You are on page 1of 48

Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje

38
So plastične vrečke res kuga stoletja?
Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialist magazine for packaging, environment and logistics

Dokončno sta padla dva okoljska mita


Oskrbovalnih verig pri nas ne bo, dokler bo
na vsakem tovarniškem dvorišču skladišče

Are Plastic Bags Really a Plague of the Century?


Two Environmental Myths Finally Disproved
Supply Chains in Slovenia Unlikely due to the
Ubiquity of Factory Storehouses
April/April 2008
Foto: iStock
promocija
EOL-38-april-April-08 Uvodnik 3

Uvodnik Editorial Plastična vrečka tukaj in The Plastic Bag Here and
zdaj Now
Vsako minuto v svetu porabimo več kot mili- Every minute more than a million plastic bags are
jon plastičnih vrečk. Zato odpiramo nov dosje. used across the world. This is why we are opening
Plastične vrečke. Z njimi se ukvarjajo države, ki a new file. Plastic bags. They are a big theme to
jih želijo prepovedati. Okoljske organizacije, ki those countries wishing to prohibit their use. En-
njihovo oporečnost in škodljivost glasno pove- vironmental organisations are loudly linking the
zujejo z dnevom zemlje. Trgovci, seveda nekate- plastic bag controversy and harm to Earth Day.
ri, ki priporočajo papirne vrečke. Strokovnjaki, Retailers, at least some of them, recommend the
ki plastične vrečke postavljajo na pranger kot use of paper bags. Experts are pillorying plastic
glavno nesnago sveta. A si o tem stroka resda ni bags as the main source of filth of the world, but
enotna. In končno proizvajalci, ki iščejo alterna- of course, the profession still does not hold a uni-
tive. Kakšna plastična vrečka, če sploh plastična fied view on the matter. Finally, there are those
vrečka? producers searching for other alternatives. What
Je to res vprašanje, ki bi nas moralo najbolj skr- kind of a plastic bag, if a plastic bag at all?
beti, ko se z vse bolj občutljivo mislijo oziramo Is this really the question we should be most wor-
v naravo, v okolje? Preberite. ried about when looking at nature and the envi-
Ni naključje, da smo pobrskali po divjih odla- ronment with a sensitive thought? Read about it.
gališčih. Odmetavanje vsakršnih smeti na črno. It is not a coincidence that we rummaged through
Očarljiva Slovenija, kot štejejo poznavalci, ne wild landfills. Illegal deposits of all kinds of waste
zna ugotoviti, kje se skriva več tisoč črnih od- and the charming Slovenia, as the experts see it,
padkarskih lukenj. Nekaj manj, nekaj več. Nihče does not have the ability to find about a thou-
ne ve. Registra ni. Inšpektorji pa tako tako. sand black holes for waste (give or take). No one
In še nekaj prijetnega. Izšla je odlična strokov- knows, there is no register and the inspectors –
na knjiga Embalaža in varstvo okolja, intervju well, so, so…
z avtorjem objavljamo. Predstavljamo pa tudi So onto something nice. A great professional book
logista leta. has been published – Packaging and Environ-
mental Protection, so we are publishing an inter-
view with its author. We are also representing the
Jože Volfand, logistician of the year.
glavni urednik

Jože Volfand,
Editor
4 Vsebina EOL-38-april-April-08

Embalaža - okolje - Logistika / Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko, VII/38, april 2008
38 Packaging - Environment - Logistics / Specialist magazine for packaging , environment and logistics,
Issue VII/38, April 2008

Vsebina / Contents
So plastične vrečke res kuga stoletja?
10 Oskar za Radensko
Radenska je Oskarja za embalažo 2008 prejela za prenovljeni steklenički volumna
0,25 in 0,5 litra za naravni mineralni vodi iz družine Treh src. Pomembna prednost
novih stekleničk je, da po podobi sledita že izdelani liniji plastenk. Vse oblike plastenk
in manjši steklenički iz družine vod so tako sedaj poenotene ter s tem na trgu bolj
prepoznavne. Posebna lastnost nove stekleničke so predvsem utori in zavite linije,
ki odražajo eleganco in dajejo steklenici poseben videz. Utori hkrati povzročajo, da
se svetloba ob stiku s steklenico lomi. Tako prihaja do odsevov v vodi in na steklenički,
Are Plastic Bags Really a Plague of the Century?
kar jo popestri ter naredi atraktivnejšo in bolj svežo.

16 Oskarji: Predlogov malo, štirje zmagovalci


»Naša nova steklenička s svojo eleganco in svežino odraža večino strateških
vrednot našega podjetja, kot so radost in veselje, energija, mladost in živah-
nost. Poudarja tudi užitek v pitju, dosegljivost in hkrati visoko kakovost iz-
delka. V kolikšni meri je steklenička skladna s strateškimi vrednotami, smo

18
testirali na različnih predlaganih modelih stekleničk Radenske in konkuren-
čnih izdelkov,« je povedal Slavko Ficko, vodja marketinga v Radenski d. d., Radenci.

Podjetje s programskim paketom za deponije


Da so v sodelovanju s priznanim strokovnjakom industrijskega oblikovanja Matjažem
Zorcem iz agencije Futura DDB prišli do najboljše rešitve za potrošnike in za mineral-
ne vode iz Radenske, dokazuje tudi dejstvo, da so potrošniki novo stekleničko v
trženjski raziskavi, ki jo je lani izvedlo podjetje Aragon med skoraj tisočimi anketiranci,
označili za najbolj privlačno v primerjavi s konkurenčnimi stekleničkami.

20 Plastična embalaža brez elektrostatičnega naboja

Dokončno sta padla dva okoljska mita


23 Two Environmental Myths Finally Disproved
Distribucijski center je srce, ne strošek
26 Distribution Centre is the Heart, not a Cost
Oskrbovalnih verig pri nas ne bo, dokler bo na vsakem tovarniškem dvorišču skladišče
28 Supply Chains in Slovenia Unlikely due to the Ubiquity of Factory Storehouses
Diagnoza je premalo, bolnika moramo zdraviti
34 Setting the Diagnosis does not Suffice, One Needs to Cure the Patient

37 Zdravilne učinkovine pod lupo

Divja odlagališča: Nihče ne ve, koliko jih je …


38 No One Knows how Many there Are...

42 Podatki so zbrani, sheme merijo rezultate?

Partner pri izdaji revije EOL je družba SLOPAK.

Impresum  Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialist magazine for packaging, environment and logistics - Izdala in
založila / published and issued by: fit media d.o.o., Celje – glavni urednik / Editor-in-Chief: JožeVolfand – odgovorna urednica / Editor: mag. Vanesa Čanji – prelom in
grafična priprava / Layout and graphic design: Mladen Kalinić – tisk / Printed by: Eurograf, Velenje – oglasno trženje / Marketing: fit media d.o.o. (Kidričeva ulica 25,
3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si)
Uredniški odbor / Editorial Board: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), dr. Lucija Jukić Soršak
(Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), dr. Marko Notar (Gorenje d.d.), Marko Omahen (Omaplast), dr. Andrej
Plestenjak (Biotehniška fakulteta), Andrej Sotelšek (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), Emil Šehič (Zeos).
Stalni sodelavci revije EOL: Helena Kojnik, Tina Huremovič, Jak Koprivc, Mateja Krajnc in Polona Marzel.
Celje, april 2008
Revija je brezplačna.
EOL-38-april-April-08 Novosti 5

KRATKO,
ZANIMIVO
Luka Koper bo gradila Panonijo
V Beltincih bo Luka Koper gradila regional-
ni distribucijski center Panonija.
Zamisel o vzpostavitvi mednarodnega logi-
stičnega in distribucijskega centra na obmo-
čju Prekmurja je nastala zaradi potreb Luke
Koper, Pomurje pa je ugodna lokacija, saj
leži v bližini dveh njenih najpomembnejših
trgov – Avstrije in Madžarske. Distribucij-
ski center v Pomurju bo Luki Koper omo-
gočil kakovostno oskrbovanje strank po
načelu »just-in-time«. Načrtovana gradnja
je vzbudila veliko zanimanje pri ladjarjih,
ki prek Luke Koper oskrbujejo avstrijski in
madžarski trg.

  LUNA, nova domača blagovna znamka


LUNA je stoodstotno slovenska tržna znamka, ki so jo v dobrem letu zasnovali in razvili domači
strokovnjaki pod taktirko družbe Orka in ob sodelovanju oblikovalskega studia Luks, predstavili pa
so jo nedavno v Ljubljani. Za sofisticirane dišave bazilike in mete, prek magnolije, zelenega čaja, fige,
do janeža in zelenega paradižnika je poskrbelo svetovno uveljavljeno podjetje Charabot iz francoske
Provanse, ki sodeluje tudi s tako imenitnimi kozmetičnimi imeni, kot sta Chanel in Guerlain.
Slovenska tržna znamka LUNA, kakor napovedujejo, ne živi le za danes, pač pa že misli na jutrišnji
dan. Tako so se v družbi Orka odločili, da bodo jeseni zasnovali štipendijski sklad, ki bo omogočil
magistrski študij posebej nadarjenim kemikom z vizijo razvoja novih izdelkov, čim bolj okoljsko
naravnanih in naravi čim manj škodljivih. Pomemben je podatek, da so izdelki s trendovsko podobo
v prijazni embalaži, ki se lahko v celoti reciklira. Orka je poslovna skupina, ki proizvaja, prodaja in
posreduje rešitve z različnih specializiranih področij kemijske industrije.
Robert Časar
Iz leta v leto večji obseg pretovora, zahteve
trga po zagotavljanju celovitih logističnih
storitev ter potrebe po zmanjševanju logi-
stičnih stroškov so izzivi, na katere Luka
Koper odgovarja s strateško odločitvijo za
vzpostavitev mreže kopenskih terminalov v
Sloveniji in tujini. V Sežani že od lanskega
leta razvijajo Evropski distribucijski center.
Tako kot sežanski bo tudi beltinški kopen-
ski terminal »Panonija« povezan s V. evrop-
skim prometnim koridorjem, po katerem
potekajo vse intenzivnejši blagovni tokovi
med vzhodno in zahodno Evropo. Robert
Časar, predsednik uprave Luke Koper, je ob
podpisu pisma o nameri za gradnjo pouda-
ril, da naložba odpira tudi nove perspektive
Prekmurju.
Distribucijski terminal bo obsegal 60 hek-
tarjev, na katerih bodo zaprte in odprte
skladiščne površine, dva industrijska tira,
Embalaža za lase Subrina Pure iz reciklata parkirišča za kamione, servisne delavni-
Kombinacija kvalitetnega izdelka ter privlačne embalaže je zmagovalna kombinacija za ce in upravni prostori. Za nakup zemljišč
uspešno uveljavitev blagovne znamke na trgu. Tako pravijo v Iliriji, kjer so razvili novo in postavitev potrebne infrastrukture bo
embalažo za naravno linijo barv za lase Subrina Pure. Luka Koper namenila 20 milijonov evrov.
V sodelovanju z agencijo Endemit so izpostavili čisto lepoto, nežnost in igrivost. Embalaža, ki Skladiščne površine bodo gradili glede na
se vrača k naravi, a hkrati ohranja glavne elemente blagovne znamke. Je drugačna, privlačna, potrebe poslovnih partnerjev. Pričakuje-
predvsem pa prijazna do okolja. Embalaža je narejena iz recikliranega materiala in se lahko jo, da bo letni pretovor na distribucijskem
centru v petih letih dosegel 30.000 zabojni-
reciklira tudi dalje. Prav tako je možno reciklirati ostale notranje elemente embalaže (tubo,
kov (TEU) oziroma 600.000 ton blaga, kar
blazinico, plastenko in navodila).
pomeni, da se bodo skladiščne zmogljivosti
V poplavi podobnih oblik in vizualov izdelkov, ki vzbujajo pozornost potrošnikov, je oblika v pristanišču sprostile in omogočile večji
embalaže Subrina Pure posebnost, so prepričani v Iliriji. Naraven izgled poleg oblike in ladijski pretovor. Distribucijski center bo
materiala odraža tudi design, saj je celotna podoba ovita v nežne barve narave. predvidoma prevzel 10 odstotkov v Luki
6 Novosti EOL-38-april-April-08

KRATKO,
ZANIMIVO
Koper pretovorjenih zabojnikov. Gradnjo
centra v Beltincih bodo začeli takoj po pri-
dobitvi vseh dovoljenj, predvidoma v drugi
polovici prihodnjega leta. Že v prvi fazi gra-
dnje distribucijskega centra bodo zaposlili
200 delavcev.

Nove usmeritve za ravnanje z od-


padki
V Republiki Sloveniji, kot menijo na Mi-
nistrstvu za okolje in prostor, je treba pro-
blematiko komunalnih odpadkov reševati
v okviru zmogljivih regijskih centrov za
ravnanje z odpadki. Ob upoštevanju pro-
storskih, naravnih, poselitvenih in drugih
danosti slovenskega prostora, tehnično-teh-
noloških možnosti, ekonomičnosti in logi-
stike, družbene sprejemljivosti in usmeritve
v načrtno ravnanje z odpadki je upravičen
in izvedljiv le regijski ali medobčinski pri-  Učinkovita zaščita pred krajo
stop. Sealed Air Cryovac je predstavil novo embalažo SmartPak®, ki živilo zaščiti pred dotiki, zaradi po-
Ravnanje s komunalnimi odpadki je v pri- sebne etikete pa onemogoča tudi krajo. Integrirane etikete namreč ni mogoče sneti, ne da bi uničili
stojnosti lokalnih skupnosti. Zakon za var- celotno pakiranje. Če je blagajničarka ne deaktivira, se ob poskusu kraje izdelka sproži alarm.
stvo okolja določa dve obvezni občinski Embalaža je primerna za zaščito in hranjenje svežih prehrambenih izdelkov tako v procesu embali-
gospodarski javni službi na tem področju, ranja pri proizvajalcu kot tudi pri prodajalcu. Rešitev, kako znižati odstotek kraje izdelkov z visoko
tj. službo za zbiranje in prevoz odpadkov vrednostjo, se je odločil poiskati pomembnejši evropski trgovec, ki je zaščito najprej preizkusil pri
ter službo odlaganja obdelanih preostankov parmezanih Grana in Parmigiano. Odlični rezultati uporabe nove embalaže SmartPak® bodo vseka-
komunalnih odpadkov. Pretežni del načr- kor prispevali k uporabi tudi v drugih prehrambenih segmentih.
tovanja, zbiranja komunalnih odpadkov,
priprave ločeno zbranih različnih zvrsti od-
padkov, določene stopnje obdelave mešanih
komunalnih odpadkov pred odlaganjem ter
zagotavljanje odlagalnih površin se odvija
na medobčinskem nivoju. Gre za zbirna ob-
močja, ki so pred petnajstimi leti pripadala
posameznim večjim občinam, v bližnji pri-
hodnosti pa pokrajinam.

Usmeritve za področje ravnanja s komunal-


nimi odpadki torej narekujejo aktivnosti na
treh ravneh:

• Lokalna (občinska) raven: Končno pločevinka, ki se lahko ponovno


– zbiranje komunalnih odpadkov, zapre!
– zagotavljanje čim boljšega ločevanja od- Po nekaj letih razvoja se je na trgu končno po-
padkov pri izvoru, javila inovacija, ki ima vse, da postane klasika
– naknadno sortiranje, preprostejši postop- - Ball Packaging Europe je izdelal pločevinko,
ki obdelave in predelave odpadkov (na ki jo po odprtju lahko ponovno zapremo. Od-
primer stiskanje, kompostiranje v kopah ločilna prednost za embalažo, ki je zaradi mno-
na prostem in podobno) ter gih prednosti (odlično se da potiskati, lahko se
– oddajanje posameznih frakcij v nadaljnjo reciklira, vsebina ima dolg rok trajanja, hitro se
predelavo v skladu s predpisi. ohladi) že do sedaj predstavljala odlično reši-
tev.
• Regijska (medobčinska) raven: centri 1. Mehanizem za odpiranje je narejen iz plasti-
reda (le izjemoma 2. reda): ke, z enim samim obratom pa ponovno zapre
– naknadno sortiranje, odprtino. Nova pločevinka zato ohranja klasič-
– obdelava odpadkov (kompostarne, me- no obliko. Tisti kupci, ki so se do sedaj zaradi
hansko-biološka obdelava …), prednosti uporabe včasih raje odločali za nakup
– oddajanje določenih zvrsti odpadkov v pijače v plastični embalaži, bodo odslej lahko
nadaljnjo predelavo, v skladu s predpisi, uživali v osvežilnih, gaziranih napitkih tudi iz
– recikliranje in ponovna uporaba ločeno pločevinke.
zbranih frakcij odpadkov, Prva se je za uporabo pločevinke s sistemom
– odlaganje preostankov odpadkov ter pri- ponovnega zapiranja odločila Coca-Cola, ki s
prava odpadkov za termično obdelavo, prodajo energijskega napitka 'Burn' v novi em-
– termična obdelava preostankov odpad- balaži najprej pričenja na francoskem trgu.
kov s proizvodnjo energije na nivoju re-
EOL-38-april-April-08 Novosti 7

 Superfos prejel tri nagrade za


embalažo KRATKO,
Na Interpacku 2008 je Superfos,
dansko podjetje, ki izdeluje pla-
stično embalažo, prejel nagrade
ZANIMIVO
za kar tri svoje izdelke.
Oznaka UniPak Eco TM pomeni gije in odlaganje preostankov po termični
zagotovilo, da je bila embalaža obdelavi.
izdelana s posebno odgovorno-
stjo do okolja. Koncept ekološke • Nadregijska raven (omrežje regijskih
embalaže, ki je prejela DuPontovo centrov):
nagrado, temelji na uporabi reci- – termična obdelava preostankov odpad-
kliranih surovin, ki se lahko po- kov na nadregijskem nivoju (pokrivanje
novno reciklirajo. potreb več regij) z izrabo energije in odla-
Superfosov 'SuperSeal', narejen iz ganje preostankov po termični obdelavi.
plastike, je prejel nagrado v kate-
goriji embalažnih materialov. Z Tako kot vsaka gospodarska dejavnost se
naprednim sistemom ponovnega tudi ravnanje z odpadki podreja osnovnim
zapiranja brez uporabe alumini- ekonomskim zakonitostim. Ravnanje s ko-
jaste folije izpolnjuje zahteve upo- munalnimi odpadki je lahko racionalno in
rabnikov po varnem shranjevanju učinkovito le pri razmeroma velikih količi-
živil, lažje pa ga je tudi reciklirati. Nagrado za design in funkcionalnost embalaže je prejel plastičen nah odpadkov, prednostno z vključenostjo
'Painter', ki s svojim kovinskim izgledom in atraktivno dekoracijo vsekakor pritegne pogled in po- nad 200.000 prebivalcev. Z velikostjo ka-
zornost kupca. V primerjavi s kovino so prednosti plastične embalaže vsekakor večja fleksibilnost pacitet naprav se manjšajo stroški na enoto
ter za uporabnika prijaznejši sistem odpiranja in ponovnega zapiranja. Hkrati pa ni nevarnosti za to, odpadka, povečujejo pa se stroški transpor-
da bi embalaža rjavela ali dobila udrtine. ta do teh naprav. Praviloma so stroški tran-
sporta v primerjavi s predelavo in odstra-
njevanjem odpadkov nizki, zato morajo biti
kapacitete teh naprav razmeroma velike.
 Dišeča skušnjava
Axilone, eden vodilnih
Eko parlament v Sloveniji in v
proizvajalcev pokrovov in Pragi
drugih zapiralnih sistemov Slovenski Eko parlament mladih je bienalna
za parfume, kozmetiko prireditev in spada v mednarodni projekt
in ličila, je edini globalni Youth Eco-Parliament. Pred dnevi ga je že
proizvajalec plastičnih in drugič organiziral Slopak, nacionalna druž-
kovinskih komponent, saj ba za ravnanje z odpadno embalažo, in sicer
deluje tako v Evropi, ZDA pod okriljem organizacije Unesco – Dekade
kot tudi na Kitajskem. za trajnostni razvoj. Cilj Eko parlamenta je
'Gucci by Gucci' je nov dvig zavesti mladih, da z odgovornim rav-
vonj popularne znamke, nanjem z odpadki, z vzdržno rabo naravnih
ki, zahvaljujoč embalaži, virov, zdravim načinom življenja in izbo-
izstopa s svojimi oblinami, rom življenjskega sloga vplivajo na varova-
mehkimi gubami in so- nje lastnega okolja. Na prireditvi v ljubljan-
dobnim izgledom. Vrat te temno rjave stekleničke je sofisticirano skem Koloseju so dijaki z devetih ekošol
izpopolnjen z draguljem in ključavnico. predstavili skupno 16 projektov, povezanih
z ekologijo, ter predstavili njihova mnenja
in rešitve za aktualne okoljske probleme,
predvsem v domačem okolju.
Na letošnjem Eko parlamentu mladih so
sodelovale naslednje šole: Gimnazija Novo
mesto, Gimnazija Jožeta Plečnika iz Ljublja-
ne, Srednja šola za elektrotehniko in raču-
nalništvo iz Ljubljane, Gimnazija Slovenske
Konjice, ŠC Slovenske Konjice-Zreče, Gim-
 Velika investicija v zelen transport nazija Franca Miklošiča, Ljutomer, Srednja
Korsnäs AB je na Švedskem eno vodilnih kmetijska šola in biotehniška gimnazija,
podjetij na področju proizvodnje papirja GRM Novo mesto – Center biotehnike in
in kartona. Ukvarjajo se z razvojem, proi- turizma, Srednja šola Slovenska Bistrica,
zvodnjo in prodajo izdelkov za kupce, ki si Srednja zdravstvena šola Celje, Ekonomska
želijo učinkovito, kreativno in funkcionalno in trgovska šola Brežice.
embalažo. In o katerih problemih so govorili mladi?
Na področju distribucije so v Korsnäsu pred Med drugim o tem, kako zmanjšati količino
kratkim uvedli nov sistem, ki sloni na žele- odpadkov, o mokriščih v Sloveniji in Ram-
zniškem transportu. Pričakujejo, da bodo s sarski konvenciji, o regulaciji emisij izpušnih
tem dramatično znižali emisije ogljikovega plinov iz dimnika, o količini dreves v našem
dioksida, ki so do sedaj nastajale pri letni di- nabiralniku (problem reklamnih prospek-
stribuciji 1,1 milijona ton njihovih izdelkov. tov), o ekoremediacijah, o energetski pre-
Poleg zmanjšanja izpusta škodljivih emisij v novi šole, o svetlobnem onesnaževanju v
okolje za do 30 odstotkov pa so v podjetju z Slovenski Bistrici, ravnanju z odpadki in o
investicijo v t.i. zeleni transport tudi znatno pomenu pitne vode. Vseh šestnajst predsta-
skrajšali čas in povečali točnost dostave. vljenih projektov so ocenili strokovnjaki,
8 Novosti EOL-38-april-April-08

KRATKO,  Slastno, privlačno, pa še eko


Iz obnovljivih rastlin proizvedena linija embalaže BioWareTM
se je povečala še za en izdelek – papirnat lonček z bio pre-
ZANIMIVO vleko za sladoled in hlajena živila kot je na primer jogurt.
Lonček je na obeh straneh prevlečen z biopolimerom in ima
podobne lastnosti kot običajna embalaža,
najboljši slovenski projekt pa bo predsta- obdana s PE prevleko. Rob je zalepljen z
vila zmagovalna skupina na mednarodnem bio razgradljivim materialom, kar zagota-
Eko parlamentu Youth Eco-Parliamentu vlja popolno varnost živila in onemogoča
v Pragi od 13. do 15. maja. V Pragi bodo neprivlačno obarvanost vsebine.
zmagovalne skupine mladih iz vse Evrope Zunanjost embalaže je primerna za vi-
predstavile projekte, nato pa bodo skupaj sokokakovosten tisk, zaradi svoje bio
z odraslimi iz Unesca in EU sodelovale na razgradljive sestave pa proizvajalcem ži-
številnih delavnicah. Teme so zelo aktual- vil omogoča tudi komuniciranje njihove
ne: Od odpadka do upravljanja z naravnimi okoljske ozaveščenosti.
viri, Sistemi proizvajalčeve odgovornosti
versus depozitom in davkom, Razširitev
sistema proizvajalčeve odgovornosti naprej
 Nič več polivanja
od pakiranja, Neprekinjena potrošnja, Poli-
Največji problem pri razvoju PET embalaže
tik, proizvajalec in potrošnik: kdo odloča,
večjih dimenzij za žgane pijače je doslej pred-
kdo plača?, Tehnološke razvojne strategije
stavljalo rokovanje z njimi. Zaradi velikosti in
pri pakiranju v 21. stoletju, Razvoj tržišča in
lastnosti materiala so bile nerodne že za prije-
prevzem recikliranih materialov in Medna-
manje, kaj šele za nalivanje.
rodni trendi in politike ravnanja z odpadki:
Amcor PET Packaging se je lotil iskanja rešitve
izzivi in rešitve.
in po dveh letih dela je v sodelovanju s proi-
In zmagovalna ekipa, ki bo odšla v Prago?
zvajalcem vodke, podjetjem McCormick, trgu
To je ekipa Gimnazije Franca Miklošiča iz
predstavil prvo PET steklenico za žgane pijače
Ljutomera, ki se je lotila ekoremediacije, in
z vgrajenim ročajem.
je nastopila s projektom Zaščita in obnova
degradiranih okolij s pomočjo naravnih sis-
temov in procesov. Mentorici dijakom 2. c
razreda, to so bili Pavel Šoster, Bojan Čon-
tala in Filip Cvetko, sta bili Mateja Godec in
Katja Karba.

Pogodbe FIDIC aktualne tudi v


Sloveniji
Pogodbe FIDIC so se v zadnjih letih zače-
le uveljavljati tudi v Sloveniji, predvsem
pri projektih, ki jih sofinancirajo EU in
druge svetovne finančne institucije (WB
in EBRD). Vsako leto se v svetu na osnovi  Okolju prijazen tako pralni prašek kot tudi čebriček
FIDIC sklene 70.000 pogodb. Standardne Detergenti Simply Laundry proizvajalca Aquados so v lanskem letu postali prvi, ki lahko na svoje
oblike pogodb so izdelane na osnovi dol- izdelke natisnejo prestižno evropsko eko-oznako.
goletne prakse. Knjige FIDIC, prevedene v Eko-oznako pridobijo izključno produkti, ki so prestali stroge teste v številnih kategorijah. A Aqua-
slovenski jezik, so naročnikom in izvajal- dos ne počiva na svojih lovorikah, ampak nadaljuje z odkrivanjem novih možnosti, ki bi njihove
cem v veliko pomoč. V praksi se pri izvaja- izdelke naredile še bolj okolju prijazne. V sodelovanju s Superfosom so tako pričeli s polnjenjem
nju pogodb pojavljajo problemi, največkrat Eco-smart pralnega praška v čebričke, narejene iz 100 % že uporabljene plastike, ki se seveda lahko
pogodbeni zahtevki, reklamacije in spori, ponovno reciklira. Nov čebriček pa je tudi prva embalaža izdelana po konceptu nagrajene Superfo-
ki zahtevajo dodatna znanja, predvsem pa sove UniPak EcoTM embalaže.
izkušnje iz prakse.
Namen seminarja, ki bo 19. in 20. junija v
prostorih GZS, je praktična pomoč vsem,
ki delajo s pogodbami FIDIC (izdaja iz leta
1999 – Rdeča in Rumena knjiga), predvsem
z vidika ravnanja z zahtevki, reševanja po-
godbenih zahtevkov in dela komisije za re-
ševanje sporov.
Strokovne teme, ki bodo predstavljene na
seminarju, zagotavljajo potrebna znanja za
vse udeležence v pogodbah FIDIC, to je za
državne institucije, investitorje (naročnike),
izvajalce, svetovalne inženirje, pravnike in
člane komisij za reševanje sporov.
Organizator seminarja je podjetje E-NET
Okolje iz Ljubljane.

