Izobrazevanje Govorne tezave © Monika Kavauir, Oprostite, lahko ponovite? Ce vetkrat slisite tale stavek, morda spadate med priblizno pet odstotkov Ijudi, ki imajo teZave z govorom. Lahko so tako majline, da jih opazi le strokovnjak, pa nam vendarle grenijo Zivljenje. Obst ja veliko vrst govornih tezav, vsem pa je skupno to, da jih je z voljo in trudom mozno odpraviti KK cemnttssi fe ¥ danse oveta zelo pomembna, govorne te2ave pa ‘nas omejujejo Fizicno, Se bolj pa psihi- éno, zat se ne moremo popolnoma udejstvovati na vseh podrogjih Zivljenja, Student Stefan pripoveduje, zakaj se je odlotil za obisk pri logopedu: »Problem jev tem, da ne mores povedati vsega, kar ‘islis. To ti jemije samozavest in te ovi v vsakdanjem Zivljenju, Ko sem bil maj- hen, sem 7e bil pri logopedu, vendar sem se bol} ‘zafskaval’, Zdaj sem se odlo- Gil zaradi Studia, v srednji Sol je $e neka- ko slo, Danes mora’ imeti razvite govor- ne sposobnosti, drugace tudi ne dobis sluzbe, kakrine bi si Zelel« Kaj so govorne tezZave Zdravko Omerza v knjigi Logopedija deli govorne teZave na govorne motnje, ki imajo izvor v mozganski skorji ali v ‘mozganskih srediséih in zivenih zvezah ‘med njimi, in govorne hibe, ki nastajajo zaradi napak ¥ govornih organih in nji- hovi funkeij, Med prve uvrscamo nemo sti, afazije, motaje branja in pisanja, simptomati¢ne govorne moje (to so spremljajoci pojavi crugih bolezni in je- cljanje, med druge pa sodijo bebljanje (Pomanjkiiva izgovarjava_posameznih glasov), nosljanje, brbotanje (misli prebi- tevajo govor, zato je ta manj razumjv) in glasovne hibe (npr. hripavost). Omerza ocenjuije, da je le slaba Cetrtina govornih napak organskega izvora, Najpogostejge govorne tezave Na Zavodu za gluhe in naglusne (ZGN)¥ Ljubljiani vsako leto logopedsko See ee inizlete. pregledajo otroke v nekaterih Ijublja skih vrtcih in v zadnjih letih ugotavljajo, da ima med temi vet kot 25 odstotkov manjse ali vegje govornojezikovne teza- ve, v Mariboru pa opazajo, da je to ste lo Se vilje. Tradlicionalno se je ocenjer Jo, da jeclja priblizno vsak stoti prebiva- lec, Vlasta Podbreinik 2 ZGN, strokow: njakinja za jeclianje, pa meni, da se stevi lo jecljavcev povecuje in morda dosega 2e kar tri odstotke. Za jecljanje je namreé znatilno, da ga najpogosteje sproza stres, tega pa je ob danasnjem hitrem tempu Zivljenja in velikih zahtevah ceda- je vee. Omerza med najpogostejsimi go- vornimi tezavami omenja nepravilno iz. govarjavo sitnikov in Sumaikov (ti, si gmatizmi in parasigmatizmi) in glasu ¢ (rotacizmi, pararotacizmi), Majda Stei- ee ner, vodja zdravstvene enote (avdiologo- pedije) ZGN, ugotavija, da je porast Stevi- la govornih tezav povezan tudi s tujimi televizijskimi programi in racunalniki Za pravilen govor je namreg izjemno po- membna sposobnost poslusanja, nove tchnologije pa nas brez poznavanija jezi- ka spteminjajo v pasivne poslusalce in gledalce. Preventiva pri otrocih Ce Zelimo biti odrasli otrokom dober govorni model, ni priporodijive, da se pacimo, uporabljamo pomanjsevalnice itd. Ook, ki posnema tovrstno govori- co, je sprva morda res Iubek, v Soli pa se mu bodo posmehovali, Slaba navada je tudi govorjenje z dudo ali prstom v ustih, 35Tzobrazevanje 36 StarSi lahko otroku pomagajo pri Sirjenju besednega zaklada in natanénem postu Sanju, Majda Steiner navaja primer pogo- vora z otrokom: ée sprasujemo Ali je to Irusha, bo odgovor lahko samo Ja/Ne, 2 Dee enor drugace zastavijenim odlovevalaim ‘yprasanjem Ali fe 10 hruska ali je to jabot ‘ko pa mora olrok nekaj izbrati, Pravilno izzeko pa utrjujemo takole: Ugotovi, ali sem rekla pravilno ali sem rekla napa Eno — husk. Seveda otrok takoj oxlgovo- 1i, da je to napagno, mi pa