You are on page 1of 12

SREDNJA MEDIJSKA IN GRAFIČNA ŠOLA LJUBLJANA

PRVI SLOVENSKI
CELOVEČERNI FILM

Domen BRČAN
Ljubljana, April 2016

Kazalo Ciril Kosmač Nastanki scenarija Zasedba Teren. nesreča Odziv gledalcev. ocene kritikov Očka orel Več o scenariju Zaključek Viri 3 4 5 6 7 8 9 11 12 .

kjer je leta 1928 opravil malo maturo. Leta 1942 se je preselil v London. je bil leta 1929 kot eden prvih Slovencev aretiran. da je lahko bral literarna dela v izvirniku.Ciril Kosmač Ciril Kosmač se je rodil 28. angleškega in ruskega jezika. ilustriranega tednika Tovariš ter dramaturg pri Triglav film. Nato je odšel v tujino. Šolo je obiskoval v Gorici in Tolminu. kjer se je sam učil španskega. odstavljen z mesta urednika Slovenskega poročevalca. Med vojno se je pridružil partizanom in se potem leta 1944 vrnil v domovino. kjer je delal za radio BBC in pripravljal slovenske oddaje. najprej v Pariz (1938). Pobegnil je v Ljubljano. Leta 1946 je bil zaradi obtožbe. Ker je sodeloval v organizaciji TIGR. tako mu je sodišče naložilo dve leti strogega policijskega nadzora. Potem se je iz Ljubljane preselil v Portorož in se kot svobodni književnik posvetil literarnemu ustvarjanju in prevajanju. Bil je zelo dober pisec tekstov. 3 . septembra 1910 na Slapu ob Idrijci. Po vojni je bil urednik partizanskega glasila Slovenski poročevalec. kjer je sodeloval pri različnih organizacijah in časopisih. Leta 1930 so ga na tržaškem procesu oprostili zaradi mladoletnosti. da je angleški vohun. tako je dobil leta 1949 Prešernovo nagrado za scenarij Na svoji zemlji.

Prva filmska ekipa namreč nikakor ni upela doseči pričakovanj. Za njim sta prišla Ferdo Delak in Jože Žnidaršič . Na natečaju je zmagal Kosmačev scenarij. da bi se na platnih kinodvoran ob številnih tujejezičnih filmih pojavil tudi domači igrani celovečerni film. na odru Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici. Za režiserja je bil najprej izbran Bojan Stupica. kjer so menili. v katerem je bil glavna figura stari Obrekar s partizanskim imenom Očka Orel. da delu nista kos. prvo pa že daljnega leta 1948 pri tedanjem Triglav filmu v Ljubljani. Za osrednjo lokacijo snemanja je bila izbrana Baška grapa na Tolminskem. ki je nastal po literarni predlogi novele Očka Orel. Vendarle je bil prvi. Čeprav je med Slovenci že dlje časa tlela želja. zato so vodstvo filma po pol leta skoraj v celoti zamenjali in pomladili. 4 . v zadregi je bila domača literarna srenja. je v tedanjem časopisju objavljeni natečaj za filmski scenarij vendarle mnoge presenetil. posnetki. ki jih danes vidimo v filmu. vendar se je zaradi pomanjkljive filmske tehnike in slabih delovnih pogojev kmalu umaknil. pa ni bil le prvo na platno preneseno Kosmačevo delo. S snemanjem so pričeli poleti 1947. njegova pomočnika pa sta postala Jože Gale in Jane Kavčič. Film Na svoji zemlji. Zadnji z naslovom Pogovori. ampak tudi prvi igrani zvočni celovečerni film. samogovori prav letos.List. posnet v slovenskem jeziku. ki je poosebljal odpor Primorcev proti fašističnemu nasilju. da za tako pomemben korak slovenski filmski delavci še niso zreli. za katero je bilo pisanje filmskega scenarija nekaj novega in neznanega.Nastanki scenarija Kar nekaj njegovih likov in del je zaživelo tudi na filmskem platnu in gledaliških odrih. odločilen korak storjen. ki sta prav tako kmalu uvidela. pa so nastali šele januarja naslednjega leta. Slednjič je bil za režiserja filma določen France Štiglic. Presenečeni so bili v najvišjih filmskih vrhovih v Beogradu.