Kopač zamenjal Tavzesa


Na Direktoratu za okolje Ministrstva za
okolje in prostor je generalnega direktorja
mag. Radovana Tavzesa, ki je sicer ostal na
ministrstvu, zamenjal dr. Samo Kopač. Do-
EOL-38-april-April-08 Novosti 9

KRATKO,
ZANIMIVO
slej je opravljal dolžnost namestnika general- Prav zato ime Javne naprave danes ni več ustre- vplačane čiste premije, kar je za mnoge kupce
nega direktorja direktorata za okolje. Je doktor zno predstavljalo dejavnosti, ki jih izvajajo, zelo pomembna garancija.
fizike in je med drugim delal na Institutu Jožef vključno z nekaterimi večjimi naložbami, zlasti
Stefan, na Uradu RS za standardizacijo in v Slo- v Center za upravljanje z odpadki. Družba za Radioaktivni odpadki bodo bolje
venski akreditaciji v Ljubljani. Na MOP-u je so- ravnanje z odpadki je danes sodobno podjetje, shranjeni
usmerjeno v trajnostni ekološki razvoj in z ja- Agencija za radioaktivne odpadke je začela iz-
sno izdelano politiko kakovosti. vajati nov projekt za izboljšanje ravnanja z in-
stitucionalnimi radioaktivnimi odpadki v Slo-
Zavarovalniška spodbuda za naložbe veniji. Do oktobra letos bo uredila še preostale
v okolje radioaktivne odpadke, ki niso bili urejeni ozi-
Tudi zavarovalnice z novimi produkti spod- roma karakterizirani v prvi fazi, uskladiščene v
bujajo k odgovornejši skrbi za okolje. Zavaro- Centralnem skladišču radioaktivnih odpadkov
valnica Triglav je na slovenskem trgu ponudila v Dolu pri Ljubljani.
Naložbeno zavarovanje z jamstvom glavnice ARAO je za ureditev odpadkov v Centralnem
EKO NALOŽBE, ki je svoje naložbe prek inve- skladišču že leta 2002 pridobila sredstva v okvi-
sticijskega sklada EKO NALOŽBE usmerjalo v ru projektov Phare za jedrsko varnost. Dobro
najnaprednejše zelene tehnologije. tretjino vseh uskladiščenih odpadkov je skupaj s
Zavarovanje združuje naložbo ter življenjsko tujimi strokovnjaki karakterizirala ob koncu leta
zavarovanje z nezgodnim zavarovanjem za pri- 2005 in na začetku 2006, preostali del odpadkov
mer smrti zaradi nezgode. Naložba je vezana ARAO, ki tedaj ni bil obdelan, pa bo uredila v
na gibanje vrednosti enot premoženja investi- okviru novega projekta z več partnerji.
Samo Kopač cijskega sklada ekološko trajnostno usmerjenih V drugi fazi bo obdelanih 125 sodov, 313 za-
delniških skladov. Sredstva se bodo nalagala v prtih virov in 188 paketov posebnih odpad-
SAM Sustainable Climate, SAM Sustainable kov. Karakterizacija uskladiščenih odpadkov
deloval v več delovnih telesih in komisijah, med Water Fund, New Energy Fund in Equity Envi- poleg podrobnega pregleda odpadkov obsega
drugim je bil član operativne skupine za predse- ronmental Sustainability World, ki vse investi- še njihovo ločevanje na radioaktivne in nera-
dovanje EU. Lani je vodil projektno skupino za rajo v delnice podjetij s storitvami, tehnologija- dioaktivne dele ter prepakiranje radioaktivnih
spremljanje procesa soodločanja Direktive gle- mi in produkti s področja okoljstva. odpadkov v nove pakirne enote, ki ustrezajo
de specifikacije bencina, dizelskega in plinskega Prodaja naložbenih zavarovanj se je končala 15. zakonskim zahtevam in so primerne za varno
olja in o uvedbi mehanizma za spremljanje emi- februarja 2008, takrat pa je stekel drugi del pro- skladiščenje. Skupna vrednost projekta znaša
sij toplogrednih plinov ter njihovo zmanjšanje jekta. Zavarovalnica Triglav se je namreč odlo- 405.000 evrov, 75 odstotkov bo pridobljenih iz
zaradi uporabe goriva za cestni prevoz. čila, da bo v skladu s svojo strategijo družbene evropskih sredstev, preostanek pa bo prispeval
odgovornosti s 150.000 evri podprla okoljske državni proračun.
Odslej Simbio, ne Javne naprave projekte v raznih slovenskih krajih. Odločila se
je, da bo denar razdelila med dvanajst območ- Električni skuter na simpoziju
nih enot, kolikor jih ima v Sloveniji, vsaka enota Na tradicionalnem, 5. okoljskem simpoziju
pa se bo odločila, kateri projekt bo podprla, ali v Promet kot grožnja okolju in kot gibalo razvoja,
celoti ali pa tako, da se bo vanj vključila. ki ga je v Celju organizirala Mestna občina Ce-
lje v sodelovanju z Agencijo RS za okolje, Mini-
Zavarovalnica Triglav vlaga sredstva v izbrana strstvom za okolje in prostor ter Ministrstvom
podjetja zato, ker želi med drugim razviti in za promet, so poskušali predvsem odgovoriti,
vpeljati nove tehnologije in materiale za zmanj- kako mora Slovenija odgovoriti zlasti na okolj-
šanje vplivov delovanja ljudi na življenjsko oko- ske in ekonomske izzive izjemnega povečanja
lje, prav tako pa razširiti uporabo okolju prija- prometa. Med uvodnimi prispevki so o pod-
Celjsko komunalno podjetje Javne naprave se je znih tehnologij, predvsem tistih, ki zmanjšujejo nebnih spremembah, kakovosti zraka v Slove-
preimenovalo v Simbio, imenu pa so dodali še energijsko porabo in zmanjšujejo snovni tok. niji, o izzivih sonaravnega prometa in izvajanju
slogan V simbiozi z okoljem. Tudi za finančne investitorje in industrijska resolucije o prometni politiki predavali dr. Luč-
»Medtem ko vztrajno in pogumno stopamo k podjetja je namreč vlaganje v okoljske tehnolo- ka Kajfež Bogataj, Anton Planinšek, dr. Dušan
našemu »abrahamu«, naj nova celostna grafična gije in obnovljive vire energije vse zanimivejše, Plut in dr. Fedor Černe. Posebej zanimiva so
podoba prispeva k naši razpoznavnosti in uspe- saj pomeni naložbo za povečanje konkurenčno- bila razmišljanja o novih tehnologijah za vizijo
šnosti, mi pa si še naprej prizadevajmo, da bodo sti in razvoj. Okoljske tehnologije in obnovljivi trajnostne mobilnosti. Vrsto aktualnih vprašanj
naša dejanja, ki se odražajo v naravi, čim bolj viri energije bodo zagotovo med najdonosnejši- pa je odprla okrogla miza Javni potniški pro-
premišljena in v simbiozi z našim okoljem,« je mi industrijami prihodnosti. met v Sloveniji pred razpadom. Več kot dvajset
ob spremembi poudaril direktor mag. Marko predavateljev je razgrnilo celo paleto aktualnih
Zidanšek. Naložbeno zavarovanje z jamstvom glavnice vprašanj prometne politike v Sloveniji.
Pred natanko pol stoletja je takratna oblast EKO NALOŽBE je bilo na trgu dobro sprejeto.
ustanovila državno gospodarsko podjetje Jav- Gre za desetletno zavarovanje s plačilom en- Na simpoziju je celjsko podjetje ZE-EN predsta-
ni nasadi in Javne naprave Celje za opravljanje kratne premije. Sredstva se nalagajo v ekološko vilo električni skuter, ki so ga razvili v Nemčiji,
vrtnarskih del ter čiščenja straniščnih jam in obetajoče projekte, ki so perspektivni z vidika izdelovati pa ga nameravajo tudi v Sloveniji.
pranja perila. Dejavnost se je od davnega leta dolgoročne rasti. Zavarovalcu se ob koncu za-
1948 vseskozi spreminjala – mnogo dejavnosti varovalne dobe izplača zavarovalna vsota, ki je Simpozij Promet kot grožnja okolju in kot giba-
se je dodalo (odvoz fekalij, upravljanje tržnice enaka vrednosti privarčevanega premoženja z lo razvoja so podprli Luka Koper, Simbio, Ener-
in poletnega kopališča, odvoz odpadkov …), jamstvom, da izplačilo tudi v primeru negativ- getika, ZPO Celje in ZE-EN.
nekatere pa so se tudi odpravile. nih trendov na finančnih trgih ne bo nižje od
DOSJE
10 Dosje EOL-38-april-April-08

Helena Kojnik
VREČKA
So plastične vrečke res kuga stoletja?

Na svetu se vsako minuto


porabi več kot milijon
plastičnih vrečk. V Sloveniji
letno porabimo od 300 do
600 milijonov vrečk ali od
150 do 300 vrečk na osebo.
Glede na analize pristojnih
vladnih britanskih institucij
pa plastične vrečke pomenijo
manj kot odstotek odpadkov,
ki končajo na smetiščih.
K občutku, da so nosilne
plastične vrečke velik
okoljski problem, verjetno
prispeva dejstvo, da jih
ljudje včasih odmetavajo v
okolju, kjer so zaradi biološke
nerazgradljivosti vidne in zato
moteče. Vendar dr. Gregor
Radonjič, strokovnjak za
varstvo okolja, poudarja, da
je odmetavanje odpadkov v
okolju etični in ne tehnološki
problem.

Plastične vrečke so danes eden najbolj prisotnih


znakov potrošništva na svetu. Vidimo jih tako
rekoč povsod. So lahke, »poceni« in vodood-
porne, kar jim daje še posebno praktičnost in
uporabnost. Tako so postale nepogrešljiv del
našega vsakdanjika po vsem svetu. Prve pla-
stične vrečke so se pojavile na trgu leta 1957 v
ZDA. Proti koncu šestdesetih let so se plastične
vrečke za smeti pojavljale po domovih in ploč-
nikih po skoraj celem svetu. Vendar pa so šele
v sedemdesetih letih dokončno prevzele mesto
papirnatih vrečk, ko so iznašli cenen postopek
za pridobivanje posameznih plastičnih vrečk.

Zakaj so sploh problem?


Problem naj bi bila količina. Tovarne po vsem
svetu so proizvedle od štiri do pet bilijonov pla-
stičnih vrečk v letu 2002 – od velikih vreč za
smeti, debelejših nakupovalnih vrečk, do tistih
EOL-38-april-April-08 Dosje 11

najtanjših, ki jih po navadi dobimo brezplačno zajame bistvo problema dr. Gregor Radonjič in so nesorazmerno dražje od drugih. Vendar
v trgovinah. Severna Amerika in Evropa pora- v svoji knjigi Embalaža in varstvo okolja, ki je pomisleki obstajajo tudi pri teh vrečkah – če
bita skoraj 80 odstotkov te količine. Poraba na- letos izšla pri založbi Pivec: »Obtoževati plastič- bodo postale samo nadomestek za zdajšnje
kupovalnih vrečk znaša od 500 do 1000 milijard ne vrečke, da so povzročiteljice onesnaževanje polietilenske, to ne bo zmanjšalo porabe, tem-
vrečk na leto – torej več kot en milijon vrečk okolja, je podobno obtoževanju avtomobilov, da več jo bo samo preusmerilo. Tudi pri reciklaži
vsako minuto. Američani na leto odvržejo 100 so povzročitelji prometnih nesreč. Ljudje pov- polietilenskih vrečk biološko razgradljive pred-
milijard plastičnih vrečk, v Tajvanu porabijo 20 zročajo nesreče, ne avtomobili. In tudi vrečke stavljajo velik problem in lahko naredijo velike
milijard vrečk na leto – 900 na osebo – evrop- v okolje odmetavajo ljudje. Poleg tega so avto- količine reciklirane plastike neuporabne. In
ske države so tudi med večjimi porabniki vrečk mobili neprimerno večji onesnaževalci okolja kot najpomembnejše dejstvo: za proizvodnjo
(ocene za Slovenijo znašajo 300 do 600 milijo- kot vrečke, pa nikomur ne pride na misel, da bi in transport teh biološko razgradljivih vrečk se
nov vrečk na leto oziroma 150 do 300 na ose- sprožil bodisi civilne bodisi politične akcije za porabljajo približno enake količine energije kot
bo). njihovo prepoved.« za polietilenske, problemi pa nastopijo tudi pri
razgradnji, saj nekatere vsebujejo težke kovine,
So krive vrečke ali ljudje? Plastične vreče boljše od papirnih? ki onesnažujejo tla in podtalnico.
Tisoče morskih živali na leto pogine zaradi Za proizvodnjo plastičnih vrečk se porabi 20
plastičnih vrečk. Želve, kiti in drugi morski se- do 40 odstotkov manj energije in vode kot za Kazni za uporabo vrečk
salci zamenjajo vrečke za hrano, jih pogoltnejo proizvodnjo papirnatih. Prav tako se ustvarja Po vsem svetu so se v različnih državah in me-
in vrečke jim nato zamašijo prebavni sistem, manj zračnega onesnaženja in odpadkov, pla- stih pojavile kampanje za prepoved ali zmanjša-
zato živali poginejo. Ko žival razpade, vrečka stične vrečke zavzemajo tudi manj prostora na no uporabo vrečk. Januarja 2002 je vlada Južne
spet pride nazaj v morje in ogroža druge živali. smetišču. Za proizvodnjo papirnatih vrečk se Afrike uzakonila zahtevo, naj industrija izdela
Tudi kopenske živali so ogrožene. Prav tako se porablja les, kar močno vpliva na gozdove po trpežnejše in dražje vrečke in s tem prepreči
plastične vrečke ne razgradijo biološko, tem- celem svetu. Za proizvodnjo 10 milijard papir- čezmerno uporabo in odmetavanje. Rezultat je
več v njih poteka svetlobna razgradnja v vedno natih vrečk v ZDA posekajo 14 milijonov dreves bila takojšnja 90-odstotno manjša uporaba. Ir-
manjše in manjše toksične dele, ki onesnažujejo in vpliv na nastanek toplogrednih plinov je dvo- ska je kot prva država na svetu marca leta 2002
zemljo in vodne tokove. V enem dnevu so v Av- jen – posekani gozdovi ne morejo več prispe- vpeljala 0,15 evra davka na vrečko, kar je pov-
straliji v čistilni akciji zbrali skoraj 500.000 pla- vati k zmanjšanju koncentracije toplogrednih zročilo tudi do 90-odstotno zmanjšanje porabe
stičnih vrečk. Vrečke, ki jih odpihne veter, so v plinov in obenem proizvodnja vrečk proizvaja – z 1,2 milijarde na nekaj manj kot 200 milijo-
Afriki tako pogoste, da se je razvila prava indu- dodatne toplogredne pline. Za reciklažo enega nov. V prvem letu se je od tega davka nabralo
strija – pojavile so se skupine, ki zbirajo vrečke kilograma papirnatih vrečk se porabi 91 odstot- 7,7 milijona evrov. Namensko so dali denar v
in iz njih izdelujejo klobuke ter celo torbe. kov več energije kot za reciklažo enega kilogra- »zeleni fond«, ki skrbi za dobro okolja. Namen
Veliko mest po vsem svetu ima probleme z za- ma plastičnih vrečk. Vendar pa so odstotki reci- tega davka pa ni kovanje dobička, temveč oza-
mašitvijo odtokov in kanalizacijskih sistemov, klaže obeh tipov vrečk izredno nizki – le 10 do veščanje in učenje ljudi in preusmerjanje nji-
kar lahko poveča možnosti poplav in bolezni. 15 odstotkov papirnatih in od 1 do 3 odstotkov hovega brezglavega potrošniškega vedenja. V
Priljubljene tanke vrečke v trgovinah, narejene plastičnih vrečk se vsako leto reciklira. enem letu so prihranili 18 milijonov litrov nafte
iz HDPE (high density polyethilen), naj bi na Potemtakem se je najbolje izogibati papirnatim samo na račun zmanjšane porabe vrečk (0,018
našem planetu obstajale do 1000 let, potem ko in plastičnim vrečkam. Obe vrsti vrečk pora- litra na vrečko). To pomeni, da se je poraba na
jih odvržemo. Povprečna družina »nabere« 60 bljata dragocene naravne vire za izdelek, ki se posameznika zmanjšala s 312 na 52 vrečk na
vrečk v samo štirih nakupovalnih obiskih tr- uporabi samo enkrat in se odvrže. Obe nega- leto. Tudi druge države, kot so Avstralija, Ka-
govin. Za proizvodnjo 100 milijard plastičnih tivno vplivata na naravo in onesnažujeta naše nada, Indija, Nova Zelandija, Filipini, Tajvan,
vrečk v ZDA porabijo 12 milijonov sodčkov okolje. Velika Britanija ter nekatera mesta v ZDA ima-
nafte, kar je velik prispevek k emisiji toplogre- jo načrte za prepoved uporabe plastičnih vrečk
dnih plinov. To je nekaj dejstev, ki so objavljena Biološko razgradljive vrečke ali uvedbo davka na plastične vrečke. Nekateri
v State of the World 2004 (The Worldwatch In- Nekateri proizvajalci so pred nedavnim pred- supermarketi po vsem svetu prostovoljno spod-
stitute) in v Reusable Bags: Eco-friendly reusa- stavili biološko razgradljive plastične vrečke bujajo svoje kupce, naj uporabljajo manj vrečk
ble bags, plus facts & news on plastic bag war. oziroma take, ki jih je mogoče kompostirati. in naj jih prinesejo s seboj.
Vendar se ob tem postavlja vprašanje, ali so za Narejene so iz škroba, polimerov ali poli-mleč-
te probleme res krive vrečke ali ljudje, ki jih ne ne kisline, in ne iz polietilena. Za zdaj take Trgovine širokogrudne z vrečkami
odlagajo v smetnjake, oziroma, kot slikovito vrečke predstavljajo manj kot 1 odstotek trga Tako je v svetu. V Sloveniji pa je trend bolj kot

LIPAK d.o.o. , Ul. Molniške čete 19, 1000 Ljubljana


tel./fax: 01 546 21 74, gsm: 041 626 079
e-mail: lipak-@siol.net

Specializirani smo za izdelavo vrečk za živilsko indu-


strijo iz triplex, duplex ter polipropilen (bopp) folije.

Z novo investicijo v letošnjem letu nudimo tudi


prostostoječe vrečke z zipp zapiranjem. Vrečka
iz duplex oziroma triplex folije omogoča maksi-
malno ohranjanje kakovosti izdelka. Nepogrešljiva
je pri pakiranju živil, kjer želimo ohraniti svežino.
Vrečka se na enostaven način neprodušno zapre
in hkrati onemogoči razsutje vsebine.
promocija
12 Dosje EOL-38-april-April-08

ne obraten. V prepričanju, da vrečke simbo- in gospodinjstva v Sloveniji upoštevati vedno prof. dr. Gregor Radonjič
lizirajo standard za kupce, v večini trgovskih višje ekološke standarde.
centrov ponujajo brezplačne vrečke, v katere
večkrat prodajalci zavijejo vsak izdelek posebej. Deset ton vrečk na »rolci« Kaj nam sporočajo
Porabniki to množično sprejemajo. Tudi Mini-
strstvo za okolje nima posebne strategije ravna-
V Merkurju imajo embalažo za polnjenje na
prodajnem mestu v dveh oblikah: manjše, plastične vrečke?
nja z odpadki, kot so plastične vrečke. Za zdaj preproste vrečke »na rolci«, ki jih kupec lah-
torej ni nobenih konkretnih znakov, ki bi kazali ko brezplačno vzame, in nosilne vrečke, ki jih
Plastične (natančneje polietilenske) vrečke so
umik plastičnih vrečk s slovenskega trga. kupec lahko kupi. V maloprodaji (skupaj 33 tr-
se danes znašle na globalnem udaru. Prepovedi
govskih centrov) so lani porabili slabih 10 ton
in drugi restriktivni ukrepi uporabe plastičnih
Kupci pričakujejo vrečke vrečk »na rolci«, kar znese dobrih 50.000 evrov,
vrečk prihajajo iz nekaterih evropskih držav,
Med večjimi trgovci so odgovorili na naša vpra- in 845 kg (okoli 27.000 kosov) nosilnih vrečk,
Avstralije, Kitajske in ZDA. V svetu, kjer ob-
šanja v Merkurju in v največjem slovenskem ki jih lahko kupec na prodajnem mestu kupi po
staja zelo veliko stvari za enkratno uporabo,
trgovcu z živili, Mercatorju, kjer porabijo letno 0,13 evra. Marija Marot, vodja službe za eko-
lahko hitro najdemo številne izdelke, ki bi lah-
približno 130 milijonov kosov ločevalnih vrečk logijo v Merkurju, je povedala, da poraba vrečk
ko zaradi enkratnosti uporabe in zato, ker jih
za sadje in zelenjavo in nosilnih vrečk, ki jih nekoliko narašča, vendar predvsem zaradi na-
hitro zavržemo, prav tako vzbujali vsesplošno
kupci kupijo pri blagajnah. Samo brezplačne raščanja prodaje. Tudi v Merkurju razmišljajo
zgražanje, pa se nanje niti približno ne zgrinja
vrečke stanejo Mercator letno približno 830.000 o uvedbi biorazgradljivih vrečk. »Prav zdaj pre-
toliko gneva, če sploh kaj. Zame je fenomen
evrov. Trend uporabe plastičnih vrečk pa še na- učujemo možnosti za uvedbo biorazgradljivih
plastične nakupovalne vrečke zanimiv s sta-
rašča, saj so se kupci navadili na visok standard vrečk glede na stroške, ki bi pri tem nastali,« je
trgovske storitve in pričakujejo brezplačne vreč- povedala Marija Marot. V Merkurju si tudi sicer lišča zavedanja in prepoznavanja dejanskih
ke povsod. »Celo pritožijo se, če pri blagajnah prizadevajo za ustrezen odnos do okolja. Tako okoljskih problemov v družbi. Zakaj se prav
ni manjših brezplačnih vrečk, ki jih uporabijo poslujejo le z izdelki, ki so zakonsko sprejemlji- takim odpadkom posveča tolikšna politična in
kot nosilne vrečke, čeprav temu niso namenje- vi in okolju ne povzročajo večjih obremenitev. medijska pozornost?
ne,« pravi Srečko Bukovec, direktor sektorja Posebno pozornost posvečajo izdelkom, ki se
za nabavo netrgovskega blaga in storitev PS tržijo pod njihovo blagovno znamko MTEH in V medijih so plastične vrečke poimenovali
Mercator. Biva in so okolju prijazni. tudi 'ekološka kuga 20. stoletja'. Menim, da so
plastične vrečke bolj podobne pubertetniškim
Vrečke je mogoče reciklirati mozoljem glede škodljivosti za zdravje kot pa
Na Mercatorjevih prodajnih mestih kupcem po- Plastic Bags kakšni smrtonosni bolezni, kugi na primer.
nujajo v uporabo in prodajajo plastične vrečke Imajo pa mozolji in vrečke nekaj skupnega:
iz materialov HDPE (polietilen visoke gostote) Are Plastic Bags Really a Plague of eni in drugi so hitro opazni, vendar za splošno
in LDPE (polietilen nizke gostote). »To so ma- zdravje niso nevarni. Večina najbolj škodljivih
the Century? snovi za okolje in zdravje očem praviloma ni vi-
teriali, ki so okolju prijazni in jih je mogoče z
neškodljivimi postopki za okolje reciklirati ozi- Every minute, there are more than a million dna! Pisati, da so vrečke ekološka kuga ob vseh
roma uničiti. Ne smemo pa jih odvreči v okolje, plastic bags used in the world. In Slovenia, globalnih in resnih okoljskih problemih, ki jim
pač pa v zbiralnike za plastiko. V Mercatorju we use from 300 to 600 million bags a year je izpostavljen naš planet, je bodisi cinizem ali
skladno s poročilom EuroCommerca (The use or 150 to 300 bags per person. With regard to nepoznavanje. Ne gre zanikati dejstva, da je
of LCA's on plastic bags in an IPP context) ugo- the analyses conducted by competent British pretirana uporaba plastičnih vrečk problema-
tavljamo, da plastična vrečka, ki jo uporabimo state institutions, the plastic bags represent tična, a obstajajo še druge skupine izdelkov, ki
najmanj štirikrat, manj obremenjuje okolje kot less than one percent of waste at the dump- so zaradi svoje množične uporabe še kako spor-
papirna vrečka (zaradi obdelave in beljenja pa- ing ground. The feeling that plastic shopping ni, a se jim ne posvečamo niti približno toliko
pirnih vrečk),« dodaja Srečko Bukovec. bags are a big environmental problem is kot vrečkam. Pomislimo na ogromne količine
Sicer pa v Mercatorju iščejo cenovno sprejemlji- probably aided by the fact that people some- papirnih reklamnih sporočil, ki se skoraj vsak
ve možnosti za tekstilne vrečke z daljšo življenj- times throw them away in the environment, dan znajdejo v poštnih nabiralnikih. Nekaj de-
sko dobo, ki bi bile naprodaj pri blagajnah, in za where their non-biodegradable characteristic set kilogramov takega odpadnega papirja pride-
biorazgradljive vrečke za shranjevanje, denimo, makes them evident and thus also disturbing. la letno posamezno gospodinjstvo. Mnogo več
bioloških odpadkov ipd. Ker pa je trenutno bi- However, as Dr. Gregor Radonjič, an expert in kot plastičnih vrečk. Pomislite, da bi vsak dan v
orazgradljivi material na bazi škroba približno the field of environmental protection, says, nabiralniku našli plastično vrečko. Kak revolt bi
štirikrat dražji od obstoječega PE HD, se za za- littering is an ethical and not technological nastal!? Kaj pa avtomobili, ti neverjetni onesna-
menjavo vrečk še niso odločili. problem. ževalci okolja? Kje je samo desetina politične in
medijske vneme, namenjene vrečkam, da bi se
Mercator zbere največ embalaže The buyers expect bags
morda omejila tudi njihova uporaba? Čeprav je
V poslovnem sistemu Mercator, ki na svojih povsem jasno, da so avtomobili nepredstavljivo
prodajnih mestih in v skladiščih ločeno zbere Among the bigger dealers answering our questions večji onesnaževalci okolja kot plastične vreč-
letno največ odpadne embalaže v Sloveniji (12 were Merkur and Slovenia’s biggest foodstuffs reta- ke, še nisem slišal pozivov za njihovo omejeno
tisoč ton), so precej dejavni glede odgovornega iler Mercator, where they annually use about 130 uporabo ali celo prepoved, kot se to dogaja za
ravnanja z odpadki. Aktivno sodelujejo s shemo million pieces of separating bags for fruit and ve- plastične vrečke. Kje je tista vnema državnih in
za ločeno zbiranje odpadne embalaže SLOPAK getables and shopping bags bought at the counter. lokalnih politik proti vrečkam, ko gre za ome-
in shemo ZEOS za ločeno zbiranje odpadne ele- The free bags alone cost Mercator about 830,000 jevanje uporabe kemikalij. Evropska komisija je
ktrične in elektronske opreme; lani so zbrali 142 euros a year and the trend of using plastic bags is ugotovila, da za kar 80 odstotkov kemikalij, ki
ton take opreme. Poleg tega ločeno zbirajo od- growing, as the costumers have got used to the high jih izdelujejo v velikih količinah, ni podatkov o
padke tudi na vseh mestih nastanka odpadnih standard of trade services and expect free bags eve- tem, kako vplivajo na ljudi in okolje, kar je bo-
kartuš in tonerjev, odpadnega pisarniškega pa- rywhere. “They even complain if the smaller free trovalo oblikovanju regulative REACH.
pirja, odpadnih nevarnih baterij, gum in drugih bags are not at the counter as they use them as
odpadkov. Sodelovali so tudi v akciji ozavešče- carrying bags even though this is not what they Nedvomno drži, da je uporaba plastičnih vrečk
nja »Ločujmo, varujmo!« are intended for,” says Srečko Bukovec, director of pretirana in neracionalna. Prav v neracionalni
Srečko Bukovec napoveduje, da bo Evropska the PS Mercator procurement of non-commercial rabi primarnih surovinskih virov, ki nikakor ni
skupnost vsem svojim članicam nalagala vedno goods and services sector. v skladu z načeli trajnostnega razvoja, vidim
večje obveznosti glede ekologije in ravnanja z največji problem njihove uporabe. Sintetični
odpadki in tako bodo morali tudi gospodarstvo polimeri so danes cenjeni materiali, od kate-
rih se marsikateri uporablja za zahtevne visoke
tehnologije in z leti samo pridobivajo pomen.
EOL-38-april-April-08 Dosje 13

Zapravljati primarne vire petrokemične proizvo-


dnje za tako pretirano uporabo vrečk je zato dol-
goročno nesmiselno. Vsi drugi argumenti naspro-
tnikov uporabe plastičnih vrečk pa so bolj ali manj
na trhlih temeljih. Poglejmo nekaj dejstev.

