You are on page 1of 12

-1

-

1.Voved
Kako {to mo`e{e da se vidi od naslovnata
strana,vo nekolku stranici }e prika`eme zbor dva za imotnite
krivi~ni dela na podra~jeto na OVR-Radovi{ i toa vo periodot
od 2000-2004 godina,se za toa koja te`ina,vo krivi~nopravna smisla ja nosat tie dela,za vremeto na nivnoto
izvr{uvawe,mestoto, na~inot, a kako pova`no od seto toa,
{to bi trebalo da bide glavna razrabotka e nivniot kaznenopraven aspekt, kako i porastot ili namauvaweto
t.e
procentualniot razmav {to se dvi`el od godina do godina ili
poprecizno,mese~no.
Bez razlika na toa {to Radovi{ kako op{tina ne
zafaka golema povr{ina,ili pak pogolema brojnost na
`iteli,sepak dovolno bi bilo da se napravi nekoj prekr{ok no i
toa da ima granici.
Zadr`uvaj}i se konkretno na temata kolku {to
mo`ev da vidam i zaklu~am od dosieto na mnogumina {to
neznam dali da gi nare~am u{te i kriminalci,ne izgleda{e
tolku prosto i ednostavno pred se vo na~inot na
izvr{uvaweto na imotnite-krivi~ni dela.
Tie krivi~ni dela so takov argument na
negativnost, opfa}a grupa lu”e od sekakva sfera,mislam na
vozrast bez razlika na toa so kolkavi imotni sostojbi
raspolagaat istite prestapnici,vklu~eni veke vo ,,biznisot,,{to
i nebea od samoiot grad kade {to bea izvr{eni kra`bite i da
ne zaboravam da spomenam vo taa grupa vleguvaa i dosta
maloletnici od koi pove}e bezdomnici,romi i nekoi pod
dejstvo na narkoti~ni sretstva.Kako prikaz za seto toa od
pove}eto slu~ai se zadr`av na dva koi vistina od prv pat me
zainteresiraa kako takvi,ne po nivnata priroda tuku na~inot
na izvr{uvawe, od koi
edniot slu~j be{e povrzan so
povtornici koi se nadvor od geadot i istite izvr{ile od 8-9
krivi~ni dela i toa za kratok vremenski period,za podetalna
obrabotka ke se zadr`am podocna.

tuku se nadovrzuva na regulativata na ovie odnosi i toa se vo ramkite na imotnoto pravo. t.kako delo {to zna~i atak vrz kapitalot i negovite interesi vo odnosite na pazarot. i na vakviot pristap mu odi pod vlijanie koncipiraweto na imotnite razliki.pravo na sopstvenost. Pravej}i eden kocept na imotniot delikt vo na{eto kazneno pravo }e se vidi deka e razvien vo ritidno stesnuvawe pred se na poimot na stopanskiot delikt.zbir od subjektivni gra”anski prava {to mu pripa”aat na subjektot vo pravoto(se misli na fizi~ko ili pravno lice).no i nadvor od nego. odnosno od op{testvena vo pravna i dr`avna. vleguvaat vo sistemot na imotni krivi~ni dela.drugi prava vrz stvarite.-2- 2.im obezbeduva podednakva za{tita na site oblici na sopstvenost.vo sistemot na pluralizam na oblicite na sopstvenost i sloboda na pazarot i pretpriemni{tvoto.kako i pravoto voop{to. .e dela {to pretstavuvaat napad vrz ustavnozagarantiranoto pravo na sopstvenost. imotnite prava i interesi se primaren objekt i toa vo senkata na koj ostanuvaat donosite na stopanskoto rabotewe.seto toa da se ostvaruva so posebni zakoni {to go karakteriziraat procesot na tranzicija niz koj pominuva makedonskoto op{testvo.a ottuka od ovoj osnoven poim }e ka`eme deka poimot imotno pravo e definirano kako.koi kako delo {to se sostoi vo povredi na pravilata na stopanskoto i finansiskoto rabotewe i istovremeno pretstavuva povreda na imotnite interesi na stopanskite subjekti.ostavaj}i transformacijata od eden vo drug oblik. Kznenoto pravo direktno ne operira vo sferata na za{tita na imotot so sopstveni poim.obligacioni prava i drugi.Zaklu~uvaj}i go seto toa.poto~no ka`ano ili gledano od kaznenopraven aspect. O{ti karakteristiki za imotnite krivi~ni dela Ovie krivi~ni dela kako takvi.kaznenoto pravo. Potenciraj}i na toa.isto taka i pravoto na sopstvenost i drugite imotni prava koi se za{tituvaat bez ogled na toa dali se staveni vo nekakva pazarna funkcija ili pak proizleguvaat od nea.drugite imotni prava.