nadaljujemo rosin, pomagaj mi, kako je praviino. Pomemibno je tudi, kako otroku bere- Tyji jeziki in dvojezi¢nost Materni jezik se avtomatizira nekje ddo osmega feta, v tem éasu bi se mo- ral Gim veé pogovarjativ materinst- fi, Logopedi priporotajo, da najpre} ‘zgradimo en, materni jezik, preden se zaénemo uéiti angleStine, nemsti- ne itd. Ce sta prisotna dva jezika, npr, pri otrocih priseljencev, je treba ta dva jezika logit, Majda Steiner daje primer, kjer je oe Hirvat in mama Slovenka: prvi naj govori z otrokom hevasko, druga pa slovensko. Ce eden ‘od star8 govori 2 otrokom oba jezika, ‘g1 trok posnema, problem pa nasta- ‘ne Se zast, Ge ove slovenstine ne zna dobro. Bole je, da otrok doloden je- 2ik povezez dologeno osebo. mo knjigo. Ne beremo nujno dobesedno, kot je zapisano, ampak toliko in tako, kot lahko otrok dlojema ~ besedilo vedno pri wgodimo otroku. Steinerjeva, poudarja: wZame je edino merilo to, da otrok razu- me in da pri branju pridemo do koneas ‘Tudi pri predSolskem otroku ne beremo po sistemu ‘eno stran danes, eno stran ju- Iii, ker tako otrok ne dobi vtisa celote in tudi ne uspeSnosti. Oroci med branjem radi gledajo ilustracije v knjigi, tako da majo tudi vizualno izkuSnjo. Zelo po- membna je povratna informacija - otrok naj sku8a ob slikah s pomogjo odrasleg: obnoviti vsebino knjige, Otroci in govorne teZave Z razvojem se pri otrocih kazejo ste- vilne govore teZave: kasnitey v govor- nem razvoju, slabsi besednjak, napacna iazeka glasov (érk), teZave v ritmu in tem pu govora, tezave 2 glasom, ki pa so la ko tudi prehodne. Tako naj bi pri treh do stiih Jett veliko otrok jecljalo, ker misli paé prehitevajo govor. Kdaj je Cas za za skrbjjenost in ukrepanje? Pri artikulacij- skin teZavah, ko otrok kakega g ‘govatja, ga zamenjuje ali ga izgovarja na paéno, je to pri petih, Sestih letih, ce pa ima olrok skromno besedisée ter jezik razume in usvaja slabSe, kot je obiCajno, pa je pametno ukrepati Ze pre). Logope di ugotavliajo, da je odpravijanje govor nih tezav najuspesnejSe prav v predsol- skem éasu, Ko napaka Se ni preved ust drana, Nikoli ni prepozno Odrasli, ki se odloéijo za pomog pri logopedu, so navadno zelo motivirant za delo, volja in trud pa sta najpomembne}- Sa dejavnika odpravijanja govornth te av. Govorne hibe, npr. koroskey lahko 2 rednimé obiski pri logopedu in vsakodnevnimi vajami doma morda zne bimo Ze v nekaj mesecih, Ceprav so ne- katere tezave, npr. jeclianje, tako preple: tene 2 na’o osebnostjo, da zahtevajo sdve dlo tri leta trdega delac, pravi Vlasta Podbreznik. V Drustvu Villa Mazija, ki zdruzuje judi s tovrstnimi tezavami, ima nnajstarej&i clan kar 95 let, prav nig neobi- Eajno pa ni, da se za obravnavo odloci Alovek pri petdesetih, ki ima konéno vee éasa zase, Med tistimi, ki so se Sele v Pravilno dihanje in kontrola glasu Ko moramo govoriti na rxznih se stankih, konferencah in nasploh pred obGinstvom, imamo zaradi raz- tbusjenja pogosto tezave 2 dihanjem in glasom, Napacna tehnika dihanja 2 2gornjim delom pliue povzroca sti ‘jen gas, ki prehaja v neprijeten fal et in napete glasilke, kar pelje khri- pavosti, Potrebno je zvestno dihanje iz prepone, nizanje glasu in jakosti slasu, upotasnitey tempa in razloe- nejSe govorjenje. Pomagamo si lahko tako, da si polozimo roko na trebuh in tako preverjamo dvigovanje trebu- ne prepone, ali pa polozimo roko na psi, s éimer nadzorujemo vibracije in vigino glasu. Nizke frekvence nam- ‘e€ iui pomirjajo, visoki toni pa nas naredijo Zivéne. Znano je, da si je fackdanja britanska premierka Marga ret Thatcher z vadbo namenoma zni- Yala glas. Foniatri svetujejo obisk pri specialist, Ge npr hripavosttraja vee ot dva tedna ‘odraslih