Analiza pristojnih britanskih vladnih inštitucij


je postregla s podatkom, da pomenijo plastične
vrečke manj kot odstotek odpadkov, ki končajo na
smetiščih! Natančneje, k smetem prispevajo le 0,3
odstotka gospodinjskih odpadkov, ki končajo na
britanskih deponijah. Na Irskem naj bi bil ta delež
0,25 odstotka, v Avstraliji pa 0,2 odstotka. Preu-
čevanje strukture odvrženih odpadkov v Avstraliji
Proizvodnja kakovostne Proizvodni program:

je pokazalo, da plastične vrečke predstavljajo le 2 embalaže s ciljnimi Polietilenske folije


odstotka odvrženih smeti v okolju. Po ocenah bri-
tanskega Društva za ohranjanje morskega okolja bariernimi lastnostmi LDPE, MDPE, HDPE
� za industrijsko
predstavlja plastika sicer 56 odstotkov vseh sme- (avtomatsko) pakiranje
ti, ki jih najdejo na britanskih plažah, vendar na Uporaba poliolefinskih � termoskrčljive folije za
plastične vrečke odpadeta le 2 odstotka. Najver-
jetneje k občutku, da so nosilne plastične vrečke reciklatov zbirno ali posamično
pakiranje, avtomatsko
velik okoljski problem, prispeva dejstvo, da jih pakiranje ter ročno
včasih ljudje odmetavajo v okolju, kjer so zaradi Vrhunski 8-barvni tisk paletiziranje
biološke nerazgradljivosti vidne in zato moteče. � enojno navite
Toda odmetavanje odpadkov v okolju je etični, � gradbene folije
ne tehnološki problem, zaznava takega okoljskega � UV- obstojne
problema pa zaradi vizualnega onesnaževanja bolj � folije za kaširanje
psihološki refleks, ki posameznika navdaja s pre- � dezinirane folije
tirano resnostjo situacije. Znano je, da med vse-
mi čutili prav z vidnim zaznavanjem sprejemamo Vreče, vrečke
največ informacij. � nosilne reklamne
vrečke za široko
Tudi zamenjava plastičnih vrečk s papirnatimi potrošnjo: s feksibilno
problema ne rešuje. Več študij je potrdilo, da z ročko, z ojačanim
vidika vplivov na okolje ne moremo govoriti o izsekom
superiornosti enega materiala za vrečke glede na vrečka-majica,
drugega. Med takimi študijami je do danes zago- PE-blokirane
tovo najbolj reprezentativna tista, ki je bila opra- � luksuzne butične
vljena po naročilu ene največjih multinacionalnih vrečke
trgovskih verig Carrefour in je bila objavljena de- � vrečke za industrijsko
cembra leta 2003. Od drugih podobnih raziskav pakiranje na trnih
se razlikuje po tem, da je bila v celoti izvedena po � vrečke z možnostjo
merilih mednarodne standardizirane metodolo- zapiranja s
gije za ovrednotenje vplivov izdelkov na okolje v
samolepilnimi materiali
njihovem celotnem življenjskem ciklu. Papirna-
� vreče in vrečke za
ta vrečka se je v večini kategorij slašbe odrezala
uporabo
v primerjavi s plastično, biorazgradljiva v večini
v gospodinjstvu
kategorij primerljivo, glede vpliva na kisli dež in
� industrijske vreče
evtrofikacijo voda pa precej slabše.
� nizko talilne vrečke
� vrečke z okroglim dnom
Trgovinska podjetja – predvsem tista največja
– igrajo pri racionalni rabi oziroma omejevanju
rabe plastičnih vrečk eno ključnih vlog. Ob po- Termoplasti–Plama d.o.o., Hrušica 104, 6244 Podgrad
trošniku pravzaprav največjo. Da se te odgovor- Tel.: + 386 (05) 71 49 302, fax: + 386 (05) 71 49 303
nosti ne zavedajo, skoraj ni verjeti. In v trgovinah E-mail: termoplasti@ter-plama.si, www.ter-plama.si
promocija

ter trgovskih centrih dejansko vlada nebrzdana


poraba vrečk. Danes trgovci v plastične vrečke
povsem nepotrebno vstavljajo vse, tudi najmanjše
posamezne izdelke. Tako početje bi bilo dejansko
What is the Message behind Plastic not deny the fact that excessive use of plastic bags
can be problematic, but there are other product
treba odpraviti. Povsem se strinjam s tistimi, ki Carrier Bags?
groups which are highly controversial due to their
trdijo, da so plastične vrečke pokazatelj sodobne massive use, yet no-one seems to question those. A
potrošniške družbe. Odkrito povedano, to ne ve- The media have dubbed plastic carrier bags the very telling example is the huge amount of printed
lja le za vrečke, ampak za embalažo nasploh. Toda “environmental plague of the 20th century”. I think promotional brochures filling our mailboxes vir-
plastične vrečke niso samo pokazatelj brezglavega that plastic bags are more akin to adolescent acne tually every day. Each household produces several
potrošniškega načina življenja, temveč so pred- that to a deadly disease such as the plague. Acne dozen kilograms of such waste paper per annum,
vsem njegova posledica! Še večji absurd pa je, da and plastic bags do have one thing in common- which is far more than is true for plastic bags. Just
se toliko ukvarjamo z vrečkami, ne pa z okoljsko they are easily spotted, yet harmless to overall he- imagine finding a plastic bag in your mailbox eve-
in zdravstveno oporečnostjo izdelkov, ki jih v teh alth. Most of the heaviest pollutants harming the ry day. This would cause an outrage. How about
istih vrečkah prenašamo. Za njihovo proizvodnjo environment and human health are invisible to the cars, are they not incredible pollutants of the envi-
se porablja bistveno več snovnih in energijskih naked eye! To claim that plastic carrier bags are the ronment? One can only wish for at least a tenth of
virov ob uporabi številnih kemikalij. Skratka, pla- environmental plague at a time when our planet the political and media efforts dealing with plastic
stične vrečke predstavljajo šolsko lekcijo iz okolj- is facing serious global and environmental issues is bags, to re-focus and perhaps limit the use of motor
ske psihologije. either an act of ignorance or cynicism. One should vehicles as well.
14 Dosje EOL-38-april-April-08

DOSJE VREČKA
Jože Ceglar
Petkrat »da« za polietilenske vrečke

Veliko se v zadnjem času govori o domnevnem Ob bok polietilenski vrečki se največkrat po- ponudili biorazgradljive vrečke, ki bodo izde-
škodljivem vplivu plastičnih vrečk na okolje. stavlja papirnata, češ da je okolju prijaznejša. lane po posebnem proizvodnem postopku in
S to temo se ukvarjajo mediji, proizvajalci, tr- Papirnate vrečke so res biorazgradljive, vendar bodo razgradljive v dvanajstih do štirinajstih
govci, strokovna javnost, vzbudila pa je tudi so jih v preteklosti prav zaradi finančnih, eko- mesecih. Cena pa bo le za spoznanje spreme-
razmislek pri končnih uporabnikih. Krešejo se loških in praktičnih razlogov, predvsem večje njena.
različni pogledi. Argumenti proti uporabi pla- nosilnosti, zamenjale polietilenske. Poleg tega
stičnih vrečk velikokrat predstavljajo pomanj- papirnate vrečke pri procesu proizvodnje zahte- Zakaj se torej zatekati k slabšim rešitvam, ko pa
kljivo znanje o tej temi. vajo bistveno več porabljene energije in njihova lahko z ustreznim ozaveščenjem ljudi in dobrim
In zakaj so plastične vrečke še vedno najbolj proizvodnja bolj onesnažuje okolje kot proizvo- sistemom zbiranja in recikliranja polietilenskih
sprejemljiva rešitev? dnja polietilenskih vrečk. Slednje so izdelane iz vrečk zelo veliko prispevamo k varovanju oko-
Res je, da plastične vrečke, odvržene v naravo, zelo majhne količine uporabljenega materiala, lja.
okolje vizualno kvarijo, vendar ga nikakor ne prav tako se tudi osnovna surovina – polieti-
onesnažujejo. Narejene so iz polietilena, ki vse- lenski granulat – proizvaja izjemno učinkovito. Five Times ‘Affirmative’ for
buje ogljik in vodik, izpostavljene sončni svetlo- Zakaj se torej vračati v preteklost? Polyethylene Bags
bi pa v nekaj letih razpadejo na ogljik in vodo, Polietilenske nosilne vrečke se zaradi svoje
naravna elementa okolja. Teorije in trditve o trdnosti in boljše nosilnosti od papirnatih v
tisočletni razgradnji plastičnih vrečk so zato ne- gospodinjstvu ponovno uporabljajo za skladi- Used and damaged bags, as well as other polye-
utemeljene in neumestne. ščenje ali kot vreče za smeti. Gre za večkratno thylene films can be recycled and made usable
Iztrošene ali poškodovane vrečke ter druge fo- in večnamensko uporabnost. Pretežni del nosil- again provided – and this cannot be stressed eno-
lije iz polietilena je ob ustreznem, poudarjamo nih polietilenskih vrečk uporabniki hranijo za ugh – they are appropriately disposed of, collected
ustreznem, zbiranju in sortiranju mogoče reci- nadaljnjo uporabo in jih ne zavržejo takoj po and sorted. This brings us to the burning issue of
klirati in jim tako ponovno vrniti uporabnost. opravljenem nakupu v trgovini. collecting and sorting waste packaging, still at a
Ob tem trčimo na perečo temo zbiranja in sor- Pa še to v prid plastičnim vrečkam. Že nekaj very early stage in Slovenia. The Slovenian waste
tiranja odpadne embalaže, ki je v Sloveniji še časa je znano dejstvo, da je mogoče proizvesti sorting system is still far from being functional, as
vedno v povojih. Ne moremo reči, da imamo v tudi biorazgradljivo plastično vrečko iz narav- many municipalities in the country do not imple-
Sloveniji vzpostavljen sistem sortiranja odpad- nih materialov na osnovi škroba. Standardi ment even the basic waste separation. Therefore
kov, saj v veliko slovenskih občinah ne poteka proizvodnje na tem področju še niso poenoteni, we should first establish the conditions that make
niti osnovno ločevanje. V skladu s tem moramo prav tako ni enotnega stališča, v kolikšnem času recycling possible only then can we systematically
najprej vzpostaviti pogoje, da bo reciklaža mo- naj vrečka razpade. V Termoplasti-Plama se na raise the environmental protection awareness of
goča, in sistemsko dvigovati zavest potrošnikov projekt uvajanja proizvodnje biorazgradljivih consumers.
o varovanju okolja. vrečk skrbno pripravljamo. Kmalu bomo trgu
EOL-38-april-April-08 Novosti 15

promocija
oskarji za
16 Nagrade EOL-38-april-April-08

embalažoPredlogov malo, štirje zmagovalci

Zmagovalci 32. slovenskega


oskarja za embalažo so bili

Oskar za Radensko
izbrani, podeljeni pa bodo
na sejmu INPAK v okviru 46.
mednarodnega kmetijsko-
živilskega sejma avgusta na
Radenska je Oskarja za embalažo 2008 prejela za prenovljeni steklenički volumna
Pomurskem sejmu. Zmagovalci 0,25 in 0,5 litra za naravni mineralni vodi iz družine Treh src. Pomembna prednost
so: Kontejner tip Atom 20' OHT novih stekleničk je, da po podobi sledita že izdelani liniji plastenk. Vse oblike plastenk
Type A RS, Radenska Classic in manjši steklenički iz družine vod so tako sedaj poenotene ter s tem na trgu bolj
prepoznavne. Posebna lastnost nove stekleničke so predvsem utori in zavite linije,
0,25 l in 0,5 l, Maslinovo ulje ki odražajo eleganco in dajejo steklenici poseben videz. Utori hkrati povzročajo, da
ekstra djevičansko, aroma se svetloba ob stiku s steklenico lomi. Tako prihaja do odsevov v vodi in na steklenički,
limun, 0,2 l in Transportno- kar jo popestri ter naredi atraktivnejšo in bolj svežo.
prodajna embalaža za paštete
Disney.
V žiriji, predsedoval ji je doc. dr. Andrej Ple-
stenjak z Biotehniške fakultete v Ljubljani, so
sodelovali Jani Bavčer, Arsenal, dr. sc. Kata Ga-
lić, Prehrambeno biotehniška fakulteta Zagreb,
doc. Klementina Možina, Naravoslovnotehni-
ška fakulteta Ljubljana, in dr. Vera Rutar, Inšti-
tut za celulozo in papir Ljubljana.
Za nagrado oskar, ki jo sicer organizira Pomur-
ski sejem, pokrovitelj je GZS, se je potegovalo
15 prijaviteljev iz Slovenije in Hrvaške. Žiranti
so izbirali med 24 izdelki, za najvišje priznanje
pa so nominirali 12 izdelkov:

– Sestavljiva in personalizirana embalaža, pri-


javitelj in avtorstvo: AV studio d.o.o. Velenje.
– Embalaža za družino izdelkov blagovne
znamke Guerilla (steklenice, transportna
škatla, darilna škatla, darilna vrečka, etiketa,
vizitka, zgibanka, svinčniki, majice), prijavi-
telj in avtorstvo: Bons d.o.o. Ljubljana. »Naša nova steklenička s svojo eleganco in svežino odraža večino strateških
– Kontejner tip: Atom 20' OHT Type A RS, pri- vrednot našega podjetja, kot so radost in veselje, energija, mladost in živah-
javitelj in avtorstvo: Container d.o.o. Celje.
nost. Poudarja tudi užitek v pitju, dosegljivost in hkrati visoko kakovost iz-
– Pullus, prijavitelj in avtorstvo: Kraft&Werk
delka. V kolikšni meri je steklenička skladna s strateškimi vrednotami, smo
d.o.o. Maribor.
– Griotte desert 102 g, prijavitelj in avtorstvo: testirali na različnih predlaganih modelih stekleničk Radenske in konkuren-
Kraš d.o.o. Zagreb, Hrvaška. čnih izdelkov,« je povedal Slavko Ficko, vodja marketinga v Radenski d. d., Radenci.
– Septolete pastile, prijavitelj: Krka, d.d., Novo Da so v sodelovanju s priznanim strokovnjakom industrijskega oblikovanja Matjažem
mesto, avtorstvo: Movera, Votan Leo Burnet. Zorcem iz agencije Futura DDB prišli do najboljše rešitve za potrošnike in za mineral-
– Modelčki, prijavitelj: Mediamix, d.o.o., Mari- ne vode iz Radenske, dokazuje tudi dejstvo, da so potrošniki novo stekleničko v
bor, avtor: Matej Borin. trženjski raziskavi, ki jo je lani izvedlo podjetje Aragon med skoraj tisočimi anketiranci,
– Radenska Classic 0,25 l in 0,5 l, Radenska Na- označili za najbolj privlačno v primerjavi s konkurenčnimi stekleničkami.
turelle 0,25 l in 05 l, prijavitelj: Radenska d.d.
Radenci, avtor: Matjaž Zorc, Radenska d.d.
promocija

Radenci.
– Hologramska dekorativna pločevinka za vino,
prijavitelj in avtorstvo: Saturnus, Vogel&Not
d.o.o. Ljubljana.
EOL-38-april-April-08 Nagrade 17

– Maslinovo ulje ekstra djevičansko, aroma li-


mun, 0,2 l, prijavitelj: Stella Croatica, Split,
Hrvaška, avtorja modela: prof. Viktor Popo-
vić in prof. Melita Popović.
Celovite rešitve na področju

www.container.si
– Costella, 1,5 l in 0,5 l z vsemi izdelki v druži-
ni, prijavitelj: Uskok d.d. Vas, avtor modela:
samostojni oblikovalec Robi Dovjak.
– Transportno-prodajna embalaža za paštete
proizvodnje specialnih
Disney, Valkarton d.d., Logatec, avtor mode- kontejnerjev z več kot 30-letno
la: Romana Zakrajšek, Valkarton d.d., Loga-
tec. tradicijo!
Žirija je utemeljila izbor za vsakega prejemnika
oskarja.

CONTAINER, d.o.o., Bežigrajska cesta 6, 3000 Celje, tel.: 03/426 32 00, fax: 03/426 32 76, e-mail: container@maksim.si, www.container.si
Kontejner Atom 20' OHT Type A RS:
Kontejner je namenjen prevozu in skladiščenju
nizko in srednje radioaktivnih odpadkov z naj-
večjo dovoljeno maso 24 ton. Predstavlja novost
na trgu takih kontejnerjev, narejenih po vseh
zahtevanih mednarodnih standardih. Odlikuje
ga še cela vrsta novosti in izboljšav, od katerih
velja omeniti snemljivo trdo streho z notranjim
mehanizmom za zapiranje, ravne zunanje stene,
ki so točkovno privarjene in prilepljene v kon-
tejner, snemljivo vratno prečko za lažji dostop,
dno, zavarjeno v lovilno posodo, in tudi plino-
tesnost, ki preprečuje kontaminacijo okolja.

Radenska Classic 0,25 l in 0,5 l


Steklenice predstavljajo posrečen poskus poeno-
tenja steklene embalaže za polnjenje mineralnih
vod blagovne znamke Radenska. S svojo obliko
in samo izdelavo vzbujajo pri kupcu vtis, da ku-
puje kakovosten izdelek. Manjše steklenice za
0,25 litra so za enkratno uporabo, večje za 0,50 Kontejner je namenjen za prevoz in skladiščenje nizko in
litra pa so povratne za večkratno uporabo. Za- srednje radioaktivnih odpadkov z največjo dovoljeno maso
pirajo se z aluminijastimi navojnimi pokrovčki, 24 ton. Predstavlja novost na trgu tovrstnih kontejnerjev,
ki imajo tudi funkcijo originalnega zapiranja. narejen pa je po vseh zahtevanih mednarodnih standardih.
Relief valovnice na zgornjem delu steklenice Kljub temu ga odlikuje še cela vrsta novosti in izboljšav,
daje vtis živosti in svežosti izdelka. Osrednji del od katerih velja omeniti snemljivo trdo streho z notranjim
steklenice, kjer je nalepka, je čitalna lupa za bra-
nje karakterističnih podatkov o izdelku, ki so
mehanizmom za zapiranje, ravne zunanje stene, ki so toč-
odtisnjeni na notranji strani nalepke. Kovinski kovno privarjene in prilepljene v kontejner, snemljivo vrat-
lesk nalepke še dodatno prispeva k privlačnemu no prečko za lažji dostop, dno, zavarjeno v lovilno posodo
videzu embalaže. in nenazadnje je pomembna tudi plinotesnost, ki prepre-
čuje kontaminacijo okolja.
Maslinovo ulje ekstra djevičansko,
aroma limun, 0,2 l
Steklenica za ekstra deviško olje je iz masivnega
brezbarvnega stekla konične, proti vratu zožene
oblike za 200 mililitrov vsebine. Predstavlja no-
vost na področju pakiranja olj, saj 90 odstotkov
njene površine pokriva snemljiv kartonski ovitek,
ki preprečuje negativen vpliv svetlobe na kako-
promocija

vost oljčnega olja. Prav tako kot nekak pivnik


preprečuje zamaščenost in omogoča dober opri-
jem steklenice.

Transportno-prodajna embalaža za
paštete Disney Dr. Andrej Plestenjak, predsednik žirije, je takole obrazložil merila, po katerih
Kartonska zloženka Disney predstavlja preprosto se je odločala žirija:
in celovito rešitev transportno-prodajne embala-
»Kriteriji, na osnovi katerih je žirija izbrala nagrajence, so bili predvsem izvirnost
že za izdelke v lončkih iz aluminijskega laminata,
kot so na primer paštete. Sestavljena je iz pokrova, modelov, njihova zaščitna funkcija vsebine (mehanska, kemijska in mikrobiolo-
dna in vložkov. V vložkih so izrezane odprtine, ška), skladnost z veljavnimi predpisi in standardi, praktičnost njihove uporabe
v katere se v pokončnem položaju vložijo lončki (ravnanje, polnjenje, zapiranje, odpiranje ...), estetski vidik modela in njegova
paštete. V vsakega od obeh vložkov je mogoče pa- tržna komunikativnost, tehnični vidiki njegove proizvodnje, možnosti njegove
kirati lončke drugačne gramature ali vrste paštete,
uporabe v tehnikah pakiranja in ekološka merila RS in EU: ali so modeli načrto-
kar je še posebno pomembno za manjše trgovine.
Ker so lončki v vložkih pakirani v pokončnem vani v smislu zmanjšanja mase oz. volumna materiala in njihova predvidena pot
položaju, so izdelki lepo vidni na prodajni polici kot odpadna embalaža, kjer je poseben poudarek namenjen ponovni uporabi in
in omogočajo hitro polnjenje polic. Preprečujejo snovni reciklaži.«
tudi podiranje in mešanje različnih izdelkov.
obraz
18 Obraz EOL-38-april-April-08

Podjetje s programskim paketom za deponije

»Naše podjetje se ukvarja


s kalibracijami in kontrolo

Alojz Kračun
mase, volumna, pretokov
tekočin in merilnikov krvnega
tlaka. Zdi se, da se, glede
na dejavnost, ne ukvarjamo
z embalažo, vendar imamo
razvit sistem za nadzor količine
predpakiranih izdelkov, s
katerimi lahko natančno
nadzorujemo, ali je v embalaži
zadostna količina izdelka.
Embalažo lahko obravnavamo
tudi kot odpadek. Teh je vsak
dan več in Slovenija komaj
rešuje probleme z odlaganjem
odpadkov. Komunalna podjetja,
ki so odgovorna za odvoz in

Foto: Sherpa
sprejem odpadkov, morajo
imeti zelo dober vpogled v
svoje delovanje, kar jim lahko Podjetje Alba je v sodelovanju z uporabniki Kako je prišel na idejo?
razvilo suhomontažno tehtnico, ki je novost na »Naše podjetje ima lasten razvoj in močan in-
omogočimo z našo programsko trgu. »Naš svetovalec pri razvoju programske ženiring. Začeli smo izdelovati in popravljati
opremo. Razvili smo nekaj opreme za uporabo na deponijah je bila Lidi- elektronske tehtnice in dejavnost kmalu razši-
ja Čepon (JP Snaga Ljubljana), ki je bila hkrati rili še z industrijsko medicinsko elektroniko in
tehtnic, med katerimi je tudi predstavnica naročnika. Pri razvoju smo elektroniko široke potrošnje. Razširili smo tudi
najnovejša t. i. suhomontažna seveda upoštevali naročnikove želje in veljavno prodajni program z izdelki podjetja Sartorius
tehtnica za opremo deponij,« zakonodajo na tem področju, zato je bilo treba iz Nemčije, ki je svetovni proizvajalec tehtnic
v projekt vložiti veliko truda in delovnih ur,« in tehtalnih instrumentov. Zavedali smo se, da
pojasnjuje Alojz Kračun, razlaga Alojz Kračun. Prednost suhomonta- največ velja lastno znanje. Z našimi izdelki smo
direktor in lastnik podjetja žne tehtnice je v njeni mobilnosti in preprosti pridobili zaupanje velikih podjetij, kot sta na
montaži, njena dolžina pa je lahko do osemnajst primer Krka iz Novega mesta in Lek. Na trgu
Alba iz Celja. metrov. To pomeni, da jo lahko po potrebi upo- smo prisotni že več kot dvajset let. Našo stro-
rabnik tudi sam prestavi brez večjih stroškov na kovno usposobljenost potrjujejo certifikati in
drugo lokacijo. Podporna programska oprema akreditacije po standardu ISO/IEC 17025:2005
je namenjena delovanju v operacijskih sistemih za kalibracijski laboratorij in ISO/IEC 17020 za
MS Windows. Omogoča vnos podatkov tehta- kontrolni organ,« poudari Alojz Kračun, ki se
nja, vpogled v podatke po različnih kriterijih, v svoji sodobno urejeni pisarni lahko vsak tre-
na primer po dnevu dovoza, vozilu, šifri vozi- nutek ozre v omaro z razstavljenimi tehtnicami
la, vrsti odpadka, izvoru odpadka, pošiljatelju, častitljive starosti. Pravi drobni etnološki biseri.
prejemniku, volumnu odpadkov, odlagališču »Samo tehtanje je seveda premalo. Inženiring
odpadkov in še veliko več. Seveda je mogoče pomeni zdaj že polovico naših storitev. Bistveno
vse te podatke tudi natisniti. je, da naročnik z našim izdelkom pridobi. Del
naše dejavnosti je prodaja vseh vrst elektronskih
EOL-38-april-April-08 Obraz 19

tehtnic, bistven del pa je razvoj lastnih tehtal- ch allows for precise monitoring of the quantity of partment. It is expanding its activities from mass
nih sistemov s podporno programsko opremo, the product in the packaging. Packaging can also and volume measurement to different monitoring
nadgrajevanje obstoječih tehtalnih sistemov z be considered as waste, the quantity of which gro- and measurement programmes and the develo-
nadzornimi programi, sistemi za nadzor po vo- ws by the day and Slovenia is barely coping with pment of electronic equipment. 2000 was a mile-
dilih HACCP ter seveda strokovno svetovanje its waste disposal problems. Public utilities, which stone year for Alba in many ways. They developed
in usposabljanje,« omenja Alojz Kračun obse- are responsible for the collection and acceptance of models of the most modern electronic scales and
žen seznam dejavnosti, ki jih opravljajo njiho- waste, need to have a good insight into their opera- programmes for industrial electronics. They su-
ve poslovne enote v Celju, Ljubljani in Murski tions, and we can offer that with our software. We ccessfully marketed their own products on the Slo-
Soboti. have developed several weighing scales, the newest venian market, among others the electronic axial
of which is the “dry installation” scale for waste scale, which allows for dynamic weighing and is
»Omejitev pri razvoju ni,« razmišlja direktor, disposal facilities” Alojz Kračun, Manager and more practical than the classic weighbridge, but is
ki je svojo delovno pot začel v štorski tovarni owner of the Alba company from Celje explains. above all very useful. This applies to waste disposal
traktorjev, po odpravi proizvodnje pa brez obo- sites, construction sites, quarries, gravel pits, conc-
tavljanja začel s samostojno obrtno dejavnostjo, Today, Alba is well on the mature leg of its develo- rete production plants, sites that need precise in-
potem ko je pridobil obrtno dovoljenje za po- pment journey. It markets its own knowledge and formation about the cargo and monitoring of what
pravila elektronskih tehtnic. Domači trg mu je sees its entrepreneurial potential in its R&D de- happens with it.
sčasoma postajal premajhen, saj mu je širitev
dejavnosti na popravila industrijske medicinske
elektronike in elektronike široke potrošnje omo-
gočila vstop na Hrvaško, Bosno in Hercegovino Mostna suhomontažna tehtnica
ter v Srbijo. Mimogrede, nekaj tipskih tehtnic
so že naredili na Hrvaškem, suhomontažne pa
so namestili tudi na splitski gradbeni deponiji.
S širjenjem dejavnosti in novimi sodelavci je
leta 1990 ustanovil podjetje Alba. Zakaj Alba?
V spomin na prijatelja Alojza Albo, po materi je
bil Slovenec, po očetu Čeh, ki je Alojzu Kraču-
nu svetoval na podjetniški poti in ga spodbujal.
Takrat so le redki razmišljali o samostojni pod-
jetniški poti.

Danes je Alba že sredi zrele razvojne poti. Pro-


daja lastno znanje in svoje podjetniške potenci- Dolžina: 3 x 6 m (1 segment)
ale vidi v razvojnem oddelku. Poslovno dejav- 3 x 12 m (2 segmenta)
nost širi s področja merjenja mase in volumna 3 x 18 m (3 segmenti)
v različne programe za nadzor in meritve ter
v razvoj elektronike. Leto 2000 je bilo za Albo Višina: 15 cm
precej prelomno. Takrat so razvili modele naj- Razdelek: 20 kg
Tehtnica ne potrebuje gradbenih del
sodobnejših elektronskih tehtnic in programe
za industrijsko elektroniko. Na slovenskem trgu
(prihranek cca 50 %) !!!
Tipsko odobrena v EU
so uveljavili lastne izdelke. Med drugim na pri-
mer elektronske osne tehtnice, ki omogočajo
- zeleni M
dinamično tehtanje in so priročnejše od kla-
sične mostne tehtnice, predvsem pa zelo upo-
rabne. Tudi za komunalne deponije, gradbišča,
kamnolome, peskokope, betonarne, za tiste lo-
kacije, kjer želijo natančne podatke o tovoru in
nadzor, kaj se z njim dogaja.

Vrnimo se k embalaži. Čemu je namenjen sis-


tem za nadzor predpakiranih izdelkov?
»Predvsem živilski industriji. Z našim siste-
mom proizvajalec preveri, ali je v embalaži toli-
kšna količina izdelka, kot je označeno na etiketi,
in določi zakonsko določene mejne vrednosti
mase. Preverjene so torej vrednosti, ki jih mora
proizvajalec poznati, preden gre izdelek na trg.
V tem primeru gre za izdelke do teže deset ki-
logramov,« pove Alojz Kračun in tudi na tem
področju vidi poslovne priložnosti. Osna tehtnica – NTP
Image
ALBA d.o.o., trgovina in proizvodnja,
A Company Offering a Software Package for
Waste Disposal Sites Lava 7 3000 Celje, Slovenija
tel.: (+386) 3/42-81-800, fax.:42-81-810
“Our company specialises in calibration and the www.alba-slo.si
control of mass, volume and fluid flow rates as well
as blood pressure meters. Judging by our areas of
activity we do not fit into the packaging business.
promocija

But we have developed a system for the measure-


ment of the quantity of pre-packed products, whi-
20 Inovacije EOL-38-april-April-08

novi
Iztok Švab, Miran Vrabl,
materiali
Plastična embalaža brez elektrostatičnega
Gašper Gantar, Janez Navodnik
naboja

Embalažo lahko opredelimo


kot material, ki je namenjen
zaščiti, rokovanju in transportu
blaga, navsezadnje pa ima
lahko tudi vlogo vizualnega
učinka na potrošnika.
Najpogosteje uporabljeni
materiali, ki se uporabljajo za
embalažo, so prav gotovo papir,
les, plastika, steklo, jeklo in
aluminij. Med njimi precejšni
delež zavzema plastična
embalaža. Nizka teža, relativno
zadostna trdnost in velika
energijska učinkovitost skozi
življenjsko obdobje kot tudi
sposobnost reciklaže so glavni
razlogi za uporabo plastične
embalaže. V določenih
situacijah mora imeti embalaža
poleg vseh navedenih lastnosti
tudi nekatere funkcionalne
lastnosti, ki imajo pozitiven
Foto: Arhiv Isokon

učinek na okolje.