zatajuvawe.bidej}i delata {to se zemeni za obrabotka se dela od te{ka kra`ba i toa storeni na podra~jeto na OVR-Radovi{.1.}e ka`eme deka osnovna i zaedni~ka karakteristika e deka delata po svoeto subjektivno bitie se umisleni.t.razbojni~ka kra`ba.vleguva i teskata kra`ba {to pretstavuva kvalificiran oblik na kra`bata.Dela protiv podvi`niot imot Od delata {to se protiv podvi`niot imot: kra`bi.se gleda deka se vr{i so kr{ewe ili so provaluvawe na zatvoreni zgradi.kasi.ormani ili drugi zatvoreni prostorii ili so sovladuvawe na pogolemi pre~ki za da se dojde do sakaniot predmet.1 KZ na RM) Mo`e da se ka`e deka provalnata kra`ba e eden od naj~estite oblici na te{ka kra`ba.i obi~no kaj delata so vakov element.Te{ka kra`ba(~l236.KZ na RM) Kako del od grupata na dela protiv podvi`niot imot. 3.1. sobi.te{ki kra`bi. i {to obi~nata kra`ba prerasnuva vo te{ka dokolku e izvr{ena vo nekoj od slednive oblici: 3.odzemawe tu”i predmeti i dr. vremeto na izvr{uvawe i vrednosta na predmetite {to se objekt na kra`ba .za pribavuvawe protiv pravna imotna korist za prisvojuvawe ili za o{tetuvawe.236.koja od samiot prefiks na kra`bata.Ovde nameratae toa {to go nosi subjektot na toj element na protivpravnosta {to i bez takva namera deloto i ne postoi. 3.a edinstvenata razlika po {to tie se razlikuvaat e: na~inot na izvr{uvawe na kra`bata.1 Provalna kra`ba(~l. Pove}e }e se zadr`am na elementite i osnovnite bitja {to gi sodr`i krivi~notodelo te{ka kra`ba(~l.KZ na RM)ne slu~ajno. .1.236. namerata e naso~ena kon pribavuvawe na imotna korist ne samo za sebe tuku i za drug.poslu`uvawe.st.taka {to po svoeto objektivno i subjektivno bitie vo osnova mo`e da se ka`e deka e identi~na so osnovnatadelo kra`ba.taka {to svojata subjektivna strana na pove}eto dela e zbogatena so posebna namera.-3- Nsdovrzuvaj}i se na podnaslovot.

