You are on page 1of 4

Foto: osebni arhiv

Dobiek lahko podvojimo


z osvobajanjem
potenciala, ki ga ima vsako
podjetje na treh nivojih
v energiji zaposlenih, v
odzivanju na priakovanja
drube ter v povezovanju
funkcij v podjetju.
Enostavno?

vodenje

Dobiek: ko delate
veliko stvari dobro
Garry Jacobs, CEO Svetovne akademije znanosti in umetnosti, je 68-letni Amerian iz Kalifornije, ki e trideset let deluje
v ZDA, Evropi in Indiji. Je avtor knjig in lankov o poslovnem managementu, mednarodnem ekonomskem in socialnem
razvoju, izobraevanju, znanosti in duhovnosti, ki presega okvire akademskih raziskav. Leta 1984 je med drugim napovedal
Apple computers kot podjetje z najvejim potencialom rasti. Je svetovalec tevilnih znanih mednarodnih drub.

mag. Natalie C. Postrunik


Ko primerjamo podjetja s lovekim organizmom, opazimo, da sta oba sestavljena iz neloljivih posameznih delov in
sistema kot celote. Pri obeh so zdravje,
dinaminost in uinkovitost odvisni od
popolne zdruitve. Uinkovitost vsakega sistema in medsebojne interakcije posameznih delov je odvisna od 27 kljunih kakovostnih vrednot, pravi Jacobs,
ki se posvea nivoju energije zaposlenih
in organizacije.
Na podjetje gledate holistino kot na
iv organizem, ki je v odnosih z drugimi
ivimi strukturami. Dri?
Podjetje ni stroj ali mehanizem. Je ivo,
napolnjeno s loveko energijo. Podjetje je otrok drube, v kateri ivi. Ta
druba ima neskonen vir potencialne
energije za rast. Podjetje raste, ko/e se
pozitivno odziva na potrebe in priakovanja drube. Tako poslujeta Apple in
Facebook. Raste tudi, ko se pozitivno
odziva na priakovanja vsakega posameznega zaposlenega, svojih dobaviteljev in delniarjev kot Google. Raste,
ko harmonino povee razline notranje dele in sisteme, iz katerih je sestavljen, kot to poneta BMW ali Toyota.
Enako kot loveko telo integrira bioloke sisteme v organsko celoto. Mnogo
resnineji kazalnik od bilance stanja je
raven energije podjetja in kako uinkovito jo uporablja.
Pravite, da najpomembneji ekonomisti
ostajajo ujetniki polemine dialektine
razprave med nasprotujoimi si olami,

ki se e vedno oprijemajo zastarelih


modelov ter vztrajajo na omejenih povpraevanjih znotraj ozkih konvencionalnih meja.
Resnina vloga ekonomije je poveevanje lovekovega blagostanja in dobrobiti,
ne rast kapitalskih investicij ali tehnologije. Bistveno je, ali ekonomski sistem
v popolnosti uporablja vse zmogljivosti
za maksimiranje blagostanja ter dobrobiti dravljanov? e ne, zakaj ne? Prav
vir ustvarjanja bogastva je ustvarjalni
potencial drube, ki nima meja. Njegov temelj so sodelovalni odnosi med
ljudmi, ki jih lahko zmeraj poveamo.
Kadar podjetje ali ekonomijo odsekamo
od teh drubenih korenin, se posui in
oveni. 'Mainstream' ekonomija temelji

for-benefit) ali B-korporacija. To so pridobitna podjetja, ki pa temeljijo na tem,


da dobiek ni edini smisel posla. Podjetja bi morala izpolnjevati tudi svoj
drubeni namen, doprinesti k drubi,
sploni dobrobiti in blagostanju zaposlenih ob hkratnem varovanju okolja.
To ni le idealistina teorija. Ena od tudij je celo pokazala, da so bili zaposleni,
ki utijo, da delajo za dober namen, do
30 % bolj produktivni. Gibanje je e v
povojih, a kae, kam smo namenjeni.
Pri em konkretno elijo, da jim pomagate, in kaken je va pristop?
Povabili so me na primer v asopisno
podjetje z 2.000 zaposlenimi, ki je izgubilo vodilno trno pozicijo. Imeli so

Zaposleni, ki utijo, da delajo za dober namen, so do 30 % bolj


produktivni.
na abstraktnih konceptih, loenih od
drubene realnosti in lovekove dobrobiti. Finanni trgi so loeni od realne
ekonomije. Proizvodnja je loena od zaposlovanja. Ekonomska teorija je loena
od uinkov na okolje. Ozdravite to loenost in ekonomija bo ponovno zaivela.
Svetujete v ZDA, Aziji in Evropi. Zakaj vas
podjetja potrebujejo?
Podjetja, ki prepoznavajo potrebo po
radikalni spremembi poslovnega modela, najdemo povsod. V zadnjih tirih
letih je 28 drav v ZDA sprejelo zakonodajo, ki prepoznava novi tip poslovnega modela, imenovanega za-korist (ang.

