JANEZ VAJKARD VALVASOR SLA VA VOJVODINE KRANJSKE

II

Opombe k sliki glej str. VI.

JANEZ VAJI(ARD VALVASOR

SLAVA VOJVODINE I(RANJSI(E

IZBRANA POGLAVJA

MLADINSKA KNJIGA Ljubljana 1994

~ie

a •••

~e~

§ltrfdDgt~u~ #:rain:

it)aa iff/

n\l~re / gronblid)e / unD red)t eigenblid)e lielege~ un!> ~efcOatfen~eit biefes / in mand)en alten unb neuen <!5ef~id}t~ud)ern !tt>ar rubmlid) berubrten/ bod) bi~bno nit annod)

red)t befd)riebenen

~omifdj1~et)ferfimen ~mfimen .r6Ianbes;

WnjefJoJ "

~erm(tteltt dncr 6otlfommmen unb aU6fuhrltC«en fEr~eblu"g alter fiiner ~anbrdtafften 1~6ben I tfelber / a'Jdlber / iSerge/ Iliefntt; ben U"~ flebmbm roaf1Ct:nluntmt:bird)et:.23et:~E3etnlbt~¢~ btfj Wdt~bmtl)m" ten <l:irtnil3tr n:>unbtr. Seesl auw ""t11)unberhcber <Dt:ouenl unb ",It! anbra ungtmtiner na, rur,UJunberl imglticben ber<DewAcbfe I mineralitnl2kt'gwtt'cfel ~belgefltine I alter tllunl.J. enicfen, [bieUj t)ogtll Sifcbe aC.liberbas agd} bel' <Dtbiae I (,mfcbatften I 9d)loffcr I ScAbte/ mtnd'tenl <Dt'tntj ~ ~aufer unb Seflungtnl unb beren 10 wol "otmaligen I als f}tUtigen 23tfigetl eoee Vorf}tl)trl <Debitterl l.Einrool)ner I Spracbm I E3ittenl [t'ad)tenl <DeWttbenl (,anbt"iet:"~

sen / l\e1igion/ (,eili~enl p.atdatcben / ~i rcbofftn / 0tben I pfarren I .:&itWenll\lofla rc

l\egimcntsl ro?Jrbenl 2temtef/ <DeflcQten, etanben J uriO jamflien; wie aucb bee: •

J!.anbs $ SiJrjien / Jal)e: ~ <Btfcbicbte I alta ,,~ nmee: I)cncF, wurbigfeittn:

~Utd) fdbfl~eigene/ gan$ gen<lUe/ ~rfunbigungl Unterrucbung/ ~ffabrung;

unt!

fi)Jnorifd) ~ ~ovograp~if4>e §!efwrei6ungt

3n ~L1 n ff~ef>en/ tuiett>ol in ~itt J;;<lUl)t ~~bei[e unttrrcbiebe~ nen/ ~"clje~n/I1)ie audJ bdutfigen ~b~ilfen nub ~ierlidj~n ~upffeL'# ijigunn / au~gwfeit«l

von

50~ann Beilfj"rb IiQl~Qfor/ _re!l~erzn/ ~iner bod)I6bItd)en

~anbrd2affc itt (frattt !5aupcmatttt an Llnrern ?VtCfcbetfl Utl~ ber ~onis!icQ ~ S!nglifcQcn G;odetde in S!ns!anb ~itgliebe;

I2Ibe~

5" feitleG ~eutfdJ gebradJtl audJl auf5Begefirenl mit mlt"dJtt1 ~elJfUgigen ~rrldrun9en Il2Inmmt, un~ Q;r&eblungen I m"eitert

t>m:cb

Slt,,(mum tfr4nrif'il

jDefj ~od)gr&rl. ~aufea ~ol)t"IOl) unb <Bleid)en Xal)t.

£at)badJ/

ANNO M DC LXXXIX.

3" ""ben rx., Wolfgang roloril2 (Enbte~ I ~uc(Jl)dtlb{ern in ~u~tWerg.

Cum Priviiegio Sscre Cefore.e Mlljeflllti4.

SLAVA VOJVODINE KRANJSKE

TOJE RESNICNA, TEMEUITA IN PRAVA LEGA IN USTROJ V MARSIKATERI STARlIN NOVIZGODOVINSKIKNJIGISICERSLAVNOOMENJENE, VENDAR DOSLEJ SE NE PRA V POPISANE RIMSKO-CESARSKE DEDNE DEZELE, S POPOLNIM IN IZCRPNIM POPISOM VSEH NJENIH POKRAJIN, DOLIN, POU, GOZDOV, GORA, TEKOCIH IN STOJECIH VODA, ~ODZEMELJSKIH GORSKIH JEZER, ZLASTI SVETOVNO ZNANEGA CUDEZNEGA CERKNISKEGA JEZERA, CUDOVITIH JAM IN MNOGO DRUGIH NENAVADNIH NARAVNIH CUDEZEV, PRAY TAKO RASTLlN, RUDNIN, DRAGIH KAMNOV, STARIH NOVCEV, ZIV ALI, PTIC, RIB lTD., RAZEN TEGA OKOLISEV, GOSPOSTEV, GRADOV, MEST, TRGOV, OBMEJNIH STAVB IN TRDNJAV IN NJIH NEKDANJIH IN DANASNJIH LASTNIKOV ALI PREDSTOJNIKOV, POVELJNIKOV, PREBIVALCEV, JEZIKOV, NAVAD, NOS, OBRTI, OPRAVIL, VERE, SVETNIKOV, PATRIARHOV, SKOFOV, REDOV, ZUPNIJ, CERKVA, SAMOSTANOV ITD., DOSTOJANSTEV, SLUZB, SODISc, STANOV IN DRUZIN; TUDI DEZELNIH KNEZOV, LETOPISOV,STARIH I NOVIH ZNAMENITOSTI

PO LASTNI PRAY NATANCNI PRIPOVEDI, PREISKAVI, IZKUSNJI IN

Z ZGODOVINSKO-TOPOGRAFSKIM OPISOM

V PETNAJSTlH, A V STIRI GLAVNE DELE RAZDELJENIH KNJIGAH S STEVILNIMI CRTEZI IN L1CNIMI BAKROREZI IZDAL BARON

JANEZ VAJKARD VALVASOR,

SLAVNIH KRANJSKIH DEZELNIH STANOV STOTNIK DOLENJSKE STRANI IN CLAN ANGLESKE KRALJEVSKE DRUZBE, A V CISTO NEMSCINO SPRAVIL IN NA ZELJO S PRENEKATERIMI DODATNIMI RAZLAGAMI, Z OPOMBAMI IN S PRIPOVEDMI RAZSIRIL ERASMUS FRANCISCI, SVETNIK GROFOVSKE

HISE HOHENLOH IN GLEICHEN. LJUBLJANA

ANNO MDCLXXXIX.

NAJDE SE PRJ WOLFGANGU MORITZU ENDTERJU, KNJIGARJU V NURNBERGU.

lZDANO Z ZASCITO SVETEGA CESARSKEGA VELICANSTVA

BESEDILO K SLIKI NA STRANI II.

Sodobni portret v polni vojni opravi. V okviru so poleg imena nasteta njegova posestva in njegova sluzba, t.j. stotnik dolenjskih pescev, ter clanstvo angleske Kraljevske druzbe. Na spodnjem koncu okviraje Valvasorjev grb. Zgoraj na levi je astrolabium ali zvezdomer, na desni pa globus. V ozadju na levi je z bobnom, mecem, puskarni itd. poudarjeno Valvasorjevo vojasko delovanje, na desni s knjigami in zemljepisno karto pa njegovo ucenjasko delo.

Posvetilo pod podobo se glasi:

Aspice, quisquis ades, mecumque fateberis ipse; haec saris illustrem monstrat imago virum.

Quam sat stemma vet us, quem sat pulcherrima virtus

illustrat meritis Marte et in Arte probis.

Invidet hunc patriae Parnassea turba et Apollo. quis quantusque is sit, scripta lege, acta vide.

Kdor si ze tu, poglej, pa bos z mane potrdil: ces, podoba le-ta slavnega kaze moza.

Star odlikuje ga rod, krasi ga sijajna vrlina, hvali njegovih zaslug rnec je glasnik in pero.

Trop parnaski, Apolon celo ga zavida ocini; kak je in koliksen moz, dela njegova uce!

Submississime dat (d(onat) d(edicat) Matthias Greischer,

Chalcographus Viennae, Austriae.

Najponiznejse poklanja in posveca Matija Greischer, bakrorezec na Dunaju. Prevedel Anton Sovre

VI

OB NOVEM NATISU VALVASORJEVE SLAVE VOJVODINE KRANJSKE

Sa Krajno premoshen, Sa Krajno uzhen,

Sa Krajno uboshen, Sa Krajno rojen.

Jakob Zupan

Kranjska Zhbeliza I - 1830

Iz bogate zakladnice, ki nam jo je zapustil Janez Vajkard Valvasor 0 nasi zemlji in njenem ljudstvu v svojem znamenitem delu »Die Ehre des Hertzogthums Crain« - »SLA VA vojvodine Kranjske«, smo vse do pred nekaj desetletij nudili slovenskemu bralcu Ie raztresene drobce zapisov narodopisne in najpogosteje krajepisne

vsebine. .

Tujemu in v prvi vrsti dornacemu ucenemu svetu pa je bilo ime in dele Valvasorja vedno visoko cenjeno: nanj se je opiral Linhart pri svojem »Poskusu zgodovine Kranjske« in za njim vsi nasi zgodovinarji. Tudi Preseren ga je »navduseno prebiral« ter pri prvi objavi balade »Povodni moz« v prvih bukvicah Cbelice v naslovu dodal »balada is Valvasorja«.

Bogastvo, zbrano v stirih velikih in debelih Valvasorjevih knjigah, pred 300 leti napisano in natisnjeno v nemskem jeziku, prepredenem z latinskimi citati in odlomki, nam je pred zadnjo vojno zacel odkrivati in prevajati profesor dr. Mirko Rupel. CiU njegove tezke naloge je bil izdaja dveh knjig se zivega branja iz vsega, kar je natisnil Valvasor na Bogensperku ali na Nemskern. Izbrano delo z naslovom »Valvasorjevo berilo« naj bi izslo v dveh knjigah zbirke Akademska biblioteka, ki jo je izdajala istoimenska zalozba Si!vestra Skerla v Ljubljani. V prvi knjigi je na 306 str. osmerke izsel izbor iz prvih sestih knjig »Slave vojvodine Kranjske« s prilogo zelo pomanjsanih podob in kart (8 + 2). Izid druge knjige z zakljucnirni poglavij iz SLA VE in dodatkom iz drugih Valvasorjevih del ter s spremno studijo 0 avtorju je preprecila okupacija. (Knjiga je bila deloma ze natisnjena!).

Prevajalec se temu delu ni odrekel. V pocastitev 400-letnice prve slovenske tiskane knjige je pripravil dopolnjeno izdajo »Valvasorjevega berila« v eni knjigi, ki jo je izdala zalozba Mladinska knjiga ob koncu leta 1951.0 svojem delu je zapisal: »Pri izbiru so odlocali oziri na avtorja in bralca. Zato so v knjigo sprejeti predvsem odstavki, ki so znacilni za Valvasorja, ter tisti, ki utegnejo zanimati danasnjega bralca, poglabljajocega se z ljubeznijo v naso preteklost. Kar je v Valvasorju nasega, naj nam postane bolj dostopno, kakor je v nemskern, prenatrpanem in marsikje v tezko umljivemjeziku ... Odlomki so prevedeni natancno po izvirniku«. Tako je ob koncu leta 1951 prvic v celoti izslo »Valvasorjevo berilo«. Knjiga je imela na zacetku vlozek s sliko Primoza Trubarja (narisal Elko Justin) in napisom: »To dele je izdala Mladinska knjiga ob stiristoletnici prve tiskane slovenske knjige.« Na uvodnem mestu je bil Ruplov prvi slovenski obseznejsi opis Valvasorja. Od 332 str. prevodov je bilo 317 str. iz SLAVE!

VII

Izdaja je posnemala izvirnik SLAVE: velika oblika knjige v cetverki, tisk v dveh stolpcih in dveh barvah (crno - rdece), bogato slikovno gradivo med besedilom in v prilogah, izbrana oprema (usnje in polusnjena vezava). Slike in priloge sta izbrala prevajalec in grafik Elko Justin, ki je izrisal celostranske napise posebej za vsako poglavje, zacetne crke ter okrasne letvice. Napisi za posamezne knjige (Buch) in inieiale so bili v rdecem tisku.

Najvec gradivaje Rupel izbral iz druge, tretje in cetrte ter iz enajste knjige, imenovane »knjiga gradov«, najmanj pa iz osme, devete in desete knjige. Popoinoma je odklonil knjige, kijihje delu dodal Franeisei*. V pregledu vsebine celega dela jihje oznacil za nepomembne, brez veljave in sibke, Dopolnjeni vsebinski pregled navajamo tudi v nadaljevanju tega uvoda, ker nam podaja podobo eelotnega dela ter uvaja bralca v to izjemno Valvasorjevo ustvaritev.

Ta prvi izbor in prevod iz tako obseznega dela z bogatimi opombami prevajalca, izvirnega slikovnega grad iva in izjemne graficne podobe knjige je bil sprejet z vsem priznanjem. S knjigo smo se dostojno oddolzili avtorju, saj je pray ob pripravljanju tega dela in njegovem natisu postal »uboshen«!

Drugi, izpopolnjeni natis Ruplovega prevoda je pripravil Branko Reisp v manjsi obliki (velika osmerka) brez Justinovega deleza in dvobarvnega tiska. Izsla je pri Mladinski knjigi 1969. Pred tern je pripravil B. Reisp se izbor prevodov SLAVE za zbirko Kondor, ki je namenjena srednjesolcem.

