Kontrakultura

osnovi na fenomenot

UVODEN DEL Kako da go definirame poimot Kontrakultura? Ako ja definirame Kulturata kako integiran kompleks od ~ovekovi znaewa, veruvawa, na~ini na odnesuvawe i stavovi, vrednosti i potrebi, koi se zaedni~ki za odredena op{testvena zaednica, toga{ so lesnotija bi mo`ele da ja definirame kontrakulturata kako specifi~na kultura, so vrednosti i potrebi koi mu se sprotistavuvaat na etabliranoto op{testvo.

BIT GENERACIJATA PO^ETOK NA KONTRAKULTURATA Vo godinite koi go obele`uvaat ra|aweto na Kontrakulturata vo intelektualnite krugovi se sozdava tradicija na edna mala grupa nekonformisti za koi buntovni{tvoto e edinstven na~in na izrazuvawe. Prvoto oficijalno zdru`eno izleguvawe na kni`evnata scena na ikonite na bit generacijata Xek Keruak, Alen Ginsberg, Vilijam Berouz, Piter Orlovski itn. Pretstavuva edno poetsko ~itawe vo kafeto Galerija [est vo San Francisko, 1955 godina. Bitni~koto dvi`ewe e voglavno locirano vo kni`evnite, boemski i umetni~ki zaednici na Wu Jork Grini~ Vilix, San Francisko Nort Bi~ i Los Anxeles Venis Vest. Bitnicite, kako {to pripadnocite na ova dvi`ewe sebe se narekuvale spored zborot BIT koj orginalno zna~i otepan, pobeden, umoren no podocna dobiva i muzi~ka konotacija vo smisla na ritam ili takt, sakale da ja izrazat otu|enosta od konvencionalnoto ili kockasto (square) op{testvo. Sakajki da se distanciraat od op{testvoto koe go kritikuvale tie prifatile odreden na~in na oblekuvawe koj se sostoel od stara,iskinata neugledna obleka i HIP `argon prevzemen od Xez muzi~arite. Alen Ginsberg i Xek Keruak se vo avangardata na kontrakulturata i se smetaat za nejzini predvesnici. Ginsberg doa|a Vo San Francisko 1953 godina i dve godini podocna za prvpat javno ja ~ita svojata poema Rev (Howl) vo koja se nagovestuvaat temite na buntot na mladite {to zemaat zamav vo {eesetite, pokonkretno politi~kiot bunt i naklonosta kon drogata i seksot. Vo taa poema toj gi spomnuva halucinogenite bilki kako {to e Pejoteto {to }e go povede na patot da bide eden od onie intelektualci koi podocna }e nastojuvaat da ja spojat drogata i misticizmot vo alternativnata potraga po duhovnost. Toj u{te od samiot po~etok na svojot javen `ivot ne propu{ta {ansa provokativno da izjavi deka konzumira marihuana i deka e komunist i go sporeduva kapitalizmot so krvolo~en bog i ~ovekojaedec. Me|utoa i Xek Keruak, so svojata kniga NA PAT ( On The Road) vo koja govori za iskustvata na onie koi odlu~ile da raskinat so sredinata koja ja do`ivuvaat kako gu{ewe na sopstvenoto bitie i ja napu{taat zamenuvajki ja so skoro nomadski `ivot bez nekoja odredena cel, ne izvr{il pomalku zna~ajno vlijanie vrz buntovni~kite generacii koi sledat i formata na nivniot bunt a osobeno na hipicite. (sledi izvadok od knigata Na Pat)

1 HIPI DVI`EWE, NOVA LEVICA, HAJAT E[BURI I UTOPISKITE ZAEDNICI Vo {eesetite godini vo politi~ka klima za koja e karakteristi~na sostojba na masovna histerija i paranoja poradi realnata opasnast od nuklearen holokaust, {ireweto na vlijanieto na socijalisti~kite idei vo tuku{to oslobodenite kolonii i drugite zemji od Tretiot svet i represivnata reakcija na kolonizatorskite zapadni zemji na toa vlijanie kako i cel eden kompleks na fenomeni koi go potresuvale op{testvoto, kaj mladite lu|e i intelektualci vo SAD i drugite zapadni zemji se javuva priroden revolt protiv oficijalnata politi~ka elita i generalno preispituvawe na vrednostite vrz koi e zasnovano zapadnoto op{testvo, kako i preispituvawe na dominantnata kultura koja tamu upravuva so nivnite `ivoti. Taka kontrakulturata po~nuva da dobiva oblik na dvi`ewe , koe iako ne vo celost strukturirano i kohezivno sepak nastapuva na na~in koj aktivno ja menuva dotoga{nata sostojba. Dve glavni strui se izdvojuvaat od celoto toa vino`ito od organizacii, grupi i ideologii koi go so~inuvaat kontrakulturnoto dvi`ewe. Prvata, pove}e politi~ki aktivnata, koja e so~ineta glavno od mladata intelektualna masa nasobrana okolu ideite na nekolku prominenti filozofi i teoreti~ari na toa vreme kako Herbert Markuze, Erih From, Antonio Gram{i i dr. koja se narekla sebesi Nova Levica i ~ija aktivnost }e kulminira so masovnite protesti {to go zafatile celiot svet vo 1968 ta godina. Drugata struja, strujata na Hipicite, nastanata ne{to podocna, se orientirala pred se na li~niot izraz na poedinecot . Tie se re{ile da ostanat na strana od op{testvoto i niz alternativen stil na `ivot da dojdat do ne{to posodr`ajno, borej}i se prvenstveno za samite sebe, bilo toa da e poedine~no ili vo zaednica. Najupadlivi elementi na toj stil se Rok muzikata, seksualnata i psihodeli~na revolucija. Me|utoa i pokraj toa {to ednata struja e naso~ena na nadvore{niot svet i politi~ki aktivna, a drugata kon vnatre{noto bitie i setilnosta, tie ne si protivre~at edna na druga. Bez razlika dali stanuva zbor za buntot protiv kapitalizmot i imperijalizmot ili za bunt na poedinecot koj saka da se oslobodi od stegite na op{testveniot moralen kod koj go smeta za represiven, vo osnovata le`i idejata za osloboduvaweto. Vrednostite pak na povoenoto zapadno op{testvo se vo najmala raka protivre~ni. Od edna strana toa iziskuva pove}e obrazuvan kadar a so toa i gi potiknuva potrebite na poedinecot i negoviot individualen razvoj a od druga strana go propoveda materijalnoto, i ostvaruvaweto na li~nata sre}a go povrzuva so ona {to e momentalno, popularno i instant zadovoluva~ko, namesto za stvarniot razvoj na li~nosta i du{evnoto spokojstvo. Kritikuvaj}i go potro{uva~koto op{testvo preku analiza na istoto inspirirana od Hegelijansko-Marksisti~ki idei spoeni so Frojdijanski psihoanaliti~ki pogledi, amerikanskiot filozof so germansko poteklo Herbert Markuze, se zdobil so mnogubrojna publika me|u mladite lu|e. Negovata misla pred se e humanisti~ka i go otfrla neslobodnoto i represivno zapadno op{testvo ~ij

