 17.6.2014
82

Priloge
Seznam prilog:
1. Obrazci za merjenje slovenski model
a. 2014 IRDO - Vabilo so.p. za sodelovanje pri testiranju modela
b. 2014 IRDO - Merjenje DUSP - Predstavitev modela SI
c. 2014 IRDO - Izjava o varovanju poslovne skrivnosti pri testiranju modela
d. 2014 IRDO - Merjenje DUSP - Navodila za izpolnjevanje vprasalnika
e. 2014 IRDO - MDSUP - Vpraalnik za merjenje db uinkov so.p., 17.6.2014
f. 2014 IRDO - Merjenje DUSP - Komunikacija z delezniki
g. 2014 IRDO - MDSUP - SROI Preglednica za merjenje db uinkov so.p.,
17.6.2014
h. 2014 IRDO - MDUSP - Poroilo o vplivu, 17.6.2014
i. 2014 IRDO - MDUSP - Kontrolna preglednica za pripravo poroila, 17.6.2014
j. SROI filtri_primeri uporabe_tujina
2. Obrazci za merjenje priloge (samo elektronske priloge)
a. SMERNICE ZA MERJENJE DRUBENEGA VPLIVA_InvestingForGood,
povzetek (samo el. priloga)
b. GuideToSROI-slovenski_povzetki (samo el. priloga)
c. INVESTIRANJE ZA DOBRO- Primeri kazalnikov po podrojih (samo el.
priloga)
d. GECES_delni povzetki in prevod_Mulej, 2014 (samo el. priloga)
e. 2014 IRDO - Zbirka kazalnikov na nivoju drave - primer Slovenija (samo
el. priloga)
f. 2014 IRDO - IZHODIA ZA INVESTITORJE (samo el. priloga)
3. tudije primerov
a. tudije primerov tujina (samo el. priloga)
b. Evidenca_socialnih_podjetij_21.5.2014, stanje raziskave 22.6.2014
c. tudije primerov Slovenija (poslovna skrivnost so.p.)
d. tudije primerov Slovenija (testiranje vzorcev IRDO Model M)
83

i. 2014 IRDO - Merjenje DUSP -Vprasalnik_Socialno Podjetje_maj

2014, primer IRDO Model M, za test
ii. 2014 IRDO - SROI Preglednica za merjenje db uinkov so.p. primer MODEL_M_IRDO, za test
iii. 2014 IRDO Model M - sroi_report_180614_0045, test
4. Seminar z delavnico v Ljubljani, 6.6.2014
a. Merjenje drubenih uinkov socialnega podjetja, seminar 6.6.2014, LJ, ppt
b. Lista prisotnosti
c. Foto gradivo s seminarja (samo el. priloga)
5. Dogodki - sodelovanje IRDO
a. Posvet spodbujanje socialnega podjetnitva v Podravju, maj 2014
b. Objava v IRDO Mozaik, maj 2014
84

Studija

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Studija

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Merjenje drubenih uinkov socialnih podjetij v Sloveniji (tudija in model)

Studija i model mjerenja drutvenih uinaka

RS, Ministrstvo rada, obitelji, socijalnih poslova i jednakih mogunosti

Institut za razvoj drutvene odgovornosti,

Merjenje drubenih uinkov socialnih podjetij v Sloveniji (tudija in model)

Merjenje drubenih uinkov socialnih podjetij v Sloveniji (tudija in model)

Merjenje drubenih uinkov socialnih podjetij v Sloveniji (tudija in model)

UINAKA SOCIJALNIH PODUZEA

UINAKA SOCIJALNIH PODUZEA

DRUBENIH UINKOV MED SOCIALNIMI PODJETJI

Merjenje drubenih uinkov socialnih podjetij v Sloveniji (tudija in model)

Slovenski pogled na razvoj socialnega podjetnitva v EU in Sloveniji

Merjenje drubenih uinkov socialnih podjetij v Sloveniji (tudija in model)

Seznam okrajav, kratic:

Merjenje drubenih uinkov socialnih podjetij v Sloveniji (tudija in model)

Merjenje drubenih uinkov socialnih podjetij v Sloveniji (tudija in model)

Razvoj teoretskih temelja mjerenja drutvenih uinaka i konkretnih parametara

Mjerenje uinaka sicijalnih poduzea trebalo bi bridonijeti jasnijem profiliranju i

Mjerenje bi trebalo pomoi boljoj dostupnosti financijskih izvora predstavljanjem

Omoguiti socijalnim poduzeima da se mogu prijavljivati na EU natjeaje.

