Dragi kolegi, protest zaposlenih na FHŠ podpiram iz enakih razlogov, kot sem lani podprl že peticijo Igorja Ž.

Žagarja. Čeprav dogajanja na FHŠ Koper ne poznam dovolj podrobno in čeprav cenim številne posameznike na obeh straneh konflikta, se mi zdi zaskrbljujoče, da najbolj odgovorni ljudje v institucionalnih strukturah slovenske humanistike čedalje bolj sproščeno govorijo brezdušni jezik ekonomije. Prilagajanje procesom, ki so uničujoči za vse, se mi zdi kratkovidno, govorica, na kateri to prilagajanje temelji, pa milo rečeno nebogljena. Kljub temu si je ta govorica v slovenski humanistiki v dvajsetih letih samostojne države pridobila skoraj nedotakljivo avtoriteto. Jezik učinkovitega in racionalnega menedžmenta je po svoji brezprizivnosti praktično nadomestil govorico narodnega buditeljstva. Zaznati je celo že poteze stilizacije. Problem je le v tem, da to širom dežele mirno poslušamo -- vse do trenutka, ko smo tudi sami soočeni z "racionalizacijo". Prepričan sem tudi, da so nagli procesi kadrovskega prestrukturiranja v Kopru in drugje povezani z negotovostjo, ki so jo v visokošolski prostor vnesle napovedi o spremembah uredbe o financiranju. Ti premiki so pravzaprav jasen dokaz, da so učinki sedanje ureditve uničujoči. Skušajmo preprečiti, da bi glavarinska tekma v svoji sklepni fazi dobila darvinistične poteze. Vsi vemo, da se ta tekma odvija na virtualni tržnici, na kateri je predmet menjave javni denar, žrtev pa vsebina in kvaliteta študija. Edina alternativa je financiranje programov, ki bi izhajalo iz spoznanja o majhnosti našega akademskega prostora. Iz tega spoznanja jasno sledi, da morata namesto kvantitete v ospredje stopiti raziskovalni razvoj disciplin in -nenazadnje tudi -- določena mera regionalnega ravnotežja. red. prof. dr. Marko Marinčič Filozofska fakulteta UL