tehnolo{ki razvoj ja kupuva soglasnosta i zadovolnosta na masite preku materijalni dobra dodeka gi pravi intelektualni i duhovni zarobenici. Novata generacija ja koristi svojata mladost i `ivotna energija, so pomo{ na marginalen stil na `iveewe da go izrazi gnaseweto od op{testvoto. Zatoa i ne smee da dojde do zabuna deka postoele dve mladini: edna koja e politizirana i druga koja toa ne e. Vo osnova ne postoi zna~ajna razlika me|u politi~kite aktivisti i hipicite. [to pretstavuvaat i zastapuvaat hipicite? Koi se nivnite obele`ja i vo {to se sostoi nivniot bunt? Nivniot apoliti~en stav e vsu{nost izmenet stav kon gra|anskiot moral, semejstvoto i religijata i sekoj nametnat aspekt od strana na dominantnata kultura vrz nivnite `ivoti vo celost se otfrla i se zamenuva so nov, poimaginativen i posloboden stil na `iveewe; pa taka da se promeni imeto, da se pu{ti kosata da porasne dolga i da se bide oble~en na odreden na~in ne pretstavuva samo `elba za ukrasuvawe i mladela{ka zabava tuku e izraz na bunt i jasna simboli~ka poraka do drugite. Imeto, koe ja ozna~uva pripadnosta na edno semejstvo, pretstavuva eden od elementite na kulturata na kapitalizmot. So toa, otfrlaweto na imeto zna~i i simboli~ko otfrlawe na taa kultura. Taka me|u hipicite se javuvaat `ivopisni imiwa i prekari, prezemeni od indiskata kultura, od domorodnite kulturi i prili~no ~esto, vo znak na `elbata za vra}awe kon prirodata, zemaat imiwa na prirodni fenomeni. Pokraj simboli~koto prika`uvawe na nivnoto novo ra|awe, promenata na imeto imalo i prakti~ni pri~ini. Imeno , me|u najgolemiot broj ma{ki pripadnici na hipicite, bile onie mladi lu|e koi odbivale da se javat na povikot za regrutacija za potrebite na amerikanskata vojska za vojnata vo Vietnam, pa zatoa bile tra`eni od policijata; taka nekoristeweto na oficijalni imiwa me|u niv bilo polezno vo taa smisla. U{te pove}e od imeto, hipicite se razlikuvaat od ostanatite po svojot izgled. Dolgata kosa na primer, go izrazuva na simboli~en na~in neprifa}aweto na edna op{testvena funkcija na voin, so ogled na toa deka vojskata strogo nametnuva kratka kosa. Vo isto vreme se izrazuva nov stav kon `enata i kon polovite razliki kako i edna potreba za vra}awe kon detstvoto. Hipicite pred se, na svoite politi~ki i filozofski ubeduvawa sakaat da im dadat fizi~ki izgled, pa taka devojkite ja smetaat depilacijata na nozete za malogra|an{tina. Reks Vajner duhovito zaklu~uva vo edna kniga povetena na kontrakulturata, deka vo odredeni radikalni sredini, depiliranite noze bile siguren znak za pripadnost na FBI. Originalnata obleka vo site mo`ni boi, ~esto inspirirana od na~inot na oblekuvawe vo dale~nite zemji, `ivopisni tuniki, ko`ni sandali i ukrasi, lesna i namerno {iroka obleka koja dozvoluva sloboda na dvi`eweto. Izgledot mora da go odava bitieto. Buntovnicite na toj na~in gi izrazuvaat svoite vrednosti i predizvikuvaat {ok. Promenata na stilot na `iveewe, zna~i i promena na mestoto na `iveewe. Namesto za ku}a vo predgradieto tie se opredeluvaat za tn. Crash-pads ili gajbi, koi vo osnova pretstavuvaat prenatrupani stanovi vo koi baraat toplina i komunikacija me|u sli~ni na sebe lu|e.

