You are on page 1of 37

Raziskovalna naloga: ANALIZA TOPLOTNE IZOLACIJE STAVBE

___________________________________________________________________________

olski center Celje


Pot na Lavo 22
3000 Celje

Raziskovalna naloga :

ANALIZA TOPLOTNE IZOLACIJE


fasade

Mentor: g. Joe Prezelj, prof.

Adami Gregor, S-4. b


Bornek Boris, S-4. b
Kumar Andrej, S-4. b

Celje, 20. 4. 2006

Kazalo
-1-

Raziskovalna naloga: ANALIZA TOPLOTNE IZOLACIJE STAVBE


___________________________________________________________________________
Povzetek..1
Uvod2
Hipoteza..3
1. Toplotno izolacijski materiali.4
1. 1 Razdelitev toplotno izolacijskih materialov4
2. Vrste izolacijskih materialov..5
2. 1 Klasini toplotno izolacijski materiali5
2. 1. 1 Steklena volna.....5
2. 1. 2 Kamena volna.6
2. 1. 3 Kombivol ploa.7
2. 1. 4 Novolit ploa.8
2. 1. 5 Akuterm ploa...9
2. 1. 6 Kombipor ploa...10
2. 1. 7 Novotal ploa...11
2. 1. 8 Ploe iz stiroporja12
2. 1. 9 Ploe iz ekstrudiranega polistirena .13
3. Toplotni mostovi...14
3. 1 Toplotna zaita zgradb....14
3. 2 Opredelitev toplotnih mostov....14
3. 2. 1 Konstrukcijski toplotni mostovi....15
3. 2. 2 Geometrijski toplotni mostovi..15
3. 2. 3 Konvekcijski toplotni mostovi..16
3. 3 Posledice toplotnih mostov....17
3. 4 Toplotni mostovi v praksi..18
4. Prikaz delov stavbe, na katerih je potrebna vgradnja izolacije.19
4. 1 Izolacija stropa..20
4. 2 Izolacija strehe..21
4. 3 Izolacija tal....22
4. 4 Izolacija sten.23
4. 5 Izolacija stropa nad zasuto kletjo..24
4. 6 Izolacija tal nad kletjo...25
4. 7 Izolacija zasutega kletnega zidu26
4. 8 Izolacija kletnih tal27
-2-

Raziskovalna naloga: ANALIZA TOPLOTNE IZOLACIJE STAVBE


___________________________________________________________________________
Zakljuek...28
Ekonomsko stalie.........................................................................................................29
Viri in literatura.....30
Priloge...31

Kazalo slik
-3-

Raziskovalna naloga: ANALIZA TOPLOTNE IZOLACIJE STAVBE


___________________________________________________________________________

Slika 1: Steklena volna................................................................................................................5


Slika 2: Kamena volna6
Slika 3: Kamena volna6
Slika 4: Kombivol ploa7
Slika 5: Novolit ploa8
Slika 6: Akuterm ploa..9
Slika 7: Kombipor ploa..10
Slika 8: Novotal ploa.11
Slika 9: Ploe iz stiroporja...12
Slika 10: Ploe iz stiroporja.12
Slika 11: Ploe iz ekstrudiranega polistirena...13
Slika 12: Konstrukcijski toplotni most..15
Slika 13: Geometrijski toplotni most15
Slika 14: Toplotni most.18

Kazalo oznak prostorov v nacrtu


-4-

Raziskovalna naloga: ANALIZA TOPLOTNE IZOLACIJE STAVBE


___________________________________________________________________________

KLET:
kurilnica.a1
garaaa1
venamenski prostor..a2
deponija.a3

PRITLIJE:
jedilnica.b1
dnevna soba...b1
vetrolov.b2
predprostor....b2
kuhinja...b2
utily...b3
wc..b3

MANSARDA:
predprostor....c1
otroka soba 1...c1
otroka soba 2c1
spalnica.c1
garderoba..c1
kopalnica..c2
stopnie..c
balkon 1.c3
balkon 2.c3