Glavna scenografa filma sta bila Boris Kobe in Tone Mlakar. Vselej je trajalo nekaj dni. Prevzel je vlogo glavnega snemalca in montažerja filma. Pomagali pa so tudi pri izdelavi in opremi scene. Še preden je bila dokončana snemalna knjiga. Ker pa so bili nekateri preveč gledališki in sterilni. katerim so po besedah režiserja dali navdih pristnosti. delo z gojenci igralske akademije. Vključeni so bili predvsem v množične scene. v katerem so bili liki zelo plastično in živo predstavljeni. pomembna člana scenografske ekipe pa še tržaški slikar Jože Cesar ter slikar in fotograf Veno Pilon. Tudi številni rekviziti za opremo scene so bili sposojeni kar na terenu. da bo snemalec filma. po besedah Franceta Štiglica. 5 . kjer so snemali. preden smo jih naučili spet preprosto govoriti. ki se od filmske v marsičem razlikuje. vendar so na to mesto že postavili izkušenega filmskega veterana Antona Smeha.Zasedba Težave so bile tudi s snemalci. Manjše stranske vloge je imela tudi večina ostalih tehničnih in drugih filmskih delavcev. so jih med snemanjem zamenjali z delovnimi oblačili domačinov. kar se je pokazalo že na prvih poskusnih snemanjih. Iskali so jih po vsej Sloveniji. ki ga je kasneje zamenjal mlajši Ivan Marinček. pri izbiri pa jim je bil v veliko pomoč prav odličen scenarij. je skrbela Mila Jarčeva. Najtežje je zato bilo. Za kostume. ki bi ga drugače težko dosegli. ki so jih izdelali v Ljubljani. so v Ljubljani že pričeli tudi z izbiro igralcev.« Poleg poklicnih igralcev so v filmu sodelovali tudi domačini in pripadniki Jugoslovanske armade. njegova pomočnika pa sta postala Ivan Belec in Srečko Pavlovič. »Bili so sami mladi Hamleti in Orseti. Slikar Veno Pilon je prišel iz Pariza v prepričanju. ki je v filmu tudi igral. Izbrani igralci so namreč prihajali iz profesionalnih in amaterskih gledališč in so bili vajeni gledališke igre. Izbor kljub temu ni bil lahek. Že od vsega začetka je bil za direktorja filma določen gledališki igralec Janez Jerman.

ki so jih dobili iz zaplenjenih vojnih zalog. Ker slepi naboji pri puškah. so morali uporabljati kar prave. temveč zaradi elektrike. z današnjimi težko primerljivi. se je na prizorišče dnevno vozila z razmajanimi vojaškimi vozili. armade pa so nastali v Opatiji in v Škofji Loki. nekaj prizorov je bilo posnetih na Golovcu. Interierji so bili posneti v studiu Triglav filma v Ljubljani. v Bolnici Franji in v bližini Mosta na Soči. Zimski posnetki spopadov so nastali v Planici. korpusa in (4) IV. Velike tehnične težave so povzročali predvsem prizori. kjer so bili kasneje posneti vaški filmski prizori. Tudi ostali pogoji dela so bili. Do te je dejansko tudi prišlo. ki je bila v času snemanja v Baški grapi nastanjena v gostilni Vuga na Mostu na Soči. tako da je bila že sama vožnja polna nevarnosti in presenečenj. 6 . zaključni posnetki srečanja IX (9). Tu so že ob prvih ogledih aprila 1947 našli večino željenih lokacij. Filmska ekipa. ki je bila razlog za smrt mladega električarja.Teren. ki so vključevali uporabo orožja. pri čemer je večkrat skoraj prišlo do usodne nesreče. po mnenju igralcev Štefke Drolc in Aleksandra Valiča. vendar ne zaradi orožja. prihod partizanov v požgano vas ter spopade v Gačniku so snemali na Rakeku. niso delovali. nesreča Večina terenskega snemanja se je odvijala v vaseh Koritnica in Grahovo ob Bači.