Eden izmed naravnih pojavov je statična elek- na razelektritev zelo resen problem, posledica
trika. Za preprečitev njenega nastanka ne more- katere so lahko veliki stroški ali nevarnost za
mo storiti prav veliko, lahko pa zmanjšamo njen širše okolje ob morebitnih eksplozijah, je reši-
učinek. Elektrostatični naboj se lahko ustvari na tev uporaba materialov, ki neškodljivo prevajajo
površini cevi na bencinskih črpalkah, na emba- elektrostatični naboj.
laži za visoko vnetljive tekočine za namen skla-
diščenja in transporta, na plastičnih vrečkah ali Termoplastični polimeri so večinoma neprevo-
na zabojih, ki vsebujejo eksplozivni material, dni, zato se v večini primerov uporabljajo kot
kot je smodnik, ali na uporabljenih orodjih v električni izolatorji. Zaradi njihove ugodne pro-
zaprtih prostorih, kot so rudniki in tuneli. Pri izvodnje in predelave so polimeri zelo zaželeni
vsem tem lahko ena iskra privede do katastrofe. kot material za različne namene. Kjer želimo
Prav tako se lahko občutljive elektronske kom- doseči določen prenos elektrostatičnega na-
ponente poškodujejo ob nastanku elektrostatič- boja, moramo polimere ustrezno modificirati,
nega naboja in razelektritvi. Ker je elektrostatič- da uspemo in povečamo njihovo prevodnost.
EOL-38-april-April-08 Inovacije 21

Rezultat tega je, da lahko glede na določeno in velikosti. Zaradi njihove preproste predelave Projekt več partnerjev
uporabnost polimerov opredelimo kategorije so termoplastični polimerni materiali, ki pre- V okviru projekta, ki je bil sofinanciran s strani
prevodnosti: vajajo elektrostatični naboj, pogosto zaželeni Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehno-
v aplikacijah, kjer ni potrebna prevodnost ko- logijo, smo naslednja podjetja: ISOKON d.o.o.,
1. Izolatorji (oplaščanje žic) vin. Dejstvo je, da lahko polimer modificiramo AHA PLASTIK d.o.o. KANAL, TECOS d.o.o. in
2. Disipacijski (antistatični polimeri) z različnimi dodatki in na ta način prikrojimo GIZ GROZD PLASTTEHNIKA razvila elektro-
3. Prevodni (polimeri, sposobni prevajanja specifične prevodne lastnosti, od zelo nizke do prevodne polimerne materiale oz. kompavnde
majhne količine električnega toka) izjemno visoke prevodnosti. na osnovi termoplastičnih polimerov. Glavni
4. Visoko prevodni (polimeri, sposobni preva- Antistatični polimerni materiali ne prevajajo namen projekta je bil razvoj elektroprevodnega
janja večjih količin električnega toka) električnega naboja v običajnem smislu. Kakor polimernega kompavnda, ki se bo v nadalje-
koli, v antistatičnih polimerih se lahko elektro- vanju lahko predeloval z različnimi predelo-
Zaželeni antistatični polimeri ni gibljejo čez (po) površini z območja z večjim valnimi postopki, kot so ekstruzijsko pihanje,
Težnja polimernih materialov po prevodnosti nabojem na območje z manjšim nabojem in na injekcijsko vbrizgavanje in ekstrudiranje. Splo-
je v splošnem izražena s površinsko uporno- ta način zmanjšujejo (odstranjujejo) težnjo po šno je znano, da lahko z določeno vsebnostjo
stjo. V splošnem imajo termoplastični polime- elektrošoku oz. da bi prišlo do nastanka iskrice. elektroprevodnih saj v polimerni matriki dose-
ri površinsko upornost med 1012 in 1016 omov, Antistatični polimerni materiali so v splošnem žemo določeno stopnjo prevodnosti polimerne-
kar predstavlja zelo slabo prevodnost (prenos) opredeljeni s površinsko upornostjo od 109 do ga kompavnda. Pri tem pa je potrebno vzeti v
elektrostatičnega naboja. Za nekatere aplikacije 1011 omov. obzir, da se na ta način poslabšajo reološke in
slaba prevodnost vodi do neželenih posledic, Prevodni termoplastični polimerni materiali so mehanske lastnosti, kar vpliva na nadaljnjo pre-
predvsem težnje po nastanku in obstanku elek- opredeljeni s površinsko upornostjo od 102 do delavo in končno uporabo izdelkov. Zato je bilo
trostatičnega naboja. Zato je uporaba polimer- 107 omov. Za doseganje prave elektroprevodno- glavno vodilo pri razvoju elektroprevodnega
nih materialov z antistatičnimi lastnostmi zelo sti polimernih materialov je polimeru potrebno polimernega materiala, da s pravilno izbiro ele-
zaželena pri končnih uporabnih lastnostih. Za dodati elektroprevodni dodatek. Za prevodnost ktroprevodnega dodatka dosežemo zahtevano
nekatere aplikacije pa je zaželena še celo večja (površinska upornost od 102 in 107 omov) se elektroprevodnost polimernega materiala, pri
prevodnost. predvsem uporabljajo elektroprevodne saje, ki tem pa minimalno vplivamo na ostale lastnosti.
Medtem ko je precej prevodnih materialov vse- so tudi cenovno zanimive. Za visoko prevodne Z uporabo dvopolžnega kompavnderja, ki omo-
splošno znanih (kovine), je le-te večinoma zelo termoplastične polimerne materiale (površin- goča zelo učinkovito homogeno vmešavanje
težko oblikovati v zahtevne oblike. Na drugi ska upornost <102 omov) pa je potrebna upora- različnih dodatkov v polimerno matriko, smo
strani pa lahko termoplastične polimere pra- ba ogljikovih vlaken, nerjavečega jekla in oglji- razvili elektroprevodni polimerni kompavnd,
viloma preprosto oblikujemo v različne oblike kovih nanocevčic. ki se lahko uspešno z različnimi predelovalni-

Janez Navodnik Evropo. Tako so se izoblikovali posamezni novejšem času pa tudi nosilci funkcij. To ve-
programi in prioritete po programih in v lja tudi za lastnosti, ki za polimere niso bile
Polimeri kot melodija njih. Pomembno je poudariti, da so tisti, ki značilne, na primer magnetni materiali, ele-
odločajo o razdeljevanju subvencij za razvoj ktro- ali termoprevodni materiali, materiali,
Kak zaprisežen sovražnik plastike bo težko skoraj v celoti upoštevali prioritete tehnolo- ki svetijo, polprevodniki, supertoplotni izola-
primerjal polimere z glasbo. Vendar tako kot ških platform. torji itd. V Sloveniji je kar nekaj projektov, s
iz nekaj not lahko sestavimo neskončno števi- katerimi smo s skupnimi močmi razvili nove
lo melodij, čudovitih in tudi odbijajočih, lah- V zvezi z materiali je značilna velika nepo- materiale.
ko iz nekaj polimerov in dodatkov zdaj sami vezanost med posameznimi skupinami, ki so Primer elektroprevodnih materialov:
zložimo na tisoče različnih materialov, čudo- pogosto tudi nelojalno tekmovale med seboj. Proizvajalec polimernih mešanic Isokon je
vitih, skoraj čudežnih, če smo dobri kompo- Nepovezanost in enostranskost je glede na skupaj z največjim proizvajalcem plastične
nisti, ali pa zelo slabih, če ne znamo skladati. delitev organiziranosti gospodarstva in šol- embalaže AHA Plastik iz Kanala ob Soči in
Napredni materiali so večinoma polimeri z stva, ki večinoma temelji na materialih, npr. strokovnjakov iz tehnološkega centra Tecos
nekaj količinami dodanih visokotehnoloških, lesarji, metalurgi, tekstilci, steklarji, plasti- ter Grozda Plasttehnika razvil polimerni ma-
vse pogosteje tudi nanostrukturiranih mate- čarji. Taka delitev pa je v sodobni tehnologiji terial z elektroprevodnimi nanodelci. AHA
rialov. Taki materiali zmorejo skoraj vse, na skrajno neustrezna in zavira razvoj. Inženirji Plastik iz Kanala ob Soči je usposobil tehno-
primer pretvarjati katero koli vrsto energije iz posameznih poklicev poznajo le prednosti logijo za predelavo tovrstnih materialov in
v drugo, svetiti, proizvajati zvok, samodejno svojih materialov in zato z njimi močno pre- po konkurenčnih cenah se že tržijo izdelki
spreminjati obliko, se gibati ali vibrirati. Mo- tiravajo ali jih vsiljujejo. za uporabo z vnetljivimi snovmi. Plastična
derni televizijski sprejemnik in mobilnik sta Sodobni najboljši materiali niso ne jeklo ne embalaža za te namene sicer ni primerna,
sestavljena iz takih materialov, v nekaj letih silicij ne plastika, keramika ali les. Za vsak saj močan elektrostatični naboj lahko pov-
bodo tudi drugi izdelki. izdelek, za vsako komponento sestavljenih zroči eksplozijo ali požar. Pri razvoju novih
Pri nas se z novimi naprednimi materiali izdelkov je najboljši material tisti, ki omogo- materialov pogosto naletimo na težave pri
ukvarja že kar nekaj firm, mnoge pa se na to ča največjo funkcionalnost po najnižji ceni predelavi, na potrebne spremembe orodij ali
pripravljajo. Da bi se hitreje povezali s tujimi in glede obremenitve okolja. Tu pa materia- strojev, pri certificiranju itd. Interdisciplinar-
proizvajalci in institucijami ter poskušali naj- li tekmujejo med seboj tako rekoč pri vsaki na sestava tima je zato neizogibna. Pomemb-
pomembnejše materiale uvrstiti med razvoj- komponenti in si pogosto izmenjujejo »ru- no je vedeti, da tudi večje firme nimajo stro-
ne prioritete, se je večina aktivnejših na tem meno majico«. Vse pogosteje je za funkcio- kovnjakov za vsa potrebna področja in da je
področju povezala v tehnološko platformo nalne materiale treba sestaviti več različnih sestava razvojnega tima prek več organizacij
NaMat. Ker so zaradi velike pestrosti, nizke materialov, med katerimi za mnoge večina ne nujno potreben pogoj.
cene in preproste predelave polimeri najza- pozna niti imena. Strokovnjaki napoveduje- Uspeh, ki ga je tim dosegel brez prehudih za-
nimivejši nosilci ali tudi kar bistveni sestavni jo večinsko zamenjavo materialov že v nekaj pletov, nas je opogumil za razvoj še drugih
del novih materialov, je pobudo za nastajanje letih. Če si ogledamo sodobni avtomobil, polimernih materialov, katerih uporaba ima
širše platforme prevzel Grozd Plasttehnika. lahko verjamemo, da se ne motijo. Sodelova- mnoge nove koristne, za polimere nezna-
Pozneje so se pridružile tudi organizacije s nje med različnimi poklici in neobremenje- čilne lastnosti. Zaradi večje fleksibilnosti in
področja keramike, kovin itd. no upoštevanje prednosti vseh materialov je manjših materialnih stroškov smo se odločili
Tehnološke platforme so v evropskem merilu ključnega pomena za uspešen razvoj izdelkov. v okviru razvojne enote Grozda Plasttehnike
precej pomembne, saj se v njihovem okviru Polimerci imamo to srečo, da večina kompo- (TC PoliEko) za usposobitev polindustrijske-
izoblikujejo skupna strokovna stališča glede zitnih materialov temelji na polimerih, da ga laboratorija. Zanimanje med drugimi pre-
tehnologij in področij, najpomembnejših za ti postajajo najpogostejši nosilni material, v delovalci polimerov je veliko.
22 Inovacije EOL-38-april-April-08

mi postopki (ekstruzijsko pihanje, injekcijsko


vbrizgavanje in ekstrudiranje) predeluje v raz-
lične proizvode, predvsem za namen elektro-
prevodne plastične embalaže. V podjetju AHA
PLASTIK d.o.o. KANAL, katerega dejavnost je
proizvodnja plastične embalaže, so s postop-
kom ekstruzijskega pihanja izdelali 20 L ročko s
površinsko upornostjo <106 omov (slika 1).

Embalaža ustreza vsem zahtevam, ki so potreb-


ne za njeno brezskrbno uporabo za embaliranje
vnetljivih in eksplozivnih snovi, saj zaradi pre-
vodnosti na embalaži ne nastaja elektrostatič-
ni naboj. Prav tako so v AHA PLASTIK d.o.o.
KANAL s postopkom injekcijskega vbrizga-
vanja izdelali vedro s površinsko upornostjo
<106 omov (slika 2). Takšno vedro je primerno
za transport in skladiščenje eksplozivnih snovi
(npr. smodika).

Prodor elektroprevodne plastične Slika 1: 20 l ročka s površinsko upornostjo <106 Slika 2: Vedro s površinsko upornostjo <106
embalaže omov. omov.
Elektroprevodna plastična embalaža je proizve-
dena na osnovi polipropilena (PP) in polietile-
na (PE), ki sta tudi kemijsko obstojna in zaradi Multi-Partner Projects process causes a deterioration of rheological
tega primerna za embaliranje različnih medijev. and mechanical properties, which in turn affec-
Takšna elektroprevodna embalaža zadovoljuje Under the project which was partially funded ts subsequent processing and the end use of the
zahteve, ki predpisujejo, da se pri embalaži iz by the Ministry of Higher Education, Science product. Therefore, the principal guideline in the
umetne mase ne sme ustvarjati elektrostatični and Technology, the companies ISOKON d.o.o., development of the current-conducting polymer
naboj, ki bi lahko pri razelektritvi povzročil vžig AHA PLASTIK d.o.o. KANAL, TECOS d.o.o. material was to find a current-conductive ad-
ali eksplozijo. and GIZ GROZD PLASTTEHNIKA have jo- ditive which would at the same time meet the
V okviru projekta je bila narejena tudi raziskava intly developed current-conducting polymer conductivity requirements and would have a
slovenskega trga uporabe elektroprevodne em- materials or compounds based on thermoplastic minimum impact on other characteristics pos-
balaže. Za uporabo embalaže obstaja predpis, da polymers. The main objective of the project was sessed by the material. By using a twin screw
se pri embalaži iz umetne mase, ki je namenjena to develop a current-conducting polymer com- compounder, which allows for very homogenous
embaliranju vnetljivih in eksplozivnih snovi, ne pound, which could later be processed in a va- mixing of various additives to the polymer ma-
sme ustvarjati elektrostatični naboj, ki bi lahko riety of ways, such as blow moulding, injection trix, we were able to develop a current-conduc-
pri razelektritvi povzročil vžig ali eksplozijo, and extrusion moulding. It is commonly known ting polymer compound, which can stand the
poleg tega obstaja tudi direktiva EU 1999/92/ that by including a certain amount of current- various processing procedures (blow moulding,
EC, ki med drugim zajema tudi ukrepe proti- conducting soot in the polymer matrix, a certain injection and extrusion moulding) to produce a
eksplozijske zaščite, in sicer preprečevanje vžiga degree of conductivity is achieved in the polymer variety of products, mainly used for plastic cur-
eksplozivnega ozračja, kar se lahko doseže tudi compound. One should however note that this rent-conducting packaging.
z uporabo embalaže, na kateri se ne ustvarja
elektrostatični naboj. Z raziskavo je ugotovlje-
no, da je seznanjenost s predpisi in direktivami
dobra, kjer uporabljajo vnetljive in eksplozivne
snovi. Opaziti je, da je uporaba elektroprevodne
plastične embalaže precej omejena, saj za ta na-
men prevladuje kovinska embalaža. V zadnjih
dvajsetih letih je eden izmed najpomembnej-
ših tehnoloških napredkov na področju pla-
stike široka zamenjava plastike za kovine. Z
intenzivnim razvojem polimernih materialov
so se lastnosti polimernih materialov bistveno
izboljšale in v nekaterih primerih so postale
primerljive z lastnostmi kovin z vidika zahte- www.aha-plastik.si
promocija

vane trdnosti in togosti v uporabnem smislu.


Poleg tega so nižja teža in cena ter odpornost
proti koroziji in kemijska inertnost argumenti,
ki povečujejo uporabno vrednost polimernih
materialov. Z doseganjem določene prevodno-
sti polimernih materialov pa se je uporaba poli-
mernih materialov zelo približala kovinam tudi
z vidika uporabe materialov z elektroprevodni- Vaš razvojni in proizvodni
mi lastnostmi.
V to skupino materialov vsekakor spada elek- partner za predelavo
troprevodna plastična embalaža, uporabnost termoplastov

i s o k o n
katere se bo v prihodnosti povečala, saj je za
varno in učinkovito ravnanje z vnetljivimi in
eksplozivnimi snovmi bistvena uporaba emba- www.isokon.si
laže, na kateri se ne ustvarja elektrostatični na-
promocija

boj, v nasprotnem primeru lahko razelektritev


privede do nezaželenih in neslutenih posledic.
knjiga o
EOL-38-april-April-08 Embalaža in okolje 23

Jože Volfand
embalaži
Dokončno sta padla dva okoljska mita

Embalaža in varstvo okolja,


zahteve, smernice in
podjetniške priložnosti. To je
naslov strokovne knjige, ki
interdisciplinarno obravnava
ne le raznovrstno problematiko
embalaže in njenega (ne)
sožitja z okoljem, pač pa
avtorjev polemični razgled
sega mnogo globlje in, brez
pretiravanja, tudi precej višje,
kot je praviloma v navadi
pri knjigah te vrste. Kaj je
dragocenejše? Ali to, da avtor
izrazito problematizira razmerja
in mostove med embalažo in
okoljem, ali to, da z ostrim
sociološkim očesom odkrije
brezna civilizacijske surovosti
zdajšnjega porabništva?
Porabništvo, ki globalno in
metaforično onesnažuje. Ni

Gregor Radonjič
problem odpadek, problem je
Foto: Maja Modrinjak
kultura odmetavanja. Avtor
knjige, dr. Gregor Radonjič,
izredni profesor za tehnološke
discipline na EPF, v okviru Zakaj ste se pri knjigi Embalaža koristne in potrebne za slovenski prostor.
katerih predava tudi predmet in varstvo okolja odločili za
Embalaža, s številnimi prikazi, interdisciplinarno obravnavo? Običajno
so se avtorji doslej v specializiranih
Toda interdisciplinarni pristop dokazuje,
da se v svetu in pri nas ostri odnos do
kaj se dogaja z embalažo strokovnih knjigah o embalaži zadrževali onesnaževalcev okolja. Ali pa vendarle,
po svetu in kaj v Sloveniji, bolj pri funkciji embalaže, embalažnih na primer, embalažo kot odpadek še
materialih in dizajnu. zmerom preveč podcenjujemo?
s predstavitvami izsledkov Za reševanje okoljske problematike v praksi je Interdisciplinarni odnos oziroma pristop je
več tujih raziskav spodbuja danes nujno povezovati znanja različnih strok. posledica poskusov čim bolj učinkovitega re-
Že samo področje varstva okolja je izrazito ševanja okoljske problematike v gospodarstvu
k razmisleku na marsikateri večdisciplinarno, vsaka stroka pa ima še svoje in družbi. Danes mora tisti, ki je odgovoren
ravni, vabi k strokovnim specifike. Tako je tudi področje embalaže in pa- za okolje, obvladovati različna področja, saj so
kiranja. Ko trčita dve tako kompleksni področji, okoljski problemi v gospodarstvu postali izje-
odmevom, predvsem pa k nujno pride do prelivanja znanj in oblikovanja mno kompleksni in seveda resni. Poti nazaj ni
temeljitemu študiju problemov novih interakcij. V Sloveniji žal nimamo prav več, gre samo še za prilagajanje zahtevam. Vse to
veliko knjig s področja embalaže in pakiranja. velja tudi za embalažno panogo. Ne bi rekel, da
in pojavov, ki jih je razgrnil v Tiste, ki so, so dejansko bolj usmerjene v tehno- se podcenjuje področje embalažnih odpadkov.
knjigi. In kaj pravi avtor? loške ter materialne specifike in so nedvomno Prej nasprotno. Embalažna panoga je bila v EU
24 Embalaža in okolje EOL-38-april-April-08

ena prvih, ki so jo pričakale resne zakonodajne Stroka pri tem vprašanju ni enotna in tudi niko- verodostojno okoljsko merilo. Ali drugače
direktive in zahteve se z leti še stopnjujejo. li ne bo enotna, saj odgovora na to vprašanje ni – po vaše je ključni problem ta, da se
mogoče enoznačno podati. Za ožji namen upo- odpadna embalaža v okolju sploh pojavi
Vendar je to vzbudilo v embalažni rabe je sicer lahko neki material ali kombinacija kot odpadek. Se pravi, embalaža sploh
panogi proces, ki skrbi. Med naročniki več materialov ustreznejša, toda na splošno ne ne sme biti odpadek. Kaj želite sporočiti
embalaže in izdelovalci embalaže prihaja moremo trditi, da je ena družina materialov bralcu?
pogosto do nesporazumov, saj naročniki okoljsko primernejša od druge. Seveda obstajajo Tu gre za dve stvari. Najprej, biorazgradljivost
zahtevajo nižje cene in zelo varčujejo pri med embalažnimi materiali in izdelki pomemb- je eden glavnih kriterijev, na katerega najprej
materialih. Nekateri strokovnjaki menijo, ne razlike tudi pri vplivih, ki jih imajo ti na oko- pomisli širša javnost, ko razmišlja o okoljski
da to negativno vpliva na kakovost, lje. O tem ni nobenega dvoma. Toda te razlike primernosti embalaže. To kažejo ankete. Žal se
uporabnost in okoljsko prijaznost se kažejo od primera do primera drugače. Že velikokrat pozablja oziroma se sploh ne ve, da
embalažnih izdelkov. proizvajalci se med seboj razlikujejo glede sto- se biorazgradljivost lahko ustrezno manifestira
To je dejansko lahko problem. Po eni strani je pnje tehnološkega razvoja svoje opreme in to že le v določenih pogojih, na primer v kompostar-
zmanjševanje mase embalaže na enoto paki- delno vpliva na okoljski profil embalaže. Tisti s nah. V tesno stisnjenih slojih deponij se snovi
ranega blaga pomemben vidik razvoja okolju sodobnejšo opremo, na primer, dosegajo manj- zelo težko razgrajujejo, če sploh. Ko so kopali
primernejše embalaže. Po drugi strani pa tako šo porabo energije na enoto izdelka kot drugi. po ameriških deponijah odpadkov, so naleteli
zmanjševanje nikakor ne sme iti v škodo ključ- Mislim, da je eden od pomembnejših sklepov na časopise, ki so bili po dvanajstih letih popol-
ne embalažne funkcije, tj. zaščitne funkcije. knjige prav ta, da je okoljska problematika em- noma berljivi, ob njih pa so izkopali ostanke ne-
Potrebno se je zavedati, da je bilo za izdelke, ki balaže zelo redko črno-bela. razgrajene hrane. In drugič, zelo sporno bi bilo,
so pakirani v embalažo, porabljenih mnogo več če bi biorazgradljivost embalaže postala alibi za
surovinskih virov in energije kot za embalažo, Zagotovo to velja tudi za plastično njeno še množičnejše odmetavanje v okolju, kar
ki te izdelke varuje. Ob nezadostni embalaži embalažo, ki jo vi, kot pišete v knjigi, je realna nevarnost. Embalaža ni proizvajana za
se lahko pakirano blago nepovratno poškodu- presojate bolj dobronamerno kot drugi. odmetavanje v okolju. Za onesnaževanje v nara-
je, živila se lahko hitreje kvarijo. Ves surovin- Kar se tiče plastične embalaže, si svoj odnos do vi ni kriva embalaža, kriv je človek.
ski in energijski potencial, ki je bil vložen v te nje oblikujem izključno na osnovi strokovnih
izdelke, se nepovratno izgubi in to predstavlja in znanstvenih kriterijev. Gre za tisto družino Se tudi Slovenija spreminja v družbo
neprimerno večjo škodo za okolje kot odpadna embalažnih materialov, kjer nedvomno poteka odmetavanja, ki jo, kot pišete, poraja
embalaža. Ko se podjetje odloča, da bo zmanj- najintenzivnejši tehnološki razvoj, obenem pa nebrzdano porabništvo? Kakšna je
ševalo maso svoje embalaže, mora pri tem sku- so prav ti materiali najbolj na udaru javnosti potemtakem »kultura metanja stvari v
paj obravnavati različne kategorije embalaže: glede okoljske primernosti. In pri tem se upora- smeti«?
prodajno, skupinsko in transportno. bljajo marsikdaj argumenti, ki so danes povsem Ne samo Slovenija, po vsem svetu se mnoge
preseženi ali poenostavljeni. Plastična embalaža države spreminjajo v družbo odmetavanja.
In preočitno varčevanje pri materialih? takoj asociira na biološko nerazgradljivost, pri 'Kultura odmetavanja' je kultura brezglavega
Pretirano zmanjševanje mase prodajne embala- tem pa se pozablja, da sta biološko nerazgradlji- menjavanja številnih izdelkov. Je kultura, ki ji
že lahko povzroči povečanje mase transportne vi tudi steklena in kovinska embalaža. Plastična zadovoljitev materialne želje pomeni kratkotraj-
embalaže in vpliv na okolje se lahko s tem še embalaža ima vrsto prednosti tudi z okoljskega no zadovoljstvo, ki pa traja le do pojava novega
dodatno poveča. Ne glede na take pasti pa so- vidika, ki jih preprosto ni mogoče spregledati. modela ali novega oglasa. Skratka, to je kultura
dobni tehnološki razvoj embalažnih materialov Seveda ima svoje pomanjkljivosti, ki so pred- potrošnikov odvisnikov in je kultura naseda-
in tehnik oblikovanja embalažnih proizvodov vsem povezane s težavami pri reciklaži, pa tudi nja reklamnim sporočilom. Predvsem pa je to
velikokrat omogoča uporabo tanjše in lažje z morebitno vsebnostjo škodljivih snovi. Ven- kultura, ki izrazito poudarja materialno, se bolj
embalaže brez negativnega vpliva na kakovost dar to ni specifika samo plastične embalaže. Ne- malo sprašuje, kako to početje vpliva na okolje,
pakiranega blaga. varne snovi lahko vsebuje tudi papirna oziroma oziroma meni, da bodo za okolje že nekako po-
kartonska embalaža, ki pa ima v najširši javno- skrbeli drugi. Seveda to povzroča večje količi-
No, to je najbrž ključno vprašanje. Katera sti zelo dobro okoljsko podobo. ne embalaže. In premnogi pozabljajo, da je pri
embalaža je okolju najprijaznejša? To je tem odpadna embalaža posledica in ne vzrok!
še posebno aktualno, ker stroka pri tem Zelo zanimiva je vaša teza, da se Ukvarjanje s posledicami pa nikoli ni tako
ni enotna? Vi ste naklonjeni plastični argument o biorazgradljivosti embalaže učinkovito kot ukvarjanje z vzroki. Resnično
embalaži? v naravi ne more obravnavati kot učinkovit način zmanjševanja količin odpadne

Prva knjiga v slovenščini,


ki prinaša celosten in vsestranski pregled področja embalaže
s poudarkom na varstvu okolja.
■ Zgodovinski pregled in vloga ■ vpliv demografskih sprememb in INTERDISCIPLINARNA
O B R AV N AVA
embalaže v družbi življenjskih navad
■ osnovni pojmi in funkcije embalaže ■ problematika nanoembalaže,
■ vplivi embalaže v dobavnih verigah
blaga

biorazgradljive embalaže
ravnanje z odpadno embalažo EMBALAŽA
■ značilnosti embalažnih materialov ter
■ metoda ocenjevanja okoljskega
življenjskega cikla embalaže
IN
njihove prednosti in pomanjkljivosti ■ okoljsko oblikovanje embalaže
VARSTVO
OKOLJA
■ smernice okoljske zakonodaje za ■ embalaža v luči sodobne porabniške
embalažo družbe
■ stroški pakiranja ■ številni primeri iz prakse
ZAHTEVE, SMERNICE IN PODJETNIŠKE PRILOŽNOSTI

Format 16 x 24 cm, 320 strani, dvobarvni tisk, broširana vezava z zavihom; knjiga je na-
tisnjena na papirju z evropskim certifikatom European Flower, ki upošteva okoljske kriterije.
Cena 32 €
GREGOR RADONJIČ
promocija

Naročila in informacije: www.zalozba-pivec.com, info@zalozba-pivec.com

EVO EP.indd 1 4/10/08 11:47:20 AM


EOL-38-april-April-08 Embalaža in okolje 25

Zbirni center v Krškem Zbirni center za ravnanje z ločeno zbranimi frak-


cijami se nahaja v Spodnjem Starem Gradu v bližini
Zbirni center Spodnji Stari Grad je tako eden izmed
primerov dobre prakse, s kakršnimi Slovenija na
zgled dobre prakse krške jedrske elektrarne. Obsega sprejemni plato področju ravnanja z odpadki zelo dobro sledi za-
s tehtnico, nadstrešnico za obdelavo, prostor za hodni Evropi.
skladiščenje ločeno zbranih frakcij odpadkov in
Zasluge za to, da je sistem ravnanja z odpadki plato za kompostiranje, sortirno linijo, pretovorno Pridelava kakovostnega komposta
v občinah Krško in Kostanjevica na Krki eden postajo in center za predelavo gradbenih odpadkov. Preostale odpadke sicer odlagajo na regijsko od-
izmed bolje urejenih in organiziranih v Sloveniji, lagališče CeROD v Leskovcu pri Novem mestu.
ima družba Kostak. Ta je že pred leti začela Spodbudni rezultati Biološke odpadke pa obdelajo sami v kompostarni,
uvajati ločevanje odpadkov na izvoru. Kostak V zbirnem centru v Spodnjem Starem Gradu ločeno kjer s tehnološkimi postopki pridobivajo kakovosten
zbira in odvaža komunalne odpadke v 15 kra- zbrane vrste odpadkov obdelajo in jih predajo kon- kompost, ki je naravno gnojilo, saj je podjetje lani
jevnih skupnostih, kjer ima postavljenih 150 čnemu uporabniku sekundarnih surovin. Pri tem nadgradilo sistem za predelavo biološko razgrad-
zbiralnic za ločeno zbiranje. so zelo uspešni, saj ločeno zberejo več kot 30 od- ljivih odpadkov s sistemom prisiljenega komposti-
stotkov odpadkov. V zbirnem centru že več kot leto ranja.
dni deluje tudi sodobna sortirna linija za razvrščanje
ločeno zbranih odpadkov. Ta omogoča bolj natan- Predelava gradbenih odpadkov
čno ločevanje odpadkov, zviša vrednost na trgu Ob koncu minulega leta je bil v sklopu zbirnega
surovin in pripomore k manjšemu obremenjevanju centra odprt še center za predelavo gradbenih
okolja. Na sortirni liniji lahko sortirajo 20 tisoč ton odpadkov s sodobno mobilno drobilno enoto z
odpadkov na leto. Rezultati zbiranja so vsako leto magnetnim izločevalcem in vso potrebno dodatno
spodbudnejši – pred štirimi leti so zbrali približno strojno opremo.
komunalno stavbno podjetje d.d., www.kostak.si tisoč ton ločenih frakcij, lani pa že več kot 3.600.