letih odloéili napraviti konec te- Zavam 7 govorom, najdemo tudi znane novinarje in igralce. Veéplastna obravnava Katere tezave so najtezje? Maj ner odgovarja, da je govorna motnja tez- Dee er Ce kka toliko, kot jo posameznik éutl. Ven darle pa logopedi pogosto obravynavajo jectjanje kot zelo tezko govorno motnjo,ker ima élovek, ki jeclja, navadno zelo slabo samopodobo in se zapira pred drugimi, Po drugi strani je zanimivo, kot pravi Podbreznikova, da je to smotnja pa metnih Ijudis, Prav tako se s katero koli govorno tezavo rade spopriatelijo tudi Premera drugaéne tezave, nps. zardevanje, mez kkanje, razli¢ni tiki, trzanje miSic, izogiba- nje besedam, ki vsebujejo kritiéni glas. Zato se na ZGN uveljavljata celostni pri- stop in timska obravnava, zlasti je pove- zano delo logopedov in psihologov. Kot zanimivostlahko omenimo, dase v svetu ‘med tehnikami zdravijenja uveljavija hi pnoza (samo pri odraslih), tudi pri nas pa je Ze zelo uveljavijena joga. Podbre Znikova ugotavlja, da odprava govorne tezave nemalokrat pomeni tudi veliko osebnostno spremembo: »Dejansko si druga oseba, ni te vee strah nastopanja peed javnostjo, spremeni se tvoja samo- zavest. Postajas nov elovek« Kako ravnati Kljub temu da poznamo primere, ko dovek sam odkrije raziiéne tehike, ki mu pomagajo premagovati govorno te Zavo (da se npr. kréevito oklene mize, igra s svinénikom ipd.), Jana Kersi¢ z ZGN opozarja, da si pogosto naredimo leyjo uslugo, ce se sami lotimo odpravlja- ja motenf: »Marsikdo se lott in naredi veliko napako, saj lahko naredi vet sko- de kot koristi« Ce posumimo, da imamo kkakrSne koli govorne tezave ali da ima govorne tezave morda mugimo 2 dvomi, ampak ukrepajmo. Vse, kar potrebujemo, je delovni nalog osebnega zdravaika in telefonska Stevi: ka najbligjega logopeda. Logopedi 30 univerzitetno izobrazeni defektologi sur- do-logopedske smeri, ki delujejo v okvi ruzdravstvenih domoy, zavodov, nekate- rih Sol in veteey, V Sloveniji imamo tri ‘osrednje ustanove za gluhe in naglusne, v Ljubljani, Mariboru in Portorozu, kjet 50 posamezni logopedi specializirani za posamezne govorne tezave, Pomembno je, da v obravnavo vkljucimo tudi svoj ‘ozo okolico, ki nam lahko zelo pomaga, da napredek prenesemo iz ambulante v sakdanje Zivijenje. Vlasta Podbr svetuje, da se z najbligjimi dogovorimo za skrivne znake, ki nas bodo opozorili nna uporabo naucenil tehntk, Kako pa naj se obnaamo, ce ima govorno tezavo nekdo, s komer se sre: Eujemo vsak dan, morda nas sodelavec? Predvsem ga pazijivo poslusajmo in ne bodimo nestrpni, Pogosto se 2godi, da smo pozorni le na govorno napako, & pray bi se morali osredotociti pred vsem na ysebino. PodbreZnikova opo- zarja: SSodobna tezava je predvsem po- slusanje, vzeti si as, da nekoga slisis, in mu pustiti, da sam pove. Da mu ne seze8 v besedo in ne govoris namesto nijega. Nase obravnavance, ki jecljajo, dostikrat vpraSamo, kaj jih najbol) mo- PALETA PI —==—a==® Demosten [NajslavnejSi govornik stare Grtije De- mosten je bil jecljavec, ki si je sam o2- dravil to govorno motnjo z veliko ‘marjivostjo in vztrajnostjo. Da bi se odvadil trzanja z rameni, je pritrdil na strop prosto viset mee, ki je s ko- nico dosegel visino ram, tako da se je ‘ob traljaju ranil. Veliko je vadil diha- inje, govore pa je sestavil iz besed, ki jih je dobro izgovarjal. Da bi se resil strahu pred poslualc, je vadil govo- re pred tujimi ljudmi, najprej Sepeta- je, nato glasno. Povzeto po knjigi Z. Omerza: Logope- dija ti pri sogovorniku. Pravijo, da to: ko ho- éejo kaj povedati, ko vskoti namesto njih - pa to sploh ni tisto, kar so hote: li povedatile ° i L! yy Stegne 21 4, 1000 Ljubljana, tel: 01- 500 "13-61 fax:O1- 511-20 - 02 37