Lovro Kuhar. Igor Torkar. za katere so upali. ko so naši ljudje sprejeli film za svojega. Metod Mikuž). Preprosto predstavljene ideje časa ter živi in zgoščeni dialogi so prevzeli množice obiskovalcev kinodvoran ter jih pripravili do spontanega ploskanja in velikokrat celo do joka. Mile Klopčič. Mnogo je bilo sodelavcev. Ferdo Kozak in dr. Ta lepa in srečna zavest pa je postala v nas še močnejša. Trinajst večinoma mlajših piscev (Matej Bor. Tudi današnjega gledalca film Na svoji zemlji. Snemanje je bilo za vse sodelujoče pomebna življenjska izkušnja. je prejelo tudi osebno pisno povabilo k sodelovanju. komisija. dr. Ocene filma so bile ob prvih predvajanjih izključno pohvalne. France Štiglic je v svojih spominih zapisal: »Filma nismo delali sami. Samo Hubad in Bojan Stupica. 7 . dr. Vitomil Zupan. sodi film med najbolj gledano slovensko filmsko klasiko. Sergej Vošnjak. septembra 1948. neponovljiva. konec novembra istega leta pa je bil že na filmskih platnih.Odziv gledalcev. vsi so pomagali z zavestjo. Povod za Kosmačevo prvo ustvarjalno srečanje s filmom je bil razpis slovenske direkcije Filmskega podjetja FLRJ za scenarij. Zadnji posnetek je bil narejen 14. po katerem naj bi posneli »prvi slovenski celovečerni umetniški film«. Bratko Kreft. dr. še vedno navdušuje. kot pravijo. predvsem zaradi dialogov in številnih »kultnih« prizorov. Slovenskem poročevalcu in Ljudski pravici. da bodo sprejeli izziv. Objavljen je bil septembra 1946 v dveh tedanjih osrednjih časopisih. s katerim so se tako preprosti kot zahtevnejši gledalci z lahkoto poistovetili. Bil je to otrok svojega časa. medsebojnega sodelovanja in pomoči ter pripravljenosti poprijeti za vsakršno delo. Dušan Pirjevec. Josip Ribičič. ki so jo sestavljali predsednik Josip Vidmar ter člani Franc Koblar. Miško Kranjec. Ciril Kosmač. daleč od današnje realnosti. ocene kritikov Prvi slovenski zvočni igrani celovečerni film Na svoji zemlji je bil tako posnet v borih 125 snemalnih dneh. v katerem se filmska zgodba dogaja.« In res. France Bevk. Juš Kozak. ki je. Odziv je bil dober. Čeprav je obdobje. ki ga je na natečaj poslal Ciril Kosmač. da bodo tudi oni pripomogli pri nastajanju prvega slovenskega filma. pa se je odločila za osnutek scenarija. Anton Melik. zaradi izrednega vzdušja v ekipi.