izgubo v viini 70 % letnega prometa,


njihov trni dele je dramatino upadel,
morala zaposlenih prav tako. Najprej
smo 45 vodilnim managerjem obudili
obutek zaupanja, da sta rast in dobikonosnost mona. Izdelali smo kratkorono strategijo za dvig 12 kljunih
vrednot uinkovitosti na vseh ravneh.
Predstavili smo ukrepe, s katerimi so
merili napredek. Nali smo ve kot 400
tok, na katerih je bilo medoddelno
usklajevanje neustrezno. Nato smo se
osredotoili na dolgorone izzive. Podjetje, ki je bilo na meji propada, je kljub
poveani konkurenci postalo ponovno
dobikonosno.

REVIJA

11

Foto: osebni arhiv

12

Podjetniki, ki sem jih sreal v Sloveniji, so zame dokaz, da ima Slovenija izjemno talentirane ljudi, ki lahko tekmujejo z najboljimi na svetu.

Ena vaih najbolj znanih trditev je, da


lahko vsaka organizacija podvoji oz. potroji dobiek. Kako?
Vsako podjetje, ki to resnino eli, lahko
podvoji ali potroji dobiek letno oz. na
dve leti. V to verjamem. Nekaterim podjetjem se zdi nemogoe, dokler uinka
ne izkusijo. Delal sem s podjetji, ki so
bila na robu propada in so sprejela pomo, ker niso imela druge monosti.
Odkrili so, da formula deluje. Tisti, ki
si resnino elijo napredka, elijo vedeti, kako ga dosei. Nekatera podjetja
so podvojila dobiek v preteklosti, pa
niso povsem prepriana, kako naj uspeh
ponovijo, ker procesa ne razumejo povsem. Ne gre pa s arovnijo. Osvoboditi
moramo potencial, ki ga ima vsako podjetje na treh ravneh sprostiti energijo
lastnih zaposlenih, se prilagoditi in prisluhniti priakovanjem drube ter integrirati razline funkcije v organizaciji,
ki obiajno delujejo loeno.

REVIJA

Ustvarjalni izzivi potrebujejo vizionarske


voditelje, kot so bili Lincoln, King, Gorbaov. Zakaj?
lovetvo se danes sooa z novimi izzivi. To je rezultat globalizacije, hitrega tehnolokega razvoja in naraajoe
soodvisnosti. Stari naini razmiljanja
in delovanja so neprimerni. Potrebujemo ljudi, ki znajo razmiljati drugae, in biti pogumni. Eden taknih je
na primer Elon Musk, ki ustvarjalno

Kdo lahko stopi v evlje teh velikanov?


Ste spoznali vizionarja, ki bo spremenil
na poloaj?
Najveji problem je izobraevalni sistem, ki ga je treba preoblikovati. Potrebujemo nov tip izobraevanja, ki
bo oblikovan tako, da pripravlja transformacijske voditelje. Sedaj ljudi treniramo, da iejo zaposlitve, namesto
da bi ustvarili nova podjetja ter nova
delovna mesta zase in za druge. Ljudi

Slovenija ima idealno prilonost postati kombinacija najboljega,


kar ponuja trna ekonomija, in varnosti, drubene enakosti,
lovekovega blagostanja ter dobrobiti.
deluje v treh panogah: v avtomobilski
s Tesla Motors, energetski s SolarCity
in vesoljski s SpaceX. Imel je izvedljivo
vizijo, ki je in e bo preoblikovala vse
tri panoge. Potrebujemo ljudi, ki razumejo, kaj je danes potrebno, in znajo
ustvariti prave povezave.

uimo memoriranja in ponavljanja, ne


pa ustvarjalnega in neodvisnega razmiljanja. Treniramo jih, da ustrezajo, in
da tekmujejo drug z drugim, namesto
da bi jih nauili inoviranja in kooperativnega sodelovanja.

Vai nasveti so ve kot le rka na papirju. Zaiveli so skozi ustvarjenih 100


milijonih delovnih mest v Indiji v le 10
letih (od 1991 do 2000). Kako uspeen je
bil program?
Leta 1991 smo indijski vladi predstavili
strategijo, s katero bi v obdobju desetih
let vsako leto generirali 10 milijonov delovnih mest. Strategija, ki jo je drava
potrdila, je temeljila na natanni tu-