dvor obokolen so visoka ograda i sl. ormani. kle{ti i dr. ne bilo te{ka ktra`ba. tuku obo~no delo kra`ba. Provaluvaweto kako alternativno dejstvie go pokriva nasilnoto vleguvawe vo zatvoren prostor i toa bez da se povredi supstancijata na pre~kite postaveni so cel za spre~uvawe na prodiraweto vo toj prostor. od koi ve}e kako zatvoren prostor kako {to pogore spomnavme. iska~uvaweto po drugi .odnosno na pofolemi pre~kin i so nekoi drugi dejstvija {to ne zna~at nivna povreda. I pokraj toa kako zatvoren prostor mo`e da se smetaat i prostorii kako {to se: zatvoren avtomobil. kako osnovna karakteristika e toa deka predmetot se odzema od zatvoren prostor i toa so poseben na~in na izvr{uvawe.e so ve}e navedenite a u{te pojasno bi bilo i dokolku ja izvle~eme i zakonskata definicija za zatvoren prostor. Ovde ve}e }e vidime deka se raboti za sovladuvawe na zatvorenosta na prostorot.) So kr{ewe storitelot ja sovladuva zatvorenosta na pomali prostorii nameneti za ~uvawe na predmeti(kasi.za toa deka pretstavuva. Kako komplementaren del od odzemaweto na predmetite e dejstvieto na sovladuvaweto na zatvorenosta na prostorot koe mo`e da dojde do kr{ewe. No u{te i kako provaluvawe se tretira i vleguvaweto vo zatvoren prostor na nevoobi~aen na~in kako {to e preripnuvaweto prek ograda.-4- Izdvijuvajk za toa .) i nadovrzuvajki se na toa spored edno stanovi{te vo sudskata praktika kra`ba na zatvoren kufer. upotrebata na sila. Vaka dadeniot stav e stav i na sudskata praktika spored koja za poimot na provaluvaweto ne se smeta tolku za bitna. poto~no so sovladuvawe na zatvorenoosta na prostorot. nitu pak sovladuvaweto nekoi osobeno golemi pre~ki so povreda na supstancijata kolku toa storitelot neovlasteno da gi otstranil postavenite pre~ki za vleguvawe vo zatvoren prostor na na~in koj uka`uva na negovata poimtenzivna zlostorni~ka volja.sekoj zatvoren prostor vo koj prodiraweto e mo`no samo so prethodno sovladuvawe na pre~kite {to se postaveni so taa cel-da se spre~i neovlastenoto prodirawe vo toj prostor.. kolku samo da se ima edna jasna pretstava za toa. {to opfa}a dejstvija na sovladuvawe na zatvorenosta na prostorot so primena na fizi~ka sila (upotreba na eksploziv. no bez razlika na toa t.

a voedno i do namisleniot predmet. pri {to ne e va`no formata na zdru`enieto tuku negovata cel da se odnesuva na pove}e kra`bi. . Kra`ba izvr{ena na drzok na~in Vaka navedeniot na~in na izvr{uvawe na kra`ba e takov {to generalno go kreva stepenot na zlostorni~ka volja i bezobzirnost na storitelot. izvr{itelstvoto odnosno soizvr{itelstvo ili pomagawe. bez sovladuvawe na pre~ki prodrel vo sakaniot prostor. najmalku dve kra`bi. najop{to so posebno dopirawe na storitelot do predmetite na deloto: so upotreba na dresirano ku~e. {to se karakterizira . jadica. Ovde umislata na storitelot treba da bide naso~ena tokmu kon odzemawe na predmetot i toa so sovladuvawe na pre~kite. na edno povisoko ramni{te vo sporedba so obi~nata kra`ba. Site ovie dejstvija se vr{at pred odzemaweto na predmetot. Toa se se dejstvija bliski na provaluvaweto po toa {t sovladuvawe na zatvporenosta na prostorot se vr{i neovlasteno. no postoi te{ka kra`ba i ako storitelot {to na nekoj drug na~in. magnet itn. Vo samoto izvr{uvawe na deloto treba da u~estvuvaat najmalku dve ili pove}e lica {to se zdru`ile za vr{ewe na kra`ba pri {to formata na u~estvo mo`e da bide razli~na.-5- predmeti se so namera da se vleze vo sakaniot prostor. Sovladuvawe na pogolemi pre~ki na drug na~in Vakbiot na~in na sovladuvawe e sekoe drugo dejstvie na sovladuvawe na zatvorenosta na prostorot. a na~inot na izvr{uvaweto e dokaz za pogolemiot stepen na zlostorni~ka volja na storitelot. Kra`ba izvr{ena od pove}e lica Od ovoj stav proizleguva toa deka potrebno e da postoi zdru`enie za izvr{uvawe pove}e.