promocija
embalaže in trošenja virov za njihovo proizvo- potrebne energije ter ravnanje z odpadki. Me- Experts cannot agree on this issue and never will,
dnjo bi zato bilo le korenito brzdanje vzorcev toda se je zadnji dve desetletji v svetu intenziv- as it is impossible to provide a straight answer.
sodobne potrošniške družbe. no razvijala in ima zelo specifičen mednarodno It may be that a specific material or a combina-
standardiziran metodološki okvir. Seveda ima tion of materials are better for certain limited
V knjigi ste problematizirali pridelavo metoda LCA svoje prednosti in pomanjkljivo- use, but it is impossible to say that one group of
in proizvodnjo hrane in pijače kot bolj sti, toda njena uveljavitev v praksi v razvitih dr- materials are more appropriate for the enviro-
obremenjujoče okoljske indikatorje, kot žavah je dokončna. Prvič sem o tej metodi v jav- nment than others. Of course, there are notable
je proizvodnja embalaža zanje. Zakaj? nosti predaval leta 1999 na prvem slovenskem differences between different materials when it
Eno od bolj objektivnih meril za ocenjevanje posvetovanju o okoljskem menedžmentu in od comes to their impact on the environment; there
vplivov embalaže na okolje je obravnavanje takrat se pri nas pravzaprav ni nič kaj bistveno can be no doubt about that. But these differences
njene vloge in vplivov v celotni dobavni verigi spremenilo. V svoji knjigi sem metodi LCA po- are manifested in a variety of ways, depending on
blaga. Med drugim to pomeni tudi analizo em- svetil obsežno poglavje in ga ilustriral s primeri the context. To begin with, there are differences
balaže skupaj s pakiranim blagom. V knjigi po- njene uporabe na področju embalaže v svetu. between various manufacturers and the equi-
dajam rezultate zelo sistematičnih raziskav, na pment used, which is partially responsible for the
primer iz Nizozemske, Velike Britanije in Dan- To pomeni, da metodo LCA (Life Cycle environmental portfolio of a type of packaging.
ske, ki so potrdile, da je energija, potrebna za Assessment) v svetu uporabljajo. For instance, the manufacturers using modern
proizvodnjo embalaže, praviloma precej nižja Uporabljajo jo številna podjetja kot podporo equipment will consume less energy per unit than
kot energija, potrebna za proizvodnjo pakirane- okoljskemu menedžmentu oziroma poslovnim those using out-of-date machines. I think that
ga izdelka. S kvarjenjem hrane oziroma drugega odločitvam, državne institucije pa kot pomoč one of the most important conclusions proposed
pakiranega blaga se izgubi mnogo več snovnih pri oblikovanju okoljskih politik na širšem ni- by this book is that environmental issues are ra-
in energijskih virov, ki so bili potrebni za njeno voju. Raziskave so res številne in jih je tukaj ne- rely black or white.
pridelavo oziroma za transport, hrambo v za- mogoče navajati v večjem obsegu. Morda samo
mrzovalnikih ipd. Nekateri živilski izdelki, kot to: z rezultati metode LCA sta dokončno padla
so npr. mesni, pa so – če prištejemo pridelavo in dva okoljska mita v povezavi z embalažo, in si- This is certainly the case for plastic packag-
proizvodnjo krme – še posebej energijsko in od- cer da je papirna vrečka za okolje avtomatično ing. In your book, you express a more favour-
padkovno intenzivni v primerjavi z embalažo, v primernejša kot plastična in ta, da je vračljiva able opinion towards it than others.
katero so pakirani. Tudi za tehnične izdelke je embalaža vselej superiornejša od nevračljive.
My opinion on plastic packaging is based solely
poraba energije in snovi za njihovo proizvodnjo Sicer pa se ta metoda ne uporablja le za emba-
on expert and scientific criteria. This group of
neprimerno večja kot za proizvodnjo pripada- lažo. Že vrsto let se uporablja tudi v visokoteh-
packaging materials is certainly undergoing the
joče embalaže. Zato je tudi z okoljskega vidika noloških panogah, kot so avtomobilska in raču-
most intensive technological development, yet at
zelo pomembno, da embalaža preprečuje kvar- nalniška industrija ter telekomunikacije, z njo
the same time, plastic materials are under the
jenje oziroma poškodbe blaga, saj se sicer izgu- pa so si pomagali celo pri gradnji olimpijskega
most severe public scrutiny as far as their enviro-
bijo vsi surovinski in energijski viri, potrebni za stadiona v Sydneyju.
nmental suitability is concerned. The detractors
proizvodnjo in transport blaga. Pa tudi količine
often use simplified reasoning that is completely
odpadkov se s tem zmanjšujejo.
out-of-date today. Plastic packaging automa-
The Book on Packaging
tically evokes biological non-degradability, but
Ko v knjigi ocenjujete vplive embalaže na
what people tend to forget is that glass and metal
okolje in razlagate metodo ocenjevanja Two Environmental Myths Finally packaging is also non-degradable. From an envi-
življenjskega cikla, gre za metodologijo
LCA, odpirate problem, ki se ga
Disproved ronmental point of view, plastic packaging holds
many advantages that simply cannot be ignored.
proizvajalci premalo zavedajo. Kaj kažejo The key question is probably; which is It does have its shortcomings, which are mostly
raziskave? the most environmentally friendly type of due to problems with recycling, as well as the fact
Metoda LCA, ki jo omenjate, zajema vse vpli- packaging? It appears this is a very topi- that it may contain harmful substances. However,
ve, ki jih v svojem življenjskem ciklu izzove cal subject, one that experts cannot agree this issue is not specific only for plastic packaging:
neki proizvod. Tak cikel vključuje pridobivanje on. Are you personally in favour of plastic paper or cardboard packaging can also contain
surovin, proizvodnjo in predelavo materialov, packaging? dangerous substances, yet it is viewed very favou-
oblikovanje izdelkov, transport, pridobivanje
rably by the wider general public.
Logist
26 Logistika EOL-38-april-April-08

Jak Koprivc
leta
Distribucijski center je srce, ne strošek

Logist leta 2007 je Marko


Cedilnik. To laskavo priznanje
so mu podelili v Celju, in sicer
na strokovnem logističnem
srečanju, ki ga je organizirala
Fakulteta za logistiko.
Marko Cedilnik je direktor
Mercatorjeve logistike in
trdi, da ni več uspešnega,
sodobnega poslovanja trgovine
brez distribucijskih centrov.
Distribucijski centri so srce,
ožilje za delovanje trgovske
organizacije. In, kot pogosto
pravi, dobro organizirana
logistika odločilno prispeva

Foto: Bobo
k racionalizaciji poslovanja.
Te praktične izkušnje prenaša naročil, ki imajo 120 tisoč pozicij. Vsak dan vodstvenih delavcev – postal kontrolor skladi-
morajo pripraviti dva tisoč ton blaga, 350 tisoč šča. Takrat se še ni govorilo o kontroli procesov
tudi kot predavatelj študentom v skladišču, kontrolor je bil zadolžen za vse – za
odjemnih enot in pet milijonov litrov tekočin.
Fakultete za logistiko. Blago zložijo na deset tisoč transportnih enot spremljanje kvalitete in kvantitete, predvsem pa
in opravijo 550 voženj ... Mercatorjev logi- za zaznavanje določenih pomanjkljivosti. Ce-
stični center skrbi za dostavo blaga na tri tisoč dilnik pravi, da so tudi v sodobni organizaciji
Zagotovo ni naključje, da mag. Marko Cedil- prodajnih mest. V njegovih skladiščih je na skladišča zadržali kontrolorja, vendar pa je nje-
leto tudi po 80 tisoč različnih izdelkov. gova vloga bolj strukturirana, jasneje so dolo-
nik, direktor logistike v Poslovnem sistemu
čene njegove pristojnosti in dolžnosti. »Povsod,
Mercator in prejemnik naziva Logist leta 2007,
kjer gre za organiziran proces, se vse začne s
logistiko v tako velikem sistemu, kot je Mer-
Logistika mu je užitek, ne le posel planiranjem, organiziranjem, izvajanjem in na
cator, primerja s srcem, ki stalno deluje. »Če
koncu s kontrolo,« poudarja Cedilnik.
se o nas ne govori, pomeni, da delamo dobro,« Ko so Marka Cedilnika razglasili za logista leta
pravi, kljub temu pa je zanj priznanje »Logist 2007, so zapisali, da logistika v sistemu Mercator Vsekakor pa Cedilnik že od vsega začetka ve,
leta 2007«, ki ga deli s celotnim kolektivom, predstavlja, kljub veliki razvejanosti in množici da v logistiki ne moreš biti uspešen, če nimaš
vendarle tudi zunanje potrdilo uspešnosti lo- različnih dejavnosti, kompleksen in poenoten posluha zanjo. Kot amaterski igralec tudi v po-
gističnih poti v podjetju. Samo tako na Mer- sistem. Poudarili so, da so pod Cedilnikovim slovni svet prenaša prepričanje, da je treba vse-
catorjevih policah nič ne primanjkuje in ne vodstvom v Mercatorju razvili sistem kakovosti lej iskati vlogo, ki ti najbolj ustreza. Kar nekaj
zmanjka, številni blagovni tokovi pa potekajo v logističnih procesih – osvojili so ključne stan- znamenj potrjuje, da je logistika zanj več kot
nemoteno. darde in dosegli odlične rezultate. samo posel. »Pri delu moraš tudi uživati,« pravi.
V enem letu Mercatorjeva logistika prevozi Deluje kot »praktik« in »teoretik«, saj poučuje
več kot pet milijonov kilometrov ali sedem- Marko Cedilnik se je začel »bolj naključno kot tudi prvo generacijo logistov na celjski fakulteti
krat toliko, kot je dolga pot na Luno in nazaj. zavestno« z logistiko ukvarjati v osemdesetih za logistiko. V prispodobi pravi, da je zanj logi-
V trgovine dostavi več kot 500 tisoč ton bla- letih – najprej kot avtoprevoznik, potem pa kot stika nekaj takega, kot so korenine pri drevesu.
ga. Kolona desettisočtonskih tovornjakov, ki »ekonomski zdomec« v Afriki, ko je opravljal Ali pa: »Podjetje mora imeti srce, mora imeti
vse to opravlja, bi bila dolga 530 kilometrov. V za ljubljanski Smelt tehnično asistenco v Libiji. logistiko. Čeprav logistika ni glava podjetja,
Mercatorjevi logistiki imajo 125 tisoč kvadra- Tam se je v nekem remontnem centru za letala njegov razmišljajoči del, je vendarle nekaj, brez
tnih metrov skladišč, več kot 1400 zaposlenih prvič srečal z organizacijo večjih skladišč, s pri- česar še tako genialna poslovna glava ne more
in skoraj še enkrat toliko najetih delavcev. V pravo logistike za proizvodnjo. Ob vrnitvi v do- preživeti. Odločaš se z glavo, toda če nimaš do-
njihovem voznem parku je več kot 500 vili- movino se je ob številnih dilemah, kako naj bi brega srca, ti tudi glava ne pomaga ...« Zato ne
čarjev in komisioniranih vozičkov, več kot 140 nadaljeval svojo prihodnjo delovno kariero, od- preseneča Cedilnikov kritičen odnos do vseh
lastnih tovornih in dostavnih vozil, več kot 200 ločil za Mercator. V Mercatorju je – ob precej- tistih marketinških teoretikov in praktikov, ki
najetih tovornih vozil. Vsak dan obdelajo 3700 šnji zadržanosti tamkaj že zaposlenih starejših že predolgo zanemarjajo »oskrbovalno stran
EOL-38-april-April-08 Logistika 27

marketinga«, in do tistih, ki v logistiki še vedno cijskem sistemu. Prodajalne z distribucijo blaga preprosto ne more biti sam vladar in diktator.
vidijo nekakšen »nepotreben strošek«. Zagoto- prek distribucijskih centrov po elektronski poti Trgovina je samo ponudnik proizvodov, ki so že
vo je tudi Cedilnikova zasluga, da v Mercatorju pridobijo standardizirano dokumentacijo, po- dokončno izoblikovani pri proizvajalcu, ta sto-
takega razmišljanja preprosto ni več. »Logisti- trebno za nemoteno poslovanje. Tako dobavo ritev pa je lahko učinkovita, racionalna in po-
ka ni strošek, ampak dodana vrednost,« pravi spremlja poenotena dokumentacija, ki omo- trošniku prijazna, če je trgovina dobro organi-
Marko Cedilnik in poudarja, da je optimizacija goča hiter prevzem in pripravo blaga za proda- zirana.« Opozarja, da lahko »samo sodelovanje
logistične infrastrukture eden izmed strateških jo. Seveda pa tak način dela po Cedilnikovem vseh v oskrbni verigi prinese koristi vsem.«
projektov Mercatorjeve uprave. mnenju zahteva poenotenje in modernizacijo še Organizacija logistike v Mercatorju se je spre-
V zadnjih desetih letih so se v sistemu Mercator vrste drugih opravil v različnih službah v trgo- minjala skupaj s siceršnjimi spremembami in
zgodile radikalne spremembe tudi v pogledih vskem sistemu in pri različnih dobaviteljih. reorganizacijami v Mercatorju. Skladno s tem
na logistiko in njeno organiziranost. Ob vzpo- Prava »logistična« kariera Marka Cedilnika in so se spreminjale tudi Cedilnikove funkcije.
stavitvi Mercatorja kot enotne družbe je leta njegova pot do prvega človeka logistike v siste- Leta 1995 je postal šef Mercatorjevega skladišč-
2006 tudi logistika v njem postala »globalna«. mu Mercator se je pravzaprav začela leta 1990, no-transportnega centra, leta 2006 pa je prevzel
Pred tem je že leta potekal proces novega vre- ko je postal vodja skladišča v Mercatorjevem vodenje celotne logistike v Mercatorju.
dnotenja logistike. Marko Cedilnik je ob koncu Blagovnem centru v Ljubljani, v skladišču, ki je
devetdesetih let ob združitvi trgovskih podjetij zdaj centralno Mercatorjevo skladišče. Logistician of the Year
v Ljubljani v Mercator – trgovina Ljubljana po-
stal direktor sektorja logistike, kar je bila tedaj Distribution Centre is the Heart, not
pomembna novost tudi v sistemu Mercator. Osrednje skladišče bo vrhunsko a Cost
Ljubljanskemu zgledu so sledili le še v Merca- avtomatizirano The Logistician of the Year 2007 is Marko Cedilnik.
torju Ptuj, drugod pa so zadržali »oddelke za He received this prestigious award at a meeting of
logistiko« in »vodje logistike«. Nekateri so v »Tedaj seveda Mercator še ni bil to, kar je zdaj,« logistics professionals, organised by the Faculty of
ljubljanski rešitvi videli celo precenjevanje logi- pravi Cedilnik. Skladišče v Ljubljani je bilo v Logistics and held in the town of Celje.
stike. Vztrajali so pri tezi, da je lahko logistika sestavi Mercatorjevega Blagovnega centra, ki . Marko Cedilnik, who is the Logistics Manager at
le sestavni del komerciale, ne pa samostojen je bil takrat izrazito logistično podjetje, brez la- Mercator, claims: “One can no longer imagine a
sektor. stne prodajne mreže. Center je skrbel za oskrbo successful modern retail business without distribu-
Mercatorjevih trgovin, ki so bile takrat samo- tion centres.” They constitute the heart and veins
Lastna distribucijska skladišča so stojne pravne osebe, oskrboval pa je tudi druge for the functioning of a retailer. Additionally – as
prednost slovenske trgovine. V bistvu so poslovali z eks- he often mentions – well-organised logistics con-
ternimi kupci. tribute crucially to the rationalisation of business
V Mercatorju imajo zdaj namesto več kot dvaj- Pri gradnji tega skladišča pred tridesetimi leti operations. He shares his great practical knowledge
set skladišč z različno organizacijo, z različnimi so se spogledovali z najsodobnejšimi svetovni- with the students of the Faculty of Logistics, where
lokacijami, z različnimi sistemi naročanja, ki so mi koncepti tistega časa. Od nekaterih najdr- he is a lecturer.
oskrbovala maloprodajno mrežo Mercatorja, le znejših rešitev so celo odstopili, ker so se zdele There are two alternative concepts in the provision
še tri skladišča za tako imenovani marketpro- »politično nesprejemljive«, preveč drzne, »po- of merchandise to retail stores: the goods are ei-
gram – v Ljubljani, Novi Gorici in na Ptuju – tratne«, prezgodnje. Zdaj v Mercatorju načrtu- ther shipped directly to the shops by the producer
leta 2011 pa naj bi centralno skladišče zožili jejo gradnjo novega osrednjega skladišča, ki naj or supplier, or via the retailer’s own distribution
zgolj na eno lokacijo. Tudi sicer so vzpostavili bi oznanjalo nove čase in najsodobnejše metode warehouses – Mercator favours the latter option.
visoko specializacijo, saj imajo za vse drugo bla- skladiščenja, saj bo vrhunsko avtomatizirano. Cedilnik says that one can no longer imagine a su-
go v Sloveniji samo še eno skladišče, prav tako Zmogljivosti »starega« skladišča so v zadnjih le- ccessful modern retail business without distributi-
zgolj eno skladišče tudi za tehnični program. tih povečali za več kot dvakrat. Skladišče je bilo on centres. The consumers demand an increasingly
Zmanjšali so se skupni stroški, to pa ni edina projektirano za 350 ton dnevnega prometa, zdaj wide selection of goods – at Mercator over 10,000
prednost. pa so ga s sodobnimi informacijskimi tehnolo- different products are available, supplied by 200
Med dvema možnima konceptoma oskrbe tr- gijami, računalniško podporo in še nekaterimi companies, some of which represent 90 percent
govskih poslovalnic z blagom – direktno od drugimi organizacijskimi prijemi usposobili za of all sales, while others only reach a few percent.
proizvajalca oziroma dobavitelja ali pa prek več kot tisoč ton dnevnega prometa. »To pa po- Faced with such conditions, the rationalisation of
lastnih distribucijskih skladišč – daje Mercator meni, da je izkoristek skladišča – z vso dodelavo storage space is all the more important. Building
prednost lastnim distribucijskim skladiščem. – zdaj še dvakrat večji,« poudarja Cedilnik. or expanding existing storehouses adjacent to in-
Cedilnik pravi, da uspešno sodobno poslova- dividual shops, which must be placed at the best
nje trgovine brez distribucijskih centrov pre- Seveda pa take rezultate omogoča tudi bolj do- possible locations, would be too expensive and
prosto ni več mogoče. Kupci zahtevajo čedalje mišljeno sodelovanje z oskrbno verigo. Cedilnik sometimes impossible or extremely complicated in
širši izbor blaga – v Mercatorju ponujajo prek govori o zelo odzivnem in fleksibilnem sodelo- terms of traffic, etc. Provisioning from Mercator’s
own distribution centres is more cost-effective
10.000 izdelkov od 200 dobaviteljev, med njimi vanju dobaviteljev. Včasih si niso mogli misliti,
and acceptable in terms of its impact on the en-
nekateri predstavljajo 90 odstotkov vse prodaje, da bi dobaviteljem naročali dobavo blaga »da-
vironment. In the past, there were occasions when
nekateri pa le nekaj odstotkov. V takih razme- nes za danes«, kar je zdaj nekaj običajnega.
forty or more lorries from “direct suppliers” would
rah je še posebno pomembno racionaliziranje O »oskrbnih verigah« obstajajo različne »te-
service a single shop in a one day, whereas today,
s skladiščnim prostorom. Gradnja in širitev orije«, za Cedilnika pa je pri vseh poglavitno
for instance, the entire day’s shipment of goods
skladišč pri posameznih prodajalnah, ki morajo »vzpostavljanje in razvijanje sodelovanja, ki ni
from the distribution centre can be delivered by a
biti na čim boljših lokacijah, bi bila predraga in samo kupoprodajni odnos«. To pa pomeni tudi
single lorry. On the other hand, the shops and lo-
marsikje tudi nemogoča, prometno zapletena ustvarjanje določene skupne infrastrukture, gistics are becoming increasingly dependent upon
itd. Oskrba iz lastnih centralnih distribucijskih baze podatkov in skupne organiziranosti, sku- each other. Logistical provisions via distribution
centrov je cenejša in ekološko sprejemljivejša. pne standardizacije. Gre skratka za nekakšno centres mean a considerable decrease in the scope
Včasih se je na dan pred posameznimi malopro- soodvisnost, pri kateri se jasno vidi, kje ima (and costs) of administrative operations, the shop
dajnimi trgovinami pojavljajo tudi po štirideset kdo prednosti in slabosti. »V takih razmerah assistants in individual shops are freed from their
in več kamionov »direktnih dobaviteljev«, zdaj ne smeš izkoriščati slabosti tistega, od katerega former duties of handling certain accounting and
pa, denimo, celotno dostavo blaga opravi samo si soodvisen,« razmišlja Cedilnik in opozarja, financial information system operations. The shops
en dobavitelj iz distribucijskega centra. Seveda da principi »oskrbovalnih verig« še vedno niso which have their goods delivered through distribu-
pa tako prodajalne in logistika postajajo vse bolj dovolj razviti. Ponekod, denimo, v avtomobilski tion centres receive standardised documentation
odvisne druga od druge. Logistična oskrba prek industriji verige utemeljuje končni proizvajalec. in electronic form, which is required for smooth
distribucijskih centrov bistveno manjša obseg Cedilnik je prepričan, da tak diktat pri trgovini operation. In other words, this modern distribu-
(in stroške) administrativnih poslov, osebje v ni mogoč, čeprav poskušajo nekatere velike tr- tion type includes standardised documentation,
prodajalnah je razbremenjeno nekaterih ope- govske aglomeracije storiti vse, da bi si pridobi- which allows for a swift delivery and preparation
racij v računovodskem in finančnem informa- le tak položaj. »Trgovec, ki oskrbuje potrošnike, of goods to be put on sale.
28 Logistika

oblikovanje EOL-38-april-April-08

sistemov
oskrbovalnih
Oskrbovalnih verig pri nas ne bo, dokler bo na

verig
vsakem tovarniškem dvorišču skladišče

Trgovci morajo prevzeti


nekatere dodatne naloge.
Zaradi potreb končnih
porabnikov in logistike bi
morali standardizirati vse ravni
embaliranja izdelkov. Vlada bi
morala pomagati logistom pri
povezovanju gospodarstva.
To je nekaj aktualnih
poudarkov o temi, ki je v
logistiki v zadnjem času
zelo aktualna – o sistemih
oskrbovalnih verig.

Franc Pušenjak
Foto: Sherpa
Oblikovanje sistemov oskrbovalnih verig
(SOV), ki bi povezovale nabavo, prodajo, logi-
stiko in informatiko v tako celoto, da bi bili fi-
nančni učinki sodelujočih poslovnih partnerjev izvajalcu se iz različnih sklopov zgradi veriga, učinkoviteje oskrbeti vse porabnike v sistemu
bistveno boljši, zadovoljstvo končnih kupcev pa da poteka oskrbovanje proizvodnje. Ko prehaja SOV. Značilnost globalnega gospodarskega sis-
veliko večje, je v Sloveniji še na začetku; toda izdelek do končnega potrošnika, se oblikujejo tema je namreč ta, da so različni podsistemi lo-
ne le zaradi prislovične zaprtosti slovenskih druge verige. Vmes pa so distributerji in trgovci, cirani na različnih koncih sveta. Avtomobilska
gospodarskih subjektov, ki je največja cokla ki oblikujejo tretje sklope oskrbovalnih verig. industrija, na primer, sestavlja avtomobile v eni
nujnemu sodelovanju zainteresiranih partner- Šele na koncu nastane tista oskrbovalna veriga, državi, posamezne dele pa dostavlja iz različnih
jev pri oblikovanju oskrbovalnih verig, temveč ki vodi od primarnega proizvajalca do končne- držav in celin. Prvi cilj je torej učinkovito na
zato, ker nimamo določenih tehnoloških stan- ga potrošnika. velikih razdaljah oskrbeti vse porabnike v siste-
dardov pri paletizaciji in predvsem pri embali- mu. Drugi cilj je povezan z denarjem, stroški in
ranju izdelkov, in zaradi pomanjkanja ustrezno Koliko osnovnih podsistemov je z njimi povezanim vprašanjem, kako vse skupaj
izobraženih logistov. O tem smo se pogovarjali vključenih v sistem oskrbovalnih verig? čim ceneje opraviti. Pred oblikovanjem oskr-
s svetovalcem, predavateljem in direktorjem lju- F. Pušenjak: V teoretičnem modelu govorimo o bovalnih verig smo pri sistemih oskrbovanja
bljanske družbe Loma consulting Francijem Pu- štirih osnovnih podsistemih v SOV, ki so sami govorili o sistemu 'ena na ena', kar pomeni: ko
šenjakom, ki je na letošnji konferenci Logistika po sebi zelo razvejeni. Prvi sklop oziroma pod- nekaj potrebujem, naročim, trgovec, na primer,
08 – bila je 5. in 6. marca v Celju – povezoval sistem predstavlja primarna proizvodnja izdel- pa priskrbi, kar potrebujem. In posel je v nepo-
pogovor o primerih dobre prakse pri oblikova- kov, nato so distribucijski sistemi, ki se ukvar- vezanih delih končan. Oskrbovalne verige pa so
nju SOV v našem gospodarstvu. jajo s približevanjem izdelkov trgom, vmes pa prinesle spremembo – akterji se poskušajo po-
nastopajo (vele)trgovci kot samostojni podsi- vezati, zato da bi čim hitreje izpolnili naročilo.
Kaj pravzaprav vključuje sistem stem, potem kot zadnji nastopi še podsistem
oskrbovalnih verig SOV, ki ga v svetu mikrooskrbe, ki izdelek pripelje do končnega Učinkoviteje, hitreje, ceneje
označujejo s kratico SCM? potrošnika oziroma do končnega mesta porabe,
F. Pušenjak: Pri tem sistemu gre za povezova- če gre za industrijo. Kaj se dogaja, ko je oskrbovalna veriga
nje različnih dejavnikov v sistem, katerega cilj oblikovana?
je čim učinkovitejše oskrbovanje vseh dejavni- Kaj je torej bistvo sistema oskrbovalnih F. Pušenjak: Oskrbovalna veriga je oblikovana, ko
kov, od primarnih proizvajalcev do končnega verig? si vsi členi v njej med seboj porazdelijo določene
potrošnika. Seveda pa v tem sistemu nastopajo F. Pušenjak: Pri oblikovanju SOV sledimo dve- naloge in oskrbovalne funkcije. Idealno bi bilo,
tudi različni podsistemi. Že pri primarnem pro- ma osnovnima ciljema. Prvi cilj je, kako čim če bi v okviru enega člena delovala logistika in
EOL-38-april-April-08 Logistika 29

ne bi imeli, kot imajo zdaj, vsi proizvajalci in vsi spodarski subjekt v Sloveniji je zaprt. Smo sicer tični model, bi se morala velika specializirana
veliki in mali trgovci svojih skladišč. Logistika je odprti za posel, nismo pa odprti za sodelovanje trgovska podjetja, prehrambna in tista s teh-
še vedno zelo decentralizirana in razpršena, zato pri poslu, ki terja delitev dela. Še vedno je zako- ničnim blagom, umestiti v SOV ne samo kot
je tudi draga, saj je za njeno delovanje potrebna reninjena miselnost, da mora imeti vsako slo- člen med proizvajalcem in trgom oziroma kot
obsežna koordinacija. Taka razpršena logistika vensko podjetje na svojem dvorišču svoj 'lager', trgovec, ki kupi izdelek in ga proda, ampak bi
namreč zahteva veliko organizacije in sredstev, skladišče izdelkov. Menimo, da je s podjetjem se morala sama oblikovati v močan in samosto-
zaradi velike porabe časa je tudi neučinkovita. gotovo nekaj narobe, če nima skladišča na svo- jen oskrbovalni člen. Kaj to pomeni? Sama pri
Smisel postavljanja sistema oskrbovalnih verig jem dvorišču. Konkretnih primerov ne bi nava- sebi bi morala razviti take logistične sisteme, ki
je torej predvsem v poenostavitvi vseh procesov, jal, lahko pa rečem, da si celo veliki proizvajalci, bi bili sposobni prevzemati in izvajati zahtevne
skrajšanju poti in oblikovanju učinkovitejšega, ki izdelujejo kakovostne izdelke in jih prodajajo oskrbovalne naloge. To ne pomeni le skladiščiti
hitrejšega in seveda cenejšega sistema. na globalnem trgu, logistiko predstavljajo na izdelkov, temveč prevzeti blago (izdelke ali pol-
svojem tovarniškem dvorišču. izdelke) od proizvajalca in ga dodelati v tako
Zakaj se je sploh začel oblikovati sistem obliko, ki je neposredno uporabna za končnega
oskrbovalnih verig? Kako se pri nas snujejo oskrbovalne potrošnika. Gre za dodelavne posle, na primer
F. Pušenjak: Pobudnica je bila avtomobilska verige? za razrez pločevine na določeno mero, ki je
industrija, ki potrebuje za sestavo avtomobila F. Pušenjak: Poskusi gredo v to smer, da se v potrošnik na trgu ne more kupiti, saj dobi v tr-
ogromno komponent v izredno kratkih časov- SOV povezujejo nabavni, prodajni in logistični govini le velik kos pločevine. Trgovsko podjetje
nih intervalih. Izdelovalci oziroma montažerji procesi, ki vključujejo transportno, skladiščno bi moralo torej opravljati tudi konfekcioniranje
avtomobilov so zadnji v dolgi proizvodni verigi in dodelavno dejavnost, seveda pa vse te ključ- polizdelka na željo kupca. Slovensko gospodar-
številnih dobaviteljev. Da bi si zagotovile po- ne procese povezuje informatika. Problem je v stvo je tipično drobno gospodarstvo in bi tako
trebne sestavine v kar najkrajšem času, so začeli tem, ker bi se, denimo, nabava nekega podjetja ponudbo zelo potrebovalo. Merkur, denimo, jo
vse oskrbovalne sklope povezovati v sistem JIT, lahko povezala v oskrbovalno verigo samo tako, že uvaja. Naslednja zelo pomembna funkcija, ki
po angleško 'just in time', kar pomeni 'ravno da bi spremenila svoj koncept oziroma način bi jo morali prevzeti trgovci, je ustrezno embali-
ob pravem času'. Z uvedbo tega sistema so se dela. Največ sta v zvezi s SOV naredili logisti- ranje blaga na željo končnega potrošnika. S tem
izdelovalci avtomobilov znebili zalog sestavnih ka in informatika. Ker niti nabava niti prodaja bi tudi razbremenili proizvajalca. Toda naša tr-
delov, saj jim je dobro postavljen sistem JIT za- sprememb pri sebi nista naredili, smo z obliko- govska podjetja so doslej zelo malo storila za to.
gotavljal v vsakem trenutku toliko sestavin, ko- vanjem SOV pri nas na začetku. Veliki proizvajalci naj bi ohranili le industrijsko
likor so jih neposredno na liniji pri izdelavi av- pakiranje, trgovci pa bi morali prevzeti pakira-
tomobilov potrebovali. Ko so se znebili zalog, so Nimamo postavljenih tehničnih nje malih količin blaga, kakršno je primerno za
vrsto funkcij prenesli na dobavitelje. Ti zdaj skr- standardov blago na policah trgovin.
bijo za skladiščenje sestavnih delov, za kontrolo
njihove kakovosti in še za marsikaj drugega. Tak Ali se zadeve premikajo? Kakšne so posledice dejstva, da nabava
sistem oskrbovanja je postal za končnega proi- F. Pušenjak: Se, počasi se tudi na tem področju in prodaja nista povezani v SOV?
zvajalca učinkovitejši in cenejši. Logisti se prav zadeve premikajo. Vse bolj se krepi miselnost, F. Pušenjak: Na trgu se nabava in prodaja spo-
pri avtomobilski industriji učimo postavljati da bi bilo za podjetje bolje, če bi se postavile prijemata s standardi, ki so popolnoma različni.
sisteme oskrbovalnih verig, najboljši vzorci pa logistične verige, s katerimi bi specializirana To se kaže že pri paletizaciji izdelkov, ki je ne-
so na Japonskem in v Ameriki. logistična podjetja prevzemala oskrbno nalogo standardizirana. Tudi embaliranje ni usklajeno
in koncentracijo logističnih tokov. Zdaj je tako s smiselnimi logističnimi moduli. Postavljanje
Kakšne so razmere na tem področju pri razmišljanje šele v povojih, zato imajo velika tehničnih standardov je potrebno zaradi porab-
nas? logistična podjetja, kot so Intereuropa, Viator nika ter dobre in učinkovite logistike. Kot se pri
F. Pušenjak: Podobne, morda nekoliko slab- Vektor in podobna, velike težave. Še vedno na- procesu oskrbe blago različno uporablja, bi se
še kot v Evropi, ki je na tem področju precej mreč produkcijska podjetja raje poslujejo po morala skladno z uporabo menjavati tudi em-
konvencionalna in si ne upa narediti revoluci- sistemu 'ena na ena', kot da bi sooblikovala sis- balaža. Tega pri nas za zdaj ni.
onarnih sprememb. Slovensko gospodarstvo je tem oskrbovalnih verig.
skoraj na začetku tega razvoja, čeprav na teo- Kdo je tisti, ki bi moral te standarde
retski ravni o problemu SOV veliko govorimo. Kako pa je s trgovino? postaviti?
Ključna ovira pri gradnji oskrbovalnih verig v F. Pušenjak: Trgovina kot močan člen v oskrbo- F. Pušenjak: Svoje bi zagotovo morale narediti
Sloveniji je tipična slovenska zaprtost. Vsak go- valni verigi je zgodba zase. Če pojasnim teore- šole, katerih učni programi zdaj niso usklajeni