Odkleni drubene energije, uporabi vse dostopne drubene vire,


povei izobraevalni sistem z drugimi intitucijami ter z drubenimi
potrebami in brezposelnost je lahko izkoreninjena.
poslenih. Ti so v zahvalo neko obdarili
podjetje z letalom 747. FedEx verjame v
odprto dvosmerno komunikacijo z zaposlenimi, vse do vrha podjetja. General Mills ima spotovanja vredno sposobnost opolnomoiti mlade talente za
doseganje vrhunskih rezultatov.
Veliko omenjate zaposlene. Toda ukvarjanje z ljudmi kot tudi s strukturami
znotraj organizacij je zelo drago in zahteva veliko asa. Kako presei to dihotomijo na trgu, ki zahteva hitre in uinkovite odzive?
Raven energije v podjetjih lahko dvignemo v nekaj tednih, dnevih, morda
celo v nekaj urah. Skrivnost je v tem,
da zanete na toki, v kateri se nahajate, in naredite vse, kar lahko od prvega
trenutka dalje. Koliko asa potrebuje
management, da spremeni svoj odnos
do strank, zaposlenih in prodajnikov?
Koliko asa potrebujete, da skomunicirate navdihujoo vizijo, ki zdruuje
ljudi ter jim da obutek ponosa? Strukturne spremembe bodo sledile povsem
naravno in mnogo hitreje, e boste te
stvari zastavili pravilno. Podjetje ni
stroj, ki ga razstavi, popravi in ponovno sestavi. Je skupek odnosov med
ljudmi, ki morajo biti medsebojno uglaeni kot vrhunski glasbeni intrument.

diji njihovih potencialov. Do leta 2000


je tevilo novoustanovljenih delovnih
mest dramatino naraslo, brezposelnost
upadla. tevilo iskalcev dela je zaradi rasti prebivalstva naraslo na 12 milijonov
letno. Kljub temu je stopnja brezposelnosti v veini mest upadla. e pomembneje: plane stopnje so hitro naraale,
celo za zaasno delo ali delo, kjer ni potrebno znanje, kar kae, da je gospodarstvo na trgu delovne sile absorbiralo novince. Resnini vir indijskega uspeha so
bile dinamine iniciative drube, ne (le)
vladni program. Princip je enak povsod:
odkleni drubene energije, uporabi vse
dostopne drubene vire, povei izobraevalni sistem z drugimi intitucijami
ter z drubenimi potrebami in brezposelnost je lahko izkoreninjena.
Nae korenine so v socialistini filozofiji,
dolgo nas je bilo strah dobika. Poasi
razumevamo njegov pomen za zagotavljanje razvoja ... Potem pridete vi in
pravite: Ne osredotoajte se na dobiek
in podvojili ga boste. Prava zmeda.
Dobiek je rezultat, ko delate veliko
stvari dobro. Moja raziskovanja in druge
tudije so pokazale, da so podjetja, ki se
osredotoajo na proizvodnjo izjemnih
izdelkov ali storitev, ki odgovarjajo potrebam drube, ki ponujajo fantastien

MQ napoveduje
Garry Jacobs bo osrednji govorec na septembrskem Managerskem kongresu. K
nam prihaja na povabilo Ana Krumbergerja, Svetovna akademija znanosti in umetnosti, in Andreja Boia, Steklarna Hrastnik.

Foto: osebni arhiv

Vse je v ljudeh, v njihovem znanju,


sposobnostih, ustvih, smislu obstoja,
duevnosti. Ali lahko navedete primer
organizacije, izjemne v opolnomoenju,
vkljuevanju, orkestriranju ljudi v vseh
vidikih loveke narave?
Neteto je podjetij, ki jih vodi usmeritev ljudi-za-ljudi. Podjetje Delta Airlines je odlien primer, saj so v ve kot
70 letih ohranili globoko zavezo do za-

servis, so poteni do svojih zaposlenih


in podpirajo skupnost, v kateri delujejo,
mnogo bolj dobikonosna na srednji in
dolgi rok, kot pa podjetja, ki tekajo le za
kratkoronimi dobiki.
Biti majhna drava ima svoje prednosti, kajne? Kakno vizijo bi lahko Slovenija razvila?
Zgodovina kae, da je do vseh velikih
drubenih inovacij prilo v relativno
majhnih okoljih. Silicijeva dolina in
Singapur sta moderna ekvivalenta. Velikost ni bistvena. Kar potrebujemo, so
energija, vizija in aplikacija. Slovenija
ima idealno lego, da postane primer in
model novega pristopa, ki kombinira
najbolje, kar lahko ponudi trna ekonomija, z globoko predanostjo promoviranja varnosti, drubene enakosti,
lovekovega blagostanja in dobrobiti.
Sedaj Slovenija oponaa druge, zato
potrebuje voditelje, ki ji bodo pomagali odkriti lastne moi in prilonosti,
mobilizirali ljudi v sodelovalno prizadevanje in potegnili celotno dravo iz
trenutne ohromelosti.
esa se boste lotili v prihodnosti?
Zelo rad bi pomagal omenjeni model
ustvariti v Sloveniji ali kje drugje, da
bi lahko prikazal ogromen potencial, ki
obstaja, da ustvarimo boljo prihodnost
za Evropo in za svet.
Mag. Natalie C. Postrunik je ustanoviteljica in
direktorica podjetja Nikrmana, soustanoviteljica
Intituta za razvoj drubene odgovornosti in
ambasadorka PRSS.

REVIJA

13