Kvartot Hajt-E{beri vo San Francisko ima ogromna uloga vo toj pogled i pretstavuva najpoznat od mnogute obidi na pripadnicite na kontrakulturnoto dvi`ewe da zasnovaat novo op{testvo, li{eno od ugnetuvawe. Hejt-E{beri e star gra|anski kvart so ku}i vo viktorijanski stil i starinski {arm. Hejt }e pretstavuva sredi{te na Hipi kulturata ne{to pove}e od godina dena, pred nejzinata preselba vo zaednicite vo vnatre{nosta na zemjata. Brojni pripadnici na kni`evnata grupa na Bit generacijata vo vremeto na psihodeli~nata revolucija `iveat vo San Francisko i vr{at direktno vlijanie vrz mladite. So tn. “Poetska Renesansa na San Francisko” od 1955 godina, "Krugot na Anarhisti" sozdaden neposredno po Vtorata svetska vojna i “poetskiot kru`ok” od 1947, vo ovoj grad ve}e ima tradicija na nekonformizam. @itelite na ovoj kvart se karakteristi~ni po svojata podvi`nost i vo nego ima postojan priliv na novi ~lenovi. Tie doa|aat i si odat dotolku polesno {to ne se vrzani so postojana rabota i vo sekoj moment mo`at da otidat ponatamu so nekoj kogo slu~ajno go sretnale ili vo nepoznatoto. Vakviot nomadizam e povrzan delumno i so amerikanskata tradicija na postojana preselba, kako {to e toa slu~ajot so pionerite ili u{te pove}e so skitnicite vo vremeto na golemata ekonomska depresija. Sekojdnevniot `ivot vo kvartot e poinakov, povesel i pointegriran otkolku vo bilo koj drug kvart. Se javuvaat prodavnici, kafuliwa, vesnici, grupi i grupacii koi zaednicata ja pravat polna so `ivot i aktivnost. Psychedelic shop na bra}ata Telin e prva koja e posvetena na psihodeli~ni knigi i proizvodi. Bra}ata Telin }e bidat mnogu zna~ajni za sevkupnata Hipi zaednica zatoa {to vo 1967 }e organiziraat golema proslava, Worlds First Human Be In ili Gathering of the Tribes. Nivnata prodavnica e isto taka vo golema mera zaslu`na za golemiot uspeh na Talkinovata kniga Gospodarot na Prstenite. Vo edna vakva prodavnica, mo`ete da najdete se i se{to. Od pribor za konzumirawe droga, simboli na mirot, insens odn. mirizlivi stap~iwa, nakit, indiski instrumenti kako Sitar ili Tabli do pernica koja sviri kako policiska sirena dokolku na nea sednete. Vo vesnicite pak na podzemjeto pokraj voobi~aenite oglasi za koncerti i sli~ni nastani, mo`ete da najdete i takvi kakov {to e oglasot na eden Hipik koj koristejki ja opsednatosta na strejt op{testvoto so kontrakulturata otvoril privatna agencija Hire a Hippy, preku koja ,kako {to veli oglasot, mo`e da se iznajmi hipik, mom~e ili devojka, drogiran ili ne, koj na visokite priemi mo`e da im dade crta naimaginativnost. Vo kontekst na takvata imaginativnost, mora da se spomene grupata koja sebe si se narekuva The Diggers ili Kopa~i: ovie hipici so anarhisti~ki ubeduvawa se od golemo zna~ewe za funkcioniraweto na sekojdnevieto vo zaednicata. Tie svoeto ime go zemale od edna druga grupa aktivisti koi `iveele vo Kromvelova Anglija odn, vo sedumnaesetiot vek. Ovie prvi kopa~i ilegalno ja obrabotuvale zemjata i delele besplatno hrana me|u pregladnetoto i osiroma{eno naselenie. Propovedale ukinuvawe na op{testvenite neednakvosti i privatnata sopstvenost i bile, na izvesen na~in, predhodnici na idejata na komunizmot. Sovremenite Kopa~i gi oformuva ~ovek po ime Emet Grogan, zaedno so drugite ~lenovi na avangardnata teatarska trupa San Francisko Mime Troupe, na koja i toj i pripa|a. Kopa~ite zapo~nuvaat besplatno delewe hrana i naskoro taa akcija stanuva redovna i vklu~uva stotina mladi lu|e. Oble~eni kako monasi, Kopa~ite

