Združenje CAAP, so.p.

, Fundacija Prizma, Združenje Forum socialnega
podjetništva, Mestna občina Maribor

ZAdruženje mladih

KRATKA ANALIZA STANJA SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA IN ZADRUŽNIŠTVA
OZIROMA SOCIALNE EKONOMIJE V MESTNI OBČINI MARIBOR 2015

Maribor, december 2015

KAZALO

1. UVOD
1.1 Trije sektorji
1.2 Socialna ekonomija – skupne značilnosti
1.3 Skupne značilnosti socialne ekonomije

2. STATISTIČNI PODATKI
2.1 Stopnja brezposelnosti
2.2 Aktivno prebivalstvo
2.3 Registrirana socialna podjetja
2.4 Zaposleni in drugi delovno aktivni v socialnih podjetjih
2.5 Nevladne organizacije
2.6 Zaposleni v nevladnih organizacijah in zadrugah

3. PRIMER PODPORNEGA OKOLJE - TKALKA

4. ZAKLJUČEK

1.UVOD

Zakon o socialnem podjetništvu (Zakon) je bil objavljen v Uradnem listu Republike
Slovenije številka 20/2011, dne 18. marca 2011. V veljavo je stopil 1. januarja
2012. Zakon nalaga Svetu za socialno podjetništvo (Svet), da pripravi Strategijo
razvoja socialnega podjetništva za obdobje 2013 – 2016 (Strategija).
Vlada je s Strategijo določila tudi njene izvajalce: ministrstva, pristojna za
področja dejavnosti socialnega podjetništva, podporno organizacijo Ministrstva za
kmetijstvo in okolje ter občine.
Nadalje ZSocP v 30. členu opredeljuje, da izvajanje politike razvoja socialnega
podjetništva zagotavljajo ministrstva in vladne službe, vsak na svojem delovnem
področju, v 31. členu pa navaja, da občine lahko, skladno z določbami ZSocP in
zakona, ki ureja spodbujanje skladnega regionalnega razvoja, načrtujejo,
financirajo in izvajajo politike razvoja socialnega podjetništva na območju občine.
V Strategiji določeni strateški razvojni cilji socialnega podjetništva v obdobju
2013 – 2016 predstavljajo izhodišča in podlage za pripravo Programa ukrepov za
izvajanje Strategije razvoja socialnega podjetništva za posamezno koledarsko
leto ali plansko obdobje (program).
Strategija v točki 4.2. omenja tudi vlogo občin: »občine bodo, kot odgovorne za
načrtovanje, financiranje in izvajanje politike razvoja socialnega podjetništva na
območju občine oziroma na ravni razvojne, aktivno prispevale k realizaciji
strateških razvojnih ciljev strategije. Zato so občine vitalnega pomena predvsem
pri razširjanju vedenja o pomenu in vidnosti socialnega podjetništva na lokalnem
nivoju. Pri tem je ključnega pomena osveščanje, izobraževanje in usposabljanje
nosilcev pomembnih funkcij in razvoja v lokalnih skupnostih in institucijah na
regionalni ravni, saj je od njihovega odnosa do socialnega podjetništva ter
poznavanja tega področja v veliki meri odvisen razvoj tega sektorja v posameznih
lokalnih okoljih. Lokalne skupnosti/občine v sodelovanju s socialno podjetniško
iniciativo identificirajo lokalno problematiko, nakažejo rešitve in omogočijo
reševanje te problematike v sodelovanju s socialnimi podjetji. S prenosom
posameznih storitev opravljanja javne gospodarske službe, občine omogočijo
odpiranje novih delovnih mest in priložnost za delovanje socialnih podjetij.«
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je izdalo Program
ukrepov 2014–2015 za izvajanje strategije razvoja socialnega podjetništva za
obdobje 2013–2016.

1.1 Trije sektorji
Na področju gospodarstva se je v zadnjih letih uveljavila tridelna delitev na javni,
zasebni in tretji sektor:

javni sektor: država, samoupravne lokalne skupnosti, osebe javnega prava

zasebni / privatni sektor: poslovni subjekti v zasebni lasti (zasebni/privatni
cilji)

tretji sektor / sektor socialne ekonomije: neprofitne pravne osebe
zasebnega prava in neformalne iniciative (skupnostni cilji)

Tretji sektor / sektor socialne ekonomije zajema:
◦ neprofitne organizacije (društvo, zasebni zavod, ustanova / fundacija,
G.I.Z. – gospodarsko interesno združenje)
◦ zadruge / kooperative
◦ socialna podjetja (različne pravne osebe s statusom socialnega
podjetja)
◦ invalidska podjetja
◦ druga neprofitna podjetja.

1.2 Skupne značilnosti socialne ekonomije

usmerjenost v spreminjanje družbe tako v socialnem / družbenem smislu
kot v ekonomskem smislu (social change)

uvrščanje družbene in ekonomske pravičnosti nad motive dobička

delovanje v smeri polnomočenja posameznikov in skupnosti ter večanje
ekonomske participacije

1.3 Socialno podjetje
Socialno podjetje deluje na presečišču ružbene, podjetniške in upravljavske
dimenzije (ilustracija 1).

Ilustracija 1: Tri dimenzije socialnega podjetništva

2. STATISTIČNI PODATKI

2.1 Stopnja brezposelnosti

MOM

PODRAVJE

SLO

Št. brezposelnih

7.381

17.169

104.758

Stopnja brezposelnosti v %

17

13,3

12

Vir: ZRSZ, september 2015

2.2 Aktivno prebivalstvo
Aktivno prebivalstvo

MOM
63.984

Podravje
137.685

SLO
915.036

Delovno aktivno prebivalstvo

56.285

119.762

805.479

% vseh

7

15

100

Vir: SURS, julij 2015

2.3 Registrirana socialna podjetja

Št. organizacij (s statusom)

MOM

Podravje

SLO

23

29

98

% vseh

24

30

100

Št. iniciativ (brez statusa)

20

22

ni podatka

Vir: MGRT evidenca, 28.9.2015

2.4 Zaposleni in drugi delovno aktivni v socialnih podjetjih

Vse vključene osebe
Redno zaposleni
Javna dela
Druge oblike vključevanja
(prostovoljci, študentski
servis, ...)
Vir: anketa SFSP, oktober 2015

MOM

Podravje

SLO

154
33
83

187
40
101

-

38

46

-

2.5 Nevladne organizacije

Št. organizacij

MOM

Podravje

SLO

1.357

3.629

23.681

15,3

100

%
5,7
Vir: CNVOS, avgust 2015

2.6 Zaposleni v nevladnih organizacijah in zadrugah

Zaposleni v NVO (društva,
ustanove, zavodi)*
Zaposleni v zadrugah**
SKUPAJ

MOM

Podravje

SLO

Ni podatka

Ni podatka

7.445

Ni podatka

318

2.857
10.302

Delež vsega delovno aktivnega
1,3
prebivalstva %
Vir: * CNVOS, december 2014, ** interni podatki ZZS, marec 2014 Opomba: V
zgornjih podatkih za NVO in zadruge se pojavljajo tudi pravne osebe, ki so imele
status so.p..

3. PRIMER PODPORNEGA OKOLJA: TKALKA

TKALKA je poslovna stavba, ki je bila zapuščena več kot pet let. Jeseni 2014 je
postala 2500 m² velik SKUPNOSTNI RAZVOJNI CENTER, alternativna poslovna
stavba, sodelovalni prostor, ki nudi streho nad glavo zelo raznoliki množici
zagnanih, vztrajnih in ustvarjalnih ljudi. Trenutno je v objektu delujočih:
o

44 organizacij, podjetij in iniciativ;

o

skupno več kot 120 stalnih uporabnikov;

o

okoli 50 občanih dnevnih uporabnikov prostorov.

Programi: promocije (socialnega) podjetništva, zadružništva, družbenega
inoviranja, aktiviranja prebivalstva in mreženja.
Podporne organizacije: Združenje CAAP, Fundacija PRIZMA, SFSP, eim, CRČV,
RAZ:UM
Dejavnosti:

Aktivnosti za zagon novih podjetniških in socialnopodjetniških podjemov in
zadrug ter njihov razvoj in rast

Podpora identificiranim socialnopodjetniškim in zadružnim idejam od
razvojne faze vse do njihovega zagona. Izvajajo se kot proces v kombinaciji
usposabljanja, svetovanja, mentorstva in coachinga, ki je prilagojen
specifičnim potrebam posameznih socialno podjetniških in zadružnih
poslovnih idej in posameznikov. Razvijajo se tudi finančni podporni
mehanizmi (v okviru kooperative Zebra, ki si prizadeva za vzpostavitev
etične banke).

Info-točka Tkalke (vsi prebivalci Tkalke)

Zagotavljanje prostorskih pogojev (Skupnostni / coworking prostori,
Samostojne pisarne in skupne desk-sharing pisarne, Delavnice, stroji in
orodja/Kreator Lab)

4. ZAKLJUČEK
Skupaj s partnerji v letu 2015 v Tkalki nadaljujemo s pripravo celovitega projekta
Mrežnega inkubatorja socialnega podjetništva in družbenega inoviranja
(SocioLab) ter s krepitvijo sodelovanja in usklajevanjem vsebin projekta tako s
podpornimi organizacijami v regiji kot z lokalnimi skupnostmi in drugimi deležniki.
S sodelovanjem v odborih pri Regionalnem razvojnem svetu in v Vladni skupini za
spodbujanje razvoja socialnega podjetništva, zadružništva in ekonomske
demokracije si prizadevamo, da bodo aktivnosti oz. projekt umeščen v Regionalni
razvojni program Podravja 2014 - 2020 kot eden ključnih projektov regije kakor
tudi, da bodo Vlada RS in pristojna ministrstva za izvajanje tovrstnih aktivnosti in
projektov zagotovila ustrezne vire sofinanciranja v okviru EU kohezijske politike.