Spoštovana dekanja prof. dr. Vesna Mikolič, spoštovani prodekani, doc. dr. Ženko, doc. dr. Kozak in izr. prof. dr.

Škof, spoštovana predstojnika oddelkov KŠ in A, prof. dr. Aleš Erjavec in izr. prof. dr. Lenart Škof, od leta 2007 sem zaposlena na fakulteti in hkrati tudi članica letos ustanovljenega Odbora za zaščito visokošoskega in znanstvenega dela. Zato čutim dolžnost, da s pričujočim pismom izrazim nezaupnico vašemu vodstvenemu delu in drugič, in zlasti nestrinjanje s številčnim odpuščanjem mladih kadrov -- naših kolegov -- ki smo jim danes priča na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, na kateri s prihodnjim letom tudi sama ne bom več v rednem delovnem razmerju. V treh letih se je procent moje zaposlitve iz 70 % redne zaposlitve v letu 2007 zmanjšala na zaposlitev prek avtorske pogodbe, na podlagi katere bom v razmerju s UP FHŠ v prihodnjem letu anagažirana na drugi bolonjski programski stopnji. To pomeni, da sem pravzaprav brezposelna, vendar se za to na naši fakultete nihče ne čuti odgovornega. Kot je trenutno splošno znano, je naša fakulteta danes v velikih finančnih težavah. Na sejah oddelka smo od dekanje večkrat slišali, da so razmere tako zelo resne, da je treba "kvaliteto" predavanj in dela predavateljev dvigniti, če naj poskušamo ohraniti vitalno število študentov, in da bodo od tega odvisne naše službe, itn. Vendar, kot mi je znano, na drugi strani ocena kvalitete vodenja fakultete javno še ni bila podana, in tudi, da za trenutno veliko krizo na fakulteti še nihče ni prevzel odgovornosti. Trenutna vsesplošna finančna kriza namreč nikakor ne opravičuje večletnega kratkovidnega vodenja fakultete, ki nikakor ne zadeva zgolj delo dekanje, prof. dr. Mikolič, temveč tudi delo prodekanov, in delo predstojnikov oddelkov, o problematiki katerega se doslej na akademskem zboru in na sejah oddelkov še nikoli ni spregovorilo. Vodstvo je pokažalo izjemno slabo kvaliteto pri dinamiki kadrovanja, načrtovanju dela, pisanja gomile programov brez prave vednosti o tem, koliko ljudi lahko dejansko plačuješ za delo na teh programih, pri viziji oblikovanja celostne vizije fakultete, in tudi slabo pripravljenost na današnjo finančno krizo. Prav tako finančna kriza, ki smo ji priča ne upravičuje nekolegialnega in nesolidarnega odnosa starejših kolegov na fakulteti do maljših kolegov, začetnikov, ter pomanjkanja kolegialnih odnosov med sodelavci na fakulteti. Še preden so se pokazali prvi znaki težav v zvezi z vpisom študentov, usihanjem sredstev, ki fakulteti namenja država, in svetovno gospodarsko krizo, bi moralo vodstvo fakultete znati oceniti situacijo, ukrepati in vložiti velik in tudi premišljen napor v spremembe vsebinskih in usmeritvenih ciljev UP FHŠ, zato, da bi uspelo ohraniti nemoteno nadaljevanje dela ljudi, ki so jih zaposlili in jih pred krizo zaščititi, nemara investirati v mlajše kadre. Trenutno krizno situacijo vodstvo fakultete brez predhodnega opozorila na vrat na nos rešuje z množičnim odpuščanjem svojih zaposlenih, ki so več let svojega dela vložili tudi v prihodnost naše fakultete, kar je po mojem mnenju znak vodstvenega fiaska in je tudi skrajno neodgovorno!

Menim, da je trenutna kadrovska politika na UP FHŠ brez prave dolgoročne vizije, saj ne vlaga v mlade, perspektivne kadre in jim mačehovsko odreka vse možnosti za teoretski razvoj. Zdi se tudi, da se fakulteta tudi vsebinsko zapira, usmerja v regionalni ali lokalni razvoj, namesto da bi se poskušala umestiti v širši mednarodni prostor, se programsko in konkretno povezovati s svetovno znanimi in evropskimi ustanovami, vlagati v mednarodne izmenjave med vrhunskimi znanstveniki, se tudi programsko in ne samo preko raziskovalnih projektov povezati z bližnjimi fakultetami na Reki, v Trstu, v Benetkah, itn. Seveda, slišimo že zidove govoriti, za to ni denarja. Vendar denar ne leti z neba kot mana, z denarjem je treba znati dobro gospodariti! Tovrstna kadrovska in programska politika UP FHŠ se bo po mojem mnenju že kmalu izkazala za izjemno neplodno, kar se bo v prihodnje gotovo pokazalo na drastičnem zmanjšanju vpisa študentov, vsaj tistih, ki jih zanima študij, in ne malo delo, na našo fakulteto. Zadnje čase je bilo med drugim pogosto slišati, da je vodstvo fakultete mnenja, da kritično teoretsko delo določenih zaposlenih na fakulteti, in manjše skupine razmišljajočih študentov, ki mora, že po naravi, biti pozorno in kritično do vseh nepravičnosti v svojem delovnem okolju in v družbi, >>zunanji podobi<< fakultete škodi in ne koristi! V primeru, da to drži, si Fakulteta za humanistične študije v Kopru svojega imena ne zasluži, in bi morala po vseh kriterijih nemudoma spremeniti svoje ime. Upam, da si bo naša fakulteta v prihodnje prizadevala za to, da dokaže, da je vendarle upravičena do svojega imena, če za to žal ni že prepozno.

Lep pozdrav, Dr. Katja Kolšek Oddelek za kulturne študije UP FHŠ