Povzetek

-5-

Raziskovalna naloga: ANALIZA TOPLOTNE IZOLACIJE STAVBE


___________________________________________________________________________
Dandanes se cene ogrevalnih sredstev, predvsem nafte in plina, na svetovnem trgu mono
poveujejo. Te cene so v dananjem asu povzroile vse veje izpodrivanje starih gradbenih
in izolacijskih materialov. Te so zamenjali s sodobnimi inenirskimi in tehnino ter fizikalno
bolj izpopolnjenimi konstrukcijami.
V raziskavi smo ugotovili in s pomojo prerauna tudi dokazali, da debelina izolacije mono
vpliva na toplotno prehodnost konstrukcije in specifino letno porabo toplote stavbe. Na
toplotne izgube mono vplivajo linijski toplotni mostovi, ki se najvekrat pojavljajo pri
balkonih, vogalih ter stebrih, in tokovni toplotni mostovi.
Za izolacijo zunanjih sten imamo na razpolago veliko vrst materialov, z razlinimi lastnostmi,
zgradbo in funkcionalnostjo. Z njimi smo se seznanili e bolj podrobno. Ugotovili smo, da je
na trgu veliko ponudnikov, ki prodajajo in vgrajujejo izolacijo, razlike pa se opazijo predvsem
v njihovih cenah.

Uvod
-6-

Raziskovalna naloga: ANALIZA TOPLOTNE IZOLACIJE STAVBE


___________________________________________________________________________

Problematika, ki jo bomo predstavili, je stanovanjska hia brez izolacije in fasade, v kateri


biva tirilanska druina. Za ogrevanje stanovanjske hie, povrine 120.30 m2, ki je zasnovana
iz kleti, pritlija in 1. nadstropja, letno porabijo okoli 3000 l lahkega kurilnega olja. Tako
znaa letna poraba kurilnega olja z prevozom na dom okoli 450000 SIT, tj. izraunano po ceni
149,6 SIT z DDV-jem. Cena kurilnega olja pa se meseno znatno poveuje.
Zaradi tega smo se odloili, da bi to hio izolirali s stekleno volno debeline 10 ali 20cm in s
tem ugotovili ali se poraba kurilnega olja kaj bistveno zmanja.
V nadaljevanju raziskave bomo poleg nae izbrane izolacije predstavili e druge vrste mone
izolacije in njihove bistvene lastnosti.

-7-

Raziskovalna naloga: ANALIZA TOPLOTNE IZOLACIJE STAVBE


___________________________________________________________________________

Hipoteza
V hipotezi bomo dokazali, da so toplotne izgube odvisne od vrste in debeline izolacije skozi
steno stavbe.
Cilj nae raziskovalne naloge je, da s pomojo prerauna, gradiva in ponudb proizvajalcev
dokaemo, da se z debelino izolacije spreminjajo toplotne izgube, s tem pa tudi koliina
porabljenega goriva.

-8-

Raziskovalna naloga: ANALIZA TOPLOTNE IZOLACIJE STAVBE


___________________________________________________________________________

1. TOPLOTNO IZOLACIJSKI MATERIALI


1.1 Razdelitev toplotni izolacijskih materialov
Toplotno izolacijske materiale lahko razdelimo glede na:

Kemijsko sestavo in strukturo v anorganske in organske. Anorganski so iz mineralnih


vlaken to sta steklena in kamena volna. Organski materiali so penjeni materiali, to je
ekspandirani in ekstrudirani polistiren ter penjeni poliuretan.

Fizikalno-kemijske lastnosti delimo na vlaknate in porozne materiale. Med vlaknate


sodijo snovi iz umetnih mineralnih, rastlinskih in ivalskih vlaken. Med porozne materiale
sodijo anorganske, naravne organske in sintetine organske snovi.

Uporabniki vidik delimo na tradicionalne in ekoloke ali alternativne izolacijske


materiale.

-9-

Raziskovalna naloga: ANALIZA TOPLOTNE IZOLACIJE STAVBE


___________________________________________________________________________

2. VRSTE IZOLACIJSKIH MATERIALOV


2.1 Klasini toplotno izolacijski materiali
2.1.1 Steklena volna
Steklena volna je eden najpogosteje uporabljenih izolacijskih materialov v gradbenitvu,
ladjedelnivu in industiji. Stekleno volno uporabljamo predvsem tam, kjer sta potrebni dobra
toplotna in zvona zaita, npr. v stanovanjskih, poslovnih, industrijskih, klimatskih in
transportnih sredstvih, cevovodih, zbiralnikih itd.
Steklena volna ima nekaj bistvenih lastnosti, kot so:
odlien toplotni in zvoni izolator,
odpornost proti vlagi, staranju in tresljajem,
paropropustnost in negorljivost,
odpornost proti delovanju mikroorganizmov in mresa,
kemino nevtralna in z majhno prostorninsko teo,
preprosta in prijetna za vgradnjo.
Uporabljamo jo za:
izolacijo poevnih sten in predelnih sten,
izolacijo talnih konstrukcij,
izolacijo na ravnih strehah,
fasadno izolacijo na ravnih strehah,
tehnino izolacijo (cevovodi, rezervoarji itd.).