Ze na zacetku delovanja prvega slovenskega knjiznega kluba Svet knjige je dozivela Rupel-Justinova izdaja delen ponatis v fotoposnetku in v izbrani no vi opremi (papir, vezava) str. 1 - 315 + 20, t.j. eeloten izbor iz SLAVE Z opombami. V tej izdaji je bila Ruplova spremna beseda premaknjena na konee. Tako je knjiga upraviceno dobila ime SLA VA VOJVODINE KRANJSKE. Ze naslednje leto je sledil njen ponatis. V slovenske domove je prislo cez dvajset tisoc izvodov te odlicno opremljene izdaje!

o velikem zadoscenju, s katerim sprejema slovenski bralec lepo in vsebinsko bogato knjigo, izpricuje nov natis SLA VE, kije sedaj izsel za clane kluba kot knjiga cetrtletja v 40000izvodih. Ta natis je brez Ruplove spremne besede, katero naj nadomesti prva slovenska monografija 0 Valvasorju, ki je izsla 1983 pri Mladinski knjigi z naslovom »Kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor.« Avtor Branko Reisp nam v izcrpnih in dokumentiranih poglavjih: Rodbina - Mladost - Graficni zavod - Siava vojvodine Kranjske - Zadnja leta - ob bogatern slikovnem gradivu podaja med besedilom in ob barvnih prilogah strnjena in dopolnjena vsa dosedanja dornaca in tuja dognanja 0 Valvasorju, njegovem deluin pomenu v nasem casu in prostoru.

Naso izdajo dopolnjuje avtorjev povzetek iz imenovane knjige, ki je na tern mestu prvic objavljen. Tako naj bi ta knjiga prispevala h globljemu spoznavanju in temeljitejsi oceni vrednosti, ki so v delu nasega velikega rojaka ohranjene in bode ostale trajno zive .

• Erasmus Francisci (Lubeck 1624 - 1649 Niirnberg). polihistor. pravnik , vzgojitelj plerniskih sinov ter v svojem casu priljubljcn pisec knjig za ljudstvo (danes povsem neznanl) je zadnja leta sodeloval s tiskarjem in knjigarjem Endterjem. Tako je prevzel Valvasorjev rokopis v pripravo za naris (redakcijo) in opravljal nato tudi korekture. Njegova zasluga je. da je to veliko deja izslo v razmeroma kratkem casu.

Pred SLAVO je tisk ar W. M. Endter v Niirnbergu natisnil Valvasorjevo topografijo Koroske - album z 230 slikami v enaki obliki.

VIII

PREGLED VSEBINE

Valvasorjevo izjemno in nenavadno obsezno knjizno delo, ki tudi zunaj ozje domovine vzbuja vse od izida dalje zanimanje, je danes ze velika knjizna redkost. Podatkov 0 visini naklade ni, domnevamo pa, da naklada ni segala cez 800 izvodov; od tega je ohranjena dobra cetrtina.

Celotno delo v stirih knjigah ima 3532 strani folio oblike (kvart ali cetverka 33 x 21,5 em) s 528 podobami med besedilom in 24 slikovnimi prilogami, ki obsegajo po dva, stiri in tudi vee Iistov. (Panorama Ljubljane je na sestih listih.) Razdeljeno je na petnajst vsebinsko zakljucenih enot z imenom Buch = knjiga tErstes Buch, Zweytes ... itn.). Knjige so vezane v stiri dele v naslednjem redu in zaporednem ostevilcenju:

PRVI DEL steje 752 strani; od tega je (52)* strani neostevilcenih, Ta del knjige v izbranem tiskovnem gradivu je verna podoba tedanjih izdaj. Obsega: avtorjevo posvetilo kranjskim stanovom, prigodne pesni tve prijateljev - domacinov in tujeev v cast avtorja in njegovega dela, uvodne besede avtorja bralcu ter pregled virov in gradiva. A vtorji so si taka voscila sami narocili, kar potrjuje tudi ohranjeno Valvasorjevo pismo Kraljevski druzbi v Londonu**. Iz pisma sledi, da so bile te strani knjige nazadnje tiskane. Zatem sledijo vsebinsko zaokrozene knjige od prve do petnajste, vsaka z novim naslovnim listom. Tiskje v dveh stolpcih z opombami na robu (marginalije). Snov vsake knjige je razdeljena na poglavja (Capittel) s povzetkom vsebine na zacetku.

Prva knjiga (stran 1-96) obsega splosni predgovor, ki ga je po svoje napisal Franeisei. Razpravlja 0 narodih, ki naj bi v najstarejsih casih prebivali na ozemlju Kranjske dezele. Rupel je oznacil to pisanje za nepomembno in brez vrednosti.

Druga knjiga (str. 97-298), ki jo avtor oznacuje kot kratko ali sumaricno topografijo ali krajepis dezele, prinasa pregleden opis, ki naj uvede bralca v naslednje knjige.

Tretja knjiga (str. 299-464) popisuje gore, gorovje, podnebje in vreme, vodovje, rastline, zivalstvo ter rude in rudnike na Kranjskem, se posebej pa zivosrebrni rudnik v Idriji.

Cetrta knjiga (str. 465--696) obsega popis naravnih redkosti in posebnosti dezele in njene podzemeJjske vode ter jame. Prvi del zakljucuje izcrpni popis Cerkniskega jezera, s katerim si je avtor pridobil clanstvo v Kraljevski druzbi v Londonu.

DR UGI DEL ima 836 + (2) = 838 strani v naslednjih stirih knjigah:

Peta knjiga (str. 1-268) obravnava zgodovino narodov, ki naj bi in ki so ziveli na Kranjskem pred frankovsko oblastjo (avtor Francisci).

Sesta knjiga (str. 269-370) govori ° jeziku, nosi, segah in navadah sedanjih prebivalcev dezele ter ° solanju v mestih; v dodatku nasteva na Kranjskem rojene pisatelje in njih delo.

Sedma knjiga (str. 371-490) je posvecena verstvu: poganstvo, pokristjanjenje, reformacija in protireformacija na Kranjskem; govori tudi 0 verskih obicajih in praznoverJu .

• Stevilo v okroglem oklepaju oznacuje neostevilcene strani . •• Glej SIr. XIII-XV!

IX

Osma knjiga (str. 491-836) dopolnjuje prejsnjo; navaja svetnike, ki so v kakrsni koli zvezi z dezelo, nato patriarhe, skofe in redove ter zupnije.

TRETJI DELje najobseznejsi; ima 1128 strani + 2 neostevilceni. Ta del sestavljajo 'tri knjige in sieer prvi dye s po 396 str. ter posebej ostevilcena tretja S 730 str,

Deveta knjiga (str. 1-122) obravnava ustavo in upravo ter sodstvo in plernstvo na Kranjskem.

Deseta knjiga (str. 123-396) obsega zgcdovino vojvod in kranjskih dezelnih knezov.

Enajsta knjiga (str. l-730) je »knjiga gradov« irnenovana; obsega topografski opis kranjskih mest, trgov, gradov in samostanov po abecednem redu. Valvasor obravnava najprej irne kraja, lego, zidavo in okolico, potem navaja zgodovinske podatke 0 prvotnih lastnikih in njih naslednikih ter opise vaznejse dogodke tistega kraja. Posebno izcrpen je pri pornembnejsih gradovih, samostanih in mestih. Rojstnemu mestu Ljubljani se je oddolzil z zeJo obsirnirn samostojnin popisom.

CETRTI DEL steje 814 strani; od tega je (70) neostevilcenih. Sestavljajo ga stiri knjige z locenim ostevilcenjem.

Dvanajsta knjiga (str. 1-134 + (2) opisuje Hrvasko in Morsko krajino, zlasti trdnjave na rneji s Turki, ki so bile vazne za obrarnbo nasih krajev.

Trinajsta knjiga (str. I-t12) obravnava prazgodovino dezele. Je dele Franciscija in velja med vsemi knjigami za vsebinsko najsibkejso.

Stirinajsta knjiga (str. 113-296) opisuje dezelo v obdobju Rimljanov, v casu preseljevanja narodov in frankovske oblasti.

Petnajsta knjiga (str. 297-610) nadaljuje predzadnjo knjigo z opisom Kranjske dezele pod avstrijskirni eesarji.

Na koneu je dodanih (62) strani kazala - register, v katerem so zabelezene najpornembnejse reci celotnega dela po knjigah in straneh.

Podroben in kriticno ovrednoten pregled vsebine SLA VE je v irnenovanern delu dr. Branka Reispa na str. 193-263.

BRALCU V NAPOTEK

Prevajalecje ohranil med besedilom graficne znake iz izvirnika in dodal tudi svoje. Ti znaki so:

Zvezdico ob besedije postavil Valvasor sam (npr.: ». .. Cerknisko jezero, ki bom" ° njern ... ), da poudari to, kar je sam dognal, videl ali preizkusil. Sodelavec E. Francisci ponovno opozori v svojih obdelavah gradiva na izvirnega avtorja, tako: »Zvezdica pri besedi jaz porneni osebo gospoda glavnega avtorja tega dela, narnrec gospoda barona Valvasorja.«

Stevilka ob besedi je Valvasorjevo opozorilo na vir (ta je naveden pod crto), iz kateregaje crpal podatek. Popolni naslovi virov so popisani na zacetku prve knjige (neostevilcene strani) in so za bra1ca nezanimivi.

Tri pike ( ... ) ob koncu stavka ali odstavka (kar je najpogosteje), je doda! prof. Rupel in stem oznacil, da je nadaljnje besedilo iz izvirnika kot rnanj vazno, nepomembno ali zastarelo.

x

Da bo razumljivo sosledje posameznih delov ali knjig, naj opozorimo, da je prireditelj v celoti izpustil prvo, peto, trinajsto in stirinajsto knjigo. To velja tudi za poglavja (Capittel) v posameznih knjigah, ki so oznacena z zaporedno rimsko stevilko tako kot v izvirniku. Tudi tu so manjse in vecje vrzeli. Npr. stran 20-21: ko sledi III. poglavju VII. poglavje.

Opombe sledijo v zaporedju strani od 1-315; stran je navedena na levem ali desnem robu besedila.

SLIKOVNI DEL

Zelo bogat slikovni del Valvasorjeve DIE EHRE ... , ki ima cez 500 slik med besedilom in tudi lepo stevilo prilog z zemljevidi in panoramami mest, prica 0 avtorjevem razmerju do Iikovnega ustvarjanja kakor tudi 0 Ijubezni, s katero je pripravljal in izdal to svoje znamenito delo, v katerem naj bi poleg besede tudi slike pricale svetu 0 njenih posebnostih in lepotah. Po izboru RupIa in Justinaje v nasi knjigi le desetina teh ilustracij. Po veliki vecini je vse slikovno gradivo SLAVE nastajalo na podlagi risb, ki jih je narisal Valvasor sam, ko je od kraja do kraja prepotoval dezelo. 0 tern sam pravi: » ... Hotel sem v baker spraviti topografske risbe brez opisov. Tako sem sam prerisal vsa mesta, trge, samostane in gradove, poleg tega pa povsod zmeril dezelo s svojim viatorio astrolabio.« Veliko tega, kar je videl in slisal od domacinov, je ohranil v risbi, tako nose, obicaje in krajevne posebnosti.

Od zarisa do natisa podobe v knjigi pa je bila tedaj se dolga pot, ki je terjala izkusene roke risarjev in bakrorezcev. V ta namen je ustanovil v samem gradu Bogensperk naso prvo bakroreznico in tiskarno za odtise le-teh, kar je lepo napisal tudi v nasi knjigi. (Glej izpis iz enajste knjige, stran 256!) Poleg slikovnega grad iva za SLA VO so nastajali tukaj plosce in deloma tudi njih odtisi za vse druge knjige, ki jih je izdal Valvasor v casu od 1676 do 1689, tj. nad 1200 razlicnih podob. Vecina slik v nasi knjigije oznacena (siginirana) z imeni Koch in Trost; verjetno so tudi neoznacene slike njiju delo. Oba sta nasa rojaka.lvan Koch (ok. 1650-1715) iz ugledne druzine v Novem mestu je bil slikar. Kje se je izucil, ni znano. Bil je ponovno izbran za mestnega sodnika. Andrej Trost (ok. 1643 -1708) rojen nekje na Stajerskem, nazadnje deloval v Gradcu. Kot bakrorezec je podpisan pri vseh Valvasorjevih izdajah.

POMEN IN VREDNOST

V vsem, kar namje zapustil Valvasor v svojem znamenitem delu, zaznavamo veliko in iskreno ljubezen do do mace zemlje in kranjske dezele. Zelel je, da bi njegovo domovino spoznal tudi tuji svet. Ta zelja ga je tu in tam zapeljala tudi v povelicevanje.

Jezik dornacega prebivalstva, to je slovenski jezik, je kar do bro poznal in tudi cenil. Pri vsakem krajevnem imenu je poleg nemskega zapisal tudi slovensko ime. Zavedal seje, daje poznavanjejezika temeljni pogoj za raziskovalca. 0 zupniku iz Ravenne, kije pred njim raziskoval posebnosti Cerkniskega jezera.je zapisal: »Bil je vedecen in razgledan moz. To in ono je kar precej dobro opazil, pa se vedno oddalec ne vsega dojel zato, ker ni poznal in razumel kranjskega jezika.« V

XI

poglavju 0 kranjskern jeziku pa je se posebej grajal Ljubljancane, res, da govorijo zelo pokvarjeno dornaci jezik in vsak dan slabse; navede1 je tudi primere.

Med obiskorn Istre je zapisal tudi primer, zal edini, Ijudske pesmi. V drugi knjigi SLA VE je zapis vecerne molitve, ki je ohranjena v vee variantah,

Z opisom dezele in prebivalstva nam je Valvasor ohranil zernljepisni prerez in kulturno podobo tedanje Kranjske dezele, to je vecji del Slovenije. Zato je prof. Rupe1 zapisal: »Valvasorju pripada odlicno rnesto v slovenski kulturni zgodovini. Mimo njega ne more, kdor raziskuje slovensko preteklost, pa najsibo v katerem ze koli podrocju , "j kakor tudi zaradi vsega, kar ze je, ce ze ne po besedi, po duhu nasega v njem.«

Bogomil Gerlanc

XII

VALVASORJEVO PISMO

Med zelo redkimi in Ie v tujini ohranjenimi Valvasorjevimi rokopisi (povecini pi sma) je tudi pismo, v katerem je vecj: del vsebine v zvezi s tiskom Die Ehre des Hertzogthums Crain. Pismo je bilo naslovljeno na tajnika Kraljevske druzbe - The Royal Society v Londonu in govori 0 posiljki razprave 0 Cerkniskem jezeru. Rokopis je bil tedaj ze v Londonu, saj je bil Valvasor 14. decembra 1687.leta izvoljen za clana te znamenite najstarejse, leta 1660 ustanovljene angleske akademije znanosti. Tajnik druzbe je bil profesor Thomas Gale.