LOGIČEN ODGOVOR
NA LOGISTIČNA VPRAŠANJA
Na izjemni lokaciji na Črnučah nudimo storitve:
• skladiščenja vseh vrst blaga
• skladiščenja carinskega blaga
• zunanjega skladiščenja blaga
• komisioniranja blaga
• odpreme blaga
• pretovarjanja blaga
• dodelav in etiketiranja
• transporta
Sodobni informacijski sistem nam omogoča
popolno sledljivost blaga po evropskih standardih
in izdelavo dokumentacije za vse vrste odpreme
blaga.
promocija

Mladinska knjiga LOGISTIKA, d.o.o., Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana - Črnuče, tel: 00 386 1 5603900, fax: 00 386 1 5603940, e: info@mk-logistika.si, www.mladinska.com/logistika
30 Logistika EOL-38-april-April-08

s to problematiko. Tehničnih institucij, ki bi SOV v Sloveniji in seveda tudi na druge proble- would considerably improve the financial results
se ukvarjale s tehničnimi standardi, nimamo. me slovenske logistike. of all business partners involved, while the end
Največ bi po moje lahko naredili vmesniki, kot buyers are much more satisfied. In Slovenia, this
jim pravim, to so trgovci, ki so v SOV umeščeni process is only just beginning which is not due
med porabniki in producenti. Trgovci bi morali Establishing supply chain systems only to the proverbial reserve of Slovenian enter-
postaviti standarde, ki bi sledili potrebam trga prises, the greatest obstacle for the cooperation of
in bi bili nadgradnja potreb, ki jih postavlja Supply Chains in Slovenia Unlikely due to the interested partners, which is however key in the
tehnologija. Sploh bi moral biti začetek gradnje Ubiquity of Factory Storehouses supply chain establishing process, but also due to
učinkovitejšega oskrbovanja obraten: slediti bi the lack of certain technological standards in the
moral potrebam kupcev, ne proizvajalcev. Za Today’s retailers must deal with certain additio- ‘palettisation’ and – even more importantly – in
uvajanje pravih standardov in oblikovanje celo- nal tasks. Due to the demands of the end users the packaging of products, not forgetting the lack
tnega sistema oskrbovalnih verig so pomembni and for logistical reasons, all levels of product of appropriately trained logisticians. We discus-
kadri, tehnični logisti, ki jih zdaj še nimamo. Z packaging should be standardised. The Gover- sed these matters with Franci Pušenjak, counsel-
menoj vred smo v Sloveniji predvsem priučeni nment should aid the logisticians in bringing lor, lecturer and manager of the Ljubljana-based
logisti z osnovnim znanjem drugih strok, nalo- together various branches of the economy. One Loma Consulting Company. At the Logistika 08
ga relativno mlade Fakultete za logistiko pa je, of the salient current trends in logistics is the so- conference (on logistics) held on 5 and 6 March
da ponudi znanja in kadre, ki bi znali v praksi called supply chain systems. in Celje, Mr. Pušenjak moderated the discussion
izpeljati potrebne spremembe. Namen konfe- The process of supply chain management (SCM) on best practice cases in the establishing of SCM
renc, kakršna je bila v Celju, je s primeri dobre aims to coordinate and bring together purchases, in Slovenia’s economy.
prakse opozoriti na začetne premike pri gradnji sales, logistics and IT to constitute a whole, which
EOL-38-april-April-08 31

Adheziv d.o.o., Primož 24c


3230 Šentjur, Slovenija
tel.: 03/ 749 0 740
fax: 03/ 749 0 741
GSM: 041/ 612 610
e-mail: vojko.arzensek@siol.net
Adheziv Srbija, tel.: +381 (0)21 300 990
Adheziv Croatia, tel.: +385 (0)49 300 432

Označevanje za sledljivost
promocija
32 Logistika EOL-38-april-April-08

Dobro zapakirano in zalepljeno! Embalažni samolepilni trakovi AERO


AERO proizvaja več skupin embalažnih trakov - odvisno od
nosilca (BOPP, PVC ali papir) in lepila (lahko je izdelano na
osnovi naravnega kavčuka ali vodne disperzije akrilatov). Vsaka
od teh kombinacij vam lahko prinese določene prednosti, ki so

www.merkur.eu
značilne za posamezno skupino. Izbirate lahko med različnimi
širinami, dolžinami navitja in pakiranjem.

Tri ključne skupine samolepilnih trakov za zanesljivo pakiranje:


AERO PACK 1501
• za ročno in strojno pakiranje

Merkur — trgovina in storitve, d. d., Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo


• za grobe in gladke površine in za kartone iz recikliranih
materialov
• za uporabo pri nizkih in povišanih temperaturah
• rjav, prozoren in bel
AERO PACK 1401
• za ročno pakiranje
• mehak, stabilen samolepilni trak
• priporočamo aplikacijo pri sobni temperaturi
• rjav, prozoren in bel
AERO PACK 1549
• okolju prijazen samolepilni trak
• brez vonja, odporen proti staranju, UV svetlobi in vlagi
• rjav, prozoren, bel, rumen, rdeč, moder, zelen in črn

Če želite poleg zapiranja embalaže promovirati tudi svoje


podjetje, izberite samolepilne trakove potiskane
z logotipom ali sloganom podjetja.

Dodatna pojasnila:
KRIVEC UROŠ SELAN META
Telefon: (03) 543 25 06 Telefon: (01) 280 14 44
Faks: (03) 543 23 54 Faks: (01) 280 15 18
E-pošta: uros.krivec@merkur.si E-pošta: marjeta.selan@merkur.si
promocija
promocija
EOL-38-april-April-08 Logistika 33

Matjaž Marovt Primož Gričar Martin Lah Stojan Grgič Igor Žula

Nekaj dobrega, a še veliko ovir

Na celjski konferenci Logistika 08 so o posa- tor sektorja proizvodnje, tehnologije in inve- vrline, znanja in nove izkušnje. Vlada bi mo-
meznih delih oskrbovalnih verig, o nekaterih sticij v podjetju Radenska, sta na konferenci v rala bolje sodelovati pri uveljavitvi logistov
slovenskih primerih dobre prakse in proble- Celju govorila o prodaji kot elementu sistema kot povezovalcev posameznih enot gospodar-
mih, ki še zavirajo napredek logistike pri nas, oskrbovalnih verig ter predstavila projekt po- stva, saj logisti sami zdaj ne morejo združiti
spregovorili še drugi strokovnjaki. sodobitve in optimizacije poslovnih procesov svojih sil. Pobude iz preteklosti, da bi postavi-
na področju prodaje in skladiščenja, ki so ga li klaster podjetij, izvajalcev logistike, nismo
Matjaž Marovt, član uprave Prevent Global, v Radenski d.d. izvedli lani. Ključ prenove uresničili, zato nimamo domačih logistov, ki
je govoril o nabavi kot elementu oskrboval- je bil po njunem prehod na vodenje zalog v bi zmogli zgraditi moderne povezovalne ve-
nih verig: »Nabava opredeljuje potrebe, izbira manipulacijskih enotah, njen glavni cilj pa rige.«
dobavitelje, se pogaja o primerni ceni, dolo- sledljivost izdelkov v celotni oskrbovalni ve-
ča plačilne in dobavne pogoje in nenazadnje rigi. Spremembe pri procesih prodaje in skla- Igor Žula iz podjetja S&T Slovenija je na kon-
spremlja izpolnjevanje naročil. Ker pa pri diščenja so sicer pripeljale do učinkovitejšega ferenci v Celju govoril o transportu kot ele-
izpolnjevanju naročil zaloge niso zaželene, poslovanja Radenske, trčile pa ob problem mentu sistema oskrbne verige. Opozoril je, da
postaja sistem 'just in time' vse običajnejši za nedogovorjenih standardov. je naša država v fazi, ko pospešeno in uspešno
izpolnjevanje naročil. Veliko nabavnih funk- gradi velika gospodarsko-logistična središča,
cij je pri izvajanju tega sistema prenesenih od Stojan Grgič, predavatelj na Poslovno-teh- in omenil geostrateško lokacijo Slovenije, ki je
proizvajalca na dobavitelja, v praksi pa to ve- niški fakulteti Univerze v Novi Gorici, je na zaradi križanja 5. in 10. koridorja odlična in
likokrat pomeni le izgovor za prenos stroškov Logistiki 08 govoril o logistiki kot elementu vključuje vse transportne možnosti. Z vidika
na najšibkejšega v verigi.« oskrbovalnih verig. »Logistika predstavlja transporta je opozoril tudi na vlogo informa-
osnovo povezave posameznih gospodarskih cijske tehnologije, ki mora biti po njegovem
Primož Gričar, direktor razvoja v ljubljan- subjektov na poti blaga. Povezave, ki so vedno v funkciji celovitega obvladovanja oskrbne
skem podjetju Sapphir, in Martin Lah, direk- bolj globalne, pa zahtevajo od logistov nove verige.

What does the system supply chain manage-


ment – internationally often referred to as
SCM – actually consist of?
F. Pušenjak: Its main feature is that it coordinates
different elements, thus creating a system aimed
at providing an optimised supply of everyone in-
volved: from the primary producers to the end
users, the consumers. Of course, the system also
includes several sub-systems. If we focus for in-
stance on the primary producer, the various links
form one chain, which enables the supply of the
production to function appropriately. As the pro-
duct moves through the stages towards the end
user, other chains are formed. Here we find the
distributors and the retailers, who form their own
supply chains. And in the very end, the final su-
pply chain is formed, which leads from the pri-
mary producer to the consumer.
promocija
okolje kot
34 Okolje EOL-38-april-April-08

poslovna
priložnost Diagnoza je premalo, bolnika moramo zdraviti

»Na našem inštitutu,« pravi

Marko Mavec
direktor mag. Marko Mavec,
»iščemo najboljše rešitve
za okoljske probleme že več
kot petnajst let. Ponujamo
svoje znanje, zanesljivost,
kakovost«. Naročnikom se
predstavljajo s sloganom 'od
zaznave okoljskih problemov
do strokovnih rešitev'. Ni dolgo
tega, kar so inštitut obiskali
poslovni partnerji iz Črne
gore. V dveh letih je inštitut
občini Pljevlja pripravil Lokalni
ekološki akcijski program
(LEAP). Naključje? Ne. Ali
je velenjski ERICo, inštitut

Foto: Peter Marinšek


za ekološke raziskave, po
naključju internacionaliziral
poslovanje?
»Seveda ne,« razlaga mag. Marko Mavec, ki si je Šaleško dolino. In kdaj je okolje postalo »Tudi zanjo so značilne hude obremenitve, ki so
pridobival najboljše ekološke izkušnje v delovni njegova velika poslovna priložnost? posledica industrijske tradicije,« poudari mag.
karieri kot vodja tehničnih služb v Premogov- Direktor uporabi besedo evolucija. Ekološka Marko Mavec. Gre za težke kovine, kadmij, za
niku Velenje. »Že takrat smo se morali speci- sanacija Velenja je zahtevala monitoringe in mineralna olja. ERICo sodeluje pri sanaciji de-
alizirati in s strokovnim znanjem, z okoljskim nova znanja. Celovito določitev stanja okolja gradiranih tal, kjer gradijo Tehnopolis. »Izkopi
know howom, reševati Šaleško dolino. Okoljska s primerjalno študijo o onesnaženosti okolja v zemlje, raziskave o uporabnosti tal, predlogi
problematika v občini Pljevlja spominja na ti- zgornji Mežiški dolini v letih 1989 in 2001 na sanacije, to je naša naloga. Nobena rešitev ni,
sto v Šaleški dolini ob koncu osemdesetih let inštitutu uvrščajo med pomembnejše nacional- da se izkopana zemlja prepelje z gradbišča na
prejšnjega stoletja. Okoljske probleme stopnjuje ne projekte. Podobno so se raziskovalno sreča- drugo lokacijo, saj se tem samo preseli problem.
kotlinska lega naselja, v kotlini pa so premo- li z Zasavjem, kjer so analizirali onesnaženost Raziskave kažejo, da z globino precej upada
govnik, termoelektrarna in industrijski obrati. okolja in naravne vire kot omejitveni dejavnik onesnaženost zemlje. Glinena plast se začne
Zaradi močnega onesnaževanja je območje in dejavnik razvoja. Pod njihovo lupo so tudi zgodaj, v globini 10 do 15 metrov, tako da vode
onesnaženo in degradirano. Naloga našega in- matična podjetja. Raziskovali so čezmerno ne morejo odtekati. To območje potrebuje eko-
štituta je bila identificirati okoljske programe onesnaženje zraka, ki ga povzroča Termoelek- remediacijo, čistilne naprave, da bo v Voglajno
in predlagati rešitve, akcijski program. To smo trarna Šoštanj. Termoelektrarna je sicer poleg odtekla čista voda, površine pa je treba poplo-
storili. Plevlja je naša pomembna referenca. V Premogovnika Velenje in Gorenja, ki je večinski čiti ali zatraviti. Zemljine oziroma izkope smo
jugovzhodni Evropi je vse več povpraševanj po lastnik inštituta ERICo, eden izmed njegovih pregledali, zdaj so potrebni ukrepi. Obstaja še
ekoloških raziskavah in storitvah. Projekte sofi- lastnikov. ena opcija, to so umetne zemljine, materiali, ki
nancira tudi EU, kar je dodaten motiv.« so izdelani po posebnih postopkih. Iz naravnih
Kaj pa Celjska kotlina, ki je poleg izkopov in odpadkov lahko pridobimo inertni,
ERICo ni bil vseskozi na trgu. Ko so Mežiške doline in Zasavja med najbolj nenevarni material. Tak tipičen proizvod za sa-
ga ustanovili, je najprej delal samo za degradiranimi v Sloveniji? nacijo je stabilizat, ki se uporablja za sanacijo
ugreznin Premogovnika Velenje.«
EOL-38-april-April-08 Okolje 35

Ali bi bila točna ocena, da je največ


vaših poslovnih priložnosti povezanih z
monitoringi?
»Ne, to ne bo držalo,« trdi mag. Marko Mavec. V
strukturi prihodkov monitoringi nimajo majh-
nega deleža, saj so naročniki ERICa elektroin-
dustrija, TEŠ, HSE, Premogovnik in drugi. Med
naročniki je precej komunalnih podjetij. Zakaj?
ERICo izvaja celovite ekološke monitoringe na
območjih premogovniških ugreznin, na odla-
gališčih elektrofiltrskega pepela, na deponijah
premoga, posebej pa so aktualni monitoringi
zraka. »V zadnjem času so v Sloveniji vroča
tema prašni delci v zraku, da o vodah, površin-
skih in odpadnih, ne govorim. Poznate razprave
v Celju, zahteve po monitoringu so stalne in na
tem področju imamo veliko strokovnih izku-
šenj,« pojasnjuje mag. Marko Mavec.

Zakaj komunalna podjetja iščejo ERICo?


Predvsem zato, ker ERICo izvaja celovite moni-
toringe na odlagališčih odpadkov. Meri meteo-
rološke parametre, emisije snovi v vodi, v zraku
in izdeluje programe monitoringa onesnaženo-
sti podzemnih voda.
Morda so najzanimivejši posel poročila o vpli-
vih na okolje, ki so glede na vrsto, obseg ali
lokacijo posega pogoj za pridobitev okoljskega
delovanja. Na inštitutu izvedejo tudi ekološke
preglede podjetij.

Je torej diagnostika zelo razvita?


»Seveda, brez nje ne gre,« odgovori mag. Mar-
ko Mavec. »A to bi bilo premalo. Naš inštitut je
specializiran in naši raziskovalci so bili zgodaj
vpisani v evidenco raziskovalnih skupin pri Mi-
nistrstvu za znanost in tehnologijo. Zelo smo
povezani s strokovnimi ustanovami in univer-
zami doma in na tujem. Toda naša strategija
ni samo monitoring, ni le diagnoza. Naš cilj
je zdraviti bolnika. Izobražujemo, svetujemo,
predlagamo ukrepe. Za podjetja so sanacijski
ukrepi ključni, tudi finančno. Mislim na okolj-
sko pristojbino. Če podjetje odpravi negativne
vplive na okolje, se mu avtomatično zmanjšajo
okoljske dajatve. Kakor koli že, okoljske pristoj-
bine stimulirajo podjetja k odpravljanju virov
onesnaževanja.«

promocija
Med dejavnostmi omeni direktor tudi monito-
ring tehnoloških in komunalnih odpadnih vod.
Torej so sposobni, na primer, odkriti salmonelo
v vodi? »Postopek je znan,« pojasni mag. Mar-
ko Mavec. Najprej je treba locirati vir, nato pa
predlagati ukrepe. V Sloveniji je bilo v zadnjem
letu nekaj primerov salmonele v vodah. Zani-
mivo, manj opazna storitev inštituta ERICo so
bioindikacije in biomonitoring onesnaženega
okolja. Problem je bil naslednji – kakšen je vpliv
cest in prometa na prostoživeče živali in kako Njihov oddelek za tehnološke storitve in svetova- in več kot 1.500 vpisanih referenc v Kooperativ-
preprečiti trke vozil z divjadjo. Na 23 najbolj nje je specializiran za izvedbe emisijskih in imi- nem bibliografskem sistemu online,« pove mag.
problematičnih odsekih slovenskih cest so iz- sijskih monitoringov, predvsem pa je s storitva- Marko Mavec.
vedli monitoring ustreznih ukrepov in z ultraz- mi usmerjen v industrijo in lokalne skupnosti.
vočnimi odvračalnimi napravami, ki zaznajo Zakaj se je ERICo znašel v Skupini Gorenje, ni
divjad, ko namerava prečkati cesto, zmanjšali Poseben pogled si zasluži laboratorij inštituta težko vprašanje. V dolgoročni razvojni strate-
nesreče zaradi srnjadi za 83 odstotkov. Projekt ERICo. Na leto pregledajo okrog 12.000 vzorcev giji se je Gorenje izrazito usmerilo v poslovne
Zaščitni ukrepi za divjad na cesti je med tremi in naredijo 60.000 analiz. Laboratorijski prostori priložnosti, ki jih v jugovzhodni Evropi ponuja
opcijami – ultrazvočne naprave, svetlobni od- so opremljeni z vrhunsko opremo. »Po razisko- okolje, predvsem ko gre za celovito ravnanje z
sevniki in kemična odvračala – tehtnico nagnil valni opremljenosti se lahko merimo z najrazvi- odpadki. Zato ni čudno, da so se v zadnjih me-
k ultrazvočnim napravam. Z bioindikacijo so tejšimi raziskovalnimi inštitucijami. To velja za secih v lastniškem objemu Gorenja znašli Suro-
med drugim določili obremenjenosti jezerskih področje atomske absorpcijske spektrometrije, vina, Kemis, Publicus, ECONO in ERICo.
ekosistemov s težkimi kovinami, pri čemer so tekočinske, ionske in plinske kromatografije ali
uporabili bioindikatorske organizme na prime- pa za elementarne analize. Med 58 zaposlenimi Tudi ERICo se usmerja na tuje trge. V BiH,
ru šaleških jezer. imamo avtorje 34 izvirnih znanstvenih člankov Makedonijo, Črno goro. »Širok portfelj dejav-
36 Okolje

nosti bo ostal. Naročniku lahko ponudimo zelo


raznolik program strokovnih storitev. Z vsemi
novostmi,« poudari mag. Marko Mavec.
Odpadki na EOL-38-april-April-08

Gorenjskem
In še en podatek. Šolske skupine iz vse Slovenije
vabi inštitut z okoljsko-izobraževalnimi pro-
grami na obisk v svoje prostore in jih seznani z
energijo in ekologijo, potjo od premoga do ele-
ktrične energije, sekundarnim biotopom, čišče-
njem odpadnih vod in podobo Šaleške doline.
Lani je to dolino obiskalo 12.000 otrok. Zakaj?
»Ti otroci bodo naši prihodnji naročniki. Pred-
stavljamo, kaj ERICo dela, vzgajamo in izobra- Helena Kojnik Lokacija končno
žujemo. Tudi to je naše poslanstvo,« odgovori
mag. Marko Mavec. dogovorjena?

The enviroment as a Business Opportunity

Setting the Diagnosis does not Suffice, One Velika prelomnica za reševanje zaprtem objektu vzpostavili mehansko biološko
obdelavo predhodno že sortiranih odpadkov,
Needs to Cure the Patient problema odpadkov na ostanek ostanka odpadkov pa bi do zapolnitve
“Our Institute has been seeking the optimal solu- Gorenjskem se je zgodila sprejemali na odlagališčih Mala Mežakla, ki je
v občini Jesenice, in Kovor v občini Tržič,« je
tions for environmental problems for over fifteen 25. marca. Večina županov pojasnila Mendi Kokot. Operativni program je
years,” says Marko Mavec, MSc. “We offer our
knowledge, reliability and quality”. The Insti- gorenjskih občin, ki so po predlogu Ministrstva za okolje in prostor ob
tute presents itself to its clients with the slogan združeni v konzorciju Centra za koncu marca potrdila tudi vlada.
‘Identifying environmental problems and provi-
ding expert solutions’. Just recently, the Institute ravnanje z odpadki (CERO), se Vključenih 200.000 prebivalcev
welcomed business partners from Montenegro. It je strinjala z novo lokacijo na Na kranjski občini so zagotovili, da bo indu-
only took the Institute a couple of years to pre- strijski objekt za obdelavo odpadkov uporabljal
pare a Local Environmental Action Programme
Polici-Exoterm, predelovalnice sodobno tehnologijo, ki zagotavlja povsem za-
(LEAP) for the municipality of Plevlja. Was it a odpadkov na Gorenjskem. prt sistem, brez emisij škodljivih snovi v oko-
coincidence? No. Was it a coincidence that ERI- lje. Zato so po njihovih zagotovilih strahovi o
Co, the Institute for Environmental Research ba-
Krajani Tenetiš, ki so zaradi obremenjevanju okolja povsem odveč. »Center
sed in the town of Velenje, has internationalised ostrega nasprotovanja gradnji za ravnanje z odpadki na tej lokaciji predvideva
its activities? regijskega centra za ravnanje najprej ločevanje odpadkov po frakcijah. Nasle-
dnji korak je odstranjevanje vode – izsuševa-
Of course not, says Marko Mavec, who has gathe- z odpadki za štiri mesece nje ostanka odpadkov. Ostanek se nato sortira
red his rich experience in the field of enviro- zaprli tamkajšnje odlagališče, na del, ki se lahko uporabi kot energent, in na
nmental policy working as the Technical Services del, ki ga je treba odpeljati na deponijo. S ta-
Manager at the Velenje Coal Mine. “Even then, so zadovoljni. To pa ne velja kim sistemom se del odpadkov, ki bo odpeljan
we had to specialise and rely on our expert kno- za krajane, ki živijo v bližini na deponijo, kar najbolj zmanjša, največji del se
wledge and environmental know-how to salvage ponovno uporabi kot surovina, del pa v obliki
the local Šaleška Valley. The environmental issu-
nove lokacije CERO. Ti že energije,« je pojasnila Mendi Kokot. V CERO
es encountered at the municipality of Plevlja are zbirajo podpise proti gradnji Gorenjska je vključenih 23 občin z okoli 200
reminiscent of the situation in the Šaleška Valley predelovalnice odpadkov. tisoč prebivalci, omogočal pa bo predvidoma
in the late 1980’s. Environmental problems are predelavo 80 tisoč ton komunalnih odpadkov
aggravated by the town’s location in a basin, and letno.
the basin features a coal mine, a coal-fired power Ker Ministrstvo za okolje in prostor zaradi
station and industrial facilities. Due to industry, ostrega nasprotovanja krajanov Tenetiš in Mla- Nezaupljiva civilna iniciativa želi več
the area is very heavily polluted and degraded. ke ni potrdilo umestitve regijskega centra za informacij
The task of our Institute was not only to identify ravnanje z odpadki na območje deponije Tene- Nova lokacija je velik korak k reševanju pro-
environmental programmes, but also to propose tiše, je Mestna občina Kranj v prvi okoljski me- blematike odpadkov na Gorenjskem in iskanju
solutions in an action plan. This is what we have diaciji v Sloveniji predlagala območje Exoterma lokacije zanje. Ta problem se vleče že dvanajst
done. Plevlja is an important reference to us. The- na meji med Kranjem in Naklim. Krajani Tene- let. A povsem brez zapletov tudi tokrat ne gre.
re is an increasing demand for environmental re- tiš so zato prenehali ovirati odvažanje odpad- »Sprva je bila predvidena sortirnica v Tenetišah.
search and services in South-East Europe. These kov na odlagališče in se strinjali, da se do julija Zakaj zdaj ta lokacija ni dobra?« se sprašujejo
projects are partially funded by the EU, which to prihodnje leto, ko odlagališču poteče okoljsko Drago Šarabon in člani civilne iniciative naselij
us means extra encouragement.” dovoljenje, tja vozijo odpadki. Struževo, Naklo, Polica in Okroglo. Za predlog
sortirnice oziroma predelovalnice odpadkov
Ne gre za regijski center so okoliški krajani izvedeli iz množičnih občil,
Ob objektu za predelavo odpadkov v industrijski šele pred kratkim sta jim krajevna skupnost in
coni Exoterm-Polica sta za odlaganje preostan- občina začeli pošiljati obvestila in informacije v
kov odpadkov določeni Mala Mežakla in Kovor. zvezi z načrtovanim objektom za odpadke. Naj-
Kot je povedala Mendi Kokot, predstavnica za bolj jih moti, da projekta sploh še niso videli.
odnose z javnostmi na Mestni občini Kranj, na »Pri ljudeh vlada zato nezaupanje,« pravi Drago
Gorenjskem tudi v prihodnje ne bomo mogli Šarabon in dodaja, da ne vedo niti, ali bo zgra-
govoriti o regijskem odlagališču odpadkov. »V jena sortirnica (prebiralnica) ali predelovalni-
skladu z Operativnim programom odstranjeva- ca odpadkov. Do 20. aprila je civilna iniciativa
nja odpadkov je predvideno, da bi za območje zbrala 300 podpisov krajanov Struževega in 600
Gorenjske v industrijski coni Exoterm-Polica v podpisov prebivalcev drugih naselij.
Raziskave
EOL-38-april-April-08 Raziskave 37