delat hrana, kako {to toa go pravat Crnite Panteri koi delat besplaten doru~ek za decata od getoto. Celta na Kopa~ite e da otvorat besplatni restorani, da organiziraat sopstveno proizvodstvo na hrana na nivni farmi. Me~taat da poseduvaat hoteli i centri za {iewe obleka. Taa grupacija na mladi lu|e, koi rado sebe si se narekuvaat anarhisti, gi otfrla site avtoritarni institucii zaedno so crkvata. Vo periodot od 67ta-68ta e po~etokot na krajot na fenomenot Hejt-E{beri, delumno i poradi negovata pregolema popularnost vo mediumite. Hipi dvi`eweto, koe od svojot po~etok go privlekuva vnomanieto na mediumite, stanuva `rtva na pregolemata prisutnost vo niv; pa vo nego po~nuvaat da se involviraat sekakvi tipovi na lu|e pa duri i turisti. Tie lu|e doa|aat da go nabquduvaat `ivopisniot na~in na `ivot na neobi~no oble~enite, bosi sonuva~i koi slu{aat glasna muzika i pu{at marihuana, toa sovremeno pleme koe `ivee na rabot od op{testvoto, kako {to bi nabquduvale `ivotni vo zoolo{ka gradina. Vo sredinata koja e sozdadena da promovira qubov i ednakvost, se pove}e prodiraat nasilstvoto i te{kite drogi i mladite vo se pogolem broj se odlu~uvaat da go napu{tat kvartot. Posle Hejt-E{beri, se razviva sovremeno dvi`ewe na gradski i selski komuni. Premnogu egocentri~niot `ivot vo boemskite kvartovi, go zamenuva `elbata da se najde vo edna grupa koja }e pretstavuva, ako ne semejtvo, toga{ barem pleme. Celta na edna od najpoznatite takvi zaednici, Morehouse, koja postoela od 69-77g e razvojot na ~ovekoviot duh preku obrazovanie. Postojat i gradski zaednici so politi~ka orientacija, koi ~esto se vo kontakt so studentskite politi~ki aktivisti od organizacii kako Students for a Democratic Society i Revolutionary Youth Movement, koi se borat protiv vojnata vo Vietnam, takvi se: Resistence Comune i Peace and Liberation Comune. Okolu sto selski zaednici pak, bile osnovani vo 68 ta godina, iako e te{ko da se dojde do to~i podatoci, se smeta deka do 1970 god vo SAD imalo okolu 1200 i deka vo petstotini od niv koi se nao|ale vo Kalifornija, `iveele pove}e od deset iljadi lu|e. Nekoi smetaat deka brojot na skrieni zaednici e u{te pogolem i deka kon krajot na 60 tite postoele okolu deset iljadi selski zaednici. Utopiskite zaednici vo {eesetite ne se prvite obidi da se promeni op{testvenoto ureduvawe preku osnovawe na takvi mikroop{testva. Vo istorijata na Amerika postoi tradicija na sli~ni takvi zaednici. Na zapadot, a osobeno vo Klifornija, vo minatoto postoele pove}e zaednici, kako od misti~ki taka i od utopiski karakter odn. so religiski ili politi~ki predznak. Od prviot vid zaednici so misti~ki karakteristiki, mo`e da se izdvojat mormonite koi se organiziraat 1850 g. kako Brotherhood of the New Life, koe go osnova T. Haris. Kako {to toa }e se obidat da go napravat hipicite eden vek podocna, mormonite sakaat da sozdadat nova civilizacija vo koja }e vladeat mir i sloga preku misti~no povrzuvawe so Bog. Treba osobeno da se napomnat i Universal Brotherhood and Theosophical Society osnovano od Ketrin Tingli i Four Square Gospel Church osnovano od Em Mekferson, poradi nivnoto osobeno vlijanie vrz kontrakulturata i ideite na New Age sistemot na veruvawa. Prisutni se i grupi so isto~na orientacija. Vedskite manastiri postojat vo SAD od krajot na XIX vek. Pisatelot Oldoz Haksli bil eden od nivnite privrzanici. Negovoto pi{uvawe za drogata }e izvr{i zna~itelno vlijanie vrz

nespokojot na mladite. Iako vo vreme na kontrakulturata mnogumina bile opsednati so Kri{na i joginite, istokot e mnogu povkorenet vo amerikanskata tradicija otkolku {to toa se misli. Naporedno so zaednicite so religiska orientacija, postoi i celo edno utopisti~ko dvi`ewe koe glavo kloni kon socijalizmot. @itelite na ovie zaednici ~esto se duhovni naslednici na Robert Oven, koj vo 1820 godina so plan da organizira niza centri zasnovani na principot na zadrugi, so gradot New Harmony koj go osnova vo Indijana, dava primer koj mnogu zaednici vo vremeto na kontrakulturata }e go sledat. Treba isto taka da se napomnat i zaednicite na privrzanicite na ekonomistot i eden od prvite kriti~ari na kapitalizmot, [arl Furie, tn. Furieristi kako i onie na teoreti~arot Etjen Kabe- Ikarcite, so nivnata Ikarija. Ovie radikali so francusko poteklo, po propa|aweto na pariskata komuna, ne se otka`ale da tragaat po svoeto novo op{testvo. Me|utoa, i pokraj zaedni~kata osnova, zaednicite od kontrakulturata, se razlikuvaat od tradicionalnite, i toa po nekolku karakteristiki. Imeno, mnogu se pobrojni, naj~esto nemaat poprecizni politi~ki ili religiozni programi i se zadovoluvaat so tra`eweto eden poinakov na~in na `ivot od onoj na amerikanskoto op{testvo, nivnite pripadnici se mladi, ne se vrzani so brak, imaat malku deca i imaat generalno pole`eren stav kon `ivotot. Kaj ~lenovite na selskite zaednici, istovremeno se prisutni naklonost kon Levicata i eksperimentirawe vo domenot na misticizmot, vo prirodno okru`uvawe, ponekoga{ so posredstvo na droga. Ova vra}awe kon prirodata e posledica na te{kotiite vo sekojdnevniot `ivot vo prenaselenite gradski geta. Fenomenot koj pridonel na procutot na selskite zaednici e i pojavata na pove}e vesnici koi davaat prakti~ni soveti za takviot na~in na `ivot. Nekoi od tie vesnici, kako Whole Earth Catalog, postignuvaat vo kratok rok golemi tira`i (od 1000 na 160 000 za edna godina i 400 000 za samo edna godina postoewe na eden drug vesnik po ime Mother Earth News). Slu`ejki kako sredstvo za povrzuvawe na mladite i davajki prakti~ni soveti, ovie spisanija pridonesuvale za razvojot na dvi`eweto na kontrakulturata; a bi mo`elo da se odi podaleku i vo tie publikacii da se vidi eden od prvite izrazi na ekolo{koto dvi`ewe. Edna od najpoznatite zaednici e Morning Star koj 1966 ja osnoval Lu Gotlib, koj na svojata farma gi prima site onie koi tamu sakaat da dojdat. Naskoro, prisustvoto na droga, golotija i buka, }e go privle~e vnimanieto na sosedstvoto, a potoa i na lokalnite vlasti. Koristejki go nedostatokot na sanitarni uslovi kako izgovor, tie po~nuvaat pravna vojna protiv zaednicata, koja sekako }e ja dobijat. Potoa Bil Viler, za da gi prifati onie koi se primorani da ja napu{tat Morning Star, go osnova na svoeto zemji{te- Wheelers Ranch koe e podlo`eno na sli~ni pravni~ki napadi i 1973 komunata e sru{ena so buldo`eri. Drop City e u{te edna mnogu poznata zaednica. Nastanata vo Kolorado 65-66, koja so orginalnosta na svoite objekti i oblikot na crkvite privlekuva mnogu mladi. Delo e na eden pioner na arhitekturata Stiv Ber i mnogumina ja smetaat za prvata geodeziska zaednica. Nejzinite `iteli se voglavno avangardni umetnici. No i ovaa zaednica ja deli istata sudbina kako kvartot Hajt, da se raspadne poradi svojot pregolem uspeh i pregolema prisutnost vo mediumite.

Organizacijata na sekojdnevniot `ivot vo ovie zaednici i podelbata na trudot i tro{ocite se razlikuvaat od edna zaednica do druga. Koga stanuva zbor za priemot vo zaednicata, toj naj~esto se pla}a ako zaednicata ne e vo mo`nost samata da se izdr`uva i ne e redok slu~ajot nekoi ~lenovi da pla}aat odreden mese~en iznos za hrana a drugi svojot udel go davaat preku rabota koja e od korist za zaednicata. Taa rabota, prirodno, ne donesuva kojzneae kakov plod i retkite zemjodelski vi{oci koi se prodavaat von zaednicata donesuvaat mnogu malku pari. Pokraj zemjodelstvoto, prisutno e i zanaet~istvotose proizveduva temjan, sirewa, razni drebulii i prirodna boja. Nakratko, ra~nata rabota e najdominantna. Nekolku vakvi zaednici,formirani vo {eesetite, seu{te egzistiraat nasekade po zapadniot svet. Me|utoa najgolemiot broj od niv is~eznuvaat za mig, zaedno so duhot na kontrakulturata, koj tokmu taka, kako duh, kako seni{te, odnenade` is~eznuva, ostavajki go zad sebe ehoto od silnata muzika i dobrata zabava koja dopira do denes. Zo{to toa se slu~ilo, e kompleksno pra{awe i materijalnite uslovi se mo`ebi eden od pomalku va`nite delovi od slagalkata. Kaj zaednicite,fakt e deka postoi problemot na ograni~uvawe, odnosot me|u poedinecot i ostanatite. @ivotot vo op{testvo, pa makar i vo mikroop{testvo, prifatliv e edinstveno dokolku `rtvata, koja poedinecot mora da ja napravi so delumno otka`uvawe od svojata sloboda, ja sledi odgovara~ka nadoknada. Na sekomu ostanuva samiot da odlu~i dali taa nadoknada e dovolna ili treba da se preispita op{testveniot dogovor. Ulogata na instiktite bila mo{ne izrazena vo na~inot na `ivot na buntovnata generacija. Tie veruvale deka se mo`at, pa i da pobegnat od principot na stvarnosta. Me|utoa, dali e toa vozmo`no? Duri i samiot Markuze, koj bil prifaten od buntovnicite za filozofska baza na nivniot bunt, znael deka potisnuvaweto na instiktite e neophodno vo sekoja kultura. Toa go znael i Frojd, koj vo tekot na svoite istra`uvawa do{ol do zaklu~okot koj go v~udonevidil celiot svet deka na{ata kultura e taa {to go nosi najgolemiot del od vinata za na{ata beda. Toj utvrdil deka ~ovekovata nevroza nastanuva zatoa {to toj ne e vo sostojba da go podnese obemot na odrekuvawa koe mu go nametnuva op{testvoto. Toa neprijatelsko ~uvstvo kon kulturata staro e kolku i budizmot ili pobedata na hristijanstvoto nad paganstvoto. Toga{ kontrakulturata nikoga{ navistina ne iz~eznala. Taa bila tuka i pred da ja imenuvame kako takva. Pojavata na kontrakulturnoto dvi`ewe vo {eesetite godini na dvaesetiot vek e pojava koja go zafatila celiot svet. Pokraj toa {to Amerika na izvesen na~in pretstavuvala epicentarot na taa pojava, nie ne mo`eme da znaeme koga i kade taa povtorno }e se pojavi. Mo`eme sepak da bideme sigurni deka }e se pojavi.

Vtor del Rastafarijanizam
Rastafarianizmot e religiozno dvi`ewe koe proizniknalo vo Jamajka vo ranite 1930ti godini od edno avtonomno tolkuvawe na bibliskite proro{tva, crne~koto socijalno i politi~ko u~ewe i aspiracii na crniot publicist i organizator roden na Jamajka, Markus Garvi. Iako politi~kata i kulturna vizija na Garvi gi inspirira{e osnova~ite na dvi`eweto, koi go smetaa za prorok, toj nikoga{ ne se identifikuval sebe si so toa dvi`ewe. Vo 2000ta imalo 1 000 000 Rastafarianci {irum svetot. Me|u pet i deset procenti od Jamajkancite se identifikuvaat sebe si kako Rastafarijanci. Rastafarianizmot zapo~na me|u lu|eto od rabotni~kata klasa na Jamajka, zadr`uvajki se nekoe vreme kako glas za crne~ka nadmo}. Dene{nata rasprostranetost niz celiot svet se dol`i vo najgolema mera na imigracijata. Lu|e od srednata klasa, belci, azijci i domorodni amerikanci so~inuvaat malcinstva vo religijata.

Doktrini
Sledbenicite na Rastafarianizmot, poznati kako Rastafarijanci ili Rasti, veruvaat deka Ras Tafari (Hale Selasij, posledniot kral na Etiopija) e `iviot spasitel koj }e gi povede narodite na svetot so afri~ko poteklo vo vetenata zemja vo koja ima celosna emancipacija i bo`estvena pravda. Rastafarijanizmot pretstavuva silno sinkretisti~ka Avrahamovska religija. Rastite veruvaat deka tie, zaedno so ostanatata crna rasa, se vistinskite potomci na starite Izraeliti. Vo desetiot vek p.n.e. Etiopija bila formirana od Menelik Prvi sinot na Solomon i Kralicata od Seba, koja go posetila Solomon vo Izrael, za {to ima dokazi vo Biblijata. Toa deka vo Etiopija `iveat crni Evrei ve}e so vekovi, odvoeni od ostanatiot del na Judeizmot poradi muslimanskata kontrola nad Bliskiot Istok i severna Afrika, e nesporno; tie se narekuvaat Fala{i; toa dopolnitelno im odi vo prilog na Rastafarijancite vo vrska so nivnite veruvawa deka Etiopija vsu{nost pretstavuva vistinskiot Sion. Odredeni Rastafarijanci sakaat da ja klasificiraat svojata religija kako Etiopisko pravoslavno hristijanstvo, Protestantsko hristijanstvo ili Judaizam. Nekoi Rasti od Izrael se smetaat sebe si za Islamski Rasti. Od site ovie, vrskata so Etiopskata Pravoslavna Tevahedo Crkva se najrasprostraneta. Rastafarijancite smetaat deka standardnite prevodi i tolkuvawa na Biblijata pretstavuvaat izmeneta verzija sozdadena od strana na rasisti~kite strukturi na mo} na belcite. Tie go

po~ituvaat, isto taka, Etiopiskiot nacionalen mit, Kebra Negas odn. Prikaznata za Solomon i Kralicata od Seba. Za da bide u{te pozbunuva~ko pra{aweto za klasificirawe na Rastafarijanizmot, go imame i primerot na eden tip na religiozen sobor koj e sli~en vo mnogu ne{ta so Evrejskite slu`bi i mo`ebi poteknuva od Afro-Amerikanski robovi koi se preobratile vo Judaizmot. Odredeni elementi na raniot Rastafarijanizam bile vo bliska vrska so domorodnite religii na Karibite i Afrika, me|utoa tie elementi bile ,vo golema mera,is~isteni od strana na Niabanxi voinite, Rasti so sukani kosi (dreadlocks) koi se borele protiv korumpira~kata mo} na odredeni voda~i na religijata koi gi dodale ovie sinkreti~ki elementi na Rastafarijanskite u~ewa. Ovaa religija e ,isto taka, blisku povrzana i so Hinduizmot kako rezultat na migracijata na mnogu iljadi Hindusi na Karibite vo dvaesetiot vek. Mistici so sukani kosi, koi se naj~esto asketi i koi pu{at kanabis, postojat vo Indija so vekovi. Mnogu Rasti veruvaat deka Bog ili Xa (Jah)odn. Jahve imal tri inkarnacii: Melhizedek, Isus i kone~no Hale Selasie, ultimativnoto otelotvoruvawe na Jahve, sekoj od niv spasitel. Nekoi isto veruvaat deka bogot na belata rasa e Satana.

Politikata na Rastafarijanizmot
Pove}eto Rasti ne veruvaat vo inherentnata superiornost na crnata rasa, iako mnogu od niv se Pan-Afri~ki nacionalisti. Edna od trite glavni sovremeni sekti, Dvanaesette Plemiwa na Izrael, jasno gi osuduvaat site tipovi na rasizam, i objavuvaat deka u~ewata na Biblijata se patot do duhovno osloboduvawe za lu|eto bez razlika na rasno ili etni~ko poteklo. Homoseksualnosta ja smetaat za gre{na i izraz na dekadencija.

Re~nik
Vavilon (Babylon)e eden od najzna~ajnite rastafarijanski termini koj se odnesuva na beliot ptrijarhat koj ja opresira crnata rasa so vekovi preku ekonomsklo i fizi~ko ropstvo. Rastafarijanizmot e ottuka sekojdneven, aktiven otpor kon Vavilon. Aj en Aj (I and I) e kompleksen termin koj ozna~uva Ednost na Jahve(Jah) so sekoj ~ovek. Toa e izraz koj ozna~uva vo celost konceptot na Ednost, ednost na dve li~nosti, taka {to Bog e vo sekoj od nas i nie sme site isto. Ovoj termin ~esto se koristi zamenuvajki go jas , jas i ti ili nie me|u Rastafarijancite, implicirajki deka i dvajcata se obedineti vo edno so qubovta na Jahve. Ajtal (I-tal) se odnesuva na hrana odn. na specifi~nata vegeterijansjka ishrana kaj Rastafarijancite koja e nedoprena od sovremenite hemikalii za konzervirawe i prezervirawe nitu Sol. Alkoholot, kafeto i odredeni pijaloci se isto taka isklu~eni. Ajri (Irie) se odnesuva na pozitivni emocii ili bilo {to dobro. Pokonkretno se odnesuva na intoksikacija od Kanabis.

Sion (Zion) ja ozna~uva vetenata zemja; {to zna~i ili Etiopija ili Afrika vo celost. Zborot "downpression" go zamenuva"oppression" (ugnetuvawe); zatoa {to ugnetuvaweto go dr`i ~oveka dolu namesto gore (koe na jamajkanskata verzija na angliskiot se izgovara "Op") Vo istiot toj stil: "livication" go zamenuva "dedication" (posvetenost) za da se trgne konotaciata so smrt (od angliskiot -death za smrt i life;live za `ivot) i "Overstanding"go zamenuva "understanding" (Razbirawe, poznanie itn.) zatoa {to so prosvetluvaweto se vozdiga svesta (od over -nad i under- pod)

Ceremonii
Ima dva vida na Rastafarijanski religiozni ceremonii. Prvata, pretstavuva obi~no sobirawe na koe Rastite pu{at bilki i diskutiraat za eti~ki, socijalni i religiozni pra{awa. Li~nista koja e po~estena da ja zapali bilkata, ka`uva kratka molitva pred da go stori toa a potoa se podava luleto sekoga{ na sproti dvi`eweto na skazalkite; i vtorata nare~ena Binxi ili Graunej{on ("binghi" ;"grounation") koja pretstavuva praznik i se obele`uva so igrawe, peewe, slavewe i pu{ewe Ganxa i ,mo`e da trae i nekolku dena. Va`ni datumi na koi mo`e da se slu~at vakvi proslavi se: 6ti Januari- Etiopiskiot (pravoslaven) Bo`i} 21 April - Godi{nina na posetata na Hale Selasie na Jamajka. 23 Juli- rodendenot na Hale Selasie. 17 Avgust- Rodendenot na Markus Garvi. 2 Noemvri- Krunisuvaweto na Hale Selasie.

Zna~ajni simboli;
Znameto so crvena, zlatna i zelena boja zemeni od znameto na Etiopija se i simbol na Rastafarijanstvoto. Crvenata boja zna~i krvta na ma~enicite. Zlatnata go ozna~uva bogatstvoto i prosperitetot {to Afrika mo`e da go ponudi a Zelenata boja e za vegetacijata vo Sion odn. Etiopija. Lavot e isto mnogu zna~aen simbol koj kaj Rastafarijancite ja simbolizira kako Afrika taka i Hale Selasie odn. samiot Jahve li~no. (Dreadlocks)Noseweto na sukani prameni na kosa, isto taka se vo bliska asocijacija so dvi`eweto, iako ne va`i nitu univerzalno nitu pak isklu~ivo za negovite ~lenovi. Opravduvawe za noseweto vakva kosa tie nao|aat i vo Biblijata. Noseweto vakva kosa, delumno e zapo~nato za da se napravi razlika me|u kosata na beliot i crniot ~ovek i da se istakne ubavinata na crnata rasa. Pramenite bi trebalo da asociraat na Lavot na Juda i buntot protiv Vavilon kako i na vnatre{no patuvawe na umot i duhot vo koe klu~na uloga ima trpenieto koe e nesomneno potrebno za da se postigne toj izgled.

Ganxa. Rastafarijancite generalno veruvaat deka pu{eweto kanabis poznat kako ganxa ili sveta bilka u`iva bibliska dozvola i ima svojstva koi pomagaat pri meditacijata i religioznoto iskustvo. Bibliskite stihovi koi Rastafarijancite veruvaat ja opravduvaat upotrebata na bilkata se slednive: Progon 10:12 ". . .jadete ja sekoja bilka {to e na zemjata". Nastanok 3:18 ". . .trwe i plevel }e ti ra|a, a ti }e go jade{ zeleniloto na poleto". Psalmi 104:14 ". . . Dava{ da raste trevata za stokata i zelenta za dobrobit na ~ovekot. . " Dopolnitelno na toa e i veruvaweto deka kanabisot pretstavuva bilka koja izniknala na grobot na Solomon i pretstavuva svetata bilka na mudrosta daruvana od Solomon.