»Opis vojvodine Kranjske bo takorekoc kranjska kronika, v kateri bo kar veliko zanimivosti. Bo veliko delo s kar 400 polami in vee ko 500 slikami. To bo precej zanimiva knjiga. Do zdaj je natisnjenih nad 200 pol. Bri ko bo delo dotiskano, ga posljem Vasemu gospostvu. Zelo velika cast bi bila zame, ko bi mi bilo dano, da bi dobil od Kraljevske druibe, ali vsaj od tega ali onega njenega dana ali od vee izmed njih, kako hvalno pesem na zgoraj omenjeno mojo knjigo, da bi se na zacetku natisnila. Ker se v teh krajih taka ret zelo ceni, bi mi bilo to v veliko cast. Knjiga pa vsebuje naslednje: Izvor imena Kranjske, prve prebivalce , kranjske vojvode in vladarje, vse sluibe na Kranjskem, nravi, razlicne nose, jezike, navade prebivalcev, sk ofe , svetnike, vero, upravo, vojske, rastline, iivali, rude, gore, reke, podnebje, zanimivosti, redkosti in cudovitosti, pisatelje, grbe plemicev, nase turske meje na Hr vaskem , v Siavoniji in Dalmaciji ter naposled vse, kar se lice Kranjske.«

Iz Ruplove izdaje VALVASORJEVEGA BERILA - 1951

Faksimil pisma po fotografiji iz arhiva imenovane druzbe in objavi v delu Branka Reispa. SIr. 179-80.

XIII

XIV

, /,~ ....