Ester Heath, Tina Kosjek, Zdravilne učinkovine pod lupo


Boris Kompare

V svetu narašča zaskrbljenost


zaradi prisotnosti ostankov
zdravilnih učinkovin v okolju,
katerih vpliv je, v primerjavi z
drugimi onesnažili, razmeroma
nepreučen. Zdravilne
učinkovine so spojine, ki zaradi
svoje farmakološke aktivnosti
prinašajo potencialno možnost
za učinek na živali in človeka.
Glavni vir takega onesnaženja
so komunalne, industrijske
in bolnišnične odpadne vode,
v katere vstopajo zdravilne
učinkovine z urinom ali blatom
v okolje. Tako precej zmanjšamo obremeni- zdravil predstavljajo še posebno tveganje člove-
bolnikov, nemalokrat pa tudi tev okolja in tveganje zdravja, ki je povezano ka in okolja, bodisi zaradi njihove visoke pora-
kot odvržena neporabljena s prisotnostjo ostankov zdravilnih učinkovin v be, obstojnosti ali načina delovanja. Tako se na
okolju. primer zdravila za lajšanje bolečin, zniževanje
zdravila. Odpadne vode Raziskave kažejo, da trenutno uveljavljeni in de- povišanega krvnega tlaka, regulacijo maščob v
se največkrat iztekajo v lujoči postopki čiščenja odpadnih in pitnih vod krvi in pomirjevala predpisujejo mnogim bol-
površinske vode, nekatere na komunalnih čistilnih napravah pri mnogih nikom za daljše življenjsko obdobje, na njihovo
zdravilnih učinkovinah niso zadosti učinko- vse večjo porabo pa vpliva tudi demografsko
so predhodno očiščene na viti za njihovo uspešno odstranitev. Nekatere staranje. Večjo pozornost velja posvetiti tudi
čistilnih napravah, druge pa ne. zdravilne učinkovine se pretvorijo v produkte antibiotikom v odplakah iz bolnišnic, saj ti lah-
razgradnje, katerih identiteta in farmakološko ko pripeljejo do razvoja rezistence (odpornosti)
delovanje večinoma nista znana, zato je negoto- organizma proti aktivni učinkovini in v skraj-
vost zaradi njihove prisotnosti v okolju še toliko nem primeru celo do splošne neučinkovitosti
Sama učinkovitost čiščenja zdravilnih učin- večja in skrb zbujajoča. Koncentracije ostankov takega zdravila. Zaradi načina delovanja poseb-
kovin na čistilnih napravah je vprašljiva, saj te zdravil v okolju in v pitnih vodah so sicer nizke, no tveganje, povezano z njihovo prisotnostjo v
niso prirejene za odstranjevanje takih spojin. zato je verjetnost za kakršne koli akutne učinke okolju, pripisujemo tudi protirakavim učinko-
Z vključitvijo najnovejših tehnologij za odstra- zelo majhna. To pa ne velja za posledice dolgo- vinam in učinkovinam z delovanjem na repro-
njevanje zdravilnih učinkovin lahko na čistilnih trajne izpostavljenosti ostankom zdravil v oko- dukcijski sistem.
napravah omejimo ali preprečimo njihov vstop lju, ki so doslej še neraziskane. Nekatere vrste nadaljevanje v naslednji številki
divja
38 Odlagališča EOL-38-april-April-08

odlagališča
odpadkov Nihče ne ve, koliko jih je …
Tina Huremovič

Za legalna odlagališča odpadkov


vemo. Teh je po zadnjih
podatkih Ministrstva za okolje
in prostor Republike Slovenije
triinosemdeset. Za nelegalna,
t. i. črna ali divja odlagališča
odpadkov, pa ne ve nihče. To
seveda še zdaleč ne pomeni,
da jih ni in da ne kazijo podobe
še dokaj neokrnjene narave
v Sloveniji. Že natančnejši
pogled naokrog na poti v
službo, trgovino, mesto ali
izlet je dovolj zgovoren. Večji
kosovni odpadki, avtomobilske
gume, plastična embalaža …
vse to kazi naravno okolje ter
onesnažuje tla in podtalnico.
Dejstvo je, tako ugotavljajo
tudi strokovnjaki pristojnih
institucij, da zakonodaje za divja
odlagališča odpadkov praktično
Po podatkih Statističnega urada Republike odpadkov kot prebivalci v drugih državah EU
ni. Pristojnost za nadzor je Slovenije je leta 2006 v Sloveniji nastalo v pov- (največ Norveška, Irska, Ciper, Danska – več kot
deljena, zato manj učinkovita. prečju 431 kilogramov komunalnih odpadkov 700 kilogramov na prebivalca na leto – in naj-
Žal ni registra ali kakšne druge na prebivalca oziroma 1,18 kilograma na pre- manj Slovaška, Češka in Poljska – letno pod 300
bivalca na dan. Skupaj je tako nastalo 865.620 kilogramov na prebivalca). Težava je v količini
evidence vseh takih odlagališč ton komunalnih odpadkov, kar je za 2,4 odstot- končno odloženih odpadkov; zaradi nezadostne-
pri nas in občine, ki to imajo, ka več kot leta 2005. Z javnim odvozom je bilo ga ločenega zbiranja pri izvoru, pomanjkljive in-
so prej redkost kot pravilo. zbranih za 4,2 odstotka več komunalnih odpad- frastrukture za obdelavo komunalnih odpadkov
kov kot leta 2005. Med odpadki je bilo največ t. in nepopolnega povezovanja v regijske centre ne
Storilci običajno niso znani, za i. drugih komunalnih odpadkov, in sicer skoraj dosegamo zadovoljivih rezultatov. Tako je v letu
svoje okoljske packarije niso 87 odstotkov. Po podatkih Statističnega urada 2006, denimo, vsak Slovenec proizvedel 431 kg
kaznovani, čeprav kazenski RS je leta 1995 količina odpadkov znašala 515 komunalnih odpadkov, od teh pa je bilo kar 361
kilogramov na prebivalca, leta 2002 pa (od leta kg odloženih na odlagališčih. Cilj do leta 2013
zakonik daje to možnost. Vsega 1995 do 2006) najmanj, in sicer 407 kilogramov je le še okrog 150 kilogramov na prebivalca,« so
tega torej ni, pa bi moralo biti. na prebivalca. V zadnjih letih pri nas torej ni iz- primerjavo z drugimi evropskimi državami po-
razitega zmanjševanja ali povečevanja količine
Kajti divja odlagališča pri nas nastalih komunalnih odpadkov.
jasnili na Ministrstvu za okolje RS.
so. Še več, veliko jih je. Po Kot so zapisali na Statističnem uradu RS, je bil
nekaterih ocenah celo med 50 Kdaj bo odpadkov res manj? v 5. okoljskem akcijskem programu zapisan cilj,
in 60 tisoč. Dovolj torej, da se V Evropi so trendi nekoliko drugačni. Po podat- da je treba na ravni EU do leta 2000 stabilizirati
kih Eurostata je količina odpadkov v Evropski nastajanje komunalnih odpadkov. Količina takih
začne sistematično reševati ta odpadkov naj bi znašala 300 kilogramov na leto
uniji znašala leta 2006 517 kilogramov na prebi-
okoljski problem. valca. »Povprečni prebivalec RS ne povzroči več na prebivalca. Ta cilj je bilo težko doseči. Leta
EOL-38-april-April-08 Odlagališča 39

2004 je namreč povprečna letna količina odpad-


kov na prebivalca znašala 530 kilogramov. V Kopru se je izkazala Pangea
Pomemben člen v verigi zbiranja in odvoza Na pobudo Urada za okolje in prostor Mestne občine Koper je Pangea – Društvo za varovanje
odpadkov so odlagališča. Po uradni evidenci okolja Koper leta 2004 izpeljalo projekt popisa divjih odlagališč odpadkov na območju predlaga-
Agencije RS za okolje je bilo ob koncu leta 2006 nega Krajinskega parka Dragonja. Projekt je potekal v treh fazah. Najprej so izdali posebno infor-
v Sloveniji evidentiranih 83 odlagališč odpad- mativno zloženko in o namenu projekta seznanili lokalne skupnosti. V drugi fazi so identificirali
kov, od tega 60 odlagališč s statusom javne in- divja odlagališča na terenu, popisali značilnosti ter določili koordinate posameznih divjih odla-
frastrukture. V letu 2006 je bilo na odlagališčih gališč odpadkov. V tretji fazi so bile na vrsti analize pridobljenih podatkov, sestava prioritetnega
odpadkov, ki so javna infrastruktura, odloženih seznama za sanacijo divjih odlagališč ter predlog sanacijskega načrta do leta 2010.
844 tisoč ton in pol odpadkov, od tega 728 ti- Pangea je bila na terenu aktivna od aprila do decembra 2004 in v tem času na območju predlagane-
soč ton komunalnih in njim podobnih odpad- ga Krajinskega parka Dragonja ocenila, da je vseh divjih odlagališč odpadkov 110, od tega so 4 kri-
kov ter 116 tisoč ton nekomunalnih odpadkov. tična. Velika so do 3000 kvadratnih metrov in več. Po grobih ocenah naj bi jih bilo danes še več.
Kot so zapisali v Statističnem uradu RS, je bila
leta 2006 povprečna struktura odpadkov, odlo- Matjaž Primc, Pangea – Društvo za varovanje
ženih na odlagališčih, ki so javna infrastruktu- okolja Koper
ra, naslednja: 82 odstotkov je bilo komunalnih »Problem divjih odlagališč odpadkov se v
odpadkov, 4 odstotki gradbenih odpadkov, od- slovenski Istri žal stopnjuje. Opažamo, da na-
padkov iz obdelave odpadnih voda je bilo 3 od- stajajo nova in se širijo stara. Velika težava je
stotke in pol, 0,6 odstotka odpadne embalaže, odlaganje raznega gradbenega materiala, ki
3 odstotke pa predstavljajo odpadki iz obdelave zaradi sestave po mnenju ljudi – zanje je to
lesa in uporabe papirja. Drugih odpadkov je samo predelan kamen – spada v naravo. Po-
bilo slabih 6 odstotkov. leg tega je v dolini Dragonje nastala deponija
ostankov izkopavanj za temelje številnih gra-
Zakona o divjih odlagališčih ni denj na Obali. Z zemljo so praktično zasuli del
Posebnega zakona o divjih odlagališčih v Slove- pritoka Dragonje in s tem popolnoma spre-
niji nimamo. Obstaja splošen Zakon o varstvu menili krajino. V osrčju bodočega krajinskega
okolja RS. V njem piše, da so divja odlagališča parka Dragonja pa nastajajo črne deponije,
odpadkov posledica nepravilnega ravnanja s kjer posamezniki na svojih zemljiščih dovolijo
komunalnimi odpadki oziroma odpadki iz go- odlaganje raznega materiala, saj je to kratko- postavitvijo fizičnih ovir, denimo prekopom,
spodinjstev. Med te odpadke spadajo: kosovni ročno donosen posel. Žal se absurdna situacija postavitvijo signalnih količkov, preprečiti
odpadki, embalaža iz pločevine, stekla, plastika, v dolini Dragonje, s tem ko je območje prak- ponovno odlaganje odpadkov. Po sanaciji pa
kovina, hrana. Omenjenih odlagališč ne nadzira tično brez inšpekcijskega nadzora in zaščite, aktivnost še ni končana. Vse vpletene strani,
okoljski inšpektor. Spadajo namreč pod okrilje samo še stopnjuje. Mestna občina Koper je občina, Komunala Koper in občani, mora-
občin in njihovih nadzornih služb. Če so na skupaj s piransko občino Ministrstvu za oko- jo narediti vse, da do nadaljnjih kršitev ne bi
divjem odlagališču drugi odpadki, gradbeni in lje RS že na začetku lanskega leta predlagala več prihajalo. V okviru finančnih zmožnost v
nevarni odpadki ali gume, ukrepa državni okolj- zaščito omenjenega območja v obliki parka, Mestni občini Koper tako vsako leto poskrbijo
ski inšpektor, ki poskuša ugotoviti povzročitelja. vendar do leta 2010 ni pričakovati bistvenih za sanacijo od sedem do deset odlagališč div-
Če ga ni mogoče ugotoviti, velja načelo subsidi- sprememb. Kaj pa sanacija obstoječih divjih jih odpadkov. Za to namenijo okrog 40 tisoč
arnosti – odgovornost za ravnanje z njimi pre- odlagališč? Sanacije so drage in počasne. Nji- evrov. Sicer pa gre tudi na območju Mestne
vzameta občina oziroma država. Po podatkih hov potek in uspešnost pa sta večinoma odvi- občine Koper v glavnem, število teh prime-
Inšpektorata RS za okolje in prostor, pod nadzor sna od lokalnega prebivalstva. Zgodilo se je že, rov nekoliko upada, za komunalne odpadke
tega inšpektorata spadajo konkretni povzročite- da je bil zagotovljen denar za sanacijo, pa med ter odpadni gradbeni material. Sestavili so
lji odpadkov in dejavnosti, kjer odpadki nasta- domačini ni bilo dovolj iniciative. Menim, da tudi prioritetni seznam sanacije. Ta je nujno
jajo, ne pa tudi splošen nadzor črnih odlagališč, Komunala Koper in druge komunalne službe potrebna v 50 primerih, potrebna v 95 in ne-
so leta 2007 po načelu subsidiarne odgovornosti na Obali ponujajo dovolj podpore in infor- potrebna v 31 primerih.
odredili odstranitev odpadkov, kot so gume, az- macij, da se lahko vsak reši nepotrebnih od- Dokaz za bolj sistematičen pristop k reševanju
bestni odpadki neznanega povzročitelja v šestih padkov po primerni ceni in ne škodi okolju. okoljskega problema divjih odlagališč odpad-
primerih ter v dveh v tem letu. Višino kazni za Mi smo to izkoristili in doslej sanirali sedem kov v Mestni občini Koper je tudi uvedba sple-
kršitve v zvezi s komunalnimi odpadki določa- divjih odlagališč odpadkov.« tne GIS aplikacije DIVO/JV. Ta je na občinski
jo predpisi lokalnih skupnosti. Višino kazni za spletni strani, uvedena pa je bila spomladi
nepravilno ravnanje z odpadki iz različnih de- Kot kaže, je Mestna občina Koper ena red- leta 2007. Namenjena je občankam in obča-
javnosti pa določa Zakon o varstvu okolja in kih slovenskih občin, ki se je sistematično nom, ki želijo sodelovati pri evidentiranju še
nekateri specialni predpisi za posamezne vrste lotila odkrivanja divjih odlagališč odpadkov, neodkritih divjih odlagališč in prikazuje vsa
odpadkov. »Zakon o varstvu okolja za take krši- njihovega spremljanja in saniranja. Občinski že evidentirana in potrjena divja odlagališča
tve določa globo v višini 6.259 evrov za pravno inšpektorat, kot so pojasnili v kabinetu ko- v občini. Omogoča tudi vnos podatkov v Ka-
in 1877 evrov za odgovorno osebo pravne osebe. prskega župana, se vsako leto v sodelovanju taster divjih odlagališč v MOK. Ker se sple-
Za fizične osebe je določena globa 625 evrov,« so s Komunalo Koper odpravi na ogled najbolj tna aplikacija GIS uporablja šele eno leto, še
pojasnili na Inšpektoratu RS za okolje in prostor problematičnih divjih odlagališč odpadkov v ni mogoče podati podrobnejše ocene o njeni
ter izpostavili, da kazenski zakonik nepravilno občini. Velja dogovor, da se k sanaciji pristo- učinkovitosti in koristnosti. V MOK pa zatrju-
ravnanje z odpadki, ki ogroža življenje ali zdrav- pi v tistih primerih, kjer je mogoče pozneje s jejo, da je odziv občanov za zdaj zadovoljiv.«
je večjega števila ljudi ali povzroči nevarnost za
delno ali popolno škodo okolja, opredeljuje kot
kaznivo dejanje. Sicer pa o ravnanju z odpadki »Operativni program odstranjevanja odpadkov lokacije z nenevarnimi odpadki. Evidentiranje
govori tudi Nacionalni program varstva okolja iz s ciljem zmanjšanja količin odloženih biorazgra- ''črnih odlagališč'' bo treba pozneje še posebej
leta 1999. Ta je uveljavitev sodobnih oblik rav- dljivih odpadkov«, ki je bil sprejet in noveliran opredeliti (vzpostavitev in vodenje evidence,
nanja z odpadki opredelil kot enega prednostnih 27. marca 2008 s sklepom vlade. Na strani 31 določiti nosilce projekta ...), enako velja tudi za
ciljev, vsebinsko pa je povzel načelne cilje in piše: »Poseben primer predstavljajo tudi obsto- ukrepanje in sistematično odpravo posledic čr-
ukrepe strateških usmeritev. Vendar konkretne- ječa in stalno nastajajoča nelegalna odlagališča. nih odlagališč.«
je o divjih odlagališčih odpadkov ne govori. V primerjavi s preteklimi leti, ko je bilo sani- Podobne usmeritve so predlagali tudi na Agen-
ranih že precej črnih odlagališč, gre v glavnem ciji Republike Slovenije za okolje in prostor, ven-
Še najbolj konkreten dokument, ki sicer izha- za večja odlagališča inertnih (predvsem gradbe- dar pravno to področje ravnanja z odpadki osta-
ja iz Nacionalnega programa varstva okolja, je nih) odpadkov, pojavljajo pa se tudi posamezne ja zelo slabo urejeno. Več lahko, so prepričani na
40 Odlagališča EOL-38-april-April-08

ARSO, vsi skupaj pričakujemo od spremembe nega izvora, 19 odstotkov primarnih odpadkov, sejem ob t. i. Kidričevi cesti, v Gorici pri Šmar-
zakona o varstvu okolja, ki naj bi bil v kratkem 11 odstotkov je komunalnih in 2 odstotka in- tnem, pri avtobusnem obračališču na Lopati, v
pripravljen in obravnavan v parlamentu. dustrijskih odpadkov. Smrekar še piše, da je več gozdu ob cesti Lopata–Šmartno v Rožni dolini,
kot tretjina divjih odlagališč polno aktivnih, kar na Kukovčevi žagi in ob cesti Lopata–Galicija.
Ker ni ustreznih pravnih podlag in ker se na na- pomeni, da je še vedno zelo dejavno dovažanje In za kakšne odpadke gre? Bela tehnika, gume,
cionalnem nivoju nihče sistematično ne ukvarja odpadnega materiala. Meni tudi, da bo sčasoma plastični material, deli avtomobilov, gradbeni
z nelegalnimi odlagališči, torej jih ne odkriva, treba sanirati vsa divja odlagališča odpadkov, material, azbestne plošče, straniščne školjke,
evidentira in ne daje smernic, kako jih odpra- vendar tega ni mogoče kmalu narediti. žimnice, ostanki računalnikov, ostanki barv …
viti, tudi ni podatka, koliko takih odlagališč Osnovnošolci so svoje ugotovitve posredovali
kazi podobo slovenskega naravnega okolja. Po Na Mestni občini Celje so povedali, da name- celjskemu županu in drugim pristojnim služ-
nekaterih ocenah bi lahko divjih odlagališč od- sto o divjih odlagališčih govorijo o »ekscesnih bam, z njimi pa so seznanili tudi Mestni svet
padkov pri nas našteli tudi od 50 do 60 tisoč. dogodkih«. Nekaj teh je, kot je pojasnil Vinko Mestne občine Celje.
Bolj kot problem države so divja odlagališča Andoljšek s celjskega občinskega inšpektorata,
problem lokalnih skupnosti. Te pa se z njim stalnih, denimo na Teharjah v bližini grobišča V štajerski prestolnici čistijo sproti
spoprijemajo različno. povojnim žrtvam, na začetku Pelikanove poti v V kabinetu Franca Kanglerja, župana Mestne
Zagradu, pri kamnolomu Pečovnik in v okolici občine Maribor, so zagotovili, da podatkov o
Vsako mesto s svojim receptom Svinjskega sejma. Andoljšek ocenjuje, da se je divjih odlagališčih odpadkov v občini nimajo,
Odkrivanja in analize divjih odlagališč odpad- stanje na tem področju bistveno izboljšalo. To ker vsako odkrito tako odlagališče takoj očisti-
kov na območju Ljubljane so se lotili na Geo- pripisuje ukrepom, kakršni so urejen odvoz od- jo in prostor sanirajo. »Število divjih odlagališč
grafskem inštitutu Antona Melika v Ljubljani. padkov, možnost brezplačnega odvoza v Regio- v zadnjem času niha. Pred časom se je število
Dr. Aleš Smrekar, vodja Oddelka za varstvo nalni center za ravnanje z odpadki in organizi- zmanjševalo, v zadnjem času pa se je povečalo

Količina komunalnih odpadkov na prebivalca v Sloveniji in EU-27 iz Kazalci Struktura odloženih odpadkov na odlagališčih, ki so javna infrastruktura iz
okolja v Sloveniji Kazalci okolja v Sloveniji

Vir: Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2006; SI-STAT, Stati- Vir: SI-STAT, Statistični urad Republike Slovenije, 2007
stični urad Republike Slovenije, 2006; Municipal waste generated, EUROSTAT, 2007

okolja, je celo napisal knjigo z naslovom »Divja rane akcije zbiranja velikih kosovnih odpadkov. predvsem zaradi azbestnih plošč. Slednje na-
odlagališča odpadkov na območju Ljubljane«. Tako kot v drugih slovenskih občinah nadzor mreč ljudje odlagajo na divjem odlagališču, da
V njej, izšla je lani, med drugim piše: »Dozdaj- nad takimi posegi v prostor izvajata občinsko se izognejo stroškom, ki bi jih morali plačati, če
šnje študije o divjih odlagališčih odpadkov na redarstvo in pristojni občinski inšpektor. Če in- bi plošče odložili na za to predvidenem mestu,«
Ljubljanskem polju, Iškem vršaju in območjih špektor odkrije povzročitelja, mora ta odpadke je o divjih odlagališčih odpadkov v Mestni ob-
lokalnih vodnih virov v Mestni občini Ljublja- odstraniti. Če kršitelj ni znan, opravijo čiščenje čini Maribor (MOM) zapisala Alenka Šurlan iz
na so pokazale, da je na območjih, pomembnih Javne naprave. Na leto je njihova intervenci- službe za stike z javnostjo MOM ter dodala, da
za vodno oskrbo slovenske prestolnice, velika ja potrebna v kakšnih 120 primerih. Če gre za so odlagališča manjšega obsega, od sedem do
količina odpadkov. Na obravnavanih vodovar- odlagališča na privatnih zemljiščih, prevzame osem kubičnih metrov. Med odpadki prevla-
stvenih območjih smo našli in preučili kar 1586 zadevo državni inšpektor. Če lastnik zemljišča dujejo kosovni odpadki, denimo bela tehnika,
divjih odlagališč odpadkov, od tega na Ljubljan- ne prijavi sam divjega odlagališča, je za to odgo- staro pohištvo, avtomobilske pnevmatike in
skem polju 1445, na Iškem vršaju 104 in na voren in dolžan plačati globo. azbestne plošče. Tako kot drugod tudi na ob-
območjih lokalnih vodnih virov 37. Samo na močju mariborske mestne občine skuša inšpek-
Jarškem produ na levem bregu Save kot najbolj Podrobneje so divja odlagališča v Mestni ob- cijska služba v skladu z Odlokom o ravnanju z
problematičnem območju jih je 151.« Smrekar čini Celje marca letos opisali in odkrili učenci odpadki MOM ob odkritju divjega odlagališča
s sodelavci je še ugotovil, da je skupna površi- 5. b-razreda Osnovne šole Lava. Pod vodstvom najprej ugotoviti, kdo je povzročitelj. Nato pod-
na divjih odlagališč na omenjenih območjih razrednika Aleksandra Špeca so se pridružili jetje Snaga poskrbi za čiščenje odlagališča. Ker
128.056 kvadratnih metrov, prostornina od- vseslovenski okoljski akciji »Očistimo Slovenijo povzročitelj pogosto ni odkrit, stroške saniranja
padkov pa 220.071 kubičnih metrov. Povprečno nevarnih odpadkov«. Z anketo so sestavili se- nosi občina. To torej pomeni, da nevestnost in
odlagališče meri slabih 81 kvadratnih metrov in znam črnih odlagališč odpadkov, jih poiskali, malomarnost nekaterih ljudi plačujejo vsi obča-
ima skoraj 139 kubičnih metrov odpadnega ma- fotografirali in ocenili vrsto in količine odpad- ni. Na leto sicer v Mestni občini Maribor odpra-
teriala. Analiza posameznih divjih odlagališč je kov. V svojih ugotovitvah so navedli naslednja vijo od 30 do 50 divjih odlagališč odpadkov.
pokazala, da je 67 odstotkov odpadkov gradbe- črna odlagališča: kamnolom Pečovnik, Svinjski
EOL-38-april-April-08 Odlagališča 41

Milenko Roš, Kemijski inštitut RS


»Problem divjih odlagališč odpadkov pri nas
je velik, saj jih odkrivamo za vsakim vogalom,
predvsem pa ob bregovih rek in potokov. Sle-
herno divje odlagališče negativno vpliva na oko-
lje, predvsem zaradi izluževanja z vodo. Izlužki
končajo ali v rekah, potokih ali pa podtalnici. V
drugih evropskih državah tak problem rešujejo
s kontrolo, kaznovanjem in izobraževanjem. Pri
nas bi bilo treba divja odlagališča sanirati, vzpo-
redno pa poostriti nadzor in kršitelje kaznovati.
Uvesti bi bilo treba tudi stalno izobraževanje na
vseh nivojih, torej v šolah in medijih. Ljudi je
treba ozavestiti tako, da se jim prikažejo nega-
tivni vplivi divjega odlaganja. Samo kaznovalna
politika ni dovolj.«

Veliko odpadkov, veliko dela


Na Ministrstvu za okolje in prostor RS se stri-
njajo, da poseben primer predstavljajo obstoje-
ča in stalno nastajajoča nelegalna odlagališča.
Tudi na Agenciji Republike Slovenije za okolje
in prostor opozarjajo na problem nelegalnih
odlagališč odpadkov ter izpostavljajo pomen
čim prejšnje pravne ureditve tega okoljskega
problema. Ker gre za večplastno problematiko,
bo to zagotovo premalo. Treba bo dodati vsaj še
učinkovite ekonomske ukrepe in, kar je najpo-
membnejše, poskrbeti za ozaveščenost vsakega
posameznika ter spremeniti njegov odnos do
odpadkov ter ravnanja z njimi. Toliko bolj pre-
seneča, da prav za okoljsko ozaveščanje pravilo-
ma zmanjka sredstev. no legislation dealing with rogue dumps. The ju- by the government on March 2008. Page 31 reads:
risdiction is divided and control is therefore less “A special issue is also the existing and constantly
effective. There is no register or other official re- appearing illegal dumps. In contrast with previo-
Illegal dumps cord on how many dumps of this kind there are us years, when many rogue dumps were cleared,
and municipalities that keep these registers and in most cases dealing with large dumps of inert
No One Knows how Many there Are... records are few and far between. The perpetrators (mainly construction waste) material, and some
usually remain unknown and unpunished for locations with non-hazardous materials are also
We know about the legitimate waste disposal si- the environmental mess they make, although the appearing. The details for the recording of “rogue
tes. There are 83 of these in Slovenia according Penal Code prescribes penalties for such actions. dumps” will have to be determined at a later date
to the latest data from the Ministry of the Envi- Therefore, we see that everything is lacking and (setting up and handling of the register, appoint-
ronment and Spatial Planning. However, no one action is badly needed because rogue dumps are ment of the project holders, etc.), and the same
knows about the illegal, rogue dumps. That by far a reality in Slovenia. Not only that, there are be- goes for the handling and systematic repair of the
does not mean that none of these exist, and that tween 50 and 60 thousand of them according to damage caused by illegal dumps.”
they do not smear the still relatively pristine natu- some estimates. That should be enough to justify Similar guidelines were also suggested by the
ral environment in Slovenia. If you take a better a systematic approach to the solution of this envi- Environmental Agency of the Republic of Slove-
look around on your way to work, to the shop, to ronmental problem. nia (ARSO), but the area of waste management
the city or on your weekend family trip, you will remains rather poorly regulated. At ARSO they
surely notice the problem. Large pieces of house- The most concrete document that is published by believe we can expect more from the amendments
hold appliances, car tyres, plastic packaging... all the National Environmental Protection Program- to the Environment Protection Act, which should
of this spoils the natural environment and pollu- me is the amended “Operational programme for be prepared and should undergo a reading in par-
tes the soil and the groundwater. The fact is, and waste disposal with the aim of reducing the amo- liament shortly.
this is confirmed by experts, that there is virtually unts of biodegradable waste disposed of ” adopted

Papir servis, d.d., Ljubljana Zbiranje in odkup vseh odpadnih surovin


Pod ježami 3, 1000 Ljubljana Tel.: 01 / 548 49 31

... ima na področju ravnanja s papirnimi odpadki dolgo-


letno tradicijo, saj smo na slovenskem tržišču prisotni že
35 let in smo daleč največji v tej dejavnosti, saj zberemo
preko 60.000 ton vseh vrst odpadnih surovin letno.

Informacije in naročilo - trgovina


E-pošta: trgovina@papir-servis.si
Tel.: 01 / 548 49 41 ali 01 / 548 49 42

... poleg zbiranja in predelave vseh vrst odpadnih


surovin se podjetje ukvarja tudi s prodajo pisarniškega
www.papir-servis.si materiala in papirno higienske konfekcije.

1BQJS@TFSWJT@&0@@JOEE 
Trg odpadne
42 Odpadna embalaža EOL-38-april-April-08

embalaže Podatki so zbrani, sheme merijo rezultate

Kaj se je lani dogajalo na trgu


odpadne embalaže? Na odru so
trije igralci: Slopak, Interseroh
in ZEOS kot specializirana
shema. Dinosova družba Ekodin
še ni zaživela. Vse sheme
smo v anketi povprašali, ali
je na trgu več reda in kako se
približujemo ciljem iz direktive
o ravnanju z embalažo in
odpadno embalažo. Vendar
smo želeli, da verigo odnosov
znotraj shem ocenijo tudi tisti,
ki so ali niso zadovoljni s tem,
kar se dogaja na trgu odpadne
embalaže. Kot kaže, embalažna
okoljska politika Slovenije
potrebuje nekaj sprememb.

Koliko zavezancev je bilo vključenih v V sistem ravnanja z odpadno embalažo družbe Koliko odstotkov odpadne embalaže
vašo shemo v letu 2007, koliko embalaže INTERSEROH je bilo ob koncu leta 2007 vklju- se je glede na celotno zbrano odpadno
so dali na trg v letu 2007 in kakšen je čenih 18.944 ton embalaže, količina se je, glede embalažo predelalo? Kaj kažejo podatki
trend glede na prejšnja leta? na leto 2006, skoraj podvojila (2006: 9.691 ton). za posamezno vrsto embalažnega
V skladu z že sklenjenimi pogodbami je za leto materiala?
Tonja Stražiščar, Slopak: 2008 v sistem ravnanja z odpadno embalažo
V letu 2007 (na dan 31. 12. 2007) je bilo v sistem družbe INTERSEROH vključenih okoli 25.000 Tona Stražiščar, Slopak:
družbe Slopak vključenih 1.583 zavezancev, ki so ton embalaže. Predelali smo 87,75 odstotka celotne količine
dali na trg 172.830,63 tone embalaže. Vsekakor zbrane embalaže, skupaj s tisto, ki še čaka na pre-
smo veseli, da nam je uspelo obdržati tržni delež. Emil Šehič, Zeos: delavo, pa bo ta delež znašal okoli 95 odstotkov.
V letu 2007 je bilo v shemo ZEOS vključenih
Mateja Mikec, Interseroh: 135 zavezancev za ravnanje z odpadno električ- Mateja Mikec, Interseroh:
V sistem ravnanja z odpadno embalažo družbe no in elektronsko opremo (EE-opremo). Ti so V letu 2007 je bilo zbrane 11.429 ton odpadne
INTERSEROH je vključenih 197 zavezancev po na trg Republike Slovenije dali prek 21.000 ton embalaže, kar pomeni 60 odstotkov vse embala-
uredbi, od tega je 120 zavezancev preneslo na EE-opreme. Po podatkih iz leta 2006 je bilo v že, dane na trg. V 89 odstotkih je bila izvedena
našo družbo svoje obveznosti ravnanja z odpa- letu 2007 dano na trg Republike Slovenije neko- snovna predelava, v 9 odstotkih energetska pre-
dno embalažo po 26. členu in 77 zavezancev po liko več EE-opreme, so pa razlike v posameznih delava in v 0,4 odstotka ponovna uporaba.
26. členu in po 34. členu. skupinah. Več je opreme na področju zabavne
opreme in računalništva, nekoliko manj pa za Za del embalaže smo zagotovili predelavo sami
Poleg tega, v skladu s prakso v tujini, plačuje stro- velike gospodinjske aparate. Vsekakor se proda- (predvsem za odpadno embalažo, ki smo jo
ške zavezancev za ravnanje z odpadno embalažo ja EE-opreme povečuje. prevzeli od komunalnih podjetij), za preostalo
v Sloveniji 145 njihovih dobaviteljev iz tujine. odpadno embalažo pa so, po pogodbi, zagotovi-
EOL-38-april-April-08 Odpadna embalaža 43

čevanje in nadaljnje sortiranje odpadkov.