Z oddanim osnutkom scenarija pa se je pravo delo pri filmu za Kosmača šele začelo. temveč sem se ga lotil pred poldrugim letom in sem se boril z njim skoraj do konca snemanja filma. V enem izmed intervjujev je Kosmač na vprašanje. je bilo treba za potrebe filma močno razširiti in dodelati. da pisatelja naravnost zasipa. kajti scenarija res nisem kar tako napisal. naj bi Kosmača z direktivo iz Beograda februarja tistega leta odstavili z mesta glavnega urednika časopisa Slovenski poročevalec. ki je bil zavednim stalinistom trn v peti.Očka orel Zakaj so se odločili prav za Kosmačev tekst. Greš v kamnolom po kamen. ki ga je prejel kot zmagovalec natečaja. zato pa je bila težka borba z gradivom. mu je zato še kako prav prišel. ni znano.. Mogoče je izbiri botrovalo dejstvo. pa se vsa gora sesuje nate…« 8 . da bo naš prvi umetniški film iz velikih dni naše osvobodilne borbe. odgovoril: »Lotil? Vidiš. Prav zaradi prijateljevanja z Vidmarjem. ta glagol je presneto na mestu. Honorar. Izbira dobe torej res ni bila težka. ki ga je toliko. ki temelji na noveli Očka Orel in je nosila v začetku naslov V srcu Evrope. Osnovno zgodbo. Bilo je seveda razumljivo. Čeprav je bil tedaj že uveljavljen pisatelj. kako se je lotil pisanja scenarija. da je komisiji predsedoval Kosmačev dolgoletni prijatelj in zaščitnik Josip Vidmar.. ki niso bile povsem razjasnjene vse do njegove smrti. se je po odpustitvi znašel na cesti ter postal tarča političnih pritiskov in obtožb.

Tako je. Tematsko je bilo to besedilo po prejšnji Baladi o trobenti in oblaku pravi oddih. ter Lojze Potokar. s katerimi je kasneje še velikokrat sodeloval. Zbudilo je tudi pozornost filmskih delavcev. To delo je. da se je izrazil s čistimi filmskimi sredstvi in presegel realizem pripovedi«. »Ob pripravljanju programa smo se tedaj premišljeno odločili za ekranizacijo Balade. filmska realizacija komedijsko zasnovane vedre zgodbe pa je postala vse prej kot to. da smo zato vedno najprej sedli na vrt pod hruško. Kosmač jo je potresel. Drugih vidnejših vlog pri filmu do odhoda z delovnega mesta leta 1955 ni imel. »Ciril Kosmač prvi ugriznil v kislo jabolko in občutil bolečine avtorja. je zapisal Vladimir Koch. pa tudi s številnimi filmskimi delavci. Po odhodu s Triglav filma je Kosmač leto dni preživel v kartuziji Pleterje. Končna verzija scenarija je leta 1949 izšla tudi v knjižni obliki ter bila istega leta prevedena še v srbohrvaški jezik.« Kosmač je torej sodeloval pri snemanju prvega slovenskega celovečernega zvočnega filma Na svoji zemlji od začetka do konca in se tako dodobra seznanil z naravo filmskega dela. kateremu brezobzirni filmarji krojijo tekst. 9 . Nastal je po noveli Tistega lepega dne (1938).« Glavna botra pri pisanju scenarija in snemalne knjige sta bila. scenarij zanj pa je napisala Mija Kalan. saj smo videli v Kosmačevem tekstu spodbudne možnosti za realizacijo sodobno koncipiranega filma. Kot umetniški vodja ter scenarist in dramaturg se je zaposlil pri Triglav filmu. »Kosmač je bil za svoje junake prav po tolminsko trmast in se je presneto jezil na naše filmske težnje. zgoščeni in jedrnati ter zato prepričljivi in prav nič šablonski. saj so le s težavo sprejemali posebne pogoje pisanja. ki da so sočni in naravni. vendar je na tem mestu ostal le dobre tri leta. Že naslednjega leta (1962) je bil posnet še tretji film. ki so sicer scenarij proglasili za posebno literarno zvrst. zaradi posebnega pristopa k obravnavi problematike NOB ter nenavadne zgodbe. ki ga je režiral France Kosmač. Hvalili so predvsem dialoge. Scenarij je bil tako prvo Kosmačevo prevedeno delo. Ciril Kosmač je pri njem sodeloval kot pisec dialogov. poleg Franceta Štiglica. Prvi scenarij za film je napisal sam Kosmač in mu dal naslov Pesem in pevci. ki ga ta zvrst zahteva. kot je zapisal France Štiglic v svojih spominih. Sodelovanje pri snemanju filma je nedvomno močno vplivalo na Kosmačevo prepoznavnost in priljubljenost. Istega leta kot Balada o trobenti in oblaku je bil posnet tudi manj poznani celovečerni igrani film Ti loviš. saj se pri nas s tem ni dotlej še nihče ukvarjal. najedli smo se in šele po tej pipi miru odšli v izbo na filmski razgovor. Pri snemanju filma Balada o trobenti in oblaku (1961) je Kosmač ponovno delal z ljudmi. režiserju Štiglicu pa dali priložnost. v kateri avtor z njemu lastno ironijo slika usodo tolminske vasi v času fašizma. Še istega leta je skupaj z režiserjem Zvonetom Sintičem napisal scenarij za kratki dokumentarni reportažni film Hej brigade. ki je odigral zahtevno vlogo kmeta Temnikarja. ki so sodelovali že pri prvem filmu. ki govori o ustanovitvi prvih slovenskih partizanskih brigad v Dolenjskih Toplicah. Najvidnejša med njimi sta režiser France Štiglic. Mnogi tedanji kritiki so zasluge za velik uspeh in priljubljenost filma ob režiserju in igralcih pripisovali prav avtorju scenarija. so se mu raje izogibali. Leta 1949 se je tako ponovno zaposlil kot glavni in odgovorni urednik pri ilustriranem tedniku Tovariš. ki temelji na literarni predlogi Cirila Kosmača.List in mednarodno uveljavljeni gledališki režiser Ferdo Delak. Med pisanjem snemalne knjige je nato prišlo do številnih sprememb. ki je njegovo osnovno literarno idejo v filmu odlično nadgradil. Je pa v tem času napisal par pomembnejših literarnih del med katerimi je tudi njegov edini roman Pomladni dan (1950). Spomnim se. kjer je napisal novelo Balada o trobenti in oblaku (1956). V času pisanja so bivali v gostilni Vuga na Mostu na Soči in popravke odnašali v pregled Kosmaču na njegov dom na Slapu ob Idrijci. že kmalu po objavi sprožilo veliko zanimanja in polemik. Literati. še ameriški Slovenec Jože Žnidaršič . za katerega je leta 1949 prejel Prešernovo nagrado. Leta 1952 je namreč ponovno »zaplaval« v filmske vode.Več o scenariju Nedvomno je bilo pisanje scenarija za tedanje čase pogumno in naporno delo.

10 . Čeprav je imel Štiglic ob snemanju tega filma za sabo že več uspešnih celovečercev. ki je film tudi režiral. S filmsko kamero se mu namreč ni posrečilo najbolj obuditi z mediteransko živostjo in humorjem prepletene Kosmačeve zgodbe. kljub temu pa je film še danes zelo svež in posebej priljubljen predvsem med Primorci. mu režija te komedije ni povsem uspela.zato sta se pod končno verzijo scenarija podpisala Andrej Hieng in France Štiglic.

da bi na filmsko platno prenesel še eno od odličnih Kosmačevih novel. Za TV Slovenijo je posnel istoimenski celovečerni film. 11 . Želel je posneti zgodbo o vaškem posebnežu z imenom Tantadruj. katere dogajanje je prav tako postavljeno na Tolminsko. ki ostaja zadnje Kosmačevo na filmskem platnu oživljeno delo. Leta 1995 je začeto delo dokončal njegov sin Tugo Štiglic.Zaključek Kljub ne tako velikemu uspehu filma Tistega lepega dne se je ustvarjalna navezava Štiglic Kosmač še nadaljevala. Napisal je že scenarij. vendar ga je smrt prehitela in svoje želje ni uspel uresničiti. Velika Štigličeva želja je namreč bila.

1948/49 . Zapisek o ustvarjanju filma Na svoji zemlji. 1946 12 . 24. 9.Po poteh prvega slovenskega filma. Ob 30-letnici slovenske kinematografije. Slovenski filmski delavci za jubilej v Baško grapo. G.S. Mladinska revija 4/ 5.Natečaj za prvi slovenski umetniški film. 24. Delo.Viri . 1975 . Slovenski poročevalec. 10. Dnevnik.France Štiglic. 10. Izlet k filmskemu začetku.. 1975 . Ljudska pravica. 17.