"tI~ rj,'" -ad

~. S~ICt..2!.~~~;~

~~~·':'CH"':-S.~. ~~~,/~7'

JI:r!-~~~~'~'

J~ltItu ~ ~:"___A:' 4¥.Al _. If 1 "~ ~

~ ~S1~JUM,II~ v~HtJ'

xv

XVI

IZBRAL IN PREVEDEL MIRKO RUPEL ILUSTRIRAL IN GRAFICNO OBLIKOVAL ELKO JUSTIN IZDAJO ZASNOVAL IN UREDIL BOGOMIL GERLANC SPREMNO BESEDO PRISPEVAL BRANKO REISP LIKOVNO UREDIL IN OPREMIL JULIJAN MIKLA VCIC

BRALEC naj uposteva naslednje znake in opombe:

Zvezdico ob besedi je postavil Valvasor sam (npr.: » ... Cerknisko jezero, ki born" 0 njem ... «), da poudari to, kar je sam dognal, videl ali preizkusil. Sodelavec Francisci ponovno opozori v svojih obdelavah gradiva na izvirnega avtorja, tako: »Zvezdica pri besedi jaz pomeni osebo gospoda glavnega avtorja tega dela, namrec gospoda barona Valvasorja.«

Tri pi ke ( ... ) ob koncu stavka ali odstavka (kar je najpogosteje), je dodal prof. Rupel in s tern oznacil, da je nadaljnje besedilo iz izvimika kot manj vazno, zastarelo ali nepomembno izpustil.

Stevilk a ob besedi je avtorjevo opozorilo na vir (ta je naveden pod crto), iz katerega je crpal podatek. Popolni naslovi virov so navedeni v uvodu v prvo knjigo in so za bralca nezanimivi. 0 tern pove avtor bralcu se kaj vee na str. 9, po potrebi pa je to razlozeno tudi v prevajalcevih opombah.

Da bo razumljivo sosledje posameznih knjig, naj opozorimo, da je prevajalec v celoti izpustil prvo, peto, trinajsto instirinajsto knjigo. To velja tudi za poglavja, kjer so manjse in vecje vrzeli; npr.: v drugi knjigi sledi III. poglavju VII.

Opombe od str. 317 dalje sledijo v zaporedju str. 1-315; stran je navedena na levem ali desnem robu besedila.

NASLOVNA PODOBA - v tedanjih knjigah obieajna pokJonitvena slikaje v izvimi izdaji na drugem listu. SJika kaze Kranjsko, ki se bliza na prestoJu sedeci Avstriji; Kranjsko sprernljajo vera, hrabrost in deJo. AngeJ s trobento nad njimi razglasa:

His formis Justrata novis patet orbe videnda Camia fida Deo, Camia fida Duei.

V luci teh novih podob odpira pogJedu sveta se Kamia, vdana Bogu, vojvodi vdana zvest6.

PrevedeJ Anton Sovre

p

o

s

v

E

T

I

L

o

v

PRE MIL 0 S T N I, MIL 0 S T N I, U K A ZU Joe I

v

IN PRESPOSTOVANI GOSPODJE

KOJE POSTEN rodoljub dol zan casti svoje domovine v vseh potrebnih primerih kri in zivljenje, ji je dol zan v pray nic manjsi meri sluziti s peresom, da v svetu pri vsaki priloznosti zaslovi, Ta Cast, pravim, zavezuje ne le orozje, ki ga nosimo ob strani, ampak tudi tisto, ki ga nosimo za usesom, namrec pero, ce smo oboje vajeni sukati. Zakaj pray ista narava, ki nam je vsadila ljubezen do domovine, nam je naklonila tudi najrazlicnejse moznosti za pospesevanjenjene slave ter nam nalozila dolznost, da ji z vsemi mocmi sluzimo. Zategadelj moramo domovino ljubiti in spostovati tako kakor starse. Da, ce postava preucenega Platona v tem kaj velja, bi morala domovina glede ljubezni imeti prednost pred oeetom in rnaterjo.v'

Gotovo je veliko Ijudi to Platonovo sodbo podpisalo s svojokrvjo, prelito za domovino. Torquatus jo je potrdil in podpisal z glavo lastnega sina, ki ga je v slavo in blaginjo domovine izrocil krvniski sekiri in stem tako rekoc lastno oeetovsko sree zrtvoval vojaski diseiplini, vzdrzevalki rimske drzave. Mueius Levicnik jo .jepodpisal s prizgano in smodeeo se pestjo in porabil za podpis zareee oglje namesto zlatih crk. Tako bodo tudi sieer vsi narodi soglasno potrdili, da je treba svoje domovine cast in blaginjo pri vsaki ,priloznosti pospesevati, in je potemtakem odvee, da bi to neovrgljivost se z nadaljnjimi dokazi podpirali.

V svesti si tega,menim, da sem dolzan, svojo drago domovino Kranjsko ne le sam zase castiti, marvec zarke njene slave tudi v "daljni svet posiljati, zlasti ker sem opazil, da lezi ta odlicna vojvodina Kranjska s svojimi imenitnimi lastnostmi, ceprav je lep biser med eesarskimi dednimi dezelami, vendarle prj mnogih tujeih zavita v globoko nepoznanje ali da je cesto ne sodijo in eenijo nic bolj razumno kakor tisti preprosti sviear dragoeeni demant mogocnega vojvode Karla Burgundskega; saj sem moral na svojih popotovanjih z najveejim zaeudenjem eutiti, da v tujini le malokdo 0 Kranjski kaj natancnega ve, dasiravno so to zlahtno zemljo i mogocni Rimljanii stari Nemei imeli ostro na merku in z obeh strani nic drugaee gledali nanjo kakor na kljue, ki utegne zapirati oboje, Italijo in N emcijo,

a) Plato V. de LL. p. 847.

3

ker so planine te dezele enimkakor drugim rabile za visoko predzidje, branik in oklep njihove varnosti. Pray zato, da bi drzali Panonijo na uzdi, so imeli omenjeni Rimljani na Kranjskem moean tabor, kakor so tudi razni rim ski cesarji le-tod ne samo prehajali, ampak se nekateri tudi radi mudiIi, da ne govorim 0 tem, da bi bile morale tudi premnoge znamenite, spomina in ogleda vredne reci, ki so to dezelo pred mnogimi drugimi nekaj s eloveskimi deli, nekaj po naravi sami poplemenitile, tuji vedecnosti priporociti jo in prenekatero i topografsko i zgodovinsko pero z vee stvarmi napolniti, kakor se je doslej zgodilo; zakaj Merianova Topografija, pa tudi Megiser in drugi 0 Kranjski le kaj skop6ma govore. Ta misel je mojemu obcudovanju eesto primesavala zlovoljo in jezo, da se stari Grki, pa tudi danasnji popotniki veckrat v svojih spisih ali potopisih mnogo manjsim stvarem kar ne morejo naeuditi in jihna vso sapo hvalijo in oznanjajo, nasprotno pa mimo te vse pozornosti vredne dezele s pray varenim ali celo nemim peresom: poletavajo kakor zerjavi iz strahu pred orli mimo gorovja Taurusa, eeprav bibilo moglo Kranjsko takim pametnim zerjavom pokazati eel zaklad eudovitosti, ki mu jih je dala narava, kakor izprieujeta, dasi Ie deloma, Zeillerjeva in Braunova potopisnaknjiga.

Vendar ne gre devati tega na rovas osabnemu mrzenju ali .preairanju, temvec je to pripisovati Ie njihovi pomanjkljivi poueenosti. Zakaj po drugih krajih se podvizajo, da spravijo ogleda in branja vredne stvari in naprave eimprej v tisk, ter jih izrocajo razpetim perutim dalec donecega svetovnega slovesa, Kranjska pa se je zadovoljila stem, da bi bilaopisovanja vredna, in je bolj gledala na to, kakor pa da bi se 0 njej veliko pisalo, saj je zmerom cenila boljvrednost hvale kakor hvaljenje, bolj dejanje kakor besede. Zakaj, ceprav sem v raznih starih izvirnih spisih bral marsikatero slavno dejanje in poeetje Kranjcev, je bilo vendar 0 njih do malega manj be sed, kakor je del.

Kakor sem se pa nad to parcialnostjo ali pristranostjo ee ze ne eisto onemelega, pa vsaj hripavega slovesa tako glasovitih stvari ne brez upravicenosti po malem jezil, tako me je z druge strani navdajalo obzalovanje, da bi taka skritost in nevednost pri vedozeljnih tujcih zasencevala hvalevrednost kranjskih naravnih cudes in drugih znamenitosti te dezele. To me je temhuje bolelo, eim bolj sem gorel za cudezno umetelnost narave, in vendar nasel tako malo tujih uses, ki bi mi ne hila verjela ali bi bila celo podvomila, kadar sem napeljal besedo eetudi sarno na enD ali drugo tujo nara vno redkost.

Ko sem se nato vrnil v domovino in ugledal tu pray take, da, celo vecje naravne cudeze, me je zamikaIo, da bi nejevernost in nevednost tujcev odpravil z obsirnim opisom vojvodine Kranjske, za trdno upajoe, da born storil prijetno uslugo ne le sodobnemu ucenemu svetu, ampak tudi

zanamcem, ce odkrijem poleg drugihposebnosti te dezelo tudi umetniske zakladnice naravev njej ter tako z oznanitvijo tega sonca, reei hocem Z obelodanjenjem slave te vojvodine, prezenem sence njihove nevednosti ali rnrak njihovega dvoma.

Spocetka sicer, se preden je zagledalo beli dan uceno delo rajnega doktorja Schiinlebna, namrec njegova »Carniolia antiqua et nova«, sem nameraval popisati le nasa cudesa in dezelno zgodovino ter jih okrasiti z bakrorezi; zato sem ze tedajdal napraviti nekaj potrebnih ploskanic. Ko pa je zatem omenjeni doktor Schonlebsn zaradi smrti zapustil delo nepopolno, ker je, dalje, njegovo delo bilo pisano v latinskem jeziku in se povrhu bolj poglabljalo v tuje ko dornace stvari, bolj, pravim, razpravljalo o tujih idezelah ko 0 Kranjski: se mi je zdelo - ker ponuja Kranjska sarna opisovanja vrednih stvari rajsi prevec kakor premalo - bolje, da bralca ne odpravim Ie z naravnimi cudesi in zgodbami, ampak da ga nasitim s popolnim popisom vojvodine, njenihpetih delov, pokrajin, rastlin, rudnin, rek, zivali itd., seg, vere, svetnikov, skofov, zupnij itd., vlade, rodovin, dezelnih knezov, mest, ohmejnih krajev in zgodovine ter predstavim tako svetu slavo svoje domovine v nemskem jeziku in jo ponazorim s peresom in bakrom.

Da se pa popolni sijaj moje domovine ne bi morda kaj pomanjsal zaradi nepopolne ali neskladne nemseine, rnarvecda bi se ta odlicna podoba easti (rnislim to prezlahtno vojvodino) tako rekoc s primernimi barvarni oslikala, sem svoj sestavek, ki je nastal veeidel iz rnojega neutrudljivega raziskovanja in izkusnje, zaupal mnogokje izredno priljubljenemu in z mnogimi spisi izkuse nemu peresu slavno mi znanega in dobro priporocenega gospoda Erazma Franciscija, da bi mogel stopiti na dan v licno tkani praznji suknji, namrec v cisto nemskem, jasnem in prikupnem govornem skladu. In on ni Ie mojih opisov po svojem nacinu uredil in oblikoval, ampak je tudi z mojim dovoljenjem dodafpojasnjujoce pripombe, vcasih tudi podobne zgodbe, vrh tega pa v prvi knjigi sam temeljito odkril doslej skriti, upostevanja vredni izvor imena Kranjske in v peti knjigi obsirno popisal starodavne prebivalce te dezele.

Kakor pa hi se okras imenitne ladje s slavo vred kaj lahko razbil ob cereh, ako ne bi izkusen Palinur vodil njenega krmila, pray tako bi tudi slava vojvodine Kranjske ne mogla dolgo obstati, ako bi za zvezdo severnico ali vodnico ne imela takih oei, ki odseva iz njih rod, dostojanstvo in razum. Ker pa se je ravno v slavi in sreci tako odlicne vlade ta .moja domovina danasnji dan povzpela do tako visoke stopnje in izredne odlike, stern da jo pod velicanskim, z zmagoslavjem ovencanim vladarjem povelieuje Vase knezje svetlosti, milostne prevzvisenosti in gospostva preslavna oblast in uprava ter visoko povzdiguje v njenih casteh Vasa

5

preimenitna modrost: me silno veseli, da prihaja ta Slava vojvodine Kranjske (ali njen zgodovinsko-topografski opis) na svetlo ravno v casu, ko svetijo dezeli taksne od sonca rirnskega cesarstva osvetljene zvezde kot castne luci in ko ustvarja njeno blaginjo vladanje tako modrih zezel.

Da bi od teh zarkov Vase slave tudi na to moje delo padel lep odsev, si usojam posvetiti ga Vasi knezji svetlosti, milostni prevzvisenosti in gospostvu v ponizni in pokorni vdanosti in prositi zanje milost in naklonjenost Vase visoke zascite, ker ne vern, kako bi rnoglo biti to delo delezno vecje easti, kakor ce mu osvetljujejo celo tako odlicne in slavne zvezde, da sijajneje niti Kranjska ni ovencana po svojih prekrasnih, visokih alpskih vrhovih.

Poterntakem upam, da boste Vi kot preslavni dezelni in castni stanovi te casti polnevojvodine vzeli to moje delo s prirojeno Vam priljudnostjo pod okrilje in ga z njo obvarovali pred nemilostnim pogledom.

2elec Yam iz dna srca povsod neugasljiv casten sijaj, Vasim visokim druzinarn ali dostojanstvom sreeno vladanje in neomejen ali vsaj cim dalje odmerjen castni potek Vasega z dostojanstvi odicenega castitega zivljenja ob trajnem spremstvu nebeskega blagoslova in varstva, se Vasi neprikrajsani milosti, blagovoljnosti in naklonjenosti ponizno priporoea

Vasi knezji svetlosti, milostni pr evzvisenosti in gospostvu

Dana na Bogensperku na Kranjskem, dne 15. aprila 1689.

ponizno vdani in sluzno obvezni

JANEZ VAJKARD VALVASOR BARON

6

Zast ij n o v o se nje te krajnske dezele k Ie-tern vse hvale vrednem bukvam krajnskiga popisvajna visoku ziahtnu rojeniga

GOSPUDA

JANEZA BAJKORTA VAI~VASORJA

frajerja iz Mudije inu Zavrha, gospuda v Bogensperko inu v Ljehtenberko, v dolejnskem kraje te krajnske dezele pesiceskega kapitana inu tovarsa engeleskega krajla tovarstva,

Je perseu enkrat taiste dan,

s tulikem prosnam perpelan!

o srecne dan, 0 sreena luc, katera imas tok veliko mue, de te bukve perpelas,

nem to pravo lue podas!

Vi,bukve, tudi srecne ste, zakaj vi mene rezsvetli te inu sterte, de moje ime ceu svet celo dobru ve.

Koker to sonee zj u trn u

lepse stane inu miadu,

nee mu ne more skodvati, oku je lih moglu prebivati za murjam delee pokopano inu s temnieam obdano - v glihe vize jest gore grem, lepu sveti ti percnem,

o srecne dan, ke mene rezsvetis, moje temnice pogebis l

Vi, bukve, pomagaste

inu pomuc perdaste skuzi veceniga gospuda Valvasorja, kir da,

de jest ta velik svet rezsvetiti morem zacet.

Vi mene mocnu hvalite,

moj glas povsod reztresite; kateri te hvale bode brau,

te besede bode prebrau:

o srecna krajnska zemla,

katera tuliku hvale perjemla od sojih senov, kotere je zrodila inu taku vesoku vecila,

Srecna mate s takem sadu,

kir je perneslo tvoje telu.

Bukve, tedaj pojte,

na vsem svetu stojte, po vseh dezelah leti te

inu moju cast donesite!

J oze! Zizenceli

PRECASTITEMU

BRALCU

LAVE VREDNI A VSTRIJSKI nadvojvoda Albertus s kito si je izbral za znamenje zemljemer z izrekom: Ni aspicit, non aspicitur. Kam je stem meril, se ne da ,za gotovo reei. Vendar domnevajo nekateri, da je kot velik zavetnik matematike in zvezdoslovja stem meniI, da zvezd ne mores videti, ee same ne pogledajo izza oblakov, Drugim, ki se jim zdi ta .razlaga prevec preprosta, je bolj wee ta, da ne more

nihce v nebeskih stvareh nie videti ali razumeti, kiga nebo samo milostno ne pogleda in napoji z milostnim vplivom ali ne razsvetli nebeski dun.