Mateja Mikec, Interseroh:


Glede na način izvajanja direktive o ravnanju z
embalažo in odpadno embalažo so v Evropi dr-
žave v glavnem razvrščene v dve skupini.
Prva skupina držav šele vzpostavlja verodo-
stojen nadzor nad masnimi tokovi odpadne
embalaže in pospešuje izvajanje zakonodaje,
ki preprečuje njeno odlaganje. V to skupino se
uvrščajo vse nove članice Evropske unije, tudi
Slovenija, med starimi pa predvsem Italija. Ne-
katere od teh držav izvajajo direktivo bolj ali
manj na formalni ravni.
Druga skupina držav ima že uveden učinkovit
nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo,
Tonja Stražiščar Emil Šehič Mateja Mikec odlaganje odpadne embalaže ni dovoljeno in
se ne izvaja. Take države se bližajo 100-odstotni
li predelavo naši podizvajalci, zbiralci v našem varstvo ljudi. Glede na dejstvo, da v Sloveniji ni predelavi. Kot naslednjo stopnjo razvoja em-
sistemu. ustreznih tehnologij predelave takih odpadkov, balažnega sistema pa uvajajo sisteme povratne
smo predelavo zagotovili prek akreditiranih in embalaže, biorazgradljive embalaže itd.
Po posameznih materialih so bili doseženi na- notificiranih podjetij v Nemčiji.
slednji deleži: embalaža iz papirja: 70 odstot- Emil Šehič, Zeos:
kov; embalaža iz plastike: 48 odstotkov; emba- Tematska strategija Evropske unije Nedvomno je, da se slovensko gospodarstvo ve-
laža iz lesa: 49 odstotkov; kovinska embalaža: za predelavo in recikliranje odpadkov dno bolj zaveda pomembnosti materialov, ki jih
66 odstotkov; embalaža iz stekla: 266 odstotkov zahteva, da se države še bolj osredinijo podjetja vgrajujejo v svoje izdelke tudi z vidika
(prevzeli in predelali smo več embalaže, kot je na zmanjšanje nastajanja odpadkov s reciklabilnosti. Na eni strani je mogoče z upora-
vključene v naš sistem). celostnim presojanjem vplivov na okolje bo reciklirnih materialov znižati stroške izdelka,
v življenjskih ciklih izdelkov. Opozarja na drugi strani pa se zmanjšuje delež materialov,
Emil Šehič, Zeos: na možnosti postopnega prehajanja s ki se odlagajo na deponijah. S tem se znižujejo
Zavezanci, vključeni v skupno shemo ZEOS, proizvodnih tokov na materialne tokove, stroški ravnanja z odpadno EE-opremo.
so v letu 2007 zbrali 3.262 ton OEEO, od tega na bistveno večjo podporo razvoju trga Velikokrat so te rešitve pogojene z investicijami
dobro tretjino hladilno-zamrzovalnih aparatov, recikliranih materialov in izdelkov itd. Kaj v nove tehnologije, te pa so ekonomsko upra-
četrtino velikih gospodinjskih aparatov, petino kažejo razmere v Evropski uniji? vičene glede na zadostnost obsega oziroma ko-
televizorjev in monitorjev, desetino malih go- ličin materialov. Trenutno so količine dostikrat
spodinjskih aparatov in sijalk. Tonja Stražiščar, Slopak: premajhne, zato do takih investicij ne pride.
Vsa zbrana OEEO je bila ustrezno obdelana v Ne glede na pomembnost zagotavljanja predela- Vsekakor zato velja razmišljati o načinu stimu-
centrih za obdelavo v Republiki Sloveniji in v tu- ve odpadnih materialov je v Republiki Sloveniji liranja takih proizvajalcev in o ustreznem nad-
jini. Pri tem so bile upoštevane vse zahteve, ki jih ta trg še vedno precej majhen v primerjavi s trgi zoru materialnih tokov odpadne EE-opreme.
nalaga zakonodaja. Dosežene so bile stopnje pre- v Evropski uniji. Praksa kaže, da se bo morala Precejšen del takih odpadkov (okoli 70 odstot-
delave od 65 do 96 odstotkov. To pomeni, da je Slovenija aktivno vključiti na ta trg, kjer zaradi kov) še vedno konča med mešanimi komunal-
bil izredno velik del zbrane OEEO ponovno pre- majhnih količin nikoli ne bo pomemben akter. nimi odpadki ali pa so neustrezno obdelani.
delan in uporabljen pri izdelavi novih izdelkov. Možnosti se ji odpirajo pri izboljšanju priprave
Še posebno smo bili pozorni in dosledni pri ob- odpadnih materialov za predelavo, kar bistveno Kje potrebuje embalažna okoljska
delavi in nadaljnji predelavi odpadnih hladilno- vpliva na njihove cene na evropskem trgu. To politika Slovenije nove spodbude?
zamrzovalnih aparatov, televizorjev, monitor- pomeni, da mora Slovenija tudi v skladu s te-
jev in plinskih sijalk. Te skupine odpadkov so matskimi strategijami Evropske unije čim več Tonja Stražiščar, Slopak:
namreč med bolj obremenjujočimi za okolje in energije in sredstev vložiti v čim zgodnejše lo- Po našem mnenju je embalažna politika Repu-

Odvrzite brEme vElikih strOπkov!


INTERSEROH - skupna shema ravnanja z odpadno elektriËno in elektronsko opremo

INTERSEROH d.o.o., BrnËiËeva ulica 45, 1231 Ljubljana-»rnuËe


tel.: 01 560 91 55, GSM 031 333 155
matej.hribar@interseroh.com, www.interseroh.si
promocija
44 Odpadna embalaža EOL-38-april-April-08

blike Slovenije na dobri poti, da doseže vse po- Znana odločba Urada za varstvo konkurence je z Ministrstvom za okolje ta sistem v letu 2009
stavljene cilje, kar kažejo tudi podatki poslova- ocenila, da podjetje, ki ima licenco za uporabo začeli spreminjati.
nja družbe Slopak v preteklih letih. Nujno pa bi znaka zelena pika, tega znaka ne sme upora-
bilo preprečiti nadaljnje drobljenje trga zadev- biti zato, da bi onemogočalo konkurenco. Ker Emil Šehič, Zeos:
nih storitev in minimalizirati administrativne pa tako podjetje spodbuja uporabo znaka zele- V Sloveniji ne razpolagamo s tehnologijami
obremenitve zavezancev. Ponovno spreminjanje na pika kot dokaz, da je embalaža vključena v za ravnanje z OEEO v celoti. Vendar se ta se-
zakonodaje gotovo ne bi bilo produktivno, za sistem, mora urediti svoja razmerja z drugimi gment procesa kakovostno rešuje z izvajalci v
večjo učinkovitost obstoječih sistemov pa bi bilo sistemi. Prav tako se ta znak ne sme uporabljati tujini. Bolj pereč problem so količine OEEO
nujno sprejeti vse akte, predvidene v uredbi. za nelojalno konkurenco. oziroma materialni tokovi, ki nekontrolirano,
brez ustrezne obdelave, končajo na odlagališčih
Mateja Mikec, Interseroh: Emil Šehič, Zeos: med mešanimi komunalnimi odpadki ali pa pri
Embalažna okoljska politika potrebuje nekaj več Žal je glede izpolnjevanja obveznosti ravnanja podjetjih, ki niso registrirana oziroma nimajo
reda. Sistem je dokaj dobro postavljen, manjka- z OEEO še precej podjetij, ki svojih obveznosti dovoljenj za izvajanje take obdelave. Večino teh
jo pa nekateri izvedbeni akti, ki bi preprečili ne izpolnjujejo v celoti. Podjetja se sicer zave- problemov je mogoče rešiti z učinkovitejšim sis-
manipulacije. dajo svojih obveznosti, vendar se jim spretno temom zbiranja od končnih potrošnikov prek
Poleg tega je ali šele bo težava slovenskega em- izogibajo. Vsekakor bi bilo treba uskladiti in zbirnih centrov javnih podjetij in prek trgovcev
balažnega sistema, da omogoča konflikt intere- primerjati podatke, ki jih imajo državni organi, ter istočasno ozaveščati in spodbujati končne
sov, predvsem pri izvajalcih/zbiralcih, in bo zato in zagotoviti enake pogoje na trgu tudi na tem uporabnike k prepuščanju OEEO.
nekaterim omogočal postavljati tarife za ravna- področju. Dodatno pa k temu izredno pripo-
nje z odpadno embalažo, ki ne bodo temeljile na morejo tudi inšpekcijski nadzori.
ekonomskih izračunih. To pa bo slabilo sistem: Različna mnenja o sistemu
ker bo manj denarja, bo nižja raven storitev za Kateri so največji problemi v zvezi s
končne uporabnike embalaže. predelavo in reciklažo embalažnih Spremembe bodo dobrodošle
Embalažni sistem potrebuje v tej fazi stabilnost materialov?
in urejenost, saj bo v prihodnje potrebno nare- O tem, kako uspešen je sistem ravnanja z odpa-
diti še marsikaj pri zajemanju odpadne embala- Tonja Stražiščar, Slopak: dno embalažo, mnenja niso enotna. A tisti,ki so
že iz drobnih razpršenih virov (drobni končni Največja težava je še vedno premajhna ozave- vanj vključeni, razmišljajo o spremembah.
uporabniki) in pri spodbujanju izvajalcev javne ščenost končnih uporabnikov (mednje spa-
službe ravnanja z odpadki, da bodo z uvajanjem damo tudi občani) in posledično premajhna Kaj bi bilo treba spremeniti oziroma
novih rešitev pri zbiranju odpadne embalaže iz količina ločeno zbranih odpadkov. Legitimnim izboljšati v sistemu ravnanja z embalažo
gospodinjstev dosegali večje količine. igralcem na trgu storitev ravnanja z odpadki pa oziroma odpadno embalažo?
še vedno povzroča skrbi sivi trg, saj kar nekaj
Emil Šehič, Zeos: izredno kakovostne embalaže ponikne neznano Dušan Marc, Papir servis, Ljubljana:
Dejstvo je, da je skupna shema ZEOS vzpostavi- kam. Lepša stran te medalje je, da te količine go- Družba Papir servis, d. d., Ljubljana, ki je že od
la proces zbiranja in ravnanja z OEEO v celoti, tovo ne končajo na deponijah. samega začetka delovanja nacionalnega sistema
kljub temu pa je treba zagotoviti učinkovitejše ravnanja z odpadno embalažo njegov pomemb-
zbiranje in obdelavo v Sloveniji. Spodbujati je Mateja Mikec, Interseroh: ni člen, je v dobrih štirih letih pridobila koristne
treba ozaveščenje podjetij in javnosti k pravilne- Največji problemi so pri zagotavljanju ustrezne izkušnje, in sicer ne samo na področju ravnanja
mu prepuščanju OEEO, spodbujati javna pod- čistosti odpadne embalaže, še posebej v indu- z odpadno embalažo, temveč tudi pri ravnanju
jetja k ustreznemu načinu zbiranja, predvsem striji in v storitvah (gradbeništvo). V skladu z z drugimi specifičnimi vrstami odpadkov. Ve-
prek zbirnih centrov, in ustvariti pogoje za obde- uredbo mora končni uporabnik ustrezno iz- seli smo, da smo danes del te »zgodbe«. To se
lavo in predelavo OEEO v Sloveniji. Tako bodo prazniti embalažo, tako da je omogočena njena navsezadnje kaže tudi v vedno večjem obsegu
ustvarjena nova delovna mesta, materiali iz pro- predelava. Pri zbiranju odpadne embalažo mo- našega delovanja.
cesa obdelave bodo kot pomemben vir surovin ramo posvetiti veliko prizadevanj komunikaciji
ostajali v Sloveniji, obremenitve okolja bodo niž- s končnimi uporabniki, zato da je embalaža ob V okviru sistema družbe Slopak, d. o. o., je bilo
je, s tem pa bodo tudi stroški ravnanja z OEEO prevzemu ustrezno pripravljena. v letu 2007 tako prevzeto že okoli 29.000 ton
za zavezance in posledično potrošnike nižji. Poleg tega nastaja velik problem pri predelavi odpadne embalaže, od tega skoraj 16.000 ton
določene vrste embalaže zaradi vrste materiala, odpadne embalaže iz papirja in kartona, prek
Kako je v Sloveniji s podeljevanjem na primer lončki, ki se uporabljajo pri avtoma- 5.300 ton odpadne embalaže iz stekla ter več kot
simbola zelena pika kot dokaz tih za tople napitke. 4.600 ton odpadne embalaže iz plastike. Za sla-
vključenosti zavezancev v sistem? Poleg tega postaja čedalje bolj pereč problem bo četrtino prevzete odpadne embalaže je bila
embalaža nagrobnih sveč, za katero ni zadostne zagotovljena (snovna) predelava v Sloveniji, za
Tonja Stražiščar, Slopak: in/ali ustrezne predelave. V spremembi uredbe dobro četrtino v drugih državah EU, za skoraj
V Sloveniji je družba Slopak ekskluzivni ime- je ta embalaža zdaj predmet embalažnega sis- polovico prevzete odpadne embalaže pa je bila
tnik licence za uporabo znaka zelena pika, ki ga tema, toda ta rešitev ni dorečena. Ta embalaža zagotovljena predelava v državah zunaj EU.
lahko s pogodbo prenese na svoje pogodbene se zaradi problematičnosti predelave ne more
partnerje. razvrstiti v kategorijo preostale plastične em- Z zanimanjem spremljamo dogajanje v zvezi s
balaže. pojavom več družb za ravnanje z odpadno em-
Mateja Mikec, Interseroh: Poleg tega po naši presoji in razumevanju dolo- balažo. Menimo, da država pri tem ni do konca
Znak zelena pika je marketinški znak v lasti Pro čil uredbe ni pravilno, da predelavo embalaže, odigrala svoje vloge. Brez medsebojne uskladi-
Europe. Uporaba znaka v Sloveniji ne pomeni, čeprav po pogodbi med družbo in izvajalcem, tve mehanizma prostega delovanja trga na eni
da je embalaža vključena v sistem ravnanja z zagotavljajo podizvajalci. Po tej uredbi ima od- strani in jasne opredelitve oziroma razmejitve
odpadno embalažo kljub razlagam, ki se poja- govornost za ustrezno predelavo družba, ki pa, obveznosti med javnimi službami in družbami
vljajo v javnosti. Take razlage so zavajajoče in ker predelavo zagotavljajo njeni podizvajalci, za ravnanje z odpadno embalažo bomo na naci-
popolnoma neresnične. izgublja dejanski nadzor nad izvajanjem pre- onalnem nivoju težko dosegali zahtevane cilje.
V skladu z uredbo o ravnanju z embalažo in od- delave. Tak sistem v drugih državah Evropske
padno embalažo se kot dokaz vključenosti v sis- unije, kjer sistemi ustrezno delujejo, ni običajen Janez Štalec, Loška komunala, Škofja Loka:
tem uporablja izjava na računu ali na dobavnici oziroma dovoljen. Situacija se je v zadnjih dveh letih zelo izbolj-
za dobavljeno blago. Naša družba je, v pogajanjih z izvajalci, prista- šala in se že izboljšuje, toda nekatere stvari še
Znak zelena pika se v Sloveniji uporablja za kor- la na tak sistem, ker tako že od vsega začetka manjkajo:
porativno identiteto podjetja, ki ima licenco Pro deluje največja družba za ravnanje z odpadno – gradnja regijskih centrov,
Europe in ki poskuša ta znak zlorabiti z name- embalažo. Vsekakor pa bomo po posvetovanju – izvajalcem lokalnih gospodarskih javnih
nom omejevanja konkurence. služb dovoliti zbiranje celotne embalaže in
EOL-38-april-April-08 Odpadna embalaža 45

Jože Leskovar, Kostak, Krško:


Neenotni sistemi, slabe finančne stimulacije za
zbiranje embalaže in pomanjkanje ustreznih
objektov so glavne ovire pri doseganju koli-
činskih in kakovostnih ciljev zbrane embalaže.
Redko katera lokalna skupnost ima možnost, s
tem pa tudi izvajalec dejavnosti ravnanja z od-
padki, da na objektih v posameznih občinah
ustrezno ravna z embalažo. Pritiski javnosti
(nimby efekt) in pa neustrezni razvojni projekti
na področju ravnanja z odpadki ne omogočajo
ustreznih načinov zbiranja in obdelave. Dokler
ne bodo posamezni občinski izvajalci dejavno-
sti ravnanja z odpadki (komunalna podjetja)
imeli možnost ustreznega kvalitetnega zbiranja,
obdelave in predelave embalaže ter ustrezne
Dušan Marc Janez Štalec Jože Leskovar finančne stimulacije, bo sistem neučinkovit. S
postavitvijo večjega števila zbiralnic (ekoloških
odpadne embalaže, kar je najbolj realno in Kje se najbolj zatika pri doseganju ciljev otokov) in izgradnjo več zbirnih centrov bi se
racionalno, na področju reciklaže in drugih načinov količina ločeno zbrane embalaže vsekakor po-
– strog inšpekcijski nadzor nad vsebino opre- predelave? večala.
me za zbiranje ostanka odpadkov,
– kupcu je treba sporočiti, da je v ceni izdel- Dušan Marc, Papir servis, Ljubljana: Ali so med shemami, zavezanci in
ka plačal tudi embalažo, in na embalaži bolj V družbi Papir servis, d. d., Ljubljana, ne razpo- komunalnimi podjetji vzpostavljeni
vidno in nazorno napisati, kam z embalažo. lagamo s podatki o doseganju ciljev deležev re- odnosi, ki spodbujajo učinkovito
Na večini embalaže je sporočilo o reciklaži v cikliranja oziroma predelave odpadne embalaže izvajanje direktive o ravnanju z odpadno
drobnem tisku, znaki so zelo majhni, kot to na nacionalnem nivoju za leto 2007, tj. za zadnje embalažo?
sploh ne bi bilo pomembno. Vsa preostala iz obdobja, ki ga določa obstoječi nacionalni
sporočila na embalaži »preglasijo« informa- operativni program iz leta 2002. Po neuradnih Dušan Marc, Papir servis, Ljubljana:
cijo o ločenem zbiranju in recikliranju em- odzivih družb za ravnanje z odpadno embalažo Z vzpostavljenimi odnosi med ključnimi akter-
balaže. Sporočilo o ločenem zbiranju in reci- sklepamo, da ni večjih odstopanj. Morda osta- ji, in mednje spadamo tudi mi, so postavljena
klaži bi moralo zasesti na primer eno tretjino jajo težave pri doseganju zahtevanih deležev dobra izhodišča za naprej. Prepričan sem, da bo
nalepke – podobno kot je na cigaretni škatlici za nekatere vrste materialov, na primer steklo. tudi v prihodnje ključni problem predstavljala
sporočilo o škodljivosti kajenja. Če embalaže Glede na to, da je spremenjena direktiva EU za delitev odgovornosti in s tem stroškov glede
ne zbiramo ločeno, da bi omogočili recikla- obdobje do konca leta 2012 določila bistveno ravnanja z odpadno embalažo. Hoteli ali ne, še
žo, prav tako škodujemo okolju in posredno višje deleže, in sicer za skupne deleže reciklira- vedno splošna načela trajnostnega razvoja bo
zdravju vseh živih bitij, nja oziroma predelave odpadne embalaže in za treba prilagoditi realnosti in jih operacionalizi-
– cene smetarine morajo biti realne, da pokri- deleže recikliranja za posamezne vrste materi- rati. Znanja je dovolj.
vajo vse stroške in s tem bo tudi odnos do alov, obstaja določena bojazen, kako bomo to
vseh vrst odpadkov realnejši (vsako stvar ce- dosegali v prihodnje. Tudi zato ker Vlada RS še Janez Štalec, Loška komunala, Škofja Loka:
nimo toliko, kolikor nas stane), ni novelirala operativnega programa, s katerim Vzpostavljeni odnosi so zadovoljivi. Povemo
– strošek za povzročitelje odpadkov mora biti bi, poleg dinamike po posameznih letih, dolo- lahko, da pri nas zdajšnje cene za transport
odvisen od količine povzročenega ostanka čila tudi ključne ukrepe. V mislih imam pred- zbrane odpadne embalaže od zbirnega centra
odpadkov in vsem ukrepe za preventivno delovanje, tj. glede do prevzemnika pokrivajo dobro polovico de-
– potrebujemo več ozaveščenosti državnih in- zmanjševanja količin embalaže, dane na trg, ter janskih realnih stroškov. Postavljeni smo pred
stitucij – povzročiteljem odpadkov je treba ukrepe glede povišanja zbranih količin odpadne dejstvo, saj družba za ravnanje z embalažo pravi,
dati nedvoumno informacijo, da je vse v eni embalaže, zlasti v komunalnem sektorju. da ne more dati več, kot znaša cena. Ob tem naj
kanti najdražje in da ni ekološko. Z vsakim povemo, da ne gre za stokanje zaradi prenizkih
izločenim odpadkom in oddajo v reciklažo se Posebno pozorno spremljamo aktivnosti, ki jih cen in da je naše izvajanje storitev kar najracio-
strošek končne oskrbe odpadkov zmanjša, saj izvaja pristojno ministrstvo glede ukrepov, ki nalnejše, kar se tiče stroškov, in da izpolnjujemo
je strošek odlaganja 1 kilograma odpadkov 4- naj bi omogočili povečanje ločeno zbrane odpa- celotno veljavno zakonodajo na vseh področjih
do 5-krat večji od stroška reciklaže. dne embalaže v okviru ločenega zbiranja frakcij (varstvo okolja, varnost in zdravje pri delu, ce-
komunalnih odpadkov pri izvoru. Bojimo se, da stnoprometni predpisi …).
Jože Leskovar, Kostak, Krško: brez natančnih predhodnih analiz in izračunov
Republika Slovenije ima skladno z direktivami rezultati ne bodo taki, kot jih večina pričakuje, Jože Leskovar, Kostak, Krško:
EU obveznost povečati količino zbrane emba- da se torej ne bo povečal izkoristek, ne da bi se Med zavezanci (embalažerji) in komunalnimi
laže. S trenutno veljavnim sistemom zbiranja povišali stroški. podjetji ni neposrednega odnosa, temveč zgolj
pa žal ne bomo dosegli zastavljenih količin. posredni, preko embalažnega podjetje (družbe
Prav tako imajo izvajalci dejavnosti ravnanja z Janez Štalec, Loška komunala, Škofja Loka: Slopak), katerega solastniki so največja embala-
odpadki z zbiranjem embalaže velike stroške. Dokler ni kazni, mnogi problema ne jemljejo žna podjetja v Sloveniji. Slopak direktno vzpod-
Ocenjujemo, da bi s pravilno razporeditvijo em- resno, buja ločeno zbiranje embalaže in na nekaterih
balažnine na izvajalce dejavnosti (komunale) – čeprav so cene za odlaganje odpadkov rela- projektih tudi medsebojno sodelujemo, vendar
uspeli zbrati večje količine. Na ta način bi lahko tivno visoke, še vedno ne spodbujajo dovolj je medsebojnega sodelovanja za izvedbo kva-
država tudi izpolnila obveznosti do institucij k ločevanju odpadkov. V nekaterih občinah litetnega sistema zbiranja embalaže premalo.
EU. Embalažna podjetja (družba Slopak) delno povzročitelji tudi niso obveščeni, da se z loče- Učinkovito izvajanje direktive o ravnanju z od-
krijejo stroške pri zbiranju embalaže iz podjetij, vanjem odpadkov stroški za odpadke zmanj- padno embalažo bo mogoče samo z ustreznim
zbrano embalažo v okviru javne službe pa mo- šujejo, sodelovanjem med povzročitelji, zbiralci, emba-
rajo financirati izvajalci dejavnosti sami. Oce- – inšpekcijskega nadzora nad vsebino zabojni- lažnim podjetjem in embalažerji, vendar ne na
njujemo, da bi z večjim finančnim prispevkom ka za zbiranje ostanka odpadkov še ni, do sedaj uveljavljen način, temveč na transpa-
in enotnim sistemom ločenega zbiranja odpad- – nekaj embalaže pristane med odpadnimi su- rentni način, s pravično razdelitvijo prihodkov
kov (embalaže) in z večjo finančno stimulacijo s rovinami, ker je tržno zanimivo in ni zajeto v in stroškov.
strani embalažnih podjetjih lahko hitreje dose- odpadno embalažo.
gli začrtane količine.
46 Novosti EOL-38-april-April-08

Slopak
V letu 2007 je družba Slopak razširila dejavnost na zagotavljanje
predpisanega ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo.

sklepa
V oktobru lani je bil načrt, katerega nosilec je družba Slopak, vpi-
san v Evidenco načrtov in skupnih načrtov ravnanja z električno

pogodbe za
in elektronsko opremo.

odpadno
Družba Slopak je že pred vpisom omenjenega načrta operativno
pristopila k vzpostavljanju sistema ravnanja z odpadno električno

električno in
in elektronsko opremo. Sklenjene so bile pogodbe s predelovalci
in dogovori z zbirnimi centri ter javnimi komunalnimi podjetji glede

elektronsko
zbiranja in prevzemanja odpadne električne in elektronske opreme.

opremo
Skladno z določili Uredbe o ravnanju z odpadno električno in elek-
tronsko opremo je družba dobila možnost takoj začeti z operativnim
izvajanjem obveznosti, opredeljenih v Uredbi za vse zavezance,
vključene v shemo družbe.

V letu 2007 je družba zbirala odpadno električno in elektronsko opremo od končnih uporabnikov in distributerjev in
31. 3. 08 tudi poročala pristojnim organom. V letu 2008 bo družba največ pozornosti namenila sodelovanju z izvajalci
javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki.

Glede na pozitivne izkušnje pri sodelovanju z družbo, o katerih poročajo njeni zavezanci, je v letu 2008 moč pričakovati,
da jim bo Slopak ponudil še več storitev na področju zagotavljanja predpisov ravnanja z odpadki.
promocija

Vodovodna 100, 1000 Ljubljana


Telefon: 01 56 00 250, e-pošta: slopak@slopak.si
EOL-38-april-April-08 Novosti 47

Informacije za izvoznike

Poslovne priložnosti na tujih trgih


� Angleško podjetje povprašuje po
papirnatih kozarcih za vroče in hladne
tekočine s pripadajočimi plastičnimi Pomoč slovenskim podjetjem pri iskanju poslovnih partnerjev na Kitajskem -
pokrovčki. ogled specializiranih sejmov v Šanghaju s strani PSG
Več informacij: www.izvoznookno.si, Šanghaj je največji kitajski komercialni center in ima kot tak tudi šest velikih
rubrika Poslovne priložnosti. mednarodnih sejmišč. Na njih je letno organiziranih več sto sejmov in razstav.

Ogled ali razstavljanje na specializiranem sejmu je običajno najboljša predstavitev


oz. informacija za slovenska mala ali srednje velika podjetja, ki želijo vstopiti na novo
tržišče. Žal pa je tak pristop tako časovno kot tudi cenovno zahteven, zato si ga vsako
Obvestila na Izvoznem oknu podjetje poslovno ne more privoščiti.

V Uradnem listu EU, serija L, št. 76 z dne Predstavništvo slovenskega gospodarstva (PSG) v Šanghaju vam pomaga tako, da:
19.3.2008, je bila objavljena Uredba � namesto vas obišče dogovorjeni sejem in dobi prvi vtis o razstavljavcih;
Sveta (ES) št. 249/2008 z dne 17. marca � nabavi in vam pošlje sejemski katalog;
2008 o spremembi Uredbe (ES) št. � po vašem navodilu obišče nekaj izbranih razstavljavcev;
1425/2006 o uvedbi dokončne � na sejmu opravi poslovni razgovor s vašim poslovnim partnerjem.
protidampinške dajatve na uvoz nekaterih
vreč in vrečk iz plastičnih mas s poreklom Obisk sejma v Šanghaju bo vodja PSG opravil brezplačno in podjetju – slovenskemu
iz Ljudske republike Kitajske in Tajske. naročniku poslal kratko poročilo. O obisku se je potrebno predhodno dogovoriti
preko e-maila: ljubomir.ulaga@japti.si in pri tem upoštevati druge obveznosti vodje
Zadevni izdelek so vreče in vrečke iz PSG. Prav tako mora podjetje pričakovati, da bo obisk opravljen na splošni poslovni
plastičnih mas, ki vsebujejo najmanj 20 ravni in ne more reševati specifičnih ali panožno strokovnih vprašanj.
mas. % polietilena, katerih debelina plasti
ne presega 100 mikrometrov, s poreklom Več informacij:
iz Ljudske republike Kitajske, ki se http://www.izvoznookno.si/podatki/chn/aktualno/?id=2008031414511666.
trenutno uvršča pod oznake KN ex 3923
21 00, ex 3923 29 10 in ex 3923 29
90 (oznake TARIC 3923 21 00 20, 3923 Sejmi v tujini
29 10 20 in 3923 29 90 20).
� New York, ZDA - The Eastern Packaging Exposition - EastPack,
03.06.2008 - 05.06.2008
Za kitajskega izvoznika proizvajalca
Xinhui Alida Polythene Limited se glede � Bologna, Italija - MECFORPACK- Packaging Machinery Exhibition and Conference,
na rezultate preiskave zdi primerno 05.06.2008 - 06.06.2008
spremeniti protidampinško dajatev, ki se
uporablja za uvoz zadevnega izdelka z � Sao Paulo, Brazilija - International Fair of Packaging and Processes for the Food
8,4% na 4,3%. and Beverage Industries - Fispal Technologia, 03.06.2008 - 06.06.2008

Več informacij: � Moskva, Rusija - International Specialized Exhibition for the Packaging Industry
http://www.izvoznookno.si/mednaro – ROSUPAK, 24.06.2008 - 27.06.2008
dno_trgovanje/obvestilo/?id=20080
promocija

31915021252 Več informacij: www.izvoznookno.si, rubrika Izvoznikov imenik, Sejmi.


48 Novosti EOL-38-april-April-08

promocija