Slika: 1

- 10 -

Raziskovalna naloga: ANALIZA TOPLOTNE IZOLACIJE STAVBE


___________________________________________________________________________

2.1.2 Kamena volna


Kamena volna je idealen material za toplotno, zvono in poarno zaito v stavbah. Uporabiti
jo je mogoe povsod v stavbah od kleti do podstreja, tako v novogradnjah kot tudi pri
sanacijah starejih stavb. Zaradi manjih toplotnih izgub skozi ovoj stavbe je potrebno v
stavbo dovajati manj nove energije, kar pomeni, da je doseena manja poraba goriva za
ogrevanje, to pa pomeni tudi manje stroke za ogrevanje. Istoasno pa je zmanjana tudi
emisija kodljivih plinov v okolje.

Slika: 3

Slika: 2

2.1.3 Kombivol ploa


Kombivol troslojna lahka gradbena ploa je izdelana in kontrolirana v skladu s standardom
SIST EN 13168. Sestavljena je iz kamene volne Evrorazreda B (negorljiv po DIN 4102) z

- 11 -

Raziskovalna naloga: ANALIZA TOPLOTNE IZOLACIJE STAVBE


___________________________________________________________________________
vlakni, orientiranimi pravokotno na povrino ploe, in iz dveh slojev lesnocementne volne
Novolit, s katerima je mineralna volna obloena obojestransko.
Lastnosti:

teko gorljiv oz. samougasljiv material;

majhna tea ob veliki toplotni izolativnosti;

velika paropropustnost;

trajnost in odlina odpornost proti agresivnim substancam;

stabilna povrina, primerna za nanaanje vseh vrst mineralnih ometov, malt in


betonov;

dobra elastinost in upogibna trdnost;

dobra protihrupna zaita;

enostavna obdelava pri vgrajevanju.

Uporabljamo jo za:

toplotno izolacijo zunanjih zidov za individualne stavbe, poslovne zgradbe, ole, vrtce,
stanovanjske bloke...;

ometano kot protipoarno zaito lesenih konstrukcij;

toplotno izolacijo podstreij, gara, delavnic... kot zvoni absorber za strope in zidove
telovadnic, delavnic, industrijskih objektov...;

za sistem gradnje oplaen beton in izgubljen opa .

2.1.4 Novolit ploa


Slika: 4

- 12 -

Raziskovalna naloga: ANALIZA TOPLOTNE IZOLACIJE STAVBE


___________________________________________________________________________
Novolit lahka gradbena ploa je izdelana in kontrolirana v skladu s standardom DIN 1101
PLUS.
Sestavljena je iz lesne volne, cementa in dodatkov za vezavo.
Vsestransko uporabnost na podrojih toplotne, protihrupne in protipoarne zaite dokazuje
e ve kot 80 let trajajoa uporaba v gradbenitvu.
Lastnosti:

majhna tea, idealen nosilec vseh vrst ometov;

samougasljiv material Evrorazred B;

dobre mehansko konstrukcijske lastnosti;

dobra toplotna izolativnost in paropropustnost;

trajna obstojnost in odpornost na kemine vplive in mres;

dober absorber in izolator zvoka;

enostavna obdelava pri vgrajevanju.

Uporabljamo jo za:

predelne stene, eno ali dvostransko obloene;


plavajoe pode, izolacije podstreij pri adaptacijah in novogradnjah, sistem
prezraevane fasade, sistem gradnje "oplaen beton", dodatno izolacijo vlanih
prostorov z notranje strani, kot vidni element za izboljanje akustike v prostoru, kot
oblogo gradbenih elementov za izboljavo poarne varnosti.

2.1.5 Akuterm ploa


Slika: 5

- 13 -

Raziskovalna naloga: ANALIZA TOPLOTNE IZOLACIJE STAVBE


___________________________________________________________________________
Sestavljena je iz lesene volne, cementa in dodatkov za vezavo. Les za izdelavo lesne volne
je skrbno izbran, lesna vlakna pa so mnogo fineje strukture kot pri ploah Novolit.
Uvrajo se v skupino poroznih absorberjev zvoka, zato mora ostati povrina brez ometa
ali drugih oblog, da je direktno izpostavljena zvonim valovom.
Lastnosti :

odlien absorber in izolator zvoka, majhna tea in ognjeodpornost, dobre mehansko


konstrukcijske lastnosti;

dobra toplotna izolativnost in paropropustnost, trajnost in odpornost proti


agresivnim substancam ter enostavna obdelava pri vgrajevanju.

Podroja uporabe:

stropne in zidne obloge v pisarnah, olah, stanovanjskih hiah, restavracijah, uradih,


prireditvenih dvoranah...
Dimenzija ploe 2000/500, pakiranje 100 m2 na paleti.

Slika: 6

2.1.6 Kombipor ploa

Sestavljena je iz ekspandiranega polistirena in dveh slojev lesnocementne volne, s katerima je


stiropor obloen obojestransko.
Lastnosti:

- 14 -

Raziskovalna naloga: ANALIZA TOPLOTNE IZOLACIJE STAVBE


___________________________________________________________________________

teko gorljiv oz.samougasljiv material,


majhna tea ob veliki toplotni izolativnosti,
dobra upogibna trdnost in enostavna obdelava pri vgrajevanju.
Podroja uporabe:

toplotna izolacija zunanjih zidov za individualne stavbe, poslovne zgradbe, ole,


vrtce, stanovanjske bloke,
za sistem gradnje"oplaen beton" in "izgubljeni opa"
dimenzija ploe 2000/500, pakiranje 110 m2 na paleti.

Slika: 7

2.1.7 Novotal

ploa

Sestavljena je iz ekspandiranega polistirena-stiropora in iz lesnocementne ploe debeline 25


mm, z zaglajeno povrino.Stiropor je teko gorljiv oz. samougasljiv.
Posebnost: ploi sta zlepljeni z diagonalnim zamikom 15mm, kar omogoa polaganje s
preklopom.

- 15 -

Raziskovalna naloga: ANALIZA TOPLOTNE IZOLACIJE STAVBE


___________________________________________________________________________

Slika: 8

2.1.8 Ploe iz stiroporja


Lastnosti:

odlien toplotni izolator,

majhna tea,

ognjeodpornost evrorazred E (B1 po DIN 4102) samougaljiv,

dobre mehansko-konstrukcijske lastnosti,

enostavna obdelava pri vgrajevanju,

okolju prijazen in zdravju nekodljiv material,

neodpornost na organska topila.

Uporaba:

toplotna izolacija notranjih in zunanjih sten, poevnih streh, stropov, podov ...

- 16 -

Raziskovalna naloga: ANALIZA TOPLOTNE IZOLACIJE STAVBE


___________________________________________________________________________

Slika: 10

Slika: 9

2.1.9 Ploe iz ekstrudiranega polistirena


Ploe Styrodur CS uporabljajo za izolacijo tlakov, ravnih streh, zunanjih sten kleti, ki so
naknadno zasute, tal na terenu... Zaradi spajanja plo na preklop je minimizirana monost
pojava linijskih toplotnih mostov med posameznimi spoji plo. Dimenzija plo je 1265x615
mm.

- 17 Slika: 11

Raziskovalna naloga: ANALIZA TOPLOTNE IZOLACIJE STAVBE


___________________________________________________________________________

3. toplotni mostovi
3.1 Toplotna zaita zgradb
Za kakovostno toplotno zaito stavbe ne zadostuje le ustrezna toplotna izolacija posameznih
zunanjih konstrukcijskih elementov (stene, strehe, tla proti terenu ). Pri zaiti toplotnih
mostovov je zelo pomembno skrbno nartovanje in izvedba vseh detajlov, kot so odprtine,
prikljuki, stiki, preboji, krianja ipd. Zanemarjanje ali nepravilno reevanje toplotnih mostov
lahko povzroa tevilne neprijetne posledice, kot je udar plesni iz kota zunanjih sten, ki se
potem raziri po celotni steni, kar pa lahko v prostoru slabo vpliva na higienske in
zdravstvene razmere.

3.2 Opredelitev toplotnih mostov


Toplotni mostovi so mesta v zunanjem ovoju stavbe, kjer je toplotni upor bistveno manji od
toplotnega upora na sosednjih mestih. To pomeni, da je na toplotnem mostu v zimskem asu
toplotni tok iz notranjega, ogrevanega okolja v zunanje okolje mono povean. Na takem
mestu je zato tudi temperatura notranje povrine ovoja stavbe zniana. Glede na vzrok
nastanka delimo toplotne mostove na konstrukcijske in geometrijske. V praksi zelo pogosto
naletimo na kombinacijo konstrukcijskih in geometrijskih mostov, ki jih zato imenujemo
kombinirani toplotni mostovi.

- 18 -

Raziskovalna naloga: ANALIZA TOPLOTNE IZOLACIJE STAVBE


___________________________________________________________________________

3.2.1 Konstrukcijski toplotni most


Do njega pride, ko je ovoj stavbe prekinjen ali predrt z materialom, ki ima veliko toplotno
prevodnost (npr. armirani beton ali jeklo) in ki ni toplotno zaiten ne z zunanje ne z notranje
strani. S premiljeno zasnovo ovoja stavbe se lahko konstrukcijskim toplotnim mostovom
praktino povsem izognemo. To pomeni, da je potrebno s pravilnim nartovanjem in izvedbo
zagotoviti povezanost in enakomernost sloja toplotne zaite ter po potrebi namestiti dodaten
sloj toplotne zaite na toplotno ibkih mestih.
Poseben primer te vrste toplotnega mostu je navlaen del konstrukcije, e posebej materiala za
toplotno zaito; tudi navlaen material namre predstavlja toplotni most, saj se mu zaradi
vsebnosti vlage oz. vode toplotna prevodnost povea.

Slika: 12

3.2.2 Geometrijski toplotni mostovi


Kot osnovno pravilo velja, da se je potrebno izogibati stikom pod kotom, manjim od 90
stopinj, ukrivljeni elementi ali sklopi pa naj imajo im veji radij.
Geometrijski toplotni most nastopi na delu ovoja stavbe, pri katerem je zunanja povrina,
preko katere toplota prehaja iz ogrevanega prostora v zunanje okolje, precej veja od notranje
(npr. vogali). Pomen geometrijskih toplotnih mostov tako relativnih kot absolutnih, se manja
- 19 -

Raziskovalna naloga: ANALIZA TOPLOTNE IZOLACIJE STAVBE


___________________________________________________________________________
z debelino toplotne zaite na zunanji strani ovoja stavbe. Pogoj je, da so detajli skrbno
nartovani in izvedeni in da ni prekinitve plasti toplotne zaite.
Tipien primer taknega toplotne mostu je zunanji vogal stavbe, to je toplotno neizoliran stik
dveh zunanjih sten.

Slika: 13

3.2.3 Konvekcijski toplotni mostovi


Konvekcijski toplotni most je mesto ovoja stavbe, kjer pride zaradi prekinitev ali netesnosti
do pretoka notranjega, navlaenega zraka v konstukcijski sklop.
Enako velja za izolacijo zidov z notranje strani, posebej e, e obstaja verjetnost, da so se med
slojem toplotne zaite in zidom ustvarili zrani epi zaradi nepopolnega prileganja obeh
slojev.

- 20 -

Raziskovalna naloga: ANALIZA TOPLOTNE IZOLACIJE STAVBE


___________________________________________________________________________

3.3 Posledice toplotnih mostov


Na kakovost bivalnega prostora vpliva, e je temperatura notranje povrine precej nija. V
zimskem asu je lahko temperatura notranje povrine nija od temperature rosia, posledica
pa je povrinska kondenzacija vodne pare. To je tipien pojav nastanka plesni, ki lahko ima
zelo velike posledice pri obutljivih ljudeh. Z ustrezno uporabo bivalnih prostorov, to je z
zadostnim in pravilnim prezraevanjem, lahko problem vsaj omilimo.
V doloenih primerih dele toplotnih izgub skozi toplotne mostove pomeni le majhen del
celotnih toplotnih izgub. Negativen uinek toplotnih mostov je e vedno izrazit zaradi
znianih notranjih povrinskih temperatur na teh mestih in s tem povezane nevarnosti lokalne
povrinske kondenzacije vodne pare iz zraka, kar povzroi pokodbe materiala, estetske
probleme in celo zdravstvene teave zaradi razvoja plesni.
Pri nizko energijskih stavbah se pomen toplotnih mostov v smislu slabe toplotne bilance
izrazito povea.
S kakovostjo toplotne zaite doloene povrine namre raste tudi negativni vpliv in pomen
toplotnega mostu na ali ob tej povrini. Monosti relativnih prihrankov energije so zato ob
pravilni zasnovi stavbe zelo velike.

- 21 -

Raziskovalna naloga: ANALIZA TOPLOTNE IZOLACIJE STAVBE


___________________________________________________________________________

3.4 Toplotni mostovi v praksi


Zelo pogost pojav toplotnih mostov v praksi je okvir okna, e je ta odmaknjen od sloja
toplotne zaite. Takrat je potrebno detajl palete zasnovati tako, da jo je mogoe zadostno
toplotno izolirati. Za balkonske ploe velja enako pravilo kot za vse preboje: prebojem
nosilnih, mono toplotno prevodnih elementov skozi zunanji ovoj in s tem prekinitvam
toplotne zaite, se je potrebno e pri nartovanju izogibati, da ne pride do toplotnega mostu.
Posebno pozornost je potrebno posvetiti zadostni toplotni zaiti vogalne vertikalne zidne
armiranobetonske protipotresne vezi.
Monost je npr. namestitev toplotne zaite po celotni povrini takega elementa. Zelo
primerna reitev je ti. toplotna loitev s posebnimi prefabriciranimi elementi, ki zagotovijo
kontinuiteto toplotne zaite in prevzamejo obremenitve namesto prekinitve.
Sklenjena plast toplotne zaite enake debeline po celotnem zunanjem ovoju celotne stavbe je
idealna reitev
Zunanji ovoj stavbe mora biti nartovan tako, da je njegova toplotna izolativnost kar najbolj
enakomerna. Tako lahko nepravilna ali povrna izvedba, npr. hidroizolacije ali zakljunega
fasadnega sloja, poleg drugih, z vlago povezanih problemov, povzroi tudi nastanek toplotnih
mostov, saj je bilo omejeno, da navlaeni deli konstrukcije predstavljajo toplotni most.

Sanacija toplotnih mostov:

- 22 -

Raziskovalna naloga: ANALIZA TOPLOTNE IZOLACIJE STAVBE


___________________________________________________________________________
Sanacija toplotnih mostov, s katero naknadno popravljamo napake projektanta ali izvajalca, je
pogosto teko in zahtevno izvesti. Predvsem pa je to drago delo, ki ga ne moremo ekonomsko
opraviiti. Povzroi lahko tudi teave pri izdelavi notranjih ometov, saj pride do spremembe
nosilnega materiala, ometa in monosti razpok.

Slika: 14

4. PRIKAZ DELOV STAVBE, NA KATERIH JE POTREBNA


VGRADNJA IZOLACIJE

- 23 -

Raziskovalna naloga: ANALIZA TOPLOTNE IZOLACIJE STAVBE


___________________________________________________________________________

- 24 -

Raziskovalna naloga: ANALIZA TOPLOTNE IZOLACIJE STAVBE


___________________________________________________________________________

4.1 Izolacija stropa

- 25 -

Raziskovalna naloga: ANALIZA TOPLOTNE IZOLACIJE STAVBE


___________________________________________________________________________
Lahki strop
1. Pohodni pod (iverica, deske...)
2. Toplotna izolacija,
priporoamo d = 20cm
3. Stropnik
4. Parna zapora (PE folija...)
5. Finalni strop (mavne ploe,
ladijski strop)

Masivna konstrukcija
1. Pohodni pod (iverica, deske...)
2. Toplotna izolacija,
priporoamo d = 20 cm
3. Distanna letev
4. Parna zapora (PE folija...), po
potrebi
5. Armirano betonska ploa
6. Notranji omet

4.2 Izolacija strehe

- 26 -

Raziskovalna naloga: ANALIZA TOPLOTNE IZOLACIJE STAVBE


___________________________________________________________________________

1. Kritina
2. Prena letev
3. Vzdolna letev d = min 4 cm
4. Rezervna kritina
5. Podeskana konstrukcija
6. Zrani prostor d = 4cm
(prezraevalni sloj)
7. Toplotna izolacija
priporoamo d = 18 do 20 cm
8. Parna zapora (PE folija...)
9. Mavnokartonske ploe ali leseni
opa
10. pirovec

1. Kritina
2. Prena letev
3. Vzdolna letev d = min 4cm
4. Rezervna kritina
5. Prezraevalni sloj d = min 4cm
6. Toplotna izolacija
priporoamo d = 18 - 20cm
7. Parna zapora (PE folija...)
8. Mavnokartonske ploe ali leseni
opa
9. pirovec