N aj bo neodloceno, katera razlaga j e odkrila pravi smisel in katera ne; menim pa, da prav lahko obrnem umni izrek nadvojvode, ki je nekoc tudi Kranjski vladal, na marsikaj, posebej pa se na to deselo, in da smem po pravici reei, da je danes noben tujec ne more temeljiteje poznati, razence si jo na lastne oci ogleda in ee si z neutrudljivo pridnostjo prizadeva za to, cesar mu nihce brez njegovega truda ne da, namrec za temeljito preiskavo njenega ustroja nad zemljo in pod njo. Ker pa si takega truda doslej nihce ni hotel naprtiti, smo do danes tudi v zemljepisnih delih 0 vendar pray znarneniti vojvodini Kranjski Ie malo vi deli, ceprav so razni uceni mozje, ki so obhodili veliko sveta, zeleli, da bi jo ze vendar kdo kakor druge vojvodine obsirno opisal,

Da bi torej dosedanjo pomanjkljivost po zelji odpravil, sem hotel stem izdati cim vecje delo in spraviti v njem na dan natancno podobo te dezele, tako da sem opisal ne sarno naravne lastnosti njenih tal, njenihpolj, gozdov, gora, rek itd., ampak tudi njenih prebivalcev zivljenje, opravila, sege, bogosluzje, skof'ije in duhovnistvo, vladne sluzbe, stanove, vitestvo, plemstvo, dezelne kneze, mesta, trge, gradove, cerkve, samostane in obmejne trdnjave kakor tudi dogodke, po letih razvrseene,

To seth dovrsil s tem bolj nepopisnirn trudom, cim manj se je kdo nasel (izvzemsi prijazno in usluzno pisarno za nekatere listine) , ki b] mi bilsel na roko s potrebnirn gradivom. Zakaj, kolikor mi je bilo mogoce, sem sam tu in tam zbral kak podatek iz razlicnih avtorjev, vendar se v tej stvari nisem mogel obogatiti ob tistih, ki so bili v tern sami siromaki, in namesto da bi si bil, kakor sem upal, pogasil z njihovimi skopimi kapljicami zejo, sem si jo vedno le drazil in vecal, saj ni se nikoli nihce kaj .posebnega napisal 0 Kranjski, kar bi mi bilo moglo pri delu svetiti.

To me je prisililo uporabljati lastno raziskovanje in ogledovanje za baklo, neutrudlj ivo preiskati vse kate in pregledati pray cesto tnrdi tisto, cesar sonee ne vidi. Dokaj sem sicer vzel tudi iz kakega izvirnika, listine in rokopisa, ki bodo v tern delu zmerom na svojem mestu imenovani, vecino pa sem vendarle crpal iz lastne izkusnje, Zategadelj lahko mirno recem, da sporocam vse to naklonjenemu bralcu ne po kaki varljivi govoriei, ampak 'iz zanesljivega vira s pravo podlago.

Priznati moram sieer, da se je delo proti mojemu pricakovanju povecalo v precejsnjo obsirnost ; vendar se nadejam, da bodo njeni vzroki, namrec nekateri

9

vrinjeni ekskurzi, stranske pripovedi podobne vsebine kakor tudi nadaljnje razlage in opombe s svojo zanimivostjo napravili to obsirnost prijetno in jo obvarovali pred dolgoeasnostjo.

Drugace pa Iahko resnicno zagotovim, da se v to delo namenoma ali vedoma ni postavilo nic, kar bi utegnilo skodovati Casti kakega duhovnega ali prosvetnega gospoda, pa: najsi bo katerega koli stanu ali slusbe ; v nasprotnem primeru pa sem po prijazni in temeljitejsi poucitvil pripravljen, da to spremenim, In kakor sem tudi trdno preprican, da ni v nobeni poli tega deia nie, kar hi skodovalo moji veri, tako vendarle se povrh in posebej izjavljam, da, ce hi zoper moje priCakovanje, vednost in pojmovanje ena sarna vrstica ali beseda tega zgodovinsko-topografskega opisa nasprotovala najmanjsi tocki ali nauku katoliske vere, jo proglasam za neveljavno. Vendar ne dvomim, da bo prijazni bralec locil navadno pripoved ali navedek od rnojih lastnih izvajanj,

Ceprav pa je to. delo, z mnogirni bakrorezi osvetljeno, povzrocjlo silno veliko truda in stroskov, bo vendar bralceva prijaznost in naklonjenost vse to oslabila in nebo mi zal vsestrauskega prizadevanja, ce slave in casti vojvodine Kranjske ne boo onecastil z zanieevanjem ali mrznjo, ampak jo bo na mojo ponizno prosnjo gledal

z blagohotnim pogledom. Za to vljudnost mu i'Zra7;am svojovdanost in mu zelim od Boga (ki mu za sreeno dovrsitev tega teZavnega de1a ponizno izrekam hvalo in zahvalo) Cast

cvetoee blaginje, obenem pa tudi sebi east

trajne naklonjenosti.

10

POROCILO

ERAZMA

FRANCISCIJA

LI IMA GLEDE east; prednost junaski bojni mec ali razumno sukano pero, to se med ueenjaki obravnava vcasih z dokazi in nasprotnimi dokazi. Na obehstraneh bi se mogli sklicevati na izjave vladarjev. Znano Je, kaj so nekateri cesarji in kralji dejali 0 tern. Mars se ponasa, da je Jupitrov sin, Minerva, da je njegova hci in princesa; po pravici se kosati stem, da je izsla iz njegovih mozganov, se bolj upraviceno pa

stem, da zdruzuje v sebi oboje : modro umetnost ali ucenost in hrabrost. Tu so umni stari pesniki skrili misel, ki -jo je r imski pisec Sallustius izraz'il z naslednjimi jasnimi besedami: Prius quam incipias, oonsulto, & ubi consulueris, mature facto opus est. Ita utrumque per se indigens, alterum alterjus auxilio eget. Reci hoee, da morajo telesne in umske sile, moe, hrabrost, duhovitost, razumnost in znanost, ibi z roko v roki, da bi' se Iepo skladala nasvet in dejanje, spoznanje in dejavnost, izum in izvrsitev, misel in delo.

Tako so torej prsi, v katerih prebiva lev, pray tako imenitne kakor lobanja, v kateri gnezdi bistrovidni orel (razumi: bistra misel), Tisto osebo pa ki nosi oboje pod enim klobukom, namree pogum in bistrost.ibojevitost in razborito znanje, je treba po pravici se vise ceniti. Taki paladinski naravi in nacinu so bili vdani uceni vojskovodja Ksenofon, prvi rimski cesar Julij in rimski vojskovodja Paterculus, da molcim 0 mnogih drugih, Njihova martialska slava bi hila morda ze zdavnaj z mecem vred zarjavela, ko hi se ne bila zvezala z njihovim i.ueenim peresom in se taka ohranila do nase dobe.

Take vrste uceno hrabrost in hrabro ucenost obcudujemo po pravici tudi danes ta dan vpreblagorodnem gospodu, gospodu Iva n u Va j ka r d u Va I va so r j. u, baronu iz Medije in Zavrha, gospodu na Bogensperku im v Prapreeah itd. Gre mu 'se vecja hvala, ker si je prizadeval tako z meea kakor ucenega peresa konico bolj za slavo, cast in glorijo svoje preslavne domovinekakor pa.za SVO'jo Iastno. Kljub temu je nasel tern veejo cast tudi sebi, ker jo je bolj zanjo iskal kakor zase; z njeno raste tudi njegova,

Ta gospod ni hotel omejiti svojega castnega truda, ko se je slavno obnesel v vojskah (zato so spoznali, da je vreden vihteti stotnisko palico nad pesci vojvodinske Dolenjske) , ampak se je tudi kakor drugi Ulikses z daljnimi popotovanji po svetu ter po knjigah in ueenih znanostih usposobil, da Je mogel izkazati cast in slavno uslugo ne Ie svoji dragi domovini in baronskemu stanu, ampak vsemu ueenemu svetu, ko mu Ie pred oci postavil in odkril razlicne zglede svoje globoke izkusenosti ·i v skrivnostih narave i v matem.atiki in geografiji ali zemljepisu.

Med vsemi deli pa utegne po mojem mnenju nositi krono pricujoee krasno in eastno delo, ki je v njem slave vredno vojvodino Kranjsko, svojo drago domovino, opisal tako marljivo in izcrpno, povrh se veeinoma po lastni izkusnj i in dognanju, Tu je predvsem pokazal posebno in vse hvale vredno krepost, ker je - da hi omenjeno svojo domovino dvignil iz sence tujega neznanja na svetlo - prehodil marsikatero temno spiljo in jamo ter je,daIje, razsvetljl S svojim bedenjem rnarsikdaj pol noci ali vso noc, da bi iz mnogih listin in orlginalov ali pa iz pisanja tega

11

ali onega ucenegarnoza pobral kako. vest; tekmoval je pray zares s Herkulovirni deli in premagal vse tezave, Potemtakem je bil brez dvoma istega mnenja in naziranja kakor zgoraj omenjeni Sallustius: pulchrum esse, bene facere rei publicae, etiam bene dicere haud absurdum,

Dalje mu bodo za njegov odlicni trud hvalezna tudi drugod vsa minervalska srca, ker bodo v tej knjigi odkrila mnogo stvari, ki jih doslej se nikjer niso brala. Zategadelj se mi zdi cisto narobe mnenje nekaterih, ki pravijo, da lezi vojvodina Kranjska od rok, da je malo znana in zato da so nadrobnosti odvec, A ravno zato, ker je prava podoba in oblika te dezele, ki se vendar omenja v marsikateri zgodovini, tujcem se neznana, utegne njeno temeljito odkritje tembolj ustreci radovednosti zvedavega bra1ca, zlasti ker je gospod glavni avtor napolnil delo s pogostirni cudovitostmi in prinesel s svojim peresom preneko redko umetnino na dan, ki jo je narava skrila v kranjski zemlji. Mar naj bi ne bill kak rubin, kak demant ali prekrasna biserna krona ogleda vredni zato, ker je ona dva prej pokrival rudnik dragih kamnov, to pa morski valovi?

Te bukve pa bodo rabile ne Ie prijetnemu kratkocasju, ampak v marsicem tudi razlagi in boljsemu razumevanju raznih rimskih in drugihzgodovinskih spisov, zlasti pa bodo - kolikor se njih dostaja - dodobra zamasile vrzel v opisih cesarskih dednih dezela. Tudi ljubitelji ro dovnikov bodo nasli tu mnogo rnorda se neznanih druzin in rodov, zakaj ta vojvodina se ponasa z velikim plemstvom in z mnogimi odlicniki. Zato ne uvidim, zakaj ne bi uceno in radovedno oko sodilo, da je omenjeni gospod glavni avtor za ta njegov prehvalni trud vreden velike slave in hvale.

Ker pa obilica njegovih drugih prevaznih opravkov ni dopustila, da bi jasneje stiliziral vse, kar je - kakor cebela med iz evetliee - marljivo zbral in z letecim peresom spraviIna papir, je stem opravilom poeastil moje pero in zelel, da bi vcasih se druge podobne zgodbe in povesti pritegnil ter na! primernih krajih pristavil tudi nekaj opomb v pojasnilo nekaterih stvari. Tudi je se sieer to in ono, kar je vcasih brl moral poslati za mano, ker je kasneje dobil ali zvedel, prepustil meni, da uredim in razvrstim. In kolikor mi je dovoljeval casovni red zaporedoma mi poslanih stvari in stevilnih opomb, sern to uredil - kakor upam - primerno in v njegovo milostno zadovoljstvo.

Je pa to delo, ker Je zaradi obilne in obsirne vsebine znatno naraslo, razdeljeno v petnajst knjig in te spet v stiri glavne dele, izrned katerih obsegajo prvi trije po stiri, zadnji pa tri knjige ... Med temi knjigami sem sicer nekatere na milostno zeljo gospoda glavnega avtorja, vcasih drugoo moeno in ,z .vaznimi opravki zaposlenega, jaz sam sestavil, da bi moglo njegovo pero v drugih tern urneje napredovati, vendar so mu bile poslane v pregled.

Potemtakem je pravicno, ce voscimo temu tako delavnemu gospodu, krepostnemu svetilu baronskega stanu in ucenjaku, ki je s tern svoje slavno in svetlo ime vtisnil v nesmrtnost, dolgoleten eastno goree zivljenjski plamen. In to mu

tudi od srca zelim, a hkrati tudi vsakrsno uspevajoco blaginjo,

preslavni vojvodini Kranjski pod orlovskimi perutmi nje-

nega preslavnega poglavarja pa nevenljiv razcvet.

12

fGJ D 10 V G :r*;~;N :J I G A ~ ~I

RATKA TOPOGRAFIJ

[or P~IPtiVA ZA NASLEDNJO POPOLNEJSO

t::=zb

»Slava vojvodine Kranjske« je izraz domoljubja, ki priznava za resnicno vse, kar je domovini v cast. Bralei in tudi zgodovinarji hlastno segajo po knjigi, tudi prepisujejo iz nje ter proglasajo Valvasorja za klasicnega zgodovinopisca Kranjske deiele. Glede na vire, ki jih je pri tern uporabljal, to ne dr ii. Vendar njegova izredna marljivost ob pripravljanju SLA VE ter skoraj vse premo ienje, ki ga je vloiil za opremo in natis tega dela, so v resnici nepreeenljiva zasluga. tal so v delu tudi obcutne vrzeli, se posebej glede zgodovine Slovanov ...

Edins t ven in po zasno vi znacilen pa je Valvasorjev topografski popis deiele. Vsako mestece, vsako gospostvo je naslo v knjigi izcrpen zgodovinski prikaz, Toda se posebej visoko pa moramo oceniti popise obicajev in navad prebivalcev Kranjske v 17. stoletju tel' opis njihovega vsakdanjega iivljenja in nehanja. Razlicni tokovi in poliiicno reformacijski duh bodo vplivali na samorastlost nasega ljudstva, vendar nam bo prav v leh Valvasorjevih opisih in slikah ohranjena podoba starih Kranjcev.

Anton Tomai Linhart

Versuch ... Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dciel juznih Slovanov Avstrije,

Prva knjiga - Predgovor. Ljubljana 1788, str. 9 - 10.

I. M E J E K RAN J S K E

J""",,,~ OJVODINA KRANJSKA MEJI danes na severu na Korosko in Stajersko, na jugu na Istro (katere veeji del vkljucuje vase) in na Flanaticus sinus (lki se sicer imenuje Golfo Camero), namrec na Istrski, llirski in

Liburnijski morski zaliv; tu sega tudi do Dalmaeije in' Liburnije. Na vzbodu se dotika Hrvatske in Slovenske marke, na zahodu Furlanije in majhne ierte Beneskega zaliva aili Jadxanskega morja,

Sredisce dezele Sredisee ddele so Bloke, katerih si-

rina (Iatitudo ) meri 45 stopinj in 58 minut, dolZina (Iongitudo) 35 stopinj in 43 minut, kakor sem jaz" sam z lastnim merjenjem dognal.

Preden pa imenujemo potek meja te plernenite vojvodine, stern slovesno izjavljamo, izpricujemo in si izgovorimo, da se to ikatkor vse, kar sledi, nima niti najmanj imeti inrazlagati v kogar koli prejudie ali Skodo. Tako jaz" Be enkrat in sploh za vselej v najlepsi obliki in na najlepsi naem izrecno in slovesno izjay] jam, da hodi :in da mora hilti ta zemljepis vseekoai, v katerem koli oddetku in na katerem koli kraju in koneu, za vsa-

kogar brez skode, nedolsen in nezaljiv.

Z omenjenim potekom meja pa je

takole: V Bistrmkih Bneinikrh moo. meatom Kamnikom je sever; po sneZnikih do Soleave in Gomjega grad a . (sever proti vzhodu) tece meja dye milji ob koroski meji. Nato tri milje vzdolZ stajerske meje po snesnikih Cez visoke plarune navzdol do vode Reke pri Motniku (severo-severovzhod}: nato eno miljo oh

Dandnjc meje vojvodine Kranjskc

Polek mojo

1 Kjer stoji v naslednj ern pri besedi j a z zvezdica, ·bodi 10 naklonjenemu bralcu znamenje, ;Japomeni' ta j all 1JSeb0 gospoda glavnega avtorja tega dela, namree gospoda barons Valvasorja. Ce pa pri besedici j a z ni zvezdice, ni rnisljen on, ampek jaz, ki rni ie omenjeni gospod baron izroeil svoj sestavek, da ga spravim v naS Demski slog in prirnerno dalje -razlozim, ali tudi vcasih kak drug avtor, cigar hesede sern morda pritegnil.

stajerski meji cez hrih in dol do vode Voljske in zatem malo navzdol (Severovzhod proti eeveru) , nato tri miljeob stlljerski meji po gorovju proti Gamberskim planinam, gor po hribu in proti Sv. Lenartu do' cerkve Matere boZje (severovzhod}; zatem eno miljo ob slajereki meji dol k Savi (severovzhod proti vzhodu); dalje spet dve milji ob stajerski meji uavzdol po Savi do Radee (vzhod-severovzhod); v naslednjem Stiri milje obstajerski meji se bolj ob Sa-vi do Krskega (vzhod prot:i severn); Dalje tri milje ob meji Slovenske marke se vedno ob Savi pod Mokrice (vzbod).

Nato sest milj ob hrvask] meji eez polje in cez Mokriske gore in Gorjance do Kolpe pod Metliko (vshod proti jugu); dalje ob Kolpi navzgor do Vinice (vzbod-jugovzhod); nato Be tri milje ob hrvask! meji navzgor db Kolpi do Pol jan (jugovzhod proti vzhodu); Be tri milje ob hrvaski meji ob Kolpi do Kostela. Nato tri milje ob dalmatinskl aH liburnijski meji skozi gozd in gorovje ob Hudicevem vrtu, navadno Prezid imenovanem, nad Reko k Lihurnijski morski oZini ali SinUB Flanaticus (jugovzhod proti jugu); nato Stiri milje ob Iibnrnijski ali dalmatinski meji ob morju do Ber8eca..

Spet od rnorja po suhem obistrski ali bene8ki meji do preko Krsana stiri milje (jug). DaJje do Gracisca tri milje ob istrsko-beneski eneji (jug proti zahodu) ; nato tri milje ob ism-ski ali beneSk.i meji' do Berama (jugo-jugozahod); osem milj ob istrskih ali beneskih mejah okrog Tinjana .in spet navzgor pod Lupoglav (spet jugo-jugozahod). Nato stiri milje ob istrski in beneaki meji po gorahdo Golea na Krasu (jugozahod proti jugu); naprej dye milji ob' istrskih ali beneskih mejah do Sacerba in proti Krasu do gradu Na skolju (jugozoood proti zahodu); pet milj ob triaski meji naprej okoli Krasa in pri Proseku k J adranskemu morju ali Beneskemu zalivu (zahod-jugozahod).

Kalr.o teko kranjske meje, kako Be vijejo in cepijo

15

Narto tri miljeob obali Beneskega zaliva ob morju do Stivana. Od tod sest milj ob furlanskih ali goriskih mejnikih po Krasu in gorovju do preko LoZ na Vipavo ; nato tri milje ob furlanski ali goriski meji eez Ajdovseino in vrhove (zahod proti severo). Nato Stiri milje ob tolminskih ali goriskih mejnikih naprej ob gorah in gozdovih v najvecjo divjino (zahod-severozahod ) . Zatem osem milj ob bovskih mejnikih proti sneznikom in ob njih do Belega potoka. Nato tri milje oh Koroski meji preko Belega potoka proti snesnikom, okoli Bele peei gor na snesnike in po njihovih vrhovih do srede Korena (severozahod), Naprej sedem milj ob koroski meji po sneiniskih vrhovih do Ljubelja (severozahod proti severo). Zatem pet milj ob koroSkih mejnikih po vrhovih sneznikov do Jezerakega

vrha [severo-eeverozahod ) . N aposled tri milje ob korosk], meji po eneznikih do Bistriskih snezniko« (sever).

Kar torej vkljucujejo pravkar opiaane meje, se imenuje vojvodina Kranjska ...

Kranjska ee pravno deli v pet delov : v gorenji, dolenji, srednji, notranji in istrski del. (;e posljejo _ derelni stanovi sle s patenti .po vsej deseli, tedaj posljejo Ie stiri s pravtoliko patenti, a tisti, ki gre v notranji del, gre z istim narocilom tudi v Istro, ker ilia isto pot.

te pride v deseli do vojnega poziva, upostevajo pet delov, tudi toliko poveljnikov nad vpoklicanimi vojaki, tako da ima vsak poveljnik petino pod 8vOjO ohlastjo, Kalkor se derela deli v pet delov, tako torej bo v naslednjem upostevana ta delitev pri vsaki petini in zapovrstjo bo oznaceno, kaj obsega.

II. PRE D HOD N 0 PO ROC I L 0 0 i I V LJ E N J U, V E R I IN SEGAH KRANJCEV

Kratka omemba vere

v dezeli

A OBLIKOVANJE POPO~ ne sreee Clovelka ali deZele, kolikor je namree v tern ziV'ljeDjU dosegljiva, so potrebne razbi.cne Iastnosti ; zaikaj kakor licen in krasen g08poski vrt

v razliccit okraskih, tako se bleSCi blaginja prebivalcev kake dezele v premnogih izvrstnih cvetlicah, ki od njih nekatere Iepsajo in krasijo telo, nekatere duso, nekatere usodo ali sreco,

Najimenitnejse pa, s eimer se odlikuje kako Ijudstvo, je krscanska vera, zakaj iz nje izvirajo ne Ie easne dobrote in blagoslovi, temvee tudi upanje vecnega in neheskega zivljenja; brez nje je najplemenitnejsa dezela samo Jepoizrezljana podoba brez zivljenja ali lepo razvit elovek hrez oei ali brez notTanjega razumskega vida.

S to prednostjo, 8 krscansko vero namrec, prekasa Kranjska mocno vse poganske in mohamedanske narode v sreci, kajti vsi njeni prehivalci so kristjani inrimskokatoliske vere, razen Uskokov ali Vlahov, prebivajocih med Metli!ko in Novim me-

16

stom, ki imajo drugaeno, vecidel grsko vero. Imenujejo Be staroverci. 0 njihovi veri bo na svojem mestu ohsirnejse in izerpnejSe porocilo. Razen teh je vse iekrenokatoliBko; Ijudstvo je v molitvi in drugih pohoznoatih pridno in se trudi, da bi poslusno zivelo po postavah eerkve in po bozjih zapovedih, Tako se ne najde kmalu kdo, ki hi odstopil od vere. Pomanjkanja javnega bogosluija je tern manj, eim pogosteje je dezela, okrasena s cerkvami ali bosjimi hrami ; in teh je mnogo stotin,

Ljudje so delavni ; to hvalo zaslusijo talko zenske kakor moski. N jih vztra jnost, ki se ne pJasi ne mraza ne vrocine, vzclrzi oboje pa Se raelicne nadloge povrh. V snegu in najhujii zimi hodijo vcasi bosi po deseli, ne zaradi revseine, ampak ker prezirajo mraz; njih trda vzgoja jim ram za olajiavo, a nepomebkusena navada namesto eevljev in nogavic. Tudi hod:ijo rnosje pozimi vedno z razgaljenimi prsmi in obCuti jo ostri zrak tern mileje, Cim bolj nemili so sami 6 sehoj. Njihov noeni pocitek ne zahteva niti hlazin niti postelj, ki pri njih tudi niso v rabi. Trda klop jim mora pretrgati bedenje in utrujenost,

Pr avilna razdelitev te province

Delavnost

in vztrajnost Ijudi

PRILOGA I: Zemljevid Kranjske

Njih hr a n a

ali pa jo odloze na tla kot ljudje, ki pocivajo tako rekoe na nepocitku dneva in ki jim je deio podloga in postelja, nadloga dneva pa odeja. Tako na nenezni Ieseni posteljnini vendarle dovolj nezno ape, ker ne opravljajo del a na polju in (lorna zaspano, ampak si z nemirnimi dnevi pripravljajo mime noci.

Hrana jim je picla in slaba ; pray redko uiijejo kos mesa. V tem hi jilt skoraj mogIi imeti za Pitagorove ucence, ("'e ne hi temu nasprotoval fi7.01, ki jim je najholjsa hranu, a je hil onemu svetejii od njegovega zivljenja.l

Ceprav tako neutrudno delajo z 1'0- karni, so vendar hitrih nog, kadar klice bob en ali trobenta. Pray radi se namrec preZivljajo kot vo-jaki, tako da jih vsako leto samo v mestu Ljubljani gre sluzit po vee sto rimskemu cesarju, spanskemu kralju (ki nahira skoraj vsako leto po Kranjskem ) in tudi Benecanom, Tako je najti Kranjce v vseh poIkili. In po pravici je treba reci, da postanejo najboljsi in najvztrajnejsi vojaki. To drzi tudi zategadelj, ker se doma v miru dan na dan vojskujejo z vsakrsno neznostjo in mehkuz. nostjo ter so s trdirn zivljenjem oborozeni ie prej, preden .pridejo pod orosje.

Clovek bi se eudil in komaj verjel, da posilja Kranjska vsako leto toliko vojakov pod zastavo in se tako iznebi obilice ljudstva, Kdor pa pozna stevilnost prebivalstva, Be ne bo cllrliI; zakaj dezela ima Ijudstva na pretek ill povsod, na najvisjem, najbolj strmem in cislo kameriitern gorovju je vse naseljeno, da, celo na Krasu, kjer vidis samo golo kamenje, nadomescajo povsod eIoveSka bivalisca pornanjkanje rastlin, tako da vzklije in zraste tu vee otrok ko sadezev. To je nedvomno hosja previdnost poleg drugih vzrokov zategadelj tako uredila, ker irna ta deiela dednega sovraznika krscanstva za soseda, saj prides ponekod 6 Kranjskega na Tursko v treh urah. Zato tudi je treba na Kranjskem oskrbovati mnogo ohmejnih trdnjav zoper tega silnega poglavitnega sovraga. Pri tern je inklinacija ali nagnjenje Kranjcev do orosja v nemaj!hno korist, zakaj lam, kjer plesejo mnogi po trobenti, pavkah in bobnu rajsi kakor po dudah, je nabor Iahek in pohod

Njih veselje do vojaskega iivljenja

stevilno prcbivalstvo

M.nogo obmejnih trdnjav zoper Turke

1 Gl. Juvenal, Satyr. 15.

roper krscanskega sovrasnika tern silnejsi, oboje zaradi rnoci in mostva.

Pospesuje pa to v nemajhni meri stevilno plemstvo v dezeli, ki je tem bolj prisiljeno k obrambi, cim manj sta zdruiljiva plemenitost in susenjetvo, svoboda in podloznistvo. Da je tursko gospostvo grob plemstva, otomansko carstvo pa jeca svobode, je po vsem svetu znauo. Tak premislek pa rabi za netilo, ki v plemenitih dusah mocno ·razvnema tleci ogenj zoper barbare.

Dezela steje precej mest, trgov in vasi ; meet namree enaindvajset, trgov .sestintrideset, gradov 254, vasi nad stiri tisoe, poleg tega pa hrez stevila posameznih pristav in kmetij.

Kar zadeva jezik te dezele, je razlieen in teZko Be bo nasla dezela, kjer hi bilo toliko jezikov v rabi kakor tu. Pravi splosni jezik je k ran j ski; poleg . tega pa Be. govori tudi po iLi r s k 0, toda nekoliko skvarjeno in De povsem cisto; tretjic hrvaski , eetrtic slavonski; nato tudi po dalmatinsko, koeevsko, istrsko, italijansko, furlansko in nemsko. Vendar govori vse plemstvo na sploh po nemsko, .tudi po kranjsko in italijansko. Vse sodne razprave Ole opravIjajo v nemskem jeziku, tudi V6a pisma se piSejo nemski, - Pray tako je tudi nosa mnogovrstna; nie manj razlike ni v vsem dejanju, zivljenju in znacaju prehivalcev. Kar je pravih Kranjcev, imajo svojo noso in svoj jezik ; tako svojo posebno tudi Kocevci, Uskoki in Hrvati Be v tern do neke mere ujernajo, tako tudi Recani ali Dalmatinci. Toda pri Istranih se spet najde drugacna nosa ; drugacna pri Krascvcih jn tako tudi spet drugacna pri mnogih drugih. Plemstvo se drii francoske mode.

Desela je tako rekoc trikotna ; meri v dolsini od vzhoda proti zahodu trideset nemskih milj, vsirini od polnoci proti poldnevu petindvajset nemskih mjlj,

Proti polnoci ima strasno visoko gorovje, vendar takoj pod njim najirnenitnejse urate za iivino. Tudi sicer Be dvigajo tu in tam pray mnogi hribi, 60 pa vsi rodovitni. Pray tako so polja, ki jih ima silno veliko, pa tudi planote in doline v lepem cvetu prekrasne rodovitnosti. Obdelana polja dado vsako leto po dye zetvi; ko se pozanje psenica in rZ, se brz spet preorjejo in posejejo z

Stcvilno plernstvo

Jezik te dcz ele

Raz hcn n ali en aka nosa

Dolaina in ~irina dez cle

Njen a eodovttuosr

17

ajdo (ki ji na Spodnjem Nemskem pravijo »Buehweitzen«, na Kranjskem pa »Haden«). Na isti nacin se seje ajda po zetvi jecmena, GioIa, Ieee, graha in drugih poljskih pridelkov, po konoplji ali lanu pa prOBo ali sieer kaj drugega. 'I'ako se njiva ne leto dvskrat preorje; to se namrec v drugihdeielah, to je v sosednjih, ne dogaja. Sieer pa ne ze1imo tu bko

Tod so preeej topli poletni dnevi in vendar more tedaj oko ob razveseljivem pogiedu na menjavo zelenila in belila uZivati~ ce se ozre po snefnem pogorju, zakaj gore obdrsijo sneg vse poletje. In kadar spodaj po dewli dezuje, tedaj po gorah snezi,

Vendar izgubi ta dezela nekoliko od svoje velike srece, ker jo v poletnem casll

natanko s peresom omejiti tega bosjega blagoslova, kakor da se tudi v drugih delih nase zemlje ne bi obcutila te vrste nebeSka dobrota. Tudi seno se na travnikih kosi dvakrat na leto. V ta namen so povsod po dezeli naredili tako imeno-

Gl. podobo vane kozolee (njih obliko kaie prilozeni bakrorez}, t. j. ogredje, Sem se spravi poseto iito, da se posusi, kajti da bi se susilo na polju, k akor je navada v drugih dezelah, tega ne dopusca cas, zlasti ker se tu polje, bci ko je pozeto, znova preorje in poseje, kakor je bilo prej omenjeno.

18

razsvetijujejo grozm 10 strasni hliski in ker divja vcasih krut gram, Ce se to sploh sme imeti za zmanjsanje srece, saj vidimo cesto znamenja bozje moci in sile, a hkrati tudi mitostf in dobrotljivosti. Vendar moramo videti v tern brzdanje zemeIjskega veselja in srece, ee pomislimu, da se na tern svetu druii obilna sreca z grew najlaze tam, kjer se me neprijetnega ne zgodi. Kjer koli se dezela smeje ad same slasti, veeelja in ahilja, tece navadno malo aolza kesanja ; cvetlica boZjega .strahu kmalu ovene tam, kjer nevenljivo raste evet bla~je. Zlasti iz-

Vreme

Bud. in skodlj iva grmljnYa

stresa grom rad in pogosto BVojO jezo v pokrajini proti morju, tako na Pivki in na Krasu ; tu cesto pobija zivino in ljudi. Neredkokdaj udari v eni noci ali v enem dnevu nad dvajset, trideset pa tudi stiTideset kratov,

Toea dela po vsej dezeli vcliko skorlo, ker pada zelo rada. Oblaki pridejo od snesnikov. Kjer Be toea usuje, je vse belo, kakor bi snezilo. Iz tega se lah ko razhere, rla vcasih ne gre brez znatne skode. Zima

pa ni huda, je precej mila in znosna. Sicer veckrat sneai, toda sneg ne lezi dolgo, ternvec kmalu izgine; zato tudi

nimajo v dezeli sani razen ponekod na Gorenjskem, kjer je zima ostrejsa in vztrajnejsa in se led ne slaja tako kmalu kakor v drugih krajih.

Tako vreme Kako je tako vreme tej ddeli v prid

je ugodno 2. . 1. • b· di . .

east sadezov m ltI.onst, 0 tern 1 zara 1 zgoraJ omenjene

bogate in dvojne letine precej vedeli povedati tako skednji ali zitnice kakor tudi stiskalnice in kleti. Ne zaostaja mnogo za drugimi po rodovitnosti znamenitimi dezelami; tudi ni najmanjsega vzroka, da bi zavidala drugim njivam, naj bodo blizu ali dalee, ali da bi se pritozevala nad nebom, CeS da je to za Kranjsko le maeeha ...

V rodovitnosti Ne glede na to, da daje kranjska ~;;;t~j:"z~c zemlja izredno veliko zita in hrane vsake

drugimi vrste, rodi tudi razne vrste preslastnega

deiclami ~

vina in cele gozdove najplernenitejsega

sadja. Vse to tudi izvazajo v daljne kraje, Pray tako je kostanja in- oskorusa za cele gozdove. V sume se kopicijo tudi leske, brinje in drevje, ki na njem rastejo veliki, debeli kostanji, imenovani maroni; dalje uspevajo veliki in deb eli Iesniki, ki jim v Nemciji pravijo italijanski ali Iaski Iesniki. Tudi oljke je ponekod v obilju in se drugega takega sadja.

Kako zgledno dobra in plemenita dezela mora hiti Kranjska in s ka,ko izvrstnim, primerno mesanim podnebjem je obdarovana, se kaze pray iz mnozine in zgodnjega dozorevanja sadja. Kadar namree v prvem delu ali na Gorenjskem cesnja ali visnja zori, tedaj dozorevajo v notranjem delu aili na Vipavskem ze breskve, grozdje in vsalke vrste sadje, ce-

pray leii vmes Ie tri milje sirok gozd, Hrusica imenovan. Tako mores v Ljuhljani ali sicer kje v deseli imeti na mizi hkrati najrazlicnejse presno sadje, kakor

Mila z ima

Sadje na drevju in nil. t,ll zgods] dozorevu

raznovrslne cesnje, grozdje, vsake vrste 'breskve, smokve, mandeljne, amarele, jagode, maline, kostanj, lesnike, oskoruse, (:esplje ali slive in se vee takih sadov ; ternu se mocn« cudijo tuji gostje, ki ne najdejo oh takem casu tako zgodnjega presnega sadja niti v Italiji ne drugod. Kmalu po sv. Gregorju je re (~f'~nja in visnja polna sadov in pr ipogiba obtezene veje vrtnarju, cla bi ji snel .,ladko hreme. Pray tako je okrog sv, Mihela. V Ljuhljani pa in tudi drngje prodajajo vsak dan sadje, ki prihaja iz notranjega del a dezele, in mnogo Ijud i &e iivi stem, rla ga prenasajo. Cudno je, da se vsakrsnega sadja te dezele lahko najes brez skode za zdravje, oetudi ga na tesce uzivas.

Tudi zivinoreja prinasa dezeli nemalo dohicka ; goji se mocno in vsake vrste. Polni ne le sklede in mlecne posode, ampak marsikomu tudi mosnjo, zlasti konjereja. Ker je silno dosti konj, jih pogosto prodajajo in na dalec razposiljajo, predvsem pa povsod slovite kraske konje.

Mnogo je vsakovrstne divjaeine, rdece in erne, mnogo tudi zverjadi, velike in male, pray tako perjadi, Vsakovrstnih rib je prej ohiIje ko pomanjkanje _ ..

Poleg vsake vrste plemenitih zelisc in drugih rastlin je tudi mnogo rud in kevin. Med drugim se pridobiva velika mnoZina zeleza, jekla in zivega srebra, ki se razposilja po vsem svetu. Tu najdes najbolj zdrave ledeno mrzle studence, z ribami bogate mlake (ali jezera), plovne reke, jezera, morje, dalje topliee, slatine in druge zdravilne vrelce, kakor bo nize na svojem mestu izcrpneje povedano,

Ker raziskovalci narave, opisovaloi zemlje in deielli in tudi sieer VSl ljubitelji in obcudovalci nenavadnih pojavov kaj prida upostevajo tako povrsinski kakor podzemeljski ustroj kake dezele, moramo s poudarkom omeniti, da, ce so kje ogleda vredne jame ali spilje, tak 80 gotovo v tej deieli od narave nekatere tako cudezno narejene in umetnisko izdelane, da Be je kaj takega komaj kdaj slisalo, Tu se kasejo pray posebni vzorci preeudnih podzemeljskih vodnih tokov in podzemeljskih jezer. Iz tega se da razvideti, kako delavna je· tudi med nami stvarnikova dekla, hoeem reci nat-a va, in kako skrivnostno leik6 reke in druge vode

Kr anjsko ss d jc je t ecno

Razvita zivinorejn

Zn arne n ir i konji

Divjacin a

Ribe

Rude in k ov in c

19

Kranjska ima mnogo eudes in redkostl

v zasencju, namrec P? globokih ponorih, preden tu in tam spet pr ivro na svetloter jih ugledamo.

Kranjska je pravo pozorisce mnogih drugih redkosti in znamenitosti, ki jih je mozno najti v eni sami dezeli, in sicer takih, ki utegnejo radovednemu bralcu vzhuditi dvojno obcudovanje : prvic, ker lie v eni sami dezeli najdejo raksne, da skoruj presegajo verjelnost, in (jrngi~, ker

so tako dolgo os tale neznane svetu in se nikoli niso prisle pod pero, ampak so sele z nasim prvic dane v branje; 0 tern bo na prrstojnem mestu obsirneje govorjeno, kakor mi je lastno izkustvo" razodelo, ker sem povsod po vsej dezeli sam prehodil vse hribe in doline, po vsem kar najbolj natanko izpraseval, nato se sam vse pregledal ill prerisal ter naposled dal n apruviti hakroreze.

III. M E J E, N A R A'v A, S E G E, H RAN A I N 0 P R A V I I, 0 GORENJCEV

Kak§ni prebivalci pr ebiv ajo v prvem delu

REBIV ALCI PRVEGA DEla ali Gorenjske so pravi Kranjci, kar kaze ta'ko njih jezik kakor nosa (ki jo bom" predstavil hralcu v hakru

=h drugje, namree v knjigi 0 navadah,segah itd.) ;. govore dobro kranjski in se ohlacijo v kranjsko n080; lzvzeti pa je treba vas Bitnje, ki je nemsko miljo dolga. Tu govorepokvarjeno nemscino in kranjscino, ker mesajo na pol nemske, na pol kranjske besede. Pri Beli peci ne znajo ljudje kranjski, ampak govon'; pravilno in cisto nemski,

Ljudje so zdrave narave, mocnega teIesa, hitri in urni, delavni in uslusni. Med njimi je mnogo tovornikov, to je Ijudi, ki prenasajo blago sem in tja na tovomih konjih ali zivalih; takisto je mnogo ruda·rjev kakor tudi mnogo tkalcev in trgovcev, ki si z raznim opravilom sluzijo kruh in goje razne obrti. Mnogi se redijo s tovorjenjem; nosijo hlago na konjih (kar imenujejo too sam ben ali sa u m ben) proti Gradcu, Dunaju, Solnogradu, Trstu, Gorici in se v razne druge kraje; tovorijo pa vino, olje, sol, ZLtO, platno, zivo srehro, wlezo, jeklo in se mnogo razlicnega drugega trgovskega blaga. In kef ni v vsej dezeli pravih voznikov, ki hi kakor na Nemskem nalozili teZak tovor, prevasajo tisto, cesar

.T ez ik in nos a

Njih post ava

Njih delo

Kaj porneni samb en ali saumben

1 Naklonjeni hralec naj se IU spomni, kar sem zgoraj omenil; zvezdica namr ec pomeni, da govori gospod baron Valvasor v lastni osebi.

20

ne prenasajo omenjeni tovomiki s konji, z majhnimi vozovi; talco vozijo mnogi dvakrat na teden jeklo in zelezo v Ljubljano, a zito in druge zivljenjske potrebseine spet nazaj k rudniku. Mnogi, ki kupcujejo 8 platnom, ga vozijo v Italijo. Tudi takih, ki trgujejo s konji in jih prodajajo v Italijo, ni majhno stevilo,

Velik del nosi suikno, imenovano mezlan, kar pogosto in z velikim pridom v druge desele, ker ga tko skorajpo vseh gorenjekih vaseh. Mnogi trgujejo s eiti, ki jih pray na Gorenjskem izdelujejo v velikih mnozinah, celo preko morja v Senigalijo in Avgusto v romanski zemlji. Tako jih tudi ni malo, ki trgujejo z volno ali s kozjim sirom ; ta je tako dober in slasten, da ga na Nemskem veliko prodajajo za parmezan. Rede tudi dosti zivine, kakor ovce, koze, vo1e in mnogo prelepih konj. Tudi z rdecim in 8 crrum kordovanskim usnjern, ki ga v tern prvem delu pogosto stroje, je dobra kUJpcija; izvazajo ga dalec v rimsko cesarstvo.

Kdo hi domneval, da iscejotu zivljenjske potrebe tako rekoc iz smrti, reci hocem, iz smrtno nevarnih zivalic, iz skorpijonov? Ker zahtevajo, kakor je znano, lekarne olje skorpijonov in se to uporahlja za lek zoper pik tega strupenega mreesa, Be precej preprostih Ijudi hrani stem, da nosijo skorpijone, ki jih ima Kranjska na pretek, v daljne dezele, da, eelo na Holandsko, Anglesko in Francosko. Pray tako nosijo polhove koZe.

Mnogi, ki z rocnim idelom preskrhujejo delo svojim zobem, izdelujejo sodCke, kebliee, Skare (ali hrentice) in razno

Skorpijone r a anasajo dalcc po svetu

2ivinorejn

nn Gorenjskcm

drugo leseno posodo. Drugi pa izvahljajo hrano iz njive in obdelujejo imenitno in

,'\1I0~O lov ce v dobro polje. Prenekateri Be bavijo z 10- vom in love vsakovrstno div jaeino. Zlasti zasledujejo divje koze in izenaeujejo njih prednosti v visokih gorah, po strminah in cereh 5 BVOjO zvijaco, umostjo in neutrudljivim prizadevanjem, kajti narava ni ustvarila, Cesar ne bi mogla doseci ;;loveska pr izadevnost. Bog je c!oveku vse

postavil pred noge, torej tudi visoko plezajoce in na gorskih vrhovih razveseljujoee se divje koze, toda 8 pogojem, da se njegove noge vzpenjajo za njimi in da stro neva most 8 previdnostjo, Celo divji petelini, rusevci, jerebice in lescarke niso varne pred zasledovalci.

Glede drugih gorenjskih navad in zivljenja je pricakovati kasneje posebno porocilo.

VII. V A SIN AGO R E N J S K E M

Bcr iccvo

A MESTI, SAMOSTANI, farami in gradovi slede pravilno vasi prve petine ali Gorenjske. Ker pa jih je nesteto, velikih in rnajhnih, jih nameravarn" postaviti semkaj le nckaj, ki

lere t?m tam po Gorenjskem, in se p,rav na kratko dotakniti njih lege. Da bi pa bra leu pri iskanju eim laZe p risle pred oei, jih hocern razvrstiti kar po abecedi ...

B e r i e e v 0, precejsnja vas, je oddaljeno poldrugo miljo od Ljubljane in lezi obSavi v lepi ravnini : pred nekaj Ieti je bil tu brod preko Save ...

K ran j s k ago r a je velika vas tik pri snemikih ob Savi dobre tri milje nad Jeseniearni. Ta vas mora precej trpeti 00 svojih surovih sosedov, omenjenih snesnikov, in obeutiti latinski pregovor: est aliquid mali propter vicinum malum, ker prenasa hud rrrraz, Zato ima malo polja in se to ni . posebno dobro. TIa so kamnitna in rasti malo naklonjena, Nad to vasjo je preduh, ki ga je narava sarna napravila skozi skale sneznika tako prikladno, da mores pes skozi hrib, Ie ponekod je treha lesti po vseh stir ih, Pridohis pa stem veliko, Ce gres v Bovee, ker hi sicer moral hoditi mnogo, milj naokrog; dolgotrajni hoji naokrog fie torej ognes s kratkotrajno teiavo pripognjenega lezenja ...

Dr a v I j emorajo napraviti pol miIje, ee hocejo doseci Ljubljano. Leze v prijazni ravnini, Tu stoji cerkev BV. Roka, kjer so pokopali mrlice, ki jih je pred mnogirni leti pobrala kuga ...

Kr anjsk a ~ora

Prchodna luknj a sk ozi sneznik

Dravljc

D u pel j n e ticijo met! visokimi hribi v Tuhinjski dolini. Ljudje v lej vasi s tezavo izgovarjajo in zalegujejo besede; uiivajo torej pri tern prednost, da tern bolje premislijo in da porabijo svoj pocrumi jezik za jezicek na zlati tehtnici svojih besed, Ie ce so poprej izhrali lobanjo za tehtnicno skledico. Pocasno govorjenje ',ie vcasih dolgoeasno, nitro pa cesto skodljivo. Zdi Be, da sta narava in navada naklonili tem vascanom, da delajo sesquipedalia verba, t. j. poldrugi cevelj dolge in z dolgim vatlom merjene besede. Pri tern utegne mnogo storiti temperament, konstitucija in dispozicija vratu in goltanca ...

Bit n j e je najvecja vas na Kranjskem, Razprostira se po dol gem dobro nemsko miljo; lezi med Kranjern in Skof'jo Loko; prebivalci so vecinoma resetarji, ki izdelujejo adra iz zime in jih splosno v rimskem cesarstvu imenujejo sit a r j e. Ti kmetje redijo tudi mnogo Iepih kon] in jih gonijo naprodaj v Videm na Laekem. V tej vasi govore vse vprek na pol nemski, na pol kranjski, in sicer tako pokvarjeno (ali koruptno), da CTovek teZko razume, eetudi hiznal oha jezika. Sprejeti je treba za golo resnico, da se dva kmeta, katerih eden prebiva na tern, dtugi na drugem koneu vasi, ne rooreta pray razumeti, ce se snideta, zakaj. kar ta z nemskimi besedami pove, to izrazi oni s kranjskimi in narohe, kar ta s kranjskimi poda, izgovori oni z nernSkimi. Tako nikoli ne sJisis pet besed zapovrstjo, da hi jih tu izgovoril kdo v enem sarnem jeziku.

Ker so ti kmetie ieZikovno tako razdvojeni in nerazumljivi, je Iahko umljivo.

Lov na di vj e koze

Dupeljnc

Teiak izgovor Dupeljcanov '

Bitoje. najvecja vas na Kranjskem

Cu dn a jczikovna zmeda in sprememba v tern kraju

21

VSEBINA

Matija Greischer: Podoba J. V. Valvasorja - Naslovna stran izvirne izdaje in prevod - Opomba k naslovni slik i ... VI - Bogomil Gerlanc: Ob novem natisu Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske ... VII - Valvasorjevo pismo ... XXIII

SLA V A VOJVODINE KRANJSKE

Uvodni del: Posvetilo dezelnirn stanovorn ... 3 - Jozef Zizeneeli: Zascimo vosenje te Kranjske dezele ... 7 - Precastiternu bralcu ... 9 - Porocilo Erazrna Franciscija II

Druga knjiga: Kratka topografija kot priprava za naslednjo popolnejso

Meje Kranjske ... 15 - Predhodno porocilo 0 iivljenju, veri in segah Kranjcev 16 -

Meje, narava, sege, hrana in opravilo Gorenjcev ... 20 - Vasi na Gorenjskem 21 -

Gorenjska posta 23 - Ravnine, doline in polja na Gorenjskem ... 24 - Gozdovi

na Gorenjskem 25 - Studenci, toplice, slatine in jezera .. , 25 - Reke in potoki na

Gorenjskem , .. 26 - Podzemeljski hodniki, jame in luknje ... 29 - Kresovi na Gorenj-

skern 30 - Prebivalci drugega dela, namrec Dolenjske '" 31 - Posta na Dolenj-

skem 31 - Vasi na Dolenjskem ... 32 - Vinogradi na Dolenjskern 33 - Studenci,

toplice in jezera na Dolenjskem ... 34 - Reke in potoki na Dolenjskem 34 - Kresovi

na Dolenjskem ... 36 - Prebivalci tretje petine ali srednje Kranjske 37 - Vasi na

Srednjem Kranjskem ... 38 - Posta, rudniki in fuzine na Srednjem Kranjskern ... 38 - Ravni in doline tretjega dela ... 39 - Gore na Srednjern Kranjskem ... 39 - Gozdovi na Srednjem Kranjskem ... 40 - Vinogradi na Srednjern Kranjskem ... 40 - Studenei, toplice in jezera na Srednjem Kranjskem ... 41 - Reke in potoki na Srednjem Kranjskem ... 43- Vode na Srednjem Kranjskem, ki teko pod zemljo ... 43 - Podzerneljske jame na

Srednjem Kranjskern 44 - Kresovi na Srednjem Kranjskem ... 45 - Prebivalci cetrte

petine ali Notranjske 46 - Postne hise na Notranjskern ... 47 - Vasi na Notranj-

skem ... 47 - Notranjske ravni in doline ... 48 - Gore na Notranjskem ... 49 - Gozdovi

na Notranjskem 50 - Vinogradi na Notranjskern ... 50 - Reke in druge tekoce vode

na Notranjskem 51 - Notranjske vode, ki teko v zemljo ... 51 - Notranjske jame ... 51

- Kresovi ali turska znamenja na Notranjskem ... 54 - Prebivalci Istre ... 55 - Gore petega dela .,. 55 - Vinogradi v petem delu te dezele ... 56 - Studenei in jezera v Istri ... 56 - Reke, potoki in voda, ki tece v zemljo ... 56

Tretja knjiga: Rastline, rudniki, rudnine, fivali. ptici, ribe itd. ddele Kranjske

Vreme in podnebje ... 59 - Nevihte, toea, blisk in grom '" 60 - Bolezni na Kranjskern ... 61 - Porocila gospoda doktorja Franciska de Coppinis ... 62 - 0 raznih

rastlinah na Kranjskem, in sieer najprej 0 zitu 64 - Razlicne strocnice 65 -

Sadezi dreves in steblik ... 65 - Razna zelisca 66 - Rudnine in rudniki 67 -

Rudnik v Zeleznikib ... 68 - Rudnik Kropa in Javornik ... 69 - Rudnik Malnek in Plavz ... 70 - Sava ... 71 - Karnna gorica in Bohinj ... 72 - Idrijski rudnik in njegovo odkritje ... 73 - Pravi ustroj merkurjevega rudnika v Idriji ... 74 - Dozdevno izdelovanje srebra v Idriji in napacno mnenje 0 skratih ... 76 - Drago kamenje in marmor na Kranjskem in njegova kakovost v prirneri s tujim ... 78 - 0 zivalih, zlasti 0 take imenovanem polhu ... 80 - Drobna perjad in tuje pLice na Kranjskem ... 82 - Ribe ter vsakovrstna golazen in gomazen ... 83 - Skorpijoni in kace ... 85

353

Hrvaskem (pisec najbrz v rokopisu ostalih in neohranjenih pridigarskih del); Janez Ludvik, kot oce Donatus franciskan in gvardijan v Kamniku; Janez Volf Engelbreht, kot brat Stefan cistercijanec v Kostanjevici na Dolenjskem. Z njimi je rodbinska veja Janeza Vajkarda v moski crti izumrla. V drugem zakonu je imel Janez Vajkard se dvoje otrok: hcerko Katarino Francisko, ki se je porocila, ze v Krskem pa je bil rojen sin Franc Engelbert, kar je 0 njem edini znani podatek.

Stroski nadvse obsezne zbirateljske, znanstvene in publicisticne dejavnosti in obveznosti, ki so izvirale iz delno se neporavnane kupnine za gospostva Bogensperk, Lichtenberg in Crni potok, so po izidu Slave presegli Valvasorjeve financne zmoznosti, Ze v zacetku 1689 je prodal Crni potok baronici Ani Maksimili Moscon. Nato se je moral lociti od knjiznice in graficne zbirke. Oboje je verjetno s posredovanjem Pavia Ritterja- Vitezovica in mend a po predhodni ponudbi kranjskim dezelnim stanovom kupilleta 1690 zagrebski skof Aleksander Ignacij Mikulic za Metropolitansko (skofijsko) knjiznico, Danes so knjige in nekaj drugega gradiva v okviru Metropolitanske knjiznice v Narodni in vseuciliski knjiznici v Zagrebu, graficna zbirka pa v kabinetu grafike Hrvaske akadernije znanosti in umetnosti v Zagrebu. Za poravnavo obveznosti te prodaje niso zadostovale. Leta 1691 je Valvasor prodal stiskemu samostanu del desetine od 30 kmetij ob Temenici, koncno pa 2. oktobra 1692 gospostvi Bogensperk in Lichtenberg Janezu Andreju Gandinu in njegovi zeni Mariji Salomi, rojeni Tauffrer; konec leta (l0. decembra) pa je pradal tudi hiso v Ljubljani.

Iz ostanka imetjaje kupil hiso v Krskem. Po izrocilu je to mescanska hisa v starem mestnemjedru, danes Valvazorjevo nabrezje stev. 4. V Krskem je Valvasor prezivel se kratko odmerjene dni zivljenja in tu septembra ali oktobra 1693 (natancni datum zaradi pomanjkanja arhivskih dokazil ni znan) v svojem 53.letu umrl. Pokopan naj bi bil v druzinski grobnici v grajski kapeli v Mediji.

Povzeto po monografiji: Brank o Reisp, KRANJSKI POLIHISTOR JANEZ VAJKARD VALVASOR Mladinska knjiga, Ljubljana 1983.

352

VSEBINA

Matija Greischer: Podoba J, V. Valvasorja - Naslovna stran izvirne izdaje in prevod - Opomba k naslovni sliki ... VI - Bogomil Gerlanc: Ob novem natisu Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske ". VII - Valvasorjevo pismo ... XXIII

SLAVA VOJVODINE KRANJSKE

Uvodni del: Posvetilo dezelnim stanovom ... 3 - Jaief Zizenceli: Zascitno vosenje te Kranjske dezele ". 7 - Precastiternu bralcu .. , 9 - Porocilo Erazma Franciscija I I

Druga knjiga: Kratka topografija. kot priprava za naslednjo popolnej~

Meje Kranjske ... 15 - Predhodno porocilo 0 zivljenju, veri in segah Kranjcev 16 -

Meje, narava, ~ege, hrana in opravilo Gorenjcev ... 20 - Vasi na Gorenjskern 21 -

Gorenjska posta 23 - Ravnine, doline in polja na Gorenjskern .,. 24 - Gozdovi

na Gorenjskem 25 - Studenci, toplice, slatine in jezera 25 - Reke in potoki na

Gorenjskem ... 26 - Podzemeljski hodniki, jame in luknje 29 - Kresovi na Gorenj-

skem , .. 30 - Prebivalci drugega dela, narnrec Dolenjske 31 - Posta na Dolenj-

skem .. , 31 - Vasi na Doienjskem ... 32 - Vinogradi na Dolenjskern 33 - Studenci.

toplice in jezera na Dolenjskem ... 34 - Reke in potoki na Dolenjskern 34 - Kresovi

na Dolenjskern . _. 36 - Prebivalci tretje petine ali srednje Kranjske 37 - Vasi na

Srednjem Kranjskern ... 38 - Posta, rudniki in fuzine na Srednjem Kranjskem ... 38 - Ravni in doline tretjega dela , .. 39 - Gore na Srednjem Kranjskem .. , 39 - Gozdovi na Srednjem Kranjskern ... 40 - Vinogradi na Srednjem Kranjskern ... 40 - Studenci, top lice in jezera na Srednjem Kranjskem ... 41 - Reke in potoki na Srednjem Kranjskem ". 43- Vode na Srednjem Kranjskem, ki teko pod zernljo . .. 43 - Podzemeljske jame na

Srednjem Kranjskern 44 - Kresovi na Srednjem Kranjskem __ , 45 - Prebivalci cetrte

petine ali Notranjske 46 - Postne hise na Notranjskern ... 47 - Vasi na Notranj-

skem ... 47 - Notranjske ravni in doline 48 - Gore na Notranjskern '" 49 - Gozdovi

na Notranjskem 50 - Vinogradi na Notranjskem ... 50 - Reke in druge tekoce vode

na Notranjskem 51 - N otranjske vode, ki teko v zemljo ... 51 - Notranjske jame .. _ 51

- Kresovi ali turska znamenja na Notranjskern ... 54 - Prebivalci Istre, .. 55 - Gore

petega dela 55 - Vinogradi v petem delu te dezele , .. 56 - Studenci in jezera v

Istri ... 56 - Reke, potoki in voda, ki tete v zemljo ... 56

Tretja knjiga: Rastlme, rudniki, rudnine, fivali, ptill, ribe itd. defele Kranjske

Vreme in podnebje ... 59 - Nevihte, toea, blisk in grom ... 60 - Bolezni na Kranjskem .. _ 61 - Porocila gospoda doktorja Franciska de Coppinis ... 62 - 0 raznih

rastlinah na Kranjskem, in sicer najprej 0 zitu ... 64 - Razlicne strocnice 65 -

Sadezi dreves in steblik 65 - Razna zeli~ .,. 66 - Rudnine in rudniki 67 -

Rudnik v Zeleznikih ". 68 - Rudnik Kropa in Javornik ... 69 - Rudnik Malnek in Plavz ... 70 - Sa va , .. 71 - Kamna goriea in Bohinj ... 72 - Idrijski rudnik in njegovo

odkritje .,. 73 - Pravi ustroj merkurjevega rudnika v Idriji 74 - Dozdevno izdelovanje

srebra v Idriji in napacno mnenje 0 skratih _. _ 76 - Drago kamenje in rnarrnor na Kranjskem in njegova kakovost v primer; s tujim ... 78 - 0 zivalih, zlasti 0 tako irnenovancm polhu _ .. 80 - Drobna perjad in tuje price na Kranjskem . _. 82 - Ribe

ter vsakovrstna golazen in gomazen ... 83 - Skorpijoni in kace 85

353

-r

J

Cetrta knjiga: Naravne redkosti defele Kranjske

Cudovita trdnjava in spilja pri Jami ... 89 - Nekaj najvecjih taborov ... 92 - Hudourne jame na Kranjskem ... 93 - Cudna hoja po zasnezenih gorah ... 94 - Voda, ki samo ob dolocenern casu tece, sicer pa Ie, ce se je dotaknes ... 94 - Dve jezeri z neverjetnimi lastnostrni, Cerknisko jezero in cbilica piscev, k i ga obcudujejo ... 96 - Pravi ustroj Cerkniskega jezera, njegova lega, dolzina, sirina, globina, najvaznejse luknje in njih izpraznitev ... 98 - Raznovrstni ribji lov, kakor se po vrsti opravlja v Cerkniskern

jezeru 100 - Nekatere posebne jame v nasern jezeru in bobnanje, ki se tod raz-

lega 103 - Jarni Narte in Pijavice ter cuden zbor pijavk ... t03 _ Pet posebnih lukenj

Cerkniskega jezera 104 - Izbruh in zopetni prihod vode v Cerkniskern jezeru, ribe,

perutnina, rastlinje 105 - Vzroki nekaterih cudnih pojavov Cerkniskega jezera ... 106

J

J

Sesta knjiga: Kranjsko-slovanski jezik, nravi in sege na Kranjskem

Kranjski in slovanski jezik ... III _ Jezik, nosa, sege in navade na Gorenjskem ... 113 - Sege in riavade na Dolenjskem ... 120 - Sege in navade, prebivalisce in jezik Usk okov

ali Vlahov na Srednjem Kranjskern ... 123 - Jezik in sege Kocevcev 126 - Jezik in

navade Hrvatov na Kranjskern ... 127 _ Sege, nosa in jezik Vipavcev 129 _ Jezik,

nosa in navade Krasevcev ... 132 - Jezik, sege in navade Recanov ... 136 - Jezik, sege in navade Istranov ... 139 _ Prehrana in opravilo, zivljenje in studije plernicev in mescanov na Kranjskem ... 145 - Dodatek obsega pisatelje, doma s Kr anjskega ... 147

Sedma knjiga: Verstvo na Kranjskem

Poganski bogovi starih Kranjcev ... 157 - Vsaditev krscanske vere na Kranjskern 158

- Na Koroskem in Kranjskem uvedejo cuden nacin za prevzem vladarske oblasti 161 _

Cerkveni razkol na Kranjskem zaradi luteranstva ... 164 - Preganjanje evangeljske (lutrske) vere na Kranjskem ... 165 _ Nastavitev in odstranitev nekaterin luteranskih pridigarjev in verska poravnava na Kranjskem ... 168 - Reforrnacija v Vipavi, Metliki, Loki itd .... 172 - Razni nastopi zoper evangeljske v razlicnih krajih na Kranjskem do leta 1598 ... 173 _ Popolna odprava evangeljske vere in izgon tistih, ki so v njej

vztrajali 175 - Prizadevna sluzba bozja in nekatere postranske navade danasnjih

Kranjcev 179'- Nekatere praznoverske navade ... 182

Osma knjiga: Svetniki, patrijarhi, ~kofi, redovi in zupnije na Kranjskem

Kranjski svetniki ... 187 _ Skofje na Kranjskern ... 189 _ Zupnije, zupniki, zupne cerkve in podruznice ... 192

Devera knjiga: Vlada, dostojansrva in druge I::astne slufbe na Kranjskem

Dostojanstva, oblasti in sluzbe ... 199 - Dedne sluzbe ... 20 I _ Redne instance ali

sodisca in tribunali .. , 202 - Nekdanja dezelna pravda v Siovenski marki in lstr i 203

- Stirje stanovi, ki veljajo za clane dezele ... 204 - Kranjske druzine in njih grbi 205

Deseta knjiga: De1elni knezi in vojvode na Kranjskem

Slovanski veliki vojvoda Samo 209 - Friderik V" nadvojvoda avstrijski, vojvoda

kranjski in naposled rirnski cesar 211 _ 0 zdaj vladajocern cesarju Leopoldu ... 213

Enajsta knjiga: Mesta, trgi, gradovi in samostani na Kranjskem

Kratek predgovor ... 221 _ Turjak ... 222 _ Skofja Loka 224 _ Kranj ... 226 _

Vrhovo 228 _ Medija 229 - Kocevje 230 - Krsko 233 - Fuzine .. ' 237 ;-

Lukovec 238 - Mehovo 239 _ Na skolju 240 - Vrhnika ... 240 _ Pleterje ... 241

_ Prestranek ... 242 - Radece ... 243 _ Rozek 243 _ Novo mesto ... 244 - Zuiem-

354

berk 246 - Sticna ... 246 - Ig ... 247 - Grad Kamen ... 248 - Kamnik ... 250 -

Trst 253 - Bogensperk ... 255

Podrobni opis Kranjskega glavnega mesta Ljubljane

Lega, zgradba, rast, utrdbe, grad, stavbe in hise mesta Ljubljane 257

Reka Ljubljanica in voznja po njej 263

Cerkvena poslopja, kakor cerkve, sarnostani in bozje hise mesta Ljubljane . 265

Mestni svet, rnescani in svoboscine mesta Ljubljane, hrana in opravilo 269

Znameniti dogodki mesta Ljubljane . 272

Dvanajsta knjiga: Turski in krscanski obmejni kraji pri Kranjski

Hrvatska v splosnern, njeno glavno mesto in nekatere znamenite zgodbe ... 279 - H rvatska in Morska krajina ter stalna nevarnost ra Hrvatskem ... 281 - Trdnjava Siget ... 283 - Siavonska krajina ... 285 - Banska krajina in Hrvatske obmejne trdnjave ... 286 - Morska krajina ... 288 - Znacaj in opravilo kranjskih vojakov ... 294

Petnajsta knjiga: Dogodki na Kranjskem pod avstrijskimi vladarji

Razne nadloge, kakor kobilice in potresi, vojska vojvode Alberta in Leopolda z Benecani ... 299 - Razlicni zmagoviti boji s Turki po vdoru na Stajersko in Kranj-

sko ... 300 - Turnirji gospoda Gasperja Lamberga 302 - Razni turski vpadi ... 303 -

Krnecki punt ... 304 - Krnecka vstaja na Kranjskem 305 - Razlicne nadloge, povodna

posast, ki je lahkorniselno dekle odvedla v vodo ... 306 - Velika draginja na Koroskern in Kranjskem ... 308 - Kristjanov, zlasti Kranjcev, krasna zmaga nad Hasanom in le-tega osebna poguba ... 310 - Izvrsitev mirovnih sklepov z Benetkami, prihod spanske infantke v Ljubljana itd .... 311 - Zasedba nekaterih stajerskih obmejnih krajev s kranjskim vojastvom in izcrpanost Kranjske ... 3 13

Mirk o Rupel: OPOMBE

Uvod in druga knjiga ... 317 - Tretja knjiga ... 32 I - Cetrta knjiga 323 - Sesta

knjiga ... 324 - Sedma knjiga ... 327 - Osma knjiga 329 - Deveta in deseta knji-

ga ... 330 - Enajsta knjiga ... 331 - Dvanajsta knjiga 333 - Petnajsta knjiga ... 334

- Dopolnila in zapis ... 335

Bogomil Gerlanc: ZAPISI 0 AVTORJU

Anton Tornaz Linhart ... 14 - Jakob Zupan ... 5S - Peter Radics ... SS - Janez Trdina ...

110 - Ivan Merhar ... 156 - Josip Gruden 186 - Joze Rus ... 198 - France Stele ... 208 -

France Kidric ... 220 - Joze Pcgacnik 278 - Branko Reisp ... 298 - Janez Gregor

Dolnicar ... 334

BRANKO REISP:

Janez Vajkard Valvasor in Siava vojvodine Kranjske

337

Janez Vajkard Valvasor

SLA VA VOJVODINE KRANJSKE

Izbral in prevedel MIRKO RUPEL Spremna beseda BRANKO REISP

Izdajo zasnoval in uredil BOGOMIR GERLANC llustriral in graficno oblikoval ELKO JUSTIN Likovno opremil JURE JANCIC

Izdala in zaloiila ZALOZBA MLADINSKA KNJIGA Za zaloibo MILAN MATOS

Glavna urednica IRENA TRENC FRELIH Natisnila Mladinska knjiga Tiskarna Ljubljana 1994

CIP - Katalozni zapis 0 publikaciji

Narodna in univerzitetna knjiznica, Ljubljana

908. (497.12)

930.1 (497.12): 929 ValvasorJ. W.

VALVASOR, Johann Weikhard Frhr. von

Slava vojvodine Kranjske : izbrana poglavja I Janez Vajkard Valvasor ; [izbral in prevedel Mirko Rupel ; spremna beseda Branko Reisp ; izdajo zasnoval in uredil Bogomil Gerlanc ; i1ustriral Elko Justin]. - Ljubljana: Mladinska knjiga, 1994

ISBN 86-11-14181-4

40451072

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful