Od zatona univerze k fašizmu?

Po prebrani novici, da FHŠ ne bo podaljšala zaposlitvene pogodbe asistentom dr. Taji Kramberger, Tomažu Gregorcu in Evi Brajkovič – vse tri poznam osebno prek revije Monitor ZSA –, sem najprej pomislil, da gre za neslano šalo, čeprav gre, žal, za resnično namero institucije, ki se očitno ne zaveda intelektualnih kapacitet, profesionalnosti, osebne integritete in požrtvovalnosti ter drugih pozitivnih lastnosti omenjenih treh zaposlenih. Očitno se tudi pri nas dogaja to, čemur bi se lahko reklo zaton razsvetljenskega projekta (kamor spada tudi evtanazija univerze kot generatorja oziroma družbenega agensa znanstvene misli), in sicer tako, da se interes kapitala, politike, personalnih »neskladij« in drugih perfidnosti, ki nikoli ne bi smele vstopiti v avtonomno polje univerze kot institucije, vmešava v način delovanja (modus operandi) in celo način eksistiranja (modus vivendi) – da ne rečem životarjenja – znanstvenega polja zgodovinske antropologije v slovenskem prostoru. Še toliko bolj nerazumna in frapantno nezaslišana odločitev FHŠ se mi zdi v primeru dr. Taje Kramberger, avtorice več znanstvenih monografij in člankov, urednice Monitorja ZSA, pesnice, prevajalke teoretsko relevantnih člankov, ki so bržkone za vedno spremenili družbeno in kulturnoantropološko percepcijo vsaj aktivnega dela intelektualno zmožnih in zmogljivih, ter aktivistke, ki je s svojo vsestransko osebnostno angažiranostjo (za znanost in umetnost, za študente in za številne šibkejše in marginalne socialne skupine in posameznike) in s senzibilno družbeno analizo slovenski javnosti že večkrat pokazala, kje so meje demokratičnega in avtonomnega delovanja in kje se začenja zahrbtna fašistična logika lukrativnega oportunizma in demagogije. Pred omenjenimi fenomeni ni imuno očitno tudi (skorumpirano in nesposobno?) vodstvo FHŠ, za katerega bi bilo najbolje, da odstopi, dokler je še čas in dokler ni storjene še več škode zoper znanost in kulturo nasploh, saj lahko svojo odločitev o prekinitvi delovnih razmerij vsem trem izpostavljenim asistentom le stežka, tako rekoč nemogoče (racionalno) utemelji. Zato odločno nasprotujem takšni odločitvi vodstva FHŠ in mu predlagam, da se dr. Taji Kramberger, Tomažu Gregorcu in Evi Brajkoviči opraviči in jim raje – v kolikor ima še kaj smisla in občutka za »pošteno« vrednotenje znanstvenega dela – dá še povišico za njihovo požrtvovalno in kompetentno znanstveno-pedagoško delo, ki je močno obogatilo kulturno, spoznavno in družbeno življenje – ne le na koprski FHŠ, ampak tudi v širšem prostoru. Benjamin Virc, umetnostni kritik