1. Kritina
2. Prena letev
3. Vzdolna letev d = min 4cm
4. Rezervna kritina
5. Podeskana konstrukcija
6. Zrani prostor d = 4cm
(prezraevalni sloj)
7. Toplotna izolacija
priporoamo d = 18 do 20 cm
8. Parna zapora (PE folija...)
9. Mavnokartonske ploe ali leseni
opa
10. pirovec

4.3 Izolacija tal

- 27 -

Raziskovalna naloga: ANALIZA TOPLOTNE IZOLACIJE STAVBE


___________________________________________________________________________

1. Zakljuna talna obloga


2. Cementni estrih 5cm
3. PE folija
4. Zvona izolacija
5. Toplotna zaita
6. Armirano betonska ploa
7. Omet

1. Keramine ploice poloene v


vodotesno plast
2. Cementni estrih
3. PE folija
4. Toplotna izolacija
5. Izolacija,priporoamo d=4cm
6. vobitekt V4 ali izotem V4
7. Armirano betonska ploa

1. Finalni sloj - keramika poloena v


lepilno plast
2. Armirani cementni estrih,
d = 5cm
3. Loilni sloj (PE folija)
4. Hidroizolacija
5. Toplotna izolacija
6. Parna zapora
7. Hladni kontaktni premaz
8. Armirano betonska ploa
9. Notranji omet

4.4 Izolacija sten

- 28 -

Raziskovalna naloga: ANALIZA TOPLOTNE IZOLACIJE STAVBE


___________________________________________________________________________

1. Zakljuni omet
2. Predmaz
3. Armirani osnovni sloj
4. Toplotna zaita,
priporoamo d = 8 do 10cm
5. Lepilni sloj
6. Zunanji zid
7. Notranji omet

1. Finalna pohodna tla ( parket,


iglani pod, keramika, PVC pod...)
2. Cementni estrih d = 5cm
3. PE folija
4. Diletacijski robni trak
5. Zunanji zid
6. Toplotna izolacija
7. Toplotna izolacija,
d = 8 do 10cm
8. Armirano betonska ploa
9. Toplotna izolacija
10. Odprt prostor - podhod

4.5 Izolacija stropa nad zasuto kletjo


- 29 -

Raziskovalna naloga: ANALIZA TOPLOTNE IZOLACIJE STAVBE


___________________________________________________________________________

1. Ekstenzivna ali intenzivna


ozelenitev
2. Zemlja d = 5 - 120cm
3. Poliesterski filc 100 ali 200g/m
4. Drenani in zadrevalni sloj
d = 6 - 14cm
5. Hidroizolacija
6. Toplotna izolacija
7. Parna zapora
8. Bitumenski hladni premaz
9. Armirano betonska ploa
10. Notranji omet

4.6 Izolacija tal nad kletjo


- 30 -

Raziskovalna naloga: ANALIZA TOPLOTNE IZOLACIJE STAVBE


___________________________________________________________________________

1. Zakljuna talna obloga


2. Cementni estrih, d = 5cm
3. PE folija
4. Diletacijski robni trak
5. Zvona zaita
6. Toplotna zaita,
priporoamo d = 10cm
7. Armirano betonska ploa

4.7 Izolacija zasutega kletnega zidu


- 31 -

Raziskovalna naloga: ANALIZA TOPLOTNE IZOLACIJE STAVBE


___________________________________________________________________________

1. Drenaa ali zasutje objekta


2.
Toplotna zaita, priporoamo
= 8cm
3.
Bitumensko lepilo
4. Hidroizolacija
5.
Bitumenski hladni premaz
6.
Zunanji zid
7. Fini omet

1. Stiropor
2. Zaitni sloj proti pokodbam
hidroizolacije, d = 3cm
3. hidroizolacija zunanjih zidov,
4. Zunanji zid
5. Notranji omet
6. Zasipni material ali drenani pese

- 32 -

Raziskovalna naloga: ANALIZA TOPLOTNE IZOLACIJE STAVBE


___________________________________________________________________________

4.8 Izolacija kletnih tal

1. Finalni pohodni sloj


2. Cementni estrih d = 5cm
3. PE folija, d = 0,2cm
4. Toplotna izolacija
priporoamo d = 8cm
5. Bitumenski lepilni trak
6. Ibitol
7. Podloni beton
8. Nasutje

1. Finalni pohodni sloj


2. Cementni estrih, d = 5cm
3. PE folija
4. Bitumenski hidroizolacijski trak
5. Ibitol
6. Podloni beton
7. Nasutje

- 33 -

Raziskovalna naloga: ANALIZA TOPLOTNE IZOLACIJE STAVBE


___________________________________________________________________________

ZakljuCek
Ob raziskavi smo ugotovili, da izolacijski materiali mono vplivajo na ohranjanje toplotne
energije v stavbi. Seznanili smo se tudi z izdelavo izolacijskih materialov, predvsem steklene
volne, ki nam jo je predstavilo podjetje Ursa Slovenija d.o.o.
Pri njih smo se izobraevali tudi o uporabnosti njihovega programa ursa za preraun toplotnih
izgub, ki smo ga tudi predstavili.
Vsakdo, ki se odloi za izolacijo hie, naj o tem zelo dobro premisli in upoteva navodila
vodilnih konstruktorjev. Na razpolago je veliko materialov, katerih debelina je zelo
pomembna. Zaetna investicija vlaganja v izolacijo sten stavbe je zelo velika, e posebej e se
odloimo za veje debeline. Kljub temu da takna gradnja veliko stane, se nam z leti zelo
obrestuje, kar se kae v prihranku pri nakupu kurjave. Bistvenega pomena pa je predvsem
prihranek toplotne energije.
S pomojo programa elaborat gradbene fizike toplotne zaite (priloga 1 in 2), ki je v
skladu s 25. lenom pravilnika o toplotni zaiti in uinkoviti rabi energije v stavbah, smo
ugotovili tudi letno porabo za ogrevanje raziskovanega objekta ter predvideno ceno
ogrevanja. Ta znaa pri 10cm 2130 l/leto in 319000 SIT s tem pa tudi ne izpolnjuje vseh
zahtev po pravilniku o toplotni zaiti. Pri 20cm porabimo1620 l/leto in 242000 SIT, kar pa
zahteve po pravilniku izpolnjuje.
Iz tega razberemo, da letno prihranimo pri 10cm izolaciji okoli 870 litrov kurilnega olja, kar
pri dananji ceni, tj. 149.6 SIT, znaa okoli 130000 SIT letno; pri 20cm prihranimo 1380 l/leto
kar znaa okoli 207000 SIT letno.
Ugotovili smo, da razlini ponudniki ponujajo razlino ceno, ki je vidna v njihovih ponudbah
(prilogi 3 in 4). Na podlagi ponudb smo izraunali v koliknem asu se nam doloena
investicija povrne.

- 34 -

Raziskovalna naloga: ANALIZA TOPLOTNE IZOLACIJE STAVBE


___________________________________________________________________________

EKONOMSKO STALIE:
Ponudba za 10cm (Dolar Marko, s.p.):
VD =

razlika _ ponudb _ 20 10cm 520767


= 4 let
=
letni _ prihranek _ 10cm
130000

Ponudba za 20cm (Dolar Marko, s.p.):

VD =

razlika _ ponudb _ 20 10cm 520767


= 2.5 let
=
letni _ prihranek _ 20cm
207000

Ponudba za 10cm (Podgrajek in drugi, d.n.o.)

VD =

razlika _ ponudb _ 20 10cm 341124


=
= 2.6 let
letni _ prihranek _ 10cm
130000

Ponudba za 20cm (Podgrajek in drugi, d.n.o.)

VD =

razlika _ ponudb _ 20 10cm 341124


=
= 1.6 let
letni _ prihranek _ 10cm
207000

VD..povrnitev investicije v letih

- 35 -

Raziskovalna naloga: ANALIZA TOPLOTNE IZOLACIJE STAVBE


___________________________________________________________________________

Viri in literatura
1. Joica Bezjak: Materiali v tehniki; 2001; TZS Ljubljana
2. Elektronski naslovi:
- www.gi-zrmk.si/ensvet.htm,
- www.termo.si,
- www.tim.si,
- www.ursa.si,
- www.top-dom.si.

- 36 -

Raziskovalna naloga: ANALIZA TOPLOTNE IZOLACIJE STAVBE


___________________________________________________________________________

Priloge
1. Elaborat gradbene fizike toplotne zaite 10cm (priloga1)
2. Elaborat gradbene fizike toplotne zaite 20cm (priloga 2)
3. Ponudba izdelave fasade t. 1 (priloga 3)
Podgrajek in drugi, d.n.o.
4. Ponudba izdelave fasade t. 2 (priloga 4)
Dolar Marko, s.p.
5. Tloris kleti
6. Tloris pritlija
7. Tloris mansarde

- 37 -