Spodbuditi proces drubenega investiranja bank in zasebnih vlagateljev v projekte

Merjenje drubenih uinkov socialnih podjetij v Sloveniji (tudija in model)

Opis raziskovalnega problema

Preuili smo model Social Return of Investment-SROI in GECES predlog

Izdelali smo slovenski model merjenja drubenih uinkov so.p., ki je podprt z

Teoretino oblikovan model drubenih uinkov socialnih podjetij smo praktino

Identificirali smo najpomembneje splone kazalnike za merjenje drubenih

Merjenje drubenih uinkov socialnih podjetij v Sloveniji (tudija in model)

o konkuriranje slovenskih socialnih podjetij na razpisih EU,

Rezultate naega dela predstavljamo v nadaljevanju.

asovne: za izvedbo raziskave je bil s strani naronika podan as izvedbe do treh

Vsebinske: model merjenja v Sloveniji e ni bil razvit, preuiti je bilo potrebno ve

Logistine: zaradi prezasedenosti menederjev so.p. in njihove regionalne in

Razvojne: zaradi sorazmerno mlade prakse socialnega podjetnitva v Sloveniji

Merjenje drubenih uinkov socialnih podjetij v Sloveniji (tudija in model)

izoblikovanih svojih poslovnih strategij, s katerimi pa so postopki merjenja tudi

intervjuji z vodstvi posameznih so.p.

delovni sestanki z izbranimi so.p. (od 9 podjetij smo sestanke opravili s

pisna komunikacija preko e-pote ter telefonsko in osebno svetovanje in

Merjenje drubenih uinkov socialnih podjetij v Sloveniji (tudija in model)

Merjenje drubenih uinkov socialnih podjetij v Sloveniji (tudija in model)

Merjenje posrednih uinkov delovanja socialnih podjetij oitno krepi upotevanje

Ugled podjetja in drubena odgovornost

5 Jani, Zlatko (1999): Celostni marketing. Ljubljana: FDV.

Merjenje drubenih uinkov socialnih podjetij v Sloveniji (tudija in model)

avtorja na istem mestu dodajata, da ugled podjetja sloni tako na zmonostih

Merjenje drubenih uinkov socialnih podjetij v Sloveniji (tudija in model)

Merjenje drubenih uinkov socialnih podjetij v Sloveniji (tudija in model)

Drubena odgovornost (DO) je nujen nov drubeno-ekonomski model 7

Merjenje drubenih uinkov socialnih podjetij v Sloveniji (tudija in model)

in potrebni celovitosti. Potrebujemo DO kot pogoj za preivetje. Sicer bomo e dalje

Merjenje drubenih uinkov socialnih podjetij v Sloveniji (tudija in model)

razvoj, pozabil je na dolgoroneje in ire uinke (Rihtari, 2008). Tako delovanje

Merjenje drubenih uinkov socialnih podjetij v Sloveniji (tudija in model)

soodvisnosti, torej iz pretirane specializacije. Na slednjo je opozoril e Bertalanffy

Merjenje drubenih uinkov socialnih podjetij v Sloveniji (tudija in model)

2. kot taka bi morala zadovoljevati najrazlineje drubene potrebe v njihovi

Merjenje drubenih uinkov socialnih podjetij v Sloveniji (tudija in model)

Merjenje drubenih uinkov socialnih podjetij v Sloveniji (tudija in model)

delniarjev, za primarne interese podjetja: podjetje je instrument lastnikov podjetja,

Merjenje drubenih uinkov socialnih podjetij v Sloveniji (tudija in model)

Stabilna zaposlenost, primerno

Kontinuirana naroila, pravoasnost

Tabela 1: Primarne interesne skupine