Nasproti toa storitelot treba da bide svesen za postoeweto na takvite sostojbi Poseben slu~aj 1.ako zatreba zaradi napad ili odbrana. poplava ili sli~na pojava kako i kra`ba za iskoristuvawe na nemo}nosta ili nesre}ata na drug ili pak kra`ba na predmeti od zna~itelna vrednost. Kaj site ovie navedeni kvalifikatorno obele`je se okolnostite vo vremeto koga kra`bata se vr{i {to zna~i storitelot iskoristuva posebna prilika nastanata so anga`iraweto na lu| eto. a isto taka i odzwmaweto na pove}e predmeti od pomala vrednost e te{ka kra`ba ako nivnata vkupna vrednoste zna~itelna.-6- Drska kra`ba kako zakonska definicija pretstavuva kra`ba {to po intenzitetot na drskost. no i da bide prikaz na teorijata }e . Kako poseben subjektiven element e namerata za upotrebeta na oru`jeto.Kako opasna situacija e izdvoena e so edna da ka`eme opasna situacija {to mo`e da prerasne vo razbojni{tvo i razbojni~ka kra`ba. Kra`ba za vreme na po`ar. Drskosta kako takva sublimira dve komponenti i toa objektivna ( odrazot na dejstvieto na storitelot vrz okolinata) i subjektivna (se odnesuva na posebna hrabrost. spre~eni da go branat svojot imot. gotovnost na storitelot za da izlaga na pogolem rizik itn. kra`bata stanuva te{ka koga e izvr{ena i od strana na vooru`eno lice {to kaj sebe imalo nekakvo oru`je ili opasno orudie zaradi napad ili odbrana. i se so cel istoto da se nadovrze. otsustvo na vnimanie.Od druga strana pak kra`bata dobiva pote`ok vid i poradi opasnosta i re{itelnosta na storitelot {to se manifestira preku nosewe oru`je. re{itelnost. ( teoretski navedenoto) kako prikaz na prethodno Kolku {to mo`e{e da se izvle~e od praksata.a isto taka i sou~esnicite }e odgovaraat za ovoj oblik ako znaat za okolnosta deka nekoj od niv e vooru`an. re{enost. Kra`ba od strana na vooru`eno liceltat na toa.odzemawe isto taka predmetiod lice {to e te{ko bolno i nepodvi`no.smelost i drugi objektivni momenti gi nadminuva ramkite na ona {ti ja karakterizira sekoja kra`ba.nepostoeweto na za{tita na objektot na napad.

apteka.Te{ka kra`ba.C.zemjodelska apteka i dr i toa vo vreme koga procava~ite na istite ne bile slu~ajno vo niv. Vrz osnova na seto toa. Kako {to ve}e spomnavme se raboti za krivi~ni delo .. 9-smetkopotvrdi i drugo. potencijalni storiteli na tie dela.st.kako dokazni materijali bea koristeni zapisnici za primawe krivi~na prijava. {to kako pomalo mesto mislele deka dobro i uspe{no }e se snajdat bez da bidat otkrieni.-7- vidime vo slu~ajot {to se raboti za te{ka kra`ba i toa so storitel-povtornik..prodavnica za belatehnika. deka ne se od ist grad pa taka imajki ja prvata priika za nivna sredba odlu~ile da dopatuvaat tokmu vo Radovi{.B..C me| usebno se dogovorile za pristapuvawe na vakviot ~ekor. vr{ejki ja ulogata na slu~ajni minuva~i ili mu{terii. 9-fotokopii.2 od ZKP(Slu`ben vesnik na RM br.dodeka kako prilozi poslu`ija zapisnici za primawe krivi~na prijava. voedno storitel na nekolku krivi~ni dela. . bidejki se rabotelo pred se za 8-9 krivi~ni dela storiteloi na podra~jeto na Radovi{ od storiteli {to ne bile gra|ani na gradot i toa vo period od mesed dva. Vakviot slu~aj se vodel podolgo vreme.. Od dobienite podatoci na to~nio neutvrdena data prijavenite izvr{ile kra`bi od nekolku proda`ni objekti i toa objekti koi se nao|ale na dosta frekfentno mesto.vesnik na RM Br.12/98) se podnesuva krivi~na prijava protiv licata A.15/97) i 167 od Pravilnikot za vr{ewe na rabotata na MVR(Sl. taka {to prijavenite storiteli A.slu`bena bele{ka za izvestuvawe primeno od graganin. Zaradi postognatoto osnovno somnenie deka prijaveniot A storil krivi~no delo. Vo pra{awe bea 2-3 menuva~nici. * * * Vrz osnovana ~l 141.~l236 isto i prijaveniot B deka storil 8 krivi~ni dela i C deka storil 1 krivi~no delo za koe se doka`uva so slednoto {to podolu }e navedeme podetalno.Te{ka kra`ba.B. prodavnica za avtodelovi.slu`bena bele{ka za izvr{uvawe uvid na lice mesto.slu`bena bele{ka za izvestuvawe na OZO-Radovi{ i zapisnik za pravo na branitel.Podetalni informacii za toa e deka navodno istite bile drugari podolgo vreme.

primeno od gra”anin vo koja izvr{itelot dava sopstvena izjava za nastanot so prethodno sobereni podatoci za nego. Vo prijavata prostor i mesto isto taka za opis na samiot nastan i toa ‡ vremeto (koga se slu~ilo dejstvoto) ‡ mestoto (na koe mesto e izvr{eno istoto) ‡ na~in ‡ Upotreba na sredstva Na kraj isto taka se ostaveni nekolku reda vo koj prijavitelot potencira na vremeto dodeka bil otsuten nekolku lica.se so cel da izvr{at ne{to {to podolgo vreme go pravele. Na seto toa potoa se pravi popis i opis na ukradenite ili o{tetenite predmeti.najverojatno nepoznati koi iskoristuvaj}i go vremeto {to toj bil preku ulica go ograbile na prost na~in.30 h koga prijavitelot M izjavuva deka saka da podnese krivi~na prijava protiv N. . Podolu stoi deka na den .{to zna~i i ne mu bilo negovo postojano `iveali{te i deka zaedno so negovite dvajca drugari re{ile da dojdat vo Radovi{.2003 vo 09. Kako pri~ina za priveduvaweto stoi deka postoi osnovno somnevawe deka storil krivi~no delo “Te{ka kra`ba” na podra~jeto na OVR Radovi{ i potoa mu e ovozmo`eno da stapi vo kontakt so nekoj od svoite. tie imaat i pravo na branitel i toa preku zapisnik za pravo na branitel vo koj napred stoi deka: Vrz osnova na st.N storitel za krivi~no delo “Te{ka kra`ba” koja vo mestoto se predupreduva prijavitelot za posledicite od la`noto prijavuvawe propi{ani so ~l 336 od KZ na RM.02.2 od ~l. dokolku saka. Ponatamu za rasvetluvawe se popolnuva i slu`bena bele{ka za izvestuvawe. privedeno e liceto A koj e dr`avjanin na RM. . .-8- Kako osnova na ve}e gore navedenite prilozi }e dademe eden kratok prikaz na kratko za niv po~nuvaj}i so : *Zapisnik za primawe krivi~na prijava* Vo ovoj zapisnik be{e potencirana datata 16. . Isto taka bez razlika na se. poedine~no i detalno kako i pribli`nata visina na {tetata.12 predo~eno mu e deka ima pravo na branitel. Vo OVR Radovi{.Vo zapisnikot toj izjavuva deka veke nekolku godini `iveel vo gradot Strumica.

Maxarska.Jugoslavija. potvrda za privremeno odzemeni predmeti so patni ispravi i 3 fotografii od patni ispravi so pe~at. 3 slu`beni bele{ki za izvestuvawe primeno od gra”anin.500 gm 1200 {f 6000 den. utvrdeno so prethodni podatoci. benzinski pumpi. nakitot navodno go frill. zlaten nakit i dr. Kra`bata bila izvr{ena. vleguvaj}i vo hodnikot ja razbil zaklu~enata vrata na spalnata so pomo{ na turkawe i vlegol vr{ej}i prebaruvawe po xepovite.lira.kalauz. Kako prilozi poslu`ija.mislej}i deka bil bi`uterija.-9- Poseben slu~aj 2  Poseben izve{taj Posebniot izve{taj e naso~en protiv liceto A poradi postoewe na osnovno somnenie deka storil krivi~no delo “Te{ka kra`ba “ na 29. 1zlatnik .2000.{to ukral pogolema koli~ina na pari.05.RA-1034 / 2000. Toj izjavuva deka del od parite gi razmenuval vo menuva~nici. no tokmu vo Maxarska avanturata za niv trojca zavr{ila. edinstveniot osomni~en vo kra`bata. ja prodal.Od podolno dobienite informacii be{e utvrdeno deka parite koi gi ukral gi tro{el po ugostitelski objekti i patuvawa po stranstvo : Bugarija. fiokite.Kra`bata ja izvr{il iskoristuvaj}i povolna prilika dodeka nemalo nikoj vo ku}ata na negovata devojka.a vo glavnata destinacija[vajcarija ne uspeal da stigne bidej}i ve}e bil faten so falsifikat dokumenti.Iatiot isto taka imal namera da zamine za [vajcarija i toa na ilegalen na~in. ve{ta~ewe br. Lirata {to taka ja ukral. Pravejki sporedba so izjavata na liceto B-taksist i deka istiot se znael so liceto A nekade od po~etokot na 2000 godina koj se zapoznale vo taksito i se zbli`ile pove}e od toa kako redoven mu}terija i zatoa neznaejki na kogo u}te da . devizi. koj najverojatno vlegol vo ku}ata otklu~uvaj}i ja vratata so pomo{ na pomo{en klu~ .kade bile na negova smetka so u{te dvajca negovi drugari. a pogolemiot del gi istro{il vo Sosedna Republika Bugarija. *Slu`bena bele{ka za izvestuvawe primeno od gra”anin* Vo ovaa slu`bena bele{ka e vnesena izjavata na liceto A. {kafovite i uspeal da ukrade golema suma na pari od koi 6.

... Namesto zaklu~ok Kako {to mo`e{e se da se vidi od dosega ka`anoto vo globala imotnite krivi~ni dela se del od sverata na seto ona {to go nosi prefiksot protivpravno.. ~l. pa spoed toa pokraj krivi~nata prijava {to ja imale tie i ne samo {to bile privedeni tuku bile pari~no kazneti a na liceto A mu bil zemen pove}e od polovina od doma{niot inventar.pa zatoa toj bil vtoriot {to znael za parite i vedna{ mu dal na znaewe deka demek imal ~ovek koj mo`el da im napravi falsifikat dokumenti i toa vo Bugarija.do UKT pri MVR na RM be{e pobarano na istite da im se izvr{i poligravsko testirawe pri {to pokraj direktna metoda bilo koristena i indirektna.t.Pogore kako {to spomnav ako ne vo celina barem vo globala be{e spomnato konkretno za krivi~noto delo .10 - ka`e za parite {to gi ukral mi se doveri i mene kako {to izjavil toj ednostavno i so toa {to od tie pari mi kupi ~etiri novi gumi za kolata. za negovite elementi a kako najva`no kako predmet za obrabotka bea zemeni i dva sli~ai od praksata i toa od periodot od 2000-2004g.236.Te{ka kra`ba. Nasproti toa so liceto C se znael u{te neodamna. Na seto toa od strana OVR radovi{ .n Od seto toa e videno deka vo oddelni slu~ai kompletno za trojcata ne ja ka`uvale celosnata vistina.KZ na RM. test po lokacija na storitelot na kra`ba i.

11 - ..

Skopje 2006 .Kliment Ohridski-Bitola Policiska Akademija-Skopje Analiza na slu~aj po kriminalistika Na tema Imotni krivi~ni dela Izrabotil Predmeten profesor Katerina Mir~ovska G. Z...Sv.na ind. Xukleski Br. Dimovski Doc.12 - Univerzitet .39/04 Ass.M-r.