Istorija
Rastafarianizmot go dol`i svoeto ime na Ras (Princ) Tafari Makonen, ~ie krunisuvawe kako Imperatorot Hajle Selasie od Etiopija (1930) bilo videno kako ispolnuvawe na proro{tvoto na Markus Garvi edna decenija pred toa: poglednete kon Afrika za krunisuvaweto na crn kral, za{to denot na spasenieto e blisku. Psalmot 87:4-6 isto taka se interpretira kako predviduvawe za krunisuvaweto na Hajle Selasie: me|u onie koi me znaat }e gi nabrojam Misir i Vavilon. Gledej i Filisteite i Tir so Etiopija tamu se rodile. Za sion }e se govori toj i toj se rodil tamu samiot sevi{en go potvrduva nego. Imperatorot Hajle Selasie bil krunisan kako kral na kralevite, gospodar na gospodarite i osvojuva~kiot lav na plemeto na Juda i e spored Etiopskata tradicija 225 vo neprekinata linija na etiopski kralevi koja vodi poteklo od bibliskiot kral David. Garvi veruval vo panafrikanizam, veruvawe deka site crni lu|e od svetot treba da se priklu~at kon bratstvoto i da go prezemat nazad afrikanskiot kontinent od belite kolonijalni mo}i. Toj ja promoviral svojata kauza niz tekot na dvaesetite i triesetite i bil prili~no uspe{en i vlijatelen pome|u crncite od niskite klasi na Jamajka, osobeno vo ruralnite sredini. Hajle Selasie sednal na tronot vo Etiopija vo 1930 i skoro vedna{ dobil; sledbenici me|u onie koi podocna }e se nare~at Rasti. Rastafarijanizmot zapo~nal kako mre`a od sli~ni religii, spoeni zaedno vo osnova od idejata za Etiopiski Sion. So ogled na toa {to Etiopija be{e edinstvena afrikanska zemja koja go izbegna kolonijalizmot, a Hajle Selasie edinstveniot crn lider prifaten me|u kralevite i kralicite na Evropa, ranite rastafarijanci gledale na nego so golemo po~ituvawe. Hajle Selasie sepak, bil posveten hristijanin i go odbival atributot na bo`estvenost koj mu bil daden od strana na Rastafarijancite. Kako i da e toj se sretnal so pove}e rasta voda~i vo Adis Abeba i im dozvolin na rastafarijancite i na drugi lu|e so afri~ko poteklo da se naseluvaat na negovoto li~no zemji{te vo [a{aman. Leonard Hauel bil eden od najistaknatite od ranite voda~i na Rastafarijanizmot. Toj bil uapsen i zatvoren na 2 godini za kleveta i zakana kon Jamajkanskata vlada. Po negovoto osloboduvawe ja osnoval komunata Pinakl, za koja se veruva deka go zapo~nuva medicinskoto i rekreativnoto koristewe na Ganxa od strana na Rastite. Bilkata

isto taka dobila duhovno zna~ewe kako svet sakrament me|u gore spomenatite Najabinxi voinite. Vo tekot na 30-tite, depresijata gi uni{tuva{e i Jamajka i Etiopija zaedno. Fa{isti~ka Italija pod Benito Musolini izvr{i invazija vrz Etiopija 1935. Hajle Selasie vo progonstvo vo Obedinetoto kralstvo ja formira Etiopskata svetska federacija za da ja obedini crne~kata podr{ka niz celiot svet za Etiopskata suverenost. Po vojnata toj odvoil golemo par~e zemja vo Etiopija da im ovozmo`i na crnite doselenici da se vratat vo svojata tatkovina. Vo 1954 komunata Pinakl e uni{tena od Jamajkanskite vlasti. Do 1950-te Rasta poraka za rasna gordost i edinstvo ja voznemiri vladea~kata klasa na jamajka i konfrontacii me|u siroma{nite crni Rasti i belata policija od srednata klasa bea ~esti. Mnogu Rasti bea tepani i ubivani. Posetata na Hajle Selasie vo 1866 na jamajka i sredbata so Rasta voda~i dade zabele`itelna podr{ka na dvi`eweto. Negovata snrt vo 1975 paradoksalno koincidira{e so po~etokot na naj spektakularniot period na ova dvi`ewe, obele`ano vo del od internacionalnata popularnost na rege muzikata vo koja Rastafarijanizmot najde svoj izraz. Valter Rodni, profesor na Univerzitetot Vest Inis, go zapo~na Blek Pauer dvi`eweto vo 1968. Kombinirana so Rastafarijanizmot dvete filozofii se ra{irija brzo niz razli~ni Karipski nacii vklu~uvajki go Trinidat i Tobago, Domenika i Granada. Tekot na 70-tite rastafarija-nizmot procvetal kako na jamajka taka i vo stranstvo. Vo osnova ova se dol`i na vrskata me|u rege muzikata i religijata. Regeto se javilo me|u siroma{nite crnci od Tren~taun, najgolemoto geto vo Kingston, Jamaja,koj slu{a radio stanici od SAD. Jamajkanskite muzi~ari, mnogu od koi bea rasti, naskoro spoija tradicionalen jamajkanski folklor, amerikansko RnB i xez vo Ska, koe potoa }e go formira Regeto pod vlianie na Soul muzikata. Regeto po~na da prodira vo svetot vo ranite 70-ti vo najgolema mera poradi ogromnata slava na Bob Marli. Mnogu ortodoksni Rasti go odbivale Regeto kako vid na komercijalna muzika i prodavawe na Vavilon. Regeto i Skatot ne bi trebalo da se poistovetuvaat so svetata muzika na Rastafarijancite, koja se narekuva Buru ili Najabinxi udirawe tapani.

Sovremena struktura
Rastafarijanizmot ne e premnogu organizirana religija. Pove}eto Rasti ne se identifikuvaat so bilo koja sekta ili denominacija, iako postojat tri osnovni grupi ili ku}i vo religijata: Najabinxi, Bobo A{anti i Dvanasette Plemiwa na Izrael.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful